Stev. 33
¥ Trsti, v soboto 7. februarja W20
letnik XLV
Izb nji mk *an, vdi cb ne««**«h ta presbttft, rtatnj. -vDiiMBiu: aflet »v. F	Astft«*« Star. 70, L m*d*ropi* — Do*** M| M patS^a aretf-
afStvu. — Ketenklran« ptemt * »« sprefemaK f»k«ptai ne viaCaJ* —
izdajatelj hi «Mart»n«l umftoft $te«aa Godiaa. — Molk kamoccfj Msta Edfnesti. — Tak tiskanie Bd*acst. — Naročnin ifldi u B«tt L 3*—» pol It ta L !#■— fc celo leto L tfr—- — Telrfon a-Hk^^ra ia »prave *ev. 11-87.

Fosameme StceiDse v Trsta tal okolid po 10 stotink. — Oglasi se račun »/o v Brokostl ene kotooe (72 mm). — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 20 stot; •smrtnice, rakvsle, poslanice In vabHa po 40 stat., ogla« d^juruih zavodov hm« 80 stoL Ma« oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I'—. Oglas« sprtem« icsafshii oddelek Edinosti. Naročnina in reklama:!)« S5 po£!}ejo IzLiju^ia upravi Edinosti. Uprava In iaseiatoi oddelek se nahajata v Trstu, ul »v.	Aa. 2&
Iz iugoslavile.
Valutno vprašanje.
BELGRAD, 4. Ministrstvo za finance pri-občuje uradno -preko ipresinrajo oainšstrstva za (zuna^e posle: Odločbaiy, s katericii je rešeno valutno vprašanje, mpra -sled-ti tudi njihovo izvršenje in. da kc<n«K> prejenjajo začasna neredi in kraMfr st^ pojavljajo kot posledica , stanja današnj v lenannega prometa y nasi državi, je očividfco, da se mera ta črn čnr^prej izvesti. Nove novčančce Naredne baiuie kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev morajo čimpreg postali edino zat.cr.ito sredstvo plačevanja. Povodom .markiranja kron se je do-
gai?4of da posamezni državljani niso dovolj vod-;Izračunov o svojih interesih, ker so za-am-dtfi tudi podaljšana rek za kc&kovamje. Izgubili so izpred oči to, da se odredbe £lede denannoga premeta izdajajo v interesu vsetfa naroda in da državna oblast nima pravce, ca bi posmeznim, -ki so -ta rek brez irzjemnah m qpr«viclj5viJi razlogov zamudili, dopuščala naknadno k-ikovmje. Kakor ?e zadnji čas vrednost n<LŠe kdkovane krone naglo poskočila, tako nam sedati foret: opasnost nedovoljenega doteka cd ettoaJj. Ra.di tega se mora po-vlačer-je kronskih novčanic izvesti v kar najkrajšem roku z ozirom na interese vseh državljanov, toda odrejeni rok se a&a&or ne sole podaljšati. S povlačenjem krcnrVh novčanic se začne v natkrajšem č."su. Začetek in konec tega posla bede iprijavljen tako, da bodo vsi drža vi ioni pravočasno obveščeni. ŽeJeč. da se ta posel izvede s čim mani neor'-jefrvosimi in eve*vtnefe*o škodo za naš narod, sem smatral za potrebno, da s to prehodno obi^vo <sr>ozo-;cn že sedaj državljane na pred-stoiečo odredbo, da se vsakdo pravočasno esri-, pravi in da <pr*>»ravi razore d, ki mu navrli Ker se rek. dcir>čen za tfTmen^avn krm-skvf* THw*anic 7 novnoii novčpmca.mi Naredne ftjPiHke Srbov. Hrvatov in Slovencev v nrbe-nem prime-u ne sme oodaljžati ter se tudi ne •mero «»v-.*teva4? n^^aitkie iproAnie. opo^ar I one. 'M se o'-'p-p^'l^.jo na pnttovTr'-e. ki se «na ootovanju.	^>reoMcženi s po-
j»Ti V' so *>-"!r»i. da že sed^i p*-r^-av:-r> vse kar ;e ort-^' no, da ne zacmide reka. KJor ne ib' doš e!. sli kd-nr ne m-^tfej v edreienem roku os*1- no -r-•• ti svr,r.'b kron v ^a-me^-i^-
i t	T-1'^""''»e.	Tn oravoćff'jio •rr*-ry'i
K "ti al" dr-'^en'J ^efameimi zavor1«!, ka
iz »zameni"'"O. Vraikonv««* se r^l^Ja pojnr vre-'1""-'	novćs^'c v n^^'-
čmic.1«	,	k-'-e-ine S-'Ko v, Kr
vat o v ''	Prpznan'ce
c^. »ti "^s-iTj^n^ki de^Mi nr.meMo zadržn-- 1 *.% t-,-r.-Sf, Df'npvc'ua obvez.-* 7' z. nvh l-ik"; Jr-cvo, se izve 'e zr.rn.'r-o-pr.V'b novčan.ic, ke«* i?
«♦»	^^J-ri je ^k^Miran-e
n:e r.-cf""-V««' nr-s^I. — Minister za finance: V. S. Vel^ovH
BKLGRAH. 5. Na vsem oze^^u b^vše kra-S-tUe sn se v«-š'la ipor!edn;e dni toro-nrot'i nameravani reSHvr jadrens''-'^^a vnrr^^n1-« «n nroti oa-'^Vemu ul t" -jjjf.i. T''m ie ♦>reds°-Jr,*"tvo vb^e
|	:7 <^hca. Vć1:evejJa, Hnu-
icvca, Kra^uievca, S'koml'a, Niša itd.
Novi volilni red.
T tGRAD, 5 V se^i ministrskega sveta se ja \ 1 re~n razpravljalo o novem volilnem re ti. Sprejeli so nečelo občne, enake, tajne, di-e'. tne in čisto proporcijonalne volilne pravice.
Z ».Mera po s,flicanjn pa^eTrent^.
BF^ORAD, 5. Posl. Se^vič te potom pred-jedniy*.va zača ne^a narodnega •predstavni-št- a v i-^eru narrda vladi naznanil, da je po-treVro sklicati nr-kment zaradi krize v ja-Iranskem
Gpoz'clja in volilni zakon.
Bb^GRAD, 5. P res/biro ja-vLja: U^otav^ajcč, t3-> rV, -k z^vlačuie odgovor na vladni predlog v vprašanju sestave ustavnega cccra in z . " -ne- ta me reši tve volilnega zakona, je pcslsl m'":str.ek' predsednik Davido-vjć o*>oz:ci:^n?!"emu, blrku pismo, kjer zahteva, da 0DCzic-70na>'ri blck poiasni svo'e držanje. Nadeja se naglasa potreba le^a odotvora, ker se bl'ža rc4i za sklicanje ali razpust začasnega narodnega predstavništva.
Radikalna strank s.
BFkGRAD, 5. Samouprava prinaša zelo karakterističen uvodnik, v katerem pra\i med drugim: V svoji prošlosti je irneia radrkaina etra::!ia ipole^ mna^obrcjniii sccijaln h refo-r.m. ki so bile v Srbiji z uspehom izvedene, t- sc' -o naccdaes-tni prr^ram, ki jo ;e vso i; * 1 in o katerem ;e morala voditi rv.r.cgo r. _	Radikalna ^1'arka scc jalrih re-
forcat ni mr^la izvajati preveč smelo, ker so •i ' Ic vezane rc-!:e. Tudi višje narcn. ne koristi c so te^a dovc! evile. Vsled te^a je n. pr. ostal cenzus v i^^nu o volitvah vse do dares. /■'to so rad kaici nasicpili preti r emu in hoteli napraviti iz Srbije privlačevalo središče in iument vse Jt>^ci!a*"i.je in so delali na kar n "žje rW;ž?nje in csvotoienje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, predstavlja to kratko rečeno, prcgrrm r.cl:t'ke rad kalne strarke. Sed.-^ je to	^Iclo dovršeno in rzstrla
je nova drba za nrš narod ?n za našo strar.lio. Krš n-redn-rstni preoram je izv-šen 'n se um-kne s pozornice političnega živ!*e^-a. da odkopi svoje mesto socijalnemu programu.
Ca n brod še ni zaseden.
BELGRAD. 5. : Pra^a piše: Zasedba Ca-T'broda in ckcli-ce, ki nam pripada po m:rovn: fji'^od'bi. še ni rzvršena. Bo;!^ari le vedno ie-rirrhu-aio nesrečno prebivalstvo te občine. Vfada se je većicrat oK-rila do zaveznikov v Parizu za edink o z?nsed;bi. V tem oziru se morejo storiti skrajni koraki, ako zavezniki ne odgovorijo takoj.
Belgrajska opera.
