CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesion 2466
"EL NUEYO PERIODIC O44
REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316.	31 — Retiro 5839
Leto I.
BUENOS AIRES. 21 APRILA 1934
štev. 30
Neuspela pogajanja glede razorožitve
Prizadevanja angleške vlade niso obrodila uspeha — Vzrok je tajno oborževanje Nemčije, radi katerega se Francija noče odpovedati niti enemu samemu topu — Popolno sogla-šanje Male antante s politiko francoske vlade
Ivo se je v Ženevi izkazalo, da javni razgovori o razorožitvi ne morejo dovesti do nobenega zaključka, so se Angleži odločili, da se bodo oni nekoliko pobrigali v tej stvari, saj se tudi njih v veliki meri tiče, tudi z moralne strani: pobuda za raz-orožitveno konferenco je izšla iz Londona.
Tako se je zgodilo, da je angleška vlada poslala koncem januarja v Pariz, Berlin in v Rim spomenico, v kateri je obrazložila nov načrt, če že ne za razorožitev, pa vsaj za omejitev oboroževanja in za delno oborožitev Nemčije. Začela so se pogajanja, poslaniki -so obiskovali zunanje ministre, na Francosko, v Nemčijo in Italijo je potoval zastopnik angleške vlade Eden, ker je upal, da se bo ust" meno morda vendarle dalo kaj narediti. Pogajanja so .se vlekla precej časa in šele pred kakšnimi desetimi dnevi se je začel širiti glas, da je bil storjen že dober korak naprej na poti do končnega sporazuma.
Listi so tedaj poročali:
V vprašanju razorožitve, oziroma, bolje rečeno, v vprašanju oboroževanja Nemčije sta se Francija in Anglija končno vendarle sporazumeli. Znano je, da so Angleži že več tednov pritiskali na Francoze, naj bi bili napram Nemcem nekoliko bolj popustljivi. Francija je sedaj u-videla, da bi bilo dobro spremeniti dosedanjo taktiko, ker je vsekakor zanjo bolje, če pristane na postopno in kontrolirano oboroževanje svojega soseda, nego da se Nemci tajno oboro-žujejo. Poleg tega pa je bila takšna sprememba taktike potrebna tudi radi odnošajev z Anglijo, ki je v zadnjem času več krat namignila, da ji stališče Francije ni preveč všeč.
Vkljub dosedanjim slabim izkušnjam je vendarle, vsaj za nekaj dni, zavladal nekakšen optimizem, ki je pa trajal prav malo časa.
Izprodrinile so ga kmalu vesti, ki so prihajale iz Nemčije in ki so poročale, da so v Berlinu sklenili znatno povečati vojni proračun. Anglija je brž skušala posredovati ter je potom note zahtevala od nemške vlade, naj pojasni, zakaj ^ je vprav v trenutku, ko se vršijo pogajanja za sporazum, sklenila določiti v vojaške svrhe celih 352 milijonov mark več nego lani. Nemci so črez par dni odgovorili; niso skušali najti posebnih opravičil, marveč so izjavili, da je vpričo neuspele razorožitve sosednih držav povsem u-tnevno, da morajo oni v izda-
tnejši meri poskrbeti za svojo varnost.
S tem je spet padlo v vodo vse ono, kar se je bilo Angležem posrečilo spraviti na suho tekom pogajanj, ki so trajala več ko dva meseca.
Francozi so te dni sporočili v London, da jim je sicer zelo žal, vendar pa da o razorožitvi ni govora, dokler se Nemčija obo-rožuje, dasi ji je to po versail" leski mirovni pogodbi prepovedano. Francija je tekom vojne preveč prestala, da bi se sedaj mogla izpostavljati nevarnosti novih vpadov. Privatni razgovori med vladami so končani, sedaj naj pa spet sklepa razo-rožitvena konferenca.
Francija je v tem slučaju postopala v popolnem soglasju z nekaterimi drugimi državami, predvsem z Malo antanto, ki je izjavila, da se s francoskim odgovorom strinja v celoti.
Neki višji funkcionar francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se Francija ne bo odpovedala niti enemu samemu topu, dokler se bo Nemčija oboro-ževala.
Angleški upi, da bo z razorožitvijo morda vendarle kaj, so torej končnoveljavno splavali po vodi.Angleži so to že priznali v „Beli knjigi", ki so jo te dni objavili v Londonu in iz katere izhaja, da so se pogajanja razbila radi novega nemškega vojnega proračuna.
Sicer pa ni Nemčija edina država, ki je letos določila večje izdatke v vojaške svrhe. Cela vrsta držav se oborožuje s povečano naglico; Francija je zvišala svoj vojni budžet za 34 od sto, Anglija za 15, Italija za 22
Reorganizacija jugoslovanske vlade
V sredo popoldne je jugoslovanski ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič predložil ostavko celokupne vlade kralju Aleksandru, ki jo je sprejel ter mu spet poveril nalogo, da sestavi nov kabinet.
Črez nekaj ur je g. Uzunovič že imel listo novih ministrov. V novi vladi ostanejo skoro vsi člani prejšnje. Izvršile so se samo nekatere spremembe. Za vojnega ministra je bil izbran bivši šef generalnega štaba gen. Milan Milovanovic. Ministrski predsednik je izjavil novinarjem, da ostanejo smernic jugoslovanske notranje in zunanje politike vkljub reorganizaciji vlade neizpremenjene.
od sto. Švicarska vlada je dala izglasovati nove kredite v znesku od 82 milijonov frankov; polovico te vsote bo porabila za nabavo novih topov itd. j Prejšnji teden se je sestala komisija razorožitvene konference. Henderson se je v svojem govoru pritoževal, da se že 26 mesecev poti in trudi, da bi spravil razorožitveni voz na-I prej, a vkljub naporom nikamor ! ne pride in nič ne doseže. Na mesto razorožitve se je sedaj začelo v mnogih krajih tekmova-I nje v oboroževanju. Mož je ves I obupan vzkliknil:
„Večina glavnih držav je začela večati svoje vojne proračune. Kaj naj storimo?!
Kaj storiti?
Po treh letih brezplodnega' i dela diplomat je še niso rešili tega vprašanja. Vsakomur, ki se le količkaj zanima za svetovne dogodke, mora biti jasno, da z razorožitvijo nič ne bo. Zato bi tudi rešitev problema „Kaj storiti?" ne mogla biti preveč težka: Priznati, da se je tekom treh let izlival v Ženevi veletok govorov, katerih namen je bil hvaliti idejo o razorožitvi, na drugi strani pa preprečiti, da bi I se vojna pripraviienost posameznih držav zmanjšala, četudi za eno samo puško. In da takšno
, ,,razoroževanje" nima smisla.
ft
Notranji položaj v Rusiji se boljša
lz Rusije prihaja vest, ki jasno priča, da se je notranji položaj v ZSSR znatno izboljšal: vlada bo v kratkem odpravila oddelek GPU, tajno policijo, ki jo je bila svoj čas ustanovila z namenom, da bo branila režim pred notranjimi sovražni ki.
Tajna sovjetska policija je imela veliko avtonomijo ter je smela v gotovih slučajih izrekati celo smrtne obsodbe. Širile so se o njej v svetu več krat hude vesti o pretvezni krvoločnosti itd., ter so te vesti za-trjevale, da je GPU popolnoma in samovoljno zagospodovala nad življenjem in imetjem v veliki sovjetski zvezi; nekateri so celo hoteli vedeti, da se j^ celo vlada boji.
Ni nobenega dvoma, da so bile mnoge izmed teh vesti pretirane, kakor so prav mnoge izmed onih, ki prihajajo iz Rusije, vsekakor pa je odprava GPU razveseljivo dejstvo za vsakogar, ki ne samo z razumom, marveč tudi s srcem sledi razvoju te velike slovanske države — „maj-ke vseslovanstva", kakor se je pred nedavnim izrazil neki jugoslovanski poslanec v narodni skupščini. Razveseljivo je to dejstvo zato, ker je siguren dokaz, da so se notranje razmere v Rusiji že močno normalizirale in da oblastva ne potrebujejo več onih izjemnih sredstev za to, da nevtralizirajo delo notranjih ne-zadovoljnežev.
Dekret o razpustu tajne policije,
S
ki ga je napovedala moskovska „Pravda", sicer še ni bil objavljen, a se je prav za prav že začel izvajati, saj je bilo odpuščenih že 60 od sto vseh nameščencev te organizacije, ki je bila razpredena po vsej Rusiji; zaposlili so jih v drugih u-pravnih službah. „Lubjanka", poslopje, kjer je imela GPU svoj glavni sedež, so že začeli pretvarjati v veliko stanovanjsko hišo. Na tisoče oseb, ki jih je imela tajna policija v svojih ječah, je bilo že izpuščenih na svobodo.
Po novi uredbi bo izvršilna oblast smela izrekati obsodbe samo v izrecno določenih slučajih, nikakor pa ne bo mogla določiti kazni, ki bi bila višja od treh let ječe. V splošnem bo veljalo odslej tudi za politične zločine pravilo, da morajo obtožence soditi navadna sodišča in da morajo obravnave biti javne.
RAZNE VESTI
Tretjo obletnico republike so proslavljali preteklo soboto na Španskem. Prevelikega navdušenja ni bilo. Glavno socialistično glasilo je pelo levite sedanji republiki ter na glašalo, da republika ni takšna, kakršno je narod hotel imeti.
Anglija je v zadnjih letih precej zanemarjala svoje letalstvo, zato pa hoče^ sedaj popraviti ono, kar je zamudila. Začela je že izrabljati najnovejše pridobitve aeronavtične tehnike in se hoče oborožiti z najbolj modernim zračnim brodovjem.
Cenzuro so uvedli za urugvajske I liste. Vlada hoče s tem preprečiti j razširjanje neutemeljenih razburlji-: vih vesti, katerih namen je alarmirati prebivalstvo. Pod cenzuro so tudi radio oddajne postaje.
118 hiš je uničil požar v Jalapi de Diaz, v Meksiku. Požar se je bliskovito razširil, ker je pihal izredno močan veter.
Kubanske ječe so natrpane s političnimi jetniki, med katerimi je j mnogo delavcev. Sto petdeset jetni-I kov je proglasilo gladovno stavko • in že nekaj dni odklanjajo vsako jed. Preko pet tisoč oseb je zaprtih, 1 dasi se proti njim ni uvedlo sodno postopanje.
Novo mesto, ki so ga zgradili na izsušenih Pontinskih poljih, 80 km daleč od Rima, in ki so ga imeno-! vali Sabaudia, so svečano otvorili i preteklo nedeljo ob navzočnosti ita-| lijanske kraljevske dvojice.
Veliko notranje posojilo od 3.500 j milijonov rublov bo razpisala so-I vjetska vlada za financiranje druge pjatiletke.
V	120 francoskih mestih so v nedeljo demonstrirali državni nameščenci proti znižanju plač, ki ga je odredila Doumergueova vlada.
V	Avstriji se spet kuha. Velika I skupina komunistov in socialistov je . napadla v Gradcu z gnilimi jajci j sprevod, ki so ga priredili Dollfussu ; vdani prebivalci. Na Dunaju so se
začeli širiti letaki, ki pozivajo delavstvo, naj za 1. dan maja proglasi splošno stavko.
Roosevelt bo zahteval od kongresa nadaljnji kredit od poldruge milijarde dolarjev za javna dela v svrho pobijanja brezposelnosti.
Malteški vitezi v sprevodu v Rimu
NOVI	HRŽAVNI
PRORAČUN
Angleški finančni minister Neville Chamberlain je predložil v torek Dolnii zbornici novi državni proračun, v katerem so prišle do izraza izboljšane gospodarske in finančne prilike, ki so zavladale v zadniih mesecih v Veliki Rr>aniii. Položaj se je v toliko izbolišal, da ie vlada že sklenila znižati nekatere davke ter zvišati plače državnim uradnikom in podnore brezposelnim delavcem. Dohodninski davek, ki je znašal doslej 25 od sto, se bo znižal na 22 in pol od sto. Zni/a na se še cela vrsta drugih davkov.
Predvidevani dohodki znašajo 706.520.000 funtov šterlin-
.gov, izdatki pa 705.724.000. Minister predvideva, da bo resnični prebitek mnogo večji in bo vladi omogočil, da nadaljuje v ! svoji politiki ublaževanja davčnega bremena. Anfležka jav-! nost je sprejela novi državni proračun x velikim zadoščenjem in kot znak, da so vendar »asto-pili boljši časi — vsaj za Anglijo.
NESREČNA VOŽNJA JUGOSLOVANSKEGA PARNIKA
Jugoslovanski parnik „Nikola Pašič" je na poti iz Ria de Ja-neira v Buenos Aires naletel na hud vihar, ko je plul po odprtem moriu, na višini braziljske države Rio Grande do Sul. Razburkano morje mu je odlomilo krmilo ter poškodovalo zadnji del ladie. Na pomoč je šla ladja, ki bo „Pašiča" zavlekla v Montevideo.
novi

NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—. za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Anglija je danes kakor bela vrana v zboru drugih držav, ki so vse črne od gospodarskih in finančnih stisk in neprilik.
Iz Londona je prišla vest, da bodo na Angleškem znižali nekatere davke, zvišali pa plače državnim uradnikom in podpore brezposelnim; vkljub temu pa bo državni propračun izkazoval še prebitek.
V današnjih časih, ko iz vseh koncev in krajev še vedno prihajajo tarnanja o mizeriji, o vedno večjem pritisku davčnih stiskalnic ter o nižanju plač, se zdi takšna vest skoro neverjetna. In vendar je resnična.
