■ o i>í :o !o ¡p^ RADIOPTUJ 89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si TV OKNO \ % i A i K Leonar d Cohen 1 osvobaja! Šport Nogomet • V nedeljo prihaja na Ptuj Mura 05 O Stran 11 Dejan Zavec • Roka? Bolje, veliko, veliko bolje O Stran 11 Po naših občinah Jiršovci • Odkritje spominske plošče O Stran 2 Kultura Ptuj • Pred premiera "Oj, ta čudežni zaboj" Z> Stran 12 Ptuj • Za enotno financiranje mestnih gledališč Z> Stran 12 Ptuj, petek, 1. oktobra 2010 letnik LXIII • št. 76 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Gruškovje • Peti dan stavke javnega sektorja Kljub zaostrovanju se razmere umirjajo Čeprav so sindikati delavcev javnega sektorja zaradi neizpolnjenih zahtev pričeli pogajanja zaostrovati, se danes, peti dan stavke, stanje po državi vendarle počasi umirja. Še najbolj je bilo stavko čutiti na mejnih prehodih, kjer so na hrvaški strani prve dni nastajale tudi do sedemkilometrske kolone vozil, tako da je bilo treba za vstop v Slovenijo čakati tudi po pet ali šest ur. Tudi na mejnem prehodu v Gruškovju, kjer je včeraj nastal tale posnetek, se je stanje pričelo vidno umirjati. Policisti in cariniki so sicer svoje delo opravljali v skladu s stavkovnimi pravili, opozorila o stavki so bila tudi na mejnem prehodu obešena na vseh vidnih mestih, a so vozila spuščali v državo v dveh kolonah, katerih dolžina se je ves čas spreminjala, vendar ob našem obisku ni bila daljša od kakih 200 m. Čakalne dobe se torej normalizirajo, saj po zagotovilih policistov in carinikov po potrebi odpirajo dodatne kolone pri vstopu v državo, kar je odvisno od intenzivnosti pretoka vozil. Vlada kljub stavki očitno ne bo popustila, ministrica za javno upravo pa je včeraj že napovedala tudi uporabo sodne poti. -OM Foto: Martin Ozmec Ptuj • Mestna trgatev Haloze • Prvi dokument za avtocesto potrjen Dan dobre volje Načrt za avtocesto sicer Pod letošnje vabilo na tradicionalno trgatev modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in rumenega rivčka na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu so se podpisali mestni viničar Franc Emeršič, p. Franc Meško iz nadžupnijskega urada sv. Jurija in ptujski župan Štefan Čelan. sprejet, toda ... Minuli četrtek, 23. septembra, je vlada na seji končno potrdila dolgo pričakovan predlog državnega prostorskega načrta za zadnji del Pyhrnske avtoceste, dobrih 13 kilometrov dolg odsek med Draženci in Gruškovjem. Na grajskem dvorišču, kjer so najprej trgali, so se zbrali vsi, ki nekaj dajo na vinsko tradicijo in kulturo pitja: predstavniki evropskega reda vitezov vina, slovenskega reda in omizja Ptuj-Ormož, dogodka ni izpustil zdaj že nekdanji viničar mesta Maribor Tone Zafošnik, ki je tudi prinesel cepič modre kavčine na Ptuj. O Stran 32 »Uradnega zapisnika s te seje vlade sicer še ni, vendar sem preveril informacijo in res je, da je predlog DPN po dolgem čakanju in usklajevanju končno sprejet. Moja prizadevanja sedaj gredo v smeri pospešenih priprav za čimprejšnji začetek gradnje. Ministra Patrika Vlačiča in predsednico uprave Darsa sem tako že prejšnji teden osebno povabil, da si ogleda-ta stanje na terenu. Poseben problem predstavlja gradnja 600 metrov dolgega pododseka Gruškovje-meja s Hrvaško. V zvezi s tem pripravljam tudi poslansko vprašanje ministru Vlačiču, saj se teh borih 600 metrov gradi že predolgo, praktično že od takrat, ko se je začela gradnja avtoceste Slivnica-Draženci. Proračunske postavke se pa za teh 600 metrov povečujejo z vsakim proračunskim doku- mentom, enkrat z obrazložitvijo prestavitve energetskih napeljav, drugič z obrazložitvijo zahtevne sestave tal?! O Stran 2 Haloze • Prvi dokument za avtocesto potrjen Predlog načrta za avtocesto sicer sprejet, toda... Minuli četrtek, 23. septembra, je vlada na seji končno potrdila dolgo pričakovan predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za zadnji del Pyhrnske avtoceste, dobrih 13 kilometrov dolg odsek med Draženci in Gruškovjem. »Uradnega zapisnika s te seje vlade sicer še ni, vendar sem preveril informacijo in res je, da je predlog DPN po dolgem čakanju in usklajevanju končno sprejet. Moja prizadevanja sedaj gredo v smeri pospešenih priprav za čimprejšnji začetek gradnje. Ministra Patrika Vlačiča in predsednico uprave Darsa sem tako že prejšnji teden osebno povabil, da si ogledata stanje na terenu. Poseben problem predstavlja gradnja 600 metrov pododse-ka Gruškovje-meja s Hrvaško. V zvezi s slednjim pripravljam tudi poslansko vprašanje ministru Vlačiču, saj se teh borih 600 metrov gradi že predolgo, praktično že od takrat, ko se je začela gradnja avtoceste Slivni-ca-Draženci. Proračunske postavke se pa za teh 600 metrov povečujejo z vsakim proračunskim dokumentom, enkrat z obrazložitvijo prestavitve energetskih napeljav, drugič z obrazložitvijo zahtevne sestave tal?! Očitno je to, vsaj po mojem mnenju, pa verjetno še marsikoga, 'zlata jama' za določenega izvajalca oziroma Uvodnik podizvajalca,« je veselo novico o sprejetju predloga DPN sporočil poslanec Branko Marinič, a je hkrati opozoril, da samo sprejetje predloga DPN ne pomeni ničesar, saj gre morebiti le za formalno potezo vlade, ki pa ji še dolgo ne bodo sledili ostali postopki in sama gradnja težko pričakovane avtoceste. Denarja za nadaljnje postopke za AC (še) ni ... »Čeprav sem vesel, da so po mojem neprestanem spraševanju, kdaj bo končno sprejet DPN, na zadnji, 99. seji vlade le-tega končno potrdili, pa mi precejšnje dvome vzbuja dodatek št. 2 k pogodbi o izvajanju naročila med vlado in Družbo za avtoceste v RS. V navedeni pogodbi je namreč v eni zmed točk določeno, da se pogodba ne nanaša na realizacijo nalog na tistih odsekih avtocest, hitrih cest in navezovalnih cest, ki so sestavni del dodatnega nacionalnega programa izgradnje avtocest (NPIA), razen nalog v zvezi s prostorskim na- V drugem ogledalu Nisem ravno zapeta nacionalpatriot-ka, ki bi se ob vsaki priložnosti na vse kriplje ponašala s tem, da sem Slovenka. Ampak mi je bilo to vedno čisto prav in prijetno povedati, četudi velikokrat s pojasnjevanjem, zlasti tujcem, kje ta deželica sploh je. No, ob zadnji debati s kolegi iz tujine, pa ne tako daljne, saj so državljani ene izmed majhnih državic v EU, pa me je postalo malo sram. Ali pa zelo. In se sprašujem, ali smo se Slovenci sploh kdaj pogledali malo z distance, tako kot nas vidijo drugi. Dajemo se z mednarodno afero okoli patrij, gradimo najdražje in najslabše avtoceste, ne vemo, koliko morja sploh imamo, imamo enega najnižjih dohodkov med državami EU, hkrati pa največ hiš in vil. Zgodijo se nam na pol vesoljne poplave, za katere izve skoraj cel svet, in ko me taisti kolegi vprašajo, kako smo, ali se stanje popravlja, misleč na poplave, jaz gladko izstrelim, da nikakor, da se stanje še zaostruje. Halo, seveda jim ni bilo jasno, da mislim na vseobčo stavko javne uprave, in ko se končno sporazumemo, za kaj gre, se držijo za glavo. Pa se zamislim tudi jaz, kako pravzaprav izpademo v očeh drugih. Najprej zaliti z vodo, takoj zatem pa v veliki stavki policije, carinikov, državnih uslužbencev ... In vmes se gremo še volitve na tisoče lokalnih politikov v več kot dvesto občinah. V ozadju vsega skupaj se duši in krči gospodarstvo, stečaji podjetij si sledijo kot za stavo. Ampak mi se vztrajno gremo državo, s politiko in štrajki na eni strani in naravnimi katastrofami na drugi, vmes pa ni nič. In v tem kontekstu mi ni bilo niti malo čudno slišati, da nam manjka samo šegverila, pa smo na ravni afriške plemenske državice. Seveda se mi tako ne vidimo, nas pa zato drugi. Sicer pa, kdo se bo sekiral za milijonske stroške štraj-ka, poplav in volitev?! Mah, glavno je, da jutri ne bi bilo dežja, ker je na vrsti trgatev... Simona Meznarič 600-metrski odsek avtoceste na samem mejnem prehodu se gradi že nekaj let, dela so vedno dražja, konca pa ni videti (na posnetku). Po drugi strani je končno sprejet DPN za 13 kilometrov avtoceste do Gruškovja, a ker ta del avtoceste ni zajet v redni nacionalni program izgradnje avtocest, zanj tudi ni predvidenega denarja v državnem proračunu in vprašanje je, kdaj se bo za nadaljevanje postopkov sploh našel, saj samo sprejetje DPN ni zavezujoče za izgradnjo. črtovanjem za umeščanje teh odsekov v prostor. Avtocestni odsek Draženci-prehod Gru-škovje pa je del tega dodatnega NPIA, zato naloge v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja niso zajete v okviru pogodbe o izvajanju naročila. Dars tako nima neposredne pravne podlage za izvedbo teh nalog, Republika Slovenija pa nima podlage za oddajo naročila. Glede na to je sama potrditev predloga DPN za AC Draženci-Slivnica v bistvu formalna potrditev dokumenta, ki lahko ostane v predalu, saj je ta odsek av- toceste še vedno v dodatnem programu izgradnje in zanj torej še ni predvidenih proračunskih sredstev za nadaljnje postopke. Ker smo ravno v času, ko se pripravlja predlog državnega proračuna, bo zelo pomembno, ali bo v njem tudi postavka za nadaljnje postopke in gradnjo tega odseka AC ali ne. Moje stališče pri tem je, da če so pred časom že lahko zagotovili denar za avtocestno povezavo znotraj mejnega prehoda Gruškovje, kljub temu da je bil v dodatnem programu, bi ga morali zdaj tudi za ta del avtoceste!« Novice o sprejetju predloga DPN za avtocesto sta se razveselila župana Vidma in Podleh-nika, Friderik Bračič in Marko Maučič. Slednji je povedal, da je s sprejetjem načrta zadovoljen predvsem zato, ker je tako odstranjena vsaj ena velika ovira pri potrjevanju občinskega prostorskega načrta, občini pa je uspelo izpogajati tudi kar nekaj zahtev: »Znano je, da nam ni uspelo v predlog DPN uvrstiti krožišča namesto križišča in prestavitve nadvoza pr Novi cerkvi. Vendar imam, vsaj kar se tiče klasičnega križišča za smer Gorca-Podlehnik, zagotovila, da se bo preuredilo v krožišče, saj je območje zajeto Župan Franc Pukšič, ki je nastopil kot prvi govornik, je med drugim poudaril: „Za takratni čas, ko se ni vedel izid, je bilo to zelo pogumno dejanje. Takratna slovenska milica se je pripravila na to, kar je potem sledilo, na napad jugoslovanske vojske na slovensko ozemlje. Takšnih dogodkov, kot smo jih preživeli ob vojni za osamosvojitev Slovenije, si seveda ne želimo podoživljati več nikoli. Spominsko obeležje na domačiji Lovrečevih pa odkrivamo v zahvalo vsem tistim, ki so v kritičnem času pomagali, poleg milice tudi in predvsem občankam in občanom, ki so imeli dovolj poguma pri sebi skrivati nemajhne količine orožja. In tudi v opomin, da se takšni časi in dogajanja ne bi nikoli več ponovili!« Kot osrednji govornik na krajši slovesnosti je zbrane pozdravil takratni komandir Policijske postaje Ptuj Milan Čuš: »To je bil čas prve velike preizkušnje za slovensko državo, za vse nas, ki smo to preživeli. Napad jugoslovanske vojske ni bil neuspešen kar tako, ampak zaradi pripravljenosti in odločnega odpora tako milice kot teritorialne obrambe in povezanosti vseh državljank in državljanov. Leto 1991 je bilo leto, ko je bila slovenska policija na vrhuncu svojega ugleda. Takrat sem bil komandir ptujske policijske postaje in akcija spravljanja oz. skrivanja orožja je bila izjemno tvegana in kazen, če bi nas odkrili ali pa se vojna ne bi končala tako, kot se je, bi bila najvišja. Vsaj toliko poguma pa so pokazali občani, ki so bili pripravljeni skriti velike količine orožja na svojih domovih. V milici smo takrat morali najti lokacije za skrivanje orožja in naša prednost je bila, da smo dobro poznali družine in smo vedeli, komu lahko zaupamo. Vse te smo obiskali v DPN in to ne bo problematično. Žal pa skoraj gotovo ne bo uresničena želja krajanov po prestavitvi nadvoza, saj je želena lokacija izven predloga DPN in je torej tudi v kasnejših fazah ne bo možno več zajeti v morebitne spremembe.« Sicer je pa, glede na dokaj kritično oceno Mariniča, da se lahko vsi postopki v zvezi z izgradnjo avtoceste zdaj ustavijo, veliko vprašanje, kdaj in kaj od DPN za AC bo sploh izvedeno: »Bojim se, da se bo dejanska gradnja pomaknila še za veliko, veliko časa, pa tudi tega, da lahko iz DPN v skrajnem primeru izpade kakšen že predviden infrastrukturni objekt, ker se bosta vlada in ministrstvo pač izgovarjala, da ni dovolj denarja,« je optimistične napovedi podlehniška župana precej spodnesel poslanec Marinič. SM Jiršovci • Odkritje spominske plošče Spomin izpred dvajsetih let Policijsko veteransko društvo Sever Maribor in Občina Destrnik sta minuli konec tedna pripravila krajšo slovesnost ob odkritju spominske plošče na domačiji Marjana Lovreca v Jiršovcih, kjer so takratni miličniki skrili orožje v času osamosvojitve vojne za Slovenijo. in jim predstavili naš načrt in takih domov je bilo kar nekaj, med njimi tudi Lovrečevi v Jiršovcih. Vse pa je potekalo v veliki tajnosti, saj bi vsaka izdaja pomenila tragedijo za družino. Sam sem bil osebno na treh takšnih domačijah in res vsem gre velika zalivala za pogum. S tem so bistveno doprinesli k zmagi nad jugoslovansko vojsko, saj je milica imela shranjeno skrito orožje. Zato gre moja zahvala v prvi vrsti družini Lovrec za izkazan izjemen pogum, obeležje pa naj bo trajen spomin na hrabro dejanje vseh sodelujočih.« Osrednji del slovesnosti je bilo odkritje manjše spominske plošče, s katere sta odstranila slovensko zastavo župan Franc Pukšič in predsednik Policijskega združenja Sever Darko Šorli, za kulturni del programa pa je skrbel kvintet orkestra slovenske policijske ter domači osnovnošolci, ki so se predstavili z dvema recitaloma in odigrano skladbo. SM Župan Franc Pukšič in predsednik Policijskega združenja Sever Darko Šorli sta odkrila spominsko obeležje na domačiji Lovrečevih. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM Foto: SM Drbetinci • Z novinarske konference Uspešno zaključen milijonski projekt treh občin „S tem skupnim cestnim projektom majhne občine, kot so naše, dokazujejo, da so sposobne izvesti velike projekte regionalnega pomena," je bistvo zaključene modernizacije več odsekov cest v treh slovenjegoriških občinah z navezavo na avtocesto povzel cerkvenjaški župan Jože Kraner. Nosilec projekta treh občin je bila občina Sv. Andraž, na območju katere je bilo moderniziranih tudi največ cestnih odsekov. „Vrednost celotnega projekta je znašala 1,4 milijona evrov, od tega smo uspeli večji del denarja, kar slabih 940.000 evrov oz. 85 odstotkov, pridobiti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, s prijavo skupnega projekta na razpis RRP. Sicer je finančni delež občine Sv. Andraž znašal 820.000 evrov, občine Juršinci 400.000 evrov in občine Cerkvenjak 180.000 evrov. V okviru izvedbe skupnega projekta z imenom Navezava na avtocesto A5 Maribor-Lendava se je modernizirala in deloma na novo zgradila ena cesta v občini Cerkvenjak z navezavo v občino Sv. Andraž, v občini Sv. Andraž je bilo moderniziranih kar pet odsekov cest, v občini Juršin-ci pa en odsek. Skupaj je bilo tako od začetka v letu 2008 do septembra 2010 urejenih okoli 10 kilometrov cest, in sicer 1,7 kilometra v Cerkvenjaku, 6,7 kilometra v Sv. Andražu ter 1,3 kilometra v Juršincih," je o vsebini skupnega projekta na kratko povedal župan Sv. Andraža Franci Krepša ter se ob tem skupaj z ostalima županoma zahvalil direktorici andraške občinske uprave Bernardi Ban, ki je bila vodja projekta. Projekt je po besedah vse odgovornih tekel brez večjih zapletov; še največ dela je bilo na samem začetku, ob izbiri izvajalca del, saj so bile prve podane ponudbe cenovno previsoke, po drugem razpisu in s pogajanji pa je bilo kot najboljši ponudnik izbrano Cestno podjetje Ptuj s finančno ponudbo 1,2 milijona, ki pa se je zaradi nekaj dodatnih del nato zvišala na slabe 1,4 milijona evrov. Ob njem sta ponudbi oddali še mariborsko Cestno podjetje in avstrijsko podjetje Strabag. Kot so povedali župani, vse modernizirane občinske ceste z navezavo na avtocesto predstavljajo pomembno priložnost za razvoj gospodarstva in turizma v občinah, hkrati pa tudi boljše povezave občanov med občinami. „Med cilje uspešno dokončane naložbe v cestno mrežo pa spada gotovo tudi lažji in hitrejši dostop do turističnih ponudnikov v vseh treh občinah, ki jih ni malo, prav tako bomo s sodobnejšimi cestnimi povezavami zmanjševali odseljevanje mladih, pričakujemo več priseljevanja v naše kraje, omogočen je lažji in hitrejši dostop v Maribor in ostala mesta, ne nazadnje pa se je povečala tudi prometna varnost udeležencev v prometu," je povedala Bernarda Ban. Cestna mreža v omenjenih treh občinah pa ima še vedno „luknje"; po besedah juršinske-ga župana Alojza Kaučiča imajo v občini okoli 70 kilometrov vseh cest, od tega je približno tri kilometre še makadamskih, ki jih nameravajo asfaltirati v prihodnjem mandatu. V Sv. Andražu je v skupni mreži 50 kilometrov vseh cest ostalo ne-asfaltiranih še slaba dva kilometra cest, v občini Cerkvenjak pa med skupno 80 kilometri vseh cest ostajajo za asfaltiranje še štirje kilometri. Vsi župani pa so bili ob teh podatkih enotnega mnenja, da bodo več denarja in dela v prihodnje zahtevale modernizacije in rekonstrukcije že obstoječih asfaltnih poti, ki so marsikje povsem dotrajane in preozke. Sicer pa skupni cestni projekt treh občin ni edini, ki so se ga občine lotile in uspešno pripeljale do konca; v teh dneh se namreč že pripravlja vloga za izdan razpis za sofinanciranje izgradnje širokopasovnega internetnega omrežja; kjer bo ob Sv. Andražu, Juršincih, Trnovski vasi in Cerkvenjaku skupno nastopilo še pet občin z lenarške upravne enote. Vrednost skupnega projekta devetih občin župani ocenjujejo na 35 do 38 milijonov evrov. SM Zupani treh občin (od leve) Alojz Kaučič (Juršinci), Franci Krepša (Sv. Andraž) in Jože Kraner (Cerkvenjak) so na priložnostni novinarski konferenci predstavili vsebino uspešno izpeljanega skupnega projekta modernizacije več cestnih odsekov z navezavo na avtocesto Maribor-Lendava, za katerega so pridobili slabih 940.000 evrov evropskih sredstev. Foto: SM O «SO s h i 2 g ! ® : a » 2 : ! a LDS Skupaj prebujamo LISTA ZA MESTNI SVET Lidija Majnik Milan Čuček ©Emil Mesarič Tatjana Vaupotič Vasja Strelec Marija Magdalene Gregor Šmigoc Maks Ferk Hedvika Breznik Jože Štrafela Vladimir Koritnik Lijana Valentin Črtomir Rosic Iztok Uhan Nineta Urbančič Čuček Saša Lončar Mitja Lah Ana Strelec Bombek Miran Vrabl doc. prim. Štefan Petek Gabriel Berlič Meta Majnik Martin Potočnik Darko Jazbec Jelka Majcen Franc Malek Janez Vertič mag. Miran Kerin dr. Štefan Čelan 1 A VSI AKTIVNI VSI NA BOLJŠEM LISTE ZA MESTNE ČETRTI PANORAMA LJUDSKI VRT BREG -TURNIŠČE Jože Štrafela Lijana Valentin Vladimir Koritnik Ivan Gomilšek Iztok Uhan Majda Skok Doris Arnuš Valter Pliberšek Franc Malek Marija Magdalenc Dragica Tašner SPUHLJA Miran Vrabl Ana Strelec Bombek ROGOZNICA Maks Ferk Dušan Kralj Štefan Petek Franc Bolcar Mitja Lah Hedvika Breznik JEZERO CENTER Saša Lončar Andreja Čelan GRAJENA Črtomir Rosič Branko Vnuk Marjan Bezjak Olga Skok Emil Mesarič Sonja Cizerl Gorazd Bilanovič Damjana Jakomini Igor Majnik Aleksandra Ribič Nineta Urbančič Čucek > o o < Jožef Hojnik Janez Horvat Rajko Janžekovič športno igrišče in za dom upokojencev. Mladi v Dornavi in na Polenšaku bodo dobili lastne prostore." R. Janžekovič: „Realno izvedljivi so vaško-kulturni dom v Dornavi, za katerega imamo že zagotovljenih dobrih milijon evrov, in petoddelčni vrtec, za katerega bomo sredstva pridobili na razpisu in zanj že imamo gradbeno dovoljenje." R. Šegula: „Vsekakor je to poleg projektov na področju družine in socialnih razmer izgradnja večoddelčnega vrtca. Medtem ko se o našem novem vrtcu že leta samo govori, naše sosednje občine ravno v tem času režejo trakove. Zato najprej vrtec." J. Lah: „V prvem letu bi vse sile usmeril v povečanje naše trgovine in seveda v izgradnjo vrtca." Kakšen je vaš pogled na ureditev obrtne cone, je občini nujno potrebna ali ne in zakaj tako? J. Hojnik: „Obrtna cona je za občino velika pridobitev, ki omogoča odprtje novih delovnih mest." J. Horvat: „V občini je nujno potrebna, zato se bom trudil, da bomo v najkrajšem možnem času pridobili primerno zemljišče. V občini je veliko podjetnikov in je že skrajni čas, da jim zagotovimo primeren prostor za delo." R. Janžekovič: Je ne zagovarjam, saj nisem 'tipičen Slovenec', ki bi moral imeti vse, kar imajo sosedje. Imamo ogromno možnosti na področju turizma, kjer lahko dejansko spremenimo celotno občino v 'industrijsko cono' z 'industrijo 21. stoletja' - turizmom." R. Šegula: „V današnjem kriznem času se mi zdi nesmiselno razpredati o ureditvi obrtne cone, saj sem tudi sam podjetnik in vem, da se trenutno vsi borimo za preživetje in da med nami ni junaka, ki bi trenutno investiral v nove prostore. Izgradnja obrtne cone bo aktualna ob ponovnem trendu rasti gospodarstva." J. Lah: „Osebno kot podjetnik bi se prav rad preselil v domačo obrtno cono, vendar menim, da to nikoli ne bo mogoče. Robert Šegula Janez Lah Dornava • Za župansko funkcijo pet kandidatov Vroča in zanimiva kampanja Ena bolj vročih in zanimivih volilnih kampanj letos poteka v občini Dornava. Za funkcijo župana se namreč poteguje kar pet kandidatov (po izžrebanem vrstnem redu): Jožef Hojnik (neodvisni), Janez Horvat (neodvisni), sedanji župan Rajko Janžekovič (SDS), Robert Šegula (neodvisni) in Janez Lah (LDS). Na listi kandidatov za občinski svet pa je 15 kandidatov. Kako ocenjujejo stanje v občini in kakšno vizijo razvoja ponujajo, so županski kandidati povedali v odgovorih na naša vprašanja. Kateri problem se vam zdi v tem trenutku v vaši občini najbolj pereč? Jožef Hojnik: „V občini je veliko odprtih stvari, npr. obrtna cona, več je treba narediti za razvoj turizma in kmetijstva ter bolj upoštevati programe vaških odborov." Janez Horvat: „Najbolj pereč problem je izgradnja novega vrtca v Dornavi in oddelka na Polenšaku." Rajko Janžekovič: „Volilni čas, saj nekateri preveč razdvajajo ljudi. Drugi problem je visoka Pesnica, ki ogroža premoženja naših občanov, država pa se pravočasno ne loti saniranja nabrežin." Robert Šegula: „Dejstvo, da smo v občini Dornava kar nekaj let v razvojnem zaostanku glede na druge primerljive občine. Nujno potrebujemo večoddelč-ni vrtec, večnamensko dvorano in trgovski center." Janez Lah: „Najbolj pereč problem je to, da kljub predvolilnim obljubam pred štirimi leti nismo uspeli dobiti niti novega vrtca, niti večje trgovine!" Kaj se vam je zdelo v dosedanjem razvoju občine dobro, kaj slabo? J. Hojnik: „Doslej je bila velika pridobitev izgradnja kanalizacije, občina pa bi se lahko bolj vztrajno posluževala razpisov za pridobivanje sredstev za razvoj podeželja." J. Horvat: „Občina je bila uspešna na raznih razpisih, predvsem za ceste. Motile pa so me razne tožbe proti občini oz. zaposlenim, kar nas je stalo precej denarja." R. Janžekovič: „Dobro: enakomeren razvoj, črpanje evropskih sredstev, skrb za vse, ne glede na politično barvo. Slabo: dolgovi, ki smo jih prevzeli in so nas onemogočali, da bi se prijavljali na številne razpise." R. Šegula: „Za župana ne kandidiram zato, da bi ocenjeval, kaj je bilo doslej dobro in kaj slabo, ampak zato, da s svojim programom ponudim občanom možnost izbire za višjo kakovost bivanja v naših lepih krajih." J. Lah: „Doslej kot dobro ocenjujem izgradnjo kanalizacije, kot slabo potezo pa to, da so nam vrinili Vilo pri lipi v tisti del našega prostora, kamor ne spada. To je zgodovinska napaka za občino." Kateri konkreten projekt nameravate realizirati v prvem letu vodenja občine? (ne veljajo že tekoči projekti) J. Hojnik: „Realizirati nameravam projekte, ki so že znani, vendar še nimajo finančne podpore in jim je to potrebno zagotoviti. Slediti nameravam programom vaških odborov." J. Horvat: „V prvem letu bom pridobil zemljišča za potrebe občine, najprej za novo Vlak nam je že odpeljal." Kaj konkretno bi kot župan naredili za zmanjšanje brezposelnosti v vaši občini? J. Hojnik: „Zavzemal bi se za dodatne programe v kmetijstvu, obrti in turizmu ter spodbudil črpanje evropskih in državnih sredstev za uresničitev projektov z novimi delovnimi mesti." J. Horvat: „Brezposelnost bi lahko zmanjšali z novimi delovnimi mesti v obrtni coni in v domu za starejše." R. Janžekovič: „Občina je nemočna glede novih zaposlitev, javna dela so le začasna rešitev. Treba pa je ljudem čim bolj omogočiti, da sami najdejo priložnosti. V mojem mandatu so dela izvajali večinoma domači obrtniki, kar posledično vpliva tudi na zaposlovanje. R. Šegula: „V mojem programu posvečam brezposelnosti posebno pozornost; občinska uprava bo brezposelnim nudila pomoč predvsem v obliki informacij in vzpodbud, kje in kako iskati zaposlitev, ter s spodbujanjem samozaposlitve in podjetništva." J. Lah: „Kot župan v tem času ne bi imel kakšne moči zmanjševati brezposelnosti. Nekaj delovnih mest lahko prinese večja trgovina in nov vrtec, vse drugo je zavajanje ljudi." V čem menite, da ste (boste) boljši župan od svojih protikandidatov? J. Hojnik: „Ker imam dolgoletne izkušnje s področja gospodarstva, trženja in poznam delo župana in občinske uprave." J. Horvat: „Kot svetnik v preteklih mandatih sem si nabral veliko izkušenj za delo in vode- nje občine." R. Janžekovič: „Preprosto vem! Imam vizijo, izkušnje, znanje na področju javne uprave, ki je specifično področje, ter že zastavljene realne projekte, ki jih bom izpeljal v naslednjih štirih letih!" R. Šegula: „Nikoli se ne primerjam z drugimi, ampak se dokazujem z rezultati svojega dela, s širokim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju vodenja podjetij in javnih ustanov. Vse našteto je predpogoj za dobrega župana." J. Lah: „Od svojih predhodnikov se bom razlikoval v tem, da bom vedno vsakemu prisluhnil takoj, brez čakanja. Delal bom transparentno, brez koalicij. Na delovno mesto se ne bom vozil iz druge občine." SM Od tod in tam Ptuj • Zeleni predstavili program in listo kandidatov Foto: Črtomir Goznik Zeleni Ptuja so pri pripravi programa za novo mandatno obdobje gradili na stališčih in predlogih iz anket blizu tisoč Ptujčank in Ptujčanov. S tem, kot so povedali, želijo v polni meri izpolniti svojo usmeritev, da mora politika delati z ljudmi in za ljudi. V novem mandatu lokalne oblasti na Ptuju si želijo sedem svetnic in svetnikov, da bi lahko uresničili programske cilje, med katerimi so zamenjava azbestnih cevi, novi arheološki muzej in izgradnja najmanj 500 neprofitnih stanovanj. Odločeni so na Ptuju spremeniti vse tisto, kar kliče po spremembah, je 27. septembra na predstavitvi programa in kandidatne liste Zelenih povedal predsednik Vlado Čuš, ki se poteguje tudi za župansko funkcijo. Ptuj potrebuje nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, večjo učinkovitost pri črpanju evropskih sredstev in transparentno javno-zasebno partnerstvo. MG Mala Nedelja • Vodovod med Godemarci in Moravci Med krajema Godemarci in Moravci v KS Mala Nedelja je bila dokončana izgradnja 2,4 kilometra vodovodnega omrežja. Župan občine Ljutomer Franc Jurša je ob odprtju dejal, da je zagotavljanje zdrave pitne vode prednostna naloga občine. »Količine pitne vode bodo zadostovale za več desetletij,« je z zadovoljstvom ugotavljal Jurša. Julija letos je soboško podjetje SGP Pomgrad pričelo izvajati dela na novem vodovodnem omrežju in naložbo v vrednosti 214 tisoč evrov uspešno končalo. Iz projekta je razvidno, da bo treba na območju krajevne skupnosti Mala Nedelja zgraditi še tri vodohrane ter transportne in oskrbovalne cevovode. Slovesnosti ob odprtju vodovoda se je udeležil direktor direktorata za evropske zadeve in investicije na okoljskem ministrstvu Bojan Dejak (na posnetku desno), ki je pomembno napravo skupaj z ljutomerskim županom predal namenu. NŠ ¿..T^M ptuj. SDS Zmnremn ven! Evo LUCI® Miroslav Luci, kandidat za župana (i) ven infn na- www.mirnQlavlijni.5i C^t^- MC Destrnik • Na volitve z dvema županskima kandidatoma Dva županska, 29 svetniških kandidatov V občini Destrnik se za funkcijo župana letos potegujeta dva kandidata; po izžrebanem vrstnem redu sta to Vladimir Vindiš (Lista za Urban) in dosedanji župan Franc Pukšič (SLS). Na listi za člane občinskega sveta pa se bodo volivke in volivci lahko odločali med kar 29 kandidati. Kako vidita sedanje stanje občine in kako jo razvijati naprej, pa sta kandidata za župana odgovorila tako: Kateri problem se vam zdi v tem trenutku v vaši občini najbolj pereč? Vladimir Vindiš: „Potek in način komunikacije med občani in občino ter obratno." Franc Pukšič: „Nujno je potrebna izgradnja vrtca in večnamenskega poslovno-sta-novanjskega centra." Kaj se vam je zdelo v dosedanjem razvoju občine dobro, kaj slabo? V. Vindiš: „Dobro: izgradnja infrastrukture. Slabo: projekt Terme GAJA kot nosilec celotne gospodarske in turistične dejavnosti v občini ter preveč vpletanja politične oblasti v delo društev." F. Pukšič: „Dobro: urejena telekomunikacijska in cestna mreža, urejen zdravstveni center, Volkmerjev dom, športni park in kanalizacija. Slabo: ni še nam uspelo pridobiti investitorja za večnamenski center z domom upokojencev in trgovino, ker nismo imeli primer- Vladimir Vindiš Franc Pukšič SD SOCIALNI DEMOKRATI ne lokacije." Kateri konkreten projekt nameravate realizirati v prvem letu vodenja občine? (ne veljajo že tekoči projekti) V. Vindiš: „Začeti realizacijo projekta vrtec." F. Pukšič: „Pripraviti dokumentacijo za vrtec in omenjeni večnamenski center." Kakšen je vaš pogled na ureditev obrtne cone - je občini nujno potrebna ali ne in zakaj tako? V. Vindiš: „Obrtna cona z dejavnostmi, prijaznimi okolju, je potrebna, čeprav občina nima dorečenega koncepta podjetništva. Potrudili se bomo pridobiti različne oblike spodbud za razvoj podjetništva." F. Pukšič: „Občina potrebuje trgovsko-obrtno cono za storitvene dejavnosti z bencinskim servisom." Kaj konkretno bi kot župan naredili za zmanjšanje brezposelnosti v vaši občini? V. Vindiš: „V občino moramo privabiti kapital, pomagati ustvariti nova podjetja, nuditi usposabljanja, spodbujati odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Posebno pomoč nuditi samoza-poslitvi." F. Pukšič: „To, kar že delamo: prostorsko-urbanistično ureditev, na osnovi katere bomo lahko pripeljali investitorje v občino. Nove zaposlitve bodo na voljo s širitvijo dejavnosti našega podjetja Gradnje Destrnik." V čem menite, da ste (boste) boljši/učinkovitejši župan od svojih protikandidatov? V. Vindiš: „S prijaznim komuniciranjem z občani, z novim načinom dela brez obremenjenosti s senco preteklosti, ki zajema nerealizirane predvolilne obljube, in s skrbjo za enakomeren razvoj vseh vasi in uravnovešen razvoj celotne občine." F. Pukšič: „To je vprašanje za volivke in volivce - oni odločajo in imajo vedno prav! Le dejanja obetajo prihodnost!" SM Zavrč • Za župana kandidira tudi Slavko Pravdič Blizu ljudem in za večje povezovanje Občinski odbor stranke Nova Slovenija Zavrč je v soboto, 25. septembra, v tamkajšnji kulturni dvorani predstavil svoje kandidate za člane občinskega sveta in župana; njihovo kandidaturo je podprla tudi predsednica stranke Ljudmila Novak. Predsednik občinskega odbora stranke N.Si Franc Težak je izrazil zadovoljstvo nad zelo dobrim obiskom, saj je bila kljub dežju dvorana polna številnih članov stranke, ki so se jim pridružili še domačini in gostje. Poudaril je, da temelji osnovna filozofija stranke na krščanskih vrednotah, v slovenskem političnem prostoru pa se uvrščajo kot desnosre-dinska stranka. Predstavil je tudi kandidate občinskega od- bora stranke N.Si za završki občinski svet, pri čemer je poudaril, da gre v glavnem za mlado, sposobno in izobraženo ekipo, ki želi ob pomoči župana in vseh občanov prispevati svoj delež k razvoju in napredku občine. Za sedež v završkem občinskem svetu kandidirajo Andrej Fajfar in Valerija Spe-van iz Korenjaka, Lilijana Vese-njak iz Turškega Vrha, Robert Žnidarič iz Belskega Vrha ter Maja Pohorec, Franc Pohorec Foto: M. Ozmec Kandidat N.Si za župana Slavko Pravdič (levo) s svojo ekipo kandidatov za završki občinski svet ter predsednico stranke Ljudmilo Novak (v sredini). in Slavko Pravdič iz Hrastovca. Kandidat za župana Slavko Pravdič, rojen 1968 v Ptuju, je po poklicu strojni tehnik, zaposlen kot tehnični direktor v Kidričevem. Je poročen, oče dveh otrok, na političnem področju pa deluje od rane mladosti, saj je bil predsednik ZSMS v Zavrču, zelo aktiven je bil tudi v športnem društvu Za-vrč, kjer je bil podpredsednik in nato štiri leta predsednik. Za kandidaturo se je odločil, ker čuti, da je sedaj pravi čas za to, saj je pripravljen na vse izzive in odgovornosti, ki jih zahteva funkcija župana. Kot je poudaril, je rdeča nit njegovega predvolilnega programa povezovanje, saj se bo kot župan zavzel za povezavo Zavrča na hitro cesto Ptuj-Or-mož, za povezavo s križiščem cest ter izgradnjo krožišča ob vstopu v Zavrč oziroma pred mejnim prehodom. Zavzel se bo za internetno povezavo krajanov s svetom in za večjo povezavo med krajani z ustanovitvijo vaških odborov, ki bodo skupaj z vodstvom občine skrbeli za enakomeren razvoj vseh krajev v občini. Zavzel se bo tudi za povečanje števila zaposlenih v občini, za dokončanje izgradnje kanalizacijskega sistema, uvedbo javnih del, davčno reformo in za razširitev prostorov vrtca. Zavzel se bo tudi za cestno povezavo, za izgradnjo in ureditev cest ter povečanje varnosti na cestah, za širitev nekaterih cest, izgradnjo pločnikov, postavitev ležečih policajev ter več prehodov za pešce. Poleg tega pa se bo zavzel za celotno ureditev prostorskega načrta občine Zavrč ter za pospešeno pridobivanje evropskih finančnih sredstev. Vso svojo podporo in podporo stranke je Slavku Pravdi-ču in kandidatom za občinski svet izrazila predsednica stranke N.Si Ljudmila Novak, ob tem pa poudarila, da v N.Si podpirajo projekte, ki so ljudem resnično potrebni in dejansko uresničljivi. -OM SD SOCIALNI DEMOKRATI Od tod in tam Ormož • Lista Socialnih demokratov Foto: Viki Ivanuša SD v Ormožu na volitvah ne nastopa z županskim kandidatom, vložili pa so polne liste za občinski svet in 20 kandidatov za krajevne svete. Na volitvah bodo nastopili s sloganom Za občinski svet dialoga in skupnih ciljev. Nosilci list (na fotografiji z leve) so Zdravko Hlebec, Zlatan Fafulic in Andrej Vaupotič. Zlatan Fafulic je povedal, da se bodo na občinski ravni zavzemali za izgradnjo turistično-kolesarske steze ob vinski cesti, za kadrovsko okrepitev razvojne agencije v smislu spodbujanja gospodarskega razvoja občine in iskanja dodatnih sredstev na trgu. V2. volilni enoti podpirajo ureditev obrtno-industrijske cone, gradnjo logistično-transportnega centra in poglobitev termalne vrtine z ureditvijo term, v 1. volilni enoti izpostavljajo pospeševanje ekološkega kmetijstva in turizma, enakomeren razvoj cestne infrastrukture in izgradnjo kanalizacije s čistilnimi napravami, v 3. volilni enoti izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav, asfaltiranje cestnega omrežja in oživitev reke Sejance. V občini Sv. Tomaž bosta za občinski svet na listi SD kandidirala Martina Klemenčič in Alojz Slavko Rakuša. Viki Ivanuša Središče ob Dravi • Lista za razvoj občine Foto: Viki Ivanuša Lista za razvoj občine Središče ob Dravi bo na letošnjih volitvah nastopila s kandidati v vseh 6 volilnih enotah. Kandidati so: Vesna Mele, Anton Prosnik, Andreja Resman, Bojan Mlakar, Jasna Munda, Drago Marčec, Jurij Dogša, Anica Škrinjar in Zvonko Kerš. Njihova vizija je jasna - postati zelo uspešna, občanom prijetna, naravnemu okolju pa prijazna slovenska občina. Da bi to postopoma dosegli, bodo svoje delo usmerili v učinkovito, racionalno in transparentno porabo proračunskih sredstev, enakomeren in smiselni razvoj vseh krajev, ustvarjanje pogojev za krepitev gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijstva, industrije, obrtnih dejavnosti in turizma, ustvarjanje pogojev za kakovostno predšolsko in šolsko vzgojo in izobraževanje. Prav tako prihodnost vidijo v ustvarjanju pogojev za boljšo zdravstveno varstvo in socialno skrb najbolj ranljivih skupin prebivalstva, ustvarjanju dobrih pogojev za delovanje kulturnih, športnih in drugih društev ter aktivnem ohranjanju kulturne in naravne dediščine in tradicije domače občine. Viki Ivanuša Ptuj • SMS -Zeleni Evrope za več svetniških mest Foto: Črtomir Goznik V zadnjih štirih letih je ptujski del stranke SMS - Zeleni Evrope uspešno deloval na številnih področjih v MO Ptuj. Zato računajo, da bodo na lokalnih volitvah 2010 uspeli povečati število svetniških mest v mestnem svetu, kjer so v tem mandatu imeli dva sedeža, ki sta jih zasedala Robert Križanič, predsednik stranke, in Dejan Klasinc. Na volitvah nastopajo s polno listo, njen nosilec je Robert Križanič. V lokalnem programu se zavzemajo za brezplačne vrtce za vse otroke, mednarodno povezovanje, preprečevanje zasvojenosti, urejenost športnih igrišč, urejene pogoje delovanja za društva in klube s področja kulture in športa, finančno in pravno pomoč mladim družinam pri reševanju stanovanjske stiske, za razvoj starega mestnega jedra in v tej povezavi za živahno poslovno, trgovsko in umetniško dogajanje, razvoj malega gospodarstva, urejeno prometno infrastrukturo ter čisto okolje. Foto: VV Foto: SM Zavrč • Za župana se potegujejo trije kandidati SD SOCIALNI DEMOKRATI Kaj bo prepričalo Zavrčane? V občini Zavrč so kandidaturo za župana uradno vložili Slavko Pravdič s podporo stranke Nova Slovenija (N.Si), sedanji župan Miran Vuk s podporo Slovenske ljudske stranke (SLS) in Ivan Kopša s podporo s slovenske demokratske stranke (SDS). Tudi kandidatom za župana občine Zavrč smo zastavili pet enakih vprašanj, njihovi odgovori pa so zapisani po enakem vrstnem redu, kot bodo na volitvah, 10. oktobra, zapisani kandidati na glasovalnih lističih. Kako ocenjujete dosedanji razvoj občine Zavrč, glede na to, da sodite med proračunsko revnejše občine v državi? Slavko Pravdič: „Občina Zavrč na nekaterih področjih presega normative glede na razvitost drugih občin v državi, peša pa na področjih, ki jim bom v svojem progra- Nflrocnlc5Df LntliM 15, LJubljani SD SOCIALNI DEMOKRATI mu dal več poudarka." Miran Vuk: „Nisem človek besed ampak dejanj, zato težko ocenjujem dosedanji razvoj. Verjamem, da bi to najbolje ocenili naši občani. Lahko pa rečem, da je trud viden na vsakem koraku, v glavnem je osnovni cilj dosežen, saj je infrastruktura v glavnem že zgrajena. Zavedati pa se moramo, da je težko nadoknaditi 50 zamujenih let, ko se na območju občine Zavrč ni skoraj nič vlagalo." Ivan Kopša: „Dosedanji razvoj občine Zavrč ocenjujem kot dober, s pripombo, da se v dejanskem razvoju občine skrivajo še številne neizkoriščene priložnosti." S čim danes v občini Zavrč niste najbolj zado- Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Slavko Pravdič Miran Vuk Ivan Kopša voljni, kaj bi lahko bilo drugače? Slavko Pravdič: „Neza-dovoljstvo je na več straneh, zato imam kot prednostno nalogo z ustanovitvijo vaških Sv. Tomaž • Za župansko mesto dva kandidata Občina potrebuje vsestranski razvoj V mladi občini Sveti Tomaž se za župansko mesto potegujeta dva kandidata -Mirko Cvetko (N.Si) in Aleš Luci (SDS). Preberite, kaj menita o aktualnih občinskih temah. Kako konkretno boste prispevali k razvoju gospodarstva v občini? Mirko Cvetko: »Tudi v naslednjem mandatu bomo poskrbeli za čim hitrejši razvoj na področju komunalne infrastrukture (modernizacija cest), kar je predpogoj uspešnega razvoja na področju gospodarstva. Treba je čim prej sprejeti prostorski plan, s katerim bomo umestili v prostor obrtno cono. Temu sledi odkup zemljišč in komunalna ureditev. Treba je zgraditi kanalizacijski sistem z novo čistilno napravo. Vseh 17 vasi je treba povezati v sistem širokopasovnega interneta.