®»»Мм1кма чг tfrScnrl SMS pcrvšaOlr« Ji-- .Г/ fferočnlna listu: CeSp leto K 120'—, pol leta 1C 60*—, četrt leta K 30'—, Izven Jugoslavije: Celo leto K 1501—. Inserat! ali oznanila se za. računajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. —- — Telefon št. 220. Potameana Številka atone 1 petek. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo ,Straža" izhaja v pondeljek, sredo in Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, cesta št. 5. — Z uredništvom se more govor® vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.------------Telefon št. 22®. ST. MwiboB?, slsa® б. avrgnsta L. ЖЖЖЖ. Državna oblika. * «testo se čuje očitek, da Slovani nismo državotvorni element, da nismo sposobni, ustvariti si sami državo in .ohraniti si jo. Kdor trezno pregleda razmere, ki obstojajo sedaj v slovanskem svetu, in je objektiven dovolj, ne more videti v takem očitku posebne krivice., .V. taki sodbi tiči lahko celo .dober namen. In če ga tudi ni, vsekakor nam je taka sodba lahko v spodbudo, da zremo v se, dar se strezni-•nno, da se iznebimo svojih napak in .začnemo drugačno življenje. Take sodbe nam torej celo koristijo lahko, in če že ni povoda, da bi bili zanje komu hvaležni, nas pa vsaj boleti ne smejo preveč“, fiPako |e pisal „Slovenski Narod“ ж uvodniku dne 22. majnika 1921. Zdi se, da se je dotaknil člankaf nevede vprašanja, o katerem bi bilo vredno več premišljevati, ker bi odgovor nanj lahko služil kot smernica v boju za ustavo in v mednarodnih od-nošajin ne samo nam, ampak celemu svetu, To je vprašanje, kakšno obliko imej država, in kakšne pravice naj ima vlada. Pripomniti pa je, da nam Slovanom ne manjka „državotvornosti samo dandanes, ampak, odkar nas zgodovina pozna, Le zunanji pritisk je prisilil staroslovanske župe, da so se j od časa do časa sklenile v tesnejšo državno zvezo. Pri Rusih (in Slovencih) s,o tujci ustvarili državo, Slovan sam je pa rojen federalist. Dr. Gruden navaja v knjigi- „Slovenski župani v preteklosti“ značilne opombe starih pisateljev, o državni obliki pri Slo vanihi Tako piše Grk Prokopij v 6. stoletju: „Ta naroda,, Sloveni in Antje, nimata samovladarja, temveč živita od nekdaj kot demokratično ljudstvo in zato se pri njih vedno javno razpravlja o koristnih in škodljivih zadevah. In leta 952 pravi grški cesar Konštantin .VIL: „Vladarjev pa, kakor pravijo, ta ljudstva (Jugoslovani) nimajo razen županov-starcev, kakce tudi ostali Slovani“1, ' Mimogrede omenjeno, Je iz tega razvidno,'da je centralizem Slovanom nekaj popolnoma tujega, je res nena-roden, protislovenski. ITotla, pojdimo dalje! Ne da se tajiti, da nam j’e needinost, razcepljenost tekom zgodovine mnogo Škodovala, To pa za to ker so bile države do sedaj le razbojniki; razbojniki pa seveda več premorejo, čim bolj so orga nizirani. V času absolutizma smo bili mr že demokrati, to1 je bil naš pogrešek’ Ati pa smo grešili v načelu? Odločno trdim, da ne. Vprašati moramo: Kaj je 'država, kakšen* namen ima/. Država je povečana družina* občine, .Oskrbi naj svojim podanikom telesnega m duševnega blagostanja, v kolikor družina in občina tega ni zmožna, Oblasti naj ima le toliko, v kolikor je potrebna za splošni blagor, drugače pa pusti vsakemu prostost! In tu so države mnogo grešile. Del babilonskih vladarjev preko Rimljanov iu do današnjih vlad se smatra posameznik za leseno punčiko, ki Jo vlada postavlja in obrača in obre zuje po svoji mili volji. Koliko strešnih bojev proti vladam pozna zgodovina! Ce bi bile te vladavine, kakor so bile do sedaj v, navadi, popolnoma po človeški naravi, teh bojev bi na bilo. Država», vlada smatra samega sebe za Doga, in* misli, da sme delati, kar hoče.' Krog in krog mej napravi plotove, preko katerih še misli podanikov ne bi smele. Kar ona naredi, je najbolje. Država skuje modroslovje, zgodovino, celo vero hoče predpisati. Vtika se v stvari, ki ji prav nič ne koristijo, pač pa prav lahko škodujejo. Podobna j'o prenapetemu loku, ki hitro poči, Lep zgled za to je rajna Avstrija, Kakor kaže, državni mogotci po vojski ne ml slijo nič drugače. Vsaka država se ho' gje kolikor, mogoče zabubati, Ce bi bili bolj prosti, kolikega pomena bi büo n. pr. to za nas Slovence! S podjarmljenimi brati1 bi lahko živeli vsaj v kulturni edinosti, če v politični ne moremo. Sicer pa se množijo po svetu tudi glasovi po zmanjšanju, državne obia-sti. Komunisti seveda gredo veliko pro daleč. A glejmo, ali jim ne bi lahko prišli nasproti, in jih ravno s tem u-ničili, ato postanemo bolj — Slovani? Usodno je bilo za nas, da smo bili federalisti, ko so bili drugi centralisti. Se usodneje pa bi nam 'lahko bilo, če postanemo centralisti, „hržjavotvorer1. zdaj, ko sr ves svet prenavlja v nasprotni smeri. Slovani sd res nismo znali ustvariti in obdržati države v taki obliki, kakor je v navadi pri narodih, ki jih zgodovina imenuje velike, Učiti^so nas mpraii drugi. In mislim da 'ne* samo nas. ličimo pa mi druge, kako je narod velik lahko tudi brez trdo napetih državnih vajet! Vsaka enakomernost je vsaj dolgočasna, če ne škodljiva. Lepota, popolnost se:kaže v tem, da vlada kar naj-večja raznolikost, pestrost, a modro uravnano na skupen smoter. Le v potrebnih rečeh bodimo edini, v drugih pa prosti! Edina postava je pravica 1 Dalje maj razmišljajo o tem čini-telji, la so .poklicani, da ljudstvom pre skrbjo najboljšo vladno obliko. Mi Jugoslovani pa. „poglejmo v se, strezni mo se, iznebimo se svojih napak m začnimo drugačno življenje I“ 1914 in 1921. Saj človek skoraj verjeti ne more, da je poteklo te dni sedem let od tistega dne, ko se je začelo strašno klanje, ki nas je držalo v grozni omotici; od katere si še sedaj nismo prav opomogli. Zopet se je enkrat prav. jasno pokazalo, da človek obrača, Bog pa, obrne. Avstrija je prva napovedala vojsko, s tem pa sebi podpisala smr.no obsodbo. Nemci so hoteli smrtno zadeti Slovane, a glej, vzrastle so nove slovanske države, Ce bi bili hoteli Jugoslovani' priti uo ujedinjenja, bi to brez vojske nikakor ne bi šlo, in Bog ve, ali bi se bila katera druga vojska za nas končala tako vsaj nekoliko sreč -no, kakor se je ta* Dalje 1. Naši fantje so stali z Nemci in Madžari skupaj na soški fronti, S svojo hrabrostjo pa so, tlasi pod avstrijskim, vodstvom, vendar-ohraiilh tudi nam lepe kose zemlje, da jih ni Italijan zasedel'in razdejal. Freidemo k notranji politiki! Liberalci našo stranko vedno še tožarijo, da je avstnijakantska. Glasno smo jim povedali že dostikrat, kar jim gre, in zlasti še, da naj pometajo pred svojim pragom, Šušteršiča, Lampeta, šfefeta in drugih ne bomo zagovarjali, ker nima nobenega smisla za' nas, saj smo jih davno odstavili. Rekli bi samo: obsou-be, kazni vreden je le tisti* M vedoms dela proti blagru naroda ter išče svoje časti ali svojega dobička, Kdor pa se je zmotil, kdor’ je bil napačno podučen, a je drugače pošten človek, tak pač ni kratkonmlo za vešala, ampak je le pomilovanja vreden in treba mu ia vzeti ugled z dokazi, ne s smešenje e in psovkami. Iz želje do korit naši demokrati ih samostojni vsega tega nič ne pomislijo. Zato ni čuda, ako je našim listom včasih že več kot preveč in zato pišejo včasih ogorčene odgovore. Toda — vendar, poglejmo tudi bolj globoko, in presodimo 'mirno leta pred vojsko in položaj po njej; kdor ima količkaj poštenosti, bo moral priznati, da „klerikalni zmaj“ od daleč ni tako crn, kakor ga jugoslovanski politični dobičkarji rišejo. Pred vsem, ali smo bili prej dolžni, biti pokorni avstrijskim oblastim, ali ne? 