,.Tu, na Angleškem", je samozavestno izjavil angleški finančni minister pred zastopniki naroda, ,,zamoremo na vsak način reči, da smo najhujše že prestali".
Beseda je prišla iz odgovornih ust in je bila podkrepljena z dejstvi: angleške državne finance, ki so bile še pred dvema letoma v zelo slabih vodah, so se v zadnjem poslovnem letu nepričakovano in sijajno popravile. Ko je državna zakladnica zaključila račune, ji je ostal velik prebitek, ,fenomenalen prebitek', kakor se je izrazil Chamberlain: dohodki so znašali 724.567.000 funtov šterlingov, izdatki pa 639.419.000.
To izboljšanje pripisujejo dejstvu, da se je močno popravila angleška trgovina, in sicer ne morda radi izboljšanja na svetovnih tržiščih (saj je svetovna trgovina še vedno na neverjetno nizki stopnji), marveč radi izboljšanja prilik na domačem trgu.
Anglija je danes v tem pogledu prava bela vrana.
Rooseveltovi široko zasnovani načrti za gospodarsko obnovitev doslej še niso rodili pričakovanih sadov v Združenih državah Sevrne Amerike. Francija, ki se je največ časa upirala krizi, ie sedaj tudi primorana stiskati, nižati plače Tn pokojnine, pa še tako izkazuje njen državni proračun velik primankljaj. V Italiji, kjer je uvedba korporacij imela prinesti rešitev iz gospodarskega zla, se plače spet nižajo, državna oblast pritiska cene navzdol, davčni pritisk pa po staja še hujši.
V Nemčiji se je sicer brezposelnost zmanjšala, ker je vlada zaposlila mnogo mladih ljudi pri obveznem delu, splošni položaj pa se ni nič izboljšal in dr žavne finance so v stiskah. Vse druge manjše države tlači s skoro nezmanjšano silo še vedno depresija.
Od nekdaj je bilo v navadi, da je imela vsaka reč svoj konec;'zato je verjetno, da ga bo tudi kriza imela, dasi se vleče že toliko let, da so se mnogi odpovedali že slehernemu upanju v bojše čase.
No, takšen pesimizem nikakor ni upravičen. Zora boljših dni se je že začela svitati — vsaj Angležem, ki jim nikakor nočemo biti nevoščljivi, marveč hočemo , pozdraviti njihovo gospodarsko vstajenje z vročo željo, da bi se kriza začela nagibati h kraju tudi v drugih državah in da bi za izstradama in preizkušena ljudstva spet nastopili dnevi dela, kruha in zadovoljstva!
Kakor je bilo javljeno potom »Novega lista", je priredilo D. K. D. "Iskra" dne 8. aprila svojo prvo prireditev. Tudi mene, ki rad pose-čam slovenske prireditve, ker nam tukaj, v tujini, nudijo nekaj domačega, podučnega, pa tudi veselega in zabavnega, je gnalo v Cordobo, da vidim, kaj so nam pripravili vrli kulturni delavci in delavke naše slovenske naselbine. Začuden sem obstal, ko sem videl, da so bili ob določeni uri v dvorani skoro sami člani in članice. Vprašal sem se, kaj naj to pomeni. Mar se naši izseljenci ne zanimajo več za prosvetne prireditve? S temi žalostnimi mislimi sem stopil do nekega društvenika, ki ga poznam že nekaj let kot enega najboljših javnih delavcev. Na moja vprašanja mi je na kratko tako-le odgovoril: V naši slovenski naselbini v Cordobi so žalostne in skoro neverjetne razmere; osebni spori med posamezniki in samoljubje nekaterih so se že tako razpasli, da skoro ni več upanja, da se to zlo kdaj konča. Nikar ne mislite, da obstoja kakšna mržnja do društva; takšne mržnje ni, saj se popolnoma strinjajo z našim društvenim programom, saj je naša naselbina 100 odstotno delavska. Samo radi osebnih nesoglasij mnogo naših ljudi bojkotira prosvetne prireditve.
Poslušal sem in sem se vprašal: Ali je to mogoče? Mar smo še vedno tako malenkostni? Kaj imajo osebnosti opraviti pri prosvetnih prireditvah? Kregamo se in sejemo zdražbo, na mesto da bi podprli one, ki se nesebično žrtvujejo za napredek našega slovenskega delavstva v tujini.
No, vtis, ki sem ga imel, se je nekoliko popravil, ko so nekaj pred peto uro začeli prihajati v dvorano prvi udeleženci. Končno je tudi za-brnel zvonec, ki je naznanjal, da se prične izvajanje sporeda.
Gosp. predsednik je pozdravil nav-zočne ter je v kratkem, a jedrnatem govoru povedal, zakaj se je razpustilo bivše S. . D. IH., nakar je orisal program D. K. D. „Iskre" ter njegova prizadevanja na socialnem in kulturnem polju v korist celokupnega slovenskega oziroma jugoslovanskega delavstva v naši naselbini. Sledila je nato deklamacija »Slavnostna", ki je bila sprejeta z navdušenjem od strani občinstva. Slišali smo še dve pesmi, ki jih je z lepim in čistim sopranom zapela neka članica, nakar so prišle na oder vrle pevke ter zapele dvoje lepih pesmic; najbolj je ugajala „Lahko noč!" Prišla je nato na vrsto veseloigra v enem dejanju »Idealna tašča". Že pri prvem prizoru se je poznalo, da
j GLAS IZ BAHIJE BLANKE
Bahia Blanca, 14. aprila.
Minulo je že precej časa, od kar sem prejel Vaše cenj. pismo, v katerem ste m! javili, da ste prejeli naročnino ter da ste mi poslali knjigo, za katero sem prosil. Hvaležen sem Vam, ker se je vse po moji volji u-redilo: knjigo mi je pošta dostavila in list redno prejemam; ugaja mi posebno zato, ker dosti izvem iz Jugoslavije. Jaz sem namreč iz tistega gnezda. Želel bi, seveda, da se »Novi list" še poveča, pa razumem, da ni mogoče vsega zahtevati takoj v prvem hipu, saj se je list komaj rodil. Prepričan sem pa, da bo povečal svoj obseg, ko bo imel dosti naročnikov.
Obljubil sem, da bom včasih kaj pisal, pa imam tak poklic, da se le težko spravim k pisavi. Pomislite,1 vendar, kako velika razlika je med kladivom in peresnikom; sem namreč kovač. No, pa hočem izpolniti obljubo i nse zanašam na g. urednika, da bo preganjal napake, če ne bo vse prav.
Povedati hočem danes na kratko, kakšne ramere so v našem mestu. Iz
Velik požar je izbruhnil v petrolej-skih vrelcih pri Tšelfatu v Maroku
so na odru najboljše igralske moči, kar jih premoremo Slovenci v Cordobi. Dasi je igra sama sebi dokaj nehvaležna, so se vsi gledalci čudili sposobnosti vrlih igralk in igralcev. Čista izgovarjava in dobra mimika sta pripomogli igri do uspeha.
V poslednji točki sporeda je nastopila 10 letna deklica z argentinsko pesmijo »Carolina", v kateri se opeva kmetsko dekle z dežele. Tudi ta mala je s svojim čistim glasom in lepim nastopom očarala vse prisotne. Vsako točko sporeda je občinstvo posremilo z navdušenim odobravanjem.
Sledila je prosta zabava s plesom, srečkanjem in prodajo cvetlic. Povedati moram še, da je orkester med prireditvijo in za ples častno vršil svojo nalogo. Lahko brez pretiravanja zagotovim, da takšne godbe še nisem slišal na naših slov. prireditvah v Cordobi.
In še nekaj: v prejšnjih časih sem več krat obiskoval naše slovenske prireditve, a tako lepega reda, kot sem ga opazil na tej zadnji, sem vselej pogrešal. Člani „Iskre" so pokazali, da so res disciplinirani. Prej se je več krat dogajalo pri podobnih prireditvah, da so prepirljivci imeli preveč besed in glasu in je včasih prišlo celo do pretepa.
Vsa čast odboru in vrlemu članstvu! Le tako naprej za prosveto v naši nesložni delavski naselbini! Vztrajati morate, ker zmaga bo vaša. Sloga bo prej ali slej premagala neslogo, izvirajočo iz osebnosti in nesporazumljenj.
P. T., udeileženec iz province.
drugih krajev Argentinije tožijo o slabih časih, pa tudi mi se ne moremo mnogo hvaliti s posebnimi dobrotami. Med zelo srečne se mora prištevati tisti, ki ima kakšno delo, da se vsaj preživi. Vse tiste načrte, ki smo jih nekdaj doma risali, ko smo se odpravljali v Ameriko, lahko raztržemo. S tem nikakor nočem reči, da moramo obupati. Včasih so nas učili, da za slabim vremenom pride lepo; morda bo to pravilo tudi tukaj veljalo in bodo prišli boljši časi.
Vsak dan, ko prekoračim železnico, imam priliko videti, koliko reve-žev kriza še huje pritiska nego nas, čeprav moramo delati,za zelo nizke plače; mi vsaj toliko dobimo, da se preživimo in da smo pod streho. Skupina naših bratov iz Hrvatske je taborila nekaj dni v moji bližini. Takoj smo se seznanili. Marsikaj sem izvedel od njih a — žalibog — nič dobrega. Pravili so mi, da so obho-. dili skoro vso Argentinijo, pa nikjer nič ni. Eni se vdajo v božjo voljo in se potolažijo, je pa tudi kateri, ki ga obvlada obup, pa si življenje vzame. To je pa žalostno. Človek nikoli ne sme obupati, pa naj bo v še tako hudih stiskah in bedi.
Bil. sem priča žalostnega prizora: s solzami v očeh so obupavali: »Kam naj se odpravimo? Domov ne moremo. Družina pričakuje, da ji kaj pošljemo, a mi sami stradamo!"
A našel se je človek med temi Hrvati, ki ni bil še izgubil poguma: »Kaj pa imate od tarnjanja?". jih je vprašal, pa se je nato obrnil do tovariša: »Ti pojdi v mesnico, v eno ali dve, pa boš prinesel mesa; jaz pa grem v pekarno. Če obidem 50 pekaren, je petdeset kruhov. Saj ljudje dajo; glavno je, da se preživimo do boljših časov".
Beležke
„El hinclia" — to je vsekakor proizvod modernejše dobe: človek (po navadi še mlad, včasih pa tudi še siv), ki je ob sobotah in nedeljah popoldne, ko igra „njegov club"', hudo razburjen-človek, ki se od ponedeljka do srede veseli, če so „njegovi" zmagali, in se jezi, če so bili poraženi; od četrtka do sobote pa ugiba, kako bodo izpadle bodoče tekme.	v
„El hincha" živi radi . žoge; vse njegovo veselje, vsa njegova žalost, vse njegove strasti vise na toliko in toliko grame težki žogi, ki jo dva in dva jset igralcev (če katerega ne izonegajo tekom tekme, da ni več za rabo) brca po toliko in toliko metrov širokem in toliko in toliko metrov dolgem igrišču. Vsakega nogometaša pozna, vsako njegovo kretnjo opazuje, vsak njegov gib takoj glasno kritizira; prizanesljiv je napram ,,svojim", strašno občutljiv pa napram vsem drugim Nasprotnika požira z očmi in bi ga tudi z ust mi — ko bi bil l j ud o"
v
zer.
Bil sem priča incidenta, ko je razjarjen člavek od „Svetega Lovrenca" preskočil ograjo ter navalil na nekega gledalca: Pa
to, pa ono. pa.....mira, si no te
z'oy a romper la cabeza".
,,A mi?", se je prestrašil gledalec, ki se je bil par minut prej preveč navdušil, ko je žoga obtičala v mreži ,,Sv. Lovrenca".
..A vos. si. a vos!", se jih je oglasilo dvajset, ki so bili proti „Boki". Mož bi jo bil slabo iz-kupil, da ni nekaj možakarjev zelo miroljubno posredovalo.
Človeku, če sam tega ne vidi, bi se zdelo neverjetno, da zamo-rc takšna reč, kakršna je žoga, izzvati tako strašno vpitje is 45.000 grl ter navdušiti in razburiti tako ogromne množice sicer povsem normalnih in več ali manj pametnih ljudi.
Hay que ver para creer. . . .
< *
Učiteljski poklic ni menda nikjer na svetu tako nehvaležen, kakor v Argentiniji. V pokrajini Corrientess dolguje Consejo Nacional de Educacion učiteljem celih 28 (osem in dvajset) mesecev plače...
Mussolini, ki je še pred par tedni napovedoval, da bo ustvaril raj v Italiji, je zaenkrat začel ■z nižanjem plač. Vsem državnim uradnikom, ki služijo Več ko 500 lir na mesec, so znižali plače za 6 do 12 od sto. Plače znižajo seveda tudi delavcem in zasebnim uradnikom. Vlada je obenem dala navodila, da se morajo znižati najemnine za 12 od sto in sorazmerno tudi cene blaga.	*
Pri tem odrejanju splošnega nižanja plač in cen (za koliko časa?), duce seveda ni pozabil na davke; spomnil sc jih je — vsaj enega: samskega davka, ki so ga zvišali za 10 do 25 od sto.
Res je: Glavno je, da se preživimo'do boljših časov!
Res je pa tudi, da smo prišli semkaj z drugačnimi nameni in upi. A kaj hočemo?
Marsikaj bi imel še pisati, pa če danes vse povem, mi za drugi krat nič ne ostane. In morda bo celo ta dopis v košu žalosten konec storil...
