štev. 151
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trsta, v četrtek 6. Junija 1918
Izhaja vsak dan zjutraj« tudi ob nedeljah In praznikih. — Uredništvo1 Ulica sv. Frančiška Asiškega št 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajoč — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti% vpisane zadruge z omejenim poroštvom, V Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškega št. 20. — Telefon uredništva in uprav« it. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 3120, pol leta K 1560, tif mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 620, pol teta K 3'60l
Letnik XLIII.
Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi ie računajo na ratUmetJ^ v Sirokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po il> vin» osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi dennrnih zavodov mm po SO vini oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 3.—. Ma? Oglasi po G vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratni oddcteVi .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plaluje s« Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in irseratni oddelcU se nahajata v ul.sv. Frančiška As. 2t. '20. Poštnohranilnični račun št. an.doi
—i
zieriA mmn mom
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 3. (Kor.) Um duo se razglaša:
Razven topovskega delovanja nobenega važnega bojnega dejanja.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan javlja:
Zapad u o bojišče. — Armada kraljeviča Rupreliia: Uspešni sunki v Flandriji so nam prinesli \ee ujetnikov. Na vsej fronti živahno poizvedovalno delovanje. Topovski boj ie oživel le zač&sito. — Armada nemškega ccsarjeviča: Na južnem bregu Aisne smo vrgli sovražnika na Am-L>!cny—C;itry in zavzeli njegove postojanke sever: o Gommiersa. Krajevna bojna dejanja na obeh straneh reke Ourco. V cslalem jc položaj neizpre — Poročnik Lcev/esbardt jo Izvaleval 25. lulalsko zuiago.
Prvi ueiicrahii kvarllrmv^tcr pL LadcndorfL BOLGARSKO.
SOFIJA, 4. (Kor.) V gornji dolini Skutnbija in pri J3«.uiudoIu smo razpršili sovražne oddelke. V kolenu Černe kratki topovski suuki sovražnika. Na iroii»i vzhodno /turne uo Vaidnrja obojestransko topovsko delovanje.
TURSKO.
CAP? G RAD, 4. (Ko-.) Iz glavnega stana se poroda: Palestinska irerta: Ob obaM je narasiel topovski boj od časa do časa do velike sile. Naše topništvo ie z uspehom obstreljevalo sovražna gibanja v jordanskem predmosiju. Sovražno konjenico v dolini-Jordana smo uspešno obmetavali z bombami. — Dardanele: Eno naših ietalsKih bro-dovij je napadlo z bombami signalno postajo in bara It-j na otoku iVlandru. Opaženi so bili dobri uči.ikt. Letala so se \rnila brez poškodb. — Severna Afrika: 2 vstopom Italije v svetovno vojno so pričele naše v tripoiitansko provinco odposlane čete v po/it ve val nI h boj?h poiit-katl Italijane proti obali. Tamkaj se nahajajo lia-šjan« le se v nekaterih obalnih točkah in so str,!i;o pod ognjem naših baterij in nemških podvodnlkov. Vsak poizkus. da bi Izboljšali svoj peleža?, smo dosedaj src J*f:o izfa'ovJIi. Mnogo ujetnikov, orožja ?n konj in i cjnega materijala ]e ostalo v nnslb rokah. Tudi ve. drapJh spopadov je bi'o nas ugodnih.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Povečan topovski boj v?hodnem bregu Jordana. Sprednje sovražne konjeniške patrulje so bife pregnane. Naše topništvo je z uspehom obstreljevalo gibanja sovražnih čet. Na Ooialih frontah le po'ožsi neizpreme-njen.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
I«a!ijans"io poročilo.
4. jniia. — Naše topništvo je včeraj koncentrično cb? t reševalo sprednje črte, zvezne linije in važne točke sovražnih postojank v dolini La-garir.e, na asiaški planoti in v raznih odsekih na lev eni bre^n Plave. Delovanje sovražne artilje-ri:o je bilo živahneje pri Ponte di Piave in Musil.'. Tri Grappi so nase patrulje napadle neki sovražil cddelek in mu prizadejale več izgub; po živahnem boiu ie bil neki manjši sovražen straž-ni oddelek prisiljen, da se je predal. Sovražili od-delki na Monte Cornu in v ozemlju Saltona so bili odbit«.
Clcinenceau, >so se borili eden proti pelini«. Go- slučaju bi zamogel pričeti odsek svoja zborova-
DOnODKT NA MORJU.
nrROLIN, 4. (Kor.) Naši podvodnikl so poto-i-i!i v vodovju krog Anglije zopei 12.000 ton.
LONDON, 4. (Kor.) Adniiraliteta poroča: Dne T-t. rrr.jnika se je neki angleški rušilec po trčenju potopil. Zaznamovati ni nobenih izgub.
AMSTERDAM, 5. (Kor.) Iz Teršelinga se poroča, d a se ie vršil včeraj pred o'rež jem boj med nemškimi in petimi angleškimi povodnimi letali. Eno nciiiško letalo je padlo v morje in je zgorelo. Tudi eno angleško je moralo pristati in sicer pri Vlissiugenu. Drugo angleško letalo je bilo uničeno in letalci internirani.
Cicmenceau o vojnem položaju.
Francoska zbornica.
PARIZ, 4. (Kor.) Agence ilav-as poroča: Ob polni zbornici in gosto zasedenih tribunah se je sestala danes zbornica. Ministrski predsednik Cle-menceau je izjavil, da ne more odgovarjati na interpelacije o vojaškem položaju. Govoril ie že dovolj pred vojno komisijo, več ne more povedati. Protestira proti temu, da bi se konstituirala zbornica kot tajni komite. Posl. Cochbi re prosil ministrskega predsednika imenom sccijalistov za pojasnila. Zavračal je vsako misel sovražnosti proti \ladi, ker gre le za dobrobit domovine, Cle-menceaa ic odgovoril, da se koncem Šestega dne bitke nikakor ne mrrc- izražati o vojaškem položaju. Preiskava o odgovornosti jc v razvoju. Mi-nN • :ii predsednik je opozarjal noto na odpad Rusije, ki je omogočil Nemcem, da so spravili na zapadno bojišče 200 divizij proti aliirancem na zapadu. Trenotek je strahovit, toda junaštvo vojakov je kos položaju. ^Na<i vojaki*, je zaklical
P O D L i S T
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
—	V tem zadnjem slučaju ie bilo vaše vedenje popolnoma naravno in nihče vas ni mogel grajati.
—	Kaj ne. da ne?
—	Jaz pravim še več; bilo je edino, kar jc bilo mogoče za človeka, ki ima srce na pravem mestu. Vsak plemič bi se bil za tako žalitev takoj maščeval z mečem.
—	Saj tudi ne obžalujem, kar sem storil.
—	Prav tako; narednik je zaslužil, kar se mu jc zgodilo. StoriPste mu edino le, kar mu je Šlo, ko sle ga kaznoval. Toda vojno sodišče je moglo vaše ravnanje, katero jaz popolnoma odobravam, presojati s treh strani.
—	Vojno sodišče, mislite?
—	Da, vojno sodišče, pred katero bi vas bili postavili, če bi vas bili ujeli. Prvič ste stopil v vo-
vornik je izrekal nato zahvalo vojskovodjem, posebno Fochu in Petainu. Foch vživa zaupanje zaveznikov. Vojni svet v Versaillesu je sklenil, da ga počasti javno. (Odobravanje.) Nemci so se spustili znova v pustolovstvo. Priznavamo, da se umikamo, toda predali se ne bomo nikdar. Ako ste odločeni, da nadaljujemo boj do konca, potem je zmaga naša. Taktika Nemcev nas poizkuša terorizirati, kar pa se jim ne posreči. Prihajajo Amerikanci. Francoske in angleške skupine se izčrpavajo, istotako tudi nemške. Bije se boj za sodelovanje Amcrikancev. Naši zavezniki so odločeni, da nadaljujejo boj do konca. Zmaga je naša, ako sta vlada in prebivalstvo na višini položaja. Clemcnceau je zaključil: »Ako nisem izpolnil svoje dolžnosti, potem me spodite s tega mesta. Ako pa vživam zaupanje, potem me pustite, da dokončam delo mrtvili!«
Zbornica je priredila ministrskemu predsedniku ovacije. Več poslancev je zahtevalo, da na! se že v kratkem določi dan za razpravljanje interpelacij o vojaškem položaju. Toda Clemenceau je odklanjal vsak rok in stavil zaupno vprašanje. Končno je bila cdgoclitev interpelacijske debate sprejeta v smislu želje vlade s 377 proti 119 glasovom.