« Aleš Luci: »Imam že 16 let izkušenj z delovanja v gospodarstvu. V teh letih pa sem spoznal in se soočil s številnimi težavami in rešitvami, ki so lahko izrednega pomena za razvoj in začetek gospodarstva na določenih področjih. Stavim zlasti na svoje pretekle izkušnje, tudi z ustanavljanjem in zagonom podjetja, ki so lahko konkreten prispevek k razvoju gospodarstva v občini.« Kaj je mogoče narediti za razpoznavnost turizma v občini? M. Cvetko: »Želimo, da v čim krajšem času dobimo prvo turistično kmetijo. Hrib Kostanj, Gomila, Savsko jezero in smučišče morajo postati prepoznavne turistične točke naše občine. Z izdelavo potrebnih projektov bomo izpeljali investicije, za katere bomo kandidirali na različnih razpisih za sofinanciranje.« A. Luci: »Razpoznavnost je mogoče povečati z enostavno povezanostjo in predstavitvijo Foto: Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Mirko Cvetko Aleš Luci turistične ponudbe naše občine.« Katera je največja težava občine Sveti Tomaž? M. Cvetko: »Težava naše občine je izreden zaostanek razvoja na področju komunalne infrastrukture.« A. Luci: »Največja težava je, da občinska uprava v svojih štirih letih ni zagotovila podjetno-obrtniških delovnih mest. Zamuja s sprejetjem prostorskega načrta, kar je eden izmed ključnih dejavnikov razvoja občine.« Katero nalogo boste kot župan občine Sveti Tomaž opravili najprej? M. Cvetko: »Priprava proračuna za 2011 bo moja prva in največja naloga.« A. Luci: »Čimprejšnje sprejetje prostorskega načrta, nadaljevanje modernizacije javnih poti in intenzivnejša podpora društvom.« Zakaj ste prav vi najboljši kandidat za župana? M. Cvetko: »Župan, ki nikogar ne izključuje in skrbi za povezanost vseh občanov, je uspešen in dober župan. To ponujam svojim volivcem.« A. Luci: »Ker občanom ponujam odprto in transpa-rentno delovanje občine Sveti Tomaž.« Viki Ivanuša SD SOCIALNI DEMOKRATI odborov povezati več ljudi v načrtovanje enakovredne in napredne razvojne strategije po vseh vaseh naše občine." Miran Vuk: „Ne morem reči, da s čim nisem posebej zadovoljen, lahko bi bilo še kaj opravljeno, žal pa je vse odvisno od finančnih sredstev. Do sedaj smo pridobljena sredstva več kot uspešno usmerili v prepotrebne projekte, kot je cestna infrastruktura, izgradnja kanalizacije, nova občinska zgradba in drugo." Ivan Kopša: „Menim, da bi občina pri vzpostavitvi spletnega omrežja lahko zagotovila 20 % lastnih sredstev ob hkratnem sofinanciranju 80 % deleža sredstev iz evropskega proračuna." Kaj v občini po vašem mnenju najbolj pogrešate, kaj najbolj potrebujete? Slavko Pravdič: „Cilje, ki bodo zadržali v Zavrču čim več mladih delovnih in izobraženih ljudi. Zadržimo pa jih lahko, da jim omogočimo delovna mesta, možnosti delovanja na področjih, kjer so usposobljeni in vsaj nekaj možnosti za uresničitev svojih želja in potreb. Omogočiti jim moramo tudi dostojen standard na vseh področjih." Miran Vuk: „Vsekakor zelo pogrešamo hiter dostop do elektronskih komunikacij, torej do širokopasovnega omrežja, kar nam sedaj vsem zelo otežuje delo." Ivan Kopša: „Najbolj potrebujemo nova delovna mesta in dostop do bodoče hitre ceste Slovenska Bistrica-Ormož." V čem vidite največje razvojne perspektive občine Zavrč? Slavko Pravdič: „V razvoju turizma, vinogradništva in kmetijstva ter malega gospodarstva. S pomočjo in usmerjanjem ter informiranjem bomo to tudi dosegli in povečali zaposlenost." Miran Vuk: „Razvoj naše občine vidim v sožitju z naravo, tukaj mislim razvoj kmetijstva, predvsem vinogradništva in vsekakor turizma, saj produkti so, treba jih je le vključiti v različne razvojne programe in začeti tržiti." Ivan Kopša: „Največje perspektive občine vidim v bodoči industrijski coni ter v izgradnji doma za starejše občane." Kako mislite prepričati volivce in kaj boste kot župan občine Zavrč najprej storili? Slavko Pravdič: „Župan v občini mora biti kot oče v družini. Trden, z dolgoročno vizijo, strog do tistih, ki se ne držijo skupnih ciljev za dobrobit širše skupnosti, pa tudi pripravljen pomagati tistim, ki se trudijo, vendar jim zmanjka poguma in energije. Vedno pa nepristranski do vseh svojih občanov. Po volitvah pa mora biti takoj pripravljen za izvajanje predvolilnega programa." Miran Vuk: „Volivcev ne želim prepričevati z besedami, moje dosedanje delo naj bo tisto, kar jih bo prepričalo, koga naj volijo in izberejo za župana. Kot morebitni novi župan bom nadaljeval z zastavljenimi cilji, dokončanje kanalizacije, izgradnjo pločnika in javne razsvetljave, ureditev vaškega jedra, povezovalne ceste na hitro cesto Hajdina-Ormož, izgradnjo vrtca ter razširitev pokopališča." Ivan Kopša: „Volivce želim prepričati z odličnim volilnim programom, ki ga bodo dobila vsa gospodinjstva. Najprej pa bom opravil analizo obstoječih investicij.« -OM Sv. Trojica • Županski kandidat Darko Fras Ostalo je še veliko dela Županski stolček občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah bo poskušal ponovno zasesti zdajšnji župan Darko Fras iz SLS, edini kandidat za župana trojiške občine na letošnjih lokalnih volitvah. Kaj je bilo v dosedanjem razvoju občine dobro? »Uspešni smo bili na področju investicij, zlasti v vrtec, šolo, športno infrastrukturo. Darko Fras Veliko se je vlagalo v ceste, vodovod in kanalizacijo. Vzpostavili smo pregleden način sofinanciranja športnih, kulturnih, turističnih in drugih programov...« Pri čem ste bili v teh štirih letih neuspešni? »Neuspešni smo bili predvsem pri zagotavljanju delovanja zdravstvene ambulante in izgradnji omrežja za hitrejši dostop do interneta. Prav tako se zamika v naslednji mandat izvedba investicij v športno-turistično infrastrukturo ob jezeru, sprejetje novega občinskega prostorskega načrta, obnova državnih cest in izgradnja pločnikov.« Kakšen načrt dela ste si zastavili za prihodnji man- dat? »Nadaljevali se bosta izgradnja kanalizacije in obnova občinskih cest, načrtujemo gradnjo druge čistilne naprave za južni del naselja Sv. Trojica in Zg. Senarska, aktivnosti za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva za ureditev komunalne, športnorekreacijske in turistične infrastrukture pri jezeru in v Oseku, dokončno obnovo samostanske kleti, obnovo starega trškega jedra in občinske stavbe, ureditev parkirnih mest, prenovo mrliške vežice in okolice na pokopališču ...« Polona Ambrožič SD SOCIALNI DEMOKRATI Ormož • Sedem kandidatov za župana Raznolikost kandidatov in idej V občini Ormož se za župansko mesto poteguje sedem kandidatov. Zastavili smo jim pet aktualnih vprašanj in njihovi odgovori vam bodo morda pomagali pri vaši izbiri na volitvah. Kandidati za župana občine Ormož so Dušan Dovečar (SLS), Jani Ivanuša (SNS), Slavko Kosi (LDS), Alojz Sok (N.Si), Bojan Šinko (SDS), Boštjan Štefančič (Lista ZA Ormož) in Vili Trofenik (neodvisni kandidat). Kako konkretno boste prispevali k razpoznavnosti turizma in razvoju gospodarstva? Dušan Dovečar: »Z ureditvijo infrastrukture industrij-sko-obrtne cone bomo lahko pričeli aktivno vabiti investitorje. Ustanovili bomo Podjetniški inkubator ter tako novonastalim podjetjem pomagali pri zagonu dejavnosti. Če bom izvoljen za župana, se nam obetajo nova delovna mesta, ki jih bomo pridobili s tujim investitorjem. Tudi že obstoječim podjetnikom bomo pomagali z raznimi ukrepi. Turizem bomo povezali s kmetijstvom in kulturo.« Jani Ivanuša: »Podpiram projekt iskanja termalne vode v občini Ormož in ustvarjanje pogojev za termalni turizem. Ob termalnem turizmu je treba vključiti tudi našo znano vinsko cesto z vsemi obstoječimi vinogradniki in njihovimi ponudbami. Občina Ormož bi morala biti servis investitorjem in vlagateljem in temu prilagoditi obrtno cono. Občina Ormož ne more ustvarjati delovnih mest, lahko pa ustvari omenjene določene pogoje za morebitne investitorje.« Slavko Kosi: »Z aktiviranjem geotermalne vrtine zagotoviti osnovo za širok razvoj turizma. V gospodarstvu izkoristiti kompleks bivše TSO in opremljeno Obrtno industrijsko cono.« Alojz Sok: »Še naprej bomo, kot do sedaj, gradili ceste, vodovod, širokopasovno omrežje - internet, kanalizacijo in urejali mesto Ormož in vaška središča. V mejah možnega tudi kolesarske poti. Tudi v prihodnje bomo vršili nakup zemljišč v obrtno-industrijski coni. Ta zemljišča bo potem možno odprodati za določene investicije ali pa jih oddati s podelitvijo stavbne pravice. Občina si bo še naprej prizadevala za novo namembnost TSO, kjer podpiramo idejo predelave škroba v gluten.« Bojan Šinko: »Podpiral bom raznovrstne turistične dogodke, Foto: Viki Ivanuša Dušan Dovečar dodatne dejavnosti na kmetijah, poskrbel bom za investiranje v turistično infrastrukturo. V gospodarstvu pa bom poskrbel za ustrezno podporno okolje (obrtno-industrijska cona), kjer se bodo preko podjetniškega inkubatorja ustanavljala nova podjetja, ki bodo nosilci razvoja celotne občine. Spodbujevalni trendi bodo usmerjeni predvsem k mladim podjetnikom.« Boštjan Štefančič: »Kot župan občine Ormož bom ustanovil Strateško-razvojni svet (SRS) občine Ormož. V njem bodo predstavniki podjetij, obrtnikov, kmetijstva, družbenih dejavnosti in društev. SRS bo izdelal razvojno strategijo in določil potrebe gospodarskega in družbenega razvoja v občini Ormož. V turistični dejavnosti je treba povezati vse akterje in oblikovati celotno ponudbo in prepoznavno podobo naše pokrajine.« Vili Trofenik: Obstoječo turistično ponudbo bom oplemenitil s ponudbo kulturnih znamenitosti, kulturnih, športnih in drugih prireditev, z izkoriščanjem reke Drave, usposobitvijo kolesarskih stez in zagotovitvijo ustrezne infrastrukture za razvoj kongresnega in termalnega turizma. Treba bo ustvariti 400 do 500 delovnih mest ob vzporednem zagotavljanju podpornega okolja za razvoj drobnega gospodarstva in obrti.« Kam bomo Ormožani odlagali odpadke v prihodnje? SO Foto: Viki Ivanuša Jani Ivanuša ■_i Foto: Viki Ivanuša Bojan Šinko D. Dovečar: »Ormož kot mesto ni primeren kraj za odlagališče odpadkov, temveč se mora le-to prenesti na novo lokacijo izven mesta.« J. Ivanuša: »Ni jasnega odgovora še danes, saj se ne ve, ali smo izgubili predvideni regijski center za odpadke na območju ormoškega glinokopa.« S. Kosi: »Nekaj časa še na dosedanje odlagališče, nato na Regijski center za odlaganje odpadkov, ki ga bomo izgradili v glinokopu.« A. Sok: »Občina Ormož je pridobila v glinokopu 22 ha zemljišč, kjer je predviden nov zbirni center za odpadke. Vsi nadaljnji postopki v zvezi s tem bodo možni po sprejetjem prostorskem načrtu občine Ormož, predvidoma januarja 2011. Sredstva imamo v proračunu že letos.« Foto: Viki Ivanuša Boštjan Štefančič B. Šinko: »Za odlaganje odpadkov v bodoče je najprimernejša lokacija glinokop, saj je dovolj površine in niso ogroženi vodni viri.« B. Štefančič: »Pri urejanju odlagališča je treba še dodatno lobirati za regijsko odlagališče. Projekt, ki je bil dobro zastavljen, je sedanja občinska uprava s svojo nedejavnostjo skoraj že zapravila.« V. Trofenik: »Odlaganje komunalnih odpadkov je tipičen primer ormoških zamujenih priložnosti, ko občina ni znala izkoristiti ustreznih državnih in evropskih sredstev. To bomo nadomestili v naslednjem mandatu.« Menite, da so bioplinarne prihodnost našega kmetijstva? D. Dovečar: »To se bo izkazalo v naslednjih letih, so pa Vili Trofenik vsekakor pomemben del kmetijstva in gospodarstva. Z gradnjo bioplinarne v občini Ormož se strinjam, ne strinjam pa se z lokacijo le-te.« J. Ivanuša: »Gre samo za razvrednotenje kmetijskih pridelkov. Koruza in ostali pridelki morajo najprej v hleve, v jasli in potem v predelavo kot stranski produkt, ne pa kot glavni produkt omenjene kmetijske proizvodnje!« S. Kosi: »Bioplinarne da, vendar tam, kjer je izvor potrebnih surovin za njihovo delovanje -najverjetneje ob večjih farmah. Ne smemo uporabljati dobrih kmetijskih površin za proizvodnjo surovin za bioplinarne, namesto za proizvodnjo hrane.« A. Sok: »Ne vem! Država subvencionira elektriko iz biopli-narn. Tako gre pri tem za pomoč energetiki in žal ne kmetijstvu. Ker je živinoreja v upadanju, se posledično morda lahko del kmetijskih površin uporabi v energetske namene, ker bo sicer zaraščanje še hitrejše.« B. Šinko: »Prihodnost našega kmetijstva je v dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, bioplinar-ne so le ene izmed njih.« B. Štefančič: »Bioplinarne so slepa ulica slovenskega kmetijstva in žal dokaz, da je kapital sposoben povoziti tudi nacionalne interese. Lokalno lobira z denarjem in lažnimi delovnimi mesti, čemur župani tudi nasedajo.« V. Trofenik: »Bioplinarne so dobrodošla oblika dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, ki lahko koristno izkoriščajo različne vrste odpadkov in preprečijo številne negativne posledice. Spadajo tja, kjer nastajajo ti od- padki. Taka bioplinarna se nam obeta na področju bivše TSO (na pšenične otrobi), ne da bi bilo treba žrtvovati en sam m2 kmetijskih površin.« Kaj je največja težava občine Ormož? D. Dovečar: »Gospodarstvo, za katero nobeden od prejšnjih županov ni poskrbel; nobeden tudi ni pomislil na mladino in njihovo prihodnost in na pridobitev delovnih mest.« J. Ivanuša: »Smo priča blokiranju delovanja občinskega sveta občine Ormož - s strani koalicije ali opozicije! Gre za obračunavanje, vračanje v preteklost in tako ni napredka za prihodnost.« S. Kosi: »Velika razdeljenost v pogledih na to, kaj je za Ormož dobro. Pomanjkanje delovnih mest in lastnih gospodarskih družb, v katerih bi zagotavljali razvoj. Nujno moramo zagotoviti razvojne vzpodbude od drugod.« A. Sok: »Dejstvo, da vlade in večino poslancev razvoj podeželja ne zanima. Skladen regionalni razvoj je postal le še skladen razvoj Ljubljane.« B. Šinko: »Negativni demografski kazalci kot posledica gospodarske nerazvitosti občine, ki je brez ustrezne cestne povezave z ostalo Slovenijo in tujino.« B. Štefančič: »Največja težava občine Ormož je delovanje župana in občinske uprave, hkrati pa se širi nek pesimizem in nezmožnost delovati bolje. Tudi v odnosu do občanov je treba biti odkrit in poznati njihove potrebe ter jih upoštevati.« V. Trofenik: »Nesposobnost zaznave razvojnih potreb in določitev strateških razvojnih prioritet ter njihova realizacija.« Zakaj ste prav vi najboljši kandidat za župana občine Ormož? D. Dovečar: »Ker sem predstavnik mlajše generacije, ki ima drugačen, sodoben pogled na delo, kakovost življenja in reševanje problematike v občini Ormož in sem politično in osebnostno neobremenjen.« J. Ivanuša: »Sem človek z večjim posluhom in veliko mero pozornosti za malega človeka, njegovo delovanje in obstoj, kar pri ljudeh g. Trofenika in g. Soka ni bilo zaznati.« S. Kosi: »Občina Ormož ima sposobne ljudi, ki so primerni za opravljanje županske funkcije. Vprašanje je, zakaj se ne odločijo za kandidaturo. Menim, da sem s svojim dosedanjim delom dokazal, da sem primeren kandidat. Odgovor, ali sem najboljši, bodo dali volivci.« A. Sok: »Ker ne obljubljam tistega, kar vem, da se ne bo zgodilo.« B. Šinko: »Predvsem zaradi dosedanje politične neobremenjenosti in nesodelovanja v političnih igricah, pa za to, ker znam prisluhniti vsakemu občanu.« B. Štefančič: »Pri svojem delu sem spoznal, da je treba sodelovati z ljudmi in si medsebojno pomagati. Sam človek ne reši ničesar. Potrebna je ekipa, ki jo nekdo vodi in ki pozna razvojne cilje občine.« Trofenik: »V danih razmerah sem glede na izkušnje in poznavanje problematike lahko najbolj koristen župan občine Ormož.« Viki Ivanuša RAČUNAJTE NA NOVE UGODNOSTI. PRI TRIGLAVU RAČUNAJTE NAZAVAROVALNO POLICO POVA5I MERI. PRIZNALI VAM BOMO D017% PAKETNI POPUST NA PRENOVLJENE PAKETE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, D015 % POPUST ZA IZKUŠENE VOZNIKE, 5 % BONUS ZVESTOBE IN 5 % POPUST NA TAKOJŠNJE PLAČILO PREMIJE. NEKATERIM ZAVAROVANJEM SMO ZNIŽALI PREMIJO, DOPOLNILI PONUDBO Z ZAVAROVANJEM ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA TER RAZŠIRILI NABOR ASISTENČNIH STORITEV. VEČ O NOVOSTIH IN UGODNOSTIH PREBERITE NA AVTO.TRIGLAV.SI. triglav ■ PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. 8 Štajerski Gospodarstvo, obrt, podjetništvo petek • 1. oktobra 2010 Pesnica pri Mariboru • 20-letnica podjetja AJM Dve desetletji družinske podjetnosti Podjetje AJM okna-vrata-senčila, d. o. o., ki je največji proizvajalec PVC in ALU stavbnega pohištva, je v petek, 24. septembra, praznovalo 20 let. Vse od ustanovitve, leta 1990, to največje družinsko podjetje na Slovenskem beleži nenehno rast proizvodnje in zaposlenih. Z načrtnim delom, poštenim odnosom do vseh vpletenih in z vlaganjem v razvoj danes na področju proizvodnje stavbnega pohištva iz umetnih mas postavljajo trende. Podjetje, ki zaposluje čez 300 ljudi, je uspešno doma in v tujini. Zgodovina podjetja AJM, d. o. o., se začne v letu 1990, ko se je Janez Ajlec skupaj z ženo Marijo lotil proizvodnje in prodaje PVC-oken. Takrat sta se opogumljena z izkušnjo dela v tujini, predvsem pa s trdno vero v uspeh, odločila stopiti v povsem nove podjetniške vode in se, kot prva v tedanji Jugoslaviji, začela ukvarjati s proizvodnjo PVC-oken. Težki začetki, ko je bilo podjetje prvih nekaj let na robu preživetja, jima niso vzeli poguma. Zakonca Ajlec sta z jasno vizijo in z vztrajnim delom kmalu začela pisati zgodbo o uspehu, ki jo danes skupaj z njima pišejo tudi vse tri hčere s svojimi družinami. Z nenehnim vlaganjem v znanje, najsodobnejšo opremo in skrb za zaposlene je AJM, d. o. o., nepretrgoma vodilni ponudnik PVC in ALU stavbnega pohištva v Sloveniji. Njihovo kakovost je z leti prepoznala tudi tujina. Prepoznavni so na trgih Evropske unije in tudi širše - v Ameriki, Dominikanski republiki in Rusiji. Podjetje dve desetletji po ustanovitvi zaposluje 300 ljudi, sodeluje s 160 zunanjimi zastopniki in je kot tako največje družinsko podjetje v Sloveniji. Svoje hčerinsko podjetje ima na Hrvaškem, mrežo prodajnih zastopstev pa v Avstriji, Italiji, Švici in Nemčiji. Pohvalijo se lahko s konstantno rastjo, ki vselej presega zastavljenih 10 v preteklosti prejeli. Med njimi so tako nagrade in certifikati za strokovno delo in vodenje podjetja, za okolju prijazno delovanje, kot za družbeno odgovornost, posebej za skrb za dobrobit lokalne skupnosti in za zadovoljstvo zaposlenih. Prav slednjemu posvečajo veliko pozornosti. Podjetje je nosilec certifikata Družini prijazno podjetje, ki ga bo, kot eno od prvih slovenskih podjetij letos prejelo v trajno last. Ponosni so tudi na certifikat kakovosti v graditeljstvu, ISO standard 9001 in na »eko-točko«. Omenjeni certifikati potrjujejo, da so njihovi izdelki, ki jih razvijajo v lastnem razvojnem oddelku in v sodelovanju z nemškim proizvajalcem profilov Aluplast, najvišje kakovosti in da so v vseh fazah svojega življenja prijazni do okolja. Na področju varčnosti z energijo z najnovejšim izdelkom, oknom AJM 8000 energeto®, slovenskemu kupcu trenutno ponujajo daleč najbolj optimalne rešitve. Na slovesnosti, ki so jo pripravili na sedežu podjetja, se je zbralo 1200 povabljenih gostov iz Slovenije in tujine. Dogodek, ki je potekal vso popoldne, so popestrili plesni teater Igen, pevka Nuša Derenda ter glasbeni skupini Džezva in Mambo Kings. Slovesnosti so se udeležili številni znani obrazi iz sveta gospodarstva, družabnosti in politike. Jasmina Černela Foto: arhiv AJM Družinske vrednote so formula za uspeh. Družina Ajlec: (od leve) Janez in Marija Ajlec, Trivo Krempl in Monika Krempl, Jasmina Keuc Ajlec in Daniel Keuc, Julija Ajlec Težak in Robi Težak odstotkov, in z dejstvom, da so v preteklosti vse svoje cilje dosegli in presegli. Osrednja govornica na slovesnosti, ministrica za gospodarstvo Darja Radič, je ob tej priložnosti poudarila: »Uspešno krmiljenje družinskega podjetja ni lahko, saj družinski in poslovni interesi niso vedno konsistentni. Poleg tega so družinska podjetja mnogokrat bolj previdna pri rasti in imajo pogosto odpor do sprememb. Zato je izredno pohvalno, da se podjetje AJM ni ustrašilo ra- sti - svojo prodajo je povečevalo za 20 do 30 odstotkov letno vse do nedavnega, ko je svet zajela recesija.« Samo Hribar Mi-lič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, pa je izpostavil: »AJM - na kratko: zgodba o uspehu. Zgodba o trdem delu, o osebnem angažma-ju, o pogumu, zaupanju vase in v svoje sodelavce. Danes prek 200 zaposlenih potrjuje pravilnost odločitve direktorja Janeza Ajleca za ubrano pot razvoja in širjenja poslovanja.« »Stranke, zaposleni in po- slovni partnerji so edina trajna vrednost. Poštenost, trdo delo in zaupanje v ljudi pa edina garancija za uspeh,« je tisto, kar je na slovesnosti kot formulo za uspeh izpostavil lastnik in direktor podjetja Janez Ajlec. Ta je še dejal, da družina niso samo biološki člani, pač pa v primeru AJM vsi zaposleni. Dokaz, da je ta poslovna filozofija uspešna, so priznanja, nagrade in certifikati, ki so jih Foto: arhiv AJM Ministrica Darja Radič in Janez Ajlec Srbac • Nova naložba Perutnine Ptuj Nov logistični center Konec minulega tedna je vodstvo Skupine PP v Srbcu uradno odprlo nov logistični center, s čimer so po besedah predsednika Romana Glaserja povečali učinkovito in kakovostno distribucijo živil iz perutninskega mesa. Foto: arhiv AJM Dejan Zavec je Janezu Ajlecu podaril svoje boksarske rokavice. Nov center se razteza na 1000 kvadratnih metrih, v njegovem okviru pa deluje ekspedit in pakirnica s hladilnico, kjer je delo dobilo 25 ljudi. Perutnina Ptuj je sicer srbsko klavnico v precej klavrnem stanju prevzela že pred štirimi leti, dve leti prej pa si je že zagotovila tudi koope- racijsko pridelavo piščancev. Klaonica PP Srbac je v lanskem letu dosegla načrtovani obseg pridelave svežega mesa, saj je pridelala devet milijonov kilogramov svežega perutninskega mesa in mesnih izdelkov ter realizirala 22 milijonov evrov prometa, hkrati pa ob tem izvedla še za 2,2 milijona evrov W [g Sibjc, ¿3. septembar Otvaranje logističkog centra Sr Konec minulega tedna je vodstvo PP v Srbcu uradno odprlo nov logistični center. neposrednih naložb. Danes podjetje v Srbcu zaposluje 214 ljudi, po napovedih vodstva pa bo naložbena politika tudi v bodoče zelo intenzivna. „Milijon evrov vredna investicija v povečanje in posodobitev hladilnih zmogljivosti je pomemben dejavnik zagotavljanja zdrave, varne in kakovostne hrane za zveste potrošnike živil Perutnine Ptuj. Kontinuirana hladilna veriga je namreč ključni člen v distribucijski verigi in celotnem integriranem procesu pridelave živil iz perutninskega mesa, saj zagotavlja maksimalno kakovost vse od njive do vilice,« je na odprtju poudaril Glaser. Nov logistični center so slovesno odprli direktor Klaonice PP S Svarun Udovič, predsednik vlade Republike Srbske Milorad Dodik, župan občine Srbac Mirko Kojič in predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser. SM (vir: Dialog) Srbija • Ormožani na sejmu sliv v Osečini Obrtniki so se predstavili Tudi letos je območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož organizirala skupno predstavitev na tradicionalnem sejmu sliv v Osečini (Srbija). Ormoška zbornica je na stojnici predstavila novembrsko sejemsko prireditev KOVITO in Martinovanje, ki bo v Ormožu, na skupnem razstavnem prostoru občin Ormož in Središče ob Dravi pa sta sodelovala TD Središče ob Dravi in turistična kmetija Hlebec s Koga. V sklopu sejma je bil organiziran gospodarski forum z udeležbo predstavnikov Hrvaške, Makedonije, Srbije in Slovenije. Prevladovalo je enotno stališče, da so tovrstna srečanja koristna in jih je treba ohraniti. Sicer pa je bilo letošnjih potnikov za Srbijo 120, med njimi številna kulturna društva, skupine in posamezniki - folklorna skupina, sestre Nedeljko, mešani pevski zbor upokojencev, harmonikar David Lukner ..., katerih nastop v Osečini je finančno podprla Občina Ormož. Predstavitev na sejmu je omogočila občina Središče ob Dravi, njen župan Jurij Borko pa je na stojnici urejal protokolarne obveznosti in podrobnosti v zvezi z izvedbo skupnega projekta Slovenija-Srbija. NŠ Ormožani in Središčani so bili na sejmu sliv v Srbiji. Foto: NS Hajdina • Kandidati za župana Gradili bodo na dosedanjih dosežkih V občini Hajdina se za župansko mesto potegujejo trije kandidati: Janko Merc, Ivan Brodnjak in Stanko Glažar, za štirinajst mest v svetu občine pa osem list kandidatov - sedem strankarskih (DeSUS, Zeleni Slovenije, SDS, SD, N.Si in LD) ter nestrankarska lista za razvoj občine Hajdina. Skupaj je vseh kandidatov za svet občine 93, od tega 40 žensk. Pogovore z županskimi kandidati objavljamo po vrstnem redu na glasovalnem lističu: Janko Merc ima številko ena, Ivan Brodnjak številko dve in Stanko Glažar številko tri. Kako se bo razvijala občina Hajdina pod vašim vodstvom? Janko Merc: „Občina Hajdina se bi v primeru moje izvolitve razvijala v smislu že do sedaj zastavljenega trajno-stnega razvoja posameznih vasi, umeščenost avtoceste v naš prostor pa dobesedno kliče po poslovnih, turističnih in podobnih projektih." Ivan Brodnjak: „Želim nadaljevati uspešno delo dosedanjega župana. Imamo vse možnosti, da izkoristimo prednost podeželja (zeleno in urejeno pokrajino bogato društveno in kulturno življe- SD SOCIALNI DEMOKRATI Kateri problem se vam zdi v tem trenutku v vaši občini najbolj pereč? Stanko Skledar: »Demografska ogroženost.« Anton Butolen: »Problem otroškega varstva, kjer čakamo na sklep SVRL, nesprejet občinski prostorski načrt, veliko število nemoderniziranih cest.« Kaj se vam je zdelo v dosedanjem razvoju občine dobro, kaj slabo? S. Skledar: »Dobro se je urejala infrastruktura, kot slabo pa ocenjujem delo z ljudmi.« A. Butolen: »Dosedanji razvoj občine je bil uravnotežen. nje, urejena in vzdrževana bivalna naselja, kjer sta doma obrt in kmetijstvo), obenem pa ustvarimo udobje, kot ga imajo mesta. Zaščititi in ohraniti pa moramo tudi del neokrnjene narave." Stanko Glažar: „Občina Hajdina se je že do sedaj razvijala dobro, sam pa želim dodati drugačen pristop, kjer bomo vključili ves kadrovski potencial, ki v občini nedvomno obstaja." Kdaj bo občina Hajdina turistična občina? Janko Merc: „Podpiral bi vse aktivnosti, ki so že do sedaj močno prispevale k prepoznavnosti turističnih produktov naših več kot aktivnih društev žena in deklet ter kulturnih društev na območju celotne občine Hajdina." Ivan Brodnjak: „Že sama lokacija občine ob najstarejšem slovenskem mestu in Termah Ptuj kliče po večji turistični učinkovitosti. Treba bo ustanoviti turistično dru- Slabo je, da smo bili pogosto prisiljeni projekte prilagajati javnim razpisom.« Kateri konkreten projekt nameravate realizirati v prvem letu vodenja občine? S. Skledar: »Začetek gradnje vrtca.« A. Butolen: »Izgradnja vrtca in nadaljevanje modernizacije cest.« Kakšen je vaš pogled na ureditev obrtne cone - je občini nujno potrebna ali ne in zakaj tako? S. Skledar: »Obrtna cona ni nujno potrebna.« A. Butolen: »Obrtno cono potrebujemo in jo načrtujemo, vendar se njena realizacija odmika zaradi nerešene denacionalizacije. Upam, da bo po 20 letih končno rešena in bomo še ujeli možnost, da za ureditev cone pridobimo evropska sredstva.« Kaj konkretno bi kot župan naredili za zmanjšanje brezposelnosti v vaši občini? S. Skledar: »Občina lahko nudi finančno podporo občanom pri samozaposlovanju« A. Butolen: »Pri reševanju brezposelnosti je občina močno omejena, pomaga lahko z Foto: Črtomir Goznik Janko Merc štvo." Stanko Glažar: „Vsekakor se bom zavzemal za to, da bomo v naslednjem mandatu združili vse sile ter izkoristili naravne, kulturne in druge znamenitosti občine in bližnje okolice ter pospešili turistični razvoj. Sem pa tudi pobudnik za ustanovitev turističnega društva." Ali še verjamete v projekt Megalaxie? ureditvijo obrtne cone, s povečevanjem sredstev za ugodne kredite, nekaj novih delovnih mest bo tudi v vrtcu.« V čem menite, da ste (boste) boljši župan od svojih protikandidatov? S. Skledar: »V iskanju domačih in mednarodnih priložnosti za občane občine Žetale.« A. Butolen: »Imam več izkušenj v vodenju, boljše poznavanje občine, zakonodaje in možnosti pridobivanja sredstev, predvsem pa imam kot eden od ustanoviteljev občine izjemen motiv dokazati, da je lahko tudi takšna občina kot naša uspešna.« SM Foto: SM Anton Butolen Foto: Črtomir Goznik Ivan Brodnjak Janko Merc: „Osebno dvomim v projekte, ki že toliko let burijo Hajdinčane in širše okolje. Resnost projekta Me-galaxie ocenjujem skozi prizmo (ne)ustvarjalnosti investitorja, je pa res, da to nikoli ni bil občinski projekt, saj je zasebna pravica lastnikov zemljišča nedotakljiva." Ivan Brodnjak: „Vsak župan v Sloveniji bi si želel v svoji občini projekt, ki bi dal dodatnih 400 delovnih mest in dolgoročno velik prihodek za vse prebivalce in občinski SD SOCIALNI DEMOKRATI Kako konkretno boste prispevali k razpoznavnosti turizma in razvoju gospodarstva v občini? Jurij Borko: »Občina načrtuje poslovno cono, za katero že imamo izdelano idejno zasnovo in nekaj interesentov. Čakamo na razplet občinskega prostorskega načrta - zagotovitev zemljišč, ki naj bi bil zaključen do konca leta 2010. Turizem: Imamo resnega vlagatelja za gostinsko-nočitveni objekt, ureditev rekreacijskega prostora Splavnica - ob potoku Trnava, učne poti ob reki Dravi, skupna promocija s TIC, Turističnim društvom, Oljarno, Konjeniškim društvom, povezovanje s sosednjimi občinami, regijo; ureditev domače tržnice na trgu v Središču.« Menite, da so bioplinar-ne prihodnost našega kme- Foto: Črtomir Goznik Stanko Glažar proračun. Drugo vprašanje pa je, ali so sedanji investitorji projekt sposobni izpeljati." Stanko Glažar: „Magalaxia je bil neuspel predvolilni projekt posameznikov iz naše občine. Glede na lokacijo in bližino transportnih poti pa bomo morali poiskati za to območje skupaj z investitorji primerno vsebino, ki bo sprejemljiva tudi za naše občane in bo prinesla nujno potrebne nove zaposlitve." Kaj je odlika dobrega župana? Janko Merc: „Trdo in pošteno delo v dobrobit občine Hajdina, posluh tudi do dru- tijstva? J. Borko: »Ali so bioplinar-ne prihodnost našega kmetijstva, težko presodim. To je vprašanje za državo, ki je tako strategijo in pogoje za gradnjo bioplinarn omogočila.« Je obmejnost občine prednost ali priložnost? J. Borko: »Do sedaj je bila obmejna občina velika ovira in slabost (pokazatelji od leta 1991). Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo se bodo meje odprle in upam, da bo to pozitivno.« Kaj je največja težava občine Središče ob Dravi? J. Borko: »Največja težava je razvojni zaostanek. Ni kanalizacije, poslovne cone, tudi ljudje v kmetijstvu se težko odločajo za kake dopolnilne dejavnosti. Menim, da še vedno živimo v nekem krču.« Katero nalogo boste naj- gače mislečih in nenehna pozitivna misel na dobro opravljena dela vseh sodelujočih." Ivan Brodnjak: „Da je ljudski, zna poslušati, da je dober organizator in dober gospodar." Stanko Glažar: „Dober župan je tisti, ki zna povezati vse potenciale v svoji lokalni skupnosti ter zagotoviti višjo kakovost življenja za vse občane." Kdaj bo po vaše zaživela regionalizacija Slovenije in kaj bo ta prinesla Haj-dini? Janko Merc: „Na to vprašanje ne zna odgovoriti niti predsednik vlade. Po mojem so strankarske razprtije v slovenskem političnem prostoru prešle meje dobrega okusa." Ivan Brodnjak: „Prepri-čan sem, da sedanja vlada ne bo speljala projekta regij, ker to ni v interesu elit, kar pa je slabo tako za podeželje kot celotno Slovenijo." Stanko Glažar: „Regiona-lizacija v Sloveniji bo zaživela takrat, ko se bo politika na državni ravni poenotila ter dosegla konsenz glede števila in pristojnosti bodočih pokrajin." MG prej opravili kot župan občine Središče ob Dravi? J. Borko: »Priprava tehnične dokumentacije za kanalizacijo, vodovod, poslovno cono, strategija turizma, raziskave na geotermalni energiji ...« Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Kandidat za župana občine Središče ob Dravi Jurij Borko Zetale • Pred županskimi volitvami V ospredju obeh je vrtec V občini Žetale se letos za funkcijo župana potegujeta dva kandidata; dosedanji župan Anton Butolen (kot neodvisni kandidat s podporo volivcev), ki občini nače-luje že tri mandate, in dosedanji občinski svetnik Stanko Skledar (na listi SDS). Na naša vprašanja sta odgovarjala takole. Središče ob Dravi • Županski kandidati Največja težava razvojni zaostanek V občini Središče ob Dravi za župana kandidira le dosedanji župan Jurij Borko (SDS). Zato bi težko rekli, da gre za soočenje županskih kandidatov, se pa je kandidat Jurij Borko našemu vabilu odzval tako hitro in zavzeto, kot da bi imel kakšnega protikandidata. Vrhe, Strnišče • Prenovljeni cestišči in kanalizacija Pomembni pridobitvi za krajane in okolje V petek popoldne, 24. septembra, so v občini Kidričevo slovesno odprli dva pomembna infrastrukturna objekta, in sicer obnovljeno lokalno cesto Vr-he-Spodnji Gaj pri Pragerskem ter sekundarno kanalizacijo in obnovljeno asfaltno cesto v Strnišču pri Kidričevem. Kot je na slovesnosti ob odprtju rekonstruirane lokalne ceste Vrhe-Gaj' pri Pragerskem pojasnil župan občine Kidričevo Jože Murko, so se že v letu 2008 uspešno prijavili na tretji javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni ra-zvojjni programi, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij. Omenjeno operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz evropskega sklada za regionalni razvoj z nepovratnimi sredstvi v višini 85 % sredstev vrednosti investicije, kar znaša v tem primeru 292.000 evrov, občina Kidričevo je k temu prispevala še 125.000 evrov, tako da je celotna vrednost omenjene investicije kar 417.000 evrov. Sicer pa rekonstrukcija ceste Vrhe-Gaj pri Pragerskem obsega razširitev cestišča, rekonstrukcijo treh propustov, izdelavo gramoznega tampona ter položitev nosilne in obrambne zaporne plasti asfalta v skupni dolžini 3.145 m, izvajalec del pa je bilo Cestno podjetje Ptuj. Slabo uro zatem je na slo- SD SOCIALNI DEMOKRATI vesnosti ob odprtju urejene sekundarne kanalizacije ter obnovljene in asfaltirane ceste v Strnišču zbrane domačine, predstavnike izvajalcev del in občinske svetnike nagovoril predsednik krajevnega odbora Anton Topolovec ter se iskreno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej pomembni investiciji, ki bo v mnogo čem vplivala na izboljšanje kvalitete življenja krajanov Strnišča in kvalitete okolja. Župan Jože Murko je pojasnil, da so se tudi v tem primeru že leta 2008 uspešno prijavili na tretji javni razpis za sredstva prednostne usmeritve regionalni razvojni programi, v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, razvojne prioritete razvoj regij. Tudi v tem primeru je 85 % vrednosti investicije sofinancirala Evropska unija iz svojega sklada za regionalni razvoj, in sicer s 478.877 evri nepovratnih sredstev. Delež občine Kidričevo znaša 84.507 evrov, tako da je vrednost celotne investicije v Strnišču 563.384 evrov. Kanalizacijski sistem v naselju Strnišče je sestavljen iz glavnega kanala, ki poteka vzdolž naselja Strnišče in se priključi na kanalizacijski sistem Kidričevega. Del glavnega kanala je v tlačnem sistemu, nanj pa so priključene stranske veje kana- lov, tako da je omogočena priključitev in odvod odpadnih voda vseh objektov na tem območju. Za transport odpadne vode do bližnjega naselja Kidričevo pa je bilo zgrajeno še prečrpališče odpadnih voda. Skupna dolžina vseh fekalnih kanalov je 3.185 m, od tega je dolžina tlačnega voda 1549 m, premeri kanalizacijskih cevi pa so od 110 do 250 mm. Ker se je med izgradnjo kanalizacije pokazalo, da so bile obstoječe ceste v zelo slabem stanju, so v občini Kidričevo zagotovili še 138.589 evrov dodatnih sredstev za obnovo in asfaltiranje obstoječih cest ter za izvedbo kanalizacijskih priključkov izven cestišč, tako da je celotna investicija veljala 701.974 evrov. Kljub začetnim težavam in zamujanju roka izgradnje zaradi težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, ki so bili posledica zapletenih po- stopkov pri pridobivanju služnostnih pogodb, jim je uspelo investicijo uspešno končati. S tem pa bodo občutno zmanjšali onesnaženje tega in širšega okolja, saj gre za območje nad podtalnico, ki napaja vodne vire, iz katerih zagotavljajo oskrbo s pitno vodo. V imenu odbora za spremljanje izgradnje kanalizacijskega sistema v občini Kidričevo je zbrane nagovoril tudi podžupan Jože Medved, ki je ob tem poudaril, da se že več let trudijo za izboljšanje razmer na tem področju, krona tega pa je, da so do sedaj v občini zgradili okoli 21 km primarne kanalizacije in okoli 12 km vodovoda, pri čemer je pomembno, da so opravili zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi. V imenu glavnega izvajalca del, Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj se je občini in krajanom za strpnost zahvalil direktor Borut Roškar, ki je poudaril, da je bila izgradnja kanalizacijskega sistema v Strnišču zaradi svoje specifike zelo zahtevna, čeprav gre za ravninsko območje. Sekundarno kanalizacijo in obnovljeno asfaltno cestišče v Strnišču sta s prerezom vrvice odprla predsednik krajevnega odbora Anton Topolovec in strokovni sodelavec občine Kidričevo za gospodarsko infrastrukturo Herbert Glavič. M. Ozmec Kidričevo • Okrogla miza o okoljskih vprašanjih Za sožitje med naravo in človekom V sredo, 22. septembra, je bila v prostorih Društva upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju okrogla miza o okoljski problematiki in aktualnih vprašanj s področja varstva okolja na območju občine Kidričevo. Okroglo mizo je pripravil Vladimir Korošec, kandidat za župana občine Kidričevo, z zanimivima razpravama pa sta na njej sodelovala Dragica Za-dravec iz Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Maribor in Olga Fekonja iz Skupne občinske uprave za občine Spodnjega Podravja. Kot je pojasnil Vladimir Korošec, so bili cilji razprave predvsem opozoriti na okolj-sko občutljivost Dravskega polja, predstaviti je želel tudi obstoječe in potencialne vire obremenjevanja okolja ter stopnjo ogroženosti, v zvezi s tem tudi novejše ugotovitve o vplivu kmetijske rabe na obremenjevanje okolja in ukrepe varovanja, predstaviti je želel primere sanacije okoljskih problemov, krajane in javnost pa je želel seznaniti tudi z nalogami in pristojnostjo občinskih inšpekcijskih služb na področju varovanja okolja ter s temeljno zakonodajo na področju varovanja okolja. Vladimir Korošec, ki se med drugim ukvarja tudi z razisko- vanjem razvojnih problemov na podeželju, je predstavil pomen in vlogo koncepta trajnostnega razvoja za uveljavljanje materialnega blagostanja, socialne varnosti ter zdravega okolja v občini Kidričevo. Opozoril je na izjemno ranljivost okolja na celotnem Dravskem polju, saj so zaradi številnih dejavnikov onesnaževanja samočistilne sposobnosti narave močno porušene, kar zlasti ogroža podtalnico in tla. Po njegovem mnenju vzrokov za obremenjevanje okolja ne moremo pripisati zgolj eni skupini uporabnikov prostora, saj se je na Dravskem polju uveljavila izjemno raznovrstna raba. Za izboljšanje kakovosti okolja so zato odgovorni vsi uporabniki prostora, v prvi vrsti pa prebivalci, kmetijstvo, obrt in industrija. Specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Dragica Za-dravec je predstavila ukrepe za varovanje podtalnice, ki so bili sprejeti za kmetijsko dejavnost. Opozorila je na težave, s katerimi se soočajo kmetovalci, ki imajo obdelovalna zemljišča na vodovarstvenih območjih. Zaradi popolne ali delno omejene uporabe zaščitnih sredstev in prilagojenih tehnoloških postopkov se zmanjšuje dohodek kmetij in s tem njihova ekonomska uspešnost. Poleg tega tudi ni popolnih zagotovil, da se bodo strogi in restriktivni ukrepi na območju črpališč podtalnice tudi odražali v zmanjševanju vrednosti pesticidov in nitratov v podtalnici. Olga Fekonja, vodja inšpekcijske službe na področju okolj a pri Skupni občinski upravi, pa je predstavila dejavnost službe ter najpogostejše okoljske prekrške in postopke. Poudarila je, da služba z organiziranjem različnih aktivnosti v prvi vrsti deluje preventivno in spodbuja prebivalce k odgovornemu ravnanju z okoljem. Žal inšpekcijska služba ne more prepre- čiti in nadzirati vseh škodljivih pojavov v okolju na območju, ki je v njeni pristojnosti, saj sta trenutno aktivno zaposleni le dve inšpektorici za okolje. V zanimivi razpravi so udeleženci v prvi vrsti opozorili na pomen osveščanja prebivalcev, ki se morajo zavedati, da je okolje skupno dvorišče, za katerega smo odgovorni vsi uporabniki. Vladimir Korošec, kandidat za župana občine Kidričevo, pa pripravlja še nekaj zanimivih okroglih miz, kjer bodo lahko občani posredovali svoja vprašanja in predloge. V četrtek, 30. septembra, je bila okrogla miza v dvorani doma krajanov v Šikolah, kjer so se lotili možnosti razvoja kmetijstva na Dravskem polju ter nujnosti strukturnih sprememb v kmetijski dejavnosti na Dravskem polju. Razpravljali so tudi o izvajanju programa podeželja v programskem obdobju 2007-2013, o učinkih programa razvoja podeželja ter ukrepih lokalne skupnosti na tem območju ter o drugih aktualnih problemih na področju kmetijstva. Vladimir Korošec je predstavil nujnost strukturnih sprememb v kmetijstvu, Mojca Metličar iz KGZ Ptuj izvajanje programa Leader, strokovna sodelavka za kmetijstvo v občini Kidričevo Mojca Meško pa je govorila o ukrepih lokalne skupnosti na področju razvoja kmetijstva. Naslednja okrogla miza, ki bo 6. oktobra ob 18. uri v prostorih OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem, pa bo socialno obarvana, saj se bodo lotili samih prebivalcev, njihovih značilnosti ter razvoja v občini Kidričevo, s poudarkom na socialni problematiki, zdravstvenem varstvu prebivalcev, možnostih zaposlovanja mladih, uresničevanja njihovih potreb ter o vključevanju nevladnih organizacij v sistem dela občine Kidričevo. Vladimir Korošec bo predstavil značilnosti razvoja prebivalcev občine, Miran Ke-rin iz Centra za socialno delo v Ptuju bo govoril o socialni problematiki na širšem območju Kidričevega in okolice, Metka Petek Uhan o zdravstvenem varstvu prebivalcev Občine Kidričevo, Goran Forbici pa bo predstavil možnosti vključevanja nevladnih organizacij v delovanje lokalnih skupnosti. -OM SD SOCIALNI DEMOKRATI Foto: M. Kokol Na okrogli mizi okoljskih vprašanjih v Lovrencu so sodelovali (z leve) Dragica Zadravec, Vladimir Korošec in Olga Fekonja. Dornava • Tudi Janko Horvat za župana Z dobrim sodelovanjem in dobro ekipo! „Za uspešno delo v občini je potrebno dobro sodelovanje med županom, svetniki in občinsko upravo. Iz prakse vem, da le dobra ekipa in dobro vodstvo žanjeta dobre rezultate in uspehe," pravi Janko Horvat, ki se poteguje za župana v občini Dornava in ob tem še poudarja: „Res je lepo obljubljati, seveda pa je težje vse obljube realizirati in jih postaviti na trdna tla." Horvat pravi, da bo delo župana opravljal vestno in skrbel za enakomeren razvoj celotne občine, zastavil pa si je zahteven program dela: „V naši občini je treba še marsikaj postoriti za boljše in bolj zdravo življenje; predvsem zgraditi nov vrtec v Dornavi in oddelek vrtca na Polenša-ku. Treba je zgraditi dom za ostarele občane v Dornavi in na Polenšaku, saj se ljudje bolje počutijo v domačem kraju, kjer so ustvarjali, kjer imajo prijatelje in znance. Zgraditi bo treba kanalizacijo in dokončati cestno razsvetljavo na hribovitem delu občine, urediti balinarsko in FtaroädcSD, LonSro.115, LjuMjinn SD SOCIALNI DEMOKRATI otroško igrišče na Polenša-ku, v Mezgovcih pa pomagati zgraditi nov vaško-gasilski dom. V Dornavi je nujno potrebno zgraditi še novo trgovino, saj je ta veliko premajhna za potrebe občanov in prometa, ki se odvija skozi Dornavo, za kar je treba najti partnerje. Občani Dornave si zaslužimo športnorekreacij-ski center, kjer bomo lahko poskrbeli za svoje zdravje, se sprehodili po sprehajalnih stezah, posedeli in poklepetali s prijatelji v naravi, kjer se bodo lahko naši malčki razigrali na otroškem igrišču. Tak športnorekreacijski center bomo zgradili ob ribniku Dornava oz. na delno že saniranem divjem odlagališču ob železniški progi. Ob tej izgradnji bomo pridobili Med petimi kandidati za župana občine Dornava je tudi neodvisni kandidat Janko Horvat. veliko gramoza, ki ga lahko uporabimo za poljske in občinske ceste. Uredili bomo tudi šolsko učno sprehajalno pot v gozdu za baročnim dvorcem v Dornavi, s čimer se lahko poveča promocija našega kraja, hkrati pa bomo našim sprehajalcem zagotovili varen in zdrav sprehod po naravi. V občini bomo morali krepko razmisliti tudi o nogometnem igrišču, stadionu, atletski stezi, skratka o športni infrastrukturi nasploh, kar bo koristno za naše mlade. Ne moremo si več zatiskati oči, da je nogometno igrišče v lasti občine ali športnega društva Dornava. Vsi vemo, da je igrišče v lasti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavod dr. Marijana Borštnar-ja pa ga ima v upravljanju. To igrišče pa lahko izgubimo, ko bo Zavod potreboval zemljišče za svoje potrebe. Novo igrišče in stadion s pripadajočimi objekti bomo morali v najkrajšem času postaviti na novi lokaciji, kjer bo lastnik občina!" Janko Horvat ob tem še SD SOCIALNI DEMOKRATI meni, da bo nujno zagotoviti še klubske prostore za mlade, kar doslej ni naredil še noben župan, še veliko naložbenega denarja pa bo zahtevala nadaljnja modernizacija cestne in komunalne infrastrukture, ureditev kolesarskih poti do Ptuja in komasacijskih cest: „Seveda pa se zavedam, da bo treba dokončati vse že začete projekte v občini in da bomo morali odplačevati kredite, ki so že najeti. Jasno pa je, da se bom kot župan zavzemal za razvoj in čim boljše pogoje delovanja naših številnih društev in za večji posluh ter delo z vaškimi odbori!" SM Zetale • Dve odprtji v dveh dneh Prašičereja • Pomoč svinjerejcem Cesta in igrišče z asfaltno prevleko V Žetalah že nekaj let tradicionalno odpirajo nove cestne odseke in druge (asfaltne) pridobitve v jesenskem času, okoli občinskega praznika. Letos so se občani zbrali v dveh dneh kar dvakrat; najprej na odprtju novoasfaltiranega cestnega odseka, nato pa še na novoasfaltiranem športnem igrišču. V soboto popoldne so uradno predali namenu približno kilometer dolg pas asfalta na dveh cestnih odsekih, in sicer gre za cesto Rogatnica-Krsi-še-Gajšek in odcep Bukšek. Vrednost izvedbe obeh cestnih odsekov je znašala približno 90.000 evrov, dela pa je naredilo Cestno podjetje Ptuj. Kot je povedal župan Anton Butolen, so denar zagotovili iz občinskega proračuna, in sicer iz sredstev, ki občini pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin. Vrvico v znak uradnega odprtja, ki ga je s pesmijo pospremil tudi domači moški pevski zbor, je prerezala najstarejša tamkaj živeča kra-janka Rozika Skledar. V nedeljo opoldne pa so s krajšo slovesnostjo odprli še novoasfaltirano igrišče Športnega društva Rim v istoimenskem športnem parku v Nado-lah. Ta naložba je občino stala slabih 40.000 evrov, asfaltiralo je prav tako Cestno podjetje Ptuj, veliko pripravljalnih in drugih del pa so naredili že sami člani omenjenega društva. Čast prereza vrvice v znak uradnega odprtja pa je tokrat pripadla predsedniku ŠD Rim Robertu Polajžerju, častnemu predsedniku ŠD Antonu Frle-žu, predsedniku vaškega odbora Nadole Francu Vogrincu in županu Antonu Butolenu. SM 1,2 milijona pomoči zdaj tudi svinjerejcem Da je stanje na področju svinjereje v Sloveniji precej kritično, ne ugotavljajo le sami rejci in kmetijska stroka, ampak tudi statistika, ki kaže drastičen padec reje in zakola domačih svinj v minulem letu. Vlada oz. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na kritično stanje v svinjereji odzvalo z ukrepom pomoči „de minimis". V Zetalah so kljub obilnemudežju v soboto popoldne odprli kilometer novoasfaltiranih cest, v nedeljo pa še asfaltirano igrišče ŠD Rim v Nadolah. Ukrep, ki se uradno imenuje Podpora kmetijskim gospodarstvom za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji prašičev v letu 2009, je bil objavljen septembra, zagotovljena sredstva za razdelitev oziroma pomoč rejcem pa znašaj'o 1,2 milijona evrov. »Do podpore so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so v letu 2009 oddala zbirno vlogo za uveljavljanje kmetijskih ukrepov in na obrazcu B izkazala najmanj 3 GVŽ plemenskih prašičev oziroma 20 GVŽ prašičev pitancev (to pomeni približno devet plemenskih svinj ali 60 prašičev, op. a.). Predvidena je podpora v višini 85 evrov na GVŽ prašičev pitancev in 170 evrov na GVŽ plemenskih prašičev. Natančna končna višina sredstev po GVŽ bo sicer znana na podlagi upravičenih zahtevkov,« je povedal vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič in še pojasnil: »Ukrep je v okviru pomoči 'de minimis', ki določa, da istemu upravičencu znesek izplačil ne sme presegati 7.500 evrov v kateremkoli obdobju treh proračunskih let.« Druga omejitev za izplačilo pomoči je potrdilo o plačanih davkih, saj bodo do denarja upravičeni le tisti rejci oz. kmetije, ki niso v težavah. »Do- kazilo o plačanih davkih in prispevkih lahko rejci dvignejo na pristojni davčni upravi, če ga že imajo doma, pa ne sme biti starejše od devet mesecev.« Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) je do konca minulega tedna vsem upravičenim kmetijam že poslala predtiskane obrazce, Pri-božič pa ob tem pravi: »Vsak rejec naj predtiskani obrazec, ki ga dobi po pošti, pregleda in podpiše ter ga kot zahtevek pošlje na AKTRP najkasneje do 6. oktobra! Pomembno pri pridobitvi pomoči je ravno pravočasno pošiljanje obrazca nazaj na AKTRP z vsemi zahtevanimi podatki!« Pomoč naj bi bila rejcem v krizi izplačana že v letošnjem letu, po besedah Pribožiča pa je na območju, ki ga pokriva KGZ Ptuj (od Slovenske Bistrice preko Lenarta, Ptuja, Ormoža in Radelj), okrog 1500 upravičenih kmetij: »Če bo upravičenih zahtevkov več, kot je zaenkrat predvideno, se seveda lahko zgodi, da bo višina denarja po GVŽ nekoliko znižana. Vendar po moji oceni do znižanja predvidene višine pomoči po GVŽ ne bo prišlo.« SM Kmetijsko ministrstvo se je odločilo, da pomoč „de minimis" nameni tudi svinjerejcem (pred tem so jo prejeli mlekarji in pridelovalci žit); skupni fond za vse rejce v državi znaša 1,2 milijona evrov. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Ptuj • Po 13 letih ponovno na odru Mestnega gledališča Oj, čudežni zaboj Nocoj ob 19.30 bo v Mestnem gledališču Ptuj (MGP) druga premiera v tej sezoni - gledališka predstava za otroke z naslovom Oj, čudežni zaboj. Če vam je ime znano, se ne čudite, saj gre za predstavo, ki je nekoč že uspešno živela na ptujskih odrskih deskah. Ker pa so otroci, ki so jo gledali takrat, že zrasli, in ker je, kot pravi Srpčič, tudi v gledališču mogoče »reciklirati«, so se odločili, da staro uspešnico znova obudijo. Foto: Črtomir Goznik Predstava, v kateri bodo mlajši otroci uživali ob raznih potegavščinah, starejšim pa bo najbrž dala misliti o prijateljstvu, bo premiero doživela danes. Ptuj • Za enotno financiranje mestnih gledališč Štiri gledališča v neenakopravnem položaju Skupnost občin Slovenije je ministrici za kulturo Maji Širca sredi septembra posredovala pobudo glede podelitve statusa mestnim gledališčem v obliki sklepa vlade RS. Gre za to, da se tudi gledališču Koper, Mestnemu gledališču Ptuj in Prešernovemu gledališču Kranj podeli status javnega zavoda širšega pomena. Predstavniki štirih mestnih občin, ki so ustanoviteljice gledališč Anton Podbevšek Tetra Novo mesto, Gledališča Koper, Mestnega gledališča Ptuj in Prešernovega gledališča Kranj, so se pod pokroviteljstvom Skupnosti slovenskih gledališč sestali 17. junija v Kranju in oblikovali svojo pobudo. Gre za gledališča, ki so v neenakopravnem statusnem položaju v primerjavi z ostalimi slovenskimi poklicnimi gledališči. Pod njo so se podpisali župani občin ustanoviteljic Koper, Kranj in Ptuj, medtem ko so iz kabineta župana MO Novo mesto sporočili, da za pobudo ni primeren trenutek, čeprav ji ne nasprotujejo, le podpisa ne bodo dali. Preden je pobudo dobila ministrica za kulturo, so se predstavniki skupnosti občin o tem pogovarjali z državnim sekretarjem v ministrstvu za kulturo Stojanom Pelkom. Skupaj so ugotovili, da gre za predlog oziroma pobudo, ki ni neizvedljiva, njena uresničitev bi lahko ustrezno oziroma vsaj začasno zapolnila pravno praznino v zvezi z državnim financiranjem omenjenih štirih gledališč. Kot navajajo v SOS-u, pa je dolgoročna rešitev v sistemskem predpisu, področnem zakonu o gledališčih, s katerim bi ustrezno umestili gledališko mrežo in ključ ugotavljanja pomena posameznih programov. Pobudo za podelitev statusa javnega zavoda Gledališču Koper, MG Ptuj in Prešernovemu gledališču Kranj pobudniki utemeljujejo z dejstvom, da so ta gledališča v primerjavi z ostalimi poklicnimi gledališči v neenakopravnem položaju. S svojim delovanjem presegajo lokalni pomen, delujejo za širše regijsko območje, kar pomeni, da zadovoljujejo potrebe prebivalcev iz sosednjih občin, s svojim delovanjem pa prinašajo v slovenski gledališki prostor programsko specifičnost, s katero ga pomembno soustvarjajo. S svojo geografsko umeščenostjo zagotavljajo ustrezno pokritost države, s tem pa soustvarjajo mrežo za uprizoritvene umetnosti, ki zagotavlja uresničevanje nacionalnega javnega interesa z geografsko razpršeno javno dostopnostjo. V svoji pobudi se v SOS-u opirajo na zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, v katerem je zapisano, da ima status širšega pomena občinski javni zavod, če zadovoljuje tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin, kar omenjena gledališča nedvomno zagotavljajo. MO Ptuj, Koper in Kranj so Zgodovina se ponavlja: Oj, čudežni zaboj, ki so ga v našem mestu prvič zaigrali leta 1997, bo ponovno zasedel oder ptujskega gledališča, prav tako pa pri njegovi uprizoritvi znova sodeluje Peter Srpčič, danes direktor MGP, ki ga je takrat kot študenta drugega letnika režije k sodelovanju povabil kolega Samo Strelec. »Zdi se nam prav, da predstave, ki so dobre in imajo svojo publiko (takratni otroci so namreč že odrasli), obudimo in jih ponudimo tudi zdajšnjim gledalcem. Premiera bo hkrati stota ponovitev te predstave, s prvo smo namreč prišli do devetin-devetdesete. Zdaj bi tako radi naredili 101 ponovitev, da bi jih bilo vseh skupaj 200,« je pojasnil Srpčič, ki je tudi tokrat režiser predstave. Delo so ob vnovičnem rojstvu malo prenovili in pridobili novo ekipo igralcev, ki jo sestavljajo študenta četrtega letnika AGRFT Oskar Kranjc (Bartolomej) in Jernej Čam-pelj (Kumina) ter Ptujčanom dobro znana Urška Vučak (Koračničar). Urška si je, kot je povedala, ogledala posnetke uprizoritve izpred 13 let, na katerih so otroci zelo uživali, saj so se ves čas krohotali. Kot je slišala, je bila kasneje celo zelo popularna potegavščina s predstave, ki vključuje vodo, saj so si jo navdušeni nadebu-dneži zelo dobro zapomnili. Podrobneje nam te »finte« ni želela opisati (vse bo namreč jasno na premieri), je pa nam zato zaupala nekaj o svoji vlogi. »Trenutno se ubadam s tem, da bo moj Koračničar zanimiv, da bo otroke pritegnil in da se ga ne bodo bali, saj je zelo glasen,« je povedala Vučakova in dodala še, da je zanimivo delati z dvema študentoma. Eden izmed njiju, Kranjc, pa je takole opisal svojo vlogo: »Bartolomej je tisti lik, ki se zna izživljati nad drugimi in to zelo drago plača. Ko dobi nazaj svoj zaboj, izgubi tisto, kar med ljudmi najbolj šteje - to je prijateljstvo.« Oj, čudežni zaboj je namreč zgodba prav o prijateljstvu, ki doživi številne preizkušnje in premaga vse ovire. Nastala je pod peresom Paula Maara, ki se je rodil leta 1937 v Schwe-infurtu in živi v Bambergu v Nemčiji. Nekdanji scenarist in učitelj umetnostne vzgoje je eden izmed najbolj znanih pisateljev in gledaliških piscev za otroke ter dobitnik številnih nagrad. V »čudežnem« zaboju ni javnih sredstev Predstava govori o Barto-lomeju in Kumini, ki sta se nekega lepega sončnega dne zbudila, se igrala vsak v svojem zaboju in se začela pre- pirati. Njun prepir je zmotil prihod skrivnostnega Korač-ničarja, ki si je zaželel njuna čudežna zaboja in jima ju s prevaro tudi izmaknil. Tako sta ostala le s skromnim imetjem, vendar ob tem ugotovila, da je njuno prijateljstvo vredno največ na svetu. »V današnjem času, ki je poln bleščavih skušnjav, je dostikrat na preizkušnji prav tisto človeško v nas. Pred nami sta dve človeški dušici, ki imata predvsem drug drugega. Sta prijatelja, ampak sta tudi takšna, kot so otroci dandanes - med seboj tekmujeta. Ko sta najbolj sprta, pride Koračničar, ju obrne drugega proti drugemu in jima pobere vse, kar imata. Potem sledi preizkušnja, ali bosta zmogla in znala izbrati tisto, kar je prav, torej prijateljstvo, ali bosta zapadla slepilom današnjega časa,« je razložil Srpčič. Dodal je še, da ne za to predstavo in ne za naslednjo (Gajaš, arestant) niso dobili javnih sredstev. Po njegovih besedah ju tako delajo z nekimi lastnimi rezervami in z namenom, da bosta finančno samostojna projekta: »To pomeni, da se bodo stroški po nekem številu ponovitev pokrili. Na tak način dobimo dve predstavi, ki bosta teatru na dolgi rok prinesli tudi nekaj prihodka. Naše gledališče namreč letno dobiva denar za štiri majhne predstave, mi pa jih imamo letos sedem. To lahko naredimo tako, da pritegnemo nekaj denarja iz gospodarstva, delamo partnersko z drugimi teatri in pripravljamo predstave, kot sta ti dve.« Polona Ambrožič Ptuj • Obisk študentke iz tujine pred skupnostjo, ki je krovna organizacija mestnih občin, ministrstvu za kulturo že samostojno posredovale pobudo, da se njihovim gledališčem podeli status javnega zavoda širšega pomena. V SOS-u so prepričani, da je treba problematiko financiranja oziroma sofinanciranja gledališč reševati sistemsko in na enoten način. V Sloveniji deluje 12 poklicnih gledališč, pri čemer pa med njimi obstaja velika razlika pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna. Med tremi, ki se potegujejo za že omenjeni status, jo je najslabše lani odneslo MG Ptuj, ki je za pokrivanje materialnih stroškov prejelo iz državne malhe le 125 tisoč evrov, koprsko 170 tisoč in kranjsko 248 tisoč evrov. Tri gledališča s kratico SNG je ustanovila država, ustanoviteljice ostalih so lokalne skupnosti, od teh devetih pa štiri »nimajo sreče, da bi bila predmet presoje ustavnega sodišča, ki je vrnilo 'lokalne' javne zavode s področja kulture v financiranje države«, ugotavljajo v SOS. MO Kranj in Ptuj sta že pred leti dali pobudo, da se ta problematika uredi, vendar odgovora ni bilo, zato je širša akcija več kot potrebna, so prepričani v SOS-u. MG Ptujsko-francoske izmenjave biotehniške šole 18-letna Mathilde Delort iz Francije je skoraj ves september preživela na Ptuju, kamor je prišla v okviru projekta Leonardo da Vinci na povabilo ptujske biotehniške šole. Prek programa Leonardo da Vinci so že lani naše mesto obiskali francoski učitelji. Sad tega potovanja je letošnja izmenjava mlade Francozinje, ki se je navdušila nad idejo in tako v začetku septembra pripotovala v Slovenijo. »Gre za izmenjavo dijakov na poklicni ravni, se pravi tistih, ki se izobražujejo v poklicnih programih. Tudi naši dijaki se udeležujejo raznih izmenjav, sedaj so v spremstvu profesorjev na francoskih kmetijah,« je povedala Jerica Korpar, Mathildina Podobno kot doma se je francoska študentka na Ptuju veliko posvečala konjem. tutorka v Sloveniji. Gostja ptujske biotehniške šole, ki je tudi v Franciji študentka kmetijske smeri, je na Ptuju stanovala v dijaškem domu in se priključevali praksi na šoli: bila je v trgatvi, na državnem prvenstvu v oranju z ostalimi dijaki, največ pa se je zadrževala pri konjih na šolskem posestvu (tudi sama ima namreč konja in ji je tako ta dejavnost najbolj ustrezala) ... »Zelo se je vživela v utrip naše šole in v delo na posestvu, pokazala je veliko mero znanja in pripravljenosti, dobro se je razumela z dijaki,« jo je pohvalila Korparjeva, Mathilde pa je dodala: »Ptuj je zelo lepo mesto. Na tej šoli so mi všeč ljudje in polno aktivnosti, ki jih nudi. Najbolj mi bodo v spominu ostali tukajšnji prebivalci - zelo so namreč odprti in prijazni.« Polona Ambrožič Foto: PA Videm • Za županski stolček štirje kandidati Različni pogledi na dosedanji razvoj V občini Videm se letos za funkcijo župana potegujejo štirje kandidati, po izžrebanem vrstnem redu so to: Ivan Božičko (stranka Zares), Venčeslav Trafela (DeSUS), Vladimir Sitar (SDS) in aktualni župan Friderik Bračič (SLS). Na naša vprašanja so odgovarjali takole. Kateri problem se vam zdi v tem trenutku v vaši občini najbolj pereč? Ivan Božičko: „Poplave na ravninskem delu ter plazovi in usadi v haloškem delu naše občine." Venčeslav Trafela: „Najbolj pereč problem v tem trenutku se mi zdi izgradnja kanalizacije, čistilne naprave in doma starejših občanov." Vladimir Sitar: „Občina nima jasne vizije, kako mlade zadržati v občini, podhranjenost stanovanj, nemogoča individualna gradnja, ni jasne strategije, kako pripeljati nove investitorje v občino." Friderik Bračič: „Trenutno največji problem je sanacija poplavnega območja ob Pol-skavi in Dravinji. Prizadetim občanom je treba čim prej zagotoviti denarno pomoč, pred zimo. Drug pereč problem je prostorsko urejanje, kjer imamo vloženih 1100 pobud za 36 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja veliko težavo glede nadomeščanja kmetijskih zemljišč." Kaj se vam je zdelo v dosedanjem razvoju občine dobro, kaj slabo? I. Božičko: „Dobro je izgradnja vodovodnega omrežja, delna ureditev cestne infra- SD SOCIALNI DEMOKRATI SD SOCIALNI DEMOKRATI Ivan Božičko Venčeslav Trafela Vladimir Sitar Friderik Bračič strukture in šolskih prostorov, slabo pa stihijsko upravljanje s proračunskimi sredstvi in premoženjem občine, nenačr-tna raba prostora, ni razvojnih projektov 'na zalogo'..." V. Trafela: „Dobro je, da smo končali izgradnjo vodovoda, da smo uredili in asfaltirali kar nekaj cest, slabo pa se mi zdi, da smo začeli napačno graditi kanalizacijo in da nimamo urejenega centra občine." V. Sitar: „Nujno je bilo dokončanje vodooskrbe Haloz, sicer je bil to državni projekt, slabo pa dejstvo, da reki Dravi-nja in Polskava še vedno poplavljata." F. Bračič: „Prenovljena OŠ Sela, voda v vsako gospodinjstvo, 70 km novega asfalta, 120 novih svetil, štiri kilometre kolesarskih poti, 3,2 km ploč- nikov, pogoji za nova delovna mesta." Kateri konkreten projekt nameravate realizirati v prvem letu vodenja občine? I. Božičko: „Ustanovitev razvojnega gospodarskega središča - razvojni inkubator, uvedba energetskega računovodstva za objekte v občinski lasti." V. Trafela: „Prvi projekt je odkup zemljišča za dom starejših občanov in po možnosti začetek gradnje." V. Sitar: „Sanacija vodotokov, protipoplavni nasipi za Polskavo in regulacija Dravinje s pomočjo države." F. Bračič: „Gradnja doma ostarelih in izpeljati projekt za obdavčitev nepremičnin občanov tako, da bo za naše občane ugoden in ne bo dodatno obremenjeval družinskih proračunov naših občanov." Kakšen je vaš pogled na ureditev obrtne cone - je občini nujno potrebna ali ne in zakaj tako? I. Božičko: „Odobravam jo, vendar je zaradi nestrokovnega pristopa cona praktično jama, projekt je premalo domišljen in ekonomsko nezanimiv za morebitne vlagatelje, kupce." V. Trafela: „Mislim, da je obrtna cona občini potrebna, saj potrebujemo nova delovna mesta." V. Sitar: „Obrtna cona da, vendar morajo biti vsi postopki bolj javni in pregledni, ne glede na to, kdo je kupec." F. Bračič: „Absolutno, zato smo jo tudi že začeli urejati; dajala bo možnost za več po- slovno-zasebnih partnerstev in nova delovna mesta." Kaj konkretno bi kot župan naredili za zmanjšanje brezposelnosti v vaši občini? I. Božičko: „Oglaševanje že uveljavljenih podjetij v občini preko občinske spletne strani, izbira naj podjetja v občini, postavitev portala e-podjetnik, promocija naravnih danosti, pospeševanje samozaposlova-nja, neposredna pomoč iskalcem prve zaposlitve." V. Trafela: „Največ zaposlovanja vidim ravno v obrtni coni, po možnosti pa bo občina pomagala pri odpiranju obrti, ki bodo prinašala nova delovna mesta." V. Sitar: „Z odprtjem obrtne cone bomo pridobili kar nekaj delovnih mest za naše občane. Vse napore pa bi usmeril v pridobivanje novih investitorjev v obrtno cono, ki bi začeli takoj graditi." F. Bračič: „Subvencionirati dopolnilno dejavnost na kmetijah, uvedba vaških tržnic, zaposlitve v domu upokojencev, podelitve koncesij, podjetja v obrtni coni itd." V čem menite, da ste (boste) boljši/učinkovitejši župan od svojih protikandidatov? I. Božičko: „Dobro poznam državno in občinsko upravo v zakonodajnem in izvršilnem delu, usposobljen sem za upravljanje s človeškimi viri, materialnimi resursi in proračunskim sredstvi, kar je garancija za profesionalno in strokovno vodenje občine." V. Trafela: „Težko rečem, da sem boljši, trudil pa se bom, da bom v največji meri izpolnil pričakovanja občanov." V. Sitar: „Prednosti vidim v mladostni zagnanosti, novih pogledih in novih idejah za dobro vseh generacij." F. Bračič: „Sem učinkovit župan, kar se odraža v mojem posluhu za težave ljudi, urejanju okolja in pridobivanju dodatnih sredstev." SM Podlehnik • Kandidira samo dosedanji župan 1 Trnovska vas • Alojz Benko še en mandat Najprej bo vrtec V občini Podlehnik je letos kandidaturo za župana prijavil le sedanji župan Marko Maučič, in sicer kot neodvisni kandidat. Na seznamu kandidatov za člane občinskega sveta pa je tokrat 12 imen, med njimi šest dosedanjih in šest novih. Marko Maučič je na naša vprašanja o problematiki in viziji razvoja občine odgovarjal takole. »Da sem edini, je še večja odgovornost! Kateri problem se vam zdi v tem trenutku v vaši občini najbolj pereč? Marko Maučič: „Socialna stiska velikega števila občanov in družin. Brezposelnost narašča, tisti, ki pa še imajo delovna mesta, pa prejemajo nizke osebne dohodke." Kaj se vam je zdelo v dosedanjem razvoju občine dobro, kaj slabo? M. Maučič: „Dobro in pomembno za razvoj občine je, da ni bilo negativnih trenj na vseh nivojih delovanja lokalne skupnosti. Slabo pa je, da so nam prepovedali pobirati ekološko takso, ki je bila pomemben lasten vir prihodkov, da ni bil sprejet DPN za avtocestni odsek, od katerega je odvisno sprejetje občinskega prostorskega načrta, kar onemogoča razvoj." SD SOCIALNI DEMOKRATI Kateri konkreten projekt nameravate realizirati v prvem letu vodenja občine? M. Maučič: „Velika želja vseh Podlehničanov je, da dobimo tudi v naši občini otroški vrtec. Vse sile nameravam upreti v realizacijo tega projekta." Kakšen je vaš pogled na ureditev obrtne cone - je občini nujno potrebna ali ne in zakaj tako? M. Maučič: „Da, ker bi na takih površinah potencialni investitorji odpirali svoje obratovalnice. Odpiranje novih delovnih mest je bistven pogoj za nadaljnji razvoj naše lokalne skupnosti." Kaj konkretno bi kot župan naredili za zmanjšanje brezposelnosti v vaši občini? M. Maučič: „Moja naloga je privabljanje investitorjev ter spodbujanje lastnih občanov k samozaposlovanju, podjetnikov pa k razširitvi dejavnosti. Glede na to pa, da prihaja k nam avtocesta in da smo si izposlovali kar dva priključka, moramo to položajno rento izkoristiti." Zakaj - po vašem mnenju - ni v vaši občini še kakšnega kandidata za župana? M. Maučič: „Težko in nehvaležno je soditi odločitve drugih ljudi. Vsekakor pa nisem edini možni kandidat v naši občini." SM « V občini Trnovska se letos za funkcijo župana poteguje le en kandidat - dosedanji župan Alojz Benko (SLS). Občani in občanke Trnovske vasi tako pri izbiri župana ne bodo imeli nobenega dela, zato pa se bodo lahko odločali med 15 kandidati za svetnike; velika večina iz vrst SDS in SLS, eden pa nastopa kot kandidat SD. Kako vidi prihodnost občine Alojz Benko, pa je razvidno iz njegovih odgovorov. Kateri problem se vam zdi v tem trenutku v vaši občini najbolj pereč? A. Benko: „Problemov v občini je veliko. Za prioriteto reševanja je zraven župana odgovoren tudi občinski svet in občinska uprava. Prepričan sem, da lahko le s trdim delom vseh nadaljujemo uspehe, ki so vidni na vseh področjih." Kaj se vam je zdelo v dosedanjem razvoju občine dobro, kaj slabo? A. Benko: „Razvrščati, kaj je bilo pri dosedanjem razvoju dobro in kaj slabo, je praktično pri takšni občini, ki potrebuje vse, nemogoče." Kateri konkreten projekt nameravate realizirati v pr- SD SOCIALNI DEMOKRATI vem letu vodenja občine? A. Benko: „Glavna prioriteta za naslednje leto je obnova kulturne dvorane in pričetek projekta obnove vasi Biš, Bišečki Vrh in Ločič." Kakšen je vaš pogled na ureditev obrtne cone - je občini nujno potrebna ali ne in zakaj tako? A. Benko: „Obrtna cona je za občino vsekakor pridobitev, vendar je ni mogoče v vsaki občini umestiti v prostor." Kaj konkretno bi kot župan naredili za zmanjšanje brezposelnosti v vaši občini? A. Benko: „Problema brezposelnosti ne more reševati vsaka občina posebej. Nujno pa je za zmanjšanje brezposelnosti urediti razmerje v prihodkih med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki nočejo delati." Zakaj - po vašem mnenju - ni v vaši občini še kakšnega kandidata za župana? A. Benko: „To,da nimam protikandidata, ne pomeni nič manj odgovornosti, nič manj dela v prihodnosti. Pomeni zaupanje ljudi in še večjo odgovornost do njih." SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Ptuj • Sonja Krajnc - »delavka Save 2010« Priznanje za izjemne delovne in strokovne dosežke Ob dnevu Save in 90-letnici uspešnega razvoja družbe Sava, praznik so obeležili 22. septembra, so že štirinajstič zapored podelili nagrade svojim sodelavcem za izjemne dosežke: ob priznanju menedžer leta, ki ga je prejel Igor Hafnar, in priznanju menedžer znanja, prejel ga je Janez Fabijan, so podelili tudi nagrade in priznanja delavec Save 2010 za izjemne dosežke zaposlenih v tem polsovnem sistemu. Prejelo jih je sedem zaposlenih, med njimi tudi Sonja Krajnc, vodja strežbe v hotelu Primus v Termah Ptuj. Sonja Krajnc se je gostinstvu zapisala že pred 28 leti. Delo z ljudmi jo je vedno veselilo, čeprav priznava, da gostinstvo ni bila njena prva želja oziroma izbira, vendar ni nikoli obžalovala, da se je namesto za frizerstvo odločila za gostinstvo. Gostinsko znanje in izkušnje, v bistvu je bila to njena učna pot, si je začela nabirati v gostilni Pri pošti in drugih nekdaj znanih ptujskih gostilnah, hotel Peotovio, gostilna Grozd, Ro-zika, Grajska restavracija. Nato je vrsto let delala v Ribiču, zdaj pa je že trinajst let zaposlena v Termah Ptuj. Ko je delala še v Roziki, je spoznala svojega moža, s katerim sta skupaj delala v Ribiču, zdaj pa sta sodelavca tudi v Termah. Sonja pravi, da je biti gostinski delavec prijeten poklic, v katerem spoznaš veliko zanimivih ljudi, čeprav v nobenem primeru ni lahko, je precej naporno. Res pa je, da ima pri svojem delu, kot vodja strežbe v hotelu Primus, opravka z drugačno strukturo gostov kot v kakšni drugi restavraciji ali gostilni. Če pa imaš povrhu še dobrega direktorja, Andreja Klasinca, ki Sonjo ceni kot izje- SD SOCIALNI DEMOKRATI Foto: Črtomir Goznik Sonja Krajnc, ena izmed sedmih zaposlenih v PS Sava, ki letos prejeli nagrado in priznanje »delavec Save 2010«. mno vestno in poslu predano delavko, in sodelavce, je delo še toliko lepše. Skupaj so naredili že veliko, a verjame, da je še veliko izzivov pred njimi. Sonja pri svojem delu ne spi na lovorikah, želi, tako kot drugi zaposleni v Termah Ptuj, da se gostom predstavijo v najboljši luči, z vrhunsko ponudbo in storitvami. Zato, da v vsakem trenutku vedo, kje so v primer- javi z drugimi v svoji stroki, se zaposleni v Termah Ptuj in tudi Sonja sama redno udeležujejo tekmovanj v okviru vsakoletnega gostinsko-turistične-ga zbora. Doslej je osvojila dve srebrni priznanji in eno zlato. Da bo letos med sedmimi najboljšimi Savinimi delavci leta, si ni niti v snu predstavljala, nagrada in priznanje sta jo zelo presenetila, biti med sed- mimi in hkrati tremi najboljšimi v Savinem turizmu, ki predstavlja že 15 odstotkov slovenskega turizma, je podatek, ki že sam po sebi pove, da gre za pomembno priznanje. Osebno ji pomeni veliko, obenem pa jo obvezuje k še večjemu dokazovanju. Čez deset let, ko bo Sava stara 100 let, bodo po vsej verjetnosti praznovali na Ptuju, in če bo do takrat zaživel še hotel Optimus, pravi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, bo slavje toliko večje. Sonja in vsi zaposleni si želijo, da bi dočakali tudi ta trenutek, ko bodo Terme povabile goste tudi v svoj drugi hotel. Upajo, da jim nanj ne bo treba čakati več kot tri desetletja, kot je bilo to pri Primusu. Ta je te dni upihnil tretjo svečko, in to na najboljši možni način - z največjo mednarodno prireditvijo doslej, evropskim prvenstvom v bri-džu, ki je pritegnilo okrog 150 tekmovalcev iz 19 držav. MG Ptuj • Svetovna promocija Ptuja in razvoja tehnične kulture 48 ur na radijskih valovih V zahodnem stolpu ptujskega gradu domujejo ptujski radioamaterji. Radioklub Ptuj sicer obstaja že 56 let. Posebej živahno pa je bilo 25. septembra ob drugi uri zjutraj, ko se je tudi uradno pričel neke vrste maraton - 48 ur na radijskih valovih. Ob tej priložnosti so pripravili prireditev, na kateri so v živo predstavili udeležbo ptujskih radioamaterjev na svetovnem radioamaterskem tekmovanju v vzpostavljanju zvez CQWW RTTY 2010. 