Iskreno pozdravljam vse čitateljff in čitateljice »Novega lista"! Zdra-To!
J. B.
BELA VRANA
S prireditve v Cordobi
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE
ZASEBNO KLINIKO
«
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires
Y VSAKEM SLUČAJU
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ
NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE
POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO
Sprejemamo od 14. do 20. ure.
NOVI LIST
argentinske vesti
CERKVENI VESTNIK
CERKVENI KOLEDAR
— 22. aprila — tretja povelikono-čna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne.
23.	aprila — pondeljek — spomin svetega mučenca Jurija.
24.	aprila — torek — spomin iz-preobrnjenja poznejšega slavnega škofa in učenika Cerkve Augustina, ki ga je današnji dan krstil milanski nadškof sveti Ambrož.
25.	aprila —• sreda — spomin svetega evangelista in mučenca Marka, zvestega spremljevalca in tolmača prvaka apostolov svetega Petra, in poznejšega škora v Aleksandri j i v Egiptu.
26.	aprila — četrtek — spomin svetega papeža in mučenca Kleta, drugega, naslednika apostola Petra.
27.	aprila — petek — spomin svetega Petra Kanizija iz družbe Jezusove, Učenika Cerkve.
28.	aprila — sobota — spomin svetega mučenca Poliona, ki je bil mučen za cesarja Dioklecijana v Panoniji, to je v naših krajih.
29.	aprila — četrta povelikonočna ! nedelja — slovenske božje službe
po navadi.
BOLEZEN VOJNEGA MINISTRA
Ker je vojni minister general Rodriguez zbolel, je prevzel začasno posle njegovega ministrstva mornariški minister ladijski poveljnik Videla.
PROTI NEPISMENOSTI |
Tukajšnja „Prensa" je začela boj proti analfabetizmu, ki je v Argen-tiniji precej močno razširjen. Objavljala bo vsak petek, v posebnem oddelku, navodila, s pomočjo kate-Tih bodo mogli ljudje, ki znajo citati in pisati, učiti takšne svoje znance, ki so napismeni.
PREPOLNE ŠOLE
Letos je bil velik naval šolske mladine na srednje šole, tako da na državnih učnih zavodih ni bilo prostora za vse in so bili sprejeti samo oni, ki so z boljšim uspehom položili izpite. Za vpis v „colegios na-c i on ale s" in v ženske liceje se je priglasilo 7.589 aspirantov, sprejeti pa jih je bilo mogoče le 5.554; za trgovske šole se jih je priglasilo 2.222, vpisali pa so jih samo 1.224; za industrijske šole je bilo prijavljenih 1.342 učencev, sprejetih pa le 529.
Naučno ministrstvo sedaj proučuje, kako bi bilo mogoče spraviti pod šolsko streho tudi one dijake, ki so ostali na cesti.
DROBNE VESTI
CERKVENA KRONIKA
Zakrament svetega zakona sta sklenila Alojzija Zaje in Franc Mi-helj pred pričama Jožefom Čebron in Leopoldom Ušaj. Bilo srečno in blagoslovljeno l
VOLITVE V URUGUAYU
V četrtek se je vršilo v sosedni republiki glasovanje o odobritvi nove ustave, ki jo je izglasovala tretja ustavodajna skupščina. Obenem s tem glasovanjem so se pa vršile tudi splošne državnoz-borske volitve ter volitve državnega predsednika in podpredsednika.
Volitve so v glavnem potekle mirno. Nekatere politične skupine so proglasile abstinenco.
TOŽBA PROTI ^HRVATSKEMU DOMOBRANU"
Državni tožitelj se je izrekel pretekle dni glede tožbe, ki jo je vložilo tukajšnje jugoslovansko poslaništvo potom argentinskega zunanjega ministrstva proti ravnatelju v Buenos Airesu izhajajočega tednika "Hrvatski Domobran" radi napadov proti jugoslovanskemu izrednemu odposlancu in polnomočnemu ministru pri argentinski vladi dr. Božidarju Puricu. Tožba se je osla-njala na člen 219 kazenskega zakonika, ki kaznuje „sovražna dejanja, izvršena proti prijateljski državi in ki so v stanu izzvati vojno napoved proti argentinskemu narodu" itd.
Državni tožitelj razlaga, da po njegovem mnenju napadi, ki jih je priobčil „Domobran", ne predstavljajo dejanja, ki bi bilo kaznivo na osnovi omenjenega člena kazenske-
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. Vsako nedeljo se
PLEŠE	(
Lejpi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik
PATERNAL
EMIL £IVEC Osorio 5085
OBJAVE
Tukajšnje kr. jugoslovansko poslaništvo opozarja na naslednji razpis Narodne banke kraljevine Jugoslavije :
„Dne 25. maja 1934 poteče rok za izmenjavo novčanic dinarsko-kron-skega izdanja od Din. 1000 (kron 4000) in Din. 100 (kron 400), ki se vzamejo iz prometa.
Te novčanice nosijo podpis finančnega ministra dr. M. Ninčiča, brez datuma izdanja; izdelane so v vijoličasto-plavkasti barvi, na obeh straneh. Podroben opis teh novčanic je bil objavljen v Službenih no-vinah štev. 121 od 25. maja 1929.
t"..........................................................................."f
1 Restavracija "Vuono" j
| LAVALLE 940 - U. T. 35-4205 } i Prvovrstne italijanska kuhinja f Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE
5»|||||||||||»H»llll»MI»MI»ll»M»»"MIIIIIIII»IM»»ll»IIHII»»lll»»MIII»IM«r
naročite se na
"Novi list"
DOCK SUD
Naša slovanska lekarna
Tu boste lepo postreženi v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršilno brezplačno
C. Facundo Quiroga 1441
Nasproti policijskemu komisari-jatu
Institute Medico Moderno
Ta zavod je edini v Hueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda r. X-žarki ter jim analizira kri in seč
Konzultacije iai analize brezplačno
KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize.
SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize
KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba
REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki
ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku.
GRLO — NOS — UŠESA
V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize
SPREJEMAMO orl 10. do 12. in od 14. do 21.
t
Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12.
347 - SUIPACHA - 347
VLADA BO PREKLICALA OBSEDNO STANJE
Notranji minister dr. Melo je izjavil pretekle dni novinarjem, da namerava vlada čim prej preklicati obsedno stanje, ki je bilo uvedeno 29. decembra pr. leta radi takratne poskušane radikalske vstaje, tako da se bo dežela spet povrnila v popolno normalnost.
Vlada želi tudi, da bi čim prej kongres otvoril svoje zasedanje, kar sebo po vsej priliki zgodilo okrog 1. maja. Parlamentarna komisija za mandate bo do tedaj najbrž že dokončala svoje delo.
NAPAD NA INTENDANTA
Pretekli četrtek zvečer sta dva neznanca napadla intendanta občine Lomas de Zamora E. V. Fon-do, ko je bil v Villi Galiciji stopil iz svojega vozila. Navalila sta nanj z revolverji v rokah ter,ga pozvala, naj dvigne roke. Fonda je enega izmed napadalcev zgrabil za vrat, a je tedaj drugi začel streljati nanj ter ga nevarno ranil. Napadalca sta zbežela v nekem avtu, intendanta pa so sosedje prepeljali v bolnišnico, kjer je pa naslednjega dne izdihnil.
POIZVEDOVANJA
Kr. jugoslovansko poslaništvo v Buenos Airesu, Charcas 1705, išče naslednje oseb*:
Jerka Ramjjaka Ivanova iz Suti-vana na Braču;
Antona Matelka iz Dolnje Vasi;
Josipa Perica iz Beograda;
Borisava Radivojeviča;
Nikolo Ivančiča iz Sopajske, srez Cirkvenica, ki je leta 1915 delal v Tandilu;
Jurija Mužara, iz Radoviča.
Kr. poslaništvo prosi nadalje vse one starejše izseljence v Buenos Airesu, ki bi kaj vedeli, o smrti pok. Pavla Stražičiča iz Babinega na Mljetu, naj bi javili poslaništvu dan in kraj smrti.
„GRAF ZEPPELIN" PRIDE V BUENOS AIRES
Kakor poročajo iz Nemčije, nas bo obiskal koncem junija veliki nemški zrakoplov „Graf Zeppelin", ki vrši sedaj redno potniško in poštno službo med Riom de Janeirom in Friedrichshafenom. Dvignil se bo v poslednje imenovanem mestu 23. junija in bo 29. že tukaj. „Graf Zeppelin" bo za sedaj naredil to edino , vožnjo do argentinskega glavnega mesta.
ga zakonika, vendar pa pravi, da bo vložil priziv, če bo sodnik oprostil ravnatelja toženega lista, ker želi, da v tej zadevi izreče svojo sodbo tudi višje sodišče.
GROZDJE ZA KANADO
Preteklo soboto je bilo odposlanih z ladjo »Eastern Prince" 1.200 zabojev grozdja iz pokrajine San Juan, namenjenih v Kanado. To je prva direktna pošiljatev argentinskega grozdja iz Buenos Airesa v omenjeno državo. Kanada uvozi vsako leto od 9 do 12 milijonov kg tega sadja in se je sedaj začela zanimati tudi za argentinski pridelek.
MNOGO MARLJIVIH NAROČNIKOV IMAMO,
ki so se sami spomnili, da jim je naročnina že zapadla in so jo takoj obnovili. Kako je pa s tistimi, ki niti prve naročnine niso še plačali, dasi niso brezposelni?
OGLASITE SE ŽE SEDAJ
In nikar ne čakajte do zadnjega dne! Naročite se ne Gabrščkovo knjigo „Goriški Slovenci", katere prvi del je že izšel, obsega 600 strani, je lepo vezan in stane 2 dolarja. Takšno knjigo si mora nabaviti vsak Slovenec, pred vsem pa vsak primorski Slovenec! Nekaj se jih je že oglasilo in so plačali na račun 3 pese, ki morajo spremljati, kakor smo že pisali, vsako naročilo. Oglasite se čim preji
'ORIIŠTVENIVESTNIK
DELO JUGOSLOVANSKEGA PATRONATA
V preteklem tednu so bile zaposlene potom urada tukajšnjega Jugoslovanskega patronata naslednje osebe:
Milic Ante, Zlatar Ante, Vajština Mile, Untie Ivan in gulentič Ante kot zidarski težaki; Uržik Janko kot čistilec podov; Soldo Marija kot služkinja; Lelaš Josip in Marija kot matrimonio; Kragulj Vinko in Vidas Vincenc kot mizarja za pohištvo.
Urad je razdelil 52 brezplačnih kosil ter 7 malih denarnih podpor.
Potom patronata lahko dobe delo sledeči: 2 kuharici, 2 služkinji, 1 mehanik, 1 mizar za pohištvo, 2 mizaria za omnibuse in kolektive, 1 elektricist za avtomobile. Mesto kolona. o katerem smo javili v zadnji številki našega lista, še ni bilo zasedeno. Interesenti naj se oglasijo na uradu Patronata: ul. Reconquis-ta 268, eser. 29.
D. K. D. "ISKRA" V CORDOBI
vabi vse rojake in rojakinje na plesno zabavo in srečolov. Ta družabna zabava se bo vršila v nedeljo, 6. maja t. leta, od 5. ure popoldne do polnoči, v dvorani „Ukraji-na", ulica 82, štev. 1533, Barrio Ingles.
Sviral bo dobro znani orkester
"Jazz'.
Zabava se bo vršila. ob (vsakem vremenu.
Vse slovenske rojake vljudno vabi k številni udeležbi.
ODBOR.
ZAHVALA
Odbor D. K. D. „Iskre" v Cordobi se tem potom najlepše zahvaljuje vsem rojakom iz mesta in okolice, ki so prihiteli na prvo društveno prireditev, katera se je vršila dne 8. aprila. Srčna Vam hvala za simpatije, ki jih gojite do našega društva, ter za Vaše zanimanje za delavsko prosveto v naši naselbini!
1	Odbor.
Stran 3.
Izmenjava teh novčanic se bo vršila pri Narodni banki v Beogradu in njenih podružnicah v državi, pol-novrednostno z drugimi novčanica-mi, in sicer do 25. maja 1934. Po tem dnevu izgube novčanice vsako vrednost in glavna državna blagajna finančnega ministrstva ter Narodna banka jih ne bosta več sprejemali".
V službenih novinah štev 45 od, 24. februarja 1934 je bila objavljena naredba finančnega ministrstva, ki določa, da se rok za izmenjavo spodaj navedenih novčanic, ki so bile potegnjene iz prometa, podaljša po-; slednjikrat do 31. marca 1934 (torej je ta rok že zapadel):
Novčanice po 50 Din. z datumom od 1. avgusta 1914: po 20 Din. z dat. od 5. januarja 1905; po 10 Din. od 2. januarja 1903.
Pretekli teden so otvorili v Milanu letošnji velesejm., na katerem; je razstavilo svoje izdelke 5.000 in-dustrijcev.
Ruski letalci so rešili še ostalo skupino brodolomcev sovjetske raziskovalne ladje „Čeljuskina". Vest o rešitvi je izzvala v vsej Rusiji j veliko veselje. Stalin, Molotov in! drugi višji sovjetski funkcionariji1 so osebno čestitali letalcem, ki so se udeležili reševalne akcije.
Velik plaz kamenja in zemlje se je vsul na italijansko vas Grondona, v pokrajini Alessandria, ter poko-j pal pet hiš- Deset oseb, med njimi sedem žensk in dva otroka, je ubilo. Nekaj drugih prebivalcev ja bilo ranjenih.