'Mislim da, po vsakem, le ne po .anarhističnem pram* In Če sem bil Avstrijec, ali sem bil zato izdajiea s!o. iransko stvari?, Nikakor ne! Saj smo imeli v Avstriji Slovani večino, K j Ш bili bolj edini, bi nam bila Avstrija vsaj pravična, če že ni mogla poslati. slovanska. Drugič naj si naprednjaki zapomnijo, da mrtvega leva je' šel tudi osel brcat. Tako tudi velika večina izmed njimi šele zdaj prihaja k sapi, meutern ko prej niso znali nič pametnega skupaj spraviti. Sedaj so prišli na dan z veliko korajžo, A Še, ko nas tožijo, morajo poleg zapisati marsikak stavek, ki kaze, da so čelo naši najhujši''„avstrijakan-ti“ v tisfih nevarnih časih povedali že marsikatero besedo, katera je veljavne še danes, in je bilo takrat zanjo treba poguma. N, pr, 'dr, Shsteršič je reke! takrat: „Dragi moji! Tekom desetletij je bilo mnogo psevdodržavnikov. v monarhi d, ki so pritiskali, Jugoslovane ob steno, ki so 'jim delali krivico, dejali krivico Hrvatom, delali krivico i Slovencem, delali krivico tudi pravo -slavnim Jugoslovanom, ki sc imenujejo Srbi,1' Drugje se je pisalo leta 1914: — „Streti se pa, mora tudi krivična nadvlada nemštva in madžarslva. ,Vsi krščanski narodi smo si enaki, vsi hočemo in, moramo biti zadovoljni, vsi moramo imeti ne le enake dolžnosti, ampak tudi pravice,“ In drugod pa; „Srbskemu ljudstvu ljubezen in spoŠv tavanje, a politična Srbija more imeti za Slovence in Hrvate le malo pri vlačnosti.“ Da, da, -politična Srbija, ;Velika Srbija ni imela in nima tudi leta 1921 privlačnosti za nas, za vse Slovence in Hrvate, če izvzamemo 2%, demokratov. „Naš sovražnik je velesrbska imperialistična misel, to je treba uduši-ti.“ „O, nas Slovencih je popolnoma gotovo, da bi bili razkosani med svoje največje narodne sovrage, To bi za katoliške Jugoslovane ne bilo „naroa no osvobojenje“, ampak narodna suž-nost in smrt,“ Tega’smo se boli leta 1914 in kakor vidimo zdaj, ne čisto po nepotrebnem. .0. sarajevskih atentatorjih so pisali naši listi kot o izvržkih jugostov. rodu, ki iščejo spas v hudodelstvih in krvi. In q liberalcih :i „Vso liberalno politiko pa drži pokoncu sama hinavščina, Ravno sedaj jo je najlažje spozna ti. .Umor obsojajo, napadajo pa nišo stranko, ki se upira velesrbski agitaciji go naši domovini. Lepe se delaje na zgoraj v svojih izjavah in klečeplazijo osebno pred vlado ter lažejo čez nas, v svojih listih pa dajejo kar. naravnost potuho velesrbskim hujska-.čem in jih branijo. V liberalnih oiga-mzacijah je ta hujskarija doma; vpijejo pa, da so zvesti avstrijski državljani.“ Tako Bratsko smo tožili drug drugega!, Vrhovno načeto in namen politike je: blagor naroda, ljudstva, Naša stranka je dolgo upala, da bo Avs;rita prišla do spoznanja, da je treba tudi Slovanom dati njihove pravice* A ni hotela Zato smo s srcem in razu-» mom delali za novo domovino, ki jo ljubimo odkrito. Služili smo prej kri-* vičnemu gospodarju, tem zvesteje bo* mo in že služimo novemu, od katerega upamo več pravičnosti. Pošteno sme mislili prej, 'pošteno mislimo zdaj, Za ljudstvo nam gre. Kdor, je vse prav storil leta i9T4 in 192L njemu naše občudovanje, — Kdor se je kdaj motil, njemu naše pomilovanje. Kdor pa je bil ali je neznačajne?, dobičkar, in denuncijant, nje-* mu zaničevanje in kazen. Poštenjaki so pravi državotvorci, naj so pri kaki stranki, kateri hočejo. In mislimo, da naša stranka pri tem ni zadnja.; Neznačajne? pa je vedno rana na našem noiodnem telesu, pa naj si je av strijakard iz leta 1914, ali pa Srbija-kant iz leta 1921!; Brez ciljev. Narodno-socijahstična stranka je jako majhna skupina v zakonodajni skupščini naše kraljevine. Iz volilno borbe je lanskega leta odnesla 2 mandata in marsikdo, ki je opazoval gi* banje narodnih socialistov, teh disidentov starokopitnih liberalnih faraonov, je stavil precejšnje zaupanja % N S S,: * , j Varal se je, kdor si je od novo* spočete strančice veliko obetaL Posl« peržič in Brandner sta v ustavotvor-ni skupščini podala izjave, ki, se nikakor niso strinjale s pisavo njunih giasil- Tako je n. pr, „Jugoslavija“* takrat že poloiieijeien organ N S S, zc* lo ostro kritikovala knlturnooojne aspiracije vladnih 'strank. Svoje mnenje o kancelparagrafu je „Jugoslavija® izrazila nekako sledeče: „O k an cel-paragrafu je Brandner na medklic dr„-Kukovca izjavil, da se narodni socija-listi ne boje izrabljanja cerkve v propagandne namene za klerikalizem,-. Državno zaščito pred klerikalci za* htevajo samo stranke, ki sc čutijo f-dejno slabe. NSS z zdravimi in naprednimi idejami ne potrebuje nobene državne zaščite.“ (Glej „Jugoslavijo“, št, 123, od 26. maja L. J. Op. u-redništva). Na drugi strani pa omenja v poročilu o razpravi drugega dela ustavnega načrta, da sta poslanca NSS Deržič in Brandner glasovala za kancelparagraf, pač pa proti ostalim členom drugega oddelka, ker so reakcionarni. ‘ Kje je tu doslednost? Kje logika? Ako je NSS res prožeta zdravih in naprednih idej* čemu potem glasovanje za „državno zaščito v obliki kancelparagrala“ ? Nedavno sta v Mariboru zborovat la poslanca NSS, gg. Deržič in Brandner. Ob tej priliki je g, Brandner po lagal v daljšem govoru (recte Immori stičnem predavanju) račune o delovanju svojega „kluba“ v konstituanti. Posebno se je ponašal s „pretkano parlamentarno taktiko“, ki je vodila v vsakem slučaju vsaj do delnega; uspeha, nikakor pa v polomijade-Med drugim je rekel: „S tovarišem Deržičem sva si prav kmalu ustvarila načrt za nastop najinega „kluba“. Ko so naju radovedneži v političnih krogih nadlegovali z vprašanjem, kakšno stališče bova zavzemala napram n* stavnim določbam načrta Pašičeve vlade, sva izjavila: ako bodo dobre, narodu v korist bova glasovala za, če bodo reakcijonarne, bova glasovala proti, v slučaju pa, kjer bi najina neznatnost ne mogla prepričati vladnih strank o škodljivosti oz,- važnosti tega ali onega člena, sploh