Z45. ftvtlfn.
f UiUUoni, • torek. 20 oktobra 190&
tU leto.
m m
Vfftk a»o ireečer Ebvb«»*; a^uUlj«  w t H Ij M ec? 'eta 12 K, m * etri '*to 6 K, •» « i|)f **tf 8C K      Rs aarcooe kr*» Ut»a»**» -  •vaisi aaj ta iavele traakvvau e*
Goriški deželni zbor-odgođen.
V Gorici, 19. okt.
V soboto je bil odgođen goriški deželni zbor. Odgođen j u bo sledil menda v kratkem času razpust, ker »zasedanje«, ki je trajalo skoro mesec dni, je dokazalo, da deželni zbor v sedanji sestavi ni sposoben za redno parlamentarno delo.
Prejšnjemu deželnemu zboru se je strašno mudilo za razširjenje volilne pravice, to se pravi: porabiti ponuđeno priliko v ta namen, da si zagotovita vladajoči stranki, laška liberalna in slovenska klerikalna, v prihodnjem deželnem zboru toliko mandatov, da bodo v vsem odločevali ter eventualne zastopnike drugih strank izolirali. Kazali so se moderne, češ, goriški deželni zbor bo prvi, ki razširi volilno pravico; v resnici pa so hoteli le zlorabiti razširjenje volilne pravice v svoje strankarske namene. Kakor je poželelo srce laškim liberalcem in slovenskim klerikalcem, tako pa so sestavili volilne skupine ter pohiteli, da je bil načrt sprejet kar hitro brez posebne razprave.
Na enih in drugih se je maščevalo nelepo početje pri razširjenju volilne pravice, združeno na slovenski strani še z največjim zapostavljanjem gospodarskih interesov v deželni hiši skozi dolgo dobo šestih suhih let.
Tisti, ki so razširili volilno pravico, so prišli tepeni v novi deželni zbor. Spletli so bič, ki naj otepe druge, pa so dobili oni sami prav s tem bičem pošteno po hrbtišču.
Na laški in slov. strani so prišli v deželni zbor poslanci starega tipa, ki žele ohraniti v deželnem zboru tako delovanje, kakršno je bilo minolih šest let; prišli pa so tudi na obeh straneh v deželni zbor pravi zastopniki ljudstva, ki hočejo podreti stari sistem v deželni hiši ter započeti tam pravo, koristno delo za ljudstvo. Umevno, da so morale take stranke trčiti druga ob drugo; umevno, da sta se zvezali stari dve: to j;* laška liberalna in slovenska klerikalni, umevno pa tudi, da sta prišli do nekega stika novi stranki: laška ljudska in poslanci, ki 80 se zbrali v »Slovenskem klubu«. Slovensko ljudstvo na Goriškem vidi že dlje časa, kako plačuje deželi davke, plačuje in plačuje, nima pa skoro nič od tega; furlanskemu ljudstvu pa so se tud* začele odpirati  oči,   da deželni
&t* ••■ rel|a pa aatil prejemat* aa • a Kda* kodi amm »eni »Lata 9«3MU>*« ««r»£nlna M aa onim. Ka
daiala aa f M latO V K m aal laja II a* m eatrt lata 0 K 90 k, aa m mesec 2 K 30 b £a L|**ll*mo a pošIHaiiiem na dom za vse lete im lato 22 K, aa pol lati 11 K, ta Ml lata t K 90 b, ta aa mesec 1 K 80 k. — Za ■eeaello telo lato 28 K. Za **• drage delala in Amerik« se plačata od petarettepne petiHnala po 14 h, ča aa sanantta tiska enkrat, po 12 b, 6s se tisk* dvakrat m po 10 a, fce se tiska trikrat ali večkrat |e t Kaaflevlb aliaak It k     Uaratiditve aal aa »taaovBii)o peiujatl aaročnine, relrlamssifr, •■nanlla, 11 administrativne stvari
fttevilke pm
Upranlitra telefon it 89.
LISTEK.
Mili u dolini.
Novela. Spisal dr. Ivo Šorli. (Dalje.)
Hotel sem imeti za vsak slučaj pa tudi dokaz. Počakal sem ga skrit za voglom z enim onih malih aparatov pred hišo, v katero je bil šel in ko je stal, vračajoč se, ravno na vratih, sem pritisnil. Doma sem potem izdelal sliko. Ne morem vam popisati s kakimi občutki sem se pasel na njem, ko je stal še na negativi le kot bleda, motna senca nad vhodom, in s kako divjo slastjo sem ga izvabil potem na dan. Prav gotovo, da sem ga videl, kako se je že hotel skriti zopet za vrata ali vsaj obrniti tako glavo, da bi se ga ne videlo naravnost v obraz in da bi se lahko še vseeno ogorčeno rotil, svetohlinec, da ni on, in kako more kdo kaj takega misliti. Toda bil je pribit, postavljen prav na sredo vhoda in je gledal naravnost sem, da si se mu lahko v lice zagrohotal, če bi bil hotel kaj slepa-riti. In nad vratini, ravno nad njegovo glavo, se je neusmiljeno bleščala hišna številka in napis ulice. Treba je bilo iti samo pogledat ali povprašat, kaj je tam notri . . .
odbor pač dela za laško in furlansko gospodo, ki izsesava ubogega furlanskega kmetica, za ljudstvo pa ne. Zato pa so dobili ljudski zastopniki nalog, pričeti v deželni hiši novo ljudsko delo ter strmoglaviti Pajer-jev sistem. Pajer se je temu upiral, ž njim zavezniki, in tako se je pričela v goriškem deželnem zboru ob-strukcija.
Že lep i-iis pred otvoritvijo deželnega zbora so se združili poslanci slovenske klerikalne stranke in poslanci laške liberalne na skupni boj proti »Slovenskemu klubu« in po-slaneem laške ljudske stranke. Obojim so hoteli napraviti na vsak način škandal. Najprvo so začeli slovenski klerikalci obdelovati kraškega poslanca J osipa S t r e k 1 j a radi trt; na vsej reči ni nič nepoštenega, ali vendar so se zedinili z laškimi liberalci, da se mora ta izvolitev ovreči. Ali ovreči bi se morala tudi izvolitev furlanskega poslanca G a s-s e r j a. Ta je namestništveni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Gorici. Njegovi nasprotniki pravijo, da so se pri prvi vol it vi v kmečkih občinah
v goriški okolici godile nepravilnosti, da se je akt falzifiral, da so se pečati odtrgali, prodno je prišel volilni akt v roke glavni komisiji; tu notri vmešavajo poslanca Gasserja. Tega bi morali pomagati ovreči laškim liberalcem slovenski klerikalci, še toliko bolj, ker se tiče ta reč profesorja Berbuča, katerega hočejo obdržati v deženem odboru na vsak način slovenski klerikalci in laški liberalci. Berbuč je bil izvoljen pri ožji volit-
vi le s 3 glasovi večine, ali ti so že tako izpodbiti, da bi se morala Ber-bučeva izvolitev na vsak način razveljaviti. Združeni slovenski klerikalci in laški liberalci so hoteli osramotiti pred svetom laško ljudsko stranko in »Slovenski klub«. (Gasser in Štrekelj tožita liste, v katerih so jim zavezanci očitali kaznive reči). Zraven so hoteli rešiti Berbuča in — Pa jer j a, katerega izvolitev je bila tudi protestovana. Radi Pajerja so slovenski klerikalci hoteli sitnariti nekaj tudi radi volitev v slovenskem veleposestvu.
Umevno, da ni bilo sporazumlje-:ij;> pii volitvi verif ikacijske-g a odseka. Laški liberalci in slovenski klerikalci so hoteli uresničiti svoje želje z verifikacijskim odsekom 10 članov, ali »Slovenski klub« in laška ljudska stranka jim je hotela preprečiti to z odsekom 9 članov. Ko je bil Maranijev predlog za 10 cla-nov odklonjen, so zapustili dvorano laški liberalni in slovenski klerikalni poslanci. Za njimi je odšel še gla-
var, dasi je bila zbornica sklepčna, ker ni hotel, da bi bil sprejet Frankov predlog 9 članov. Od tu naprej smo imeli obstrukcijo. Namestnik Hohenlohe je hodil v Gorico mirit in tolažit, pa ni nič pomagalo. Po zbornici je divjala obstrukcija, imel pa se je tudi hud časnikarski boj. V tem boju pa je izvedela javnost, kaj pravzaprav hočejo stranke goriškega deželnega zbora. Pokazalo se je, kako hud boj se bije med njimi radi deželnega odbora.
Laških liberalnih poslancev je 9, pa hočejo imeti dve odborni-š k i mesti navzlic temu, da je že glavar vzet iz njihove srede. Torej tri mesta zahtevajo zase. Poslancev laške ljudske stranke je 6. Ti hočejo imeti enega deželnega odbornika. Laški liberalci jim ga nočejo privoščiti, kvečjemu bi jim dovolili namestnika deželnega odbornika, ali za to bi se morali brezpogojno podvreči njim ter se ravnati le po njih v zbornici. Da so zavrnili laški ljudski poslanci tako lepo ix>nudbo, je umevno samo po sebi. V »Slovenskem klubu« je 9 poslancev; ti hočejo imeti dva deželna odbornika. Gregorčičev klub šteje 5 članov; ta klub ima že podglavarja, hoče imeti pa še eno odborniško mesto. Za to mesto je imel Gregorčič kombinacije vseh vrst; pripravljen je bil celo zapraviti drugo odborniško mesto za Slovence, samo da bi bil eno on ujel; da, še več, pripravljen je bil zapraviti obe od bom i šk i mes*i, s&no da bi bil udaril kar najizdatneje »Slovenski klub«. Ta klub izolirati, to je bila glavna naloga laških liberalcev in slovenskih klerikalcev. V čast se mora šteti laški ljudski stranki, da je ni bilo dobiti za spletke proti »Slovenskemu klubu«, da ni hotela pomagati,jemati Slovencem odborniški mesti skupno z laškimi liberalci in celo z Gregorčičem, marveč je izjavila, da pritičeta dve mesti Lahom, dve Slovencem.
Iz vsega tega se vidi, da je naj-gršo figuro v tem boju igral dr. Anton Gregorčič. Ni čuda, da so ga obsodili v njegovi lastni stranki, do-čim ga laški liberalci hvalijo na vse pretege, kakor tudi se »Corriere«, ta Slovence vedno sramoteč in sovražen list, z največjo vnemo bori za Berbuča.
Goriški deželni zbor je odgođen. Kakor se zatrjuje, bo v kratkem raz-puščen. Razpust je tudi edino umesten, kajti tak, kakršen je sedaj deželni zbor, ne more delati.
Nove volitve bodo najbrže še v tekočem letu.
Omeniti pa moram, da je bil za svoja leta krasen človek. Lepo ra-ščen, raven in krepak, in gladko obriti še ves sveži obraz, poln resne, skoraj mile mirnosti, v okviru belih las še bolj mlad, nego bi bil drugače. Ce bi ga bil srečal tako na cesti in bodisi tudi na pragu, kjer sem ga bil zaklinil, bi mi bil gotovo simpatičen. Tako pa se je vzdignilo le besno sovraštvo v meni proti človeku, ki je zvabil to nedolžno, zaupajoče bitje v nezdravo, pusto globel ter ga tiščal z okorno lažjo tam notri. Obenem je zaplapolala moja ljubezen do nje še sil ne je, in sklenil sem trdno, da mu jo iztrgam iz rok, naj se zgodi kar hoče.
Pravzaprav bi se bil moral spomniti, da mislim tudi jaz bolj le nase in da si nisem dal jasnega računa, kaj bo z njenim bodočim življenjem, če stori to in gre za menoj. A prav to, da sem se pustil voditi edino od svojih čuvstev, mi je še danes porok, kako globoko sem jo ljubil. In to mi je tudi še danes v popolno opravičilo.
Naslednji torek sem šel in sem pričel takoj svoje delo. Sprva nisem o njenem možu seveda ničesar omenjal. Govoril sem ji samo o svoji ljubezni, govoril tako strastno in ognjeno, da me je nekaj časa kakor omamljena poslušala. Potem pa je planila naenkrat s svojega sedeža in me je
hotela pognati z ostrimi besedami nazaj v moj skromni kotiček, od kjer sem medlel po njej že toliko časa.
Toda zdaj sem imel čudotvorni lek v žepu in se nisem pustil več pregnati. In oprezno, počasi sem ji povedal vse.
Učinek je bil strahovit. Jaz pa nisem videl, da je bilo to le dokaz, kako resnično, skoraj bi rekel abnormalno ga je ljubila, in da se je samo vsled tega tako naenkrat odvrnila od njega in se vrgla meni v naročje. Kaj ve, kaj sluti samo takle površen, mlad človek, ki ni sam doživel še ničesar resnično velikega, kaj se izvrši v enem samem takem hipu v človeški duši! To lahko rečem, da nisem bil nikdar v svojem življenju sirovega srca, kakor sem videl večinoma druge. A zdelo se mi je vendar vsaj do tridesetega leta vse naravno kar se godi na svetu, in nikakor nisem umel, kaj vraga počenjajo ljudje ob takih prilikah, kakor bi se svet podiral. Kvečjemu, da sem dol-žil, če sem kdaj pomislil o tem, gledališče, oziroma pesnike, ki si sami izmislijo vse te stvari in jih potem nehote in nevede ponavljajo še ljudje zunaj po življenju. In vi sami, prijatelj, ki vam pripovedujem to, vi sami, ne vem, če ste kdaj zaslutili, ko ste šli mimo take mračne človeške duše, — in šli ste gotovo, ker jih je na svetu več, nego bi se mislilo na
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 19. oktobra. Za jutri je sklicana na Dunaj cela parlamentarna komisija češke zveze zaradi konference z ministroma Praškom in dr. Fiedlerjem, oziroma tudi z ministrskim predsednikom.
Budimpešta, 19. oktobra. Ministrski predsednik je bil danes pri cesarju v avdijenei, da je poročal o demisiji čeških ministrov. Odločitev se še ni izrekla, ker ministrski predsednik še ni stavil določnih predlogov. Avdijenca je trajala poldrugo uro. Ministrski predsednik pride ta teden še enkrat v Budimpešto, da sprejme vladarjevo odločitev. Skoraj gotovo cesar ne sprejme demisije čeških ministrov.
Praga, 19. oktobra. »Narodni klub« bo vzel brezdvomno demisijo čeških ministrov odobmje na znanje; obenem pa bo tudi formuliral pogoje, pod katerimi bi eventualno mogla oba ministra še nadalje ostati v ministrstvu. Ako pa ministrski predsednik z ozirom na nemške ministre ne bo mogel teh pogojev izpolniti, potem se lahko zgodi, da se takoj sestane ministrski svet, kjer bo naznanil baron Beck svoj sklep, da odstopi.
Boji na Češkem.
Praga, 19. oktobra. V Pragi in nekaterih drugih mestih na Češkem so se doigrale včeraj slične demonstracije, kakor so bile nedavno v Ljubljani, le tako krvavega izida niso imele. Narodni socialisti so se vračali s shoda, ko se je izvedelo, da prirede nemški burši na Grabnu demonstracije v pruskih Čepicah. Češke množice so začele hipoma naraščati in mladi pruski izzivači so se morali pod okriljem policajev umakniti v svoj lokal. Pri tem je padlo tudi nekaj bunk. Demonstrant je so nato pometali z nemškimi napisi. Pobili so šipe na novem nemškem gledališču, na nemški gimnaziji itd. Kakor v Ljubljani, so tudi v Pragi poklicali nemške vojake iz Aša proti demonstrantom, kar je duhove seveda še bolj razburilo. Pozneje je prišel še 11. pešpolk in cela eskadrona dragon-cev. Več oseb je bilo z bajoneti ranjenih. Zaprli so nad 60 oseb, med njimi je več hrvaških, srbskih in črnogorskih visokošolcev . Vojaštvo je zaprlo vse glavne ulice. Bati se je, da se demonstracije ponove. V Karlovih varili so istočasno prišli Nemci grozit Čehom pred »Besedo«. Peli so »Die Wneht am Rhein« ter grozili i gor jačam i.    Demonstrante   je vodil
poslanec Wolf. Čehe so morali orožniki spremljati iz »Besede«. Tudi v Toplicah in v Budjejovicah so bili spopadi.
Bodoča upravafv Bosni in Hercegovini.
