MUZE J 3 K I R A VNATELJ L JU 3 L J A N A J U 1C l' L \> T j (O. O. mam U bra 1927. - Uto VU Storilka 3t col Letnik Lil r«|Mp«M)b.NwoeBiMi i.—, otlo kto L 75w—t T rvflk« 30 st — OfUmina m 1 ■■ lifnriu in obrta« oglas« L L—» i L UO, oftm td mi prH itzni L 3w— EDINOST UrsdnlitvD ia uprsrnatvo: Trat nRc» & Fnmc^eo nočemo več govoriti o varčevanju ra splošno, temveč hočemo \e pokazati na neko vrsto bolezni, ki se je zadnje čase precej razpasla med nami in ki zavaja ljudi k potratnosti in nesmiselnemu gospodarstvu. To je kupovanje na obroke (rate). Navidezno ugodni pogoji, ki o-mogočujejo raztegniti plačevanje na dolgo, so kaj sijajna vaba za lahkomiselne ljudi. O-g-lejmo si ta način trgovine od bližje. Za prodajanje na obroke je potrebno, da trgovec razpolaga z ogromnim kapitalom, ali pa si mora sam najti velike in dolgoročne kredite pri dobava-teljih. Taki krediti pa stanejo ogromno, so neverjetno dragi. Neverjetno drago pa morajo tudi prodajalci oddajati svojim odjemalcem. To gre lahko do 100—lhOZ nad navadno ceno. Moramo si predstavljati, da sd velike ne samo obresti kapitala, ampak tudi obrestni stroški. Propagandni aparat tankega podjetja je drag že radi tega, ker se vsa trgovina suče na podlagi intenzivne obdelave trga. Ta pa se vrši s številom agentov in prodajalcev, kateri z blagom potujejo od hiše do hiše ter vsiljujejo svojo robo. Stroški, ki nastanejo pri taki razprodaji, znašajo okrog 50 do 70% vrednosti blaga, a tu ni še vračunan liziko 3 strani onih, ki sploh no plačajo, in ta znaša navadno do 15 iii 20%. Dobiček trgovca in kritje obresti znaša spet kakih 15—20%. Odstotek se navadno viša v razmerju z lahkomiselnostjo ljudi, kateri kupujejo. Par primerov. Blago, ki stane v trgovini proti takojšnjemu plačilu na pr. 5 lir za meter, stane na obroke L 10 do 13. Par čevljev srednje vrste od L 60 stane na obroke navadno L 130 in še več. Blago za obleko, ki stane navadno L 22 za meter, se prodaja na obroke po 55—00. To so cene, katere dajo misliti. Ako plačuješ na obroke obleko po L 50 na mesec, stane le ta L 200 to je ravno za 1 mesece. Proti plačilu pa stane pri trgovcu le L 71. Razlike je torej za &elih L 129. Poglej človek, ki misliš, da znaš gospodariti, kako v par mesecih zaslužiš to svoto brez posebne težave in u-metnosti. Veliko število jih je, ki kupujejo na obroke, a nikdar ne preračunajo, kako drago jih stane. Posebno ženske se spuščajo rade v take kupčije. Namesto da bi plačeval obroke na teden, spravi denar in ko ga je dovolj za potrebno obleko, pojdi k svojemu trgovcu in on te bo postregel z dobrim blagom m po ceni. Ni noben dobiček, ako ti prinese pri blagu na obroke blago domov ter tudi pride aam po denar. Vedi, da plačaš to udobnost jako drago in velikokrat dobiš tudi slabo blago. Oni, ki kupujejo na obroke, itaj pomislijo, kako je bolj pametno in poceni. Tudi vsi trgovci na obroke niso enako dragi in celo par prav poštenih je. Ali sistem ni racionalen in radi tega ni pravi. Zavaja ljudi k podatnosti in jih kvari. Lahkomiselnost se širi, in združena z modo obtežuje znatno finance kmeta. A ne samo kmet in delavec, amuak tudi inteligent se spušča v obroke. Kljub vsem zapeljivim prednostim, ki jih ima ta način trgovine, pa so le redki slučaji, ki bi ->e dali opravičiti. In to že iz enostavnega razloga, ker je sistem na obroke neekonomičen in radi tega nezdrav. Bodimo previdni tudi tu. Danes je vse na obroke in agentov je mnogo, ki zvabi j a jo. Neki trgovec na obroke mi je rekel: «Čim večja je kriza, tem več proda m.» To pa pomeni — po domaČe povedano — čim večja je kriza, tm dražje mora plačeval -,voje potrebščine oni, ki ni previden. Varčujmo torej tudi tu ker tudi tu se varčuje in še nmogo.NI ravno, da U napovedati pravo vojno temu, pač pa previsokemu odstotku, nad cene, ki Kraste sa podlagi neekonomičnega naftna in prevelikega rizika, ki ga koncem koncev plača le kupec v obliki nenavadno visoke cene. E. G. Ustanoultsv Ronsoidju za agrarni kredit in za agrara« melioracije RIM, 28. Danes zj-utraj je bil ustanovljen v ministrstvu za narodno gospodarstvo konser-cij za agrarni kredit in za a-grarne melioracije. Poleg države sodeluje v koaisorciju 51 denarnih zavodov, ki so podpisali pristopne deleže v znesku po 500 tisoč lir in ki znašajo do sedaj 250 milijonov lir. Ker bo podpisala država približno 19 milijonov lir in bodo pristopili h konsorciju Se drugi denarni zavodi ber ustanovni kapital dosegel viišno 275 milijonov Mr. Ker ima (konsorcij pravico izdajati dolgoročne obligacije, pričakujejo, da