BELGRAD. 4. Prva predstava opere v bel-jjr^skem gJedslišču bo 6. februarja. DaJi bodo Fiiccin^evo : Mad
a»ne Butterffy«, Zanvmanje j za op^o je taJco veiiko, da so bili že pred tednom dai razprodani vsi sedeži in lože.
Dalmatinska duhovščina za pravice naroda.
SPLIT, 4. Kato^ška duhovščina je pM-iredila sestanek, na katercan je ibil po spozivu dr. Smocilakc odpcilan mccE^ore Bulič v me-4čani>ki odi>or. Pri tej iprll^ci je katoliška du-,;
hovščin a skupno s pravoslavno sprejela reso-luoiao nasproti ententnesmi nasilju.
SPLIT, 4. Splitska duhovščina je postala predseidnikai nainšstrske^a sveta nastopato br-; zo^avko: Katoliška m pravoslavna duhovščina spitske občane, ne videč v f>ariškč 'konferenci ; niktkega poroštva za tr*jni mir. ii brez Krista in njegovih načei ni	obsoja vsako de4jenje pravic ibrez evamgetsfciih načel brat- • stva, enakosti in svcibede, Iter fed se sicer ro-dfJe same žalostne posledice, ki bi neugodno vplivale na nas in nnš iemmč^na nared. V imenu omenjenih načel obsojamo očitno tkri^co in naselje mirovne ikonferer.ee proti našemu ju-gcalovenskemu narodu in ne priznavamo rešitve, ki bi zahtevala, da se od>povemo svoje zemlje, svojih pravic in svoje krvi.
Po^apnja z opozicijo.
BELGRAD, 5. V petek so se zopet začela pc-^a;anija med demokratsko zajednico in načelniki cpczicijcnalnega .bloka, četudi imata cbe stranki zelo malo nade, da pride do sporazuma.
Bei^r^ska »Politika« o eatentaem ultimata.
BELGRAD, 5. > Politika« ;pninaša uvodni članek z naslovom »Ultisnatucn«t( v katerem pravi med driagsn: V zadnjih 100 letrh je bil Ballkan neposredni poved velikim evropskim vojnam, ker je fciil ®n ostal predmet velikega evropskega apetMa. Po turškem navalu smo imeli avstrijski naval.
Podpora sirotam.
BELGRAD, 5. Ministrstvo za prehrano in
obnovo zerrlie je izdalo iz za'klada za prehrano siircmafik'h druž'n deoamo podporo rodbinam, ki so med vojno ostale <brez hranitelja.
Zaradi demonstracij.
SPLIT, 4. Italijani na Korčuli so kakor za 'emofiRstrac'je v SipTtu in Drimac 'i p-epove-deli trgovskemu t rodov j u pod i tr.' imensko zastavo. da pristaja k tpolotoku Pelješcu.
MenilestbCije v čast VPil^onu.
SPLIT, 4. V petek so se vršile v Splitu ve-' <e mani fes tac i,je v čast W:lsemu in Ameriik"
'. e množice so se zbrale rfa Narodnem tr.Ju zapele : Oj Slovana« in potem krenile na obal. 1_er je usidrana ameriška vojna ladja. Tu sc prepevali domoljubne pesmi ;n vzklikali Wil sonu. Na povratku so manifestanti pred po-■lopiem pokrajrnske vlade zapeli >»Bož.e prav-Je < in vzklikali kralju, regentu in verski. Množico je pozdravil predsednik pokra,j'nske vlade dir. Krstelj. ki r'e pohval manifesta^de, na; «e mirno raz-'dejo in prepus-te stvar prklicanin* faktorjem. Alanifestanta so sc nato mirne razšli.
Uradniško vprašanje.
SPLIT, 4. Savez državnih uradavkov in javnih nameščencev v -Dalmaciji je objavil svoje stališče povodom razpusta Saveza javnih nameščencev v Zagrebu in odredeb, izdanih v Zagrebu in Di^rcvnifru. Savez izjavlja, aa je 'rneilo vse drsedar.ie de^ovon;;e uradj?i«2cih cr ^nn:z?c-ij v Dalmaciji in skupno delovanje ?
a vez i v dru**'^ ipckrajmsn našega kraJr^estvc vključno «t-ano',-«ki značaj. Glede r^ztpisstr Saveza v Zagrebu m pre^ao^an^a nek ? t eri'1 uradnikov v Zagrebu in Dubrovniku izja^ljr 'l?lmatinsk.i Savez, da <dri*t^ih drur tev, ako s prot'-državne tendence ne je^ilie v za ?e to, ker noče imeti nLkakah stikov s proti državnimi elementi, ne^o jih najostreje obsoja.
Ez
Vesli o po^rfsnjih med Čehoclovošto in Bo?gsr:ko neresnične.
PRAGA. 4. (S.) Zakasnelo. Izjav&ja se, da »o neresnične vesti o pogajanjih med Prago in Scfjo v svrho sklenitve vzajemnega političnega dogovora.
Vprašanje luž-šMli Srbov.
PRAGA, 4. Na nujne interpelacije poslanca dr. Rambouska in tovarišev v narodni skupščini na zunanjega ministra, ali je priprav L; en. ste riti v;2 korake, da se popravi ju-ridična naor-ita. storjena z obsodbo voditelja lužiškili Srbov Bartha, je odgovoril mmister za zunanje po-.lc dr. Bcneš, da sta on in nr-n:strski svet smatrala vedno za nekaj sarno-obsebi umevnega, da nobena država ne more kaznovati sve-jih siržavljanov zaradi take ak-c:ie. Iz te^a razlega je bilo sial šče zunan:e'4a m:nistra jasno fcnrnil:r?.no v vprašanju reka-te-ih nemško-čepkih politikov, ki so deloval; na to, da se gotova cze nija ne združijo s čc-hoslovas'ko republiko. Ministrstvo za zunanje stvari je zastopalo to stališče tudi potem, kc ;e bilo iz v e rs a llleske mirovne po^o^be ijrsno I razvidno, da mešana ozemlia na Češkem pri- I padajo čebr-slovaski repu-bl'«ki. — MinisteV ie • nato v dališem govoru izvajal, kako se je! vprašanje luž.šivih Srbov razpravljalo na njj-revni konferenci in da se je endi fL-^olo\iIo, da je to vprp.šmie smatrati za manjšinsko vnrašanie, in sicer *kot tako, ki spada v kom-netenco Zveze narodov. vs?ed česar se lužiški nost?\*4ja4o pod varstvo Zveze narodov. Obsoja Bartha spada mod ona vpraš^jva, k; so pod kotfnpetenco Zveze narodov. Z oziron* na to, da je bil vodja lužiških Srbov že <po mednarodnem pravu upravičen bran:ti svoj nar»d in z ozirom na to, da se tudi kot član mirovne konferenco za to svoie de?ova-":e n; met?e! obsoditi, je izjavil minister dr. Beneš, da je z vidika mednarodnega prava uf>ravi-; en, storiti v tem pogledu korake pri Zvezi narodov.
IZ RUSIJE.
Revolucija v Sibiriji.
HARB1N, 5. Agence Ha vas poroča: Revolucionarno gibanje se -je razširilo po vsej vzhodni Sibiriji
Delovne armade.
MOSKVA, 5. Pri treiiem kongresu narodnogospodarskih svetov je razpravljal Ljenin o ustanovitvi delovnih annasd, ki po njegovi izjavi najbolje od^ovarjajo potrebam onega časa, ko je prenehala vofna in se pripravlja mir. Vo^ni ^as sicer še ni popolnoma potekel, je dejal, vendar se more vojna smatrati za .končano in se more pričeti z mirovnim de- ' lom, ker ,je sovjetska Rusija po dveletni borbi ostala zm*?j«ovita. Ves delovni aparat se naslanja na potrefce miru. Iz tega so nastale delovne armade, ki da<jejr možnost, da se vsi napori osredotočijo na eno točko, namreč na zbiranje žita in njega prevažanje v središče države. Vsa druga vprašanja morajo tej nalogi pustiti .prednost. Omenjeno delo se mora nemudoma pričeti z vso delovno močjo več milijonov ljudi. V tem obsto>i novi boj, ki pričenja šele seda^. _
Iz Potiske.
Angleški hMalijcn za mazursko ozemlje.
VARŠAVA, 4. (S.) Včeraj je prispel bata-L"on Angležev, ki .gredo v M ažurno, v ozemlje, *i:i je podvrženo Ljudskemu glasovanju. Batalijon je odpotoval iz Varšave istega dne na mesto, ki mu je določeno.
Foch na Poljskem?
BASEL, 5. Kakor izjavljajo varšavski en-tentni diplomati, bo maršal Foch res prišel v Varšavo, in sicer -radi boljše viške ofenzive proti Poljski, ki jo pričakujejo spomladi. Foch bo ibaije (prevzel v*nbovno vodstvo organizacije proti sovjetski -vcijsiki. V četrtek je francoski vojni nrnJster imel konferenco z maršali Fo-che.n, Jo&reom in Petainom.