Budimpešta, 19. oktobra. V, ogrski delegaciji je imel danes minister Burian govor o bodoči upravi v Bosni in Hercegovini. Minister je napovedal, da dobite anektirani deželi popolno avtonomno deželno upravo. Okrožni odbori se ohranijo in izpopolnijo. Za novi deželni zbor se napravijo kurije po veroizpoveda-njih, da bodo vse tri koncesije ločeno sodelovale pri upravi. Vsaka konfesija voli določeno štev ilo poslancev, toda nihče se ne bo silil, voliti svojega verskega pristaša. Glede zakonodavstva je treba najprej izpopolniti kazenski pravdni red, ker le na ta način je mogoče zajamčiti osebno svobodo in nedotakljivost hišnega prava ter poštnih in brzojavnih skrivnosti. Izgon iz dežele in zaplemba premoženja se mora prepovedati. Kompetenca vojnih sodišč se omeji le na vojaške stvari. Izda se poseben zakon o društvih in shodih. Minister upa, da začne novi deželni zbor delovati že prihodnjo spomlad. Do tedaj se tudi oživotvorijo okrožni zastopi.
Homatije na Balkanu.
Zopet proti avstrijske demonstracije v Belgradu.
Belgrad, 19. oktobra. V Belgradu bivajoči Italijani so priredili včeraj protestni shod proti aneksiji Bosne in Hercegovine po Avstriji. Po shodu so priredili v zvezi z dijaki demonstracijski obhod h kona-ku. Kralj je imel nagovor, v katerem je naglašal, da upa, da zmaga poštena in pravična stvar. Zvečer so bili zopet izgredi. Demonstrantje so strgali avstrijskim trgovcem napise ter izražali grožnje proti Avstrijcem. Poklicano je bilo vojaštvo, ki je šele proti polnoči napravilo mir.
Minister Milovanović o položaju v Srbiji.
Dunaj, 19. oktobra. Srbski minister zunanjih del Milovanović je rekel nekemu dopisniku: »Srbska vlada ni mogla zadrževati viharna, elementarna razburjenja, ki so zavzela vso Srbijo, ko se je izvedelo za aneksijo Bosne in Hercegovine. Srbska vlada stori vse,da zaustavi to elementarno gibanje. Ali se bo to doseglo, odvisno je od mednarodne konference, ki mora braniti naše interese.«
prvi pogled, — vam samim, ne vem, če se je zazdelo, kako brezkončno globoka je lahko človeška duša, res, kakor morje, in kako čudno strašne stvari se gode po teh globinah. Ni, da bi človek umel, ni mogoče, — dovolj je, da zasluti, da ostrmi, da se strese enkrat in potem ne pozabi nikdar več. Kakor če ste šli o polnoči mimo grobov in ste videli strahove, prijatelj!«
Zelo sem se začudil gospodu Suši, ker nisem vkljub vsemu dobremu mnenju niti mislil o njem, da mu hodijo tudi take stvari po glavi.
A že je bilo, kakor da se sramuje, in s hladnim glasom je nadaljeval:
»Poprej sem vam rekel, da sem se poleg nje svoje ne vrednost i vedno zavedal. Toda tej merici svoje skromnosti bi bil lahko mirno dodal vsaj še enkrat toliko in bi potem spoznal da ne morem imeti tako, kakor sem takrat bil, za to žensko skoro prav nobene vrednosti. No, pa saj pravim, da sem bil zaljubljen in da nisem ničesar mislil. In kaj da bi bil tudi še zdaj skromen — do neba ponosen sem bil, da se ne pomišlja položiti svoje usode v moje roke.
Tako sva sklenila, da odidem jaz vkljub podaljšanemu dopustu že ta teden, ona pa dva dni kasneje za menoj. Nihče ni naju videl nikdar skupaj, nihče ni slutil, da se poznava,
zato tudi nihče ne bo spravljal njenega bega v zvezo z mojim odhodom; najmanj njen mož. Da ga spravi popolnoma ob sled, vzame ona najprej kako drugo smer, mu odpošlje od tu kje pismo in ono sliko ter mu pove, da jo je zastonj iskati ter da se ne vrne nikdar več k njemu nazaj.
In ko je bilo vse tako lepo domenjeno in urejeno, sem ji hotel oviti roko okrog vratu in jo prvič poljubiti. Toda odrinila me je hladno od sebe, češ, da svojega moža, vsaj dokler je še vedno njegov kruh, ne bo varala niti z eno mislijo ne. Jezilo me je, da vzame vsako stvar tako strašno za res, a zavedal sem se tudi, da jo le vsled tega tako častim.
Pa še nekaj bolj sitnega ji je prišlo kar hipoma na um: Kaj da bi bila pravzaprav, če gre z menoj! Možu da ne vzame skratka ničesar, niti svojih oblek in lišpa ne, kolikor ga ima od njega; svojega imetja pa ima jedva za nekaj mesecev. Kaj l>otem?
— To je vendar moja skrb! sem jo blagohotno pomiril.
Ampak tu sem jo skupil! Ali jo mislim neki izdrževati? Besnela je nad tolikim insultom, in imel sem res opraviti, da sem jo pomiril.
Dogovorila sva se tako, da si poišče takoj kako službo in da bo živela popolnoma ob svojem. Tako sem ji predlagal jaz sam.
Obsodba protiavstrijskih demonstracij.
B e 1 g r a d , 19. oktobra. Pri včerajšnjih protiavstrijskih demonstracijah je bilo aretiranih 40 oseb. Uvedla se je stroga preiskava. Večina časopisov obsoja izgrede proti av-stro-ogrskim trgovcem. Listi pozivajo, naj se opuščajo nasilstva proti avstro-ogrskim podanikom, a izvaja naj se mirni bojkot. Avstro-ogrski le-gacijski tajnik Franz je protestiral takoj pri srbski vladi proti izgredom ter zahteval povrnitev škode avstro-ogrskim trgovcem. Vlada je obljubila popolno varstvo avstro-ogrskim podanikom.
Pogajanja  med Avstrijo in Turčijo.
Dunaj, 19. oktobra. Med Avstrijo in Turško so se uvedla pogajanja glede sporazumljenja o prepor-nih točkah, in sicer je stvar sprožila Turčija, ki želi direktna pogajanja zaradi aneksije Bosne in Hercegovine in zaradi izpraznitve Sandžaka. Pogajanja se vrše v Carigradu ter potekajo dosedaj ugodno.
Srbi za aneksijo.
Sarajevo, 19. oktobra. Vladnim prigan jačem se je posrečilo spraviti skupaj 60 članov srbske samostalne (neodvisne) stranke, da gredo k cesarju, se zahvalit za aneksijo. Deputacija bo obsodila »brez-miselno, za srbski narod Bosne pogubno opozicijo srbskih radikalcev proti aneksiji.«
Bolgarsko-turško sporazumljenje-
Sofija, 19. oktobra. Iz Carigrada sta prispela dva člana mlado-turškega osrednjega odbora, da razpravljajo s posebnim odborom, ki je sestavljen iz vseh strank pod predsedstvom Nacoviča o vseh prepornih vprašanjih, da se doseže bolgarsko-turško sporazumi j en je. Ker so tudi merodajni bolgarski krogi za sporazumi jen je, je precej upanja, da se ves konflikt med Bolgarijo in Turčijo mirno poravna.
Turčija ne mobilizira.
Dunaj, 19. oktobra. Turško poslaništvo odločno dementuje vso vesti o mobilizaciji na Turškem. Res je sicer, da je imela Turčija že izdelane vse mobilizacijske načrte ter so tudi železnice že imele vse potrebne ukaze. V zadnjem trenutku pa je dobila Turčija od Bolgarije zahtevane obljube, nakar se je v 48 urah položaj spremenil zelo ugodno za mir. Vsled tega se tudi že sklicani ministrski svet ni vršil.
Črnogorski knez proti vojni.
C e t i n j e , 19. oktobra. Knez Nikola je razveljavil sklep skupščine, ki se je bila izrekla za vojno. — Predsednik državnega sveta Mijuš-kovič je odpotoval v zelo važni misiji v Petrograd.
Kompenzacije.
Pariz, 19. oktobra. V krogih franc. vlade smatrajo za izključeno, da bi dala Avstro-Ogrska Srbiji kompenzacije za aneksijo Bosne in Hercegovine. Posebno ne more Srbija računati na teritorijalno odškodnino. Francoska vlada bo pri vsej svoji simpatiji, ki jo ima za Srbijo, vendar srbskemu ministru Milovanovi-ću to stališče razjasnila na nedvoumen način.
Zaplenjeno orožje.
Budimpešta, 19. oktobra. V Novem Sadu so zaplenili dve lokomotivi, ki sta vozili pod premogom skrito strelivo in orožje za Srbijo. Razen tega so zadržali tri vagone, ki so vozili iz Nemčije železniške tračnice in dele mostov.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. oktobra
— Konliskactlskl luror. Včeraj nam je državna oblast zopet zasegla list. Zaplenila nam je odstavek iz „L o g a š k i h novi cu, tičoč se nemških napisov, odstavek dopisa „1 z P r e v o ju, tiČoČ se gesla „Svoji k svojim", notico „Kranjska hranilnica" in notico „D ržavni pravdnik Trena gre v pokoj". Kot kuriozum omenjamo, da nam je c. kr. državno pravdištvo zapleni lo notico „Kranjska hranilnic a", ki smo jo ponatisnili iz n e k o n f i s c i r a n e g a „S 1 o-venskega Trgovskega Vest-n i k a" z d n e 1 5 t. m. To dejstvo označuje dovolj konfiskacijski faror, ki je v zadnjem času zavladal v okrilju državne oblasti v Ljubljani. Razume se samo ob sebi, da se bodem o proti konfiskaciji pritožili, da povzročimo vsaj javno razpravo o zadnjih zaplembah.
— A vanccincnf pri finančnem računskem oddelku v Ljubljani. Splošno je znano, da vlada pri računskem oddelku tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva tako slab avancement, da zrejo osobito mlajši računski uradniki s strahom v bodočnost. Pri tem uradu služi najstarejši ofieijal že 12 let v X. čin. razredu; naslednja dva pa se nahajata v tem
razredu že čez 9 let. Nič boljše nimajo računski asistenti. Najstarejši izmed njih se nahaja že nad 9 let v XI. čin. razredu, drugi že 8 let in tretji več kot 7 let. Med tem ko so po drugih kronovinah računski uradniki s razmeroma kratko službeno dobo že davno v višjem činovnem razredu, nimajo računski uradniki kranjske kronovine vsled slabega statusa ni-kakega upanja do skorajšnjega avan-ziranja. In kaj je vzrok, da morajo toliko časa služiti v enem razredu I Glavni vzrok je pač, kakor omenjeno, slab status. Sistemiziranih je namreč 1 nadsvetnik, 2 svetnika, 5 revidentov, 5 oficijalov in 5 asistentov. Po tem statusu je nemogoče, da bi vsak računski uradnik dosegel kdaj VIII. čin. razred. Drugi vzrok je ta, da je predstojnik c. kr. finančnega računskega oddelka že meseca marca t. 1. odslužil 40 let, a ne stopi v pokoj. Sedaj še nekaj na naslov g. dvornega svetnika Klimenta. 2e 15. junija 1908, tedaj pred štirimi meseci je sedem prizadetih finančnih računskih uradnikov (eden je bil med tem že tako srečen, da je bil po 12 letih imenovan revidentom) vložilo pri predsedstvu finančnega ravnateljstva svoje na finančno ministrstvo naslovljene, po z 1 K kolko-vane prošnje za ad personam imenovanja. Te prošnje pa se še do danes niso predložile tja, kamor so namenjene in kakor vse kaže, se jih tudi sploh ne misli predložiti finančnemu ministrstvu, vkljub temu, da je pred nedolgim časom fiuančni minister neki deputaciji računskih uradnikov izjavil, da se naj ad personam prošnje le vlože in se bodo po možnosti tudi upoštevale. Iz tega se vidi, kako so gospodje pri finančnem ravnateljstvu računskim uradnikom naklonjeni. Naj se tedaj merodajni krogi, osobito gg. državni poslanci nekoliko zavzamejo za to vrsto uradništva in preskrbe, da bodo vsaj v jubilejnem letu uslišane njih upravičene prošnje.
— V hrastniški  nemški šoli je
letošnje leto vzlic najhujši agitaciji (tudi naši demokrat je so — žal! — poleg) in vzlic temu, da je en razred več, kakih 20 otrok manj! Hrastniški delavci so pač le večjidelj razumni možje.
— V VLalbacher Zettnng" je
bil te dni Jnatisnen inserat, da je v hiši „Narodne tiskarne" oddati stanovanje. Hitro se je oglasil „Grazer Tagblatt" z globokoumno pripombo, da je „Narodni tiskarni" pred vsem za „kšeftu. Seveda, seveda za „kšefo" nam je! To priča že dejstvo, da smo nemškutarske inserate vrgli iz lista, kar znaša lepe kronice izgube in da smo malone vsak dan konfiscirani, kar nam tudi prouzroča lepih stroškov. Da bo pa slaboumni „Grrazer Tagblatt" vedel pri čem da je, mu povemo sledeče: V hiši „Nar. tiskarne" stanujoča vdova dvornega svetnika g. Waschica se hoče preseliti iz Ljubljane. Ker svojega stanovanja ni odpovedala, je hoče pod roko oddati. V ta namen je gospa Wa-sohioa naročila in plačala inserat v „Laib. Ztg." ne pa „Nar. tiskarna", ki je zgol iz prijaznosti privolila, dajati potrebnih pojasnil strankam, ki si hočejo stanovanje ogledati.
— Občinski odbor v Lescah na Gorenjskem je pri seji dne 18. oktobra t. 1. soglasno sprejel županov predlog, da se izrazi ogorčenje nad surovim napadom na mirne udeležence Ciril Metodove skupščine v Ptuju, da protestuje proti postopanju vojaške oblasti dne 20. septembra v Ljubljani, da izreka svoje sožalje nad žrtvami in da želi edinosti slovenskih strank, kadar braniti je časti in pravde naroda svojega. V isti seji je občinski rdbor na županov predlog sklend, da se imajo v področju leske občine napraviti izključno slovenski napisi.
— Občinski odbor mesta Metlika je sprejel v svoji seji dne 17. oktobra t 1. sledečo resolucijo: Občinski odbor mesta Metlike, zbran v obČ. seji dne 17 oktobra 1908. izreka svoje najglobokejše obžalovanje, da je avstrijsko vojaštvo dne 20. septembra 1908 brez vsake potrebe streljalo na avstrijske državljane, s katerim činom je povzročilo smrt dveh nedolžnih žrtev in več težkih telesnih poškodb. Občinski odbor ugovarja ogorčeno in najodločnejše proti nepotrebni rabi orožja, zahteva neizprosno kaznovanje storilcev, se izreka solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane izvajajoč geslo „Svoji k svojim", in žrtvuje za ranjence v deželni bolnioi 25 kron kakor tudi za druž ne v zaporih se nahajaj očih demo o stran to v 25 kron.
— Obsodba v Kamniku. Pred nekaj dnevi je sedela v neki kamniški gostilni popolnoma slovenska družba, ki se je med seboj prav dobro zabavala. Vladajoče soglasje je motil nemškutarski davčni praktikant Kraker, ki se je nepoklican in nepovabljen pridružil rečenim g s tom Mimogrede bodi omenjeno, da je bil Kraker kazenskim potom prestavljen
ia Kočevja v Kamnik in sicer zaradi tega, ker se je v Kočevju udeležil „mačje podoknice" tamošnjemu okr. glavarja. Zgoraj omenjena dražba je med dragimi pesmimi zapela tudi nHej Slovani". Kar Kraker ni hotel te pesmi neti, ga je neki gost mirno pozval naj zapusti slovensko družbo. Vsled tega je okrajno glavarstvo začelo proti zločinou gostu kazensko postopanje. V soboto 17. t. m. je bila obravnava in je okr. komisar dr. Leopold Žužek kaznoval do-tdčnega gosta z globo 40 kron. 0 tem Še iz pregovorimo!
— Zanimivo« Deželni odbor je priobčil v sobotnem „Slovencu" doslovno stenografiji zapisnik o zanimivi seji idrijskega občinskega odbora v zadevi prezidavanja mestnega poslopja. Ko pa je županstvo prosilo za prepis prav tega zapisnika, je deželni odbor odgovoril, da ni v stanu ugoditi tej prošnji. Toraj za politični dnevnik pač, a za prizadeto županstvo ne. In potem naj se ne govori o strankarskem postopanju deželnega odbora.