ne bova glasovala“. V tem smislu je govoril g, Brandner na shodu NSS v Mariboru. Brandnerjeve besede smo si 'dobro zapomnili, ker smo bili uverjeni, da nato Še prav lahko storijo veliko uslugo. Pred par dnevi smo imeli v naši zakonodajni (poprej ustavotvorj/} skupščini zopet prav kočljivo glasovanje, Gospod Pribičevič je predloži: svoj reakcijonarni zakonski predlog o „zaščiti države“, kateremu je manjkal neobhodni imprimatur zbornice,: Dosledne, konsekventne skupine so glasovale jasno in odločno za ali proti, kakor jim je velevala notranje-politA na konstelacija. Mislili smo, da bosta Deržič in Brandner odločno nastopila proti „terorju od zgoraj“, kakor je „Jugoslavija“ imenovala absolutističen elaborat g, Pribičeviča. Zmotili smo se, računi so bili napačni. Posl. NSS sta glasovala brez pridržka za — omejitev narodne svobode in za strankarsko strahovlado demokratsko-radikalnega bloka. Razlog, ki je bil v trenutku gl asovanja omenjene dvojice vodilnega pomena, leži na dlani. Ne bomo preiskovali. v kolikor se je g. Brandikr v Trbovljah s svojim govorom kompromitiral, ker mu je „Jutro“ tozadev no lekcijo prineslo celo v uvodniku ter ga svarilo pred nevarnimi, simpatija- mi do komunistov/ Opomniti hočemo e-dinole na korekturo, ki sta jo izvedla gg. Deržič iu Brandner g. Pesku na fjubo z glasovanjem za zakon o „zaščiti države“. Zadeva g. Peska se je Iumaknila s prihodom gospoda kraljevega namestnika uprav avtomatično v odločilno fazo. Toda v Beogradu se niso hoteli zadovoljiti z dvoumnimi u-vodniki v „Jugoslaviji“ zahtevali so dejanja. In res! Kar smo pričakovali, se je zgodilo. Da bi priborila svoji1 .skupini vsaj trohico vladne milosti, g. Pesku pa pomagala iz skrajno mučnega položaja, v katerega so gaspra viti liberalni mladini z g. Brandner-jem vred, sta glasovala — za. „Jugoslavija“ se trudi sicer, z vsemi močmi, kako bi pač najbolj zakrila nedoslednost voditeljev NSS, nikakor pa je ne more spraviti z sveta, O pravkar omenjenem zakonu je prinesla v predvčerajšnjem uvodniku nastopna, popolnoma si nasprotujoča stavka: „Ze pred sprejetjem smo po-vdarili, da nosi vladni predlog na sebi vse znake površnosti in da je njegova iuridična forma pod psom. — Kljub temu pa smo se odločili, ker ni s ata dana možnost debate, za sprejetje tega prodloga in predlog je danes zakon“. Ako je predlog površen, je brez dvoma slab, in ako je slab, ne bi smela glasovati gg. Deržič in Brand-ner. za, marveč proti njemu. Potemtakem bi nam bila logika g. Brandner-ja razumljiva. Z glasovanjem za slab predlog pa je g. Brandner dokazal, dh je v Narodnem domu zagovarjal navadno hipotezo. Politika vodilnih mož narodho-socijalistične stranke je problem, ki čaka svoje rešitve, Brez ciljev, brez jasno začrtane poti vodijo narodno-soeijalistični prvaki svoje pristaše na trhlih čolnih med skrajno nevarnimi .skalami oportunizma. Ako v 12, uri ne posežejo po edino uspešnem sredstvu, ki se je v političnih borbah dobro obneslo, po doslednosti, bo mladi iu u-pov polni NSS res odklenkalo. |№НВММВВНУВВИМИВ|В1ННВИВВВВНВИНВ1ШВ11ФЕВНВШМВВ Politični pregled. KRALJEVINA' SH$. Seda j, ko je postal zakon o zaščiti države polnomočen, se je narodna skupščina bavila na zadnji seji s poročilom finančnega odbora: Kako in kje najeti novo državno posojilo. Po dolgi debati pro in contra so seve Via dne stranke glasovale za predloge finančnega ministra za najetje posojila. Proti so glasovali: jugoslovanski klub, zemljoradniki, republikanci in narodna socijaljsta. R r e d 1 o g i za najem posojila pa Še pridejo pred špecijalno debato. Imunitetni odbor je seve sklenil, da so razveljavijo vsi' komunistični mandati razun treh,ker so tri poslanci že pred atentati izstopili iz komunistične stranke., O sklepu imunitetnega odbora bo še te dni sklepal parlament, nakar bo zbornica odšla zopet na počitnice, da se odpočijejo od mučnega dela za „svobodo“. Z a k o n o d a J n i odbor jo sprejel poslovnik, polom katerega je izvoljenih 5 sekcij, v katerih bodo zastopani sledeči Člani Jugoslov. kluba: dr- Simrak, dr. DutiMč in Sušnik.-Sejo zakonodajnega odbora bo vodil podpredsednik dir. Žerjav, ker bodo predsednika še-le volili enkrat proti jeseni. Pogajanja med Reko in Jugoslavijo. V sredo, dne 3, t. m. je v Beograd prispel predsechk reške vlade, Zanella, Zanella se bo baje pogajal naravnost z našo vlado glede vpra Sanja skupne uprave obeh pristanišč, V. političnih krogih so mnenja, da je Zanella prišel v Beograd na željo itali janske vlade, ki jo na eni strani vo zana na suplement k rapalski pogodbi, deloma pa na nacionalistično' večino, ki noče priznati pripadnosti luke Baroš k Jugoslaviji, .TURČIJA, Kerna l-paša je, v kolikor je io ražvidno iz raznih listov, doživel na celi črti strahovit poraz. Grki nadaljujejo svoj pohod in atenski presbiro že poroča, da je grški kralj Konstantin vkorakal v spremstvu princa Nikole in višjih častnikov generalnega štaba v Eskišehir, kjer ga je prebivalstvo z navdušenjem sprejelo. Grška vojska se v novo zasedenem o-zemlju vsepovsod! utrjuje. Svoj poraz je Kemal-paša naznanil velikemu vezirju, utemeljil ga je pa z brezbrižnostjo vladnih krogov in premajhno močjo svoje vojske. Kemalisti računajo, da jih bo intervencija velesil rešila pred sramotno katastrofo, Politična poročila. p Delovanje Jugoslovanskega kluba. Jugoslov. klub deluje prav pridno. Dr. Simrak je posredoval pri predsedniku skupščine dr. Ribarju radi fašistovskih izgredov v Splitu in je osobito opomnil na posledice orga-nizovanja belili gard. V isti zadevi je posredoval pri min. predsedniku Far Šifeu poslanec Barič. K| Pašiču pozvoni načelnik notranjega ministrstva je izjavil., da iz Dalmacije še vlada ni dobila nobenih poročil. Poslanci SLS Krajnc, Pušenjak in Nemanič so posredovali pri i ministru za trgovino, da se dovoli izvoz živine brez carine in prepove izvoz krme. p Koga namerava izključiti JDS* „Jugoslavija“ in „Novi čas“ javljata, da so JDSarji minuli torek zelo burno zborovali v ljubljanskem Nar. domu Pri te» priliki je prišlo med vodilnimi inuftiji stranke do ostrih kohtroverz. Poroči' .