V Cherbourgu na Fancoskem so izročili pretekli petek prometu nove pristaniške naprave, ki so stale 250 milijonov frankov. Svečana otvoritev novega pristanišča se je izvršila, ko je v luko privozil pre-kooceanski orjak ..Bremen". Pristanišče ima brze železniške zveze s Parizom in letalske zveze z vsemi važnejšimi evropskimi mesti.
niiiiii
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
r'ESTI IZ DOMOVINE
Sumarstvo in rudarstvo; v Jugoslaviji
Iz poročila, ki ga je prečital na budžetski debati v narodni skupščini minister za šume in rude g. Jurij Demetrovič, posnemamo nekatere najvažnejše podatke:
Z gozdovi ima Jugoslavija pokritih 7,720.015 ha zemlje, kar znaša 31 od sto od celokupne državne površine. Na vsakega prebivalca pride povprečno 0.554 ha, kar, na osnovi načel gozdarske politike, več nego zadostuje za domači konsum in ostaja še mnogo lesa za izvoz. Država, ki nadzira vse gozdove v državi, je obenem največji lastnik gozdov; pripada ji 3,213.563 ha. V državnih gozdovih posekajo, v dobi konjunkture, povprečno po 5 milijonov kubičnih metrov lesa; če k tej količini dodajo še 2,5 milijona kubičnih metrov, ki jih država razda brezplačno, predvsem v Bosni in Hercegovini, in pa še pol milijona, ki ga ljudje neupravičeno posekajo, vidimo, da dajo državni gozdovi povprečno do 8 milijonov kubičnih metrov letno. Dočim je čisti dobiček, izvirajoč od državnih gozdov, znašal v letu 1929-30 preko 94 milijonov dinarjev, je v letu 1932-33 znašal samo 2.308.062 Din. Čisti dohodek od hektarja je padel od 33,8 na 9,35. To katastrofalno padanje čistega dohodka treba pripisati dejstvu, da se iz dohodkov državnih gozdov plačujejo vsi stroški šumar-ke stroke pri banskih upravah in se pogozdujejo goličave tudi na nedržavnih zemljiščih. Na vsak način bo treba posvečati večjo pažnjo gospodarjenju v gozdni upravi .
Ugotoviti treba, da je od vseh jugoslovanskih industrij najbolj trpela radi krize lesna industrija,, ki se je obenem pokazala najmanj odporna napram njej. V letih od 1931 do 1933 se je deloma ustavilo eks-ploatiranje državnih gozdov, pa so se tudi radi tega naglo manjšali dohodki. Položaj se sedaj vidno boljša in je pričakovati, da se konjunktura v tej panogi popravi.
Mnogo pažnje posveča, država važnemu vprašanju pogozdovanja golih in pustih krajev; takšnih zemljišč, ki pridejo za pogozdovanje v poštev, je 800.000 hektarjev. Za to delo gre 4 do 5 tisoč dinarjev za hektar, da bo bolj napredovalo, se bodo zainteresirali pri njem tudi zasebniki.
Kar se rudarstva tiče, ima država v svojih rokah 14 premogokopov, 3 železne rudnike, poleg tega pa še nekaj sporednih obratov. Vsa ta podjetja so bila od ujedinjenja dalje vedno aktivna in so dala v 15 letih 600 milijonov čistega dobička. Proizvodnja v vseh državnih rudnikih se je gibala v poslednjih dveh letih okrog 1500 milijonov ton, a rudniki zamorejo dati vsaj še en krat toliko. Od izkopanega premoga porabi državna uprava v lastne svrhe približno 80 od sto. Železo se izvaža v češkoslovaško, Romunsko in na Madžarsko. Kaže se sedaj večje zanimanje za drage kovine, predvsem za zlato. Tako je na primer začel spet poslovati rudnik zlata na Peku, ki je miroval celih 20 let.
se v zadnjem hipu pognal na stopnico vagona, pa mu je spodletelo in je padel z nogama pod kolesa. Ne-mudno so pozvali reševalni avto iz Ljubljane, ki je nesrečnega Fugger-ja prepeljal v ljubljansko bolnišni- j co, kjer so ga takoj operirali. Nje- j ; govo stanje je zelo kritično. Fugger je oče več otrok.
CIGANSKA NADLEGA
Ciganje delajo ljubljanskim varnostnim oblastvom prav hude preglavice. Po starih predpisih o ciganih jih morejo tirati iz kraja v kraj, a so postali cigani že prav brihtni in ukrenejo tako, da jih pošiljajo po cestah naravnost proti mestu, kjer lažje čim več priprosjačijo in se jim istočasno nudi tudi več prilike za krajo Baš v zadnjem času se je nateplo v mesto in neposredno okolico od sile ciganov, ki vsepovsod nadlegujejo ljudi Kadar se pripeti, da cigane, posameznike ali po več skupaj aretirajo pa prično operirati z neverjetnimi lažmi zlorabljajoč krstna in rodbinska imena svojih soplemenjakov ki se tedaj potepajo najbrže daleč kje po deželi. Zaradi tega nastajajo zmešnjave in neredko zapirajo cigane, ki so nedolžni, v kolikor prihaja to pri ciganu sploh v poštev, dočim drugi grešniki še dalje uganjajo svoje nei-odnosti na svobodi.
VESTI S PRIMORSKEGA
i IZZIVANJA OB MEJI
Prve dni marca se je mudil i na Reki padre Gemelli, rektor katoliške univerze v Milanu. Pater Gemelli, ki je bil pred nekaj leti še zdravnik, je „popustil posvetno rabo" in postal redovnik. Osnoval je katoliško univerzo v prestolnici Lombarije ter postal njen rektor.
Na Reki so delali še pred njegovim prihodom veliko propagando ter razglasili, da bo slavni pridigar govoril za bolj izobražene sloje; izkazalo se je pa, da je učeni gospod prišel delat na Reko fašistično propagando ter zmerjat sosede, ki so Jugoslovani.
Kakor poročajo s Sušaka, je padre Gemelli povedal, med drugim, kako je italijanstvo na
Reki „obkoljeno od tako neciviliziranih in barbarskih ljudstev" in kako je italijanska meja v tem kraju ..najbolj nesrečna meja". Govornik je očividno zelo navdušil reške fašiste, ker mu je „Vedetta d'ltalia", glasilo stranke, pela po njegovem odhodu velike slavospeve in je tudi napisala: „Spoštovanemu in učenemu govorniku, odličnemu apostolu vere in italijanstva, borcu za svetovni verski in fašistični primat Rima. pošiljamo vnovič naš vroči in vdani pozdrav."
NEREČA V DOMŽALAH
Na domžalski železniški postaji se je dogodila v prvi polovici pret. meseca huda nesreča. Finančni preglednik Franc Fugger je padel pod vlak, ki mu je nevarno poškodoval obe nogi.
Ponesrečenec je star 52 let, po rodu iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem. Pred leti je bil starešina finančne kontrole v Domžalah, zadnja leta pa je uslužben na ljubljanski carinarnici. Zato se je vozil z doma vsak dan z vlakom v Ljubljano. Tudi opoldne je prihajal domov na kosilo. Ta dan je, kakor vse kaže, za nekaj sekund zamudil vlak.! Stekel je za odhajajočim vlakom in
VEČNI PRETEPI
Na Pobrežju pri Mariboru so se izaradi nekega dekleta hudo sprli trije možakarji. Neki Rajh je po pretepu obležal na tleh z razmesarjenim obrazom, in so ga morali reševalci prepeljati v bolnico. Rajh ima na glavi tako hude rane, da i-majo zdravniki malo upanja, da bo ostal živ.
ŽALOSTNA SMRT MLADENKE
V Ptuju je bila večja družba fantov na obisku pri posestnici Žumer-jevi, kjer so se do večera v prijetni družbi razgovarjali. Ko jih je zvečer posestnica s svojo hčerjo Terezijo spremila in sta se poslovili od njih, je na povratku v hišo hči nenadno omahnila in padla. Misleč, da je hčerki spodrsnilo, jo je mati hotela dvigniti, toda hči je obležala negibna. Mladenko, ki je bila stara komaj 22 let, je zadela srčna kap. Pokopali so jo v ponedeljek. Po mestu so se širile vesti, da je bil uboj, kar pa ne odgovarja resnici.
Avstrijski kancelar Dollfuss v razgovora z novinarji
Docela drugačen odmev je pa imela Gemellijeva fašistična pridiga med „barbarskim ljudstvom" na drugi strani meje. V sušaškem katoliškem tedniku ,,Istina" je tamošnja katoliška duhovščina objavila protest, v katerem je rečeno:
,,Protestiramo na najbolj svečan in odločen način proti težkim žalitvam, ki jih je izrekel o. dr. Gemelli, rektor katoliškega vseučilišča v Milanu, proti našemu narodu v svoji pridigi, ki jo je imel 2. marca v župni cerkvi BI. D. M. na Reki. S takšnega svetega mesta morajo prihajati besede krščanske ljubezni in bratskega pomirjenja, o. Gemelli pa je oskrunil to mesto s tem, da je sejat prezir in mr-žnjo. Ta nekrščanski izpad o. dr, Gemellija je tem bolj žalosten in tem manj razumljiv, ker uživa o. dr. Gemelli že od nekdaj glas treznega učenjaka ter je tudi agilen predstavnik katoliških redov v Italiji. Jasno je, da je o. dr. Gemelli dolžan napram svojemu izoblikovanemu karakterju, da izpraša svojo vest radi svojega nekrščanske-ga izpada proti naši zemlji ter da da primerno zadoščenje hudo prizadeti krščanski ljubezni in pravici."
Radi bi vedeli. ksy je učeri fašistični pater dejal, ko so ga opozorili na to zasluženo lekcijo, katero so mu dali katoliški svečeniki onega naroda, radi čigar „barbarstva in neciviliziranosti" je tako jadikoval na Reki.
Glinica Medica "SLAVIS"
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI
Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih in srčnih bolezni.
SPOLNE BOLEZNI
(Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu.
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo jugoslovanske Jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne
ZMERNE CENE
OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE \N MARTIN 522, H. nadstropje	U. T. 31 Retiro — 1619
VOJAŠKI "ŽEGEN"
V Hrastju pri Št. Petru imajo, poleg zasebnih vodnjakov, tudi javen vojaški vodnjak z dobro izvirno in stalno vodo. Letbs pa je kar naenkrat dobila voda čuden duh in okus. Ko so jo kemično preiskali, so ugotovili, da je v studenčne žile za-lezel lizol iz stranišč v vojaških kasarnah, ki so visoko nad Hrastjem. Vodnjak so oblasti zapečatile. Od velikih kasarn in vojaštva, ki je v njih nastanjeno, imajo Hrastjani edino ta dobiček, da so ob dobro stalno vodo. Kaj pomeni to za kraj na Krasu, kjer je skoraj vsako poletje pomanjkanje vode, si lahko mislimo. Upoštevati pa moramo še, koliko truda in denarja so vaščani skupno vložili v ta vodnjak, da so končno enkrat prišli do dobre vode. Radovedni smo, kako bodo oblasti našim ljudem popravile to škodo.
t
ZAUPANJE V BODOČNOST SLOVANSTVA Tekom razprave o proračunu zuna-; njega ministrstva se je razvila v narodni skupščini razprava o zunanji j politiki. Med drugimi govorniki se je oglasil k besedi tudi zagrebški poslanec Ferdo Šega, čigar glavna izvajanja podajamo v naslednjem:
„Mi hočemo ohraniti mir", je dejal govornik, „ker mir najbolj odgovarja našemu srcu in naši slovanski duši, pa hočemo biti z ostalimi slovanskimi brati čuvarji miru in reda v Evropi.
,,Gotovo je, da se Slovani nikoli niso bojevali iz kakšne imperialistične pobude. Slovanstvo je vedno doprinašalo žrtve za reševanje človeštva. V nas je živa slovanska zavest. slovanski duh, in mi želimo, da ta duh, ki je duh miroljubnosti,; zavlada po vsem prosvitljenem sve- j tu. Za to borbo ne rabimo in ne zah- j tevamo nobenega ubijalnega orožja, j vanjo prinašamo samo svojo slovan- j sko dušo, ki širi ljubezen in mir na j vse strani- in stremi po notranjem j preporodu človeštva.
„Mi verujemo v bodočnost slovan-stva; k nam prihaja, pred nami je sedaj vek slovanstva.
„Za nas, Jugoslovane, je najvažnejša vseslovanska politika. Naša dolžnost je najti način, da obnovimo diplomatične in gospodarske stike z majko vseslovanstva, z veliko in silno Rusijo, da na ta način naše pokoljenje dovrši velika dela in ideal naših očetov, da se vsi slovanski narodi najdejo v enem vse-slovanskem bratskem objemu".
NOVI LIST
Stran 5.
Grad Ham v Belgiji, kjer prebiva sedaj avstrijski princ Oton
TUDI IMENA TVRDK JE TREBA PREKRSTITI
Mnogi tržaški trgovci, ki so od svojih očetov podedovali slovanski priimek, so se vdali fašističnemu pritisku ter spremenili ime v italijansko obliko; mnogi drugi so se morali ukloniti, ko so jih uradno prekrstili s prefektovim dekretom. Trgovci pa so š enadalje rabili nepo-pačeno ime svojih tvrdk, kar fašistom nikakor ni bilo po volji; tako so na primer trgovca Uršiča spremenili v Orsija, tvrdka, katere član je bil, je pa le še nadalje poslovala pod imenom „Ursich <&'Comp.". Trgovci so se izgovarjali, da so njihove tvrdke znane pod starim imenom ter da bi trpeli škodo, če bi morali tudi tvrdko prekrstiti. Fašisti pa se le niso dali prepričati in ker tako hudo skrbijo za italijanstvo novih pokrajin, so se obrnili na ministrstvo za korporacije, naj bi kon-čnoveljavno odločilo.