— Slabo pončen je člankar „Občinske uprave", ko piše v Članku „Stavbena in požarna policija" o idrijski zadevi: „Glede kompetenoe deželnega odbora v sličnih zadevah (stavbno oblastvenih) nasproti županstvom pa opozarjamo na tem mestu na slučaj, ki se je zgodil letos v Idriji. Ta zadeva je tako splošno znana, da je ni treba obširneje pojasnjevati." Temu nasproti popravljamo, da idrijska zadeva ni stavbno oblastvenega značaja, marveč je deželni odbor kot nadzornik občinskega gospodarstva prepovedal prezida vanje občinskega poslopja. Od pisoa strokovnega Članka bi bilo pač pričakovati več znanja o stvari, ki jo obdelava, sosebno če je zadeva tako splošno znana.
— Mariborski razgrajači pred sodiščem. Spodnještajerski nemški listi se še vedno zgražajo nad »občutno" kaznijo, ki je zadela mariborske razbijače šip pri zadnjih izgredih. Po § 86. k. z. kaznujejo se navedeni zločini s težko ječo od enega do pet let, dočim so bili obtoženci kaznovani le z *2l 2, oziroma z 1 mesecem. Značilno je tudi, da je bilo šest obtožencev oproščenih, dasi bi po postavi morali biti kazovani tudi tisti, ki se niso zločina neposredno udeležili, pač pa so mogli naprej vedeti, da se s takim dejanjem spravi telesna varnost ljudi v nevarnost. Sploh pa niso bili obtoženci obsojeni na podlagi izpovedb prič, ampak vsled lastnega priznanja. Vse pisarjenje o nezanesljivosti prič in primerjanje z ljubljanskimi dogodki je torej nesmisel.
— ,Slovenische Messerhel dan11! V Stainzu pri Gradcu stepli so se sooialnodemokratični de-avci in je bil neki Gupfieitner z nožem ranjen. Graška lista „Tagblatt" in „Tages-post" imenujeta omenjene pretepače „slovenisohe Mesaerhelden". V Karlovih varih na Češkem pa je pršlo pri nekem zborovanju med Vsenemoi in nemškimi socialdemokrati do pretepa, kjer je bili petnajst ljudi z nožem ranjenih. O teh „deutsohe Messerhelden" pa seveda molčijo nemški listi.
— Goriški deželni poslanec A. GabrŠČek je imel v nedeljo v Sv. Križu v Vipavski dolini shod, na katerem je poročal o „delovanju" deželnega zbora. Poslušalcev je bilo nad 200, sami voliloi. Sprejela se je resolucija, v kateri se izreka neomejeno zaupanje poslancu Gabrščeku; zaupanje „Slov. klubu" in se ga pozivlje, naj ostane na dosedanjem stališču; izreka se ogorčen protest proti glavarju Pajerju, ki zlorablja svojo moč, samovoljno tolmači poslovnik ter uganja sam obstrukcijo proti večini; vlada se pozivlje, naj razpusti deželni zbor ter razpiše nove volitve.
— Tabor na Veliki Otavi na Goriškem se bo vršil v nedeljo dne 25 t. m. Tako je sedaj sklenjeno definitivno. Včeraj so začeli nadalje vati s pripravami za tabor, ki obeta biti dobro obiskan. Glede na sedanje razpoloženje na Goriškem je tak tabor neobhodno potreben, ker more le uspešno podkrepiti ljudstvo v boju proti vsem nasprotnikom. — Možje, ki so se udeležili tabora pred 40 leti med sklicatelji, bodo tvorili častno predsedstvo. — Do Otave je iz Gorice 1Y2 ure; preskrbljeno pa bo za vosove, tako da se glede komunikacije ne bo treba nikomur pritoževati.
— Policlski organi z Dunaja
so v nedeljo strašili po Kranju ter s hvalevredno vestnostjo pregledovali javne napise in reklamne table V slovenskem Kranju je pač odveč ta njihova skrb.
— Tako delalo v LJubljani. Noooj okrog ene ponoči sta prišla dvatopničarska častniška namestnika po Šelenburgovi ulici v bližino kazine. Kar sproži eden izmed njiju nekak -tunder", da se je saČul silen pok. Dva stražnika sta prihitela na lioe mesta ter videla, da je imel kadet
Schoohner še vžigal no vrvico v roki. Opoaorila sta ga, da je tako ravnanja nedopustno, nakar se je kadet ves razljačen začel zadirati nad stražo. Posegel je oelo po svoji sablji. Dogodek je privabil seveda oelo kazino na ulico, kar je še največ vredno pri celi stvari, kajti sicer bi zopet oela Germa ni j a točila solze nad peklenskim atentatom, ki se je izvršil na uboge ljubljanske kazinote!
— Slovensko šolsko vprašanje V Trstu Državni poslanec dr. Otokar Rybar je dobil v nedeljo od kompetentne strani obvestilo, da je naučno ministrstvo imenovalo pet učiteljev za tržaško slovensko šolo.
— Iz srednješolske slnibe.
Dešelni šolski svet je potrdil, da smejo profesorji na tukajšnjem učiteljišču gg. dr. Fr. Orožen, dr. Fr. IlešiČ, dr. I?an Orel ter učitelj glasbe g. Anton Dekleva v šolskem letu 1908/09 poučevati na mestni višji dekliški Šoli in na mestnem dekliškem liceju.
— Is profesorske službe. Prof. kandidat g. Matko Doleneo iz Postojne je dobil mesto supienta na državni gimnaziji v Trstu.
— Iz šolske slnibe. Absolvi-rani učiteljski kandidat gosp. Fran Golob je imenovan za provizorič-nega učitelja v Zagorja. Dopust je dobil nadučitelj g. Ivan Pirnat na Krki in pride na njegovo mesto ab solvirana učit. kandidati nj a gdč. Antonija Ran d l Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica gdč. Erika Kastreuz v Stari Loki pride na njeno mesto absolvirana učit. kandi-datinja gdč. Boza Piohler. Dalje je dobila dopust učiteljica gdč. Albina Golob v Semiču in pride na njeno mesto gdč. Ana Ogulin, bivša volonterka na privatni dekliški šoli v Šmihelu pri Novem mestu. Za provizorični učiteljici v Zgornji Šiški sta imenovani absolvirani učit. kandidati nji gdč. Marija Kersnik in Sara fina Hubad.
— Učiteljske vesti na Štajerskem Saplentinja pri Sv. Petru na Medvedovem selu Albina ZavaŠnik je postala stalna učiteljica istotam. Učiteljica v Hrastniku Albina P a p p je šla v začasni pokoj.
Iz gledališke pisarno. Danes,
v torek se uprizori prvič Laufsova burka „ V r a ž j a misel", ki ima toliko komičnih prizorov in zabavnih zaplet ko v, da smehu ni konca. Sodelujejo vse prve dramske sile ter gdč. Jos. Hadrboloova, operetna snbreta, ki v H. dejanju poje. Ta burka je pri vseh odrih stalno na repertoirju
Operetni večer, ki ga je priredil konoertui orkester v soboto v veliki dvorani „Unionatt, je v umetniškem oziru uspel naravnost sijajno. Par točk se je moralo ponavljati. Posebno so sa odlikovali solisti. Občinstvo, ki je dodobra napolnilo dvorano, ni štedi lo z navdušenim ploskanjem. Upati je, da se taki večeri pri nas povsem udomačijo.
Od poslane vsote 565 kron iz Lesec se ima, kakor je nam osebno sporočd g. župan Ivan Žark, pora biti 300 kron izključno za narodne žrtve (za spomenik nič), 250 kron za „Družbo sv. Cirila in Metoda", 15 kron pa za „Narodno šolo v Sfc. Jakobu v Rožni dolini".
Častno Svetlelo za 401etno zvesto službovanje je dobil g. Alojzij Kaj zel j, poslovodja firme Fran K s. Souvan v Ljubljani.
Nova slovenska trgovina. S
1. decembrom t. 1. prevzameta manufakturno trgovino Hugo u Ihl na vogalu Stritarjevih in Lingarjevih ulic gg Janko Lenasi in Anton Gerkman. oba zavedna Slovenoa.
Topniški bateriji št 1 in 2 domobrancev sta se odpeljali v Gradec, kamor sta premeščeni.
Vijolice meseca oktobra- Včeraj je nabral prijatelj našega lista na ljubljanskem polju nekaj lepo duhte-čih vijolic. — V „Rpgalijevem gaju" na ljubljanskem Gradu pa cveto rdeče maline. Vidi se tudi že nekaj zelenih jagod, ki pa najbrže ne bodo dozorele, ker jih bo prej slana zamorila.
Pomlad in poletje v Jeseni, G. Jauko Leban, šolski vodja v Bukovici nad Škofje Loko, nam je poslal kot nouriosumu nekaj cvetov graha in tudi nekaj zrelega graha samega, ki ga je utrgal v nedeljo na šolskem vrtu  Lepa hvala!
Novo gasilno društvo se je ustanovilo v liki loki v ljubljanski okolioi.
Podružnica drnibe av. Cirila in Metoda za Jezico, Črnuče in Okolico se ustanovi prihodnjo nedeljo 25. t. m. Na ustanovni shod, ki se ga udeleži pooblaščenec družbenega vodstva, se vabijo bivatelji teh krajev, pa tudi odaljeni sosedje: prilika se jim nudi, da spoznajo potrebo in delovanje naše družbe. /Shod bo ob treh popoldne v znani izborni gostilni pri „Alešu". Nadejamo se, da se ga udeleže vrli domači pevoi, pa tudi rodoljubi is Ljub jane. Na svidenje!
Javno lekarno otvori na Jesenicah mag. farm. g. Ernest Koželj v Ljubljani.
Ošpice razdajajo epidemično v Šolskem okrožju Podzemelj pri Črnomlju. Zbolelo je 87 otrok.
Pasji kontnmao je razglašen nad vsem političnim okrajem krškim.
Izstop Iz rimsko katoliške cerkve! \Josip Marinčič, gozdni delavec iz Gorenja, je 15. t. m. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojni naznanil izstop iz rimske katoliške cerkve.
Ponarejen denar kroti po
Notranjskem. Pri železniški blagajni v Št Petru na Krasu je oddal 12 t. m. železniški delavec Lovrenc P r i n Č i č ponarejen goldinar, katerega je dobil od gostilničarke Milke CvetniČ iz HrastjaŠtev. 26; od koga je navedena gostilni-Čarka falsifikat dobila, se ni dalo dognati. Radi živahnega prometa v hiši ni zapazila, kdo ji ga je dal. Falsi fikat je jako dobro izdelan, vendar se lahko spozna, ker napis na robu manjka. Oddal se je o. kr. sodniji v Postojni in se je strogo zasledovanja ponarejevalcev odredilo.
Nesreča. V Celovcu je na hlapca Franca Katolnika padlo par stotov premoga in ga tako poškodovalo, da leži težko ranjen v bolnišnici.
Orožen same mor. V Riomanjih je delavec I?o Poščič iz Frančio pri Kastvu položil na tla dinamitno pa trono legel na trebuh nanjo in jo prižgal Vsega je razneslo. Kose mesa so našli 15 metrov daleč. Is zapiskov je bilo razvidno, da se je Poščio končal, ker je bil hudo bolan na želodcu i a ker ga bolniška blagajna ni hotela sprejeti v podpornino. Pokojnik je bil naroden mož in splošno priljubljen.
Uboj V Trstu je 20 letni Avrel P er s ogli a zabodel z nožem 21 letnega čevljarja Jožefa Šturma, da mu je prebodel jetra. Štuim bo umrl za rano.
Uboj V Trstu je 36 letni čevljar Fortunat Fator iz Cervinjana 16. avgusta zabodel v trebuh pleskarja Karla Fiirsta, da je umrl. Obsojen je bil pred tržaškimi porotniki na S1/, leta ječe ter po 1 20 V na dan vdovi umorjenČevi, dokler se ne o m oži.
Dvojna  smrtna obsodba. V
Zagrebu sta bila v soboto zaradi za-vratnega umora obsojena na smrt Agata Kušan in Frano Golubič. Zadnji se je smehljal, ko je čul razsodbo. Obsojena sta umorila neko Pe-kičko, da bi se polastila njenega denarja.
Zaradi špijonaie so zaprli v
Oseku guvernanto Ano Marjano vic, ki je občevala z avstrijskimi in srbskimi ofioirji in baje slednj m izdajala skrivnosti o vojnih pripravah v Avstriji. Ce ne vidijo v Avstriji morda samo strahov na steni?
Velik vlom- V Zemunu so naznani tatovi vlomili v sklad.sce moke trgovca "Weissa in odnesli iz blagajne 16 000 kron   0 njih ni sledu.
Slovenci v Ameriki. Nesreča v rudniku. V Johnstownu so se užgali plini, ko sta ravno prišla v jamo J9ietni Anton Vičič, doma iz Ravberkomande pri Postojni, in Feliks Prost. Oba sta dobila tako hude opekline, da je prvi že umrl, drugi pa se bori s smrtjo.
Akademićno ferijalno društvo „Sava" sklicuje na zahtevo članov izredni občni zbor, ki se vrši dne 24 t m. na Dunaju ob 8. zvečer v restavraciji „Zum wdden Mann" Dunaj IV. Favoritenstrasse.
Afcad. društvo slov. agrano-
mov „Kras11 javlja, da se vrsi njega prvi redni občni zbor z običajnim sporedom v soboto, dne 24. oktobra v prostorih restavracije „Holzer" Dunaj XVII. Tiirkensohanzstrasse 19.
Ogenj. Danes dopoldne po 10. uri je začelo goreti na Zaloški o. 14 v tovarni pletenin g Dragotina Hribarja. Ogenj je nastal v podstrešju, kjer so se vnele neizdelane nogavice, ki so bile naložene poleg vročega dimnika. Izključeno pa tudi ni, da ni kdo izmed dalavoev hodil in vrgel otrinek med nogavice. Oddelek gasilnega in reševalnega društva je prišel na lioe mesta, a niso stopili v akcijo, ker so ogenj že prej poga sili delavci. Hribar ima škode do 224 K in je zavarovan pri banki nSlavijiu.
Pogreša SO od 29. septembra 31 letni otenjeni tovarniški delavec Fran Hafner, rodom iz Vodic Haf ner je srednje močne postave, okroglega obraza, kostanjevih las in brk. Govori slovensko, nekoliko nemško in laško. Na Jesenicah je popustil ženo z nepreskrbljenimi otroci.
Star predmet je policiji 43 letni krojaški pomočnik, sedaj vagant in posebni ljubitelj Mestnega loga Mibael Komar, ki ima v zlati knjigi že 38 predkazni. Hotel je predvčerajšnjim Ljubljano zapustiti in se preseliti v gorkejše kraje. Pred odhodom se je začel spotikati na častni straži pred vladno palačo stoječega vojaka 27. pes-polka, a ga je neki pasant potem potegnil proč. Nato je šel prosjačit po
(Dalje v prilogi).
Priloga »Slovenskemu Narodu" it. 245, dne 20 oktobra 1908.
Ifržaški cesti v gostilne, kjer ga je Mohitela usoda. Pod Trančo se je Ko-Lar stražniku uprl in ker je pa naglo prišla pomoč, je moral v Špehovko, Mkoder so ga včeraj preselili k so-Idišču.
8 Cesto* Včeraj popoldne je na [poljanskem nasipu neki kolesar podrl \\2letno Šolsko učenko Marijo Lenar-čičevo, ki se je vsled padca na čelu in levem kolenu lahko telesno poškodovala. Kolesar je znan.
Neprevidno vožnja Snoči je i pripeljal po Šelenburgovih ulicah z Lpreženim vozom naki mesarski po-Imačnik v diru) proti pošti v trenotku, >-e je prihajal električni voz. Ko bi ne I bil voznik električnega voza naglo ustavil, bi se bila lahko zgodila velika
I nesreča.
Delavsko gibanje. Včerej se je
II južnega kolodvora odpeljalo v Ame
j riko 87 Hrvatov, 64 Hrvarov in 15 Macedoncev se je povrnilo iz Zgornje Avstrije na Reko, 10 Hrvatov je šlo v Heb, 42 Lahov pa v Kormin.
Iignblleno in naideno-. Zidar
Jakob Ogrin je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — V trgovini (r, Engelberta Skuška je pozabila neka stranka svilen dežnik. — Ubožica Ana Rihtarjeva je zgubila bankovec za 20 kron, — Strojnik Jernej Lotrič je izgubil usnjat etui s smotkami. — Neki Gospod je izgubil 14 K denarja — Zidar Angel Gorjan je izgubil denar-nieo, v*kateri je imel čez 5 K denarja.
Demonstracije pred sodiščem.
Eszenske razprave pred deželnim sodiščem.
(Konec.)