Uradni francoski komunike o kritičnem položaju.
PARIZ. 4. (Kor.) Agence Kavas poroča: Poročilo vrhovnega vojnega sveta pravi: Vrhovni vojni svet je imel svoje Šesto zborovanje pod okol-ščinami, ki so za zvezo svobodnih narodov jako resne. Nemška vlada, ki je vsled odpovedbe ruskih armad in ruskega nareda na vzhodni fronti izven vsake nevarnosti, je združila vse napore proti za padni fronti. Z dragimi in obupnimi napadi na za-vezne armade poizkuša doseči sedaj odločitev v Evropi, še predso bi zamogle nastopili Združene države z vso svojo silo. Vsled strategičnega položaja in premoči železnic je zamogel izvojevati so v raž ni k začetkoma gotove uspehe. Nedvomno bo obnovil svoje napade in zavezniški narodi bodo preživljali še jako kritične dni. Po razpravljanju celotnega položaja je vrhovni vojni svet prepričan, da bodo zavezniki prenesli preizkušnjo sedanjega boja s pogumom, ki so ga pokazali vedno pri obrambi pravice. Držali bomo sovražnika v šahu in ga potolkli pravočasno. Storili smo vse mogoče, da pomagamo našim armadam na bojišču in jih podpiramo. Dosega enotnega poveljstva je položaj zavezniških armad znatno izboljšala. Vrhovni vojni svet ima popolno zaupanje v generala Focha in gleda z občudovanjem in ponosom na hrabre zavezniške čete. V^led naglega in iskrenega sodelovanja predsednika Združenih držav bodo pogodbe, ki so biie sklenjene pred dvema ineseccma glede odpoklica in vkreavanja ame-riških let, onemogočile sovražniku, da bi dosegel » tein. d.« oi.izvujova! zituigu poprej, ^redno izčrpa lastne rezerve. Vrhovni vojni svet pričakuje s samozavestjo ko::čnega rezultata. Za-vezni narodi .so odločeni. Ji ne izroče niti enega svobodnega naroda berolinskemu despotizmu. Njihove armade pogumne in trdovratne, kar jim ie omogočilo že ponovno, da so zaustavile nemški napad. Njihov pogum zadostuje, da vztrajajo do konca z isto vztrajnostjo in enakim znnoanjem.
Protiboljševlško gibanje v Ruslj?.
KIJEV, 5. (Kor.) Iz Moskve došla poročila pravijo, da je bilo proglašeno tamkaj obsedno stanje in so bili ustavljeni vsi meščanski časopisi. Iz Sibirije se poroča, da je organizirala tamkaj cela vrsta monarhističnih generalov čete, s katerimi nastopajo proti rdeči gardi, ki se umika vedno bolj proti vzhodu in severu.
Odstop perzijskega kabineta.
AMSTERDAM, 4. (Kor.) Reutcr poroča iz Teherana, da je perzijski kabinet odstopil.
nja začetkom julija.
Predsednik panamske republike umrl.
PARIZ, 4. (Kor.) Predsednik republike Panama
je nenadoma umrl.
■ *
Nemški člani zunanjega odseka pri grofu Burianu.
DUNAJ, 5. (Kor.) Kakor poročajo listi, so se zglasili včeraj nemški člani odseka za zunanje stvari avstrijske deicgacije baron Fuchs, dr. Lan-genhabn in Miklas pri zunanjem ministru grom Burianu. Tekom 2J4 urne konference se je razpravljalo o vseh zunanje-političnih vprašanjih v zvezi s predstoječim potovanjem zunanjega ministra v Berolin. Govorilo se je zlasti o možnostih avsiro-poliske rešitve poljskega vprašanja, pri čemer so dobili delegati vtis, da bo groi Burian tudi v Berolinu zagovarjal to rešitev. Na konferenci se je govorilo tudi o vprašanju sklicanja zunanjega in vojnega odseka delegacije. Delegati so naglašali nujno potrebno sklicanja obeh od?ekov, zlasti zunanjega, vendar pa se je poudarjalo, da bi bilo umestneje, da se sestane odsek, ko bo državni zbor že rešil svoje terminirane naloge. Možnost zborovanja odseka je odvisna tudi cd tega, ali se bo ministrskemu predsedniku posrečilo, da zagotovi delazmožnost zbornice in večine za državne potrebščine. V tem
lisiin, ki niso bile vaše; drugič ste umoril svojega predpostavijenca, in tretjič ste ubegnil z orožjem in opravo vred. Že eden teh treh pregreškov bi vam bil nakopal dosmrtno ječo, ostala dva pa krc.gljo v glavo. Vojno sodišče bi tako sodbo izreklo enoglasno.
—	Mislite, gospod baron?	v
—	Prepričan sem.
Hannibal se je zdrznil.
—	Toda vi me ne izdaste, kaj ne, da ne? — jc
zajecljal.
—	Jaz da bi vas izdal! — je odgovoril baron ljubeznivo. — Kaj vendar mislite? Ne samo. da vas ne bom izdajal, temveč je moja najtrdnejša volja in moja najTskrenejša želja, da popravim, kar je zla usoda zagrešila na vas.
—	Kako ste dober 1 — je vzkliknil Hannibal globoko ginjen.
—	Kar storim, je čisto preprosta stvar, mladi moj prijatelj; vedno sem rad podpiral ljudi, ki jih je preganjala nesreča. Tako se bojujem proti zli
Itoilliril v Prosi In poslanec Plttonl e Trstu.
V včerajšnjem izdanju smo priobčili v originalu članek pod gornjim naslovom, do-poslan nam Iz krogov italijanskih socijali-stov. Danes podajamo ta simptomatična izvajanja v slovenskem prevodu.
Hvala, skoro brezpogojna, ki jo daja -Gazzetta di Trieste« od četrtka dne 30. maja članku poslanca Pittonija pod nasovom »A proposito di Praga e della Jugoslavia« — me sili, da v malo vrsticah konkretiziram kaj drugačen utis, ki so ga dobili mnogi Čitateiji/This, ki se ga* more označiti z eno besedo: oportunizam! Da bi prihod socija-Iistov in Italijanov v Prago mogel pomenjati za Jugoslovane priirleviii^e njih zahtevam glede Trsta: to je absurdno. Sočutstvovanje z njih opra vičenim ogorčenjem radi nezasluženega zatiranja, ni moglo pomenjati nič drugega, nego: »Razumemo vaše trpljenje in spoštujemo vaše pravične zahteve, povsem overjeni, da tudi vi storite na prani nam istotako«. Poslanec Pittoni se izreka vedno priparvljenega, da se, s svojo stranko, pridruži tistim, ki hočejo sporazuma med vsemi narodi; vedno pa da se bo odtezal vsaki manifestaciji, pri kateri bi bila kaka ost naperjena proti kakemu drugemu narodu, in ki bi mogla podžigati sovraštvo med narodi.
Sedaj vprašamo: mari je sovraštvo med razni mi socijalnim! razredi manje obžalovati, nego sovraštvo med narodi?! Dokler je posl. Pittoni držal visoko zastavo socijalne pravičnosti in se je zato bal stavke, da bi razbil to orožje v rokah svojih somišljenikov: ali je bil morda v skrbeh, da bi razredni boj mogel zadobiti tudi odijozne oblike razrednega sovraštva na novo podžganega s prelivanjem krvi?! Ne, boril se je za veče in naj-vzvišeneje načelo — a nobenemu idealu se ne bližamo brez žrtev — ker je vedel, da, čim se pomirijo duhovi in se raz bistrijo glave, sovraštvo izgine kakor mimogredoča mrzlica.
Nič drugače ni stvar med narodi. Ce obrambe proti zatiranju prekoračajo meje, bilo bi malenkostno, ako bi narode dolžili radi tega. Ekscesa brambe ne provzroča izzvanec, ampak izzivalec. In v tem posebnem slučaju, ali ne bi bil poslanec Pittoni, ki to pot izjavlja, da je Italijan, in ki priznava, da pregovarjanja, ki je trpe Trcntinci od strani Nemcev, so tolika, da jih morajo pognati v naročje ne samo Prage, ampak tudi v naročje vraga: ali ne bi se bil moral, kot socijalist in kot Italijan, postaviti njim ob stran?! Ali pa se hoče braniti samo pred slovmskfml uzurpacijami, a ne pred nemškimi?!
