PoJtnina plačana v gotovini. Leto LXX1. s*. 117 Ljubljana, sreda 2S. naja 1938 Cena Diii 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ollca štev. 5 Telefon: 81-22, 31-23, 31-24, 21-25 to SMS Podružnice : MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska o* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101. Postna hranilnica v LJubljani št. 10.351 Začasno zatišje glede Češkoslovaške: Napetost popustila, nevarnost še ni odstranjena Mednarodna napetost, ki je pa sodijo v Londonu, da nitev mira z izbruh ie ni odstranjena ter da so potrebni je vidno ie nadaljnji LONDON, 25. maja. br. Mednarodna napetost je vidno popustila, toda nevarnost še ni minila. To je tenor današnjega londonskega tiska, kd slej ko prej posveča češkoslovaškemu problemu največjo pozornost. Listi podčrtavajo, da je spričo nastopa angleške vlade napetost, ki je v soboto bila na vrhuncu, po nedeljskih volitvah v ČSR in ponedelj-skem sestanku Henleina z dr. Hodžo popustila, da pa nevarnost še vedno ni odstranjena ter da gre prav za prav le za začasno premirje. Angleška vlada zaradi tega nadaljuje svoja diplomatska prizadevanja, da se položaj do kraja razčisti in da pripomore do mirne ureditve grozečega konflikta. Listi naglasa jo, da soglašajo z akcijo angleške vlade ne le Francija, nego vse miroljubne države na svetu, predvsem ameriške Zedinjene države, ki prav tako žele, da se enkrat napravi konec neprestanim izzivanjem in grožnjam. S priznavanjem pišejo listi o dostojanstvenem ponašanju češkoslovaške vlade in vsega češkoslovaškega naroda, ki sta v teh kritičnih dneh ohranila mirno kri in z dostojanstvenim mirom pokazala, da sta dorasla težavnim nalogam sedanje dobe. Listi obširno pišejo o prvem sestanku med Henlemom in dr. Hodžo in vidijo v tem pričetek pogajanj za dosego sporazuma. Pri tem naglasa jo, da je problem, ki ga mora rešiti češkoslovaška vlada, v resnici silno težaven, vendar pa izražajo prepričanje, da bo dr. Hodža, ki se je že ponovno izkazal kot moder državnik, tudi sedaj našel najboljšo rešitev. Dr. Hodža je znan kot odličen poznavalec manjšinskega problema, prav tako pa je tudi že ponovno dokazal, da odkritosrčno želi preprečiti grozeči konflikt. Snoči je prispela v London vest, da je Henlein po razgovorih z dr. Hodžom odpotoval v Berlin, da obvesti tamošnje kroge o vsebini razgovorov. Hitler je včeraj popoldne prispel v Berlin in je sklical posvet svojih ožjih sotrudnikov. Berlin: Sa] ni nič... Nemški tisk zagotavlja, da je vse izmišljeno, kar se je trdilo o Nemčiji BERLIN, 25. maja. br. Svojevrstno stališče glede dogodkov zadnjih dni zavzema nemški tisk. Po pisanju vcKiilnih nemških li?tov sploh ni bilo nikake krize in so si jo drugod enostavno izmislili, da bi mogli hujskati proti Nemčiji. Nemčija se je samo zavzela za interese nemških rojakov v tujini, se pa pri tem ni v ničemer prenaglila. Hitler je ostal v Berchtesgadenu, da se odpočije po napornem potovanju po Italiji ter se je vse te dni bavil z arhitektonskimi načrti bodočih javnih zgradb ki jih mislijo zgraditi. O sestanku in razgovorih Henleina z dr. Hodžo pišejo nemški listi, da gre za poskus češkoslovaške vlade, da ohrani fikcijo nacionalne države v upanju, da bo s pomočjo Francije spreobrnila svet »Frankfurter Zeitung« piše, da se bo morala praška vlada kmalu prepričati, da so taki poskusi in upi jalovi. Kar se tiče akcije angleške diplomacije, pišejo nemški listi, da sloni na netočnih informacijah in na nepoznavanju pravega položaja. Ker ni bilo nobenega razburjenja, tudi ne more biti govora o kakem po-mirjenju. »Deutsche Allgemenine Zeitung« piše, da je nemška vlada dala angleškemu poslaniku vsa potrebna pojasnila, kljub temu pa je angleški tisk skušal izzvati paniko in zavzema neprijateljsko stališče napram Nemčiji. Tudi berlinska »Borsenzei-tung« piše o angleškem blufu in neupravičenem izzivanju panike, ki naj bi ustvarila nerazpoloženje proti Nemčiji. Hamburger Fremdenblatt« piše, da se jezadnje dni razvijala prava spekulacija z vojno nevarnostjo in da se je manevriralo z bajkami, ki spadajo v področje domišljije. Nekdo si je pač hotel pridobiti slavo diplomatskega uspeha Rim: Položaj ni kritičen Rimski krogi so prepričani, da ni nevarnosti mednarodnega konflikta RI3I, 25. maja, br. Angleški poslanik lord Perth je včeraj obiskal po nalogu svoje vlade italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in ga prosil za pojasnilo, kako stališče zavzema Italija glede konflikta med CSR in Nemčijo. Iz odgovora, ki ga je dobil lord Perth, so v diplomatskih krogih dobili vtis, da italijanska vlada ne smatra za verjetno, da bi spor med Češkoslovaško in Nemčijo mogel dati povod takim komplikacijam, ki bi mogle izzvati mednarodni konflikt. Tudi italijanski listi pišejo v tem smislu in naglašajo. da položaj ni tako kritičen, kakor je izgledalo prve dni. Po sestanku med Henleinom in dr. Hodžo pričakujejo v Rimu. da se bodo sedaj pogajanja normalno razvijala, dokler ne pride do sporazuma. Incidenti, ki so se odigrali na Če- škoslovaškem, so prehodnega značaja, potrebno pa je, da se ne samo češkoslovaška vlada, nego tudi vsi drugi mednarodni činitelji pobrigajo za to, da se prepreči nepotrebno razburjanje, ki bi utegnilo kvarno vplivati na notranji razvoj v CSR. Mussolini predlaga revizijo versajske pogodbe? PARIZ, 25. maja. o. »Figaro« je objavil vest iz Rima, da namerava Mussolini po zaključku občinskih volitev na Češkoslovaškem vsem prizadetim vladam staviti predlog za revizijo versajske pogodbe. Na osnovi revidirane pogodbe naj bi se potem vobče uredila manjšinska vprašanja. Podrobnosti o Mussolinijevih načrtih pa niso znane. Mirna presoja položaja v Parizu Vse je na poti pogajanj PARIZ. 25. maja. AA Snoči je v Parizu prevladoval vtis, da je češkoslovaško vprašanje sedaj prešlo na pot pogajanj. Češkoslovaški poslanik v Parizu Osuskv je snoči odpotoval v Prago, kjer bo razložil svoji vladi stališče francoske in angleške vlade, prav tako pa tudi sporočila francoskega zunanjega ministra Bonneta, da bi se čimprej in na prijateljski način uredilo razmerje med vlado in nemško manjšino. Včeraj dopoldne je Bonnet na seji vlade razložil potek dogodkov v zadnjih treh dneh. Poprej se ie Bdnnet tudi še razgovarjal z ameriškim veleposlanikom Bullitom. Bonnet je zaprosil Bullita naj v Washingtonu sporoči, kako se angleška in francoska vlada trudita za mirne rešitev češkoslovaškega vprašanja. Slična navodila so poslali tudi francoskemu veleposlaniku v Washingtonu, ki je uobil ukaz, naj podvzame primerne korake pri ameriških odločilnih krogih. Bonnet i.. Bullit sta v stalnem stiku. PRAGA, 25. maja. AA. Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je predsednik češkoslovaške vlade sprejel opoldne francoskega poslanika, s katerim je obravnaval vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu. Popoldne je dr. Hodžo obiskal atgi**iH poslanik v Pragi. Osusky in Masaryk v Pragi PRAGA, 25. maja. br. Češkoslovaška poslanika v Parizu in Londonu, dr. Osuskv in dr. Jan Masaryk sta davi z letali prispela v Prago, da obvestita vlado o stališču francoske in angleške vlade glede rešitve nemškega manjšinskega problema v CSR. Kakor se doznava, se stališče Anglije in Francije v tem pogledu ni v ničemer spremenilo. Slej ko prej svetujeta, naj vlada ugodi nemškim zahtevam, v kolikor je to združljivo z ustavo in suverenostjo češkoslovaške republike. Kar se tiče incidentov, ki so se pripetili zadnje dni, smatrajo v Parizu in Londonu, da gre za samovoljo poedincev, ki pa jo mora vlada z energičnimi ukrepi zatreti. Pred veliko debato v spodnji zbornici LONDON, 25. maja. br. Danes popoldne bo v spodnji zbornici debata o oboroževanju Anglije v zraku. Za to debato vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker bo, kakor sodijo, huda preizkušnja za čvrstost Chamberlainove vlade. Dogodki zadnjih dni so še povečali nervoz-nost in računajo a ten\ da bo z avi a tko debato načeto tudi češkoslovaško vprašanje. Kot glavni govornik bo nastopil ministrski predsednik Chamberlain, ki bo zavrnil zahtevo delavske opozicije, naj se uvede posebna preiskava o tem. kdo je zakrivil, da je Anglija v oboroževanju zaostala. Danes pogreb ▼ Hebn PRAGA, 25. maja. br. Danes popoldne bo v Hebu pogreb obeh sudetskih Nemcev, ki sta bila v soboto zjutraj, ko sta hotela z motorjem preko meje in se nista pokorila pozivu obmejne straže, da bi se podvrgla { kontroli, po nesrečnem naključju ustreljena. Za pogreb so organizirali Nemci veliko udeležbo iz vseh nemških pokrajin. Oblasti so izdale obširne varnostne ukrepe, da zavarujejo red in mir. Tudi vodstvo sudetsko nemške stranke je dalo zagotovilo, da ne bo prišlo do nikakih incidentov. Pogrebu bosta kot posebna odposlanca kan cel a rja Hitlerja prisostvovala vojaški ataše v Pragi, polkovnik Tussen in letalski major Mericke ki bosta v Hitlerjevem imenu položila vence na krsti. Netočne vesti o narodnostnem statutu „Daily Telegraph" je nasedel mistifikaeiji LONDON, 25. maja br. »Daily Tele-graph« je sinoči objavil senzacionalne vesti o načrtu narodnostnega statuta v ČSR, ki da je bil predložen Henleinu na sestanku z dr. Hodžo. Po poročilu tega lista naj bi se češkoslovaška docela reformirala in pretvorila iz nacionalne države v narodnostno državo. Vsaka narodna manjšina bi dobila dokaj široko avtonomijo, polagoma pa bi se ČSR pre tvorila v nekako zvezno državo po zgledu Švice. Vest je zbudila ogromno pozornost, ker bi pomenilo to revizijo češkoslovaške ustave in konec države, za katero so Čehi toliko žrtvovali in se tako žilavo borili. Danes pa se je izkazalo, da so vse te vesti netočne in da je praški dopisnik londonskega lista nasedel potegavščini. Tako ureditev države si za-mišljuje Henlein in njegovi svetovalci, toda Cehi na take zahteve ne morejo pristati, ker bi to pomenilo konec Ma-sarvkove republike v letu, ko proslavlja dvajsetletnico svojega obstoja. Narodni statut je bil dostavljen voditeljem vseh narodnih manjšin, da se o njem izjavijo, objavljen pa bo predvidoma še-le konec tega tedna. Ivan Kejžar Maribor, 25. maja Snoči je v Mariboru zavedno zatianil oči splošno znani nacionalni borec g. Ivan Kejžar, ki se je udejstvoval na vseh področjih nacionalnega življenja. Pokojni je bil rojen v Sorici nad Železniki, gimnazijo je pa študiral v Kranju in Ljubljani. Nato je stopil v službo k železnici ter je služboval v Divači, Ljubljani in Mariboru. V Mariboru je organiziral slovensko železniško uradništvo, a zaradi njegovega odkritega nacionalnega delovanja so Nemci in nemškutarji dosegli, da je bil premeščen v Leoben. Po prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je bil imenovan za višjega železniškega re viden ta. Spet se je vrnil v Maribor, kjer je vse svoje moči in sile posvetil naprednim političnim in kulturnim organizacijam ter društvom, živahno se je udejstvoval tudi v občinski politiki. Do zadnje spremembe v občinskem svetu Je bil stalen član raznih odsekov mestnega sveta. Pokojni je bil odločen, kremenit narodnjak, dolga leta član narodno-napredne stranke, pozneje demokratske stranke, SDS I in nazadnje JNS. Več let je bil tudi predsednik krajevne organizacije JNS za peri mestni okraj. Bil je mod ustanovitelji in sodelavci raznih mariborskih nacionalnih društev, tako Bralnega društva. Slovenskega političnega društva, Narodne čitalnice. Olepševalnega društva za Magdalensko predmestje m Dramatičnega društva, ki mu je bil dolga leta tajnik in režiser. Ob prevratu je btl tudi član Narodnega sveta in je zlasti zgodovinskega pomena njegov načrt za uapešno organizacijo železniške službe v vsem obmejnem področju. Ob demobilizaciji in prevratu, ko je nemško usmerjeno železniško osebje začelo stavkati, je baš Kejžar s pomočjo nacionalno zavednih slovenskih železničarjev zlomil stavko. Z mestnega magistrata v Mariboru vihra danes žalna zastava. Pogreb uglednega nacionalnega borca bo jutri , v četrtek ob 16*30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Vrlemu možu časten spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje. Uvedba v Runraniji BUKAREŠTA* 25. maja. AA. Vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila uvesti smrtno kazen za zločine proti ČL 15 odstavek 2. romunske ustave. Smrtna kazen je tako določena za atentate proti vladarju in članom kraljevskega doma kakor tudi proti tujim državnim poglavarjem* proti državnim dostojanstvenikom, za umore iz koristoljubja in za politične umore. Smrtna kazen se bo izvajala eno leto po objavi tega zakona v uradnem listu. Omejitev uoorabe pšenice v Italiji RIM, 25. maja. br. Danes je stopil v veljavo odlok, po katerem je za peko kruha obvezna uporaba najman] 20 odstotkov koruzne moke [»poraba pšenične moke za peko kruha je sploh prepovedana. »Giornale d'Itailia« piše, da je novo predpisani kruh prav dober in je ljudstvo z ukrepom vlade zadovoljno, ker ve. da se bodo s tem ohranile zaloge, ki so pripravljene, če bi nastopili resni trenutki. Italijanski narod je že v dobi sankcij dokazal, da se zrta odreči raznim dobrotam, ki jih smatrajo drugod za neobhodno potrebne. Uveljavljene ltfiritberških zakonov v A vatri ji DUNAJ, 25. maja. AA Službeni list objavlja uredbo 0 uvedbi nOrabertkJh delavskih zakonov v avatrijsfcfh pokrajUnah. PO tej uredbi veljata odslej bodi v Avstriji nemški državi janaki zakon in zakon o zaščiti nemške krvi to nemđke časti. | S tega poslednjega zakona, po katerem Ju-dinje n? smejo biti zaposlene po nemi hišah, bo stopa v veljavo v Avstrrjl i. LONDON, 25. maja. Dunajski Reuter-jev dopisnik poroča, da so v pretekli noči prepeljali bivšega avstrijskega zveznega kancelarja dr. Kur ta Schuschnigga v Leipzig, kjer se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi veleizdaje in drugih zločinov, ki mu jih pripisujejo. Podaljšanje delovnega časa za uradnike v Nemčiji BERLIN, 25. maja. Vlada je izdala odlok, s katerim odreja za vse državne uradnike nov delovni čas. Doslej so delali običajno po šest do sedem ur na dan. Odslej je določen delovni čas v splošnem na 51 ur na teden, v mestih, ki imajo najmanj milijon ljudi, pa na 48 ur. tako, da so v soboto popoldne prosti. Obletnica vstopa Italije v svetovno vojno RIM, 25. maja. AA. Včeraj so po vsej ItaUji proslavili obletnico vstopa Italije v svetovno vojno. Po vseh mestih in vaseh so razobesili zastave in so bile prirejene spominske svečanoti za padlimi. Listi poudarjajo, da se je z vstopom Italije v svetovno vojno zadela prebujati italijanska narodna zavest v ljudskih množicah, ki so se začele po vojni v vedno večjih trumah Zbirati okoh' Mussolini ja in so opustile svoje tedanje politike. Sorzna poročila* Čarih, 25. maja. Beoferad 10.—, Pariz 12.17 London 21.72, N«rw York 499.-. Bruselj 73.925, Milan 26.06, Amsterdam 242.