Franc Kandare, pravni prak tikant pri o. kr. deželnem sodišču, izjavi, da je bil tudi pri Auerju, in sicer v drugi sobi. Ko je prišlo orožništvo, so vsi Šli gledat Videl je, da je obtoženca pograbil en orožnik za vrat, ga potegnil k drugim orožnikom, kjer sta ga takoj dva druga orožnika prijela za roke Obtoženec se torej niti braniti ni mogel, a prej tudi ni psoval. Priča je v začetku dobil vtisk, da orožništvo in vojaštvo samo ni vedelo, čemu je prišlo v lokal.
Anton Bučar, trgovski so-trudnik, je sedel v sobi na desno. Videl je obtoženca govoriti s poJio. svetnikom TVratschkom, in kako je neki orožnik nato potegnil obtoženca med druge orožnike. Napovedbe are taoije ni slišal. Obtoženec ni psoval in se tudi ni zoperstavljal.
Franc Sliva, kontoarist pri Knezu, je bil pri Auerju v stranski sobi, ko so prišli orožniki. Videl je, kako je neki orožnik potegnil obtoženca za seboj, a ta se ni branil, temveč rekel: „Prosim, prosim, saj sam grem!" V sobi je bil precejšen hrup. Psovk ni slišal.
Josip   Napret,   trgovski so truduik, obtoženca ne pozna in tudi ni videl celega dogodka, ker je stal bo'j zadej.   Psovk ni slišal, pač pa mrmranje in ogorčenje.
Tomo Burgstaller, uradnik banke „Slavije", je bil v srednji sobi, kjer je bilo več ljudi dobre volje. Videl je vstopiti policijskega svetnika Wratschka in za njim orožništvo in vojaštvo. Vse je skočilo po koncu. Obtoženec je govoril s policijskim svetnikom. Kar pograbi obtoženca orožnik za vrat in ga potegne med druge orožnike. Obtoženec ni psoval. Ko ga je potegnil orožnik za seboj, je zamahnil z roko v zrak vsled po-tegljaja.
Dr. Neuperger zahteva, da se konstatuje, da je ta priča videl zamahniti obtoženca.
F el iks B rgl ez, trgovski pomočnik, je prišel ob polu 11. k Auerju in ostal tamkaj do polnoči. Sedel je z bratom za vrati, ko je prišio orožništvo in vojaštvo. Orožnik je potegnil obtoženca za seboj in orožniški ritmojster je tedaj rekel: „diesen Mann sofort arretieren " Ni videl, da bi bil obtoženec mahal z rokami in ni slišal psovk nšufti" in „buri".
Dr. Ivan Oražen izpove; Obtoženec je bil v moji družbi v tretji Bobi. Tu prileti nekdo povedat, da je prišla v gostilno policija, orožništvo in vojaštvo. Vstali smo vsi in jaz sem Sel, da posredujem. Govoril sem s policijskim svetnikom Wratschkom, a obtoženec je stal tik mene. Kar se Btegne črez mene orožnika roka ter pograbi obtoženca in ga potegne tako vehementno, da bi bil skoraj padel. Potem sem slišal orožniškega ritmojstra izreči besede: „Auf meine Verantwortung arretieren Sie ihn!u Gledal sem govoreč s policijskim svetnikom proti orožaikom in videl ves priaor. Obtoženec ni izrekel psovk „Sohufteu ali „Buren", in tudi nisem videl, da bi bii mahal z rokami. Tudi se ni nikakor vmešaval v kako uradno poslovanje. Na tozadevno vprašanje potrdi vnovič, da je izključeno da bi bil obtoženec psoval, kajti priča bi bil moral to čuti.
Ivan Rezek, pravni praktikant pri o. kr. deželnem sodišču, izpove.
da je bil v družbi dr. Gabršeka in ValenčiČa v prvi sobi na desni, kjer so se pogovarjali o položaju. Videl je potem planiti poročnika K o n i g a v sobo in za njim vojaštvo in orožništvo, pa ne ve zakaj. Videl je, kako sta dva orožnika pograbila obtoženca in ga porinila vun. Na vprašanje predsednikovo, Če so ljudje bili razburjeni, odgovori priča: „Tako mirni, kakor po navadi, seveda niso bili." Na vprašanje, ali je obtoženeo izrekel one psovke, odgovori priča, da ne, in če se je branil, pa pravi, da je bil popolnoma „panana, ker so ga prijeli tako trdo.
Ker je še treba čakati, da pride priča Čolnar, porabi zagovornik dr. Triller ta čas, da utemelji sledeči svoj predlog:
Ker je naloga zagovorništva, da doprinese kolikor mogoče v omajanje orožniških izpovedb, na podlagi katerih se je storila obtožba proti današnjemu obtožencu, naj se sledeči predlog ne smatra kot žalitev kake tretje osebe, temveč kot konstatacija dejstsv, katera morejo le pojasniti dejanski stan. V zaporu tukajšnjega sod.šČa se namreč nahaja neki Ko-man, ki je obtožen, da je v veži Auerjeve gostilne žalil orožništvo. V tej zadevi je bilo tudi zaslišano orožništvo. Sodni zdravnik dr. Plečnik je o*ul pred zasliŠevalno sobo tukajšnjega sodišča št. 94 pogovor med orožni-škim ritmojstrom Lelleckom in kot priče zaslišanimi orožniki. Ritmojster je vprašal: „Was wissen Sie? Also wanrum haben wir ihn eigentlich arretiert?u — Odgovora dr. Plečnik ni slišal, pač pa potem ritmojstrove besedo: „A 1 s o nioht wahr, so werden wir aussageu!* Nikomur se ne more nič očitati, najmanj pa dejanje, ki bi bilo nedopustno. Ako pa se vzame stvar z onega „justament" stališča, da orož nik edini in vedno izpove resnico, bi bilo vendar dobro konstatirati, kaj je na stvari, posebno za slučaj, da pride zadeva pred kasacijsko sodišče, ki bo moralo soditi o verjetnosti orožniških izpovedb. Predlaga, da se zasliŠita v tej zadevi orožniški ritmojster Lelleok in dr. Plečnik.
Dr. Neuperger se protivi temu predlogu, češ da omenjena zadeva ni v nikaki zvezi z obtoženčevo ter poudarja, da je omenjeni pogovor zadeval popolnoma drugo stvar, ne pa slučaj Ko man,, za kar da je najboljši dokaz to, da je ritmojster v tej za devi izpovedal za Komana olajševalno, orožniki pa obteževalno.
Predsednik proglasi po kratkem posvetovanju sklep, da se zago-vornikovemu predlogu ne ugodi, ker stvar ni v zvezi z obtoženčevim slučajem.
Preč ta se nato dopis ljubljanskega župana, v katerem se pričuje o dobrem slovesu obtoženca, njegovem dostojnem, mirnem vedenju in splošni priljubljenosti.
Obtoženeo je dosedaj nekaznovan.
Dr. Triller (obtožencu): Da se izognemo vsakemu nesporazumlj en ju: ali ste bili popolnoma trezni?
Obtoženeo: Da, popolnoma trezen 1
Zasliši se nato ie kot priča Janko Čolnar, uradnik „Mestne hranilnice", ki izpove, da je bil tudi navzoč pri aretaciji obtoženca. Pre-lovšek je šel z drugimi vred iz tretje sobe, da se informira, zakaj je prišlo orožoištvo v gostilno. Aretiran je bil obtoženeo na povelje orožniškega rit-mojstra. Priča ni videl, da bi se bil obtoženec branil, in tudi ni čul kakih psovk.
Predsednik proglasi nato sklep, da se ne ugodi predlogu drž. pravd-nika, da bi se zaslišal kot priča po-ročnik K o ni g in njegovo vojaštvo, češ da drž. pravdnik ni označil, o čam naj ta priča izpove.
Dr. Neuperger zatrjuje, da je jasno povedal, da hoče dokazati z izpovedno te priče, ali se je obtoženec branil pri aretaciji. Pridrži si pravico ničnostne pritožbe.
Razprava se nato preloži na 4 uro popoldne.
Že dopoldne je vladala v raz-pravni dvorani, prostoru za poslušalstvo, gneča, kakršne še ni bilo izlepa v sodni dvorani, vsaj v tej ne. Ob činsbva je bilo vseh slojev toliko, kakor le redkokdaj pri kaki porotni obravnavi, posebno veliko je bilo navzočih narodnih dam. Popoldne, ko je bilo nadaljevanje razprave določeno na 4 uro, je bil že vsak prostorček zaseden že zdavnaj pred napovedanim časom. Veliko občinstva je moralo oditi, ker sploh ni bilo prostora več. Zs tu, posebno pa po izvršetku obravnave je bilo občutiti nedostatek naše sodnijske palače, da se vrata odpirajo na znotraj. Treba je pri taki udeležbi občinstva le malega vzroka, da nastane panika, in potem? Vse hoče k vratom, a vrata se odpirajo na znotraj; kdo naj jih odpre, kako naj občinstvo pride ven? Vsaj pri razpravnih dvoranah naj bi se vrata odpirala na sunaj.
Občinstvo je bilo med razpravo mirno in je le enkrat ali dvakrat imel predsednik priliko nekoliko pograjati preglasne opazke izmed poslušalstva. Glede števila poslušaloev se je izrazil nekdo, da jih je bilo za dve dobro obiskani predstavi nLohengrinau v nemškem gledališču.
Deset minut po 4. uri vstopi se nat, nakar se je razprava nadaljevala.
Predsednik naznani sklep, da je sodni dvor odklonil predlog zagovornikov, da bi se zaslišali novi priči Fran Bar bič in Fran K o bi ar, češ da bi se njuna izpoved nanašala na poznejše dogodke, ne pa na one v restavraciji pri Auerju.
Dr. Neuperger predvsem zahteva, da se prečita zapisnik o njegovem predlogu glede na zaslišanje poročnika Koniga in njegovega vojaštva.
Zapisnikar J e n Č i č prečita dotično točko zapisnika, v katerem je zabeleženo, da je dri. pravdnik za« hteval zaslišanje omenjenih oseb, da izpovedo, ali je obtoženeo suval orožnike ali ne.
Dr. Neuperger se zadovolji s tem pojasnilom ter pravi: „Obtožba predbaoiva gospodu obtožencu, da je najprej psoval orožnike, potem da se je zoperstavljal orožnikom s tem, da jih je sunil z rokami in jih obrcal z nogami. Zalibog današnje dokazovanje ni popolno, ker se mojemu predlogu, da se zaslišijo kot priče popolnoma neprizadete osebe, poročnik Konig in vojaki, ni ugodilo. Vendar pa mislim, da zadostuje tudi predležeči dokazni materijal.
Imamo tri vrste prič: orožnike in njihovega poveljnika, policijskega svetnika Wratscnka, in one priče, ki so bile navzoče v Auerjevi gostilni. Kar se tiče prvih prič, so izpovedale vse jako jasno, zanesljivo. Opozarjam na to, da te priče nimajo nikakega povoda, da bi vedoma krivo pričale. Pa tudi dokazovanje tega ni dalo. Ako je ta ali oni orožnik preostro postopal, da bi pod prisego moral po krivem pričati. Izpovedbe teh prič se ujemajo skoraj v vseh merodajnejših vprašanjih. Ce se ne ujemajo v vseh potankostih, se iz tega ne more nikakor sklepati na neverjetnost njiho vih izpovedb sploh. Ce je izpovedal eden, da je bil gospod obtoženec uklenjen v veži, a drugi zunaj, so to malenkosti tako nemerodajne, da ta protislovja ne morejo ovreči sigurnih izpovedb o kaznjivem dejanju samem, ki se je dogodilo napram istim orožnikom samim.
Prvi orožnik Jellenz je povedal, da mu je gospod obtoženec tedaj, ko je stopil v Auerjevo gostilno, naravnost v obraz zaklical neke žaljive besede, sicer ne „svinje", pač pa „šufti" in „Buri". Potrdil je, da ga je v tem trenotku zgrabil, potegnil k sebi, da se mu je obtoženec iztrgal, da ga je prijel še enkrat, nakar ga je obtoženeo sunil v prsi in ga baonil v noge.
Oseba, ki je sama Čutila sunek v prsi in brce v noge, bo gotovo najbolj zanesljivo mogla povedati, kako je bilo, ker je to na lastnem telesa občutila.
Glede izpovedb drugih teh prič, poudarjam, da so vse te priče popolnoma vzajemno pr čale o strašanskem razburjenju proti orožnikom, o strašanskem ogorčenju, gneča se je valila iz ene sobe v drugo, torej vendar niso tako zanesljive, kakor pa oseba, ki je čutila brce na svojem lastnem telesu.
Iz tega se da sklepati, da je izpoved orožnikova popolnoma resnična, da se ni me gel motiti, ker se o tem ni mogoče motiti, ali dobi Človek brco ali ne.
Objektivno je dokazano, da je bil orožnik ranjen na obeh nogah. Ako je enkrat izpovedal, da je bil raujen na levi nogi, drugič pa, da na desni, smo čuli danes, da je dobil okvare na obeh nogah. Orožnik izpočetka ni vedel, ker ni takoj natančno pogledal, kje je ranjen, opazil je okvare šele pozneje. Izpovedal je, da je dobil okvare pri tej priliki in mu vendar ne moremo direktno očitati laži.
Izpovedbe orožnikov in ritmojstra se popolnoma strinjajo v tem, da je obtoženeo najbolj kričal. Priče so opazile to morda zato, ker je obtoženec stal v prvi vrsti gostov — slu čajno je pač prišel naprej. Ritmojster je takoj ukazal, da naj ga primejo. Orožnik ni Čul tega povelja, temuČ je iz lastnega nagiba prijel obtoženca, in že to govori za verjetnost izpovedbe Jellenza in ritmojstra o obtoženčevih besedah Opozarjam pa tudi na to, da so tri ali štiri druge priče potrdile napoved aretacije po ritmojstru, kar verjetnost obeh teh prič še bolj potrjuje. Ritmojster je tudi sam potrdil, da je dal povelje, da naj se obtoženca aretuje, ktr je videl, da je sunil orožnika v prsi. Da ni videl, da ga je tudi brcnil v noge, je pač um-ljivo,.kajti ljudje so si gledali v obraz, ne pa v noge. Orožnik pa je brco v nogi čutil.
Če preidem k izpovedbam drugih prič, mi je najprej ooenjevati izpovedno   gosp.   policijskega svetnika
Wratsohka. Ta izpovedba se mi zdi jako nerazumljiva, ker stoji v protislovju z različnimi podatki, ki jih je podala razprava. Izpovedal je, da je bilo tedaj, ko je stopil v gostilno, vse mirno, da se ni nihče razburjal zaradi njegovega prihoda. Priče Va-lenČ č, GabrŠček in Burgstaller so pa potrdile, da se je takoj, ko je Wratschko stopil v sobo, cela gruča rinila proti njemu in zahtevala pojašnjenja, kaj išče tu. Še večji vrišč pa da je nastal, ko so za Wratsohkom vstopili orožniki. Wratschko je tudi izpovedal, da ž njim ni govoril nihče. Priča dr. Oražen pa je izpovedal, da je govoril ž njim. Wratsohko je izpovedal, da je stal obtoženeo z njim lice v lice, da je vse videl, kako je orožnik prijel obtoženca in ga za sabo potegnil, pa ni videl, da bi se obtoženec branil. Dr. Oražen je povedal, da je bil obtoženec aretiran v tem trenotku, ko je on govoril z Wratschkom. Če sta torej dr. Oražen in Wratschko govorila, sta imela pozor eden na drugega in torej ni bilo mogoče, da bi bil Wratschko ves čas natančno opazoval obtoženca. S tem mu seveda nočem] očitati, da bi bil krivo pričal. Bil je pač tudi on vsled vseh dogodkov strašansko razburjen, popolnoma zmešan, in ves prizor se je vršil s tako hittico, da ga drugi ljudje sploh niso mogli natančno opaz)vati Isto je potrdil tudi priča dr. Rus z vso odkritosrčnostjo, da se je vse izvršilo tako naglo, da ne more podati natančne slike. Če je pozneje izključil, da bi se bil obto ženec upiral, je ta druga izpoved pač v protislovju s prvo in ni zanesljiva. Dr. GabrŠČek je tudi potrdil, da je obtoženeo bliskoma izginil skozi vrata. Torej ni bilo mogoče videti vseh potankosti. Ta priča je tudi potrdil, da ni videl ritmojstra v sob:, in ta je vendar bil v sobi. In če tega ni videl, je tudi lahko, da ni videl, ko se je obtoženeo zoperstavljal, kar se je pa vendar lahko zgoddo.
Vse priče razun Burgstallerja so potrdile, da je popolnoma izključeno, da je obtoženec vzdignil roke. Ta priča pa je potrdil, da je obtoženec zamahnil z rokami, a da se zoperstavljal ni. Dejstvo, da je zamahnil, je ta priča potrdila in to dejstvo se strinja popolnoma z izpovedjo dveh orožnikov, da je obtoženec okolu mahal z rokami.