In odločitev je prišla; prišla je iz Rima, torej z najvišjega mesta. Po pisanju tržaškega „Popola di Trieste" je razvidno, da se je ministrstvo za korporacije obrnilo v tej prevažni zadevi na samega du-ceja, ki je končno razsodil, da se morajo tudi tvrdke prekrstiti za to, da bo prišlo do izraza „italijanstvo osvobojenih pokrajin".
PRISELJENCI IZ STARIH POKRAJIN
Na Mali Bukovici, v bistriškem okraju, je že zdavnaj opuščena opekarna. Poleg tovarniških prostorov je tudi velika stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in obširnim poljem. Na to posestvo so pred meseci naselili več italijanskih družin. Namen teh prisiljencev je baje pokazati domačinom, kako se uspešno obdeluje palje!
UPOR PROTI DAVKOM
Tudi v ubožni Istri pritiskajo davki neusmiljeno na ljudstvo, ki iz svoje zemlje itak komaj toliko iztisne, da životari. Sila kola lomi, pa se zato včasih zgodi, da se ljudje uprejo. Lani so prišle v svet vesti o velikih demonstracijah proti davčnemu pritisku, ki so se izvršile v osrednji Istri in v Koprščini. V vseh teh slučajih so karabinerji in miličniki navalili na lačno ljudstvo ter ga z nasiljem prisilili k molku; nekatere ljudi, ki so jih oblasti osumile, da so organizirale „upor", so polovili in jih spravili pred sodnike.
Ker je sila velika, se ljudje ne dajo prestrašiti niti od groženj in kazni. Iz Pule poročajo, da so v bližnjem Kavranu kmetje organizirali pred pustom novo "zaroto" proti davkom. Sklenili so, da ne bodo pla-
OGLAS
Evo, da Vam iz vreče svojih spominov natrpam lešnikov in orehov, ki jih tako čislamo v Argentiniji že zavoljo njihove imenitne cene!
Nikar ne mislite, tisti, ki me poznate, da je to utrinek iz mojega življenja v Argentiniji. Ker me poznate za srečnega moža in še srečnejšega očeta (je že tako v življenju, da oče z leti bolj vzljubi deco nego soprogo), vedite, da je to prav mikaven dogodek, shranjen doslej v vreči mojih spominov, pa Vam ga tu podajam kot prislastek (postre), da mi ne splesni. Žalibog, to ni več iz moje današnje dobe, saj se mi sedaj že prelestno leskeče pleša in se mi trese trebušček liki blagokojnemu kralju vseh Portugalcev Don Car losu, ki je bil tudi literat (prevedel je »Tisoč in eno noč" v portugalščino) ter je imel liter — rad.
Bilo je to pred skoro 25 leti v deželi pečenih gosk, kipečih knedelj-nov in penastega plzenjskega piva. Isti dogodek bi bil mogel doživeti katerikoli kulturnejši Japonec ali Kitajec, kajti hrepenenje po medsebojnem spoznavanju med obema spoloma je pri vseh narodih veliko in ni danes nič manjše in nič večje nego je bilo v času Asirijcev in Babiloncev
da je večina narodov vpregla v koleselj tega spoznavanja sedmo velmoč — časnikarstvo. Torej: samo pota so drugačna, modernejša. V svetopisemskih časih so se fantje in dekleta seznanjali pri studencu, kamor so hodile mladenke po vodo. Danes je vlogo studenca prevzela
marsikje oglasna pisarna.
*
Prelistaval sem časnike in so mo-

ZDRAVIMO
SIFILIS 606-014. - Moderno zdravljenje	Prn*Htis
BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. - i roStatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe.
ŽELODEC. Creva — kislina — jetra.	.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje »Mira profesorju Glassner. zdravniku univerze r.a i. ' KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje.
GRLO NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. _	ft, M
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni odrfelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost.
NERVOZA Glavobol.	.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE - Wasserman - Tur -
Lastni^sanatorjiT nizkimi cenami - Operacije za\se bolezni: jetra.
' °bisšb^Sio s^sr* K
Umik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ 3*"
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam
nredstavi s tem listom
/ARMIENTO 1017
0RDIMIRApd1OdpI2 i14»o20 SATI
čali davka na klanje prešičev, zaklali so 22 ščetinarjev in niso nič obvestili o tem oblasti, dasi je to predpisano. Vonj po gnjati in klobasah je pa le prodrl tudi oblastvom v nos in so radi tega poslali kara-binersko ekspedicijo proti kavran-cem. Prišla je v vas četa ka-rabinerjev in par dni je bila vsa vas terorizirana. Popisali so vse kmete ter jih tožili sodišču.
Postopanje oblastev je izzvalo še večje ogorčenje, ki se je začelo širiti še na sosednje vasi in je že
izgledalo, da so bo radi kavran-skih ščetinarjev pobunila vsa okolica. Puljskim oblastem se je najbrž zdelo, da bi to ne bilo preveč prijetno, pa so radi tega sporočile ka-vrancem, naj se pomirijo, ker da jih ne bo zadela nobena kazen; v naj-
..ililllllllillllllllllllllHIllllillllliSililillllli..
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901
slabšem slučaju da bodo plačali samo davek, a da jim bodo najbrž še tega tako znižali, da se ne bodo mogli pritoževati.
je radovedne oči obstale nad skromnim inseratom:
„Mlada, 20 letna gospodična, plemenitega značaja, s 30 tisoč kron dote (i, no, to je postranska stvar!), želi dopisovati (samo?, z gospodom idealnega značaja".
Idealen značaj!
Vi vsi, moji takratni mladeniški tovariši, ste gotovo prebrali to skromno oznanilo, gotovo so se vam naježili lasje, popravili ste manšete in kravato, si naravnali brke (takrat smo jih še nosili) ter vzdignili glavo:
»Idealen moški značaj!? To bi mogel biti samo jaz",
i Kateri moški bi ne sodil tako o samemu sebi? Ne bil bi pač moški, kakor bi tudi ženska ne bila prava ženska, če bi ne bila o sebi prepri-; čana, da je najbolj idealna med j ženskami.
Idealen značaj? Kolikor ljudi je na svetu, toliko je značajev.
Iz radovednosti sem pa le žrtvoval papir, kuverto in znamko ter svoj imenitni rokopis, pa sem pisal temu samostojnemu bitju:	j
„BIagorodna, dražestna gospica, povejte mi, četudi anonimo, kako si Vi predstavljate idealnega moža. Z velespoštovanjem..." in tako dalje. Znamka za odgovor.
In odgovor je prišel.
Dražestna je najprej pojasnila, da je bila v oglasu tiskovna napaka, da so na mesto 20 tiskali 30 glede dote, na mesto 30 pa 20 glede let. Nadalje: da bi ne smel biti tako radoveden, ko sem vendar že polnoleten in ne kakšen petošolec. Tretjič: zanjo bi bil idealen mož tisti, ki bi ne bil premlad (da bi jo mogel na sprehodu dohajati); ki bi , imel tako močne prste, da bi mogel | nositi onih šest prstanov, katere je
podedovala po stricu; ki bi nosil klobuk „Panama" — vsaj prvo leto —; ki bi bil ves dan doma ter imel vsaj šest tisoč kron na leto. četrtič: ako bi ji mogel preskrbeti takšnega ženina, da bi mi darovala krasno kaktejo, ki cvete vsakih dva-nast let. Poslal sem ji, že zaradi kakteje, vsaj pol tucata znancev, ki so več ali manj odgovarjali njenemu idealu, a brez uspeha.
Idealen moški značaj!
Žensk je na svetu več ko moških in "vsaka ženska ima svoj poseben ideal; torej je teh idealnih moških značajev na svetu mnogo več nego moških samih. Kar se idealov tiče, so pa ženske, v praktičnem slučaju, skromne, včasih preskromne: če ni baš pri roki moškega z idealnim značajem, se odpovedo besedici „idealen", včasih pozabijo celo na ,.značaj", da le ostane moški.
Ko rastejo leta, se manjšajo pogoji in izbrirčnost. Popuščamo na idealih in končno izgleda vse kakor pri madžarski licitaciji: Kdo da najmanj.
Samski ljudje imajo popolnoma drugačne ideale nego poročeni in ideali iz mladih let se spet povsem razlikujejo od onih, ki jih ima človek, ko je v takozvanih »najlepših" ali pa še v poznejših letih. Poznamo to. Kar se nam je včasih zdelo idealno, se nam danes • dozdeva glupo in marsikatera bi bila srečnejša in bolj zadovoljna, ko bi ne bila vzela svojega ideala.
„Kako si Vi predstavljate ideal-nega moškega, dražestna gospodična?"
No..., da bi imel črne oči, da bi bil zamišljen, da bi nikomur ne gledal v oči nego samo njej, da bi imel male, prav male brčice, ki bi si jih moral napravnati po vsa-
kem poljubčku, da bi nosil moderno oblekico in se imenoval Zvonimir.
Takšni ženski stvarici zadostujejo za ves blagor, za vse življenje črne oči, male brčice in ime Zvonimir. Od teh treh stvari hoče živeti, od njih hoče biti srečna noter do smrti.
Druga si spet na drugačen način predstavlja idealnega moškega: Njen pričakovani mora biti filozof, z veliko kravato; znati bo moral plesati valček na levo, vsak dan napisati eno pesmico v album in vsako nedeljo bo moral z njo iz mesta v prirodo.
„Kako pa Vi mislite, milostljiva?"
„Jaz? Jaz sem vendar že poročena. Jaz sem dobila moža, ki je bil takšnega značaja, kakor sem ga želela. Danes, seveda..."
„No, kaj še! Ideal ostane ideal, kakor ostane zlato — zlato".
„Dobro, pa tudi zlate stvari gredo iz mode".
Takrat, pred leti, ko se je omo-žila, je dobila moža, ki je bil popolnoma podoben njenemu idealu. To je bilo takrat in za takratno življenje je popolnoma zadostovalo. Sicer se ne pritožuje. A ko bi se možila danes, bi bil njen ideal drugačen. Njen mož je vedno dober, a ljubosumen noče biti, noče z njo v gledališče itd. Ko bi se danes možila, bi imela drugačno poročno obleko in tudi drugačen ideal.
On tudi. Njegov ideal je bila vitka, nežna plavolaska — in dobil jo je za ženo. Danes mu je ta vitka jelka osiela in se odebila, da vse poka na njej. In še... Skratka: ko bi se danes ženil, imel bi drug ideal,
nego ga je imel takrat.
*
Ideal je hrepenenje, je cilj, je želja. Ko smo ta cilj dosegli in se
nam je želja izpolnila, nam ^ ideal zbledi. Lahko smo srečni v življenju, a vedno nove želje nam rastejo, kakor poleti cvetje na loki. Vsak raj postane vsakdanji, ko smo se naj privadili.
Svetopisemski prastarši so bili zadovoljni z drevjem, cvetlicami, s ptički in potoki. Danes imajo ljudje drugačne želje, drugačne ideale in bi jim takšen raj ne zadostoval. In morda je postal oni svetopisemski raj celo prvim ljudem vsakdanji, morda so si domislili, da utegne biti življenje drugje lepše, zahotelo se jim je drugam — in prišli 30: v solzno dolino.
V ganljivem soglasju živimo skoro vsi v prepričanju, da je vsakdo izmed nas imel nekoč ideal, ki ae mu ni zdel pravi, ko ga je dosegel.
Mlad študent goji skrbno svoj l-deol: postati nekoč profesor. Peha se in trudi, da se mu ta želja izpolni. Morda se mu' sedaj dobro godi, njegovo življenje je osigurano, pa bo vkljub temu pri prvi priložnosti pripomnil: ko bi bil takrat imel takšno pamet, kakor jo imam sedaj, za advokata bi bil študiral.
Advokat pa vam bo razlagal, da bi bil gotovo študiral medicino, ko bi bil v svojih mladih letih imel toliko razuma, kolikor ga ima sedaj.
Na svetu je že tako, da se ponašamo s svojimi cilji, s svojimi ideali, a se jim rogamo, ko smo jih dosegli.
„Da sem takrat imel to pamet, ki jo imam danes..."
Tudi jaz pravim to in z mano pravijo to vsi, ki mislijo, da bodo črez deset ali dvajset let imeli prav takšno pamet, kakor jo imajo danes.
Franjo Krašovec.
L
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud
za pouk in zabavo

Jugoslovanska Poštna hranilnica
i
Promet z inozemstvom:
Vkljub omejitvam, ki so jih nalagali Poštni hranilnici razni devizni predpisi (2), je vendar tudi v letu 1933. obdržala svoje zveze s tujino. Bila je v neposredni ali posredni zvezi s skoro vsemi državami na svetu. Direktne zveze je imela s Poštnimi hranilnicami in čekovnimi u-radi v Franciji, Nemčiji, Italiji, Češkoslovaški, Belgiji, Švici, Madžarski, Avstriji, Nizozemski, Polj-ki, Švedski, Danski, v Luksembur-gu in v Gdanskem. Bančne zveze je imela z Banco di Roma v Italiji, z National Provincial Bank Ltd. v Londonu, Banco Aleman Transat-lantico v Madridu itd. Poleg teh zvez z inozemstvom vrši Poštna hranilnica tudi poštno-položnično službo z Upravo pošte Zedinjenih držav Severne Amerike v Washin-tonu, s Kanadsko poštno upravo v Otavi, s Poštno upravo Velike Britanije in Severne Irske v Londonu in z vsemi njenimi dominijoni, kolonijami in protektorati.