Nu, poslanec Pittoc? /am pravi, da tndi Cehi s svoje strani hočejo podjarmiti 3 milijone Nemcev, istotako kot Jugoslovani Trst. Dobro! Res jc to Slučaj, ko nas logika in pravičnost morete napraviti nedosledne: Danes si ti zatiran? Sem s teboj.... Jutri boš zatiral? Bom proti tebi!
AH poslanec Pittoni noče — iz podobnega razloga — sekundirati meščanskemu nacijonalizmu, ki je sicer zatiran, ki pa ima prirojeno tcndenco za zatiranje drugih, čim le more to. Toda, posl. Pittv^iil naj nam odgovori po vesli: ali bi nam mogel on priseči, da bi se vsi delavci, katerih sveto stvar zastopa, čim bi postali gospodarji, izogibali vsakega izkoriščanja svojih podrejencev?!
In radi takega dvoma da bi morali — po njegovi logiki —• odnehati od rivendikacije proletarijata? Nu, poslanec sam nam nudi tipičen izgled, kako se načela izpreminjajo po okolnostih. On, boritelj za splošno volilno pravico, direktno in tajno, in enako za vse, je na upravi delavskih zadrug v Trstu, ki jih vodi on, odpravil to pravico, nadomestivsi jo z indirektno in najskrčenejo. To so skušnjave oblasti!
Gotovo, poslanec Pittoni se sklicuje na svoje zasluge za stvar vseh zatiranih, toliko potom lista, kolikor v parlamentu itd. itd.
Ali, po naziranju mnogih — idealistov morda!! — ne zadošča samo lepa gesta, ko se zdi to opor-tunno. Oficijelni predstavitelj socijalistične in demokratične ideje — morda najjasneje, ki je kedaj zriblcstela človečnosti — bi se moral srčno Gdzvati klicu vsakega zatiranca, kajti nikoli ni preveč prilik za utrjanje kake resnice in pravice. In tu je v igri sakrosanktna resnica, da vsak narod — nič manje, nego vsak poedinec — ima pravico do svobodnega in neodvisnega življenja.
Poslanec Pittoni se čudi gracijoznemu slučaju, da mu toliko slovanski, kolikor italijanski nacionalisti dajejo krivo, ter sklepa iz tega, da- ima dvakrat prav. Nehote nas spominja strahopetnosti den Abbondi-a, ki si ni mogel pojasniti čvdne zveze med očitanji kardinala Friderika in onimi svoje Perpetue, ne da bi se zavedel, kako ta zveza govori proti njemu. Če mu obe stranki dajeti krivo, je to zato, ker vsi občutijo, da so ideje vzvišene nad vse boje, velike in male, v katere nas obsoja naša nepopolna kultura, in ker je on s svojim vzdržan jem grešil proti eni teh vzvišenih misli.
Sicer pa naj se poslanec Pittoni tolaži — vsaj
Hannibal je nekoliko pomolčal, potem pa nadaljeval:
—	Prva misel je bila, da me vsekakor zasledujejo, da se je po glavnih cestah že razširil ukaz, da naj me primejo, in da prihodnjega jutra najbrž ne bom mogel napraviti niti sto korakov, da ne bi me prijeli, ker bi me spoznali po vojaški obleki.
—	Komaj sem se spomnil tega, se mi je že zazdelo, da Vidim od povsod prihajajoče orožnike. Skočil sem pokoncu in vdrl globlje med grmovje vkljub trnju, ki mi je razprsskavalo obraz in roke.
—	Tako sem hodil nekaj časa in sem mislil, da sem zašel v nepredorno goščo, ko sem nenadoma začul glasove v majhni razdalji. Obenem pa sem skozi goščo opazil svetlobo. Ne da bi bil slutil, sein prišel skozi ves gozd in sem se nahajal na drugem koncu. Vlegel sem se po trebuhu v mah in se plazil v tisto smer, odkoder sem slišal glasove.
—	Kakih dvajset korakov daleč sem zagledal za debelim drevesom ubožno kočo. Vrata so bila odprta in na ognjišču je gorel velik ogenj,.... to je
»Gaz zeita« mu daje prav. Ker pa zakonska zveza med sLavoratorom« in ^Gazzetto* — ali bolje: med tozadevnimi tendencami — če tudi že slutje-na, ni še oficijelna, mora videti tudi v »Gazzettir. nasprotnico. Njeno pritrjevanje bi mu torej — po njegovi logiki — dajalo krivo!
Posl. Pittoni kakor da se mnogo boji za Trst od slovanskih aspiracij. Prav ima. Ali, komu so danes še tajnost pangernianske aspiracije na naše morje in naše gore?! Usoda Trentina in sedanji poizkus glede navtične šo'e nas poučujeta. Nemci, ki zahtevajo, čeprav so v manjšini, hegemonijo nad vsemi narodi Avstrije, ravno ti Nemci bi morali spoštovati Trst in mu zagotoviti privilegirano pozicijo! Zdrava pamet pravi, da bi bil tak privilegij na vso njih korist.
Zaključujemo: razlogi posl. Pittonija so bili za mnoge v potrditev, da socijalistlčna stranka v Trstu ne nosi več svobodno svoje zastave, in čudovito soglasje z -Gazzctio« jim ne more spremeniti tega uverjenja. In tako mnogi, ki so leta visoko držali v časti zastavo bodočnosti, trpe radi grenke resnice, da so se edino le trentlnski klerikalci srčno vrgli v boj proti zlstcoatičnl prepotene! enega caroda. Za njih politična preganjanja, internacije, prognanstva, žaljenja, začenši pri njihovem voditelju, trentinskemu škofu; za socijaliste v Trstu častne službe In druge naklonjenosti. Dejstva govore.
Razne ^oSlSiiSne vesti.
Jugoslovansko vprašanje In Madžar!. Iz Budimpešte se poroča, da se smatra potovanje ministra zunanjih stvari grofa Buriana, v Berolin, za ve-lepomembno, ker naj bi se ob tej priliki, kakor vedo pripovedovati, ne rešilo samo poljsko temveč tudi jugoslovansko vprašanje. Za rešitev jugoslovanskega vprašanja se smatra priklopitev Bosne in Hercegovine Ogrski, Dalmacije pa Hrvatski. V tem slučaju bi stopila Bosna in Hercegovina v take odnošaje napram Ogrski, v kakršnih se nahaja danes Hrvatska napram Ogrski. Na čelu Bosne in Hercegovine bi, kakor na Hrvatskem, stala posebna banska vlada. Pojavil se je pa tudi še drug predlog, namreč da bi se Bosna in Hercegovina neposredno priklopili Ogrski. Seveda pa pravijo, da so to le predlogi in načrti, o katerih je treba temeljitih posvetovanj. Rešitev jugoslovanskega vprašanja da je v veliki meri odvisna tndi od vprašanje, kaka bo usoda Srbije in Crnegore. — Kakor je torej jasno razvidno, pričakujejo v Budimpešti, da »reši« jugoslovansko vprašanje Berolin, !n sicer v korist Madžarjem in sicer tako, da bi se pač nekako združile hrvatske in srbske dežele, kolikor jih je na oni strani, toda brez ogrskih pokrajin, v katerih bivajo Jugoslovani, tako prekomurski Slovenci, Medjumurci, ter iirvTtiie in SrbJ na oni strani Drave, oziroma Donave in Tise. Dalmacija naj bi se priklopila Hrvatski, ne pa tudi Bosna in Hercegovina, kateri naj bi ostali sami zase, a vendar enako odvisni od Budimpešte, kakor je odvisna danes Hrvatska. O nas Slovencih v Avstriji se sploh ne govori; mi naj bi pač ostali pod nemškim jarmom. Verjamemo, da bi taka »rešitev« jugoslovanskega vprašanja ugajala Madžarjem in prav tako tudi Nemcem. Madžarji bi imeli poleg večjega dela morske obali v svojih rokah tudi velikanska naravna bogastva, ki tiče nerazkrita in seveda še manj izkoriščena v Bosni in Hercegovini, Jugoslovani v Avstriji pa bi biti omejeni edino le na slovenske pokrajine in hrvatski del Isire, torej znatno oslabljeni, da bi se težko ali sploh ne mogli dolgo upirati nemškemu pritisku. Najznačilncje na vsej stvari pa jc, da naj bi tako »rešitev« jugoslovanskega vprašanja prinesel erof Burian
pa da bo glasoval, če \!ada Izpolni poljske zr.hte-ve
Avstrijsko-poljsko vprašanje se, ka'.tcr se poroča z Dunaja v nasprotju z drugimi vestmi, nikakor ni opustilo, temveč se memdajni krogi najvncte'e bavljo žn-im. Zatrjuje se, da se smatra priključitev Poljske k Avstro-Ogrski za verjetno. Iz Nemei;c pa se povodom potovanja našega ministra za ru-nanje stvari, grofa Buriana, v Berolin čujejo glasovi — to so one druge vesti, — di so merodnjni krogi avstrijskih Poljakov končno opustili mlstl, da bi se poljsko kraljestvo priključilo Avstriji. — Namesto d?, bi se strateški zavarovali nova nemška meja, pravijo ti glasovi iz Nemčije, bi Tv.staU v tem slučaju pred mejami Vzhodnih provin Vzhodne in Zapadne Pruske in Jleztje državna tvorba, ki bi ne bila samo sovražna Nemčiji, tem več bi morela tudi trajno vplivati rn r Vn::v«l > monarhijo. Nemci se torej boje rhčenja Slovanov v Avstriji po priključitvi Poljske.
