55._v Llnhllanl. t sredo, dne 9. marca nio._LetP XXXVIII itsrs^ v ^fe m v mm m w —«■«*— )0l leta » HB^^^B ^^^^^B ^^^^■BB Enoatolpna petltvrsta IH HV^^H ^B ^B ^B^^B ■■I^B za ......po t in meseo » .>2 20 ^^K ^ m ^M ^ ^BM ^ Br^ za 13 » Jomfiijo celoletno » ^^^ BB ^B ^B ^B ^B ______ ^B za trikrat ...» 10 » istalo lBoaemstro . ^B ^B BB ^B^^H ■■ » ko trikrat Vupravništvn: s ■ ■ ■ II M R^B M M ielo leto naprej K 22-40 ^^B ^H m HI ■■ ■■ ■■ BB vinarjev. večkratnem loMeta » 11-20 ^ ^B Hj ^B Bfl objavljenjn primeren jjJBi mL^ H H m A TO A == Izhaja: — H^F JHHi W |H|Wi A H HH W vsak isv.emšl nedelje in ^^^^^ ^^^^^ - ^^^^^^^ praznike, ob 5. nri popoldne. mr Uredništvo )e v Kopitarjevih olioah štev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pianu se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiena štev. 74. = Političen list za slovenski narod ■ Upravnlštvo Je v Kopitarjevih olioah štev. a. -mm — Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaoije. = 1 Uoravnlškeaa teleiena štev. 188. ■ Današnja številka obsega 6 stran!. Državni zbor. D u n a j, 8. sušca 1910. Dr. Korošec proti vinskemu davku. Kot prvi govornik v razpravi o davčnih predlogih je nastopil član »Slovenskega kluba« dr. Korošec. Največ se je bavil z načrtom o vinskem davku. Omenil je, da je načrt tudi v tehničnem oziru izdelan površno in stvarno tako brezmiselno, da se koj vidi, da mož, ki je napravil načrt, nima pravega pojma o vinogradništvu in vinski trgovini. Sedanji vinski davek se opira na najvišji dvorni dekret iz leta 1829. in je gotovo v marsikaterem oziru zastarel in potreben izpremembe. vendar ne v tem smislu, da se davek posploši in se vpelje v kontrolnih organih neznosna sekatura za vinogradniško prebivalstvo. Sedanje stanje vinogradništva v Avstriji potrebuje od vlade podpore, ne pa smrtnih udarcev. Komaj 20% vse okužene vinogradniške zemlje je obnovljene. Pridelek zadnjih let je bil ogromen, toda prodaja in izvoz vina sta zaostala, največ vsled pre-male brige vlade za povzdigo kletarstva in vinske trgovine. Naši vinogradniki bodo morali posekati trte, ako se vpelje nameravani davek, in potem vlada ne bo imela ne davkov, ne ljudi. »Slovenski klub« bo vse storil, da ta načrt o novem davku ne postane zakon, in bo seveda solidarno glasoval proti temu načrtu. Govorniku, ki je v kratkih, pa jedrnatih besedah označil stališče »Slovenskega kluba«, so živahno pritrjevali tudi mnogi poslanci iz drugih strank in mu koncem govora čestitali. Nemški agrarec dr. D a m m je na-glašal, da se razmerje med direktnimi in indirektnimi davki ne sme predru-gačiti na škodo delavskih stanov. Pritegniti se morajo bogatejši sloji prebivalstva. V tem oziru govornik soglaša z vlado, ki hoče zvišati, oziroma raztegniti osebno dohodarino in davek od dividend. Manj srečen pa je vladni načrt glede davka od dedščin, ako posestvo preide od očeta neposredno na sina. Ta določba je prekruta, ker ruši družinsko življenje in nasprotuje družabnemu redu. Socialni demokrat dr. R e n n e r pa govori morda proti boljšemu svojemu prepričanju, ko zahteva, naj se sploh odpravijo skoraj vsi indirektni davki, torej vsa užitnina itd. S čim pa LISTEK. Iz dnevnika malega ptredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) 18, Jurček si napravi zmaja in ga izpusti. Rozika Princ bo povabila večjo družbo na večerjo; Rozika je že čisto velika deklica, kajti pri večerji se bo praznoval že njen deseti rojstveni dan. Pravila mi jc, da se bodo izvrstno zabavali; igrali bodo na glasovir in plesali; tudi jedila bodo najboljša, samo ona ne ve, če me sme povabiti, ker sem preveč poreden. Mama ji je rekla, da naj me raje izpusti. Pojasnil sem ji, kako silno se moti, če misli, da sem še lak navihanec kot prej in svetoval sem ji, da vpraša mojo mamo, ki ji bo povedala, kako priden in vzgleden deček da sem v zadnjem času. Zagrozil sem ji, če bo tako neolikana in me ne povabi da jo tudi jaz ne povabim, ko na svojega godu dan priredim zabavo, kar mi je mama že obljubila, če bom priden. Ustrašila se je torej in me povabila za jutranji večer. Doma so rekli, da smem iti. naj država, dežele in tudi mnoge občine pokrivajo vedno večje potrebščine, katerih so deležni tudi delavci? Priznamo, da so se vsa živila jako podražila. Draginjo pa čutita tudi kmet in obrtnik. Ako pa tema naloži država še večje davčno breme, potem zruši in zdrobi najmočnejši svoj steber. Dr. Rennerju je jako spretno odgovarjal dr. R e d 1 i c h, sklicevaje se na druge kulturne države, ki znaten del svojih potrebščin pokrivajo z indirektnimi davki. Jako obširno se je dr. Redlich bavil z državno upravo, ki je silno draga, pa jako slaba. Posebno je grajal upravo državnih železnic. Pri osrednjem vodstvu so uradi prenapolnjeni, drug je drugemu na poti. Tak centralizem je nezdrav in slabi državo. Zato pozdravlja misel, naj se zopet izvoli posebna komisija, ki naj izdela načrt za reorganizacijo državne uprave sploh. Avstrija ni še izčrpala svojih davčnih moči. Toda bremena se morajo primernejše in pravičnejše razdeliti ter preustrojiti vsi državni uradi in nij-hovo poslovanje. Seja je trajala do 5. ure. Ob 6. uri se je zbral proračunski odsek, ki je razdelil referate. Poslanec Gostinčar. Poslanec Gostinčar je vložil na ministra deželne brambe sledečo resolucijo: Po poročilih usnjarskih mojstrov je dala vis. e. kr. vojaška uprava čevljarjem, oziroma čevljarskim zadrugam, ki so dobila naročila za c. kr. armado, ukaz, da morajo za ta dela naročati usnje le pri gotovih velikih tovarnah. Taki pogoji pa škodujejo zelo občutno domači mali strojarski obrti, ker čevljarji naročajo pri velikih tovarnah potem tudi za privatna dela usnje, zato vprašajo podpisani: Ali jo ekscelenci znano tozadevno postopanje c. kr. vojne uprave pri naročanju čevljarskih del za vojsko? Ali je Nj. eks-celenca v interesu malih usnjarskih mojstrov pri volji ukreniti vse potrebno, da se tako postopanje odpravi. S to interpelacijo je gotovo ustreženo usnjarjem in čevljarjem. V isti seji je vložil Gostinčar tudi na trgovskega ministra sledečo vprašanje: Konečna uredba vprašanja poštarjev in poštnih selov čaka že zelo dolgo rešitve. V zavesti, da je hitra rešitev te zadeve nujna, vpraša podpisani: Ali je Nj. ekscelenca gospod trgovinski minister voljan izvršiti regulacijo vprašanja poštarjev in poštnih selov ? Sedaj hodim doma v mestno šolo; upam, da se bom kmalu popolnoma privadil branju in pisanju, kajti učitelj trdi, da po prebrisanosti postanem še lahko predsednik združenih držav, samo pazljivosti mi manjka. Kdor je hoclil v šolo, dobro ve, kako težko je ostati pazljiv in zasledovati pouk. Po zimi sicer ni muh, vendar je pa dela čez glavo, če hoče kdo metati papirnate krofjljice, ali opazovati, kaj delajo drugi učenci, ali pa celo na tablico narisati učitelja z dolgim in debelim nosom, potem hitro pokazati sliko po šoli in nato izbrisati. Pi-ijetno jc tudi pod klopjo jesti jabolko, ker je to prepovedano, ali pa napraviti učitelja nervoznega s pisalom, ki tako grdo škrijlje po tablici. Učenje mi vzame skoro ves prosti čas, vonclar sem pa precej bolj zadovoljen kot v pustem zavodu. Elza pravi, da jo doma prijetno, kakor v nebesih, kadar sem v šoli in vprašal sem jo, če potem tudi angeli hodijo samo takrat k nam, ker jaz nikoli nobenega ne vidim. Prosil sem jo, da bi mi naredila papirnatega zmaja, a odslovila me je, češ, da pred poroko sploh nima časa, da bi se vkvarjala z menoj. Vsi dečki imajo sedaj zmaje, ker je pravi Čas za to igro; preneumno je, da bi jaz samo gledal, kako jih iz- Balkanska zveza. o kateri se