Radi kliringov je promet z inozemstvom precej padel. V glavnem so znašali posli: Virmani za inozemstvo 2.885 tisoč dinarjev, iz inozemstva 1.597 tisoč; izplačila v gotovini v inozemstvo 4.158 tisoč, vplačila iz inozemstva 1.028 tisoč dinarjev.
V mednarodni poštno-položnični službi je bil uspeh tak-le:
Položnic je prišlo:
Iz U. S. A.	komadov 20.031
Iz Kanade	komadov 526
Iz Vel. Brit. in kolonij	625
Iz Argentinije	1.111
Iz ostalih držav	44
za Din	17.329.000
2329.000 774.000 497.390 15.143
»i
Položnic je odšlo:
V	U. S. A.
V	Kanado za Din.
komadov 248 4
1.353.000 15.000
Tudi ta promet se je zelo zmanjšal, to pa v prvi vrsti radi gospodarske krize v Združenih državah ter v Kanadi, kjer je mnogo naših izseljencev nezaposlenih. Opaža se večanje prometa z Argentinijo, to pa zato, ker se leta 1933 uvedla služba mednarodnih poštnih položnic tudi z Argentinijo, in sicer preko Angleške.
IL HRANILNI PROMET
Hranilni promet beleži v letu 1933 spet velik napredek. Število vlagateljev je bilo:
Po višini so bile vloge koncem pret. leta tako-le razdeljene: 137.041 vlog do Din.	100
68.327	1.000
35.532	10.000
19.865	25.000
2.616	50.000
767 100.000 316	250.000
32	500.000
13	1.000.000
6 vlog preko en milijon dinarjev.
Povprečna vloga na eno knjižico je znašala 2.132.59. Prirastek števila vlagateljev in vsote prihaja iz vseh krajev države in iz vseh družabnih slojev. Korist vlaganja pri Poštni hranilnici je očividna. Vse pošte v državi sprejemajo in vračajo vloge brez vsakega stroška in procedura za izdajanje novih knjižic je tako poenostavljena, da lahko vsaka pošta izdaja nove knjižice. In kar je glavno: država jamči za vse vloge.
Po poklicih so bili vlagatelji takole razdejeni: 81.623 dijakov 26.858 orožnikov in vojakov 21.972 državnih uradnikov 17.528 obrtnikov 15.924 otrok
12.341 obrtniških delavcev 10.044 služinčadi 9.840 udruženj, cerkva, šol in ustanov
7.242 svobodnih poklicev (zdravnikov, odvetnikov itd.) 6.999 učiteljev 5.102 kmetov
5.093 trgovcev in industrijcev 4.842 dninarjev 1.644 posestnikov 1.150 duhovnikov 29.394 raznih.
Gornja tabela je nekoliko dolga, a pokazuje nam zanimive stvari. Najprej vidimo, kako velik uspeh je imela propaganda za štedenje po šolah, pri orožnikih itd. V državi imamo 18.000 orožnikov in ti imajo skoro vsi svoje hranilne knjižice. V glavnem je Poštna hranilnica ustanova za štednjo najširših, ubožnejših plasti naroda. Veliko premalo pa je med i vlagatelji kmetov.
V teku leta 1933 je bilo: 588.088 vplačil za Din. 458.888.478 705.407 izplačil za Din. 364.458.903 Izplačil je bilo več, vendar pa so vplačila presegla izplačila za skoro 121 in pol milijonov, dinarjev. Stalen pojav je, da v prvi polovici vsakega meseca prevladujejo vloge, v drugi polovici pa dvigi.
Obresti:
Od 1. januarja 1933 plačuje Poštna hranilnica 4 o|o obresti na vse hranilne vloge. Izplačala je preteklo leto 18.895.992 dinarjev obresti.
Izšeljeniške vloge:
Bilo je koncem leta
1931	726 vlog iz	19
1932	1.206	20
1933	1.120	20
držav za Din.	28.783.069
34.109.345 31.726.409
Tekom leta 1933 so padle vloge naših izseljencev, posebno onih iz Zdrukenih držav in iz Kanade. Radi deviznih omejitev pa seveda tudi izseljenci ne morejo neomejeno dvigati, če so v inozemstvu.
III. PLACIRANJE NABRANIH VLOG NA HRANILNE KNJIŽICE IN TEKOČE RAČUNE:
Ker se kreditno gospodarstvo ni mnogo popravilo v preteklem letu, tudi Poštna hranilnica ni mogla dovoljevati novih večjih kreditov. Radi ogromnega prometa rabi Hranilnica veliko vsoto denarja v gotovini (3) in ne more dajati kreditov v takšni meri, kakor bi hotela, vendar pa ni odpovedala že podeljenih kreditov. Tudi obrestna mera za posojila je ostala ista (7 o o za posojila na tek. račune in 8 o o za lombardna posojila, to se pravi za posojila na vrednostne papirje).
Ker ne bi mogla Poštna hranilnica koristno uporabljati vsega denarja, ki se steka v njene blagajne, je omejila višino novih vlog na 100.000 Din. vsako. Lahko pa omeji tudi vloge na čekovne račune (mimogrede povedano ne plačuje Hranilnica na čekovne vloge nikakih obresti). Vkljub vsemu se več krat zgodi, da razpolagajo blagajne z večjimi vsotami, nego je potrebno. Zato se več krat dovolijo državnim podjetjem kratkoročni krediti, ki so absolutno sigurni in ki se redno vračajo spet v blagajne. Večji znesek se je uporabil tudi za drugo operacijo, ki je imela zelo lep uspeh: za nakup obveznic vojne škode (2 1|2 ojo). Kupila je Hranilnica v j preteklem letu 90.570 komadov obveznic vojne škode (Din. 90.570 ti-toč nominale) na borzah v Zagre-j bu in Beogradu. Te državne vrednostne papirje je potem prodajala na obroke raznim kupcem, ki spa-| dajo vsi med manj premožne sloje. Omogočila jim je s tem placiranje
Beii sport: Velika skupinas mučarjev pri vežbah
prihrankov na približno 8 odstotne obresti; to pa zato, ker je sedaj kurs vojne škode približno 315 Din., za komad z nominalo 1.000 Din., Prodala je 84.442 komadov.
IV. DOBIČEK POŠTNE HRANILNICE:
Znašal je v pret. letu 51.365.614 Din. Pri tem se računajo vsi vrednostni papirji, katere ima Hranilnica v svoji listnici, točno po dnevnem tečaju, to je: kolikor so res vredni. Rezervni fondi znašajo 37.493.656 Din.
V. UPRAVA POŠTNE HRANILNICE:
Glavni ravnatelj je dr. Milorad Nedeljkovic. Upravni odbor tvorita po dva delegata ministrstev za promet, za finance ter za trgovino in industrijo, med njimi Slovenec g. Štibler, načelnik Revizijskega oddelka Privilegirane agrarne banke. UJ radnikov ima 629. Na čekovni pro-
met odpade 307 uradnikov. Kako ogromno delo izvršuje teh 629 nameščencev, vidimo iz dejstva, da je Hranilnica lani prejela tri milijone pisem, sama pa jih je odposlala o-krog pet milijonov.
V času, ko stopa Poštna hranilnica v enajsto leto svojega delovanja, smo lahko — na podlagi dosedanjih uspehov — prepričani, da se bo tudi nadalje sijajno, razvijala.
(2)	Sledeč zgledu drugih, je tudi Jugoslavija sklenila vrsto kliringov z drugimi državami. Države so si druga drugi otvorile tekoče račune pri svojih Narodnih bankah in uvozniki plačujejo svoje dolgove napram inozemstvu ne naravnost tujemu upniku, ampak svoji Narodni banki. Izvozniki pa dobijo izplačan svoj kredit od tekočega računa (kliringa), ki ga ima zadevna tuja država pri njihovi Narodni banki. Ta način plačevanja je bil uveden zato, da se špekulacija ne polasti valut intere-ti.ranih držav. Seveda pa so to samo začasni ukrepi.
(3)	Gotovina v blagajnah se je gibala v preteklem letu med 89.018.000 in 563.769.816 Din.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba
FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začenja pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Koncem leta 1926
12.503
DARUJEM
1928	32.700
1930	127.196
1933	264.515, Stanje vlog se je gibalo tako-le: !
Koncem leta 1926	8.446.000 1
1928	36.393.000
1930	209.613.000
1933	564.103.000
Clinica Medica "Brown"
ZDRAVI:
SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse
ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI
X-žarki, ultravioletni žarki in diatqrmia Laboratorij za krvne analize
Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
PREGLED SAMO 2 PESA
Almirante Brown 1039
SPOLNE BOLEZNI
Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami.
DIATERMIJA — X-2ARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE
Konzultacije brezplačno
HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN
POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE
Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja.
SAMO 40 PES© V
stane popolno zdravljenje kapavice
Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5
Gran Instituto Medico Abasto
3284 - CORRIENTES - 3284
II. nadstropje
Sp^zializirani zdravniki, diplomirani na tukajšniih in na inozemskih univerzah sprejemajo
od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in praznhrih od 10. do 12. ure.
Bankir InsulI, ki ga sedaj peljejo proti Združenim državam, da bo odgovarjal sodnikom radi svojih finančnih manipulacij
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
oovečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. NaS
atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih.
Sava Johanovic — San Martin 608, Buenos Aires.
HOTEL PENSION VIENA j
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES I U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z i zdravo in domačo hrano od $ 2.— i dalje.
Posamezen obed $ 0.70
Postrežba prijazna
Klijentom se preskrbi tudi dobra služba.
DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se pri-l poroča
E. KRAVANJA
NOVI LISI
Stran 7.
ŽENSKI KOTIČEK

..LINIJA" IN ZDRAVJE
' ..Vitko linijo" si želi in o njej sanja danes malodane vsaka žena. Saj ni bila moda menda še nikoli tako muhasta in nepre-računljiva, kakor v današnjih časih. Moda ne izumlja samo oblek, postala je tako prešerna in samolastna, da hoče docela predrugačiti žensko telo in človeški okus. Kdor ji hoče slediti, se mora odreči marsikakemu u-žitku in mnogim udobnostim. Saj ženska, ki bi bila rada vitka, a se nagibi je k bujn^sti, ne sme jesti kar in kolikor bi rada. ne sme počivati, ne mirovati, kadar bi hotela. Vedno stoji za njo strah mode z bičem v roki in jo preganja; zato žene prostovoljno stradajo, podvzemajo prehranjevalne kure brez soli, brez sladkorja, uživajo po nekaj dni v tednu samo sadje in zelenjavo; druge zopet žive po ves teden samo od krompirja, ne pijejo vode in po možnosti ni-kakih drugih tekočin, samo da približajo, svoje telo sedanjemu okusu. Gotovo, da motijo oko esteta na ženski prekomerni izrastki tolšče, ki se kupiči ondi, kjer je je najmanj treba. Zato je prav, da zdaj pa zdaj nekoliko posežemo v snovanje narave in jo skušamo pametno popra-, viti. Toda storiti moramo to zelo preudano in samo do gotove meje. Predaleč bi šli, ako bi hoteli na ženski odpraviti vse o-krogline ter jo oropati materinskih form, ki so znak prave ženskosti. Vkljub prepovedim zdravnikov, so nekatere ženske tako nespametne da trpe muke stradanja, samo da bi postale ali ostale vitke. A vedeti moramo: ako strada ženska, ki je po naravi debeluška, ako se poslužuje škodljivih medicinskih sredstev, nemara res postane vitka kakor deček. Toda njen obraz bo takisto mršav in mrtev, njene oči motne in brez leska, njena polt uvela in sivkasta. Ali bi ne bilo lepše in ugodnejše, da je malo bujnejša, pa zato jedra in zdrava?
Razkošna večerna obleka iz bele svile
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. De-•uje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernftndez
Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constituci6n — U. T. 23 (B. Ord.) 3S89
Migljaji za hišne gospodinje
Kava razkužilo. Že Voltaire je dognal da je zamorila črna vroča kava bacile, ki so se mu nabrali ob zobeh. Bakterijologi so opažali, da zamori kava bacile kolere, vranične-ga prisada, influence, legarja. Raz-kužuje tudi kavin dim in je tako podkajevanje dobro za nahod. Raz-kužuje pa tudi ržena in želodova kava, kar je bilo znano že starim narodom, ki so imenovali pijačo iz zmlete žgane rži palento in so jo uživali tudi za jeterne bolezni. Raz-kužuje pa samo žgana kava, kuhana nacisti vodi, ko bi jo kuhali na mleku ali na vinu, izgubi svojo raz-kuževalno moč.
Pletene predmete: nogavice i. d. kupujemo vedno, po dva para enake barve in kakovosti. Ko se oba para poškodujeta in raztrgata, lahko za-šijemo oz. popravimo boljši par s slabšim, tako da dobimo še vedno par dobrih nogavic. To velja zlasti za otroške nogavice, ki dobe na kolenih kmalu luknje, da jih ni možno drugače zakrpati, nego da vstavimo nove kose.