Aniflcfta križarka ? Gdanskem.
GDAN-SKO, 4. (S.) Sem ste prispeli angleška kri ž arka »Danaos^ in ena torpedo vka zaradi vzdaževanja miru med odhajanjem nemških Čet.
Francozi v Gornji Šletiji.
VARŠAVA, 4. (S.) Francoske čete so začele zasedati Gornjo Šlezifo.
Iz Ma^iars e.
Dunafski listi in zavezn'ška nota proti vzpostavitvi Kabshuržaaov na Ogrskora.
■DfNAJ. 4. (S.) Za noto sveta poslanikov -glede vzpostavitve Habshuržanov na madžarski prestol, se je zveJeio na Diiiiaju dane>. Dasi ne zanima ne/posrodno Avstrije, se "dunajski listi ve:iJar ba-. ijo z <n;o. rNeaie Freie Predse .- pi.se: Izjava iz Jarlza ie opomin; na naslov narodnega predsta-v-lištva. Ona ne prepoveduje Madžarski monarhije, li r^epovcdtfe- Ma?tx?buržanom, da "ne smejo .la^žarski prestol. Ta izjava postavlja narodno "-c;'s.t;r,n:-tvo pred ee!*» težko vprašanje. Se bo
osfla pr'dobiti Madžarska -za n;>dpi5> in>irovne po-
• 'be ali se bo odločila za politiko, iza katero se -r.tc^n'c vojni minister Friedrich? V vsakem sUj-^aji> brdo težave pri vzpostavitvi rodnih razmer na Madžarskem velike. ^A'bcndblat-t«, ki vodi «<>-ijo »uroti sedaiv itn madžarskim iprvakom. tnoni 'a Je -no-tal pnložaj neznosen. >Hutsar. Friedirich n Horrhy bi morali dati ostavko ali pa napovedat" '.aveznikom vojno.« Tako piše list ■it; dostavlja: ;eveda ne boclo napravili ni enega ni drugega.
Delež ministra Friedrlcha v umoru Tlsze.
BUDIMPEŠTA. 5. (S.) Da dokaže, da je hno! . orni minister Friedrfch že v začetku oktobra 1918. ramen organ'-zovati -bando za umor sroia Tisze, 'lavlja list »Szezat«- zapisnik izpovetibe ns-kesa dvetnl-ka vrhovnega poveljstva kakor tudi izap:-:iik izpovedbe Efisnne MMielv. Mihelv pravi, tir .e i)il v služiji pri Friedricbu. kateri na je pr/zva! >rve rrri oktobra na tajen pogovor v svrho, da ;e najde mala« banda za odstranitev Tifze. Frie-irich je .zahteval obvesčenta o poteku te stvari, t M'hely mu ;e odgovoril, da so že 'ij-udje. ki sc -at o brigajo. V resnici še ni tri!- Mikolv začel nobenih prij-av, a nekaj dni pozneje ie postal gror 1'isza žrtev atentata.
•i In'-^treki svet meni da Friedrich ni sokrivec pri umoru Tisze.
BUDIMPEŠTA, 5. {S.) Ministrski svet je ^•kienJ, da ne obstoja nobena pravna podlaga --a kazensko postopanje .proti ministru Frie-IricKu. Ministrski svet smatra razen tega, da e nepotrebna vsaka nadaljna razprava o političnem pomenu tega vprašanja.
Iz
StsUšče nomške vfade v vprašanju izročitve vojnih krivcev.
5. (S.) Ministrski svet ^e je st i::! včeraj zve-čer. Seja -je trajala nekoliko ur. a pri-.estvova?! *ri je tudi tfrzbe-r^er. Po soji je bi'o obavljeno uracno poročilo, v katerem se gr-ravi, ca >e :e vlada »bavila s položajem, 'ki te nastal pa p'i-•avitvi seznama oseb, featere >e imajo izročiti. Vlada še nima seznama. Vendar ;e razpravljala :a .">o'J'siri nekega sozTiamka. ki ji ie prišel od neuradne igrani ter je prišla do zaključka, da incfra rtrajaii na stališču, ki je izraženo v noii od 25. 'anuar a. katera ie bila vročena v Parizu in potem ud: obelodanjena. Takoj, ko ie nemška vlada pc-d-jn"r, je dala razumeti, da ji bo nemoffoče v i- -kiti tiste določbe, ki se tičejo izročitve d«minevati Mi -krivcev.
/iic^c^a kriza v nemški vls^i radi zahteve po izročitvi vojnih krivcev.
BEROLIN, 5. (S.) Dasi je prezgodaj, vendar krožijo glasovi o ostavki vlade. Demokratski člani ministrstva se odločno branijo sprejeti j noto gleJe izročitve vejnih krivcev in bi ra"-ši odstopili. Pravijo, da bo del centra ravno Irko nasproten sprejemu <note. Druga nevarnost tjrozi vladi radi toga, ker bo državni zbor gotovo zavzel odiočno stališče proti izročitvi vojnih krivcev. Navsezadnje vlada se nahn.;a tudi pred dejstvom, da ne bodo njeni uradniki hoteli izvršiti njenih ukazov.
Avstrija se ne bo proglasila za nevtralno državo.
DUNAJ. 5. (S.) Vest, ki jo je prinesel Echo de Pariš«, češ da misiao proglasiti Danska, 1 Iclan-dija iji Avstrija večno nevtralnost in zapr</si4i Zvezo narodov, da jih sprejme in prizna niihovo nevtralnost, ne odgovarja resnici, v^aj v kolikor se tiče Avstrije ne, kakor zatrjujejo inerodajni krogi.	___
Mirovna konferenca.
Zunanji minister MuOer se opravičuje radi postopanja voo Lersnerja.
BEROLIN, 5. (S.) Minister za zunanje zadeve je povabil francoskega zastopnika, da naj pride v Wrlhehnstrasse v svrho pogajanj radi odhoda von Lersnerja. Miiller je rekel francoskemu zastopn?ku, kia se von Lersner s tem, da je povrnil predsedniku mirovne konference seanamek vojnih krivcev, ni držal navodil. Glasom istih bi bij moral samo potrdili prejem in poslati seznam nemški] vladi, ki je edina odgovorna zu vse odloke.'
Mufier je dodal, da se bodo predvzeli gotovi koraki tproti zastopniku Nemčije na mirovmi konferenci in (je prosil MarceHyja, naj izroči frajseoski vladi izraz njegovega obžalovanja radi tega dogodka.
Von Lersner o svoiem postopanju.
PARIZ, 5. (S.) Ven Lersner '.'e izjavil sotrudniku *Petit Pansiona«: -Noben Nemec, ki ima kaj čuta ! za čast, ne bi pestepa1! driurače. Osebno mislim, da je nemogoča izvršitev onega dela imirervne pogodbe. ki se tiče izročitve vojnih krivcev. Ob pogajanjih ka-kor tudi v odgovoru na noto predsednika mirovne konference -som to dovoljno nag'a-Šal. >Le Pe:it Journa!* pravi, da se je bit von Lersner že cavno odločil za svoj korak, ker je bilo njegovo mesto in mesto vseh 24 ipcmcčn'ikov, ki ga spremljajo, žc p%red nekoliko dnevi d<_ločeno za druge osebe.
Zakaj je dal pravzaprav Lersner ostavko.
iPARIZ. 4. (S.) Agencija Havas poroča: Vest o sk:lepu vc*n Lersnerja. iia poda ostavko na mesto predsednika nemškega c. poslanstva, _ da- bi ne moral spre eti uradnega seznivni-ka vojnih krivcev, ki jih zahteva eatenta, se je zvedela v krogih, •kateri so blizu oseb:«i s konference, šele pred-jxvidiie. Vest je povzročila nekako (presenečene ter se je o n>ej mnogo razpravljalo. Ta gium&ki izpad von Lersnerja, ki 'je »zelo silčen ir~a«dcm Brookdorf-Rantaauia, nur.a v stvari nof cMiega zn-ikonitega temelja. Lersner ie dobro veJol, da vsebuje versailiCiika p g sodba -čl. 228. glasom katerega je priznala nenišrka vlada zaveznikom- pravico, da lahko .postavijo -pred svoja va'aška sodišča one osebe, ki so obdoLžene, da so zakrivHe dejanja proti zakonom in proti vojnim običajem. Ce je tore(- Lersner ani-siil, da je ta tioločba iprotivna ■njegovi vesti, tedaj mu biio treba sprejeti ine-.sta predsednika nemškega odposlanstva, ker bi kot tak .moral iavrševati obveze, na katere je Nemčija pris-tala 2$. junija k-trike ga leta, z>ii se. da so ga vodili pomisluki osebne prirode. Morda je liotei dati na ta način ^ajen za vrše tok svojemu službovanju v Pariz«, ikTer je igral v zadntem času le postransko uiogo. ka-jti mesto peslasraka, kt ga ie želel, se je cakr Ma-yeriu. Ker pa <:c Lersner izja-vM v svojem pismu Jtt&erandu kairor tudi na svojem pogovoru z zastopnikom agencije Havas. da je postopal pc;:o?nc-ma na svojo roko in da ni vprašal za svet svoje vlade. ve"e njegov čin samo njega, ne da^ bi zato moral: biti odgovorni njegovi -predstojniki. Agencija Havas dostavlja: Na vsak nač-rn bo imelo von Lersnedjevo ipostopcule v-saj eno neprijetno poledico, ker bo izzvalo igotovo na-etost med zavezniki in Nerr-čijo. Treba je priporočili en te ti nekaj več previdnosti, zr.kaj na ta način se je že dokazalo, d"; je želja BeroHna stav5jati zopet na dnevni red svoje svečane obveze.