že toliko časa govori, postane menda le v kratkem izvršeno dejstvo. Romanje balkanskih knezov v Peterburg je res sumljivo in oni nemški politični krogi, ki se boje, da se je Izvolskemu sedaj končno posrečilo maščevanje za poraz ob aneksiji Bosne in Hercegovine, imajo najbržo prav. Nedvomno je namreč, da pomenja balkanska zveza pod protektoratom Rusije prav občuten udarec ugledu in moči Avstro-Ogrske in Nemčije na Balkanu, zlasti pa v Turčiji. To pa tudi tedaj, ako se Turčija ne pridruži zvezi, kajti znane srbske in bolgarske zahteve glede Sandžaka Novopazarskega in Makedonije bodo vedno visele nad Turčijo kot Damoklejev meč; na vseh straneh obkoljena ocl nasprotnikov, so ne bo mogla nikamor ganiti in bo morala plesati, kakor ji bo godla Rusija in balkanska zveza. Iz tega se da sklepati, da je Avstrija, oziroma Aehrenthal le preveč napenjal strune ob zadnjih pogajanjih z Rusijo za status quo na Balkanu; ali pa je morda vso prijateljsko akcijo uprizoril Izvolski sam s tem namenom, da bi naši diplomaciji natresel peska v oči, da bi ne videla resnosti njegovih priprav na Balkanu. Na vsak način je osebno nasprotstvo med Aehrenthalom in Izvolskim velika ovira sporazumu obeh držav in z ozirom na naše koristi, ki teže na Balkan, je Avstrija pri tem vsekako občutnejše prizadeta, nego Rusija. Ljubljanski občinski svet. Včeraj ob 5. uri popoldne se je vršila javna seja ljubljanskega občinskega sveta. Sejo je otvoril in vodil župan Hribar. Predsedstvena naznanila. Iz njegovega nagovora posnemamo sledeče: V zadnji seji sem omenil, da se je našel med Slovenci človek, ki je vrgel bakljo v slovensko javnost proti narodni obrambi. Ko sem takrat predlagal, naj občinski svet primerno odgovori na članek »Cirilmetodarija« v nekem slovenskem listu, sem izrekel mnenje, da se bodo Slovenci začeli še tesneje oklepati Ciril Metodove družbe. In kakor bi se izpolnilo, rekel bi, moje prorokovanje! 28. pr. m. je umrl Karol Kotnik, kateremu je gotovo na um prišel oni članek, in ki je zapustil družbi pol milijona kron. (Svetniki vstanejo v znak sožalja.) — Nato župan predlaga, puščajo in skakal za njimi. Sklenil sem, da bom šel k mizarju, ki mi bo prodal dve palici in potem si sam pomagam iz zadrego; vsaj ga lahko nemoteno clelam v svoji sobi; vzel bom papanov gumi, mamine škarje, par časopisov in klopčič vrvice. Naredil si ga bom, še preden grem zjutraj v šolo. Seclajle bi moral iti k Rozi na večerjo, pa ne bo kruha iz te moke. Sedim namreč samoten v svoji sobi in vrata so od zunaj zaklenjena. Gotovo se bodo izborno zabavali in dobro počutili pri izvrstni večerji — jaz pa ne dobim ničesar. Zadnje, kar sem jedel, je bila malica, ki sem jo dobil ob 11. uri dopoldne. Prazen sem v svoji notranjščini, kakor trobenta. Pa kaj se brigajo brezsrčni stariši za to, če trpim? Nje nihče ne zapira in nobeden jim ne reče, da morajo iti.brez večerje spat; nikdo jih ne klofuta, ali jim ukazuje, da morajo sedeti mirno na. stolu in držati jezik za zobmi. Tudi se jim ni potreba ravno takrat učiti slovnice ali računstva, kadar hočejo iti na izprehod. Seveda — veliki so in zato ne poznajo čutov in nagnenj svojega malega Jurčka. Naredil sem si danes zjutraj krasnega zmaja, kakor sem že sinoči sklenil. Zgodaj sem bil na nogah in v no-govicah sem se splazil v pritličje, da si da se izpremeni ime Pristavska ulica poleg I. deške ljudske šole, kjer se bo tudi zidala dekliška šola, v Karol Kot-nikovo ulico, kar se je soglasno sprejelo. — Poroča, da je dr. Švigelj pozneje med svetniki nabral še 305 K za Ciril Metodovo družbo, tako da znaša skupni dar občinskih svetnikov 615 K. Prebere se dopis Ciril Metodove družbe, v kateri se družba zahvaljuje mestni občini za darovanih 500 kron. in dar občinskih svetnikov. Nato se prebere in odobri zapisnik zadnje seje. Dopolnilne volitve v občinski svet. — Nova inženirska služba pri mestnem stavbnem uradu. Dr. Švigelj poroča v imenu personalnega in pravnega odseka, o dopolnilnih volitvah v občinski svet. Iz občinskega sveta izstopijo letos: v III. razredu Jos. Kozak, Fr. Mally; v II. razredu Ivan Hribar, dr. Majaron, dr. Tavčar, Iv. Sajovic; v I. razredu pos. Lenče, Ilija Predovič, dr. Trillcr in Ubald pl. Trnkoczy. Med letom je izstopil iz občinskega sveta Franc Bergant. Voliti je 11 svetovalcev za triletno dobo. Volitve se bodo vršile 18. aprila od 8. do 2. popoldne v III. razredu, 20. aprila od 8. do 2. popoldne v II. razredu in 22. aprila od 8. do 12. opoldne v I. razredu. — Mogoče ožje volitve se vrše en dan pozneje po vsakih volitvah. Od danes naprej so volivni imeniki na vpogled ob* činstvu skozi 14 dni v mestni posvetovalnici. Za predsednike volivnim komisijam se določijo: v III. razredu dr. Novak in dr. Švigelj, v II. razredu Milohnoja in Mayer, v I. razredu dr. Oražen. Glede na županov dopis o ustanov vitvi nove. inženirske službe pri mestnem stavbnem uradu se sklene, da se razpiše pri stavbnem uradu mesto asistenta s prejemki 11. činovnega raz« reda, eventuelno mesto stavbnega pristava v 10. činovnem razredu. Poročilo finančnega odseka. Na predlog poročevalca Mallyja se odkloni ponudba stavbenika Simona Treo za nakup stavbišča na parcelova-nem mestnem travniku parcela št. 99/1 kat. občine Kapucinsko predmestje ob cesti na Rožnik, ker je ponudba prenizka. — Pri določitvi prodajnih cen teh stavbišč se sklene s prav malo večino, da se prodajajo stavbišča spredaj kvadratni meter po 15 K, zadaj po 10 K, proti svetniku Lenčetu, ki je prelagal ceno 10 K, oziroma 8 K. O nakupu zemljišča v ozadju nove c. kr. državne obrtne šole v svrho ohra- poiščem, kar rabim; bal sem so, da bi koga ne zbudil. Včeraj nisem šel k mizarju, ker sem opazil papanov dežnik in videl, da tam lahko dobim potrebne palice; splazil sem se torej v predsobo, odlomil od dežnika potrebne palice in odrezal tudi svilo, da napravim zmaju rep. Najprej sem naredil dolg, dolg rep. Potem sem narezal papir, ga napel na palice in pred zajutrekom je bil zmaj že gotov; skril sem ga pod posteljo, dokler ne grom v šolo. To prepoldne sem prišel prav pozno v šolo — pravzaprav sem prispel do učne sobe šele pozno popoldne, ko je pouk že minil in učitelj odšel domov. Cel ljubi dan sem se moral z zmajem ukvarjati. Vrvica, na katerem sem imel privezanega, je bila zelo dolga in radi tega sem porabil mnogo časa, predno sem celo odvil in zopet navil. Učitelj je prišel domov vprašat, če je mali Jurček bolan, ker ga ni bilo v šolo in na ta način se je vse izvedelo. Ko sem hotel torej zjutraj iti v šolo, smo skupno z drugimi učenci pričeli izpuščati zmaje; ker je bil precej močan veter, so zelo lepo splavali v višavo. Moj zmaj je v početku krasno letel, nato se pa nenadoma zasukal ter V'—* del na glavni cesti nekemu konju na glavo. Konj se jc splašil in zdirjal z vozom z bliskovo naglico, dokler ni za- nitve starega rimskega zldovja, so sklene, da se ponudi komendi nemškega vi težkega reda za parcelo c d o i g 2000 kron, za zidovje pa nič. Prošnji »Deželnega učiteljskega društva« za podporo za teoretični in praktični tečaj v »Glasbeni Matici« za vzgojo pevovodij se ugodi ter dovoli podpora 200 K. Tečaj je namenjen v prvi vrsti učiteljiščnikom. Dopis mestnega magistrata o nenadni škontraciji mestne blagajne dne 13. decembra 1909. se vzame na znanje. Finančni in stavbni odsek. Svetnik Turk poroča o prenosu velikega skladišča, z dvorišča prejšnjega vojaškega oskrbovališča v mestno jamo na Poljanah poleg prisilne delavnice. Prevažanje materijala bi veljalo približno 6125 K, novo postavljanje pa 14.000 K, skupni stroški bi znašali 20.400 K, kakor