80. številka.
Ljubljana, v petek 7. aprila 1905.
XXXVI1L leto.
Izhaja vaak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike! ter veUa po pošti prejeman za avstro-ogrske deželo *a »se leto 86 K, u pol leta 18 K, «« četrt leta 6 K 60 h, za en mesee S K 80 k.   Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom sa VM §to 84 K,  za pol leta  18 K, za četrt leta 6 K, za en meaee 8 K. Kdor hodi um ponj, placa za vse leto 88 K, sa pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor znaSa poštnina. — Na naroebe brez istodobne vpošUjatve naročnine ne ne ozira. — Za oznanila ae plaSnje od peteroatopne petlt-vrate po 18 h, Se M ae oznanilo tlaka enkrat, po 10 h, Se 88 dvakrat, in po 8 h, Se 88  tlaka trikrat ali   večkrat. — Doptll saj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah it. 6, in aicer uredništvo v I. nadstropja, npravniltvo pa v pritličju. — Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t j. adminiatrativne a tvar i.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne Številke po 10 h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Toleranca.
Dunajska »Leonova družba« je imela dne 3. aprila zborovanje, na katerem je neki menih is Nemčije prodajal svojo plesnivo modrost, ki se časih imenuje katoliška znanost, za katero pa ima izobraženi svet že davno samo ironičen ali prezirljiv posmeh.
Toda na omenjenem zborovanju je nastopil tudi neki drugi govornik, in ker so temu možu slovenski voliloi pomagali do mandata, gotovo ni odveč, če mu posvetimo nekoliko besedi.
Ta mož je baron Morsey, spodnještajerski poslanec, kateremu so slovenski duhovniki tihotapsko in zvijačno na škodo slovenskega naroda preskrbeli državno-zborski mandat samo zato, ker so vedeli, da je fanatičen klerikalec, dasi v narodnem oziru sovražnik Slovencev in vseh njih narodnih prizadevanj.
Fanatičnejšega klerikalca od tega barona Morseva ni kmalu dobiti. Ali — poturioa je hujši od Turka, renegat je vedno strastnejši od drugih ljudi. In baron Morsey je poturica. Redil se je kot sin protestantskih staršev, a je zatajil vero svojih očetov, pljunil v skledo, iz katere ga je pitala mati in postal katoličan. Rodom je iz Nemčije, a je sovražnik svoje domovine, ki ni katoliška. Kakor se vidi, je Morse v v vsakem oziru častivreden mož, in ni čuda, da so mu slovenski duhovniki pomagali, da je postal zastopnik štajerskih Slovencev v državnem zboru.
Ta baron Morsey je torej govoril na zborovanju dunajske »Leonove družbe« in sicer o toleranci. Njegov govor je bil sicer konfuzen, kakor je brošurioa ljubljanskega škofa »Ali Boga Stvarnika res ni treba«, toda iz otrebi, ki jih je natresel, se da vendar posneti, kake misli ima ta mož o toleranci in te misli se morajo pribiti, tembolj, ker so to nazori katoliške cerkve.
Po izpovedi barona Morseva ne trpi katoliška cerkev nobenega drugega prepričanja kakor katoliško. Sicer so se klerikalci v Nemčiji v državnem zboru izrekli za toleranco, ali baron Morsev je pojasnil, da tega niso storili iz prepričanja, marveč iz oporiunitete, ker so v Nemčiji v manjšini in proti večini ne smejo nastopati netolerantno, sicer bi jim večina kmalu zavila vrat. Iz te izpovedi sledi, da bi bilo tudi v Nemčiji preklicano hitro konec vsaki toleranci, če bi dobili katoliški klerikalei oblast v roke.
O dogmatični toleranci, je izjavil baron Morsev, pa sploh ne more biti govora. Katoliška cerkev ne trpi, da bi imel kdo drugačno prepričanje, nego je ona veleva, in kdor se ne ukloni, tega skuša uničiti. Koder državna oblast to brani, tam se mora seveda cerker vdat), ali kar more, to stori vedno, da uniči ljudi, ki niso njenega prepričanja.
Profesor na papeškem vseučilišču v Rimu, Marianus de L u ca je še leta 1 9 0 2. učil in zahteval, da se morajo vsi »krivoverci« s smrtjo kaznovati. Pomoriti ne samo t'ste, ki so kot odrasli ljudje postali druge vere ali svobodomiselni, marveč tudi VBe tiste, ki so z maternim mlekom vsesali krivo vero; poklati se morajo torej vsi drugoverci, vsi pravoslavni, vsi protestantje, vsi mohamedanci i. t. d.
To je katoliška toleranca. Marianus de Luca ni povedal nič novega, saj tako kakor on uči, je zapisano v sto in sto papeških zakonib. In tudi baron Morsey ni nič novega povedal, saj vidimo pri nas na Kranjskem, kaj uganja blazno fanatični Jeglič in njegova drhal.
Morsey je svoj govor zaključil z željo, da bi katoliška cerkev zopet dobila kakega papeža Iaocencija III. Naše mnenje je, da bi ji bilo s tem malo pomagano, ker cerkev nima niti tisočega jdela one moči, kakor tedaj, ko jo je vladal Inooencij III. Ali ta želja je značilna. Morsey želi,
da bi prišel na čelo cerkve papež, ki bi kakor Inooencij III. z inkvizi oijo moril, klal in seiigal »krivo-veroe« in ki bi vodil take bestijalne vojne kakor jo je vodil Inooencij III. proti Albingenzom. In tak človek zastopa štajerske Slovenoe v državnem zboru !
Klati, sežigati in moriti kakor svoj čas klerikalci ne morejo dandanes več, zato kradejo spodebnim ljudem, ki niso njihovega prepričanja, čast in polten je, jih uničujejo gospodarsko in moralično in sejejo razdor v njih rodovinah. Sredstva, s katerimi delujejo klerikalci, so dandanes druga kakor v srednjem veku, namen pa vedno isti. Zato pa je trtba, da se združijo vsi pošteni ljudje v trdno vrsto in da se brezobzirno upro klerikalnim bijenam. Oko za oko, zob za zob.
Vojna na Daljnem Vitokn.
Glasovi o Port Arturju.
Neki ruski častnik, vrnivši se iz Port Arturja, priobčuje zanimive podrobnosti o dogodkih v trdnjavi, ki so največ zakrivili, da se Port Artur ni mogel dlje časa držati.
Imenovani častnik pripoveduje, da je ruska pomorska uprava na predvečer prvega japonskega napada na rusko brodovje odredila, da se imajo ladje zavarovati z žičnatim omrežjem proti minam; ko se je pa odredba predložila v potrjenje admiralu Aleksejevu, je ta ni hotel podpisati, Češ, da bi bil ta korak neumesten in nepolitičen.
A v isti noči so Japonci torpedirali rusko brodovje in poškodovali tri najboljše oklopnice.
Ako bi pa bile ladje, kakor je bilo že odrejeno, zavarovane z žičnatim omrežjem, bi bil japonski zahrbtni napad brezuspešen, in kdo ve, kako bi se bili potem razvili dogodki na morju.
Port Artur je bil sprva silno slabo preskrbljen z bombami in granatami; načelnik artiljerije Bjeli je
brzojavno zahteval v Petrogradu, da se mu naj pošlje zadostna množina streljiva, a dobil je odgovor, da za loge municije v Port Arturju zadostujejo. Kasneje pa se mu je definitivno odbila njegova prešnja.
Tretjo brzojavko je poslal s podpisom admirala Makarova in b posredovanjem generala Kuropatkina. Na to je poslal Kuropatkin sam municijo z vlakom, katerega je v zadnjem hipu spravil v trdnjavo, kakor je Že znano, polkovnik Spiridonov.
Glavni junaki v trdnjavi so bili Kondratenko, Steselj in S mirno v.
Ko je Kondratenko padel, je odbila zadnja ura tudi trdnjavi.
Vojno sodišče v kapitulaciji Port Arturja.
Kakor poročajo ruski listi, se v kratkem sestane vojno sodišče, ki ima nalogo preiskati vzroke za kapitulacijo portarturške trdnjave. V to sodišče so poklicani: General pehote Rop kot predsednik, generalinžener Rorberg, pehotna generala K o • m a r o v in Grebenščikov, artiljerijska generala D e m j a n o v in Križanovski, general Boga-j e v s k i, podadmirala D i k o v in D u b a s o v , načelnik vojaškoprav-niške akademije general Platonov in predsednik vojaškega okrožja v Vilni gene ral Mitrofanov — kot prisedniki.
Z bojišča v Mandžuriji.
General Harkevič je poslal 6. t. m. generalnemu štabu to-le poročilo: Pred fronto naše pehote na Mandarinski cesti in med Čanta-fom inMajmakajem se je pojavil močan sovražni voj. Pet vrst od K i 1 č i j a se je naš voj zapletel v boj z japonsko pehoto.
Sovražnika smo vrgli iz dveh pozioij; končno pa so kozaki in naš artiljerijski ogenj razgnali vse sovražne oddelke.
Iz Tokija pa se brzojavlja:
Oddelek japonske armade je 4. t. m. pregnal Ruse iz K u j u h a , 3 milje severnovzhodno od M i n e n -
°*u a č i č a ter osvojil to vas. 3 t. m je sovražnik prodiral na cesti ii Tave proti T e n g u v i. 4. t. m. popoldne so Rusi jeli obstreljevati Činheatun
Istočasno je prodiral po glavni cesti močan oddelek ruske pehote, dočim sta dva druga ruska oddelka obšla obe naši krili.
Zvečer ob 6. uri so se Rusi približali na 400 metrov japonskim pozicijam. Ruski napad je bil popolnoma odbit. Na japonski strani je bilo ranjenih 27 mož. Ruske izgube niso znane, oenijo pa se na 200 moi.