bo njegtrv kapital v kratkem narastel na 2 milijardi. Iz Julijske Krajine so pristopili h konsorciju «Assicuraxioni Generali«, «Rhinione Adriatica di Sicurt&», Hipotečni zavod v Trstu in Hipotečni zarod v Gorici. Danes je bil tudi imenovan upravni svet novega Jconsorcija, ki bo imel zaenkrat^svoj sedež v prostorih ministrstva za narodno gospodarstvo. Ustanovno listino konsorcija bodo podpisali ob navzočnosti predsednika vlade minister za narodno gospodarstvo, nekateri ravnatelji v njegovem ministrstvu in zastopniki fašistovske konfederacije poljedelcev. Za predsedika konsorcija bo najbrž imenovan poslanec De Ca-pitani ali pa senator Scolari. Preureditev parlamenta Načrt predložen, on. Muraolinija RIM, 27. Pravosodni minister on. Rocco je v teh dneh predložil načelniku vlade načrt za korporativno preureditev poslanske zbornice. Načrt je bil napravljen na podlagi razprav in sklepov, sprejetih na poslednjem zasedanju velikega faši-stovskega sveta. Načelnik vlade bo sporazumno s pravosodnim ministrom izdelal končno veljavni načrt, ki bo predložen velikemu fašifctovskemu svetu na njegovem prihodnjem zasedanju. U Rimu nabožne poslance bo sprejel na novega leta dan on. Mussolinl RIM, 28. Na novega leta dan ob 11. uri bo ministrski predsednik on. Mussolinf sprejel v palači Viminale v Rimu navzoč-ne fašistovske poslance, katere bosta spremljala predsednik zbornice on. Casertano ter generalni tajnik stranke in predsednik parlamentarne večine on. Turati. Fašistovski poslanci bodo izročili načelniku vlade svoja novoletna voščila. Občinski sveti Priprave za njihovo ustanovitev RLM, 28. Pri notranjem ministrstvu in na prefekturah posameznih pokrajin se vršijo živahne priprave za ustanovitev občinskih svetov. Načelnik vlade in notranji minister on. Mus-solii je prav te dni razposlal nrefekt^ni Divvn okrožnico, v kateri jih poziva, naj čim prej imenujejo občinske svetovalce, kakor določa zakon, da bodo za-mogli občinski sveti začeti v čim krajšem času z rednim delovanjem. Novi predsedniki sekcij pokrajinskih gospodarskih svetov RIM, 28. Z nedavnih ukrepom ministra za narodno gospodarstvo so bila izvedena, v sporazumu z ministrstvom za notranje zadeve, nadaljnja imenovanja predsednikov sekcij v nekaterih pokrajinskih gospodarskih svetih. V tržaški pokrajini so bili imenovani: za predsednika poljedelske in gospodarske sekcije dr. Gino Cosolo, za predsednika industrijske sekcije g. Jurij Sanguinetti, za predsednika trgovinske sekcije posl. Ivan Banelli, za pomorsko sekcijo pa g. Anton Cosulich. cij v goriškem pokrajinskem gospodarskem svetu še odbo Ijđk objavljena. Državni obračun n predložen poslanfiM RIM, 28. Finančni minister on. Voipi je predložil danes predsedniŠtvu poslanske zbornice državni obračun za finančno poslovno leto 1926-27, ki izkazuje prebitek v znesku 435 milijonov lir* Razstava mornarsko umetnosti iz t&esta Reke v Rtmn RIM, 28. Danes ob 11. uii pred-polcfrne b.'la otvorjena v razstavni palači t navzočnosti NN. Vel. kralja in kraljice razstava mornarske umetnosti in raasta-va mesta Reke. Po sve&ani o-tvoritvi sta si kralj in kraljica natančno ogledala obe razstavi, kar je trajalo nad eno uro. Vpraftanje oest RIM, 28. Dne 5. januarja se bo vršil v palači Viminale pod predsedstvom načelnika vlade on. Munsolinija drugi sestanek za razrešitev cestnega vprašanja. Na sestanku bodo razpravljali o načrtu za ustanovitev avtonomnega podjetja za državne ceste, katerega bodo najbrž predloifll ministri Gluriati, Vol-pi in Ciano, katerim je bil na prvem sestanku poverjena sestava načrta. Movl zakoni (Iz uradnega lista) RIM, 28. Današnja «Gazzetta Uffjciale» prinaša med drugim tudi naslednje ukaze: 1) Kraljev ukaz z dne 17. novembra 1927, ki vsebuje novo razdelitev vojaških okrožij v državi; 2) kraljev ukao-zakon z dne 22. decembra 1927, ki dovoljuje, da sme biti s 1. januarja 1928 14 italijanskih pristanišč, med katerimi sta tudi Trst in Reka, proglašenih za proste luke ter prav natančno določa pravice in dolžnosti novih prostih luk; 3) ministrski odlok od 6. decembra 1927, s katerim se podaljšuje rok zapadlosti bankovcev po 25, 10 in 5 lir. «Albo» še niso iraleiHI PARIZ, 28. Kakor poročajo iz New Yorka, ni še nobeno vesti o usodi letalke Grayson in njenih tovarišev, ki so so odpravili v letalu «Alba» na polet iz New Yorka preko Atlantiškega oceana v Kopenhagen. Veliki zrakoplov «Los Angeles«, ki je včeraj odplul, da bi našel kakšno sled za pogrešanimi letalci, se je povrnil, ne da bi bil kaj izsledil. V aeronavtičnih