je preračunano. Mestni vodovod in elektrarna nimata doslej nobenega skladišča za shranjevanje raznih predmetov ter bi se v to porabilo preneseno skladišče, ki bi tudi služilo za shranjevanje vozov, klopi itd. Stroški se pokrijejo iz prebitka mestnega vodovoda. Odsekov predlog se sprejme. Prošnji Marije Burja za dovolitev zgradbe barake za prodajo živil in tobaka na Gradu se ugodi ter se določi najemščina za 25 mJ zemlje na letnih 20 kron. _ , . - Cestni kanal v Ključavničarski ulici popravi občina pod pogojem, da odstopi Franc Souvan sin kanal mestni občini. Oddaja stavbnih del pri mestnem dekliškem liceju. Dr. Novak poroča v imenu stavbnega odseka, da naj se oddajo stavbna dela za prizidek k poslopju mestnega dekliškega liceja najcenejšim ponudnikom, in sicer: zidarska dela gosp. Tonniesu za 27.204 K 8 vin., tesarska dela Ivanu Zajcu za 1977 K, kleparska dela Alojz. Lenčku za 1419 I\, krovska dela Scagnettiju ml. za 621 K, vezi konzorciju Franc Breme, Jos. Rebolj in Ivan Pust po 29 K za 100 kg, traverze tvrdki Schneider & Verovšek po 23 K 25 vin. za 100 kg, železno-betonski stropi Janesch & Schnell za 9141 K 19 vin. Sprejeto. Na predlog tvrdke Janesch & Schnell so. zgradi betonske strope ■tudi v kletnih prostorih ter se oddajo tvrdki ta dela za 2029 K 30 vin. Na priporočilo poročevalca. Turka se ugodi prošnji Zeschkovih dedičev za izpremembo parcelačnega načrta parcela št, 103/3 katastralne občino Št. Pe-tersko predmestje ob Dalmatinovi ulici. Deželna vlada je svetovala, naj se ulica »Na Zavrtih« opusti, podaljša pa cesta, ki pelje vzporedno s Poljsko cesto, do Bohoričeve ulice. Na predlog poročevalca Rothla se sprejme tozadevni nasvet. šolski odsek. Poročevalec Pipenbacher predlaga, naj se sistemizujeti na mestnem dekliškem liceju mesto učitelja slovenščine in mesto veroučitelja s skušnjami za srednješolski, oziroma licejski pouk in prejemki srednješolskih, oziroma licej-skih u'čiteljev. Predlog se sprejme. Olepševalni odsek. Mestni vrtnar je prosil za potrebni kredit za napravo 20 okenj za gorke grede pri mestni vrtnariji. Na predlog poročevalca Maliyja se dovoli za to 240 kron. del v obcestni kamen. Voznika je odneslo z velikansko silo iz voza in priletel je z glavo v bližnji steber. Neumno se mi zdi, da se jo steber odlomil kakor slamica. Najbrže bodo morali novega postaviti. Nekateri privijo, da se je voznik ubil, drugi pa mislijo, da se bo počasi zopet zavedel. Če ostane pri življenju, upam, da se bo v bodoče toliko spametoval, da, ne bo napregal več plašljivega konja, ker neumen konj je vedno nevaren. Nek gospod mi je ukazal, da ne smem na glavni cesti spuščati zmaja. Šel sem torej h kolodvoru, ker sem vedel, da se lokomotiva ne splaši tako hitro in sem ga tam izpustil. Vsi svetniki kako je šel! Dovolil sem Janezku, da je nekaj časa držal vrvico in rekel mi je, da leti kot orel. Krasno sva se zabavala, le ko sva ga hotela zopet potegniti na tla, obtičal nama je na visokem drevesu in se tako zamedel, da ga nisva mogla izvleči. Poskušala sva in poskušala, slednjič sem se pa spomnil, da imam v žepu 10 krajcerjev, ki mi jih je predvčerajšnjim podaril doktor in ta denar sem obljubil Janezku, če spleza na drevo in vrže zmaja na tla. Sam bi ne bil rad plezal gori, ker Icer mi je mama že večkrat rekla, da naj ne ležem po visokih drevesih, ker lahko padem na tla. Janezek je rekel, da se boji, a t ekel šentpeterski most. Po končanem dnevnem rodu se je oglasil k besedi svetnik Kozak ter se je pritoževal o nodostatkih šentpeterskoga mostu. Zadnjič je priclrvil na most nek izvošček, ko je šel slučajno sam čez. Most se je tako tresel, da ga jo neka dama v strahu objela, češ, ali je potres ali kaj. Deska sredi mostu se ne vidi, ker je že stara, Stražniki naj ostreje pazijo, da bodo vozniki čez most počasi vozili. Mogoče je, da se pripeti kdaj kaka nesreča. — Župan Hribar odgovarja, da velike nevarnosti pač ni, ker je bil most šele jeseni popravljen, vendar bo potrebno ukrenil. Nato je sledila javni tajna seja. Dnevne novice. + Pozor Slovenci! Predno se je v državnem zboru začela razprava o Gra-fenauerjevem predlogu, je vlada železniški direkciji v Beljaku naroČila, da mora odslej uradništvo na celovškem kolodvoru vozno listke izročati tudi na slovensko zahtevo. Vsak Slovenec je dolžan, da na celovškem kolodvora zahteva vozni listek v slovenščini, zakaj znano je, da v Avstriji narodne pravice zastarajo že, če so jih človek tri dni no posluži ... Na celovškem kolodvoru se no sme noben Slovenec več iz komoditete in napačne lojalnosti posluževati drugega jezika kakor slovenščine. + Dr. Lneger na smrtni postelji oblajan od liberalcev. Ves svet z občudovanjem gleda na moža, ki se v dunajski mestni hiši bori s smrtjo. Seveda so vsi listi prisiljeni pisati o njegovi osebnosti. Tudi največji sovražnik njegov ne najde madeža na njegovem življenju. Krogi visoke judovske finance, kapitalistične pijavke, proti katerim je Lueger vodil brezobziren boj celo življenje, nesramna nemškonacijonalna losvonromovska jata, vajena vseh laži, ki jo je Lueger tolikokrat z vsem sarkazmom ožigosal, celo od judov pisani socialno-demokraški listi, ki jim je Lueger neštetokrat povedal, da je njihov najhujši nasprotnik in da, dokler bo on župan, noben socialni demokrat in noben vsenemški veleizdajalec ne bo dobil mestne službe — vsi ti, ki ga tako sovražijo, morajo priznati, da je dr. Lueger največji ljudski organizator, kar jih pozna politična zgodovina našo države, največji župan, kar jih pozna velikomestna uprava, mož brezprimer-ne delavnosti in energije, požrtvovalen do skrajnosti, ki je vso svojo eksistenco zastavil samo v boju za svoje ideale, mož, ki bi bil danes bogataš, če bi se bil dal korumpirati visoki financi, pa rajši umrje na čelu občine, ki je po njem obogatela, kot mož brez premoženja — vsi ti morajo radi ali neradi priznati, da je Lueger mož, ki ga svet strme občuduje. Pa pravi liberalec se mora povsod pokidati. »S'ovenski Narod« je moral najti nekaj, da svoji prirojeni sirovosti zadosti. Ker na Lue-gerju ne more najti prav ničesar, da bi mogel vreči vanj kepo blata, pa seže ta propalica v skrivnost srca in duše in trdi ter očita Lueger ju, da je katoličan le iz hinavščine. To je stara taktika liberalcev. Kadar se ne morejo prav nič več zlagati, takrat pa sežejo po zadnjem, kar se ne vidi z očmi in ne da s prsti otipati in očitajo hinavščino. Tako so delali vsem našim najboljšim možem. Nizkost liberalcev se bolje ne | sem mu: »Ne bodi no neumen, Janezek! Nisem mislil, da si tak strahopetec. Koliko prest lahko dobiš za to de-setico!