* celo .pravijo, da se je izrekle načelstvo JDS za izključitev: Dolleta Ribnikarja, dr. Kramerja in Žerjava. Kjoritarska korupcija., naselje, dernrn-cijantst’. o in druge temu podobne mla-doliberalne „čednosti“ so že tako do-cvetele da preseda njih vonj onim liberalcem ki so poštenejši od zgoraj omenjenega JDS triumvicata. p Dvanajsterica komunističnih po-slanccv ie zaprosila pri vodstvu radikalne stranke za vstop v omenjeno stranko, ki na' bi se zavzela za to, da se jim ne uniči manidatov. Radikalni klub je to ponudbo odbil. p Nove volitve na Južnem Tirolskem? Kakor doznavajo „Innsbrucker Nachrichten“, pripravlja rjim’ska vlada za Južno Tirolsko nove volitve. Mandat grofa .Toggenburga je razveljavljen, Italijani se protivijo tudi veri fikaciji Dr. Reuth- Nicoljossijevčga mandata, Na Toggenburgovo mesto bo baje stopil Baron di Pauli, Dr. Reuth-Nicolussi pa bo kot kandidat nastopil tudi v slučaju novih volitev. Pneims tresti. d G. Pesek ne bo županoval! ? „Jutro“ poroča, da je minister Svetozar Pribičevič na podlagi poročila kraljevega namestnika za Slovenijo sklenil, da potrditve g. Peska nikakor ne more predložiti kroni v odobritev. ,Vj afero Pesek so liberalni mladini pritegnili iz sumljivi razlogov tudi gosp. Hribarja. Ako bi pa vendarle odgovarjalo resnici, da je g. kralievi namestnik Pribičeviču nekaj namignil, si je kriv svoje polomije g. Pesek sam. Kriv zato, ker se je kot nepotrjen župan vsiljeval pri sprejemu gospoda Hribarja v ospredje. Tudi glasovanje za zakon o „zaščiti države“ ni zaleglo. Pač zelo neprijeten fijasko. d Neprilike g. Vošnjaka. Novo -imenovanemu poslaniku naše kraljev1' vine v Pragi, g. Bogumilu Vošniaku se je ob priliki odpotovanja na svoje službeno mesto pripetilo nekaj zelo neprijetnega« ,V Subotioi, kjer je mo v J prestopiti mejo, cariniki niso hoteli ver jeti, da je naš slabostojni IVoŠnjak postal diplomat, to pa radi tega, ker ni imel — legitimacije. Prebrskali so mu kljub protestu vso prtljago in našli .; krasno magnatsko obleko (kdo naj b‘ se ne smejal! op. ur.), nekaj zlatega in srebrnega servisa, nadalje poln zaboj konjaka, likerja in fine — slivovke. Cariniki so „na licu mesta* na pitali protokol, g. tVoŠnjak’ pa je, h'u’do-vaje se, odpotoval. Smola! d Urek in vera. Da bodo kmetje vedeli, kako brani poslanec Urek vero, jim povem to-le: 1. Poslanec Urek se norčuje iz kaoliške cerkve, ker smeši njene obrede, ,0. tem se lahko prepričaš,' če vzameš v roko Urekovo prilogo „Kmetijskega lista“, ki jo je obelodanil pred kakimi 3 mesecu 2.: poslanec smeši in zmerja naše katoliške škofe (n,' pr. našega škola na shodu v Kapelah). 8. Samostojni poslanec tUrek' jo sokriv, da se Je v Beogradu sprejela postava, vsled katere bo vla- da v Beogradu pregledovala; pisma, ki jih škofje pišejo svetemu očetu in bo zopet nadzorovala pisma, ki' jih pošiljajo sveti oče našim škofom. 4. Poslanec Urek je v Beogradu glasoval za to, naj se v srednjih šolah uči manj krščanskega nauka, kakor prej., 5., Somišljenik in tovariš Urekov samostojni poslanec clr, Vošnjak, je v u-stavodajni skupščini v Beogradu izjavil, da je katoliška Cerkev največja sovražnica slovenskega ljudstva. Ljudstvo, sodi samo, jedi poslanec Urek in njegova1 samostojna stranka za vero ali proti veri. d Doneski k biografiji poslanca Josefa Drofenigga. Z e enkrat od lastnih tovarišev kot klubov načelnik degradirani slabostojni Drotenigg je v svoji zgodnji mladosti obiskovjal dva razreda celjske gimnazije in bil že kot fantek vpisan za Nemca aus St. Georgen an der Südbahn. Da je bil pozneje kot mož Štajerci] anec in Še da nes samostojno prebarvani nemškutar, je znano javnosti. Kot poslanee je za vzemal Drofenigg v klubu samostojnih Seljakov tako odlično mesto, da je pošta! za 14 dni klubov načelnik, a se danes bavi klub samostojnih z načrtom, kako bi pognal Drofenigga čisto iz kluba, ker se mu je baje začelo vrteti po glavi na napačno — slabostoj-no plat! d „Po njih življenju jih bomo sodih, ne po njih teoriji", pod tem za-glavjem je prinesel zadnji „Slovenski Narod“ uvodnik, v. katerem je skleba-saril neki demokrat tudi sledeče besede: „Naši politični duhovniki kaj radi govore o ljudstvu in o življenju z ljudstvom, Kdaj pa ste še duhovnika videli n. pr. v vlaku v tretjem lazredu, torej med ljudstvom? Redko je pač kaj takega. ,Videl sem nekoč romarski vlak: ljudstvo je bilo v Ш razredu, duhovnik pa je zlezel v liri iazred, med boljše p) ljudi,“ Taka v starikavi baburi „Narodu“ vedoma la že — demokrat, Naša slovenska duhovščina se je in se bo vozila v tretjem razredu. Romarski vlaki pa imajo na sploh samo III. razred. .Take buOa-losti prinaša glasilo trebušastih JDS-kapitalistov in koritarjev, ki sploh' ne poznajo III, razreda, še manj pa lju-l stvo ali celo romarski vlak. V ravnokar omenjenem uvodniku pa ni dose-pel „Narod“ prvenstva v laži in buda-losti, ampak tudi v. zavedni zlobi. d Demokratie in samostojneži bodo znižali državni proračun, Čudna je ravnokar zabeležena trditer, in vendar piše časopisje, da se demokrat] e in samostojni rešim ukvarjajo z načrtom znižanja državnega proračuna. V dosego tega svojega cilja so si izbrali kot žrtev ukinjenje bo goslovnih fakultet v Zagrebu in Ljubljani. Demokratje in samostojni so za takojšnjo ukinjen j e, med radikali pa je tozadevno razdvojeno mnenje in še pride vprašanje smrti zapisanih bogoslovnih fakultet pred kjlube vladnih, ne pa opozicijonelnih strank. Katoliške bogoslovne fakultete bodo ukinili,, da bodo zmanjšali številke, ki beležijo državi minus za nakup, Turkov samostojnih in znatno povišanje žan-darskih plač. Boj za ukinjenje ljubljanske in zagrebške bogoslovne fakultete se bo po demokratsko-samostoj-hih pojmih doigral pod plaščem državotvornosti brez knlturnobojnih tendenc. d Sokolska slavnost pri Sv. Jakobu v Slov, gor,/ je bila prava polo-mijada, rAko bi se Mariboičani ne bili udeležili v razmeroma velikem številu te prireditve, bi se slavnost sploh ne bi mogla vršiti, Begunci, uradništ-vo. obrtniški vajenci, frakarija itd, so ijili častno zastopani, manjkalo pa je — kmetsko prebivalstvo, ki se raze a par, slabostojnežev, žensk in godbe radovednih otrok, sokolskega slavja ni hotelo udeležiti. Za uspeh sokolske ga popivanja se je posebno trudil nadučitelj g. Kotnik, ki je svojčas z veliko vnemo agitiral za avstrijska vojna posojila, prav nič pa ni storil za pobiranje podpisov za jugoslovansko deklaracijo. Omeniti še moramo, da se je g. starosta dr, Sernec v svojem govoru parkrat izigrali kot „samostojne-ža“, misleč, da bo tisti peščici neza-vedimžev ugajal. Rar nas je zavednih prijateljev poštene zabave, se ’torno v nedeljo znašli vsi na veselici šentjakobskega izobraževalnega društva. Liberalci naj si le ogledajo našo ne- Ideljsko prireditev, pa bodo kmalo u« videli, da jim kmetsko ljudstvo noč« verjeti. y nedeljo vsi v St. Jakob! d Sancin in Hojnigg — predstav* nika.sicvenskega kmeta? Ko se je kr* nameštnih Hribar zadnjič na gotova«* nju j Prage v Ljubljano ustavü tudi na mariborskem kolodvoru, jo pripeN jal pred njega bivši avstro-ogeuk« ^ stotnik Sancin nekega Altonnira Hojnigga iz Pesnice kot zastopnika --slovenskih kmetov med Muro m Dravo. Odlit m slovenski dostojanstvenik nam poroča o temr Ko sem vidu!, da avstrijakant