M&eraiifJ o von Lersnerievf ostavk!.
PARIZ, 4. (?.) M'i'Jerand je izjavi! večjemu številu .poslancev, da je treba smatrati ochod von Lersnerja kot samovoljen čin kakega ura.nika, a iS'egove izjave ne smejo zadrževati zaveznikov na njihovem potu. Pilima von Lersnerja se bodo izročila neposredno v Berclin skupaj s seziunkom vojnih krivcev.
Francoski listi v skrbeh radi von Lcrsnerjevega koraka.
PARIZ, 5. (S.) -Le Petit Parisicn« pripisuje fe-pad vc-n Lersnerja razočaranfu. ki ga je is ti okusil, ko je videl da ie dr. Mayer dobil mesto nemškega poslanika v Parizu, katero je upa? dobiti on. Nje-gova želja idopasti se v sen eni šk i m krogom, in celo razjiražitl njihovo navdušeni'c s kričavim uspehom. je tudi igrala neko ulogo. List se vprnt'uje, kaj se bo .storilo v sedaj že gotovem slučaju, če se to Nemčija branila ifvrševati mirovno pogodbo. Ce se ustavi povračat^e vckiiti ajetmlikov. bi to Te eanetilo sovraštvo. Vcipcstavitev blokade bi nam zap-la edini povcŽjni trg, ki ga- imamo. Vo-
e :nere pa bi zahtevale velik narKr-r. Take omenjeni list. Da 'Nemčija noče izročiti vojnih krivcev, to ne pomeni odpora s-amolixi«ja proti enemu adi drugemu pciniževalnemu članu mirovne ^o'rodbe. temveč Ije to prva manifestacija v ,po-ho.'u »proti vsem določbam mirovne ,pc»jodbe. *Lc Malrn« pa pravi: Ali bo Nemči;^ spoštovala v.se pogoje 'mirovne pogodbe in zavezniki l>odo začeli i-vprarn-evati njero ozemlje, ali pa Nemčija- ah»-bo spoštovala mirovne pogodbe, m tedaj ne bodo zavezniki sploh ničesar izpraznili.
Millerand in Thomas v Londonu.
LONDON, 5. Listi poročaijo, da pride tja v •sredo Millerand, a Albert Thomas sc pričakuje za jutri.__
DRUGA NOTA BELGRAJSKI VLADI.
PARIZ, 5. Zavezniške vlasti so sporočile bedgrajski vladi sporazumno z Italijo londonsko .pogodbo cd 24. aprila 1915. Istočasno s po^c-45so so ji poslale noto, v kateri ji odgo-vai-j.:'o na ugovore v njenem odgovoru na predloge cd 20. januarja. Zavezniške vlasti '•7-irajpjo na tem, da naj Jugoslavija sprejme kot rešitev jadranskega vprašanja Lloyd Ge-or»gov nar^rt in naj čim prej odgovori.
— »Tem.pS'< razlaga, kako si predstavljajo i-G?rrcr.i in neprizadeti Francozi jadransko v T: a§an;e, ki bi ga hoteli kmailu in pravično reš:ti, kmalu, ker se je rešitev že zelo zateg-n'!a, in že^e zr veznalti imeti čim prej proste roke zaradi vei kih vzdiodnih vprašanj, pravično ker s~*-no pravična reš'tev je trajna, dočicn nima r'bče t< l'ko moralne moći, da ibi vsilil kriv'čno rešitev. List razpravlja na.to o sredstvi za dosego 'sporazuma, »pri čemer ugotavlja t akcij, da sc ne more računati z londonsko p^-fo5bo, in sicer ne za.r--»di lega, ker bi morda Frar.cvja hotela zanikati svoj pc-ois, temveč ker bi v njej Ital ;a ne debila pogojev ne za trajen mir <z Jugoslavijo, ne za možr^st srtnrazvna z Zedirrenimi država-ni ne zadostitve sve^ik glavnin zahtev. Ostaja torej Llovd Ceorg^ov načrt od 20. jun:ja,
»Tamps« .govori nato o Titton jeveru govoru 27. septembra, v katerem je naglršal, da so se pogaja rja pcnesrečiila v sled Wilsonovega odpora proti priklopitvi Reke Itai:;i, in prihaja do sklepa, da leži ravno tukaj ključ -pravične« rešitve jadranskega vprašan-ja: »Prikloipitev Reke Italiji ne tpemenja samo rešitev D'Annunz'.jevega vprašanja, temveč tudi predvsem udejstvičev narodcoslne pravice. Če se priklopi Jugcslovenom ozemlje, s ki je predlaga Tiitcni, rje to udejstviiev istega načela.« »Temps^ zaključuje, da je splcšno javno mnenje v Parizu za udejstvitev Lloyd Geor^ovega načrta z gornjimi izpremembami.
Iz rtrEfe,
Italijanska zbornica.
RIM, 6. V poslanski zibomici se nadaVujc razprava o političnem »položaju, toda viaJa, ki .je v tem^vprašanju najbolj mercd^.jna, in katere iizjave se želljno prićak^'ejo, ni še poved? Ja svojega mnen'ia. Smatra se, da mi-n:strs'd predsednik čaka ju-Josiovenske^a odgovora na zadrgo zavezniško noto, toda bržkone bo rnoral govoriti, še preJen pride ta odgovor, ker zavezniki nLso določili beU;rar,-sld vladi jprav nikakršnega roka, a tudi poslanci v italijanski zbom:ci ne brdo govorili večno, temveč bodo hoteli čuti t u Hi Nit' evo mnenje. Danes sta govorila, med dru^mi, Bevione in Gasparotto, ki sta oba na<;hš la prednosti londonske pogo^1be pred Lloyd Ge-orgovim načrtom in pozivala vlado, na.j vztraja.
Istega mnenja je bil tudi Colona di Cesaro, ki je poudarjal, da se mor.'vo vršiti nepo^-e:l-<na oogajanja z Jugoslovcfni samo na podlagi londonske pogodbe, in očit" 1 Nitliju, dn -je preveč poptuistil impe rij a 1 io t i čn '.m zavezpkom, odkrivajoč jim v podporo svo::h zahtev italijansko bedo, ker Ju^osloveni in Grki niso še zadovoljni, in tudi Llovd George da je baje poslH v Pariz noto s še hujšimi pre 'logl nei?o so b'1i zadnji. (Medklici ministrs^ieija predsednika.)
Socijalist Cicotti je poudarjal, da je ravno londonska po-JoJba doprinesla »(trditvi jiago-slovenskega edinstva, ker so Jugoiloveni videli v njej nasilje na svojo neodvinost. Izrazil je svoje prepričanje, da se bodo morale zahteve majhnih narodov ukloniti evropskim in svetovnim zahtevam. Ugotovi! .je. da bi (bila rešitev jadranskega vprašanje, ki je ne sprejme Jugoslavija, zelo nevarna za Italijo, ki ibi m.irrla imeti vedno pripravljeno vedsko prcK merebitnemu vpadu. Na vsak n?jrin pa treba jadransko kakor ludi dođednoefto vprašanja čim p-cj re.'.iM. Opozarjal je tudi, da je dobro prenrtiiti, čemu danes Anglija in Francija podp:rate udejstvitev lcndcr^ke pogeokej in izrazi mnenje, da je niorda to v zvezi z ila-bjanskimi obljubami glede straže na Renu. Socijalisti Ina <stra: ka se noče česi orlr.'kati, toda zakiieva rešitev narodnih vprašanj, ki ne r.osi v sebi kali novih vojen. Ugotovil je, du bi hoteli nacionalisti narediti iz Trsta i n Reke tekmovalca Benetkam in Genovi. Tudi je na-g-ašal, e'a zahtevajo gospodarske razmere amentev pri uci-e^s t vovar. j u jezikovnih in kulturnih pravic, ki jih lakko zahteva o nekateri kra-ji: tem zahtevam se lahko ugodi potom dovoljenja dobro umevane samouprave. Govornik je končno proslavljal ob burnem odobravanju na skrajni levici sovjetsko Rusijo.