—, Borim 175.70, IHmaj 41—, Pran 15-29. Vnašava PoCUienl o6$otnl& V »Naši volji«, glasilu ju&oslovenske mladine, čitamo v članku »Misli o našem narodu«: »Po dolgih devetnajstih letih m se nekateri niso na jasnem, ali so naša tri plemena en narod, ali več narodov, sicer sorodnih, a vendar ne isti, to je jugoslavenski. J z jugoslovanskega pojma hočejo razni »apostolu narediti le političen pojem, a ne etniški in nacionalen, kakor so ga prepovedovali svetu najboljši sinovi južnih Slovanov: Stambolijski. kralj Aleksander m drugi veliki predstavniki jugoslo\°enske ideje. Čas je že opravil svoje. Saši narodni deli so se tekom časa tako amalgamirali in prelili drug v drugega, da se ne morejo nikjer postaviti mejniki in da bi lahko rekli, to je moje, onstran tvoje. Tudi če bi to ne bilo res. bi se morali združiti že po sili razmer, kajti vsi trije združeni bratje pomenimo mnogo, vsak posameznik pa nič. Le poglejmo Švicarje! Trije popolnoma različni narodi, a so v*endar združeni v enotni državi, ker se čutijo kot švicarski narod. Zakaj je treba potemtakem tirati in opravljati to razdiralno, brezplodno Sisifovo delo skozi desetletja, ko je edinstvo jugoslo\'en-skega naroda že zgodovinsko dokazano m prevzeto od večine našega zdravoga naroda po svobodnem preudarku ter že spočetka vzidano v temelje nase narodne stavbe? Odgovor je prav lahek in slika postaja vsak dan jasnejša. Neprijatelji našega naroda se zaman trudijo sejati razdor in mržnjo... Nova generacija hoče prevzeti v svoje roke Jugoslavijo tako, kaker jo je nam izročil kralj mučenik: enotno in nedeljivo. Končno nam je potrebna nacionalna obnova ne na način, da se sklicu jemo na našo preteklost, temveč da dehtmo na uresničenju velikega smotra, česar tudi malenkostne plemenske razlike in krajevni spori ne morejo in ne smejo ovirati: uvel javi jen je siovanstva v srednji in vzhodni Evropi ter združenje vseh Slovanov, da dopolnimo nalogo, ki nam jo je dala zgodovina« — Kal mladi prijatelj — pisec navedenega člankt — ima povsem pra\rilne nazore o pravilnem pojmo\'anju jugoslovenske ideje in o končnih ciljih te ideje. »Misel in delo" Revije »Misel in delo« številka za april in maj je izšla. Ima to-le vsebino: Članki: Narodna koncentracija. B. Borko: Zagrebške in beograjske revije. Dr. S. Bajič: Francoski moderni statut dela. Dr. Fr. Derganc: Medicina in filozofija. Obzornik: Franja Tavčarjeva. — Katoliška cerkev in narodni socializem, — Po anšlusu. — Nemški problem v ČSR. — Notranjepolitični pregled. — Socialni pregled. — »Slovenskega naroda« 70 let. — Doktrina fašizma. — Revialni odmevi. — Poročila: L. Mrzel: Bog v Trbovljah. — »Pravnikova« izdaja zakonov. N. M. Butler. — Odgovor »Slov. Matice«. Drobtine: — Revija stane na leto 60 din. Dolžnost napredne in narodne inteligence je, da si naroči to svoje glasilo! HlinUa proti političnemu udejstvovanju duhovščine »Slovak«, glasilo slovaške katoliške (lu-dove) stranke in njenega voditelja župnika Andreja Hlinke. prinaša zelo zanimivo poročilo o spomladni kongregaciji dolnje-liptovskega okraja, ki se je je udeležila vsa duhovščina tega okraja. Kongregacije se je udeležil tudi Andrej Hlinka. vodja slovaške katoliške stranke in poslanec v praškem parlamentu. Na zboru je Hlinka predlagal, da bi se poslala slovaškim škofom spomenica, v kateri bi bil oster protest proti polit, udejstvovanju duhovščine. V spomenici se izvaja: »P o l i t i k a škodu je l j u d-s t v u in duhovščini. Tu se razvi jajo najnižje strasti. Sv. Pavel pravi: Nastopijo krivi preroki, ki se ne bodo ozirali ne na čredo, ne na pastirja. Politične gonje in agitacije so bile vedno, toda današnjim podobnih svet še ni videl. Duhovnik napada duhovnika, vernik se bori proti soverniku in vse to pod plaščem edinstva.* Spomenica se končno posebno ostro obrača proti duhovnikom, ki so somišljeniki »lidove stranke« (češke katoliške stranke), zlasti pa proti katehetu v Žilini dr. Paldanu, ki ga imenuje »duhovnika-potepuha«. Hlinkov predlog je bil sprejet. — To poročilo »Slovaka« je bilo za vso Češkoslovaško javnost prava senzacija, saj si nihče niti misliti ni mogel, da bi Andrej Hlinka kdaj nastopil proti političnemu udejstvovanju duhovščine. „Hrvotsha danica" V Zagrebu že nekaj let izhaja tednik »Hrvatska danica«. List je ilustriran. Last nik lista in urednik je bil novinar Jot Ma tošič. »Hrvatska danica« je postala v širši javnosti znana lani, ko je njen urednik jel v njej objavljati svoje, proti dr. Mačku naperjene članke, in ko je btl potem na Matošiča poskusen atentat. List je jel nato pešati in je pred kratkim prešel v druge roke, ker so mačkovci proti njemu proglasili bojkot. O prodaji tega lista poroča sedaj zagrebška »Smotra«: »Tednik »Hrvatska danica* je bil prodan za 80D00 dan Toliko o »siatbi naro doc, ki jo Je obljubi jat motri urednik. Klišeje in članke dobiva »Hrvatska danica« iz propagandne piam ne dotične sirznke, tofe* Jvfcf. tod* beograjski »Baikm* Nenavaden poizkus umora MgjJĆriE na 77 letnega sUffka z gorečim bencinom v rtvlnStuil cevi — Osumljenec zanika Krivdo ANNABELLA popularna umetnica v krasni ljubavni idili FUm V naravnali barvah in nemškem jeziku. DANES PREMIERA.' j* - « . Oh 16., 19.1 > in 21.15 uri. "ts" C gan Ko kh 25. m»* Kovač Stavko d iz Bajjaja, ki je včeraj sedel prod arw^Tr^"t malega kazenskega senata, je mamo ojfeovaril, da se ne doti krivega, ko ga je pcedsednsk senata s. o. s. g. Kajko Ledesbas vpmsal, eai je raazamel obtožbo, katero je zastopal ikiTww ni tožilec g. Fran Sever. Obtožnica doAži kovača Slavka, da je v noči od 15. na 16. januarja letos vngel skozi okno v sobo 77 sat starega rezbarja Matije Cerarja v Živovšah gorečo, z bencinom napakrjeno cev. Starček Carar je pri gašenju požara v sobi dobil težke poškodbe. Ležal je več tednov na smrt bolan. Obtožba proti kovača Slavka je v glavnem zgrajena na indicab, ker je starček v preiskavi sicer zelo podrobno popisal, kako je v usodni noči neki človek prišel trkat na okno, kako je prosil za vžigalico, s katero je prižgal v žveplu namočen papir, nakar je zažgal bencin v cevi ter cev vrgel v sobo, a stari rezbar m mogel povedati, kdo je bil neznanec, ki se je izdal za popotnega človeka. V preiskavi je starček vedel povedati o neznancu le to, da je bil srednje postave, da je imel na glavi čepico in da ga ni bno mogoče spoznati, ker se je tako postavil, da je bil s hrbtom proti oknu. Nadaljnji indici, na katerih je oprta obtožba in sum, da je storilec kovač Slavko, je dejstvo, da je kovač nekaj tednov pred dogodkom kupil od Cerarja šest smrek in spisal na dveh listkih kupno pogodbo, ki je bita brez datuma. Tožilcu se je vsilila misel, da je kovač nameraval na zgoraj opisani način zanetiti pri Cerarju požar in je računal morda s tem, da bo Cerar žrtev požara, nakar bo z lahkoto Lahko dokazal s pomočjo kv>pne pogodbe, da je kupil od Ceiarja 60 ali 600 smrek, kajti pogodba je bila spisana tako, da se je lahko pripisalo k prvotni številki šest eno ali dve ničli. Končno so našh" .tak papir, kakršnega si je storilec pustil prižgati od Cerarja, tudi v obtožence vem stanovanju ter je bila tudi cev, ki jo je storilec vrgel v sobo, del cevi pri lijaku v kuhinji obtoženega kovača. Vsi ti indici seveda ne bi zadostovali za dokaz ob tožence ve krivde, a na včerajšnji glavni razpravi je v presenečenje sodnikov starček Cerar trdS, da je bil storilec kovač Slavko, Češ, da ga je spoznal po potezah ki da Kskijučuje vsako pomoto. Cerar je že v preiskava prisegel, da bo govoril resnico ki je včeraj zopet izjavil, da lahko priseže na svojo izpoved. Na vprašanje, I Vode upadajo škofja loka, 24. maja Pomladariaki nalivi tudi loškemu okraju niso prizanesli. Zadnje dni je lilo kakor iz škafa in kar nič ni bilo izgledov, da bi nehalo deževati. Odkar so bile one velike poplave, nas voda vedno preplaši. Nič ne moreš vedeti, kaj ti prinaša deževjo, zlasti še, če ure in ure Uje, Vode v vsem našem območju so tudi to pot hudo narasle, čeravno nam niso povzročile posebnih nadlog". Posebno hitro sta pričeli naraščati PoljanšČica in Sel&čdca, zadnja 9fe skoraj bolj in brž sta bili meter in već nad normalo. Voda je bila kalna in se je valila v mogočnih valovih naprej proti Medvodam. Pogled je bil posebno pri sotočju v Fužinskem predmestju naravtnost veličasten. Narasle pa so tudi žabnica, Sušica in druge. Pri žabnici s^ je izkazala blagodat regulacije, kajti voda, ki se je popreje vsakokrat razlivala na široko po travnikih in poljih je ostala sedaj večji-del v strugi. Večje vodovje je prinašalo s ^ boj tudi les. česar pa smo že vajeni. Malo bolj je presenetilo, da smo zagledali v valovih tudi cel lojterski voz, Bog zna, kje mu je zmankalo tal. Vode so sicer večinoma že upadle, vre-m? pa še vedno ni, kakor bi moralo biti. Vsak dan imamo sonce, a vsak dan tudi dež. Pač pa Je moča zelo dobrodošla na poljih in vrtovih. Zdaj bo vse lahko raslo in cvetelo ,da bomo imeli čez dol in log res pravo, zeleno pomlad. živilski trg Ljubljana, 25. ma/Ja Na živilskem trgu se še vedno pozna, da je letošnja letina pozna. Zato še ni mnogo nekaterih zgodnjih domačih pridelkov in navezani smo po večini na uvoženo blago. Domačih črešenrj iz južnih pokrajin še vedno ni. Uvožene čresnje zdaj še ne givdo mnogo v denar, zato je uvoz manjši. Pač pa kažejo cene nekaterih vrst zelenjave in sočivja tendenco upadanja. Med domačimi pridelki so se zadnje čase se nekoliko pocenile beluše, ki so zdaj povprečno po 14 din leg; uvožene beluše so po 16 din. Cene graha, novega krompirja, paradižnikov in uvožene salate so se ustalile. Paradižniki so po 24 din kg, grah po 5 do 7 din, salata od 4 do 5 din kg" navzgor. Stročjega fižola je še malo in je po 16 din kg-. Na kmečkem zelenjadnem tmgu ni skoraj nobenih letošnjih pridelkov, ki bi jih ne prodajali že prejšnje tedne. Cene so v splošnem ustaljene. — Na perutninskem trgu vlada že od velike noči vedno enaka draginja. Med tem ko so jajca na deželi daleč od večjih mest skoraj zastonj, so na ljubljanskem trgu vedno draga: cena je določena v splošnem tako, da je merilo 10 dim, ne 'komad: za 10 din gospodinja dobi 15 komadov jajc To se pravi, da gospodinje morajo kupovati jajca na debelo, če JCh bodejo kupiti nekoliko ceneje. Tudi živa, pen dnina je vedno enako draga. Prodajalke upr»vičxrjejo visoke cene z mestno užttnmo. Upoštevati je pa treba tudi, da kmetice sesn^ ne morejo dovažatl blaga zakaj ni že v preiskavi trdil, da je v storilcu prepoznal obtoženca, je starček odgovoru, da je bil zarada opeklin zmešan in se je šele po okrevanju natančno spomnil na dogodek. Državni tožilec je predlagal zaslišanje novih prič in izvedencev. Vsem predlogom je senat ugodil, razprava je br!a preložena na nedoločen čas. V TOGOTi NE VE. KAJ DELA 27 let stari posestnikov sin Lojze V. iz Korena pri Horjuki je priznad, da je svojega štiri leta mlajšega brata Matevža v prepiru zabodel z nožem. Izjavi) je, da se čuti krivega, a je dodal, da ni imel namena svojega brata pokončati. Sprla sta se m ko je opazil v bratovi pesti nož, se je razto-gotiL Med ruvanjem je skoraj podzavestno zasadil žepni nož v bratova prsa. Zdravniki so pri obdukciji ugotovili, da je bilo Srce ranjeno in rudi takojšnja zdravniška pomoč bi ne mogla žrtvi rešiti življenje. Razprava proti Lojzetu je pokazala, kako brez uma ravnajo v nenavadni strasti naši •kmečki ljudje, kadar jim gre za prevzem očetovega posestva. Koliko žrtev je že padlo pod nožem zaradi grunta! Tudi Lojzetov brat je bil taka žrtev. Lojzetov oče, ki je premožen posestnik, je obljubil posestvo obtožencu, mlajši brat Matevž je pa Lojzeta izigraval pri očetu. Oče ni bil odločen človek in se je dal vplivati. Lojzeta je bolelo, ko je opazil, da se oče ne more odločiti, komu bi izročil posestvo, njemu ali mlajšemu sami_ Med bratoma so nastali prepiri in tudi usodnega dne sta se brata na polju stepla. Lojze je Matevža ugriznil v prst Ko se je Lojze vrnil s polja, sta se brata spopadla v sobi. Edina priča dogodka je bila njuna mati. ki se je pričevanju odpovedala Obtoženec je trdil, da je začutil pekočo bolečino na roki, misleč, da ga je brat z nožem ureza 1, ?e je branil z nožem. Obtoženec ima danes veliko brazgotino v zapestju leve roke. Po njegovem zagovoru, ga je pokojm brat tam urezal z nožem, po mnenju domačih pa pokojni brat sploh ni imel noža v rokah, temveč je Lojze po dejanju zbežal v gozd in si je v samomorilnem namenu sam prereza! žile. Psihiater je izjavil, da je obtoženec razburljiv človek in se v razburjenju ne zaveda docela svojih dejanj. Njegov stari oče se je obesil, njegova mati je bila duševno bolna. Senat je upošteval vse oiaj-šiloe okolnosti in je ubijalcu prisodil eno leto in šest mesecev strogega zapora. na trg1 iz oddaljenejših krajev ter da ga raje prodajajo preknpčevaJkam, Na perutninskem trgu je mnogo pre kupcev aik, med tom ko jih n. pr. na zelenjadnem m. Na Sv. Petra nasipu, kjer prodajajo stari krompir na debelo, je bil danes zopet živahen promet. Naprodaj je bilo okrog 30 voz krompirja. Kmetje so kiju© količini blaga držali cene precej visoko. Izpod 1.25 din krompirja sploh ni bilo. Po većini so ga prodajali po 1-50 din kg-, a mnogi so zahtevali celo 1.75 din za kg\ Stari krompir bo dosegel ceno 2 din kg, kakor napovedujejo, in sicer zato, ker se novi krompir še ne ho tako kmalu znatno pocenil Protituberkulozni teden v Škot j i Loki Škofja Loka, 24. maja Krajevna liga v Škof j i Loki je imela zelo srečno roko: Vse njene prireditve so našle kar najširši odziv tudi v širokih vrstah prebivalstva, ki je vsakokrat sproti napolnjevalo dvorane. Jasno se je letos pokazalo, da rudi predavanja še vlečejo. Samo dobra morajo biti, skrbno pripravljena. Skozi ves pretekli teden smo imeli taka predavanja. Ali s sobo v suterenu šolske palače ni bilo nič. na pomoč jc morala priskočiti velika risalnica in še ta je včasih komaj sprejela vase množice, ki so hitele na predavanja. Zdravniki so govorili o davici, škrla-tinki, o poti k zdravju, o spolnih boleznih, o higieni žene, predvsem pa seveda o tuberkulozi in alkoholizmu. Predavanja so bila filmska, predavatelji so bili odlični, česar pa o vseh filmih ne moremo trditi. Upamo vendar, da se bo tudi ta stran lahko zboljšaila, saj je tehnika danes na višku, a na drugi strani važnost filmskih predavanj tako izredna, da kaže kazati ljudem le prvovrstne fifane. Specialna predavanja so bila v dopoldanskih urah za mladino loške im vseh okoliških šol, posebne pozornosti pa je bila deležna higienska razstava, ki si jo je ogledalo nad 1000 ljudi, vsa mladina loškega okoliša, vojaštvo in sploh vsi, iki kaj dajo na očuvanje svojega zdravja. Razstava je bila razdeljena v oddelke za anatomijo človeka, za prvo pomoč, za nalezljive bolezni, za jetako, za nego dojenčka, za higiensko in nehigiensko ureditev stanovanj, vodnjakov, gospodarskih poslopij in podobnega, a za odrasle je bil še posebej oddelek o spolnih boleznin. Res dolga vrsta koristnega gradiva, ki je poučilo obiskovalca o marsičem. Posebno slovesen zaključek tednu pa je dala