THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF; AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOLL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH. štev TE V. (No.) 109. chicago, ill. — sobota, 5. junija — saturday, june 5, 1926. mm LETNIK XXXV. iz- ; vO* 'niifr re 'pV sil 1« o < *f> odf . - Pet oseb utonilo. Egipt se nahaja v resn i krizi, ogrožena je neodvisnost, katero mu je dala anglija le-ta 1922. — kabinet vel. britanije je zelo vznemirjen. Kairo, Egipt. — Angleška vkda je poslala egiptčanski 5°to, v kateri izjavlja, da se 116 strinja z razsodbo egiptčan-sl(ega sodišča, glede na razprave, ki so se vršile nedavno političnimi zločinci. An-si lasti pravico, da lahko opravi kor.ake, kakršne ona iInatra za potrebne, da je pre- ^•"bljeno za varstvo inozem-c ev, Noto je izročil Lord Lloyd, J^hovni komisar v Egiptu, kra-^ Fuad-u in premierju Zi-?;ai'-u; ko je podal sodnik Kei'-ostavko, ki je bil pred-®ednik sodnega zasedanja, f]ei' je bilo nedavno o-Pt°šČenih šest izmed sedmih Mitičnih zločincev, ki so bili ^dolženi umora in drugih zlogov. Trije izmed oproščencev bili prominentni člani Zag-, Cistične stranke in zelo nameni svojemu vrhovnemu Glavarju. ' . Kershaw, j.ako obso- ja °5e sodnike, ki so ne ozira-!Se na vse številne obtežilne oprostili zločince. ^akor danes stojijo razmere ^ Egiptom in Anglijo, zgle-7' da neodvisnost, katero je Anglija Egiptu leta 1922 ^ Se lahko s tem letom konča , Atiglija prevzame protekto-at m deželo. # ^ zadnjih volitvah je zrna-^ Paša Zaghloul, a kakor doavi Poročilo, ne bo Anglija ^^stila, da bi se vrnil na svoj , e^ierski stolček. Poročilo ^ Pravi, ako bo Zaghloul u-^ el da je stanje miru v veliki v/1.°dvisno od tega, če on re-j™«* in dovoli, da se kabinet sestavi brez njega, se Vaa zadeva gladkim potom ea.avnati. V nasprotnem slu- vedno vec naspr0t0ya nja novi suhaški odredbi. "lil H • .a Angleži govorili j0 °^imi ladjami, katere irna-!^ato pripravljene v Port fj angleškem kabinetu vlada i,0s; krize velika vznemirjene' e11 teden se vršijo fa?nena za. drugo, na katerih lajajo o gori imenovani ^zadje cele te zadeve je u. V* Lee Stack.a, ki se je iz-JetiVi nov< 1924, SkuPina na" ?a!iertm0rilcev ga J'e ustrelil,a aug- 1925> 'le bil° tie „J[ 0aeb- ki so bile obdolže-Ol)lasf0ra' 0,)eSene> a angleške 1 80 Prepričane, da je Vopivec, ali bolje, krivci, H s v° na svobodi, katerih cuti v sedanji krizi. Vua Zaghloul- je takoj po ^o -SU Stacka rezigniral. Va«»Jih poročilih posne-4*1 in' da se bo Zaghloul po- Susn6 mesto kot Premier % v bivšemu premierju bo- u raziskovati. 80 7!eSko-— Znnnstve Coolidgeova odredba za forsi. ranje prohibicijske postave ima namen uničiti lokalne politične pododdelke in cen tralizirati vso moč v Wa-shingtonu. Washington, D. C. — Bivši senator Beveridge iz države Indiana, je napadel predsedni kovo odredbo, ki daje moč lokalnim in državnim uradnikom, delovati kot prohibicijski agenti. S tem je forsiranje prohibicijske postave poostreno. Beveridge pa ne napada Coo-lidgea iz tega stališča, temveč, ker se s to novo odredbo uničuje lokalne politične pododdelke in se vso mop centralizira v Washington. Beveridge tudi pravi, da pooblastitev lokalnih uradnikov v prohibicijske, oziroma agente zvezne vlade, je kurak, ki vodi do temeljne spremembe oblike naše vlade, in to takoj, ko postane gori imenovana odredba splošna. Beveridge pa tudi pristavlja, da taka odredba, ki daje avtokratično moč predsedniku, ni tako nevarna dokler je na čelu naše velike republike mož, ki je preudaren in dela premišljeno, kakor .naš sedanji predsednik, a drugače bi pa bilo, ako bi bil na krmilu nekdo, ki bi to moč zlorabil. Taka moč v rokah sebičneža bi koristila politični mašini. Tudi Mr. Beveridge svari A-meriko, naj se ne vmešava v evropske zadeve. državni uslužbenci v avstriji grozijo s stavko. Dunaj, Avstrija. — Avstrijska vlada noče ugoditi zahtevam državnih uslužbencev po višji plači, vsled tega grozijo prizadeti s stavko. Med temi so tudi učitelji državnih šol, ki-so poslali vladi ultimatum. "bob" za pomoč farmarjem. MRS. O. H. P, BELMONT. strašna nevihta v oklahome-pet oseb utonilo. Pawhuska, Okla. — Nevihta, kakršne že dolgo ne pomnijo, 1 je divjala nad državo Oklahoma, ki je zlasti na severnem" delu napravila mnogo škode, pa tudi je zahtevala človeških žrtev, in sicer, družina obstoječa iz petih oseb je utonila; ena oseba je bila zadeta od strele in umrla na mestu. Senator La Follette zahteva od tovarišev, delovanja za pomoč farmarjem, ne samo go-vorenje, ki ničesar ne koristi. Washington, D. C. — Senator La Follette iz države Wisconsin, je priporočal svojim tovarišem — senatorjem, kakor tudi v poslanski zbornici, naj malo več delajo in manj govorijo. Imel je v mislih poljedelsko vprašanje, katero še ni in še dolgo ne bo rešeno, ker je veliko predlog in govorenja, a le malo pravega stvarnega dela, ki bi v resnici vodilo do rešitve tega problema. Tega se dobro zaveda La Follette, zato je malo okrcal gospode, dasi so starejši kot on — a namignil jim je, da vse kar se je do sedaj storilo za farmarje, se je le storilo od onih, ki lovijo far-marske glasove. "Bob" ni kan didat za senatorja. To se reče, danes še ni stopil v volivno a-reno. A ko bo zato čas zrel, bo gotovo to storil, kajti gorenje je skrb za farmarje od njegove strani, katera bo našla od meva pri wiskonsinskih farmarjih. Da ni La Follette tistega graftarskega kova kakor so nekateri njegovi tovariši, je tudi volivcem njegove države znano, ki se gotovo ne bodo branili svoje glasove oddati njemu, ako bo kandidiral. -o- Slika nam predstavlja Mrs. H. P. Belmont iz New Yorka, predsednico od "National Woman's Party," ki je na čelu delegating omenjene stranke v Parizu, kjer se vrši konvencija. Slika je bila vzeta malo pred odhodom v Washingtonu. mussolinija sprejeli z velikim pompom v genoa. Iz neodrešene domovine. Genoa, Italija. — Ko je Mus- na primorskem radi da vkov, ki so neznosni, solini, italijanski diktator obi-, skal Genoa, so ga domačini sprejeli z veliko oastjo. Dikta-j tor je bil v svoji uniformi poJ doben Napoleonu, v kateri se je tudi dal slikati . kmetje propadajo. zaostale davke. - — plačilne naloge za druge zanimive vesti. morcev. grozodejstva rifi-jancev. Prišlo je na dan, da so Rifijan- Gospodarsko propadanje Pri- ski stranki ali pa v kateremkoli slovenskem društvu in da se ne bodo nikoli vmešavali v politiko. Rim, 13. maja. — Danes popoldne se je vršil v Škofijah pri Kopru ustanovni občni zbor Mnogo je vzrokov izredno 1 naglega gospodarskega propa-1 danja primorskih kmetov, a -med temi gotovo ni naj zadnji i visoko obdavčenje. Italijanska vlada ne upošteva posebnih gospodarskih razmer na Primorskem in nalaga iste davke pri- j ci ujetnike pretepali do smr-' morskemu kmetu kakor bogati. — Zahteva Španije je, da' temu italijanskemu grofu. Ta-se Krima pripelje pred voj. koj v povojnih letih je bila no sodišče. Prosvetnega društva. V zasebno stanovanje, kjer se je vršilo zakonito zborovanje, sui vdrla dva karabinjerja in z revolverjem v roki preiskala vse zborovalce in nato sestavila zapisnik o njih. Vsi domačini, Fez, Maroko. — Španska in sicer 20 lir od hektolitra, in vlada je po svojih poizvedoval-' kmetje si niso mogli ničesar cih poizvedla, da častniki, 20 prihraniti za slabše čase. Leta vinska kupčija razmeroma do- go ge udeležm tega zborova_ so prejeli strog ukaz, da se morajo jutri popoldne javiti KRIŽEM SVETA. jf£?o_________ SJ?'dela» načrt za razis-VeheVerneKa dela Sibiri-?laK*lU P°z°™ost bodo If H J? doslei nepoznaniT;ki ,oži v ** °k0lic0 ba*kal" MLADA PRODAJALKA ŽGANJA. Los Angeles, Cal. — Ko se je policist Simpson nahajal na službenem obhodu je videl neko malo, komaj šest let staro deklico, ki je prav težko nesla vrečo na svojem hrbtu. Ker je Simpson na glasu, da ima jako rad otroke, se je takoj približal deklici in jo vprašal, kaj tako težko nese. "Whisky sir," se odreže naglo deklica. Ko jo vpraša dalje policist od kje in kam, je povedala, da jo oče pošilja večkrat okoli, da prodaja žganje . Preiskava je dognala, da je oče, Juan Coul. deron, doma kuhal žganje, za kar se bo moral zagovarjati