Asrov	ztrzrl:
OSOLJENI SLAftittf.
Aprovizacijska komisija bo cd d.,nes, v 6. t. m., dalje prodajala samo v r/uji tržnici uMjIij-ne slanike po K 6*— kilogram. Kupci se morajo izkazali z živilsko i2k-.iznico in Imajo pravico co enega osoljenega slanika na odmerek (največ pa do 4, neclede na število odmerkov izkaznice) Prodajalo pa se bo na vago, ne pa po kosih.
RIBO.
Do včeraj, v sredo, 15. t. m., opoldne so sc oddate ribe na 17.931 izkaznic, veljavnih za 57.542 odmerkov. Danes ostane na vrsti odrezek I. do številke 30.000.
KONJSKO M C SO ZA NEIMOVITE SLOJE.
Danes, v četrtek se bo nadaljevala prodaja konjskega mesa za ncimovite sloje proM preščipnjenju št. 25 izkaznice za	mesa in maščob (z rd
Čo črto) in oddaji Izkaznic ?t. 40, serije a, b, c. d. Na vsako izkaznico se dobi M kg me<a v i slednjih mesnicah: VVidmar ul. Indnstria 5, Jcitii-sich ul. Giulia 5, Pontoni ul. Fontana ??, Fabbri ul. Boroevičeva 7, Bomettfni ul. Meoia 31, Urslch i.'. Tosa 8, lilichcr ul. Parneto -15, Višin t Ini ul. Tesa 1, Rossi ul. Farneto Viscovich ul. Gi:il a 25, Lov ul. Montorsiuo 13, Butti ul. S. Maurizio 12 in Post e 12, Bencich ul. C. Co!ombo 2. Zcrovrik u! Mura 9, Fantini ul. Bccchc ic 11, Balii.-.tclla Solitario 23, Mislej ul. S. M. Maggiore 2, Lisi' \ ul. Indnstria G, Cusina ul. Giulia K rv o ul. del Pane 8, Luksa ul So!ita-io 31, Bencv.ettkh, i:l. Boroevičeva 12. Swagel ul. Giulia 31, Scarlavaj Sv. Ivan-Vrdela 753, Rocco ul. Mcdia 10.
Cena: K 3'60 kilogram.
usodi in jo premagujem. Toda o tem pozneje; se- bila ona svetloba, ki sem jo opazil prej.
|aško službo pod napačnim imenom in s pomočjo daj nadaljujte.
^ Mislimo, da nam ni Šele treba povdarjaii, da z vso odločnostjo odklanjamo tako reševanje in tako rešitev našega vprašanja.
Parlamentarne stvari. Na nekein volilnem zborovanju na Dunaju je govoril dunajski župan dr. VVeiskirchner o političnem položaju in dejal: Svarimo — to se pravi: mi nemški krščanski socijalci — pred popolno izločitvijo parlamenta, ki ga v teh težkih časih ne moremo pogrešati. Prva in najnujnejša dolžnost nemških strank je, da se strnejo v skupno delo in trden nemški blok in kot trdno sklenjena falanga nastopajo proti slovanskim ve-leizdajalcem. Izgradbo in poglobitev zveze z Nemčijo jc treba pozdravljati najtopleje. Daje n?m i v gospodarskem i političnem pogledu mocočno oporo. — Kakor je torej videti, krščanski socijalci ne odobravajo Seidlerjevih-absclutističnih nugnenj in zahtevajo parlament. Dr. Seidlerju ta zahteva pač ni prav posebno dobro došla, a končno bo moral le vgrizniti v to kislo jabolko. Vsekakor pa ima dr. Seidler trdno oporo v nemških nacijonal-cih, kajti kakor se poroča z Dunaja, je zbornični predsednik dr. Gross odklonil zahtevo Češkega svaza, da naj skliče takoj konierenco načelnikov parlamentarnih strank. Odgovoril ie namreč na tostvarno pismo predsedništva Češkega svaza, da skliče konference, po dosedanjem običaju, tedaj, če bo zahtevala sklicanje večina parlamentarnih strank. — Na Dunaju se mudi sedaj večje število vodilnih politikov, nemških in slovenskih, v svrho pogajanj z ministrskim predsednikom, kakor se zatrjuje z nemške-strani. Dr. Korošec se bo posvetoval s češkimi voditelji o nadaljnem skupnem postopanju. Jugoslovani da zahtevajo, da naj parlament po svojem zopetnem sestanku ne sklepa samo o proračunu in novih davkih, temveč da naj se prične tudi razprava o političnih dogodkih zadnjih časov, da ne bodo mirno prenašali osvojitve društvene in zborovalne svobode v južnih pokrajinah in bodo govprili tudi o sprejemu alpskih Nemcev pri cesarju. V jugoslovanskih in čeških krogih da se zavzema stališče, da po uvedbi okrožij in ukrepov proti Jugoslovanom stališče kabineta ni več vzdržljivo in da se bo vlada morala unsekniti drugi, če se hoče, da se rešijo državne potrebe v parlamentu. Poljski parlamentarci baje Izjavljajo, da bo poljski klub glaso-(Dalje.) va! za proračunski provizorij, za davčne predloge
Pi-acJala kuriva.
C j: I; j, 50 frg na rt? oje Sv. Vid: št. 701 — 1700 'ob. 22) 0. 6. uL Lazz. vecchio, št. 1701-1750 (ob. 22) 6. 6. audr. S. Tekla, Št 1751—1 >50 (cb. 22) 6. 6. ul. Economo 22. št. 1851—1950 (ob. 22) 6. 6. ul. S. Lucia 2, 84 vin. za kg. — Staro mesto: št. 551—G3G (ub. 18) 6. 6. ul. Arlisti 'I, S4 vin. za kg. — Novo mesto: štev. ! S51 —!900 (cb. 14) 6. 6. ul. Borce ićeva 51.
I—2000 (ob. 14) 6. 6. ul. Valdirivo 7, št. 20 >0 — 2050 (ob. 14) 6. 6. ul. S. Ar.ast: io 9, S-! vin. za kg. — Nova mitnica: št. 1881—19«:0 (ob. 16) 6. f>. ul. Amalia, št. 1901—2000 (ob. 16) 6. 6. ul. CarpJson J, št. 2001—2100 (ob. lf.) 6. 6. ul. Tcricelli 2, št. 2101—2200 (ob. 16) 6. 6. ul. Aco.uedotfo 91, št 2201—2300 (ob. 16) 6. ul. Scussa 12, št. 2301 — 2350 (ob. 16) 6. 6. ul. Gelsi 13, št. 2351—2430 (ob. 16) 6. 6. ul. Scussa 1, št. 2101—2900 (ob. 16) 6. 6. ul. Padtiina 13, 8-1 vin. za kg. — Stara nU.-ioa: št 2901—3900 (ob. 16) 6. 6. ul. Madonnina 39, št. 3901—3950 (ob. 16) ti. 6. ul. Media f>, M vin. za kg. — Sv, Jakob: št. 1191—1240 (ob. 13) 6. 6. ul. Risorta 17, št. 1241—1290 (ob. 12) 6. 6. ul. Erta 4. 86 vin. za kg. — Kjarbota: št. 301 -120 (ob. ll) 6. 6. ul. Rivo 10. 86 vin. za kg. — Skedenj: št. 11-61 (ob. 7) 6. 6. Skedenj 50S, 86 vin. za kg. — Po-jan: št. 301—400 (ob. 9) 6. 6. Rojan 4, 86 V M Premog. 20 k v; na modre IzVa^nlcc. Stara mitnica: št. 1127—1176 (ob 3) 6. 6. n». Madonnina, 1*46 za 10 kg. — Sv. Jakob: št. ■ -20() (ob. 46) 6. 6. ul. S. Marco, 1*66 za 10 kg.