nedelja. Dopoldne je bilo v nabito poki i risalnici predavanje dr. Prodana o je-tiki, zvečer pa se je vršila v telovadnici ligina akademija, ki je dosegla v vsakem pogledu kar naj častne jši uspeh. Vojaška godba je zaigrala uvodom« veliko fantazijo iz »Traviate«, potem pa je spregovoril predsednik loške lige, upravitelj umVarMfrr šole g. So vre, ki je zlasti t nagi ašal izvenstran-karsko opredeljenost lige. Ona služi le bednim in pomoči potrebnim ljudem — onim, ki Miče jo in se bore za zdravje! Njen namen je zato human, skoz m skoz plemeniti | Dvema deklamacijama deklic je sledil nastop mladinskega zbora meščanske šole, ki je zapel pod vodstvom g. Babica vrsto naših pesmic prav lepo. a vaje s tako zvano medicinsko žogo so izvajali gostje iz vrst ZFO. O jetiki in slovenskih književnikih je spregovoril zdravnik dr. Kocijančič, g. Dolfi Ra vmkar se je rudi tokrat izkazal na čelu. izvrstna domislica je bil prizor iz življenja bacilov, fantazija iz »Prodane neveste« pa je zaključila to lepo prireditev. Naj omenimo, da so se udeležili akademije vsi predstavniki naše javnosti s svojhni so progami. Telovadnica je bila razprodana. H koncu nai še prav posebej poudarimo, da bo šel največji dei vseh zbranih prispevkov v sklad za ustanovitev dispanzerja v Škof ji Loki, pa je zato strah, da bo ves denar odšel drugam, prazen. Hvala vsem in vsakomur, ki je kakorkoli pripomogel, da smo napravili zopet velik korak naprej! Liga šteje 600 članov — moramo dobiti svoj dispanzer! »Slovenskemu domu« Tisti, ki sedi v uredništvu in piše »sito«, je nas naprosil, naj v njegovem imenu odgovorimo »Slovenskemu domu«. Sam pravi, da po svojem treznem preudarku rad kapitulira pred tako modrostjo in da na toliko duhovitost nima kaj odgovoriti. Sicer pa pravi, da pleve skozi stito ne gredo. »Slovencev« opoldanski privesek se je včeraj pod debelini naslovom zakadil v naše >»toc zaradi filma »Golem«. Najprej mu moramo povedati, da se mu močno pozna, kdo stresa modrost po njegovih predalih. Normalni ljudje vedo. da lahko samo oče da življenje sinu, nikoli pa ne sin očetu. Celibat seveda lahko take pojm: zmeša. Glede onemoglih starčkov je pa stvar tudi bistveno drugačna. Tisti, ki piše »sito«, pravi, da mu je travnik rzdrl doslej dele en zob in še tisti je bil brez korenin m ves gnil. In glej spaka. pobral ga je >SlovenČev« popoldanski privesek In zdaj bt rad z njim g/V>dal zdrave korenine, že verjamemo, da se s takim zobom ne da »Golem« dodobra prežvečiti. Morda ima pa gospod Častni še kaj zdravih zob, da bi pomagal pri žvečenju »Golem«? On bi bH namreč bolj poklican ožigosati film, poln židovske propagande, kakor pa > Slovenec« in njegov privesek, V kakšni zvezi je fHm »Goiem« z zvodništvom in to še javnkn, pa res ne vemo. Zvodništvo spada pod paragrafe in zdaj samo še čakamo, da nas prime državno tožilstvo, ker smo objavili dva mala oglasa; v enem se pritožuje že nad 40 let stara dama, da ni v zakonu zadovoljna, v drugem, pa hrepeni mladQ dekle po ljubezni in ne misli, da je samo zakon njena podlaga. To je torej javno zvodništvo. Gospodje, povejte no, ali se vam ne zdi, da je to vendarle maGo preveč gorostasno in smešno? Kaj vi niste rdeči pod kožo? V dno srca se nam smilite, če vas pomladne sapioe nič ne razmajejo, če je še količkaj sokov v vaših kosteh. >Tikar tako ne zaničujte rhibeznd na papirju, saj se je v resnici ne izogrbljete. Nasprotno! A pustimo to poglavje, ker se itak pTedobro pomamo. Tudi poglavje o Judih bi morata* pustiti vprav vi pri miru, da ne bodo gospodje iz neposredne vaše okolice pri-siLf Tii naviti vam ušesa. Sicer se pa ne smemo čuditi gospodom Iz Kopitarjeve UHce, da se ne strinjajo s pisanjem »Stoveooskega Naroda.«. Po hladnih dneh je nenadoma pritisnila vročina in to rado vphva na možgane. Značilno naključje je hoteto, da se je vprav včeraj zglasnl v našem uredffrfBtvu mladenič, M je tudi dejal, da se ne strinja s pisanjem »Slovenskega. Naroda«. Pravil je, da je revizor MaJoželezmiSke družbe, pa revidira mimogrede Se »Slovenski Narod«. Nemara je v duhovnem sorodt^tvu s tistimi gospodi Id pišejo > Slovenski dom«. Povedal nam tega sod, pač se rmi je pa poznalo na obrazu. Svetovali smo mu, naj grre malo revidirat še tisti zavod tam doli na Studencu. Tn je irjemda storil tako. Pojdite in storite tako tudi vL Iz Celja —c Deset let robije za umor polbrata. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Cerju se je zagpovarjal 19ietm tovarniški delavec Anton Gortčan iz Šmarja pri Sevnici, ki je na velikonočni ponedeljek 18. aprila doma z dvema udarcema s sekiro umoril svojega polbrata Alojza Primožiča., ki je bdi d^lomrzen in nasilen človek ter prijatelj tuje lastnine. Goricam je zdrobtl svojemu polbratu lobanjski svod in lobanjsko bazo- Primožič je na mestu JmBmM Goričan je bil zaradi umora obseden na 10 let robije. Razprava j? bila tajna. —c Rotar je podlegel poškodbam. Kakor smo pred dnevi poročali, je 16. t m. na Piaprctneau pri Hrastniku konrj brcnil 421etnega posestnika Cirila Rotarja v glavo. Rotarju je počila tafoanjska baza, dobil pa je ttKfl težak pretres možganov. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek podlegel po-skodbam. —c Umrla je v Novi vasi pri Celju 52-letna žena nočnega čuvaja Katarina Gaj-škova. —c Tri nesreče. V nedeljo je padel 37-letnl delavec Franc Tominc iz Celja na cesti s kolesa in si zlomil desno ključnico. Istega dne 96 je ponesrečil 151etrri bru-sarski vajenec Albert Borsič iz Tržišča pri Rogaški Slatini. Pri delu ga je zgrabil pogonski jermen in mu zlomil levo roko v zapestju. V rudniku v Zabukovci je v ponedeljek jamski voziček stisnil 291etnega rudarja Stanka Pristovška iz Megojnic pri Grižah in ga hudo poškodoval po glavi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Ptuja — češkoslovaško akademijo prirede JCL, Sokol m podružnica Počitniške zveze na gimnaziji v proslavo rojstnega dne prezddenta CSR dr. Edvarda Beneša 27. t. m ob 20. uri v Mestnem gledališču. Spored akademije je zelo parter. O dr. Benesu bo govoril osmosolec Bagar Mirko. Ptujsko občinstvo naj se tega večera pod geslom »Zvestoba za zvestobo« pol-nostevflno udeleži. _ Hod vflsar je dsvjai pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Na nekaterih krajih je bfl tako hud vrtinec, da je vihar poruval do 50 let stara (■finim kar a koreninami iz zemlje ter JNb, mihiiifi visoko ▼ »rak. Vihar pa je trajaj k sreči le nekaj minut. Poškodovane so tudi nekatere mie in imajo kmetje občutno škodo. —V valovih Drave je utonil. Visoko narasla Drava vleco s seboj tudi obilo lesa, ki ga revnej&i sloji love in spravljajo domov. Pri tem je bil zaposlen tudi lllet-ni delavčev sin Alojzij Drevenšek iz Budine. Pri reševanju 1 sa pa je izgubil dečko ravnotežje in padel v naraslo Dravo Ljubljana, 25. maja V Gostilni čar sk em domu na Privozu je bil včeraj popoldne občni zbor društva »Gospodinjska šola za gostilni carske gospodinje«, ki ga je ob lepi udeležbi požrtvovalnih članic otvorila predsednica ga. Minka Kreftova. V daljšem govoru je poročila o dosedanjem društvenem delu in nakazala smernice za bodočnost. Ugotovila je, da napreduje šola od leta do leta kljub temu. da se bori z raznimi težkoča-mi, predvsem zaradi tega. ker ni društvo deležno dovoljne pozornosti oblasti in ne dobiva podpor od v poštev prihajajočih ustanov ostalo strokovno šolstvo v državi in v banovini, čeprav bi bilo do teh upravičeno. »Gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje« je s svojim učnim načrtom edina tovrstna šola v državi, ki daje bodočim gostilničarkam strokovno usposobljenost voditi v duhu časa gostinska podjetja zlasti tam, kjer manjka še bolj usposobljenih moči. Že danes kažejo gostinska udruženja razumevanje za delo požrtvovalnih odbor-nic ter članic in se v veliki meri zanimajo za uspehe tečajev. Čeprav je Šola do precejšnje mere deležna podpore v svojih stremljenjih, se vidi, da se gostilmčarji sami za šolo premalo zanimajo. Cesto se dogaja, da pošljejo gostilničarji svoje hčerke brez stvarne potrebe v slabše zavode. Društvene odbornlce-gostilničarke si vztrajno prizadevajo zanesti v svoje vrste več zanimanja za strokovno izobrazbo in tako za večji ugled svojega stanu, šola mora skrbeti izredne dohodke če se hoče obdržati. Ker ni bilo v bližini mko&ar. je ut • i Tiirpla i»o niso našli. — TožKe poHedke prepira. V ptujsko bolnico so pripeljali nezav finega s te&ko poškodbo na glavi 461etaac resno. Najnujnejše zahteve širšega značaja za bodočnost so: razširitev šole iz enoletne v dvoletno; izposlovanje podpor za izobrazbo gospodinjskega učiteljstva v gospodinjskem šolstvu, ureditev možnosti praktičnega šolskega leta v lastnem obratu za absolventke in priznanje vštetja šolske dobe za skrajšano učno dobo absolvent k.ir šole pri podelitvi gostilničarskih kon. Veliko težkoč prinaša šoli neredno dodeljevanje in menjavanje učnih moči s strani prosvetne oblasti. Društvo bi pričakovalo, da se Izkaže ustanovi, ki je iz rajsko-prometnega vidika za naše kraje izredno važna, več uvidevnosti. Po govoru ge. predsednice, ki je bil sprp-jet z velikim odobravanjem, je sledilo tajniško poročilo jre Mali Mlinarjev©, iz katerega je razvidno, da je društveni odbor sodeloval v najlpši harmoniji z drugimi gostinskimi združenji. Do podrobnosti natančno blagajniško poročilo je podala ga. Anica Gogala: iz njega je razvidno, da je doseženo popolno ravnovesje prejemkov ln izdatkov iz podpor, ki jih je izposlovalo društvo od oblasti in ustanov. Ravnateljsko poročilo, ki se tiče uspehov v šoli, je podali ga. Marija Pleško. Razveseljivo je dejstvo, da je že veliko absolventk šole zavzelo vodilna mesta v naših gostinskih obratih Lr. da nastaja čedalje večje povpraševanje po njih, zlasti v tujsko-prometnih krajih. Po referatih se je razvila Živahna debata, ki se je tikala vseh perečih in deloma nerešenih vprašanj, nakar so sledile volitve pri katerih je bil izvoljen dosedanji odbor, ki mu načeluje ga. Minka Kroftova. Iz škofje Loke — Prvi hotel v šKof ji LOfcL Potreba po hotelu se je pojavljala zadnja leta z razvojem mesta čedalje bolj. Klic po hotelu je izšel tudi iz vrst TPD, kjer so celo izvolili poseben odbor za prooičevanje tega jperečega problema- S tem večjo pozornostjo je torej sprejela škofjeloška javnost na znanje vest, da bomo imeli v fekof-ji Loki vendarle že letos hoteL Bivši škofjeloški gostilničar g. Janko Galjot je namreč kupil od dedičev pokojnega vinskega trgovca g. Avgusta Sušnika na Mestnem trgu dvonadstropno hišo, ki jo bo priredil v hotel V tej hiši je imela takoj po vojni Narodna čitalnica svoje igre, v njej je laradovala pozneje škofjeloška sreska izpostava ra sedaj vse kaze, da bodo služi E. prostori potrebam tujskega prometa in gostinstva, škofja Loka sklep g. Galjota toplo pozdravlja, saj smo brli vedno v zadregi, kam z ljoidmi ,ako je prispeto količkaj več v mesto. Tako pa bo vsarf za prve potrebe našemu mestu že pomagano. Hišo bodo popolnoma renoviran- — Osebna vest. Kapetanski izpit je napravil v Beogradu sanitetni poročnik škofjeloške garnizije g- dr. Djorcrje Cavić, Vrlemu isokolskemu bratu in sodelavcu fer društvenem življenju nase iskrene čestitke! — Poroka. V nedeljo se je poročila pri Sv. Duhu gdč. Valči Jenkova z banovinskim račumskim inšpektorjem g- Viktorjem Gračnerjem. Gd»č Jenkova je vneta pripadnica Sokola. Lep čas je telovadila, znane pa so bile tudi njene sposobnosti na dramatskem polju- Ob 301etnici društva je igrala v ^Rofoovnjačih« glavno žensko vlogo. Ko zapušča loški okraj, ji želimo ob strani njenega, soproga kar najsrečnejše življenje! — Zadruga krojačev in krojačic za. škofjeloško sodno območje je zborovala v nedeljo dopoldne na rotovžu. Skupščino, ki je bila prav dobro obiskana, je tvoril g. Andrej Ravnihar, potem pa so poročali člani uprave m za nadzorstvo g. Karel Šinkovec. Stanovski zbor naših krojačev je se-ve predvsem in temeljito pretresali težave, ki padajo rudi na ta stan. Govorilo se je o šušmarstvu, o obdačbi, o strokovnih nadaljevalnih šolah itd. Med drugim je bilo sprejeto rudi poročilo o vajeniških preskuš-njah, pri volitvi novega odbora pa je prešlo predsedstvo na g. Karla Šinkovca, tajništvo je obdržal g. Andrej Ravnihar, blagajno je prevzel g. Jože Klim. Zbor je po-setil rudi zbornični svetnik g. Ogrin iz Ljubljane, ki je podal obširno poročilo. Dosedanjemu predsedniku g. Janku Hafnerju, ki je vodil zadrugo ves čas vzorno v lepem soglasju vsega članstva, je bila izrečena topla zahvala! — Za razmah tujskega prometa. Znano je prizadevanje Škofje Loke za razmah tujskega prometa. Ugodne posledice vztrajnega dela, zlasti Tujsko prometnega društva, se že kažejo. Letos pa smo dobili še nov ličen prospekt Prikazuje Skofjo Loko in njeno okolico v raznrh posnetkih in letnih časih, pridejano pa je slikam tudi be-sedik), ki v zgoščenih poglavjih opisuje naše mesto kot letovišče. Zlasti je opisano letno kopališče, nadalje je podčrtana zimsko športna pomembnost Loke, pa tudi številni izleti so navedeni. Ne dvomimo, da bo služil prospekt prav dobro interesom našega tujskega prometa. Z zadovoljstvom moramo tudi beležiti, da smo dobrli po zaslugi naših avtobusnih podjetij ob nedeljah in praznikih redne zveze s Selško dolino. Predsodek, da ni mogoče v dolino, ne drži več, saj je uvedena zveza n« vlake od jutra do noči. Ješetov zadnji avtobus odhaja yi Železnikov ob 20., odhaja pa potem ob 21.45 % loškega kolodvora, tako da je ob 22.40 zopet v Železnikih. Poskrbljeno je na vm strani za ugodne zveze. — V četrtek na Zaprrvalj! Brntj. in sestre škofjeloškega .sokr>lske?)a okrožja, no poasEBbite rta četrtek! Skupni izlet nas bo združil v Zapn^evaikju. kamor pohitimo z vseh straimL Odhod Škof jelođkesa sokolstva bo ob 7. zjutraj izpred Sokoleki KOLEDAR Danes: Sreda, 25. maja katon^ani: Urban, Gregorij VTL Jtatri: Četrtek, 26. maja katoličani: Vne-bonod DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica; žene naprodaj Kino Sloga: Ciganska kri Kino Union: Strast Kino Moste: >Tarzan zmagovalec« in >Zavržena žena« Nastop glasbenega otroškega vrtca ob 18.15 v Hubadovi pevski dvorani PRIREDITVE MA PRAZNIK Kinematografi isti spored DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 48, Trn-koczy ded.. Mestni trg 4. U star, selen birr-gova ulica 7 Jutri: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Jmtpoti atom Kaj pravite, gospod urednik? AH kaj pravite? O novodobni nošnji belih noga vic in zelenih lovskih oblek namreč. Na Češkoslovaškem so nosili ljudje tako do kolensko robo, pa so kar naenkrat zganili 2 ulic in se Šli hitro preoblačit v manj kričeča odela, ko je nastopila vojska. Tako poroča francoski list »Jour — Echo de Pariš« in po njem še »Slovenec«. Oni dan so mu bila napoti prekratka ženska krila, zdaj ga pa bodejo v oči bele dokolenske nogavice in zelene lovske obleke. Gospodje, ki so pod celibatom ali prav blizu njega, bi ne smeli gledati mladih deklet