krogih so sedaj že prepričani, da ie letalo padlo v morje. Vedno bolj se množijo glasovi, ki zahtevajo, naj bi država prepovedala prekooceanske polete, če niso dovolj skrbno pripravljeni. Parlamentu bo v to svTho predložen poseben zakonski predlog. Ameriški vojaški atafte v Beogradu. BEOGRAD, 28. Danes se je vršila v prometnem ministrstvu konferenca oblastnih Železniških ravnateljev, ki se je bavila s splošnimi vprašanji v roeortu prometnega ministrstva. Večina ministrov je odsotnih iz Beograda; deloma so na potovanjih, deloma pa na proslavah stoletnice Srpske Matice v Novem Sadu. Pač pa je danes prišlo v Beograd že precejšnje število poslancev, ki se bodo udeležili poedinih sej skupščinskih odborov. Kralj, ki bo jutri odpotoval v Novi Sad, je bil danes na lovu! Precej Živahno je bilo v zunanjem ministrstvu, kjer so se vršili poseti diplomatov. Zunanjega ministra je obiskal tudi ameriški poslanik Prince, ki je obenem sporočil, da je za vojaškega atašeja pri ameriškem poslaništvu v Beogradu imenovan polkovnik Da-wes. Odnošaji med Bolgarsko in Grško ATENE, 28. Grški poslanik v Sofiji Rafailos je dobil ukaz naj takoj nastopi svoje mesto v Sofiji. Izgleda, da namerava grška vlada rešiti sporna vprašanja z Bolgarsko. Zato obstoja upanje, da se bodo sedaj izboljšali odnošaji med Atenami in Sofijo, ki v zadnjem času niso bili nič kaj dobri. Rov romunski podanik BEOGRAD, 28. Ministra M» rtokovića je danes dopoldne posetil romunski poslanik E-mandi in mu sporočil, da je premeščen za poslanika v Prago. Na njegovo mesto pride dosedanji romunski poslanik v Pra^i Filidor, bivši načelnik v bukare&tanskem zunanjem ministrstvu. V razgovor ju )z novinarji je Eanandi naglasil, da s težkim srcem zapušča Beograd, kjer je deloval več let. Vest o premestitvi Emandija je vzbudila tudi v Širdi javnosti mnogo obžalovanja, ker zapušča z njim jugoslovansko prestolnico mož, ki si je stekel veliko zaslug za u-trditev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Romunsko. Novi romunski poslanik v Beogradu Filidor je prav tako na glasu kot zelo spreten diplomat in je aktivno deloval na vseh konferencah Male antante. Stoletnica Srpske Matice NOVI SAD, 28. Danes so se pričele slovesnosti povodom proslave 100-letmce ustanovitve Srpske Malice. Tekom dopoldneva je imel pravoslavni škof Jeremij zadušnico za umrle člane društva. Slovesni službi bočji so prisostvovala Številna zastopstva raznih kulturnih organizacij, ki »o tekom včerajšnjega dne prispela iz raznih krajev države, posebno iz Južne Srbije. Tudi Čehoslovaška je poslala lepo število delegatov. Venec na grob Sazenova BEOGRAD, 28. Po naročilu jugoslovenske vlade je poslanik Spalajkovic položil na mrtvaški oder bivšega ruskega zunanjega ministra Sazonova lavor jev venec ter izrekel pokojnikovi rodbini sožalje. Naraščanje rek v Jugoslaviji BEOGRAD, 28. Radi trajnega deževja v poslednjih treh dneh so" Sava, Drava in Drina močno narastle. Vodovje Save je pri Sremski Mitro vici nar as tlo že za bVz m nad normalo. Untiaji med Združenimi državami ii Metliko se bodo izboljšali PARIZ, 28. Iz Meksika poročajo, da je predsednik republike Calles predlagal včeraj kongresu, naj prekliče retroaktivne učinke zakona o petrolejskih koncesijah. Ti retroaktivni u-činki so povzročili, kakor znano, veliko napetost v odnošajih med Meksiko in Združenimi državami. Nova Callesova poteza se pridružuje nedavnemu sklepu najvišjega sodišča v Meksiku, kateri je proglasil nekatere retroaktivne določbe zakona o petrolejskih koncesijah za proti postavne. Lindberghov polet in sedanje postopanje ameriškega predsednika Coolklgea napram latinskim drŽavam Južne Amerike so, kakor poročajo iz Meksika, zelo uplivali na Callesa. Ameriški Usti prinašajo vest o Galle-sovem predlogu z velikim zadoščenjem in naglašajo, da je Calles s tem odprl novo pot, ki bo dovedla do dobrih odnošajev med New Yorkom in Meksikom. Kiigres jodaMine stranke na Francoskem PARIZ, 28. Kongres socialistične stranke je soglasno odobril resolucijo Vincenca Aurio-la, ki predvideva kompromis v vprašanju oddaje premoženja. Paul Boncour je pobijal strankino željo, naj bi se brezpogojno izpraznilo Porenje in naj bi se izvršila revizija versailleske pogodbe. Zirovski je imel važen govor o zunanji politiki in se je zavzemal za prijateljstvo z Rusijo in Nemčijo, s pomočjo katerih naj bi se revidirala ver-sailleska pogodba, o kateri je rekel, da nalaga suženjski mir, ki mora povzročiti vojno. ^Priprave za polet iz Nem Torka v Rim NEW YORK, 28. Italijanski