-denj: št. 401—693 (ob. 18) 6. 6. Skeffettl B09, št 1—093 (ob. 10) 6. 6. Skcdeni 50«. it. 1 - '<>0 (ob. 20) 6. 6. Skedenj 508. št. 000—693 ( b. ^ 6. 6. Skedenj 129, št. I—600 (ob. 21) 6. 6. 129, l'6(i za 10 kg.
Koke. 10 kg na modre izkaznice. Novo mesto: št. 500—600 (ob. k 6. v.\ Anastasio. 2*02 za 10 kg. — Nova mitni i: 1176—1275 (ob. 39) 6. 6. ul. M idonnit> > 39, j'o2 za 10 kg. — Sv. Jakob: U. 1276 — 1450 (. b. 39) 6. 6. ul. Rivo 10. št. 1—1450 (ob. 4u) 6. 6. ul. I ' ► 10, 2*62 za 10 kg.
nj
št.
da ga posodite domovinU
Če ne
storite tega, podaljšujete vojno in ste sokrivci nadaljnih žrtev v imetju in krvi.
Podpišeta l i"]H3
■ » X!* /c o J n |
^Utiiij.tsv •
Domače ^rs
ni \ a
Skrb za stradajočo mladino. V Ljubiiani se ie ustanovil pod predsedstvom sospe županje dr. Tavčarjeve poseben odbor, ki naj skrbi za stradajočo ?oIsko mladino. Ta odbor ima namen ro-sredovati, Ja se šolo obiskujoči otroci Iz kraiev, kicr so slabe prehranjevalrc razmere, do konca vojne namestijo po rodovitnih delih Slovenije in Hrvatske. Ker bo iz Trsta gotovo mnocro otr:'k. ki so potrebni brlie prehrane, je potrebno. d:» vc ustanovi tudi v Trstu tak odbor, ki stopi pot^m v dotiko z-ljubliansl:iin. V Ljubljani računajo najww na otroke Trsta. Ker se me ?c v Ljubljani opozorilo na t si dovoljujem sklicati v ta n iincn sestanek za danes, četrtek. 6 t. m.,-ob 6 pop. v vansko Čitalnico« in se obračam "lasti do naš era zavednega narodnega ženstva, da se udeleži sestanka, ker nai nred vsem ženstvu rripace p »Joaa skrbi za našo mladino. Dr. Ivan Marija Cok.
Stran II.
»EDINOST* štev. 151
V Trstu dne 6. junija
Oddaja kovinskih predmetov. C. kr. namestništ-vcni svetovalec razglaša, da je ponovno treba oddati kovinske predmete, ki so popolnoma ali pretežno iz bakra ali bakrenih zlitin, iz čistega niklja, z nikljem platirane jeklene pločevine aH aluminija ter iz kositra obstoječe napeljave, slične kose in druge sestavine priprav za merjenje pritiska piva in natakanja piva. Razglas navaja potem tudi predmete, katerih ni treba oddati. K proizvajalcem in kupčevalcem, gostilničarjem, zavodom itd. pride v času od 1. t. m. dalje prevzemna komisija, da popiše kovinske predmete, ki jih je treba oddati, če pa ne pride komisija, se morajo ti posestniki takih predmetov sami javiti komisiji v času od 1. do 31. julija t. J. Vsi drugi lastniki in hranitelj takih kovinskih predmetov, pa morajo sami oddati kovinske predmete zbiralnici v ul. Marije Terezije Št. 25 in sicer v času od 15. junija t. 1. dalje.
Istrska deputacija pri minisfrskem predsedniku. V smislu sklepa zadnje seje gospodarskega sveta istrskega nakupnega urada, so se v petek dopoldne predsednik deželne upravne komisije dvor. svetnik Lasciac ter poslanci dr. La^inja, dr. Rizzi, Spadaro in Spineić oglasili pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju. Predsednik Lasciac je obenem s poslanci razložil obupne razmere, ki vla-dajo v Istri, poudarjal malo razveseljivo postopanje ccntral napram ubogi deželi, dokazujoč s Številkami, kako Istra Sc sedaj, ko so druge dežele že dobile vse, kar jim gre in Se več, zadnja dva mescca ni dobila niti polovico onega, kar je pričakovala. Pokazala se je absolutna potreba, da se preskrbi primnnkljaj zmletin in maščob potom nakupa blaga po visokih ccnah ir. zato nujna potreba takojšnje pomoči in izdatne podpore s strani vlade v prU Istri. Tekom razprave se je poudarjalo. da produkcija ribjega lova v Kvarnerjtt ne prihaja v prid istrskemu prebivalstvu, in se je končno protestiralo proti nepravičnemu in neenakemu razdeljevanju sladkorja za napravi tanje pe-tijota, pri čemer se je poudarjala izredno velika rr/fika med Is'ro in Dalmacijo in izrekla prošnja, da m>i se odslej upošteva tudi Istra ter se ji nakazuje količina sladkorja, ki odgovarja menim potrebam. Ministrski predsednik je sore'c! deputacijo posebno prisrčne, poslušal pazno navajanje nujnih potreb Istre In obljubil svojo takoišnjo pomoč Povabil ie celo k razgovoru finančnega ministra, ki je ^riSel kmalu nato, in je, ko je izvede! 7? res obupne aprovizacijske razmere v Istri, pripozna! potrebo, da se podeli potrebna pomoč istrskemu prebivalstvu, ter povabil navzoče k na-dab'ncmn rrr^ovoru v svojem ministrstvu, ki se je vrši! v soboto dopoldne in se ga ie udeležil tudi ravnnteli istrske nprovizaciie g. Muabotich. Tudi tekom te konference, ki se je vršila pri sekciiskem načelniku dr. Grimrnu. se je istrska dermtacija prepričala v polni meri. da vlada, spoznavajoč težko krivico, ki se V: doslej godila istrskemu prebivalstvu tekom zadnjih treh let glede aproviza-cijc. in zaveJajoč se svoje dolžnosti, dn popravi to krivico s poniučjo Istri v teh silno kritičnih trenutkih. gotovo da Istri na razpolago sredstva, ki jih zahteva nujnost potrebe.
Donosnost S. vojnega posojila. Te dni se je izdalo csmo vojmj posojilo, čigar uspeh gotovo ne bo manjši od uspeha prejšn;rh. Izredne razmere, ki obvlndirejo nrložni trg, so pripomogle, da so se vo;na posojila priljubila širšemu občinstvu. Ne s''nio listniM velikih imetji. temveč tudi lastniki skromnh prihrankov vidijo v njih možnost varne in obenem kenstonosne naložitve. Vojno posojilo 1 se ie izda!"1 trdi tokrat v dveh izkušenih oblikah: bV'% kratkoročnih državnih zakladnicah in 5% štiridesetletnem odplačiiivem državnem posoiilu. Državne zakladnice pa imajo pri tem vojnem posojilu neko gotovo dobrodošlo novost, da se irola-Čil ne zeodi naenkrat, v enem. naprej določenem roku, temveč poljubno za podpisnika v enem ali dveh kupenskih rokih (I. septembra aH 1. marca vsakega leta) od 1. marca T°2-I počenši, po pred-idoči šestmesečni odpovedi. Upoštevaje povračila, j ki jih dovoljujejo vlada in banke, kalor ti;di izplačilo po nominalni vrednosti, nosijo državne zakladnice, katerih najmanjši odrekel; znava 1000 K nominalne vrednosti, % obresti. StirHcset-letno državno nosoiiio. ki mu naimantsi odrezek znaša 50 K nominalne vrednosti, ie od"lačl?ivo potom žreb-nia od leta 1924. do leta '958. ter nosi pod"»sniku obresti, ki se po izplačanem roku gibljejo med maksimom 7'36% in ininimom 6'0f>%. Razpoložljivi denar se torej ne mere naložiti bolie kot s pod' isori vojnega posojila, in čc tembolj, ker tudi finančni načrt zagotavlja podpisnikom voir.'h posojil posebne ugodnosti.