« Plozal je nato, a ni dosegel še polovice visoČine, kor se je spustil, ali pa se mu je odlomila veja in paelel je na tla; zmaj je bil torej prvi dan svojega življenja že tudi izgubljen, kar je bilo zelo neprijetno zame. Janezek se je pri padcu malo poškodoval. Zlomil si je nogo; 6 tednov bo moral ležati. Doktor Mor mu je kost uravnal in jo povezal med palice. Ubogi Janezek, tako rad bi ga šel obiskat, a njegova mati me ne pusti k njemu. Kakor mi je pravila Beti, so jo janezkova mama zaklela, da precej, ko sinček ozdravi, odide iz mesta, ker ga noče pustiti v moji družbi, kjer je življenje njenega ljubljenca v vedni nevarnosti. Zelo neolikana in surova je; vsaj imam Janezka rad in nisem ga hotel spraviti v nesrečo. Ali sem vedel, da bo padel? Če bi se bil trdno držal kakor sem mu naroČil, nc bil bi padel, temveč si še celo desetico prislužil. Rad bi ga videl, kako izgleda, ker je v palice povezan. Beti je pravila, da je tudi njegova mati zbolela; Bog ve, zakaj? Saj si vendar ni tudi zlomila noge. Nekateri ljudje so že tako bedasti, da človek ne ve, kaj naj si u njih misli. ( moro pokazali. Te pritliEavsko pokve-čene duše si kaj velikega niti predstavljati ne morejo. Lueger pa stoji kot velikan pred celim svetom. Samo neomajno prepričanje v istinitost njegovih idealov je moglo dati temu možu moč in vztrajnost, da je zmagal po tako težavnem boju. Kdor pozna mestno življenje, ve, da je ravno odkrito krščanskemu politiku najtežje prodreti v sedanji dobi, ko je meščanstvo po vplivu nekega časopisja polno najpuhlej-ših presodkov. Dunaj je bil ves liberalen, ko je nastopil Lueger, in kot liberalec bi bil Lueger v najkrajšem času prišel do moči in do bogastva. A ne! Kot pravi mož krščanskega prepričanja je nastopil trnjevo pot borbe proti libe-ralstvu in korupciji pod krščanskim praporom. Svoje verske dolžnosti je vsikdar spolnoval, in to mu je dalo moč in vztrajnost za vedno nove boje, to mu je dalo tisto neupogljivo značaj-nost, ki jo vse na njem občuduje. In temu možu, ki tudi na smrtni postelji daje lep zgled krščanskega moža, očitajo liberalci, da verska čustva —• hli-ni! O sram vas bodi, kako ste liberalci majhni in pokvečeni ljudje! + Za Ferrerjem — Masaryk. Svo-bodomisleci so pravi mojstri v slepenju javnosti. Kako so slavili svojega Fer-rerja in njegove šole! Pa se je pokazalo, da je Ferrerjeva družba bila banda anarhistov, požigalcev, roparjev, skruniv-cev grobov, pravi izvržek družbe. Zdaj je na vrsti praški profesor Masaryk, ki ga slave ob njegovi šestdestletnici kot velikega »znanstvenika« in »filozofa«. Pa masarykovstvo ima s pravo znanostjo ravno toliko stika, kakor fer-rerovstvo s človekoljubjem. To nam dokazuje slavilec Masarykov v »Narodu« dr. V. Zupan. Učenec slavi svojega mojstra s tem, da zabavlja čez »klerikalce«, čez krščanske socialce, ki jih zmerja s farizeji, govori o »kadeh gnojnice«, ki jih baje zlivamo na Masa-ryka itd. Mladi dr. V. Zupan nam tako razkriva značaj Masarykove šole. Raz-berimO znake inasarykovc,a po dr. Zupanovem spisu: Pred vsem pomanjkanje talenta, kajti mlad človek, ki mu zadosti tolika plitvost, ne sega daleč s svojim intelektom. Dalje: Pomanjkanje znanstvene metode, ker ti ljudje kUpičijo le nedokazana dejstva in njih znanstveni cilj je dvom in negacija. Dalje: Pomanjkanje je navad, takta in olike, ka jti kdor v slavnostnem spisu pride s tako banalnimi napadi, pač < ,kaže, da se ni naučil ne znanosti, ne navadnega bontona. Tako je, mladi dr. Zupan! Tako jasno in resnično kot ta naš kratki opomin, Vam pač ni bilo nobeno dr. Masarykovo predavanje! -j- Kmetijski poučni tečaj v Radečah. Deželni oclbor vojvodine Kranjske priredi dne 13. in 14. marca v R a -d e č a h v »Narodnem domu« kmetijski poučni tečaj. Predavanja bodo združena s praktičnimi vajami in se bodo vršila po sledečem redu: Nedelja 13. marca, zjutraj po prvi sveti maši: Sadjarstvo, kletarstvo in vinarstvo. Predava drž. kletarski nadzornik g. Gombač. — Nedelja 13. marca po popoldanski službi božji: Pridelovanje krme in krmljenje živine. Predava g. prof. Pengov. — Ponedeljek 14. marca dop. od 9. do 12. ure: Živinoreja. Prodava dež. mlekarski in živinorejski nadzornik g. Rado Legvart. — Ponedeljek 14. marca pop. od 2. do 5. ure: Zadružništvo. Predava tajnik »Zadružne zveze« g. Kralj. — Predavanje za živinorejce. Slavna živinorejska zadruga v Selcih je priredila dne 2. in 3. marca tri poučna predavanja o živinoreji oziroma izboljšanju živine, krmljenja, mlekarstva. Predavanje se je vršilo prvi dan za gospodinje in dekleta; drugi dan za gospodarje. Udeležba je bila pri vseh treh predavanjih prav povoljna. Predavala sta g. župnik selški Tomaž Rožnik in g. živinorejski inštruktor Franc Krištof iz Selc. Takih poljudnih predavanj z nazornim poukom na tabli si še želimo. Čast zadrugi, ki dela za probujo in korist živinorejcev. — Hrvaški Medulin v nevarnosti. Iz Pulja se poroča: Ob sinji Adriji se nahaja ob morskem obrežju vas Medulin. Medulin je oddaljen od Pulja dve uri pešhoda ali eno uro s parobrodom. Priprosta vas ima krasno lego ob morju. Prebivalci so trdni Hrvatje in srednje imoviti ljudje. Medulin je po svoji krasni in prijazni legi ob morskem obrežju znan daleč naokrog in je cilj mnogim izletnikom iz Pulja, posebno pa kolesarjem. Dobro obiskan je ta, kraj zlasti v poletnem času, ker nudi ondotno morsko obrežje izletnikom prijetna kopališča. Odlikuje so to obrežje s tem, tla je v veliki dolžini in šir-javi peskovinu. Takih krajev je ob Adriji malo, kajti večinoma je morsko dno povsod! pokrito s kamenjem, kar je za one, ki bi se radi v valčkih Adrije ohladili, jako neprijetno. Medulin ima morsko obrežje, čegar dno jc na dolgo in široko pokrito s svižem in obenem tudi plitvo, primerno tudi za one, ki nc znajo plavati. Radi teh njegovih lastnosti bi se dalo tu ustvariti krasno kopališče in zdi-avilišče, kakor so je v Opatiji, če ne še lepše. Bilo bi lo potreba dphodne ceste in pota postaviti v primernejši stan in postaviti par hotelov ob obrežju. To bi bila druga Opatija. Eminentne vrednosti je to, da je Medulin, kakor tudi okolica, hrvaški. Gotovo bi postal Medulin na našem jugu za vse Slovane glavno morsko kopališče in zdravilišče, ako bi 6e našlo slovansko podjetje, ki bi ta zaklad izpremenilo v prvo južno slovansko zdravilišče. Da je Medulin res to, kar jo tu opisano, je dokaz, da izteza lastnik Brionskega otoka, Nemec Kupelwieser že davno svojo germansko roko po njem. Pokupil bi rad posestva hrvaških Medulincev za dvojno ceno njihove sedanje vrednosti, samo da bi postal lastnik hrvaškega Medulina, Ker se pa tukajšnji Hrvati ne dajo tako hitro pregnati z njihove grude, poizkusil je Kupelwieser drug manever. Predlagal je, da bi se ustanovilo v Medu-linu olepševalno društvo, kateremu bi menda sam prispeval 10.000 kron za začetni kapital in razun tega je obljubil vse rastline, ki bi bile potrebne za nasade, iz svojega Brionskega otoka brezplačno. Pri tem pa je stavil seveda pogoj, da se mu mora dati v društvenem odboru mesto. Toda tudi ta navidezno lepi Kupehvieserjev projekt so je ob ljubezni Hrvatov Medulincev do svoje grude za enkrat razbil, s tem da so Medulinci navidezno Kupehvieser-jevo dobrohotnost odklonili in sami ustanovili olepševalno društvo brez Nemca Kupelvvieserja. Gotovo bi se pa moglo Medulince pridobiti, ako bi se kakšno slovansko podjetje začelo za stvar zanimati, ker bi potem bili zagotovljeni, da jih Slovan ne bo podil z njihove zemlje. Vsekakor pa kar Nemec Kupehvieser lahko doseže, isto lah« ko doseže tudi Slovan, namreč povzdigniti Medulin v zdravilišče. Še nekaj je, kar ne sme ostati pozabljeno. Medulin ima svojo prihodnjost tudi v tem, da bi prej ali slej dobil trgovsko luko. Razvoj naše vojne mornarice bo potreboval tudi prostora in vojna mornarica bo morala seči po sedanji trgovski luki v Pulju in jo preurediti v vojno luko. Kaj je pri tem naravne j šega, kakor to, da se bo puljska trgovska luka morala hočeš nočeš premestiti v Medulin. Iz navedenega se jasno vidi, zakaj da sega Kupelwieser po Medulinu. On dobro vidi prihodnjost Medulina in zato bi rad postavil na tem mestu zopet eno mostnico nemškemu mostu do Adrije. Zato slovanska podjetja, ne zamudite prilike. Iz Medulina naj postane Cista slovanska Opatija. — Pasji kontumac v ljubljanski okolici. Ker se na nekem bolnem psu iz Vevč steklina ni mogla izključiti, od-rejuje se napodlagi § 42. zakona o živinskih kugah pasja zaprtija z današnjim dnem čez občino D. M. v Polju do preklica, Vsak pes mora biti priklenjen ali mora nositi prikladen