Sancin vleče Hojiiigga pred Hribarja in ga tam pro. IstavJa kot predstavnika slovenskega ljudstva, sera ostrmel. Hojnigg, ki je bil eden n a j b o l j z a g r i z e n i h s ov ra« gov, slovenskega 1 j u d s t •* v a, v o d j a р o d r u ž n i c e .S ii d -m a r. k' e in S c h ч 1 v e r e i n a, i n z a u p n i k nemškega V o l k s -* r a t a, najbolj na v d uš e n d u-najski romar k cesarju Karlu prosluli o.... iz leta 1914, tega Hoj - nigga vlači podmaršal Samostojne — pred narodnjaka Hribarja in si ga nigg slovenskega kmeta in sta glavna stebra Samostojne kmetijske stranke! — In šo več! Ko je nekoč pod stara Avstrijo „Straža“ očitala pesniškemu Hojniggu, da je sin slovenske koroš ke matere-, a taji svoj slovenski rod* ie Hojnigg postal srdit in se je zaklk n jal, da to ni res, da bi bila njegova! mati SloVenka . >: * Ne radi oseb, am< pak radi stvari same odločno ugovor* jamo. da bi taki ljudje kot sta Sancin in Hojnigg, se kazala kot predstavni« ka slovenskega ljudstva! a Potne legitimacije. V. zadnji šte« viha smo že naznanili vpeljavo pomili legitimacij za vso kraljevino. Kak.« - ja rz „Ju,ra“ razvidno, so oblasti gleda potni.i bkaznie izdale sledeče navedb lo:, t .Vpeljava potnih legitimacij naj bi omogočila vsakokratno lahko ug levitev icnvititete vsake osebe, posebna naj fci pa služila v svrho olajšauj-. — kontrole tujcev. 'A- Zadostuje popolnoma, če se pa-» samezna oseba zamoro izkazati z vet-javna in s fotografijo opremljeno legi* timatijo, izdano od kakšne pristojued-blasti v kraljevini SHS, ne sme pa biti stara nad leto dni. Veljaven je tudi s io.ogr afijo opremljen potni list za L nozemstvo, vidiran po 20. juliju 19.U!* ■ isebam, ki se na ta način legitim:rar jo napram policijskim organom, ni potreba posebnega dovoljenja za potovanja v, notranjosti državnih mej. 3. Dovoljenja, ki je izdano kaki o~ sebi za potovanje v ta ali oni kra, in* nazaj, ш treba pred povratkom ponovil • j idirati. 4. Posebno zanesljivim (I) osebam zamoro izdati pristojna policijska ob* last !egiiimacije s fotografijo, s к .te rimi se jim dovoljuje potovanje v mejah države za dobo enega leta in ni treba lastniku take legitimacije posoto nega 'dovoljenja. S, Kmetom iz okolice večjih en» do ЛЈ km oddaljenosti, ki nosijo dnevno n,‘ ,rg življenjske potrebščine, marajo pristojne občinske in okrajne — župan in okrajni zastop — oblasti izdati srnine legitimacije,: s katerimi la* hko po,ujejo v mesto in nazaj. To legitimacije veljajo dva meseca in jih ш treba pri vsakem potovanju posebej vb dirato ],To še bo škripanja z zobmi ih /abavljania čez policijske metode današnjih' vlastodržcev!) d Državna vinarska, sadjarska ins poljedeljska šola y Mariboru je končala svoje 49, šolsko leto 1920-21 v sa boto, dne 30, julija 192L Vsi drugolioL niki, po številu 27, so jo absolvirati povprečno s prav dobrim, y znatnem m Tefflu p a, z odličnim vspehom, Večina absolventov 'm je povrnila na svoje kmetije starišev, bar, je najtoplj razveseljivo. Nekaj jih. gre v tujo škibe, v kmetijsko, vrtnarsko, MStiÄa |W§kso itd. Služite po graščinah So vidno bolj redke in vedno täl§ eleha» v sled izvedbe agrarne re-ТшШ*. -V. 'bodoče se naj sploh ne raču-na neč t njimi, Tudi ni glavni namen кш£11а$се Sejte* odgajaii mlade gospodari« m, taka4 veleposestva, ampak za 'demafte- kmetije« Par, absolventov si skufia gospodarski osamosvojiti na ta nayöin, da vzamejo primerna zemljišča v zakup za napravo matičnjakov, trs-nie, drevesnic i, dr., pri čemur naj bi se jih. po možnosti podpiralo, ker, so nam taki nasadi nujno potrebni,: Zopet drugi imajo zadostiti najprej vojaški dolžnosti, Razun 27 gojencev 2. letnika in 17 gojencev prvega letnika Je bilo v zavodu 5 praktikantov, ki bodo sprejeti kot redni gojenci za šolske leto 1921-22. koje prične 16« septembra t, L Priglasilo se jo že lepo število kmetskih mladeničev, za sprejem, tudi že drugih pokrajin naše državeA le z Mižn|e'severne granice doslej nobeden,. dočim pošiljajo znani protestantski kmetski naseljenci na našem obmejnem, ozemlju svoje sinove baje v 4ivgti*ijski Bilberberg pri Lipnici v, o vrho kmetijsko strokovne izobrazbe v nemškem duhu, Tako se izpodriva slovenski obmejni kniet z domače grude. Rok za vlaganje prošenj za sprejem učencev v mariborsko šolo je, bil določen prvotno na dan 31. julija, a se je vsled večstranskih želja podaljšal do 20. avgusta 1021. Splošni pogoji -za sprejem so objavljeni tudi \ listu -^Kmetovalec“* št«. 13 z dne 15, julija 1ШЦ d Umelljski gospodinjski .tečaj v Središču.. Po zimi sta se vršila v. ur-rnoža civa gospodinjska tečaja, ki »ta končala s prav dobrim vspehom. Radi velike oddaljenosti se iz Središč\ tl okeliea Rt moglo mnogo deklbt untie -žiti Mi tečajev, zato smo nagoistii polom okrajnega zastopa pri eoverjemšt-vu za kmetijstvo, da bi se vršil enak ječa; tudi v Središču« „Okrajni zksiop jr občina Središče sia prevzela stroške za tečaj, krajni šolski svet pa je dal dva razreda y ljudski šoli na razpolago ter se prične tečaj 16. avguita in traja 'do 20« oktobra t. 1. Zal razen šole nimamo drugih primernih prostorov, je , bilo zato samo v počitnicah mogoče prirediti tečaj, v času, ko jesensko delo zahteva vse moči doma Kljub temu se je že prijavilo nekaj deklet m naj starši, ne odrekajo te dobrote svojim hčeram ter ne zamuda u -godne prilike ih jih pošljejo v tečaj * da se izurijo za dobre in varčne gos* podlaje» Sprejme se 12 do 20 deklet v starosti nad 16 let, Dekleta morajo ho diti domov spat, opoldne pa dobivajo firano v: tečaju, katero si same pri pravijo iz jedil, ki jffl prinesejo po na vodilu voditeljice od doma. Pouk traja od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldan m je teoretičen in praktičen ter re u* •či vse kar, je treba gospodinji znati, .»rakfž&o zlasti kuhanje in šivanje. O .zdravstvu, postrežbi bolnikov, nego» vanju dojenčkov ter drugih za dom važnih higijenskih vprašanjih pre lava tedensko dve uri okrožni zdravnik kr. JV Tavčar. Prijave sprejema okr., zastop in županstvo frga Središče in je tudi kmetskim dekletom, iz sosednega Medjimurja dovoljen pristop v ta točaj. d Upokojitev srednješolskih i učnih moči« V ministrstvu prosvete so izdelali ukaz, o upokojitvi večjega števila srednješolskih profesorjev in učiteljev. Njihova mesta bodo dopolnili z mladimi močmi, ki so v proštom letu dovršile študij, d Velika planinska slavnost v Rušah ne bo tidetožnike razočarala. Juž,. železn. bo vpeljala poseben vlak, 11 bo vozil ob 23. uri 20 minut iz Ruš v Maribor. Iz Ruš pa bo odhajal vlak j moti Koroški oh '21.30 minut. Prosilo se je tudi za polovično vožnjo. Vodovnikov Juri si že nabija cveke v coklje m pride v soboto zvečer ob