Ne bom več dolgo govoril. Opozarjam na to, da so orožniška pričevanja pozitivna, izpovedbe razbre-menjevalnih prič pa negativne, o okoliščinah, o katerih nič ne vedo. Ti dokazi se morajo premotrivati z vso previdnostjo. Opozarjam tudi na to, da so bile vse priče zelo, strašansko razburjene. Izpovedbe vseh teh prič se glase : tega nisem slišal, tega nisem videl, in vendar vemo, da se je dotični dogodek res dogodil, vemo, da je ritmojster res prišel noter, da je obtoženeo res skočil proti orožnikom ter jim zaklical, kaj imajo tu opraviti. Vse priče so tudi potrdile, da obtoženeo ni suval. To ujemanje izpovedb se mi zdi čudno. O drugih dogodkih ne vedo prav natančno, to pa vedo tako dobro, čudno je, da so vse priče gledale ravno obtoženca in nikamor drugam, ne orožnikov, ne vojakov z bajoneti, temveč vsi ravno g. obtoženca. To ni prav verjetno. Ne morem misliti, da bi to bilo istina, ker je naravnost nelogično tako misliti.
Poudarjam še enkrat, da je gotovo najbolj zanesljiva izpovedba tiste osebe, ki ji je obtoženeo v obraz za-klioal „Sohufte, Buren", ki je Čutila sunek v prsi in sunek v nogo. Mislim, da je dokazano, da je obtoženeo res rakrivii očitano mu dejanje ter zato predlagam, da se kaznuje v smislu zakona!"
Zagovornik dr. Triller: Visoki sodni dvor! Jaz nimam navade govoriti skozi okna sodne dvorane. Menda mi tega spričevala tudi Vi, velecenjeni gospodje sodniki, ne boste odrekli. Danes je pa slučaj drugačen, danes je moja želja ta, d a naj bi odmeval moj glas tja do onega mesta, kateremu je poverjenovrhovno nadzorstvo nad zakonito zajamčeno osebnosvobodo avstrijskih državljanov. Potem se bodo morda razbistrili in očistili tudi tam gori nazori o vprašanju, zakaj se toliko časa niso dali pomiriti duhovi ob zadnjih, na vse strani usodnih ljubljanskih demonstracijah. — Iu dve čutili borita se v tem hipu v moji duši! Na eni strani ogorčenje nad vseskozi nepravilnim in nekorektnm postopanjem, čigar žrte7 je postal dne 18 sept. današnji obtoženec; na drugi strani pa nekaka hvaležnost do one temperamentne državne oblasti, ki je dala s predležeČo obtožbo priliko, da smo zamogli posvetiti z bakljo res-nioe vsaj deloma v temno postopanje nekaterih organov oborožene javne sile.
In nič vesela slika se nam pri tem ne kaže, visoki sodni dvor! Nepobitno stoji namreč danes dejstvo, da je ob zadnjih demonstracijah
vsaj del oborožene sile Še v prvem hipu zgubil glavo in pamet. In to ob par brezpomembnih „Piui!" in „Abzug!" klicih, na katere bi ob takih prilikah oborožena sila niti reagirati ne smela. Za hrbtom predpostavljenega ji političnega komisarja — to se danes nič več ne da utajiti — proti njegovi volji in proti Izrecnemu dogovoru je odri oddelek orožnikov in vojakov brez vsake potrebe v gostilniške prostore med mirne goste, katerim boste, velecenjeni gospodje sodniki, vsaj to na besedo verjeli, da niso pobijali šip tisti večer.
In zgolj radi oprostljivega aka-demičnega protesta je ta sila liki tolovaj in razbojnik zgrabila, suvala in uklenila današnjega obtoženca ter ga gnala sramotno v ječo, ne da bi si bila za to izprosila, kakor je bila to njena dolžnost, pritrdila poveljujočega političnega komisarja. Na tem, nad vse mučnem dejstvu, se ne da nič olepšati in niti tistega izgovora nimajo prizadeti organi, katerega se dandanes tako pogosto čuje, da je namreč tudi vojak in orožnik človek, v Čigar žilah se pretaka vroča in vzkipeča kri. Saj je bilo to že prvi večer demonstracij, ko je bila oborožena sila komaj dve uri v službi in ko ni imela Še prav nobenega vzroka, da bi se razburjala. Sicer sem pa jaz tega ponižnega mnenja, da se oni, ki imajo delati mir, sploh ne smejo razburjati.
In če obstojimo sedaj pri tej sliki, tedaj se nam odpira žalostna perspektiva ob uvaževanju, s kakim temperamentom so postopali potem vsaj posamezni organi oborožene sile 48 nr pozneje, ko so bili baje v resnici utrujeni in razburjeni, zmučeni in nervozni in ko se je usodnega 20 septembra vroča človeška kri kadila z ljubljanskega tlaka! (pri tem stavku je predsednik g. branitelja prekinil in ostro poklical k redu). — Tak je bil torej milje tačas, ko je gosp. Matko Prelovšek baje zagrešil hudodelstvo javne sile. Tako trde vsaj zaslišani orožniki in vprašanje nastaja sedaj, jeli je na te izpovedbe mogoče sezidati kriminalno obsodbo mirnega in neomadeževanega akade-miČnega moža. Jaz pravim ne in stokrat ne! Zame je danes toliko gotovo, da se v glavah teh prič ni zrcalila že na prvem zaslišanju prava slika dogodka in da se tudi danes ne zrcali. Jaz ne maram nikomur očitati laži in hudobnega namena, toda ob pogledu na g'avno obtežilno pričo postajevodja Jellenze, se nehote spominjam na besede nemškega pesnika: „Anders wohl als sonst in Menschenkopfen malt sioh in diesem Kopf die Welt".
Nato je g. branitelj na drobno dokazoval protislovja, v katera so se zapletle orožniške priče med seboj in z lastnimi izpovedbami v predpre-iskavi, nič manj pa tudi z današnjo izpovedbo njihovega poveljnika g. ritmojstra Lellecka semega. Poglavitni vzrok tem protislovjem išče zagovornik v nepotrebnem razburjenju orožnikov ob nastopu v „Auerjevi" gostilni, iz katerega se je polom avto-sugesfcije rodila objektivna neresnica
Putem ocenjuje izpovedbe oivilnih priČ ter naglaSa pred vsem, da bi že izpoved samega g. policijskega svetnika Wrafcschka morala strmoglaviti obtožbo na celi Črti. Ta mež, kateremu ni odrekati vseskozi taktnega in hladnokrvnega postopanja, je absolutno izkljuČU mogočnost, da bi se bil obtoženeo vedoma in hotoma branil aretaoije in nobene psovke ni slišal iz njegovih ust. Na to izpovedbo samo sodni dvor prav lahko in mirno sezida oprostilno obsodbo, to pa tembolj, ker nima g. policijski svetnik prav nobenega povoda, da bi se ešofiral za obtoženca ter prav zaradi njegove današnje od« ločne izpovedi bržčas tudi ne bo nič hitreje avanziral . . . Popolna objektivnost, resničnost in absolutna zanesljivost njegove izpovedbe je torej vzvišena nad vsak dvom. In potem dolga vrsta ostalih zaslišanih prič, ki v bistvenih točkah vseskozi soglašajo z izpovedoo priče Wratsohka in katerim gre že vzpričo njihove socijalne pozioije vsaj toliko vere, kakor razburjenim in nervoznim orožnikom.
Govornik potem obžaluje, da se ni dopustil ponuđeni dokaz po priči dr. Plečniku, ki bi bil razdrl še zadnji mogoči dvom o tem, na kateri strani je zanesljivost in objektivna resnica.
Na nič bolj trdnih nogah pa ne stoji obtožba radi prestopka po § 312 k. z , kajti nobena vseh prič, ki so stale tik obtoženca, za njim in pred njim, ni slišala iz njegovih ust inkri-minovanih psovk; vsled tega mi — tako naglasa zagovornik — nihče ne bo voepil prepričanja, da je pravilno opazoval in objektivno resnico potrdil orožnik Jellenz, ki je v isti sapi trdil, da je bil v gostilni tak vrišč, da niti samega sebe ni razumel, na drugi strani naj je pa natanko slišal, kako je baje obtoženeo posamezne orožnike psoval, akoravno za to niti vzroka ni imel, ker je protestiral le
zoper nastop oborožene sile kot take. Pa tudi v okvir prožnega § 314 k. s. se obtožencev nastop ne da vriniti, kajti akademiČen protest zoper vlom oborožene sile med mirne goste je menda tudi v Ljubljani še dovoljen. — Iz izpovedbe g. polio, svetnika Wratsohka pa odseva končno še nekaj, to namreč, da si on ni upal oboroženi sili dovoliti vstopa v lokal, ker se je bal, da ne bi rabili orožja! Disposioija te sile j a bila to-rej bresdvomno taka, da bi danes g. inženir Prelovšek prav gotovo ne sedel a zdravimi udi na tej obtožni klopi, ako bi bil storil to, česar ga dolži obtožba!
Z mirno vestjo, tako končuje zagovornik, polagam usodo svojega težko užaljenega klijenta v vaše roke, velecenjeni gospodje sodniki 1 Toda ne prosim vas le oprostilne sodbe gospodje sodniki, tudi zadoščenja zahtevam za svojega klijenta! Kako pride on do tega, da je vsled označenega nepravilnega postopanja moral pretrpeti veliko sramoto in da je meseo dni visel nad njim Damoklejev meč kriminalne obtožbe? Kako do nepopisnih duševnih muk? V pravni državi živimo in, ako je to storila javna sila aux pas, tedaj je njena dolžnost, da ga popravi in ustvari zadostne remedure zoper ponavljenje takih neznosnih slučajev. Zato predlagam, da se odstopijo vsi spisi po pravomočnosti sodbe vrhovni orožniški oblasti v svrho primernega postopanja.
In sedaj sodite gospodje sodniki! Nič milosti — pravice vas prosim! Fiatjustitia inpereat tako pestopanje, kakršno seje izvršilo dne 18. septembra nad mirnim državljanom.
Po skoraj enournem posvetovanju razglasi predsednik razsodbo, po kateri je Matko Prelovšek — kriv prestopka v zmislu § 314 kaz. zak, s tem, da je dne 18 septembra v Auerjevi gostilni izustil besede „orožniki vuntt ter se s tem vmešaval v poslovanje službo opravlja j očih oseb, kakor jih našteva § 61, ter se kaznuje po istem § 314 z globo 20 K, v slučaja neizterljivosti pa z 48 urnim zaporom ; opro&ča pa v zmislu določbe § 269, točka 3 k. pr. r., da se je zoperstavljal službo opravljaj očemu orožniku Jellenzu tako, da bi bilo zoperstavljenje zvezano z ranjenjem, ga psoval z besedami „Sohweine, Schuften« in „Burenu (§ 81 in 312).
Razlogi: Obtožba pravi, da je današnji obtoženeo dne 18 septembra zaklioai službo opravljaj očemu orožniku Jellenzu in drugim besede: „Sohweine, Schuften, Buren", v tem zmislu pa je izpovedal samo priča Jellenz ter potrdil, da je obtoženeo te besede res izgovoril. Priča T e b a n je samo potrdil, da je te besede slišal, ne pa, kdo jih je izgovoril, vse druge priče pa so izključile, da bi bile te besede padle. Kar se tiče hudodelstva javne sile, je potrdil samo priča Jellenz, da da ga je obtoženeo udaril v prsi in da ga je suval v noge, priča ritmojster Lelleok je potrdil, da se je ob toženec branil z rokami, priči oroinika Skoda in Teleban sta videla, da je opletal z rokami in isto je potrdil tudi priča Burgstaller. Vse druge priče odločno trde, da tega niso videle, nekatere oelo izključujejo, da bi bil sunil ali bacnil. Važna je tu izpoved priče Oskarja Wratschkota, ki je bil vodja patrulji, ki je imel celi Čas obtoženoa pred očmi in celo govoril ž njim. Ta priča pa trdi, da se obtoženeo ni zoperstavljal, da sploh on (priča) sam ni vedel, zakaj je bil aretiran. Izključuje tudi, da bi bil izgovoril one žaljive besede. To se tudi ujema z izpovedbami vseh drugih prič. Kakor je verjetna izpovedba priče Jellenza, je verjetna tudi izpovedba priče W r a t s o h k o t a. V gostilni je bilo vse razburjeno, bila je velika gnječa. Vpilo se je semtertja, bili so tudi žandarji razburjeni, ker se je že prej zunaj vpilo in so orožniki prav zato prišli v gostilno, da bi izvedeli, kdo jih je prej psoval, zato ni mogel nihče prav popolnoma natančno vedeti, kaj in kako se je zgodil ves dogodek. Če se preudari, da je priča Lellek izpovedal, da se obtoženec zunaj, ko je bil are tiran, ni zoperstavljal, da je Šel mirno naprej, se sodišče ni moglo prepričati, da bi se bil akademiČno izobražen Človek, ki tudi ni močan, prej zoperstavljal štirim orožnikom, ko so bili Še vojaki zraven. Sodišče ne bi bilo prišlo do drugega prepričanja, tudi Če bi se zaslišal poročnik Konig. Obtoženec je mahal z rokami, pač pa ne namenoma, temveč je bil to več ali manj učinek refleksivnega dejanja, ko ga je orožnik potegnil k sebi. Sodišče je prišlo do preprič nja, da se obtoženeo ni nalašč zoperstavljal, kar je potrdil tudi priča Burgstaller. Glede psovk „Buren" in „Schuften" pa se je oziralo na to, da je izgovor teh psovk potrdila samo ena priča, vse druge pa ne. Priča Wratsohko je stal zraven in potrdil, da jih obtoženeo ni izustil.
Glede prestopka v zmislu § 314 je sodišče smatralo za dokazano, da je obtoženec besede „orošniki vun" v resnici izgovoril in obtoženeo tega tudi sam ne zanika. Bil je tedaj gost v gostilni pri Auerju in ni imel ni-kake pravioe ugovarjati postopanju orožnikov ter se je i omenjenimi besedami vmešaval v njihovo postopanje, vsled česar ga je sodišče spoznalo krivim in mu odmerilo kazen od onega dneva do enega meseca. Obtožilnega se ni našlo nič, olajševalno pa, da je bil dosedaj ie nekaznovan, da je dejanje deloma priznal in da je bil tedaj razkačen.
Državni pravdnik ni prijavil pritožbe in ravno tako tudi ne obtoženec.
Kazenske rasprave pred okra|nlm sodisčesa.
Pobite šipe na šulferajnski šoli v Šiški.
Da so pobijali in pobili šipe na šulferajnski šoli v Šiški 28. septembra ob polu 3. zjutraj, so že enkrat stali pred tukajšnjim sodiščem 20-letni mizarski pomočnik Jožef B e r -t o n c e 1 j , 171etni trgovski vajenec Vincenc Oblak, 161etni krojaški pomočnik Leopold L u c e k , 171etni posestnikov sin Adolf H o s t n i k , 201etni krojaški pomočnik Franc S e v š č e k , 161etni posestnikov sin Janez Mitereger, 251etni slikarski pomočnik Jakob L e v s t e k , 25-letni mizarski pomočnik Frane K a -s t e 1 i c in 251etni kurjač državne železnice Valentin Jenko. Nekaj jih je bilo tudi v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča, kamor se je vsa »afera« spravila kot hudodelstvo. Koliko ceremonij je bilo, da so prišli iz preiskovalnega zapora deželnega sodišča pred okrajno sodišče, ki jih je »postavilo na proste noge«, je znano iz svoječasnega poročilu.
Pri današnji razpravi ni bilo nobenega zagovornika, kar so obtoženci sami zakrivili, ker se niso za nobenega pobrigali, so vsi trdili, da niso pobijali šip pri šišenski šulferajnski šoli. Sevšček je povedal, da je šel ob 1. zjutraj spat, kar sta storila tudi Hostnik in Kastelie. Ravno tako je prišel Miteger domov kmalu po policijski uri, istotako Levstek.
Jenko pove, da je od daleč slišal, ko so pokale šipe. Stal je na cesti, kjer je videl Lučka. Brtonclja in Oblaka. Ne more reči, da je vrgel kdo kamen.
Priča Jožef R i j a v e c , tovarniški delavec in hišnik, pove, da je hiša, v kateri je on, kakih 15 korakov oddaljena od šulferajnske šole. Tudi po deščicah njegovih oken je bilo razbijanje, a na poziv, naj dajo razbijalci mir, so odšli. Videl ni priča nikogar, ker je bila temna noč.