Tiskovna cenzura nam je v včcajšnii številki zaplenila med domačimi vestmi dopis iz krogov finančne stra/e, v katerem so dopisniki potožuie-! jo orofl po^tooantu nadkomisaria Kinz<a napram J podrejeni mu finančni straži. Ta zanlemha je oci-vidno tako neutemeljena, da nikako«- ne moremo misliti, da bi jo potrdilo deželno kot tiskovno sodišče. Naravnost nepojmljivo nam je. kako more državno r^a- dniStvo jemati v zaščito posameznega funkcijonarja, čigar neopravičljivo ravnanje napram njegovim podrejencem v polni meri za- j služuje javno grajo. Ce meni ta fuukcijonar. da sol očitnrra neupravičena ali morda celo žaljiva, mul je vendar odprta zakonita pot, da si poišče zadoščenja: državno pravdništvo pa, vsaj po našem muc vn. nikakor ni poklicano, da bi s cenzurnimi ukrepi ne samo preprečalo tako upravičeno in v dostojnosti se gibajočo javno grajo javnega
mej
delovanja vsakega poljubnega javnega funkcijonarja, temveč s svojo zaplembo cclo šc podpiralo tako graje vredno ravnanje posameznih javnih funkcionarjev in jim na tak način še dajalo nekako potuho. V celem zaplenjenem dopisu ni niti besedice, ki bi se mogla smatrati za kaznivo po veljavnih zakonih, v dopisu navedena očitanja na naslov omenjenega finančnega liadkomisarja K t rizi a so pa vsa tako oči vidno utemeljena — s:; i navedena dejstva danzadnem opazuje Inhko vsakdo — da se lahko vsak čas nastopi dokaz resnice z neštetimi pričami. Kic tore; vzrok za zaplembo? j Vsekakor se pritožimo proli njej!	č;
Z Dunaja v Trst v 6 uraii. Včeraj popoldne je j pa Imel tukajšnji inženir dr. Gino Dompleri pred po- ' vabljenim občinstvom, večinoma iz trgovskih in j pomorskih krogov, zanimivo predavanje o svo- i jem načrtu nove železniške zveze Dnnala .s Trstom. Po njegovem načrtu bi bila potre' na šc ena, tretja, zveza med tema mestoma, ki bi deloma i uporabljala že obstoječe proge. Nova črta gre z 1
doru skozi hrib sv. Justa v nov osrednji kolodvor na Borznem trgu in odtod ob morju proti Tržiču. Proga bi bila vseskozi prvovrstna, dvotirna, z majhnimi strminami in velikimi loki, kar bi omogočilo hitro vožnjo. Tako bi se rabilo iz Trsta v Ljubljano djbri 2 uri, do Jesenic 2K- ure, v Gradec 4K ure, na Dunaj 6 ur, v Krakov ali Prago 13 ur in v Varšavo komaj 18 ur. Načrt ima seveda mnogo nasprotnikov iri ugovorov, češ, da izključuje Gradec in da krši privilegij južne železnice. S podržavitvijo te železnice, ki je le vprašanje časa in ni izključeno, da se železnica podržavi še tekom vojne, bi odpadel zadnji pomislek, Gradec bi pa s to progo le pridobil, a nic izgubil. Rentirala bi se ta železnica po mnenju predavatelja na vsak način.
Urnik v mestnih otroških vrtcih. Mestni magistrat sporoča: Z nekaterih strani se je izrazila želja, da bi se skrčil popoldanski urnik za mestne otroške vrtce. Ker bi se to ne moglo zgoditi brez oškodovanja koristi večjega dela mater, ki so sedaj bolj zaposlene kot kedaj. naznanja mestni magistrat, da morejo matere, katerim se zdi to potrebno, odvajati svoje otroke iz mestnih otroških vrtcev tudi pred uro, kakor jo določa urnik, kateri pa ostane neizpremenjeno do 5 popoldne.
Primera. Nekje na Vipavskem (pa ne le v enem kraju), kakor sploh po Kranjskem (v premnogih krajih) preprosta kmetska dekleta plačujejo po 5 do 6 kron za uro, da jih domača učiteljica uči — nemški.	V naših Barkovljah se je 27
priprostih deklet obrnilo do znanega rodoljuba, da z njimi čita — hrvatske knjige! Večna čast jim!
Iz Ko!on]e. V nedeljo, 2. junija t. 1. je bil občni zbor podružnice CMD v KolonjL Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imela kolonjska podružnica to leto 67 plačujočih članov in da so se letos vpeljale v Kolouji tuid gledališke igre, pri katerih je imel največ zasluge podpredsednik g. Lconard Blažič. Iz poročila blagnjničarke smo izvedeli, da je imela podružnica 488 K dohodkov in 215 K stroškov. Kot zastoonik glavnega vodstva CMD je pohvalil g. dr. Abram marljivo delovanje podružnice in svetoval, da ostane ves odbor isti. Po občnem zboru je govoril g. drž. poslanec dr. Rybaf o narodni zavednosti in Kolonjčani so verno sledili lepim besedam, ki so šle globoko v dušo. Tudi obisk g. dr. Wiliana je razvesilil Kolonjčaue. Dobro so se obnesle igralke v igri »Soj za petelina«. Nedelja nam je dala 225 K čistega dobička. Hvala vsem, ki ste pripomogli do tega!
C. kr. finančni urad si dovoljuje še danes izjavljati, da nima teh in onih slovenskih tiskovin. Nič ne pomagajo pritožbe, ker je gotovo namen vsiljevati Slovencem drugoiezične tiskovine! Čuditi se moramo tudi, da ima imenovani urad še danes nastavljene ljudi, ki prihajajo v stik se strankami in ki ne poznajo deželnih jezikov!
Kr. hrvatsko zemaljsko kazalltie u Zagrebu. U subotu, 8. tek. mj. u 8 sati ve^cr prvo gostovanje »Kr. hrv. zem. kazališta u Zagrebu« u ^Politeama Rossetti«. Izvadjati če se Verdijeva opera »Tra-viata« sa geotn. Adom Sari u naslovno! ulozi, sa g. Rijavcem kao Alfredom, ter g. Primožičem kao Gcrmantom. Abonnement za 20 predstava: lože u prizemljištu 600 K. lože u I. katu 450 K, sjedala u parketu sa ulaznicom 120 K- Večernje cijene: Ulaznica brez razlike K 2*60, galerija K 1*—. Sjedala u parketu K 5*—. Lože u prizemlju K 40'—, Lože u I. katu K 30—. — Ulaznice se prodavaju na dnevnoj blagajni Piazza della Borsa br. 11 od 11—1 i od 4—6 pop., a na večer u blagajne kazališta.
Prestopki predpisov glede pristojbin no menil-cah. trgovskih nakaznicah in šekih, namenjenih v inozemstvo, — izhajajo kakor se je večkrat ugotovilo vsaj do gotove mere nribrž iz tega. ker in-teresovani krogi premalo poznajo tozadevne določbe zakoni. Zato se na nalogu c. kr. finančnega ministrstva opozarjajo trgovci in obrtniki, da so menjice, šeki in trgovske nakaznice, glaseče se na denar, ki so izdane v tuzemstvu, a so plačljive v inozemstvu, podvržene kolekovin? v smislu tozadevnih prednisov. V po'te v prihajajo: zakon o kolckovanju menjic z dne 8. marca 1876 drž. zak. št. 26, v zvezi s tem cesarska naredba z dne 28. avgusta 1916 drž. zak. št. 20; § 25 šek-ovega zakona z dne 3. aprila 19% drž. zak. št. 84.
Popravljamo. V včerajšnji politični vesti pod naslovom »Nemci' in Madjari — sobojevniki proti Slovanom«, je v stavkih v 9, oziroma 10. in 11. vrsti izostalo par besed vsled česar je pokvarjen smisel. Glasiti bi se moralo: »-Po dogodkih, ki jih je prinesla ta svetovna vojna, pa se je staremu prirojenemu sovraštvu pridružil še strah. Ne toliko strah pred našim številom. To so znali paralizirati itd.« — V italijanskem članku iGii italiani | a Praga e 1'on Pittoni a Trieste« čitaj: mesto fars* :-nco = tors' anco. passaggera = passeggera, Sarai domani oppresso = Sarai domanl opprcsso-j re. conscienza = coscienza, ieividuo — iudiviuuo, argione = ragione.