pod noge in tudi fantov ne, ker se rado primeri človeku marsikaj, če je pod kožo rdeč. Saj nas še sveto pismo svari pred pohujšanjem in pravi, naj človek izdere oko, ki ga je pohujšalo. A kaj hočemo, pogled uide človeku, da sam ne ve kdaj in kam. Zgražanje nad prekratkimi krili je torej vsaj od te strani razumljivo in opravičljivo. Z zelenimi lovskimi oblekami in belimi dokolenskimi nogavicami je pa malce drugače. Kaj pravite, gospod urednik, ali bi kazalo opustiti ime »nacionalistov« ali pa vreči stran »modo«, ki diši po narodnem izdajstvu? Jaz bi priporočal ob držat ime »nacionalistov« in vreči stran po narodnem izdajstvu dišečo *^noWo— 1 Kranjski Janez gBanes ob 20,30, na praznik ob 14*30, 17*30 in 20.30 uri| TARZAN ZMAGOVALEC m ljubavni roman »Zavržena žena« — KINO MOSTE Gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje Šola je dosegla že lepe uspehe in bi zaslužila več pozornosti, pa tudi podpore Odmerita podlaga predpis mestnih davščin plačujejo nji Ljubljana, 25. maja Ta mesec je razftoslala mestna občina ljubljanska plačilne n.iloce s predpisom mestnih hišnih davščin za proračunsko leto 1988-39 Za te predpise je tila vzeta odnier-na podlaca, kakor je bila v proračunskem letu 1937-38, ki ne odgovarja dejan«?ik^mu stanja, zato se je o tem tudi javno v >Jutruc debatiralo. Moj namen ni. da bi se spuščal v to debato, pač pa moram poudariti, da vsebujejo ti računi mesftne občine ljubljanske neiko druco napako, ki za davkoplačevalce ni nič man; krivična kakor osporavana odmeriva podlaca. S to napako s« v prvi ^sti dela krivica posestnikom v inkorporiranih krajih, ki do proračunskega leta lf*3f>_37 niso plačevali enotnih občinskih davkov tako. kakor jih morajo plačevati po in-korporaciji v Ljubljani Zakon o neposrednih davkih določa namreč da se vzame za predć namesto lVA°/f. kakor bi Po zakonu moralo biti. Iz tega je razvidno, da posestniki plačujejo mes-tni občrni ljubiianIz Mirne peči«, da se kot župan brigam samo za eno vas in sicer za Bisko vas, ne pa za ostale vasi v občini in tudi ne za splošni občinski blagor. Da je ta navedba neresnična, so dokaz vsa javna dela, ki se grade v občini in se bodo še gradila in to ne samo v Biški vasi. pač pa v vsej občini, posebno tam, kjer bodo va-ščani pokazali razumevanje, da je za javno lKwist treba tudi ljudskega, sodelovanja in tam, kjer bo pokazala večja potreba. Res je, da se je v Biški vasi letošnje leto veliko delalo kakor tudi preteklo, je pa v dopisu zamolčana resnica, da so pri teh delih va- še an j vsa dela izvršili« skoraj izključno z lastnimi močmi. Da se brigam tudi za ostale vasi in da je moj najvišji zakon blagor občine, ne pa korist po edin cev, se kaže v javnih delih, k se grade tudi po drugih vaseh, ne samo v Biški vasi in ta javna dela so: 1) Občinska cesta II. reda Mirna peč — Globodol. 2) Izposlovanje gradnje mostu pri Ivan ji vasi na banovinski cesti Dobernič — Mirna peč. 3) Ureditev požiralnikov v Gor. Globo-dohi. 4) Izsuševanje travnikov v Maleneki vasi z banovinsko podporo in 6 treba bližnjemu na pomoč, je bffl naš Dobravec vedno mož na -vojena m* ahi. pomacal ie in res oval nr: vsr>h požarih zadnjega pol stoletja v Litiji in okoiieiL V priznanje zanlutr nev gasilskem polju je bil imenovali za častnega člana gasilske oe4e v LTtib'. pred leti je hn.l tnoM odHkovan s srebrno k o Lajno. le4os pa s križoem za > v Johi lama sda tudi zvesta naroonriika našega lista, fci ga z veseljem prebirata že tO W. šterviirrim čestitkam ob zlati poroki se pri-dnižajemo tudi mi z žotjo, da hi taJso dvrsrfa m Sla ostaila «k ratnih irveia flfcoveSkftfft žiPitenia! Iz Kamnika — Kamnik debi novo postajo. Kakor doznavamo iz zanesljivih virov, je železniška direkcija odobrila kredit 100.000 din za gradnjo novega postajnega poslopja na postaji Kamn*-mesto. S tem bo končno vendar enkrat redrmo pereče vprašanje postajnega poslopja, ki je delalo sramoto naseonu lepemu mestu. — Z novim voznim redom, ki je stopil v veljavo 15. t. m. je bil ukinjen popoldanski vlak, ki je odhajal iz Kamnika ob 14.55 in viak, ki Je prihajal v Kamsrfic ob 16.50. Z ukinjen jem teh vlakov so bih posebno prizadeti uradniki, delavci in dija-stvo. Na mnoge intervencije bosta baje ta dva vlaka s 1. junijem zopet uvedena. — T* presneti otroci! Pred kratkim je neka vesela družna pekla v Kamniški Bistrici prašička na ražnju. Okrog moža, ki je obračal ražen j. so se sukali trije otroci v starosti 8 do 12 let, katerim je bil ra-ženj oči vidno zek> všeč in zvedavo so spraševali, če se lahko na ražnju peče tudi kaj drugega. Prijazni mož jim je pojasnil, da se na ražnju lahko peče vse, kar se ima pa£ pri noki. Revež seveda ni vedet da je s tem naprarvfl kamniški žandarmeriji in pohciji nepotrebna pota in preglavice. MkuM nepridipravi so Že naslednji dan ukradli v Kamniku iiiiasiisi kokos, jo pobili s kamenjem, oskntefi, nataknili na ražen j. spekli in pojedli. Tatvina je bfta prijavljena, Oblasti so zadevo raziskale ki po- pc«krbefe. da > nepridipravom nje piati pnuMa vsaka mase* na izkose. — Nesreča pri delo. Na žagn ske ko^rpomcij^ v Stafcovrriei je detel nr carkularki delavec Sitar FVanc. Po nefire-vktoosti je zadel z roko ob žag odrezala prsta r-a levi roki. Oddnri ao ga v bokneo. — Nekaj o kstrnatekoui * porini SK Kamirfk je znan kot najbolj agilnih poder^l^kih sportnm klehor. ki }> vzoopl že več re^irezentarivnili atletov. Razumljivo ]e. da so vsi ir^rodaJnn krogi vedno gojili simpatije do a^itabea khaba is da je užival apio&no podporo vsr-g« prefc**»l-titva, kaicor tudi ot»finske »prav*-. Nova sb-činska uprava pa oči vi dno ni umi nobeneea ^rvlaLa aa sporu, ali pa ga uaosda iiaa, snpak 0S specielno za S K Kaiflnflr noče imeti. rWi pore, katero je vsako leto dob-prai. asdnj že tri leta ne dobiva več m vmka nroon|a, aa. storliena na občinski odbor, je rezana nejpa-tšvno, V letošnji pinvalnj seeoni bi ss «*>-raie vrniti v Kamniku prvenMvene tekme ljubiianske-ra jHavafeiega Te s« na žaLost ne bodo mogle obninski odbor tvooc postaviti -rov, klub sam pa nmu denarja. Harf »krt. njen ost i odbora, mora torej tako veflka športna prireditev odpasU. Popoinnma jasna e, da gabijo veselje do Mi tudi funkeaossrji 3aa>L, če v**k> da ss jam povsod aaitejo pod noer ^^^^t^^>^ie^ 7 m}C Strar? 4 SLOVENSKI NAROD«, ja 1*38. Ste* 117 DNEVNE VESTI — Na£i rezervni oficirji srbskemu kmetu. Uprava ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov Je imela snoči sejo, ki so na nji delegati poročali o letošnjem občnem zboru udruženja in o razveseljivem preokretu v tej važni patrtjotični organizaciji. Predsednik ing. Ladislav Bevc je med drugim poročal, da je v Beogradu sprožil misel, da bi poklonil ljubljanski pododbor letos 9. oktobra, ko bo na A vali svečano odkritje spomenika neznanemu vojaku, siromašnemu srbskemu kmetu - ratniku iz okolice, nov moderen plug kot simbolično darilo, ki naj pokaže, kako iskreno so se naši rezervni oficirji t oklenili mish\ da je treba v prvi vrsti ' pomagati našemu kmetu, če hočemo imeti močno, konsoUdirano državo. Ta predlog je bil na seji z odobravanjem sprejet. Delegacija ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev, ki se udeleži 9. oktobra velikih svečanosti na A val i, bo obenem opravila tudi to pomembno simbolično delo. — Iz banovin »ke službe. Za banovinske uradniške pripravnike vm. položajne sku pine so imenovani inž. Karel Kobler. inž. Fr. Lah in ing. JVfilan Stegn; za banovinske uradnišk., pripravnike IX. polož. skupine Prane Kosir, Miroslav Lilik, Josip Pavlic, Abel Resčic, Jože Ronko in Anton Sonolej. V višjo skupino je napredoval dr. Viktor Lorger, zdravnik združene zdrav-stvene občine Šmarje pri Jelšah, — Knjige Slovenske matice za leto 1938 so izšle m sicer: Miška Kranjca roman >Ka-prtanovi« (384 strani), Pavleta Sedmaka roman >Kaplan Martin Čedermacc (240 strani) in Franceta Kidriča >Zgodovine slovenskega •lovstva 5. snopič« (216 strani). Ljubljanski Maiaeni dani lahko dvignejo knjige vsak delavnik med uradnimi urami dopoldne in popoldne, poverjenike m Slane zunaj Ljubljane pa prosimo, da nam sporoče čim prej svoja naroČila. Uprava Slovenske matice. — Zeleno Pohorje nudi brezštevilne izlete v svojih romantičnih dolinicah in v Šeiestu svojih gozdov. Za peset z motornimi vozili pa še dolgo ni pripravljeno. Tudi za izvoz lesnih produktov cestno omrežje še ne odgovarja. Kaj ie še treba za otvoritev Ponor j& v gospudarskeni in tujskem prometu nam bo pokazala razstava >Cesta< na letošnjem Ljubljanskom velesejmu od 4. do 13. junija. — Poljska vojna ladja v Splita. V Dalmacijo pripluje te dni prvič poljska vojna ladja s Iskra«. Naša mornarica ji pripravlja svečan sprejem. — Pomembna gospodarska prireditev bo letošnji pomladni ljubljanski velesajam od 4. do 13. junija, prirejen pod pokroviteljstvom Nj. Vol. kralja Petra II. To bo te 43. ljubljanska volesejemska prireditev, ki bo imela mednaroden značaj in ki bo hkrati lepa revija slovenske in jugoslovenske go-spodanske delavnosti. Na splošni velese je niski razstavi bodo zastopane vse pomembnejše industrijske in obrtne panoge, n. pr. kovinska tekstilna, papirniška, elektrotehniška, kemična., stekla reka, živilska, stavbna, poljedelski stroji, glasbila, kurjava, keramika itd. Razen tega bodo prirejene Se posebne razstave, ki bodo imele reprezentativen značaj. Posebno velika ter lepa bo razstava avtomobilov in motornih vozil sploh. Zavzela bo okrog 1.400 m2 razstavnega prostora. Posrečena ie zamisel posebne razstave .Cesta«, ki jo prireja Društvo za ceste. To bo doslej pri nas najboljša in največja propaganda za izpopolnitev in modernizacijo našega cestnega omrežja; razstava bo urejena po skrbno premišljenem načrtu, da bo lahko dosegla čim večji uspeh ter svoj namen. Tedaj bo v Ljubljani tudi kongres Društva za ceste in udeležili se ga bodo odlični zastopniki oblasti in gospodarskega življenja. Med večjimi posebnimi razstavami bo vzbudila posebno pozornost razstava Francije. Na nji bo reprezentativno razstavljeno blago, ki pride v poštev za naš uvoz. Nazorno bo prikazana, kako se lahko čim bolj okrepe gospodarske vezi med našo državo in Francijo. Mimogrede naj omenimo, da bo na tej razstavi razstavljenih tudi 3000 francoskih knjig. Med posebne razstave moramo Še uvrstiti veliko razstavo pohištva in razstavo ženskih ročnih del. Obiskovalci ve-lesejma l>odo uživali na jugoslovanskih železnicah 50% popust. Vozne olajšave so dovolile tudi številne druge države. V letalskem prometu je določen 10°/o popust. — Izvoz vina in nasoljenih rib v Nemčijo, v kratkem prispo v Novi Sad nemški vmogradniSki strokovnjaki, ki bodo posetili naše vinorodne kraje m si ogledali naše vmogradadštv0 in vzorno kletarstvo. Zastopniki naše vinske trgovine bo- st© moramo dobiti dim prej! To je za h tova, ki bo prihaialjt močno do h—s, tudi na cestni razstavi >Nača cesta* na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 22.6, v Ljubljani 20.8, v Zagrebu in Splitu 19, v Beogradu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.4, temperatura je znašala 10.2. — P»ptr se je podratU. Zveza grafičnih podjetij Jugoslavije, podružnica Zagreb in Split, poročata, da se je v ponedeljek podražil tiskarsfld in pisemski papir za 5 odstotkov in da velja podražitev tudi za vse vrste kartona. Zato so bila tiska miška podjetja prisiljena zvišati cene svojim izdelkom za bo/o. Iz Ljubljane —lj Enkratno gostovanje slavnega italijanskega tenorja Christy Solarija bo v četrtek 26. t. m. Številna gostovanja ga vežejo na velike svetovne opere, zato moramo ceniti njegov nastop pri nas. Ta odlični lirski tenorist nežnega glasu in profinjene pevske kulture si je osvojil simpatije gledališke publike v Italiji Franciji, Švici in Ameriki tako, da ga pozdravlja z največjim spontanim navdušenjem. Med pevci svetovnega slovesa zavzema Sol ari eno izmed najvidnejših mest, zato bo njegovo gostovanje pri nas največji kulturni dogodek tekoče sezone, katerega naj muzikalno občinstvo ne zamudi. Christv Solari je često gost milanske Scale, kar je pa5 jasen dokaz za njegove pevske in igralske zmožnosti. Tekom letošnje sezone je gostoval ponovno v Zagrebu ter si osvojil tamošnjo publiko s partijami des Grieusja (Manon). Rudolfa (La Boheme) Me-morina (Ljubezenski napoj), Edgarja (Lucia * di Lammermoor) itd. V >SevilJ9kem brivca« bo pel v četrtek partijo grofa Almavive, vlogo, v kateri bo blestel z znamenito italijansko belcantistično šolo, ki jo mojstrsko obvlada. Zasedba ostalih glavnih partij je sledeča: Figaro — Kolacio, Rosino — Nollijeva, don Basilio — Betetto. don Bartoflo — Zupan. Dirigent: Anton Neffat Režiser: D. Zupan. u— Za zatiranje lubadarjev. V gozdovih in nasadih je iglasto drevje zaradi mraza in suše zadnjih let zelo trpelo. Mnogo drevja se je posušilo, še več ga pa hira. Na takem drevju se najraje ugneadi hibadar, ki se je tudi že v minulih poletjih pojavil v izredno velikem številu. Zaradi velike nevarnosti, ki preti gozdovom in nasadom zaradi razširjenja tega škod-j ljivca naroča mestno poglavarstvo na po-; dOagi § 29 zakona o gozdih vsem posest-i nikom gozdov in nasadov, naj nemudoma j pregledajo svoje iglasto drevje in odstra-! ndjo vse po mbadarju napadeno drevje. Danes ob 16. 19.15 in 21.15 uri, jutri, na praznik, ob 15., 17., 19. in 21. uri Kino Union telefon 22-21 Velenapeti film Iz dobe krvave ruske revolucije Marlene Dietrich - Robert Donat Ob 1030 dopoldne jutri, na praznik, isti film pri globoko znižanih cenah! ■■■■■HHBSHHHBHHBBHMMHHMOI Strast — Proti tuberkulozni kongres zaključen. V ponedeljek popoldne je bil v Hercog Novem zaključen IV. jugoslovanski protitu-berkulozni kongres. Zadnja tema je bila >reforma specijalizacije ftiziologije«. O tem je poročal šef-zdravnik sanatorija na Golniku dr. Neubauer. Na kongresu sta bili sprejeti dve resoluciji, ki bosta izročeni ministru socialne politike in narodnega zdravja. Prva se nanaša na zakonodajo in razne ukrepe vlade za zatiranje tuberkuloze, druga pa za reformo specijalizacije ftiziolo-gije- — Uredba o ustanovitvi rezervnih fondov. V finančnem- ministrstvu je bilo zadnje dni več konferenc o osnutku uredbe o ustanovitvi rezervnih fondov ter njihovem nalaganju v državne papirje. Uredba se bo nanašala tudi na industrijska podjetja, ne bo se pa dotaknila že obstoječih rezervnih fondov. Merodajni činitelji so zagotavljali zastopnike industrije, da se bo v polni meri upoštevalo to, da se bo uredba nanašala na industrijo samo v mejah možnosti, ker mora industrija svoja razpoložljiva sredstva uporabljati bodisi za investicije ali pa za obratni kapital. Najbrž bo uredba objavljena ob koncu maja. Konfekcijsko trgovino sem preselil na Mestni trg 19 poleg trgovine Soss — Za obilen obisk se vljudno priporočam. Ivan Sax — Načrtov je že dovolj, zdaj je čas. da jih uresničimo! Pri nas .je izdelanih že toliko lepih načrtov za vse potrebe in o njih zelo radi oogosto govorimo. Človek se več ne spozna v tej goščavi in poplavi načrtov. Toda izmed vseh načrtov je treba nedvomno najprej uresničili načrt o poglobitvi ljubljanskega kolodvora in načrt jadranske ceste; o tem vsi soglašamo. Brez ureditve ljubljanskega prometa se ne more razvijati Ljubljana, brez jadranske ceste pa ne more živeti Slovenije. To spoznanje bo vcepila obiskovalcem cestna razstava >NTaea cesta« na ljub-1 ianskem pomladnem velesejmu ki bo od 4. do 13. junija. — Borza dela v Ljubljani sprejme kotlar-ia. kovaškega vajeinea, 2 hlapca, mizarja, kovača, železostrugarja. 