Nato je odgovoril zakladni minister ru vprašanja o valutnem vprašar.ju. Izjavil je, da se mora pripisati silno p osUabš a rje Jenaimili tečajev mednarodnim vzrokom in predvsem g. Glassu, ki je izjavil, da Zedinjene države ne bodo dovoljevale posojil evropskim vlastim, dokler lete ne urede svodih financ. Schanzer je jKuidarial, da je takoj po tej izjavi padla angleška šterHna na newyor§kem trgu za 23 % sve/je vrednosti in povlekla za seboj tudi frank in liro. čeravno ni Glass več član ameriške vlade, in se njegova izjava ne sme smatrati za izraz volje ameriške vlade in naroda. Zakladni minister je nato poročal o ukrepih, ki jil^ je ukrenila italijanska v4ada proti špekulaciji in ki jih še namerava ukreniti, toda opozori «je, da vlada ne more sama storiti veliko, zato je prosil zbornico, naj ji dovoli pol-
stran u.
ȣIJfN05T> ttcr, 33,
V Trstu, dne 7. februarja 192#.
namoč v svrho nadaljnji ukrepov, ker po njegovem mnenju edinoie veslikajis&a špekulacija kriva, da je valuta v Italiji na>bolj padla. Zaključil je s tola±T>o( da to novo posodo. 'ki -je zelo lepo uspelo, doprineslo le iz-fc jijiću^u iinanćnih razmer, in poudarjal ponovno potrebo večjega ipraizvajanja.
Jutri nadaljevanje razprave o poetičnem položiiju.
Švicarski teiaji.
/J1NEVA. 5. (>.» Lira 30*16: marka o't»5; avsir. krona. OOV2 225. btara ,V€T aeaA tet 19 73;
iranc. frank 4005; -Jclar 6'07 -
Držanje Francije napram Nemčiji :n Rusiji.
PARIZ, 4. (S.) V cđscku poslanike zbornice za .-:unai:]c nadeve Je dokazal ministrski pred-<cdv.::< M!'!cranu na podlag bsscZVj. članov ver-sai-lcs&c mrovne pcgcdfce, da 2:1 a daje ta <i"p'o-7 naiven akt izdatna sredstva, s katerimi lahko *>rE3& Nemčijo, da Jo mora spoštovati. Dostavil je. sSa vlada odiocer.a porabiti vsa sredstva, fj so }i na raacjofc^o. da doseže izvršitev ipo-tfcJbc. Kar sc tiče Rusije, >e MLHerand predoči! dejanski položaj ter y: rekel, da ostane smer frani-cuefts politike \ skladu z jnodzavczmSkimi odlo-kjtmi, ki so se sprtiefe v novembru 1919. Ministr- j .vki pre&eM poda bodoči torek izjavo o vzhod-! nto z-edevab.	j
Bsfflsla v®si!.
Našim narttCnikoin in čitateljem moramo sporo-, čui nera-zvesetjivo vest. ki je za nas gotovo še j boli mučna ko aa «je. uamrep, da italijanska -vlada >c vedno »i na^u-z-Ja našemu -listu pripadajoče-] papirja. Nas \ tem posUedu ne szadeva nikakršna j krivda. Papir ie bil naročen že v začetku meseca novembra ianjskena leta- osrednja vlada v Rimu i>n .č komaj pred kakimi tremi tedni šele poizvedovala v Vrstu, ali v resnici ipotrcbnjemo toliko j>ai>ir}a, k\.K-:r snw> iiavtdai. VzHc temu, da-:e <zidi poizvedbe pičiee odgovarjal našim navedbam.] vendar vlada dr--.lt'j še ri storila ničesar, in takoj •■dojim.) pred dejstvom, da <iam morda iza •mesec ! dni nnanka ipopolnoma papir za list. ako nemudoma ne pričnemo štediti žnjim. Kajti tudi tedaj, če bi nam vlada sedaj takoj nakazala naročeno k-,ličino, bi naročeni papir ne mocd >rispeti »pravočasno, ker pa mora tvornica šele izdelati po naročili* štcesjja je torej neobhodno potrebna., aico n ..i.':no, da bi nekega iepega dne naš Ust ne nrt^el več iziti, ker bi ne imel več papirja. Ko-ij .rr smo izvedeli, prmurnkule tpa-pir tudi drugim trža-škim listom. ven-J:ir pa ne v toliki mer- kakor! nam. Zdo ne moremo trditi, da morda Jc!a vlada j v Rimu r»vno nam posebne težave pri nabavi na-j t»»ra.
V sekakor smo z..'radi nasta-■ It r: -rmer pri5»']C:". -krčiti naš list toliko, da bo; j/.haial oi--!v! s.:mo ob nedeljah na 4. vse druge j % dneve pa na 2 straneh. Skrčenje ohiike bonu po-1 * ».'■kuhali "popraviti s tem. da stisnemo nekolikoj t: k. da t ko snravimo več gradiva v list. Upamo j pa. da te nopriiikt m boio trajate dolgo in se i bvrao v.cffret rm di vrniti k dosedar.'i, ozirima k; p-ve^ajii obliki iista. Dotlej prosimo t^rei potrp-I jenja.	*	I
Zakaj taki)?! Včv-rsj 5e hotela neka Slovenka! o.ldcti r.: ti:!;.	br- -'avnem jircdu brzojavkoj
v s! ve ' o.n jeziku. OčkicaiH so in se — sme-j iaii. Ce jim ie od	strani PTepovtv!.!;;i» spre-j
ieaiiati -'• ven-ke i ;.lavke, pa Sirn menda 11a no-1 2.on :	nali 2 .-no, tka stranko zasmehujejo. j
A'i pa je i:Aa propovea res potrebna in ::me.»tna?! Mi ma;vwč na šk-.do prebivalstva? linzolavke | ^ .1 »o-:j- . \ čisto slovenski kraj zasedene-' ga ozemlja! K. i naj stori pre'emnik 2 Saško j jr.:"c k-> brzoimko. Poti in sitm.-sti lina, »:i be-j r. a Ln morda tudi poniževanja ie treba, afcoj •h ..-e dcjaati vsebino .sporočila. Kaže U taka; 4 s,- na dolžno irbzirncst 'pri javnih -r.^?rav ah j
—	.1 brzojavni in poštu urad ie ena najiiur:>ei-ih i
. h no-!>rav, ki naj va-rukfo h» pcsptšir'e;of javne koristi 1:1 ustrezajo potrebam prebi val-Lv a 1
—	na obcaraosi do tega pcsledn'ega. Cemu to? / '• : • "-. • .J Pounn •;•.: se čudijo Izvc-tni 'Nti; i'i •!:• .1 toui ubku>li Niiiiu, da je ljudstvo uzlo- i vuio-no!
»Pot atenje< ? Prejeli sni : Primenu -te -e od-j .v..! na'besedo v i talijanski-m prrlameutu o ;xj-j bratenja« med Italijanskim in rluftoslovcn-klm /i\-J'trt K; ti. tako bratenje je že dolgo ua ducv-| redu Sivilalae doinckraciie; ipropovedu'jioj ie z Vjh strani, ali vse to brateitje ni »bližalo 1 o.^li iiviei ni:i za ^u !as. Res je trdi. da ie \ •m.t tc'nu 'bratetv-u vs.k ar posledica — poteip-1 . na' h. Učinek je vs'-iidar umikanje in odre-j •k a . e vvr-jenta plemen-k emu svet-tvu na stran: j r. š .!. iV.zruiru te poslednje \ sled dolgoletnega j i»i'Jevr.:i-5a ; • ".tiu in /.e "ih čuče m, kako odgovarja- j
■ . r efki s..i r: rc<! Mi ostalo Stovem?! tu Ji v* m^jhi demokraciji! -Mari ne SMondol spet.';;- s teb j \ ImnpMjrrm frciffc^i* — Počasi.! prjiatein! Res je: :>edai tevorite z m ene j slove«- j ■ski , -.sft.-i.ki rt: pr.atc'«i. Ka'>o pa je. ko t.? v en ! sv (Ve ji. i»/kega kr< n.i >tirimi stenami n sto- j /». te .-' ;tjn»o -z ji..ii . - k .ni sedrugi k<si ;>r" ;ad:;l j
cik l.'t- d-. nr»kiae: e? Dajete li kako znamene i Jl sebe, k» b» iigotinijiV) wše stoiniiio rojstvo] in ki l.i k. zaK» vaši> ve'jo, da vc< je smatrati za j s!f ve c - ne dem« krarte?! Resi birano ,pre-' •».'in«ičiie}Šii» itali ..n-kisu sodrnuont, da vsa-' kesnu, naNiopu, v -a-ki prireditvi daje o ziivnj itaii-i }. :?ski zr.ae /j! Kvečvmu J a vam dovoljujejo kake ek str ..ti»re v i>k\ rti 1 11 Jskega ^j.^ra'-, 'kjer pa bi: bila rječina, ako ne bi orihajaii tudi ljudje na-; 7>rl. i ;n:št.en:a. Na «;iici'w*:tth javnih sktrnfih. ti.«M: »ih ^te sicer nastrgati tudi -kak sov« rjK:k ^ovrnrfrrpi ro^tva, ali beseda mu mora biti ita-Uvtr Seveda «>tajate tudi ,x» vstopu v ><»jija!-iio denokracij) Slovenci — po ro.iu! Rcist»o je y..č dt-y?*\o. ki ie nt d.j odpraviti! Ali. kako v.;rn| te Jusivovnaje? \ na-boljšem vsluča.:u je — pri-: v : :-v.tii.-> - cer tudi ne kaj izjem — brezbri/nrst} n. .t.uit «w>-vanju ne le za politični, amnak tudi j kutttrrai napredek nareda! V premnogih pri-j merHt -e še kaj dri: tega — (hujšega! Pobratenje J
—	--■ (u-vori.ir ua pr-dlaji! izkustva.) kaiti. vedite: tv;a» -az sem bil žc prav blizu vaših j vrst.