Število ruskih ujetnikov na Japonskem.
Poročevalec angleškega lista »Times« v Tokijo je brzojavil svojemu listu, da je vseh ruskih ujetnikov na Japonskem v celem 28.000 mož.
V tem številu je najprvo zapo-padenih 4000 mož, ki so bili ujeti pred kapitulacijo Port Arturja.
Po kapitulaciji portarturške trdnjave je bilo odvedenih v ujetništvo 17.000Portarturoev. Pri San-depu ob reki Sa so Japonci ujeli okoli 2000 Rusov, v zadnji bitki priMukdenu pa okoli 5000 mož.
Vesti, ki so se sprva širile, da bi bili Japonci v bitki pri Mukdenu ujeli 40.000 Rusov, so docela izmišljene.
General Linevič prične novo bitko?
»Daily Telegraphu« se brzojav-lja iz Sanghaja: Tukaj se splošno pričakuje, da bo general Linevič v najkrajšem Času pričel z ofenzivo in započel med Kirinom in H a n g -h u n o m novo bitko. Linevič je baje dobil v zadnjem času silna okrep-ljenja, a tudi njegove sedanje pozicije so izredno močne.
Vojne ladje pri Cejlonu.
Iz Londona se poroča: 30 milj jugovzhodno od otoka Cejlona so ae
Kuzmin Miha.
Spisala Sonja.
Med skalnatimi Gorjanci in sinjo Kolpo se razprostira svet samoten, tih, pozabljen. Le vČasi se ga spomni pevec, ki je bil odtod ponesel seboj nebroj lepih vtiskov in najlepše slovensko narečje.
Nič romantičnega nima ta pokrajina. Nima belih snežnikov, niti strmih prepadov, niti šumečih slapov. Tako tiha, sanjava harmonija je razlita povsod.
Kakor valovito zeleno morje se ti zdi ta svet z neštevilnimi griči. Ali na teh goricah raste kapljica, ki zamakne srce in razpali kri!
V teh krajih je tekla zibel Kuz-minemu Mihi. Poznalo ga je devet vasi na okoli, m v našem selu niso nikjer poželi pšenice, niti izpreli prediva, ne da bi se ga bili spomnili.
Trikrat je že ozelenela trava na njegovem grobu, ali vaška deoa, jedva da so zanosili bregešioe, vam Že znajo praviti o Kuzminem čaČi, kot bi bil šele včeraj ostavil naše Belo.
Ustavite ae zvečer pred seljakom, ki cepi pred hišo drva! Vljudno vas pozdravi in kmalu sta v živahnem pogovoru. Ej, naš človek vam ne pride pred nikomer v zadrego! Gladko mu teče lepa govorica in strme poslušate krasne prislovice in primere, ki jih vpleta v pogovor.
Komaj vam je opisal letino in svoje imetje, že je na vrsti Kuzmin Miha.
— Oj, pasja vera, to vam je bil gadć! — se zasmeje seljak, in še preden ste ga kaj vprašali, vam pripoveduje anekdote iz življenja omenjenega junaka.
Da znate, kako je bil prevaril neko dekletoe za rake!
Lovi vam Kuničeva mala rake v potoku. Ima jih že lep kupček v loncu poleg sebe. Pride Kuzma: — MarinČica, ne lovi rakov, zakaj tam, glej, straši! Ali ne veš, da ima ribe in rake vrag v oblasti? Tudi jai sem nekoč tam lovil rake ter jih metal v torbico. Ali zdajci se oglasi nekaj v vodi: »Krneč, Kukec, kje si?«
»V Mihini torbioi!« se je odzvalo.
— Zbal sem se, a ondaj beži, beži, kolikor so me nesle pete. Za menoj pa je nekaj šumelo kot da se pode valovi. Ozrem se. — Ne morem ti opisati, kaj sem videl. Le toliko znam, da je bilo milijonkrat pisano in dolg rep je imelo.
Marinčioa ni čakala, da bi bil izpregovoril starec zadnje besede. Šinila je proti domu kot blisk, a Kuzma je pobral lonec z raki in zadovoljno odkoračil domov.
Pravijo, da je rad kradel. Ljudje mu tega niso Šteli v zlo. Prirojeno mu je bilo, velijo.
Imel je krasen sadovnjak in sadja je bilo v njem, da je gnilo po tleh. Ali, ko so dozorele prve hruške na sosedovem vrtu, je vstal Miha v mračnem jutru, da jih nabere košarico. In to se je ponavljalo, dokler niso sosedje otresli poslednjega drevesa na vrtu. Niso mu očitali tega. Saj jih ne krade zase, so rekli.
Ko bo šli otroci v šolo, je sedel pred hišo in puŠil.
— No, deoa, kaj bi hrušek? — In nabasal jim je torbice in žepe ■ nakradenim sadjem.
* Ponoči je narezal buč na sosed-
njih njivah in jih znosil na svojo zemljo.
Zjutraj se je čudila sinaha: — Odkod toliko buč?
— Molči, ptičica! — jo zavrne tašča, — stari je skrben, pa jih je nanosi!.
V cerkev m hodil nikoli. Ko so se ljudje odpravljali k maši, on puško na ramo, pa hajd v lozo. Ves dan je utegnil tavati po gozdu, a na večer bi se vrnil ves zmuČen, lačen in žejen.
Da je bil strasten lovec, si mislite. Motite se! Prosim vas, če je hodil po gozdu z nenabito puško in brez streliva.
Sosedje so se mu smejali. — Ali greš na medvede? — so ga dražili, ko je dostojanstveno stopal mimo njih.
— Zalotil sem lisičino v Belški Dragi, — je odgovoril važno in odkorakal počasi.
Pozimi je rad zahajal v hiše, kjer so klali.
— Cul sem, da palite pri vas, — bi rekel atopivši v hišo, — pa sem misli), da dobim druščino tukaj. — In sedel je k peči.
Gostoljubni gospodar mu je ponudil klobaso ali pečenke. Ali Miha se je nasmehnil zaničljivo: — Bogme, to da bi jedel, kume? Mi jemo samo leteče in drkeče meso. —-Mislil je na divjačino.
A ko je odšel, je pogrešila gospodinja kos mesa ali par klobas, ki so skrivaj izginile v Kuzmin žep.
In zbolel je. Poleti je bilo in ležal je na senu pred hišo. Vroče je pripekalo solnoe ali Miho je stresala zima, da je drhtel po vseh udih.
— Joj, ljudje božji, umreti bo sila! — je govoril venomer. — Ne k radite, vam velim, nikarte krasti!
— Oj, ti Mate Kunič, čuješ! Buče sem kradel na tvoji njivi in Mušicu sem otresel hruško in Bari Vla-šički som vzel koruze, — se je izpovedoval s skesanim glasom.
— Molči, Miha, vse znamo, — so odgovarjali sosedje. Smilil se jim je, ko je drhtel na senu upadlega obraza in ves potan od muke.
— Ne govori! Znali smo ie davno in ti odpustili. Nekako zlo je bilo v tebi, Bole prosti, sam nisi mogel za to.
— Oh, dobre sosede mi je Bog
pojavile tri velike vojne ladje, ki bo plule proti vzhoda Sodi se, da spadajo te Udje k ruskemu brodovju, ki se je potemtakem že pojavilo v malajskih vodah. Ako je ta vest resnična, se lahko že v nekaj dneh pričakuje, da se vname v bližini otoka Bornea velika pomorska bitka.
Iz odsekov.
Dunaj, 6. aprila. Proračunski odsek je začel že v današnji seji razpravljati o proračunu poljedelskega ministrstva. Poročal je posl. Starz voski. — Posl. dr. Sylve-ster je zahteval pospeševanje indu atrije b tem, da erar prepusti svoje vodne moči ter odpravi fiskalizem v tem pogledu. Ako je veliko bogastvo planinskih dežel v vodnih močeh, mora država sama misliti na to, da ae ta bogastva vzdignejo. — Posl. Robič je predlagal resolucijo, v kateri se vlada poziva, da ustanovi kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom na Spodnjem Štajerskem s tem, da dovoli primeren ustanovni prispevek ter letno podporo. Nadalje je želel, da bi se še vendar enkrat izvedla regulacija Pesnice ter naj vlada tozadevni zakon štajerskega deželnega zbora predloži v sankcijo. Končno je govoril o novi trgovinski pogodbi z Nemčijo. — Posl. Dobernig je govoril o nepošteni konkurenci bosanskega lesu s koroškim in štajerskim lesom. — Govorila sta še dr. pl Derschatta in baron Morse v, nakar se je razprava prekinila do jutri.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 6. aprila. V opozicijskih krogih so prepričani, da bo kriza trajala še mesec?. Govori se tudi, da bo pl. S zeli izdelal nov modus.
Budimpešta, 6. rprils. Težišče ▼sega položaja je sedaj v adresni debati. Ako sklene parlament tako adreso na kralja, v kateri bo obsežen program združene opozicije, nastal bo položaj, ki bo še bolj otežkočil premostitev nasprotij med krono in parlamentom. Ker je tedaj ta debata tolike važnosti, imajo voditelji strah pred njenim započetkom.
Budimpešta, 6. aprila. Opozicija računa s tem, da bo grof Ti s z a takoj po adresni debati končno odstopil ter prevzame vodstvo ministrstva finančni minister L u kaos ali pa trgovinski minister Hieronymi.
Neznosno stanje v Bosni in Hercegovini.