Odbor za Kreko\o slavje v Rojanu. ima danes ob 8 zvečer svojo sejo v Kcnsumnem društvu v Roianu. Pridite vsi!
Svetoivansko ■ gospodarsko društvo »Narodni dom«. Danes v četrtek ob 8 zvečer odborova seja. — Tajnik.
Popravljanje mestnega vodoveda. Uprava mestnega vodovoda nam javlja, da so se za popravljanje vodovoda na Lesnem irgu ukrenili tako koreniti ukrepi v zdravstvenem pogledu,'da se voda tekom del ne bo pokvarjala. in jo po končanem delu mestni fizikat ponovno preiskuje, tako da vode pred porabo ni treba prevrevati, kakor se je priporočalo izpočetlra.
Prevzemanje poštnih zavitkov na Bolgarsko je zopet dovolk-no od 1. junija 1918 naprej. Začasno je dovoz zelo omejen.
Radi nakoplčenia zavitkov je prevzemanje za-v za Crnovice do nadaljnjega — bržkone sa-r. kratek čas — omejeno na potrebne in nujne ' c. zavitke z drožmi (kvasom) in denarne
oi 10 do II dop. in od 3 do 5 pop. na zavod za pospeševanje malih obrtov v ul. Lazzaretto vec-„phio št. 52, kjer proti primernemu izkazilu dobe nakaznice za nakup špirita pri tvrdki, ki je označena na nakaznici.
Društvo »Ljudski oder« v Trstu vabi na domačo zabavo, ki se bo vršila v soboto, 8. junija 1918.. v obeh dvoranah in na veliki terasi Delavskega doma (ul. Madonnina 15) s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Kolo«. Spored: 1. Glasbene točke. (Izvaja mojster-pianist g. Filipič). 2. a) G. Ipavec: »Slovenec sem«, b) J. Bartl: »Mi vstajamo«. (Poje društvo Kolo). 3. Glasbene točke. (Izvaja g. Filipič). 4. Slovenske narodne pesmi: a) »Kaj pa ti pobič ..b) »Sija5 sijaj solnčice ...«, c) »Dolenjska«. (Poje društvo Kolo). 5. Glasbene točke. (Izvaja g. Filipič). 6. a) »Flike so flike«, kuplet, b) »Čevljar« iz »Rokovnjačev«, kuplet, c) »Večni žganjar«, monolog. (Izvaja g. M. Lo\ko). 7. Glasbene točke. (Izvaja g. Filipič). 8. a) A. Ned-ved: »Ljubezen in pomlad«, b) A. Jehlič: »Pevčeva pomladanska«. (Poje društvo Kolo). 9. Šaljivo predavanje. (Govori dr. Pičispak). 10. Pot-pouri narodnih pesmi. (Poje društvo Kolo). 11. Loterija s Času primernimi dobitki. 12. Prosta zabava. Ples. (Sodeluje mojster na harmoniko in druga godala.) Za jedačo in pijačo (vino in pivo) je preskrbljeno. Začetek, ob 8 zvečer. Vstopnina brezizjemno ena krona za osebo.
Razdeljevanje brivskega mila. Brivci, ki še niso dobili od zavoda za pospeševanje malih obrtov nakazano jim milo, naj pridejo ponje v soboto, 6. t. m., od 10 do 11 dop. Po tem roku se milo nebo oddajalo več.
Orkester tržaške Omladine. Danes ob 6 pcp. skupna orkestralna vaja, ki bi se imela vršiti v soboto, dne 8. t. m. Po vaji važen pomenek. Prosim pridite vsi in točno.	Kapelnik.
Iščejo se ml. Rožica. Terezija, Stanko in Jožef Leban pok. Gregorja in pok. Ane iz Gorice, naj Plucuti 22. — Očeta je ubila granata dne 17. XI. j 10J5 v Gorici, mati je umrla v tržaški bolnišnici , leta 1916. Pri njej sta bila Stanko in Jožef. Kdor ' kaj ve o teh otrocih, naj sporoči na sledeči naslov: "Begunski oddelek deželnega odbora goriškega, Dunaj VIII. Schlesingerplatz 2flH.« Na dotično sporočilo naj se napiše številka Slc-/16 -F.
Mestna zastavljalnica. V petek dopoldne in popoldne se bodo prodajali na javni dražbi razni nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca oktobra leta 1917. na zastavne listke serije 142 in sicer razno perilo in obleka.
Hranilnico In posojilnica Narezlge
Teg. zadr. z neomejeno zavezo
vabi na a v • <
ituiiJ
oi 2oar
ki se bo vršil
V nedeljo, 23 jurija 1918, ob 3popoldne v lastnih prostorih v Marezigah.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo nečetstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviz j«.
4.	Odobrenje rdčuns ega zak jučka za 1.1917.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
NB. Ako bi ob določeni uri ne pr|?Io zadostno števi'o z^orovalcev, bi se glasom § 33 zadružnih pra il sklical uro pozneje drug občni zbor na istem mestu in s prvotnim dnevnim redom, ki bi sklepal ob vsakem številu prisotnih zadružnikov.
MAREZIGE, dne 28. maja 1918.
NAČELNIŠTVO.
finesa korošKeša Jabolčnega mosta
odcž2 t^koi
CSISTH MBUt S!. Mil ni Ul.
FRATELLI AiKNZO
Tr^t, ulica S. Spiridicna št. 1
(Nasproti Iloiei Volp:cii).
Bogata )im fo-togrifiiDii anera-lov in oiljiiitivov Zeis.faeR.Mgt-leiičer itd. foto-ir&fifc« [OttMS-ns najkBljfti! tavan. Sanjaj pioino k mm - te nizke.
i JADRANSKA BANKA
Trs:. Via Csssa dl Risoirmlo 5
(Lastno poslopje) Kapital In rezorva K 23, »09.00?.—
FILIJALKE: Dunij TegethoNti 7 <l Dubiovnik, Kotor, 1.J ubijan a. VV.-tH^vić, Opatija
Split. euik. Zala".
VLOGE NA KNJIŽICE
31 0 ———--2 O	-"
od dneva vloge do dneva vidika, Ifontnt lave1*
p ačuje barik.i 87ojc£?;t Oblasto vanje vi na tekočem in iirontčunu pi oo»'»v<>ru - tre lati-' Čeki in nakaznic aa vsa ta-ia iaoi »mi (i irtu i i
"V
roemce,
darovi.
— O priliki narodnega slavja pri Sv. Ivanu, je bilo 6i/62'94 K dohodkov in 1948'44 K stroškov. »Dijaškemu domu« se je izročilo čistega dobička 501450 K. Pri tej priliki so darovali za paviljone: Truden-Bogdanović. razno; tvrdka Gomzy Miksa jestvine; Radoslav Fetrič, 100 doz sardin; Jakob Perhavc 2 stekl. maršale; tvrdka Vatovec 2 torti; gel. Starć 1 torto; ga. Tomažič VA kg moke; Lenček 6 stekl. vina; dr. Rybar-eva prtiee in špičke; gČ. Zidar torto; Pirjevec-2erjav 3 salame, hleb sira, 2 stelk. likerja; ga. KosiČ 3 toite; ga. Jurkič 2 stekl. likerja, 2 škp.tlji peciva; ga. 2e-leznik 100 razglednic; gč. Lojzika Bratuž 4 stekl. ruma in 3 salame; g. M. Gulič 6 stekl. »Florijana«; gč. Mery Jaklič 50 biškotov; g. Ferfolja 1 stekl. likerja, ga. .Ferfolja biškote; ga. Gradišar biškote in 30 štrukljev; g. Grižon 5 kg salam in 2*A kg sira; g. Jurca, salam in sira; ga. Germek 100 sval-čic; Skedenjske rodoljubke 50 big in eno posebno; G. Tomažič 100 K; Hrvatje vojaki, ker jim ie bilo zabranjeno se udeležiti slavja 50 K; dr. \Vilfan 20 K. Ker se niso mogli udeležiti slavja Andrej Udo-vič 2 K in Fran Mršnik 5 K. Pri vstopnini so razni gg. darovali 162'20 K- Tem potom izrekajo združeni odbori vsem skupai, iskreno zahvalo!
cigaretni papir in druge potrebščine za tobauarne dobi se v veliki zalogi AN TONA S * ARY, Trst,
» lica deli' is^ia št. 12 — Pošiljatve na deželo po povzetju. —
9 Dllti Mm št. Z
(vogal Barriera vecchia)
kussuje se: V»-eče do K 7.— vs?ko. Pletene odeje do K15.— kg. Cunje po . 80 vin. kg.