48 ur na radijskih valovih so pripravili v počastitev minulega praznika MO Ptuj, ob tej priložnosti so uporabili posebni klicni znak S5PTUJ. Med tekmovanjem naj bi vzpostavili najmanj 2000 zvez z radioamaterji po celem. Kot je povedal podpredsednik Radiokluba Ptuj Herman Škri-njar, so posebni klicni znak za tri mesece pridobili od Agen- Ptujski radioamaterji naj bi v 48 urah vzpostavili več kot 2000 zvez z radioamaterji po celem svetu. cije za pošto in elektronske komunikacije. Izbrali so digitalni način dela. Podatki o tem, ali jim je uspelo vzpostaviti želeno število zvez, bodo znani šele čez dobrega pol leta. Udeležencem tekmovanja bodo za potrditev uspešno vzpostavljenih zvez poslali posebne QSL-kartice s ptujskim motivom, s tem pa po celem svetu promovirali najstarejše slovensko mesto. Uporabo nove radioamaterske tehnike, ki predstavlja izjemen tehnološki dosežek, so predstavili tudi mladim. Kot je povedal Škrinjar, ta oprema omogoča, da nekdo postane radioamater tudi brez poznavanja radiotelegrafije, kar je bil včasih pogoj za pridobitev radioamaterskega dovoljenja za delo. 48 ur na radijskih valovih je ob promociji mesta pokazal tudi možnosti nadaljnjega razvoja radioamaterstva in tehnične kulture na Ptujskem. MG SD SOCIALNI DEMOKRATI Svet je majhen Varčne žarnice - pesek v oči Angleške univerze so po nekaj letih raziskovanja dokončno izdale rezultate izredno zanimivega vprašanja, koliko dejansko države privarčujejo pri energetskem proračunu z uporabo tako imenovanih varčnih žarnic, ki so postale prava vsakodnevna mora za evropske uporabnike električne energije. Države, elektrodistributerji, marketinške agencije, vsi nas v zadnjih letih dobesedno silijo v uporabo novih, sodobnih žarnic, ker naj bi bile okolju prijazne ter naj bi pripomogle k zmanjševanju porabe električne energije. Že dlje časa sem dvomil, da se za tako dobro in na široko organizirano akcijo prepričevanja skriva precej manj plemenito dejanje, a sedaj končno obstajajo prvi dokazi, ki pa bodo verjetno dobili zelo malo prostora za prodor v medije in jih bodo podporniki »varčnih žarnic« nedvomno označili za pomanjkljive, torej nevredne upoštevanja. Zakaj? Ker so univerze Združenega kraljestva ugotovile, da če bi celotna država - vsa gospodinjstva, podjetja in državna uprava - zamenjala stare žarnice in uporabljala nove, varčne, štiriindvajset ur na dan, bi letno pridobili samo tri odstotke na energetskem proračunu. Torej nič. Sodobna reklamirana in vsiljena tehnologija je celo manj učinkovita oziroma se hitreje uničuje, če se - tako kot se ponavadi dogaja v običajnem gospodinjstvu - večkrat ugaša in prižiga. Varčne žarnice trajajo manj časa od običajnih, ker se njihove sestavine hitreje uničujejo pri vsakem vžigu. Takšnim ugotovitvam sledi seveda vprašanje, zakaj nam torej vsiljuje prej omenjeno tehnologijo, če je enako ali celo manj primerna in dejansko prav nič ne doda našemu naporu za okolju prijaznejše ravnanje. Odgovor je neverjetno enostaven: zaslužek. Stare Ediso-nove žarnice imajo več kot sto let in jih ne krije noben patent. Nove, »energetsko varčne«, pa so patentiran produkt, ki nekaterim velikim mednarodnim koncernom (npr. Osramu) zagotovijo neverjetne dobičke, tudi zato ker - kot smo vsi z lahkoto ugotovili - so precej dražje od običajnih. Mednarodni velikani so pred leti izračunali, da je svetovna lobistična akcija finančno smiselna in so sprožili eno od najučinkovitejših marketinških kampanj v zgodovini za preoblikovanje uporabniških navad zato, da bi si zagotovili monopol na trgu, večje dobičke in z leti dosegli umaknitev starih dobrih navadnih žarnic s prodajnih polic. Angleškim ugotovitvam bodo sledile številne nasprotne raziskave, ki jih bodo financirali tisti, ki se borijo za zaslužek in jim je - po resnici povedano - malo mar za okolje ali energetsko učinkovitost. Varčne žarnice so samo delček širše zgodbe, znane pod imenom »boj proti podnebnim spremembam«, ki jim vsi z lahkoto nasedemo zaradi naivnosti, ne da bi se zavedali, kako z nami manipulirajo državne oblasti in mednarodni gospodarski koncerni. Velikokrat smo takšno temo poglobili znotraj naše kolumne in dokazali, da so Al Gore in vsi tisti, ki nam prodajajo zgodbo o nujnosti ukrepanja proti naravnim spremembam, ki naj bi jih povzročal človek, le delček mednarodne zarote, ki uporablja občutljivo temo za pridobivanje lastne koristi. Čeprav so »znanstveniki«, ki zagovarjajo globalno segrevanje, večinsko prisotni na globalnih medijih, so v resnici manjšina po svetu. Glede na govore, ki jih je imel sam Borut Pahor na Generalni skupščini Združenih narodov, je tudi naša vlada nasedla veliki teoriji zarote. Našim ministrom in predsednikom svetujemo večjo previdnost. Veliko uporabnih informaciji v to smer pa imajo možnost dobiti v knjigi Geo-politika, ki jo je pred kratkim izdala založba Didakta. Nasprotovati ideji o globalnem segrevanju, ki nima še niti enega samega dokaza, ne pomeni biti proti okolju prijaznejšemu obnašanju ali ekologiji. Prav je, da se potegujemo za okolju čim prijaznejše življenje. Modro je vzdrževati čim večjo naravno raznolikost. Vendar to še daleč ne pomeni nasedati zgodbicam o krivdi človeka za višanje temperatur, pomanjkanje vode, večje padavine ali napredovanje puščavskih površin. Narava ima cikluse, ki segajo izven normalne dobe človeškega življenja. V času rimskega cesarstva je trta zorela na Škotskem. To pomeni, da so verjetno od takrat temperature močno padle in mogoče se danes vračajo na enako stopnjo. V tem ni nič slabega. Le prilagodit se bo treba. Ledeniki na Arktiki se talijo? Je krivo globalno segrevanje? Če bi bilo, ne moremo razložiti dejstva, da se pa na Antarktiki širijo. Ekologija in podnebne spremembe so v večji meri manipulacija »oblasti«. Ni treba brati Georgea Orwella, da razumemo dejstva. Bodimo razgledani, recimo bobu bob, da nas ne bodo več vlekli za nos zaradi »biznisa«. Laris Gaiser Foto: MG Rokomet Za Jeruzalem Ormož velja le zmaga Stran 16 Judo Gorišnica v zaključku boljša od Drave Stran 16 Kikboks Tilen Abraham s SP z bronastim odličjem Stran 17 Odbojka Odločil slab sprejem Ptujčank Stran 17 Nogomet Zava Gerečja vas remizirala z Bočem Stran 18 Kolesarstvo Luka Sagadin najboljši med letniki 1999 Stran 19 tednik {PoíLUíajt¿ liai na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 2. slovenska liga V nedeljo dvoboj Drave in Mure Foto: Črtomir Goznik Kidričani (na fotografiji Aljaž Medved, rdeči dres) v nedeljo v Črnomlju začenjajo niz igranja treh tekem v gosteh, Ptujčani pa na Ptuju gostijo Muro 05. Boks • Dejan Zavec Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Tadej Podvr-šek, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kole-dnik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogometaši Laboda Drave so po treh sušnih krogih v nedeljo spet slavili. Njihova »žrtev« je bila ekipa Šmartne-ga 1928. Kljub temu da gre za zadnjeuvrščeno ekipo na lestvici, pa pot do zmage nikakor ni bila lahka, poleg tega pa je strateg »kurentov« nekoliko premešal začetno enajsterico. Po zmagi so v ptujskem taboru ponovno lažje zadihali, v nadaljevanju pa jih čakajo kar tri zaporedne tekme pred domačim občinstvom. S tekmami ta konec tedna se bo tudi zaključila prva tretjina prvenstva. Nedeljski tekmec modrih bo soboška Mura 05, ki je po turbulentnem uvodu v prvenstvo le ujela veter v jadra. Najmlajša ekipa v ligi je namreč slavila trikrat zapored, v nedeljo pa je v Murski Soboti povsem nadigra-la do takrat vodilno Dravinjo. Ptujčane čaka težak obračun, saj so črno-beli mlada ekipa, ki želi igrati, podobno pa razmišlja tudi strateg Laboda Drave Bojan Špehonja, tako da upravičeno pričakujemo dobro 2. SNL Pari 9. kroga - sobota ob 15.00: Dravinja Kostroj - Roltek Dob, IB Interblock - Šmartno 1928; nedelja ob 15.00: Labod Drava - Mura 05, Bela krajina - Aluminij, Krško - Garmin Šenčur. nogometno predstavo. Na svoj račun bi morali priti tudi gledalci, ki jih konec tedna (kljub temu da bo na našem koncu trgatev dosegla vrhunec) ne bi smelo manjkati. Pri domačinih zaradi kazni rumenih kartonov ne bo motorja ekipe Andreja Dugolina, Marko Ro-škar in Dejan Vrečko bosta na reprezentančni akciji selekcije U-19, Dan Krajnc in Aleš pa se ubadata s poškodbami, tako da je njun nastop vprašljiv. Obeta se torej zanimiva in napeta nogometna predstava, v kateri so domačini favoriti, kljub temu pa bodo morali svojo vrednost pokazati na dvorišču. Ian Emeršič, vezist Laboda Drave: »Igramo doma, pred svojim občinstvom in seveda bomo dali vse od sebe. Igrali bomo na zmago, konec koncev igramo iz tekme v tekmo bolje. Očitno je v formi tudi Mura 05, zato pričakujem lepo nogometno prestavo. Glede na vreme v zadnjem času si želim tudi, da bi bilo igrišče čim boljše.« tp Prvo od treh zaporednih gostovanj Kidričanov Po gladki zmagi nad Krškim se nogometaši Aluminija za tri tedne poslavljajo od svojih najzvestejših privržencev, saj bodo trikrat zaporedoma gostovali (Bela krajina, Dob in Šenčur). Zmaga nad Krškim je poka- zala, da Kidričani lahko premagajo vsakega nasprotnika, vendar je to lažje doma kot na gostovanju. V nedeljo bodo gostovali v Črnomlju proti Beli krajini, ki se je po zmagi na gostovanju pri Dobu močno približala ekipam pod samim vrhom prvenstvene razpredelnice (ob tem jih čaka še zaostalo srečanje s Krškim). Izkušnje nas učijo, da je v Črnomlju težko igrati, še posebej na razmočenem igrišču. V takšnih razmerah pa tehnično bolje podkovane ekipe ne morejo izkoristiti te svoje prednosti. Aluminij na tem gostovanju ne bo mogel računati na izkušena Gregorja Režonjo in Branimirja Djokiča, ki sta na srečanju proti Krškemu prejela četrti rumeni karton. Zato bo to gostovanje še toliko težje, saj sta ta dva igralca pomembna člena v igri nogometašev iz Kidričevega. Gregor Režonja je bil po tekmi s Krškim vidno razočaran, saj je prejel rumeni karton zaradi domnevnega simuliranja, čeprav so bili vsi na štadionu prepričani, da je bil nad njim storjen prekršek in da bo sodnik pokazal na belo ročko. »Na gostovanje gremo optimistično in se ne ubadamo s tekmecem. Vemo, da igramo proti močni ekipi, zato bodo fantje dali vse od sebe, da bi naredili pozitiven rezultat. Očitno je, da nam gostovanja ležijo in zakaj se po tekmi ne bi veselili mi,« je pred gostovanjem dejal Gregor Režonja, ki bo s tribun stiskal pesti za svoje soigralce na igrišču. Danilo Klajnšek Roka? bolje! Naš boksarski superšampi-on Dejan Zavec je po spekta-kularni obranitvi naslova svetovnega prvaka veletrske kategorije po verziji IBF s Poljakom Jackiewiczem kmalu pristal na operacijski mizi. Zdravniki so iz njegovega razbolelega komolca odstranili skoraj centimeter velik tujek. Na vprašanje, kako poteka okrevanje in kakšno je stanje komolca sedaj, po slabem mesecu od operacije, je Dejan odgovoril: »Bolje, veliko, veliko bolje!« Olajšanje, ki ga razberemo iz njegovega glasu, pove vse: »Sedaj gibi niso več boleči, vse običajne stvari lahko počnem brez težav. Seveda še vedno obiskujem terapije, vendar sem v ponedeljek že opravil prvi trening.« Vsekakor razveseljiva novica za športnika, ki ga v naslednjem obdobju skoraj zanesljivo čaka zvezdniški dvoboj, kakršnega si svetovni prvak ene ! izmed štirih najpomembnejših boksarskih organizacij zasluži. O času, kraju ali tekmecu v tem trenutku seveda še ni nič znanega, čeprav se je precej govorilo o njegovi poti v angleški Birmingham. Tam je Dejanov klubski kolega Lukas Konecny branil naslov evropskega prvaka proti Angležu Matthewu Hallu, prisotni pa naj bi bili tudi menedžerji Shana Mosle-ya, Andreja Berta in Paula Wil-liamsa. »Ta pot v Anglijo je odpadla, saj so ti gospodje prihod , veliko v zadnjem trenutku odpovedali. Sicer se s temi zadevami ne obremenjujem preveč, te so sedaj v rokah mojega menedžerja Ulfa Steinfortha.« Dejan je medtem na lestvici uglednega boksarskega portala boxrec pridobil še eno mesto na lestvici velterske kategorije in je sedaj že na visokem 4. mestu. Skok je posledica »prehoda« Shana Mosleya v sre-dnjelahko kategorijo, v kateri se je meril z rojakom Sergiom Moro (dvoboj se je končal neodločeno). Podobni prehodi boksarjev najvišjega ranga med posameznimi kategorijami so nekaj povsem običajnega, saj si lahko z zvezdniškim statusom hitro pridobijo uglednega tekmeca v težji kategoriji. Takšni dvoboji seveda v trenutku pritegnejo pozornost, običajno se tudi zneski nagradnega sklada zapisujejo s sedemmestnimi številkami. Eden najbolj znanih »prehodnikov« je bil Oscar De La Hoya, »Zlati deček«, ki je v zadnjem dvoboju kariere pred slabima dvema letoma boksal s Filipincem Mannyjem Pacqui-aom. Po skokih iz ene v drugo kategorijo je znan tudi Paul Williams, ki se je pogosto omenjal v povezavi z Dejanom Zavcem; začel je v velterski, nadaljeval v srednjelahki, sedaj pa ima že napovedan dvoboj v srednji kategoriji ... Jože Mohorič Nogomet • 1. SNL Zaostala tekma 4. kroga: Olimpija - Maribor 0:1 (0:1); strelec: Berič (27). 1. MARIBOR 1G 7 S G 21:B 24 2. NAFTA 11 7 1 S 24:17 22 3. DOMŽALE 1G 7 1 2 12:5 22 4. HIT GORICA 11 4 S 4 14:17 15 5. LUKA KOPER 11 4 1 B 1S:1B 1S 6. PRIMORJE 1G S S 4 2G:18 12 7. CM CELJE 1G 2 4 4 15.1B 1G 8. RUDAR VELENJE 11 2 4 5 1S:19 1G 9. TRIGLAV GORENJSKA 11 2 4 5 11:24 1G 10. OLIMPIJA 11 1 4 B 12:17 7 World active welterweight ratings page: Floyd Mavweather If Manny focflUEP Andre Gerto JanZaypik loshuaCtottey Kell-Broflk Alfonso Gome? Sâidauâii Viacheslay .Senc henko 10 St&MkAydm 11 Sebastian Andres Luían 1? Daniele Pctrucci 13 Mike,AlViilado 14 Viktor Plotnykov 15 BfläUflitiSÄlEE 16 Matthew Hatten 11 lestn Soto Kdtsen-An halt .tier many ■ 1995 13 orthodox I Bronx. New York, United States 3 7004 24 Orthodox .... Sheffield. Yorkshire, LJnrled Kmydorn El 2001 orthodox || Guadatajara.Jahsro, Mexico □ 7000 II Southpaw U Las Veyds, Nevada, United Stales □ 7Q02 32 orthodox « Oonetsk, Ukraine □ 2006 27 orthodox [3 Ma hi bin y, Germany J 2001 30 orthodox Rosano, Santa Fe. Argentina 7004 29 orthodox || Rome, Laiio, Italy 314 ios 796 294 294 22 Louemore N'llou 23 Wafe Ornotoso 24 UBiSitlfliStereau 25 Sonoaiii Mwelase 238 267 2S2 256 252 249 249 241 2/119) 0(0) U 24(12)-1(01-0 361181 9(0) 1 400 5)-4(l)-; 24(16)-4(0)-3 76(14)-1(0) 0 22(I8)-0(0)-0 41(16) ■ 7(l)-0 12(6)-0(0)-1 4SUD-1 l(0)-2 1 7(1 5)-0(0)-0 29(23)-1(0)-0 14(I2)-1(0!-0 1 2004 1 2002 io orthodox i ¡2 orthodox ' Ihornton, Colorado, united states Lvtv, Ukraine 2001 33 orthodox w Minsk M azowiec k i. Poland 2000 79 orthodox Manchester, t.ancas hi re. United Kingdom 2001 27 orthodox ¡1 los Angeles, California, linnet) Static 2004 79 southpaw I I Montreal, Quebec, Canada 2005 27 orthodox iqi Philadelphia. Pennsylvania, United States 1996 16 orthodox Miami, Flonda. United States 2005 15 southpaw 11 f lore nie. Toscaiia, Italy 1991 39 orthodox ^ Sydney, Mew South Wales, Au str alia 2006 25 orthodox , ¿J clack burn, Victoria, Anstraha 2005 27 orthodox__; Salta. Salta, Argentina 2006 28 southpaw iS Meadowlands, Gauleng, South Aflica Razveseljiv pogled na lestvico velterske kategorije boksarskega portala boxrec. Rokomet • 1. SRL (m, ž) V poštev pride le zmaga Jeruzalem Ormož -Ribnica Riko hiše; NAŠ TIP: 1 V soboto ob 19. uri bo na Hardeku odigrana ena zanimivejših tekem 4. kroga. Zanimiva, ker Ormožani na svojem kontu nimajo niti točke, čeprav so pred sezono po treh krogih potihoma pričakovali vsaj tri ali štiri točke. Na drugi strani v goste prihajajo Rib-ničani, ki so se pred sezono okrepili s Kogelnikom (Italija), Ošlakom (Španija), Smiljani-čem (Škofja Loka), Muhovcem (Škof j a Loka), Kovačem (Slovan). Ribničani so prvenstvo pričeli z domačo zmago proti Trimu in dvema visokima gostujočima porazoma proti Mariboru in Celju. Največ težav Ormožanom povzroča igra v obrambi, saj so po številu prejetih zadetkov na zadnjem mestu. Prejeli so kar 105 zadetkov, kar v povprečju znaša kar 35 prejetih zadetkov po tekmi. Za ilustracijo: lani so v povprečju prejemali 29 zadetkov na tekmo, glavni možje v obrambi pa so ostali isti. Za zmago proti Ribnici bo treba odigrati čvrsto obrambo in zaustaviti napad gostov, ki je njihovo najmočnejšo orožje. Šibka točka Ribničanov je igra v obrambi, prejeli so 104 zadetke v treh odigranih tekmah. Gorenje Velenje - Maribor Branik; NAŠ TIP: 1 Gorenje je za razred boljše od svojega nasprotnika in glede na zdravstvene težave Mariborčanov se gostom ne piše nič kaj dobrega. Šmartno - Trimo Trebnje; NAŠ TIP: 2 Zanimiv par, kjer se bodo Tre-banjci še kako morali potruditi da premagajo žilavega novinca. Žilavega predvsem na domačem parketu. Tudi zmaga gostiteljev ne bi bila presenečenje. Slovenj Gradec - Krka Novo mesto; NAŠ TIP: 1 Slovenj Gradec je pozitivno presenečenje prvenstva. Doma so premagali Ormožane, v go-steh Slovan. Obe ekipi sta po kvaliteti boljši od Krke, zato dajemo več možnosti borbenim Korošcem, ki so na uvodu v sezono pokazali, kako se je treba boriti za barve svojega kluba. Škofja Loka - Slovan Ljubljana; NAŠ TIP: 1 Sosedski derbi. Izid bo precej tesen, več možnosti pa dajemo mladim Škofjeločanom, ki so doslej pokazali bistveno več kot Slovan. Slednjemu lahko uspe le ob "zapori" odličnega levičarja Dolenca. Cimos Koper - Celje PL 36:35 (19:18) Za zanimivost državnega prvenstva je poraz Celjanov dobrodošel. Sama tekma ni navdušila, saj je bilo preveč nervoze na obeh straneh (kar 38 minut izključitev in trije rdeči kartoni). Zmaga Cimo-sa je zaslužena in Celjanom v opozorilo, da le ne bo šlo vse kot po maslu. V soboto Celjani v Zlatorogu gostijo nemški RN Lowen, ki je v 1. krogu Lige prvakov na gostovanju presenetil favorita Barcelono. Tekma bo veliko povedala o moči in o sposobnostih slovenskih državnih prvakov. Uroš Krstič 1. ženska rokometna liga: v soboto v Zagorje Rokometašice Mercatorja Tenzorja se bodo v soboto v 3. krogu 1. lige v gosteh pomerile z ekipo Zagorja. Po reprezentančnem premoru odhajajo varovanke stratega Nikole Bistro-viča na pot optimistične, saj proti Zagorjankam, ki so na tej tekmi favoritinje, nimajo kaj izgubiti, lahko le veliko pridobijo. Gostje bodo nastopile v najmočnejši postavi, tako da bo sobotna tekma pravi test za mlado ekipo Ptujčank. Vsekakor pa gre za derbi kroga, saj sta obe ekipi po dveh odigranih tekmah pri samem vrhu. Ekipa Zagorja je v lanski sezoni osvojila visoko 3. mesto in tudi letos bi naj poleg Krima in Olimpije mešala štrene na samem vrhu. Pokal Slovenije - ženske 1/16 finala: izpad proti Krki: Krka - Mercator Tenzor 29:28 (8:14) Mercator Tenzor: Križanec M., Neudauer, Mateša 9, Majcen, Korotaj 1, Prapotnik 8, Ciora 3, Močnik, Strmšek 4, Žu-nec, Bolcar, Erhatič, Sivka 3, Tumpej, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič Ptujčanke so se Novomeščankam skušale maščevati za lanski poraz v pokalu. Bile so na dobri poti, saj so še 20 minut pred koncem srečanja vodile s 7 zadetki razlike. Toda nastopile so krizne minute, v katerih so zastreljale nekaj »zicerjev« in domačinke so to s pridom izkoristile in v napeti končnici srečanje spreobrnile sebi v prid. tp Judo • 1. slovenska judo liga Gorišnica v zaključku boljša od Drave Z dvoboji v Ljubljani, Celju in na Ptuju se je pričela letošnja sezona tekmovanja v 1. slovenski judo ligi, kjer ponovno nastopa devet moštev. Po štirih rednih krogih, kjer se bodo ekipe pomerile med seboj vsaka z vsako, čaka prva štiri moštva zaključni turnir za prvaka. Na Ptuju v ŠD Mladika je Drava tokrat gostila Gorišnico in Železničar. Ptujčani so proti obema ekipama v prvih treh dvobojih odlično začeli, vendar na koncu popustili. Proti Gorišnici so uvodne dvoboje za Dravo dobili Matjašič, Gom-boc in Mohorovič, nato pa se je tehtnica prevesila na stran Go-rišnice, ki je na koncu z zmagami Majcna, Rusa, Kukovice in Frasa zmagala s 4:3. Gorišnica se je v naslednjem dvoboju pomerila z Železničarjem in uspela dobiti dva posamična boja z zmagama Denisa Rusa in Davida Kukovice, ostale borbe je dobil Železničar. V zadnjem troboju sta se Drava in Železničar razšla neodločeno, tako po borbah kot po točkah s 3:3 (30:30). Sebi Kolednik Foto: Črtomir Goznik Ekipa ptujske Drave je na uvodnem turnirju osvojila le točko, kar je manj od pričakovanega. Lestvica po 1. kolu: 1. OLIMPIJA 2. IMPOL 3. ŽELEZNIČAR 4. GORIŠNICA 5. SANKAKU 6. DUPLEK 7. DRAVA 8. ŠIŠKA 9. BRANIK B. 2 0 0 2 0 0 1 1 1 0 1 0 1 0 0 1 0 0 2 0 0 2 Rezultati dvobojev, Ptuj: JK Drava Ptuj - JK Gorišnica 3:4 (30:37) JK Gorišnica - JK Železničar 2:5 (20:50) JK Drava Ptuj - JK Železničar 3:3 (30:30) Posamezni rezultati: JK Drava - JK Gorišnica 3:4 do 60 kg: Matjaž Matjašič - Mitja Kralj 1:0 (10:0) do 66 kg: Adrijan Gomboc - Peter Kuharič 1:0 (10:0) do 73 kg: Simon Mohorovič - Branko Kralj 1:0 (10:0) do 81 kg: Tilen Vidovič - Marjan Majcen 0:1 (0:10) do 90 kg: Damjan Ljubec - Denis Rus 0:1 (0:10) do 100 kg: Ervin Vinko - David Kukovica 0:1 (0:7) nad 100 kg: Nejc Kučan - Damjan Fras 0:1 (0:10) JK Gorišnica - JK Železničar 2:5 do 60 kg: Mitja Kralj - Martin Poklinek 0:1 (0:10) do 66 kg: Peter Kuharič - Nejc Špic 0:1 (0:10) do 73 kg: Branko Kralj - Nermin Dedič 0:1 (0:10) do 81 kg: Marjan Majcen - Dario Rudl 0:1 (0:10) do 90 kg: Denis Rus - Matej Rotvajn 1:0 (10:0) do 100 kg: David Kukovica - bb 1:0 (10:0) nad 100 kg: Damjan Fras - Mitja Jenuš 0:1 (0:10) JK Drava - JK Železničar 3:3 do 60 kg: Adrijan Gomboc - Martin Poklinek 1:0 (10:0) do 66 kg: Simon Mohorovič - Nejc Špic 1:0 (10:0) do 73 kg: Tilen Vidovič - Nermin Dedič 0:0 (0:0) do 81 kg: Danijel Janžekovič - Matej Rotvajn 0:1 (0:10) do 90 kg: Ervin Vinko - Mario Rudl 0:1 (0:10) do 100 kg: Andrej Čuš - bb 1:0 (10:0) nad 100 kg: Nejc Kučan - Mitja Jenuš 0:1 (0:10) Ljubljana: JK Duplek - JK Impol 3:4 (30:37) JK Impol - JK Šiška 4:2 (37:17) JK Duplek - JK Šiška 5:1 (47:10) Celje: JK Sankaku - JK Branik 3:2 (27:20) JK Branik - JK Olimpija 1:5 (10:50) JK Sankaku - JK Olimpija 3:3 (22:25) Rokomet • 2. SRL - vzhod (m) Visoki cilji Gorišničanov, Drava za začetek s Pomurjem Dolgo časa se je čakalo na novi tekmovalni ustroj, ki se je bolj nagibal k enotni drugi ligi, nato pa se je končalo tako, da bodo rokometaši nastopali v dveh drugih ligah (enako kot lani). V vzhodni ligi bosta z našega območja nastopala Moškanjci Gorišnica in ptujska Drava. Oboji bodo to soboto pričeli na domačem parketu in si želijo ugodnega razpleta v uvodnem krogu, ki bi veliko pomenil v psihološkem smislu v nadaljevanju prvenstva. Borba za prvo četverico, ki bo nato nadaljevala prvenstvo v ligi za prvaka, bo potekala med roko-metaši iz Gorišnice, Radeč, kot lanskoletnih 1. B-ligašev, za tretjo in četrto mesto pa naj bi se borili Dol TKI Hrastnik, Dobo-va in vsekakor ptujska Drava. Rokometaši Moškanjcev Go-rišnice so priprave pričeli v začetku avgusta in odigrali osem pripravljalnih srečanj. Gori-šniški rokometaši naj bi sodili za rokometaše Drave iz Ptuja, ki bodo letos ponovno nastopali v 2. rokometni ligi vzhod. Ptujčani stopajo na novo pot, saj bodo letos še bolj pomladili ekipo, ki bo povsem domača in sestavljena na povsem amaterski ravni. Jedro ekipe bodo sestavljali mladinci, ki so še lani nastopali za kadete, letos pa bodo izkušnje nabirali tako v mladinski selekciji kot pri članih. Kar 14 igralcev prve ekipe je namreč letnik 1993, kar pove vse o mladosti in tudi neizkušenosti ekipe. Da pa le-ta ne bi bila povsem brez izkušenj, bodo poskrbeli vratar Maks Dogša, največja okrepitev Ptujčanov v tem prestopnem roku Robert Bezjak in Matej Bračič. Trenerski dvojec, ki bo letos vodil ekipo RK Drava iz Ptuja, sta Milan Baklan in Ladislav Sabo. Ptujčani so po besedah stratega Baklana odlično delali v pripravah, še posebej pa Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave in Gorišnice so se še lani merili v dodatnih kvalifikacijah za obstanek/uvrstitev v 1. B SRL, letos bodo z močno spremenjenima ekipama skupaj tekmovali v 2. SRL - vzhod. med ekipe, ki ne bi smele imeti težav glede uvrstitve v nadaljnji krog tekmovanja. »V novo sezono bomo krenili v nekoliko spremenjeni ekipi, saj so nas zapustili Bračič, Mesarec, Valenko in Bedič, prišla pa sta Klemenčič, Korajžija, vrnil se je Firbas. K delu smo priključili mlade rokometaše. Imeli bomo mlado ekipo, saj bo v ekipi polovica kadra iz naše mladinske šole. Potrudili se bomo, da bi igrali kar najbolje,« je uvodoma dejal trener Moškanjcev Gori-šnice Ivan Hrupič. Po dolgih letih igranja v 1. B SRL se rokometašem iz Gori-šnice v minuli sezoni ni uspelo rešiti obstanka, leto prej so v tekmi za obstanek opravili prav z Dravo. Ivan Hrupič pa je o pričakovanjih v novi sezoni dejal: »Liga bo izenačena in borba za prva štiri mesta bo velika kakor tudi medsebojna srečanja prvih štirih, kjer se bodo točke prenašale v ligo za prvaka. Naši cilji so visoki, kar pomeni uvrstitev v ligo za prvaka ter potem igranje za mesta, ki vodijo v 1. B-ligo. Nobeno srečanje ne bo lahko in se bo moralo igrati maksimalno. Samo s takšnim pristopom je možen uspeh, ki si ga vsi želimo.« Danilo Klajnšek S Pomurjem v Ljudskem vrtu V soboto se začne zares tudi je izpostavil odlično fizično pripravljenost svojih varovancev. Dodaten motiv pred prvenstvenim debijem prav gotovo predstavlja tudi nova športna pridobitev, dvorana Ljudski vrt, ki bo poslej novo domovanje ptujskega moškega rokometnega kluba. »Proti Pomurju v 1. krogu želimo zmagati. Ne le, da želimo, mislim, da je zmaga povsem realen cilj. Ekipo iz Prekmur-ja smo spoznali na turnirju v Radencih in v tistem srečanju smo slavili. Dodaten motiv bo prav gotovo tudi nova dvorana, in če se bo že na naši prvi tekmi zbralo toliko ljubiteljev rokometa kot na pokalu proti Krškemu, bomo zelo zadovoljni. Tudi s poškodbami ni težav, lažje bolečine čuti le mladi Sabo, ki pa bo do sobote na-red,« je o pričakovanjih pred otvoritveno tekmo v novi tekmovalni sezoni povedal ptujski strateg. Kaj pa cilji v prvenstvu nasploh? »Gotovo si ne želimo zasedati mest na začelju lestvice. Svoja pričakovanja pa bi prav gotovo presegli, če bi se nam uspelo uvrstiti med najboljše štiri in priti v končnico. Mislim, da je to ob pomoči kančka sreče povsem realno, toda kljub vsemu se moramo zavedati, da je naša ekipa precej mlada in da je veliko igralcev še brez izkušenj med člani,« je krajši pogovor zaključil Milan Baklan. tp 2 4 2 4 2 3 2 2 2 2 2 2 2 1 2 0 2 0 Odbojka • Pokal Slovenije Kikboks • Mladinsko in kadetsko SP v Beogradu Odločil slab sprejem ZOK Ptuj - Nova KBM Branik 2 2:3 (19, 18, -13, -18, -7) ŽOK Ptuj: Breznik, Vidovič, Kokol, Intihar, Nimac, Zupanič, Vindiš, Kosi, Islamovič, Andjelkovič, Krajnc, Le-skovar. Trenerka: Jasna Zajšek Da je odbojka sila nepredvidljiv šport, je nazorno pokazala pokalna tekma med izenačenima ekipama Ptuja in Nove KBM Branika 2. Domačinke so v prvih dveh nizih igrale zelo solidno v vseh prvinah odbojkarske igre, prav tako niso naredile velikega števila tehničnih napak in so gladko povedle z 2:0 v nizih. Ta visok zaostanek je prebudil Mariborčanke, ki so do konca tekme v glavnem vodile igro in si z energijo, ki so jo kazale na igrišču, bistveno bolj želele zmage. V tretjem nizu so dale pravo malo odbojkarsko lekcijo Ptuj-čankam in jim prepustile le 13 točk, v četrtem, nekoliko bolj izenačenem, pa 18. V odločilnem setu so bile ponovno veliko bolj zbrane gostje in so ga dobile z 15:7. V zadnjih treh setih je bila največja težava v ptujski vrsti sprejem, iz katerega se nato ni mogel razviti kvaliteten napad. Glavno breme skozi vso tekmo je nosila šesterica Breznik, Vidovič, Nihac, Vindiš, Andjekovič in Krajnc, ki jim je nova trenerka Jasna Zajšek poslala v pomoč med tekmo le še Zupaničevo. ŽOK Ptuj je tako proti Mariborčankam izpadel iz pokalnega tekmovanja, iz katerega je že v prvem krogu izpadla druga ptujska ženska odbojkarska ekipa Kurenta. Zanimivo pa je, da se bosta že v prvem krogu 3. slovenske ženske odbojkarske lige prihodnji petek ob 19. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerili med seboj naši ekipi ŽOK Ptuja in Kurenta. DB Jasna Zajšek (trenerka ŽOK Ptuja): »Premagale smo same sebe, saj nam je šlo na začetku zelo dobro, potem pa smo dovolile tekmicam, da so se razigrale in nas premagale. V prihodnje upam, da bomo več trenirale skupaj in da bomo lahko popravile napake ter se za prvenstvo bolje uigrale.« Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ŽOK Ptuj so izgubile prvo tekmo v sezoni. Bowling • Podjetniška liga Kar štirje tesni dvoboji V letošnji ligi se moštva še niso povsem razigrala, saj ekipni rezultai nekoliko zaostajajo za lanskoletnimi. Tokrat je najboljši izid kroga uspel ekipi MO Ptuj (znova proti ekipi Elek-tra, podobno kot v prejšnjem krogu Radio-Tednik). Štiri srečanja so bila zelo izenačena, o končnem izidu pa so odločali posamezni keglji. Prva favorita, VGP Drava in Tames, sta minimalno slavila, Talum in DamoSS ter Radio-Tednik in Čisto mesta pa sta si »pravično« razdelila točke. Med posamezniki se je na vrh tokrat zavihtel Zvonko Čerček (MP Ptuj), iz iste ekipe je tudi četrtouvr-ščena Lea Mohorič. Dva posameznika med najboljšo deseterico ima tudi MO Ptuj (Peter Cafuta in Marjan Varvoda). Rezultati 3. kroga: Mestna občina Ptuj - Elektro Maribor 6:2, Podjetje za stanovanjske storitve - VGP Drava 3:5, Talum - DaMoSS 4:4, GAMA gradnje - MP Ptuj 1:7, Saška bar - Garant zavarovanje 7:1, Radio-Tednik Ptuj - Čisto mesto Ptuj 4:4, Tames - Ilkos Candles 5:3. Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 771, 2. Silvo Strauss (DaMoSS) 758, 3. Sebi Ko-lednik (Ilkos Candles) 715, 4. Lea Mohorič (MP Ptuj, d. o. o.) 707, 5. Peter Cafuta (MO Ptuj) 700, 6. Gregor Miložič (Saška bar), Branko Kelenc (VGP Drava) in Mitja Popošek (Saška bar) vsi 694, 9. Bojan Klinkon (GAMA gradnje) 674, 10. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 672. 1. MESTNA OBČ. PTUJ 2. TAMES 3. SAŠKA BAR 4. RADIO-TEDNIK 5. ILKOS CANDLES 6. VGP DRAVA 7. MP PTUJ, D. O. O. 8. PSS 9. ČISTO MESTO PTUJ 10. TALUM 3 2649 3 2564 3 2585 3 2533 3 2603 2 2620 3 2394 3 2575 3 2523 2 2357 20 161,8 18 162,3 17 160,3 14 160,7 14 155,9 13 158,8 12 148,5 11 156,3 10 153,1 9 150,9 11 DAMOSS 2 2358 7 140,5 12. GARANT ZAVAR. 2 2080 4 140,6 13. ELEKTRO MARIB. 3 2517 2 147,9 14. GAMA GRADNJE 3 1892 1 111,3 Najboljši posamezniki v skupni razvrstitvi: 1. Janez Rakuš (PSS) povprečje 178,3, 2. Jože Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 177,8, 3. Peter Cafuta (MO Ptuj) 174,4, 4. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 173,5, 5. Robert Šegula (Tames) 173,3, 6. Silvo Strauss (DaMoSS) 172, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) in Sebi Kolednik (Ilkos Candles) oba 171,3, 9. Andrej Vajda (DaMoSS) 171,1, 10. Lea Mohorič (MP Ptuj, d. o. o.) 167. Pari naslednjega kroga: ponedeljek, 4. 10., ob 19.00: Mestna občina Ptuj - VGP Drava, Elektro Maribor - Čisto mesto Ptuj, PSS - MP Ptuj, Talum - Tames; torek, 5. 10., ob 19.00: GAMA gradnje - DaMoSS, Saška bar - Ilkos Candles, Radio-Tednik Ptuj - Garant zavarovanje, Talum - VGP Drava (zaostala tekma 1. kroga). JM Tilen Abraham 3. na svetu! Na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu WAKO se je naša mlada reprezentanca odrezala nad pričakovanji! Glavno mesto Srbije je od 19. do 26. septembra v Domu sportova v Novem Beogradu gostilo najboljše mlade borce sveta v kikboksu na VIII. svetovnem mladinskem in IV. kadetskem prvenstvu. Skupno je nastopilo kar 1420 tekmovalcev iz 52 držav, ki so naredili neverjetnih, rekordnih 1870 nastopov. Slovenska odprava je štela 42 tekmovalcev, vodil jih je selektor Bojan Korošec s pomočnikom Tomažem Barado; vodja odprave je bil predsednik KZS Vladimir Sitar. Na SP se je tekmovalo v semi, light in full kontaktu ter glasbenih formah, v K-1 pravilih ter low kicku. Že v torek, 22. 9., so se takoj po otvoritveni slovesnosti začeli kvalifikacijski dvoboji, ki so tra-j ali do četrtka, petek in sobota pa sta bila rezervirana za polfi-nalne in finalne boje. V posamezni kategoriji je bilo prijavljenih od 12 do 30 in več tekmovalcev, tako da je bilo potrebno za uvrstitev v zaključne boje za medalje zmagati kar nekaj borb. To je bilo vse prej kot lahka naloga, saj je bila prisotna resnično vsa svetovna elita in na takih tekmovanjih ni slabih tekmovalcev ali podarjenih borb. Po napornih petih dneh tekmovanja so Slovenci osvojili kar 15 medalj, kar je po mnenju strokovnega vodstva nad pričakovanji. V reprezentanci so nastopali Tilen Abraham, dobitnik bronastega odlična na mladinskem SP v kategoriji nad 69 kg: »S 3. mestom sem zelo zadovoljen - to je nova stopnička na moji športni poti. Res mi je malo zmanjkalo celo za uvrstitev v finale, vendar je osvojitev tretjega mesta na svetu v moji kategoriji izjemen uspeh. Biti član reprezentance in tekmovati s tekmovalci iz vsega sveta je res izjemen občutek in velika vzpodbuda za nadaljnje delo.« Foto: Franc Slodnjak Člani reprezentance Slovenije iz Ptuja: Luka Vindiš, Tilen Abraham in Timi Sitar tudi trije tekmovalci iz Ptuja: Tilen Abraham, Luka Vindiš in Timi Sitar. Ptujčani, ki so vsi nastopali v disciplini semi kontakt, so bili na tekmovanju zelo dobri: - Timi Sitar je v kategoriji mlajših kadetov do 28 kg v osmini finala izgubil proti Jaku Horstu iz Anglije za 2 točki. Timi je borbo pričel odlično, držal neodločen rezultat, nato pa je prišla na plan še njegova neizkušenost in je borbo v zadnjem delu izgubil. Vseeno dobro 10. mesto za njegov prvi nastop na Svetovnem prvenstvu; - Luka Vindiš je v kategoriji starejših kadetov nad 69 kg v 1. krogu premagal Kamila Kle-cha iz Poljske, v četrtfinalu pa je izgubil proti Adamu Farkasu iz Madžarske. Luka je kljub porazu prikazal zelo dobro borbo in na koncu osvojil še vedno dobro 6. mesto; - največji uspeh je med Ptuj-čani dosegel Tilen Abraham. V šestnajstini finala je bil prost, v osmini finala je premagal Thomasa Rea iz Nove Zelandije, v četrtfinalu pa še Marcela Nemetha iz Madžarske. Nato pa je v polfinalu tesno, po podaljšku, s 23:24 izgubil proti Petrosu Konstantinosu iz Grčije in tako osvojil še vedno odlično 3. mesto in bronasto medaljo! V ekipnih borbah sta za reprezentanco Slovenije (ena članica in trije člani) nastopala tudi Tilen Abraham in Luka Vindiš v kategoriji starejših kadetov. Slovenija je v osmini finala premagala ekipo Italije, v četrtfi-nalu pa je za eno točko izgubila proti kasnejšim evropskim prvakom, reprezentanco Italije, ter na koncu osvojila 5. mesto. V reprezentanci so nastopali tudi trije tekmovalci iz Ormoža: Rok Tomažič, Dejan Kociper in Nuša Štefančič: - Rok Tomažič je med mlajšimi kadeti do 37 kg izgubil v šestnajstini finala proti Kor-benu Wondu iz Anglije, Nuša Štefančič pa je prav tako izgubila v šestnajstini finala proti Enyni Clarke v semi kontakti ter Licy Cour iz Irske v light kontaktu. Rok in Nuša sta tako uvrščena na 9. do 16. mesto; - Dejan Kociper je med mlajšimi kadeti do 42 kg v osmini finala premagal Philipa Pollheimerja iz Avstrije, v četrt-finalu pa je po poškodbi moral predati dvoboj proti Madžaru Leventu Csazaru. Dejan je tako osvojil 5. do 8. mesto. Franc Slodnjak Padalstvo • Svetovni pokal Uspešna padalska sezona zaključena S sklepno tekmo za svetovni padalski pokal se je končala tudi letošnja sezona tekem za ptujske padalce. Tako kot vsako leto je tudi letos zadnjo, šesto tekmo gostilo slikovito švicarsko mesto Locarno. V objemu gora in palmovih dreves so fantje ponovno preizkušali sposobnost ohranjanja mirnih živcev in mirne noge. Ker je organizatorjem nekoliko ponagajalo vreme, je bilo speljanih le šest serij. Glede na to, da je bila tekma ves čas napeta in je vsak skok odločal o stopničkah ali pa že o zdrsu na sredino lestvice, smo lahko prepričani, da bi se po dodatnih dveh serijah karte dodobra premešale. Kakorkoli že, Slovenci smo lahko tudi s tokratnim izidom več kot zadovoljni. Minimalne razlike med tekmovalci in pogumna borba Ptujčanov pa so tudi to tekmo naredile izredno razburljivo. Ob koncu »kravžljanja živč-kov«, ko so doskočili še zadnji padalci, je kot najboljša ekipa tekme slavila ekipa Elan iz Lesc. V postavi Roman Karun, Senad Salkič, Borut Erjavec, Domen Vodišek in Irena Avbelj so blesteli s pičlimi 35 centimetri. Drugo mesto so zavzeli Nemci z ekipo Sportfördergruppe (42 cm), tretje pa madžarski Szolnok (44 cm). Fantje iz Aerokluba Ptuj so si s 53 centimetri prislužili deseto mesto. V tokratni postavi so bili Peter Balta, Boris Janžekovič, Gorazd Vindiš, Aleksander Čuš in Tonček Gregorič. Med posamezniki se je pri moških na najvišjo stopničko povzpel Nemec Stefan Wiesner z neverjetnim rezultatom, saj je po šestih serijah nabral le tri centimetre. Na drugi stopnički je bila gneča, saj si jo je Leščan Senad Salkič delil z Avstrijcem Chritianom Au-swögerjem in Poljakom Rafalom Zgierskim (4 cm). Naši fantje so skakali precej dobro, a v hudi konkurenci vendarle proti koncu tekme morda nekoliko prepovršno. Najboljši med njimi, Peter Bal-ta, je pristal na 19. mestu, Aleksander Čuš na 26., Gorazd Vindiš na 48., Boris Janžekovič na 62. in Tonček Gregorič na 67. mestu. Napeto je bilo tudi v ženski konkurenci. Zmagala je Fran- cozinja Deborah Plat z osmimi centimetri, z neznatnim zaostankom enega centimetra je Slovenka Irena Avbelj stala na drugem mestu, na tretjem pa domačinka Erica Franz z desetimi. Po koncu zadnje tekme, ko se vsi rezultati vseh šestih tekem letošnje sezone seštejejo in se padala pospravijo, smo lahko povsem zadovoljni z bero rezultatov. Med ekipami so zlato osvojili Madžari, srebro so pobrali Italijani, bron pa ekipa Elan iz Lesc. Naši fantje iz ekipe Ptuj 1 so pristali na dobrem devetem mestu. Po šestih tekmah je v moški konkurenci najviše stopil Madžar Istvan Asztalos, stopničko nižje Nemec Stefan Wiesner, na tretjo pa Senad Salkič, Slovenija. Med ženskami sta bili tudi v skupnem seštevku med najboljšimi Leščanka Irena Avbelj in tokrat tretja Deborah Plat, na mesto Švicarke pa je stopila Nemka Annett Lücker. Ob koncu tekmovanja za svetovni pokal je treba povedati, da je v letošnji sezoni tekmovalo kar 63 ekip, od tega 99 članov, 67 veteranov, 62 žensk in 28 mladincev! Vesna Osterc V članku o tekmovanju za Ptujski pokal je bilo zapisano, da je prvo mesto zasedel Peter Balta, drugo pa Aleksander Čuš. Oba tekmovalca sta sicer res imela enako število centimetrov, a je po točkah vendarle zmagal Aleksander Čuš. Za napako se opravičujemo. Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Zavrč zmagal še šestič zapored Športni napovednik 3. SNL - vzhod V sredo so bila odigrana prestavljena srečanja (zaradi obilnih padavin pred dnevi) 5. kroga. Na vrhu prvenstvene razpredelnice ni prišlo do sprememb, saj je vodeči Kovinar iz Štor slavil v Dravogradu. Tudi njihov zasledovalci, nogometaši Od-rancev, so bili uspešni v Šentjurju, kjer so zmago potrdili z zadetkom dve minuti pred koncem srečanja. Nekoliko presenetljivo je izgubil Malečnik proti Čardi: domačini so dobro pričeli, gostje pa so v drugem polčasu izkoristili številno prednost dveh igralcev v polju. Nogometaši Stojncev so gostovali v Zrečah in relativno visoko izgubili. Srečanje so odigrali bistveno oslabljeni, saj so zaradi kartonov manjkali Kokot, Krajnc, Milošič in Turkuš. Vztrajno po prvenstveni razpredelnici napredujejo nogometaši iz Veržeja, ki so tokrat ugnali Tromejnik. REZULTATI 5. KROGA: Simer Šampion - Aha Emmi Bistrica 2:2 (odigrano 19. 9.), Tehnostroj Veržej - Tromejnik G-Kalamar 3:1 (2:1), Koroška Dravograd - Kovinar Štore 2:3 (1:2), MU Šentjur - Odranci 0:2 (0:1), Zreče - Stojnic 4:0 (2:0), Malečnik - Čarda 1:3 (1:1). Srečanje Grad - Paloma bo odigrano v sredo, 6. 10. Foto: Črtomir Goznik ZAVA Gerečja vas in Boč sta se razšla z neodločenim izidom. 1. KOVINAR STORE 6 5 1 0 15:7 16 4 1 1 20:9 13 3 1 2 10:10 10 2. ODRANCI 3. MALEČNIK 4. ZREČE 5. ČARDA 6. TEH. VERŽEJ 7. PALOMA 8. K. DRAVOGRAD 6 9. TROMEJNIK 6 10. SIMER ŠAMP. 6 11. GRAD 6 12. A. E. BISTRICA 6 13. STOJNCI 6 14. ŠENTJUR 6 2 3 1 7:4 8:6 3 0 3 12:17 2 3 1 2 2 1 2 2 2 2 2 2 5:4 9:10 1 3 2 10:11 9:10 16:16 8:15 4:14 1 3 1 1 1 4 1 1 4 0 1 5 ZREČE - STOJNCI 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Trunkl (14), 2:0 Pučnik (42), 3:0 Čander (70), 4:0 Čander (74) STOJNCI: Zajc, Janžekovič, Topo-lovec (od 46. Roškar), Ratek, Leben, Klinger, Meznarič (od 71. Gajšek), Golob, Fridauer, Nežmah, Meznarič. Trener: Robert Težački. Štajerska liga V sredo so bile odigrane prestavljene tekme petega krogu, novo zmago pa so dosegli nogometaši Zavrča, ki so slavili v Limbušu proti novincu v ligi. Gostje so veliko dela opravili že v prvem polčasu, ko so po-vedli 0:2. Domačini so jih ogrožali, ko so znižali na 2:3, vendar je obramba Zavrča vzdržala vse nadaljnje poskuse domačinov. Za nameček je zmago v sodnikovem podaljšku potrdil Peter Murko. V Podvincih so gledalci videli sedem zadetkov. V prvem polčasu so domačini še držali korak z Rušani, tudi vodili 2:1, v drugem delu igre pa popustili in prejeli tri zadetke. Tekma je bila zelo »borbena«, saj je sodnik kar devetkrat pokazal rumene kartone. Nogometaši iz Gerečje vasi so srečanje proti Boču iz Poljčan končali z desetimi igralci (v 81. minuti je bil izključen Hertiš), a iztržili točko. Izenačujoči zadetek je dosegel rezervist Matej Benko. Za majhno presenečenje so poskrbeli nogometaši iz Rogaške Slatine, ki so premagali Peco ter tako pomagali vodečemu Zavrču, ki se je otresel enega izmed zasledovalcev. Vprašanje pa je, kako dolgo bo »mrtvi tek« vzdržal Šoštanj, ki ima sicer tekmo manj. REZULTATI 5. KROGA: Mons Claudius - Koroške gradnje 5:2 (2:1), Podvinci - Pohorje 2:5 (2:2), GIC Gradnje Rogaška - Peca 1:0 (0:0), ZAVA Gerečja vas - Boč Poljčane 1:1 (0:1), Marles Hiše - Zavrč 2:4 (0:2). Srečanje Tehnotim Pesnica - Carrera Optyl Ormož bo odigrano v sredo, 6. oktobra, srečanje Šoštanj - Šmarje pri Jelšah pa v sredo, 13. 10. 1. ZAVRČ 6 6 0 0 21:4 18 2. ŠOŠTANJ 5 4 0 1 22:4 12 3. POHORJE 6 4 0 2 18:9 12 4. PECA 6 3 1 2 8:8 10 5. TEH. PESNICA 5 3 0 2 10:8 9 6. ŠMARJE PRI J. 5 2 2 1 16:9 8 7. BOČ POLJČANE 6 2 2 2 11:11 8 8. C. O. ORMOŽ 5 2 2 1 7:10 8 9. MONS CLAUD. 6 2 0 4 8:10 6 10. ZAVA GER. VAS 6 1 3 2 7:13 6 11. GIC ROGAŠKA 6 2 0 4 6:20 6 12. PODVINCI 6 1 3 2 7:12 5 13. MARLES HIŠE 6 1 0 5 7:19 3 14. KOROŠKE G. 6 0 1 5 4:15 1 ZAVA GEREČJA VAS -BOČ POLJČANE 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Šket (8), 1:1 Benko (68) ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Kaisesberger, Draškovič, Sagadin, Čeh (od 46. Lončarič), Šešo (od 75. Vnuk), Kukec, Nedižavec (od 30. Benko), Gerečnik, Hertiš, Kokot. Trener: Franc Žitnik. MARLES HIŠE - ZAVRČ 2:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Čeh (15. z 11 m), 0:2 Lenart (41), 0:3 Antolič (52), 1:3 Verdnik (56), 2:3 Ruis (62), 2:4 Murko (93) ZAVRČ: Golob, Gabrovec (od 46. Vinkovič), Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Marinič, Darmopil, Čeh (od 46. Šnajder), Fridl, Murat (od 46. Antolič). Trener: Miran Emeršič. PODVINCI - POHORJE 2:5 (2:2) STRELCI: 0:1 Hriberšek (5), 1:1 Kupčič (16. z 11 m), 2:1 Toplak (36), 2:2 Ladinek (38), 2:3 Ladinek (54), 2:4 Hriberšek (72), 2:5 Hriberšek (91) PODVINCI: Šeruga, Šebela, Ku-serbanj (od 59. Ivančič), Hauptman, Marinič (od 77. Mulej), Brumen, Novak, Petrovič, Kupčič (od 77. Pože-gar), Kokot, Toplak. Trener: Damjan Bezjak. Danilo Klajnšek Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14, dekleta U-17 1. SML REZULTATI 8. KROGA: NS Poli Drava - HIT Gorica 1:4, NŠ R. Koren Dravograd - Aluminij 0:0, Mura 05 - Koper 0:3, Bravo Publikum - Maribor 2:2, Domžale - CM Celje 1:3, Nissan Ferk Jarenina - Simer šampion 0:1, Rudar Velenje - Olimpija 1:0, Triglav - IB Interblock 0:1. 1. CM CELJE 8 7 1 0 26:9 22 2. IB INTERBLOCK 7 6 0 1 16:7 18 3. MARIBOR 8 5 2 1 23:11 17 4. SIMER ŠAMP. 8 5 12 18:8 16 5. DOMŽALE 7 5 0 2 19:9 15 6. HIT GORICA 8 4 13 18:13 13 7. RUDAR VELENJE 7 4 1 2 14:9 13 8. KOPER 7 3 2 2 16:12 11 9. ALUMINIJ 8 3 2 3 18:16 11 10. POLI DRAVA 7 3 2 2 12:15 11 11. TRIGLAV 8 3 14 12:16 10 12. B. PUBLIKUM 8 2 1 5 9:18 7 13. MURA 05 8 2 0 6 10:19 6 14. OLIMPIJA 8 116 7:16 4 15. NŠ R. KOREN 8 0 1 7 5:25 1 16. JARENINA 7 0 0 7 2:22 0 NŠ R. KOREN DRAVOGRAD -ALUMINIJ 0:0 ALUMINIJ: Duh, Holcman (Cesar), Hočevar, Greifoner, Ostroško, Pola-jžer (Letonja), Horvat (Korpar), Petek, Tisaj, Vindiš, Perger (Strel). Trener: Primož Gorše. NŠ POLI DRAVA - HIT GORICA 1:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Bremec (24), 0:2 Dornik (62), 0:3 Praprotnik (75), 1:3 Ljubec (87), 1:4 Jakovljevič (90) NŠ POLI DRAVA: Frlež, Goričan, Perger, Mlinarič (M. Roškar), Topol-nik, Zdovc, Kajtazi, Ljubec, Sitar, Pernek (Janžič), Pauko (B. Roškar). Trener: Tomislav Grbavac. 1. SKL REZULTATI 8. KROGA: Poli Drava - HIT Gorica 3:1, NŠ R. Koren Dravograd - Aluminij 0:0, Mura 05 - Koper 0:4, Bravo Publikum - Maribor 2:0, Domžale - CM Celje 1:0, Jarenina - Simer šampion 3:0, Rudar -Olimpija 2:2, Triglav - Interblock 1:2. 1. DOMŽALE 7 6 1 0 9:0 19 2. MARIBOR 8 5 0 3 14:10 15 3. MURA 05 8 4 2 2 11:10 14 4. IB INTERBLOCK 7 4 1 2 15:7 13 5. CM CELJE 8 3 3 2 11:6 12 6. KOPER 7 4 0 3 14:12 12 7. NŠ R. KOREN 8 3 3 2 11:10 12 8. NŠ POLI DRAVA 7 4 0 3 11:10 12 9. HIT GORICA 8 3 2 3 12:11 11 10. RUDAR V. 7 3 2 2 11:10 11 11. OLIMPIJA 8 2 4 2 8:8 10 12. F. JARENINA 7 2 2 3 8:6 8 13. TRIGLAV 8 2 2 4 11:15 8 14. BRAVO PUBL. 8 1 4 3 7:9 7 15. ALUMINIJ 8 0 4 4 5:17 4 16. SIMER ŠAMP. 8 0 0 8 3:20 0 NŠ POLI DRAVA - HIT GORICA 3:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Stubelj (37), 1:1 Kočar (40), 2:1 Kočar (44), 3:1 Kočar (52) NŠ POLI DRAVA: Zorko, Habith, Jaušovec, Leskovar, Zajc, Kajzer, Le-gčevič, A. Krajnc (Ž. Krajnc), Trep, To-pič (Korpič), Kočar (Zupanič). Trener: Damjan Vogrinec. NŠ R. KOREN DRAVOGRAD -ALUMINIJ 0:0 ALUMINIJ: Hamer, Leskovar, Gerečnik, Klobučar, Dvoršak-Špehar, Cafuta, Damše (Planinšek), Šešo (Špehonja), Goljat (Koren), Sagadin, Vujisič. Trener: Silvo Berko. Liga U- 14 vzhod REZULTATI 8. KROGA: Aluminij -Tehnostroj Veržej 3:0, Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava 0:1, CM Celje - Rudar Velenje 3:2, Maribor -Brežice 9:0, Mura 05 - Mozirje 6:0, Železničar - NŠ R. Koren Dravograd 1:2, Simer šampion - Pobrežje 3:4, Dravinja - Malečnik 6:0. 1. MARIBOR 8 7 1 0 46:2 22 2. CM CELJE 8 7 1 0 39:9 22 3. NŠ POLI DRAVA 8 6 2 0 25:7 20 4. F. JARENINA 8 5 12 16:6 16 5. MURA 05 8 5 0 3 28:11 15 6. NŠ R. KOREN 8 4 3 1 18:5 15 7. ALUMINIJ 8 4 1 3 21:18 13 8. RUDAR V. 8 4 0 4 31:13 12 9. POBREŽKE 8 3 3 2 15:11 12 10. DRAVINJA 8 3 1 4 13:8 10 11. SIMER ŠAMP. 7 3 13 17:13 10 12. MALEČNIK 8 2 0 6 7:50 6 13. TEH. VERŽEJ 8 1 0 7 7:31 3 14. MOZIRJE 8 0 2 6 6:33 2 15. ŽELEZNIČAR 8 0 1 7 7:32 1 16. BREŽICE 7 0 1 6 7:54 1 ALUMINIJ - TEHNOSTROJ VERŽEJ 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Ornik (11), 2:0 Leva (40), 3:0 Novak (58) ALUMINIJ: Janžekovič (Šešo), Zorec, Leva, Ahec, Vajda, Hreljič (Krajnc), Brodnjak (Klanjšek), Knez (miložič), Novak, Mesarič, Ornik (Meznarič). Trener: Borut Kolar. NISSAN FERK JARENINA - NŠ POLI DRAVA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Hameršak (46) NŠ POLI DRAVA: Šrajner, Sitar, Krajnc, Gale, Šoštarič, Petek, Rogi-na, Zdovc (Majerič), Hameršak (Šalamun), Vrbanec, Brec (Fleten). Trener: Gorazd Beranič. Dekleta U-17 VNAPREJ ODIGRANA TEKMA 4. KROGA: Maribor - Cirkulane 10:0. 1. BRINJE 3 3 0 0 30:4 9 2. VELESOVO 3 2 1 0 25:5 7 3. POMURJE BEL. 3 2 1 0 20:3 7 4. MARIBOR 4 2 0 2 15:5 6 5. SLOV. GRADEC 3 0 0 3 5:17 0 6. CIRKULANE 4 0 0 4 2:63 0 MARIBOR - CIRKULANE 10:0 (7:0) CIRKULANE: Maja Kokot, Andreja Pajnkiher, Andreja Glavica, Zdravka Miložič, Valentina Križnjak (Erika Kolednik), Mojca Preložnik, Marina Hutinski, Larisa Šic, Sara Gorenjak, Monja Šic, Nuša Pernat. Trener: Mitja Vidovič. DK Nogomet 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - Maribor, Rudar Velenje- CM Celje; SOBOTA ob 20.00: Nafta - Olimpija, Domžale- Pri-morje; NEDELJA ob 16.00: Triglav Gorenjska - Luka Koper. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Dravinja Kostroj - Roltek Dob, IB Interblock - Šmartno 1928; NEDELJA ob 15.00: Labod Drava - Mura 05, Bela krajina - Aluminij, Krško - Garmin Šenčur. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Koroška Dravograd - Tehnostroj Veržej, MU Šentjur- AHA EMMI Bistrica, Zreče - Odranci, Malečnik - Paloma; NEDELJA ob 15.00: Čarda - Stojnci, Grad - Kovinar Štore, Simer šampion - Tromejnik G Kalamar. ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: ZAVA Gerečja vas - Peca, Tehnotim Pesnica - Boč Poljčane, GIC Gradnje Rogaška - Mons Claudius, Šoštanj - Pohorje, Marles hiše - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 16.00: Carrera Optyl Ormož - Zavrč, Podvinci - Koroške Gradnje. 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Apače - Rogoznica, Središče -Pragersko; NEDELJA 10.30: Lovrenc - Oplotnica; NEDELJA ob 15.00: Gorišnica - Bukovci, Dornava - Skorba, Hajdina - Videm. 2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Makole - Tržec, Podvinci Agro-center Ptuj - Spodnja Polskava, Slovenja vas - Leskovec, Hajdoše -Cirkulane; NEDELJA ob 15.00: Markovci - Zgornja Polskava, Grajena - Podlehnik. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 - VZHOD: PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Grajena - Dornava, Bukovci - Prepolje, Videm - Skorba. VETERANI 35 - ZAHOD: PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Pragersko - Mons Claudius, Boč - Hajdina, Podlehnik - Polskava, Pohorje Oplotnica - Lovrenc. VETERANI 40: PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Podvinci - Gorišnica, Apače - Tržec, Zgornja Polskava - Markovci. 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 5. KROGA: Dornava - Krka (nedelja ob 11.00), Pomurje Beltinci - Velesovo Kamen Jerič, HV TOUR Slovenj Gradec - Jevnica, Maribor - Rudar Škale. DEKLETA U-17 6. KROG: Cirkulane - Pomurje Beltinci (v soboto ob 13.00). 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 9. KROG: Aluminij - Mura 05 (v soboto ob 15.30), IB Interblock - NŠ Poli Drava (v soboto ob 16.00). 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 9. KROG: Aluminij - Mura 05 (v soboto ob 13.30), IB Interblock - NŠ Poli Drava (v soboto ob 14.00). LIGA U-14 VZHOD 9. KROG: NŠ Poli Drava - Mura 05 (v soboto ob 11.00), Malečnik -Aluminij (v soboto ob 12.00). ROKOMET 1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA PARI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše (v soboto ob 19.00), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško, Šmartno - Trimo Trebnje, Gorenje - Maribor Branik, Slovenj Gradec - Krka, Loka - Slovan. 1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA PARI 3.KROGA: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj (v soboto ob 19.00), Casino Izola - Celje Celjske mesnine, Piran vrtovi Istre - Olimpija, Krim Mercator - Žalec, Krka - Veplas Velenje. 1.B SLOVENSKA MOŠKA LIGA PARI 2. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Krško (v soboto ob 19.00), Grča Kočevje - Alples Železniki, Mokerc Ig - Sviš Pekarne Grosuplje, Sevnica - Škofljica, Ajdovščina - Grosuplje, Celje Pivovarna Laško B - Istrabenz plini Izola. 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD PARI 1. KROGA: Drava - Pomurje (sobota v ŠD Ljudski vrt ob 19.00), Moškanjci Gorišnica - Arcont Radgona (sobota ob 19.30), Dobova -Radeče MIK Celje, Dol TKI Hrastnik - Brežice. KEGLJANJE 2. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD 3. KROG: Drava Deta Center - Komcel (v soboto ob 13.30 na kegljišču Deta Centra na Ptuju). 3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD 3. KROG: Drava Deta Center - Litija 2001 (v soboto ob 17. 30 na kegljišču Deta Centra na Ptuju). Danilo Klajnšek Strelstvo • 3. Univerzitetno SP Vroclav, Poljska Športni napovednik NAMIZNI TENIS 1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA PARI 2. KROGA: Rakek - Ptuj, Kema Puconci - Muta, Edigs Mengeš - Sobota, Finea Maribor - Tempo Velenje, Krka - Ilirija. 1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA PARI 2. KROGA: Iskra Avtoelektrika - Ptuj, Sobota - Muta, Fužinar Interdiskont - Kajuh Slovan, Ljubljana - Logatec, Ilirija - Arrigoni. 3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA 2. KROG: Šternmatik Cirkovce - Vrhnika (v soboto ob 10. v ŠD Cirkov-ce), Šternmatik Cirkovce - Preserje (v soboto ob 16.00 v ŠD Cirkovce). Danilo Klajnšek Planinski kotiček Po Levstikovi poti od Litije do Čateža Sobota, 13. november 2010 Ponovno smo vstopili v jesenski čas, ko se gozdovi in vinogradi odenejo v zlato rumene barve. Narava nas obogati s svojimi darovi in prav prijetno se je podati po planinskih poteh, ki sedaj vabijo predvsem v sredogorje. Pred nami je tudi čas martinovega, ko sv. Martin iz mošta naredi vino. Planinci in ljubitelji pohodništva že vrsto let ta praznik proslavimo s pohodom po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot poteka iz Posavskega hribovja med dolenjske griče, kot jo je opisal znani slovenski literat Fran Levstik. Po njegovih stopinjah vabimo tudi vas. Udeleženci popotovanja se zberemo v soboto, 13. novembra, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali čez Trojane v Litijo. Celotna pot je dolga 21 kilometrov, zato se bomo razdelili v dve skupini. Nekateri bodo prehodili celotno pot. Za vse, ki si želite nekoliko manj hoda, bomo organizirali prevoz do Liberge, od koder je do cilja tri ure zmerne hoje. Zaključek pohoda bo na Čatežu, kjer se obeta veliko planinsko rajanje. V Ptuj se vrnemo do 19.30. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na številnih stojnicah ob poti. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša 12,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 9. novembra 2010, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek med 14. in 16. ter petek med 17. in 19. uro oziroma do zasedbe 30 mest. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. 10. tradicionalni pohod po Stoperški planinski poti Planinsko društvo Donačka gora iz Stoperc prireja v soboto, 9. 10., že 10. tradicionalni pohod po dopolnjeni stoperški planinski poti, ki se ga bomo udeležili tudi ptujski planinci. Pot je markirana in za ta pohod posebej označena s smernimi tablami. Potekala bo od gostišča Litož v Stopercah, kjer je štart med 8.00 in 8.30, do Ložnega, gostišča Zelena dolina (topla malica in druge dobrote!) mimo cerkvice sv. Ane, Fiderškovega vrha (pečeni kostanji!) do gostišča Winettu, kjer bo zaključek pohoda z živo glasbo. Hoje bo za približno 5 ur. Zbor udeležencev bo v soboto, 9. 10., ob 7.30 pred Železniško postajo Ptuj, od koder se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Stoperce do Litoža. Tam bo možno kupiti dnevnik pohoda in vodnik po stoperški planinski poti ter plačati štartnino 6 evrov (ta vključuje malico, kostanj in organizacijske stroške). Vodnik, markacije in prijazne besede domačinov nas bodo vodili po poti, ki v jesenskem času nudi vse tisto, kar nam mnogi likovni in besedni umetniki ponujajo pod naslovom »Neujemljive podobe jeseni«. Res se ne dajo ujeti na papir, dajo pa se občutiti, doživeti in shraniti v spomin za tiste trenutke, ko potrebuješ lep spomin. Za pohod bo potrebna planinska oprema za lažjo pot (planinski čevlji, ustrezna oblačila, palice po želji). Cena izleta je 5 evrov za prevoz, ki ga udeleženec plača prevozniku. Hrana in pijača iz nahrbtnika ali ob poti in na cilju (okusne postrvi!). Zaradi organizacije prevoza se morajo udeleženci prijaviti vodji izleta Tonetu Purgu na tel: 031 331 042 do petka, 8. 10. Vabljeni! Nogomet • MNZ Ptuj 1. liga MNZ Ptuj 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI ZAOSTALEGA 4. KROGA: Bukovci -Rogoznica 3:0, Lovrenc - Skorba 0:0, Apače -Videm 4:0, Dornava - Pragersko 4:0, Hajdina - Središče ob Dravi 0:1, Go- REZULTATA ZAOSTALEGA 4. KROGA: Podvinci Agrocenter Ptuj -Leskovec 5:0, Makole -Zgornja Pol-skava 3:0. rišnica - Oplotnica 1:1 odigrano 19. 1. TRŽEC 5 5 0 0 19:10 15 septembra. 2. GRAJENA 5 4 1 0 22:4 13 1. SREDIŠČE 5 5 0 0 14:2 15 3. PODVINCI A. P. 5 4 0 1 19:5 12 2. SKORBA 5 4 1 0 CM Črf 13 4. MAKOLE 5 4 0 1 12:5 12 3. HAJDINA 5 3 1 1 8:3 10 5. CIRKULANE 5 3 0 2 7:9 9 4. DORNAVA 5 3 0 2 11:6 9 6. PODLEHNIK 5 2 1 2 15:10 7 5. BUKOVCI 5 3 0 2 9:9 9 7. MARKOVCI 5 2 0 3 7:13 6 6. LOVRENC 5 2 2 1 7:4 8 8. LESKOVEC 5 2 0 3 7:17 6 7. OPLOTNICA 5 2 2 1 7:5 8 8. APAČE 5 1 1 3 9:11 4 9. ZG. POLSKAVA 5 1 1 3 7:13 4 9. PRAGERSKO 5 1 0 4 8:17 3 10. SLOVENJA VAS 5 0 2 3 2:6 2 10. ROGOZNICA 5 0 2 3 4:10 2 11. HAJDOŠE 5 0 1 4 4:19 1 11. GORIŠNICA 5 0 2 3 3:12 2 12. SP. POLSKAVA 5 0 0 5 6:16 0 12. VIDEM 5 0 1 4 3:11 1 Danilo Klajnšek Uroš Mohorko z izboljšanim osebnim rekordom Kidričevski strelec Uroš Mohorko, študent 1. letnika fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, smer Računalništvo in informacijske tehnologije, je od 12. do 19. septembra nastopal na 3. univerzitetnem svetovnem prvenstvu v Vroclavu na Poljskem in bil zelo uspešen. Uroš je v svoji najmočnejši disciplini standardne zračne puške dosegel 579 krogov, izboljšal svoj osebni rekord in v konkurenci 39 strelcev iz 16 držav osvojil dobro 27. mesto. Uroš je streljanje začel dobro s serijo 96 krogov, v nadaljevanju je v naslednjih treh serijah izjemno dvignil ritem streljanja in dosegel po 98, 99 in 98 krogov ter je bil v delnem seštevku uvrščen že med najboljšo pet-najsterico. Vendar je bil takšen visok ritem prevelik zalogaj za mladega Kidričana, ki še nima toliko izkušenj z največjih mednarodnih tekmovanj, to pa je vzelo svoj davek v peti seriji, kjer je z 92 krogi izgubil stik z najboljšimi. Pred zadnjo serijo se je Uroš le uspel umiriti, se zbral in s solidnim zaključkom 96 krogov tekmovanje končal na 27. mestu, z novim osebnim rekordom 579 krogov. Nastopal pa je tudi z MK-puško 60 strelov leže, kjer je s 571 krogi, v zahtevnih in težkih vetrovnih Foto: Simeon Gönc Uroš Mohorko med treningom z MK-puško 60 strelov leže na strelišču v Kidričevem pogojih, osvojil 36. mesto. Po tekmovanju nam je kidri-čevski bruc zaupal, da je bil glavni cilj nastopov v Vroclavu predvsem nabiranje izkušenj in potrditev dobrega dela na treningih. Z zračno puško je povsem izpolnil svoja pričakovanja, nagrado za uspešen nastop pa dočakal v obliki izboljšanja svojega osebnega rekorda. Z MK-puško je sicer pričakoval nekaj krogov višji rezultat, kar bi bilo na nivoju njegovih treningov v zadnjem mesecu pred prvenstvom, boljšo uvrstitev pa so mu preprečili težki vremenski pogoji, v katerih se ni najbolje znašel. Po koncu streljanja je v analizi ugotovil, da bi moral ustrezno korigirati namerilne naprave, s čimer bi nadoknadil to manjkajočo razliko v krogih. Z nastopi svojega varovanca je bil zelo zadovoljen tudi klubski trener SD Kidričevo, Gora-zd Maloič, ki se je zavedal, da bo konkurenca na prvenstvu na Poljskem izjemna, kljub Uroševi skromni mednarodni kilometrini pa meni, da se je zelo hrabro boril in dosegel optimum svoje trenutne pripravljenosti v obeh disciplinah. V obeh omenjenih disciplinah je nastopal tudi drugi slovenski strelec in najboljši mladinec pretekle sezone Ra-dovljičan Grega Potočnik, ki je najboljšo uvrstitev dosegel v svoji najmočnejši disciplini zračne puške, kjer se mu je uvrstitev v finale izmuznila iz rok po dodatnih kvalifikacijah. Najboljši slovenski nastop je dosegel Klemen Tomaševič iz Železnikov, ki si je edini od četverice slovenskih strelcev priboril finalni nastop. Z uvrstitvami pa nikakor ni bila zadovoljna Živa Dvoršak, ki se je z zračno puško uvrstila na 38. mesto, v trojnem položaju pa je osvojila 27. mesto. Rezultati: Rezultati zračna puška moški: 1. Tino Mohaupt NEM, 594 + 103,8 = 697,8 2. Karolis Girulis LIT, 593 + 103,1 = 696,1 3. Jeremy Monnier FRA, 592 + 102,7 = 694,7 9. Grega Potočnik SLO, 589 + SO 49,9 27. Uroš Mohorko SLO, 579 krogov Rezultati MK puška 60 leže, m: 1. Etienne Germond FRA, 595 + 104,6 = 699,6 2. Peter Hari MAD, 596 + 102,8 = 698,8 3. Sam Andersson ŠVE, 593 + 102,7 = 695,7 27. Grega Potočnik SLO, 582 36. Uroš Mohorko SLO, 571 Simeon Gonc Kolesarstvo • DP osnovnih in srednjih šol Luka Sagadin najboljši med letniki 1999 V sredo je v organizaciji KK Perutnina Ptuj pri Termah Ptuj potekalo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol. Mladi so se merili na 4,1 km dolgi trasi od Term Ptuj do Slovenje vasi. Skupno je nastopilo več kot 130 tekmovalcev iz vse Slovenije, pri dekletih je bila konkurenca skromna. Nekaj tekmovalcev iz šol na širšem ptujskem področju se je povzpelo tudi na zmagovalne stopničke: zmage se je v konkurenci letnikov 1999 veselil Luka Sagadin (OŠ Cirkovce), tretji mesti pa sta zasedla Nastja Glavica (OŠ Olge Meglič, letniki 1999) in Matic Širec (Elektro in računalniška šola Ptuj, letniki 1995). Zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah: letniki 1999: 1. Luka Sagadin (OŠ Cirkovce); letniki 1998: 1. Martin Lavrič (OŠ Danile Kumar Ljubljana); letniki 1997: 1. Gorazd Per (OŠ Marjeta); letniki 1996: 1. Luka Pajk (OŠ Fer-da Vesela Šentvid pri Stični); letniki 1995: 1. Blaž Šuštar (Gimnazija Šiška); letniki 1994: 1. Martin Otoničar (ŠC Postojna); letniki 1993: 1. Žiga Marolt (Gimnazija Šiška); letniki 1992: 1 Andrej Rajšp (Lesarska šola Maribor). JM «HM * ■ \ g HMKte i Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica med dečki, letniki 1999: Martin Tominc (OŠ dr. Divača, 2. mesto), zmagovalec Luka Sagadin (OŠ Cirkovce) in Nastja Glavica (OŠ Olge Meglič); levo je Marjan Lenartič. Rokomet • Mlajše kategorije 3 : 2 v ormoško-celjskih obračunih Mlajši dečki B (1999 letniki): odličen 2. polčas Ormožanov Celje - Jeruzalem 11:25 (5:10) V 1. polčasu so igralci Jeruzalema zaradi velike treme odigrali pod svojimi sposobnostmi. V nadaljevanju je stekla igra v napadu in Jeruzalem je visoko ugnal sovrstnike Celja. V 2. krogu se bosta v petek, 1. oktobra, ob 19.30 na Hardeku pomerili A in B ekipa Jeruzalema letnikov 1999 in mlajši. Mlajši dečki A (1998): odlični državni prvaki, Celjani pregrobi Celje - Jeruzalem 19:26 (8:15) Domači so trenutnim državnim prvakom parirali le do izida 5:5, nato pa so Ormožani prikazali odlično igro in povedli s kar 17:8. Gostitelji so v 2. polčasu izgubili živce in se predstavili z grobo igro, ki je sodnika Kotošek ter Martinšek nista ustrezno sankcionirala. Zaradi poškodb so tekmo predčasno končali Horvat, Ozmec, Sok. V naslednjem krogu, v petek, 1. oktobra, ob 18.30 na Hardeku go- stuje Radgona. Starejši dečki B (1997 letniki): Do zmage lažje od pričakovanega Jeruzalem Gorišnica - Celje PL 31:25 (17:14) Združena ekipa Jeruzalema in Gorišnice je proti Celjanom odigrala slabo tekmo in ima v svoji igri še veliko rezerv. V naslednjem krogu so starejši dečki B Jeruzalema Gorišni-ce prosti. Starejši dečki A (1996 letniki): Državni prvaki premočan tekmec Gorišnica Jeruzalem - Celje PL 26:38 (12:18) Trenutni državni prvaki iz Celja so bili premočan tekmec za zasedbo Gorišnice Jeruzalema, ki se je prikazala v borbeni luči. V 3. krogu ekipa Gorišnice Jeruzalema gostuje na Ptuju. Kadeti (letniki 1994): odličen odpor Celjanom; huda poškodba Zemljiča Jeruzalem Gorišnica - Celje PL 24:28 (13:15) V vročem vzdušju so bili kadeti Jeruzalema in Gorišnice zelo blizu senzacije, saj so v 45. minuti vodili z 19:17. V samem zaključku tekme pa je odločila daljša celjska klop. Na tekmi se je težje poškodoval Primož Zemljič, ki bo kar nekaj časa odsoten z rokometnih igrišč. Želimo mu čim boljše okrevanje. Prvo ime tekme je bil vratar domačih Matic Šulek, ki je odlično branil že v 1. krogu proti Slovenj Gradcu. V soboto, 2. oktobra, zasedba Jeruzalema Gorišnice gostuje pri sosedih iz Ptuja. KU Celjanke dvakrat zmagale s Ptujčankami Starejše deklice: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Celje Celjske Mesnine17:25 (9:12) Mlada ptujska dekleta so odigrala tekmo 2. kroga prvenstva in izgubila proti favorizirani ekipi iz Celja. Domačo ekipo sestavljajo pretežno dekleta letnik 1997, pri Celju pa je bila cela postava letnic 1996. Domači trener je bil zadovoljen s pristopom, igro pa bo še treba izboljšati, če bodo želele konkurirati leto starejšim igralkam. V soboto, 2. 10., Ptuujčanke igrajo na gostovanju v Brežicah, kjer upajo na dve novi točki. Kadetinje: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Celje Celjske Mesnine 21:32 (10:18) Tekmo so domače igralke začele z veliko nervoze, zaradi katere je bilo preveč tehničnih napak, ki so jih Celjanke izkoristile in si do polčasa priigrale 8 golov prednosti. Svetla točka v ptujski ekipi je bila vratarka Špela Petrovič, ki se je izkazala z nekaj izjemnimi obrambami. V soboto, 2. 10., kadetinje gostujejo v Brežicah. Drava: prijateljske tekme Gorenje (mladina) - RK Drava 38:26 (15:9) - Drava je srečanje odigrala brez Roberta Bezjaka. Memorialni turnir Mirka Škalič-kega v Trbovljah za mladince V turnirju v Zasavju je nastopilo 5 ekip, ki so se med seboj pomerile po sistem »vsak z vsakim«. Mladi »dravaši« so prikazali dobro igro, za njih je bila v prvi tekmi premočna le dobra ekipa Krškega, vse ostale tekmece so Ptujčani ugnali RK Drava - Krško 13:19 RK Drava - Mokerc Ig 24:17 RK Drava - Šmartno 21:15 RK Drava - Rudar Trbovlje 17:16 tp Podvinci • Blagoslov obnovljenih križev Dela, ki bogatijo V Podvincih so 5. septembra, ko so zaključili prireditve ob sedmem krajevnem prazniku, praznovali še 8. septembra, ko so blagoslovili obnovljena križa pri Kmetovih v Podvincih 31 in pri Majeričevih v Podvincih 80. Kljub slabemu vremenu se je blagoslova udeležilo več kot sto občanov. Križa je blagoslovil pater Klemen. Pobudnik, organizator in financer obnove je bilo društvo Korant Podvinci, ki se je s svojim delovanjem zapisalo ohranjanju, prenašanju in nadgradnji tradicije preteklosti, da bi tisto, kar je življenje bogatilo nekoč, živelo naprej. Tudi obnovo križev so vzeli kot spoštovanje tradicije, za katero je treba skrbeti. Oba podvinška križa, pri Kmetovih, Podvinci 31, in pri Majeričevih, Podvinci 80, že nekaj časa nista bila obnovljena, vreme in čas sta naredila Obnovljeni križ v Podvincih 31 (pri Kmetovih) Društvo Korant Podvinci je obnovilo križ v Podvincih 80 (pri Majeričevih). svoje. Križ pri Kmetovih je bil postavljen po 1. svetovni vojni kot zalivala za srečno vrnitev iz vojne, darovalec ni znan. Pri Majeričevih so ga postavili pred okrog 60 leti, se spominjajo poznavalci vaške zgodovine. Postaviti ga je dal praded zdajšnjega lastnika Stanka Ma-jeriča. Kipe je strokovno obnovil Konrad Vršič iz Grlincev, kipe Marije pa sta podarila Jožica in Tonček Lah. Vsem, ki so jim priskočili na pomoč pri tem hvalevrednem dejanju, so se zahvalili. Po blagoslovu so jih povabili tudi na veselo druženje v prostore gasilskega doma v Podvincih, kjer so pridne podvinške gospodinje poskrbele za slastno gibanico, ki jo poznajo daleč naokrog. MG Ormož • V CSD začeli jesensko praznovanje SD SOCIALNI DEMOKRATI Refleksoterapija - učinkovita pomoč Jeseni Center za starejše občane Ormož zaživi v vsej svoji dejavnosti, saj je to čas, ko so na programu številne prireditve. Trgatev so že opravili, čakajo pa jih še številne delavnice in druženja, med drugim tudi dan odprtih vrat, ki bo letos 1. oktobra. Te dni pa so imeli v domu predavanje o refleksoterapiji. Kot je povedala Nada Tomazin Dokl, gre za komplementarno terapevtsko metodo, ki človeka obravnava kot nedeljivo celoto telesnih, miselnih, duševnih in energetskih procesov. „Refleksoterapevt z obdelavo con organov in organskih sistemov na mikrosistemih organizma - podplati, dlani, ušesa, jezik, obraz, lobanja - ustvarja ravnovesje v delovanju telesa. Metoda temelji na predpostavki, da ima vsak del telesa, organ in organski sistem svojo pripadajočo refleksno cono na mikrosistemu telesa. Vse pa odsevajo stanje človeka. Najbolj raziskan, priljubljen in primeren za obdelavo je mikrosistem stopal. Zadnje čase se več omenja, raziskuje in uporablja dlani, ušesa in obraz, malo manj lobanjo. Re-fleksoterapevt obdeluje refleksne cone s »palčnim hodom«, Foto: Viki Ivanuša Po predstavitvi poklica refleksoterapevta so članice Društva refleksoterapevtov Slovenije dejavnost predstavile tudi v živo. pritiski, kroženjem, potegi ali drugimi prijemi sistematično po protokolu od glave do pete, pri čemer predstavljajo prsti glavo in peta organe male medenice,« je povedala Nada Tomazin Dokl. Zanimivo je, pri zdravem človeku in če je brez težav, cone niso boleče, če pa človeku kaj manjka, je preobremenjen, se ne počuti dobro, pa cone bolijo. Refleksoterapevti upoštevajo sistem desetih vertikalnih in treh horizontalnih področij. Z obdelavo con se sproži mehanizem samozdravljenja. Med blagodejnimi učinki terapije omenjajo, da poživlja pretočnost telesnih tekočin -posebno limfe, da po načelu postopnosti odpravlja bolečine motenih con, poživlja peristaltiko, sprošča napetosti tkiv, preprečuje nastanek zastojev in blokad, pospešuje odplako-vanje produktov presnove v celici in s tem razstrupljanje telesa, blaži posledice stresa, odpravlja bolečine in otekline nog, vzpostavlja ravnovesje v delovanju organov in organskih sistemov, blaži težave prebavnih motenj in inkonti-nence, je dobrodošla pomoč po operativnih posegih in je uspešna pri težavah vsakovr- stnih preobremenitev telesa. Refleksoterapevt je poklic Refleksoterapija je tudi odlična pomoč in dopolnilna metoda terapiji zdravnika, posebno dobrodošla v primerih po operacijah in daljših obolenjih, ko oslabi organizem in z njim imunski sistem. Pobudo za nacionalno poklicno kvalifikacijo refleksote-rapevt/refleksoterapevtka je vložila Jeanette Korenc Lafer in tako je refleksoterapevt od januarja 2005 priznan poklic. Kot mlad poklic si mora ustvariti status in razpoznavnost. Zato člani društva refleksote-rapevtov obiskujejo različne sredine, kjer se predstavljajo in spoznavajo ljudi s to blagodejno metodo zdravljenja. Terapija namreč nima stranskih učinkov, poleg tega pa se z njo dodatno dosega tudi sprostitev, boljša prekrvavitev in boljše počutje. Refleksoterapija je primerna za vse starostne skupine, še posebej blagodejna in priljubljena pa je pri starostnikih. Viki Ivanuša Grčija • Z maturantskega izleta srednješolcev Ptujski dijaki uživali na Krfu Med 23. in 30. avgustom je bilo na maturantskem izletu v kraju Sidari na Krfu med 300 dijaki približno 80 maturantov tudi iz ptujskih šol: gimnazije, biotehniške strojne in elektro šole. »Sidari se nahaja na severu oziroma severozahodu otoka. Nekoč ribiška vasica je danes ena najbolj žurerskih turističnih destinacij ob Jonskem morju. Sem večinoma zahaja britanska, nemška in skandinavska mladina, od letos naprej pa tudi slovenski maturanti, zato je temu prilagojeno tudi nočno življenje,« je povedala Ptuj- SD SOCIALNI DEMOKRATI čanka Špela Težak, ena izmed vodnikov agencije Collegium Mondial travel, s katero so dijaki potovali. Kraj ima več turističnih zanimivosti, med njimi je Kanal ljubezni, ki ga je po izročilu treba preplavati ter v pesek zapisati svoje in partnerjevo ime, da bi ostali zaljubljeni do konca svojih dni. »Mi smo to seveda storili, če izročilo deluje, pa bomo še videli,« se je pošalila Težakova. Program maturantskega izleta so sestavili tako, da so čez dan odkrivali zeleno notranjost otoka in plaže, ponoči pa se zabavali. Del potovanja so namreč bili razni ogledi, spoznavanje grške kulture in načina življenja, morske radosti, zabavne igre ter veliko tematskih in drugih žurov - kot se pač za noro mladost tudi spodobi. Dijaki, ki so se na tak nepozaben način začeli počasi poslavljati od brezskrbnih srednješolskih let, pa so bili po besedah Težakove navdušeni. Polona Ambrožič Foto: Arhiv Spele Težak Tudi nekateri ptujski dijaki so si za cilj svojega maturantskega izleta izbrali otok Krf. Foto: MG Foto: MG Nagradno turistično vprašanje . Tudi letos z dobrimi rezultati V dneh okrog svetovnega dneva turizma so na Ptuju potekale številne aktivnosti, znani so tisti, ki so najboljši v urejanju okolja, nekatere aktivnosti pa so zaradi dežja prestavili. Spoznavanje ptujskega podzemlja (vinskih kleti) bodo tako predvidoma izvedli sredi oktobra. Turistična zveza Slovenije je te dni objavila rezultate oziroma nagrajence letošnjega projekta Moja dežela Ptuj je letos „tekmoval" v kategoriji - lepa in gostoljubna, ki poteka že več desetletij. Sklepna slovesnost bo 8. oktobra v Celju. V tekmovanju, v Foto: Črtomir Goznik iliških krajev. katerem je poudarek na urejanju in ohranjanju okolja, sta sodelovali dve tretjini slovenskih krajev, razdeljenih po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih pa so sodelovali vrtci, osnovne in srednje šole, turistične kmetije, kampi, mladinska prenočišča, bencinski servisi Petrola in vojašnice. V posebni kategoriji so bila ocenjena mestna, vaška in trška jedra. Letos so prvič izvedli tudi poskusno spletno glasovanje za NAJlepše - NAJgostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj. Prvič bodo podelili tudi posebno priznanje za celostno ureditev in oživitev turističnega utripa kot presežek leta. Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna poteka vsako leto od maja do oktobra pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo in s pomočjo sponzorjev. Ocenjevalna komisija se je med letošnjim ocenjevanjem po Sloveniji vozila s hibridnim avtomo- bilom kot prispevek v razvoju trajno-stnega zelenega turizma. Letošnji projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna je prinesel nekaj lepih rezultatov za Ptujsko. Med srednjimi kampi se je na prvo mesto uvrstil kamp Terme Ptuj, med turističnimi kmetijami s štirimi jabolki je prvo mesto zasedla turistična kmetija Moj dom v Juršincih, med vrtci je že drugo leto zapored zmagal VVZ Ptuj - enota Zvonček. Ptuj, ki je včasih tekmoval med turističnimi kraji, so iz nerazumljivih razlogov „premestili" v kategorijo zdraviliških krajev in term, kjer je prvo mesto zasedel Podčetrtek, ki ima dobrih 3300 prebivalcev, Ptuj, ki jih ima okrog 23.700 in veliko bolj raznoliko ponudbo ter danosti, je bil drugi, Zrečam s 6400 prebivalci pa je pripadlo tretje mesto. Pri tem je zanimivo tudi to, da v kategoriji srednjih mest tekmujejo mesta, ki imajo veliko manj prebivalcev kot Ptuj, a Ptuj ostaja tiho pri takšni nerazumljivi kategorizaciji. Glede na kriterij prebivalcev sodi najmanj v kategoriji srednjih mest. Pri predzadnjem Nagradnem turističnem vprašanju, kjer je prišlo do napake pri objavi vprašanja v glasovnici, so bralci napako sami opazili in pravilno zapisali, da po Ptujskem jezeru in Dravi vozi ladjica Čigra. Nagrado bo prejela Marjeta Krajnc, Zamušani 25, Gorišnica. Danes sprašujemo, pod kakšnim geslom je potekal letošnji svetovni dan turizma. Nagrada za pravilen odgovor sta karti za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 8. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Pod kakšnim geslom je potekal letošnji svetovni dan turizma? Ime in priimek:_ Naslov:_____ Davčna številka: Piše: Filip Kovačič • Okoli sveta (52.) Iz Bejruta proti Siriji Bejruta se kar nisem mogel nagledati ... Promenada ob morju je fantastična, urejena kot v kakšnem luksuznem sredozemskem obmorskem letovišču. Tudi čas je bil primeren, pozno jesenski dan je omogočal še lovljenje zadnjih sončnih žarkov pri temperaturah precej preko 20 stopinj. Ko sem obhodil velik del središča tega lepega mesta, sem sicer opazil velika nasprotja med bogatim in revnejšim delom. Toda ali ni to že stalnica velikih mest? V daljavi sem slišal muslimanske molitve, ko sem prehodil nekaj ulic, pa se je zvok iz mošej zmešal s krščanskimi napevi in zvonjenjem zvoncev V Bejrutu je sicer veliko več mošej kot krščanskih cerkev. V nedeljo sem se ponovno iz svojega prenočišča, ki je bil v lasti pravoslavne družine, odpravil v center, ko sem na cestah opazil še veliko več vojakov kot po navadi. Kar nelagoden občutek nastane, ko veš, da si v nemirnem Bejrutu, kjer je mir krhka dobrina. Domačini te opozorijo, da je treba spremljati poročila, kajti dogodki se lahko v hipu spremenijo in se navidezno mirna situacija sprevrže v oborožen konflikt. Na eni strani so Izraelci s palestinskim problemom, na drugi strani Sirija, ki si lasti Libanon, ki ji je nekoč tudi pripadal. Palestincev je v Libanonu okrog 10 odstotkov, kar pomeni skoraj pol milijona ljudi. Mesto tisočerih ver zaostrujejo še napetosti med pripadniki sunit-ske in šiitske ločine ter številnih drugih političnih in verskih struj. Iz ohlapne koalicije šiitskih skupin je nastalo vojaško ekstremno krilo Hezbolah, ki je trn v peti Izraela. Nedaleč stran od Bejruta sem obiskal staro zgodovinsko mestece Byblos, ki naj bi bilo najstarejše neprenehoma naseljeno mesto na svetu. To čudovito biblično mesto, nekoč utrdba feničanskih trgovcev, je staro kar okrog 5000 let! Mesto ima izredno lego in prijetno sredozemsko klimo. Sploh me ni čudilo, zakaj so si ga Feničani in pozneje Ri- mljani, Otomani in drugi izbrali za svoje pribežališče. Iz Bejruta na jug Libanona, proti mestu Tyre, kjer so tabori s palestinskimi pribežniki, nisem šel. Niti ne toliko zaradi varnosti kot zaradi pomanjkanja časa. Precej bolj nestabilno pa je na severu Libanona, v mestu Tripoli, kjer še vedno na vsake toliko časa odjekne bomba ali se sliši streljanje. Pred obiskom Tri-polija so me posvarili tudi domačini, saj bi naj tam bila baza islamskih fundamentalistov in podpornikov Al Kaide. Tako sem zadnji trenutek spremenil načrt za vstop v Sirijo do obalnega mesta Latakia in se raje podal v smer Damaska. Čeprav sem od nekaterih popotnikov slišal, da se da priti skozi, od drugih pa zopet kaj bolj dramatičnega. Vendar tako sem se odločil, saj tokrat nisem imel časa, da bi me na poti zaustavile nepričakovane ovire. Sicer nisem imel striktnega plana, bolj sem se prilagajal situaciji, obenem pa sem si želel veliko ogledati. Časa za vse je pa vedno bilo veliko premalo ... Države Libanon, čeprav je majhna, si nisem dovolj ogledal. Z veseljem bi še kdaj prišel, morda tudi smučat, kajti Libanon kot sredozemska državica ima, presenetljivo, zelo urejena smučišča. Bejrut pa je itak mesto s posebnim čarom, pridih francoske dediščine mu daje še dodaten šarm. Žal pa so temu primerne tudi cene, ki so primerljive z izraelskimi - vse je precej dražje kot v sosednjih arabskih državah. Nočno življenje je pa tako ali tako že znano kot najbolj razburljivo daleč naokoli ... Sirija Byblos ima izredno lego in prijetno sredozemsko klimo. Foto: Filip Kovačič žav. Izjemi sta le Jordanija in Egipt. Prav zaradi tega je treba potovanje vnaprej načrtovati tako, da se najprej prepotujejo vse muslimanske države in šele nato vstopiš v Izrael, kar pa seveda tudi ni brez težav. Še zlasti, če imaš v potnem listu preveč vstopnih žigov in vizumov od njihovih tradicionalnih sovražnikov. Nadaljevanje prihodnjič NOVIČKE IZ TERM PTUJ T»E»RSM»E PTUJ SAVA HOTELS & RESORTS Grand Hotel Primus **** Grand Hotel Primus Foto: Filip Kovačič Byblos naj bi bilo najstarejše neprenehoma naseljeno mesto na svetu. S počasnim avtobusom smo se pomikali čez gorovje proti meji s Sirijo. Temperatura je v hipu padla in zunaj se je vila megla. Iz Libanona namreč po kopnem ni mogoče drugam kot v Sirijo. Meje s južnim sosedom Izraelom so v obe smeri hermetično zaprte. Prav tako je nemogoče potovati v Izrael in dobiti njihov žig v potni list in nato prečkati meje številnih arabskih dr- PRIMUS0VE PLESNE SOBOTE Soboto, 2.10.2010, ob 21.00 Plesna glasba v živo ob zvokih Dua Night Life PRIMUS0VE VINSKE ZGODBE 22.10. Z gradu v Terme - vina iz Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice 5.11. Vipava-1894 26.11 Halo Haloze 10.12. Praznične penine - biseri v kozarcu NOVO: Vinski abonma za devet vinskih večerov razen za zaključnega za samo 99 €. Redna cena posameznega dogodka znaša 15 €. Celoten program najdete na www.terme-ptuj.si JEDI IZ POSTRVI V RESTAVRACIJI ZIIA V Restavracije Žila vam vsak prvi teden v mesecu nudimo jedi iz postrvi s prilogo po ceni 7 € (postrv file po dunajsko, v koruzni moki, po mlinarsko, po tržaško, postrv v vinu ter prekajena postrv na solati). Rannlalte se v Valons Augusta Mfellnessu, priporočamo: - TUI-NA masaža- »kraljica masaž« - KAKA0 masaža- «masaža sreče« - PRIMUS masaža- masaža z glino RAZVESELITE SVOJE NAJDRAŽJE Z DARILNIM BONOM Valens Augusta VVellnessa Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si A, Grand Hotel Primus Kuharski nasveti Krompir Krompir je eno izmed najpogostejših živil naše in tuje kuhinje in to najbrž ravno zato, ker ponuja toliko raznovrstnosti in raznolikosti in je dostopen vsem. Ker ga v prehrani uporabljamo že vse od časa Marije Terezije, ga imajo radi tako mladi kot starejši ljudje. Priprava krompirjevih jedi tudi ni tako zahtevna. Danes imamo na tržišču različne sorte krompirja, ki jih lahko uporabljamo za točno določen toplotni postopek, tako da večinoma čvrste sorte uporabljamo za pečenje, cvrenje in tiste jedi, kjer želimo, da krompir po kuhanju obdrži lepo obliko, na primer pri francoski solati, delno čvrste sorte krompirja prav tako, za pečenje, cvrenje in praženje, moka-ste sorte pa so primernejše za pripravo krompirjevega testa. Krompir je kot živilo izredno cenjeno in uporabno, cenimo ga zaradi škroba, njegovih beljakovin nekaterih mineralnih snovi in vitaminov. Jedilno kakovost določajo njegove notranje lastnosti, čvrstost, moknatost, vlažnost in sestava ter barva mesa. Uporaba krompirja je zelo raznovrstna, energijska vrednost krompirjevih jedi, ki niso močno zabeljene, je sorazmerno nizka in ravno zaradi tega so tako priljubljene krompirjeve jedi. Iz krompirja pripravljamo juhe, prikuhe, priloge, solate, cmoke in narastke, oziroma krompir je primerno živilo za pripravo slanih in sladkih jedi. Priljubljena pa je tudi priprava krompirjevega testa. Krompirjevo testo spada med gnetena testa. Za njegovo kvaliteto je pomembno razmer- je med količino krompirja in moke. Od krompirja uporabljamo škrobnati krompir, ki naj bo suh. Krompir skuhamo in še mlačnega pretlačimo, nato mu dodamo mešanico ostre in mehke moke, lahko tudi samo ostro moko, za rahljanje testu dodamo še malo maščobe, oziroma margarine ali masla. Če testo po pripravi dalj časa kuhamo, dodamo še vezivno sredstvo oziroma jajca, da nam jedi ne razpadejo. Če dobimo zelo vlažno oziroma »pocasto« testo, lahko dodamo še pšenič-ni zdrob. Testo ne glede na to, ali pripravljamo slane ali sladke jedi, rahlo solimo. Iz krompirjevega testa lahko pripravimo tri večje skupine jedi, krompirjeve cmoke, ki so lahko sladki in jih ponudimo kot sladico, ali slani in jih ponudimo kot prilogo ali kot uvodno jed. Krompirjevi svaljki in hrustavci so slane jedi in jih najpogosteje ponudimo kot priloge ali samostojne jedi skupaj z omakami, krompirjevi štruklji, ki so polnjeni z najrazličnejšimi nadevi, kuhani v kuhinjskem prtiču ali foliji in poljubno za-beljeni. Za vse omenjene skupine jedi si pripravimo osnovno krompirjevo testo, ki ga pripravimo iz pol kilograma olupljenega in na krhlje narezanega krompirja, ki mu prilijemo vodo in solimo ter damo kuhat. Lahko kuhamo tudi celi neolupljen krompir. Kuhani krompir odcedimo, še vročemu dodamo 3 dekagrame masla ali margarine in ga pretlačimo skozi pasirko ali cedilko. Mlačnemu krompirju dodamo 18 do 19 dekagramov moke, pol ostre, pol gladke moke, če ste uporabili škrobnati krompir, pri čvrstih sortah uporabite samo ostro moko. Dodamo še 1 jajce in 3 dekagrame pšeničnega Pred dnevi je muca na veliko grozo lastnice izbruhala hrano in zraven velik klobčič glist. Gospa piše, da je dala muci pred meseci pasto proti glistam v hrano in prejšnji mesec še ampulo, ki jo je iztisnila na vrat muce. Izbruhane gliste so jo šokirale, saj so bile velike preko 10 centimetrov. Gospo zanima, kako to, da zdravila niso bila učinkovita in ali obstaja kakšna nevarnost za ljudi, ki so v stiku z muco. Muca drugače živi v stanovanju v starem delu Ptuja, hodi pa ven in je včasih tudi po dva dni ni domov. Dogodek, ki je šokiral lastnico muce, ker je v izbruhani vsebini našla klobčič velikih glist, ne pomeni nič strašnega in nevarnega za zdravje ostalih družinskih članov. Velike dolge gliste so tipični zajedavci prebavnega trakta pri mačkah in tudi psih. Naseljujejo predvsem želodec, kjer se prisesajo na želodčno sluznico. Če se namnožijo v prevelikem številu, povzročajo težave z ješčnostjo pri in-vadirani živali, slabokrvnost, tudi bruhanje. Gliste močno Foto: Martin Ozmec Krompir zdroba. Če dobite precej mehko testo, drugič dodajte samo ostro moko, jajce in zdrob, ko se krompir popolnoma ohladi. Iz tako pripravljenega testa si lahko pripravimo veliko različnih jedi. Krompirjeve svalj-ke, če jih poljubno paniramo in ocvremo, dobimo ocvrtke ali hrustavce. Tem lahko izboljšamo videz in okus tako, da v krompirjevo testo ugnetemo manjšo količino sesekljanih zelišč, drobnjaka, peteršilja, špina-če in blitve. Lahko tudi kuhano in sesekljano meso, perutnino, ribe, prekajeno svinjino. Lahko tudi sesekljano lupinasto sadje, kot so orehi, lešniki in man-dlji, odvisno od tega, kako jih ponudimo. Če jih ponudimo kot prilogo k mesnim ali zelenjavnim jedem, dodajamo manj dodatkov. Če jih ponudimo kot samostojne jedi ali kot uvodne jedi, naj bodo dodatki čim bolj domiselni in raznoliki, če so na mizi kot sladica, dodamo lupinasto sadje ter druge sladke dodatke. Za krompirjeve štruklje krompirjevo testo razvaljamo na pomokani deski, lahko pa oblikujemo tudi pravokotnik kar z rokami, da se testo na desko ne prime. Testo razvaljamo 1 centimeter na debelo. Nato ga premažemo z razžvrkljanim jajcem in potresemo z nadevom. Tisti, ki jih še niste pripravljali, poskusite najprej z na maslu prepraženimi drobtinicami. prepražimo jih svetlo rjavo, tako da je zmes gosto tekoča. Nadevamo jih lahko tudi s pre-praženo čebulo, med katero smo zmešali nekaj sesekljanih listov špinače ali blitve in preden štruklje zavijemo, jih po-tresemo s koščki ovčjega sira. Nadev je lahko sestavljen tudi iz kuhane zelenjave, kot so grah, korenje, brokoli, ker je v tem času tudi veliko gob, lahko tudi s prepraženimi gobicami. Če štruklje pripravljamo kot samostojno jed, jih lahko nadevamo tudi z mesno sekanico oziroma mletim mesom, ki ga nekoliko bolj začinimo. Vse omenjene štruklje nato zavijemo in nato položimo na kuhinjsko krpo, ki smo jo dobro potre-sli z ostro moko. Povežemo z vrvico in kuhamo 40 minut. Voda naj počasi vre. Namesto kuhinjske krpe lahko uporabite tudi folijo, ki jo na rahlo premažete z belim oljem in temeljito zavijete. Če testo razvaljamo bolj na tanko, kot 1 centimeter, štruklje kuhamo le 20 do 30 minut. Kuhane vzamemo iz vode, počakamo 5 do 10 minut, jih odvijemo, narežemo in ponudimo kot prilogo ali samostojno jed. Če jih ponudimo kot samostojno jed, zraven serviramo solato. Vlado Pignar Tačke in repki Glistavost pri muci Lastnica muce s Ptuja opisuje neprijetno težavo, ki se je zgodila njeni muci. vplivajo tudi na imunski sistem živali, ki ga deprimirajo, zmanjšajo njegovo zaščitno vlogo in take živali so pogosto bolne, imajo slabo dlako in ne pridobivajo na telesni teži oziroma hujšajo. Pogosto želodčne parazite pri živalih najdemo naključno, kadar bruhajo zaradi najrazličnejših vzrokov in pri tem zaradi močnih želodčnih krčev tudi izbruhajo gliste. V blatu živali jih praviloma ne najdemo, najdemo le njihove razvojne oblike, jajčeca in podobno. Navedel bom nekaj osnovnih napotkov lastnikom malih živali, mačk ali psov glede preventive proti notranjim zajedavcem. Zatiranje glista-vosti spada med najosnovnejša preventivna opravila pri malih živalih. Priporoča se vsaj štiri- do petkrat letno preventivna uporaba zdravil proti zajedavcem in to ne glede na to, ali smo parazite opazili v blatu ali bruhanju ali ne. Zdravila so na razpolago v obliki tabletk, različnih past, ki se vmešajo med hrano ali aplicirajo direktno v gobček živali in v obliki kožnih nanosov v ampulah, katerih vsebino preprosto iztisnemo na kožo živali. Zdravilo proti zajedavcem obstaja tudi v obliki injekcij, vendar ni primerno za preventivno uporabo, temveč ga veterinarji apliciramo močno in-vadiranim živalim in živalim, katerim je nemogoče dati zdravilo na drug način. Zelo pomembno je, da se pri uporabi zdravila proti zajedav-cem držimo navodil o dozi zdravila in načinu dajanja. Če npr. iztisnemo ampulo zdravila na dlako namesto na kožo, ne bo delovala, prav tako, če žival izpljune tabletke po zaužitju, učinka ne bo. Zdravila proti zajedavcem moramo obvezno uporabiti pred cepljenjem ali ob ce- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. pljenju živali proti steklini, kužnim boleznim in ostalim cepljenjem. Vedeti moramo, da gliste lahko dobijo tudi popolnoma izolirane živali, npr. muce, ki živijo v blokih in nikoli ne pridejo na prosto. Mikroskopsko mala jajčeca, s katerimi se okužijo, lahko lastnik prinese na obutvi s ceste. Tudi za take živali velja, da jim moramo večkrat letno ponuditi zdravila proti zajedavcem. V primerih, ko kljub trudu in večkratni uporabi zdravil proti glistam še vedno najdemo le-te v iztrebkih ali jih žival izbruha, je treba prinesti v ambulanto za male živali blato živali. Naredili bomo parazitološko preiskavo, s katero bomo odkrili, s katerimi paraziti je žival okužena in tako tudi uporabili specifična zdravila zoper njih. Vendar je to potrebno le redkokdaj, saj so danes zdravila proti glistam zelo širokega spektra in uničijo praktično vse možne vrste zajedavcev. Tudi njihova uporaba je raznovrstna, tako da so izključni krivci za morebitno glistavost svojih živali lastniki sami. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Sanacija škode po poplavi Na območju Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj v porečju Pol-skave, Dravinje, Pesnice in Drave in posameznih pritokov je bilo ocenjeno poplavljeno kmetijsko zemljišče v velikosti 10.100 ha površin. Gre za ravninski del ob rekah, kjer se voda široko razlije. Poleg tega je na melioriranih površinah problem počasen odtok razlite vode, zaradi slabega vzdrževanja strug rek, glavnih melioracijskih kanalov in kanalov znotraj teh površin. 1500 ha kmetijskih površin bo zaradi posledic poplav izpostavljeno zmanjšanju ali popolnemu uničenju pridelka. Koruza Kljub temu da so nekateri mnenja, da na koruzi ni večji posledic, razen v primeru, ko je voda poškodovala posevek, ni tako. Blato, ki je na rastlinah, lahko vsebuje patogene bakterije (pojav botulisma), povečuje možnost razvoja in razširitve različnih vrst plesni ter težke kovine. Za koruzo bi bil dobrodošel dež, ki bi spral blato, ki se je prijelo nanjo. Priporočamo, da se koruza pri siliranju reže čim višje in je s tem vnos zemlje oziroma blata čim manjši. Trava Izkušnje kažejo, da trava, umazana z blatom, ni primerna za siliranje in prehrano živali. Tudi dež ne bo pomagal, saj je ponekod nanos mulja precejšen, ponekod je prekril travo. Okužba z nevarnimi kužnimi povzročitelji je pri krmljenju trave oziroma takšne silaže bistveno večja (antraks, botulizem). Vnos klostridijev bo kvaliteto silaže zelo poslabšal, (morda silaža sploh ne bo primerna za uporabo), posledice bodo slabše zdravje in plodnosti živali -odpornost živali lahko pade. Poplavljeni silosi Kvaliteta se poslabša, če je silos odprt, saj je tako dovzetnejši za gretje in plesnenje. Vnos patogenih mikrobov v silos je prav tako možen. Poplavljene bale Mnogi mislijo, da folija varuje bale tudi proti vdoru vode, vendar tega po izkušnjah ne bi mogli potrditi. Poplavljene bale, ki smo jih odprli, so bile namočene tudi v notranjosti. Po nekaj dneh namočeni del bal (na primer 1/2) ni bil uporaben za prehrano živali (ta del je začel gniti). Če so bile bale v celoti potopljene, po naših izkušnjah niso uporabne za prehrano živali, še zlasti ne za krave molznice. Koruza za zrnje za prehrano prašičev Večina prašičerejskih kmetij se poslužuje siliranja zdroba oziroma skladiščenja celega zrnja v CO2 silosih. Problem spravila koruze iz poplavljenih površin za potrebe prašičev je, da je bil koruzni klas izpostavljen močni vlagi in posledično se v klasu hitro razvijajo plesni. Plesni posledično pomenijo razvoj toksinov v siliranem zdrobu in koruznem zrnju. Vemo, da je koruza najbolj občutljiva za razvoj plesni in tvorbe toksinov v stadiju od cvetenja - svilanja in do spravila. Ustrezne razmere za razvoj so višja temperatura od 23° C, in zračna vlaga čez 90 %, z drugimi besedami, toplo in deževno vreme. Predlagamo, da se koruza po poplavah čim prej pospravi, ko bodo razmere omogočale dostop na njive. Na najbolj izpostavljenih parcelah, kjer je bila koruza zalita preko klasja, se le-ta ne priporoča za prehrano plemenskih svinj zaradi verjetnosti pojava plodnostnih motenj. Takšni pridelki bi bili kvečjemu za silažo za potrebe bioplinskih naprav. Površine že posejanih kultur - ozelenitve na njivah Ob Pesnici in ob Polskavi je bila že opravljena obdelava površin in setev za potrebe ukrepa ozelenitve. V teh primerih je problem sledeč: na površinah s posejanimi kulturami (trave, žita, oljna ogrščica ...), na katerih stoji voda več kot 4 dni, je velika verjetnost, da bodo posevki popolnoma uničeni in bo treba ponovno zasejati. Praviloma je na teh površinah tudi veliko vejevja in mulja, kar dodatno pomeni čiščenje in obdelavo površin. Ob bolj deroči reki Dravinji je prišlo do nanosa mulja na njive in odnašanja prsti z njivskih površin. Posledično je treba površine rekultivirati, zravnati in vzpostaviti prvotno stanje. Že posejane površine pa je treba ponovno zasejati. Zelenjadnice na njivskih površinah Na njivskih površinah, kjer so bili pridelki zelja in solat poplavljeni, predvsem na ormoškem območju, bodo pridelki neprimerni za spravilo. Zelje, ki je bilo poplavljeno, bo onesnaženo in bo zaradi tega podvrženo gnitju. Za kisanje je takšen pridelek neprimeren. Zalita solata bo neprimerna za prodajo. Pridelki buč in krompirja Pridelek buč na poplavljenih območjih je ponekod povsem uničen. Pridelek, ki je ostal na poplavljenih njivah, bo izpostavljen pojavu gnitja. Spravilo in možnost strojnega čiščenja buč se bo zavleklo zaradi počasnega odtoka in osušitve površin. Pridelek krompirja bo na površinah, ki so bile poplavljene več dni oziroma so njive močno razmočene, imel za posledico gnitje. Za buče in krompir priporočamo čimprejšnje spravilo pridelkov. Plazovi na površinah Zaradi posledic deževja na območju Slovenske Bistrice, Poljčan, Makol, Majšperka, Vidma pri Ptuju in dela Slovenskih goric je prišlo do plazenja manjši plazov v trajnih nasadih, travniških površinah in obrežjih rek. Potrebna bo sanacija. Anton Hohler, univ. dipl. ing. zoot. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem?um«£W jj Mercotor center, Špindlerjeva na Ptuju »:> * * * « jj nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke: PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH: hrana, oprema, plašcki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter Se in še.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI! AKCIJA: s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalnil Foto: ES Krvodajalci 6. september - Borut Plohl, Ru-cmanci 48, Sveti Tomaž; Andreja Prevolšek, Žetale 99; Dušan Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Sonja Maj-cenovič, Hrastovec 39; Silvester Furman, Gorenjski Vrh 30; Mateja Cep, Majšperk 60 b; Franc Marušič, Zgornji Velovlek 22; Irena Pravdič, Korenjak 10 a; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Anton Brenholc, Rjavci 21; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Željko Cmrečnjak, Ulica 1. maja 6, Ptuj; Marija Kočevar, Hrastovec 5 c; Janez Klinc, Dolane 25, Cirkulane 25; Marjan Ciglar, Ki-car 112 b; Martin Bezjak, Podvinci 89 a; Darinka Kocjan, Orešje 169, Ptuj; Martina Polak, Moškanjci 46 b; Damjana Arnejčič, Hrastovec 80 b; Janez Kokot, Hrastovec 153; Andrejka Lazar, Turški Vrh 16 a; Jožef Belšak, Hrasotvec 39; Sonja Bauman, Turški Vrh 1 d; Kristina Kokot, Hrastovec 3 a; Denis Prevolšek, Žetale 99; Liljana Ši-rovnik, Lancova vas 31 a; Valerija Cep Bele, Majšperk 60 b; Milko Fajfar, Bre-zovec 48; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Špela Mlinar, Paradiž 78; Marija Valič, Moškanjci 22; Nada Kukovec, Goričak 7; Marjan Muršec, Medribnik 12; Marija Bezjak, Podvinci 89 a; Ida Kokol, Brezovec 48, Cirkulane; Sandi Obran, Zamušani 41; Terezija Zebec, Hrastovec 26 a; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj; Albert Bezjak, Rogaška c. 51, Ptuj; Janez Cep, Majšperk 60 b; Marjana Logar Kelc, Pesti-ke 4 a; Peter Kukovec, Goričak 7; Rok, Klarič, Hrastovec 21 b; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Sandi Fras, Gibina 18; Marija Hronek, Pestike 4 b. 9. september - Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Valter Šmid, Senik 24; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Nejc Havlas, Cvetlična ul. 5, Ormož; Majda Pulko, Žetale 93; Sebastjan Lašič, Desnjak 23; Anica Šrajner, Ulica 5. Prekomorske, Ptuj; Stanislav Be-ranič, Cesta na Hajdino 17, Hajdina; Silvester Furman, Gorenjski Vrh 30; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Dragica Dobič, Dornava 88 b; Ivo Baklan, Orešje 198; Andrej Vugri-nec, Markovci 33 a; Damir Omerovic, Kicar 31 a; Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj; Ivan Kaučevič, Sela 31 a; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Simona Kukovič, Spuhlja 9 a; Roman Ko-stanjevec, Zagojiči 21; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Branko Lo-renčič, Dragovič 36 b; Srečko Narat, Trnovec 21 a; Zdravko Pulko, Žetale 93; Aleksandr Bedrač, Cirkulane 78; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b; Nataša Vesenjak, Korenjak 27; Boštjan Kosta-njevec, Zabovci 84 a; Mihael Vajda, Muretinci 47 a; Dejan Muršič, Zagojiči 19; Franc Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Marija Zagoršek, Bukovci 72. 13. september - Izidor Balažic, Št. Kovača 130, Turnišče; Jurij Boro-však, Žitkovci 19, Dobrovnik; Zlatko Vučko, Gaberje kolonija 21, Lendava; Gregor Žnidarič, Logarovci 69; Roman Godvajs, Panonska 100, Rakičan; Franc Kisilak, Liškova 65, Murska Sobota; Anton Horvat, Gančani 49, Beltinci; Stanislav Wolf, Krašci 1 a, Cankova; Jožef Gergorič, Andrejci 15; Lidija Bejek, Markišavci 29, Murska Sobota; Simona Fujs, Lendavska ulica 23, Murska Sobota; Darinka Crnkovič, Puconci 55; Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Robert Štampaf, Breceto-va 2, Središče ob Dravi; Gregor Rubin, Ob trnavi 3, Središče ob Dravi; Sašo Meško, Mihovci 10 b; Daniel Vidovič, Loka 34, Starše; Branko Prezelj, Podvinci 51 a; Tina Korošec, Brunšvik 62 b, Rače; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Marija Kristovič, Zabovci 29, Markovci; Franc Krajnc, Dornava 13 a; Janja Hameršak, Gubčeva ul. 4, Ptuj; Jožef Muhič, Mala vas 7; Ivan Sledič, Stoperce 23; Dušan Fric, Spodnji Velovlek 32 a; Ivan Gajšek, Pod-lehnik 61; Liljana Čeh, Vičava 55; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Silva Prezelj, Podvinci 51 a; Marija Prelog, Markovci 52; Jožef Frangež, Spodnje Jablane 3; Marko Florjanič, Strelci 9; Boštjan Pelko, Njiverce vas 37 a; Matej Ornik, Arbaiterjeva ul. 5, Ptuj; Borut Holc, Kungota pri Ptuju 13; Mitja Vo-dušek, Čermožiše 45; Andrej Križan, Brstje 24 a. Astrolog Tadej svetuje Šifra: Drobci sreče Vprašanje: Zanima me, kdaj bo konec teh velikih finančnih težav v naši družini? Ali bomo dobili tako visoko odškodnino, kot jo pričakujemo? Odgovor: Svoje vprašanje ste zavili v določeno tančico skrivnosti. Draga bralka, stara ljudska modrost pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. To seveda ne pomeni, da so vaše težave iluzorne, ampak tudi tragične niso. Kajti zadeve se vlečejo že dolgo časa in zaradi tega si boste morali narediti osebno bilanco. Omenjeno bo vsebovalo mnenje o tem, kaj pravzaprav potrebujete in česa ne - ter zakaj. Ko boste s svojimi financami delali bolj racionalno, se bodo zadeve tudi uredile. Vaša hiša je srečna in le-ta se ne meri v denarju, ampak o prijetnosti, lepih besedah in objemih. Vsega se z denarjem ne da kupiti in to bi morali že vedeti. Zadeve se bodo v naslednjem letu pričele s svetlobno hitrostjo odvijati v vašo korist in tako se bo našla paleta ugodnih rešitev. Odškodnine ne boste dobili tako hitro, kot si želite ali pričakujete. Kajti za- deve se bodo še nekoliko zaostrile in glede na to, da gre to po pravni poti, je dejstvo, da se bodo zadeve upočasnile. Dejstvo je, da vas bo to razjezilo in da omenjeno le s težavo sprejmete. Pomembno bi bilo, da bi v življenju imeli svetle misli in da se bodo tako stvari, korak za korakom uredile v vašo korist. Zavedati se boste morali tudi drugih vrednot in jih bo ceniti. Dokler verjamete v temo, ne morete videti svetlobe novega dne. Na finančnem področju se bo potrebno bolj sprostiti in zaupati. Kajti vedno ste imeli toliko denarja, da ste lahko dostojno živeli. Res pa je, da živite v krajih, kjer je skorja kruha od nekdaj zelo trda in zahtevna. Ravno zaradi tega vam ni bilo nikoli enostavno. Notranje ste močni in je potreba po preobrazbi tista, ki vam bo pokazala nove Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. poti. Iz astrološke karte trenutka vprašanja je razbrati še en problem in to je pretirana navezanost na preteklost. To z drugimi besedami pomeni, da se nočete soočiti z novostmi, ampak vedno nekaj tuhtate in se obremenjujete. Situacija ni rožnata, toda kljub vsemu se bo našla spodbudna rešitev. Družinskih težav ne morete vzeti na svoja ramena, ker je to za vas pretežko breme. Torej se morate objektivno vprašati, kaj lahko naredite za izboljšanje. Vaše družinsko podjetje se bo spravilo iz težav - seveda časi niso rožnati. Vedno se lahko najde neka rešitev. Pod črto bi bilo vredno zapisati tudi naslednje, da se bolj sprostite in pričnite uživati življenje. Kma- lu boste spoznali ljudi, ki vam bodo pokazali novo dimenzijo bivanja in posledično bodo vaše odločitve modre in pravilne. Samo pogovor je tisti, ki vedno prinese nekaj dobrega in zanimivega. Pomembno je tudi, da se ne obremenjujete s tistim, kar ne morete imeti. Največkrat so zaključki priložnost za nove začetke. Nikoli ne smete pozabiti prisluhniti glasu svojega srca - tako boste našli v sebi moč in dodatno energijo. Srečno in obilico zadovoljstva! Šifra: Ljubezen Vprašanje: Ali bom kdaj našla srečo v ljubezni? Odgovor: Ljubezen je vedno nekaj lepega, prijetnega in romantičnega. Vsak na tem svetu želi biti ljubljen. Seveda je včasih ravno ljubiti prava umetnost. Stvari se bodo zgodile postopoma in najti morate svojo notranjo moč in dodatno energijo. Kajti le tako se lahko odločite in rečete bobu bob. Spoznati je treba, da se bodo zadeve uredile postopoma in po majhnih korakih. Kajti vaš problem se skriva v tem, da menite, da ni več sreče v ljubezni. Vaše srce je ranjeno in krvavi. V preteklosti ste doživeli določeno blokado in nejasnosti. Toda usoda piše svojo pot in najti morate moč, da premagate strahove v sebi. V tem letu se bodo stvari počasi uredile in v naslednjem vas bo obiskala sreča. Zapisujte si svoje občutke in tisto, kar vas boli. Verjemite v dobro in tako boste omenjeno lahko priklicali. Leto 2011 bo leto ljubezni, prijateljstva in spoštovanja. Toda pred tem morate pričeti najti omenjene vrednote v sebi. Kajti le tako bo moč oddajati magnetično energijo in privabljati svetle reči v lastni vsakdan. Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj poslati na naslov Štajerskega tednika. Kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (10) Ni vode, ni Lune Zen je filozofsko-religiozna smer, ki je nastala iz mahajama budizma v Indiji, od koder je bila prenesena na Kitajsko, od tam pa v Vietnam, Korejo in Japonsko. Za njenega utemeljitelja velja Bodhidharma. Zen s pomočjo sedeče meditacije in koanov, posebnih vprašanj, teži k izkušnji razsvetljenja, ki omogoča višje zavedanje resničnosti. Na Zahodu sta bila najbolj znana učitelja in komentatorja zena R. H. Blyth in D. T. Suzuki, od novodobnih mojstrov pa Osho. Nastanek in razvoj zena Zen je japonska beseda za kitajski znak čan. Izvira iz sanskrtskega izraza dhajana, ki pomeni meditirati. Izvor zena je povezan z Budo (563-483 pred n. š.) in njegovo "cvetlično pridigo". Nekega dne je Buda okrog sebe zbral učence. Ker je dolgo molčal, so mislili, da je zaspal, ali da je bolan. Potem pa je dvignil roko, v kateri je držal cvet. Učenci so začeli na glas ugibati, kaj to pomeni. Edino Mahakasjapa je molčal in se nasmehnil. Buda je potrdil, da je samo on prejel posebno, neizrekljivo razumevanje cveta, dharmo (znanje, modrost), ki ne temelji na besedah ali črkah, ampak na neposrednem izkustvu in na posebnem prenosu onstran svetih spisov. To je bil skrivni, ezoterični nauk za notranji krog učencev, medtem ko je Buda množice učil eksoterič-ni nauk, ki je splošno znan. Južnoindijski palavski princ Bodhidharma (470-557 n. š.), pri Kitajcih znan kot Ta Mo, pri Japoncih kot Daru-ma Taiši, se je rodil kot tretji sin kralja Sugandhe. Njegovo pravo ime je bilo Bodhitara. Tako kot se je princ Sidharta odrekel razkošnemu življenju, da je postal Buda ("razsvetljeni"), se je tudi Bodhitara odločil za duhovno pot in se pod vplivom učitelja Prajnatara prelevil v meniha Bodhidhar-mo. Legenda pripoveduje, da je v neki jami več desetletij strmel v stensko sliko in me-ditiral. Postal je 28. patriarh, naslednik, ezoteričnega Budi-nega nauka. Bodhidharma je zapustil Indijo leta 517 in tri leta kasneje prispel na Kitajsko. Na povabilo cesarja Wu Tija je obiskal dvor, kjer pa je kmalu postal nezaželen, zaradi ljubosumnosti cesarjevih najožjih sodelavcev. Pot ga je nato zanesla v kitajsko provinco Honan, kjer se je ustavil v samostanu Šao-lin ("Mali gozd"). Redovnike je navdušil za pristop k duhovnosti, ki je postal znan kot čan in je učil "prenos dharme zunaj svetih spisov", ki "ne temelji na besedah". Za lažje prakticiranje dolgotrajnih sedečih meditacij je uvedel telesno vadbo, iz katere so nastale vzhodnjaške borilne veščine, znane kot kung fu. V času dinastije Tang je nastalo Pet hiš zena. To so bile šole oz. smeri, ki so nosile imena po svojih učiteljih. Iz Kitajske se je zen razširil v sosednje dežele. Na Japonskem je prodrl v vse družbene pore: v bušido (kodeks samurajev), umetnost (haiku, no drama, kaligrafija, ikebana), borilne veščine (mečevanje, karate, lokostrelstvo), politiko. Na Zahodu je zen doživel svoj razcvet v šestdesetih letih 20. stoletja. Nauk Zen uči, da imajo vsa bitja Budino, božansko naravo, univerzalno prirojeno modrost in vrline. Namen zena je s pomočjo meditacije izkusiti to božanskost v sebi. Zen se ne zanaša na verska besedila in razprave o metafizičnih vprašanjih, temveč meni, da te stvari posameznika zavaja- jo, da išče zunanje odgovore, namesto da bi se osredotočil na svojo notranjo duhovno naravo. Zazen je sedeča meditacija, med katero oseba zavzame položaj lotosa, pollotosa ali seize. Za umiritev uma se pozornost usmeri k dihanju ali v energetski center pod popkom (japonsko tanden). Sesšin ali "zbiranje uma" je skupinska oblika meditacije, ki jo izvajajo v samostanu. Zazen se po navadi izvaja tudi po več ur na dan. Roši ali učitelj je zelo spoštovana oseba, ki se trudi prenesti dharmo na učence. Njegove metode so pogosto šokantne, saj z njimi poskuša prebuditi "zaspalo" zavest svojih varovancev. Teišo je oblika javnega govora, ko roši med sesšinom nagovori skupino, medtem ko se zasebni sestanki z učiteljem imenujejo do-kusan, daisan ali sanzan. Koani ("ljudska prilika") so paradoksalni, na videz jezikovno nesmiselni dvogovori, anekdote, ki vsebujejo modrost slavnih učiteljev zena. Koani so "kraj, čas in dogodek, ko se razkrije resnica". Njihov namen je razbiti ustaljene miselne vzorce in preseči običajno logiko, s katero dojemamo svet okoli nas. Služijo tudi za preverjanje napredka v zenu. Eden najbolj znanih koanov sprašuje: "Kaj je ploskanje ene dlani?" Satori ali razsvetljenje je trenutek "širjenja zavesti", "velikega rojstva ", ko se nam odprejo notranja, duhovna vrata, ki jih zen imenuje "vrata brez vrat", in se nam razkrije zunanji, pojavni svet v novi, višji luči. Tedaj smo sposobni zaznati božanskost v vsakem bitju in vsaki stvari. Buda je v trenutku razsvetljenja vzkliknil: "Poglejte čudo, vsa bitja so po svoji naravi bude!" Zmožni smo videti energijo vesolja, ki prežema vse stvarstvo. Tedaj razumemo, da ni smrti, da je vsepovsod življenje, ki utripa v harmoniji večnosti, neskončnega bivanja, rojevanja in spreminjanja. Zgodba o vodi in Luni Redovnica Čijono je dolga leta prakticirala zen in medi-tirala, toda razsvetljenja ni dosegla. Nekega večera je nosila staro vedro polno vode. Med hojo je opazovala odsev Lune v vedru. Naenkrat so se strgale vrvice, s katerimi je bilo vedro zvezano. Vedro je razpadlo, voda je odtekla in Lunin odsev je izginil. Čijono se je tedaj razsvetlila in vzkliknila: "Ni vode, ni Lune!" Nadaljevanje prihodnjič Bioplinarna Keter Organica Jurša I., Središče ob Dravi Odkupujem silažno koruzo na območju občine Središče ob Dravi in v bližnji okolici. Kontakt: Domen Jurša na gsm 041 372 561. Slo POP novice :k-k-k Boštjana Narata, vodjo skupine Katalena, ki se je spomladi z objavo odmevnega samostojnega prvenca Strah je odveč prvič predstavil tudi kot kantavtor, čaka precej delovna jesen. Poleg samostojnega koncerta v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani, 19. oktobra, bo nastopil in ustvarjal tako v Sloveniji kot tudi v tujini. V tujino seje pred kratkim odpravil za gostovanje na Reki z gledališkima predstavama Pupilija papa pupilo pa pupilčki in Slovensko narodno gledališče. Kmalu bo z gledali-škopredstavo Spomenik G2 gostoval tudi v Beogradu in Munchnu. V Sarajevu bo nastopil v družbi Janija Kovačiča, Xenie Jus in Petra Andreja, v To-skani pa si bo privoščil delovni teden z ustvarjalci pripovedovalsko-glasbene predstave Tri zdrave Marije in en Oče naš. Sicer pa Narat na svojih koncertih predstavlja skladbe s svojega albuma Strah je odveč, med katerimi je tudi najnovejši singel Odhod domov in nekaj novih, še neobjavljenih skladb, za katere je letos že prejel zlato nagrado na edinem kantavtor-skem festivalu v Sloveniji. Skladba Odhod domov je plod sodelovanja s priljubljeno pevko Mino Špiler iz skupine Melodrom, ki se bo Naratupridružila na odru Kluba Cankarjevega doma na oktobrskem koncertu. ■k-k-k MZ & E Ti r DJ" 1 O -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. NUŠKA DRAŠČEK - VZEL SI MI SRCE 9. ;QMAR:NABtR - PROTI SONCU 8. MI2 - ČAKAL SEM TE KO KRETEN 7. FLIRRT - U VULKANU 6. ALYA - TU IN ZDAJ 5. ANJA RUPEL - NISI MOJ 4. ROCK PARTYZANI IN JANEZ ZMAZEK - PRIJATU STARI 3. POP DESIGN - SRCE IZ ČREPINJ 2. GAŠPER RIFELJ - NEKDO DRUG 1. APRIL - NE BI Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasbeni kotiček Shyam in Skriti sij ljudi Skoraj 12 let po nastanku zasedbe Shyam je luč sveta zagledal novi album z naslovom Skriti sij ljudi. Po singlih Gumijasto srce in trenutno aktualnem Color Deluxe, ki sta napovedala vrnitev te brežiške zasedbe na slovensko glasbeno prizorišče, zdaj prihaja nov set pesmi. Te so izpod peresa Shyam nastajale v zadnjih štirih letih, je povedal pevec Miloš. Kot producent pa se pod izdelek ponovno podpisuje Peter Penko. Album Skriti sij ljudi, ki je uradno izšel 11. septembra pri ZKP RTV Slovenija, vsebuje 14 pesmi in je tretji studijski album skupine Shyam. Odraža zadnje glasbeno ustvarjanje kolektiva, ki je že na začetku svoje kariere navduševal kritike s ploščkoma Željo daleč stran (2000) in Sonce v senci (2004). Skriti sij ljudi je pravzaprav dvojna plošča, saj so se Shyam odločili poleg novih pesmi izdati še posnetke, ki so nastali v oddaji Izštekani, ko jih je davnega januarja 2002 gostil priljubljeni radijski guru Jure Longyka. Takrat so v razširjeni zasedbi in s spremenjenimi aranžmaji odigrali večino pesmi s prvega albuma Željo daleč stran in eno pesem, ki se je kasneje v povsem drugačni obliki znašla na drugi plošči, Sonce v senci. »Posnetki iz oddaje Izštekani so ostali dolgo časa v predalu, zahvaliti se moramo Juretu Longyki, ki je poskrbel, da smo dobili posnetke v takšni obli- Foto: Luka Kaše Shyam ki, da smo jih lahko ponovno obdelali in popravili zvočno sliko, neverjetno vznemirljivo je bilo po toliko letih sesti za mešalko in znova spustiti te posnetke skozi zvočnike. Na nek način je to zahvala vsem prijateljem, glasbenikom, ki so se nam takrat z vso predanostjo pridružili pri projektu, pa tudi spodbuda, da se česa podobnega lotimo še kdaj v prihodnje,« je povedal Frenk. Izid nove plošče bodo Shyam pospremili z živimi nastopi. Po uspešni uradni predstavitvi na promocijskem dogodku v Ljubljani so poseben promocijski koncert pripravili tudi v domačih Brežicah. 