Bel g rad, 6 aprila. »Jugosl. Ko-resp.« piše neki Srb iz Sarajeva: Zastopniki velikih sil na berolinskem kongresu so imeli gotovo dobre namere, ko so dovolili okupacijo Bosne in Hercegovine po avstro-cgrski monarhiji, ker so se nadejali, da se bo na ta način izboljšal položaj naroda, ki je zgrabil za orožje, da otrese s sebe neznosen turški jarem. Ali zgodilo se je nasprotno pričakovanjem Evrope, ker je stari zistem avstrijske
dal, čast in dika mu!   Prav velite, ljudje božji, prirojeno mi je bilo. U u-u, kako mi je zima! — se je stresal. Pristopila je k ležišču sinaha.
— Takoj bom izdihnil, Mare! — Pogledal jo je žalostno.
— Bi li mi zaklala jedno piŠČe ?
— Bogme, čača, zakaj ne bi? Takoj ga zakoljem, — je odvrnila odločno.
AH sinaha je bila skopa. — Dosti je, da vidi mojo dobro voljo. Preden mu pripravim pišče, mi utegne umret*, a za družino ni, da bi pekla kokoši. — In zbežala je onkraj hiše ter klioala glasno:
— Kokice, bi, bi, na! — Ali jedva se ji je približala pišče, ga je zapodila z metlo.
— J Dj, Čača, ne da mi se nobeno ujeti! Verujete mi, i tako vam je repć. najsdraveja! —
Sosedje so ae jezili na tihem. — Ne privošči mu niti na zadnjo uro priboljška, — je šepnil oni, ki mu je bil bolnik kral buče.
— čaka/, Miha, naše bo krotkeje. Zaukažem Katici, pa ti pripravi jedno-— Odšel je.
Trenutek   nato je bilo slišati
politike tekom 27 let okupacijske uprave narod v Bosni in Hercegovini tako potlačil, da mu ni nikoli hujše bilo, kakor mu je sedaj. Samovolja avstrijskih uradnikov in orožnikov je večja od samovolje turških uradnikov in orožnikov. Uradniki žalijo, zapirajo in globljo, a orožniki pretepajo vsakega, ki količkaj svobodno misli. Agrarno vprašanje ne samo da ni rešeno, nego je z njim še slabeje kakor pod turškim gospodstvom — a ravno radi agrarnega vprašanja je Evropa dala Avstro Ogrski mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine, ker ono je bilo glavni vzrok večnim nemirom. Avstro-Ogrska te Bvoje zadače, katera ji je bila naložena, ni izvršila, nego je sistematsko delala na to, da srbski narod BoBne in Hercegovine osiro maši in uniči, da bi bilo mesta za nemške doseljence, katere okupacijska vlada podpira na ogromno škodo domačega prebivalstva. Narod vpira poglede v svojo zaščitnioo, Evropo, od katere pričakuje, da ga reši iz neznosnega položaja, ki ga vodi k sigurni propasti. Splošna želja je, da Avstrija čimprej zapusti Bosno in Hercegovino in da se da tem dvem jugoslovanskim pokrajinama popolna avtonomija in pravica samodoločbe, da bi se moglo rešiti agrarno vpra sanje in odloČiti končna usoda Bosne in Heroegovine.
Dogodki v MacedonijL
solun, 5 aprila. Turška sodišča obsojajo bolgarske prebivalce v večletno ječo samo zaradi tega, ker bo sprejeli vstaše pod streho ali jim sploh kaj dali. Sodišča pa ne pomislijo, da vaščani morajo vstaše ubogati, ker jih sicer ubijejo.
Carigrad, 5. aprila. Angleška se je začela živahno vtikati v mace-donske razmere. Najprej je predlagala, naj se poveri kontrola nad finančnimi razmerami vsem velesilam, češ, da so vse interesov*ne na turških fi nanoah. Kontrola politične uprave in jurisdikcije pa se naj slej kot prej prepusti Avstro-Ogrski in Rusiji. Sedaj pa zahteva Angleška, naj se reforme raztegnejo tudi na vilajet Dri-nopolje. Tudi s tem predlogom se velesile resno bavijo.
B e I g r a d, 6. aprila. Četudi vlada med macedonskimi organizacijami ne sloga, se opaža vseeno živo gibanje posameznih njihovih delov. Posebno delavna je vnanja organizaoija, ki je poslala že večje število čet v Mace-donijo. Sioer se letos ne misli na kako večjo akcijo, ker se čaka na rezultate reformne akcije, ki se morajo pokazati — ako bo sploh kakih rezultatov — začetkom prihodnjega leta, do kadar so evropske velike sile stavile Turški rok za izvedbo predloženih reform. Cela akcija revolucionarnih organizacij bo letos omejena na manje medsebojne boje za prven stvo, a razen tega se bodo borile macedonske narodnosti druga proti drugi. Turška se je dobro pripravila za brambo proti okupatorskim tež-
frfotanje preplašenih kokoši, a potem je bilo vse tiho.
Bolnik je drhtel neprenehoma in včasi vzdihnil globoko. Nekdo mu je stal ob glavi in ga i zeleno vejo branil muham.
— Ne bo dolgo, — je rekel nekdo tiho sinahi. Ona je skomiznila z rameni.
— Lačen sem! — je vzdihnil bolnik.
— Potrpi malo, skoraj bode pečeno pišče, — ga je tolažil oni, ki ga je branil muham.
In potem zopet molk. Bolnik je dihal Čimdalje hitreje in grgralo mu je v grlu, kot da ae preliva voda.
Prišel je sosed s piščetom.
— Miha, oj, Miha, boš jel? — Bolnik se ni ganil.   Vzdihnil je
dvakrat, trikrat, in po njem je bilo. —
— Saj sem vedela — ai je mislila sinaha zadovoljno, —J šaman bi mu bila pripravila pišče. Nato se je prekrižala in vzdihnila glasno: »Bog daj večni mir in pokoj duši njegovi!«__
njam Avstro Ogrske in proti notranjim revolucionarjem. Zato bolgarsko časopisje resno svari revolucionarje, naj za sedaj mirujejo, ker je jasno, da Turška Čisto resno namerava zatreti vsako vstaško gibanjs, a v tem bi ji pomagale tudi velike sile, ki hočejo, da ae izvedejo reforme. Maoedonsko prebivalstvo ne bi imelo od revolucije nobenih koristi, pač pa ogromno škodo, ker bi turška vojska postopala z njim tako kakor pri poslednji vstaji. Reforme sicer nimajo onega uspeha, kakor se je pričakovalo, ali s časom gotovo pride do popolne avtonomije Macedonije pod zaščito velikih sil in to je tudi najbolja rešitev maoedon-skega vprašanja za tamošnje prebivalstvo in za Jugoslovanstvo vobče.
Sestanki vladarjev,
Rim, 6 aprila. Skoraj istočasno, kakor sta si podala zunaj Pariza roki angleški kralj in predsednik Lou-bet, pozdravila sta se v Napolju nemški cesar in italijanski kralj. Italijanski kralj je namreč napravil cesarju Viljemu in njegovi rodbini, ki se vozi po Sredozemskem morju, slavnostni obed, pri katerem je tekla cesarju Viljemu beseda. Častital je kraljevi dvojici, ker ae jima je rodil prestolonaslednik, proslavljal je tro-zvezo ter pil na zdravje Savojčanov.
Nemiri na Ruskem,
L o n d o n, 6. aprila. Ie Petrograda se poroča, da so povodom običajnih oficirskih sprejemov, ki bo vsaki ponedeljek pri oarju, prijeli nekega sumljivega človeka, ki je imel na sebi uniformo koseškega Častnika, toda sabljo pehotnih častnikov. Kmalu na to so našli v čakalnici škatljo z dvema bombama. Tujec se noče izdati. Pri nadaljni preiskavi so zaprli 12 tajnih policijskih agentov kot sokrivce navideznega častnika. Odslej so se vse varnostne odredbe v carjevi bližini zelo poostrile.
Dopisi.
Rakovnik pri Medvodah.
Podpisani je vložil dne 17 maja 1900 prošnjo na c. kr. ckr. glavarstvo v Ljubljani, da bi se mu dovolilo izvrševanje gostilniške obrti na Rakovniku št. 5 Ozr. glavarstvo ni ugodilo tej prošnji, češ, da je gostilna nepotrebna. Podpisani se je zoper ta odlok pritožil pri deželni vladi, katera je pa ta rekurz tudi zavrgla z utemeljem, da »ni potrebe prebivalstva za omenjeno obrt« Ravno tako je podpisani zopet prosil leta 1901. 1902 in 1904. za dovolitev gostilniške obrti, ali vsakikrat se mu je prošnja v obeh instancah odbila, češ, da ni potrebe. Pr pomniti bi še bilo, da so odloki deželne vlade slovenski, dočim je o. kr. okr. glavarstvo blagovolilo reševati vse vloge v nemškem jeziku. Res čudno pa je, da se je v drugih treh slučajih našla potreba za dovoljenje gostilniške koncesije med tem čas .m, ko je podpisani prosil za isto. Tako n. pr. je dobil gostilniško koncesijo sosed podpisanega, Jernej Koračič, medtem, ko se je podpisanemu že dvakrat odbila prošnja. Nadalje je dobil kon-
Slovensko gledališče.
IX.
Stara resnica je, da se vda igralec silno rad rutini in šabloni. Tisti „schlen-drianu, katerega se prej ali slej navadijo vsi ljudje, advokat j c, zdravniki in duhovniki, je posebno razvit pri igralcih, ki morajo igrati mnogo raznovrstnih iger. Temu zlu se more ogniti le igralec, ki v celi sezoni naŠtudira tri ali štiri nove vloge. Kdor pa igra vsak teden kako novo vlogo, ta zapade nevede kdaj rutini in šabloni.