potvv :uije 00 zaseUeflem ozem'ju. Za .Krto vania ! a i Praih-rvkoni se ne bodo v.abtev li p<.>sebni';
Zado*t«/\ ala bt» o-ebiu. Izkaznica >j s.ik<» ^ropu-stnica za inozemstvo. notranjost,t pi;'tna l-njižica. uradniška izkaznica itd.). Izjema; nc l;<» Jelaiu ».flio za pi.k-.ki • kraj, za katerega ;ci potrd>i»a pusebna ^rca>u>tnica tamošnjega poator-ske^a po\el>stva.
imetja bivše A>slri;e. Oeturalni ci-viij<i V o.ićviritat za za^ed-.no ozemlje 'e odredil z odk-kt/m od 3. kbruarja 1 '20.. da utorak) oni. ki posedu'ero. upravfca'o ali hrar.ito gotovine ali pu vr-odnr«!aIce. ki pripadajo jcviiim uradosn | bi%>e Avstro-Ogrske. ak pa o_«HirtKii s pt»l;tičnanti.j vojaškimi aii dobrod-eb.inU nameni. tuy»tani<i to: (^ko že stori?') iinančni pruVuri Pi^zutta; tJvaugeliaa a. 2, aa.t^nefe do 15. marca t I.! Kdor terja ne stori adi >a n jpatjno ipriiavi. se bo( h>A)ko kaznoval z arfobo do	in zraven tesa !
bo inorul povrnšH državni biagcini vsa n*upravi-| čeJia i-zipiačHa.
Daaes se bo vršil Vd'ki S<H£ob4d Ples v rrža-iskenT Narodnem domu. Vstopnice sc v predpro' datfi od 10 do pofcine Ja *večer eno aro pred
kuni plesa, \sfr-p dovoljen preti vz4»lu *n proti legitimaciji katerega si bodi narodnega društva. Od po v a bljencev_ uvedeni gostje dobrodošli! Seia vaditeljskega zbora Tržaške sokolske župe
se bo vršila v nedelja 8. t. m., ob 10 dopoldne v društvenih (prostorih.
Telovadno društvo vSokol« pri Sv. Jakobu vabi
vse ciane i:i "prijatelje društ\ a na sestanek, ki se bo vrsii v nedeljo H. t. m.. <vb A	v dvorani
*De8. kons. društva— Odbor.
Mestna zastavljalnica. V solvoio bodo šli na dražbo razni ne drage ceni predmeti serije 144, k>. so bili sprejeti v maju
A\ tonomni oddelek za uvez in izvoz se pre>e3i z 9. t. m. v ttove prostore v bivšem italijanskem konzulatu, ttiica Torre Bianca št. 2%.
Slovensko gledališče. V nedeljo, 8. t. m., sta dve predstavi. Popoldne točno ob 15 se ponovi zadnjič v sezoni Mo-liercva 'komedija v .petih dejanjih »Skopuh«. V glavni ulegi skr«puaia Marpagcna nastopi g. Mikokč. Zvečer točno ob 2» se uprizori prvi-č v letošnji sezoni Cankarjeva petdejanska drama »Hlapci«. Lanjsko leto so se igrali ^Hlapci« samo dvakrat in si je naše občinstvo zaželelo videti še večkrat to krasno delo našega n .'boljšega literata. Glavni ukiici v rokah g. Kralja in g. Šimenca. Vstopnice ia obe predstavi so v pred predaji pri gledališki blagajni v veži Narodnega doma.
Aretacija radi tatvine. Pred osmimi dnevi se jej izvršila precei bogata ta&vina na škodo garaže j i-Italia", ko so neznani tat-je ukradli en avtomobil poln blaga (tkanin) v vrednosti od 35.000 I iT. Kakor se čitateiii gotovo še spominjajo, se jej našel drugi dan avtomobil v ulici Manzoni, seveda] prazen. Blago se je ipozneje našlo v prostoriji j bivše gostilne al Monte beMo — R"'X>i. na način, o katerem sc gotovo ni samaJo ni zločincem.] Na avtomobilu, ki sc re inašol prazen, je bii kos lesu od vrat; in ta sied je ipe'iaia. seveda po ovinkih v omenjeno gostiin<>. V zvezi s to tatvino je bil včeraj aretiran ne>ki Scrvolo Viliatore, (ki je b3 inehani-k pri gospodarju onih prostorov, .Ker se je našlo blrgo. Vilattori .pa ni bil sam, anipak samočetrti, a ir.ed njegovimi drugovi se pciebno o Škuje njegov svak Atiredo Chnadori, bivši avtomobilski narednik. Ta poslednji ima namreč na vesti še druge grehe: NašH so namr^i; za 20.(M»0 lir raznega blaga (potreb za a\larncbile, 11 sodčkov benzine, ;puške itd.) o katerem bo moral povedati, odkod da mu je prišlo.
Tepež med otroci, ki prodajajo cigarete, se iej bil vnel včeraj na trgu Barriera. Na te »tobakar-j narje . smo bUi opozorili oblasti na tem «estu.| ako se ne motkno. Dogodek ne bi zaslužM niii daj ga zabeležkno. da se bi! radi te * vedske« ranjen | (in to težko) neki Andrej Murkel, 41 let star, po; paklicu kormsijonar. Ko je prišel na omen.eni trg j in videl pretep, je spodil paglavce str;«! in pni: tem- je enemu od poba Uno v prislonil zaušnico j in šel dalje, ne meneč se sza malarijo. To J a tisti! p :oalji, ki je debil zaupnico, če priT^ace! za n im rn rm; zabodel z viso močio nož v hrbet. MurkeL k» je bil takoj ves krvav, je tetkei ua rešvlno postajo, kjer so mu izkazali prvo pomoč. .Rana je bila rešita, k.iitj od tam so ga prepeliali v bolnišnico, i kjer pa ni'hrte'- ostati in je rajši bil spravljen do-1 mov, ulica O.itieri 44. O a>^>aMnu. k« na ie ranil tli ne ter u ne sle du.
Draginja daie dobre misli in človek postaja najdi iv. ko se nahaja v te;kih razmerah. Tako sl* je godilo l".n;iliju Sclunilmi, lislu-žbencu v javnem skk.Jlsču. Videl je, kasko rja je že več let v prosti luki pri Sv. Andre'u cel k tip tračnic iti ni j mogel raninrti /;»';aj. jih pustijo, da grejo po clu. j Kaj bi uc bilo bolje. Če bi imel kdo od njih 8\^l-:o| korkr. n. pr. or. -am. Vičsel sc mu 'je dt,:c.la m jo je tudi izvršil. Vzel je namreč 47 -takih tračnic in j'lh ie prodal trgovcu Hulzenkaminerju za 21.0O0 lir. Ta -pa jih 'e prodal ladjedckiici pri Sv. .Marku, kjer so jih objesti tudi našle*, a ne vseh, kajti &ede;iT so jih bili /e pora! M. Sclrinina pa soj spravili \ hlad, d;; ga ne bo toliko pekla vest.
Lopc\i na železaicL Na progi Červ'inj: a-Trst s^i je po.re.-ilo neznan:m tatovom Spravui se na v šok j itiiiJ \ -žnjo. Ocpcčatili so neki vagon ki i:':r:.dMj i/, nje v. a eno balo tkanine in en zabo-j črcvlcv. Na progi Gorica-Trst je izginilo na isti nač a »ie-klenic vina.