nagobčnik. V javne lokalo ni dovoljeno pse seboj jemati. — C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani dne 4. marca 1910. — Dijaki na belgrajski tehniki Štrajkajo. Zahtevajo odstranitev profesorja Svetozara Zorica in da se nazaj vpokliče prof. Joco Stankoviča, čegar predavanja so bila jako priljubljena. — Potni listi v Srbiji odpravljeni. Iz Belgrada poročajo, da je minister-stvo odpravilo obveznost potnih listov za tujce v Srbiji. — Razne nezgode. Mesarskega po« močnika Ivana Hačina je na potu blizu Kamnika pohodil bik in mu poškodoval levo nogo. — Miha Dolenc, delavec na Vrhniki, se je doma nekaj prepiral, pri tem pa jo udaril z desno roko po mizi, na kateri je bil odprt nož. Pri tem se je pa vrezal in težko poškodoval. — Dninar Andrej Čufar, stanujoč v Kodelijevem gradu, je padel v Stopanji vasi v cestni jarek in si zlomil desno nogo. — Matijo Kaštrun, delavca, jc konj v hlevu na Radeckega cesti ponoči, ko jc šel spat, udaril s kopitom po glavi in ga težko poškodoval. — V Tesarskih ulicah je lezel delavec Janez Kurnik po lestvi spat, a se mu je spodrsnilo, da je padel in si poškodoval desna rebra. — Vsled nepazljivosti jo poškodoval slamorezni stroj Francu Matjažiču v Divači dva prsta leve roke. — Prosjak France Kodela, 79 let star, je hotel iti na Viču na hlev spat, Pri tem je pa padel po stopnjicah in pohabil leva rebra. — Janeza Ba. .ta, mizarskega pomočnika na Savi, je prijel v delavnici stroj za levo roko in mu prste poškodoval. — Hlapec Valentin Lazar se je peljal na Vič po slamo a je vsled nepazljivosti padel z voza in si pohabil levo nogo. Užitkarica Par- bara PodvrŽenec je doma v Mostah sedela v temi na peči, pri tem pa teleb-nila na tla in si poškodovala levo roko. — Milan Bregar, 12 let star, je doma na vrtu v Zgornji Šiški pri otročji igri padel in si zlomil levo roko. — Mizarski vajenec Janez Gjuro se je vsled neprevidnosti pri delu vžagal v levo roko. Poškodba je težka. — Jernej Novak, posestnik v Trebojah, se je pri premetavanju smrekovih vej vbodel v levo roko in dobil težko okvaro. + Podružnica c. kr. kmetijske drnžbe kranjske v Mokronogu ima pečat,kjer se na prve m mestu sveti popolni nemški naslov podružnice, na drugem mestu pa nepopolni slovenski naslov. K taki štampiliji pripisuje svoje ime vrl pristaš narodno-napredne stranke Fr. Zupančič iz Rakovnika. — Umrl je v Trstu višji policijski komisar Viljem Kuhnert. — Nagloma je umrl zadet od kapi v Štanjelu posestnik g. Ivan A b r a m. — Vojaški zemljevidi v šolah. Vojaške zemljevide hoče upeljati naučno ministrstvo v srednje šole. Ker so pa taki zemljevidi radi svoje natančnosti zelo dragi, se je naučno ministrstvo obrnilo na vojno ministrstvo s prošnjo, naj bi jih prodajalo po vojaški ceni, v kar je ministrstvo privolilo. — Akademično društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju ima IV. redni občni zbor dne 11. sušca t. 1., ob 7. uri zvečer v III. okraju, Hauptstrasse 45, z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobro došli! — Frankopanski grad v Kraljeviči pride menda v kratkem v mažarske roke. Reški poslanec Zanella nima miru, dokler tega važnega spomenika hrvaške zgodovine ne spravi v tujčevo pest. Najprej se je govorilo, da bo grad sam kupil, sedaj pa prihaja vest, da je le posredovalec ogrske vlade, ki da je že obljubila zahtevano ceno in bo v gradu namestila zdravilišče za otroke — Učiteljska vest. Gospodična Ema Peče se nahaja na dopustu, ker jo je poslal deželni odbor na gospodinjski zavod »Vesna« v Brnu, da se izuči za voditeljico gospodinjskih šol. — V sodno prakso pri okrožni sod-nlji v Gorici je stopil g. dr. J. P i k u š. — Samoumor v kaznilnici. V kaznilnici v Gradišču ob Soči se je obesil 36-Ietni V. Baranovič iz Šibenika. Pred 10 leti je bil obsojen na smrt, potem po-miloščen v dosmrtno ječo. Po desetih letih pa se je naveličal življenja v kaznilnici. Baranovič je bil obsojen na smrt, ker je umoril svojo ljubimko. ; ZMAGA S. L. S. V Moravčah so imeli včeraj, 8. t. m., občinske volitve. Izvoljeni so sami na-svetovani pristaši S. L. S. Volitve so se izvršile popolnoma mirno. Triraz-redna ljudska šola se s prihodnjim šolskim letom razširi v štirirazrednico. NOTRANJA POLITIKA. ^ Sumljivo tiho je časopisje o vele-Važnem cesarjevem dopisu o odvezi bo-sensko-hercegovskega kmeta, dasi se gre za 85.000 kmečkih rodbin, ki jih je nameraval izročiti Burian mažarskim zidom. Pod krepkim pritiskom, osobito naših poslancev je s cesarskim pismom z dne 6. t. m. izločena Lanzcyjeva oderuška banka in se bo vršila odveza bo-sensko-hercegovskega kmeta z deželnimi sredstvi. Odločen lanski nastop načelnika naše stranke v prilog bosen-skega kmeta ni ostal zaman, kar nas kot odločne Slovane jako veseli. Bilinski hoče najeti posojilo 182 milijonov kron. Bilinski je ob lanski aneksiji Bosne in Hercegovine izpraznil blagajne in porabil tisti denar, ki je bil namenjen za nove železnice, vodne zgradbe itd. Finančni minister hoče s posojilom zopet napolniti prazne blagajne. Stroški za aneksijo so znašali 257 milijonov , od katerih odpade na Avstrijo 63:6 odstotkov, t. j. 163,000.000 kron. Poleg te vsote se je pa izdalo tudi še za nove topove in za deželno brambo precej milijonov, tako da bomo plačali, ali pravzaprav smo že plačali Avstrijci 182,000.000 kron. Z največjo rezervo objavljamo poročila nekaterih listov, da se že prihodnji teden vlada izpremeni in da Bie-nerth odstopi, a mu vladar zopet poveri sestavo nove vlade: Georgi, Haerdtl, Duleba, Bilinski in Weiskirch-ner. Ministerstvo javnih del bi prevzel neki Jugoslovan. Pod vlado novega poslovnika zbornica jako hitro deluje. Sinoči je že zboroval proračunski odsek. Razdelila so se poročila. Steinweder poroča o skupnih izdatkih, Morsey o notranjem ministrstvu, Steinweder o upravi blagajn, Ploj o direktnih davkih, Malik o pun-ciranju in o loteriji, o kovanju denarja Steinwender, dvorna in državna tiskarna Walcher, sol dr. Žitnik, tobak dr. Korošec, izkupilo ocl prodanih državnih premičnin Stein-wender, državni dolgovi Steinvvender, obrežna in morska sanitetna služba, subvencije Lloydu Vukovič, poštna hranilnica Ploj, centralna uprava (železniško ministrstvo, generalno nadzorstvo, garantirane železnice) Sylve-ster, pospeševanje ptujskega prometa Walcher, tehniške poizkušnje Markhl, pospeševanje obrti Markhl, rudarske oblasti, montanske učilnice Steinvvender, najvišji računski dvor Žitnik. Ogrski državni zbor se sestane najbrže 21. t. m.; pred Veliko nočjo'ga razpuste. Khuen se že pripravlja na nove volitve z vso energijo. Justhovci in Košutovci nastopijo najbrže složno pri volitvah. Volivno pravico za hrvaški sabor namerava Khuen razširiti tako, da pridejo kmečki volivci do večje veljave. Štajerske novice. š Liberalna kultura. Iz Hoč pri Mariboru se nam piše: Slovenski in nemški liberalci so si do pičice podobni. Ko je bil pred meseci v Žalcu pri Celju sv. misijon, so tamkajšnji slovenski (?!!) liberalci tako gnusno divjali pred žalskim župniščem, da se je celo treznim liberalcem zastudilo. Okna so pobijali, vpili in sramotili gg. duhov nike ter sploh uganjali tako nesramne orgije, ki res popolnoma pristojajo liberalcem. Slovenske žalske liberalce pa sedaj pridno posnemajo nemčurski liberalci v Hočah. Tam se vršijo sedaj duhovne vaje, in zadnjo nedeljo, dne 6. marca, so tamošnji nemčurski neodre-šenci spuščali svojo onemoglo jezo na ta način v svet, da so preklinjali gg. duhovnike ter kričali take sramotilne besede, da se Bogu usmili. Posebno so nemški hočki in mariborski burši kričali med potjo na kolodvor. Slišalo