V tem oziru ne more režiser dosti storiti, dasi je to eden glavnih vzrokov, da se občinstvo posameznih igralcev in igralk razmeroma hitro naveliča. Večinoma je tako, da Človek, ki pozna kako igro, lahko natančno prorokuje, kako bodo posamični igralci izvedli predstavljane značaje. Posamezne geste postanejo kar stereotipne za posamične vloge. Čim ljudje to spoznajo, se začne krivično ocenjevanje igralcev in proti temu ni nobenega pomočka. Ljudje ne hodijo več ko dvakrat k predstavi ene in iste igre ter hočejo videti vedno nove igre, igralec, ki igra vsak teden drugo vlogo, pa ne more biti v vsaki
eesijo za gostilniško < brt Franc Kožuh, posestnik in zidarski mojster, kateremu se pač ni treba boriti za obstanek; ravno tako tudi Josip Jes>b, mesar v Medvodah, kateri je imel ravno tako že stoj obrt, ki mu zagotavlja obstanek, dočim je bila podpisanemu vilic temu, da te dokazal neomadeževano življenje in z zdravniškim izpričevalom izkazal, da mu je vsled 30<etnega tovarniškega dela potrebno, da bi si na svoje stare dni vsaj nekoliko lažje služil a? j kruh, odbila vsaka prošnja, dasiravno je prvi med omenjenimi prosil za dovoljenje izvrševanja gostilniške obrti. Kje je torej tu ona nepristranost, b katero se tako rada ponašajo naša o. kr. oblastva? Kje je ona skrb, ki naj bi zagotavljala vsakomur, kar mu gre po pravici? Ia podpisani je do mačin, dočim bo vsi oni trije, ki so dobili gostilniško koncesijo, pravzaprav tujoi v medvodski občini. In tem ee je podelila koncesija, a domačinu se je opetovano odrekla ! Pač se mora podpisani sedaj vpraševati, kdo je to zakrivil? Podpisani je bil prvi prosilec, a vse prošnje so se mu odbile, dočim se je gotovo o onih treh tako poročalo okrajnemu glavarstvu, oziroma dež. vladi, da se jim njihove prošnje niso odrekle. Kdo porcča o potrebi gostilne okr. glavarstvu? Ali občina, ali orožništvo, ali kdo? Ako je Jasih dobil konce sijo vzlio temu, da je bil občinski odbor odločno proti dovolitvi, je pač čudno, da se je meni prošnja ponovno odbila, dasiravno je bil ob činski odbor za podlitev koncesije. Kio je torej kriv, da se mu je tu dogodila očitna krivica? O tem naj premišljujejo prizadeti činitelji, kajti podpisani ni nikakor pri volji prenašati krivico, ki se mu je dogodila z one strani, katera bi morala biti v prvi vrsti pravična vsakomur. Podpisani bo svojo prošnjo ponovil m zahteva), da se mu da ono, kar se je dalo drugim Pravica naj velja aa vse ! Ivan Likar.
Glasovi z Jesenic.
Ce še kdo v naši občinini v i d e I k a m e 1 e o n a, bi si ga bil lahko ogledal pri zadnji občinski seji. G Zabukovec je namreč pošteno pogorel s svojimi željami in od same jeze se mu je potem spreminjal obraz v raz nih barvah. Bled, rdeč, zelen in rumen je bil v par trenotkih.
Naši občinski odborniki so odločno ugovarjali proti nemškemu rekurzu, katerega je producira! tik pred sejo tovarniški uradnik g Pon-grao in v katerem se že a priori imenuje seja nezakonita itd. Zahtevali so, naj se jim predloži prote s, v slovenskem jeziku. Tako je prav! Sploh pa svetujemo županstvu, da zavrača take n«-mške proteste kar a priori, ker ni dolžno sprejema nemških vlog.
Kdo je podpisal ta protest? Tovarniški uradniki, nekaj tovarniških delavcev in nekaj posestnikov z Jesenic ter Save, od teh samo taki, ki niso znali, za kaj se gre, nekaj pa tudi takih, ker so se hoteli s tem tovarni prt*upiti.
Nekaj podpisov za ta pro test pa je nabral Pongrac tudi v Hrušioi. Nezavednim ljudem je na-tvezel na ušesa, da se bo moralo plačati častnim občanom potne stroške, kadar bodo prišli volit, poleg tega pa še vsakemu 10.000 gld. povrhu itd.
Će parnu tega niso verjeli, ja rekel ta gospodine, da so gospod
novi igri drugačen, v vsaki originalen. Takih igralskih Ženijev sploh ni na svetu.
Kakor rečeno, ne more v tem oziru režiser dosti storiti. Vsled tega je tudi pri provincijalnih nemških gledališčih navada, da pripelje ravnatelj v vsaki sezoni same nove, nepoznane moči. Pri nas je to seveda popolnoma izključeno. Mi moramo računati s tem, da ostane vsak igralec nekaj let pri nas, nekateri tudi vse Življenje in vzpne o te okolŠČine je treba gledati, da stori režiser, kar je le mogoče, da vsak igralec svojo vlogo tako glede govora, glede mimike, kretenj itd. čim naj skrb-neje izdela, da se vsaka igra v vseh delih lepo in harmonično pozivi. Lepa, harmonična, v vseh detajlih enotna predstava postavlja vse igralce v najlepšo luč, vsak posamičuik, tudi če ne zna kdo ve kaj, pride do umetniške veljave in vsled tega se ga občinstvo tudi ne naveliča vsaj ne tako hitro, kakor sicer. Ni treba praviti, da je to za gledališče samo največje koristi.
Tudi igram samim mora režiser posvečati največjo pazljivost. Koliko je odvisno od tega, da se režiser poglobi v igro, ji preišče vse obisti in poišče
iajmošter tudi rekli, naj se pod-« piše to in tako je tudi nekaj podpisov ujel.
Najbolj interesantno pri lovu na te podpise je pa to, da je pri nekaterih ženskah, katera vkljub vsemu prigovarjanju niso dale avo jega podpisa, s kletvico »Hud čeva baba, ča nočeš podp'sati ti bom pa jaz«, jih tudi podpisal in potem protest a temi podpisi tudi predložil.
Virilistom se je priglasil gosp. ravnatelj Trappen. Županstvo mu je moralo seveda vlogo vrniti, ker ne plačuje zadosti enega davka, ki ga predpisuje občinski red.
Tudi n e no š k u t ar s k o - i t a 11-janska tvrd k a Madille 6c C o. sili z vsemi štirimi kot v rilistinja v občinski odbor, pri tem pa izkorišča kjer in kadar le more svoje de lav stvo, ki je večinoma slovanske narodnosti.
Nekateri naših gosp. odbornikov so imeli tisti dan pred izvolitvijo častnih občanov kar sa o popoldne po pet in še več obiskov.
Tovarniški gozdarZabooh je hotel speljati tri odbornike pod pretvezo, da hoče g. Luckmau zvečer govoriti v svoji pis&rm s njimi radi lesne kupčije. Da bi bili tem voljnejši iti, jim je tudi obljubil, da ?e j m bo za pot plačalo po 6 K. G Luckman najbrže o t?m zopet nič ne ve, ker je skoro gotovo g Zabooh to storil na lastno pest.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 7. aprila.
— Ljubljanski  obč- svet
ima v soboto, dne 8 aprila, ob šest h zvečer sejo. Ni dnevnem redu je samo poročilo direktorija mestne elektrarne o nasvetu upraviteljstvč* v zadevi nabave četrtega psroega Btroja in dinam.i. Poročevalec A. Se-n e k o v i č.
— Ljubljanske občinske
volitve. Mir in enoličnost pri obČ. volitvah je začela nekaterim volilcem nekoliko presedati in zato so začeli letos malo „mešatiu. Po me3tu razširjajo listke, ki so časih direktuo žaljive vsebine, a listki niso podpisani in tudi firma dotične tiskarne ni natisnjena. Nam se dozdeva, da se spodobni ljudje podpisujejo s polnim imenom, če nastopijo javno. Kdor izreka obdolžit ve in žalitve, pa nima toliko moštva in čuta dostojnosti v sebi, da bi svoje dolžitve eventualno tudi pred sodiščem zastopal, kdor se skriva, je podoben človeku, ki izza varnega plota meče kamenje in blato na mirne ljudi. Kdor anonimno napada, ta poštenih volilcev pač ne bo premotil, ker anonimni na padi se povsod na svetu prezirajo. Ti zavratni napadi, katerih storilci se ne upajo na dan, bodo značajne volilce samo vzpodbujali, da se volitve v čim večjem številu udeleže. Prav pa bi bilo, ko bi se dognalo, v kateri tiskarni so se ti listki tiskali, kajti to je pač uekaj posebnega, da eksistira tiskarna, ki prevzema taka dela, s tem postane so kriva žaljenja časti, pri tem pa vedoma in namenoma krši zakon s tem, da na listke ne natisne svoje firme.
— Socialni demokratje prirede jutri, v soboto, shod v kazin-
vse ganilne motive za to imamo nad v<je klasično pričo.  Od Lessinga  do Lau beja so si prvi nemški dramaturgi več kot sto let belili glave s Shakespearovim „Otellom-, Pri vsaki predstavi so Čutili, da je ali v igri sami ali v upn zoritvi neka napaka, a niso je mogli najti; Jagov značaj jim je ostal nerazumljiv. Dolgo Časa  so menili, da je Shakespeare Jaga prepovršno karakte riziral, da ni zadosti motiviral njego vega nasprotja do Otella. Tudi na An gleškem so bili tega mnenja, ker tudi tam BOteliou   ni  in  ni mogel pri nobeni predstavi   doseči   tistega uspeha — Laube je pisal „durchschlagenden Erfolg"
— kakor druga Shakespearova dela. Sele pred kakimi dvajsetimi leti je Georges Brandes rešil to zagonetko. Id kje je tičal pogrešek? V tem, da se je vloga Jagove Žene smatrala za postransko vlogo in da je niso predstavljale prav posebno lepe igralke. J ago v a Žena
— je dokazal Brandes — mora biti krasotica prve vrste, mora biti lepša kot Desdemona. Jago ne sovraži Otella samo zaradi tega, ker je Otelio postal poveljnik in ne on, sovraži ga še bolj, ker je mnenja, da mu je Otelio, predno se  je  poročil z   Desdemono, zapeljal
skem salonu. Na shodu se bo razpravljalo o letošnjih ljubljanskih občinskih volitvah.