Lepa (iriua je neki Giusepip-: Pin iz u 'ce Bat tisti št. N. IUl je st. len gost v t ist ini An 051'ja Ale-% u Ud Cao.ča, kamor ie zahajal načveč radi Ecstifaičarjeve bM*. tati je tqg| tbi-^e na-; mene. N. .e.^a dne je pr-.'el \ ur.k .-:i.i po. oreč-. aSca, in od te<laj je »imponira!*. Znal se je tc-ko I \ e ičc pr :mp.iti. da je pi sial. k-kor se pravi, hišen. To pa mu ne-slo, ker je je! in pil zastonj, kcl:k;>r j je i;:;tel. Oo^iilničiirjuva hče.ka n»u je nekega le-1 Bega dre z?upala tn-.Ji svoj prsra.n. Dala rnu ga je. j ker se "e Pin .po-nu.Hl. da ga ponese »k -zlatar;u, k« mu bo d-.l nov kamen. A'i dotiči.i -zi-:tar ^>e e inie-n. \ al mestna zastavlj:."-.:ca. ki mu ie na<l r.zala ha prstan 50 lir. Prepredeni ptiček je bil aretiran.
Huda bal.-!?.-a. Aiiforr Catenas, star 50 let. sta-nuji'č ► u j. Monte 14. g,- kaj r>d Ipije. Tučt včeraj je pogledal nekoliko preglobeko v kozarec in (pri-j šel precej na .'ei:::! di ma?v. kjer ga je čakala so- J orr ^a. ki ga ie takoj rn zdravi-ki. z vsemi sladkost-! ni svf-i4,*ga jezika. Možakar pa se ni da! ugnati j in ri ie .prav kre; ko odgovarjal, 'kar je ženo tr.!;oj razburilo, da je plrnila pokonci in -ga pobožala t .tko milo p<» de,- eni očesa, da so morali pc-k--! to ti -zdravnika rešilne postaje, ki sa je dal od-j peijari v bolnišnico.__._
r
Lm- >C< bBfJtl
Predavanja v Ajdovščini. Aj.dovs.kj -Sokol« je j uvrstil med svoje prosvetno delo .tudi predavanja. I N. .-d. pno predavanje ;.Po..,';v;a iz -jetike; sc boi vršHo \ soboto, 7. t. ;n„ ®večer V sokolski dvor::-! 'ii. Predaval bo ciaš domačin, dr. Drnilo Lokar. S'.. ,":-a bt Jo po im< inosti re ko (predavanja v-s.ko >:<» zvečer, kar spa je seveda c-vvis.no od pj-i vernega obiska.
> te r, '.-.?. mo nekoliko zamašiti vrzel, ki je čim-'. :-ja :■ i; zi,...!a v na.^em črn.•■:venenn delovanju.i i«. J;.; smo go :!i sokolsko te!ov£,ibo in drama-1 .'•k.1 ki sicer !.udi pouk, toda b«;l-i -slučajen in pr-o-.. uat en. ker je njen gla\-ni namen zabava Ln izobraževanje čustva. Pravi in čisti pouk pa nam :r :e tntč'o de znan^tvo. V dobi. ko cpjžamo m v > občutimo vse neštete posledice svetovne v -te v Jrav-'vetieni. gospo:'arske-m in nravnem -	no predavanja ue >recenl ive vrednosti,
rtre.rkenje i«> pravi umski izobrazbi ie v našem ljudstvu veliko, in podati mu jo more le intc&gent s'.rvI:ovn;:--k s tem. da mu razloži vzrc-ke m med-zvezo današtisli često tako čudnih pojavov. Ker so se L ^rcme-nHi takorekoč vs! pegori na^esa življenj::«, na drugi -strani ,T>a naš Človek iikorai nšna drugega izobraževalnega sredstva ko j svoj časopis, su ipc-tala poljudna predavanja res j "rsva /iva potreba.
Nadejamo se. da bo r^Še občai>tvo eiiansivedil j pouk isto tek o cenilo m vzljubilo kakor dramatične i predstave. Predavanje dr. Lckarja je zasnovano zelo zanimivo in škoda bi Irilo za vsaik kotiček dvorane, ki bi ost. 1 v s.boto zvečer iprazen. A'-! dovci in Stii:ci u.ij» <se udeležujejo oredavanj ik»!-j 11. -tevi'no. č.-stno pa naj bedo zastopani tudi bližnji kraji kakor lokavec. Svetji- Križ in L siie. j Iz Mavhinj. Vojna, ki ie st»> in stoti-očem vzela \ ži\ljenfe. je odstopila ta pe.se! svoji zvesti hčerki,: b- leznl, ki Že razsaja med človeštvom v novih oblikah in pod novimi imeni. Loteva se nas strab, •ko gledamo, kako vene mladost. Pri na^ sta pc-d-
to-^.j __ skoraj gotovo vsied španske — kar dve
hčerki spoštovane družine Pernarčičcve: 28. ja-nn rja je umrla 17!cma Kma, 20. tammr'a pa 21-ktna Gizeia. Ker ste bili krepostni mladenki no. •ponos in vesele »taršem, je pač umevno, kako težko i;m >e preboleti ta udarec. O pri! i:o!-jenr?sa teh vzornih deklet med domačini ^o pričala rosna cčesz pojcrebcev, ki so ju opremili k večnemu po-čitku. Lahka jima gc-nita. Starcem, posebno .potrti materi, izrekamo o prerani izgubi vrlih hčerk iskreno so>aJje. — <Jb tei priliki naj omenimo, da fe v zabv?ib. objavij«ii v iraš-em bistu jred <par dnevi, pomotoma Postal kraj m datum. Z cbin v o1
te-ju	ie	»f^t fi 'iiii •j^rt/srJa*«'«--
DAROVI.
-- 1-j.pčarji za moško CM!P: Jasip štupiča rj j Stokovi žgartjami L IO'—. g. PtemeS iz Cerknega; L 5'—, g. Doljak iz Logatca L 50—. g. Jože Raj--hui&n iz Kobarida L 1(»'—. g. Anton Lazar iz i^e-giiiia L 5'—; ^ctitfaj L 80*—. Denar brani uprava.
USTNICA 1REDN1ŠT VA.
Gorica: Osebna ve*t= mej ?dopisi-- v torkovi ŠrevUkl -Mdlnorti. , 3. t. m., m bila v nrka-kšiu z.vezi f, dc^L^cm, objavljenim ta«ko} pod njo. Ta dopšs. ki je b*l zaplenje o je bil iz Postojne in je govoril o sokolskih stvareh. _
Dragotina Cepon Vinko Volk .
danes poročena. Barka-Suhorje, 7. februarja 1920.
Poslano*)
I2J flVJI.
j Globoko obžak^em dogodek, ki se I je pripetil v noči 1. januarja t. L v | javnem lokalu v Klancu, in kakGr je znano vsem občinarjem, nisem imel nobenega namena žaliti rahločutnost g. URiZiO GERMANA kot aproviza-cijskega delegata, kajti bil sem vinjen.
Prosim g. URIZIA, da mi oprosti in rad mu priznavam vse zasluge, ki si jih je pridobil z aprovizacijo v korist občine.
KLANEC, 6. februarja 1920.
BerneliČ Anton Ocizia št. 15.
M ni Pite e|a v Mi!
j
Zadružni čiani so vabljeni j
na
lilBlfili hulili iMu&9 |
ki se bo vršil jutri, v nedeljo,: 8. februarja 192.0, ob 10 pred-; poldne v zadružnih prostorih
v ulici Antonio Caccia štev.
-
11, I. nadstropje. __"	ODBOR.
*) Za Članke pod tem raslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
| ŽiVNCSTENSKA BANKA!
PODRUŽNICA v TRSTU
\ Ma l'm vM s!. Mir LcSsa vMi I
i Delniške ^la\nlca in rezervni raJtiaJ K Ć. Si.	I
j Izvr^-je m Mucu in BS^uba traa^ht§i I
tfrccSr.a tra ocž	in	j
/3 vi m	ur"* r5 ££% S? 1
išCt se \ajeiKv za trgovino jestvui. Naslov pove; ins. vvdd. fjki:no8Stk	j
ZA manifaltliirno trgovino ;n deželi sc sprejaiie gospodična, v.cpo'noma 5p» >€bna v tei -stroki, j istota-m uicnki- po^te»ih siarsev. Ponudbe ara i ins. ctdd. r-jinosri	T. 10.«_210'
PRODA <e H. brao. I"-. S. E-tnacr-ra -t. 12. I. (211
P1 ANINO, t idi potreben j;cprave. kupim v vsa-•kem kra'u. Ponudbe z .navedbo tovarne, znamke in cene nn naslov Kari Caser, Trs«t, iri. Sob-1 t i rio 25. Hl.___212 \
KOSILO m večerjo bi dala delaven po fzmerni cen k Ocinačd kuhinja. nI.	-;t- 23, H. dt-no. |
NA PRODAJ je hiša* \ nV.J Giiinastic.: (Farneto) I 13. P.ventnaJiHi bi se zamenjali 2 driigi lii>i v Ju-j <go>lavij». Naslov pove ins. odd. iidinesti. 214 j
SREBRN DENAR kopujeni po najvišjih cenah v ; vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh. Garibaldijev trg št 3 (prej Barriera.) 3.^1 I
VISOKOSOLEC / odliko. Neie slovenskega, nem-' škegi. laKianskcđa ter deloma francoskega jezika /eli p^ueevati. Ponudbe na ins. odd. tkii-j nosti pod št. 114.