se je: Heil »Deutsch Kotsch«, nieder mit di Windischen, nieder mit di Pfaffen! — Res, liberalci so patentirani kulturo-nosci! š Organizator nemštva v Vitanju umrl. V Gradcu je umrl v nekem sana-toriju praktični zdravnik in 20 let župan v Vitanju dr. Rudolf Lautner. Mož ima to zaslugo, da je napravil iz slovenskega Vitanja zagrizeno nemško-nacijonalni trg. š Merjasec razmesaril otroka. V Košnici pri Celju je ušel posestniku po domače Veberju merjasec iz hleva. Doma je bila samo petletna gospodarjeva hčerka, katera je hotela spraviti žival v hlev nazaj. Žival je pa postala divja, vrgla dekle na tla in ga je na vratu in po obrazu strašno razgrizla. Ko so prišli stariši domu, so našli težko ranjeno dekletce brez zavesti. Otrok je za eno uro umrl. š Krojaški pomočniki mislijo v Gradcu stavkati. Prevrgli so plačilni tarif iz leta 1907. in zahtevajo zvišanje tarifnih postavk od 1 do 3 kron. Mojstri pravijo, da absolutno ne morejo spolniti te zahteve, vsled česar pride do dolgega in trdovratnega boja. š Obsojen napredni agitator. Iz Gornjegagrada poročajo: Dne 1. marca je bil pri tukajšnjem sodišču obsojen radi večkratnega hudo pohujšljivega vedenja na javni cesti, katerega ni mogoče natančneje označiti, poštni pi-smonoša, iz Noveštifte, sin tamošnjega nadučitelja, Milan Kelc. Ob času volitev se jc poskušal kot agitator. Njegov oče, nadučitelj v Novištifti Ivan Kelc, je bojda sedaj naenkrat spoznal, da je za svoj posel nezmožen tudi sedaj, ko jc šola zaprta radi škrlatice, ki "je v Novištifti močno razširjena. Sliši se, da prosi za dopust in da potem misli iti v stalni pokoj. š Prvi štajerski letalni stroj je sestavil v Gradcu stotnik Vorauer in ga je sinoči razkazoval v deželni viteški dvorani. Letalni stroj je takozvani mo-noplan, nekoliko drugačen kot so Ble-riotovi. Aparat je osem metrov dolg in meri razpetina enajst in pol metra. Celi stroj je težak 315 kg. Motor je stotnik nekaj popravil z originalno iznajdbo, za katero hoče dobiti varstveno znamko. skriti svoje vznemirjenosti. Osobito se je opazilo, da sta se bolgarska ministra Malinov in Poprikov mudila na Dunaju, ocl koder sta odpotovala, ne da bi bila obiskala našega ministra za zu nanje stvari grofa Aelirenthala. To vse se pripisuje vplivu Rusije. POLJAKI V AMERIKI. Lvov, 9. marca. V sredi meseca maja bo zborovala v Washingtonu polj ska narodna konferenca o poljskih narodnih razmerah. Konference se bosta udeležila tudi Dmobok in Sienkievvicz, kakor tudi drugi poljski veljaki. Na vse gališke okrajno odbore so dospela vabila. Okrajni odbori bodo poslali posebno odposlanstvo v Wasliington. LIKVIDATOR CERKVENIH POSESTEV ZAPRT, Pariz, 9. marca. Sodnega likvidatorja Dueza, kateremu je bila poverjena prodaja vcčili cerkvenih posestev, so zaprli, ker je poneveril znatne vsote PROTI BOSENSKI USTAVI hoče dr. Dimitrijevič uprizoriti demonstracijo na ta način, cla bi se srbsko ljudstvo volitev ne udeležilo. Tozadeven oklic je v družbi svojih somišljenikov že pridobil v javnosti. Če se dr. Dimitrijevičeva nakana posreči, pride bosenska vlada, v jako neprijetne škripce. No, pa ta juha menda ne bo tako vroča. š Smrt ženskega čudaka. Iz Ptuja se poroča: Tukaj je umrla danes zjutraj hišna posestnica Ana Hdchsmann, stara 73 let. Svojega stanovanja ni zapustila skozi 30 let in 7 let že ni z nikomur govorila. Strežnica je morala umrli vsako jed postaviti pred vrata., odkoder jo je potem njen mož nesel v sobo. AVSTRIJA, RUSIJA IN BALKANSKE DRŽAVE. D u n a j, 8. marca. Kljub pomirjevalni izjavi ruske vlade, da obiska bolgarskega in srbskega kralja na ruskem dvoru nista naperjena ne proti Avstro-Ogrski, ne proti Turčiji, vendar tukajšnji politiški krogi no morejo lj Predavanja S. K. S. Z. Včeraj zvečer je predaval v S. K. S. Z. g. dr. Josip M a 1 o »političnih idejah«. Zanimivo predavanje priobčimo v prihodnjih dneh kot podlistek. —■ Prihodnji torek predava g. A nt. Svetek: Moderna glasba pri nas in drugod. lj Socialno predavanje. Jutri v četrtek, ob 8. liri zvečer, bo predaval v dvorani S. K. S. Z. gosp. prof. J are o »Socialnem pomenu umetnosti«. Vse somišljenike se na to zanimivo predavanje opozarja in vabi k najobilnejši udeležbi. lj Hribarjevo mestno gospodarstvo. Radi bolezni gospoda župana Hribarja smo opustili danes vsak odgovor na njegove popravke, ki se pravzaprav že sami zadostno označujejo. O podrobni vrednosti teh Hribarjevih popravkov bomo govorili takrat, ko bomo stali v volivnem boju za zboljšanje mestnega gospodarstva. Takrat se bo tudi gosp. župan čudil, kje je dobil take informacije, ki so ga spravile v veliko neprevidnost, pošiljati nam popravke. Umevamo nervoznost, gospoda župana. V bolezni človek išče sočutja in če ga več dobi pri svojih nasprotnikih, kot pa pri somišljenikih, postane otožen. Gospod župan, Bog Vam daj zdravje — za nas ste za volivni boj silno potrebni — za mir Vam bomo potem že poskrbeli! lj Volivni imeniki za občinske volitve meseca aprila so od danes naprej 14 clni v mestni posvetovalnici na vpogled. Opozarjamo vse one, ki se zanimajo za mestno gospodarstvo, naj gredo pogledat, ako so vpisani v imenike. Prvi razred ima 855 volivcev, drugi 1531 in tretji 3120 volivnih upravičencev. število volivcev so je torej znatno pomnožilo, kajti lanski volivni imeniki so izkazovali 5050 volivnih upravičencev, letošnji pa 5506. Dopolnilne volitve se vrše meseca aprila, in sicer voli 18. tretji, 20. drugi in 22. prvi razred. lj Župan Ivan Hribar se je zopet odpeljal na Dunaj k zdravniku. lj Osebna vest z magistrata. Ma-gistratni koncipist g. Franc J a n c i -gaj jo imenoVan za mestnega policijskega komisarja. lj Staro vojaSko oskrbovališče. Kakor znano, postala je mestna občina ljubljanska lastnica dragocenega stavbenega prostora: zemljišč mecl Fran Josipovo in Dunajsko cesto, kakor tudi onih mecl Kolizejem in Tomanovimi ulicami. V treh ali štirih letih obeta biti tamkaj najlepši del mesta. Pretočeni teden so pričeli prazniti prostor, kateri je potreben za izpeljavo ceste otl Tomanovo ulice do Dunajske ceste. Poleg te je projektirano podaljšanje dveh drugih cest. lj Bolniško zavetišče cesarja Franca Jožefa se bo koncem prihodn jega meseca izročilo svojemu namenu. Sedaj se vrše dela še v notranjščini, tako da bo vse pripravljeno pravočasno in se bo sprejetje bolnikov vršilo v določenem roku brez ovir. Kakor se nam poroča, namerava uprava zavetišča sprejeti za enkrat samo 50 bolnikov. Število pro-siteljev za vsprejem znaša doslej 72. Tozadevne prošnje vendar izkazujejo, da večina prositeljev ni na jasnem o namenu tega zavetišča. Prosi se nas. naj občinstvo opozorimo, da zavetišče cesarja Franca Jožefa ni nikaka ubož-nica ali oskrbnišnica za stare ljudi. Namen zavetišča je preskrba in zdrav- niška oskrba ubožnih neozdravljivih bolnikov, t. j, takih bolnikov, pri katerih je možno razvideti, da ne bodo ozdravili, in ki se ne morejo oskrbova-' ti v javnih bolnicah, katere so navadno vedno prenapolnjene, kakor uči izkušnja. Ti bolniki so prepuščeni domači postrežbi, ki ne more biti pri ljudeh brez sredstev zadostna in primerna, da ti ubožci umirajo v največji bedi. Takih zavodov, ki so pečajo z oskrbovanjem neozdravljivih bolnikov je na Kranjskem le malo. Dežela kakor tudi občine bodo morale tozadevno storiti še marsikaj. Namen novemu zavetišču je, izpolniti tozadevno nekoliko veliko praznino v številu humanitarnih zavodov. Zavetišče je zato zidano kot bolnica in tudi kot taka urejeno. Upoštevalo sc je vse higijenične zahteve modernega bolniškega zavetišča. Ubožnico ali: oskrbnišnico za staro ljudi bi se