grmenju topičev.. d Zagreb — brez vode» Vsled dolgotrajne suše je nastalo v Zagrebu silno pomanjkanje vode. Cest in ulic že davno ne smejo Škropiti, vsled česar jo vse mesto silno zaprašeno, tl Preiskave pri komunistih., .V 'Zagrebu so oblasti izvršile preiskave proti kemun’stom v 80 slučajih. Nekateri komunisti so morali mesto zapustiti, nekateri so odšli v .okolico, voditelji pa so mejo že prekoračili, , Aretacija komunističnega novinarja? Dno 3. t. m. je belgrajska policija aretirala komunističnega urednika „Radmčl ib Novin“, Mošo Pijade, bivšega tajnika Jugoslov. novinarskega uJružinja. d Samoumor — radi preobloženo-. sli z delom, V Beogradu se je pred par dnevi v svojem stanovanju ustre,-Ш SOletni uradnik ministrstva za šume in rude, Sveta Marinkovič, V pismu, ki ga je zapustil, je navedel kot vzrok samoumora — preobloženost z delom, To je prvi slučaj, da se uradnik našega ministrstva ubija radipre napornega dela. Doslej smo mislili,, da j e lov na muhe edini posel čmovništ-va naših ministrstev. Ati je to mogoče samo nekak privilegij večine, med tem ko manjšina ječi pod pezo pisarniških bremen? Vsekakor, čudna stvar« 'd Prepovedani listi. (Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo razgrajevanje sledečih listov ‘po ozeim' a naše kraljevine: „Getreuer Eckart“ (Salzburg), „Honvedelem“ BudimpeS* ta), „Grazer Montags-Zeitung" (Gr iz) in nemškim publikacijam „Ruf in die JVelt“, „Presskorrespondenz des deutschen Auslandes“ in „Institut Stuttgart." iTo prepovedovanje inozemskih listov nima nikakega smisla. Ako io našim Nemcem toliko na teh tistih ležeče, jih vendar prav lahko vtihorip-Ijajo. Prepovedan sad je slajši, nego dovoljen. Škodovati nam pa tendenc, o-zno pisanje nemških listov itak — ne more. d 11 konkurzov v enem tednu, — 'Gospodarski položaj Avstrije najbolje označuje dejstvo, da je bilo v preteklem tednu napovedanih nič mani, ka kor H konkurzov večmilijonskih pod Gladiatorji. Prva knjiga. — Eros, (3, nadaljevanje») fpfctš zadoni bojna trobenta, čar. je vlomljen, mladenič zavihti svojo sulico m veselo poskoči od zemlje, radu* joč se življenja in moči —. —. Slika se izpremeni. Divji svečeniki in druidski kameni izginejo kakor, megla, ki jih je obdajala. — Prelepa, duhteča noč v tornem juniji*. Lesovi so temni in srebro sije lunin svit. Niti sapica ne zgane vrš čev visokih' topolov, ki se jasno in raf.ioč-no dvigajo v. nočno nebo. Niti naj-s manjši valček ne kroži na površini je-zera, ki se razprostira v luninem sijaju kakor plošča brušenega jekla, — Bobnarica se oglaša v bližnjem meč-* virju in slavček poje v. goščavi. .Vse diha mir in lepoto in vabi k veselju in počitku-------. Toda lain-le med Orešjem in praprotjo leži dolga vrsta belo oblečenih junalc®K« nepotrpežljivo čakajo znamenja m napad. In onstran, tam kjer se ■dviga proti nebu nasip, temen in ra ven, tam stopa gorindol visokozrastel vojščak' na straži, čuvajoč rimske orle* z varno, mirno, vztrajno čuječni-stjo tiste discipline, ki je naredila rimske legionarje za gospodarje sveta. Iznova zapoje trobenta — razven trdega In enakomernega stopanja öde, korakajoče k izmeni, edini glas, ki 'ga je slišati v vrstah šatorov, ’postavljenih v redu in natančnosti za nasipom. V kratkem bo straža izmenjana in takrat, ako sploh kedaj, bo dan ugoden trenutek za napad in bo vspeE mogoč in verjeten. -- Mladina ne zna čakati je ncv-vrpežliiva — skoraj slišno Hi.o ■ ree mlademu bojevniku, z bolestuba koprneli jem poskuša rezilo svojega me ca in ostrino svojega kratkoročajn 3ga kopja« Koačno pohiti dolgo pričakovano geslo od vrste do vrste, In kakor peneči se rob' morečega vala se dvigne bela črta in se razvije v. bledi mesečini in mož za možem plane po koncu — bojni glasovi zaorijo , topot stoterih' nog zahrumi, val plane in butn3 ob' trdni in varni odpor ta -borovega nasipa. * Zlat ali srebrn orel na. drogu je bil bojno znamenje rimskih legij» j9tij Konkurzi so sedaj v Avstriji na dnevnem redu. d Pisatelj — ubijalec? V Berlinu so aretirali rumunskega pisatelja Mik-orja T roj Slino, ker, je izvr šil nek zločinski umor. Morilec je star, 27 let« Natančnosti še niso znane. d Potresni sunki v Italiji« V Italiji so potresni sunki razrušili barski poštni urad. Raz streh padajoča opeka jo ranila par oseb. d Zarota belih gardistov» .V Rostovu na reki Don so izsledili zaroto belih gardistov. Kolovodje, med njimi majorja kneza Konstantina Uhtomske-ga so aretirali» i d Vrednost denarja« Ameriški dolar stane. 173%—174% naših kron. Za 106 avstrijskih kron je piačati 18—19 naših kron, za 100 čehoslovaških kron 228, za 100 nemških mark 216—218 in za 100 laških lir 746—747, jugoslovanskih kron. d „Vrh razglednika.* Novi list izhaja v Prevaljah, a upravništvo je v Mariboru,, Slovenska ulica 15 (oglasa zavod I. Sušnik) ter stane letno' 300 kron, posamezne številke pa 25 kron O listu smo čitali dosedaj daljšo očem v „Učiteljskem tovarišu“ z dne 14. p. ra., a krajše notice v „Slovencu“ in v drugih listih. Prvi kritik se izraža o njem zelo pohvalno, vidi v njem nove veliko pridobitev ha poti proti napredku našega naroda ter ga priporoča še razen učiteljstvu zlasti še rudarjem, gozdarjem in tovarniškim delavcem tej tudi uredništvu. „Slovenec“ ta novi po jav samo konštatira, dočim nima „Ta-bor“ za list nobenega smisla in graji med drugim tudi njegov jezik. Mi p: mislimo, da nima pravice govoriti o je ziku oni, ki ga sam ne zna. Zlasti ni „Taborov“ kritik, ki je nagromadii -37 vrstah toliko jezikovnega blata, dr se človeku ježe lasje. Naše mnenje o „Vrh razgledniku“ je, da je bil liri potreben in da si je že s prvo štoru-ko pridobil naše zaupanje. Boriti se pa ima z velikimi težkočami, ki jih gotovo v najkrajšem Času. premaga. Lisi priporečamo vsem onim, ki se zanima jo za prirodopisno in prirodoslovne znanost, za razvoj tehnike,. Iz Ptuja. pt 251etnica ptujskega ženskega društva. Vzvišen spominski dan ie bil za ptujsko katoliško društvo gospa 1. avgust., Društvo je namreč slavilo dostojno 25Iet.nico svqjega obstoja, imenovani dan je celebnrai g. prog' tor društveni konzulent M. Jurkovič slovesno sv, mašo z zahvalno pesmi!') in evharističnim blagoslovom. Te zahvalne maše. pri kateri so mogočno doneli glasovi naših' orgel pod spretno roko našega regens obori g. Fr.asa, udeležile ' se niso samo odbornice, tem v eč tudi mnogo članic in precejšnje število občinstva. Društvo katoliških gospe v Ptuju je ustanovil leta 1896 pod pokroviteljstvom vladike pokojni gospod prošt Josip HržiČ, Kot delavna društvena konzulenta sta mu sledila pok g. prošt Josip Fleck in sedanji g ' M Jurkovič. Društvo je ves ta čas delo* Toda rimska disciplina se ne da tako zlalikoma