SREBRN DENAR kupnjeni i>o iiajvišjUi cenah v vsa.ki nriiožini. Veikavrh, urar v Sežani. 151
KROJACNICA Avgust Siiiiar u!. S. Francesco d'Asisi 4iev. 34, lil. je ediaa dobroznana kro- ; jačnica v Trstu.	3367
MALO rabljena vpeo, Jobra tudi .za -ludiuflie. se! proda. Ul. Torre bianca 5t. 39f L levo. 2W ■
VELIK DOHOD velikih in snajhnlb žeieznih src-j d (biikov pri tvrditi A. de Masi & Sierza, ulica | Torre bianea st. 32.	156!
IZGUBIL sc je „>red enim mesecem v Trstu ali okolici zaviiek z raznimi Jokttmenll in izoriče-vaii. P<->ieiU it j-ji t vi.} naj sc /^ia-i pri ins. o-: d. fcjd'JK*>ti.	205
JABOLKA, ka.idd, ®aradii?«ike pr.e vrste kupujem mastne i«i veUie itinožMič. Kuret. Setieion-taaie št I.	2011
KL'PUJEM VREČE, iti. SjUi.trio 6t 19. Bufcnič.!
2021
POZOR! PLumMIi ita »r<J>rne kr<»e. »oidinacje in 'zlato iw>višje -<ae, Unti vev "Jfcot drugi trgovci Albert P^vk, ur^r. al. HjLUWOi 17, vr. 2. vritL
171
ORKESTRON	prve vr*te za plesne
dvorane uH costtbe se proda. Ul. ddl'fstria št 72, gostilna -»Aa'Alhac.	20«
MAKS KRIZE, ključavničar v Postojni, izie-Inje in ir»a na prodaj železne štedilnike in šte-dšbiike za sezidajije.	3357
KUPUJEM vreče in cunje. B^bie. >Vclin gr and e ši. 20.	158
SREBRN DENAR kupujem po cenah. JcstkoT jih nihče ne plaća. Ul. Poadares št. 6, I. nadstr_159
DEKLE z dežele, od 12 do ln let stara, se spremne takoj v slif/bo pri dobri družfri. Ul. Scorzerla ž te v. 8.
Silu JMf ? Kepi
priredi
o nsgfiUo, 15, feferuorla cii 10
b prostorni Ul 12cž:t
|| yj ^ r? 2 j
s petles, \m in Mm.
h^dim m^ H m li Ln i il h i J prej dr. BODO
ZDbozSraanlK dr. L cmm
— in
Trs!, (rs CoISanI žtei 11, iS. fisfelr.
sprejemata od 9-i2 iti od 15-1)
Udiranje zob brez bolečin, zobovji, zlati mostovi brez neba, liianje zob in zlate k, one.
Vsa dela se izvršujejo o moderni tehniki
U Št. Petru m E;o
p S3
t?- O r^- ??* r C• Tv> ^
z gospo.lar.-kiiii po_iop|e;n. Hiša je na r.aj-promet ejšeni kraju in ima gos iiniško koncesij, prostore za trgovino in mostno tehtnico. Za hjšoje sadonosr i ', za h'evom pa veli: travr.ik. Ponudb« je naslov ja i na naslov:
Fcr2!a::nfl Šiča1, trnovccvaPcln
Proda so
vy®	f?) a o ^
nrafoiSM It^^Hpini
fc 3 ( 1 ^ S 81 --i M Bii i * . . ! ■ ■, A '• .i 11
IlIM^iSiiM čMd^tmi t#
(Sielahoi), gradič z S gospodsrskiiai poslopji, 85 oralov razne kulture (siad teu^i 30 oralov gozda), iutidas iaslniclus (živlsa, stroji, orodje, i živež, krma, pijača. — Posesivo se aak^ja na desnem bregu Mure, izven demarkacij-ke črte pri Apačah, torej ostane v Jugoslaviji. Železna postaja Gornja Radgona. — Vprašanja glede pojasnil je nasloviti na grad Stcin-hof peš U Radgona (Štajersko.)
r Seidei & N3umanr» in L^aaa ,Shiger4 Gast & Gasser
Tud^u ustanovljen !. >173 n^j'.a zalo** mk potiebian. m;	'jn
I	ileU.n cj za vukj I^iikUiLij Ovi^tlK.t
I	popnviianj«.	Tihi ul Cusiipauile 1M
SAMO F. PSRTOT, urar, tri. S. Fraacesco 15. II kupuje srebro in zlato po jmjviSHh cer»li. 41
„SpoSnjs immm fior. dom"
Trst, trg Oberdan štev. 2.
^ Danes, sobota, se bo vršil
Med plesom je šaljiva pošta, šaljivi prizori pri „četvorki-, ter „valček" v temi. — Začetek ob 20 30.
Jutri, nedelja, plesna zabava. — Začetek ob 19.	VODITELJ.
Sirii neizmerne žalo ti naznjaitn vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša iskreno ljubljena ststra
upek. u^fsljka
po kratki in mučni b lezni v četrtek, 5. t m. za vedno zapustila. NARiN, d. februarja 1920.
Žalujoči sestri 8?3nk3 in Franoiha.
Kupujem icldziiliia iii asuiae
ter pisčam : staro železo po IS iir . ... za 100 kg
kot ovin » „ 300 ......^ 100 M
medenino „ 100 ....... 1<X) „
svinec	w 100 ......* 100 „
T: st —~ ulica deirCimo 4, CERNECA.
KO 2 %M rl m K 3 ^ 11
v Trste, Sa. e.l ii, SS
kupuje
lisice, Mm In
po najvišjih cen.ih. Sproži, fearva s /s rz ^a. Lija vja»
ZOBOZDRAVNIK
mr i c1 fS■ '?
ii Li *u dršii -i-ka d & H 3 Corso 21, nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in o J 3-6 pop.
EF8ti&$ia8 IzSnafe zol $&K\m)l is riil
q mm 7]Hte?n!r;M7 mitu
\Sa l disV| Aitcsiia-tesii mki ulb:m Ttsli feBJ	15
SCgjptfJes?)	kr.^ne
gc^inarla goo mlviliV* esnafa.
mđm mik
z In brez čel usti, zl.itc kioie in tudi obrabiti
tBf i (t ui«ci;!i">Ji z ' .kjđCiij
V i L J & M i-Jj	t<~ i
livSi', ul at>. okt ibr.t C.ii.cr	..
Ordiiiira od 9 preJp. uo o ^vc^-^r.
-	MT
v »*
H ;. 5	■ S i J L J U - , ^ , J
taiipc	3 J u/i ki j J
nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vla~ivc9 in odeje za ken e.
^OćkVdii Ud 11 Ž, liii uBia Gijralo GiLttfi S
r s? mn n H r ^ ^
ti _ L šef li a«^ Attjt A	lu^iil
Del:i. gliy. K 3-.J, >)J.0X), Rssir/a K i. »J jO (iMlnl>: T«r
fi^irn ti mvii 5 - Ifii81:i!n
Podružnic: Dubrovnik. Dunaj, v »t >r, f Ju 3
ljaaa, Metković, )p*tiji S;> it. Siiie.ii t. ekspozuaca: kranj.
Oaav:ja vse v b ,ać.ic» strj;j spilija:3 p »ila
SprejS
na hranilne knjižice pf jli i/*Jj Jot ii n V»ri sti:n v oan ogtri»-pt >.iiem p;oti -i« j 1-t ii u o bresti u. '.a otip-ved navezi.ie. zaesie sprejema po naju^cdjiejS li pojojl i, i« i.aijo ponuditi od slučaja da slučaja.
Eaje? n^s.n /nulii ;niiii (iiiii hniiliil
Blagajna potuje od 9JR)—iii.ii> in 14. KJ—10
Eie3£n?na in trpežna ©Suvate	—-"""Ti^
1 se ds-ba samo pri	"^J^I^P^
dobroin
_______* *	Prcjroia.a io^i pjp^st