— Enkrat   je   bilo . - -u
Moška in ženska skupina nemškega »Schulvereina« v Ljubljani hočeta tudi proslaviti 25letnioo tega slovano-irskega društva. Voselica bo pod devizo »Enkrat je kilo . . priti pa je treba sotrudnikom v staronemški noši. Naslov veselici je prav hvaležen, ker se da poljubno raztegniti. »Enkrat je bilo , . .«, ko je bila nemščina v Ljubljani ohola gospodarica, slovenščina pa ponižna dekla. »Eakrat je bilo .. .«, ko se je v ljubljanskih Šolah za vsako slovensko besedo dobila kazeG itd H vab B ;gus da je vse to le »enkrat bilo . . a se nik dar več ne vrne. Zato privoščimo ljubljanskim Nemcem, da še enkrat zasanjajo v staronemški noši o vsem, ^ar »enkrat je bilo . . .«
— Od davčnega urada, predsednsštvo c. kr. (iaanČnega ravnateljstva za Kranjsko je prestavilo defiaitivnega davčnega pristava g. A nt. Briliija iz Litije v Kranj. Ker pa  je  njegovega naslednika v
i, g. Franca Jekla v Pulju, računskega podčastnika prve vrste, že primorsko finančno ravnateljstvo imenovalo davčnim pristavom, bo gosp. Brilli prestavljen šele po imenovanju drugega svojega naslednika.
— „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev.11 Opozarjamo vnovič, daje jutri v soboto 8. t. m. ob polu 9. uri zvečer odborova seja v „Narodnem Domu". Prosimo vse odbornike, da se ie seje zanesljivo udeleže. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala!
— Simfonični koncert v ^llarodnem   domu". Vojaška
Iba pešpolka št. 27., pomnožena z nekaterimi civilnimi glasbeniki je priredila včeraj koncert, kakršnih v Ljubljani še ni bilo dosti slišati. Podala nam je res izreden umetniški užitek, ki nam ostane še dolgo v najlepšem spominu. Program koncerta je obsedla petero, velikih znamenitih skladb, in sicer treh slovanskih in dveh drugih skladateljev. Izbrane skladbe spadajo med najslavnejša dela svetovne glasbene literature. O delih samih smo že pred koncertom obširneje govorili in vsako izmed njih primerno označili, tako da bi morali sami sebe ponavljati, ko bi hoteli ta dela novic karakterizirati. Vsaka teh skladb je obudila med občinstvom veliko navdušenje zlasti pa Dvorakova velečastna uvertura. „Moja domovina44 čudovito instrumentirani Xapricio italien" P. J. Oajkovskega in nepopisno lepi Smetanov simfonični spev -Vltava". Orkester je pod vodstvom kapelnika g. Teodorja Chri-stofa vse skladbe izvedel naravnost uzorno ter je dosegel najpopolnejši uspeh, ki je dobil izraza v viharnih ovacijah zbranega občinstva, ki je kapelnika g. Christofa opetovano poklicalo na oder. Orkester je podal vse skladbe brezhibno*, vsi detajli so bili izvedeni z največjo natančnostjo jn z odličnim muzikalnim razumevanjem. Kraziranje jc bilo vseskoz mojstrsko in vsi instrumenti so se tako lepo ujemali, kakor bi godba vedno gojila samo takozvano „veliko glasbou. Vojaških skladb, ki bi bile v stanu, uprizoriti simfonični koncert take vrste, kakor je bil sinoČni, je pač malo. Koncert se je vršil na korist „Glasbene Matice4* in se ga je udeležilo tudi mnogo vojaških in civilnih dostojanstvenikov.
— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima
dne 8 aprila t. 1. ob 8 uri zvečer v steklenem salonu pri Maliču svoj občni zbor. Dnevni red: 1 Upravno poročilo za leto 1904 2 Poročilo re vizijskegega odseka. 3. Sklepanje o nadaljuem obstanku društva 4 Premem ba pravil. 5 Volitev odbora. 6 Razgcvrr o projektovani kanalski pristo|bini in o zvišanju občinskih doklad. 7 Eventualni predlogi, kateri se pa morajo po praviiih poprej naznaniti odboru. Glede na važnost dnevnega reda naj se p. n. dlani polnoštevilno blagovole udeležiti zborovanja.
— Akademija. V nedeljo 9. t. m. nndal|U|e gosp. dr. Robida svoje predavanje »o higijeni«. Sedaj obdeluje zanim*vo snov o živilih. — V petet 14 t. m. je prijateljski sestanek Akademije, na katerem predava gospod Anton D e r m o t a.
— Javna vinska poku inja v tukajšnji dfžeiui kleti bo jutri, v soboto od 7.—9 ure zvečer.
— Vega. Naučno ministrstvo je za rastne učilnice rta Kranjskem naročilo 50 izvodov Kaučičeve Vegove biografi te (tretje izdaje)
— „Narodna Čitalnica11 v Kamniku priredi v nedeljo, dne 9 t. m. v društveni dvorani dramatično predstavo. Uprizori se I. Borštnika izvirna narodna igra s petjem v treh dejanj h »Stari Ilija«.
— Diletantski zbor slovenskega bralnega društva V Kranju uprizori v nedeljo, dne 9. aprila t. 1. v prostorih »Narodne čitalnice« veliko burko v štirih dejanjih: »Savsko predmestje št. 80«. Po igri deklamacija »Domovini« in komičen prizor Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sadeži: za člane Slovenskega bralnega društva 60 vin, za nečlane 1 K; stojišča 40 vin. Sodeluje si. kranjska meščanska godba n* lok.
— Logaška moška podružnica Ciril in Metodove družbe priredi s prijaznim sodelovanjem tamburaškega društva »Sloga« dne 9. aprila v prostorih hotela »Kramar« v DoL Logatcu veselico.
— Novomeške novice. Učenec L. Z. I. girr.n razreda je zgubil v šolo grede 50 K denarja. To je našel Ig. Slad č iz Čateža, pekovski vajenec pri g. Mohori. Oidal jih je takoj g. učitelju Lapajnetu. Ta denar je bil določen za šolnino in stanarino. — Zahteval ni nič, rekoč: »Ubog si ko jaz, imam pa jesti in obieke zadosti.«
— Slepar« Orožništvo je pred nekaj dnevi izročilo sodišču v Trebnjem 28 e t nega posestnikovega sina Jožefa CrČka iz Vavpčje vas pri Do-brntčah, ker je, akoravno brez vsa kega premoženja, nakupaval vino in nastopal kot lesni trgovec in ped pretvezo, da ima samo večje vsote v bankovcih, izvabil prodajalcem predujem. Nastopal je tudi kot ženin in spravljal iz možitve željnih deklet denar.
— Mrtvega otroka novorojenčka je našel dne 4 t. m. neki fant blizo Predoselj pri K > krici o priliki, ko je listje grabil. Otrok je bil moškega spola in po njegovi zunanjosti soditi, komaj nekaj dni star. Truplo je ležalo kakih 10 dni v vodi. Ker se je očividno vgo diio kako hudodelstvo, naj se okoiji-Š&me, ki bi utegnile pospeševati zasledovanje Še neznanega storilca, naznanijo c kr. okr. sodišču v Kranju.
— Odlikovanje. Nadučiteij g Ernest Slane pri Sv Bolfenku blizu Središča na Štajerskem je dobil od o. kr. kmetijske družbe štajerske pri znaino diplomo in bronasto svetinjo
Ženo in zato skuša zastrupiti Otellovo zakonsko  srečo in ugonobiti Otella.
Kako preprosta je ta rešitev in vendar je moralo poteči več kot sto let, da se je dobila.
Ta zgled kaže, koliko pozornosti mora režiser posvetiti igri sami, v katerem smislu mora pripravljati predstavo in kako mora voditi igralce. Seveda so take težave kakor z Jagom jako redke, ali nekaj težav je pri vsaki igri in če naj bo predstava dobra, morajo biti vse vloge nijansirane.
Ko bi se posrečilo, dobiti takega režiserja, potem bi se s takimi močmi kakor jih imamo zdaj, lahko prav lepo delalo. Posebno dobro je važnost režiserjevega dela spoznaval gosp. MilČin-ski. Ko je bil on v vodstvu našega gledališča, je v mnogih slučajih glede režije jako dobro vplival, tako, da ga hodijo igralci še zdaj za svet vpraševat, in kar jim svetuje, je vedno dobro.