Stražmešter Karel Kopic izpove, da sta bila Oblak in Bertoncelj aretirana pri šulferajnski šoli za časa razbijanja šip. Peljali so ju v orožniško kasarno, kjer so vzeli njuna generalia. Kar so zaslišali zunaj šum in ko so prišli ven, je stal tam Lucek in še nekdo, ki je pa zbežal. Lučka so prijeli in ga z onima dvema odvedli v zapor. Aretiranci so bili prašni po rokah in hlačah, kamna pa pri njih niso našli nobenega. V sredo, 30. septembra je k priči prišel nekdo, ki mu je dejal, da ve Hostnik veliko o razbijanju šip in da tudi ve, kdo je bil zraven, koj nato je neznanec zbežal. Ko so Hostnika prijeli, naznanil je vse, s katerimi je bil dotično noč skupaj. (Ti so vsi današnji obtoženci razen prvih treh). Jenko je priči povedal, da so Bertoncel, Oblak in Lucek lezli čez ograjo pri ozidju šulferajnske šole.
Orožniški postajevodja Viljem V i v o d a izpove poleg tega, kar je izpovedal Kopic, da je po aretaciji Oblaka in Bertonclja padlo par kamnov in se čulo par žvižgov. Lucek je imel črne roke, ki jih je dobil take od železja ograje, od katere gre barva proč.
Postajevodja Adolf Fink odgovori na vprašanje, kaj sta delala Oblak in Bertoncelj, ko so ju aretirali, da sta sicer stala na cesti, a da sta gotovo (!) preje kamne metala.
Lucek pravi, da je mogoče, da je res imel umazane roke in obleko, ker je bil tisti večer silno pijan in se je v pijanosti spotaknil in padel. Ornih rok da ni imel.
Zastopnik državnega pravdni-štva zahteva, da se vsi obtoženci kaznujejo po postavi, ker je dokazano, da so bili vsi ob času pobijanja šip pri šulferajnski šoli ondi.
Nato se je konstatiralo, da je bilo škode na šulferajnski šoli 17 K, katere povrnitev pa ni nihče zahteval.
Po kratkem presledku je sodnik razglasil sodbo, da se Bertoncelj, Oblak in Lucek obsodijo prestopka po § 468. kaz zakonika — Bertoncelj vrh tega še po § 36. orožne postave, ker je nosil samokres — ter se obsodita Bertoncelj in Lucek vsak na en teden zapora, Oblak pa na pet dni. Vsak se bo postil enkrat. Revolver sc zapleni. Ostali obtoženci so bili oproščeni, ker ni zadostnega dokaza za krivdo.
Obtoženci so se vsi pritožili, državnega pravdnika namestnik pa zaradi oprostitve in prenizke kazni.
Drobne novice.
— Velikanski škandal se je
razkril v BndapeŠti. Bivši državni tajnik v ministrstvu, sedaj drugi predsednik upravnega sodišča, tajni svetnik p]. Latkoozv je posredoval aa provizije gostilniške in lekarniške koncesije. Zalotili so ga, ko je ravno sprejemal 60.000 K. Preiskava se je dosedaj vodila skrivnostno, ker pri aferi igra veliko vlogo tudi pismo nekega aktivnega ministra znani budapeštanski lepotioi. Latkoozv bo odpuščen brez pokojnine.
— Gozdni požari v Ameriki
so do sedaj uničili nad 100 š tir jaških milj s petimi v asm .
— Japonski maršal Nodzu je
umrl.
— Protlavstrljske demonstracije so bile v nedeljo v Črnogorskem pristanišču Baru.
#— Sneg le sapadel po severni
Galioiji.
— Napetost med Japonsko in
Kitajsko je nastala tolika, da se je bati vojne. Sovražnosti so zakrivili Kitajoi, ki so streljali na neko japonsko policijsko postajo.
Rožne stvori.
* Poljski bojkoti pruskemu
nasltstvu. Kakor znano, hoče Pru-sija s pomočjo takozvanega „razlastil-nega zakona" nesrečne Poljaka, ki so pod vlado pruskega „Herrenvolka", pregnati iz njih rodne grude. Ali Poljak ne ljubi le materne govorice, ampak on ljubi tudi r. dno zemljo. Prost ni državljan on, ampak prost gospodar hoče biti zemlje tiste, ki so jo orali in prelivali kri za njo njegovi pradedje in v kateri počivajo njegovi očetje. Ves poljski narod, bodisi da biva v Prusiji, v Rusiji ali Avstriji, se je dvignil in nastopil preti Prusiji na polju, na katerem se lahko uspešno bojuje proti pruski ošabnost. Razlastilni zakon, katerega obsoja in se sramuje ves civilizirani svet, je lodil najhujši poljski bojkot vseh pruskih izdelkov. 0 tem bojkotu beremo v nKau f m. "Woohensohrift" : Noben pruski trgovec in trgovski potnik ne sme prestopiti praga poljske trgovine. Poljski trgovci so nabili na vrata svo ih pisarn tablice z napisi: „Vertretern deutscher Hauser ist der Eintritt strengstens verboten." Vsa poljska javnost skrbi za to, da se bojkot dosledno izvaja in da se ne vtihotapi med poljski narod prusko blago. Najhujše je poljsko narodno ženstvo, ki z največjo strogostjo pazi na to, da se ne kupi niti za vinar pruskega blaga. Revež tisti trgovec, ki nima toliko narodnega čuta in se spozabi, da kupi kaj pruskega blaga. Poljska javnost in Časopisje ga neusmiljeno prime in zasramuje kot narodno izdajico. Prepričan je lahko, da niti en narodni Poljak ali Poljakinja ne prestopi praga njegove trgovine. Nekaj takih trgovcev je že padlo. Poljski trgovoi so sedaj stopili v zvezo s francoskimi in angleškimi trgovci, pa tudi z avstrijskimi industrijoi, predvsem s češkimi. Poljaki so dali Prusiji oster in jako občutljiv odgovor na njeno umazano izzivanje in gotovo je, da Prusi že obžalujejo tisti nesrečni zakon, s katerim so na tako podel način žalili poljski narod. Tako poroča židovski trgovski list in prepričani smo lahko, da, ako piše tak list tako ostro, mora biti v resnioi še hujše. Omenjeni list poživlja vse avstrijske industrijoe in eksporterje, naj obiskujejo poljske trgovce na Avstrijskem, kakor tudi na Ruskem. Poljski trgoveo je jako dobro situiran ter ne naročuje rad direktno. Direktno naročuje le Žid, kateri navadno ne pozna trgovske morale, ampak le svoj žep.
* Največji daljnogled na svetu postavijo kmalu v Carnegijevem zavodu v Washigtonu. Ta teleskop bo imel steklo v premeru 2V2 metra. Z ureditvijo tega daljnogleda se bavi profesor Nitchic. Samo steklo tehta 90 metrskih stoto v ter je povzročala njegova priprava ogromno truda. S pomočjo orjaškega teleskopa bodo fotografirali predmete na nebu, kakor megle, zvezde, pege na solncu itd.
* Umor iz politične mržnje. V Gersdoi-fu pri Gleisdorfu na Štajerskem je živel 601etni Josip Schra-meis, ki je imel svoje politično prepričanje. Bil je namreč svobodomi-slec, vsled česar je bil v celi občini razupit za »rdečkarja«. Dne 4. t. m. so šli skozi vas romarji. Schrameis je izjavil, da bi ljudje bolje storil', da ostanejo doma pri nujnem delu. Zaradi tega so ga klerikalno fanati-zirani kmetje napadli. Kmet Win-kelbaucr ga je pobil na tla, nakar sta ga s hlapcem Kalcherjem toliko časa bila po glavi ter ga suvala z noži, da je izdihnil.
Telefonsko in brzojavno poroiila.
Prek i sod v Pragi?
Praga, 20. oktobra. Vlada jo ukazala namestniku Coudenhoveju, naj z vso energijo skrbi za to, da se ohrani v Pragi mir in red. Ce bi bilo potreba, naj se posluži onih odredb, ki zajamčujejo mir in red. S tem se ne misli uvedba izjemnega stanja, ampak uvedba prekega soda.
Proti Slovencem in Čehom ima vlada kuraže!
Praga, 20. oktobra. Oficiozno glasilo Beckove vlade »Fremden-blatt« zahteva vzpričo dogodkov v Pragi najstrožje odredbe, prav tako kakor za časa ljubljanskih demonstracij. »Narodni Listy« napadajo zaradi tega vehementno vlado, češ, da ima Beckova vlada kuražo nastopati samo proti Slovencem in Cehom, dočim se Nemcem ne skrivi niti lasu, čeprav Slovane ob belem dnevu pobijajo, čeprav napadajo brutalno celo slabotne ženske, ki se ne morejo braniti. Eklatanten dokaz za to so dejanski napadi Nemcev na slovenske dame v Ptuju. Proti dogodkom v Ptuju vlada ni ničesar storila, radi demonstracij v Ljubljani in v Pragi pa bi vlada najraje uvedla ne samo izjemno, marveč kar obsedno stanje in preki sod. To kaže dovolj, da se v Avstriji Slovencem in Čehom meri do pičice s tistim merilom kakor Nemcem.
Kritičen položaj. Budimpešta, 20. oktobra. Ministrskega predsednika barona Becka bo cesar še enkrat sprejel v avdijen-ci. Notranji politični položaj je vele-kritičen, v zadnjih urah se je preje poslabšal, kakor izboljšal.
Parlamentarna komisija češkega kluba.
Dunaj, 20. oktobra. Parlamentarna komisija češkega »Narodnega kluba« je danes ob 4. popoldne imela konferenco z obema ministroma Praškom in dr. Fiedlerjem. Jutri bo komisija konferirala z ministrskim predsednikom.
Demisija   celokupnega ministrstva.
Dunaj, 20. oktobra. Jutri bo imel ministrski svet sejo. Ako se ne posreči izgladiti nastale konflikte in pregovoriti ministre Praška in dr. Fiedlerja, da prekličeta svoj odstop, bo celokupni kabinet podal demisijo.
Prijet  črnogorski   odposlanec v Zagrebu.
Belgrad, 20. oktobra. Tukaj so snoči pričakovali posebnega odposlanca črnogorskega kneza Nikole, brigadirja Janka V u k o t i č a , ki jc bil najavljen. Toda 011 ni prišel, če tudi je bilo iz Cetinja javljeno, da je že odpotoval. Nekateri ljudje, ki so bili v Dalmaciji, pripovedujejo,, da so videli stopiti na paril ik v Kotoru dva ugledna Črnogorca, od katerih eden je bil gotovo V 11 k o t i č. Ta dva Črnogorca je zagrebška policija ustavila in jima prepovedala nadaljno potovanje v Belgrad. Ker je Vukotič res v tem času odpotoval, a ni prispel v Belgrad, je opravičen sum, da je baš njega zagrebška policija ustavila, hoteč onemogočiti tesne osebne stike med srbskimi in črnogorskimi državniki. Ako se domnevanje uresniči, nastanejo komplikacije nedogled-nih posledic, ker je Vukotič posebni odposlanec kneza Nikole. — Snoči so se demonstracije pred prodajalnami avstrijskih trgovcev nadaljevale. Intervenirala je zopet žandarmerija. Bojkot avstrijskih trgovcev se izvaja dosledno ln brez pardona. Vojna je bližje kakor kdaj  preje I
Belgrad 20. okt. List „Prada" naglasa, da je sedaj vojna bližje, kakor kdaj preje in sicer vsled tega, ker se nekatere velevlasti protivijo priznati Srbiji in Črni gori primerno kompenzacijo za aneksijo Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski.
Srbski Italijani na kralja Viktor Emanuela.
Belgrad 20. oktobra. Italijani, živeči na Srbskem, so po svojem nedeljskem shodu poslali brzojavko na kralja Vik tor i a Emanuela, v kateri ga rote, naj Italija z vso odločnostjo ne strpi proti aneksiji Bosne po Avstro-Ogrski.
Sumljivo znamenje.
Solun, 20. oktobra. Turško Vojaštvo je od Skoplja do bolgarske meje zasedlo vso železniško progo in vsa poslopja. Zatrjuje se, da nameravajo bolgarske vstaške Čete razde-jati železniško progo.
Sporazum mad M'adoturki In Bolgari.
Selila, 20. oktobra. Med Mlado-turki in bolgarskim komitejem je prišlo do popolnega eporazumljenja. Sestavil se je zapisnik, v katerem se turška in bolgarska vlada pozivate, naj imenujeta svoje delegate, ki naj med obema državama ustvarijo neki
„modus vivendiu, ki bo onemogočil pretečo vojno.
Sneg na Dunaju.
Dunaj, 20. septembra. Tu je že zavladala zima. Danes sneži ves dan neprestano.
Zveza med Poljem In Malim Lozinom.
Dana], 20 oktobra Z današnjim dnem seje uveljavila nova parobrodna zveza med Poljem in Malim Lošinom. Promet oskrbuje parobrodna družba „Trst Istra".
Bolgarsko sobranje.
ŠOllJa, 20. oktobra. S carskim ukazom je sklicano narodno sobranje k rednemu zasedanju na dan 28. t. m.
Srbsko prostovoljne legije.
Belgrad, 20 oktobra. Število prostovoljcev je v zadnjih dneh naraslo na okroglo 30 C00 mož. Ti prostovoljci so razdeljeni v 20 legij. Imena teh legij so: 1) Legija mrtvih; ta šteje seda) 5170 prostovoljcev. To legijo je zbral pisatelj Branislav NuŠič vodi jo eden starejših rezervnih častnikov. 2) Legija prvih tisoč, to legijo tvori vseuČi-liška mladina. 3) Legija kneza Mihajla; to je sestavila nacionalistična mladina. 4.) Legija Obi lice v a, to vodi poveljnik prostovoljcev Pera Gjorgj e vić. 5) Legija silnih; to legijo je sestavilo sokolsko društvo „Dušan Silni". 6.) Makedonska legija. To četo so sestavili ustaški Četniki iz Srbije in Makedonije. Ta legija je razdeljena v čete 30 do 40 mož, katerim je v vojni odrejena posebna naloga. 7.) Črnogorska legija; to so sestavili v Srbiji živeči Črnogorci. 8) Bosansko-h eroegovinska legija; to tvorijo v Srbiji živeči Bošnjaki in Hercegovinci. 9) Legija starih veteranov, ki so se že udeležili prejšnjih vojn. 10. Kaj duška legija. To vodi hajduk Radivoj. Ti prostovoljci so se zarotili, da se ne vrnejo živi iz vojne. 11.) Legija Singj eliče v a. To so sestavili v Nišu. 12) Šumadijska legija; sestavili so jo v Kragujevou. 13 )I b ar-ska legija; sestavili so jo v Kraljevu, vodi jo poveljnik narodne vojske Svetozar Ristić. 14) Legija Kesanićeva, sestavili so jo v Kur-šumljiji. V tej legiji je mnogo Albancev. 15) Rudniška legija; sestavili so jo v Gornjem Milan ovu. 16.) L e-gija hajduka Veljka; sestavili so jo v Negotinu. Prostovoljci se vpisujejo pred spomenikom hajduka Veljka 17.) Drinska legija, sestavljena v Šabcu in Loznioi. 18) Legija župnika Dimitrijeviča. To legijo tvorijo župljani popa Dimitrijeviča. 19) Italijanska garibal-dinska legija, ki so jo sestavili v Srbji živeči Italijani in stari Gari-baldmoi. 20) Črna legija. Ta četa si je nadela nalogo, da bo operirala samo z bombami in dinamitom. Vpis v to legijo se je izvršil ponoči in vse naredbe, tičoče se te čete se izdajajo ponoči. Ta legija ima v bodoči vojni izvršiti posebno nalogo.
Shodi v Belgradu.
Belgrad 20. oktobra. Policija je izdala naredbo, da se smejo odslej shodi vršiti le z izrecnim dovoljenjem policijske oblasti.
Nemiki vojni ataša.
Belgrad 20. oktobra. V nedeljo je bil na ulioi aretiran nemški vojni utaše Mazov, ker so ga smatrali za avstrijskega vohuna Radi te aretacije se je danes šel ministrski predsednik dr. Velimirović osebno opravičit k nemškemu poslaniku princu Ratiboru.
Obsedno stanje v Nove sadu.