letalec Sabelli je napram zastopniku «United Press-e» odločno zanikal vesti enega dela ameriškega časopisja, po katerih naj bi bil opustil svoj nameravani polet iz New Yorka v Rim spričo neuspeha letalke Grajnsonovs. Sabelli je izjavil, da Je odločno ^pripravljen poskusiti svoj prekooceanski polet proti koncu januarja ki je zatrdil, da goji veliko upanj« v uspeh radi kakovosti svojega letala. RltfilsKe namatlle Kanton v nevarnosti LONDON, 28. «Timesu» poročajo iz Hong-Kong a: Čete iz Koang-sija, ki pripadajo neki novi skupini Kuo-Min-Tanga, katera se hoče osvoboditi nacionalistične vlade v Nankingu ter skuša dobiti v svoje roke vso oblast nad pokrajinami med Kantonom in Han kovom, so po precej živahnem boju zasedle mesto San-Sui, ki leži 50 km zapadno od Kantona. Čete korakajo proti temu mestu, prednje straže so celo že prispele v njegovo bližino. V Kantonu, odkoder so se nacionalistične sile že umaknile, so izbruhnili nemiri. Nacionalistični disidenti bodo najbrž še tekom dneva zasedli mesto. Izbruhnil je tudi velik požar, ki je upepelil dvajset hiš. Ogenj je baje zanetila zločinska roka. A-retiranih in usmrčenih je bilo trideset komunistov, po večini ženske. Hodu zima ne finskem Silni viharji na morju - Plovba deloma prekinjena — Pazniki obloženi z ledom LONDON, 28. Zima, ki je začela pritiskati v nedeljo na Angleškem, postaja čim dalje bolj huda in kot izgleda, se vreme ne bo zlepa zboljšalo. Mraz je postal neznosen in ponekod skoro neprestano sneži. V mnogih krajih je sneg že od 20 do 30 centimetrov visok, kar je na Angleškem zelo redek pojav. V drugih pokrajinah, kjer mraz ni tako hud, pa neprestano dežuje, tako da je že več rek prestopilo bregove. Meteorologi trde, da že 55 let ni padlo na Angleškem toliko padavin. Izračunali so, da je včeraj tekom 24 ur padlo na Angleškem okoli 5 milijonov ton snega ln dežja. Največ snega je zapadlo v južni ln severni Angliji, kjer je železniški promet deloma prekinjen. Mnogo majhnih postaj je popolnoma zametenih, tudi več vlakov je obtičalo v snegu. V grofiji Comwal je železniški promet na progi «Great North-Westem» popolnoma prekinjen. Krdela delavcev in prostovoljcev delajo noč in dan, da bi očistili progo in oprostili vlake, ki so obtičali v snegu. Ker so telefonske in brzojavne proge poškodovane, je Anglija skoro izolirana od celine. Radi velikih zamud, ki jih imajo vlaki, je postni promet zelo otežkočen, zlasti ker se je povodom praznikov nagromadilo povsod o-gromno poste. Pomožni oddelki imajo mnogo dela ne samo v mestih, ampak tudi na deželi, kjer je mnogo potniških avtomobilov obtičalo v snegu. Nižji deli doline Temze so poplavljeni i.n mnogo hiš je voda popolnoma obkolila. Zračni promet je prekinjen, ker so letališča zametena. Prekatne so tudi vse športne prireditve na prostem. Silni viharji, ki divjajo na morju zelo ovirajo plovbo. Prekooceanski parniki, ki prihajajo v Plymouth, so vsi pokriti z ledom in potniki pripovedujejo o hudih nevihtah na morju. Politične beležke Božič v sovjetski Rusiji V sovjetski Rusiji se Božič o-ficijelno ne praznuje kot praznik krščanstva, vendar pa se v teh dneh ne dela, ker so prizna-" ni kot «dnevi odmora*. Celo listi tri dni ne izidejo. Iz tega je torej razvidno, da vlada v Rusiji v verskem oziru še vedno kaos, ki je nastal z uvedbo novega bolj-ševiškega koledarja 1 stvo potrjuje tudi okolščina, da praznuje mestno prebivalcih Božič po novem koledarju, do-čim se ljudstvo na deželi ravna v tem pogledu še vedno po starem pravoslavnem koledarju in bo potemtakem praznovalo Božič 14 dni pozneje kot prebivalstvo ostale Evrope. Na zunaj se proslavljanje Božiča prav malo razlikuje od proslavljanja v predvojnih časih. Jedro vsega praznovanja tiči v domačih in cerkvenih običajih, ki so se ve- uvoo D»e«*wA-fwni T*ST-MA-f.ftO> S» r&.Ml4tKa r________JSKHaURl__________, kmavl jsrue ZAJAMČeiO v ngti on^H tnratrmiininmrMi!i>fiRi)rjrauiHnii ske demonstracije in je odobrila predlog nekaterih prenapetežev, da povodom tega praznika priredi nekak «antireligijozni karnevala, pri katerem naj bi se z raznimi karikaturami1 smešila vera, duhovščina itd. Toda. ta «karneval» ni uspel, kakor se tudi ni obnesel poskus s takozvanim «komsomolskim Božičema. S takšnimi «priredi tvarni« so komunisti dosegli ravno nasproten uspeh, namreč, da so ojačili vero v ruskem ljudstvu, ki je že po naravi zelo pobožno. To so komunisti končno uvj * deli, zato letos niso pripravljali takšnih «karnevalov«. Vprašanje «Burgexilanda» Pred približno mesecem dni, povodom