Režiserjeva naloga je tudi to, da zna preceniti vsako besedo, ki se izreče na odru, in preračunati, kakšen vtis utegne  napraviti  na občinstvo. To je
potrebno toliko bolj, ker se bavijo pri nas s prevajanjem iger večinoma mladi ljudje, ki sami tega niso zmožni storiti. Od režiserja-Čeha seveda tega absolutno ni mogoče zahtevati. Potrebno je pa, jako potrebno. To smo videli zlasti v zadnjih dveh sezonah pri igrah iz kmetskega ali malomeščanskega življenja. Pri nas se predstavljajo vsi takozvani „mali ljudje" tako, kakor bi bile same barabe. Ves ton je surov in rabijo se najbolj barabski izrazi. Take cvetke kakor „orka luju itd. itd. pač ne spadajo na oder. Naturalizem na odru je že pred 25 leti napravil banke-rot. S takim tonom, s takimi izrazi se občinstvo samo posurovi in se ubije v njem estetični čut. Ljudje, ki se navadijo takega tona in takega govorjenja, ti potem seveda ne marajo estetično lepih iger in hodijo v gledališče le gledat, kako se iblajtarji ob tla mečejo in kako se stresajo zarobi j enosti. V tem oziru je treba najtemeljitejše odpraviti navado, ki se je udomačila v zadnjih letih, ker kvari občinstvo in tudi igralce.
za zasluge, koje si je stekel na go
spodarstvenem polju
— Graška vzajemna zavarovalnica, ki dela med Slovenci lepe kupčije, se pri imenovanju odbornikov prav nič ne ozira na Slovenoe. Sedaj so se namreč zopet izvolili družbeni odborniki na šest let, a med njimi ni na Spodnjem Štajerskem niti enega Slovenca, pač pa iszivači kakor Ornig, Lenko, Sti ger itd. Tudi za Kranjsko je pretežna večina nercških odbornikov. Tako postopanje si je treba zapomniti tembolj, ker imamo domaČe dobre z&varovalnioe.
— Napačnega ubil. V Suhem dolu pri Slovenjem gradcu je hlapec Josip Spanšel Čakal v nedeljo ponoči s sekiro na svojega konkurenta ▼ ljubezni. Vsled teme pa je ubil 17irt nega hlapci Rebernika, ki je prišel mirno po poti.
— Samomor. V St Petru pri Mariboru se je Ufct'ehl s samokresom Franc Pečar dne 1 t' m. Vzrok samomoru je baje neka pravda, katero je i2gub!l
— Nesreča. Včeraj je padel Jakobu Leakovšuu v Nemškem grabnu na Štajerskem neki tram na d.sno nogo ter mu jo zlomil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
— Požari. 2 t. m popoldne je nastal ogeni v hiši posestnika Ivana Kešeta v Koluderjah, ki se je takoj razširil na hišo soseda Jožefa Re-povža in na bhžnn kozolec in upe-pehl vse do tal. Škode je 1700 K, zavarovalnina znaša 500 K. — 31. pr. m. je začelo goreti na strehi Franceta Makšeta v Malem Strmcu pri sv. M*rjeti in je pogorela h ša z vsemi gospodarskimi poslopji, živežem in klajo ter mnogo lesa. Tudi 300 K denarja in zlata ura je zgorela. Škode je 1900 K, zavarovalnina pa znaša 1120 K
— Nevaren požar so imeli včeraj ponoči v Gradcu. Na južnem kolodvoru se je užgal železniški voz, ki je bil napolnjen s petrolejem, bencinom itd. Gjrečega voza pa se je držal voz poln smodnika. S skrajnim naporom se je posrečilo gasilcem voz s smodnikom odkleniti, sicer bi se bila pripetila nekaj minut pozneje nedogledna nesreča.
— Koroška posta in slovensko naslovljena pisma. S kako surovo predrznostjo prezirajo nemčurski in nemški poštni uradniki in uradnice slovenski jezik, kažeta naslednja dva slučaja, ki jih čitamo v zadnjem „Miru": Nekdo je dobil pismo iz Barkovelj pri Trstu. Naslov je bil pravilno napisan, a slovenski. 14. marca je bilo pismo oddano, 16. je dospelo na Koroško, a je romalo do 25. marca okrog, predno ie prišlo na določen kraj, v Vovbre. Drugo pismo je bilo uradno, naslovljeno na Radiše, kjer je vendar poštna nabiralnica, za katero bi morali poštarji vedeti. Ali prišlo je močno poškodovano nazaj, da ne vedo kam z njim! Seveda, ker je bilo slo vensko !
— Društvo ,Ljjudski oder1 V Trstu priredi v torek 18 aprila ob 81;4 uri zvečer v velik* dvorani »Delavskega doma« ulica Boscbetto 5, II. nadstropje. I znanstveno pre davanje. Predava odvetniški kandidat g. Ivan Novak o predmetu: »Znanost in delo«.
— Izpred porotnega sodišča v Trstu. Včeraj je stal pred tržaškim porotnim sodiščem še ne 20 letni kočijaž Franc Pobega iz Kopra, obtožen roparskega umora. 22. dec. 1.1. so našli Karola Fugatija v njegovem stanovanju v ulici del Molino a Vento mrtvega. Bil je poln ran, ki so mu bile prizadete z nožem in kladivom. Mati umorjenca je pogrešila srebrno uro z verižico, dva zlata prstama z vdelanimi kamni in par zlatih uhanov z diamanti. Policija je izsledila v dveh dneh storilca in ga aretovala. Pred porotnim sodiščem pripoveduje Pobega ves objokan, da je res umoril Fugatija; začela da sta se v Fugatijevem stanovanju prepirati brez posebnega vzroka, na kar ga je Fugati močno sunil. Pobega je zgrabil za kladivo in v slepi strasti udaril nasprotnika. Kaj se je pozneje zgodilo, obdolženec ne ve, ker ga je popolnoma spomin zapustil. Sicer je pa govoril Pobega pred preiskovalnim sodnikom drugače.
— Umor iz ljubosumnosti.
Sinoči kmalu po 8. uri, ko |e v Trstu na Corsu vse mrgolelo ljudi, se je tam dogodil grozen slučaj. 18 letni agent Ribard Furlan je na voglu Gorso-trg Sv. Jakoba ustrelil svojo zaročenko, 16 letno Josipino Rodica ki je bila na mestu mrtva. Furlan je imel i deklioo ljubavno razmerje. Ker je bil on vročekrven in nagel človek, dekle pa mirna jn hladna, mislil je Furlan, da zanj ne mara in da ima morda drugega Ta neopravičeni sum se mu je veđoo večal in era sinoči prignal do groznega čina. Policija ar« je aretoval,
— Glas iz občinstva. Pred kratkim smo poročali, da vozniki, ki vozijo opeko in kameQje za zgradbo domobranske vojašnic*,, silno trpinčijo
živino. Posebno se je to dogajalo še včeraj, ko je deževalo. Kolesa so se vdirala v zemljo do osi in je uboga živina speljala komaj prazen voz. Mesto da bi se konji vsaj takrat odpočili, kadar skladajo, jih pa prepre žejo v drug voz, s katerim morajo iti takoj naprej Seveda, materijal se mora pripeljati, toda naj bi se vsaj po travniku preje napravila cesta Tudi danes je tako trpinčenje. Včeraj je Bizjauov hlapeo Pavel Koprivo pripeljal tja 500 opek, a je bil en konj tako utrujen in izstradan, da je padel in so ga morali delavoi vzdigniti, s -Ae na posredovanje stražnika so opeko odložili.
— V blaznico so oddali slaboumno Nežo Lavričevo iz Glina št. 36, o kateri smo Že parkrat poročali. Bila je tujemu imetju zelo nevarna in je »postčala« občinstvo na Glincah in v Ljubljani pri vsaki priložnosti. Tudi po ulicah se je vedla pohujšljivo.
— Aretoval je včeraj policijski nadstražnik Nikolaj Večerin na južnem kolo tvoru Ivano Fendejevo, roj 1. junija 1885 v Bregu pri Kranju, na brzojavno obvestilo njene matere, ker je sumljiva, da ji je ukradla hranil-nično knjižico z vlogo 1300 K. Odpeljati se je hotela v Spljet.
— Vlomili so dne 1. t. m. v nabiralnik v kapeli na Jančah ter pokradli 10 do 20 K denarja. Sumljiv je neki 18!etni vagant
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov, 70 jih je šlo v H«b, 60 v Inomost, 70 v Msran, 90 na Westfalsko, 70 pa v Bohinj. 60 Maoedoncev je šlo v Hrušioo, 80 Ogrov na Jesenice, iz Bohinja je pa prišlo 100 delavcev.
— Našla je kuharica Marija Kc-smatin boo
— Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice Začetek ob 9 uri. Vstop prost
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 26 marca do 1. aprila 1905. Število novorojencev 18 (= 24 93 0/0©), umrlih 32 (=44 36°/00), med njimi so umrli za ošpicami 3, za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 5, vsled mrtveuda 1, vsled nezgode 3, za različnimi boleznimi 14 Med njimi je bilo tujoev 7 (=a218°/0), iz zavodov 15 (=47 8°/0). Za infekcioznimi boleznimi, in sicer so zboleli za ošpicami 24, za ušenom 2 osebi.
— Hrvatske novice. Društvo hrvatskih Časnikarjev se še vedno ni ustanovilo, pač pa se je sklenilo, da se pezovejo vsa ured niŠtva, da določijo po enega zaupnika v odsek, ki izdela pravila. — Ustrelil se je v B^lovaru poročnik 16. polka Hugo Knorr — Najden zaklad. V Jaraku ob Savi sta našla dva svinjaka pastirja v nekem jarku loneo, poln starih srebrnih tolarjev iz leta 1765. Eden pastirjev si je s srebrnjaki nasipa! svojo torbo do polovice, drugi pa si je napolnil rokav svoje suknje. Prihitela je še neka kmetica ter zgrabila par pergišč denarja. Izvedel pa je za dogodek bližnji židovski kramar ter pritekel pastirjema in kmetici praviti, da denar nima nikake veljave več. In res so mu vsi trije odstopili srebrnjake. Kmetici je plačal 20 gtd., enemu pastirju 30, drugemu pa 10 gld. Ko je obč nska oblast za dogodek izvedela, je Ž du pač odvzela 190 srebrnjak--v, a pastirja trdita, da sta mu dala vsaj štirikrat toliko srebrnjakov. — Mesto brez mačk je Osek. Županstvo je namreč ukazalo pobiti vse mačke, ker ae je bila pojavila med njimi steklina.