Novlsad, 20 oktobra. Tu vlada vojaško obsedno stanje. Prehod preko mostu je prepovedan že teden dni. Na ladjarskem mostu so postavljene močne straže, ki primejo vsakogar, ki se jim zdi le količkaj sumljiv. V nedeljo so našli med premogom na dveh lokomotivah skrito orožje, ki je bilo namenjeno v Srbijo. Na železniški postaji so zaplenili dva vagona, ki sta prišla iz Nemčije in bila namenjena za Srbijo. — Včeraj je prišlo semkaj 15 delavoev Srbov iz Vrdnika, ki so hoteli odpotovati v Srbijo. Vojaki so jih obkolili in jih odvedli na zaslišanje. Pred Petrovaradinom so Še vedno usidrani monitorji. Med njimi se nahajate tudi zaplenjeni jadrenici, ki sta skušali utihotapiti streljivo na Srbsko.
Darila.
16 Izkaz aa spomenik ln trtve 20. septembra 1908. Dne 17. oktobra 1909 došli so podpisanemu blagajniku „ Združenega narodnega odbora" sledeči prispevki: Dr. Ivan Oražen, lastnik Aurove pivovarne v Ljubljani za spomenik in žrtve 100 K, upravništvo „Slovenca" v Ljubljani v „Slovenca" ie izkazani prispevki za spomenik 59*50 K, brata Eberl v Ljubljani za spomenik in žrtve 30 K; Blaž Me vzel j, gostilničar v Mokronogu za spomenik in žrtve 15 K, družina  Rasteiger t Ljubljani  za žrtve
2 K, Josip Kramari č\ župnik na Vrhu pri Vinici na Dolenjskem za žrtve 2 K, trg. tečaj mestne višje dekliške šole v Ljubljani za žrtve 7 K, Franjo Berlec iz jCandije štev. 83 in Franjo Berlec ml. iz Bistrice pri Kamniku za ljubljanske žrtve m njihove rodbine 2 K, občinski svet Jež. stolnega mesta Ljubljane v smislu svojega sklepa z dne 21. sept. 1908 prispevek za spomenik Lundru in Adamiču 1000 K, primari j dr. Vinko Gregorič v Ljubljani na vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani došli in za spomenik od „Vipavskeg* pevskega društva* v Vipavi darovani del dobička dramatične predstave „Cigani" 30 K, Andrej Bajec, laborant deželne bolnice v Ljubljani za bedne rodbine zaprtih 1 K, rodbina profesorja Novaka v Ljubljani za spomenik in žrtve 10 K| Jerica Dolenc iz Ljubljane, Prešernove ulice za žrtve 5 K, delavke in delavci (snažilci bombaža) v ljubljanski predilnici, prepuščajoči način uporabe odboru, za nedolžne narodne narodne žrtve 11 K, v Medvodah in v okolici, prepuščajoči glede uporabe proste roke odboru, nabrali za spomenik in žrtve (imena posameznih darovalcev se objavijo ob priliki) a) Fran Jarc in Janko Pečar 317 60 K, Fran Skvarča 65*20 K. skupaj 1657 30 K. Do sedaj so izkazani sleJeči, blagajniku ^Združenega narodnega odbora*1 došli prispevki: Dne 10 okt. 1908 (1 —10 izkaz) 9096 36 K. Dne 12. okt L 1908 (11 izkaz) 334 K. Dne 13. okt. I 1908 (12 izkaz) 655*74 K. Dne 15. oktobra 1908 (13 izkaz) 209 30 K. Dne 16. okt. 1908 (14 izkaz) 702*22 K Dn* 17 okt 1908 (15 izkaz). 287*60;K. Današnji izkaz (16 izkaz) 1657*30 K. — Skupaj 1-2.942 52 K. Vsem darovalcem najiskre-nejša zahvala! V Ljubljani, dne 19. okt, 1. 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik
Za irtte 20. septembra 1908.
"V. izkaz   darov,   poslanih podpisanemu vodstvu  za  dne   20.   sept. t. 1. ranjene irtve,  ki   se   zdravijo v deželni bolnici. 1).trovali so p. n ; Upravništvo .Slovenca" o4*90  K,   Neža   Kralj,   gostilničarka v Ljubljani   6  K,   upravništvo „Slovenca" 80 K. na ženitovanju g.  Železnikarja v Laškem trgu se je nabralo 25 K, upra v-ništvo „Slovenca" 26 K, Antonija Berbuč, C kr.  poštarica v Sv. Križu   nabrala 19 kron, društvo   kranjskih   deželnih uslužbencev v Ljubljani 20 K, tvrdka   J. Per-dan v Ljubljani   50 K, Vipavsko pevsko društvo v Yipavi 60 K,   županstvo v Trbovljah   nabralo   212*82   K,   Mileva dr ^akrajšeko va   in    ga.   Rezika Thalerjeva v Škofji Loki nabrali 26 5  K, in sicer so darovali po 10 K: Notar Lenček, Helena Hafner, dr. Zakra šček. Po 5 K so darovali: župnik A.  Šinkovec,   Potočnik, Pe-oher. J. Hafner M. Zigon,  R. Thaler, gdč. Logarjeve    Koceli,    Tončka   Gaber, Nija Arko,   župnik   Wester,    Benedičič, Jos. Smid. Po 4 K so darovali: kaplan Evgen Legat,    Ant.    Hafner,   rodb.   Flisova, J. Otuj-ic, Oskar Dev, spiritual Nadrah. Po 3 K so   darovali:   rodbioa   Pauličeva, L. Sušnik,  Oton  Guzelj, J. Žužek, Primož Kalan, Fr. Zicherl, J. Sumer,  ga. Logon-der. Po 2 K so darovali: A. Tavčar, Marija Dolinar, rodb. Perkova, tajnik Jerovc, J. Levićnik, M. Hafner, ga. Kernova, Kat. Dolenc,   rodbina  Molinaro, A. Oblak, tr govec, Jos. Deisinger, Fr. Benedičič, Cvenk, .ga. Homan. J. Karlin, A. Košir, Jos. Gu-selj, Valent. Košir, J. Hafner, Kermc, Jesenko, Greg. Režen; Marija Višner, Jamnik, L» n   L?vrič, Minka   Mohar,   E. Burdvh, Ign. Guzelj,   Jos. Košir, Birolla, Planta-ri<\, Avg. Nadilo, Kralj. Po 1 K so darovali : Kobovs, T  Postobnikar, Ant. Arhar, Mandeljc,   Magdič, Šubic,  Mušić, Scholl-inayer; Golob, Mlejnik, Šušteršič, Cirman, A.   Črne,   gdč.   Jamar, ga.  Stabel, gdč. Papa, Šmitek, nadučitelj Fr Kramer, Zi-herl, Tomaž Dolenc, Minka Fojkar, Avg. Blaznik, Fr. Kandiž, Ant  Kržišnik, Janez -Rupnik,   Oton    Sadar,   Marička Johan, Mijo Blaznik, Jos   Kokalj,  Iv. Potočnik, V. Debelak, A.  Oblak, Le^-n Hafner, M. Kožuh, A. Vehar,   Janko   Hafner, Janko Klun, Marija Debelak, Fran Ravnihar, A. Finžgar, Ana Leskovec,   Janko Leskovec, Terezija   Krasovi*,   Helena   Kavčič, Fr. Hartman, E. Dulinar, Fr.   Rupar, Al. Je-rala,  Kajba, Ivana  Ukmar,  Fr. Debelak. Manjše zneske so darovali: Kopušar, Am-brožič,   Jerca   Lavrič, Marguč, g. Trdina Marija, Rezika Benkovič, Jerica Derraot/t, Marija Šink, Polona  Pokom,   Fr. Babic, Leopoldina dr.  Šegulova v Novem mestu je nabrala   nadaljnih   11040 K in sicer ao darovali:    Otmar   Skale  5   K, Adolf Paus*r  10  K, V. Umek 2 K, Milica dr. Globevnikova 5 K, Mimi Seidl 5 K, župan Zurc v Kandiji 2 K, ga. Tuček 2 K, ga dr. Vaupi tičcva 5 K, ga. dvor. svetnik Gerdešič   10 K,   Marija Rozina-Ška-berne 5 K, Marica   Kozina 5 K, Florjan Škaberne 5 K, Ivan Krajec 4 K, Zdolsek 6 K, Vladimir Vojska 10 K, neimenovan 10 K, neimenovan 1 K, nabral   g. Štefa-novič   pri   sosedah:   Jakob   Pavlin  2 K, Marija  Pegan 2 K.  Franja  Petrić   1 K, Frančiška   Zobec   1   K,   Regina Mohorič 1 K, neimenovana 40 h,  Prosvetaši darujejo  za ranjence:   Fax,   Murgl, Skale, Mole,   Hrovat,  Kobe  1!  K.  Od po isti gospe nabranega in brez imen darovate-Ijev že izkazanega zneska 150 K,  so darovali:  Župan Ogoreutz 20 K,  dr. Senegala  20  K, dr   Slane 20  K. dr Žitek 20 K, Rozman  10 K, Olivo 10 K, dr Strašek 10 K, Mira Rogina 4 K, svet. Gan-dini 1 K, prof. Majcen 5 K, prof. Maselj 5 K, prof. Reisner 2  K, dr.  Ogoreutz  3 K,
nadinž. Bloudek 5 K, J. Magolič 1 K, Mikolič 1 K, neimenovani 13 K, nabira-
telju gosp. Schullerju so darovaii: Marija Kosanc, gostilničarka 1 K, Ana Šušteršič, gostilničarka 1 K, Marija Krakij 60 h, Matej Trpin Št. Vid, 3 K, Mihael Belec 1 K, Valentin Jager 1 K, Vincenc Po-ličar 40 h, Ana Dolenc 1 K, Magdalena Toman 1 K, Valentin Cerman 1 K, Janez Tome, mizar, Miha Arhar 20 h, Tomaž Štrukelj 1 K, Andraj Kregar 1 K, Josip Klanjšček, župan in posestnik 1 K, Koritnik, trgovec, 1 K, Kuhar Antonija, trgovka, 1 K, F, Plevnik, 1 K, Petrovčič, 1 K,   Anton Robida,  1 K, Jožef Hrome,
1 K, Ig. Mercina, 2 K, Sesek Marija, 10 v, Bezlaj Marija, 20 h, Lukec Uršula, 40 v, Jera Strah, 1 K, Marija Dovc, 10 v, Andrej Andrej  Lovše,   110 K,   Leopold Kuhar,
2 K, Josip Keber, 20 v, Janez Dimnik, 1 K, Zakotnik 1 K, Gita Berlan, nabrala v Mojstrani 151*70 K, in sicer so darovali: Krista Pezdirnik 1 K, Gita Berlan 2 K, Marička Krista Babic 1 K, Hafner Marija 12 K, C. Ambrožič 12 K, Tomaž Zupan, trgovec, 12 K, Mina Janez Rabič 5 K, Krzjek 1 K, Minca Peternel 1 K, Liza Olip 20 h, Rupert Santner 20 v, Josip Korbel 20 v, Wenzel Maurer 20 v, Smerz 1 K, Inglič 1 K, Jera Babic 1 K, Liza Dahol 1 K, Jerica Pezdirnik 1 K, Cila Ancelj 50 v, Josip Basto'c 1 K, Ivan Mrak 1 K, Franc Zorman 20 h, Janez Pavlovcič 60 v, Terezija Pavlovcič 60 v, Minca Hlebajna 50 v, Miha Seklič 20 v, M Lav-tižar 10 v, Bertoncelj 30 v, Franc Szda 20 v, Grega Klanonik 1 K, Franc Rozman 30 v, Neža Ancelj 40 v, Franc Ostrin 50 v, Anton Melihen 5 K, Anton Zinsa 1 K, zidarji in delavci 2 K, Josef Zupan Ivanka Zupan 13 K, Ivan Zupan 2 K, Humer Ivana 50 v, Anton Rebolj, železniški nradnik, 2 K, Marjeta Novak 20 v, Helena Skumovc 1 K, Margareta Klinas 1 K, Ivanka Babic 1 K, Marija Kosmač 1 K, Ana Kovač 1 K, Ana Klančnik 40 v, Ana Kosin 1 K, Jera Kosmač 1 K, Apo-lonija Klančnik 70 v, Jaroslav Dolžan 50 v, Matevž Praprotnik 50 v, Franca Preselj 40 v, Alojzij Hafner 40 v, Franc Lahota 40 v, Ivana Seklič 50 v, Franc Korelc 40 v, Pavel Kunšič 30 v, Jakob Šetina 1 K, Franc Kajžar, delavec, 1 K, Miha Kosmač 30 v, Ivan Kozmernik 10 v, A. Klančnik 60 v, Neža Stanovnik 1 K, Helena Kovač 50 v, Cili Jakelj 1 40 K, Marija Ancelj 1 K, Boštjan Janša i K, Ana Humer 80 v, Janez Polda 80 v, Marija Kržnarič 60 v, Franc Paulin 2 K, Radivoj Hartman 50 vin., Terezija Hartman 50 v, Ivanka Rozman 40 v, Martin Stlebajno 1 K, Janez Peternel 20 v, Katra Buhinc 2 K, Pot« čnik 2 K, Noč 20 v, Preselj 40 v, Rekar 20 v, Janez Sušnik 20   v.   Klančnik   Grega   1*20  K, Matija
0 kom, kaplan, 3" 20 K, Mici Žagar 1*1.0 K, Minca Bertoncelj 60 v, Janez Orehovnik, lovec 1 K, Franca Ostrin 10 v, Poldi Judež 2 K, Roza Klanšek 50 v, Marija Grošelj 40 h, Marija Klančnik 70 v, Cila Nillman 20 v, Neža Lavtižar 1 K, Pavel Potočnik l K, Marija Pintar 30 v, Marija Babic 50 v, Juri Pezdirnik, župan, 10 K, Janez Ulež   20 v,   Martin  Peternel   1 K,
3 K, Janez Klinar 1 K, Franc Baloh 50 v, Janez Olip 50 v, Amalija Samec 30 v,   Janez   Lakota   1 K,   Franc Rekar
1 K,   Helena Kosmač 1  K,   Minela Pavel 1 K,   Jožef   Kvas   1 K,  Franc Lavtižar 1 K, Ivanka Srgelj 1 K, Ivan Janša, posestnik na Dovjem nabral 60 K, in sicer so darovali:   Ivan Janša   10   K, Matevž Dovžtin 1  K,   Pavel  Luks   50 v, Martin Skumavc 1 K,  Anton  Zima 1 K, Janez Zma 20 h,  Fran Jeglič, nadučitelj 2 K, Knstel Šetina 1 K, Fran Klinar 1 K, lv. Dovžan  1  K, Fran Ambrožič 1 K, Anton Dovžan  2 K,   Jakob   Ražen  1  K, Fran Lakota 20 h,   Pavel   Vilfan  1  K, Mina Kosmač 1 K, Rudolf Lakota 1 K, Janez Guzelj   40  h,   Ivan   Rabič   20 b, Fran Janša 30 h,  Fran Rabič 40 h, Matevž Košir 1 K,  Janša 20 h,  Ivan Skumavc 60 h,  Ivan Skumavc   1 K,  Jakob & M. Dovžan 1 K,  Janša Valentin 1 K, Josef Zima 1 K,  Juri Pezdirnik,  župan,  2 K, Ivan Hudovernik 2 K,   Betka Zima 1 K, Jakob Rabič   2 K,   Josef Pezdirnik   1 K, Fran   Jakelj   2 K,   Klemen Lotrič 20 h, Jera Lotrič 20 h, Jera Zima 20 h, Fran Mertelj 50 h, Klemen Kosmač 1 K, Alojzij Skumavc   10 h,   Fišk   60 h,  Ivan Ribič 40 h,  Tomaž Peternel   70 h,   Ana Janša 20 h,   Josef  Peternel   80 h,   Ivan Rabič 40   h ,   Anton   Salberger   1   K , Janez Kovač   1  K,   Janez  Zima   1 K, Mina Pezdirnik 1 K,  Justin Blaž 50 h, Malči Jeglič   1 K,   Janez   20  h,  Eržen   20 h, Virnik 20 h, Gregor Klančnik 1 K. Razni so   dali   še   skupaj   5*60  K.   — Skupaj dosedaj nabranega 6484 K 93 h.  — Za nepričakovane izdatne in velikodušne darove se vodstvo   sem darovateljem v imenu ranjencev najiskreneje zahvaljuje, proseč za   nje   novih   podpor    — Vodstvo neželne  bolnice v Ljubljani, dne 17. oktobra 1908.  — Dr.  V. Gregorič, vodja.