proračunske razprave v avstrijskem finančnem odboru, je kancler Seipel naznanil, da je madžarska vlada uradno obvestila avstrijsko, da smatra vprašanje Burgenlanda za konč-noveljavno rešeno in da bo v tem smislu obvestila o stvari tudi druge prizadete vlade. Ta Seiplova izjava je tedaj vzbudila v diplomatičnih in političnih krogih veliko pozornost in presenečenje, ker ni nikaka tajnost, da razvija Madžarska živahno propagando za odcepitev Burgenlanda od Avstrije ter da ne zamudi nobene prilike, ko gre za vznemirjanje burgen-landskega prebivalstva z raznimi fantastičnimi vestmi. Bur-geulandska deželna zbornica je razpravljala o tej propagaiifi na mnogih sejah in jo je ob takšnih prilikah vedno obsojala, naglašujoč, da je Burgenland nemška zemlja in da hoče kot tak tvorili neločljivi del avstrijske republike. V tem oziru so edini ne samo Nemci, nego tudi burgenlandski Hrvati, ki predstavljajo skoro 15 odstotkov tamošnjega prebivalstva in so tudi zastopani v deželnem zboru. Izjava kanclerja Seipla je jako pomirila prebivalstvo v Burgen-landu, kal* je sicer jasno razvidno i z protesta, ki ga je nedavno izdal burgenlandski deželni zbor proti znani akciji lorda Rothermere-a. Madžarski ta zasuki j a j v vprašanju Burgenlanda ni bil po volji, zato je madžarsko zunanje ministrstvo dementiralo izjave dr. Seipla, poudarjajoč, da je vprašanje Burgenlanda za Madžarsko *šc vedno nerešeno. Ni še jasno, kaj zasleduje Madžarska s to izjavo, gotovo pa je, da je z njo pripomogla k poslabšanju avstrij-sko-madžarskih odnošajev in o-krepila v Avstriji politične struje, ki so prijazne politiki držav Male antante. Predvolilno gibanje v Poljski Najpomembnejša dogodka na notranje-politifcnem polju na Poljskem sta bila v zadnjrh dneh brez dvoma zaplemba volilnih proglasov, ki jih je izdala \Vyzwolenie, in sklep vseh vladnih strank, na nastopijo v vsej Poljski z enotno kandidatno listo. Zaplemba volilnih proglasov \Vyzwolenia je vzbudila veliko nevoljo ne samo v vrstah te stranke, temveč tudi v ostalih skupinah poljske levice. Zaplemba je bila izvršena čisto nepričakovano na ukaz vladnega komisarja, po preiskavi v prostorih Osrednjega izvršilnega odbora stranke. Radi ostrih protestov pa je bila zaplemba cEDISOSff* V Trstu, đne 29. deemr hrrs VS^?. Se isti dan preklicana od strani tninistra sa notranje zadeve, s pripombo, da je bila neosnovana. Volilni progias WyTcwoiema vsebuje v glavnem naslednje tahte^e; 1) Wyrwoienig hoče u-Stvariti poljsko narodno republiko z delavsko-kmečfco vlado; K) zahteva teritorijalno avtonomni jo za beloruske in ukrajinske jemlje; 3) zahteva enake pravice za vse prebivalstvo brez Razlike narodnosti in vere; 4) fcahteva, da se izvrši agrarna reforma brez odškodnine; 5) zahteva, da se uradništvo, nameščeno v vzhodnih poljskih pokrajinah, nadomesti z domačim uradndStvom, ki boljše pozna tamošnje razmere in potrebe prebivalstva. Vse te zahteve potrjujejo, da se Wy"2twolenie drži svojega starega programa v agrarnem vprašanju ter da stoji po svojih načelih prav blizu komunistom. OdnoSaji vlade napram tej skupini so sedaj zelo neprijazni, čeprav je Wyzwolenie pred letom dni še spadalo k tistim strankam, ki so odločno podpirale novi režim. To stalno trenje med poljsko vlado in levičarji jasno dokazuje, kako se je predrugačila politična orijentacija na Poljskem od lanskega prevrata v maju do danes. DNEVNE VESTI Potne listine za vzorčnega seiTiojG v Trtooilsu Oblastvo je uvedlo posebne izkaznice, ki bodo veljale tudi kot potni list za v kolonije v prid onim, ki obiščejo vzorčni semenj v Tripoiisu. Izkaznica je strogo o-eebna in je veljavna le, če je o-premljena s sliko in s podpisom, ki mora biti overovljen od kake kvecture kraljevine. To overovlje-nje pa ni potrebno za one, ki odpotujejo v Tripolitanijo po direktni plovni progi Siracusa-Tripoli. Izkaznica da tudi pravico do brezplačnega vstopa na sejmi'^če. Dobiva se po 25 lir pri vseli sejin-ekih uradih. Za dol o od 1. februarja do 31. marca 1928. je dovoljen popust b0% na voznini z listki za tja in nazaj s katerekoli postaje kraljevine za v Trst, Benetke, Reko, Genovo. Livorno, Napoli. Bari, Messtna. Catania, Siracusa, Paler-pio in Cagliari. Dovoljeno je tudi izdai&nie listkov za odhod v eno Izmed omenitnih niest in povra-tek iz kakega drugega, ki ga je treba orna črti ob nakupu voznega listka. Za potnike iz inozemstva je tudi dovoljeno, da se lahko vrnejo skazi kako drugo tranzitno mesto in ne isto. skozi katero so dopotovali v Italijo. Vozni listki veljajo za 