sezi^ dalo gotovo z znatno manjšimi stroški, ali v tem slučaju bi ne odgovarjalo poslopje namenu ustanove, ki izrečno določa zavetišče samo za vsprejem neozdravljivih bolnikov. ] j Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je nabral g. Anton Koleša., tapetniški pomočnik, v malih zneskih po 20 vinarjev 40 kron. Delovanje vrlega pomočnika jo lep zgled vneme in požrtvovalnosti za napredek in prospeh poštenega rokodelstva. lj Razpisana ustanova. C. in kri III. korno poveljništvo je za leto 1910 razpisalo ustanovo feldmaršallajtnanta Karola pl. Tegetthofa, za. katero so prošnje vložiti do 10. aprila t. 1. Pravico do te ustanove imajo oni, ki so služili pri 7., 17., 27., 47. in 87. pešp., od-, nosno pri teli lovskih bataljonih in si-< eer oni, ki so se udeležili leta 1878. oku-. pačijo v Bosni pod usta.noviteljevim poveljništvom. Prošnjo je opremiti z vojaško odslovnico (Abschied), družinskim in domovinskim listom in zdravniškim spričevalom. Prošnje je oddajati pri pristojnih dopolnitvenih okrajnih poveljništvili. lj Predrzni vlomi. V noči 8. t. n£. je bilo vlomljeno v pisarno tukajšnjega učiteljišča. Neznani tat je moral biti dobro znan z lokalnimi razmerami. Odr pri jo predal, v katerem se navadno shranjuje denar, a je našel v njem samo nekaj desetič in dva enokronska koleka. Nekaj vinarjev je še pustil v predalu vsled same milosrčnosti. Potem je tat poizkušal vlomiti v poslopje II. drž. gimnazije. Pri tem je pa policija tatu zasačila v osebi glasovitega tatu in vlomilca Pavliča, katerega doL že vseh zadnjih vlomov v Ljubljani, tucli vloma v »Unionove« kleti. lj Sumljiva najdba. Predsinočnjim je našel hlapec Jožef Požar v prazni VVestrovi hiši na Golovcu prazen samokres, klešče, francoz, povečevalno steklo, nož svečnik, razne žeblje in igle, sukanec in vrvico. Ko je poslopje po< zneje še enkrat preiskal, je našel v pod-i strešju več močnih pil, žagico, ključav-. ničarsko orodje, ponarejene ključe^ uteže, vrv, prazne vojaške patrone in predpasnik. V navedeni hiši so našli tudi podrto peč. Čegar je orodje, naj se zglasi pri policiji. lj Jajca kradla. Včeraj je kradla po trgu neka ženska jajca in bila pri tem po tržnem stražniku zasačena. Hotela ga je podkupiti da bi jo izpustil. Ker pa to ni šlo, mu je napovedala napačno ime. Na osrednji stražnici so jo šele agnoscirali. * I j Zatvornico v Gruberjevem prekopu so včeraj zaprli in začno že v> kratkem z nadaljevanjem pogloblje-nja. Delavci že prihajajo in jih tvrdka sprejme kolikor jih pride, če hode vreme tako, kakor je sedaj, bode delo naglo napredovalo. lj Prijet nasilnež. Včeraj je policijski stražnik na Dolenjski cesti aretiral nekega bosonogega neznanca. Ko je bil že v zaščiti, je prišel za njimi orožnik iz Studenca in povedal, da je, aretovanec. leta 1861 na Studencu ro-, jeni samski Martin Rozman, katerega: ze od doma zasleduje zaradi poškodbe tujega imetja. Rozman je bil pred dve-* ma dnevoma zaradi nekega delikta še-; lo iz zapora izpuščen in je moral domov s prisilnim potnim listom. Komaj; pa je dospel v domačo vas, se je zopet; polotil oken posestnice Križmanove in: tako bo moral nazaj v zapor. Na policiji je simuliral blaznost. Telefonska in brzojavna poročila! DR. LUEGERJEVI ZADNJI TRE-1 NOTKI. Dunaj, 9. marca. Današnja noč te bila najkritičnejša, kar jih je v svoji bolezni preživel dr. Lueger. Zdravniki pravijo, da je treba biti pripravljenim na vse. Vsak trenotek je v Luegerju manj življenja, vsak čas mu je slabše, počasi a gotovo ugaša luč življenja. Dr. Lueger ne reagira nič več, zavest je izgubil popolnoma, dihanje je vedno slabše, časih popolnoma prestane. Dr. Lueger morda umre že v par urah. Danes zjutraj so izdali zdravniki naslednji bulletin: Temperatura 38 7, žila 92, slaba, dihanje neredno, pojavilo se je tudi vnetje pljuč, zavest je bolnik popolnoma izgubil, delovanje srca počasi prenehava. Tudi se je pojavilo posuše-njc kože, kar je vedno znamenje, da smrt nastopi v par urah. DnnaJ, 9. marca. (Ob 3. uri popoldne.) Dihanje dr. Luegerjevo vedno bolj pojema in je vedno bolj nerednej-še. Pri poizkusu dati bolniku tekočine, se bolniku vedno zaleti in je vsaka pre-hranitev nemogoča. Bolnik leži popolnoma brez zavesti. PARLAMENTARNA BITKA. Dunaj, 9. marca. »Slovanska Enota« jo protestirala proti temu, da se namerava včeraj od finančnega ministra predloženo predlogo za novo posojilo v znesku 181 milijonov kron <9,500.000 K za napravo novega poljsko-artiljerijskega materiala, 22 milijonov za domobranstvo in 150 milijonov za okrepitev državnih blagajn) takoj po rešitvi vladnih predlog o novih davkih spraviti v zbornici v prvo branje in potem v oclsek. Predsednik državnega zbora je protest sprejel, izjavil pa je, da mora sklicati sejo načelnikov klubov, da določi dnevni red. »Slovanska Enota« mora torej biti pripravljena na rvročo parlamentarno bitko. DANAŠNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 9. marca. Zbornica je nadaljevala danes razpravo o vladnih davčnih predlogah. Govoril je danes finančni minister Bilinski in seve branil predloge, o katerih je rekel, da vlada vse vzdržuje ter da jih bo branil predloge, o katerih je rekel, da vlada tudi v odseku. PARLAMENTARNO DELO IN PARLAMENTARNE POČITNICE. Dunaj, 9. marca. Parlament bo zboroval do 18. t. m. Parlamentarne počitnice bodo trajale le do 6. aprila. Češki deželni zbor se bo mogel sestati šele začetkom maja. AVSTRIJSKI POROČNIK DEZERTI-RAL. Belgrad, 9. marca. V šabac je do-Šel avstrijski poročnik Štefan Slavuje-vič, ki je elezertiral od svoje posadke v Bosni. KRISTJANI V TURŠKI ARMADI. Carigrad, 9. marca. V tretji vojni zbor je sprejetih 100.000 nemohame-dancev. KRALJ EDVARD IN PREDSEDNIK FALLIERES. Pariz, 9. marca. Pogovor, ki ga je imel včeraj kralj Edvard s predsednikom Fallieresom, je trajal tri četrt ure. O pogovoru se ne bo izdal noben komunike, vendar se zagotavlja iz okolice vojnega ministra Pichon, da vlada med angleško in francosko vlado v vseh dnevnih vprašanjih popolno sporazum-ljenje. SRBSKI DOBROTNIK. Belgrad, 9. marca. Na Dunaju Umrli srbski podanik Stojanovič je zapustil srbski državi svoje premoženje 2.300.000 franokv. Vsota je določena za Zgradbo bolnice v Belgradu. POŽAR NA VOJNI LADJI. Kiel, 9. marca. Na novi bojni ladji fcPosen« je izbruhnil požar v municij-skih prostorih. Nek delavec je namreč pozabil v skladišču svetilko, vsled česar so se vnele lesene omare. Ogenj se je tako hitro razširil, da so se v okolici municijskega skladišča krivile pol-drug centimeter debele železne plošče. Ognjegasci so imeli veliko truda, prodno so požar pogasili, zlasti ker so bili ozki dohodi vsi napolnjeni z dimom. IZGNANI ŽIDJE IZ RUSIJE. Berolin, 9. marca. Včeraj je dobilo pomožno društvo nemških judov iz Pe-terburga brzojavko, da je vsled odloka notranjega ministrstva, izgnanih več kot sto židovskih rodbin iz Rige, Ka-zana in Voroncša, ki so že desetletja, bivale v teh krajih. Izgnano bo še več Židov. TURŠKA GROZODEJSTVA V MAKEDONIJI. Atene, 9. marca. Že nekaj dni prihajajo vesti, ki povzročajo veliko razburjenja. Kristjani, ki so pobegnili čez mejo, pripovedujejo o nezaslišnih grozodejstvih, ki jih uganjajo turški vojaki v Makedoniji in Epiru. Na podlagi novega zakona proti četaštvu se vrše v Makedoniji številne aretacije. Denuncijanstvo cvete, ker je prepovedano izdati izdajavca. Aretovance se muči na vse načine, da označijo gotove osebe kot sokrivce. V kraju Senice so n. pr. nekemu kmetu žgali z žaro-čim Železom dlani in podplate, da bi Izdal nek skriven odbor, ki pa sploh ne eksistlra. Znanost in umetnost. * Dom in Svet. Letnik XXIII. številka 3. Vsebina: Delo in denar. (Dr. F. Detela.) — Drobljanci. (Ant. Medved.) — Moje čustvo. (Ant. Medved.) — Olimpske igre nekdaj in sedaj. (Dr. Vinko Šarabon.) — Komisarjeva hči. (Lea Fatur.) — Večer. (Silvin Sar-denko.) — Med gorami. (Anton Medved.) — Pred večno lučjo. (Adolf Robida.) — Lilija. (Silvin Sardenko.) -— La Divina Connncdia. (Dr. J. Dcbevec.) — V deželi polnočnega solnca. (Dr. A. Knific.) — Književnost. — Glasba. —-To in ono. — »Dom in Svet« izhaja prvega dne vsakega meseca. Urednika: dr. M. Opeka in dr. E. Lampe. List stane na leto 10 K, za dijake 7 K. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Izvid g. prof. H. S c h m i t a , pri m arija gornjeavstr. d,e-ž e1n e porodnišnice v L i n c u. Gospodu J. Serravallu v Trstu. Usojani se Vam javljati, da S e r-ravallovo k i n a - v i n o z železom bolnice rade uživajo in da jc dobro krepilno sredstvo po izgubi krvi in pri slabotnosti (po kroničnih ali mrzličnih obolelostih). V Li n c u , 7. februarja 1903. P r o f. dr. S c h m i t. rl.\l w 1<; O fi^. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 9. marca. Pšenica za april 1910.....13 33 Pšenica za mai 1910......13 26 Pšenica za okt. 1910.....10 96 Rž za april 1910.......8 66 Oves za april 1910......7 27 Koruza za maj 1910......6 19 zdržno. 665 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pre-tužno vest, da je naš ljubljeni brat, stric, gospod Vinko Kos dane« ob polu 8. zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v dobi 29. iet mirno zaspal v Gospodu Pogreb dragega raj nika se vrši v četrtek dne 10. marca ob 4. uri popoldne ca pokopališče k Sv, Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v dekanijski cerkvi v Idriji. Idrija, dne 8. marca 1910. Helnrik Kos, Uršula Kos, starši; — Ivanka Kogovšek roj. Kos, sestra; — Josip Kogovšek, svak. Mesto vsakega drugega naznanila. Jajca za valenle čistokrvnih' velikanskih črnih »Langšan« kokoši, izvrstnih jajčaric ducat K 3'60 Tudi imam 5 čistokrvnih, 1 leto starih petelinov gornje pasme naprodaj. Henrik 621 Franzl, Ljubljana, Privoz 10. 5-1 Hotel Adrija ¥ Vipavi z obče znanim prijaznim vrtom za goste »Podskalo« se odda za-radi bolezni sedanjega najemnika ci s 1. aprilom t. 1. ali tudi preje na 0 račun. — Pojasnila daje hotelir S Matija Wasmejjr v Vipavi. Mestni Ifi št.13. 4 Milim ima itss. priporoča izvrstna namizna vina po K —-80, —'88, —'96 in 1'28 liter. 619 io-i SlllZbo (SCe zaveden Slovenec v pisarni kot =knjigovodja= ali tudi za vsako pisarniško delo, vešč tudi nemškega jezika, stenografije in strojepisja. Nastop 15. maja aii 1. junija. Naslov pove upravništvo „Slovenca". m 3-1 Gospodična iz dobre rodbine, pridna in poštena, vajena nekoliko trgovine špecerijske stroke želi vstopiti v primerno siužbo v Ljubljani aii pa zunaj Ljubljane. Ponudbe pod štev. 111 ooštno ležeče, Ljubljana. m 3-1 fj Elektroradlogra! d Hotel „pri Maliču", | zraven glavne pošte ji | Spored od srede 9. do petka It. marca 1910. i t e) 1. En kilogram ledu (Komično). - 2. Po- A vodenj v Parizu, III. serija (po naravi). — C* 3. Sin Nelsona (drama). — 4. Obdelovanje in industrija tobaka (po naravi). 5. Lov za robcem (komično). Dodatek k zadnji predstavi ob B. url zvečer. 6. Beka in Opatija (po naravi). — 7. Dogodki v vojski Napoleona na Španskem (dratna). — b. Strežnica gledališke igralke (komično). & Vsak dan zadnja predstava ob 8. uri Q zvečer trajajoča 2 uri. q g 6! g z boljšo šolsko izobrazbo, katera zna tudi šivati, se sprejme v boljšo modno trgovino. Ponudbe naj se stavijo pod šifro „Pridna 2000" poste restante Ljubljana. 666 asfop Bii so daftro apsljani pri dobrih zase&HiSi odjemalcih, izurjenS in marlppf, sprejme presti uisotef pro- 651 ssaziji reeina fgtažsiSea. Le prai dobro priporočeni gospodje naj pošljejo spo-je ponudbe na :: Josipa Knup-a tkaleovna, Hronov n M. Cechg. Meteorologično porodilo. Višina n. morjem 306-2/«, sred. zražni tlak 736-0 mm Caa opazovanja Slanic barometra v mm Temperatura PO Celziju Vetrovi Nebo 11* f * a.» 9 zveč. 742 8 52 sr szah. del. obl. 7. zjutr. 743.3 -1-6 sl. sever megla 00 2. pop. 742 3 100 si. jjzah. jasno Sredn a včerajšnja temp. 5 1°. norm. 2-40. po posestvo dobro uro od Maribora, obstoječe iz 02 oralov in sicer: 7 oralov deloma novonasaj enega vinograda, 15 oralov njiv, 20 oralov košnje in 20 oralov gojzda; poslopja zidana, hlevi obokani. Proda se z vsemi pritiklinami pod ugodnimi pogoji zavoljo družinskih razmer. Agenti izključeni. Natančneje pri lastniku mi 31 ivan Nerat, Rošpah, p. Pesnica (Štajersko). Kapelnik n pil pri Mi sodili v Kamin. Ponudbe do 15. aprila 1.1. na odbor Mestne godbe. Plača po dogovoru. Gospodarsko društvo Beimn, pošta Pazin, (Istra). posreduje brezplačno pri prodaji iriflSB svojih udov. Cena je nizka. Vino Vlila je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 1) KOZAESKA TOVARNA sprejme za takojšnji nastop spretnega knjigovodjo, ki je tudi korespondent, mora govoriti razen slovenskega in nemškega jezika hrvatski, event. italijanski, vešč strojepisja in stenografije. Prednost imajo samci in oni, ki poznajo kožarsko stroko. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Knjigovodja«. 663 3-1 Zivnostenska banka pro w Cechg a Moravu v Pragi PODRUŽNICE V: Brnu, Budjevicah, : Iglavi, Krakovu, : Lvovu,Mor.Ostra-vi,01omucu,Plznu, PODRUŽNICE V: Pardubicah, Pro-: stejevu, Taboru,: Trstu in na Dunaju I., Herrengasse 12. 6. marca t. L, vršeča se 42. glavna skupščina delničarjev odločila je, da za 1.1909 izplača 7°|0oa dividenda t. j. K 14'- na delnico ki se izplača proti izročitvi kupona št 35 počenši od 7. marca 1.1. v poslovnih urah od 9. do 12. ure dop. pri blagajnah centrale v Pragi in podružnicah v Brnu, Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Olo-mucu, Pardubicah, Plznu, Prostejevu, Taboru, Trstu, in na Dunaju I., Herrengasse št. 12. V PRAGI, dne 6. marca 1910. Ponatis se ne honorira. Upravni odbor* Izvršuje vse : bančne : : posle. : nrrrsc/' ~r 6426 Moj dom (E.Vašek) — Pod oknom (J. Fleišman) 6427 Po celi vasi lučke ni (Narodna) — Naš maček (Narodna) 6428 Slanca (M. Bajuk — Ciganska sirota (Narodna) 6429 Kdo bo listje grabu (Narodna) - Kdo dav odšel (Narodna) 9430 Čolničku (H. Volarič) — Jadransko morje (Heidrih) 6481 Pogled v nedolžno oko (P. H. Sattner) — Raz-stanek (Hrabroslav Volarič) 6432 Kako b' Te ljubila (Narodna) — En hribček bom kupil (Narodna) #433 Slabo sveča je brlela (Hajdrih) — Oj U sol-daški boben (Narodna) 6434 Ko pridemo na sred vasi (Narodna) — Prat lepo mi poje črni kos (Narodna) Zbor stolne cerkvč v Ljubljani 6435 Ave Marija (P. Ang. Hribar) — Češčena si Marija! (O. Ang. Hribar) 6436 Otroci, veselje I (Fr. Kimovec) — Pod pri ne-besom (Or. Rihar) 6437 Velikonočna(Gr. Rihar) — Sveta noč (J. Grubef) 6488 O Jezus, ves moj blagor Ti I (P. Hug. Sattner) — Rešnje molimo Telo (Jak. SavinSek) 6489 Priteclte, o kristjani (P. H. Sattner) — Marija Kraljica (P. H. Sattner) 6440 O Marija vir kreposti (P. Hribar) — Ponižno tukaj pokleknimo (B. Plrnat) • Anton Danilo, Ljubljana. 6441 Na shodu delavske organizacije — Ilirija oživljena 6442 Stinkbombe pred sodnljo L del — Sttnkbombe pred sodnijo II. del 6448 Zakaj je bil čevljar Grega deložiran — Baba Spela 6444 Ločena žena — Sv. večer pri Korobaču v Kamniku. Največja zaloga gramofonov in raznih slovenskih ploSČ Fr. P. Zajec optik in urar Ljnbljana. Gramofoni od 25 do 300 K. i Ceniki od gramofonov in plošč na zahtevo brezplačno. Izdajatelj: Dr, Ignacij Žitnik. flisk: »KatoliSke Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štele.