2 krojača, kolarja, medičarja. vrtnarja in zidarja. — živahna gradbena delavnost v Beogradu. Letos se obeta Beogradu zelo živahna gradbena sezona in sicer ne samo privatna, temveč tudi javna. Gradbenemu odboru je prijavljenih doslej 83 privatnih zgradb v vrednosti 40,000.000 din. Beograjska občina namerava najeti 130 miH-jomov din posojila in s tem denarjem bi se gradbena delavnost se povečala. Razen privatnih nameravajo zgraditi tudi več javnih poslopij, nekatera pa dograditi. Tivar obleke prispele, prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo, Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Brunec. Ljubljana, Prešernova 54. nasproti glavne pošte. — Iileti za binkoštne praznike. Zveza za tujski promet priredi za binkoštne praznike naslednje izlete*- 1) v Trst in Benetke. 2) v Gorico. Udine in Trst. 3) v Trst. Opatijo in Reko. 4^ na Plitvička jezera in CrikvenicO. 5) na Jezer3ko. 6") v Skofjo Loko. Ziri in Logatec, 7) v Postojno. Zahtevajte prospekte j t vseh b^ljetarnicark PsNifl a. ■ do obravnavali na vinogradništvo nanašajoče se vprašanje ter proučili možnost izvoza našega vina v Nemčijo. V Split je pripeljala v ponedeljek Jadrnica iz Vela-luke 150 sodčkov nasoljenih rib, namenjenih v Nemčijo. — Enodnevni izlet Zveze za tujski promet na Dolenjsko. Ljubljana — Žužemberk — Soteska — Novo mesto — Dolina gradov (grad Graben. Otocec, Struga) — Dobrava (»kosilo pri Seljaku). Izletniki so vabljeni ob tej priliki na blagoslovitev gasilskega doma v Stari vasi — Ooka. Cena avtobusne vožnje in kosila din 85. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika, najkasneje do eobo-te, 28. t. m. ob 12. uri. — Krajevna organizacija Legije Koroških bovcev v Guštanju priredi v nedeljo 29. maja članski sestanek in sicer ob 9. uri dopoldne v Tolstem vrhu pri Guslanju. Sestanek bo v gostilniških prostorih tovariša Nabemika. Vabimo, da se vse članstvo krajevne organizacije zanesljivo udeleži sestanka na katerem to poročal tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane. Vabljeni pa so tudi člani* sesedmiih bratskih organizacij. Pridite zanesljivo, ker se bomo ob tej priliki oddolžili spominu padlega junaka Malgaja. —- Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 42 z dne 25. t m. objavlja zakon o ustanovitvi novih okrožnih In okrajnih sodišč, uredbo o teritorialni pristojnosti novih okrožnih sodišč iz § 1. zakona o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč kakor tudi tistih okrožnih sodišč, katerih teritorialna pristojnost se z ustanovitvijo teh novih sodišč spremeni, uredbo 0 strokovnih šolah za otroške negovalke, proglas banske uprave o proglasitvi vseh šolskih občin dravske banovine za javne in obče-koristne naprave in razne druge objave iz > Službenih novin«. _ Rojaki iz Cerkna bodo imeli tudi letos na binkostno nedeljo popoldne svoj vsakoletni sestanek na običajnem kraju. Na to sa opozarjajo posebno oni, ki bi morda zaradi pomanjkljivega naslova ne dobili posebnega vabila. Pridite vsi! — Za letošnji pomladanski velesejem v LJubljani so vsi razstavni prostori popolnoma zasedeni. Zaradi tega velesejemska oprava daljnih prijav ne more več sprejemati. Pač pa se morejo tvrdke že sedaj prijaviti za jesenski velesejem. ki bo letos od 1. do 12. septembra. — Namestil venca na grob pok. dr. Ivanu Lahu je daroval izvrš. odboru Ju gosi. -češkosl. lige v Ljubljani g. redaktor J. K. Strakatv. Praga, znesek din 300.—. — Skrb za rev že v savski banovini. V savski banovini je 250 starih siromašnih ljudi, ki nimajo nikogar, ki bi skrbel za nje. Za delo pa tudi niso več sposobni. Za te reveže namerava saveka banovina zgraditi sirotišnico, ki bi znašali stroški za njo 5,000.000 dm. — Moški! V Vašem interesu čitajte oglas Vi-Ha-Ge v inserataiem delu _ Obilen lov zardel, v ponedeljek ponoči je bilo vreme za ribolov zelo ugodno. Ribiči iz severne Dalmacije so nalovili mnogo sardel. samo ribiči iz Prviča so jih nalovili 5.000 kg. Na ribarnici so lih prodajali po 1.50 do 2 din kilogram. _ Tam. kjer je Martin Krpan tovori) sol na svoii kobilici in kjer so že v železni dobi držale mednarodne poti, usmerjene od Baltskega morja proti Jadranskemu morju, bi morala držati že zdavnaj primerna cesta, ki la Sdovenijo z morjem. Jadransko ce- To se spozna po leseni moki pod luknjicami, ki jih hrošč izvrta, in po smoli, ki se cedi iz teh luknjic. Odstraniti je treba tud iglasto drevje, ki se je pričelo že sušiti ali ima polomljene vrhove ter že njegova zunanjost kaže, da hira Debla teb dreves je treba omajati ter lubje, vršiče in debelejše veje pod nadzorstvom, odraslih previdno sežgati na varnem kraju. Tistimi posestnikom, ki ne bi tega opravili sami, bo dak> mestno poglavarstvo na podlagi § 144 imenovanega zakona vsa potrebna dela opraviti na njih stroške, hkrati bo pa uvedlo proti njim kazensko postopanje. —lj Cerkveni davek. Pretekli teden je pričela davčna uprava za mesto Ljubljano na zahtevo župoega urada cerkve Sv. Petra rubiti davkoplačevalce šentpetrske župnije za cerkveni davek. Veliko davko-plačivalcev je vložilo pritožbo proti cerkvenemu davku ter čakajo rešitve. Na-mestu te pa so dobili rubežen. Ali niso posestniki že dovolj obdavčeni, da se jim delajo a* nepotrebni stroški. Ali ne bi bilo primerneje objaviti, da se pozivajo davkoplačevalci na plačilo cerkvenega davka do tega in tega dne, sicer bo rubežen. Tako bi prihranili davkoplačevalcem stroške. —lj Tarzan v kinu Moste.. Od danes dalje je na eiporedu kina Moste najnovejši džungelski vetlefiihn >Tarzajn zmagovalec« v naslovni vlogi slavni plavač Jonnv Weiss-mtillar, ter lepa Maureen OSullivan in opice, levi, tigri, sloni... divja sila plemena in prirode. Ta film je bil najboljši magnet za vsa svetovna kino-gledališča. Kot drugi film je na sporedu veliki ljubavni roman po romanu Oskarja Wildeja »Zavržena žona<. V glavnih vlogah Kathe Dorsch, Gustav Grund-gens in Mar Lane Hoppe. —lj MartinŠHca! Dijakinje, ki se žele udeležiti letovanj« pod vodstvom profesorice Mestne ženske realne gimnazije, naj se javijo najkasneje do 10. junij«. Prijave sprejema pisarna vsak dan od 9. do 11. ure. Najkasneje do 10. julija pa je treba vplačati din 750 za oskrbo in din 100 za po trne stroške. V Mnrtinsčici ostanemo točno 4 tedne, od 30. VII. do 29. VIII. 1938. —lj Ugotovitev. V ponedeljek 9. t. m. smo priobčili notico »Novice iz stanovanjske republike za Bežigradom«. Ugotavljamo, da te notice nismo prejeli iz vrat stanovalcev te kolonije, temveč iz drugega vira, —lj »Ciganska kri« najlepši film sedanjosti! Kino Sloga ima te dni na sporedu prekrasen film svetovne slave m uspeha. Ves film. ki nosi pri nas ime >Ciganska kri« je izdelan v naravnih barvah po najnovejšem sistemu >Plasticolor<, po katerem se barve kažejo v prav Čudoviti luci in efektu. Film sam z znano umetnico Annahello v slavni vlogi ie vsebinsko zanimiv, napet in tako ljubek, da se je ob krstni predstavi soglasno potrdilo, da si je Amiabella šele s >Cigansko krvjot osvojila svet. Kino Sloga, ki si je z ogromnimi žrtvami pridobil ta film zasluži, da si ljubljanska publika v največjem Številu ogleda ta program. Cene so itak od vseh premiernih kinematografov v S!ogi najnižje. —lj KrakoTcani la Trnoveaai vas vabijo, da posetrte v največjem števthi koncert njihovega pevskega zbora v petek 27. t. m. Vsi zavedni KrakovČani in Trnovcanf, ki so prijatelji lepega petja, pridejo ta večer v Fil-harmonično dvorano, vabijo pa tudi ostale Meščane, da se odzovejo vabilu njinovih pev- | Velefllm, Id s* je svetovni tisk označil kot mojstrovino brezkompromisnega realizma ŽENE NAPRODAJ Močan prikaz življenj* In njegove prave In lasne morale! KINO MATICA 21-24 V glavni vlogi BETTE DAVIŠ NE ZAMUDITE! cev. Vstopnice se dobe v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Začetek točno ob 20. uri. —lj Tipkarski Škrat in ose«*. Da rad tiskarski Škrat vse narobe vidi in sdisi. ni nič novega. Novo je pa. da je odkril srednje oko. Tako oko poznamo samo pri Ci-klopu, pri navadnih ljudeh je pa oko desno aH levo. Pac pa poznamo srednje uho in to je bflo operirano tovarnarju g- Bat-jetu. —lj Drevi ob 18.15 se bo ponovil nastop glasbenega otroškega vrtca šole Glasbene Matice v Hubadovi pevski dvorani. Starše opozarjamo na to ponovitev. Začetek točno ob napovedanem času. —lj Bolgarski mešani ibor ii Ruse. katerega člani ao saani železničarji in njihovi rodbinski člani, pride v Ljubljano na bin-kostno nedeljo zjutraj. Zbor, ki šteje 70 članov in Slanic konoertira istega dne ob V sil. uri v veliki F tih. dvorani. Na nastop bolgarskih pevcev že danes opozarjamo. —I j Vid vasin oči n obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere al nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašane m optiku. Start trg 9. Ljubljana. —Lj Rokavice nogavice — Karnienik, Nebotičnik. —lj Sokoistvo ljubljanskih sokolskih društev ponovno vabimo, da si ogleda prvi zvočni sokolski film >Oj leti sivi Sokole« v kinu v d££kx Krasen film napravi na vse početnike nerabrisen vtis- Predstave bodo jutri ob 10. za mladino, popoldne ob 15.. 17-, 19. in 21. za odrasle. Vstopnina od din 2 do 6. Ne zamudite te prilike in ogttejte si film v polnem številu. Uprava kina Šiške. —lj Kdor je pustil damski dežnik pri vratarju •> Na rodine tiskanne«, naj ga dvigne isio-tam. —d j Združenje brivcev obvešča občinstvo ter svoje člane, da bodo brivefci saloni na praznik Vnebohoda dopoldne odprti. Komisar. u— Za mestne reveže je neimenovan dobrotnik daroval 200 din. Mestno poglavarstvo mu izreka najlepšo zahvalo. u— Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi na praznik 26. t. m. promenadni koncert v Zvezdi od 11 do 12. Igrala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom g. kapelnika Grudna Ivana. Iz Maribora — Gledališče. V četrtek ob 20. uri bo v mariborskem gledališču zadnja vprizoritev Benešove operete »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. — Vedno več prijav je pri tukajšnji policiji zaradi nenavadnega pozdravljanja. Naša nacionalna javnost upa da ne bo ostalo samo pri prijavah, marveč da bodo krivci tudi pozdravljanju primerno kaznovani. — Neurja in poplave. Zadnja neurja so povzročila v vsej daljnji mariborski ulici nešteto novih hudournikov. Reke in potoki so preplavili vso okolico, tako da je bila velika nevarnost poplav. Mura je v Spilju porušila lesen most. Bistrica pri Muti pa 7 mostov ter več žag. Skoda je ogromna ter gre v težke stotisoČake. — Vlom v davčno upravo. Mariborska policija je bila danes iz Šmarja pri Jelšah telefonsko obveščena, da so neznani zlikovci vlomili v tamkajšnjo davčno upravo. Na srečo je takrat šel mimo nočni čuvaj, ki je opazil, da neki mladeniči svetijo z žepnimi svetilkami. Čuvaj je takoj obvestil sosede, toda vlomilci so pobegnili v noč. Na delu je mariborski daktiloskop in policijski pes. — Neznan utopljenec. Drava je včeraj pri Breznem naplavila truplo okoli 70 let starega moža, čigar identitete še niso mogli ugotoviti. Po avstrijskem denarju, ki ga je utopljeni starček imel v žepu, sodijo, da je Avstrijec. — Se en vlom. V stanovanje posestnika Jakoba Pirnata so preteklo noč še neizsle-deni storilci vlomili in odnesli hranilno knjižico na 15.000 dinarjev, 700 dinarjev gotovine in dve novi obleki. — Po nesreči se je obstrelil. V Trbonju pri Dravogradu je 91etni delavčev sin Anton Kačič pregledaval flobertovko. Po nesrečnem naključju se je orožje sprožilo in naboj je ranil dečka v prsa. Nezavestnega ranjenca so prepeljali v bolnico v Slovenj-gradec. — Z lizolom v smrt. V Framu pri Mariboru je 211etna služkinja Marija Pulko izpila večjo količino lizola hoteč izvršiti samomor. Ker pomoč ni bila takojšnja, je mladenka v silnih mukah izdihnila. V smrt je Pulkova šla iz obupa, ker se je njen izvoljenec preteklo nedeljo poročil z drugo. — Z davčne uprave. Davčna uprava poziva vsa podjetja v mestu Mariboru, ki prevažajo potnike z avtobusi ter blago h tovornimi avtomobili, da vlože najkasneje do 25. t. m. pri davčni upravi za mesto Maribor prijave zaradi odmere vozariniSke taktne. — Naplavijeno truplo. Blizu Dravograda je Drava naplavila truplo mlajšega utopljenca. O najdbi so ljudje takoj obvestili oblast, ki je ugotovila neznančevo identiteto. Je to 26-letni Kari Maverhofer iz Annadorfa pri Villachu. Sumijo, da je mladenič izvršil samomor. — Stanovanjski najemniki »o zborovali Zanimivo je primerjati potek Dbcnih zborov Društva hišnih posestnikov rc Društva stanovanjskih najemnikov. Prvi kot drugi se pritožujejo o svojih tezkočah in slabem položaju. Hišni posestniki se pritožujejo o previsokih davkih, stanovanjski najemniki pa o previsokih najemninah Menda najupravičeneje želijo izboljšanje položaja stanovanjski najemniki, ker so najemnine res pretirane in presegajo celo tričetrtine plače. O vsem tem so včeraj dopoldne razpravljali na občnem zboru, ki se je vršil pri >Novem svetu«. Stanovanj« ski najemniki želijo in zahtevajo zasetto pred neusmiljenim izžemanjem s strani hišnih posestnikov, ki so postali pravi diktatorji glede cen. — Otrok padel v kotel vrače vode. Koča-rica Marija Brecelj iz Sp. VoliČine je postavila kotel vrele vode na dvorišče. Pri njej se je igrala njena 18 mesečna hčerka Anica. Ko se ie mati za trenutek odstranila, je dete padlo v kotel in zadobilo 5tra5ne opekline. Vsaka pomoč je bila br^nnoesna in otrok je kmalu izdihnil. — TmasmMja jra je ubila. V Vrholah pri Konjicah je bal v mlinu zaposlen 461etni Je-sip Cfcnak. Nesreča jc hotela, da je jernien>-trajnsmisije ugrabilo nioža za desno roko in ga z vso *ik> treščilo ob zid, čmaku 90 j« raabila lobanja in stri prana kod. N**rWrnk je bil na mestu mrtev. — Zdravo je narodni porndrav! Neki mariborski odličnik je bil močno užaljen, ko ga ie neki gospod pozdravil e pozdravom >Zdra-vo<. Temu oxMičniku prav gotovo še ni znano, da je >xdravo< pravi in najlop&i narodni pozdrav. Menda bi mu bil ljub&ci pozdrav: poljubrpun roko. nulostljivi gospode — Kača jo je pirila, V rnariboreko bolnico so 'pripeljali 26jetgK> poljsko delavko Marijo Pole iz Pesnice, ki jo jc pičiln kača. Ko js na polju otkopava.!.-; krompir, je iemo pioil modras v demo roko. Polčevi so v hokrici z injekcijami re^ii življenje. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 25. maja: I>>povsčine. Prem i e rs ki abonma Četrtek, 26. maja: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Petek, 27. maja: Ženitev. Red Četrtek Sobota, 28. maja: Pokojnik. Izven. Znižano cene od 24. din navzdol Nedelja, 29. maja: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPEKA Začetek ob 20. uri Sreda, 25. maja: Don Juan. Red Sreda Četrtek, 28. maja: Seviljski brivec. Gostovanje italijanskega tenorista Christv-ja Solarija. Izven. Cene od 50 din navzdol Petek, 27. maja: zaprto Sobota, 28. maja: Rigoletto. Red A Nedelja. 29. maja: Trubadur. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Akademski pevski zbor v Kočevju Ljrjdsrjana, 24. maja V nedeljo je priredil Akademski pevski zbor Ljubljane v Kočevju koncert umetne in narodne pesmi, za katerega je vladalo v mestu in okolici ogromno zanimanje Od blizu in daleč so prisU ljudje, da čurjejo priljubljeno najodno pesem, da prisluhnejo glasu svojega srca. Pevci so bih V Kočevju nen^duseno sprejeto, in ob 15-, ko je bft začetek koncerta v prostranom kočevskem, kjneanatografiu, je bila dvorana poka do zadnjega kotička. Spored je obsegal 6 urnotnlh in sest narodnih pesmi, že takoj po prvi pesmi, ko so pevci pod vodstvom darigenta Fr. Maral ta zapeli Trobar-Tornčev >Oče nase je nestalo veliko navtfusenje* ki se je stopnJ&v»V> od točke do toflke m doseglo svod vrftek zlasti po odmoru, ko je Ie 50 SoaarJti grl za* Ione in narodna pešam. Nekafcere točke, zlasti Ma-roltovo >RatoniSko< so morali ponoviti, a še vedno se rri. hotel aplavz poieči. Nastop Akadteinskega pevskega zbora v Kočevju je bil prajvi trhnntf slovenske pesmi m je med tukajsnjtam Stav-enci vzbudil plamen narodne zavesti, ki nam je sedaj v teh resnih ćastth unjno potrebna. Iz Sevnice — Kako kaze letošnja sadna letina. Stanje letošnje sadne letine ni tako brpTuipno. kakor bi pri likovali spričo skrajno neugo^U-nih vremenskih pojavov v sprUu. Najtolj trpe kožčičasta c*tdja in oreha. Žeto je po-škodovana zlasti tudi vinska trta. Ja*Aane, ki so po večini že odervele, kažejo prav dobro letino, četudi smo ioneli veliko djessja v maju. Hruške kažejo mnogo sbrbse, ker so prej odgnale oeirama cvetele ter 90 bile tako no ponebđ bolj prizadete. — Vsem sadjarjem v vednost Pretekli mesec je iaćel v Beogradu nov pravilnik o izvozu sadja, ki temelji na A. 90. finančnega zakona za 1937/38. Minister trgovine in industrije |e na osnovi tega izdelal načrt uredbe o kontroli »adja, rtamenjenega za izvoz. Dosedanji predpisi niso aartaSeali in je med njimi in novo uredbo, ki .jo je trgovinsko ministrstvo izdelalo v soglasju s trtjovinskimti zbornicami in intoresiranimd gospodarskimi organizacijami i, naslednja bistvena razlaka: Prečrtal sadja na domačem trgu se popolnoma ukinja uvaja pa se strog in obvezen pregled na železniških postajah pri tovor-i en ju sadja na vagone. Poostreni so nadalje predpisi glede kakovosti sadja, ki se izvaža in so predpisane tudi označbe kakovosti in podjetij, ki se morajo nalepiti na zavitkih sadja, cesar prejšnji pravilniki našo določali. Po tej uredbo spadajo pod kontrolo tudi ma-kme Ln orehi. Na podlagi te uredbe to strokovni odbor za sadje predpisal tipe embalaže za vse vrste sadja namenjenega za izvoz. Kar se kontrole same tiče, predvideva naredba načelo osebne odgovornosti kontrolorja, namesto do&o Janje skupne odgovornosti tržnih komisij. Kontrolorje za pregled sadja, namenjenega za izvoz, postavlja trgovinski minister na predlog strokovnega odbora. Ti kontrolorji so strokovnemu odboru tudi odgovorni za svoje delo. Uredba podeljuje strokovnemu odboru tudi pravico, da določi dan izvozne sezone za sveže slive in sadje, česar prej ni bilo mogoče Iseseti. Uredba predvideva tudi novo vrsto sankcij. V primeru kršitve dosedanjih pravilnikov so bili odgovorni izvozniki sadja napram obla-stvu prve stopnje. Ker pa se vse izrečene kazni proti izvoznikom na podiagi pravilnika zakona o kontroli kmetijskih pridelkov zaradi dolgega postopanja niso izvršile, predvideva eedaj načrt uredbe, da lodo moraJi izvozniki položiti določan znesek kot ka\ za izvršitev vseh predpisov te uredbe. POGOVOR S PESNIKOM "~ — Milostiva, ali ste čitali moje pesmi? — Seveda, in bila sem zelo navdušena. Halo Marička. kam ste spravili tisto modro vezano knjigo? Marička: Pod mlao, gospa, podložila sem nogo, da bi se miza ne gugala. PRED SODIŠČEM Sodnik: Tatvino ste torej zagrešili sami ? Obtoženec: Da, gospod sodnik. Ljudje so zdaj tako nepošteni, da se ae moraš na ni- .S o k o Zahvala sokolski župi Ljubljana Starosta sokolske župe Ljubljana br. dr. Josip Pipenbacher je prejel od ministra dvora nastopno zahvalno pismo: Spoštovani gospod! Po najvišjem nalogu mi je čast Izreci zar hvaJo za tople želje in izraze vdanosti« odposlane Nj. Vel. kralja in kraljevskemu domu z II. obrambnega zbora Sokolske tupe Ljubljana. Minister dvora: Milan Anric. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije pa je poslal župi Ljubljana nastopno zahvalno pismo: Bratski Sokolski župi Ljubljana ! Pozdravno brzojavko z uspelega TL obrambnega zbora bratske župe in njenih edinic je sprejela savezna uprava z velikim zadovoljstvom in veseljem na znanje v polnem prepričanju, da bo bratska župa z znanim navdušenjem in vztrajnostjo v delo privedla ideale, označene v imenovanem brzojavu. Bratski pozdrav »Zdravo!« Mil. Smiljanie, nam, staroste Ur. Arsenijević, tajnik X. vsesokolski zlet v Pragi Vse prijavljence ponovno opozarjamo, da je zadnji rok za vplačilo potnih stroškov ter za zJetne znake, potni vizum in zavarovanje, 1. junij; do tega dne morajo vsi prijavljeni položiti v pisarni svojega društva in sicer: telovadeče članstvo po 326 din, netelovadeče članstvo po 341 din, naraščaj po 294 din. Vozni listek do obmejne postaje Koto riba (38 din) si mora nabaviti vsak udeleženec sam. Lastnik zletnega znaka ima med drugim tudi pravico do brezplačnega skupnega prenočišča. — Kdor želi imeti privatno prenočišče ali hotelsko sobo, naj to nemudoma javi v pisarni svojega društva. Zdravo! Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev. * — Sokol Liubliana-.^iška priredi v soboto 28. t. m. ob 20. uri javno telovadbo ob električni razsvetljavi na svojem letnem telova-d;ičČu. Pester spored bo lahko vsakega zadovoljil. Pokažite zanimanje za delo v »sokolskih telovadnicah in se polnoštevilno udeležite prve letošnje telovadne prireditve v Ljnblfani — Sokol I. Ljubijana-Tabor poziva vse ono članstvo, ki se je pri javilo za zlet v IPrago. da. do najdalje 1. junija vplača v društveni pisarni znesek za potovanje v Prago in nazaj ter vse s tem zletom zvezane sfcroške za potni list, vizum itd. Pri tem opozarjamo Članstvo, da se more zle- j ta udeležiti le oni član, odnosno članica, ! ki ima predpisani svečani kroj. Narodne nose niso dopustne. Za zlet je vplačati: i telovadci 326 din, ne telovadci 341 din plus UtTO za vožnjo od Ljubljane do državne meje ki nazaj. Obenem poziva vse članstvo, ki Se je tekom zadnjih let preselilo in s tem spremenilo svoj naslov, da to spremembo takoj sporoči aii pismeno ali uetmeno društveni pisarni, ako se tega nI storilo. Društvena pisarna posluje vsak delavnik od 17. do 20. ure. Društveni pripadniki naj se medsebojno opozore na to obvestilo. Zdravo! Uprava. Iz Krškega — Dokončni ispiti na obrtno nadaljevalni šol t Pretekli teden so se končali na tukajšnji obrmo-nsdadjevalni soli in položili izpit naslednji absolventi: Zorko ngela (šivilja), Voglar Edvard (klepar), Vanič Marija (Šivilja), UrsiČ Karel (ključavničar), Sluga Janez (pek), Mižigoj Ferdinand (pek), Milako. vič Josip (mehaniker), Lesjak Hinlco (klepar in koti.). Lekše Josip (krojač), JamSek Stanko (mehanik) ki Graber Gvido (knjigovez). — Za gradnjo tovarne celuloze. Dela za gradnjo tovarne celuloze so v teku. Že pred časom sodelavci prniskali ves teren okoli kolodvora, če bi odgovarjal prilikam, kar se ie sedai izkazalo kot zelo povoljno. Za enkrat so zaposlili na tem delu samo 10 delavcev, prihodnji mesec pa jih bodo sprejeli še več. ovarna bo zaposlovala okoli 150 delavcev čim bo obratovala. — Dve lepi prireditvi meščanske in Und-skošolske mladine. V nedeljo sta priredila podmladek Jadranske straže in podmladek Rdečega križa tukajšnje meščanske šole lepo prireditev, s katero so proslavili materinski dan in dan Rdečega križa. Na sporedu je bilo več pevskih točk s spremijevanjem klavirja, igrica >Materin pode in nekaj dekla-macij. Osnovnošolska mladina ie pod okriljem podmladka RK priredila v Sokolskein domu pravljično igrico e petjem >Desetnik in sirotica«, ki je privabila mnogo domačinov. — Pogodbena pošta na Vidmu. Te dni je dobila pogodbeno posto na Vidmu ob Savi g. Markovič Ana iz St. Viđa nad Stično. — Koncert bolgarskih pevcev, v petek popoldne so se pripeljali v Krško bolgarski pevci, kjer so jih pred sreskim načel-stvom sprejeli naši Sokoli in gasilci z godbo ter številno občinstvo iz okolice. Prvi jth je pozdravil in jim izrekel dobrodošlico predsednik mestne občine g. Laza-rini, v imenu Sokola pa starosta Burja ki je med drugim poveličeval zasluge Bolgarov za zbližan je vseh jugoslovanskih narodov. Godba je zaigrala bolgarsko narodno himno »Sumi Marica« in našo >Bože pravde«, na kar so vsi odšli v Sokolski dom, kjer se je pod okriljem Sokola zvečer ob 20. uri vršil v nabito polni dvorani koncert, kakršnega že dolgo ni bilo v Krškem. Navdušenje za bolgarske pevce Se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Neka sokolska naraščajnica je izročila pevo-vodji krasen šopek nageljnov, za kar se ji je zahvalil g. Pešev Izven programa so zapeli še nekaj pesmi, nakar je pevce povabil g. Bon Vinko v svojo klet ter jih pogostil z dolenjskim vinom. Tu jih je v imenu Sokolov pozdravil br. Debelak in s. Skrletova,. za kar sta se jima zahvalila g. Peaev in prota Simeonov. Poslovilne be- sede je izrekel g. Bučar Veli mmt. Na banketu je sodeloval tudi sokolski orkester. Drugo jutro so odšli bolgarski pevci v spremstvu številnih Krcanov na postajo Videzu, kjer so se poslovili in odpeljali proti jugu. Z Jesenic — Sport, v nedeljo 15. t m, je gostovalo na Jeseničan prvoraarodno moštvo SK Magdalena iz Beljaka m sicer kot gost domačega Bratstva. Tekma se j« pričela ob 16. na prostranem in idiličnem igrišču, ki je sedaj že vse v zelenju. Bratstvo se je to pot pokazalo v taki luči da je gosta zasluzeno odpravilo s 7:4 (5:2). Gostje so sicer pokazali zelo Včjjo in borbeno igro, b katero pa niso bih kos odtočno razpoloženemu moštvu Bratstva, katero me v taki formi le redko prikaže, tako da je imela precej številna pubhka, katera je prisostvovala tekmi res pravi sportu! užitek. Radi tega želimo SK Bratstvu, da tako igro večkrat pokaže, ker si bo na ta način pridobilo in osvojilo vedno ven prijateljev. Omeniti moramo, da se vidno opaža, pri tekmah tudi strokovno vodtfo treninga, ki ga vodi priljubljeni srednji krilec ta najboljši igrač Bratstva, Zavrl RuđL V predtekmi sta a? pa srečala SK Radovljica I. : SK Bratstvo B, kjer je istotako B moštvo zasluženo premagalo Radovljico a 3:0 (1:0). —Ekskurzija dijakom. 3. junija krenejo dijaki in dijakinje osmega razreda na potovanje. Ogledah si bodo naše obmorske kraje* Šibenik, Split. Dubrovnik, Kotor, Budvo, obiščejo pa tudi Cetmje, Skaderoko jezero. Sarajevo in Zagreb. Izlet bo trajal 12 dni. Mogočni utisi bodo oplodili dueevnost mladih ljudi, ki bodo postali goreči Jugosk>veni, ker bodo spoznah prostrainost. pestrost in bogastvo našega ozemlja, nase prefljubljene Jugoslavite. — Olepševalno društvo na Jesenicah, ki ie imelo 20. t. m. občni zbor, je mnogo storilo za povzdigo tujskega prometa. Zadnji čas ie obesilo na kol. peronu veliko reliefno sliko radovljiškega sreza, ki vzbuja pozornost. Na pobudo tega društva Je neko večje in zelo ugledno gradbeno podjetje brezplačno preuredilo prostor okrog spomenika pred šolo in obdalo spomenik z marmorjem, tako da je sedaj ta prostor res v kras Jesenic. Olepševalno društvo je sestavilo načrt za nadaljnje delovanje, ki to tako bogato, ko do sedaj. Prosi pa javnost in gospodarske kor. po racije, da ga podpirajo. — Tudi rekord.. V nedeljo je bfto v mestni župni cerkvi okhcamh 21 parov. To je menda rekordno število, ki ga je kdaj dosegla velika jeisenaSka fara. — Jeseniški fantovski krožek je nabavil 16 siromašnim otrokom obuvalo v skupni vrednosti 2000 din, ki jih je vrgla fantovska prireditev v Sokolskom domu. Obdarovani so bili najbolj revnd otroci a Jesenic. Plavža, Hrusice m Javorrdka. — Stavbna sezona, je v polnem razmahu. Vse kaže, da bo letošnja gradbena sezona prekosila vse dosedanje. One sta»v-bišč rase jo iz dneva v dan. Sršeni ljudje, ki imajo kaj za prodati. Gradi se na vseh koncih in krajih. — Velik avtomobilski promet. V zadnjem času Se vozi skozi nase mesto nešteto avtomobilov in avtobusov proti Ljubljani. Bledu, Bohinju, Mojstrani m Kranjski gx>rL Vsa vozila so vedno polno zasedena, i Poleg naših vosu* prevladujejo neznJki, med katerimi so tudi pravi kolesi. Zelo pestro življenje je te dni na Planin i-Sv Krti. ko so narcise v polnem cvetju. Med izletniki prevladujejo nemški gostje, ki občudujejo krasot« tega planinskega kraja, ki je v polnem cvetju. Iz Laškega — Tuj"*! promet je nU v tem meseca salo živahen. Kakor smo že poročali, so ponstIM Laško 6. maja zastopniki inozemskih tujsko prometnih pisarn Dne 15. maja pa je priredila zveza obrtniških društev ▼ Loškem obrtniški tabor, katerega so se udeležili poleg delegatov tudi številni obrtniki iz Slovenije. Poleg tega je pose-tilo Laško v tem mesecu 50 dijakinj liceja ter 28 dijakov in dijakinj klasične gimnazije m Ljubljane. V Radio-Tlierrni pa je trenutno 75 gostov s člani bolniških blagajn. — NTt odbor TaJs*o prometnega m olepševalnega društva se je konstituiral na svoji prvi seji po obenem zboru dne 17. maja Na mesto dosedanjega predsednika g. inž. Hornana, ki je bil premeščen v Trbovlje, je bdi izvoljen g. Ignac Trop, sa podpredsednika pa g. dr. Fran Prislan, dočim v stalnem odboru ni bilo bistvenih izprememb. Novi odbor si je zadal nalogo zboljsati tujsko prometne naprave ter delovati na to, da se črni prej zgradi prosto zračno kopaHSče. Tudi gradnja, parka med Sokolskim domom in mostom je Se vedno odprto vprašanje, ki ga pa zaradi projektirane regulacije Savinje še ni bilo mogoče resiti. — Regnlaeija Savinje. Detajlni projekt za regulacijo Savinje pri Laškem je tzgo-tovljen. 