30 dni, če •o bili izdani na polotoku ali na Sardiniji, in za 15 dni. če so bili izdani na Siciliji. Vozni listki niso veljavni za po-vratek, če niso potrjeni s pečatom •ustanove Ente Autonomo Fiera di Tripoli, katera da to potrdilo proti plačilu 10 lir. Dalje morajo imeti tudi" pečat one postaje, na kateri se je povratna vožnja začela. Tudi paroplovne družbe dovoljujejo popust ob času semnja za vožnjo iz italijanskih pristanišč v Tripolis ali Tunis in nazaj. Ustanova Ente autonomo Fiera di Tripoli je uvedla posebne izkaznice za. olajšanja bivanja. Te izkaznice se dajejo brezplačno vsc-m onim, ki kupijo gori omenjene izkaznice, katere veljajo za potne liste, ter vozni listek za. v Tripolis, tja in nazaj. Glavne olajšave, ki £€ dovoljujejo na podlagi teh izkaznic, so: znižanje voznine na kolonialnih železnicah, popust av-tomobilnih tarif pri izletih popusti po hotelih, restavracijah, gle-d išči h. shajališčih itd. Kolednice izšle so kolednice. Književna družina «Lue» nam je podarila ravno za Božič drugo skupino knjig, in ^icer: Roman Slavka Slavca: Ubcgi U51 in, ki se odigrava v goriški okolici. Kmetsko povest znanega poljskega pisatelja Rev r. ion t a «To-m&k Baran» v prevodu in z uvodom Franceta Bevka, ter II. zvezek poljudiToznanstve-nega zbornika s sledečo vsebino: J. Willan: Politika in etnika. J. Agnolelto: Gospodarsko »tanje podeželskega prebivalstva v Julijski Krajini. A. Širok: Pri naših upodabljajočih umetnikih. I. Gerbec: Nekaj podatkov o glasbenem življenju po vojni. A. I.: Hrvatske publikacije. F. Kleinmayr: Naša Šolska književnost. F. B.: Nabožne publikacije. F. B.: Knjižne izdaje 1. 1927. L. Č.: I. dodatek k razpravi •Politična in upravna razdelitev Julijske Krajine za dobo do 30. novembra 1927. Zbornik prinaža tudi eno polo £ slikami naših umetnikov. Knjige na prodaj v vseh knjigarnah in v tiskarni «Edinost». Cena vsem trem knjigam L 4. Za pošiljatve yo pošti poleg tega še pristojbina 60 stot. ta vsako skupino knjig-. DELOVANJE ŽIVILSKE POLICIJE Občinska živilska policija je izvršila v tednu od IG. do 22. decembra t. 1. s pomočjo mestnih stražnikov sledeče operacije: pregledala je 1211 trgovin (med temi 249 pekarnic) ter je stalno nadzorovala trge in prodajališča izven njih; v 545 slučajih je zaplenila razna 4iv U a, ker niso hHa več za kon-sum, izvršila 80 poku^ii.j mleka, vzela 11 raznih vzorcev za analizo, napravila 7 ovadb radi prestop- kov proti zdravstvenemu redu v obrti, 110 ovadb na preturo radi kršitev zdravstvenih zakonov in na podlagi zaplemb ter analiziranih vzorcev, Iti ovadb radi prestopkov proti uradnim cenam. KAJ NAROČIŠ DRUŽINI? Leto se bliža h koncu. Kakšne časopise naročiš družini za leto 1928? Ne pozabi naročiti družinske revije «Naš glas», ki izhaja v Trstu in stane za celo leto komaj 15 L, polletno 8 L in četrtletno 4 L. Naroči se koj na naslov: «Naš GIasto pot, je moral računati na možnost, da se ne vrne domov z zdravo kožo. Zlasti nevarne so £>P.e nekatere točke pri Sv. Jakobu, p-i tudi nekatera ulite v mestu. Za i.? se pač ne smeli o Ca d i ti, če je r«>ši*na postaja včeraj imela obilo posla Kakih 50 os *b se je moralo -%teči k iamoš-njemu zdravniku, da jim je izle-čil in obvezal več ali manj hude poškodbe, zadobljeue pri padcih radi burje. Omeniti hočemo le glavne slučaje. V prosti ldki V. E. III. je burja vrgla 48-lemega težaka Ivana Kuzman, stanujoče-ga v ulici Regina Elent št. i7, tei ga zanesla kakih 40 metrov daleč od kolesa nekega tovornega voza, ki je pa k sreči stal. Pri tem... poletu se je mož pobil po obrazu ter si izbil dva zoba. V ulici Istria je burja vrgla 16-letno šiviljo Ro-mo Sianicli katera se je pri pad- ca pobila po nogah in levi roki V ulici Cristoforo Cancellieri j* 50-4etna Alojzija Favento radi močnega sunka burje padla tako nesrečno, da je zaddbila hudo rano na glavi. 16-letneg& mehanika Marčeht Ussai, stanujoče ga pri Sv. Mariji Magdaleni zg. it. 592, je burja butnila s tako silo o t? tramvaj, s katerega je koma.j izstopil t ulici Conti, da se je precej hudo pobil po nogah in prsih. Na sličen način je izkusil jezo burje 13-Ietni Kazimir Klemenčič, katerega je na trgu Oberdan, koder se je vračal iz Sole domov, zagnala s takšno silo proti tramvajskemu vozu, da si je zlomal levo roko nad zapestjem. 