ukaniti. Trobente zakličejo, v boj in preden je še zamri njihov glas med dalj nimi griči, že stojijo legionarji pod o-rožjem in že blisketa na nasipu ščit m čelada, kopje, meč in sulica. Rimski orel se je zbudil in čuje, ni si sicer i-mel časa ugladiti svojega perja, p>i kljun in kremplji so ostri in pripravljeni za brambo. Vitki centurion postavlja svoje moštvo v ravne in pravilne vrste, kakor, da bi z njimi hotel korakati mimo Cezarjevega prestola, a ne pa odbiti napad divjega barba/s kega sovražnika. Tribuni v zlatih' če ladah' hitijo na svoje prostore ob štirih’ oglih tabora, prefor pa daje svoja povelja mirno in nemoteno iz središča . •»■ . Nad krikom in vikom napadu,(očin Britancev doni jasni glas bojne rim ske trobente, naročajoč povelja kratki in razumljivo, kakor živi glas m slišno bojevnikom daleč naokrog, vlivajoč pogum in zaupanje in red v zmedo —« Belooblečeni junaki Britanije za-vihtijo svoje dolge meče in planejo k napadu, »главзтгЈ! , vato na karitativnem polju in posesano v zadnjih hudih letih olajšalo mnce go gorja, Hvala torej društvu same** mu, gg« konzulentom, hvala vsem pa žrtvovalnim odbornicam, vsem udom. in darovalcem, osobito pa onim cen} damam, ki že vseh 25 let žrtvujejo vse svoje moči v blagor društva. — Gasi jim! iz Maribora. d. Banket na čast kraljevemu nag mestniku se je vršil danes, 6. avgusta v kolodvorski restavraciji ob 1« uril popoldne. Povabljeni so bili zastopniki strank, uradov, in drugih korporacij«; d Maribor je danes tako v zasta* yah, kakor, še nikdar ne, odkar je % slovenskih rokah. Skoro vsaka druga hiša ima razobešeno zastavo. Tudi Nemci so jih razobesili. d Seja klubovih načelnikov marito občinskega sveta se je vršila v. četrtek ob 18. uri pod predsedstvom Župana Grčarja, Določilo se je, da se vrši prva seja plenuma v pondeljek, dne 8« avgusta, ob 18. uri zvečer. Na dnev.* nem redu bo konstituiranje 13 odse-» kov, plača županu, zadeva gledališča in še nekatere druge stvari. Demokrati so poslali izjavo, da ne marajo sode-« lovati v odsekih, ker so užaljeni, dä se jim pri volitvi v mestno svetovalsfc vo ni dalo prav nobenega mandata, a SLS pa kar dva. Pač pa bodo pose-« ČaJi seje plenuma. cl Sokolsko junaštvo v kavarni „Beograd". ,Dne 31. julija so se vra* čali prevaljski Orli s tabora v Ptuju« Ker zvečer niso več imeli zveze na Koroško in v Mariboru ni bilo dobiti prenočišča, so bili prisiljeni*, prebiti noč kakor je bilo pač mogoče. Nekaj jih je sedelo v kavarni' „Beograd“« Naš priprosti! kmetski in delavski fant ve, kako se mora obnašati v javnem lokalu v Srednji Evropi. Takozvana sokolska inteligenca in polinteligenca pa jo mnenja, da mora pri vsaki priliki pokazati svojo surovost in karih balsko oliko. Gospoda, ki sta sedela pri mizi pred blagajno, kulture vama manjka, evropejske kulture! Ge člo? vek ni popolen divjak in surovež, vendar. ne žvižga v kavarni, ne vpije pro staško« Po govoru, vedenju, ste drvarji ! Značilno pa je tudi Še to, da je surovina navadno tudi še strahopetec^ kukavica. Žvižgati in vpiti ima pogum, na zahtevo povedati svojega imena se ne , upa, odgovornosti za svoje prostašicvo se ne upa prevzeti. Pa ste junaki, vi Sokolovi! Gospoda, ob koncu je prišel seveda najhujši kanoni; Bura! Frotidržavnost! Zdaj bo pa prevaljski Orel zlezel pod klop.- Osli ш voli so vam že smejejo. Sicer pa nast ljudje, ki so svojo državotvornost našli še le v polnem SHS koritu in sa se v najtežjih dneh po čudarsko skrb» vali v temi, taki1 ljudje nas Korošcev; ne bodo državotvornosti učili. A tega očitka vam niti ne zamerimo, Saj reveža nič ne moreta zato. Ge vsako ju*? tro v svojem „lajb-blatu“ bereta pridigo o protidržavnosti, kaj čuda, da v, svoji duševni omejenosti povsod vidita tisti bavbav za nerazsodne otroke^ Ze so napolnili jarek in zlezli ne nasip, pa zopet in zopet se morajo u mahniti trdnim vrstam in železni disciplini branilcev in strašno deluje v stisnjenih vrstali napadalcev kritik mee rimskega vojščaka, kritega z varnim ščitom. Pa sveži napadalci vrejo preks nasipa in preplavljajo tabor. Pijan or zmage divja mladi bojevnik okrog, iffl Kupoma pada sovražnik pred njim.- — Leta mirnega življenja so mu vredni ti trenutki. Preboril se je do pretorija, dose gel je orle« Divje plane nad nje, da lih' kot znamenja svojega junaštva ponese zmagoslavno seboj. Pa krut centurion ga pobije — na tla. Ranjenega, nezavestnega, krvavečega ga odneso tovariši, krčevito dr& njegova roka drog rimskega orla« — Položijo ga na bojni voz, 'divje bičajo dirjajoče Konje, ropot koles bobni vi njegovih' ušesih, ko skokoma smejo ш preko poljan in — (Dalje priKodnJtojl Đa bi ne podlegla ’(takemu vplivu, M morala biti značaja! Surovost, pro-stagtvo, duševna omejenost — znaki naše-polinteligenee! Jadna nam majica! d Kako si laiiko v Mariboru aretiran? Pošten trgovec — Hrvat v Mar riboru je, nedavno imel nujne opravke y Gosposki ulici. Imel je seboj kolo in ga je peljal poleg sebe, ker se po pred piših ne srne kolesariti v tej ulici. Trgovec se je držal teh predpisov. Kljub temu pa ga je policijski stražnik celo aretiral brez povoda. Tiral ga ie V policijsko stražnico. Enaki slučaji se množijo dan na dan. V takih ma’ len kost ih kaže grozno natančnost in pretiranost, a drugod , . . d Blažilni dež smo dobili v Mariboru m okolici v četrtek okoli 5. ure popoldne. Deževalo je do 10. ure ponoči. Nekatere rastline se še bodo menda za silo popravile, a fižol, koru za in otava so, že postale žrtev dolgotrajne suše. d Popisovanje šoloobveznih mariborskih otrok.; StariŠi Šoloobveznih o-irok, rojenih v. dobi med 15. septembrom 19(17 in 15. septembrom 1915 se pozivajo, da popisne, pole natančno in pravilno izpolnijb ter jih izročijo v 8 dneh hišnim gospodarjem ozir. hišni- kom, od katerih jih bodo pobirali šolski sluge. Za napoved narodnosti je e-dino merodajno pokolenje. ne pa obče--vidni jezik. Odbor Marlb. podružnice SPD izreka naj toplejšo zahvalo cenj. tvrdkam Grobelnik in Hedžet & Koritnik v Ljubljani za darovano, krasno posteljnino, kakor tudi našemu markaterju Franju Majerju, ki se je za to darilo potrudil. Živeli darovalci! Da bi na šli mnogo posnemovalcev, osobito v Mariboru! Kdor hitro 'da, ta dobro da .Vsa darila naj se pošljejo za Marib podružnico SPD. na naslov: Franji Majer, trgovec, Maribor, Glavni trg... Toča ie včeraj dne 4. avgusta v občini Tinje na Pohorju popolnoma uničila vse poljske pridelke. Pomoč nujno potrebna! Orlovski vestnik. o Celjsko orlovsko okrožje nujno prosi vsa bratska okrožja,, da se pol noštevilno udeležijo prireditve v Rim- skih’ toplicah’ v nedeljo, dne 7. avg a sta, (Telovadcem in telovadkinjam pa se naroča, da pridejo v nedeljo