24. maja bo komisijski ogled na licu mesta. Pričakovati smemo torej, da se bo v doglednom Času pričelo z regulacijo tudi v Laškem. Glavno delo bo tvoril presek pri Petkovih njivah, s čimer bo struga Savinje izdatno izravnana ter tok Savinje pospešen. S tem bo odstranjena nevarnost poplav, ki so že v povojni dobi napravile mestu občutno škodo. — Lovska. S 15. majem je bfla končana ženitovanjska serija divjih petelinov. Letošnja deževna pomlad je rešila življenje številnim gozdnim ženinom ter sta plačala samo dva svoje svatovsko navdušenje z življenjem. Bden je padel v Siomriiku, drugi pa v Turju. Lepega ruševca pa je prinesel prvak tukajšnje zelene bratevšča-ne g. dr. R. s Pohorja. Prihod ameriških rojakov Ljubljana, 25. maja Davi ob 9. se je z vlakom preko Jesenic pripeljalo na obisk v domovino 38 ameriških rojakov, članov Slovenske svobodomiselne podporne jedrno te iz Chicaga Na glavnem kolodvoru se je zbralo okoli 500 Ljubljančanov, ki so jih navdušeno pozdravljali, a godba Zarje je dragim rojakom v pozdrav zaigrala veselo koračnico. Na kolodvoru je bilo tudi mnogo sorodnikov ameriških rojakov ki seveda je bilo snidenje z njimi zelo prisrčno, saj se nekateri niso videli že 20 ali 30 let Ameriške rojake je takoj po izstopu po- zdravil v imenu m osme občine dr. Brile j, žeieč jim, da bi se kar najprijetneje počutili med nami. Za njim »o Američane pozdravili v imenu Rafaelove družbe g. Rož man. v imenu Narodno-srrokovne zveze g Maše, v imenu Zveze za tujski promet di rektor dr. Žižek in v imenu »tukajšnjih Američanov« gospa Avgusta Ceror-Danilo va. Za vse pozdrave ae je prisrčno zahvalil vodja naših Američanov g. Viljem Kol lander, izražajoč radost, da so spet po dolgih letih na domačih tleh, na domači grudi, ki jo še vedno ljubijo z istim ognjem k* kor nekoč. Nato so ameriški rojaki zavili v kolodvorsko restavracijo, kjer so se okrepčali od dolge in naporne poti, pozneje so se pa razšli na svoje domove. Iz Ljutomera — Za internat Franje Tavčarjeve. Za internat Franje Tavčarjeve je darovalo ljutomersko Kolo jugoslovenskih sester 100 din. — Delo Ljutomerskih Kolašic. Pred kratkim se je vršil občni zbor ljutomerskih Kolašic, ki so položile obračun svojega dela v preteklem letu. Kolo je priredilo božičnico za revno deco, pri kateri je porabilo 4600 din, ki jih je nabralo po šolah, s prireditvami, ter s prispevkom sreskega odbora Rdečega križa. Pri božičnici je bilo z obleko in obutvijo obdarovanih 200 otrok. Zelo hvalevredno je bilo vzdrževanje šolske kuhinje, ki so jo vzdrževale Kolaaice v narodni šoli, kjer je prejemala deca vsak dan v mesecu februarju in marcu toplo hrano. Občni zbor je počastil srximin Franje Tavčarjeve s tem, da bo obdaroval 23 revnih žena. Odbor je ostal neizpreme-njen. Načeluje mu vrla ga. Ana dr Stanjkova. Pričakovali bi, da bo delu. ki ga opravlja Kolo v Ljutomeru, nudila javnost in merodajni krogi več podpore — Začetek telovadnih nastopov. Letošnji spored sokolskih telovadnih nastopov se bo o tvoril z nastopom pri Sv. Juriju ob Sčavnici, ki bo 26. t. m. združen obenem s proslavo 10 letnice obstoja čete. — Kaznovana za slabo salo. Kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča j> obsodil na 4 mesece strogega zapora 29-letnega delavca Vrbnjaka Josipa in na tri mesece strogega zapora Franca Srola, ker sta lani v Bodislavcih pri Mali Nedelji nasula za vrat, na levo roko in levo nogo žerjavice Vaupotiču Karlu, t o je ta zaspal v gostilni. Vaupotiča so morali spraviti v bolnico, ker je dobil smrtno nevarne opekline, da so mu zdravniki komaj rešili življenje. — Gornja Radgona dobi novo tržnico. Občina je sklenila odpraviti vse dosedanje barake branjarjev, ki bodo odslej prodajali svojo robo na Spodnjem grisu, kjer se jim bo uredila nova tržnica. Na mestu sedanjih barak bo postavljen majhen paviljon za obmejne organe, pod njim pa javno stranišče. — Novi vozni red. Po novem voznem redu je zveza radgonskih vlakov z vlaki proti Ormožu, ni pa zveze z vlaki prot1 Murski Soboti, in tako je treba čakati na zvezo celi dve uri. Boljša zveza bi bila potrebna že radi tega, ker bo otvor-jeno s L junijem v Murski Soboti okrožno sodišče, v katerega delokrog spada tudi sodišče v Gornji Radgoni. : m HTiniiiii^Tn!!! ma lniTro* mt^ TrrnmnnnimHBTiifntnnmi nHnnnmmmainfBn MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. VINO partija 2 — 3 vagone, največ rizlinga, nekaj črnine minulih let, med tem zrelo vino za buteljke, proda v zidanici na Trški gori vinogradnik: Franc Seidl, Novo mesto. Najmanj po 10 hI. 1532 Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek S Din ŠOFERSKA ŠOLA pooblaščeno koncesionirana — I. Gaberšček, bivži komisar za šoferske izpite, Kolodvorska ul. 43. telefon št. 2?-28. 1516 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din SAJBOLJSI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi P R E S K E R, Sv. Petra cesta 14 50 PAK CNTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnia. Velika zaloga perja po 6.75 din >Julijana<, Gosposvetska cesta X2 OŠKI! ZA ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI SEKSUALNE IM POTENCE ter za ojačanje spolne funkcije poskusite originalne hormonske VTHA-GE pilule Dobite jih v vseh lekarnah: 30 pilul Din 84.—, 100 pilul Din 217.—, 300 pilul Din 560.—. Glavni depo: Farm. Kem. Laborato-rlnm VIS - VIT, Zagreb, Langov trg S. Reg. S. br. 26856-37 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 4 Din POZOR! Sabijene čevlje kupujem in prodajam. Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavžer, Vošnjakova 4. 1524 ROJE ČEBEL močne, za 20 panjev, kupujem. Ponudbe s ceno poslati na Josip Cadež, Ravnagora, Gorski kotar 153S PRODAM Seseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din FORD dve toni, v dobrem stanju, naprodaj za Din 12.000.— Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1525 JAFFA POMARANČE sočne, letne, dobavlja Veletrgovina Južnega sadja«, Ljubljana, TvrSeva 48. 1530 DOPISI LOČENEC posestnik in obrtnik, 28 let, išče za takoj do 40 let staro varčno in zanesljivo gospodinjo z nekaj trgovske prakse. Prednost z nekaj kapitala za povečanje obrta. Cen j. ponudbe pod »Varčna gospodinja« na upravo »Slov. Naroda«. 1535 SPOZNAM ŽELIM vdovo, ločenko ali v zakonu razočarano, prijetne zunanjosti, de 35 let, ki si želi življenja. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Ljubezen«. 1496 Aleks. ©BLAT, veletrgovina vseh vrst čevljev se priporoča cenjenim < odjemalcem. < Sv. Petra cesta 18 < IIIMMtMMimiMIHMIMIi SOBNO OPREMO iz mehkega lesa, svetlo: tro-delna omara postelji z mrežo, 2 stola, nočni omarici in se nova otomana — zaradi selitve takoj prodam za 1.600.— din. V četrtek dopoldne ogled do 1L ure: Svabičeva 15, vrata 29 — Trnovo. 1533 Posetite deželo Vaših davnih san] FRANCIJO Obrnite se na najstarejšo in najvažnejšo francosko potovalno pisarno (Agence de Vovages Francaise) in prejeli boste brezplačne Uustrirane brošure, podrobne načrte in vsa potrebna pojasnila o udobnosti potovanj, ki so Vam na razpolago. Veliko znižanje voznih cen na vsem železniškem omrežju. LES VOTAGES LUBIN, PARIŠ (10$) 36, Boulevard Hausmann, 36 (ustanovljeno 1879) T3f Otroški vozicfc najnovejših modelov »vokoJesa motorji fcrieUdji pogrezl£vi PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEI LJUBLJANA, Karto vika cesta 4 — Aleksandrova Kavarna »Stritar" DANES V SREDO IN V CETftTEK, KAKOR TUDI VSAKO SOBOTO IN NEDELJO VSO NOC ODPRTO. VSAK VEČER IGRA NOVI DAMSKI ORKESTER. ILWY? spet ljubljenec mode Najsi bo pulover Iz svilo ali iz volno — v njom slo vodno lopo obletenl. Pulovor je pripraven zo vse U I po rt in zadovoljuje tudi najbolj razvajene ione. Dobro pristoje vse Id osebi, nosi se ga lahko ob vsaki priložnosti in predvsem: zlahka se ga opere! V blagi, obilni peni milnih lusk Lux poštene vsak pulover zopet kot nov: niti se uravnajo, a barvo požive. za vse poletne tkanine SE RAZTOPI TUDI V MRZLI VODI! m f°am*»ecf p(t3relec sreče* asi. *# vljudno obvešča cen j. naročnike, da ao srečke za HI. kola ie dospele. Žrebanje se bo vršimo 9. in 10. junija. Tudi naročnike so srečke še na razpolago. 36. nove »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 25. maja 1938. Štev. 1 I / Pred 10 leti ponesrečen Nobilov polet Kako opisuje katastrofo in rešitev češki udeleženec ekspedicije Pred 10 leti, 23. maja 1928, je startal tta-ltiaireki zrakoplov >Italia< pod vodstvom generala Nobila k poletu na severni tečaj. Xa krovu ie bilo 16 mož. do več m i Italijani, a tudi en S ved in Čeh. Okrog 17. — opisuie polet Čeh — so se pojavile po des-eturnem poletu na za ho inom obzorju koničaste, razklane ledene gore. Ob Grenlandu smo in zrakoplov ee obrača ostro na desno, naravnost oroti severnemu tečaju. Okrog polnoči smo kTožili nad tieto namišljeno točko, ki jo imenujemo severni tečaj in ki je njeno zavojevanje zahtevalo že toliko Človeških in gmotnih žrtev. Severni tečaj smo dosegli po poletu, ki nI trajal niti ves dan od varnega oporišča na Spitzbergih. NAD TEČAJEM Razpoloženje na palubi je izredno veselo. Gramofon igra >Giovinezzoc. V kabino prodira skozi celuloidna okna mračna polarna svetloba in ko utihne godba, slišimo ostro pitkanfe vetra ob vrveh zrakoplova. Na izkrcanje raziskovalcev. Članov znanstvenega kadra ekspedicije, ne moremo niti misliti zaradi močnega vetra Odškodujemo se s spuščanjerri zastav, papeške^a križa in z od-pošilianjem pozdravnih brzojavk. Dve uri krožimo nad severnim tečajem ter tratimo dragoceno kurivo, veter pa ie čedalje močnejši. Končno se Nobile s težkim srcem odloČi za povratek. Skoraj natančno čez 9 let so pristala na severnem tečaju težka. Štiri-motorna sovjetska letala, kjer mi nismo mogli opraviti ničesar. Po dolgih uran brez spanja se nam zdi, da eas poteka se počasneje. 25. maja je že, toda pristanišče Krngstev se nam zdi ved.no enako daleč. Veter, ki bije ob tok zrakoplova, je čedalje močnejši in odvrača nas od pravil-ne smeri. Vreme se poslabšuje in Nobile daje po dolgem oklevanju povelje, naj požene še tretji motor. Hitrost zaradi tega na-rase le neznatno, bencin pa pohaja izredno hitro in motor zopet ustavimo. USODNA VERIGA Opoldne zaslisim od višinskih krmil glas, poln skrbi: >Težki smo!« Temu sledi nemir v veliki kabini. Najprej zvene signalni zvonca k strojnikom: Povečati obrate! Možje pri motorjih sicer ne vedo, kaj se dogaja, a ubogajo brez oklevanja. Motorji začno peta v višjih tonih, toda zrakoplova ne morejo češ da smo tratili dragocene trenutke. To ie res. kakor je vse res, kar se sklepa o katerikoli katastrofi, ko ie že prepozno. Toda kateri poveljnik zrakoplova prostovoljno zavrže verigo, ki brez nje ne more normalno pristati? Vse ie bilo proti nam. Veriga je sicer olajšala zrakoplov za nekaj časa, nakar se je zapela med led in ker je bila še pripeta k zrakoplovu, je začela delovati kakor zavora ter je pospeševala nesrečo. TRENUTKI PRED KATASTROFO Največji nas sovražnik je bil čas; pozneje smo na ledeni plošči računali, kako dolgo ie vse to trajalo. Dve minuti! le dejal nekdo. Drugi: 3 minute! Toda postavimo, da se je zgodilo vse največ v 5 minutah. Kaj vse se ie zgodiio v teh kratkih minutah! Veriga nas priklepa k ledu. Motorji delujejo z maksimalnim številom obratov in zrakoplov se stresa ter trza kakor splašeni konj, toda stalno pada. Zvonci stalno zvene pri strojni, kih. naj bi ustavili motorje, da bi sunki ne bili tako siloviti, toda zdai povelje ni takoj izvršeno. Prvi Častnik se nagiblje skozi okno kabine ter kriči na strofnike: Ustavite stroje! — Motorji eo končno utihnili. KATASTROFA Malmgrem je spustil krmilo ta zamahnil z roko proti Nobilu; vsi razumemo to kretnjo: vse je brez pomena, ničesar se ne da več storiti! In že zrakoplov drsi po ledu in kabina razpada na kose. Sleherni se drži krčevito, kar je pač zagrabil v kritičnem trenutku. Tla kabine pod nami škripljejo. še en močan sunek in znašli smo se v visokem snegu. S hlastnimi kretnjami se poženem kvišku. Povsod so raztreseni ostanki razbite kabine. Poveljniška kabina je zarita v led in tam, kjer je bila prej ta kabina ob zrako, plovu, zija velika odprtina. Plašč zrakoplova je že upadel, toda vodik še vedno nosi zrakoplov, zdaj, ko je bil znatno olajšan. Ob srednjem motorju ki se še drži zrakoplova, stoji podčastnik Arduino in prestrašeno gleda k nam. Menda ugiba, ali naj skoči. Toda vse se razvija preveč hitro Konica zrakoplova je usmerjena navzgor. V naslednjih trenutkih zrakoplov izginja v megli nad nami. Čez 20 minut ali pol ure zagledamo na zahodnem obzorju tenek steber plamena. Zrakoplov se je vned. so to skušali razlagati nekateri, med tem ko so drugi trdili, da je bil to 6ignal šestih naših tovarišev, ki 6o ostali v zrakoplovu. Po oficielni presoji pozneje ie bil to v resnici požar. Nihče ni iskal teh šestih ponesrečencev, razen ledolomilca >Krasina<. ki se je vrnil čez 4 mesece, ko je prej reši] nas. NA LEDENI PLOŠCI Sledilo je življenje na ledeni plošči — 48 dni brez vseh sredstev, brez ognja, fcKrasrn< ne more naprej, ker je blokiran s težkim ledom ob severni obali Spitzbergov. Razen tega smo zvedeli, da ima ledolomilec pokvarjeno krmilo ter da se to moral vrniti v Evropo. Ledena plošča, ki smo na nji taborili, se je čedalje bolj talila. RaČunaili eno, da bo v 14 dneh povsem razpadla. Ko je bil rešen Nobile, me je vprašal poveljnik posadke na ledeni plošči, kaj bodo storili Rusi zdaj, češ, da bi to moraj vedeti, ker sem Slovan. — Bled SBovani »olajšati*. Ob meni stoji Cecionl in sa obupno prizadeva oprostiti vrv, ki nosi težko verigo za pristajanje. Razburjen je in zardel. Končno Je vrv popustila in veriga pada na led.-Zrakoplov je postaj lažji za nekaj sto kilogramov Neki kritik nam ie pozneje očital, zakaj nietmo kratkomalo prerezali vrvi, so znatne razlike, večje kakor med Romani, sem mu odgovoril, toda če gre le za moje osebno mnenje, vas lahko zagotovim, da Rusi nikdar ne popuste, preden ne dosežejo svojega smotra. In čez nekaj dni, 12. julija, se je zasidral >Krasin< neka] metrov od naše ledene plošče. Pravnuk toži pradeda V severofrancoskem mestu Rouenu imajo zanimivo pravdo, v kateri nastopa kot tožnik dveletni otrok, ki toži svojega 102 leti starega pradeda. Toženec bi bil moral izplačati svojemu vnuku, tožnikovemu očetu, delež 80.000 frankov. Pravda je zelo zapletena, kajti vse priče, ki bi mogle biti o sporu poučeni, so že umrle, ostala sta samo praded in vnuk. Praded je prišel sam na sodišče in zagovarjal se je na način, odgovarjajoč njegovi starosti. Trdil je, da se ničesar več ne spominja. Odločno je odklanjal vsako misel, da bi imel kdaj sina. Zato noče tudi ničesar vedeti o vnuku ali celo o pra-vnuku ki naj bi mu izplačal 80.000 frankov. Zakonske zveze med sorodniki Izkušnje kažejo, da vodijo pogosto sklenjeni zakoni s sorodniki k degenerirano*!i potomstva So pa izjeme tudi tu, kakor je bilo pri vladajoči dinastiji Inkov. Nov tak primer na Japonskem je opisal v reviji »American Medicai Association< dr. Takeši Ikemi Na zapadni obali japonske stoji ribiška vas Usuki. kjer se prebivalci ženijo in može med seboi že skozi stoletja. Socialne in zdravstvene razmere v tej vasi proučuje dr. Ikemi od leta 1983. V vasi živi 1786 ljudi v 135 rodbinah. 