22-letnega kovača Josipa Borgiiese je burja prevrnila, ko je po istem trgu porival pred seboj ročni voziček, katerega jo doletela enaka usoda. — Pri padcu se je mladenič pobil po trebuhu in levem boku. Elektrotehnika Edmonda Sossieh je burja zagnala v ulici Annusuciata proti nekemu avtomobilu, pri čemer se je hudo pobil po raznih delih telesa ter si med drugim tudi zdrobil nosne kosti. S tem pa seznam žrtev burje že ni zaključen. Več oseb je bilo prepeljali ali pa so se same zatekle za pomoč v mestno bolnifinico, druge — in teh je mnogo — se pa sploh niso pobrigale za zdravniško pomoč, bodisi ker se niso res- OO pobile, bodisi ker so ostale nepoškodovane. Tlidi v pristanišču je burja hudo razgrajala. Bičala je morje, da se je kar penilo in pod pritiskom njenih silnih sunkov so se trgale vrvi in verige, s katerimi m> bile laidje privezane k pomolom. Pristaniški piloti in pomočniki so deteti včeraj kot sužnji. Na vojno ladjo «Nino Bixio», zasidrano ob pomolu Bersaglieri, je burja pritiskala s takšno pilo, da - verige titule iz pomola železen steber, h kateremu so bile pritrjene. Na lice mesta so morali prihiteti pristaniški piloti, ki so s pomočjo posadke vlačilca *Lorifi» spet privezali ogroženo ladjo. Istotako so pristanidki piloti spravili v prosti luki Duca D'A os ta na varno par-nik civilnega ženiia, kateremu je pretila nevarnost, da se prevrne. Med vožnjo iz Umaga proti Trstu je parnik «Saline» srečal v bližini vaJoi-ama pre vrnjeno tovorno barko, ki jo je burja tirala na odprto morje. Kapitan parni ka je obvestil o stvaii pristaniško povelju* Uv«o, ki je odposlalo na lice meeta vlačilec, kateri je zavlekel barko v pristanišče. Mnogo manj-Sih ladij je .burja več ali manj močno poškodovala s tem, da jih je butala druga ob drugo ali ob pomol. Hujših nezgod pa do sedaj ni bilo zaznamovati. Tudi človeške žrtve ni bilo nobene. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Smrtna kosa« Umrl je po dolgem bolehanju v Gorici župnik pri dr. Roku, msgr. Karel Bandel, star 75 let. Bil je znan po vsej Gorici. ISUSOVCI FAZITIU Zveza trgovcev podrlfa vn tar-Boree, Id niao £e aredlii pravilno izpla&itev kavcije, na) to stara tekom 31. t> tu., če m Tgiibo trgov* sko Aeroljeiaje. Za eventuelne informacije se lahko obrnejo na tajništvo sgoraj omenjene zvere fCorao Vitt. Km. III. St. 10.) Dovoljenja ca mtfmarsko obrt Kot smo ie javili v »Edinosti«, je ministrstvo za narodno gospodarstvo podaljšalo rok za vlaganje prošenj v dosego dovod jen j ca mlinarsko obrt žita do 31. t. m. (decembra). Dovoljenje je potrebno za vse, ki izvršujejo mE nar sko obrt, tudi za one, ki meljejo kostanje itd. GMnrica*, viačna! kake si pzft- Ana Beceijak, iz Podkraja, M je bila že obsojena na goriškem sodišču, je zadnjič pred sodniki rekla, ko so jo vpraiali, po kaj je prišla v Gorico, ko so jo biK iz nje izgnali: «Kaj bom delala tam gori (v Fodkraju), kjer je dva metra snega. Ni zaslužka tam goril« Tako je rekla takrat in je bila ie zaprta, nato izpuščena, pa ji v nevič najbrže ne ugaja gorski timski zrak, zato se je ponovno vrnila y Gorico kljub prepovedi od strani oblasti. Toda zasledujočemu očesu postave sedaj zopet ni ušla, zapazili so jo, aretirali ter odvedli v zapore. NaHs združitve obda Oseka in Ozeljana ter Sedla Is gfcaja, dalje Mirna in Sevodanj far končno Kojskega In frtevsrfansL Združene bodo navedene občane od 1. januarja 1. 1928. naprej. Ved poteštati imenovanih občin bodo prenehali s svojo sluibo in prevzamejo njihove posle prefek-turni komisarji za toliko časa, -dokler ne bodo imenovani novi poteštati Sedež združenih občan feenpaas, Oseka in Ozeljana bo v Sempasu, Sedla in Breginja v Breghiju, Mirna in Sovodenj v Mirnu, Kojekega in Steverjana v Kojsketn. Tekom dveh mesecev bodo novo-imenovani prefektura! komisarji določili osobje za novo združeno občino ter odpustili one uradnike, ki bodo odveč. Davki, pristojbine in užitnina ee bo pobirala kot doslej. Lahko se bodo pobdrale za leto 1928 iste davčnine kot so bile v veljavi v letu 1927 v vsaki posamezni občini. Davčna združitev bo morala biti izvršena do 1. januarja 1929. Dobrodelne organizacije (•Congre-gazione di Caritd.) posameznih občin prenehajo s prvim januarja 1928. Vse občinske komisije posameznih občin so razpuščene. Prefekt urni komisar bo imenoval nove komisije. Zemljeknjižni in katastraiiKi u-radi bodo vpisali na ime občin Sem pasa. "Breginja, Mirna in pa Kojskega vse nepremičnine posameznih občin. Prefektura bo izdala še nad&ljne potrebne odredbe in navodila za popolno združitev navedenih občin. # Tekma goriških pisateljev. Na praznik svetega Stefant zvečer se je vršila v gledališču Verdi tekma med tremi goriškimi pisatelji. Uprizorila so so se tri dela. In sicer dramatsko delo Viktorja Graziani-ja, S. Pocarinija