Buenosaireška kronika
Posledice obupa
Rufino Paredes, star 31 let, je ži-! vel zadnje čase v Rosariju z neko Paulo, s katero je imel dva otroka. Ker je bil že več mesecev brez dela, je začela stiskati njegovo družino beda. V Rosariju je zaman iskal zaposlitve, pa se je končno odločil, da krene v Buenos Aires. Pa tudi v velemestu mu sreča ni bila mila. Zaman je trkal na mnoga vrata; dela ni mogel dobiti. Med tem pa mu je Paula iz Rosarija več krat pisala, da je v hudih stiskah, da nima niti za hrano in da naj ji vendar pošlje kaj denarja. Ker ni dobila odgovora, se je z enim otrokom odpravila v Buenos Aires. Našla je moža, ki je bil hudo obupan in ki ga tudi njeni očitki in tarnjanje niso mogli opogumiti.
Preteklo soboto zjutraj so stanovalci hiše, v ul. P. Goyena 758, v kateri sta bila Rufino in Paula, slišali dva strela, katerima je sledilo hudo stokanje. Hoteli so v sobo, a je bila zaklenjena. Poklicali so policijo, ki je vdrla v stanovanje ter našla Ru-fina in Paulo v mlaki krvi; bila sta mrtva. Poleg njunih trupel je pa jokal otrok, dve leti star, ki je bil priča te pretresljive žaloigre.
ZA NASE KUHARICE
SIROVI ZAVITKI
Napravi testo iz pol kg moke, 1 do 2 jajec in malo vode. Deni v kožico 2 žlici masla, pol žlice sesekljanega peteršilja, 3 žlice drobtin in majhen krožnik zdrobljenega sira (queso bianco), par žlic smetane, dva rumenjaka in malo soli, pa vse dobro premešaj. Razvaljaj testo, de-vaj zmes po kupčkih na testo in izrezi v krape. Kuhaj jih v vreli slani vodi; kuhane zabeli z maslom in drobtinami.
Zastrupila otroka, nato še sebe
V ul. Cespedes 3123, kjer je živela z možem in več otroki, je zastrupila 25 letna Elena Viana svoje 2 letno dete, nato pa je še sama zavžila smrtonosni strup. Storila je ta obupni korak baje radi nesoglasij z možem.	v
Prometne nesreče
V soboto, okrog 10. ure zvečer, je stopal po ulici Maipu Mac Anderson, angleški državljan. Ko je na višini 315 hotel prekoračiti ulico, ga je podrl tramvaj, katerega je vodil motorist Juan Rivas. Anderson je tako nesrečno padel, da ga je voz potegnil pod kolesa tako, da so morali poklicati ognjegasce, ki so težki voz dvignili ter potegnili izpod njega popolnoma zmečkano truplo nesrečnega pešca izpod njega.
Kočijaž Avgust Calabro je peljal v ponedeljek zjutraj po ulici J. B. Alberdi Maria Bidoneja- Na višini ulice Pedernera mu je prekrižal pot omnibus družbe „25 de Mayo", katerega je vodil šofer Nicolas Palum-bo. Kočjaž je zapazil nevarnost, pa je s tako naglico zaokrenil v stran, da je njegov potnik padel z voza tako nesrečno, da so ga morali brž prepeljati v bolnišnico Pineyro, kjer je pa kmalu podlegel zadobljenim poškodbam.
Nesreči z orožjem
Na Dock Sudu, v svojem stanovanju v ul. L. N. Alem 1120, je čistil 22 let stari Mihael Kroszek, poljski državljan, vpričo svoje nečakinje Katarine Saraczuk, dve letnega dekletca, samokres, ki je imel še naboje v sebi. Zgodilo se je, da se je
HODERNI HOTELI
Zadnje dni so odprli v Londonu že četrti hotel z umetno prečiščenim zrakom. Pri nas bi bili takšni hoteli odveč, v Londonu pa so naravnost nujno potrebni. Londonski dimniki namreč izpuhajo vsako uro približno 44 ton saj in druge nesnage in v tej umazaniji je precejšen odstotek kat-raaa, o katerem je dokazano, da povzroča ali vsaj pospešuje rakasta o-
lK>Ienja.
Po podatkih nekega londonskega specialista vsrka prebivalec Londona z vsakim dihom " milijonov mikrobov v pljuča. Da bi odpomogli tej nadležnosti, so začeli v Londonu graditi hotele z okni. ki se nikoli ne od-
pro in kjer dovajajo gostom »v sobe umetno prečiščeni zrak skozi posebne naprave. Ta zrak je prost vse nesnage. Izmenjava zraka se vrši s posebnimi avtomatičnimi stroji. V ceveh čistilnih naprav se nabere vsako uro štiri kg prahu.
Poznavalci angleškega življenja pravijo, da je nesnaga v zraku poglavitni vzrok, zakaj nosijo Angleži najrajši barvaste srajce. Prvi poskus z umetno čisčenim zrakom so napravili pred nekaj leti v stanovanjskih poslopjih angleške kraljice Mary, pozneje tudi v sobi kralja Jurija V., ko je bil bolan in je njegovo življenje viselo na nitki. Poskusa sta se tako dobro obiesla, da ju sedaj razširjajo za splošno uporabo.
MEHANIČNA DELAVNICA
REBEK AVGUST
Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd.
Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto
Krojačnica
Leopold Ušaj
Calle GARMENDIA štev 4973
kjer boste našli najboljšo postrežbo in solidne cene
Prvovrstno delo
SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne c«ne
- Vsak rojak je dobrodošel -
NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE
za v Jugoslavijo In Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste
našli pri
Compama General de Pasajes
"TRANSOCEAN"
BUENOS AIRES	SAN MARTIN 631
Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala
DENARNA NAKAZILA
izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo
Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure
IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG
Evropska moda: površnik za spomladanske dni
Brezposelne šivilji demonstrirajo po ivswy£>rških ulicah
po nesreči sprožil strel in je krogla zadela dekletce v glavo ter povzročila njeno takojšnjo smrt. Ko je stric videl mrtvo Katerino, si je še sam hotel vzeti življenje. Pognal si je kroglo v prsa, ki ga je zadela tik srca. V obupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico „Fiorito".
Podobna nesreča se je dogodila v torek na avenidi Galicia 738, na Avellanedi. Ko je Josefina Ayuda,
21	let stara, jemala iz omare obleko, da jo bo izkrtačila, se je nahajal v sobi tudi njen brat Manuel,
22	let star. Ko je videl, da jemlje sestra iz omare njegovo obleko, je hotel vzeti iz žepa revolver, ki ga je imel v njej, storil pa je to tako nerodno, da mu je nevarno orožje padlo iz rok na tla ter se sprožilo. Krogla je zadela Josefino v trebuh in je nesrečno dekle kmalu mato umrlo.
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Felix Falicov
Dentista
Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181
U. T. 59 La Paternal 1723
FRANC KRAŠOVEC:
Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim oziram na Argenfinijo
(Nadaljevanje)
Glasovirji: s tem predmetom ne bo posla.
Vozovi: zanje velja isto kot za glasovirje: prav nobenega izgleda.
Parketi: prav lepa bodočnost se obeta temu predmetu. Slovenski zadevni izdelki so res prvovrstni, zmožni vsake konkurence. (In če bodo naši tovarnarji gg. Šiška, Kotnik, Binder idt. določili pametne cene, si bodo odprli lep vir dohodkov. Odsvetujem, da bi se tu etablirali kot posamezniki: Ne, da bi takšno podjetje ne bilo življenja zmožno, marveč radi nevarnosti, da si začno med seboj delati konkurenco tako, da ne bi zaslužil niti eden, niti drugi. Včlanjeni v družbi, bi oni zaslužili to, kar bi sicer šlo v žepe njihovih tukajšnjih zastopnikov. Dolžnost družbe bo, da jih stalno obvešča o možnostih placi-ranj$, o xenah itd., česar zastopnik nikoli ne bo storil z vso odkritosrčnostjo, ker se mu ne izplača. Tu imate še en razlog več za to, da Jugoslovani obdelujete tukajšnji trg kot neposredni prodajalci!) (11) Kopita in podpetniki: tovarna v Rimskih Toplicah, ki jih izdeluje, naj se priključi družbi ter naj ji da na razpolago obširno kolekcijo vzorcev. Semkaj pa samo radi tega predmeta ni vredno prihajati, ker ga tudi v Argentiniji že izdelujejo. Odvisno bo od cene, ali se ta predmet more uvesti ali ne. Toplo pa svetujem onim našim lesnim trgovcem, ki imajo v izobilju lesa za podpetnike, naj ga vržejo na argentinski trg; uspeh ji je zasiguran.
Leseni črevlji iz gabrovine: če se ne motim, jih izdeluje tvrdka Feliks Stare v Radomljah. Konsum tega predmeta gre v milijone komadov po vsej Južni Ameriki; preprosto ljudstvo doma silno rado nosi lesene črevlje, ki so spredaj prevlečeni z usnjem. Priporočam izvoz brez usnjene prevlake, takozvani „polfabri-kat", ki plača v tem slučaju vprav neznatno carino. Ker se gre tu za „Massenartikel", naj bi se omenjena tvrdka v lastno korist pobrigala za stvar.	|
Merila: v Slovenjemgradcu jih izdeluje podjetje Lavrenčič & Komp. Ne bom rekel, da so njeni izdelki baš množinski predmeti za tukajšnji trg, ipak bi se dale placirati znatne količine, če bodo cene pametne.
Igle/ za pletenje, heJdanje itd-: Ni mi znano, kdo jih izdeluje, po vsej priliki pa je Ribniška dolina tudi v tej panogi na svojem mestu; proizvajalci oziroma prekupci tega predmeta se smejo nadejati dobrih kupčij.
Leseni žebljički za črevlje: v tem pogledu svetujem samo, naj bi se predlagani družbi izročili vzorci in ceniki. Velike prodaje ne bo, ker se boljši črevlji tu šivajo, pri navadnih pa se uporabljajo bolj železni žebljički.
Lesena volna: nihče naj je sem ne dovaža, če mu družba ne bo izrecno svetovala, ko bo v tem pogledu proučila vse možnosti.
Pletarski in košarski izdelki: Pred leti mi je g. Ogorelec (ravnatelj danes žalibog že propadlih Cučkovih podjetij v Strnišču pri Ptuju) poslal fotografijo in cene teh izdelkov. Prav krasni so in tudi cene ugodne, pa se vkljub temu moram izraziti docela negativno glede možnosti njihovega placiranja na tukajšnjem trgu. Ker zavzemajo ti predmeti ve-, liko prostornino, se njihov prevoz ne izplača. Poleg tega se je ta industn- j ja v Argentiniji že močno razma-1 hnila v zadnjih letih. Tako ima na pr. Čeh g. Bilek v mestnem okraju Belgrano dobro uspevajočo pletar-i sko industrijo; izdeluje, med drugim,] tudi paketne koše za argentinsko po- j što, pa tudi fine izdelke. Pač pa j lahko, in zavedajoč se popolnoma odgovornosti, svetujem sledeče: onii naši mlajši pletarji in košarji, ki so res dobro polkovani v svoji panogi ter bi se radi izselili, naj z zaupanjem pridejo sem; dobra eksistenca jih čaka.
Bajdetav zložljivi stol: Leta 1921 je izumil g. Josip Bajde, mizarski
TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL
Milica D. Hočevar
Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, posebno iz jugosj. in ital. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucuman 586 — U. T. Retiro (31) — 3168.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak
Calle Charlone 36, pol kvadre od u!.
Dorrcgo, poldrugo kvadio od Rivere.
PREK0M0RSKA POŠTA
21. Gral. Osorio "22. Cap Arcona 23. Neptun ia
20.	Alcantara
27.	Lipari
28.	Zeelandia
29.	Alsina
30.	Monte Pascoal j V maju:
1. Cabo S. Antonio
3.	Cte. Biancamano
4.	Avila Star in High. Princess 10. Madrid
I
Proti Evropi odplovejo
V	aprilu
21.	La Coruila
23.	Formose
24.	Cap Arcona
28. Sierra Nevada in Neptunia.
V	maju:
I 2. Pssa. Giovanna in Alcantara
3.	High. Chieftain, Zeelandia in Alsina
4.	Gral. Osorio in Lipari
5.	Cabo Quilates
8. Cte. Biancamano
10. Avila Star in Cabo S. Antonio
VREDNOST DENARJA
Uradni tečaji od 19. aprila:
100 dinarjev	8464
100 lir	31.27
100 šilingov	67.20
100 mark	144.45
1 funt št.	18.82
100 fr. frankov	24.20
100 čsl. kron	15.20
100 dolarjev	366.61
Dragi starši!
Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero.
C. G. B. A. (Bs. Aires)
Hotel Balcanico
LASTNIKI BRATJE VELJANOVIČI
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTERE^BA IN ZMERNE CENE.
Optica "La Moderna"
S. L E V A C O V
Buenos Aires	Avenida San Martin 2575
Diplomiran optik. Pregled brezplačen.
Vsakovrstne fotografske potrebščine.
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista'
UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.
(11) Omenjeno bodi, da Južna Amerika obsolutno ni Interesent za prešani furnir in da tudi nikdar ne bo, ker bi Be radi tukajšnjega podnebja furnir luščil. Pač pa Je ogromen konsument za prešana sedala iz furnirja. Če se ne motim, jih izdeluje tovarna Remec na Duplici pri Kamniku. Naj se brez strahu vrže na Južno Ameriko; zasiguran Ji je Velik odjem!
mojste rv Šiški, zložljiv stol, ki se da uporabljati kot postelj in fotelj. Ljudje božji, s takšnimi veleprakti-čnimi predmeti je treba v Ameriko ter je treba iz njih kovati zlato s tem, da se jim zasigura, potom patentiranja, samoprodaja. Ne poznam dežele na svetu, za katero bi bil tak predmet bolj praktičen ko za Argen-tinijo, v prvi vrsti za buenosaireško velemesto, kjer je preseljevanje tako v modi. Pri pametnih cenah bi se moglo tu razpečati par tisoč komadov. G. Jager, tapetnik v Ljubljani, ki je prevzel, kolikor mi je znano, razpečavanje stola, bi se moral potruditi, da ta predmet pride na ar-1 gentinski trg.