25. septembra so namreč svoje glasbeno ustvarjanje predstavili v prenovljeni dvorani Mladinskega centra. V Zagorju bodo koncertirali 2. oktobra, ljubljanska publika pa bo na svoj račun prišla 14. oktobra, ko bodo na koncertu v Orto baru predstavili tako repertoar novega albuma kot tudi starejše uspešnice. »Sledi še nastop 21. oktobra v Celju, za vse ostale koncertne datume, ki v teh dneh polnijo naš glasbeni koledar, pa je v pripravi nova spletna stran skupine,« še obljublja pevec zasedbe Shyam Miloš. MZ Filmski kotiček Jej, moli, ljubi Vsebina: Liz je privlačna ženska v najboljših letih. Ima moža, ki jo ljubi, hišo, dobro službo, skratka, vse je na svojem mestu. A tako je le na videz. Liz globoko v sebi načenja praznina, ki jo čuti v sebi zaradi nezadovoljstva nad izbranim življenjem. Dolgo ima zaradi tega slabo vest, toda položaj postane tako nevzdržen, da mora iz tega življenja zbežati, če hoče rešiti samo sebe, sicer bo znorela. Omisli si ljubimca, a ko začetna strast mine, tudi to razmerje kmalu postane prazno. Punca se zato loči, pusti službo in odide v svet. Najprej v Italijo, kjer se življenje doživlja fizično, Eat, Pray, Love Igrajo: Julia Roberts, Billy Crudup, Javier Bardem, Richard Jenkins, Viola Davis Scenarij: Ryan Murphy in Jennifer Salt po romanu Elizabeth Gilbert Režija: Ryan Murphy Žanr: romantična drama Dolžina: 140 minut Leto: 2010 Država: ZDA skozi hrano, nato v Indiji, kjer je na vrsti negovanje duhovnega dela osebnosti, nato pa oboje -telesno in duhovno - združi na Baliju, seveda skozi ljubezen do privlačnega Felipeja. Vse tri faze pa seveda še zlahka niso lahke, saj jo poleg tega, da v življenju nima cilja, muči tudi slaba vest, ker je z begom prizadela veliko ljudi, ki jo imajo radi. Vsebina se sliši kot razmišljanje malodane vsake zrele ženske v Sloveniji. Ta praznina v urejenih vsakodnevnih življenjih je tako huda, da je niti brezpogojna ljubezen ljubečega, a slepega moškega ne more nadomestiti, kar najbrž razlog, da se zadnjih 10 let trume žensk podajajo v new age, kupujejo priročnike za samopomoč, delajo jogo, medi-tirajo in plačujejo samozvanim gurujem. Tale film jim bo kot pisan na kožo, toliko bolj, ker je v svojem žanru narejen tako dobro, da zna tudi v kakšnem skeptiku prebuditi dvome v svoj prav. Glavna junakinja Liz namreč sprva deluje kot tipična razvajenka, ki ima življenju vsega dovolj, zato tarna po nečem več, v resnici pa gre za to, da je v svojem zakonu sprejela preveč kompromisov, mož pa nobenega. A film je glede tega dovolj zvit, saj sproti izjavlja vse tovrstne argumente skeptikov in jih tako učinkovito razoroži, tako da jim ne preostane drugega, kot da se filmu predajo. Ali je posledična nagrada vredna tega, je vprašanje, na katerega je toliko odgovorov, kot je vprašancev. Nedvomno ne gre za film, ki bi gledalce podcenjeval oz. je narejen dovolj, dobro, da tega ne opazimo. Čeprav se ukvarja s še kako resničnimi in težkimi življenjskimi odločitvami in pogumom, ki ga zanje potrebujemo, pa je v svojem bistvu še vedno le pravljica, kajti vse, kar se junakinji zgodi, je tako popolno in ob pravem času, da je že neresnično. Vsi moški so lepi, vse ženske so dobre, vsi seveda govorijo tekočo angleščino, tudi štiriletni balijski otroci in seveda, Italija je še vedno dežela poduhovljenih starcev, ki popolno neznanko v sekundi razumejo in ji blagohotno povedo modrost, ob kateri se ona zamisli, nato pa ji zasije srce. Zaradi takšnih klišejev, ki tu in tam pogledajo izpod skorajda popolne maske, film malce šepa, a ne toliko, da ne bi ciljna publika v njem izjemno uživala, toliko bolj, ker se uspešno izogne poceni osladnostim, tudi po zaslugi Julie Roberts, ki je odlična izbira za glavno vlogo. Matej Frece Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. NASELJE V OBČINI LITIJA JUŽNOSLO-VANSKI NAROD RAFKO IRGOLIČ ODPADEK PRI ČELJENJU, ČELEK HARMONIKAR KOVAČIČ MORSKA RIBA, KOMARČA DVOJNI POLMER IZUMRLI PLAZILEC PLETENO OGRINJALO IZKORISTEK SUROVINA ZA TKANINO KELIH ZA HOSTIJE KRAJ V BELI NOVINARSKA SLAVA CHARLES DICKENS HUDOBIJA ZLONAMERNA UPORABA VODA V TRDEM STANJU ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK NAS PESNIK (FRAN) OKRAS SRAMEŽLJIVOST lllllllllllllllllll PESNITEV konice ZILJSKA NOSA SPOLNI SEMENČNIK SLAVKO VITEZ GRMIČASTA RASTLINA Ugankarski slovarček: CIBORIJ = kelih za hostije, KOVOR = kraj pri Tržiču, MARINČ = slovenski akademski slikar (Jože, 1954-), NOSTROMO = vodja krova na ladji, ORAZEM = slovenski ekonomist v ZDA (Frank, 1925-), PARTLIČ = slovenska novinarka (Slava, 1952-2001), POSLATEV = pošiljanje (star.), PTERODAKTIL = izumrli plazilec. ■eiuaod 'rasejQ 'epejo '>jaípo Tuoqp 'íaje|/\| 'uso 'opej '>|a|aoo 'juaiueujo 'jatuajd '|y 'sej 'pepojajd 'en 'as 'Luejs 'ua|dz| Jqjs 'e^qeA 'o|z 'eoejjgo '>jaojoiuez 'ejo? baom 'Aaie|sod 'da|od 'e^da 'joaox 'jjejs :oNAVHOOOA '9>|ubz!j>| 8) A9nsay RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 2. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). NEDELJA, 3. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PONEDELJEK, 4. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA: LOKALNE VOLITVE 2010. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Pi-ramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). TOREK, 5. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 Na poti do zdravja (Marija Slodnjak) 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI - LOKALNE VOLITVE 2010 (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 LOKALNE VOLITVE 2010. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 6. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. LOKALNE VOLITVE 2010. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric - LOKALNE VOLITVE 2010 (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radi Triglav Jesenice). ČETRTEK, 7. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 LOKALNE VOLITVE 2010. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: LOKALNE VOLITVE 2010. 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca - LOKALNE VOLITVE 2010 (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 LOKALNE VOLITVE 2010.19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 8. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 LOKALNE VOLITVE 2010. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nah-berger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). Horoskop OVEN V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Odlično se boste počutili v družbi. Na delovnem mestu bo štela premišljenost in diplomacija. Dogodkov ne prehitevajte, ampak jih sprejmite, korak za korakom. Ljubezen: pogovori bodo ključ do osebne sreče. Sn BIK Po razpotjih življenja se boste odpravili previdno. Raziskovanje bo vaša strast. Na svoj način bo pomembno, da naredite osebno bilanco in ločite zrno od plev. Posebna sreča vas bo spremljala v ljubezni. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Sprostite se v naravi! DVOJČKA Prijetno se boste počutili v družbi. Sprostili vas bodo pogovori in neobvezujoča srečanja. Ljubezen: samske bo lahko zadela Amorjeva puščica, vezani se bodo pilili v diplomaciji. Na delovnem mestu boste imeli polne roke dela in delavnih obveznosti. RAK Po zvezdnih namigih se obeta ploden teden. Ustvarjalna energija vam bo podarila krila. Lažje se boste sprostili in zaupali v blagostanje življenja. Notranji nemir bo posledica stresa. Blagodejne učinke sproščanja bo imela glasba. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. LEV ■Tj Po zvezdnih namigih se obeta ploden teden. Ustvarjalna energija vam bo podarila krila. Lažje se boste sprostili in zaupali v blagostanje življenja. Notranji nemir bo posledica stresa. Blagodejne učinke sproščanja bo imela glasba. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. DEVICA Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti. Omenjeno vas bo okrepilo v samozavesti. Teden bo ugoden pri pridobivanju denarja. Jasno je, da se boste morali tudi bolj sprostiti. Mnogo prijetnosti bo v pogledu ljubezni. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje novosti. TEHTNICA Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Spremljali vas bosta odločnost in temperamentnost. Popaziti bo treba, da boste imeli svetle misli. Kamenčki v mozaiku usode se bodo harmonično sestavljali v pogledu službe. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, kajti počasi se daleč pride. ŠKORPIJON Brezpogojna ljubezen bo tista, ki vam bo pokazala pravo pot. Prihajajoči teden bo v znamenju osebne in duhovne rasti. Razčistiti boste morali s tistim, kar vas bremeni. Velik napredek bo v pogledu ljubezni. Partnerjevi nasveti ne bodo samo vzpodbudni, toda tudi zelo poučni. STRELEC Privlačile vas bodo skrivnosti. Tišina bo naravna oblika napredovanja. Čas bo, da se boste ustavili In stvari pogledali iz drugega zornega kota. Služba: ne bodite pretirano površni in popazite na skrite smerokaze. Teden bo prinesel mnogo izzivov pri reševanju zadev iz preteklosti. KOZOROG Učiteljica bo narava. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Prijateljev namig vam bo podaril svežine in dodal krila. Uspehi se vrstijo na delovnem mestu in v pogledu ljubezni. Seveda bo treba na morebitne težave pogledati iz svetle točke. Iz majhnega raste veliko! VODNAR Pomembno bo, da boste športno aktivni. Tako boste na kvaliteten način uporabili odvečno energijo. Ljubezen bo prinesla nekaj izzivov in ugodnosti za osebno napredovanje. Na delovnem mestu se odločite in naredili boste prerez. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje! RIBI Teden, v katerem se boste veliko učili in pridobili paleto novega znanja. Obdobje bo prineslo ravnovesje in čustveno skladnost. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in nove dimenzije. Na delovnem mestu se boste odločili in naredili zelo pomemben korak naprej. Ljubezen: romantika! Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 Štajerska budilka Od ponedeljka do petka, med 5. in 9. uro. ČRNČEK MAMILKA KREG POD 3 oto pesner ODMEV, EHO Ptuj • Medgeneracijski tabor Pohorje 2010 Ko ti zreb nameni vnuka ali vnukinjo Zveza prijateljev mladine Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, druZino in socialne zadeve Ze peto leto organizirala medgeneracijski tabor. Letošnji je potekal ob koncu avgusta v domu Miloša Zidanška na Pohorju, ki ga upravlja Zveza prijateljev mladine Maribor. Devetnajst otrok iz Ptuja in okolice je izbrala posebna so-cialno-humanitarna komisija pri Zvezi prijateljev mladine Maribor, saj ta ne deluje samo za področje Maribora, ampak tudi širše. Po šest otrok je bilo iz občin Trnovska vas in Ptuj, pet iz občine Destrnik, dva iz občine Videm. Upokojenci pa so prihajali iz Ptuja (osem) in iz Maribora (deset). Da bo druženje otrok, starih od enajst do sedemnajst let, in upokojencev zanimivo, je pokazalo že začetno prešerno vzdušje med vožnjo z avtobusom od Ptuja, preko Maribora in do končnega cilja, čeprav so bili nekateri mladi na začetku še malo zadržani. Kot je povedala pedagoška vodja projekta Zlatka Ra-shid, je bistvo tega projekta zbliževanje starejše in mlajše generacije. Vse prevečkrat namreč obtožujejo eni druge - mladi, da so starejši tečno-be, ki ne razumejo mladih, starejši pa v mladih vidijo le poredneže, vandale ... Razlog za taka razmišljanja je tudi v vse večjem pomanjkanju časa za pogovor že znotraj bioloških družin. Po namestitvah v sobah, kjer ni bilo pomembno, od kod kdo prihaja, smo se zbrali na skupnem sestanku, kjer smo se vsi, tako otroci kot upokojenci, skupaj z vzgojitelji na kratko predstavili. Vsi udeleženci smo prejeli »verižico-rožico« z napisom svojega imena, da smo se ob srečanju izognili morebitni pozabljivosti (pa ta ni bila prisotna samo med starejšimi). Sledil je najbolj napet trenutek, ko so si otroci z žrebom izbrali svoje babice in dedke. Kar malo vznemirjenja je bilo tudi med nami starejšimi, ko smo čakali, da slišimo svoje ime, ki ga je na izžrebanem listku prebral vsak od otrok. Sama sicer še nimam vnukov, na tem taboru pa sem dobila kar dve vnukinji, Patricijo in Marino. Še tri ptujske upokojenke (Gizela Brumec, Ko Zlatka raztegne harmoniko . Foto: SR Nestrpnost pred nogometno tekmo Barica Lužnic, Lidija Vastič) so postale dvakratne babice, medtem ko so ostale tri (Silva Ilec, Hedvika Kovačec, Metka Štalcer) dobile po enega vnuka ali vnukinjo. Skupaj smo nato odhajali na sprehode, na plavanje, nabirali zdravilna zelišča, prisluhnili predavanju o učinkih le-teh ter sodelovali v kvizu poznavanja zdravilnih zelišč. Skupaj smo izdelovali zape- Videm • FD Lancova vas v Zakopanah Priznanje za izvirnost Člani FD Lancova vas so se konec letošnjega avgusta mudili na sedemdnevnem gostovanju v Zakopanah na Poljskem, kjer so se udeleZili 42. mednarodnega folklornega festivala - Zakopane 2010. Na festivalu so se predstavili v druZbi 16 folklornih skupin, od tega kar 13 tujih, domov pa so se ponovno vrnili z nagrado - celotna skupina (odrasla FS, pevci, muzikanti) s priznanjem za izvirnost, pevci pa so osvojili še bronasto priznanje. FD Lancova vas je znano po številnih nastopih doma kot tudi mnogih gostovanjih v tujini. Letos so že predstavljali bogato ljudsko izročilo domačega kraja na 13. srečanju FS v mestu Lučky na Slovaškem, še posebej odlično pa so se odrezali v Zakopanah, kjer so na tamkajšnjem festivalu osvojili kar dve priznanji. Janko Jerenko, strokovni vodja skupine, nam je povedal, da so v Zakopanah že nastopali, in sicer leta 2004, ter dodal, da so se letošnjega festivala lahko udeležile le skupine, ki delujejo na hribovitih ali v goratih območjih svoje dežele. Lanco-vljani so tako izkoristili bližino Haloz, saj Lancova vas tako rekoč leži za haloškimi vrtovi. Za tekmovalni del so pripravili program Jaz pa v gorico grem, v njem pa predstavili vsa dela v vinogradu, od začetka del pa vse do vesele trgatve in pitja vina; v svoj nastop pa so vključili tudi pustne like svojega kraja (koranta, kojiča in pokača). Ocenjevalna komisija, ki je budno spremljala nastope tujih in domačih skupin, je poseben poudarek namenila izvirnosti prikaza ljudskega izročila skupine, kakovostni izvedbi in celostni podobi skupine. Iz Poljske pa so Lancovljani zraven spominov na nepozabno gostovanje prinesli še dve nagradi: pevci so bili za svoj nastop nagrajeni z bronastim priznanjem, celotna skupina pa je prejela posebno priznanje za stnice in ogrlice, šivali prtič-ke, sodelovali v športnem kvi-zu, na šahovskem in nogometnem turnirju, prisluhnili predavanju o zdravilnih učinkih medu, recitaciji pesmi enega najstarejših članov LIKOS-a (Literarni klub upokojencev Slovenije), z zanimanjem prisluhnili predstavitvi 180-mili-jonskega Pakistana, ki nam ga je v sliki in besedi predstavil njegov prebivalec, poročen s Slovenko iz Maribora, uživali ob tabornem ognju, v delavnici »Začutimo naravo«, orientaciji z zavezanimi očmi in še bi lahko naštevali. Vse to je povsem zapolnjevalo naš vsakdan. Zelo živahno je bilo tudi v »frizersko-pedikerskem studiu«, katerega usluge so brezplačno opravljale naše iznajdljive vnukinje, ki so v stilsko preobrazbo prepriča- Prejeli smo »izvirno in prisrčno predstavitev plesov, pesmi, šeg in navad svojega kraja«. Sicer pa so člani FD Lancova vas čas na Poljskem izkoristili še za oglede številnih znamenitosti, saj so Zakopane turistično zelo razvito letovišče - največ zanimanja pa je prav gotovo pritegnila bližnja skakalnica, po kateri je kraj tudi najbolj poznan. »Za vse udeležence je bil to krasen teden, bilo je nepozabno gostovanje. Na nastopih smo uživali, saj smo bili maksimalno pripravljeni. Dokaz, da smo se res odlično odrezali, pa so tudi priznanji in povabila na nova gostovanja,« pa je svoje misli strnil Franci Gojkošek, predsednik FD Lancova vas. Petra Krajnc le še tako »boječe« babice. Ni šlo niti brez večernih zabav s plesom in zanimivim »pižama partyjem«. Naše razpoloženje je vse dneve skupnega bivanja še dodatno popestrilo lepo vreme. Le ponedeljek, dan odhoda, se je odel v meglo z rahlim dežjem. To nas sicer ni zmotilo, da se ne bi peš odpravili od našega doma do Belvija, kjer je babica Efka iz Maribora za vse otroke pri slaščičarju »izposlovala« brezplačno kepico sladoleda. Sledil je trenutek vrnitve domov, ko so kar švigali listki s telefonskimi številkami, z naslovi, sledili so prijateljski objemi in topli stiski rok ter želje, da ostanemo tudi v bodoče kot ena družina. Zaobljuba vseh je bila: »Gotovo se še srečamo«. V imenu vseh udeležencev medgeneracijskega tabora Pohorje 2010 si dovoljujem izraziti zahvalo vsem, ki so nam omogočili tako lepe počitnice - od Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, Zveze prijateljev mladine Maribor do osebja Doma Miloša Zidanška na Pohorju, vzgojiteljem in vzgojiteljicam, ki so imeli potrpljenje za vse naše mladostniške in malo manj mladostniške muhe, skratka vsem, ki so kakor koli dodali svoj delež. V imenu starejših se zahvaljujem tudi našim vnukinjam in vnukom, ki so nas sprejeli za »svoje«, nam bili na vsakem koraku pripravljeni pomagati, se z nami igrati in vzganjati norčije. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Silva Razlag (»babica Silvika«) Umetnost in kultura Leta 2012 bo Ptuj prestolnica kulture v Evropi. Resnično lepo in obetavno. Foto: arhiv društva Člani FD Lancova vas s svojimi nastopi v tujini skrbijo za promocijo svojega kraja, občine in ne nazadnje Slovenije. Kaj je sploh umetnost in kaj je kultura in kako sta povezani? Vsi vemo, kateri ljudje so umetniki: slikarji, kiparji, pevci, skladatelji, pesniki, igralci. Kdo pa je »kulturen človek«, kaj sploh pomeni beseda »kultura«? Ali je vsak umetnik tudi »človek kulture« ali pa je mogoče kultura še kaj drugega kot samo umetnost? »Kultura« je predvsem človekov odnos do življenja, natančneje odnos do sebe, odnos do drugih ljudi, odnos do narave in ne nazadnje odnos do stvari. Vsak umetnik ni nujno tudi kulturen človek, vsak kulturen človek pa je »umetnik življenja«. Umetnost in kultura izvirata iz človekove duše, le da je izvir kulture globlje od izvira umetnosti. Kulturni prestolnici se ne poda, da je mesto zavito v smrad kurjih farm, ko potegne jugozahodnik. Kulturni prestolnici se ne poda, da je podtalnica tako onesnažena s pesticidi, da bi bilo upravičeno odsvetovati njeno pitje tujim obiskovalcem, ki jih pričakujemo v letu 2012 in po njem. Kulturni prestolnici se ne poda, da so vse luči v parku od železniškega mostu proti Ranci že leta razbite in se jih ne zamenja, ker se ve, da je ta del mesta pod nadzorom vandalov, ki bi nove luči ročno razbili. Kulturni prestolnici se tudi ne poda, da v našem ljubem mestu človek ne more dobiti zelenjavne juhe iz sveže zelenjave ali pa mogoče kvalitetnega vegetarijanskega obroka. Zelenjava na žaru in ocvrt sir so viški naše kulinarične domišljije, kar zadeva vegetarijansko kuhinjo. Veliko naših obiskovalcev je in zmeraj več jih bo, ki so vegetarijanci. »Kultura« je predvsem kvaliteta življenja in prefinjen odnos do narave. Imeli smo v letu 2008 vitalen ekološki projekt pridelovanja industrijske konoplje na Ptujskem polju, ki je strateška rastlina. Raste namreč brez pesticidov, ne potrebuje veliko dežja, dobro prenaša vlago, mineraloško bogati prst, ima veliko paleto industrijske in prehrambene uporabnosti. Projekt je bil namenjen postopnemu zamenjevanju pridelovanja koruze, katere pridelovanje je v zadnjih 40 letih dodobra onesnažilo podtalnico s pesticidi. Najbrž ni zaživel zaradi predsodka, da je industrijska konoplja droga. Potrebovali smo pol leta, da smo odgovorne na ministrstvu za zdravje osvestili, da industrijska konoplja ni droga, ampak strateško pomembna rastlina, ki se na evropskem trgu odlično proda. Pripravljamo projekt povezovanja »ekologije - zdravega življenja - turizma«, katerega namen je, da Podravje in Slovenske gorice postanejo ekološko zaščiteno območje, kjer se bo pridelovala biološka hrana, kjer se bodo turistom nudili programi za krepitev zdravja in zdrava, doma pridelana hrana. Upajmo, da spet ne bo prevladal predsodek o tem, da se biološka hrana »ne splača«. Kulturna rast našega mesta je stvar osebnostne rasti ljudi, ki v Ptuju živimo. Opustimo preživete stereotipe in se podajmo novim izkušnjam naproti. Bili smo del Evrope 900 let, skoraj stoletje so nas »balkanizirali«, zdaj pa ja čas, da postanemo ponovno Evropejci. Ne samo to, več: kozmopolitsko mesto, kjer živi planetarni duh. Živimo na planetu Zemlji, zavejmo se tega in začnimo ustvarjati v harmoniji z naravo. Srečko Šorli Foto: SR Ptuj • Svetovni dan turizma Iz leta v leto večja skrb za urejeno okolje Turistično društvo Ptuj in MO Ptuj sta tudi ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, pripravila bogat program aktivnosti. Na Mestnem trgu je v soboto, 25. septembra, potekala turistična tržnica s kulinarično ponudbo, podelili pa so tudi priznanja za leto 2010 posameznikom, podjetjem, ustanovam oziroma skupnostim za njihovo skrb pri urejanju okolja. Na Ptuju pa je v soboto potekala tudi sklepna prireditev Turistične zveze Slovenije Z igro do prvih turističnih korakov. V ponedeljek, 27. septembra, pa so izvedli tudi prvi turistični forum Ptuja, ki bo v prihodnje tradicionalna prireditev v sklopu ptujskega praznovanja svetovnega dneva turizma, v okviru katere bodo izmenjavali mnenja in izkušnje ter oblikovali predloge o tem, kako narediti ptujski turizem še bolj prepoznaven. Vsako leto ga bodo pripravili na drugi lokaciji. Letošnjega sta pripravila MO Ptuj in podjetje Hosting, d. o. o. Osnovna ugotovitev letošnjega je, da je ptujski turizem na pravi poti, v prihodnje pa ga bodo tržili pod sloganom Ptuj, najstarejše slovensko mesto, ki bo poslej vse, ki stavijo na turizem v tem okolju, povezoval, ne pa več delil. Prav tako pa je Ptuj s svojo okolico tisti, ki mu bo uspelo tudi pri formalizaciji delovanja regionalne turistične organizacije. Izbira najboljših v urejanju okolja je letos prvič potekala na podlagi posebne prijavnice. Dogajanje na Mestnem trgu, ki ga je sicer zmotil dež, je spremljal bogat kulturni program v izvedbi učencev ptujskih osnovnih šol, Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in Pihalnega orkestra Ptuj ter ptujske folklore. Folklorna Foto: Črtomir Goznik Hotel Mitra je po mnenju Ptujčanov in turistov eden od najlepše urejenih objektov v mestnem jedru. skupina iz Arandjelovca pa je zaradi slabega vremena svoj nastop opravila v trgovskem centru Qlandia. Tudi ptujske zgodbe o vinu bodo počakale na lepše vreme, kot tudi vožnja z ladjico Čigro po Ptujskem jezeru in Dravi. Prejemnike letošnjih priznanj, skupaj 39, je v imenu TD Ptuj pozdravil Albin Pišek, v imenu MO Ptuj pa ptujski župan Štefan Čelan. Oba si želita, da bi skrb za okolje postala skrb vseh Ptujčank in Ptujčanov, da bo mesto z okolico privlačno tako za občane kot tudi za številne obiskovalce od drugod. MG Gorišnica • Trgatev na Dominkovi domačiji Nabrali za 800 litrov „klinike" Društvo upokojencev iz Gorišnice, ki ima v upravljanju znano Dominkovo domačijo, je tudi letos sredi tedna že po tradiciji izvedlo trgatev grozdja z brajd na posestvu. vahnem utripu na Dominkovi domačiji povedala Frida Zorli, ki ne skriva načrtov za naprej: „Morali bomo urediti še primerno parkirišče, ki ga zdaj ni, recepcijo, želimo pa si tudi legalizirati prodajo spominkov, ki smo jih že pripravili, a moramo zanje dobiti še certifikat. Prav tako bi bilo lepo, če bi imeli lokalne vodiče, ki bi domačijo in stare običaje znali predstaviti tudi tujim gostom, saj se povezujemo s ptujskim hotelom Primus. Nasploh pa bo treba v upravljanje domači- je počasi vključiti več mladih, saj se starejši počasi poslavljamo, mladi pa se morajo priučiti tradicionalnih običajev in dela na kmetiji, da bodo ohranili avtohtono podobo kraja in življenja." SM Fantje in dekleta v najboljših letih so se z brentami, posodami in nožiči ter škarjami pred domačijo zbrali v torek zgodaj dopoldne in se po prvem kozarčku za zdravje takoj zagnali pod težko obložene brajde; za veselo vzdušje so skrbeli domači ljudski pevci in skupina Jesenski biseri, svoje k odličnemu razpoloženju med trgači pa je dodalo še sonce, ki ga ni bilo pred tem videti že nekaj dni. Predsednik DU Gorišnica Vili Horvat je najprej pohvalil pridno delo trgačev in njihovo številno udeležbo, nato pa je povedal: „Nabrali smo toliko grozdja, da bo iz njega okrog 800 litrov vina, mi temu pra- vimo »klinika« iz različnih vrst grozdja, največ je šmarnice in gemaja. Letos pa smo tudi prvič obrali trs, ki je zrasel iz cepiča najstarejše trte na Lentu, žal pa zanj še nimamo dokumentov, za kar si zdaj aktivno prizadevamo. Dobili smo ga pred štirimi leti in letos je obrodil tri grozde. Grozdje bomo pustili dva dni odležati, nato pa ga bomo stisnili in vino shranili v domači kleti, kjer zanj odlično že več let skrbi naš kletar Anton Zebec z ženo Marijo. Da so brajde tako polno obrodile, pa gre zahvala našima članoma Alojzu Tušku in Jožetu Janžekoviču." Vino, ki ga člani društva upokojencev pridelajo na Do- minkovi domačiji, čez leto postrežejo ob raznih opravilih na kmetiji in seveda tudi starejšim obiskovalcem: „Trgatev ni edino opravilo, ki ga je treba narediti, na domačiji imamo delo vse leto, saj je treba skrbeti za izgled hiše in za okolico, pokositi, obdelujemo tudi njivo, pospravimo pridelke itd. Tako je na kmetiji vedno živahno, saj je vmes še veliko ogledov. Še posebej si pride domačijo ogledat zelo veliko osnovnošolcev iz različnih koncev države, pa tudi drugih skupin. In moram reči, da so nad videnim vsi navdušeni, saj gre za eno res redkih odlično ohranjenih domačij, za pravi kulturni biser, ki mu ni najti para," je o ži- Člani društva upokojencev so potrgali grozdje z brajd na Dominkovi domačiji - pravijo, da ga bo za 800 litrov »klinike« - in se po opravljeni trgatvi takole postavili pred naš objektiv. Skorba • Večer vinskih ljudskih pesmi Da bo tradicija vinskih ljudskih pesmi še dolgo živela V Domu krajanov Skorba je 25. septembra potekal Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Skorba. S to prireditvijo, prvo so organizirali lani, so v Skorbi tudi začeli jesenske prireditve, ki potekajo pod naslovom Skorba trga in preša ter so namenjene predvsem povezovanju med ljudmi, druženju in ohranjanju tradicije in običajev, je med drugim povedala predsednica KD Skorba Renata Gabrovec. Hvala vinske trte in dobrega vina je veliko opevana tudi v ljudski pesmi, je odsev družabnosti, ko so si ljudje znali vzeti čas za druženje s prijatelji. Srečanja ljudskih pevcev in godcev so prav gotovo ena izmed teh, zato imajo v Sloveniji že dolgo tradicijo. Pripomorejo, da se v naši družbi ohranja zavedanje in poznavanje ljud- skega izročila. Ljudska pesem je čudežna, obogati tistega, ki daje, in tistega, ki mu je namenjena, zato pa nikomur nič ne jemlje. Vse to je bilo čutiti tudi v soboto zvečer v Domu krajanov v Skorbi, v besedah predsednice KD Skorba Renate Ga-brovec, nastopih sodelujočih skupin in vseh, ki so ta večer preživeli v družbi z ljudsko pesmijo o vinu, ki je sladek sad, zato ga vsak uživa rad. Nekaj spodbudnih besed je vsem, ki ohranjajo slovensko ljudsko pesem in s tem izročilo preteklosti, namenil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič. Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi je tudi ena od prireditev v sklopu že 12. praznika občine Foto: Črtomir Goznik Ljudske pevke KD Skorba Hajdina. Osrednja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku bo 13. novembra, ko bo praznovala tudi prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, ki bo že petnajsta po vrsti. Letošnji kletar letnika bo iz naselja Draženci, je povedal župan, ki je ponosen na vsa društva v občini Hajdina, ki v svojem delovanju dajejo velik poudarek tradiciji, negovanju, ohranjanju in nadgradnji, da bo navdih tudi mlajšim generacijam. Za lep potek prireditve sta skrbela Tanja in Uroš. Na koncu pa so vsi skupaj zapeli En hribček bom kupil, tudi tisti, ki so bili ta večer samo gledalci oziroma poslušalci. Zaključili so ga z družabnim srečanjem. Foto: SM Intervju • Sonja Votolen: Srčkanja Ptickanja, Vrabckanja, Kljunckanja Pred časom je pri založbi Ekslibris izšla knjiga avtorice Sonje Votolen Srčkanja. Avtorica objavlja svojo poezijo v slovenskih literarnih revijah ter portalih. Poetikon, Locutio itd. Prav tako je njena knjiga doživela lep odziv v Piranski knjižnici. Naslov vaše nove knjige je zelo lahkoten. Kaj pa vsebina? Sonja Votolen: Avtorji stremimo k temu, da bi z naslovom pritegnili pozornost bralcev. Včasih želimo zave-dljive naslove, včasih naslove, ki ne odstrejo srčike (napisanega. Moja knjiga bi se kaj lahko imenovala tudi Ptička-nja, Vrabčkanja, Kljunčkanja, Dialogi, Ona in on itd. Naslov Srčkanja lahko navaja na lahkotno branje in vsebino, lahko pa, senzibilnemu človeku, tudi sporoča, da naša srčkanja tudi v vsakdanjem, realnem in našem srč(ka)nem življenju niso vselej srčna, niti srčkana. Srčkanje je radostno, je lahko boleče, težavno, iskreno, površno, flirtsko, odgovorno, neodgovorno, srčno, hladno, in tak razpon nudi tudi vsebina natisnjenih dialogov. Ljudje v svojih reakcijah in interakcijah do soljudi pokažemo več sebe, kot bi morda želeli. Kako ste prišli na idejo, da bi to uporabili kot sredstvo izražanja? S. Votolen: Nasprotno, jaz opažam, da ljudje sploh ne kažemo svojega pravega lica, da smo fasade. Svoj resnični jaz presneto dobro varujemo, ker smo v svoji srčiki zelo ranljivi, ker se bojimo, da ne bi bili sprejeti, ljubljeni, če bi se pokazali biti resnično - mi. Najbolj resnični smo najverjetneje v primarnem stiku s človekom, ki nam daje ljubezen ali »ljubezen«. Vedno me je impresioni-ral in zanimal odnos ona-on na vseh relacijah in v vseh obdobjih. Dolgega romana na temo ljubezni ne mislim spisati, pravzaprav tu ni več kaj dodati ali izumiti, še najmanj vsebinsko, pa se mi je izluščila ideja o kratkih ljubezenskih »romanč-kih« in menim, da so kar svež izpovedni pristop. Pritegnila me je intenziteta samega doživljanja med »njo« in »njim«. Kako ste lahko tako koncentrirali in prepletli čute s čustvi ter obratno? S. Votolen: Čute in čustva pozna in potrebuje in tudi ima vsak človek. Opazujem svoja, tuja, opazujem reakcije ob dajanju in sprejemanju, opazujem zelo senzibilne in trd(n) e ljudi, vidim njihove čutne in čustvene poti, jih primerjam s svojimi. V slehernem čustvu je skoncentrirano neskončno energije, četudi se nam ne zdi tako, a le na zunaj je zgolj malo potrebno za ljubezen, bolečino, jezo, srečo, strah, dvom, zato sem želela z malo besedami izraziti čim več. Saj ko se imamo radi ali tudi ko se že ne maramo več, je dovolj zgolj nekaj besed, pa prepoznamo čustvo, ki nam ga ona/on sporoča. V dialogih večkrat nakažete prisotnost (pristnosti?) telesne ljubezni. Kako pomembna se vam zdi za oblikovanje naših odnosov? S. Votolen: Govoriti ali pisati o tem danes ni tabu. A žal se mi zdi, da si to poimenovanje različno razlagamo in različno cenimo in zaradi različnega interpretiranja in gledanja na to ima veliko cenovno/vrednostno lestvico. Z njo je tako kot z mnogimi danes izgubljenimi vrednotami - izginjajo oz. nimajo cene, pomen in vrednote so skomercializirane, dobile so uživaški namen in pomen, a predvsem telesna ljubezen ne bi smela biti kot nekaj, kar vzameš kjer koli, kadar koli in od kogar koli hočeš, ampak naj bi imela globino in težo, biti bi morala resnično srčkanje med dvema srcema, ne pa (na)ku-pno blago. Dialogi se poigravajo z našo domišljijo in nehote se pojavi vprašanje: so av- tobiografski? S. Votolen: V vsakem dialogu je nekaj mene, je nekaj tebe, njega, nje, nas, vas! Toda le kdo ne pozna podobnih dvogovorov, morda nekoliko drugače obrnjenih besed, malce drugačnih situacij, vsi smo doživeli in imeli srčkanja vseh sort, podarjali in podajali smo si bodisi besede ljubezni ali besede razočaranj, upanj in hrepenenj. Vsakdo, ki piše, izhaja iz sebe. Trdim, da je nemogoče pisati kakršno koli zvrst, ne da bi bilo avtobiografskih sledi in primesi. Zdi se mi, da lahko začnem brati, kjer se pač odpre knjiga. Je knjiga kot naše življenje - sosledje dogodkov, ki zliva izkušnje v eno samo doživetje in kar se na koncu spomnimo, so drobne malenkosti? S. Votolen: Drobne malenkosti, ki so bile naše drobne stezice, brez katerih ne bi bilo stez. V življenju ubiramo velike in male poti, a zdi se, da so majhnosti tiste, ki nas delajo velike, da so majhnosti še kako pomembne za naša vstajanja po padcih, za kaljenje in rast, zorenje, ločevanje bistvenega od nebistvenega. Brez težav se lahko postavim v situacijo, kjer se odigra kateri od dialogov. Je bil to vaš namen - da bralec začne sanjariti? S. Votolen: Ne sanjariti, pač pa se pogledati v zrcalo, ki ga nastavi dialog. Pogledaš se in pomisliš in spoznaš: saj to sem jaz, tak sem jaz, taki smo, to so moje/naše besede, tako se pogovarjam/o, tako dajem, tako dobivam, tako sprejemam. Gregor Podobnikar, Ekslibris Rogoznica • Na Slovenskogoriški delajo Osem mesecev za 400 metrov ceste? Čeprav bi se dela na Slovenskogoriški cesti morala pričeti že 12. septembra, je do začetka del, za katera je bila pogodba podpisana 2. avgusta letos, prišlo šele sredi septembra. Pri izvajalcu del, Cestnem podjetju Ptuj, so povedali, da je za zamudo kriva sprememba projekta, o kateri pa v MO Ptuj, ki je tudi sofinancer izgradnje te ceste, niso vedeli povedati ničesar. Rok za prvi del rekonstrukcije ceste v dolžini 400 metrov je osem mesecev po začetku del, kar je za poznavalce gradnje izjemno dolg rok, saj se še avtoceste gradijo hitreje. Kakorkoli že, upati je, da se gradnja po 400 metrih ne bo ustavila, da se bo nadaljevala, ker je v srednjem delu trasa ceste čista, ni pa tako v njenem zadnjem delu oziroma v prvem delu v smeri iz Ptuja, kjer vseh potrebnih zemljišč za gradnjo še niso pridobili. MG Foto: arhiv Od tod in tam Donačka gora • Srečanje slepih in slabovidnih planincev Foto: arhiv Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je bilo organizator 40. srečanja slepih in slabovidnih Slovenije. Srečanja, ki je bilo 11. septembra, se je udeležilo 140 članov sedmih medobčinskih društev slepih in slabovidnih Slovenije iz Kranja, Ljubljane, Novega mesta, Celja, Maribora, Murske Sobote in Ptuja. Povzpeli so se na Donačko goro, pri tem pa jim je bilo v veliko pomoč Planinsko društvo Ptuj s svojimi vodniki ter predsednikom Jožetom Dajnkom, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Z njihovo pomočjo je bila pot bolj varna in dostopna. Srečanje slepih in slabovidnih planincev Slovenije je ena od tradicionalnih športno-rekre-ativnih dejavnosti Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. MG Ptuj • Indijski dan v CID-u Foto: PA 25. september so v Centru interesnih dejavnosti (CID) Ptuj namenili Indiji. Čez dan sta namreč potekali predstavitveni dela vnici indijskega plesa in glasbe, ki sta ju vodila Lili Cvetko in Damir Višič, zvečer pa je sledil glasbeno-plesni koncert z zasedbo Kathakar. Delavnice so bile namenjene vsem, kijih zanima indijska kultura, predznanje pa ni bilo potrebno. Plesne je vodila Lili Cvetko, ki je bila sicer razočarana nad majhno udeležbo, saj sta prišli samo dve »plesalki«: »Spoznavale smo osnove kathaka, ritem, naučile smo se tri plesne zgodbice... Vedeti moramo, daje kathak zelo težek in je to tako bil samo vpogled vanj.