— Sprevodnik odlikovan pisatelj. Neko književno društvo na Du aju je raspisalo nagrado za najboljši spis o Sjhillerju kot ljudskem pesniku. Spise je vposlalo 18 pisateljev, a nagrado je dobil za svoj spis sprevodnik državne železnice Fr. Svoboda.
Književnost.
— Najnovejše novice. —
Atentat na predsednika Roo-s o vel ta? Na železniški progi, po kateri vozi predsednikov posebni ▼lak, so našli večje kose dinamita. Uradno so zatrjuje, da se ni šlo za atentat, temu$ je vsega kriva le neprevidnost delavcev.
— Ministrski predsednik Gautsch je zopet zbolel ter mora ostati v postelji.
— Italijanska sbornioa je v tajni seji sklenila trgovinsko pogodbo z Nemčijo.
— Zagonetno zaroto so razkrili v Parizu. V stanovanju nekega odpuščenega stotnika so našli 500 vojaških uniform, drugje toliko starih vojaških pušk, a pri nekem cunjarju 8000 patron. Govori se o vojaški zaroti, ki bo je hotela polastiti predsednika Loubeta, da se prepreči ločitev oerkve od države. Kdo je zaroto najel in plačal potemtakem ni težko uganiti.
— Avstrijskega častnika kot vohuna so baje prijeli italijanski finančni stražniki na italijanskih tleh v Trenti ter ga odvedli v Videm.
— Bojeviti Madjari. Edini sin ministrskega predsednika g ofa Tisza je šele 18 let star dijak, vendar je imel včeraj dvoboj a nekim kolegom ter dobil preeejšno prasko. Oče je čakal blizu bonšča.
— Ročne izdaje zakonov in ukazov za Kranjsko, ki jo
ure|uie deželni tajnik v poz. Jožef Pfeifer, tiska in zalaga A. Klein & Comp, je ravnokar na svetlo prišel 6 zvezek v tretjem pomnoženem natisu. V tem zvezku se nahajajo razna novejša določila, namreč: ukaz c. kr. deželnega predsednika 11. julija 1904 o odvračanju trpinčenja živali; ukaz o. kr. deželnega predsednika 2. jul-ja 1904 dogovorno z deželnim odborom z določili o vožnji z avtomobili in motorskimi kolesi po vseh javnih cestah; cestni pnlioijski red za državne ceste z dne 23. kt.br, 1903, ki razveljavlja določil« 28 junija 1893 in 23. novembra 1896. Nadalje obaega zvezek deželni zakon o napravi in vzdrževanju javnih neeraričmh cest in potov; postrp«nje pri volitvah okr. oe&tnih odborov; deželni zakon o na pravi in vzdrž van.u dovoznih cest h kolodvorom in postajališčem pri železnioah; cestni policijski red za javne neerančoe oeste; ministrski ukaz, s katerim se kolesarjem prepoveduje barvano luč ponoči v obsegu Želi znccnstnih naprav; določila sa odpravo snega z državnih oest; državni zakon o dovoljevanju poti za silo; deželnega odbora okrožnica o razlastitvi za ceetoe namene.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. aprila Ministrski predsednik baron Gautsch ja vnovič obolel, in sicer za škrlatico. Danes je postala bolezen znatno hujša in ne varnej ša, kakor je bila včeraj.
Djakovo 7. aprila. Škof Strossmayer leži na smrtni postelji Sinoči ob 7 zvečer je bil previden, danes leži v agoniji in se je po zdravnikovi sodbi vsak čas bati katastrofe.
Budimpešta 7. aprila Poslanska zbornica je danes po burni razpravi razveljavila lexDa-niel. Ta sklep je bil storjen s 188 proti 86 glasom.
Belgrad, 7. aprila. Bivši načelnik tiskovnega urada B a 1 u g d-ž i ć, ki je bil zaradi žaljenj ministrskega predsednika obsojen na šest mesecev ječe, je pobegnil v Zemun
Petrograd 7. aprila. Končno je policija vendar dognala identiteto morilca velikega kneza Sergija. Morilec se zove Klajec in je sin nekega varšavskega policijskega nadzornika. Bil je dijak, a pred nekaj meseci zaradi politične agitacije relegiran s petrogradskega vseučilišča.
Petrograd 7. aprila. V Kiši-nevu je nastal splošni štrajk.
Pariz 7. aprila. Poslanec Ra-dier je dobil svoje informacije od nekega stotnika v Rochefortu Zarotniki so se nameravali polastiti prezidenta Loubeta, vseh ministrov in predsednikov obeh zbornic Ministrski predsednik Rouvier je danes pojasnil, da je stvar jdko resna. Doslej je aretovanih le nekaj manjših članov zarotne družbe, a ve se že, da je zlasti kompromitiran general Negrier, poleg njega pa tudi nekaj klerikalnih poslancev.
Pariz 7. aprila Poslanec Ra-dier je o zaroti v armadi parlamentu podal zanimiva pojasnila, in sicer po informacijah nekega stotnika. Po teh pojasnilih so ude leženi pri zaroti oficirji različnih polkov. Namen zarote je bil odpraviti republiko in razglasiti princa ViktorjaNa poleona za francoskega cesar j a.
Pariz 7. aprila. Nemčija je ponudila Maroku veliko posojilo v svrho, da se oprosti odvisnosti od francoskih bank.
Slovenci In Slovenka I Ne za bite družbe sv. Cirile in Metoda I
Zelenkovi tovarni testenin!
To je pa krasno, sestrica, da si se tako emancipirala in v časopisu samostojno nastopila; kaj bi le vedno pel Tvoj gospodar, „da se jajca draže" in „da se je svet tako spridil, da kokoši nočejo veČ nesti jajc". Skoda le, da je nisi ubrala v rimah, kar zna tako lepo Tvoj gospodar.
Oprosti mi pa, draga sestrica, da Ti nekaj prav zaupno povem: V Tvojem rPoslanem" si hotela ubrati nekak šaljiv ton, pa iz vrstic se je bralo, kakor da bi se hotela jokati. Pa saj je opravičena ta Tvoja žalost. Ona naša konku-rentinja tam ob izviru peneče Bistrice je pridobila vso ljubezen že tedaj, ko je bila v stari obleki, kaj pa bo sedaj, ko je dobila novo. Res. da sva se sedaj ponašali in veselili nad lepimi naroČili — o katerih Ti tako lepo pripoveduješ — a sestrica draga, sedaj je s temi pri kraju, nobeden naju ne bo pogledal in vsi se bodo obrnili od naju. Le poglej, kako jo nosijo na rokah; Še celo na odru slovenskega gledališča v Ljubljani se je zahtevalo njene izdelke, in to še celo takra*. ko je gostovala sloveča Polakova.
Prav ponižno si ti molčala in se nisi ponašala z naročili, dokler ni bilo glasu o naši konkurentniji. A sedaj, ko si zvedela, da zopet nastopi, si skušala utrditi svoje stališče, in povedala si. kako dobro Ti je šlo in kako radi so Te imeli, ko ni bilo nje. Ne morem sicer soditi, je li bilo prav. da si to povedala ali ne, bojim se pa, da se utegne to marsikomu zdeti bojazen. Potrebno je bilo, da si povedala, da znaš to kar ona, škoda le, da se ne moreš zvati njena filijalka, a tudi tovarišica ni slabo.
Kakor vidiš, dobila si sobo-jevnico v meni. Tudi mene skeli njena slava in zareditega te prosim in rotim: Le naprej na tej poti, še se oglasi! Z vsem glasom morava svetu oznanjevati, da znava to, kar ona. ii03
Tržaška tovarna testenin. Heteorologično poročilo.
Vliina a*d morjem 3063.    Srednji Krsćni tlak 7S60 am
April	C&8 opazovanja	Stanje barometra v mm	irp B t	Vetrovi	Nebo
6.	9. zv.	728 4	41	sr.BVzhod	jasno
7. ■	7. 7j. 2 pop.	733 9 734 4	07 7-8	brezvetr. ar. zahod	jasno jasno
SredDia včerajšnja temperatura: 5 6 cormale: 7 9°. — Padavina 2 7 mm.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja med boleznijo, kakor tudi pri pogrebu naSega iskreno ljubljenega očeta, oziroma brata, svaka m strica gospoda
Ivana Gajeta
kakor tudi ea požrtvovalnost tovarišev, prijateljev in znancev pokojnikovih, ki so poleg darovanih vencev tudi spremili dragega nam pokojnika k zadnjemu počitku, izrekamo vsem najiskrenejSo zahvalo.
Ljubljana, 5. aprila 1905.
1126
Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Za povodom bolezni in smrti nepozabnega predragega soproga, očeta, tasta in strica, gospoda
Tomaža Hafnerja
posestnika in mesarja v Šk. Loki
izkazano nam sočutje, prekrasne vence in za premnogoStevilno spremstvo pri pogrebu si Štejemo v dolžnost izreči tem potom, globoko užaljeni, najsrčnejšo zahvalo.
Škof j a Loka, 6. aprila 1915
1099      žalujoči ostali.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni korsi dan. bone 6. aprila 1906.
Nalošbenl papirji.
4    majeva renta .....
i    srebrna renta.....
i avBtr. kronska renta . . B slsta B . • ogrska kronska „ . . • . alata .... 4*/o posojilo dežele Krani&k« . i1 , ■■ , posojilo mesta Spltet . •V/. • . Zadar . »V«*/« bos.-herc. cel. pos. Iv02 4    češka dež. banka k. o.
I«
o
■V/. •Vi*/.
ii » . i. o. . ist pisma gaL d. hip. b. pešt. kom. k. o. i. 10<7o P'.......
•v.v.
7.
4V"
4*/ °/
sasL pisma Innerst. hr. m      m     ogrske een.
dež. hr.......
s. p is. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic J dr.....
obL češke in d. banke . 4°/, prior. Trst-PoreS lok. žel.
4°/0 prior. doL žel.....
••/, B juž. žel. kup. «/i Vi • 4 i     avst pos. aa žel. p. o. .
Broeke.
Srečke od L 1860* 4 ....
■ .   . 1864 .....
B     tisske ......
p    iem. kred. I. emisije .
■ n m **■ m • „     ogr. hip. banke .   . .
„     srbske a flrs. 100'—
„     turške.....•
Baailika srečke....
Kreditne •    •   •   • .
Lnomoške B ....
Krakovske »    .  •   . .
Ljubljanska B    .   .   . .
A.vst. rad. križa   ,    .   .   . .
Ogr.    „     ,      „    .   .   . .
Bndoliove B    .  .   . •
SaleborSke „    •   • .
Dunajske kom.   »    .   .   . .
l)flllU<?
JoŽne železnice.....
Državne železnice .... a.vstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , m ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Bruz) . AJpin&ke montan ... Praške žel. indr. dr. . . Sima-Muranvi .... Trbovt]ske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe .
Valute.
0. kr. eekin.....
SO franki......
20 marke......
Sovereigns .....
Marke.......
Laški bankovci....
Bablji......i
Dolarji.......
100'46
10035 100-46 120*— 98*15 11870 99-60 100-50 100* — 10160 10015 10016 101*30
10760 100*60
100-60 100*—
100-— 100-76 99*— 99-60 319 — 10115
192 — 886 — 169 25 S09-— 806*50 «79— 109 25 142 50 25-60 483-— 79-— 86 69 66 60 66 75 37*60 6b'— 74-— 638 —
89 50 660 25 1649 — 664 75 770 — 248 — 654 — 623 —
	2650 —
	640 —
*	266 —
.    616 —	
•	164 —
	11*33
	1907
	23*42
	23*92
	117-16
•	96 35
	«52-50
	4-84
Blago
100*65 100*55
100- 65 120-20
98-35 11890
101- — 101*50 100-— 102 60 10040
100- 65 10230
108*60
101- 50
101*40 100-95
101 — 101*76
100- —
321 — 10216
194 — 28»- -171 -26 317 50 314-50 284*--113 25 143 60 26 90 493-— 83-91 — 72*— 68-75 39-50 69 — 83-70 648 - -
SO 50 661 25
1659 — 665 75 771 — 24860 664*— 624 —
2660-— 641 — 268 — 620— 167 —
11*36 1909 23*49 24 —
117-35 9655
26325 6*—
Trgovski pomočnik
vešč Špecerijske, železninske in manufakturne stroke, želi stopiti v službo.
Ponudbe pod: ^Trgovski pomoćnik1', poste restante, Dob pri Ljubljani.
1100-1
Stoj!
Stoj!
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 7. aprila 1906. Teriuln.
Pšenica aa april .   . .	. za	100 kg. K	1798
Pšenica a maj   .  . .	• n	100 „ .	1788
Pšenica „ oktober . .	• f»	100 , B	16 64
Si         „ april .   . .	• n	100 , „	14*10
Soraaa   „ maj    .   . .	• Tt	100  „ .	1448
Ovsa     „ april  .  . .	• 9	100  „ .	1374
Efektiv.
Nespremenjeno.
500 komadov za samo gld 1*80. Prekr. pozlač. 36urna preciz. ura na sidro z veriž., gre natančno, za kar se jamči B leta, mod. sviln. moška kravata, 3 fini žepni robci, mo&ki prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev nstnik za smodke. eleg damska broša (novost), prekr. žepno toal. ogled, usnj. denarnica, žepni nožek s pripr, par manS. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat. zapono, mičen album b 36 najl. slikami sveta, 5 šaljivih pred m. v veselje mladim in starim, prav koristen spisovnik, 20 koresp. predm. in &e 400 različnih predmetov pri hifii neutrpljivih. Vse skupaj z aro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 180. Razpošilja po popov zetju ali denar naprej 1002
IrVindl&cIi, izvoz ur
P-Fach 16,  KRAKOV št. Z 75.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Vnajem se da
skupaj ali na drobno za več let pod ugodnimi pogoji, oziroma tndi proda proti plačilu na obroke lepo planinsko posestvo Z lastnini [• v-nn blizu Šoštanja in Mozirja, v davčni občini Belevode na Štajerskem, z dobrimi stavbami za stanovanje, dobrimi hlevi, z mlinom za dom, 5 malimi ma-rofi in lastno žago, okoli 25 oralov njiv, 35 oralov travnikov, 100 oralov pašnika in 200 oralov gozda. Posestvo se proda z zaraščenim ali posekanim gozdom ter se lahko vsak Čas ogleda.
Natančnejša pojasnila daje lastnik Josip Goljevšček, lesni trgovec v Gorici, Primorsko. 1089— 1
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moSkih in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
V i* i 4 pari »amo A 14.
Za naročitev zadostuje dolgost.
1116 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Vodovod Slavina, Koče, Žeje.
Rok za vlaganje ponudb za zgradbo vodovoda za vasi Slavina, Soče in žejo
je podaljšan do 22. aprila 1905.
Ponudbam, katere je zapečatene pod naslovom „ponudba za zgradbo vodovoda za vasi Slavina, Koče in Žeje" poslati, se mora priložiti 5°/fl varščina bodisi v denarju ali vrednostni papirjih.
Podpisano županatvo ima pravico oddati delo ponudniku brez ozira na ponuđene cene. 1102
Županstvo Slavina
dne 5. aprila 1905.
ANDROPOGON
(KKT!Hj<!iir!J P« IIcrrmaiiiK Zgornja Polskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za
z**- ( rast las, katero ni nikako eleparstvo, ampak skozi leta
jB*? z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva
faf( \       _^ tekočina, In zabrani Izpadanje las In odMirtnil
JffiV >     Hm pratiaje.
mi    \      mfm Značilno  je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 ted-
JJ      J^-.^MJBa^ rj'v topazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo
h4i] I JgŽk^HBrfff zraeh lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo
{ m\ ^^mmBJIl^l Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K.
J'w\ \ *t*BBaW Do^)i se v Vbetl mestitl iD veCJ,n krajih dežele.
Cilavna zalosa In razpošiljate? ¥ IJiihljanl
pri gospodu
VASO PETRICIC-U.
V zaloal imata tudi gg. U. pl- Trnlt6ezy, A. Hane, E. Sark w 1\Jubijan I in g.  A.   Kant v  Hr»n|u. Dobiva se tudi v IVovem mestii v lekarni pri „Anceljju'1. — Preprodajalci popust. 16—6
Marker
CJutrnJi zaračunalec) vm-i
¥~ se takoj sprejme ""^d
v kavarni „telria" i Ljubljani.
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste.
Odlikovana na vseh razstavah.
V soboto, dne 8. aprila 1905:
zadnji dan razstave:
Udobno in interesantno potovanje po danskem otoku
Bornholmu.
Od nedelje« 9. aprila do sobote, 15 aprila 1905:
Zanimiv izprehod po svetovni raz« \*»%«.: sta;i v \„*«»:
ST. LOUISU.
Najnovejše in najlepše,  kar se je do-sedaj na tem polju izdelalo.
\e ponavlja se nle.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.       10 serij 3 K.
Vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od 9. do 19. nre dopoldne In od 9. do 9. ure popoldne.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Z odličnim spoštovanjem 1125
Ia jedilno mast
pofiilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma
LAD. URBAN & spol,, Praga—Žižkov.
Učenec
poštenih staršev sprejme se v trgovin;
z mešanim blagom 1115—:
Maks Lavrenčič v Sp. Šiški. Velik zaslužek!
Nova eksistenca ali postranski zaslužek s čisto preprostim in zanimivim izdelovanjem novega predmeta z obsežnim in lahkim razpečavanjem, ki je, kakor že do kazano, v vsakem gospodinjstvu Btalnc uveden. Popolna oprava z navodilom vred že cd K 150 — naprej Posebnih prostorov ni treba Veliki uspehi dokazani, llustr kataloge poSilja gratis C'heni. Indu-Hlrlr-Urrk, Klebenhlrten -»* pr, Dunaju. 103E
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 86uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnih kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke ii jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 na-njat moSnjiČek za denar, 1 žepni nožek 8 pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 9 naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s patentiranim zaklepom, mičen album 8 3ti prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih velike veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180 Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če HOfc*        se denar naprej posije
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch.Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 u zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čez Selsth&j v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijiue rare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, PontabeL Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldno osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Stevr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prago, (direktni voz I. in II. razr.\ Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobu vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakcvo direktni voz I. in U razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN K0ĆEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjutraj ? Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. on J m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten; Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var-, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, t Pariz, Ženevo, Cnrib, Bregene. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ar 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, ino-mosta, FranzenBfesta, Fontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Beljaka. Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnotrrada čez Klein-Reifling, iz Steyr.> Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob @. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešam vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer, Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki ^e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WUTSCHER * k..
irgovirta železnin in kovin
Lubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga 3498~19
poljedelskih strojev in orodja.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
ff
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaj«
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,000000,—
Zamenjava Ii lksuapti|i Daje predujmi na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne  papirje in    25avar-u.}® »rečice proti vnovčuje zapale kupone. 3k-clxz»j. lzgra-ioi«
Vinkuluje in devinkuluje  vojaške ženitninske kavcije. Eakompt in In kasao uieule    "V-U 03T  Borana naročila.
Podružnica v SPLJET U.
Uenarne   % lo««* ■prejema
v tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—40
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni mrednik: Dr. Ivan Taviar.
Lastnina in tiik „Marodnc tiikarnsV
79640^