pred sodiščem. SMRTNA NESREČA NA FARMI. Naperville, 111. — Charles Nelson, star 60 let, je na farmi v tukajšni bližini peljal bika v hlev, pri tem se pa žival splaši in podere Nelsona na tla, zadobil je tako težke poškodbe, da je istim kmalu nato podlegel. -o- pozor! Vsako katoliško stanovanje naj bo ta mesec zaznamovano z znamenjem Evharističnega Kongresa. Posebno katoličani v Chicagi naj s tem dajo čast svojemu Evharističnemu Kralju pred tujeverci in tujci. Razobesite na okno posebno sliko Evharističnega Kongresa, ki je bila izdelana v ta namen: posrebren utisnjen karton z zlato monštranco. Cena 50c. Lep spominek za hišo ali dar za prijatelje tukaj in drugod je, v krasnem okvirju na steklo delana slika presv. Evhari-stije. Cena $2.50. Te in vse druge pnaktične su-venirje za Evharistični K on gres dobite v knjigarni AMER. SLOVENCA 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. naroČila sprejemamo tudi po pošti. — Rutt.e. Mor>>., - V trku tega tedna so v dvžavi Montana, zlasti jugo-zapadno, občutili že dvakrat potresne sunke, ki niso bili silni, a vendar so bile ponekod poškodovane hiše in pri Lombard se je vsled potresa utrgal velik kos hriba, ki je zasul železniško progo; pi-o. met je bil vsled tega delj časa oviran. — Decatur, 111. — Tukaj so neznani tatovi obiskali več trgovin, iz katerih so vzeli raznega blaga v vrednosti $2500. — Indianapolis, Ind. — Tukaj so prišle tri osebe ob življenje ko je strela udarila v gručo ljudi, ki so vedrili v nevihti pod drevesom .Nevihta je ' bila huda; strela je udarila na I več krajev in napravila veliko | škodo na poslopjih. — Crystal Falls, Mich. — E. de Rossi, ki-je bil obdolžen, da je umoril svojo ženo, kar je tudi potrdil njegov 6letni sinček, porota ni spoznala krivim in je bil oproščen. Porotniki so se posvetovali 7 ur. — Ottawa, Ont. — Senator Dandurand, predsednik vlade je izjavil, da bo vlada imenovala poslanika za Zed. drž. — Chicago, 111. — Godbeniki, ki igrajo po hotelih in restavracijah so podpisali novo pogodbo, po kateri bodo dobivali na uro $2.00. Doslej so imeli po $1.50, v službi so dnevno od šest do osem ur. — Leawenworth, Kans. — Šest vojakov, ki so bili zaprti v disciplinarnih barakah v Fort Leavenworth, je pobegnilo iz ječe. Za njimi so bile poslane močne čete, ki so se vrnile in seboj pripeljale pet ubežnikov; eden se še nahaja na svobodi. po številu ,ki so bili v ujetništvu, niso umrli, kakor so poročali Rifijanci, radi tifusa, temveč, Rifijanci so jih tako dolgo pretepali, da so umrli. Med Španci vlada radi tega veliko ogorčenje in. zahtevajo, da se Abd-el Krima, bivšega voditelja Rifijancev, ki je za ta grozodejstva odgovoren, pozove ^rpd vojno sodišče. Kolikor se je moglo dognati, ne nameravajo Španci Krima usmrtiti, pač pa bi ga radi zaprli v kakšno vojaško ječo za daljši čas. Največa obtožba proti Krimu od strani Španije je umor španskega letalca, poročnika Fernando Herrais-a. Za Her-raisa se je zavzela španska kraljica in več drugih oseb španske aristokracije, . da bi ga Krim izpustil in oddal Špancem . Krim se pa seveda za take prošnje ni brigal, izjavil jnekega kmeta Antona Kala-je, da to že vsled tega ne sto- puza. Lokomotiva ga je vlekla 1924. je bil davek na vino odpravljen. Kmetje niso dobro i razumeli zakona in niso po objavi tega več plačevali davka za letino 1923-25., medtem, ko je novi zakon veljal šele za 1. 1924-25. Nedavno pa so vsi prejeli plačilne naloge za zaostale davke. Gre za ogromne zneske. Odkod naj vzamejo denar? Poslanec Besednjak je posredoval, a dosegel je le, da se termin podaljša do 30. junija. Do takrat mora Goriška plačati 1,225,143 lir! Samo občina Dornberg mora plačati 135,000 lir! Poleg davka morajo kmetje plačati 10 odstotkov kazni. Marsikje bo pel boben! -o- Železniška nesreča. V torek, dne 11. maja, je blizu Travnika vlak povozil na policijskem komisarijatu v Miljah. Nekemu tamošnjemu krčmarju, ki je prisostvoval u-jstanovnemu občnemu zboru, sta karabinjerja na mestu odvzela licenco za gostilniško obrt. Osem Tržačanov, med njimi štirje organizatorji, oziroma sklicatelji ustanovnega občnega zbora, so aretirani. Karabinjerji so jih uklenili v težke verige in odvedli kot zločince v miljske zapore. -o- Društvo hišnih lastnikov v tr- ri, ker se ne brigajo za navadnega vojaka. Po smrti Herraisa je bilo rečeno, da je umrl naravne smrti, izpovedal pa je neki navadni vojak, da je bil priča dne 28. aprila zjutraj, ko so poročnika njegovi stražniki pretepli do smrti. Pariz, Francija. — Od tukaj prihaja poročilo naslednje vsebine. 250 mul je na poti od Targuist proti Taza; živali so natovorjene z imetjem Abd-el Krima. Karavano spremlja močan oddelek francoske konjenice. Pa tudi Krim sam in njegova družina .obstoječa iz osem njegovih žena in 13 otrok, sorodnikov in nekaterih prijateljev potujejo isto pot—proti novemu domu bivšega vodite, lja Rifijancev. -o- CHICAGO — "MORSKO PRISTANIŠČE." nekaj časa s seboj in popolnoma zmrcvarila. -o- Zastrupila se je v Trstu s pokvarjenimi ribami soproga šefa železniške policije iz Belgradai, gospa Z. Lazarevič. -o- Ponosnih mlajev ni prinesel primorskim dekletom letošnji maj. Niso nabirale rož, ne spletale vencev, tudi pomai-anč ali vsaj kislih limon ni bilo treba kupiti, ne krompirja pobarvati. Noč pred 1. majem je bila mirna, fantje niso kopali globoke jame; čul si le pritajeno otožno petje. Na vaseh je bil skoraj povsod ljubi mir, posebno tam, kjer so ga izrečno naročili plašljivi župani. Tisti večer so bile alarmirane vse karabinerske postaje, tn vendar se je v nekaterih žaški pokrajini se je ustanovilo pred kratkim. Sedaj šteje 300 članov. Novi odbor, v katerem so sami Italijani, ima nalogo, da pridobi društvo kar mogoče mnogo članov. -o- Za malo industrijo v kvarner-ski provinci so se začeli brigati v reški trgovski zbornici. Prirede se razni tečaji, tako tudi v Bistrici, Trnovem, v Matuljah, Opatiji in Lovranu. -o- Italijanska intervencija radi zagrebšfte športne afere. Rim, 13. maja. -— Radio Na-zionale javlja, da je italijanski poslanik v Belgradu prosil jugoslovansko vlado za pojasnila glede incidentov pri zadnji nogometni tekmi med Gradjan-skim in turinskim klubom Ju-ventus, pri kateri so bili igralci Juventusa napadeni. prispel norveški parnik iz Ant-werpa; kot tovor je imel na . . | vaseh dvignil mlaj in celo z Chicago, 111. — Semkaj je rdečo zastavico. fantje so re_ kli, da za "juš." V Lulu na Vi- , pavskem je neki fašistovski krovu železne cevi, ki so na- častnik> ki vodi «predvoiaške" menjene za Des Moines, la. yaje zaukazal <-assalto» _ en- Parnik se je nahajal na poto-( krat smo rekH «šturm» na vanju iz Antwerpa do Chicago mlaj> w pa nJ imd zastavice. BANČNI ROP; PLEN $15,000 Dallas, Tex. — Pet maskira-nih banditov je prišlo v bančno poslopje Jefferson Bank and Trust kompanije, prisilili so u-službence, enajst po številu v neko stransko sobo, katero so zaklenili, nakar so začeli pleniti in odnesli v gotovini nad $15,000. Banditi so pobegnili. 34 dni. Nekaj tovora je razložil v Detroit, Mich. Danes odpluje iz Chicago v Montreal. -o- ženska umrla v staro. sti 117 let. Lexington ,Ky. — Mrs. Cel-la Carter, ki je bila na glasu kot najstarejša ženska v državi In mlaj je med nočjo izginil.— Čuden strah pred nedolžno fantovsko navado! Preganjanje naših ljudi v Italiji. Gorica, 13. maja. — Slovenski učitelji na Goriškem so morali včeraj priseči pri pristojni Kentucky, je tukaj preminulal(oblasti, da se ne bodo nikdar v starosti 117 let. I več organizirali v kaki sloven- DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: . 500 Din____I 9.45 1 v 1,000 "--1 18.60 1 * 2,500 " -9 4655 \ \ 5,000 " -$ 92.00 ' * 10,000 " -1183.00 i \ 100 lir---I 4.40 1 ^ 200 «' _9 8.45 * 500 "__920.25 V * 1,000 " _939.25 \ Pri večjih svotah poseben popust Poštnina j* v teh cenah 2a vraču-, nana. * • Zaradi nestalnostl ceh je nemogoč« vnaprej cena določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar »prejmemo. Nakazila ae izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. i* n IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO w Pisma in pošiljke naslovit« Bi: ZAKRAJŠEK & ČESARK v 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. m Amerikanski Slovenec KrrJ |n ujaUrfjii »lor.M.ki list j,- • i * Ameriki. t Uitanavljem lata 1H1 i Izhaja vsak dan rana aadalj, pon- Mikn hi dMTOT M »ittnUM. ________w Izdaja In tiskal EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva la afrarej &*49 W. 22nd Si., Chicago, IU. Ttlefon: Canal 009«. telo leto« pol leta Naročnin«] 45.00 - 2.50 Za Chicagd, Kanado |a IircM Za celo let« 6.00 1% pol leta ___i 1.00 Tka first nad tha aldaa« tla-▼enian newspaper In Amerlcf. Established }89L Isaaad daily, azcapt Bute* Nflfr dar. kwd tka day tft«r ttalMuL Published byl EDINOST PUBLISHING CQ Address of publication pfficaj 1849 W. 22nd Si., Chicago, Ilk 'Phone: Canal 0O9R. Bubacripdoal For one year _ For half a year- .$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Xnre»»j For ona year .........- . ■■ ■ S-00 For half a yea«-. 3.0Q DOPISI vafnega pomena aa hitro objavo morajo biti doposlani na ■Ndniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo številke! v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na liatn zna čl, do kedaj imata gtt plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagat« lista. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office kt Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ljudsko mnenje. Malo katere volitve v Združenih državah so izrazile ljudsko mnenje tako določeno, kakor zadnje primarne v lllinoisu in Pennsylvaniji. Združene države so principielno proti vmešavanju v evropske zadeve. Evropa morda Ameriko zato obsoja, zlasti še, ker je Amerika tfogata in je potem takem že iz človekoljubnih na. gibov dolžna, da pomaga Evropi. To je vse res in se tudi lepo sliši. Ampak evropske vodilne velesile so po zadnji vojni jasno pokazale, kako znajo ceniti ameriško pomoč bodisi že v denarju ali krvi. Osel, pa pravijo, da gre samo enknat na led. Amerika je šla v svetovno vojno radi principov. Ni šla radi zaveznikov. Veliki demokrat Wilson je napovedal vojno v imenu demokracije in hotel je tudi doseči trajni mir. Velikemu možu Wilsonu ne more nihče oporekati, da ni imel poštenih namenov, saj smo ga videli, kako je kljuboval dokler se je dalo evropski zalezujoči diplomaciji. V imenu človečanskih pravic je apeliral preko vseh glav direktno na italijanski narod, da naj bo Italija pravična napram mladi Jugoslaviji. Njegov apel iste vrste preko vseh glav je učinkoval na Nemce, da so se podali in sklenili premirje. Sovražnik ga je poslušal, lastni zavezniki ga niso, temveč "so ga spravili s svojo neiskreno diplomacijo z ravnotežja, da je ozlovoljen zapustil Evropo, ko se je vračal z mirovne konference. Zgodovina je vzela te dogodke v svoja poglavja in kdo naj se čudi, da danes povprečen Ameri-kanec ne mara nič slišati, temveč ogorčeno obsoja vsako vmešavanje v evropske zmešnjave. Ameriški narod je odločno proti vsakemu vmešavanju v evropske zadeve. Da bi te predsodke Amerikancev odstranili se zlasti veliko trudi Velika Britanija, katera podkupuje tisk in razne državnike, da delajo reklamo za vstop Združenih držav v ligo narodov. Amerikanci so že večkrat pokazali pri raznih predsedniških volitvah, da so odločno proti vmešavanju v evropske zadeve. Vsak kandidat, ki je bil doslej za ligo narodov ali svetovno raz. sodišče in je to izpovedal v svojem programu, je bil temeljito poražen, še pri vsakih volitvah. je s "Hvaljen Isus," končal pa je z bojem proti veri. Napadal je po vrsti vse sosednje države, ko so te zahtev.ale od vlade zadoščenja, pa je šel in njihovim konzulom in poslanikom stiskal roke, češ ti presneti novinarji vse zavijajo in drugače napišejo, kot je bil namreč on povedal. Marsikako sitnost je s takimi zaleti prizadjal svojemu tovarišu zunanjemu ministru Ninčiču. Najlepše je pa bilo, da se je Radič kot minister po Beogradu bratil in poljuboval s svojimi ministerskimi radikalnimi tovariši, v Zagrebu pa je šel v uredništvo hrvat. lista ''Dom" in po vrsti vse opsoval svoje včerajšne "pobratime." Radič je na las podoben po značaju našim newyorskim šnopcarskim liberalcem. Vse bi bili radi, to in ono, danes se hočejo, hliniti socialistom, jutri komunistom, pojutrišnjem pre-okrenejo in se hlinijo s Sv. Pismom v roki katoličanom. Včeraj so bili za miljonski fond in za Kristana, danes so proti Kristanu itd. Pač "figovci" prve vrste brez sramu in značaja! Radič išče danes zaveznike pri vseh strankah v Sloveniji, a njegovo zavezništvo vsi odklanjajo dobrovedoč, da jih bo čez noč pustil in bo skočil čez plot h nasprotnikom. Zato se ga vsi boje, le v skrajni sili sprejme kaka stranka njegovo zavezništvo, ako si momentno drugače pomagati ne more. Pač čuden stvor, z dvema nadurama v enem telesu. VABILO NA SEJO. Chicago, 111. Tem potom vabim vse članice društva sv. Neže št. 826 reda kat. borštnaric, da se gotovo vse udeleže prihodnje mesečne seje, ki bo v pondeljek, dne 7. junija, ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Dolžnost vseh članic je, da se bolj zanimajo za društvo in njen napredek, to vam je pa le mogoče potom društvenih sej, pri katerih se razpravlja o društvenem poslovanju. Na prihodnji seji bo poleg društvenih stvari tudi volitev delegatinj za evharistični kongres in pa članic, katere bodo hotele pomagati tiste dni. Zato, sosestre, pokažimo, da se tudi me zavedamo velikih dni, ki se hitrih korakov bližajo. Dolžnost naša naj bo tudi te dni, da častno rešimo ugled naše naselbine. To bomo pa tudi lahko storile, če pridemo vse brez izjeme prihodnji pondeljek, dne 7. junija, na mesečno sejo, kjer 'se bodo volili razni odbori, Pri zadnjih primarnih volitvah v državi Illinois je doživel brez obotavljanja sprejmemo eden izmed najmočnejših republikanskih kandidatov za senat senator McKinley tako občuten poraz, kakoršnega niso njegovi pristaši nikdar pričakovali. In zakaj ? Zato, ker se je zavzemal, da naj Združene države pristopijo v mednarodno razsodišče. Zmagal pa je njegov protikandidat Frank Smith, ker je razglasil svoj program, da je proti vstopu v mednarodno razsodišče. Pri primarnih volitvah so doživeli tudi v Pennsylvaniji občuten poraz prijatelji onih, ki se zavzemajo z.a mednarodno razsodišče. Volilci v Pennsylvaniji so šli in oddali glasove rajši za suhaškega kandidata, kakor, da bi dali svoje glasove kandidatu, ki je sicer z.a lahke pijače, a prijatelj onih, ki se zavzemajo za vmešavanje v evropske zadeve. Tak je torej položaj . Ameriški narod je šel enkrat na Jed, a ne pojde več. Preje bo minulo stoletje predno se bodo Amerikanci zopet ogreli za kako sodelovanje v Evropi. -o- Dve naturi v enem telesu. Vsak narod ima svoj državnike, ki so posebnega značaja. Jugoslavija jih tudi ima. Eden takih je vodja hrvatske selja-čke stranke Stipica Radič. On je marsikateremu prava živa uganka. Ne more mu nihče odrekati globoke naobrazbe in sposobnosti. Toda poguba zanj je njegova dvojna natura. Danes nekaj trdi, jutri prekliče. Ko je zahajal med verne Hrvate je nosil na shode bandera Srca Jezusovega, pod njim pa je napadal prav prostaško pravoslavne in katoliške duhovnike. Začel kjerkoli bo potreba in potem delujmo v odboru kolikor bo v naši moči. Še enkrat, ne pozabite seje prihodnji pondeljek, 7. junija, ob 8. uri zvečer. S sosesterskim pozdravom Helen Zakrajšek, fin. tajnica 2228 W. 22nd St. -o- SLOVENCI V WAUKEGAN SI POSTAVIJO NOVO FARNO ŠOLO. Waukegan, IU. Tukajšna Alma Mater je morala preživeti vse, kar doživi vsaka dobra mati: veliko ne-hvaležnosti. Hitro se je postarala. Že dolgo jo je privijalo po trebuhu in ni mogla prebaviti toliko, kolikor je potrebno za njeno življenje. Otroci so jo zadnje čase skoro oslepili, nedavno pa so jo še prav pošteno lopnili po zadnji strani. Junakinja je bila celo življenje in sklenila je, da se ne da kar tako, tebi nič, meni nič, pognati stran. Kakor zarjavela devica je; čim bolj je škrbasta, tem bolj se sili v ospredje, da bi jo pač kdo videl in se je u-smihl. Noče več stati zadaj za plankami, ampak je sklenila iti v ospredje. Otroci so se ji saj enkrat pred smrtjo hvaležni skazali in so polomili plot. Sedaj je pa ne zadržuje nobena reč več; začela se je pomikati v ospredje in sedaj bo stala nekaj časa prav v ospredju pri cesti in opravljala svojo dolžnost, dokler je mladina ne spodrine, kar pa ne bo trajalo dolgo. V ozadju se bo dvignila nova šolska stavba, katera bo v ponos župniji. Pogodba je že podpisana in kakor hitro se umakne stara šola, bodo začeli kopati za novo, katere ogelni kamen bo blagoslovil na praznik neodvisnosti ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič. 28. majnika je umrl, previden z zakramenti za umirajoče, Andrej Korenčan. Bil je pokopan s pogrebno sveto mašo na dan krašenja grobov ob o-bilni udeležbi društvenih zastopnikov in prijateljev. Poročevalec- NARAŠČANJE VERSKE ZAVEDNOSTI V COLLIN- WQODU. Collinwood, Ohio. Cenjeno uredništvo A. S.: — Lepi maj je minil. Tako gre polagoma vse mimo nas, dobro in slabo, česar v vsakdanjih življenskih bojih, ki jih moramo voditi, večkrat niti ne opazimo. In da se moramo neprestano boriti, to vsak vidi in občuti, pred vsem pa še tisti, ki hoče biti in ostati .dober katoličan. Tega se seveda ne zavedajo tisti, ki so pač to, kar nanese slučaj, omahljivci, danes katoličani, jutri boljševiki, kakor jim pač kaže. In ravno take ljudi, ki ne poznajo boja za pravo stvar, imajo naši nasprotniki kaj hitro v svojih kleščah. Tudi med nami Slovonci je žalibog precej takih ljudi; drugače vere ne poznajo, le kadar pričakujejo kako korist od nje, tedaj se je oklenejo. Dne 21. maja je bila birma v naši fari, ki se je vršila na jako slovesen način. Glede verskih razmer začelo se je precej boljšati v naši fari. Omahljivci bodo menda počasi izprevideli, da je edino pri nas pravi kraj, kamor spadajo, in bodo polagoma zopet postali boritelji v naših vrstah, ki se množe od dne do dne, kar lahko izprevidimo ob nedeljah v cerkvi, ki je napolnjena pri vseh štirih sv. mašah. In tudi na društvenem polju se vidi naš napredek. Društvo sv. Jožefa raste kakor gobe po dežju. Staro je komaj pet let, pa bo kmalu največje pri Jednoti. Dne 6. junija ga bomo imeli zopet priliko videti v vsem njegovem sijaju in živahnosti na pikniku, ki ga priredi na Pin-tarjevih farmah. Siguren sem, da bo udeležba čim največja. Da se s tako mogočnimi koraki zopet vrača katoliški duh v našo faro, za to gre v prvi vrsti hvala našim dobrim duhovnikom. Naš pomožni gospod, Father Slaje, se za nekaj časa poslovi od nas. Koncem junija gre namreč na obisk k svoji matei'i v staro domovino. Želimo mu srečno potovanje in da se kmalu zopet zdrav povrne med nas. Poročati imam tudi žalostno novico, ki je pa že malo stara. Dne 24. aprila je neki avto u-bil našega rojaka Nikolaj Novaka. Tu v Collinwoodu je oi-val okrog 13 let. Vedno je bil vnet katoličan in zvest pristaš cerkve. Ako mu je le bilo mogoče, ni nedeljske maše nikdar opustil, celo takrat ne, kadar je v nedeljo zjutraj prišel z dela. Tu zapušča svojo drugo ženo in eno hčer iz prvega zakona. Blag mu spomin. H koncu želim izreči še svoje čestitke Rev. Father Trun-ku, ki tako lepo "briše" tiste žarkometarje in vso tisto smrdljivo gospodo okrog Pro-svete. Le V tem" smislu naprej, Father Trunk, niste osamljeni, cela armada koraka za Vami! Pozdrav vsem naročnikom Am. Slovenca! John Mesec. -o-. SLOVENCI SE SELIJO V CHICAGO. Chicago, IU. Zo zadnjič enkrat smo poročali, da prihaja v Chicago vedno več družin iz raznih rudarskih okrajev itd. Zadnje čase se je zopet več družin priselilo v slovensko naselbino iz raznih krajev. Ponavadi je vzrok temu vselej odrastla mladina, ki ne more dobiti po malih naselbinah primernega dela in zaslužka. V Chicagi mladi fantje in dekleta vse to najdejo in za njimi morajo naposled priti tudi stariši. Slovenska cerkev sv. Štefana je že veliko premajhna za naraščajoče število našega ljudstva v Chicagi. To smo zlasti opazili v velikonočnem času in pa v dnevih sv. misijona. • Vsako nedeljo je v slov. cerkvi pet sv. maš in vsakokrat j« cerkev polno nabita vernikov. Kadar je za vso farane kaka posamezna slavnost, je cerkev daleč premajhna. Zato bo tress ba chicaškim Slovencem tudi v tem oziru misliti na odpomoč. Tudi v drugih ozirih je zaznamovati stalen napredek v naselbini. Trgovci in obrtniki se množe, kar je veselo znamenje za slovenski živelj v Chicagi. Bolj ko bo slovenska trgovina in obrt napredovala, večji bo naš upliv in naša moč. Tako bo začel te dni graditi naš dobro poznani rojak Mr. Leon Mladich, ki je bil več let naš potovalni zastopnik, mlekarno. Zgradil jo bo na 22nd Place. Agilnemu rojaku želimo sreče in blagoslova! Gospa Štorklja je vasovala te dni: Pri družini Mr. in Mrs. Joe Zeibert je pustila za spomin brhko hčerko, ki so jo krstili za Glorijo. Botra sta bila Ana Gabriz in Louis Žeibert. — Družini Mr. in Mrs. Frank Koren je pa prinesla čvrstega sinčka, ki so mu dali pri krstu ime Edward Frank. Ivumovala s£a Mr. in Mrs. Anton Koren. — Družini Mr. in Mrs. Anton Brecelnik je pustila za spomin brhko hčerko, ki so jo krstili za Mary Annie. Botra sta bila Mr. in Mrs. Andrew Brecelnik. — Vsem naše iskrene čestitke! SMRTNA KOSA V FOREST CITY. Forest City, Pa. Slovenski listi prinašajo skoro v vsaki številki poročila o smrti zdaj tega ali onega našega rojaka ali rojakinje, kar je znamenje, da naši pijonirji padajo eden za drugim. Zdelani od težkega dela v rovih ali tovarnah legajo k večnemu počitku. V naši naselbini je te dni preminul rojak Viljem Gliha, ki je živel dolgo vrsto let v naši naselbini. Star je bil 41 let. Umrl je v državni bolnišnici v Scrantonu. Tukaj zapušča dva brata in eno sestro. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče. Bodi mu blag spomin in počivaj v miru! Poročevalec. naši poročevalci po Iron Range malo bolj pogosto oglašajo. Dne 24. maja poročila sc je hčerka tukajšne ugledne slovenske družine Nemgar, nam vsem poznana Miss Julia Nemgar. (Op. ured.:—Zakaj ste pozabili navesti ime ženina?)-Take vesele svatbe ne pomnim na železnem okrožju. Zbralo se je na svatbo veliko število prijateljev ženina in neveste, kakor tudi starišev. Bila je velika udeležba in vsi gostje so bili najboljše postrežem z vsemi, kar zahteva pravo slovensko ženitovanje. Za vse zaslužijo vrle kuharice najboljšo pohvalo. Nekaj posebno zanimivega je pa to, ki pokazuje, kako silno sta priljubljena ženin i'1 nevesta. Nevesta in ženin sta dobila skupaj 880 dolarjev in raznovrstnih drugih daril. T" svota pač govori, da imata številne prijatelje v naselbini m okolici. Dal Bog, da bi jih vedno imela v svojem življenju. Mlademu paru želim vso srečo in obilo blagoslova božjeg8 v novem zakonskem stanu! Pozdrav vsem čitateljem tega lista! A. C. Nemanick. -o--I NAZNANILO IN V SLOVO. Cas počitnic se bliža. Tak° smo se mi kar trije odločili, gremo na kratek obisk v stal° domovino, in sicer: jaz, nioJ3 Žena in moja svakinja Jožefa Kronovšek. Šli boi»J najprvo v vas Marija Naza1' v Savinjski dolini na zeleni1 Štajerskem; potem gremo Dolenjsko v Trebelno, MoPJj nog pri Žalostni gori; tam -i mili rojstni kraji, že'1® »a tu a«1 it» nasi si najti veselo tovaršijo dn° junija v New Yorku pri tvrdki Zakrajšek & Cešark. Obenem naznanjeni 211,1. cem in prijateljem v tej o*0 ci, da bo moja trgovina odP kot sedaj. Mojo trgovino b0' vodila rojaka Adolf Kos i'1 Gerbajs, vam vsem dobro na mladeniča, oziroma nečaka,' katerima smeii10 zaupati. ^ Pozdrav'^ drufi 21)8' VSi Pred odhodom v movino kličem: vsi sobratje in sosestre - .. sv. Alojzija št. 52 KSK-J- h ŽALOSTNA VEST IZ JO-LIETA. Joliet, IU. Nemila smrt je potrkala na vrata pri družini Frank in Barbara Skrinar na 202 Rose St. ko pozdravljam društvo in jim je ugrabila nežnega sinka v starosti 11 let. Bolehal je za vnetje možganov. Izdihnil je svojo nedolžno dušo dne 28. maja ob pol 8. zjutraj, previden s sv. zakramenti. Pokojni je bil strežnik v cerkvi sv. Jožefa in učenec 4. razreda. Radi rahlega zdravja ni mogel napredovati z drugimi učenci. Bil pa je priljubljen pri vseh, kar je pokazal njegov pogreb 31. maja ob 9. uri dopoldne v cerkvi sv. Jožefa, katerega so se udeležili vsi jolski otroci. Za njim žalujejo oče in mati, dve sestrici in bratec 1 leto star. Žalujočim starišem iskreno sožalje! Marko Bluth. -o- k to, % ta; »Ji L «ai ži? i; žif 10 k POROČILO O SLOV. SVATBI NA EVELETHU. Eveleth, Minn. Cenjeno uredništvo: — Prosim malo prostora v našem priljubljenem listu Amer. Slovencu, katerega najrajši čitamo. Zato bi tudi apeliral, da naj se 901 Ketcham St., Incli«11 žefa, J.S.K.J. Pri teh obehcll"c štvih sem uradnik. $ kmalu vrniti nazaj zdi'8^ svoja uradna mesta. |jii Pozdravljeni bratje os društev, kamor tudi vSi Srečni in zdravi ostanlte naši prijatelji .in so rodni'vl\j.9 /. h Hot, fc, Pozdravljam č. g ŽU1"11: Rev. K. Cverčkota. Neusti' # o rf- n< ni bodite na delu, na K ^o Ij^. bo'1 moderni stavbi. Ko vrnili, da bomo s ponoso" do podstrešja zrli. H K i. k m 'Pf; Pozdravljeni vsi glavni \ t* niki K.S.K. Jednote, oso" naš sobrat glavni predse1 n»PJ dr d Anton Grdina. Le tako r<. ^ do cilja! Zasigurali sni« b e cli zvestega prijatelja M ^ rilce, Amer. Slovenca- 1 da nas bo redno ob»&0 hiši mojega očeta. ^e Vsem skupaj ponovno t rao: "Good-bye!" Na svidenje! _ » -k, Josip in Mary Gac«"1 apA Ji* ........ Rev. John Miklavčič: spomini Štipendija je ustanova, katero napravi kak bolj premožni in založi več ali manj kapitala v ta namen, da dobe dijaki procente od tega kapitala in s tem lažje shajajo. V četrti šoli so nam prebrali tudi izpraznjeno Franc Videčevo ustanovo za 80 goldinarjev. Do te ustanove so imeli pravico le dijaki v Škofji Loki. V gimnaziji je bilo pa nas 5 Ločanov. Vsi so napravili prošnjo za podelitev te ustanove. Tudi jaz sem to storil. A kjer je pet prosilcev, nimaš zagotovila, da boš ti zmagal. Trije smo se pa zelo potegovali za ustanovo in sifcer Ri-hard Sušnik, županov sin iz Loke, France Sever, Klavnfarjev iz Puštala in jaz. Kaj naj storim, da jaz izmed nas treh najrevnejši prav gotovo zmagam? Ustanovo sta oddajala mestni loški župnik in pa župan. Da bo župan naklonil ustanovo svojemu sinu, o tem nisem dvomil. Sklenil sem g. župnika Tomažiča zase pridobiti. On me je dobro poznal, kakor sem vam že povedal. To sem pa tudi zvedel, da sta prelat Rozman in g. Tomažič zelo prijatelja.. Šel sem en dan k g. Rozmanu, sem se mu predstavil in ga prosil, naj on mene župniku To-mažiču priporoči, da bi dobil Vidičevo u-stanovo. Obljubil mi je, da bo takoj pisal. Sam sem tudi g. župnika prosjl, naj mi to dobroto nakloni. Ko je prišel dan, da se odda ustanova, jo prišlo sporočilo iz Ljubljane, da župan ne more biti navzoč pri seji, ker je njegov sin tudi med prosilci. Določili so za njegovega namestnika tovarnarja Krenorja. Kako so odločali, ne vem. Pač pa je vodja Alojzije-vičča ob 11. dopoldne prejel telegrafično poročilo: Miklavčiču je ustanova podeljena. Msgr. Zupan me je poklical k sebi in mi to za me preveselo novico povedal. Hvala Bogu, — sem vzkliknil. Pozneje sem tudi zvedel, da me je g. župniku priporočil tudi vodja sam. Sedaj sem bil na vse strani dobro preskrbljen. Nune v Loki so zame skrbele, družina Tratnikova v Ljubljani, in sedaj sem pa dobil še ustanovo. Ko sem domov starišem pisal o tem, sta bila oče in mati tako vesela, da sta jokala, v četrti šoli sem zopet dobil spričevalo z odliko. V samostanu sem bil na počitnicah. A te počitnice sem pa porabil zato, da sem šel na več krajev na božjo pot. Na Slovenskem je najbolj sloveča božja pot Brezje. Brezje so najbolj sloveča Marijina božja pot na Slovenskem. Na ta sveti kraj so prihajali iz vseh delov Slovenije. Brezje so pa tudi prijazen kraj na Gorenjskem, lepa vas obdana od dobro obdelanega polja, stoječa v sredi vrtov in sadnega drevja. Na zapadni strani konci vasi je slavno svetišče Matere Božje. Že v začetku mojega spisa sem vam omenil, da me je moja mati takoj, ko sem bil rojen, obljubila na Brezje. Star sem bil dve leti, ko me je mati pripeljala na Brezje, da obljubo izpolni. Pozneje smo šli na Brezje prav vsako leto. Prejšnje čase ni bila tako lepa cerkev kot danes. Poprejšnja cerkev je bila navadna vaška cerkev, ki je spadala pod župnijo Mošnje. V glavnem oltarju j^e bila podoba sv. Vida, v stranski kapelici pa ljubki altar-ček Marije Pomagaj. Cerkvico so oskrbovali gospodje iz Mošenj. Odkar se je pa prvi čudež zgodil na pri prošnjo Marije Pomagaj, so začeli ljudje obiskavati to poprej neznano vaško podružnico in so se priporočali Mariji v kapelici. Čudežna u-slišanja so se množila in cerkvica na Brez-, jah jc postala božjopotna cerkev. Ljudje, presrečni, ker so bili čudežno uslišani, so v zahvalo prinesli na Brezje ndut^^l velike in majhne svete podobe v f in te so razobesili v Marijini stenah. ■ M Mlada dekleta so v znak hvalež"'^, Ho P1 Marije njej prinesla v dar cele kit' Hromi, katerim je Marija pomaga'*1 stili v kapelici berglje in palice- Slava Matere Božje so je vsem slovenskem svetu in ljudjo so r k • dnem v večjih množicah ronu'1,1 ' t^ Pomagaj na Brezje. Pomaga^ ,s0 ^t/' denarno, ko so zvedeli, da bod<» novo, veliko cerkev. S pomočjo y nih dobrotnikov so zaupajoč uil.'^-jvi^ lpoč pričeli z zidavo. Nekaj ^dji^ da so stavbo dokončali in v toli'<()' mogla vršiti za silo služba božji'- Kapelico Matere Božje so ru, samo obdali so jo z zidom m jem so postavili lopo kupolo. P S\ H % Si % h \ X % % pt( z > s s k . K H, K \ S s Hi. \ \ K Si % h ,l»0t tange jo. ila se ie slo-nam Nem-aj ste ina?)-imnim ibralo število zveste, je vest je so z vse-iloven-zaslu-j boljšo nivega kako min i'1 nin sta t-jev i« il. Ta ita šte-ibini i« ih vedenju-/so sre-»ožjega ,nu! jem te* nick- .ovo. jčili. d« v star" z, moja ja M* bom« NTazaret da, da ne bo enostranska. Ni vselej prav, da se spravi le na onega, ki je s prepirom pričel. Prepriča naj se, če je sploh kaj vzroka za prepir in če mo- ženski svet" List "Amer. Slovenec" je da-nes najbolj splošen slovenski 'ist> ki prinaša prav vse, kar slovenske družine potrebuje- jrebiti ni le prevelika občutljivo. To mislim seveda v Ameriki. ženski Svet, pod katero rub-riko se prinaša primerno podano berilo za slovensko žen-^Vo> je nekaj posebnega v em listu. Jaz sama sem se iz kolon marsikaj naučila, emo Mok''0" tam dne l2: ri z"81" šark- n z"3!' ej o** al 110 ;os odPr''1 in i- » -....."'""'"J ar Prej nisem vedela in upam, a tako so se tudi druge slov. [Were. Zato bi želela, da bi 14 "Ženski Svet" ostal stalno :ot dosedaj v "Amer. Slovencu." teleti bi le bilo, da bi se s akimi spodbudnimi članki o-Ršale v Ženskem Svetu tudi Slovenke. Saj gotovo je Pa tam katera, ki ve mar-aJ> kar bi bilo v splošnem korist in poduk drugim, seveda ni mogoče vsaki. Saj kateri možje so vedno tiste-11 starega duha, češ, kaj se genska mešala v javnost in '"ko, ženska je za pred c' Pa otroka naj vzgaja, to "jen poklic. Utrjujem! Ženska, drži se 1 JeSa posla in ne vmešavaj v stvari, katere ne razumeš. pak, kar se hoče je ravno ' ''am ženskam je treba tu-di J1,razbe. Kakšne? Taksne, Hjj potrebujemo v kuhi-' Pn vzgoji otrok in pri vsem sPada v naš delokrog. i^;1 Vi možje ne želite imeti .. Jene gospodinje v svoji hi- eni "la i bro vost na tej ali oni strani. Vpo-števa naj zagovore ene in druge stranke in se ozira na vse posebnosti enega in drugega. Pravična naj bo, a uči naj tudi z besedo in dejanjem, kako je treba prenašati napake drug drugega in jih tudi odpuščati. -o- KUHINJA. to. «av žii ne raro do- KJ & >beh*i "V zd r»v ie ^ unit« * ,dnikl'.H . ŽU!"11 . zacrt; ll0S°n * %v * M ne želite, da bi se vaša burila v kuhi, v šivanju £ih ozirih? Ali ni to dru-... Ampak vedite da ženske in dekleta ne naučiti ne moremo, če ta °m° prihajale skupaj na ^ ftke in ena drugi povemo ,vemo. In z rojakinjami v _«ih naselbinah se ne more-^ ri'gače pogovoriti, kakor ,0tn časopisja. Take politike možje ja niso ne-kjj Jlvi, ker potem so sami šefe'Napredku v lastni družini V°s*ljivi. W1 Hzne politike, ki spadajo jiS(..ein»te Pa rade možem pre-L °> dasi bi morda marsi-tay mestih žene bolje '°žje'e kot V takih slučajih naj ve- i0 hlače vi držite, sni o s kikljam zado-tv°Une . . .» končam, še enkrat so arn na Vse naše Slovenke, H'i(jt/'možne peresa, da naj H'Jl* v. javnost s kakimi pod- Mesna francoska solata. — Zreži 1 funt mrzle telečje pečenke na listke ter odberi od enega peščenega piščanca meso in ga razreži na kocke. Skuhaj v malo okisani zelenjavni juhi eden ali dva priželjca in ju tudi zreži na kocke. Nadalje skuhaj z zelenjavami in kisom eno veliko ali dve manjši ribi in jima odstrani vse koščice, vendar naj ostanejo kolikor mogoče celi koščki. Namesto teh lahko vzameš kako mari-nirano ribo, skuhaj tudi nekoliko rudečih korenov, eno žlico karfijole, pest zelenega fižola, malo špargeljnovih vršičkov, 3 krompirje in 3 jajca. — Naredi ribjo majonezo, pride-ni ji precej aspika in jo postavi ne led ali v mrzlo vodo. — Jajca olupi in pretlači rumenjake skozi sito, beljake pa razreži na rezance ali kake druge oblike. Iz korenja izre-ži z zobčastim nožem majhne korenčke in vtakni vanje vejice zelenega peteršilja. Krompir in zeleno olupi in razreži na koleščke. Zdaj potresi s soljo, poprom in čebulo vse me-sovje in zelenjavo (seveda vsako posebej), krompir tudi s česnom, fižol pa s česnom in zelenim peteršiljem. Nato zabeli še vse mesovje in zelenjavo z oljem in kisom. Potem naloži v plitvo skledo ali krožnik ribo na sredino sklede ali krožnika in jo oblij z majonezo. Okrog naloži pečenko, priželjc, piščance in vse pripravljene zelenjave; seveda vse v lepih vrsticah ali kupčkih. Končno še vso solato o-krasi s pripravljenimi jajci, drobno olupljeno šalotko in aspikom. Daj jo po juhi na mizo za samostojno jed. Možgani s sladko majonezo. — Deni v vodo dvoje telečjih možgan; kožice odstrani ter skuhaj možgane v navadni o-soljeni kvaši. Mrzle zreži na zrezke in naloži na krožnik. Potem vzemi štiri rumenjake, prideni sok pol limone, malo pehtranovega kisa in sladkorja ter mešaj na ledu, da postane gosto; nato vlij na možgane. Skuhaj tudi 4 jajca v trdo. Strebi lepe solate cikorije, skuhaj karfijolo in zeleno ter zabeli vse to z oljem in kisom. S tem okrasi krožnik, in sicer deni krhljiček jajca, šopek cikorije, vršiček pehtrana, zelenega peteršilja, karfijole in zelene, ter daj na mizo. Možgani z majonezo v školjkah. — Skuhaj dvoje telečjih možganov kot prej ter jih na-reži na koščke. Deni v vsako školjko košček možganov, o-krog vlij eno žlico majoneze, prideni še par koščkov aspika, kaper, kislih kumaric, skozi sito pretlačenega rumenjaka trdo kuhanega jajca in vršičke peteršilja. Položi na krožnik lično zložen prtič, naloži nanj školjke ter daj na mizo. RAZNI NASVETI. Da se mleko ne prisniodi je treba paziti, da se ne nalije mleka nikdar v suho posodo, predno se jo postavi na ogenj, temveč, da se posodo vedno preje splahne z vodo. & Kako staro kokoš mehko skuhaš? — Staro kokoš mehko in dobro skuhaš, če jo namažeš pred kuhanjem zunaj in znotraj z dobrim oljem in jo pustiš stati 12 do 14 ur. Kako lupiš jabolka kakor kuhan krompir? — Namoči jih eno minuto v vreli vodi, potem se jim lupi koža, kakor kuhanemu krompirju. Enako ravnaj s slivami in češpljami. Blato iz obleke se odstrani na sledeči način: Najpreje pusti blato, da se popolnoma posuši. Nato ga 'izmencaš in temeljito izkrtačiš iz blaga. Potem vzemi krompir, ga prereži čez polovico in dobro pomaži z njim madež. Madež izgine in blago ostane čisto. ZDRAVSTVO. Glava me boli. — Ta tožba je zelo pogosta, posebno pri ženskah. Da pa boli glava je zdaj vzrok želodec, zdaj utrujenost, zdaj prehudo delo možgan, zdaj prehlad, trganje. Posebno hud glavobol naznanja hude bolezni: legar, koze, in-fluenco, vnetje možgan, pljuč 'ni), ki vstajajo dolžni pripomočki obkladki na glavo. Niso pa v vsakem slučaju dobri mrzli obkladki. Tudi dene Mary dobro narezan krompir, Tončki pa stori bolje gorak kis. V nobenem slučaju ne škodi, če si narežeš sveže ali v kisu namočene španske mete, ali bezgovega listja, mrtve koprive, ako imaš pri rokah, olja, na katerem je prevzel češenj ali majeron. — Stolci suho brinje, ki ga dobiš v lekarni in prevri na domačem kisu in namaži na robec ter naveži na čelo. Limonove lupine in kosi limone so znana pomoč, manj znano je, da zelo hladi vročo glavo svež pomarančen olupek. Pomarančina lupina ima v sebi toliko pre-hlapnih snovi, da gori zelo rada, posebno posušena. Zaradi teh snovij je v vseh sestavah za lepoto polti, in v kapljah za želodec. Lupino naveži z rumeno stranjo na čelo, to hladi in vleče bolezen iz glave. Ko je lupina že kakor kuhana, naveži še druge, če je treba. Marsikoga boli glava zjutraj, dokler je tešč in odneha takoj, ko povžije gorko kavo. Vzroke temu glavobolu so pare (pli-iz opešanega IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAN-SKI SLOVENEC". VSE JUNIJSKE NEVESTE BI MORALE VEDETI. Veliko mladih ljudi si bo preskrbelo svoj novi dom v tem krasnem mesecu juniju ter veliko mater bo ponovilo svoje najboljše nasvete svojim hčeram, katere bodo pričele kmalu voditi svoje novo gospodinjstvo. Ampak vsaka izobražena mati bi morala opomniti svojo hčer: NE pozabi imeti Triner-jevo grenko vino vselej pri rokah! Ako kdo v družini trpi vsled želodčnih neredov, kot je slab tek do jedi, zaprtnice, glavobola, izgube spanca, Triner- MALI OGLASI. HISE IN LOTE. HIŠA 6 sob. vel. klet, furnace, $6500, takoj $2000. 433 N. Avers Ave. — Phone Neveda 0032. 633-s do t PRODA za nizko ceno 'Cash Register,' ki registrira od 5 centov do 5 dolarjev. p,s 1811 So. 57th Ave., Cicero, 111. et" iV»0 a ** v oKv. ,1 ž»0* cz ti te "V j/ ala Ho 1 so > li k *; so i'v bi'° ., f b0ŽJ". |iv ie- t>'iU J stili »V n»<*" H 'mi 1,11 obilo cl"nki. Listu A S. pa napredka! Gorenjka. vzgoja; • "ašf "."*,'J,v°st. — Gnjev in S-^ii-. % žeV^o8t se vzbudita vča-^t; X majhnem otroku, ^ mu kdo venomer na-izziva, se prepira z ft Oh,!' Ce Ra navaja, naj tega ^a udari. 'Nta tožlco J° odpraviti iz S^ikrito jezo, ki ji oz-Hi ot)- ln malenkostno vzgo-i(! luhko zapadejo, ker "VjJ?1 koječnosti ne upajo K,' nH zunaj, toliko moči S^.ttimajo, da bi se ji od-c kuj r!'aka prikrita jeza ko usede v otrokovo ,H J Ra kdo užali, a se o-% V ne čuti krivega. To \ ,)(,i celo do nezaupno- »>e tuk e zaprte in zakrk- je treba poiskati in dobre otroške r-Stii )Ukriti, preprosti, rav-ji>, ,ln Velikopotezni tova-1, ozdravijo. ■lV«ra mati med otroci 1 ^ak prepir, naj gle- DRUSTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1926. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok.- Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v na5e veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v JoUetu, 111. NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago. 111. itd. Zato se ne sme nikdar pustiti kar tako, če zaboli koga hudo glava, posebno če je kaka nalezljiva bolezen v deželi. — Kdor ima zdravnika v bližini, stori v takem slučaju najboljše, da pošlje takoj ponj, ako pa ni zdravnika blizu, so ne- The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse ddta sveta. _______;-- Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. želodca, ki ne predelava hrane, kakor je treba. Tak človek mora piti zvečer mlačno vodo, predpoldne zopet mlačno vodo, četrt kvorta naenkrat. To požene zadebek iz želodca in izpere čreva. Seveda ne zadostuje, če piješ mlačno vodo samo en dan, 14 dni, tri tedne jo je treba piti, potem se izgubi gramota iz krvi. -o-- 'AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI jevo grenko vino mu pomaga. Mrs. Paulina Jacunsky iz Ey-non, Pa., nam piše 2. maja: "Meni pomaga in jaz ga priporočam vselej in vsakomur." — Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili, da naj se založi s Trinerjevim grenkim vinom, Triner's Angelica Tonic, Triner's Linimentom in Cough Sedative. Joseph Triner Company, Chicago, 111., izdeluje tudi Triner's Fli-Glass, kateri umori muhe in komarje takoj, poskusite!—(Adv.) NOVA HIŠA 4 nadstr., garaža za 6 kar, za zdravnika ali klube, lastnik 11a 2120 S. Millard Ave. 628-s do t POSLOPJE IN LOTA 11a vogalu, proti jezeru, 82 Lake Blvd., St. Jo-seph. Mich. G.M.Baitinger. 641-p,s,l SOUTH SIDE 3 NADSTR. hiša po S sob, nizka cena. Lastnik 5918 So. Laflin St., 2. nadstr. 642-p do p HIŠA Z 12 STANOVANJI in garaža za 4 kare; 2 in pol akra sveta, pol bloka do Dcsplaines River, blizu zverinjaka, 1 blok do kare, pripravno za obcestno gostilno. W. F. Za-lavich, 30th in Desplaines Ave., Riverside ,111. 645-pdop RENT 7 SOB, parna toplota, blizu Garfield Park, 356 S. Homan Ave., preje $85.00 .sedaj $70.00. 647-p do p FARME NA PRODAJ Stvari, ki napravijo vsak dom udoben. NAMIZNA ELEKTRIČNA LUC naredi Vaš dom nad vse udoben. Pri nas jih imamo vsake vrste. STROJ ZA PEGLANJE. Jako praktičen; ki Vam prihrani mnogo dela. ELEKTRIČNA PEČ. Praktična, hitra, in ne povzroča poleti vročine kot druge peči. PRALNI STROJ najboljše vrste. Različne velikosti, različne cene. Pridite jih pogledati. RAZLIČNE VACUUM pometače. Ako želite imeti čisto sobe, pometajte vaše tepihe z vacuum strojem. Vse blago lahko kupite za gotovino ali na lahka odplačila. Plačajte, kakor Vam bolj ugaja. Objava in pojasnilo. Naznanjam cenjenim rojakom in mojim starim znancem, da prodajam hiše in lote po Cicero in Berwyn in zastopam občeznano pošteno tvrdko A. W. KO-MAREK & CO., katera ima 7 "Subdivision" razdeljene lote, samo par blokov od prostora kjer bo Zoo — največji zve-rinjak na svetu. Lote prodajamo še po nizki ceni in ako hočete Vaš denar podvojiti in še več v kratkem času, oglasite se na mojem domu, 1941 So. Clinton Frank Jurjovec Ave>; Berwyn, 111., .ali pa pridite v naš novi pisarniški urad na 6626 W. 22nd Str., Berwyn, 111., ter vprašajte za mene. Ako pridete, jaz Vas bom peljal na omenjeni prostor, če Vam bo ljubo boste kupili, drugače pa ne, to je Vaša prosta volja. Jaz Vam dam vsa poj.asnila brezplačno, kako zamorete imeti Vaš denar varno naložen na visoke obresti. Namesto 3 ali 6 odstotkov, Vam lahko prinesejo Vaši prihranki od 100 do 200 odstotkov, kajti lote so v bližini Zoological parka, kjer bodo prav v kratkem času veliko več vredne. Bolj varno naložen in z večjimi obresti ne bo Vaš denar nikjer. Ne odlašajte, ker čim dalje odlašate tem več boste plačali za te lote. Imejte zaupanje, da je to dobra investacija, kamor sem tudi j,az naložil svoj denar, pa tudi več drugih Slovencev je kupilo lote pri Komarek & Co. Subdivision. — Na svidenje! Uzemite Douglas Park "L" do konca in pojdite peš po 22. cesti vzhodno dva bloka do naše pisarne. Do mojega stanovanja pa 3 bloke zapadno po 21. cesti. Frank Jurjovec 1941 SO. CLINTON AVE. BERWLN, ILL. Telephone: Berwyn 2283 J. Fidelity Electric Co. FR. SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd Street, Chicago, III. DR. J. F. KONOPA ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni Intro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, žeilskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Arniitagc 6145! — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 10 AKR. ZEMLJE na 83. in 52. Ave. 666x666, $80.00 za čev. E. Padden, 2139 Sheffield Ave. Phone Diversey 2325. ' 638-č do č UGODNA PRILIKA. V NAJEM 7 sob s pohištvom, ceno. John Critton, 6345 Blackstone Ave., 3. nadstr. __632-s do t ZNAMENITI BURLINGTON DISTRICT. Obdelana in neobdelana zemlja, raste pšenica, velikokrat ena žetev plača, kar stane zemlja. Vročega vetra, ali škodljivih žuželk ni. A.W. Winegar, Burlington, Colo. _ 646-p do p ROOMING HOUSE 16 SOB, lepo pohištvo, veliki dohodki ,lahki po-goji. 1424 N. La Salle St. 644-p,s,t TAILOR SHOP proda v hotelu, kjer je 135 sob, lepi dohodki. 1648 Lunt Ave., pol bloka Clark St. 650-p do p POHIŠTVO NA PRODAJ. POHIŠTVO ZA 3 SOBE. komplct-no. 1411 Shervvin Ave. Ph. Rogers Park 8525. 643-p,s„t DVOR MARIJE POMAGAJ (Coll. M. P. H.) št. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O. Odbor za leto 1926: Chief*Ranger: John Soso, 679 E. 159tli Vice .Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko- vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St. Blagajnik: Jolin Urbančič, 841 Rud- yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu. Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec se plača v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00. louis stritar se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-Stve ob času selitev in vse kar »pada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. ILLINGTON PHOTO STUDIO John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL., izdcljuje najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se. s. Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine. SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom. MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St. Joliet, 111. V BLIŽINI SLOV. CERKVE se proda hiša s 6 sobami. Vse udobnosti, kopalna soba, elektrika, plin ter zaprt "porč," ki se rabi poleti za spati. — Lepa prilika za kako slov. družino, ki želi živeti blizu slov. cerkve. Več se izve pri lastniku na: 1846 West 23rd Street, Chica- go, 111._ 3,č,p,s PO NIZKI CENI PRODA opravo za grocerijo in trgovino z mesom, peči, postelje in druge hišne potrebščine, kakor tudi različno pohištvo. — Proda skupaj, ali vsako posebej za nizko ceno, J. F. Bulger, 1830 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 3020. iS t i* * P IZDAJ AVEC m Zgodovinska povest iz turških časov. -j SPISAL F. V. SLEMENIK * * Stric Gregor je še trdne postave, pa snež-nobeli lasje kažejo, da je preteklo že nekoliko let, kar biva na Visokem. Stric Gregor je velik dobrotnik okolici, duhovni oče vseh Vi-tovih podložnikov. Sreča je prišla ž njim v te kraje, zakaj stric Gregor je znal ljudstvo poučevati, kako je treba ravnati, da je človek kolikor toliko srečen že na tem svetu. Revščine ni videti na široko okoli Visokega, zadovoljnost bereš z obrazov prebivalcev; pa tudi vedo ceniti zasluge strica Gregorja in blage Vitove hiše. Stopimo na grajski vrt; jesensko solnce prijetno greje gredice, na katerih je polno cvetlic. Ves vrt je umetno urejen; vidi se na prvi pogled, da mora marljiva in vesela roka biti, ki tukaj rože tako nežno goji in zaliva; ki ve za vsaki kotiček primerno drevesce, za vsako gredico raznovrstne cvetlice. Sredi vrta stoji hišica, ki jo opletajo in senčijo trtine veje; pri okrogli mizici pa se resno pogovarjata stric Gregor in Vit, Lnvrin mož. Vit, kakšen junak je postal! Njegovo ime slovi v daljne kraje, in Turki ga dobro poznajo. Kakor se boje slavnega Herbarta Turjaškega, da, že trepetajo, ako le od daleč začujejo njegovo ime, tako jih tudi obide groza, ako zvedo, da je Vit z Visokega v slovenski vojski, ki jim stopa nasproti. Odkar more orožje nositi, v vsakem boju je bil razcepil brez števila turških glav, pa se vsekdar še povrnil domu. Kakor Herbarta Turjaškega, tudi njega niso mogli, kakor bi radi, u-končati srditi Turki. "Vidi se, da nam bo letos zopet nekaj pri-cvetelo na vzhodu," reče Vit; "ropa in krvi željni mohamedanci ne mirujejo. Kakor se je poročilo v Ljubljano, so že napadli hrvaške kraje in tam pustošijo in morijo po svoji navadi. Ubogi Hrvati prosijo pomoči od nas; kdo bi jim tudi pomagal, kakor sorodni sosedje ? Lahko se likajo in mikajo naši sosedje v zapadni Evropi, ker sede doma v lepem miru; nas pa neotesance, suroveže, divjake imenujejo, nas, ki imamo komaj časa, da sablje in meče brusimo ter ostali Evropi odvračamo sovražne trume. Naš glavni glavar, nadvojvoda Ernest, čuti, kaka nesreča žuga našim krajem, .ako se Turki, podjarmivši si Hrvaško, približajo našim mejam. Torej je bil sklical meseca avgusta ali velikega srpana občen zbor štajerskih, kranjskih in koroških stanov, da se pogovori, kako se je mo- goče nnjizdatneje ustaviti Turčinom ter jih užugati, da vendar kdaj dobimo toliko za-željenega in toliko potrebnega miru. Ne le, da so nam vojske z Benečani in večni boji s Turki toliko prizadejali, še domače vojske je bilo treba, še kmetje so morali razsajati!" "Da so vsi grajščaki tako ravnali s podložnimi kmeti, kakor ti s svojimi, bi kmetje tudi bili ostali mirni, kakor so tvoji. Ti gospodje pa niso pomislili, da človek ni živina; zato se je vnel kmečki upor. Kaj se je neki zgodilo z njihovim kraljem?" pravi stric Gregor. "Reveža so ujeli," odgovarja Vit, "ter ga v Zagrebu posadili na razbeljen, železen prestol, mu položili na glavo razbeljeno železno krono, da so mu iz ušes in iz nosnic pritekli možgani; v roko pa so mu stisnili razbeljeno žezlo ter ga zasmehovaje vprašali: No, kralj Elija, kako se počutiš v kraljevi časti? Pa iz Elijevih ust ni prišla nobena besedica, tiho je prestal vse pregrozovitne muke." "To je strašno," vzdihne stric Gregor. "Da bi pog.ani ali Turki počeli kaj takega, bi se že ne bilo toliko čuditi; da pa