904 moški in 882 žensk. Ker skoraj sploh ne pridejo v stik z okoliškimi mesti in vasmi, se močno razli k u jejo po svojih šegah in navadah od drugih Japoncev. Otroci sicer ne hodijo redno v Šolo. toda potrebno znanje si lahko pridobe in po naravi so bistroumni. Zakonske zveze med sorodniki torej nimajo posebnega vpliva na duševne sposobnosti. Sleparije in zločini so tu redki. O higieni vedo prebivalci Usuke zelo malo. V Usuki razsajajo večkrat epidemije, nikoli pa ne težje bolezni kot posledica dedne obremenjenosti. Gobavosti, sramne kuge ali elefantiasis prebivalci Usuke ne poznajo. Siromašni ribiči tudi duševnih bolezni ne poznajo, čeprav je njihova hrana skromna so telesno krepki. Redko se pripeti, da bi katerega mladeniča iz te vasi ne potrdili k vojakom. Ko je primerjal dr. Takeši Ikemi po rodnost prebivalcev Usuke s porodnostjo okoliških vasi ni našel nič posebnega. Redko se rodi v Usuki mrtev otrok. Iz tega bi lahko sklepali, da ni tehtnih pomislekov proti zakonskim zvezam med sorodniki- To pa ne držL Japonski primer je slučajno ugoden, kajti v Usuki stara pokolenja niso bila dedno obremenjena in ker so dolgo živela izolirana, niso mogla biti okužena niti od zunaj. Toda drugod kjer je prebivalstvo med seboj že močno pomešano, bi taki pojavi ne bili mogoči. V pretežni večini primerov nastopijo med zakonci, ki so si v krvnem sorodstvu, težke posledice zakonflke zveze. Hollywoođ, mesto rekordov Najvišje zavarovanje ima Sonja Hennie, saj je zavarovana na 3,000.000 dolarjev. Najbogatejša, je slavna Mary Pickfor-dova. " J - * Najkrajšo zakonsko zvezo, trajajočo samo nekaj ur, je imela Juhe Lang-Blaskova. Največ ljudi je bilo na svatbi Jeanette Mac Donaldove z Gene Ravmondom. Najboljši zakonski mož je Fred Astaire. Najtrdovratnejši samec je Ronald Col-man. Najbolj potrt obraz -ima. Carole Lom-bard. Najradodarnejši med. filmskimi zvezdami je Joan Cravvford. Najboljša mati je Norma Shearer, prva »lady« Hollywooda. Največ oblek in sicer 128 ima Adolph Menjou. Največ zasluzi še vedno Shirlev Temple. Največje zbirke vseh vrst ima nova filmska zvezda Francoz Fernand Gravet. Najdaljše nohte nosi June Travls. Največ stroškov imajo filmska podjetja z Greto Garbo. Najhitreje se je proslavila Deanna Dur-binova. * Najmlajša pevka ni Durbinova, temveč Judy Garlandova. Najdaljše poročno potovanje je imela Ann Sothemova, kj je prepotovala v 4 mesecih 70.000 km.. Izven filmskega studia je najbolj zaposlen Bing Crosbi, ki ima v svoji staji 24 čistokrvnih dirkalnih konj. Največ avtogramov in sicer okrog 325 razdeli vsak dan Robert Tavlor. Najraje so imeli filmski igralci pokojno Jean Harlowo. o kateri ni nihče nikoli govoril nič slabega. Najzvestejša svoji pričeski je Claudette Colbertova, Najštevilnejšo družino — pet hčera — ima slavni komik Eddie Cantor. Rusija nima modernih cest Težki milijoni, Id jili Jc investirala sovjetska vlada v gradnjo ceste Moskva — Minsk, so izgubljeni Včeraj teden smo poročali, da grade v Rusiji med Moskvo in Minskom v vsej naglici moderno avtomobilsko cesto. SSdaj pa prihaja iz Rige vest, da so silne povodnjl zadnjih dni velik del novozgrajene ceste porušile. Tehnika gradnje cest je v Rusiji šele v povojih in s temi deli zaposleni strokovnjaki so se Izkazali zelo slabo. To je tudi razumljivo, saj Rusija nima nobene Sole, na kateri bi mogli Inženirji studirati to panogo tehnike. Zato Rusija tudi nima Se nobene ceste v pravem pomenu besede, da o avtomobilskih niti ne govorimo. Prostrana ruska zemlja je Se vedno preprežena s tipičnimi ruskimi kolovozi, po katerih se udirajo vozovi do osi, avtomobili pa sploh ne morejo voziti razen po mestih, kjer so ceste in ulice za silo posute z gramozom. Manjša mesta, trgi in vasi so pa zvezani med seboj z blatnimi kolovozi, ki se širijo tako, da dosežejo večkrat širino 30 do 40 m Kmetje namreč vozijo kakor se jim zdi, izogibljejo se blata in delajo vedno nove kolesnice. Prvo kolikor toliko moderno cesto so hoteli zgraditi med Moskvo in Minskom, pa se je jim Se ta načrt temeljito izjalovil. Lani so zgradili 271 km te ceste, letos so pa hoteli gradnjo nadaljevati, toda silne poplave so jim prekrižale račune. Voda je odnesla velik del cestišča in zdaj leži vse razdejano tako. da bodo morali graditi cesto znova. Posledice povodnji bi ne bile tako strašne, če bi bili temelji cestišča zgrajeni iz solidnejSega materijala. Ker ima pa Rusija zelo malo kamna, da ga ni- ti za poslopja ne zadostuje, si mora poma-gatl pri gardnjl cest z drugim materijalom. In tako so prišli inženirji na misel, da bi gradili temelje cestišča iz mahorke. Tako pravijo Rusi neki vrsti okameninam. ki jih nahajamo oo sibirskih tundrah visoko gori na severu, od koder jih spravljajo deloma ra splavih po s birskih rekah, deloma jih morajo pa prenašati politični kaznenici na velblodih. Geologi domnevajo, da so to okameneh ostanki prastarih dreves v zemlji. Mahorka se je na izkazala za slab gradbeni materijal. Voda jo je namreč hitro raz jedla in tako je povoden j z lahkoto opravila svoje razdiralno delo tem Volj, ker je bik) cestišče s&rfejM z hulkami in sue-kami. To je neke vrste $k ril jevec. le nekoliko trši od našegp. Pravega gramoza Rusi ne poznajo, za silo jim ga nadomestujejo bulke in sučke, povezme med seboj z neko sluzasto tvarino. ki ji pravijo svoloč. Ta vezava pa ni vedno Baaesjjtoa, posebno v krajih z mokrim po Inebiem m obilnimi padavinami ne. Svoloč se namreč pod vplivom vlage razkroji in tako je bilo tudi tu. Težki milijoni, ki jih Je investirala sovjetska vlada v gradnjo ceste Moskva—Minsk. so izgubljeni. Vprašanje je. če bodo gradbena dela sploh obnovljena, ker Rusija kot rečeno nima za ceste primernega gradbenega materijala, a graditi jih s takim materijalom ne kaže, saj se vidi na tem primeru, koliko truda in denarja lahko uniči vsaka večja povoden j. Učiteljski zbor na Dolenjskem V soboto so zborovali v Stični učitelfi in u«*^?*i*c litijskega sreza Stična. 24. maja Na Dolenjskem je pomlad najlepša, žal so imeli učitelji iz litijskega okraja, ki so prišli k nam zborovat v soboto 21. t. m. hude nalive in iim je dež prrprečil načrte, da bi pohiteh* v priiazne dolen iske kotičke in na ponosno Polževo. Kljub neurju se je zbralo mncero učiteljic in učiteljev z Dolenjskega prišli pa so tudi iz Zagorja, Sevnice. Litije. Sv. Križa in od drugod. Prvi del zborovanja je bil posvečen praktičnemu delu. Tukajšnja učiteljica in znana pesnica gdč. Vida Tanferjeva je predvajala učno sliko ^Memoriranje in deklamacije v 1. razredu. Poslužila se je sodobnih pripomočkev. ilustrirania in ritmike. Mladi drklamatorji so bili živahno nagrajeni za bogat program pesmi najrazličnejših mladinskih pesnikov. Navzoči so šolarčke nagradili z bonboni. Nato se je pričelo stanovsko zborovanje. Predsednik učitelj g. Jože Župančič Iz Litije je pozdravil zborovale^ in vladnega zastopnika litijskega sreskega podna-čelnika g. BogomiTja Deva. ves zbor je požele!, da bi čim preje okreval oboleli tovariš g. Rigler iz Jevnice. Skupščina je stoje poslušala zame besede za pokojnim pisateljem dr. Ivanom Lahom, ki se je udejstvoval tudi kot mladinski literat, njegovi »VodnQđ in preroki« pa so izvrstni šolski pripomočki. »Slava!« klici so zaključili prijetno počaščen je. Predsednik g. Župančič je podal pregledno sdtuacijsOco sli ko o stanju in delu organizacije JTJTJ. Poročal je tudi o seji glavnega odbora JTJTJ. ki je bila prejšnji teden v Beogradu in o sprejemu pri ministru prosvetp g. dr. Ma-garaševicu. 0 Tajnik g. Franjo Trost iz Litije jp> preči tal dopise Zanimiva debata se je razvila okrog Mladinske matice in Našega roda V razpravi je bil predlog, naj Naš rod poveča število izhajanj, sprejet z veliko Vc-čino. S tem So člani podčrtali važnost dobre mladinske literature. V posebni resoluciji naroča zbor vodstvu sekcije, naj posveti po zgledu zagrebške sekcija posebno pozornost socialnim dobrinam za organizirane člame prt nabavi zdravil in zdravljenju v sanatorijih Blagajniško poročilo je podal blagajnik g Janez Kopriva Iz Zagorja ki je pohvalil novovpel jam* sistem šolskih poverjen i -kov. Razp"čal je tudi več knjig najnovejšega izdanja Pedagoškega tednika. Učiteljica ga- L«eopold±na Kovlčeva iz Jevnice je poročala o napredku Doma učiteljic in je vabila k pristopu, g. Kopriva pa o važnosti gospodarskih ustanov, predvs-^m zadružništva pri Učiteljski tiskarni. G. Lazar, šolski upravitelj v Stični, je prikazal vsakodnevne poplave knjig in listov, ki prihajajo na šole, čeprav flh ni niha-* naročil. Zatem 00 zborovalci razpravljali še o mnogih drugUi perečih prosvetnih in stanovskih zadevah. Po zboru so at ogledali samostan, stisko mesno industrijo, delavnic^ stiHkepa Aerokluba, ki ga v bo razen drugega tudi za posebno nagrado, ki bo pripadla onemu, kateri izmed obeh kategorij doseže največjo brzino ne glede na to, da vozijo eni 108 km, drugi pa 60 km dolgo progo. O nagradah se lahko reče, da so res le- j pe in vredne za nje se potegovati. Za pr- I vocfcospelega od glavne sftojpine je n_ pr. ljubljanski »Toua-ing k.hxbc podaril dragoceno uro atoparioo: prvodospriemu dirkaču ljubljanske podzveze so člani bivšega kluba slov. biciklistov >Ljulbljane< namenili dragoceno kabdnetrno uro; najstarejšemu dirkaču dolge proge je tvrdka Rozman fŽidovska uL) poklonila krasen kolesarski dres. prvega juniorja je Avtokhjb >Ljubljana« nagradil z lepim pokalom; prvemu Juniorju na dirkališču je dirkač Rozman podaril lep pokal itd- itd., tako da bo tekma za nagradami trajala ves dan, in sicer zjutraj na cesti. popoKtan pa na >Hermeoovem< dirkališču, ki ga uspešno urejajo in krpajo, da. bo za nedeljo pripravljeno. Prav zanimiv in privlačen bo tudi prizor vožnje z visokimi starinskimi kolesi, ki bodo kmalu po prihodu juniorjev na cilj, t_ y po pol 11. uri, prisopihali tudi oni in takoj skozi cilj pred Narodnim domom odorvefi dalje proti dirkališču, da se oddahnejo za popoldanski nastop, ki bo težavneJSi. Nedeljski kolesarski praznik SOletnega jubileja, njihovega obstanka bo torej za Ljubljano najzanimivejša športna prireditev in zato vreden obiska. Vstopnina na dirkaliSčno prireditev je malenkostna. Po prireditvi bo zvečer ob 20. slavnostna razdelitev nagrad v restavraciji >Zvezdi«. B rCTRCHBEROER: IHalohaf. 32 ROMAN otok gobauceu Potem se je pa eden izmed njih ozrl na okno hiše in prestrašeno kriknil. Tam gori je bila postava, pTrelornljena v pasu in onemoglo viseča čez okenski okvir. Fred Burne ... Sketch jih je zdramil iz osuplosti. Vzravnal se je in vzel obe pištoli v roke. Suho je dejal: — Zdaj pa izginite vsi odtod. Takoj! In da vam ne bo prišlo na misel delati po poti neumnosti, boste držali roke nad glavami, dokler bom mogel streljati po vas. Pojdite naravnost 6ez .močvirje in ne po stari poti. Če kdo izmed vas utone, ga ne bo škoda. Možje so prestrašeno dvignili roke nad glave in Kern je vprašal: — Kaj bo pa z Burnom? Sketch je zamrmral: — Upam, da ni mrtev. Zvečer pridete ponj. Dotlej bom pa sam skrbel zanj. Odšli so. Opotekali so se po močvirju z rokami nad glavami, hiteli so, ker so bili veseli, da se jim je posrečilo odnesti zdravo kožo, iz območja tujčevih pištol. DVa sta nesla obstreljenega Rosslerja, ki se je bil onesvestil. Sketch |e zamišljeno zrl za njimi, dokler mu niso izginili izpred oči. Potem se je pa obrnil. Za njim sta stala Pamela in Nikie. . — Ali mi morete povedati —? — je vprašala. Bila je bleda ko zid in Sketch je čakal, da se bo zdaj in zdaj zgrudila. — Pozneje, — je odgovoril. — Hvala vam, da ni bilo vas, bi ležal zdaj z brado navzgor. Tega lopova na oknu nisem opazil. Zdaj pa pojdiva pogledat ga. — Ustrelila sem ga — ubila sem človeka... je šepetala ogledujoč z gnusom samokres v svoji roki. — Storili bi bili dobro delo — toda o vasi strelski umetnosti sem zelo slabega mnenja Bomo videli ... Pamela je napravila nekaj korakov, potem je pa v grozi obstala. Pri njenih nogah je ležal mož, ki je imel luknjico sredi čela- Imel je razprostrte roke in steklene oči so zrle nekam kvišku Odskočila je in se oprijela Sketcha. — Kdo? — Jaz. — je odgovoril Sketch trdo, — tu v ločju leži drugi. Nimam navade streljati mimo ljudi. In če hočete vedeti, — je nadaljeval mrko, — poslal sem že mnogo falotov na oni svet. Pamela ni odgovorila. Sketch, mož, ki bi bila dala zanj življenje — je bil morilec. In na vesti je imel že več umorov! Sam je to priznal! Ni se torej mnogo razlikoval od tega Bergnerja, ki leži tu mrtev. Morda so bili samo nagibi umorov drugačni, toda umori so bili eni kakor drugi. ' Teh mračnih misli ni mogla spraviti v svoji glavi v red. Njen duh je bil preveč prepojen z učenostjo iz angleškega kolegija, kjer se je vse sukalo samo okrog okostenelih zakonov, da bi mogla razumeti boj mož. Krepko je stisnila zobe in iztrgala roko iz Ske-teheve desnice. Potepuh in morilec! To dvoje ji je stopilo jasno pred oči. Sketch je takoj uganil vzrok njenega vedenja m obraz se mu je zmračil. Bilo je čudno, da je tudi Nikie odšla od Pamele in se stisnila k Sketchevim nogam. ' m ' — Pojdi, dekle, — je dejal med zobmi, — če sva midva skupaj, ničesar in nikogar ne pogrešava. Prišla sta molče do hiše in stopila v sobo, iz katere je hotel Burne streljati. Burne je ležal še vedno-na oknu in kazal ni nobenih znakov življenja. Pamela je stala pri vratih in zrla na Sketcha, ki je dvignil Burna in ga položil na tla. Potem je pa pregledal njegovo glavo. Odkimal je z glavo in stopil k oknu. Iskal je nekaj. Dvignil je oči in dolgo je žvižgal. — Dejal sem, da imam zelo slabo mnenje o vaši strelski umetnosti Streljali ste cela dva metra previsoko in odbili šibro kamna, ki je priletela vašemu prijatelju nekoliko premočno na glavo... — Torej ni mrtev? — je zašepetala razburjeno. — Ne! Takole čez pol ure se bo zavedet Prepričan sem, da bosta kaj čeden parček pred oltarjem *. • Pamela je stisnila zobe, tistega dne le drugič, in obrnila se je k izhodu___ xn. Okrog petih zvečer je priplula v nukualuisko pristanišče premogovna ladja »Lovago«. Kapitan, mož, ki se menda še nikoli ni bil obril, je pljunil v loku v morje in se obrnil k trem možem, stoječim z rokami v žepih pri velikih kupih premoga — Lahko poberete šila in kopita, fantje! Na cilju smo! Možje so oklevajoče napravili nekaj korakov in eden izmed njih, plečat in umazan, — .nimo^rede rečeno, umarani so bili vsi, — je dejal: — Torej pa hvala lepa, kapitan, da ste nas pripeljali sem. Druga dva sta prikimala v znak soglasja. Njihova šila in kopita so bila to. kar so imeli na sebi in sicer raztrgane, od premoga umazane hlače in srajce, na katerih ni bilo nobenega gumba. Samo eden izmed njih, tisti, ki je bil ogovoril kapitana, je imel na sebi karirasto suknjo, tako, kakršne nosijo lovci v Kanadi in kakršnih gotovo ne nosijo ljudje v tropičnih krajih ... ... in da md v tem ne zmrzneš, — se je zasmejal kapitan. — Na noč je to dobro za vse, — se je zarezal prvi mož in odpel suknjo, da bi kapitan videl, da res zadostuje na noč vsem trem. Kapitan se je znova »smejal. Suknja je bila namreč tako široka, da je stal mož v nji kakor v veliki vreči. {tottl Mfe TiHT"*** — 3* »Narodno mm ga upravo In fnsaratnt det tista Oton Christof — Vsi *