« Sama, ki ta ples, s katerim seje začela ukvarjati pred 12 leti, obožuje, hodi redno na izobraževanja v Indijo, kjer ima svojo učiteljico. Po delavnicah se je indijski dan prevesil v Indijski večer s skupino Kathakar, na katerem so nastopili Damir Višič (sarod), Roy Kristian Ashish (tabla) in Lili Cvetko (ples). Polona Ambrožič Ptuj • Mednarodni dan jezikov na OŠ Mladika Foto: arhiv OS Mladika Ob mednarodnem dnevu jezikov, ki je bil 26. septembra, so učenci OŠ Mladika pod mentorstvom učiteljic za angleščino pisali pesmi v različnih evropskih jezikih, poiskali pa so tudi najpogostejša osebna imena v posameznih državah, kot npr. v Avstriji, Italiji ... Naredili so plakate, na katerih so navedeni slovanski, germanski in romanski jeziki, zbrali so zastave evropskih držav in napisali pozdrave v tujih jezikih, vse to pa razstavili v petek, 24. septembra, v šolski avli. Učiteljica Jelena Novak je z učenkami 9. razreda pripravila radijsko oddajo, s katero so na kratko predstavili dan jezikov. _Živa Šuta, Oscar Križanec Zdravje • Kako do boljšega počutja in večje odpornosti? Prireditvenik S tečajem masaže tudi do samozaposlitve Masaža je človeškemu telesu zelo koristna, še posebej športnikom po treningih, za hitrejšo regeneracijo, za hitrejše okrevanje po poškodbah, za pospeševanje prekrvavitve, pa tudi za sprostitev. Foto: zasebni arhiv Maser Boštjan Kolednik med temeljito masažo celega telesa, ki ugodno vpliva na zdravje, predvsem pa tudi zelo sprošča. Le redki pa vedo, da lahko dober maser postanemo tudi sami, z vajami, znanje pa si lahko pridobimo na tečaju masaže. Teh tečajev je več vrst, veliko ljudi pa se odloča za tečaj, pri katerem lahko po usposabljajo opravijo izpit za narodno poklicno kvalifikacijo- NPK. S pridobljenim izpitom pa se lahko kasneje lažje zaposlijo ali celo odprejo svojo obrt, saj je dandanes vse bolj aktualna tudi masaža na domu. Kot pojasnjuje fizioterapev-tka Helena Sok, so tečaji masaže sestavljeni iz teoretičnega dela, kjer kandidati spoznajo anatomijo telesa. Anatomija človeka je veda znotraj anatomije, ki se ukvarja s preučevanjem zgradbe človeškega telesa. Z vidika opazovanja telesnih struktur delimo anatomijo človeka na splošno anatomijo, ki preučuje strukture do podrobnosti, ki jih lahko zaznamo s prostim očesom, ter na mikroskopsko anatomijo, oziroma anatomijo tkiv in celic. Za opisovanje anatomskih struktur po mednarodni konvenciji uporabljamo nomenklaturo, ki ima svoj izvor v grškem ali latinskem jeziku. Anatomijo navadno delimo po sistemih, to je po skupina organov, ki imajo isto funkcijo. To je sistemska anatomija. Druga topografska anatomija preučuje telo tako, da ga razdeli na dele oziroma območja. Na tečaju boste spoznali zgradbo in funkcijo celice posameznih tkiv in za tem za maserje glavno področje, to je okostje, skeletno mišičje in živčevje. Omenili bomo tudi notranje organske sisteme, predvsem krvožilni sistem, kožo in limfni sistem. Poklicni maser Boštjan Kolednik pa pojasnjuje, da se lahko na tečaju naučite vseh potrebnih masažnih tehnik, da lahko tečajniki kasneje samostojno izvajajo celovito klasično masažo ter pridobijo certifikat narodne poklicne kvalifikacije, če se za to odločijo. Ljudje v današnjem času vedno bolj uporabljajo masažo kot eno od sprostitvenih tehnik po napornem delavniku ali kot terapevtsko tehniko po poškodbah. Znanje masaže odpira dobre zaposlitvene in samozaposli-tvene možnosti. Masaža vpliva na vse sisteme telesa Močnejša masažna tehnika je namenjena sproščanju po telesnem naporu in okrepitvi pretoka skozi poškodovane dele mišic, s čimer znatno povečamo hitrost regeneracije in zdravljenja. Športna masaža spodbuja izločanje nakopičenih presnovnih produktov, nastalih med telesnim naporom (mlečna kislina, urea), ublaži bolečino in izteguje mehka tkiva. Poboljša se tudi elastičnost in občutljivost tkiva. Namenje- Tečaj masaže mojStil v Mariboru ^m Vpis že poteka Izkoristi 15% popust! www.tecaj-masaze.com ali 030 37 22 55 na je športnikom, rekreativcem in vsem, ki so izpostavljeni možnostim poškodb zaradi nepravih gibov, dela ipd. Vsem, ki ste redno izpostavljeni različnim telesnim obremenitvam, pa priporočajo redno športno masažo kot preventivo pred nastankom različnih poškodb in za sprostitev telesa Zaradi direktnega pritiska na mišico, ki je v krču, ter z dražljajem mišičnega vretena, ki je povezano s centralnim živčnim sistemom in mu pošilja informacije o dolžini mišičnih vlaken, z masažo zmanjšamo mišična otrdelost in krče. Pomembna je tudi povečana pre-krvavitev mišic med masažo. S povečanjem pretoka se poveča količina razpoložljivega kisika in hranil v mišicah. Masaža pospešuje odstranjevanje stranskih produktov metabolizma (mlečna kislina - laktat), kar seveda še dodatno izboljša stanje mišice in zmanjša mišične bolečine, ki se pojavijo po vadbi. Tako vzdržujemo mišice v najboljšem stanju fleksibilnosti in vitalnosti. Pospešujemo okrevanje mišic in poskrbimo, da so na nove napore popolnoma pripravljene. Masaža zmanjšuje bolečino tako, da se sproščajo mišični prenašalci, ki zmanjšujejo bolečino. Masaža vsrka bolečino, ker posega v proces prenašanja bolečinskih dražljajev, ki vstopajo v hrbtenjačo. Masaža povečuje aktivnost delta valov in zmanjšuje alfa in beta aktivnosti, to so možganski valovi, ki jih zaznamo z elektro ence-falografskim aparatom ali EEG-aparatom. Stimulira tudi para-simpatični avtonomni živčni sistem ter povzroča relaksacijo in zmanjšuje nespečnost. Med masažo se zniža raven stresnih hormonov. Ljudje, ki se masirajo, imajo povišane ravni živčnih prenašalcev centralnega živčnega sistema, in sicer dopa-mina in serotonina. Blagodejni vpliv masaže pri depresivnih stanjih in stresnih situacijah je tako tudi teoretično dokazljiv. Hitra in intenzivna masaža pospeši venski priliv krvi v srce. Ker je pretok krvi povečan, pride do izboljšanja dostave hranil in kisika tkivom ter do odplavljanja odpadnih produktov. Krvni pritisk se začasno zniža zaradi razširitve ven. Masaža pospeši pretok po limfnem sistemu in tako pomaga pri odplavljanju stranskih produktov metabolizma in bakterij, celo bolj, kot to naredijo pasivno razgibavanje ali elektrostimulacija. Prisotnost celic ubijalk in njihova aktivnost se močno poveča. To dokazuje, da masaža blagodejno vpliva tudi na človeški imunski sistem. Masaža upočasni frekvenco dihanja. Mehanično mehčanje in izločanje sluzi v dihalih se ob uporabi ritmičnega pritisk poveča. S sproščanjem otrdele dihalne muskulature lahko do določene mere povečamo tudi vitalno kapaciteto in pljučno funkcijo. Z masažo pospešujemo aktivnosti v debelem črevesju in tako odpravljamo kolike ter napihnjenost v črevesju. Pomaga lahko tudi pri čiščenju kolona in je zato koristna proti zaprtju, če masažni gibi sledijo poteku normalne peristaltike. Masaža trebuha pa povečuje izločanje seča z aktivacijo kapilar in z blagodejnim učinkom na limfatični pretok (poveča limfno drenažo). Zaradi tega je več tekočine na voljo za filtracijo v ledvicah. Masaža pospešuje odstranjevanje dušika, anorganskega fosforja in natrijevega klorida. Količina teh substanc v urinu se po masaži dokazano poveča. -OM Petek, 1. oktober 18.00 Majšperk, Tovarna umetnosti Albin Promotion, Breg 8, odprtje slikarske razstave Mito Gegič - Online/Offline 19.00 Ptuj, CID, odprtje razstave fotografij Borisa Voglarja, Soline - Maribor, SNG, balet, premiera, La Boheme, VelDvo, za abonma Opera in Balet premiera in izven 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera, Oj, čudežni zaboj 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za abonma Drama vikend 1 in izven Sobota, 2. oktober 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za abonma Kresnička in izven 10.00 Gorišnica, Hotel Botra, zbor novoustanovljenega društva Motoristi 11.00 Gorca v občini Podlehnik, odprtje obnovljenega Haloškega studenca 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za abonma Zvezdica in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za abonma Drama sobota in izven 20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Sedef - Gaj na Pragerskem, prostori Strelskega centra, specialna razstava psov Nedelja, 3. oktober 17.00 Maribor, SNG, balet, La Boheme, VelDvo, za abonma Opera in Balet popoldanski in izven Ponedeljek, 4. oktober 9.30 17.00 18.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven Ptuj, Minoritska cerkev, svečana maša v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla, sledi kulturni program pred minoritsko cerkvijo v izvedbi KD zbora sv. Viktorina in Zasebne glasbene šole minoritskega samostana sv. Petra in Pavla ob prenovi fasade na minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla Ormož, nakupovalni center Holermus, vadba pilatesa Tinje v Avstriji, v galeriji Sodatitas, razstava pejsažev, olje na platno, slikarke Rozine Šebetič Kino Ptuj 1., 2. in 3. oktober, ob Marmaduke - sinhronizirano v slovenščino - animi-rano-igrana komedija. Ob 19.00 A-ekipa - akcijska komedija. Ob 21.10 Art program: Šola za življenje - romantična drama. Nedelja, 3. oktober, ob 10.00 in 14.00 Beli bobri: Pustolovščina malega bobra - sinhronizirano v slovenščino, predstava je brezplačna, vstopnice dvignete v CID-u pred predstavo. Program TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Predstavitev kandidata SDS Miroslava Lucija. Zeleni Ptuja predstavljajo kandidata Vlada Čuša. Stranka LDS predstavlja kandidata, sedanjega župana Štefana Čelana. Nova Slovenija kot kandidata predstavlja Petra Pribožiča. Samopredstavitev kandidata stranke Humana Slovenija Mirana Šica. Predstavitev nosilca liste in program stranke MO Zares - nova politika Ptuj. Predstavitev liste in programske točke Socialnih demokratov Ptuj. Program stranke DeSUS na lokalnih volitvah 2010. Srečanje kandidatov na listah Nove Slovenije z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Stranka mladih - zeleni Evrope predstavila listo kandidatov za Mestni svet MO Ptuj. Program in predstavitev kandidatne liste Zelenih Ptuja za Mestni svet MO Ptuj. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Svet zavoda Osnovne šole HAJDINA Spodnja Hajdina 24, 2288 Hajdina razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo in Ur.l. RS št. 36/08, 58/09, 64/09 in 65/2009). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 1. 1. 2011 Pisne prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo vsebovati dokazila o izobrazbi, o opravljenem strokovnem izpitu, o pridobljenem nazivu, o opravljenem ravnateljskem izpitu, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter program vodenja zavoda. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovna šola Hajdina, Spodnja Hajdina 24, 2288 HAJ-DINA, z oznako »NE ODPIRAJ - PRIJAVA ZA RAZPIS RAVNATELJA.« Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo prejeli/-e v zakonitem roku. íPoítuXajbs, naí na íuztounzm íjiíztul RADIOPTUJ «ta áfiietu^ www.radio-ptuj.si PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ABA IPTU J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! ODKUP, PRODAM MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA audi a4 avant 1.91diedition 2007 13.980,00 avt. klima kov. črno. siva bmw 320 d karavan atuva touring 2007 16.980.00 avt. klima kov. črna citroen c51.6 hdi dynamique 2008 14.850,00 avt. klima kov. srebrn citroen xsara 1.41 2000 2.100,00 avt. klima kov. zelena nissan 0ash0a11.5 dciacenta pack 2008 16.980.00 avt. dig. klima srebrn opel astra 1.416v umuzina 2006 8.690,00 avt. klima modra opel zafira 1.9 cd tl cosmo 2006 10.980,00 alu. plat. kov. črna renault cu01.5 dci storia 2007 4.880,00 kuma bela renault espace 1.9 dci expression 2005 8.760,00 avt. klima kov. črna renault laguna 1.9 dci karavan 2007 8.390,00 avt. klima kov. srebrn renault megane 1.61 authentique 2002 3.280,00 kuma kov. srebrn vw passat 1.9 tdi confort limuz.kup.slo 2007 14.580,00 avt. dig. kuma srebrn vw passat 1.9 tdi confort umuzina 2005 11.980,00 avt. klima srebrn vwtouran 1.9 tdi highune 2008 16.580,00 alu.plat kov. srebrn DOSTAVNA VOZILA peugeot boxer 33l2h2 2.2 hdi 2007 11.496,00 el pom. stekel bela Na zalogi preko 40 vozil. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cena Oprema Barva ssangyong exec. rextonii 2,7 xdi avt. 2006 15.900,00 serv. knjiga kov. črna fordf0cus1,6 wagon 1999 2.760,00 klima kov. b. rdeča fiat punt01,3 jtd dynamic multijet 2006 5.900,00 klima kov. srebrna vw passat 1,9 tdi comf. variant 2007 13.700,00 serv. knjiga kov. siva jeep dodge caliber 1,8 2007 10.500,00 klima kov. Črna cc4 grand picass01,6 hdi busines 2007 14.400,00 klima kov. Črna mitsubishi carisma 1,8 gdi ls 1998 1.990,00 serv. knjiga kov. modra suzuki ignis 1,3 glx 2003 4.900,00 prvi last. rdeča volkswagen pol01,4 tdi comf. 2006 6.900,00 avt. klima črna mercedes benza170cdi 2003 6.580,00 klima kov. srebrna peugeot 2061,41 x-line 2005 5.550,00 prvi last. črna hyundai getz1,416v gl 2006 5.400,00 prvi last. kov. sv. modra chevrolet kalos1,416v se 2006 4.400,00 serv. knjiga rdeča chevrolet spark 0,8 star 2007 4.850,00 prvi last. rdeča renault megane 1,9 dci dynam. 2003 4.650,00 avt. klima kov. modra chevrolet lacett11,616v sx 2004 4.850,00 prvi last. kov. sv. zelena citroen g 1,4 isx 2004 5.260,00 serv. knjiga kov. sv. zelena renault espace 2,2 dci expr. 2003 6.900,00 prvi last. kov. srebrna renault megane 1,5 dci break 2004 5.250,00 klima kov. srebrna fiat punt01,4 active grande 2006 5.800,00 prvi last. kov. t. modra fiat punt01,2 sx fresh 2000 2.350,00 klima bela volkswagen passat 1,6 fsi variant 2007 13.700,00 50.000 km kov. srebrna skoda octavia 1,6 elegance 2006 7.900,00 avt. klima kov. srebrna hyundai get71,3 funky 2003 3.680,00 prvi last. kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV SPORED ODDAJ SIP TV PETEK 1.10. 8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Odprtje prizidka OŠ Vollčlna 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorlšnlca - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Video strani SOBOTA 2.10. 8.00 40. Dnevi narodnih noš 10.00 Odprtje prizidka OŠ Vollčlna 11.30 Polka In majolka 12.30 Utrip iz Ormoža 13.15 ŠKL 18.00 Polka in majolka 20.00 Oddaja Iz občine Markovcl 21.30 Utrip iz Ormoža 22.15 Polka In majolka 23.15 MNP - Ormož 23.50 Video strani NEDELJA 3.10. 8.00 Utrip Iz Ormoža 9.00 Bučijada v Gerečji vasi 10.00 ŠKL 11.00 Folklorni večer na Selih 13.00 Obisk karnevala v Šabcu 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz občine Destrnik 18.30 Odprtje vrtca Lenart 19.30 Ormož - MNP PONEDELJEK 4.10. 8.00 Kronika Občine Videm 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.45 ŠKL 18.00 Folklorni večer na Selih 20.00 Oddaja iz občine Markovci 21.30 Polka In majolka 22.30 Mozaik kulture 23.10 Video strani tahtingioo Inženiring podjetje za trgovino, marketing, finance, tehnologijo in razvoj OBNOVA ASFALTNIH IN ZAŠČITA BETONSKIH POVRŠIN ASPHALTTON - obnovitveni premaz za asfaltne površine in zaščito betonskih površin FUGOLIT-FLEX- hladna zalivna masa za razpoke na asfaltu in betonu ter med asfaltom in betonom CAM-PHALT - hladni asfalt za krpanje večjih lukenj ASPHALTTON in FUGOLIT-FLEX vam dostavimo na dom po pošti brez stroškov poštnine s plačilom po povzetju. O možnosti dostave CAM-PHALTA nas pokličite. Tahting d.o.o. Vurnikova 3, 1000 Ljubljana Telefon: 01/300 92 80, 041/707 550 E-mail: podpora@tahting.si Spletna stran: www.tahting.si PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje ........ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednilc.si ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 csbšueoito NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV. Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! ÖHlDHIIM faetr'n02/22 8Q11Q CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC FRANC STRELEC, S. p. Prvenci 9 b GSM: 041 730 857 DO 10 % POPUSTA ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si dr. Dražen Babic vDurmancu 152 pri KRAPINI Sprejema paciente po dogovoru. :lie na tel: 00 3*5 98 725 293 ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Kraplni, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605 NOTESDENT d.o.o. Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 Nudimo kompletne zobozdravstvene storitve z garancijo, ni čakalne dobe. Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila do 12 obrokov mmmmmm odgovarja na Vaša vprašnja 24 ur/dan 090 68 07 I.IAfiBgBMIII.BIBMBItliaaifafWiM RADIOPTUJ 89,8 • 98,2*10473 www.radio-ptuj.si POUČEVANJ HARMON E DIATONIČNE KE - VPIS vabljeni na vpis "tečaj diatonične harmonike" * min starost 6 let * možnost najema harmonike * garancija za uspeh Tečaj bo potekal v popoldanskem času na PTUJU Učili bodo renomirani učitelji diatonične harmonike' * Bernarda - Ansambel NAVIHANKE * Tomaž - Ansambel Eurokvintet www.peugeot.si Peugeot 308 Že za 11.980 € Peugeot 207 Za 9.990 €* Partner Tepee Za 13.240 €* DOŽIVETJE ZA VSO DRUŽINO Obiščite nas in mogoče bomo prav vašo družino nagradili z obiskom Disneylanda Pariz. PEUC EOTnurotciATOTAl. Vse slike so simbolične, podatki pa informativne narave. Za podrobnejše informacije in natančen izračun se obrnite na pooblaščene Peugeotove prodajne salone. Proizvajalec si pridružuje pravico do spremembe opreme brez predhodne najave. Poraba (kombiniran način vožnje, l/100 km): 206+ 6,3, izpuh CO2 (g/km): 150 | 207 od 3,8 - 7,4, izpuh CO2 (g/km): 110-159 | 308 od 4,4 - 7,8, izpuh CO2 (g/km): od 115-153 | 3008 od 5,1 - 7,4, izpuh CO2 (g/km): od 137-176 | 5008 od 5,3 - 7,4, izpuh CO2 (g/km): od 140-181 | Partner Tepee od 5,3 - 7,5, izpuh CO2 (g/km): 145 - 197. ZE V KINU I RIS PEUGEOT MOTION B EMOTION SPC TOPLAK s.p. Dežno Id - 2286 Podlehnik Tel. 02 788 40 50 Mali oglasi STORITVE Hiša pusta je in prazna, nekoč prijazna, danes tuja se nam zdi. Spomin se nam oglaša, kje si, zlata mama naša? Nikogar ni, dom molči in z nami solze žalosti pretaka. SPOMIN V četrtek, 30. septembra, mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila Olga Kuhar S POLENŠAKA 22 Hvala vsem, ki ob njenem preranem grobu prižigate svečke in prosite za njo. V globoki žalosti: vsi njeni Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN 30. septembra 2010 minevajo tri leta, odkar se je od nas za vedno poslovila naša draga žena, hčerka, babica, mama in sestra Gizela Vinter IZ PTUJA Hvala vsem, ki jo obiskujete na njenem grobu, prižigate sveče, poklanjate cvetje, se je spomnite z lepo mislijo in ohranjate spomin nanjo. Z žalostjo v srcu in hvaležnostjo se je spominjamo vsi domači SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600. Xfnilumed NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.s i VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744. KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje. VEDEŽEVALKA MAJDA iz Žalca ponovno z vami na komercialni številki 090 43 94, Izvir, d. o. o., Ulica Ivanke Uranjek 2, Žalec. Minuta pogovora 1,40 €. KMETIJSTVO PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91. BUKOVA drva, razžagana na 33 cm, zložena na paleti, prodam. Tel. 041 893 305. PRODAM gradbeno parcelo v Orešju v izmeri 7,8 ara. Telefon 041 328461. PRODAM 250-kg svinjo domače reje. Tel. 051 305 113. PRODAM ličkalnik za koruzo, traktorski pogon, poceni. Tel. 040 573 117. PRODAJO odojke. Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, telefon 766 37 61. PRODAM svežo luščeno koruzo. Telefon 031 258 135. PRODAM dva vinska soda, 100 litrov in 200 litrov, dobro ohranjena, cena nizka. Telefon 787 73 11. PRODAM odojke od 25 do 35 kg, prašiča 150 kg in peso za svinje. Stojnci 30. Tel. 766 88 31. PRODAM grozdje laški rizling in ši-pon. Telefon 051 602 976. PRODAM telico, brejo v devetem mesecu, z A-kontrolo. Tel. 041 297 190. PRODAM jabolka za prešo. Telefon 794 55 81. PRODAM sortno belo grozdje ali mošt ter luščeno koruzo. Telefon 041 280 477. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282. NJIVE vzamem v najem v okolici Gorišnice. Tel. 041 670 766. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01. KUPIM prašiče od 120 do 200 kg ter belo in rdeče grozdje. Tel. 041 725 055. KUPIM suhe bučnice, plačilo takoj. Tel. 031 899 404. PRODAM bukova in mešana drva, možna dostava na dom. 041 610 210 ali 02 769 15 91. AKCIJSKA prodaja večjih puranov, težkih 4 kg, po ceni 10 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. PRODAM plug IMT, dvobrazdni, predsetvenik Gorenc, 1,8 m, klinasto brano IMT, tridelno, škropilnico KŽK, 300 l, 6 m, trosilec SCT, 150 kg, in gumi voz. Vse malo rabljeno. Tel. 02 740 21 87. UGODNO prodam krmni krompir in za ozimnico. (rdeči in beli), možna dostava. Tel. 790 02 81 ali 031 256 049. POCENI prodam dober ličkalnik za koruzo. Tel. 041 561 893. PRODAMO dve telici v sedmem mesecu brejosti, simetalki, stari dve leti. Tel. 031 221 981. PRODAM brejo telico v sedmem mesecu ali menjam za nebrejo klavno. Tel. 051 274 553. PRODAM traktor Fiat Štore, letnik 82. Tel. 031 769 481. PRODAM telico, brejo sedem mesece, pašna, ter 500 l mošta sovi-njon. Tel. 02 769 17 31. PRODAM krmno peso. Tel. 041 368 437. KUPIM bikca ali teličko, starosti od 10 do 30 dni, in prodam trosilnik hlevskega gnoja na štiri pokončne valje. Tel. 051 336 879. PRODAJAMO bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Prodaja poteka vsak dan zjutraj do 9. ure, popoldan pa od 16. ure dalje, tel. 713 60 33. NEPREMIČNINE V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136. KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, takoj vseljivo, delno adaptirano. Tel. 031 244 748. GENERALNO obnovljeno stanovanje v mirnem delu Ptuju. Cena 800 € na m2. Telefon 030 396 757. ODDAMO prostor za trgovino, v izmeri 120 m2 in 200 m2 skladišča. Telefon 041 328 461. PRODAM gradbeno parcelo v Orešju v izmeri 7,8 ara. Telefon 041 328 461. PRODAM zazidljivo parcelo, 537 m2, in nezazidljivo parcelo, 510 m2. Parceli se držita skupaj. Cena 38.000 EUR za obe. Odlična lokacija, 1 km iz centra Ptuja. Kontakt: 051 611 401. PRODAM zazidljivo parcelo, 1095 m2. Odlična lokacija, 2,5 km iz centra Ptuja, je ravna in urejena. Cena 65.000 EUR oz. po dogovoru. Kontakt: 041 240 469. DOM-STANOVANJE NAJAMEVA stanovanje na relaciji Ptuj-Hajdina-Kidričevo. Tel. 040 786 283. NA PTUJU oddamo v najem manjše opremljeno enosobno stanovanje, blizu Tuša, nekadilcem. Tel. 070 505 914. MOTORNA VOZILA PRODAM novo motorno kolo Tomos Youngst'r; dovoljuje vožnjo s kolesarskim izpitom. Tel. 779 52 51. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. KUPIM stare pez figurice, tudi poškodovane in nekompletne. Plačilo dobro. Telefon 041 453 093. PRODAM letne gume za avto Kan-goo, dimenzije 165 x 60 x 14, ter mobilni telefon Sony Ericsson W 880 i. Telefon 041 521 794. PRODAM spalnico z jogijem, mere 80 x 180 cm, cena 100 €. 040 397 657. ŽENITNA POSREDOVALNICA AS KLUB vabi vse samske in osamljene, da z ašo pomočjo spoznajo bodočega partnerja/ico. Telefon 040 837 839. PRODAM podstrešno lestev, servirni voziček, stiskalnico 80 l, avtomatik Tomos, motorno žago Husqvarna 136 in vrata za odprti kamin. Tel. 031 317 508. PRODAM harmoniko frajtonerico, štiriredno, Melodija. Tel. 031 769 481. KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Oktobrska akcija: cilindrični vložek K5 s šestimi ključi - samo 18 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj. Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Gregor Kravos, dr.dent. med. Na Tratah na Ptuju MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. www.radio-tednik.si Srce je omagalo, vaš dih je zastal, a spomin na vas bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Marije Kokol IZ GRAJENŠČAKA 53 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospe Veri, g. župniku, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Maher in Almaja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Tvoj pogled se več ne smeje, tvoj dotik nas več ne greje. Ni te več na vrtu, ne v hiši in tvoj glas se več ne sliši. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili. V SPOMIN Tiha bolečina nas spremlja že eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Fideršek IZ KOČIC 50 5. 10. 2009-5. 10. 2010 Tvoje plemenito srce dalo nam je vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, za tvojo ljubezen nadomestila na tem svetu ni, v naših srcih ostaneš za vedno samo, draga mama, TI. Žalostno in boleče je ob tvojem grobu, hvala za vse, kar si nam v življenju poklonila. Hvala vsem, ki v tihem spoštovanju in z iskreno mislijo pristopite k njenemu grobu. Za vedno ostajaš v naših srcih: sin Joži, hčerki Lizika in Rozika z družinami ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata Alojza Fakina IZ SPODNJE SVEČE 2, MAJŠPERK 17. 4. 1924-21. 9. 2010 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem, ki ste nam pomagali, stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za opravljeno molitev, g. župniku in somaševalcem za pogrebno sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mimika, sinovi Branko, Milan, Boris in Slavko z družinami ter sestra Milka z družino Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga Nina, za vedno bo ostal! V SPOMIN 3. 10. 2008-3. 10. 2010 Nina Muršec IZ MOŠKANJCEV 106 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke ali poklonite cvet. Njeni najdražji Ptuj • Tradicionalna mestna trgatev Dan dobre volje in veselega druženja Pod letošnje vabilo na tradicionalno trgatev modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in rumenega rivčka na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu so se podpisali mestni viničar Franc Emeršič, p. Franc Meško iz nadžupnijskega urada sv. Jurija in ptujski župan Štefan Čelan. Na grajskem dvorišču, kjer so najprej trgali, so se zbrali vsi, ki nekaj dajo na vinsko tradicijo in kulturo pitja: predstavniki evropskega reda vitezov vina, slovenskega reda in omizja Ptuj-Ormož, dogodka ni izpustil zdaj že nekdanji viničar mesta Maribor Tone Zafošnik, ki je tudi prinesel cepič modre kavčine na Ptuj, prišli so predstavniki mestne oblasti in drugi gostje, opazni pa so bili tudi vsi županski kandidati. Modro kavčino so na grajskem dvorišču prvič obrali leta 1997, potem ko so jo posadili leta 1994, s čimer se je končala večstoletna vinska vojna med Ptujem in Mariborom. Na grajskem dvorišču je 29. septembra prvi dobil besedo direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih. Vesel je bil, da grajski hrib delajo še zanimivejšega dogodki, povezani s tradi- Foto: Črtomir Goznik Med prvimi trgači potomke najstarejše trte na svetu je bila tretja ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman. Foto: Črtomir Goznik V sredo so trgali v mestnem vinogradu in vinogradu nadžupnije sv. Jurija. cijo tega okolja. Letos so že desetič organizirali grajsko košnjo, potekal je sedmi grajski vinski praznik, trgatev pa je bila že štirinajsta po vrsti. Župan Štefan Čelan, ki je tudi gospodar mestnega vinograda, je pozdravil trgače od blizu in daleč, ki so prišli z Foto: Črtomir Goznik Že po tradiciji so simbolično stiskanje grozdja opravili na Mestnem trgu, kjer so postregli z domačimi dobrotami. veliko dobre volje, da bi tudi letošnja trgatev ostala v spominu predvsem po lepem druženju. Andrej Polanec iz Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice mu je ob tej priložnosti izročil posebno palico, ki bi jo bil moral prevzeti že ob postavljanju klopotca v Gra-jenščaku, da mu bo lažje ob nošnji pute. Mestni viničar Franc Emer-šič, ki je na tej funkciji od leta 2002, je povedal, da je letina na grajskem dvorišču sicer dobro kazala, a je septembrsko deževje vse pokvarilo in je zato pridelka manj. Podobno so letino ocenili v mestnem in proštijskem vinogradu. Tretja vinska kraljica Ptuja Tanja Hauptman je bila ponosna, da tudi v bližini njene domače hiše raste sadika potomke najstarejše trte na svetu, ki jo je posadila v času svojega mandata na Destrni-ku, pri tem pa poudarila, da niso samo vinarji in enologi tisti, ki bi morali poznati najstarejšo trto, poznati bi jo morali vsi Slovenci, ki se zavedajo svoje identitete in vrednot slovenskega naroda. V imenu vitezov vina pa je veselo družbo nagovoril Mirko Pihler, vesel, da sta mesto in proštija povezana tudi v tem veselem dogodku. Za veselo vzdušje ob delu, ki ga na grajskem dvorišču ni bilo veliko, so poskrbeli Mladi veseljaki iz Cirkulan in harmonikar Janko Kocmut, v mestnem vinogradu pa tudi Stari prijatelji iz Kicarja. Kot za med sta šli orehova in makova potica, ki so jo spekli v Biotehniški šoli Ptuj, kjer so poskrbeli tudi za golaž in druge dobrote; za vino pa je poskrbela Ptujska klet. Že po tradiciji so se ob trgatvi na grajskem hribu zahvalili tistim, ki so skrbeli za vinograd med letom; letos sta priznanje prejela Miha Meško in Roman Majerič iz Biotehniške šole Ptuj. Za kulinarične in vinske užitke je bilo poskrbljeno tudi na Mestnem trgu, kjer je potekalo simbolično stiskanje grozdja za ptujsko protokolarno vino. Za vino in mošt so poskrbeli v Ptujski kleti, za ponudbo na stojnicah dobrot pa društvo gospodinj Marjetica iz Spuhlje, Društvo gospodinj Jezero, Društvo kmetic MO Ptuj in Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Za veselo vzdušje je zaigral narodno-za-bavni ansambel Unikat. MG Črna kronika Obvestilo Današnja Črna kronika je precej okrnjena, ker policisti stavkajo in ne posredujejo podatkov za črno kroniko. Pogrešanega otroka našli po dveh urah 23. septembra ob 16.10 je OKC PU Maribor prejel obvestilo, da je v Slovenski Bistrici pogrešan 9-letni otrok. Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica so organizirali iskalno akcijo, v kateri so sodelovali tudi policista Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor s psoma, gasilci PGD Slovenska Bistrica, PGD Laporje, PGD Zgornja Bistrica in PGD Vi-dež, lovca LD Slovenska Bistrica ter občanki. Ob 18.10 so otroka našli. Na kraj je prišel zdravnik iz ZD Slovenska Bistrica, otroka pregledal in ugotovil, da je bil rahlo podhlajen. Po zdravniški oskrbi je bil predan materi. Vinjen za volanom 22. septembra ob 8.15 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Dolanah ustavili 48-letnega voznika osebnega avtomobila iz Hrvaške. Odredili so tudi preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. 24. septembra ob 1. uri so policisti Policijske postaje Ptuj v Spuhlji ustavili 40-letnega voznico osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so tudi preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,01 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznico so pridržali. V pcn«r«nci íe fiebre je. Ptuj • Društvo proti mučenju živali Ptuj Reševalci živali poslej bolj vidni Na seji izvršnega odbora Društva proti mučenju živali Ptuj, ki je bila 24. septembra, je Kristina Pšajd, predsednica društva, člane seznanila z izčrpnim poročilom o aktivnostih na terenu, saj je zapuščenih in zavrženih živali kljub strožji zakonodaji še vedno izjemno veliko. Ta dan pa je bil poseben za društvo tudi zato, ker so prvič v svojem dosedanjem delovanju dobili brezrokavnike z označbami društva in z napisom Reševalec živali, da bodo poslej pri svojih aktivnostih na terenu opaznejši, hkrati pa na nek način bolj »zaščiteni«. Niso redki primeri, ko varuhov živali ljudje ne sprejemajo na prijazen način, agresivno pa se obnašajo tudi pri obiskih veterinarske inšpekcije, saj samo obisk predstavnikov društva pri ljudeh, ki ne skrbijo do- Foto: Črtomir Goznik Od prejšnjega brezrokavnike, tedna ima Društvo proti mučenju živali Ptuj svoje da jih bodo na terenu resneje jemali. volj za svoje živali, v nekaterih primerih ni dovolj, da bi se izboljšale življenjske razmere za živali. Prvih deset brezrokavnikov je prejelo deset najaktivnejših članov, ki največ delajo na terenu: Sonja Ačkun, Kristina Fišer, Irena Hliš, Nataša Pirc, Hermina Belšak, Drago Doberšek, Štefka Repič, Kristina Pšajd, Slavko Furman in Danica Javernik. Vsem aktivistom društva, ki so se v dosedanji skrbi za zavržene in zapuščene živali posebej izkazali, so na letošnjem občnem zboru podelili priznanja, nekaterim, med njimi Majdi Begič iz Kidričevega, pa na seji izvršnega odbora v prejšnjem tednu, ker se zbora ni mogla udeležiti. Letos je društvo podelilo več kot dvajset priznanj tistim, ki so se doslej izkazali pri skrbi za živali. Delo članov Društva proti mučenju živali Ptuj je brezplačno, nji- hovo prostovoljno delo pa je pogosto prezrto. Društvo ima po novem svojo spletno stran, prav tako pa se je opremilo z novim čitalnikom čipov, ki jim je v veliko pomoč pri ugotavljanju lastništva izgubljene ali zapuščene živali. MG Vsak delovnik dnevna ponudba od 10. do 17. ure • 3 vrste dnevnih jedi po 4,90 eur Vikend ponudba: • sobotno kosilo 8,90 eur • nedeljsko kosilo 9,50 eur Jcker tek Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28 Napoved vremena za Slovenijo Danes bo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo čez dan občasno deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem okoli 20 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. Ptuj • Tradicionalna mestna trgatev Dan dobre volje in veselega druženja Pod letošnje vabilo na tradicionalno trgatev modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in rumenega rivčka na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu so se podpisali mestni viničar Franc Emeršič, p. Franc Meško iz nadžupnijskega urada sv. Jurija in ptujski župan Štefan Čelan. Na grajskem dvorišču, kjer so najprej trgali, so se zbrali vsi, ki nekaj dajo na vinsko tradicijo in kulturo pitja: predstavniki evropskega reda vitezov vina, slovenskega reda in omizja Ptuj-Ormož, dogodka ni izpustil zdaj že nekdanji viničar mesta Maribor Tone Zafošnik, ki je tudi prinesel cepič modre kavčine na Ptuj, prišli so predstavniki mestne oblasti in drugi gostje, opazni pa so bili tudi vsi županski kandidati. Modro kavčino so na grajskem dvorišču prvič obrali leta 1997, potem ko so jo posadili leta 1994, s čimer se je končala večstoletna vinska vojna med Ptujem in Mariborom. Na grajskem dvorišču je 29. septembra prvi dobil besedo direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih. Vesel je bil, da grajski hrib delajo še zanimivejšega dogodki, povezani s tradi- Foto: Črtomir Goznik Med prvimi trgači potomke najstarejše trte na svetu je bila tretja ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman. Foto: Črtomir Goznik V sredo so trgali v mestnem vinogradu in vinogradu nadžupnije sv. Jurija. cijo tega okolja. Letos so že desetič organizirali grajsko košnjo, potekal je sedmi grajski vinski praznik, trgatev pa je bila že štirinajsta po vrsti. Župan Štefan Čelan, ki je tudi gospodar mestnega vinograda, je pozdravil trgače od blizu in daleč, ki so prišli z Foto: Črtomir Goznik Že po tradiciji so simbolično stiskanje grozdja opravili na Mestnem trgu, kjer so postregli z domačimi dobrotami. veliko dobre volje, da bi tudi letošnja trgatev ostala v spominu predvsem po lepem druženju. Andrej Polanec iz Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice mu je ob tej priložnosti izročil posebno palico, ki bi jo bil moral prevzeti že ob postavljanju klopotca v Gra-jenščaku, da mu bo lažje ob nošnji pute. Mestni viničar Franc Emer-šič, ki je na tej funkciji od leta 2002, je povedal, da je letina na grajskem dvorišču sicer dobro kazala, a je septembrsko deževje vse pokvarilo in je zato pridelka manj. Podobno so letino ocenili v mestnem in proštijskem vinogradu. Tretja vinska kraljica Ptuja Tanja Hauptman je ponosna, da tudi v bližini njene domače hiše raste sadika potomke najstarejše trte na svetu, ki jo je posadila v času svojega mandata na Destrniku, pri tem pa poudarila, da niso samo vinarji in enologi tisti, ki bi morali poznati najstarejšo trto, poznati bi jo morali vsi Slovenci, ki se zavedajo svoje identitete in vrednot slovenskega naroda. V imenu vitezov vina pa je veselo družbo nagovoril Mirko Pihler, vesel, da sta mesto in proštija povezana tudi v tem veselem dogodku. Za veselo vzdušje ob delu, ki ga na grajskem dvorišču ni bilo veliko, so poskrbeli Mladi veseljaki iz Cirkulan in harmonikar Janko Kocmut, v mestnem vinogradu pa tudi Stari prijatelji iz Kicarja. Kot za med sta šli orehova in makova potica, ki so jo spekli v Biotehniški šoli Ptuj, kjer so poskrbeli tudi za golaž in druge dobrote; za vino pa je poskrbela Ptujska klet. Že po tradiciji so se ob trgatvi na grajskem hribu zahvalili tistim, ki so skrbeli za vinograd med letom; letos sta priznanje prejela Miha Meško in Roman Majerič iz Biotehniške šole Ptuj. Za kulinarične in vinske užitke je bilo poskrbljeno tudi na Mestnem trgu, kjer je potekalo simbolično stiskanje grozdja za ptujsko protokolarno vino. Za vino in mošt so poskrbeli v Ptujski kleti, za ponudbo na stojnicah dobrot pa društvo gospodinj Marjetica iz Spuhlje, Društvo gospodinj Jezero, Društvo kmetic MO Ptuj in Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Za veselo vzdušje je zaigral narodno-za-bavni ansambel Unikat. MG Črna kronika Obvestilo Današnja Črna kronika je precej okrnjena, ker policisti stavkajo in ne posredujejo podatkov za objavo. Pogrešanega otroka našli po dveh urah 23. septembra ob 16.10 je OKC PU Maribor prejel obvestilo, da je v Slovenski Bistrici pogrešan 9-letni otrok. Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica so organizirali iskalno akcijo, v kateri so sodelovali tudi policista Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor s psoma, gasilci PGD Slovenska Bistrica, PGD Laporje, PGD Zgornja Bistrica in PGD Vi-dež, lovca LD Slovenska Bistrica ter občanki. Ob 18.10 so otroka našli. Na kraj je prišel zdravnik iz ZD Slovenska Bistrica, otroka pregledal in ugotovil, da je bil rahlo podhlajen. Po zdravniški oskrbi je bil predan materi. Vinjen za volanom 22. septembra ob 8.15 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Dolanah ustavili 48-letnega voznika osebnega avtomobila iz Hrvaške. Odredili so tudi preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. 24. septembra ob 1. uri so policisti Policijske postaje Ptuj v Spuhlji ustavili 40-letnega voznico osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so tudi preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,01 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznico so pridržali. V pcn«r«nci se fiebre je. Ptuj • Društvo proti mučenju živali Ptuj Reševalci živali poslej bolj vidni Na seji izvršnega odbora Društva proti mučenju živali Ptuj, ki je bila 24. septembra, je Kristina Pšajd, predsednica društva, člane seznanila z izčrpnim poročilom o aktivnostih na terenu, saj je zapuščenih in zavrženih živali kljub strožji zakonodaji še vedno izjemno veliko. Ta dan pa je bil poseben za društvo tudi zato, ker so prvič v svojem dosedanjem delovanju dobili brezrokavnike z označbami društva in z napisom Reševalec živali, da bodo poslej pri svojih aktivnostih na terenu opaznejši, hkrati pa na nek način bolj »zaščiteni«. Niso redki primeri, ko varuhov živali ljudje ne sprejemajo na prijazen način, agresivno pa se obnašajo tudi pri obiskih veterinarske inšpekcije, saj samo obisk predstavnikov društva pri ljudeh, ki ne skrbijo do- Foto: Črtomir Goznik Od prejšnjega brezrokavnike, tedna ima Društvo proti mučenju živali Ptuj svoje da jih bodo na terenu resneje jemali. volj za svoje živali, v nekaterih primerih ni dovolj, da bi se izboljšale življenjske razmere za živali. Prvih deset brezrokavnikov je prejelo deset najaktivnejših članov, ki največ delajo na terenu: Sonja Ačkun, Kristina Fišer, Irena Hliš, Nataša Pirc, Hermina Belšak, Drago Doberšek, Štefka Repič, Kristina Pšajd, Slavko Furman in Danica Javernik. Vsem aktivistom društva, ki so se v dosedanji skrbi za zavržene in zapuščene živali posebej izkazali, so na letošnjem občnem zboru podelili priznanja, nekaterim, med njimi Majdi Begič iz Kidričevega, pa na seji izvršnega odbora v prejšnjem tednu, ker se zbora ni mogla udeležiti. Letos je društvo podelilo več kot dvajset priznanj tistim, ki so se doslej izkazali pri skrbi za živali. Delo članov Društva proti mučenju živali Ptuj je brezplačno, nji- hovo prostovoljno delo pa je pogosto prezrto. Društvo ima po novem svojo spletno stran, prav tako pa se je opremilo z novim čitalnikom čipov, ki jim je v veliko pomoč pri ugotavljanju lastništva izgubljene ali zapuščene živali. MG Vsak delovnik dnevna ponudba od 10. do 17. ure • 3 vrste dnevnih jedi po 4,90 eur Vikend ponudba: • sobotno kosilo 8,90 eur • nedeljsko kosilo 9,50 eur Jcker tek Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28 V Napoved vremena za Slovenijo Danes bo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo čez dan občasno deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem okoli 20 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho.