Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXVM sta it Ljubljana, sreda 10. februarja I932 Cena Din L- **u»£ v8*k oaz1 popoione. izvzemal neaeije m praznike. - inseratl do 30 petit » ŽT~\ ^ vrst 0111 2-50- od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO VS UPRAVKISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica S t. 6. Telefon st. 3122. 3123, 3124. 3125 In 3126. POUK L 2 N 1 i K : MARIBOR, Grajski trg St. 8 — — — — CELJE, Kocenova ulica 12. — TeJ. 11HJ. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. st 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351. Stanje šolstva v dravski banovini Razprava o proračunu prosvetne uprave dravske banovine — Splošni položaj šolstva je zadovoljiv — Vpliv gospodarske krize na prosvetnem polju Ljubljana, 10. februarja. Banovinski svet je včeraj popoldne razpravljal o kmetijskem šolstvu v dravski banovini. Proračun določa za kmetijsko šolstvo 2 milijona Din. Ta postavka je razmeroma majhna, vendar pa služi samo za dotacijo obstoječih šol, ki tvorijo samostojna gospodarska podjetja, ter se v največji meri vzdržujejo iz lastnih sredstev. Debata se je vršila o vsaki šoli posebej in so banovinski svetniki stavili razne predloge, ki gredo za tem, da bi se kmetijsko šolstvo kar najbolj pospeševalo. Tudi banovinski kmetijski zavodi kakor drevesnice in trsnice. žrebčarne itd. izkazujejo lep napredek in predvideva proračun primerne dotacije. Danes se je nadaljevala in zaključila debata o kmetijskem šolstvu, nakar je prišel na vrsto proračun prosvetne uprave. Razpravo je otvoril z daljšim referatom prosvetni inspektor banske uprave dr. Kotnik Tretji dan zasedanja Ljubljana, dne 10 Febr. 1952. Po prečitanju zapisnika včerajšnje popoldanske seje banovinskoga sveta, ki je bil odobren, se je oglasio še nekaj članov k razpravi o pToraeunu kmetijskega oddelka Najstarejši član banovinskega sveta g. Gaj šele Flori jan, gostilničar in župan v Loki pni Žusmu. je preeital 14 predlogov 7.3 omiljenje SDlošne kmetijske krize Pred IagaJ je med drugim, naj se likvidira žitni monopol, naj se najstrožje nadzoruje rn omej: prekupčevalstvo in posredništvo, naj se podpira kmetčko zadružništvo in uredc kmetijski dolgovi in hipotečna bremena ter omo>očijo ceneni krediti za kmetijstvo in obrtništvo, naj se zniža zaščitna carma za kmetijske potrebščine, ki se dobe iz tujine ceneje, naj se pospeši likvidacija agrarne reforme, naj se nabavlja plemensko živtno predvsem doma, naj sc dvigne konsum mleka s tem, da bi vojska in mornarica konsumirala namesto kave mleko, uvede naj se obvezno zavarovanje proti elementarnim nezgodam itd. Opozoril je tudi na nekatere najnujnejše kmetijske potrebe svojega src za Šmarja pri Jelšah Nato je g. Gajšek predlagal še nekaj mer za omiljenje vinske krize. G. Skuhala predlaga, naj bi se znižala oskrbnina v banovinskih kmet. zavo-d?h za gojence na 300 I> n mesečno, ker bi s tem omogočili kmetijsko izobrazbo širšimi plastem kmetskega stanu. G. Ba b n i k meni, da naj bi se začelo misliti na odpravo drage žrebčarne. G. Skuhala je pa dodal, da lahkih žrebcev ne kaže oddajati zasebnikom in je zaradi tega žrebčama potrebna. Stanje šolstva v dravski banovini S tem je bila razprava o proračunu kmetijskega oddelka zaključena. G. ban je otvoril razpravo o prosvetnem oddelku in dal besedo inšpektorju Kotniku in nadzorniku Rapetu, ki sta poročala o srednjem in meščanskem šolstvu ter o ljudskem šolstvu ter šolskem odboru. Srednje, učiteljske in meščanske šole V šolskem letu 1031-32 ima banovina 12 državn.ih srednjih šo-i; od teh sta dve klasični gimnaziji, 10 je realnih gimnazij. Realčni razredi (5—8) se vzdržujejo kot paralelke na 1. realni gimnaziji v Ljubljani in na realni gimnaziji v Mariboru. Vse te srednje šole so popolne (z S razredi* z izjemo realne gimnazije v Murski Soboti, ki je štiri razredna. Na vseh, z izjemo T. in IfT. realne gimnazije v Ljubljani, se vzgaja moška in ženska mladina. Nedržavne srednje šole so 3. Škofijska klasična gimnazija v St. Vidu in mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani, sta popolni in imata pravico javnosti, zasebna ženska realna gimnazija Uršulmk v Ljubljani pa ima 3 razrede ter ima pravico javnosti za prva 2 razreda. Na državnih srednjih šolah pisanih r 188 oddelkih 5653 učencev in v učenk, skupno 7751. Porast napram Ian^ /mu letu znaša 481 učencev(nk) in 7 oddelkov. Radi varčevanja so se dovolile vzporednice le v najnujnejših primerih tako da pride v banovini povprečno 41.2 odst. učenčevink) na 1 oddelek. Na 3 nedržavnih srednjih šolah je v 29 oddelkih 361 učencev in 787 učenk, skupno 1148; 1 oddelek in 6 učencev je več kot lani, dasi je odpadel samoupravni 5. razred realne gimnazije v Murski Soboti radi premalega števila učencev. Na vseh 15 rednih šolah v banovini je v 103 razredih z 217 odde'ki 6014 učencev fn 2885 učenk, skupno 8899. Učilnic nedostaia v Ljubljani, ker je na JL in HI. realni gimnaziji za 9 oddelkov pouk le za popoldne« in v Mariboru, kjer se poučuje 10 oddelkov le popoldne od 9 na realni gimnaziji. Za III. realno gimnazijo v Ljubljani je nujno Dotrebnn zgraditev poslopja, v Mariboru pa ie potrebna ženska realna gimnazija in poslopje za njo. Manjkajoče številc učitcljstva je bilo med prvim polletjem na srednjih šolah deloma postavljeno. Učiteljstvo ie že močno obremenjeno: pouk je že nekoliko reduciran na realnih gimnazijah v Mariboru in v Celju. Na štirih petrazrednih državnih učitelj iških šolah. 2 sta moški. 2 ženski, ie v 28 oddelkih 399 učencev in 640 učenk, skupaj 1039 učencev. Učencev je 29, 10 manj kot lani. Na treh zasebnih ženskih učitelji-ških šolah je vpisamh v f0 oddelkih 273 učenk (23 manj kot lani). Ker se zasebni učiteljski šoli v Ljubljani in Skorji Loki glede razredov izpolnjujeta v eno, imamo dejansko skupno 6 popolnih učiteljiških šol, kjer se poučuje v 90 razredih z 3S oddelki 399 gojencev in 913 ^ojenk. Učiteljstva je dovoli z izjemo za risanje in petje na državnih uči tel j iških šolah v Mariboru. Učiteljstvo zasebnih učite!jiškili šol je pretežno usposobljeno le za pouk na meščanskih šolah. Mščanskih šol imamo državnih 31; A deške in 5 dekliških, ostale mešane. Od teh je 2S popolnih s 4 razredi. 3 se izpopolnjujejo postopoma (v Senovem sta 2 razreda, V Novem mestu in Zg Šiški pa 3 razredi). Poleg navedenih imamo še novo ustanovljeno mešano meščansko šolo v Skofji Lok:, ki pa radi gospodarske krize šc ni pričela s poukom. Na državnih meščanskih šolah je letos V 161 oddelkih 25-15 dečkov tn 2675 deklic, skupno 5193. Porast napram lanskemu letu znaša 316 učencev in 219 učenk ter 8 oddelkov. Na 9 zasebnih meščanskih šolah ie v 36 oddelkih 1255 učenk (38 več in 1 oddelek manj kot lani). Notranja meščanska šola Uršulmk v Ljubljani se postopoma popušča in ima letos še 4. razred. Na vseh 40 meščanskih šolah je 6448 učencev in učenk, 373 več kot lani. Meščanske šole izkazujejo tedaj s tekočim šolskim letom razveseljiv porast frekvence. Ker so dobile medtem z uveljavljenjein zakona o meščanskih šolah (5. dec. 1931) zakonito podlago in jim ie v zakonu pripo-znana veljava nižje srednje šole, je upati, da bodo v prihodnjem šolskem letu še izdatno povečale frekvenco in zmanjšale naval na srednje šole. Učiteljstva na meščanskih šolah dokaj primanjkuje. Učiteljstvo je deloma močno obremenjeno s poukom, odnosno je nekaj pouka žc reduciranega. Ker 2 leti ne bo učiteljskega naraščaja z višjo pedagoško šolo, se bo moralo v večji meri dodeljevati na meščanske šole učiteljstvo z osnovnih šol. Poročilo banovinskega šolskega odbora Stanje šol&kih poslopij. Šolskih pos.aplj. ki bi popolnoma ustrezala predpisom zakona o nerodnih šolah, kakor tudi zakona o zaščiti solfike mladi-ne v hlgi jenekem pogledu, je v dravefci banovini še malo. Posebno primanjkuje učnih sob rn stanovanj za učiteljstvo. kar ca.zu.jejo zorani podatki. V banovini je 840 šol 6 133.277 soloobtiskiijočimi otroci in odpade na razred poviprt'Ono 40 otrok. Za to število šoleikih otrok je na razpolago 2554 učnih sob. Primanjkuje torej še 870 učnih 6ob, fcer je 2816 razredov in 617 vzporednic. Prav redke so tedaj šole na katerih bi štev F.o učnih sob zadostovalo. V privatnih poslopjih je nastanjenih še 30 narodnih šol. Se nepovoijneje je stanje glede naturalnih stanovanj učiteljstva. Na šolah ie 1330 naturalnih stanovanj im primanjkuje 1856 učitelj, stanovanj. Nad polovica ušit. ivina naturalnih stanovaiKJ. Zaradi nezadostnega števila učnih sob in naturalnih stanovanj za učiteljstvo je banovinski šolski odbor povsod, kjer so bili dani pogo. ji. pokrenil pre?krbo učnih sob m stanovanj. V začetku šolskega leta je bilo pričakovati živahnega stavbnega gibanja z zibanjem in preži davanjem šolskih zgradb. V ta namen so imeli krajevni šolski odbori vse pripravljeno, t. j. odobrene načrte in dovoljena amortizacijska posojif'a z nabranimi stavbnimi fondi. Gospodarska kriza z neprilifoami na denarnem trgu pa je otežkočila zidanje onim šolskim obči- nam, katere so z dabicii že pričele. Odobrenih amortizaci.jtkih posojil krajevni ^o!r»ki odbori ni*o mo^i dvigati v denarnih zaAodih. kar jih je oviralo v izpolnjevanju t>hvez napraim podjetnikom. V načelu odobrena posojila so denarni zavodi v poedinib primerih preklicali in & tem šolskim občinam onemogočili zidanje. V splošnem so navajali vsi prizivi šolskih in upravnih občin proti od'ločba.m sreskih nacelstev £fcde /klanja šol, da dotok občinstvih dok'ad manjši od plemi-niranega proračuna. Občine so sicer priznavale nujnost zidanja in prež i davanja šolskih poslopij, vendar se i oziroro na obstoječo nenavadno gospodarsko krizo prosite, za odložitev zidanja na ugodnejši gospodarski čas. Zato sc je kMub nujnosti tnonilo ugoditi prizivom in zidanje kakor tudi prezida van je odložiti. Vsled nastalega gospodarskega položaja upravnih občin sp je iz gospodarskih razlogov naročilo krajevnim šolsk'm odborom zmanjšanje proračunov za leto \9$2. zlasti ukinitev zbiranja ^ravbnih fondov. Iz navedenih ozi-rov je bilo /klanje in pre/idavanjc šol močno omojeno. . V nezmanjšan eni obsegu pa so se vršile vse priprave. ki »o potrebne /a /id-anjc m prez-idavanje šoi, da bo vse pripravljeno, ko na.vtopi ugodnejši gospodarski poi<>žaj. Tehnični oddelek kraljevske bar.-l;c uprave una v izde.avi načrte in prorfK ne za 80 šol. Nove gole. Dogradilo in svojemu namenu se je izročilo v 8. srezih 11 novih šolsk'h poslopij. Adaptacij«. Večjih prezidav in dozida-v je biio fe-vršenm v 7 s rezih na 12. šolah tako. da +e sedaj povsem ustrezajo svoiemu namenu. Zida Se v 7. srezih 7 novih poslopij. 4 pa se pre-z i da vajo. Za prieetek zidanja imajo vse pripravljeno v 10 urezih za 20 šoL Zidave pa so se morale odložiti vsled pomanjkanja kreditov na ugodnejši čas. Priprave za zidanje. V vseh srezih banovine so se izvršili komisijski ogledi v svrho preskrbe zadostnih in zdravih učnih prostorov. Te komisije so ugotovile, da bo treba v 47. kraj'h zidaki nova poslopja^ v 33 pa bo mogoče odponvoči nujnim potrebam s prezidavami in dozidavami že obstoječih poslopij. Ustanavljanje šol. V banovini so se ustanovni 2 novi šoji (Cajnarje - FloSuci). Ustanovitev 2 pa je bila za/vrnjena, ker ni bilo zakonite osnova. Na osnovi čl. 139 točke 14. zakona o narodnoih šoiaih se je izvršilo 17 pre. šolr .ij. 9 zavrnilo, največ zaradi bodoče pregrupaerje upravnih občin. Podpore šolam. Revnejše občine, posebno one, ki imajo visoke naklade in ki so začele zidati ki prezidavati šolska poslopja je kraljevska banaka uprava gmotno podprla rz banovinskega proračuna 1931-32 s podporo 478.296-50 Din. Ker je bU banovinski proračun v tej poziciji znam-o cfvrcen, je bilo treba omejiti tudi podpiranje šol. Posestno stanje šol. Posestno stanje šolskiih poslopij m zemljišč v smislu člena 36 in 39 zakona o narodnih šolah še ni urejeno, ker ni pravilnika k zakonu. V srezih bwše ljubljanske oblasti je katas-ter sicer že sestavljen, treba ga bo še izpopolniti. Neurejene so lastninske pravice do šolskih neprermšanin v srezih Murska Sobota in Dolnja Lendava, ker si iste lastijo cerkvene občine. $obka zemljišča. Vsa šokira zemljišča v dravski banovini merijo 345 ha 87 a 43 m-. Od teh se uporablja 178 ha 84 nrr dirdietno v šo'fsfee namene. Premalo prostora je za sadovnjake, ki bi morali bki pri vseh šolah kot vzorna učila, — za pouk iz sadjarstva. Poieg navedenih zemljišč imajo nekatere šole tudi zemljišča, ki ne služijo direktno šolskim namenom. Ta zemljišča merijo 167 ha. 2 a in 37 ms. Dohodke od teh zcm&j«č uživajo v nekaterih krajih na podlaigi volil m zapuščin upravitelji dotičnih šol. V največ prira Tih pa jih dajejo krajevni šok&i odbori (srez Murska Sobota in Dolnja Lendava) v najti) m i7ka*ujojo najemnino kot dohodek v proračunih. Šolski vrtovi Pri 114 šolah ni šolskih vrtov. 92 šol pa ima šolske vrtove tako majhne, da ne ustrezajo šolsko vrtnarskim namenom. Ve- bfcost teh vrtov je od 2 do 3 are. Na 117 šolskih vrtovih ni drevesnic, ker so vrtovi premajhni ali pa imajo za drevesnico neprimerno lego in zemljo. Prispevki krajevnih šolskih odborov kr. banske uprave in raznih korporacij za oskrbovanje m zboljšanje šolskih vrtov so znašali v letu 1930 384.277 Din, te vsote so se porabile v največ primerih za nove ograje, ki so za časa vojne in po vojni skoraj povsod razpadle. Leta 1931 je v proračunih kr. š. odb. določeno za šolske vrtove 413 tisoč in 196 Din. Raznih nagrad od kraljevske banske uprave občin in raznih korporacij je bilo podeljenih v znesku 4S.701 Din. in sicer učiteljem 21.800 Din :n za vrtove 26.901 Din. Proračun Z ozirom na težko gospodarsko stanje občin so sc znižale dajatve za narodno šolstvo napram letu 1931 za leto 19.52 na Din 5.279.S96, to je za 27.60 odst. To znižanje je bilo potrebno zaradi vsesplošne svetovne gospodarske krize, kar bo vsekakor zadrževalo razvoj narodnega šolstva. Referat za narodno izobrazbo Z odlokom kraljevske banske uprave I. No. 1994-1 z dne 25. februarja 1931 se je ustanovil pri prosvetnem odde'ku kraljevske banske uprave referat za narodno Izobraževanje, v katerega področje spada po zakonu o narodnih šolah v najožjem stiku z banovinskim šolskim odborom evidenca in posebno vodstvo vsega izobraževalnega, organizačnega in prosvetno-gospodarskega dela društev in učiteljstva. Podpiranje knjižnih in književnih edicij Za izpopolnitev učiteljske izobrazbe je kraljevska banska uprava skrbela s tem, da je odkupila za sreske učiteljske knjižnice in šolske knjižnice razne knjige v znesku 42.000 Din. Tudi skrb za mladinske knjižnice se ni zanemarjala. Podprla so se založništva z odkupom knjig v znesku Din 17.00« Za književne edicije in časopise se je izdalo za 42.000 Din podpore. Vodnikova, Mohorjeva in Cankarjeva družba ter Kmetijska matica se je podprla z odkupom primernega števHa knjig, ki so se darovale obmejnim krajem našim izseljencem, strokovne pa kmetsko in gospodinjsko nadalje va litim Šolam. Podpore Visokošolske štipendije. Prošnje za visokošolske štipendije in podpore so posebno v tekoči poslovni dobi številčno zelo narasle. Zaradi nezadostne postavke v bano-vinskern proračunu so se upoštevaM le naj-nadarjenejši in najpotrebnejši ter v prvi vrsti dijaki iz višjih letnikov. Podelile so se štipendije in podpore za visokošoke v skupnem znesku 195.000 Din. Srednješolske štipendije. Podelilo se je 20 dijaških štipendij srednješolcem m 10 učiteljiščnfkom po 3000 Din, skupaj 90.000 dinarjev. Za dijaške in šolske kuhinje se je podelilo podpore v znesku 89.000 Din. Božićnice, Za prireditev božičnic st> prejele šole, ki se nahajajo v nacionalno ogroženih krajiih podporo v znesku .39.000 dinarjev. Sokol kraljevine Jugoslavije. Sokolske župe v dravski banovini so se podprle z zneskom 375.000 Din. Kulturna in prosvetna društva. Za razna kulturna in Ijudsko-prosvetna društva se je izdalo 90.000 Din. V prvi vrsti so se vpoštevala pri tem ona društva, ki so s svojim delom, predavanji, tečaji, dokazala, da se uspešno udejstvujejo med narodom. Razne podpore. Da se omogoči delo Narodni galeriji v Ljubljani in Muzejskih društev so se podprla ista v okviru proračuna. Za varstvo zgodovinskih predmetov in starin se je podelilo 40.800 Din in za popravila in zgradbe cerkva, posebno tistih, ki izražajo kak izreden stavbni tip, ali ki hranijo kako zgodovinsko važno fresko, se je izdalo 188.000 Din. Vojaški grobovi. Započela se je akcija, da prevzamejo šole skrb za varstvo in ureditev vojaških grobov. To ni le iz pUetetne-ga ozira, temveč iz vzgojnega stališča potrebno. Kraljevska banska uprava upa, da se bodo s tem spremenili zanemarjeni deli nekaterih naših pokopališč v cvetlične gaje. Glasbena kultura. \? postavke za po-vzdigo glasbene kulture, so se podprla glasbena društva, ki vzdržujejo glasbene šole z zneskom 64.600 Din. Intelektualna statistika. Referat za narodno izobraževanje je izvršil intelektualno statistiko, ki je bila odposlana po ministrstvu ligi narodov. Po |ej statistiki je v dravski banovini 406 javnih knjižnic (ne vštevši knjižnic, ki so pododseki društev) s 675.145 kni;ganr in 117.955 čitatelji. Humanih društev je 665 s 97.555 rednih članov. Imovina teh društev presega vrednost 27.000.000 Din. Od teh društev ima 230 svoje društvene domove v vrednosti okoli 11.000.000 Din. Splošno prosvetnih društev je 986 s 108.839 rednimi ^'ani, vrednost n o vine !• 19,000.000 Din. Domovi, 95 po številu, so vredni nad 30,000.000 Din. Gospodarsko - prosvetnih društev je ?-sS s 153.09$ ud: .n člani. Njihova imovina se ceni na 6,000.000 Din. 29 domov pa reprezentira vrednost 9,000.1100 Din Debata G. Krulej je nato pripomnil, da ?e mu zdi verisja izot>razovanja naSe mladine nesmotrena. Tako manjka med sredn,]<> šolo in ljudsko šolo vzgojni zavod, ki bi usposobil mladino za Draktične poklice. Meščanska šola res vrš' svoio nalogo, toda njeni absolventi po navadi ne pri 1 >be praktične izobrazbe, ki bi jih usj. - :> . za obrt. Meščanska šola nai bi se iznebila tudi svojega odvratnega imena in naj bi se prekrstila v višjo obrtno šoio. Višji razredi ljudske šole pa naj bi bili nekaka nižja obrtna šola. S to reformo bi se vzpojil primeren naraščaj xa nado obrt. ki je pod-lag-a naše industrije. Na vprašanje g. Župančiča, aJi ne bi bilo mogoče odvzeti občinam bremena, za stanarino in kurivo za učiteljstvo, j« banov pomoćnik dr. Plrkmajer pojasnil, da dela to vprašanje banski uprav: znatne skrbi. Ker imamo pri nas šibke občine, te ne morejo gladko zadostiti tozadevnim odredbam zakona. Banska uprava je dobila od občin mnogo pritožT) glede teh bremen in je izdelala predlog« ter jih. poslala ministrstvu za spremembo teh odredb. Ustanovili naj bi se poseftmi banovinski fondi, iz katerih bi dobivale podporo občine, ki ne morejo izplačevati oftltelj-stvu stanarin, kakor določa zakon, zaradi svoje šibke davčne moči. Za spremembo načina pia6ev*n;a tseV tetjstva m stanarin m vtčfttoljstvo, 90 m zavzela tudi gg. Gaj šok. L* trop m dr. ffcnat kovic. Or. Bratkovič j« prodlag&d todi, naj bi hsmska uptraaa) podpirala akoi)o m nedelj eni pouk oa srednjih Mah, dočtm n» g. Župančič predlagal, naj bi te ob amikf) mesecih začel pouk na tyudak*h in Mi oa dežeH zaradi rjrftiadaoatt sala ob <*. wvz Dr. Sonćar ja prosa! banakx bi zavzela načelno ataJdsce giocfts da te bo' proračun nrniattatva at še izdatneje reduciral, v tem amtaru, da na* še razmere n« dopuščajo nobenih demon* taž *redn j eAolstva. G. baa je k tema paV pomnil, da se na ve, t kolibo bi vanje banske uprave gleda teg* balo šno, njegovo mnenje pa je, da nase nje in meščanske aoie ustvarjajo t mtelektua4en proletarijat an da bodo am da tega reforma teh panog adJarva potreb ne. Razmere so toka, da država pač na more dati vsem afceolventora šakah, aoi rjv koj lenuha. G. Jereb je glede podpore nt Sokola predlagal, naj se ta vsota rvise, ker je bilo ustanovljenih mnogo društev, smeti pa kmečkih sokolskih čet. ki ao brez »redatev in katerim je treba pomagati. Napoeled je še prosil bansko upravo, naj pomaga pri prizadevanju Konjacanov za ustanovitev meščanske sole t Konjicah. G. Šolar predlaga, naj banaka uprav« ukrene potrebno, da ohofaasn ne bo treh* kupovati drv za učitelje, ker to uoitelfern samo škoduje na ugledu. G. Babnik prosi bansko upravo, naj de Kije na to, da ee zakon gfiede nsirorakvih stanovanj spremeni. G. Zadranrec naglaei potrebo, da bfbiln treba prilagoditi meščanske ftoie dmuSobj okolici. Tako, da bi naj bilo v tr0h in m arih mestih predvsem prelegodene šoie kmečkim in obrtnim potrebam, t večjih mestih pa trgovskim. G. Pfcifer meni, da bi morafle meščan ske dole posvetiti več pozornoati kmečkim strokam. G. Jereb je mnenja, da bi hiko rr«*Hs demontirati predMsem privatne iole. G. Zadravec prosi bansko upravo, naj gleda na to, da bo pri obrtnih nadaljevalnih Šolah nastavljeno zadostno ^tcvil-o moških učfteljev, da si ne bo treba sposo jati modkih učiteljskih moči iz drugih šol. Ženske niao primerne za te sole. Seja ob 12. še traja. Vremensko poročilo Ljubljana, 10. februarja. AA. Vremensko poročilo direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bistrica-Bohinjsko jezero —3, sneži, snega 55 cm; Bled-jezero —9, sneži, snega 40 cm; Brežice —5, sneži, snega 20 cm; Celje —6, sneži, snega 20 cm; Dravograd-Meža —9. sneži, snega 15 cm; Jesenice 0, sneži, snega 30 cm; Kamnik —5, sneti, »nega 16 cm; Kranjska gora —8, sneži, snega 50 cm; Kočevje —7, sneži, snega 15 cm; Koto riba —S. sneži, snega 5 cm; Ljubljana g. k. —5, sneži, snega 30 cm; Ljutomer —11. sneži, snega 7 cm; Maribor g. k. —€, sneži, snega 15 cm; Novo mesto —4, sneži, snega 20 cm; St. Janž na Dolenjskem —2. sneži, snega 16 cm; Tržič —5. snež\ »nega 36 cm; Rakek —7, sneži, burja, snega 30 cm. Promet še ni bil oviran, le brzi vlak Iz Avstrije St. 1 je imel 40 minut zamude. Razširjenje in modernizacija tra skega omrežja Vsa dela so proračunjena na 33 milijonov Din — O jamstvu bo sklepal občinski svet v torek Ljubljana, 10. februarja. Davi ob 8. se je pričel političen obhod vseh projektiranih prog električne cestne železnice, ki jih AID prične grraditi takoj, ko bodo zagotovljena denarna sredstva, namreč okrog 32 milijonov Din, kolikor so vsa dela proračunjena, a občinski svet bo v torek sklepal o jamstvu za vsoto, ki jo MD še rabi Ker je vse prebivalstvo Ljubljane preverjeno o nujni potrebi, da se proga cestne železnice preuredi in tudi podaljša, pač ni treba dvomiti da bo občinski svet sprejei jamstvo za financiranje teh splošno koristnih del in tako je prav za prav že zagotovljeno, da se bomo že letos vozili do Galjevice in do Gasilskega doma v Mostah Za naše mesto je pa še važnejša izpeljava krožne proge, ki bo vsa dvotirna, razen čez Sentpeterski most. in bo šla od glavnega kolodvora po istih cestah kakor sedaj, namreč po Masarvkovi in Dunajski cesti, po Prešernov ulici in Marijinem trgu ter čez Frančiškanski most po Stritarjevi ulici, Pred škofijo. Vodnikovem in Krekovem trgu ter po Poljanski cesti na Ambrožev trg, kjer se bo zožila v enotirno železnico čez sentpeterski most. odtod dalje bo pa zopet dvotirna po škof ji ulici in Sentpeterski cesti, kjer se bo pri Sentpeterski cerkvi zavila na levo na JegliČevo cesto, odtod pa po j\Iasarykovi cesti zopet pripeljala na glavni kolodvor. Ker bo proga dvotirna. bo treba novo progo seveda marsikje preložiti s sedanje trase vse stare tirnice bodo zamenjane z novimi, vsa proga dobi močnejši temelj, skratka, dobili bomo trudi tam, kjer po Imenovanih ulicah in cestah že sedaj teče proga, skoraj popolnoma novo električno železnico, i Tudi proga od šentpeterske cerkve po Zaloški cesti do prehoda čez železnico bo vsa dvotirna, čez prehod in dalje skozi Selo in Moste do Gasilskega doma bo pa enotirna. Prvotno je bil namreč podaljšek skozi Moste projektiran prav do znane gostilne »pri Sedmicic vendar je pa začasno ?a projekt skrajšan za 1300 m, tako da se bomo najprej vozili le do Gasilskega doma. že prihodnje leto pa morda prav do >Sedmice«. Tudi vsa proga od magistrata proti Dolenjski cesti bo popravljena, da bo lahko hitreje vozila. Zaradi hitrejše vožnje bo morda izpadlo kako dosedanje redno postajališče, ki se pa nadomesti s postajališčem za silo. Proga bo podaljšana po Dolenjski cesti prav do Rakovnika in sicer do ulice na Galjevico, opuščen bo pa kratki odcep od glavne proge do dolenjskega kolodvora. . Da pregledajo načrte in si projektirano traso ogledajo tudi na licu mesta, so se davi ob S. zbrali v zbornici magistrata zastopniki Družbe malih železnic gg. predsednik dr. Fettich., podžupan prof. Jarc, upravni svetnik Josip Turk. direktor mg. 2enko in ing. Neusser kot zastopnik firme Siemens-Schuckert, ministrstvo za gradbe je zastopal inspektor oddelka za ceste g. ing. Josip Todorič, generalno direkcijo drž. železnic g. ing. Nikola Rlstić, ljubljansko direkcijo drž. železnic g, ing. Luži tzkl, g. ing Honzak. g. ing. Petrtela in g. dr. Meliva. vojaako upravo delegat ministrstva vojne iD mornarice inž kapetan I. kl. g Stamatović. mestni gradbeni urad g. ing. Mačkovšek, mestni gospodarski urad svetnik g. čehun mestno elektrarno in vodovod g. ing Sonc. ZTOI g. ing. Jožko Kobi. sresko načelstvo sreski načelnik g. Znidaršič. občino Moste g. župan Seme z občinskimi svetniki Rahnetora. Ignacom Dolničarjem. Fr. Bricljem in Matevžem Krušičem, upravo pošt tel. in telegrafa gg. ing. Kolarič in ing. Eržen, bansko upravo so pa zastopali za tehni. oddelek gg. višji svetnik Zaje, svetnik dr Skubic in ing Juvan tehmški razdelek g. ing Kobal. vodil je pa razpravo za bansko upravo banski svetnik tajnik g. Mramor Razpravo je otv *rii predsednik upravnega sveta Družbe malih ielezme g. dr Fettich s kratkim zgodovinskim orisom kako se je 1. 1901 prišla graditi električna železnica ki danes likakor ne odgovarja zahtevam na vse strani razširjenega mesta, niti ne zmore podvojenega števila prebivalstva. Zato je družba razširila omrežje do Viča in Scnt Vida ter modernizirala de' stare proge »etos pa žali realizirati drugi del svojih velikih načrtov po predloženih projektih Takoj po uvodnih informacijah ored-sednika g dr Fetticha so si člani komisije ogledali podrobna načrte, zlasti so se pa zanje zanimali zastopniki Most in župan g. Seme je izjavil da občina Moste ne ugovarja proti projektu pač pa pravi, naj se proga takoj zgradi do »Sedmice« in razširi cesta od Gasilskega doma dalje ter v ta namen odstrani tudi kapelica na levi strani proge in pa hiša št. 83 na desni strani ob Ljubljanic. K nameravanim postajališčem te proge, ki je prvo projektirano malo dalje od šole pri Lapajnetovi trgovini, drugo pred karmeličankami. zadnje pa pri Gasilskem domu žele Mosčani še postajališče pri Japljevi hiši ob Ljudskem domu. čemur bo DMŽ skušala ugoditi, odpade pa seveda razširjenje ceste in podiranje kapelice in hiše št. 83 ker bo proga za sedaj šla le do Gasilskega doma. Dolenjska proga bo, kakor že rečeno, podaljšana do poti aa Galjevico kjer bo tudi edino novo postajališče, a na novi progi med glavnim kolodvorom m šentpeter-sko cesto so projektirana postajališča na Masarvkovi cesti tam. kjer se stika z Resljevo cesto in tam. kjer na njo prihaja Maistrova ulica, tretje postajališče bo ob križišču Bohoričeve in Prisojne ulice s šmartinsko in Jegličevo cesto, četrto pa ob sentpeterski cerkvi. Ko si je komisija ogledala načrte, so se vsi njeni člani ob 9. odpeljali z mestnimi avtobusi ob progi do Gasilskega doma v Mostah da si traso ogledajo na licu mesta in slišijo tudi mnenja in želje lokalnih faktorjev. Ogled bo trajal ves dan in tudi še jutri. Pravilnik o banovinskih davščinah VI. BANOVINSKA TROŠARINA NA KONSUM ELEKTRIČNEGA TOKA. § 23. Od konsuma eJektričnega toka v območju dravske banovine se plačuje bano-vinssa trošarina, vn sicer ne samo za kon-6um tako proti odškodnini, temveč tudi, če se uporablja tok iz lastne naprave in če se oddaja brez odškodnine. § 24. Odplačila te trošarine je izvzeta uporaba toka za državne in samoupravne zavode in urade. Ta oprosti-tev pa se nasiaša na p riii ob i t na podjetja. Prav tako je oproščen plačevanja te trosarire tok j z parne centrale, ki se proizvaja s premogom za lastno uporabo. 5 25. Banovjnska trošarina anaša 3% odškodnine, ki jo plača konsument za tok. če se odškodniraa ne plačuje, ali če gre sa porabo toka, proizvedenega v lastni napravi, ustanovi; odmerno osnovo kraljevska bansKa uprava sporazumno z oddajalcem odnosno proizvajalcem toka. Če se sporazum ne doseže, dolooi odmerno osnovo ban z ocenitvijo vrednosti proizvođene električne energije v danih razmerah. § 2€. To trošarino pobirajo podjetja, "tal tofc neposredno dob-ayija_k> konsumentom, obenem z odškodnino za porabljeni tok. V vseh drugih pTlmerih plačujejo to trošarino proizvajalci (konsumenti) samu. § 27. 1. Podjetja navedena v prvem odstavku § 26 odvajajo pobrano trošarino mesečno za prejšnji mesec banovinski blagajni obenem s pregledno sestavo pobranih zneskov 2. V primera dragega odstavka 5 26. ee plača banovinska trošarina do dne 31. januarja S 28. Do sonca meseca januarja vsakega leta morajo predložit* podjetja hz § 26. tega pravilnika kraljevski banski upravi sumarni izkaz o toku, porabljenem v prejšnjem letu, ter navesti v izkazu vrednost, da^se predpise trošarina za prejšnje leto. S 29. Lastniki elektrarn kakor tndJ posredovalci oddaje toka morajo dovoliti organom finančne kontrole In kraljevske banske uprave zradi Kontrole, aLi se pravilno plačuje ta davščina, vsak čas vpogled ▼ knjigo o prodaji toka. dostop do števnih aX drugih kontrolnih aparatov tn vpogled v račune, ki jih izdajajo odjemalcem za tok. VE. BANOVINSKA TROŠARINA ZA VINO KN OSTALE ALKOHOLNE TEKOČINE. § 30. Na vino, ki se proda ali podari za neposredni konsum ali pa za prodajo na drobno v območju Dravske banovkie, se plačuje banovlinsika trošarina, ki znaša Din 1 od litra. Na Vino, ki Ima nad 18° alkohola, se plaču je banov hrska trošarina po postav&i za špirit. $ 31. Če ne preseza množina podarjenega vina 5 Litrov na en Krat, se banovinska trošarina ae pobira Na zbirčno in masno vino se banovinska trošarina ne pobira. Banska uprava more oprostiti plačila banovinske trošarine tudi vino, ki ga prejemajo preužifkarji in vino, ki ga vino-gradn.iiki v pretežno vinogradarskih sresah dajo v zameno za druge pridelke. § 32. Glede vina, potrošenega iz Lastnih vinogradov, veljajo dotični predpisi zakona o državni trošarini. 5 33. Na vse ostale vrste alkoholnih teko čin, ki se potrošijo, porabijo ali prodado za nadrobno prodajo v območju Dravske banovine, se pobira banovinska trošarina v nastopu. Izmeri: na prvo......Din 60 od hI na esence, ekstraktna in eterska olja z alkoholom Din 400 od 100 kg na liker, rum, konjak, špirit . ... Dm 7 od hI* na žganje . . . Din 5 od hI* ( 34. Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole in občinski uradi, ter jo odvajajo sproti na čekovni račun kraljevske bansae uprave. S 35. Kdor prejme v območju Dravske bano vrne predmete, zavezane banovinski trošarini, za neposredni potrosek, porabo a& prodajo na drobno, mora prijava ti v Zi orah, odkar Jih Je v klatil, odnosno postav H v shraniSČe. kontrolnemu organu njih vr sto in koLic.no. glede žganih aikohoinih te kocin pa po možnosti njih alkohoiuoet ter vplačati sočasno s prijavo natreano bane vinsko trošarino Če ima množiaa alkohotnih tekočin manj kot 5 Litrov čistega aJKohoia, plača banovinsko trošarino odsvojitelj. če se kupčeva identiteta ne more dr- giiau, j*uici prodajalec za piačilo banovin ske trošarine 5 36. Zakonska določila o državn: trošarin ie uporabljati kolikor ne nasprotujejo te mu pravilniku smiselno tudi ob pobiran *i oanovin skih troša r m (Dalje prihodnjič). Spomin iaite se slepih! Banovinski šolski proračun Lanski proračun je Ml za 2,341*642.— Din manjši od letošnjega Ljubljana. 10 februarja. Na današnji seji banov nskega sveta ie prijel v razpravo predlog banovinskega šolskega proračuna za ! 1932 33. Predlog proračuna predvideva: Dnevnice in porn' stroški članov ban. šolskega odbora 35000.—. prsarniške potrebščine in nagrade za izredna dela 15 ti soč D n prispevki za stvarne potrebščine pomozn h šol v Liubljani in Mariboru 145 tisoč Din dotacija za kritie nedostatka dohodkov: a) gluhonem niča v Liubtiđni 442 0Ti— b) deško vzgajal^če v Prmovi-Čah 420.000.—. c) zavod za slepe v Kočevju 34O.0O0.—, oormne po § 3° r-akona o banski upravi (direktorske konference, fn-snekcijska notovanja in ojadzorsrv^ 4oJ-skih vrtov) Pl.000—, podoi-ranie z«*nadb ni ponrav'1 šolskih noslrmij- a) r>oonore za z:danje in preži davanje šol 2 ono. 000—. bi za ustanovitev fond^ 1 000.000 — prispevki za izobrazbo učitelistva in učencev: podpore za izobrazbo ući'eKstva v fečajib 40.000.—. pod nore za šolske in narodne knjižnice ^0.000.— podpore šolam iin humani^mm usttanovam za revne učence 100 000.—, odkun in podnore za oed mlad. knjige itd. 70.000.—. za telesno vzgojo učencev SO.000— podpora za šolski rado 60 000.—. podpora za narodno p ros v eto in predavanja v obmejnih šolskih področjih 40.000.— naročnine m podnore za kniiiževne edicije in časopise 59 H-soč d narjev, podpore m župe Sokola Kr-'lievine Ju vzdr-ževanie ta popravila poslopdi Xr0 000—. UčiteliKšča: vzdrževanje poslopij in na- Vedno večja brezposelnost Ljubljana, 10. januarja Brezposelnost v Ljubljani, pa tudi v drugih mestih dravske banovine je vedno večja. Iz statistike, ki jo sestavi vsas teden borza dela v Ljubljani, je razvidmo, da število brezposelnih stalno in močno narašča Dočim je bilo v zadruiem tedinu februarja pri borz; dela prijavljenih 2350 brezposelnih, ki so isikali podpore, je nj.ih število v preteklem tednu naraslo za 300. PretekLi teden je bilo namreč pri borei dela prijavljenilh 1744 moških in 903 ženske, skupaj 2647, Velika je tudi brezposelnost v Mariboru, kjer je pri borzi dela zabeieže nih 1080 moških in 210 žensk, v Ce^u j:*h pa imajo v evidenci 1005 in sicer 764 mošKih iai 241 žensk. Za Celje je to vsekakor osrromno! V Murski Soboti je broz dela 178 moških in 13 žensk. To so seveda samo podatki za kraje, kjer .ima Borza dela svoje ekspoziture, za večino drugih krajev pa statistika manjka. Najhujša krfeta in stagnacija je trenutno v usnjarski industrija, popoln je zastoj v lesni industriji, mnogo je nezaposlenih vl obJačiLne stroke in mnogo je ostalega tovarniškega delavstva, fcl je ostalo baš sredi zime brez kruha in zaslužka. Seveda je razumljivo, da je navaJ na borzo dela v Ljubljani ^ek» velik, zadmje čase vedno večji. V januarju je urad izdal na podporah 82.000 Din, samo pretekli teden je pa izplačal 35.000 Din, včeraj pa na en dan 12.000 Din. Urad plačuje samcem povprečno po 60 Din na teden, kar seveda ni mnogo. Treba je pač upoštevati, da so krediti zek> omejeni. Za rodbinske člane dobivajo brezposelni še posebne do-klade. Borza dela je te dni tud! z Delavsko zbornico napravila poseben aganima in sicer bo dobivalo okrog 20 delavcev name sto podpore v denarju hrano v DelavsKi kuhinja, za katero bo borza prispevala po 5, Delavska zbornica pa tudi 5 IXn dnevno. SPD _ Opozorilo o uverenjih za polovično vožnjo planincev. V zadnjem času so se pripetile planincem večkrat neprij etnos ti pri vožnji z železnico s polovično vozovnico, ker se niso držali predpisov glede potrebnih potrdil. SPD v Ljubljani je na svojo prošnjo dobilo pri direkciji drž železnic v Ljubljani avtentična navodila, glasom katerih je treba postopati na sledeči na-fcin: Vodja skupine najmanj 6 članov, ki so plačali clanarimo SPD za leto 193ž ter ima(}o tozadevno legitimacijo, si mora nabaviti pri Osrednjem društvu aLi pristojni podružnici takozvano »uverenje^ v štirih izvodih En izvod, izpolnjen s potrebnim podatki za vožnjo do oilja, odda pn odhodu i postaji, na dru©; izvod, ki je enako izpolnjen, dobi žig Ln ga obdrži, rta se iz-sade na potu sprevodniku ter ga odda ob prihodu vlaka na oilj. Ob povratku pusti tretji primerno Izpolnjeni formular na po vratni postaji, četrtega pa obdrži, da se more med potjo z njim legitimirata kot vodja ter ga odda ob povratku. — Poseben turistovski vlak v Bohinj in Kranjsko 0oro, V nedeljo se vrše sokolske srnuške tekme ▼ Bohinju V ta namen bo voatl t« dan poseben izletniški vlak v Bohinj ob 5.21 ter prispe v Boh Bistrico oh 8.57 Za povratak vlaka Is Đo&ajaKe Bistrice še ni določena končno ura. pričakovati pa je, da bo odhajaj po 18 uri svečer. SPD Je pri tej priliki izposlovalo pri direkciji drž. železnic, da se v primeru lemnrna 180.000.—. meščanske šole. prispevki za stvarne potrebščine 337 757—. izredne podpore za srednje in meščanske šole 50.000.—. honorarji in razne podpore: honorarji za neobvezne predmete na srednjih, učteliskih m meščanskih šolah 90.000.— prispevek društvenemu študijskemu fondu za znanstveno izpopomjeva nje in v«eučiliške eks 100.000.— podnore in štpendije: a) za srednješolce 00000.— b) za visokošolce 200.000.—. podnore dtia-šlrim kub »n jam domovom in zadrugam 60 tisoč dinarjev podpore mu7e;«kim in zgo-dov uskim društvom- a) Muzejsko društvo v LpiHlvtmi X> OOO—. b) Muzejsko društvo v M^ribom« V> 000.—. c> Muzejsko društvo v Peliu 30 000.—, c) Muzejsko društvo v PtuJM 30 000.—, d> Zgodovin sko društvo v MaHboru 40.000.— e) Narodna galerija v Ljubljani 100.000.— Odkup umetnin zgodovinskih in umet-no-obrtn;h nredmetov ter starm za javne zbirke 100 000.—, varstvo zgodovinskih predmetov m starin 50.000.— podpore za gledališča: a) Narodnemu gledališču v Ljub'jani za podn ran je podeželskih odrov 100.0(10.—. M Narodnemu gledališču v yarih~r" VtfVOOO.—. c) podpora za gostovanja 50.000.—. Znanstvenemu društvu za humanist'č-ne vede v LjublHni 40 000—. prisnevld glasbenim šolam in za povzdigo glasbene kuHure SO.O00.—. za zgradbe in popravila cerVvenih po^l-^rnji ">oofvv).—. ureditev vo jaških pokopališč 50.000.—, za ureditev Hanske knji?n ce 20.000.—, prispevek fondu za zgradbo poslopja 01 dr?, realne ffim,naziie v LhAHun1 1 obrok 600.000.—. stana j 0.134.157.— Dm. Lan"j je na znašal odobreni banovinski Sotsfcj nropinin 6.792.315.— Din, torej za 2J41.S42— Din manj. zadostne udeležbe priredi ta dan v zvez' z navedenim vlakom tudi poseben izletniški vlak, ki se odcepi na Jesenicah po prihodu ljubljanskega vlaka ter prispe v Kranjsko goro ob 8. uri 44 min., odnosno v Planico ob 9. u rt 7 minut. Povratek je popoldne ali s posebnimi izJetnišKimj vozovi, ki se priklopijo normalnemu vlaku v Pilamici ob 16.55. V Ljubljani je treba kupiti izletniške vozme listke za tja in na-zaj za polovično ceno. Opozarjamo planince, da se v čim večjem številu udeleže izleta v Bohi/nj, kjer bodo lahko prisostvovali sokolskim smuškim tekmam, odmosno da porabijo to prilVKO za izlet v Kranjsko goro, odnosno Planico. Po poročilih, ki jih je dobilo SPD. bo v nedeljo smuka prvovrstna. Udeleženci za vlak proti Kranjeku gori naj se najkasneje do sobote prijavijo v pisarn! SPD. Opozarjamo, da je obljubi je no SPD s strani direkcije drž. železinic, da bodo turistovski vlak* vozili tudi v zimi ob nedeljah m praznikih, ako bode zadostna udeležba. Da dosežemo to izredno ugodnost, je zato potrebno, da to priliko Okoristimo in posKrbimo za zadostno frekvenco. V nasprotnem primeru bodo ostaJ! vsi napori SPD ln drugih sorodsiih korporacid za dosego boljših železniških zvez v bodoče brezuspešni. Tragična smrt vestnega hlapca Ljubljana, 10. februarja. Včeraj dopoldne je bila ljubljanska reševalna postaja telefonično iz Mengša pozvana na pomoč. Na Loki pri Mengšu se je namreč težko ponesrečil 47-letni hlapec France Jereb, rojen v Vodicah, arez Kranj in uslužben pri županu na Loki Jereb je iz gozda peljal poln voz težkih hlodov, na gladkih poledenelih tleh je pa spodrsnil ln padel pod voz, ki mu je Sel čez prsa in mu udri prsni koš. Reševalni avto iz Ljubljane je ponesrečenca prepeljal v ljubljansko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da iro« zlomljenih več reber in hude notranje poškodbe Jerebovo stanje je bilo Se takoj po prevozu v bolnico zelo resno, popoldne se je pa Se poslabšalo in davi je kljub vestni zdravniški pomoči umrl. Pokojni je bil zelo priden tn vesten hlapec. Naši smučarji v Grindenvvaldu Ljubljana. 10. februarja. V Grindenvvaldu v Švici se prične jutri osmo mednarodno akademsko smučarsko tekmovanje na katerem bodo zastopane skoraj vse evropske države, med drugimi tudi Jugoslavija. Snoči je odpotovala iz Ljubljane ekipa naših najboljših smučarjev tekmovalcev in s*c^r Brvar, Deč-man, Baebler ter državni prvak v drsanju S c b w a b, v Innsbrucku se pridruži ekipi Kukove c, iz Monakovega pa prispe v Grindenvvald Jenko. Potni maršal -kipe je akademik Iskra Jutri je sprejem in nastanitev gostov v Grindenvvaldu ter žrebanje pojutrišnjem pa se prične tekmovanje, in sicer tek na 18 km. na katerem bodo startali Brvar Jenko. Baebler in Dečman. V soboto dopoldne je akademska štafeta. na kater startajo tudi omenieni tekmovalci, popoldne je pa umetno irsanje ki se ga uoe leži Schwab. istočasne bo pa tekmovanj*1 v slalomu in smuka na katerem staWr Kukovec. Naša akademska smučarska vrsta je zelo močna in j« računati, da bo dosegla lep uspeh, saj so Brvar, Jenko, Baebler in j Dečman najbolj znani naši smučarji, aao-* da je samo da manjka Sramel ki je za-iržan in se tekmovanja ni mogei udeležiti. — Evropsko >muvk(l prvenfftvo leta I9SB se bo vršilo v Jugoslaviji Na zadnjem mednarodnem kongresu zastopnikov smučarjev v Obertioffu so bil doiočen' termini za tekmovanj«? FI3A to ie mednarodne s muške organizacije Na kongresu te bilo sklenjeno da se bc njeno rekmovanl« to je evropsko prvenstvo leta 1935 rrSilc v Jugoslaviji in sice^ nafbr? na Ri«*du <*e bi pa vreme ne bilo up*vlnp bo TZSS prireditev najbr? prelo«! v Planico kler pa mora bid seveda še đo takrat zerafena moderna smuška skakamira Rvror»=;ko prvenstvo bi se moralo že prhodnle eto vršiti pn nas. vendar je M1 *a termin priznan Avstriji kot starejš' sanici FTS a (Federation Internationai Ski Assotia-tion). KOLEDAR Danes: Sreda. 10. februarja, katoličani: Pepelnica, Vojmil: pravoslavni, 38, jamarja: Jefrem DANAŠNJE PRIREDITVE, Kino Matica: Trader Horn. Kino Dvor: »Živio kralj« ob 21. Kino Ideal: Zdravnik za ljubezen. »Silnikova pojedina« v restavraciji »Zvezda«. Prof. dr. A. Gosar, predavanje ob 18. v zbornični dvorani univerze DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoczy, Mestni trg 4 in Ra-tnor. Miklošičeva cesta 30. VeJeaenzacija! Vsa Ljubljana občuduje gigantsko filmsko veledeloJ IZaradi ogromne dolžine filma predstave točno ob 4., 7. in svečer. Vstopnice rezervirati telefotnlčno! Predprodaja dnevno od 10. dopoldne naprej! Elitni kino Matice Telefon 2124 —— 0 Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 10. februarja*: Cvrček za pečjo«. LX Četrtek, 11. februarja: »Zapravljavoc«. A-Petek, 12. februarjai: »Hlapci«. Vprtzotri srednješolska organizacija »Zar« na dri. klasični gimnazij L Izven. Sobota, 13. februarja: »Vzrok«. Red B. * Drevi ob 20. uri se vprizort v dramt poslednjič v letošnji sezonj božična Cgra yOvirčejk za peČjo< za red D. Raimundova pravljična Igra >Za* pravi ji vec« se ponovi v naši drami ▼ četrtek 11. L m. z& red A. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 10. februarja: Zaprto. Četrtek. 11. februarja: Zaprto. Petek, 12. februarja: »Trije mušketirji«. CL Prihodnja predstava v operi bo v petek 12. t m. Vprlzori ee opereta >Trije mu&ketiriic za red C. Abonente reda C opozarjamo, da drevi nimajo pred stave v operi, kakor Je bilo pomotoma javljeno t enean izmed ljubljanskih dnevnikov. Danes ln Jutri ostane oi>era zaprta vsled boleznj većih članov. Bernard Shaw v ljubljanski draroi. V sredo 17 t. m. vprizori ljubljanska drama znamenito petdejansko Igro Bernarda Shawa >Zdravnlk na ras&potjuc Delo obravnava 2 ostrim sarkazmom publoet rasnih zdravcti&kib monomaa i j, v glavnom pa pri Kazuje z nemadkrUjivo slobmo .o duhovitostjo večno in nikdar razumljeno nasprotje med družabno moralo, ki jo prestavljajo zdravniki z ii t iiteljem Rjdge-oDom na čelu .n pa nit-.i moralo, ki ga predstavlja slikar Dubedat Svetovna kritika šteje to delo med oajuspelejša najgloblja m najučinkovitejša vse dramatične literature Komedijo je prevel Oton Zupančič sodelujejo: gg saričeva Bol-rarjeva. Medvedova ter gg Cesar. Dobevec, Gre gor m Kralj. Skrbinsek. Lipah, železni k. Sanctn m Jerman Režido ima g Ciril Debevec Podrobnost* fee sledijo Ni šlo drugače. — Zakaj si pa odpustil tega mladega zar, za arhivarja pri banski upravi dravske banovine arhivski uradnik Jakob Lobe, za arhivskega uradnika pri sreskem načel -stvu v Logatcu arhivski pripravnik Franc Rejc, za arhivarja pn sreskem načelstvu v Radovljici arhivski uradnik Rudolf Smer-du za arhivskega uradnika pri sreskem načelstvu v Brežicah arhivski pripravnik Franc TomSe, za arhivarja pri banski upravi dravske banovine arhivski uradnik Hin-ko Zaje: v višji razred in skupino so pomaknjeni pri upravi policije v Ljubljani stražniki - zvaničniki Anton Cotič, Jakob Grabar, Valentin Gradišek, Simon Hlebec, Peter Lipovšček Josip Obranovič, Franc Pi-šot, Metod Razpotnik, Srečko Saksida. Alojzij Slapar, Gracijan škrk, Alozij Urdih in Josip Zoreč; premeščeni so podnadzornik policijskih agentov Martin Drugovič iz Ljubljane k sreskemu načelstvu v Mursko Soboto na lastno prošnjo arhivski uradnik Franc Ramovž od sreskega načelstva v Murski Soboti k upravi policije v Ljubljani, strokovna učiteljica za žensko domačo obrt v Kamni gorici Josipina Seljak na čipkarsko šolo v Faro pri Kočevju strokovna uči teljica Angela Končan iz Fare pri Kočevju na čipkarsko šolo v žireh. strokovna učite Ijica za žensko domačo obrt pri državnem osrednjem zavodu v Ljubljani Ana Rehar za voditeljico file-tecaja v Prevalje ln banovinski višji kmetijski pristav, upravnik kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti ing. Vinko Sadar h kmetijskemu od delku banske uprave v Ljubljani; imenovani so za banovinskega uradniškega pripravnika Albin Bačer. ki bo vršil pri sreskem cestnem odboru v Radovljici posle tajnika, za banovinskega zdravnika združene banovinske občine Raka okrožni zdravnik isto-tam m. dr. France Debeljak, za banovinskega katastrskega geometra pri banski upravi v Ljubljani banovinski geometer ing. Maks Dekleva. _ Konferenca srednjeevropskih vele- sejmov. že včeraj smo kratko poročali o konferenci zastopnikov srednjeevropskih velesejmov na Dunaju Konferenca se je vršila v ponedeljek in ljubljanski velese-jem je zastopa njega ravnatelj g. dr. Milan Dular. Zastopanj so bili dunajski, budimpeštanski lipski, ljubljanski, Ivovski, posananj&ki. prašioi, relchemberški tn zagrebški velesejem. Sprejeta je bila resolucija, fci pravi, da žele srednjeevropski ve lesejmi v imenu svojih razstavljalcev in kupcev od vJad odnosno Narodnih bank gejioralno prostost odgovarjajočih potnih stroškov v domači vaJutl in blagohotno upoštevanje imdiv.idualnih prošenj glede dodelitve inozemskih valut v svrho kritja stroškov, ki j."h imajo razstavljale! m kupci s pošiljanjem blaga In posečanjem vele sejmov, seveda pod pogojem, da se ohrani popolna reoiprociteta. Soglasno so zastopniki omenjenih velesejmov zahtevali odpravo vseh prispevkov za vizume in sploh vseh dajatev v zvezi s potovanjem iz do mače države v inozemstvo. — Velik uspeh Zdenke Zikove na Dunaju. V nedeljo ie gostovala bivša primadona ljubljanske in zagrebške opere, sedaj pa primadona praške opere, Zdenka Ziko-va na Dunaju, kjer ie dosegla velik uspeh. »VViener Sonn- und Montagszeitung« piše o gostovanju med drugim: Aida pevke Zdenke Zikove spominja na Jeritzo ko je bila ta na višku svoje slave. Njen cvetoči, sočni in topli glas ie očaral, triumfiral ie nad orkestrom. V Z-'kovi dorašča primadona velikega formata. Gledališče je bilo nabito polno in občinstvo je priredilo pevki prisrčne ovacije. _ Razpust društva. Konzorcij za zgradbo narodnega doma v Hrastniku se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšel. Aktiva in pasiva je prevzelo glasom pravil sokolsko društvo v Hrastniku. — Razpisana zdravniška služba. Ra-zni-san je natečaj za mesto sekundarnega zdravnika v sanatoriju za pljučne bolezni na Klenovmku. Prošnoe je treba vložiti do 25. t m pri SUZOR-u v Zagrebu — Iz »Službenega listao >Služben.i list sr. banske uprave dravske banovine« št. 11. z dne 10. t. m objavlja zakon o zapisniku glede podpisa statuta stalnega mednarodnega sodilšča, določb v čl. 14 pakta Društva narodov. VIII poglavje pravilnika o delavcih državnih prometnih napra-v — potni in selitveni stroški ln zas'užek ▼ akordu pravilnik o pomožnem osobju v lekarnah, izpremembe in dopolnitve pravilnika o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov ta objave o pobiranju občinskih trošarin v treh občinah dravsse banovine v letu 1932. _ 1« državne službe. Za rudarskega svetnika na nižji rudarsk: Soli v Celju Je imenovan svetnik ministrstva ing. Bogomil Mihelko. — Pobiranje občinske trošarine v Ljubljani. Mariboru in Celja. F nančno ministrstvo je odredilo, da smejo pobirati m&she občine Ljubljana. Maribor in Celje v času od 1. ianuarja 1932 do odobritve proračuna za leto 193*2 obč'nske trošarine na iste preo-mete in v isti višini, kakor so jih pobirale v letu Wl — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. januarja je bilo v dravski banovini 11 primerov tifuznih bolezni, 69 škr-latinke. 147 ošpic, 138 dav ee. 39 dušljivega kašlja. 35 šena, 4 otroČnične vročice, 2 nalezli? vesa vnetja možganov in 2 krčevite odrevenelosti — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo še snežilo. Včeraj je snež lo v dravski ! m 4«kttiia * »uv*k] banovini, po nekaterih ■2 rum h krajih države je pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 10, v Mariboru, Sarajevu in Beogradu 4, v Ljub-ljim 3.2, v Zagrebu 3 stop nje Davi je kazai barometer v Ljubljani 760.3, temperatura je znašala —6.3 — Novorojenčka zaklala. Služk nja Francke Hora je včeraj zjutraj v stanovanju svojega gospodarja, trgovca Save Milanovi ča v Banjaluki, zaklala svojega novorojenčka Gospodar je zjutraj opazil, da je služkinja bled« in prepadena. Vprašal jo Je kaj ji je, pa mu je odgovorila, da ee je prehladila. Poklical je zdravn ka, ki je pa ugotovil, da je dekle baš rodilo. Zdravnik jo je poslal v bolnico, kjer je priznala, da je povila fantke in ga s kuhinjskm nožem zaklala. Zaenkral je ostala v bolnici, potem jo pa izroČe sodišču. — Avtotaksi do smrti povozil konja ta jahača. V nedeljo ponoči se ;e peljalo 6 pijanih fantov z avtotaksiijem s svatbe v vasi Ceškova nazaj v Sisek Šofer je zelo hitro vozil, naenkrat je pa zagledal pred seboj kmečkega fanta na konju. Ker ni mogel ustav ti, je zavozil vanj, avtomobil se ;e prevrnil in razbil ob bližnie drevo, konj »ti jahač sta pa obležala mrtva ČudSo je, da se šoferju in fantom ni nič zgodilo. Pijane« ime pač srečo. _ Iz drugega nadstropja skočil. Glavni mestni pravni zastopnik v Novem Sadu dr. M.ihaik) Prodanovič je skočil včeraj Iz dmsega nadstropja palače banske oprave In obležal mrtev Pokolu f je bil star 65 let. Kaj ga je emalo v smrt, ni znano. _ Revolver v hlebcu. Finančna straža v Saratfovu je opazila v vlaku sumljrvega fanta, ki je imel s seboj velik hlebec kruha Fant se prše Ante Vukoj Ko so finančni stražniki hlebec prelomiV., so naši! v njem revolver, ki so ga seveda zaple* niJi. _ Foto sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno ori Fr P Zajec optik. LJubljana. Stan trg 9- Ceniki brezplačno »Franz Josefova« erenčica odnravi iz želodr« »n ^rpvpflin n?»^»*one tp ostanke in preoreči v rtinn^v slučaiih. da se ooiavi vnetie slervr^ Na-?-^nR.menitei5» rdravniki te0"« ^olp+iji so se r»«eii**tti tv^-^tit JoSef O- drocer-i-ioVi in c»r»o<»orn -toT^Vi fT-n zakonu mora vsakdo tudi ocebnn <;krhet5 za to. da 'znolni svoje vo?a5ke obveznosti, sicer se kavnifie nn \-n'očt-o V?»rpn«:VpTr» TPtrnnu —Ij Pri Strojnih tovarnah in livarnah ie zopet vse v redu. Konflikt med delavstvom in obratovodio je poravnan. Ugotovljeno je. da obratovodja ni baš napačen človek in da ni šlo pri sporu za osebno krivdo. Nervoznost med de'avstvom na povzročajo v največja meri posledice gospodarske krize; tovarna ima malo naročil kar čuti tudi delavstvo, ker morajo delo deliti tako. da delajo vsi, čeprav samo po 4 dni na teden. Nekaj jih dela tudi v akordu, a plače so mogli znižati tudi za akordno delo ter pač delavci ne žive baš sijajno. —IJ Premijera nove veseloigre na Šentjakobskem odru. V soboto, 13. febr. bo na Šentjakobskem odru premijera nove burke »Rdeča krpa« Burka je bila vprizorjena z velikim uspehom v Gradcu in na Dunaju. Vsled svoje izredno zabavne vsebine mora zadovoljiti slehernega giedalca. Režijo igre ima gosp Miran Petrovčič, v vodilnih vlogah nastopijo gdč. VVrischerjeva. gg. Lavrrč in i>kerlj in skoro vse ostalo osobje. Vstopnice se bodo dobile od četrtka dalje v trgovini gosp. Petra Šterka nasd. na Starem trgu. —Ij Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja vse lastnike motornih vozH. da morajo ob priliki preregistracije motornih vozil predložiti komisiji potrdilo mestnega knjigovodstva, da so plačali občinski davek na motorna vozila za 1. 1°31. in za leto 1932., ker se jim sicer ne bodo izdale nove evidenčne tablice. —I] Vseučiliški prof. dr. A. Gosar bo drevi ob 18. v zbornični dvorani univerze nadaljeval predavanja »o socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme.« —Ij Pregled koncertov v februarju tn marcu do velike noči. V petek, dne 19. februarja bo simfonični koncert opernega orkestra pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. V ponedeljek, dne 22. februarja koncertira v .Filharmonični dvorani Slovenski vokalni kvintet, 1. marca bo pela v Ljubljani znamenita koloraturna pevka Ada Sari, 4. marca ima svoj koncert konserva-toniski godalni kvartet, 7. marca poje v Unionski dvorani Učiteljski pevski zbor. 14. marca pa bodo pri nas zopet Zikovci, ki nastopajo danes pod tmenom »Praški kvartet«. Podrobnosti slede. —IJ Gradbena dela se fetoSnjo zimo niso popolnoma ustavila, čeprav ni tolfko adaptacijskih in notranjih stavbnih del kot prejšnja leta. Na Dunajski cesti adaptirajo Schneider-Verovškovo hišo: ob dvoriščni strani vzidavajo nekoliko manjša okna ki so bila vzidana v hodnik:h in zapirala odprtine akard. Ti prostorni hođnfti se lahko ;»rabno v stanovanjske svrhe ter lih v ta namen adaptirajo. Na Gosposvetski cesti je * zgrateuo med Maiinčeviun hišami novo dvonadstropno poslopje ter je izpolnjena prej nelepa vrzel ob cesti. Te dni postavijo na stavbi ostrešje. _lj Pregled motornih vozil preložen Uprava policije v Ljubljani razglasa: Napo vedanj pregled motornih vozil se preloži aarad alabega vremena na nedoločen čas. Opozarjajo se ponovno lastniki motornih vozil, naj vlože prijave in si preskrbe vse potrebne dokumente. —I] Občni zbor Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okra) se vrši dne 29. februarja t. 1. ob 8. zvečer v gostilni g. Pavla Novaka, Rimska cesta 19. z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so člani društva. 102-n —I] Danes zvečer običajna slanikova pojedina v restavracij] »Zvezda«. 100-n —Ij Predavanje v društvu »Pravnik«. Društvo »Pravnik« priredi v četrtek dne 11. februarja t L ob 18. uri na sodišču, soba št 79. predavanje. Predava g. univ. prof. Aleksander Maklecov o »Okvira in kriterijih očuvalnih odredb.« K obilni udeležbi vabi odbor. —U 14 let je minilo od Cankarjeve smrti in šele sedaj prihaja Cankar polagoma na mesto, ki mu gre. .Polagoma, toda gotovo, si osvaja literature posamezn h narodov. Dijaki klasične gimnazije združeni v srednješolski organizaciji »2ar« so si stavili v program, da vzbude tudi v širšem občinstvu zanimanje zanj. Zato vprizore Cankarjevo dramo »Hlapci« v petek 12. t. m. ob 8. zvečer v dramskem gledališču. Reži-ia »e v rokah g. Milana Skrbinška. Pričakujemo, da bo občinstvo podprlo z obilnim posetom agilnost naših dijakov, ki izdajajo tudi tiskan mesečnik »2ar«, ki je zrcalo našega srednješolstva. —1] Ekskurzrjski fond Akademskega k hiba elektrotehnikov ima redni občni zbor v soboto 13. t m. ob pol 17. uri v magistrat-ni posvetovalnici. 105-n —I j Evangeljska cerkvena občina. V ne-deHo dne 14. t. m. ob 10. uri dop. pridiguje škof dr. Filip Po p p iz Zagreba. Cerkev bo zakurjena. 104-n —U Trgovski nastavljene* za starostno zavarovanje. Pomočnri&si zbor gremija trgovcev v LjtibljanH sklicuje v sporazumu 8 Trgovski!m gremijem v petek, dne 12. t. m ob 20 url ▼ dvoran.} DelZvezdec ob 10. dopoldne %e daljšo dobo vrsi pripravljalni odbor svoje zbiralno delo po vseh banovinah. Celo iz nejoddaFenejŠih južnih krajev so javila posamezna lutkovna gledališča svoj pr stop v zvezo. Zveza bo tvorila matico vseh zainteresiranih v Jugoslaviji, tako, da bo mogoče res uspešno vrniti začrtani smoter ter širiti to lepo umetnost po naši domovini. Tačas delujejo v Ljubljani štiri lutkovna gledališča, pa tudt ostali kraji skušajo oživotvoriti neturnanega Gašperja vsepovsod, med tem ko med Cehi deluje na tisoče gledališč, poleg širokega razmahe Francozov, Italijanov, Angležev itd. Vabimo vse rnteresirane. —Ij Dr. Vladimir Pegan In dr. Rudolf Krivic, odvetnusa v Ljubljani, sta poslala za >Pomožno akcijo« 500 Din \i neke kazenske poravnave. Srčna hvala ln mnogo posnemalcev! —!j Restavracija »Zvezda« priredi danes kakor običajno slanlkovo pojedino. Vabimo cenjeno občinstvo na razstavo teh jedil, ki bo otvorjena od 6. do pol 8. ure zvečer, kjer bo imelo prrftko videti različne kuhinjske dobrote. Za obilen obisk k razstavi in na pojedino se priporočata Franc m Rozi Krapeš. 106-n —1] Drugi simfonični koncert opernega orkestra v letošnji lezoni bo v petek 19. t m. Spored, ki ga je sestavil ravnate^ Polič, ki koncert tudi dirigira, bo izvajal operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice ln gojenci državnega konservatoriia v Ljubljani. Orkester bn štel nad 60 članov. Na sporedu so skladatelj?: Mozart Beethoven. Bravničar in Musorgski. v instrumentaciji Ravella. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Koncert bo v Urrionski dvorani. —U Prlrodoznanstvena sekcija Muzejskega društva ima v petek. 12. t m. svoj peti redni sestanek. Predaval bo g. profesor dr. Lavo C e r m e \ i o sod-obni ato-mistiki. Predavanje se vrši v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob 18. uri. Člani in prijatelji društva so najvljudneje vabljeni. Vstop prost —tj »Tragična smrt otroka*. Pod tem naslovom smo v ponedeljek poročali o žalostni usodi 17 mesečnega Marjana Plečka tz Most, ki je pil oetovo kislino. Kakor nam poročajo njegovi roditelji, otrok ni stikal po omarah, temveč je našel steklenico z oetovo kislino v veži, kjer jo je bil pozabil nek. obrtnik, ki je prejšnji dan krpal lonce hi rabil pri dehi kislino Otrok fe bil tudi tedno pod nadaorstvom, v kritičnem času se je p« oče samo za hip odstranil. V bolnici j*» zdravnik PleeTtovi foni rekel, da misli, o-* ne bo n'C" hudega, svetoval ji je pa, aaj otroka nese ▼ otroško bolnico, cesar pa leita ni upoštevale v dobri vari, da zadeva ae bo imela hujših posledic. Zvečer se je otrokovo stanje poslabšalo in morali so ga prenesti v otroško bo brco. kjer je p« bila vsaka po moč zaman. Kakor je torej videti, roditeljev ne sadene krivda, pač pa je otrokovo smrt povzročila neprevidnost drugih ljudi. Po«tatti in ostani član Vodnikove dražbe! Snežena pepelnica Ljubljana, 10 februarja. Morda smo si res aaslužili ogenj in žvep lo ali pepel, da jih bruha pravično nebo na nas. Toda nebo n; pravično ter nas ne blagoslavlja po naših zaslugah Trkamo se na prga ponižno in si manemo oči, nebo nam pa nalaga od ure do ure bujšo pokoro. Strašansko pepelnico, prav za prav snez-nico smo doživeli. Ljubljana je zasuta kot Pompeji, spada v stari vek. Zgodov na se obnavlja, razlika ;e le v tem, da je Ljub Ijana aasuta s snesom. Tn, ker je neoo se vedno odprto, moramo biti pripravljeni na najhujše. Ko bodo Čez stoletja arheoloni od-kopali Ljubljano, ki jo je zadela grozna katastrofa na samo pepelnico v letu gospodovem 1932. naj j m bodo te vrstice skromen donesek v olajšanje slavnega dela. Torej, baš na pustni torek je zifelo snežiti, ob pravem času torej, nič" prezgodaj. Kajti mednarodne smučarske tekme smo žl* odpravili. Ker ni bilo snega nikjer diug'»-kot v Kranjski gori, ni mogel nihče očitati pn rediteljem, da so pristranski glede zbire kra^a. Zato je tudi umevno, da se zdaj smučarji ruti ne vesele oblnega neb^k^ga bla gosiova. Pol leta so mazali «muči z božjo mastjo, saj ni bik) snega niti za vzorec. Zdaj s"a bo torej vsaj toliko, da 6i bodo lahko dvakrat nesrečm smučarji namazali še z njim smuči. Seveda, minilo jih je že navdušenje. Marsikomu se zdi, da je nebo brilo iz nas norce. Pustni sneg ni dobre 7namen)e m ni prav. Četudi nebo začne noreti tia pustni torek. Vendar je sneg velikanskega pomena za vse naše življenje, kolikor ga je š'3 pač ostalo pod njim. posebnega pomena je pa pustni sneg tudi za Ljubljano, r.e le za kmete. Tudi februarski sneg je namreč kmečki gnoj in seveda tudi meščanski gnoj, Čeprav v slabšem pomenu besede. Vsa Ljubljena ie pognojena, da ne more biti bolje, kar seveda vpliva na ljudi izredno blažilno. No, večini meščanov se je pa zdel pn**«? ponoči m daV nad vse imeniten iz i*osebn*h razlo-kov. Fonoči je zbrieal sproti diskretno vso rledove in vsi smo prišli poj varni krov živi in zdravi brez posebnih katastrof. Davr ie bil sneg najlepši izgovor: — Električne ure stoje, kdo bi si mis-liL da je že tako pozno! — Tramvaj vozi 4 m na uro, pa sem za mudil — Zajtrk se je zakasnil, mlekarica ni mogla pripeljati ne mleka, ne vode! — Ali veste, da nisem mogel iz hiše? Toliko }c b k) snega pred vrati* — Zagazil sem v takšen sneg sredi ceste, da nisem mogel ne naprej, ne nazaj, dokler me niso delavci odkopalu To pa seveda tr?ja prece* časa. Vse to je pa malo važno v primeri z »z redno resn mi posledicami tega naravnost zgolovin&kega snega. Najstrašnejše je veu-daT, če ni na pepelnioo dovolj založen živilski trg s postnimi specijalitetami. Na trg s^ se davi pririnile samo tri cele ženske. To je bilo tem usodnejše, ker niso vse tri pripeljale kislega zelja in repa. V ?ni uri so prodale vse, bas ob pranem času, ker bi jih sicer sneg popolnoma aametel. Kajti zdaj ;c šele začelo snežiti. K--maj, da še dihamo. Lj lbljana se giblje fe-dalje manj pod snegom, tramvaj je že cbupal in kar čez noč so skopmdi brezposelni — res, pepehiična perspektiva se mini odpira. Oh, ko bi bilo vsaj malo k i stoga zeljo i Slovo od pusta Bo^i skromno, kakor druga leta, vendar drvolj veselo in razigrano se je let>s Ljubljana poslovila od pusta. Ljubljančani se liiie tradicij pustnega tork* in kar je z njim v zvezi in zato je vsakdo, ki v žepu ni imel kač*, pohitel na kako zabavo. Prav za prav jih aj bilo mnogo. Večja je bila na Taboru, ki so jo priredili kora;žni sentpeterski fantje. Čeprav vreme prirediteljem ni bilo posebno naklonjeno, je bil sokolski Tabor vendar poln — celo mnogo bolj kakor na pustno nedeljo. Dekoracija na Taboru je bila tipično pustna, na vseh straneh režeče sc maske, satiri rn kk>wni, s stropa pa so se vili korjandoli. Šentpelerski !antje so po-sKrbeli, da je bilo na prireditvi tud; zabav, no in da je vsakdo prišel na evoj račun. Pod zvoki mešanega orkestra Sokola I j« miadna veselo rajala in se uda|»Ia pustnemu veselju, kadar je pa orkester -ichal, se je oglasil šteman fent s harmoniko in zaigral poskočno. Na prireditvi je bilo tudi mnogo mask, med njimi več prav or'ginal-nib. Deviza na maska radi je bila: vse levo' Ker pa se Ljubljančani niti na eesti ie drže predpisov cestnopolictjskega reda, jim ni zameriti, da tudi na Taboru niso spoštoval! devize in da so jo ubrali tudi na desno ali pa kar po sredi. Sokol TI je privabil številne prijatelje ▼ Zvezdo. Glavna kazinska dvorana se je začela polniti kmalu po 20. in ob 21. je bila že nabito polna. Tudi v Kaz'ni je bilo prav žr- I Zvočni kino Idea? Film za zaljubljena srca HARRY LIEDTKE v filmu veselih zapletljajev, smeha in zabave i Zdravnik za ljubezen Ob 4., pol 6., pol 8. tn 9. aveeer vabno, veselo razpoloženje so pa poživile 6e številne maske, med katerimi je bilo nekaj prav lepih. Posebno pozornost je vzbudila skupina dam v p sanib fantastičnih krojih. Tudi ta prireditev je dosegla prav lep uspeh. Komorni koncert »Sloge« Odkar je glasbeno vodstvo >Sloge< v rokah za napredek in pospeševanje domače glasbene vzgoje vnetega in nadarjenega muzika g. Herberta Svetela so ae tudi komorni koncerti oživeli. Pri tem po je zan»-mivo in zelo razveseljivo to, da take koncerte prirejajo domači glasbeniki. ki, zadostno podprti in upoštevani, prav nič o« zaostajajo za slučajnimi, prišedšimi le prav redko od drugod Za instrumentalno kombinacijo, sestoječo iz flavte, violine, čela tn klavirra. ki smo jo slišali pri tretjem komornem koncertu smo v ponedeljek imeli redko priliko slišati združene: flavto, klarinet, fagot, rog in klavir v kvintetu Mozarta, in R. Korsakova, flavto, klarinet in fagot pa v triu Roricha. V pojasnjujoči uvodni besedi je g. Svetel razložil postanek in razvoj komorne muzike in prav zelo umestno opozorul starše glasbeno nadarjenih otrok, da imajo svojo visoko umetniško vrednost vsi glasbeni Inštrumenti in ne samo violina ali klavir in da je vsekakor prav, ako bi se intenzivnejše posvetili studiju tudi pihal in trobil Prt tem, IV. komornem koncertu so sodelovali gg. Korošec Slavko (flavta, Gregorec Janko (klarinet), Hanek Viljem (fagot), Lukas Robert (rog) in Svetel (klavir). Lepa, zanimiva in dovršena izvajanja je motila nekoliko malenkostna ubranoetna diferenca med kla-vtrjem in ostalimi glasbili, ki gre seveda na račun klavirja. V bodoče bo tudi ta mali nedostetek odpravljen. Po priprostom Mozartu, ki posamezne instrumente 5e ni mogel izkoriščati v njih sodobno doseženem obsegu in barvitosti posameznih registrov je sledil še v Dresdenu živečega Roricha v kontrapunktičnem »logu živahno gibajoč se Trio, temu pa široko in tehtno zasnovani kvintet R. Korsakova, ki je bil breidvomn© najmočnejša točka večera. Koncert je Ml prav zadovoljivo obiskan. Prenašala ga je tudi domača radijska postaja. —č. SOKOL — Smučarske tekme za prvenstvo Saveza slovanskega sokolstva. Kakor sme že poročali, bodo od 3. do 6. marca v štrb-skem Plesu na Češkoslovaškem smučarske tekmo Saveza slovanskega sokolstva. Te tekme so del letošnjega vsesokolskega zle-ta v Pragi. V štrbskem FNesu bodo tekmovali Člani v tekmi posamezmikov na daljavo 50 km, v tekmi posameznikov na daljavo 16 km. v smuSkih likih (slalomu) na 3 km, v smuških skokih m v sestavljeni tekmi (18 km m skotoi), članice pa ▼ tekmi posameznic na daljavo 10 km ln v tekmi posameznic na daljavo 6 km. Poleg češkoslovaških in poJaskih Sokolov ln Sokolić so bodo udeležili teh tekem prvič tudi naši bratje in sestre. Naše tekmovalce bo določilo načelstvo Saveza SKJ na osnovi uspehov I. savezne smučarske tekme, ki bo v Bohinju dne 13. in 14. februarja. V Štrb-skem Resu bomo bržkone nastopili v vseh razpisanih tekmovalnih panogah razen na 50 km. Bratje in sestre, ki bodo izbrani, da zastopajo naše sokolstvo, se bodo, preden odidejo, osem do deset dni vadiH skupaj. SmuŠkega vaditelja in kraj bo savezno načelstvo še dotočilo. Prvih mest si naši tekmovalci v štrbskem Plesu bržkone 5e ne bodo priborili, vendar pomeni že to, da se bomo prvič udeležili teike mednarodne smučarske tekme, velik napredek in nas mora navdajati z najJepslirna na da mi za bodočnost — Prenočišče in prehrana v Bohinjski Bistrici ob priliki I. smučarske tekme Saveza SKJ. Kakor kažejo dosedanje prijave, se bo zbralo k sobotnim itn nedeljskim tekmam v Bohinju poleg tekmovalcev tudi precej drugega občinstva. Vsakdo, Id n^. merava prenočiti v Bohinjski Bistrici, naj si o pravem času preskrbi prenočišče, r'v stelja v zakurjeni sobi bo veljaha 10 do 12 Din. Udeleženci se lahko prhlJase tudi za prehrano. Zajtrk bo veljal 3 Din, kosrlo 10 do 12 Din in večerja 6 do 7 Din. Prijave za prenočišče in prehrano sprejema brat Lovro Humer v Bohinjski Bistrici in na tamošnje sokolsko društvo, kakor jo bilo prvotno objavljeno. športne objave — Propozicije za cross-countrv tek SK Ilirije, O SK Ilirija priredi dne 13. marca L 1. ob pol u. uri dopoldne cross-countrv tek za seniorje 8 km in za juniorje kategorijo C 3 km. 2.) Pravo tekmovanja imajo posamezniki, verificiram atleti JLAS. 3.) Tek se vrši na igrišču SK Ilirije ob Celovški cesti, ki je pokrito s travo in po bližnjem šišenskem hribu. Start in ciki je na igrišču Ilirije. 4.) Nagrade: prvi trije v vsaki skupini prejmejo kolajne, nadaljnji trije priznanice. Prvak v seniorski skupini prejme še posebno darilo. 5.) Prijave naj se pošljejo najkasneje do 6. marca opoldne na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa«, LjubHana. Prrjavnina Din 5 za osebo Upoštevajo se samo prijave dospele do predpisanega roka. 6J Tekmuie se po pravilih JLAS. — Smučarska sekcija Ilirije. Prihodnja aeja 8ekeU?kega odbora se vrši šele v petek 12 L m. ob pol 19. url v kavami Europa. _ Tajnik. — Ljubljanski zimsko športni podsavez »ma svojo redno sejo v petek 12. t m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona Prosi se poInoštevHne udeležbe in se pozivajo vsi odborniki, da storijo svojo dolžnost Vabijo se tudi vsi. lei so pripravljeni sode-'ovati v odboru podsaveza in se redno udeleževati vseh sej, da se jih bo kooptiralo v odbor. 011 rti »P L O VEN S K T N A R O D*, đne 10. februarja 1932 te v 32 Albert Soreh V 21 čudodelni Roman Odšel je na drugo stran sobe in obstal pred sliko Jep.nne de Pleurs. Zadržal je sapo in prisluhnil. Genovefino dihanje, sopeče in sunkovito, je bilo še vedno enako. S prstom je otipal medaljon; ničesar ni našel. Kar je lučka za-rrasketala. Zaslišal je, kako se Genove-fa obrača in prebuja, pa ni imel časa odskočiti in skriti se. Genovefa se je prebudila in vstala. Bela podoba na sliki ji je plesala pr^d očmi in zdelo se je, da jo kliče. Genovefa je zašepetala: — Tu sem! Tu sem! In stopala je proti nji, noge so ji kar same drsele po tleh in pogleda ni mogla odvrniti od slike, ki jo je privlačila z nepremagljivo silo. Šla je naravnost proti sliki: njene roke so se nehote ustavile na zidu pod medaljonom. Premaknil se je; uboga blazna žena se je ustrašila, zbežala je v drugi kot sobe, se naslonila na zid in obstala s klecajočimi koleni in obrazom skritim v dlaneh. — Temu je treba napraviti konec, — je pomislil Chebskv. Vzel je iz žepa škatlico vžigalic ;n prižgal svečo. Pregledal je sliko. Na kraju, kjor se je je bila dotaknila Genovefa, je našel mnogo odtisov. — Tu je. kar iščem, — jc pomislil. In znova je začel tipati; ena rožica se mu je upognila pod prstom, medaljon se je premaknil in zaškripal; za.gledal je majhno odprtino, v nji pa nekaj papirjev in drobnarije; vzel jih je in zaprl medaljon. Vse to ie napravil zelo hitro. Kar mu je ugasnila svečka; "aeutil je, kako ga je nekdo prijel za ramo. Obrnil se je: blazna Genovefa je stala za njim. Gledala ga ie 3 nepopisnim izrazom groze in strahu, ledene groze in bebastega strahu. Chebskv se je zdrznil; ledeni pot mu je cblil čelo. — Kaj nerim! — je zamrmral. — Saj se ne more ničesar spominjati, saj ničesar ne razi*me. Pogledal %\o je s svojimi jasnimi in srepimi očmi; podlegla je temu pogledu, povesila je glavo, se umaknila nazaj 1: svoji postelji, lepia na njo in si zakrila obraz z rokami. Chebskv je slišal, kako ji šklepetajo zobje, videl je, kako se njene koščene roke tresejo; mraz jo je spreietaval po vsem telesu. Chebskv se je prijel za glavo, potem je pa začel tiho peti; bcbiiea se je polagoma umirila, o>htenje je pojemalo in spanec ji je lezel na oči. Chebskv" je odšel po prstih iz sobe in tiho zaprl vrata za seboj. Nekaj časa je še stal pri vratih in poslušal, ko se je pa prepričal, da Genovefa trdno spi, je zbudil na vso moč hropečo Gauberge. — Saj nisem spala, — je zatrjevala v zadregi, samo zadremala sem bila. — Utrujen sem, — je dejal Chebskv, — zdaj bedite zopet vi; pazite na vsako njeno kretnjo, bodite tiho in pri miru. Ona spi. — Ona spi!* — se je začudila starka. — In ničesar ji niste dali ? — Ničesar. — Ona spi! — je ponovila Gauberge. — Pri strežnici še nikoli ni zaspala, a koliko praškov in kapljic so ji že dali, da bi se pomirila! — Pst! — je zašepetal Chebskv. In sedel je na divan, kjer je prej sedela starka. In dolgo n" mogel zatisniti očL Slednjič ga je utrujenost premagala. Ko se je prebudil, je bil že dan. Gauberge je bedela. — Zakaj me niste zbudili? — jo je vprašal. — Bila sem presrečna, gospod, kajti gospa je spala do belega dne. Prav kar je vstala. In takoj je hitela v kuhinjo. Kakor dete je. — Da, deie, — je pritrdil Chebsky. — Vidite torej, Gauberge, začetek je dober. Kakor detetu ji je treba streči, vzgajati jo in učiti, kako se živi. — To je pravo lečenje, — je dejala starka, — vsaj jaz razumem to tako. Saj sem vedno pravila: Nobenih maž, nobenih mazače/ in pasjih vrtincev. Kar je med zamolklim krikom utihnila. — Kaj pa je ? — je vprašal Chebskv. — K oknu gre! Odpira ga — v ribnik bo skočila. — Ne bojte se, okno je zamreženo. Včeraj sem se prepričal o tem. Gauberge ga je gledala z nepopisnim občudovanjem, z nekakšno tajno grozo. — Vi pa res vse veste, — je dejala, — Počakajte, da pogledam sam, kaj je z njo, — je dejal Chebskv. Genovefa ni bila videti več tako utrujena; po daljšem prizadevanju je odprla okno; svež jutranji zrak jo je tako presenetil, da je odskočila, potem se je pa vrnila k oknu in se zagledala v mlado jutro. — Ali ni tu pripravnega kotička, od koder bi jo lahko opazoval, ne da bi me ona videla? — je vprašal zdravnik. — Tu je grajska kapelica, — je odgovorila Gauberge. — Pojdite po glavnih stopnicah skozi dvorano na levo, odprite vrata in stopit ena teraso; pojdite ob zidu, pod oknom, od koder vas gospa ne bo videla; na koncu terase so mrežasta vrata, vodeča v samostansko kapelico. — Počakajte tu, Gauberge, da se vrnem. Pazite dobro na vse, kar bo počela gospa. Zdaj je pol šestih; v gradu še vse spi. — Gospodična vstane ob šestih, da moli, predno gre k maši. ki je vsak dan ob sedmih; prej je ni nikoli na izpre-gled. — Dobro, ime m torej dve uri na dobrem. Pazite torej na gospo. Če bi kdo prišel, mu recite, da sem prepovedal vstop in da nihče ne sme videti gospe baronice, dokler ne odredim drugače. Zdravnik je odšel, kamor ga je bila napotila Gauberge; prišel je pod visok zid sive apnenčeve usedline; ozka terasa je bila ograjena s kamenjem, poraščenim z mahom in delom tudi z bujno travo. Na koncu terase je zagledal Chebskv mrežasta vrata, ki je o njih govorila Gauberge: odprl jih je in bil je v zapuščeni kapelici. To je bila lepa stavba iz 13. stoletja. Sredi kapelice je rasla trava okrog glavnega stebra, z oken so odletavale ptice. Kraj je bil tih in zapuščen. Chebskv je iskai kotiček, ki mu ga je bila označila starka; v eni steni je bilo okno, držeče nad ribnik; zagledal je samo spečo vodo pod jutranjo meglo in rosne jelke, ki so jih poljubljali prvi žarki zlatega solnca. Zamišljeni prebivalci samostana so bili ža vajeni teh strogih pogledov, ki so jim bili vse, kar so videli od življenja: globoka, tiha voda, vedno oblačno nebo tu in tam z vr-zeljo, vodečo v neskončnost. Chebskv je sedel na kamnito klop ob zidu in se lahno naslonil na zid. Skozi okno je videl pročelje gradu. Narava se je prebujala, stresajoč s sebe težko, hladno meglo. Solnce, vse belo, je vstajalo na škrlatnem in vodenem nebu; nad ribnikom so se zgoščali vodni hlapi v snežinke in tu pa tam so drseli po vodni gladini krogi, ki so jih delale redke ribe; goli hrasti so dvigali svoja siva okostja sredi zelenih smrek in jelk; ptice so se zbirale okrog ribnika in se kopale v ledeni vodi. Nista se razumela. — Knjigo bi rada kupila. — Ali naj bo kaj lahkega? — Ni treba, saj stoji zmnaj moj avto. 50 letnica Panamskega prekopa Amerika ima s to važno pomorsko komunikacijo ogromno Škodo MrniJo je 50 let, odkar je začela francoska družba Universale Interoce-artic Panama - Kanal s pustolovsko gradnjo te važne morske poti. Takrat se je namreč zdel svetu načrt Panarrf skoga prelrva navadna rtistolovšrJna. Družbi je predsedoval Ferdinand de Le.^eps. tvorec Sueškega preliva,, in njegova hči je 10. januarja 1881 zasadila prvo lopato na kraju, kjer sc razprostira zdaj Panamski preliv. Prvotno so hoteli prodreti panamski vrat samo v visini morske gladine brez celic. Ko so začeli kopati preliv, so bili pa gradbeni nacrti pripravljeni samo deloma tako, da so lahko začeli s polno paro delati šele 20. januarja 1882. Začeli so delati na razme$tvi morja med obema oceanoma na kraju, kjer se je kmalu začela zemlja v debelih plasteh krušni. D?lo se je na" daljevalo do 1. I SSS ko ;e prišla druž-bn v konkurz. Tri leta je potem ielo počivalo. Iera 1891 je b:lo pa obnovljeno, toda omejilo se je do skrajnosti samo. da bi podjetne ne fegubflo gradbene konceslee. Francoska družba je izdala delnice v nommalni vrednosti nekaj r.ad 20 mi-ljard Din in delala je z vplačanim ka~ pttalom nad 12 miljard. Delnice so bile večinoma v rokah varčmh francoskih meščanov, samih malih ljudi, in zato so biie tem strašnejše posledice poloma, ki se o njem še zdaj govori kot o znanem panamskem škandalu. Bilo je, kakor da se je vse zarotilo proti podjetnikom. Malarija }2 neusmikieno kosila med belokožci m zamorci, strojev je bilo premalo in družba je bila v neprestanem sporu s kolumbijsko vlado, ki je imela na ozemriu. kjer so gradili preliv, glavno besedo. Finančniki so izgubili zaupanje v družbo m slednjič je prišlo do velrkega sodnega procesa; vodja družbe de Lesseps ter mnogi j vrdilni in odgovorni činitelji pedjerja i s 3 h ili obsojeni. Dela so se pa po malem kljub temu nadaljevala. Za gradnjo Panamskega preliva se je začela zanimati Amerika, toda njena pogajanja s Kolumbijo so se v novembru 190.3 defimrvno izjalovila. Kmalu potem je pa tzbruhnila v provinci Panami revolucija. Panama je proglasila samostojno republiko, ki so »o Zeditijene države takoj priznale. Med Panamo in Zedmjcnimi državami je bila potem podpisana pogodba o gradnji prelrva. Francoska družba ie dobil? od Amerike za svoie delo in stroie nad 2 miljardi Din, čeprav je cenila ameriška komisija dela sama na 5 raotjarcL Zedinjene države so otvorile Panamski preliv 1. 1914. Stroški za gradbena dela in za obrambo preliva so znašali* do lanskega leta skoraj 25 miljard Din. dohodki pa komaj poldrugo miljardo. Amerika ima torej s tem važnim morskim prelivom ogromno izgubo. Ljubavne pustolovščine madžarskega ministra Pokoini madžarski minister socijalne politike in prelat dr. Vass je bil velik prijatelj madžarskih igralk, znanih po vsem svetu po svojem temperamentu in nakloitienost-i bogatim kava" lirjem. V Budimpešti je že stara navada, da ima vsaka boljša igralka vsaj enega bogatega ali vplivnega kavalir-ja. Marsikatera madžarska igralka mora bki hvaležna ministru za svojo karijero. Seveda pa minister ni protezi rai igralk zastonj. Kar s; tiče denarja, pa ni bil Vass posebno radodaren. V ljubezni ni šte-dil, pri denarju je pa rad stiskal. Neka operetna primadona je hotela iztisniti veojo vsoto, pa je morala h&rriii nosečnost in materinstvo. Celo leto se je skrivala v Švici, od koder je pisala ministru, da je posta1 oče nezakonske* ga otroka, ki je pa kmalu po rojstvu umrl. To je bito seveda iizmiš)jeno. toda ninister je moral drago plačati svoie dozdevno očetovstvo. Nekoč je lazil prelat Vass za najpopularnejšo madžarsko igraiko ki sicer baš v času, ko se je sukal okrog nje tudi lastnik natjvečaega madžarskega novinarskega koncerna. Vass je pa svojega tekmeca prehitel s tem, da je igralko bogato obdaroval z denarjem, toda ne iz svojega žef>a. temveč iz blagajne ministrstva socijalne politike, ki ga je takrat vodrl. Razmeroma poceni si je privoščil mimster Vass ljubavno pustolovščino z neko mlado rn zek> lepo, toda malo nadarjeno igralko, ki je bila na mini" strovo posredovanje trajno angažirana v Budimpešti. Minister je dobil svo&o nagrado, a državno gledališče je moralo vgrLznrti v kislo jabolko. Drugače je pa doživela marsikatera Vassova ljubica bridko razočaranje, ker za svojo ljubezen ni bila primerno nagrajena. Med budimpeštanskimj igralci kroži o skopih kavalirjdh igralk še zdaj izrek: Ima težko roko kakor minister Vass. španske kronske dragocenosti Bivši španski kralj Alfonz je izgub.1 sicer znaten del svojega premoženja, ki mu ga je republikanska vlada zaolenila, zato si pa ne bel: glave s sv r.ni dragocenostmi. Po Inozemskih listih neprestano krožijo vest5 o »vprašmju« ah o »skrivnosti« španskih kronskih dragocenosti, v resnici pa tu ni nobene tajne, kajti španske kronske dragocenost so dobro spravljen?. Tujec, ki je občudoval angleške kronske dragocenosti v Toweru :n francoske v Looivru, pa je hotel videti podobna krasna dela v Madridu, ..e bi-1 razočaran že pred revolucijo. LahKo je sicer videl krasne zbirke srednievešKP-ga orožja in če ;~ imel srečo, je mogel občudovali tud: razkošno pres:o'no dvorano v krairrski palači dragocenosti pa ni opazil nikjer. Ko je bivši krah) Alfonz 14. aprila 1931 zapusti. Španijo, je ostala španska kTalje\sKi kr>ua seveda v Madrkhi. Ta kTona jC pa v primeri z drugimi kraljevskimi kronami tako mak) vredna, da si ^e kralj UfotM 14 aprila 1931 zapustil Španijo, je ostala španska kraljevska krona seveda v Madridu. Ta krona je pa v primeri z drugirnri kraljevskimi kronami tako malo vredna, da s; je kralj Alfonz od svojega kronanja pri nobeni svečanosti ni nataknil na glavo. Ob takih prilrkah je ležala v žametasti šatulji pri nekoliko dragocenejšem žezlu. S to krono in žezlom je pa praktčno izčrpana rudi vrsta španskih kronskih dragocenosti. Nasprotno je pa bivša kraljica Viktorija Evgenija, rojena princesa Battenberška in vnuknja angle- ške kraljice Viktorije, lastmea iz*edno dragocenih draguljev, ki jih ie dobila večinoma kot poročni dar ob poroki « kraljem Alfonzom 1 1906 Ko ie krali -ca larn^ M. aprila zapustila s svojimi otroci ^panj\j. božanskem^ kostumu pripekajoče ekvatorsko solnce. Moja bela koža je zelo trpela in Često sem dobila opekline, ker sem morala hoditi bosa. Trnje in osat sta mi razreza val a stopala. No, vse to pa je končno le minilo In zdrava in živa sem se vrnila v — HoHv-wood. Danes še z večjim veseljem vežbern rn treniram. Kajti, 6e bi ne bila tako zelo spretna v m"^ih panogah sporta, bi bila nedvomno " edno med statistkami, trpečimi pomau, -tanje. Večja množina fttaksitaturnega papirja napreda? po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda ■■■I Čevlji na obroke TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T LEPA B0T8A z gostilno in malo trgovino, 8 sobami ter majhnim posestvom naprodaj. Istotam je laprodaj stroj za valjenje na petrolej in motorno kolo. Inte-esenti naj se javijo v Sp. Sv. kungoti 12, pošta Pesnica pri Mariboiu. S60 Tel*t. 249o Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23. Izvršuje enobarvne In večtwwvne črt- j | ne klišeje, enobarvne in večbarvne auto tipi je, kombinirane klišeje za navaden tn tinejši papir, klišeje po perorisih, slikah tn risbah, rokopisih in fotografijah ca razglednice, reklamne slike, vinjete Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno, ker napleteno blago prevzamemo; plačamo trud za pletenje in dobavimo prejo za predelan je. Pišite po brezplačne prospekte še danes na: Domača pletarska industrija Nr. 11 Josip Kalin, Maribor, Trubarjeva tt. 2. DIN 125.— l m«* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič. Sv. Jerneja c. 25. Telefon 2708. SOSTANOVALKO sprejmem. Gosposvetska cesta 13, L nadst.. soba št. 100. 818 DEKLE pridno in pošteno, staro nad 20 let, zmožno meščanske kuhe, išče Tilka Jenko. D. D. Polje št. 22. 859 ZEMLJIŠČE 2 ha blizu mesta Brežice in čatežkih toplic, pripravno za zgradbo hiše, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na naslov: Ojsteršek, Radeče štev. 26. 858 sTIRISOBNO STANOVANJE prostorno, z vsemi pritiklina-mi. s sobo za služkinjo, kopalnico, plinom in elektriko, poleg opere oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. Naroda«. 855 KLAVIRJI Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Najcenejša izposojevalnica, WARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 Rimska c. 2 Znanstveni grafolog Kar Id daje točne podatke vašega življenja in karakterja, pride v Mnblfano v hotel Glasba ni več luksus kajti plošče in gramofon si lahko izposodite pri ŠLAGER LJUBLJANA, Aleksandrova e. 8 MARIBOR, Gregorčičeva ulica 20 VEČ SODOV od tiskarske barve ceno naprodaj. Ogle* dajo se v „Narodni tiskarni44 Najcenejše vezenje perila, zaves, mono- gramov pri MATEK 8 MIKFš TJubliana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) En t lan je. ažuriranje, p red t iskan je — Na izbiro krasno DredtiskHiii nrtiči no irredno nirkih cenah Urejuje Josrp Zupančič. - Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeraea. — Za opravo m inaeratm del usta: Oton Cbnatot. - Vat • L.jut>ijanL 44