kristjani s kristjanom počenjajo tako, to je žalostno. Kdaj bode ljubezen, saj je naša vera ljubezen — kdaj bo objela in prevzela vsa srca!" V vrt priskaklja deklica, stara morebiti petnajst let, Vitova hčerka. Na potu do hišice obstoji pred trto ki komaj nosi obilno grozdje. Zadovoljna in vesela gleda debele jagode, ki se svetijo v popoldanskem solncu. "Anica," ogovori deklico Vit, "to trto si ti bila vsadila; kaj dobro se je obnesla. Plemenita trta je, ki se še poredkoma najde pri nas, ker ljudje premalo pozvedujejo za žlahtnimi plemeni. Veselo je gledati tako polno trto!" "Da, moja je trta, dragi oče, in obrala jo bodem jaz; to šele bode veselje. — Da ne za-bim: Nekdo je prijezdil iz Ljubljane, ki želi vas. Naj pride tu sem?" "Seveda, kar sem ga pošlji, v utici ga hočem sprejeti ;ti pa preskrbi, že veš —." Pevaje odhiti brhka deklica iz vrta. ','Oho, tebe pa poznam, Krištof! To je kaj posebnega, da te Turjaški pošlje na Visoko. Vsedi se, prijatelj, pot te je gotovo utrudila." "Kdor večji del svojega življenja preživi na konju dvadnevna ježa toliko ne upeha. To-le pismo imam vam oddati od svojega gospoda." Vit odpre pismo in urno prečita vrste. Glasilo se pa je Herbartovo pismo tako-le: Sprememba uradnih ur Oziraje se na pravilnik čikaških bančnih društev in za lažje ravnanje po istih pravilih, je vodstvo te banke spremenilo uradne ure, katere pridejo v poštev Začenši 1. Junija 1926. * odprto bo v ponedeljek in soboto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; druge dnev« od 9. dopoldne do 4. ure popoldan. Vašo naklonjenost in vpoštevanje te spremembe ceni KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. -NAJVEČJA BANKA NA ZAPADNI STRANI- ' Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec 1912 WEST 22nd STREET SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. CHICAGO, ILL. S.P.D. sv.Mohoria USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921. Sedež: CHICAGO, ILL. Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place. ' Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street. S Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place. Blagajnik: Frank Banich, 1902 West 22nd Street. Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1901 W. 22nd Street. Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. ✓* NADZORNI ODBOR: W Frank Kobal, Mary Sagadin in John Denša. ** POROTNIODBORJ / John Terselich, John Kosmach in Jos. Zupančič, f Organizator: Anton Tomazin. Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec." Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. SLOVENSKA PODPORNA DRUŽBA SV. MOHORJA. Cenjeni (a) sobrat (sosestra):— Prihodnja redna seja Slov. Podp. Družbe sv. Mohorja se vrši v nedeljo, 6. junija 1926 ob 2. uri popoldne v dvorani cerkve sv. Štefana. Na tej seji se bodo volili delegatje na Evharistični Kongres, kakor tudi drugi odbori, ki bodo zastopali našo Družbo. Odbor Družbe želi in upa, da bodo na to sejo prišli vsi člani in članice, da s tem pokažejo, da so pripravljeni sodelovati, kadar se gre za> ugled Družbe sv. Mohorja. Zatorej ne pozabite na sejo to nedeljo. Posebno novi člani in članice naj pridejo po svojo knjigo na to sejo. Imate kakega novega člana ali članico? Pridobite vsaj enega ali eno ta mesec. Vsa pojasnila dobite na seji, ali pa pri meni na domu. Sobratski pozdrav, JOHN GOTTLIEB, tajnik, 1845 West 22nd Street. Pred ognjem in tatovom. so naše varnostni skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. __Tudi so Vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju. radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00. J0LIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir __Joseph Dunda, pomožni kasir_ * % + WAUKEGAN-NORTH CHICAGO Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo oble. ko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino. Pridite in prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost FRANK OPEKA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL. ........................................................................................,7Bgj > PISANO POLJEM J. M. Trunk. ROJAKOM V J | t * t; Evolucije bo treba. Ljubljanska srajca je v Del. Sloveniji vsa luknasta. Ker ni duhovitosti, mora pri borbi z — zajcem priti na vrsto evolucija, Trunk, in božja volja, se-ve na pač luknast način. Treba bo evolucije v kakšno duhovitost, ali pa vsaj malo — krp. * * * Vendar nekaj, da celo častita. V očeh g. Moleka sem jaz vse mogoče: revček, Trunče, siromak, prazna buča, jezuit... zdaj mi pa kar častita. Se razumemo. Br. Frank Stonich je naletel na moje "pisano polje." Tudi mene veseli, ako govori on o 1000 dolarjih, oranže je videl samo v domišljiji, in da mi veselja ne zagreni, k sreči ni poprašal pri kompaniji, koliko znaša še dolg. G. Molek prinese hitro primero s samim seboj. "Slikanje 'krampa' le nekaj prinese," pravi, "jaz s svojim 'Zarkometom' še ne smem sanjati . . ." Zadeva ima seve čisto drugo lice, a 'kramp' je njegovega izvora, in če nese, mora biti pač boljši, kakor so njegovi "žarki," ki jih meče po Zarkometu. On mi častita, jaz ga obžalujem. seganje v prepričanje drugi" na tak način, je zloraba svobodnega tiska vsaj moraličM in tako pisarenje, ko gre sam« za smešenje, ni prav nobena kritika. Povestnica judovskega roda ni tako legendarična, j|: Ne gre vse v en koš. Kaj Žarkometar misli o postanku Rima, prvih Rimljanih in o sedanjih Italijanih, o Mus-soliniju in fašistih, mi je vse eno. Enako vse eno je, kaj on misli o judovskem Jehovu, oziroma o krščanskem Bogu. Težko pa je misliti, da bi bilo kakemu Italijanu vse eno, kar on o Rimu in rimskih hajdukih piše in spravlja v javnost. Ko bi on tako pisal v kraju, kjer bi črna srajca imela kaj govoriti .stavim, da mu prav neprijetno namažejo grbo. Tudi meni ni vse eno, kar on piše o Jehovu, ker a tem sega v moje prepričanje. Naj se ne sklicuje morda na svobodo tiska ali na prostost v kritiki izraziti mnenje ,ker po- nil bogatejše sloje, da so ni podpirati revnejše s10''6'.^ Žarkometar je zacvilil. ' glejte, kako si lahko kupuJeje vstopnice v nebesa. Zdaj Pa^ kardinal malo udaril P° P možnejših katolikih, ki se ^ pirajo kakor školjka in n« ' rijo svoje dolžnosti. In Z°*L kriči žarkometar: "Po vem (kardinalovem) ^^ cerkev najbolje izhaja s maki, ki so povrhu še P01^. ma ignorantni; taki so na.1 ši kandidati za nebular®1',. radiž." Ali tako, ali tako, ^ dinal pač ne more imeti P*. ,a Da je cerkev samole P° „ jjžlii" gelij' poli«*' imperializma in kapits . ^ to je g. Moleku evangel i rdeča cunja. Ker je ^f^je opfctfcOi'il na bogatejše med protestanti, pravi, da jejo ne iz verskega Prel\AM d*rV "tudi d«5 podpira." Nameni moi'e,° }e pač različni, tudi zl°r® pfce more cerkev ali vera ^ ^ nečedne, recimo impel'"1 ^ ne ali kapitalistične 11111 Šl IT fa: Die Po sla tal U Die He: te je sai sec vei ste Dri h in ti nja, temveč iz zavesti, roko umiva. KapitalizeI^rii trebuje cerkev in jo tudi ^ ^ a izmed sto bo komaj .ta" en 9ploSl slučaj, tako da je kaka ^ taka trditev najmanj kr1 , * * * Smeši, česar ne un16' ^ V svetu materije vlad«J ^ tovi zakoni, po katerih x ra materielni svet ravn8 Zemlja kroži okoli solnCj^ cimo, da bi zemlja (v P* nem pomenu seve) začel* ^ ^ "revolucijo," se uprla ^1)1 konom. Posledica bi bil®' bila trenotno uničena. V svetu duhov vlada.11' zakoni. Rdeča marela, ^^e ton, 111., imenuje te Z' ^ "avtokracija." Cesar »>® ^ nima, imajo duhovi, fej k: k lli S* ie] 1 »0( tov ia tev HI """»i — piO prosto voljo. Toraj m°r hovi započeti kako i" v pravem pomenu beh„e,njjj'1 so jo pričeli in jo Prl ge 1> še dan na dan. Ako 8» ^ f nje prikazale posledico ^ ^ volte,.ko so se prostovoU ^ ločili in se odločuje.)'0. ^n> knv nji"' zakon, avtoriteto, ni avtoriteti, temveč na .^ir Rdeča marela naj(P M kako revolto zoper to," namreč zakon, n. P ko goljufijo, pa lahko ^ na lastni koži, kaj P°m(\e'r f stovoljno odločiti se v >' .fl t1 z avtokracijo, pretir»v®' ume stvari. 1/ftJ ■ Vedeli smo, da bo ne šlo. In res je prišlo! ko so bile povišane civtU es WW se bo poslalo nekem^J skemu muzeju darilo ji> 000. — Kdo bo darov D. ali konžumenti? «4. "ti