Vem še za drugega vrlega izumitelja v pohištveni stroki. Je to g. Josip Lampret, mizar v Šoštanju.: Izumil je posebno omaro, ki tehta j 187 kg ter se da popolnoma zložiti, v njej pa so kompletna postelja, dve nočni omarici, pisalna miza, obe-šalna omara, lekarniški predal in umivalna miza. Izum datira že iz leta 1922, do danes pa se na južnoameriškem trgu nista prikazala niti g. Lampret, niti njegov izum.
Odpuščeno nam bodi, Slovencem, saj smo bili pod ranjko Avstrijo narod hlapcev. Gosposki tujec je imel slovanske narode za svojo gospodarsko in politično eksploatacijo. A danes, 15 let po osvobojenju, je čas, da se zbudimo, saj smo že videli, da nam zapečkarstvo ne prinese nič drugega ko mizerijo. Gohpoda Bajde in Lampret naj bi se priključila trgovski družbi; več tisoč komadov bosta lahko potom nje spravila samo na argentinski trg. (12)
Slamnati tulci: izdelovala jih je čučkova tovarna v Strnišču. Cene in vzorci, ki mi jih je poslal g. Ču-ček, so bili prav ugodni za tukaj-1 šnji trg ter v stanu vzdržati špan-1 sko in holandsko konkurenco. Kon-' sum tulcev znaša samo v Argentiniji mnogo milijonov komadov na leto. Interesenti za ta predmet so vse veletrgovine z vinom, tvornice likerjev itd. Ni mi znano, kdo nadaljuje z omenjeno fabrikacijo po likvidaci- j ji čučkovih podjetij. Kaznilnica v Lipoglavi na Hrvaškem ima prav lepo urejeno tvornico za ta predmet in nasvetovani trgovski družbi bi se več ko izplačalo, da stopi v stike z Lipoglavo, da si preskrbi cene in vzorce ter jih pošlje svoji podružnici v Buenos Aires, čim se ta osnu-| je.
2. RUDARSKI IZDELKI
Premog: Omenil sem že, da Ar-gentinija nima premoga, oziroma, da ne izkorišča ležišč v Kordiljeri, ker so prevozni stroški do konsum-nih središč previsoki. Bolj se ji izplača dovažati premog iz Anglije in Nemčije. Argentinija in Urugvaj bi utegnila biti dobra odjemalca za naš trboveljski premog. Trboveljska prem. družba bi si morala zasigu-rati cenen prevoz s tem, da bi najela par tovornih parnikov ter urediti stvar tako, da bi dobila tovor tudi za povratno vožnjo. Glede tfega predmeta je vse odvisno od prevoznih stroškov in bi bilo treba stvar še podrobneje proučiti. Opozorim naj še, da je tu interes za lignit, torej za kameniti premog, kot ga producirajo Zabukovica, Hrastnik, Trbovlje; ni pa interesa za ru-javi premog, kot ga proizvaja Velenje. Tudi treba znati, da v Argentiniji nima akceptacije premog izpod 4000 kalorij. Kolikor mi je znano, producira kvalitativno najboljši premog v Sloveniji premogo-kop Zabukovica, ki je menda državna last. Vprašanje izvažanja premoga naj bi nasvetovana družba natančno proučila, pa bi se v ugodnem slučaju morda našel kakšen podjeten trgovec, ki bi z erarjem sklenil pogodbo glede dobave zabu-koviškega premoga, da bi ga potom družbe izvažal na argentinski trg. Nasvetujem zabukoviški premog radi tega, ker ima baje 5 do 6000 kalorij ter bi bil takšnemu tako viso-kokaloričnemu blagu uspeh gotovo zasiguran.
(12 Iz starega kraja so mi sporočili o patentirani pisalni mizi, ki jo je izumil mizarski mojster Franc Resnik v št. Lenartu pri Brežicah. Stvar je v.a Argentlnijo nekaj izbornega. Gospod Resnik, s svojim izumom morate v svet! Jugoslavija Vam Vašega izuma ne more nagraditi. Ako se ustanovi predlagana družba, zaupajte ji evoj izum. da Vam ga propagira v Argentiniji in drugih južnoameriških republikah!
Svinec: V Argentiniji je prav velik konsum tega predmeta. Govoril sem svoj čas s članom nemške im-portne tvrdke v Buenos Airesu, ki mi je pravil, da dobavljajo svinec iz Nemčije, njihova tvrdka iz Nemčije pa ga spet dobavlja od topilnice v Žerjavu, v mežiški dolini. Takšne anomalije je treba odpraviti! Proizvajalci v Žerjavu, Litiji itd., naj se včlanijo v nasvetovano družbo ter naj vržejo svoj produkt neposredno na argentinski trg, brez posredovanja nemških kramarjev! Človeka res popade jeza, ko vidi, kako si tu, v Argentiniji, drugi narodi polnijo žepe z izkupičkom od naših jugoslovanskih produktov. Argentinija konsumira na leto okrog 5000 ton svinca in doberšen del bi lahko uvozile naše svinčarne iz Žerjava in Litije.
Elektrode: Dotično našo tovarno na Dobravi si dovoljujem opozoriti, naj se pobriga za argentinski in urugvajski trg, ker imam dokaze v rokah, da prihajajo njeni proizvodi semkaj s posredovanjem Nemcev, Francozov in Italijanov.
Cink: Kar sem rekel o svincu, velja v glavnem tudi o cinku. Cinkarna v Celju naj bi pristopila k predlagani družbi ter ji predala vzorce in cene, da bo družba prodajala njene proizvode v Južni Ameriki:
Naša težka železna industrija: Našim trem orjakom, ki so Jesenice, Štore in Ravne, treba pokazati pot v Južno Ameriko. Argentinija konsumira vsako leto na tisoče vagonov žice za ograje. Vsa veleposestva (estancias) in kmetije (chacras) so ograjene z žico. To je samo eden izmed predmetov, ki jih proizvajajo Jesenice. Na tem polju bomo sicer I zadeli na konkurenco iz Nemčija, ali te se danes ni treba tako bati kot pred vojno in v povojni inflacijski dobi. Nemčija danes proizvaja drago in zato tudi prodaja drago. Omenil sem že, kako se danes v Argentiniji vsi pritožujejo radi visokih cen nemških industrijskih proizvodov.
Jeklarna na Ravnah: Dobil sem nekaj vzorcev in cene. Predmeti so bili na argentinskem trgu kvalificirani kot prvovrstni in cene vrlo sprejemljive. Jeklarna torej naj ne zamudi priključiti se nasvetovani družbi: čakajo jo prav dobre kupčije na tukajšnjem trgu.
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani: Dozdeva se mi, da njihovo proizvodnjo popolnoma absorbira jugoslovanski trg. Če pa temu ni taka, naj izročijo družbi cenike. Odsvetujem pošiljati blago brez predhodnega študija.
| Lahka železna industrija: V tej panogi predvidevam sijajno bodočnost za žebljarsko in železoobrtno zadrugo v Kopri. Le-ta naj le brez strahu pošlje svojega člana semkaj na eksploracijsko potovanje, ki se bo izplačalo.
Kovaški mehovi: Argentinija bi mogla absorbirati letno po par sto mehov. Izdelujejo jih v Kopri, kolikor mi je znano.
Zvonovi: Dasi nimamo te industrije v Argentiniji, so izgledi za to panogo več ko mršavi ter moram odsvetovati vsakršen napor glede izvažanja tega predmeta na tukajšnji trg. Zvonovom ne pripisujejo onega pomena kot pri nas, v starih krajih, pa imajo radi tega podeželske cerkve po navadi en sam zvon - zvonček.
Puškarska industrija v Kranju: Ima tu izgleda, če se zna prilagoditi nemški in belgijski konkurenci. Največ se tu prodajajo lovske puške. V svrho predštudija naj odstopi dru-j žbi kataloge in cene.
"Cinal" v Celju naj naredi poskus s tem, da izroči družbi vzorce in cene.
"Tribuna" v Ljubljani bi zamogla tu z dobrim izgledom placirati otročja dvokolesa. Eksport drugih njenih predmetov ne nasvetujem za sedaj.
A. Westen, Celje: Poraba emajli-rane posode je ogromna v državah ob La Plati. Izdelki omenjenega podjetja imajo tu lepe izglede. Če se bo znalo prilagoditi v cenah, bo tu moglo placirati več vagonov na leto.
Železarna Muta: Vil, lopat, motik in pod. zamore placirati tu po več vagonov letno.	1
"Titan" v Kamniku: Nekateri predmeti te družbe so zelo ugodni za južnoameriški trg. Naj poveri družbi, ako se osnuje, vzorce in cene.
Gospodarski stroji kakor jih proizvaja tovarna Ježek v Mariboru imajo tu veliko bodočnost in tvrdka naj bi jih čimprej spravila na argentinski trg. Posebno za pluge, bijane in podobno bo velik odjem. I Doslej Argfentinijo v tej panogi izkoriščajo Severnoamerikanci, ali
njih cene so naravnost oderuške. Neki višji uradnik »Harvester Comp.", ki deluje v Rosariju, mi je zaupal, da ta družba dela s čistim dobičkom od 150 od sto in bi bilo dobro, da Jugoslavani v tej panogi kaj podvzamemo, in to tem bolj, ker bi smeli šteti med odjemalce 30.000 dalmatinskih poljedelcev v pokrajini Santa Fe.
Kose: To je tako važna panoga za slovensko industrijo, da je ne smete pustiti z vidika; pri pametnih cenah boste placirali ogromne množine tega predmeta v Argentiniji. Vse naše tozadevne tovarne so na višku, kar se kakovosti tiče, pa bili Ahačič in Globočnik v Tržiču ali Kiefer pri Sv. Lovrencu na Pohorju ali Koell-ner v Slov. Gradcu; zanje vse je tu kruha, če ne bodo pretiravali v cenah. (13).
Naše slovenske kose so svetovno-znane radi svoje ostrine, skrajni j čas je, da najdejo pot v Južno Ameriko. Pred leti sem dobil vzorce od tvornice Ahačič v Tržiču; blago je zelo ugajalo radi cene in kakovosti, vendar pa je tvrdka storila veliko napako: svojega otroka ni dala krstiti. Poslala je svoje vzorce brez tovarniške varnostne znamke in to ni prav. Vsi takšni predmeti morajo imeti zaščitno znamko, da se pod svojim imenom udomačijo. Pri izbiranju zaščitnih znamk treba paziti, da bo ime lahko izgovorljivo tudi za romanske jezike. Najbolje, da se vzamejo imena iz latinščine. Vsaka kosa mora imeti vžgano svojo zaščitno znamko in ime ter poleg tega označbo „Made in Yugoeslavia". To so podrobnosti, ki pa imajo tu veliko važnost.
Slovenski industrijci, v kosah ste res „neprekosljivi". Le pogumno se vrzite na zavoj itev tega važnega trga.
To, kar sem rekel glede zaščitnih znamk za kose, velja tudi za sekire.
Povem naj tudi, da Južna Amerika nikakor ni trg za srpe; na sto kos se proda morda en srp. Ker že govorim o kosah, motikah, krampih itd., naj omenim, da se mi vidi, da bo kaj kupčije tudi za manjše zadevne tovarne, kakor za Pogorelče-j vo v Strugah pri Dobrepolju, Wosch-naggovo v Rušah in Močnikovo v Loki pri Mogirju.	I
Tehtnice: Prenaglil bi se, ko bi hotel dati končnoveljavno sodbo o tem predmetu. Nekaj te industrije že imamo v Argentiniji in ne svetujem, da bi naši zadevni tovarnarji hodili semkaj (Rebek v Celju, Usar v Mariboru, Stepančič v št. Vidu nad Ljubljano itd.) Ne bodo pa nič na škodi, če bodo eksportni družbi izročili svoje ponudbe. Včasih kak predmet ni sposoben za Argentinijo, s tem pa nikakor ni rečeno, da bi ne imel velikih možnosti v kakšni drugi južnoameriški državi. Glede tehtnice na pr. bi morala odločati i družba, čim začne poslovati na argentinskem trgu.
Sifonske glavice: Dasi Čehi precej agilno delujejo v tej panogi na tukajšnjem trgu, je pa konsum tega predmeta tako ogromen, da se komaj krije. Zadnje poletje so tožili sodavičarji v Buenos Airesu, da na trgu ni zadostnega števila glavic. Konsum je ogromen, ker traja poletje v Južni Ameriki dobrih pet mesecev in tečejo veletoki sodavice v želodce tukajšnjih prebivalcev. Poznam trgovce na drobno, ki razpeča-jo po 200 do 300 steklenic na dan. Slišal sem, da izdeluje neka tovarna v Ljubljani ta predmet. V lastnem interesu bi se morala pobrigati za tukajšnji trg.
(18) Za vse te tvrdke je tu obsežno in hvaležno polje tudi za njihove druge izdelke, kot so: klini, lopate, krampi, cepini, sekire, tesarske sekire in drugo.
MALI OGLASI