predpoldne X, Celje, kjer bo skupna vaja in blagoslovljen je zastave oeljskega Or la, potem obhod po mestu iu ob pol L ure popoldne z vlakom odhod v R-m ske toplice. Ge le mogoče, udeležile se slavnosti v krojih! Nihče naj ne ostane doma, ker letoviščarji Rimskih toplic bodo cenili Orle tudi po števi.u! Bog živi! o Trboveljsko orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dne 20. t. m , velik » prireditev, združeno z javno telovadbo. Izkaznice za polovično vožnjo po železnici naročite takoj na naslove Orlovski odsek (Trbovlje 2,® Dopisi. Sv. Anton v Slov. gor. Naš dragi domačin g. podpolkovnik Al. Sernec je zopet pokazal svojo ljubezen do domače grude in. svojih rojakov, .V, nedo-deljo, dne Sl, julija, je obhajal v ožjem krogu svojih sorodnikov in prija-ieljev spomin na svojo pred 25 leimi sklenjeno poroko. Za celo župnijo jo bila posebno spodbudljiva sicer; pri-prosta cerkvena slavnost in pa, da sta g, podpolkovnik in njegova blaga Žena med sv, mašo, katero je da»o;až vlČ. g, višji vojni kurat in. prot, iTerstenjak, sprejela sv, zakramemte, Slavnosti so se udeležili med dragim» gg. polkovnik Miladinovič, geffitradSF v p. Priča s svojo ženo in hčerka t«K major Prioa, Našemu dičnemu j Činu in njegovi ljubeznjivt soprogi P® želi cela župnija, da bi še tudi zJa-o* diamanteno in železno poroko «pete# med svojimi domačini obhajala. ¥ nedeljo, dna ?. avgust® m v Role! Velike slavnost! 20letnica Podravske podružnice S. P. SL Dre železni cen za pekarsko peč proda Janez:' Krepek v Pobrežju. Gospodična Sa)hiLj želi priti kam kot gospodinja} (k vdovcu z otroci, k samostoj- j ni gospe, v kakšno boljšo rodbino). Govori hrvatski in itati-janski, je izvežbana v vseh panogah gospodinjstva. Ponudbe pod štev. 442 na upravništvo lista. 1 —2 442 učenca rodbine sprejme takoj svečar in medičar Franc Duchek, Maribor, Vetrinjska ulica 26. 1—3 444 Dva Zahvala. Prvovrstni Iraplsfovskl SIR se dobiva pri Kalila Lahu, Maribor, 11—5 Glavni trg. 373 Podpisana vdova selskega pismonoše se najprisrčnejše zahvaljujem osrednjemu društvu poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Mariboru za darovano mi podporo 1000 K (entisoč kron). 440 Bralno društvo milskem bode v nedeljo 7. t. m. ponav- j Ijalo igro »Miklovo Zalo«. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K obüni udeležbi vabi ODBOR. Sv. Marjeta n. Ptuja, V nedeljo 7. avg. t. 1. priredi tukajšnja Dekliška 'zveza lepo igro ^Marijin otrok« in razne deklamacije. Prijatelji od daleč in blizu tdjudnb vabljeni! Pozor! Edina tovarniška zalčga: Plahte impregnirane, za vozove 2 m široke, 3 m dolge K 888’— 3 » 4 » » 188o-— 3 » 5 » ■» 2250- 4 » 4 » » 2400 — 4 s 6 » » 3500-— druge velikosti poljubno v par dneh. Konjske dežne plahte s kumet-špieo, v treh velikostih na razpolago po tovarniških cenah. Pošiljatev po pošti na vse kraie. Edinole pri Alojzij Gniušek, Maribor, 7 Glavni trg št. 6. 4I7 UR Velika zaloea vsakovrstnih in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni I miKrt urar, Maribor, Jurčičeva til.8 LUViU «IlujUCj (Edmund Schmidgasse). 314 Trgovci na deželi pozor! Večje število otroških oblek (3 do 13 let) o naravnost iz Čehoslovaške naročenih se zelo po ceni proda. Kje pove upravništvo. 2—2 441 Kdor ne verjame, ISj 3* Klobuka,- obleko, penilo, čevlje, &оЗасо1езз.1се, poto-v. Mešate, toilslce za trgr in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. LIVARNA ZA ZVONOVE IN KOVINE POPREJ DEKEU SIROV! MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 {e zopet v obratu! CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove lifve v vseh kovinah In zlit-vinah (bron, medenina, aluminij Itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVEN! SVETILNIKI Vsa eprema za žgafnice, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, p!pe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Pepravljalnica za brizgalne itd. ist Inž. 1. S H. BOM. 166 Anaitomi&ni muzej ki razstavlja pedagoške in zdravstvene organe, se nahaja v Mariboru Tomšičev drevored. Vstopnina 8 K Dijaki in železničarji 6 K. Ob petkih Sarao za dame. Ostane v Mariboru samo kratek čas. 447 I sija Polraosrlua 1000 m 1080 m Pl as jrafms S«, o >-a tarasi»! S©fäl .. S3- Izprehodi po gozdu SeaaSJte V f r— misrtiifS Oskrbe celo Priglasitev: tepovlai® Pinte® a.j j Aleksandrova ecsia 32-34 Telefoi» ;2S2 Mariborska električna inštalacijska in strojniška družba z. o, z. „Meiistroja“ Maribor. Trg. odd.: Gosp. ulica 8, telefon 267. Brzoj.; Meiistroja Maribor Tehn. odd.: Aškerčeva ulica 22, telefon 94, Prodajalni [oddelek: Prodaja vseh inštalacijskih predmetov kakor svetiljk, dinamo-strojev, električnih, bencinovih in diselovih motorjev. Inštalacijski oddelek: Izvršitev notranjih inštalacij, visokih in nizkih električnih napeljav^ transformatornih postaj, električnih central za mesta, vasi, posestva in tovarne v vsakem načinu električnega toka. Električna delavnica: Novo ovijenje električnih strojev, popravila in izdelava novih ki •’ " ’ ............. -Kurilnih predmetov za likalnike, priprave za kuhanje in špeci-jalne aparate. Izdelovanje proračunov in izvršitev inžinirskih del za stroj-3—lof ne stavbe ter elektrotehniko. 400 Tozadevna pojasnila radevolje vsikdar na razpolago. &W3PS%,M&b ssm polimvaiaja mftupsstt. RUD. SLUM v Mariboru, Aškerčeva ul. 22 priporoča svojo še obstoječo zalogo splošne znanega! najboljšega izvirnega „Hätschele ter strešne opeke, cementa za les, strešne lepenke za pokrivanje streh. — Strogo solidno iu strokovno delo zajamčeno. 445 Žvepleni prašek najfineje zmlet za vinograde prodaja K. SARIA, Maribor, Koroška cesta 30. ; " __- 44$ - Mariborčani, ki gredo proti Št. Petru, se naj zglase v gostilni pri „Slovenskih gopicah(r, kjer se točijo pristna šentpeterska viha letnik 1919 : liter pö 16 K in letnik 1920 »rilček« liter po 32 K j Za obilen obisk se priporoča ' 446 . m. Kovadid. v жмккшжмтмш FBA \ ( НП ЛЗоН , slikar 329 MÄBIBOR, Cvetlične ulica S. Absolvent roonakovske in dunajske nmet. obrtne šole. Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov po ceni M ! $ 'M m Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna uiica štev. 6. у МЗПђОШ reo. zadr. z naom. za». •*■*•*■ Cbl'eetsjje irleg® po 4% I*» 4 Vi % D a j e Stroški 186 posojila na vknjižbo ali poroštvo, so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno. 4, Za varnost vlog jamči rezervni sldad^inaložen v vinogradnem posestvu, v hiši tin biščih na najlepšem prostoru v Maribora. ] Hsntel in IttVAliđBi «eveds plačuje ровојИхИеа» кххжххххххжхжжхжжхжхжжжжхжхххжххххххххххв Izdajatelj in založnik;] Konz, „Straže,3 Odgovorni urednika iyiado PuSenjak. iTisk Cirilove tiskarne v Mariboru*