V. CESAtiA.
r
-7
Češko Budjevička Restavracija (Bosa-fcova uzortia češka sostiina v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska prstrežba in slovenski iediJri' listi.
ZOBOZDRAVNK
Dr. J. Cermak
v Trstu ulica Poste vecc;ile 12 vogal ulice del.e Poste.
lzdir^mje zobov brez bolečin. — Plombiranja.
I ~ UMETNI Z03JE —
KUPUJE IN PRODAJA: vreiao-ifo- pipirj« rwn?e, obligacije, zastavna pisia t. pri or ta a (le nire. srečKe, valute tlevi e. proineSd it<l I >'j PltEOrJMK na vrednos'ne pari.rja in b a-o ic/.ef-e v javnih skl i Uhć h. SAPE DBPOsrM
PrtOMESfc.--Pro^ ja sr-čk razre<lny lu: »
rje Zirarovan'e vsakovt«»t.oih l11!' ri'iV' kar/.ni izijuHi. reviziju žre^-nja hfpčc i. t. il brezplačno. Stavbni kre lit, reinb-mrs kio^liii.
Bor^oA naroČila. — Inku »v
MENJALNICA---E S KO ML1 MEN IO
Telefoni: 1403. 1793 in
Uradne air<ai od 9 da 1 po^V.iij
B.zojuvi: J AL>ii.vNSti A.
Modni salon
— bivše —
UHIUBE TA08LAT0
v Trsta tlica Prao M marš M t
(za trgom Fran Josip I.)
Nov doh(i(l plaščev, volnenih in svjlnenih oblek, hišnih halj, modercev i. t. d. i. t. d.
Ke m cisti želol
Ponudbe in vzorce na tvrdko
H.
Vrst — ui. Fcntarsa št. 1 il. nacf,
MAL3 OGLASI
Prodssta se
10p >p.
2 postelji in vimeti — Ulica Giulia št. 54 Ceikven č, oil
226 •
» ?»i vdovec žeii znanja v svrho ženitve s pridnim d kletem al Tdov o »»rez otrok
ol 3__let Kes e ponudbe s sliko pod „Junij"
i.a Ins odd. Edinokti.	2.'66
dobita dva poštena dečki ŠIUŽmU 14—16 let stara in dva to-},;;a r-sfa voja-čine Težak, ki se razume pri ci k l irni ž^gi, ima prednost. Nastop takoj. Taiu-er trpovii:a « plja in drv ul S Zaccaria 3,	2264
_ .. ________ J_1
Ztofnritojit" G. Ptnui s 4

v Trsta se Je preselita na Corso št 15
v bivšo zlatarnico (i Zereowltz & Flgllo.
Velika izb era srebrnih In zlatih ur, uhsnov, prsteno v, verižic Ud. Cene zmerne.	Cene zmerne.
vsaki vgžer ob 9 v,
* vari«m 0tim*
Man otroški voziček mpogljiv) ter kr sna bela iiUv popolna p-stejica se prodasta Ulica Tor
S Pietro 6. 1 nad. Hes«ler.	2J67
priprosto deVlo od 8-6 za kuhinjska U X SS dela. Ulica Valdir vo 22t I.	226S
f^IlTifAVlffV šivilja izdehije in popravlja ženske kUrjenO obleke po najzmernejših cenah N j večja eleganca. Spreju ejo se deklico jroti n e-it-i i -i. Steindler, ul. Zovenzoni št. 5.	D 28
UČlldjiCfl ?ovoriti J^'j^*
17 jI.
•»ko v treh mesecih Ulica Maiol«ca
2 6'J
kvas
(Oetlrarjev prašek) za I(SM slaščice, \ ripra^ljen brc-ui.oajaka ter |.o istem ničinu k^korv aorm^lnem č:isu. se dobiva v lekarni Jeronit', Piazza Caser-ma št.' 6	D 17
izuče a od s'rokovnjaka, operira kurj i oč-sa in neguje noge. Sprejema od i> o poldne v ulici Carr dori 9.	B 21
vitK mo znv po-i
Kot
rt
v^ake vrste kupuje Babic hran Moliuo VretE Krande20.
22**4
dunajskega severnega kolodvora, ki bi se pretvo ' ril v nekak osrednji kolodvor, po že olis okči ] aspanški prosi, potem zavije proti Jus;u do Ptuja nato uporabi južno želcznico čez Pra.^nrsko do Celja, odtod krene proti zaradu mimo A\otnika« proti Žkofji loki in potem mimo Idriie in Nanosa ' Zaveli, odkoder vodi m^^^^^pre-
čez Kras do Zaveli, o
bi si ne želel v teh težkih »edih;- v prekrasnem priročnem svetu? Zato ii;e planinci v neticiio. 9. junija, na najlepši razgledni vrli v bližini, na prijazne Arivlže. Opozarjajo se člani, da sc radi obeda pritlase danes, najkasneje pa jutri, v petek, od 4 co 6 pop. podružničnemu tajniku sosp. Janku Malenšku (Trž. In mi. in ]0.s.) ter vplačajo znesek 5 kron za obe J. Na člane. !.i se ne pri^iase pravočasno, sc ne bo j uickIo f./.irati. Vsak čla~i naj si pes!.rti potrebno potno izkaznico za železniško vožnjo na proci Trst—ilri^I.e. In la!;o bo v nedeljo zopet veselo vi h zc !- :ic :^ore v krosu tržaških slovenskih pla« n in cev in planink.
Razdeljevanje dciiaturiranega irita. Wali obrtniki, ki bi potrebovali denaturiraneiia špirita v
i
n^hvi701ifrnl operator ku jih ofe, sprejemu KJiulUuVUiil od 1—4 in od 7-3 pop t nedelj h od 9 '* B »rzni trg 7, II Zubim. 2"i4i)
H-^l^f^HrP} rezila za brivske aparate po 1 K te dobi v trgovini Steindler, u' Ac«|Ucdotto 12.	D i 9
PODPISU JTE
ki sesto; i iz
5Va CfrSavnsga posojila amortiziranega v 40 leti'i, davka prosio pO K 92«—% s odt isom obresti enega mestca, t. j. K —«4Šf tedaj
Relto po K 91.54
Podpisu-e se lahko iioininalmh od K 50.— naprej.
RendibilitsSs, naiviiia:
Oa
7.3S
„ nslmasijia s
b) S'/.Vo drJavnili zakladnic d .v;;a pr »stih odpr.vedljivih po n rainaln h vrednosti Od I. se teinbra 10-4 s preJnainanil >m oJ 6 mesecev
Hetto ro K ®s.50°|o. — RenđiUHiteta: 6.43°
Podpis »vajeni drž vnega posojila m. državnih zakladnic se ponu-a veči dobiček s tem, da cdr- zki ki zapa ejo dn1. septembra 1918 (s izv mredn m uži Vci njem obrsti za 3 mesece; se takoj izplavajo, tako da bodo po o ila iz zakladnice ime e odrezke od 1. m.trca 1919.	4
svujiii obriih, naj se obrnejo od 10. do 15. t.
Trst - um Stadion 10 - Trst I
G&rt od 8'2 zveferniM *
vstopnina K z
—-
Sledeče banke sprej mijo podpisovanja in nud jo z oz'rom na posebni patrijotu nl namen tega pjsojila \se je olajšave ter dajejo vsa potre na po a i a :
jadranska banka, Trst in Dunai, I. Teq;etthoHst^avse 7. Pod u/n'ca Antj'o-Avst ijske ba-ke, Trst in Dunaj I. Wahner>trcs>e Centr;! a ^anki nemških pr»tji nic. B mca Commerci ue Triestin i. Trst in Dun;jj, I. S.h )tter ng 2. Trž -žka podružnica Lju! Ija iske kreditne banket Banca d' crediio pop-lare Banca Generale di depo-iti pod:už ica v Trstu, Via S. Ni olo 8. Podružnica c. kr. priv. avstr. K editne a zav da za trgovino in o^rt. Trst in Dunaj V I, Zol'er-g'Se 2. Banka l'rbn podružnici Trst in Dunaj I. Wachter jasse 1. Podružnica Zivnostenske banke, Trst in Praga Panska ulica 7.
aemu
j