Henneberp^ svila
samo direktno! — črna, bela in barvana, od 7!S kr. do glđ. UH5 meter za bluze in obleke. Franko in ie o mrl njeno se posije na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto Tovarna xa svilo llt>niielier«, Ziirlen. 1 90-6
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 20. oktobra 1908. Termtn
m 50 kg K 11 90 970 750 8*27
Plenica sa oktober . . 31   za oktober   .   .   .   .   sa 50 kg K Koruza za maj 1909 .  .  za 50 kg K Oves za oktober       .  •  za 50 kg K ■gaji <■». 5 vin. ceneje.
fleteorolosieno poradio,
**>»tn% uad oioijsm S06. Srednji craoaf ti*k 796 o w
obtobra 1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	26 %.» 11	Vetrovi	N«be
10	9. zv.	742*7	33	sr jvzhod	oblačno
20.	7.zj. Z pop.	7419 74r2	08 38	si. sszah	porobi.
Srednja   včerajšnja "temperatura 58, aorte. 9 9 . Padavina v 24 urah 0 0 mm
Zahvata.
3785
Ganjeni pre srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše nepozabne, ljubljene sestre, svakinje ia tete, gospodična
Jani pauer
izrekamo za vse to in za lepe darovane vence in Sttjvifno spremstvo ob pogret* najtoplejšo ia najiskrenejŠe zahvalo.
V LJubljani,   23. oktobra 1908. Ž aloj oči rodbini
Tuschek in Mikusch.
Bv. zadušne maše se bodo slnžile v sredo, £<. oktobra ob 9. dopoldne v farni cerkvi  Marijinega Ozaanenja.
za penzioniste zelo pripravna, v prekrasni legi, se proda za lastno ceno.
Naslov: Scuwarzmeier, Št Pavel pri Celju v Savinski dolini
Imenitno
Kiselico
z lepim posestvom vred (gostilna), proda za 2-000 K posestnik Gran-Čnlkj pošta Gustauj na Koroškem.
PauSuSttfaHIcoti
najboljša kurilna moč, 8000 kalorij, ravnokar došli.
Lepo priliko!!
Dobro idoča
trgovina z galanterijskim blagom, igračami
ln raznovrstnimi potrebščinami se takoj proda. Pisma naj s a blagovolijo odpoSiljati na upravništvo .Slov. Narodau pod „Prlhodnjost".
Praktikanta
Sprejme »Zadružna Zveza v Celju'.
Pogoji: Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja. Prosiloi, ki imajo poleg tega že kaj zadružne ali trgovske prakse, imajo predaost.
Nastop službe in drugi pogoji po dogovoru. Pismene prošnje, opremljene z dokazili o študijah in dosedanjem službovanja, se naj pošljejo do   31.   oktobra   t.  1.  na naslov:
„Zadružna Zveza v Celju". 3786 i
Proti žlezam, škrojljem
malokrvnosti, angl. bolezni, kožnim izpuščajem, vratnim, pljučnim boleznim, duš-Ijivemu in oslovskemu kašlju, ravmatizmu, protinu, za ojačenje malokrvnih, slabotnih, v razvitku in pri učenju zaostalih otrok priporočam zdravljenje z    3580 — 3
Uhusena ri&jim oljem
„Jodella"
Najboljše, najuspešnejše, najpriljubljenejše ribje olje. Se lahko zauživa in prenaša. Najboljši čas za zdravljenje z njim od avgusta do maja. Kupujte samo originalni zavitek B 3*50 in *!•— s pat. varstvenim imenom „Jodella". Vse drugo zavrnite kot nepristno.
Edini   izdelovalec   lekarnar ,WiMJesM» ¥j«ho<Bi»M v Kremenu  — Vedno sveže v vseh lekarnah v Ljubljani.
Restavracija
UM6 „Zlati kapljici"
na. v i>re- ! • w
Sv. Petra cesta 27 v £jubljani
naznanja slav. občinstvu, da so restavracijski prostori
za Z sobi povečanj
in lepo urejeni; a posebnim vhodom. Priporoča svojo dobro znano kuhinjo, vino« pivo itd 3776—1
Uop. In Alojzijo Tratnik.
3784-1
orehovnik itd. 5000 kalorij, brez kamenja ia prahu, po znižani ceni, na cele vagone direktno, pod premogo-kopno oeno, priporoča 3787—1
glavna zaloga premoga
]. paulin v Ijubljani,
11«-;» itevi
aMMJGIia
houillonske hocke
po 6 vinarjev
dajo najboljšo prirodno
govejo juho.
Pazite  natančno   na ime MAOGI in varstveno zntmko križna    zvezda. Drugačne 3783  kockel!n,so MAGGIJEVE.
Zenltna ponudbo.
30 letni uradnik v neposredni bližini Trsta, z letno plačo nad 2500 K in pravico do penzije, se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti v svrho ženitve s poštenim slovenskim dekletom z doto ali brez dote.
Le resne ponudbe s sliko ali brez nje je poslati na naslov „Nada", Trat, poste centrale.
3740 2
Svoji k svojim!
Končno se je začelo tudi pri ne s uveljavljati načelo osamosvojitve na gospodarskem polju. Treba je pa, da se dosledno izvede v vseh strokah, torej t adi v zavarovalnini. In ker je tega upati,
išče banka „Slavlja"
I
zastopnikov.
Ponudbe sprejema nje generalni zastop v Ljubljani. 3778— i
Gostilna
■a Goreniakem so da v najem
Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda*. 3700—3
Trsoush! pomočnik
špecerijske, železninske in manufakturne stroke tiče  aluibo   v kaki
večji trgovini na deželi kot prva moč.
Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda." 3702—3
Abiturijent
išče primerne Službe v kaki pisarni.
Ponudbe pod „1887" na uprav. „iSlov Naroda". 378t—1
Novost.
Jajčasti karambol-biljard ee prav ceno proda.
Poizve se pri I 8. Kolodvorske ulice it. 22 , III. nadatr, leve stopnice. 3775—1
Proda se:
6 atolov jedilne sobe, 1 častniški dež nI plašč in 1 uradniški plašč.
Ogleda se lahko od 2.—4. ure popoldne.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda." 3707—3
sprejme ta kol za zimski čas proti dobremu plačilu za kamenolom (granit) pri Beljaku 5780—i
Dom. Merluzzi v Beljaku.
Iiće se za tako! za lesno industrijo slovanskega jezika zmožen, spreten, trezen in pošten
obratni vodja
Služba stalna. Vse drugo po dogovoru.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uprav. „Slov. Naroda" pod „Obratni vodja11 3774—1
Hlapec
samec, za prevažanje piva, vajen konj in domačega dela, sredne starosti, polten in trezen
dobi trajno službo na deželi
placa 70—80 kron na mesec brez hrane.
Ponudbe se naj pošiljajo na upravništvo   nSlov.   Narodau    pod šifro
„pošten, priden". 3710—2
Svete
S777—1
morske ribe
se dobe
pri tvrdki
J. Buzzolini
Stritarjeve ulice.
Visoko in prit klase
jablane in hruške
najboljših vrst za Jesensko sajenje proda po nizki ceni J. Luk man v Šustanju. 3782-1
podružnica u spueto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico o ceiooco.
ftjiavMi«a at n%«oeteoe» x    Stritarjeve nlioe Mor. L R^nmav-vBai ai»m«a K Boo.«««,
aprejema vloga na knjiftlo* ln na toko61 ra6un ter jih obrestuje od dna vloga po
- iL o!
4
Kupnja ln pvodaja Tvodnoatne papirja vseh wat po knlantnem kugzu«
394333
i stacovljena leta 1854.
frva domača slovenska pivovarna
jevih
Teleloa itev. 210.
G. AUERie ih dedičev
tjubljana   Wolfovc ulice štev. 12 fjubljana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svo]e taborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
eni
[1
Odvetniška pisarna
dr.}. Brnčica in dr. JIH. pretnerja
v Trstu, Via Nuova št. 13
—— sprejme izvežbanega —
koncipijenta
ki ima vsaj nekoliko odvetniške prakse Nastop:  1. decembra t. 1. ali pozneje. Plaća po pogodbi
Koncipijenti, ki poznajo italijanščino, imajo prednost. 3753—2
7rgovsko - obrtna zadruga v £jubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Zadružni prostori: Sodtti|ska ntle« Slov. 3, v Mil dr. pirca:
Sprejema; vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge , Cskomptlra trgovske menice.
do dne dviga po 4' / ,,; rentni davek plača banka sama. I Preskrbuje   vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na
Sprejema: vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka \ . . . vsa ta- in inozemska tržišča.
čekovno knjižico. • Ixdaja nakaznice. __3416 10
Daje posojila: proti menici, na vrednostne papirje, na zadružne | Vsa pojasnila se  dobijo  bodisi ustmeno ali pismeno v
deleže, na blago, na knjižne terjatve, na hipoteke. • zadruini pisarni.
Uradne  ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure, popoldan od 3. do 5. ure.
Kranjske klobase
male  vrste komad po 20 vicarjev velike    n n n   40 r»
ter lepo svežo
■r slanino (Speli)
priporoča tvrdka      3758—2
fi. ^nžic v Ijubljani.
wm~ Trgovci dobe popust!
Lepa delavnica
sn mizarja, ključavničarja ali kakega drugega obrtnika eventualno za hlev a stanovanjem le v Prnlah takoj za oddati.
Natančneje se izve pri kamnoseku Vodniku 3577 2
pravo
surovo m kuhano
maslo
kg. po 2 70 K se dobi pri I. šišenski mlekarni v Spodnji Šiaki, Kolodvorska ulica št 159.   3652 4
Parkete furnirane, masivne vseh vrst,
hrastove in bukove deščice
največje in najsolidnejŠe domače tvrdke F- Kotnik Verd« Vrhnika priporoča in poklada 3687—2
Jerde Primožič, mizarstvo v Ljubljani,
I^ilšerje^re *uJLIce štev. S.
Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje iu vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji oeni.
O, kr, avstrijske     ^|    državne 2eiezn&<s
Izvleček iz veznega reda.
VcIJiren od 1. oktobra 1908. leta.
OdbOd ls LJcsiJan* fvt. saLi
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič,
r-nice, Trbiž, Beljak, juž. iel., Gorica, žčiTrst c. kr. drž. žel„ Beljak čez Po. drorjco, Ce.o-ec, Prago. 7'07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 26 predpeldne. Osebni vlak v smeri: t^tenJce, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec,
11*38 »red pol d no. Osebni vlak v smeri: Tržič, jssenice, Trbiž, Beljak Juž. žel., Gorico dri. žet, Trs drž. ieJ., Beljak, (čez Pod cžčico) Celovec
i-oa **peidne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
»••se ■••poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel, Trst drž. že U Beljak, (čez Pod.ožčico) Celovec, Praga.
7-io zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kndolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10- 40 panaai. Osebni vlak v smeri: ie-asnice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. 5cL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel, (čez podrožčico)
Odkod is Maaliaaa ari. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*05 pepaldne. Osebni vlak v Kamnit 7"iO rvečer. Osebni vlak v Kamnik 10-50 par.aet. Osebni vlak v Kamnik. (%*r b nedeljah in praznlkib do 31. oktobra.)
Prihod v LfvfcMafia i*os. zaLi
e-oo zjutraj. Osebni viat Is BeZjair? M žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča,
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straža* Toplic, RudoUovega, Grcsupljju
u-22 pred poldne. Osebni vlak is Prag* Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožclcv ln Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudcifovega, Grosupljs.
4-13 popoldne. Osebni vlak ia Bel**** luž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (Ca Podrožčico) Gorice drž. žeL, Trata drš žel. Jesenic, Tržiča
e-so zvečer. Oseb. vlak iz P^agt, Celorcs Beljaka (čez Podrožčico) jesenic
837 i veder. Osebni vlak 13 Kočevja, Susš* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-45 zvooer. Osebni vlak iz Beljaka \nl žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Ped-rožčico) Trsta dri, žel. Gorice drž. 5$\, jesenlr, Tržiča.
H-oo ponoei. Osebni vlak iz Trbiii, O lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tr?> drž. zel. Gorice drž. žel, Jesenic,
Priacd v Lfablgaata dri. kotods^i
0-40 zjutraj. Osebni -;lak iz Kamnika. lO-oo predpoldr.e, Osebn! vlak ia Kzjrnil t e io rvater. Osebni vlak la XamniJu. 0-59 ponodl. Osebni vtak {a Kamni** ob nedeljah ta pra^nlkfb do 3i. oktobra.)
(Odhodi in pribov: so onateiii v ;< *i Ca ( airoptjtkeit; času.)
C. kr, rivsataijstvo driralh ieiessie * Tri
mM
JKarije Terezije cesta 1
fr. Stupica
Valvazorjev trg št. 6
trgovec z železnino v fjubljani
ta «- Ja
za jesenski in zimski čas
svojo dobro preskrbljeno zalogo stamoreznic, mlinov za grozdje in " sadje, čistilnih strojev za žito, mlatilnic in vratil. H Jpcči in štedilniki najboljšega sestava, fno pozlačeni nagrobni križi, kotli za žganje in klajo, pumpe in cevi, kakor vse kovine
mmm 9-m9j mmm        ■ - ■ ■ -^---J ~ --- -----0      9 fT • \*     !     ' *. T i !       *       I --t
in poljsko orodje se dobi po najnižjih cenah le pri zgoraj imenovanem.
J£ m 5  aav^ja—a Ž   J 358S-3 ■!
Uinske sode
ravnokar od vica izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 35 komadov sodov
ia kostanjevega lesa po 500 do 700 litrov, 60 komadov sodov ia hrastovega lesa po 200 do 800 litrov, 20 komadov 80dOV iz hrastovega lesa po 800 do 2000 litrov, 20 komadov aodov iz hrastovega lesa po 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, odda po primerni nizki oeni tvrdka
M. Rosner & Ko.
v Ljubljani 3006—15 poleg Koslerjave pivovarne.
Edina nerodna tvrdka
JUfonz Breznik
3LjjVLTDljatr!.ai, Gradišče 11
(blizu nunske cerkve).      2402 16
prodaja lo laepoaojc* k. lat v i ■"Je prvovrstnih dusajHtiih nurnle uaj-
9
5 SSr
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Malice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domaćinu, ter se prepriča o blagoglasno s ti in trp etno s ti mojih pla-nlnov, klavirjev in harmonijev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila.
Steraaja  la  tsr«r«»f X
Samo najfinejše posušene
Kokosove orehe j
predelujejo tvornice Coroi in
delajo ia njih brez vsakršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
jedilno most
aa pečenje,    praženje in
kuhanj e. Zahtevajte Cere s jedilno mast a velikonočnimi podobicami na ovitku.
Občinski nrad v Trbovljah razpisuje
službo občinskega redarja
z letno plačo 840 kron, prostim stanovanjem in službeno obleko.
Popolnoma   opremljene  prošnje  se  naj   pošiljajo  na  občinski urad Trbovlje *
do 15. novembra 1908.
Dosluženi orožniki, ne čez 40 let stari, imajo prednost. 3741—2
Županstvo Trbovlje
dne 15. oktobra 1908.
Vse zastonj! 2
Iščite vedno povsod cenejše, ali najcenejše in najboljše kupite le samo v konfekcijski
trgovini
i i'
insieškem sKladlšču oblek"
O. Bernatović y LJUDUfflli, HeStOl tlH JtCV. 5.
1
Pozor!
Usojam si naznaniti, da je vse moje perilo, katerega imam v prodajalni, samo domač in ne izdelek dunajskih tovarn. Za izdelovanje porabljam samo zanesljivo dobre kakovosti in bodem v prihodnje gledal na to, da svojim oenjenim odjemalcem v vsakem oziru še bolje ustrežem, kakor dosedaj, posebno z nizkimi In stalnimi cenami, katere so na vsakem komadu razvidne. — Priporočam nevestam bale od priproste do najfinejše vrste, gespem telesno, posteljno In namizno perilo, gospodom pa srajce, hlače, robce 1.1, d. — Naročeno perilo se v kratkem Času Icvrši. 3414—8
Z velespoŠtovanjem
Anton Šare
Izredna državna loterija.
Na najvišii ukaz Njegov, iS? c. in kupost. Veličanstva
Izredna lubilejska loterija
za dobrodelne namene c. kr. domobnnstoa ln žandarmerije.
Ta denarna loterija,' dovoljena, obsega
11984 dobitkov o sotovlnl u skupnem znesKu 513.760 K.
Glavni dobitek znaša
200.000 K
o gotovini.
Srečkanje bo nepreklicno 22. oktobra 1908.
3046-,°    Saa srečka staae h krone.
Srečke so dobivalo pri oddelku ia driavao lotorifo aa Donata III, Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih la železniških uradih, v menjalnicah Ltd. I grelni načrti za odiessaloo srečk zastoa]. — Srečke ao dostavljalo poštnine prosto.
C kr. loterDsko-dohodnlnsko ravnateljstvo. 0ddt.s,rm
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to Pnstoslemiek.
Lastniua in tisk »Narodne tiskarne«.
10