in P. Vopi-ja. Tekma pa ni vspeia tako kot je bilo pričakovati; tudi razsodišče, ki je imelo odmeriti nagrado najboljšemu pisatelju, je izreklo, da razpisane nagrade ne more priznati nobenemu izmed treh pisateljev. Tatovi na dela. V delavnico nekega čevljarja D*Angele Salvatora, ki se nahaja v ulici Buonarotti št. 21, so med zadnjimi prazniki vdrli tatovi in odnesli kolo, par novih in par starih čertje*. Za avteanok&iste. Kot «poroča tukaj^aija prefektura, je po najbovej&h določbah ministrstvo poverilo uvedbo pristojbin za državno takso pri izdajanju avtomobilskih patentov samo pokrajinskim uradom italijanskega «Auto - C hiba.» Izpred sodišča Vojake je podil s svojega remlji- žča. Od kanalskega preiorja je bil pred časom obsojen Anton Paravan, poseatnik iz bližine Kanala, na 1 mesec zapora radi razžaljenja vojađke straže. {Obtožnica je pravila, da je obtoženec nagel na svojem polju skupino vojakov ter jih nah.rulil: «Ho. vojaki, kaj imate opraviti na mojem polju? Avstrijski vojaki so bili boljši od vas, niso hodili po polju k ras t.» V res-« niči pa je bila skupina vojakov le straža, ki jo je bil vojaški komandant ob priliki vojaških vaj v dotični okolici poslal po po^ju, naj pazi da ne bodo drugi vojaki hodili po sadje. Obtoženec se je zagovarjal, da je zvedel v bližin j i gostilni, kjer se .je bil ie tudi nekoliko napil, od nekoga, da kradejo na njegovem polju vojaki. Brž je iS tekel tja in jih res zagledal. Rekel jim je: «Kaj delate tukaj? Pojdite proč! Polje je že dovolj po-šk o davano od vojne, kaj boste pobrali Se to, kar nam je ostalo? Jaz sem fcil avstrijski vojak, pa nJ^-sem delal nikdar tako kot delajo italijanski vojaki!» Paravan se je po razsodbi na preturi pritožil na prizivno sođir4Če ▼ Gorici. Razprava se je vršila včeraj dopoldne. Odvetnik, ki je Paravana hranil, je dokazoval, da kmet ni zagrešil s svojim dejanjem zločina. Nasprotno je drtavni pravd nik zahteval, naj se prva razsodba potrdi. Sodiftče je nato obtoženca oprostilo, ker dejanje ne vsebuje zločina. Je prevelike hlebce. Pritožila se je na prizivno sodi-šče^ter jo je pretor obsodil na 150 lir kazni neka Lucija De Luisa, ker je pekla doma, čeprav nima pekarskega dovoljenja kruh iz koruzne moke za svoje sosede in sicer T hlebcih, ki so tehtali nad 1 kg. Branila se je, da kruha ni sama mesila — pač pa sosedje sami — in da je pekla zato nad 1 kg velike hlebce, ker je med kmeti taka navada Prizivno sodišče pa je potrdilo prvo razsodbo. Nervozen sin. Na ajdovski preturi je bil pred časom obsojen neki Karlo Vidrih iz Ajdovščine, na 1 mesec zapora, na poravnavo sodnih stroškov itd. radi tega, ker je udaril svojega o-četa po glavi, da se je moral zdraviti 10 dni. Ker so ga takrat sodili in obsodili v kontumaciji, se je sedaj pritožil na prizivno sodišče. Predložil je zdravniško izpričevalo, da ni mogel na prvo razpravo, ker ga je nenadna tolezen priklenila na poeteljo. Dobil je namreč božjasten napad. Sploh trdi, da je vedno zelo nervozen. Očeta ni u-daril po glavi, pač pa je v svoji jezi, ko ga je oče kregal, zagnal ob tla krožnik, ki se je razletel in je tako kos razbitega krožnika priletel očetu v glavo. Oče je na preturi izpovedal, da je bil sin, ko se je to zgodilo, zelo nervozen, kregal pa ga je od zato, ker da je vedno hodil okrog, me- sto bi ostajal doma in delal. V jezi ga je nato sin udaril s pestjo ali pa s kako drugo, trdo stvarjo v obraz. Sodišč* je potrdilo prvo razsodbo, dovolilo pa pogojno kazen za dobo petih let. Nepravilno mleta moka. Na kazen 2000 lir je ajdovski pretor obsodil g. Bratino. upravnika ajdovskega Jochmannovega valjčnega mlina, radi nepravilnega mletja moke g. upravnik Bratina pa se je pritožil na prizh.no sodišče in ee zagovarjal, da je on pač le upravnik mlina, ki izviV?uje u-radiiišike posle, mlin pa da ima posebnega izvedenca — nadmlinar-ja, ki je po svojih funkcijah odgovoren za način mletja, zato, da on ni ničesar zakrivil. Prizivno sodišče pa je kljub temu potrdilo prvo razsodbo, ki jo je izrekel ajdovski pretor. TOLMIN. Novo le*o je pred vratna, po v sod se stiskajo ljudje okoli peči. Nihče ne zapusti gorke sobe brez posebnega vzroka. Marsikdo toži: «Ubo-ge ptičice, kako zmrzujejo in tudi lačne so, tudi lačne.» Nekateri se spomnijo tudi Piščančevega Pe-pija, siromaka nebogljenega, ki jadra po Tolminu in okolici 6 s/ ganimi čevlji, z odprto in strgano srajco na prsih. Slišijo se tudi vzdihi; Se precej številni: «Ubogi Pepi! Ubogi Pepi!» — Ali, kot od samih vzdihov in lepih besed ni bil ^e nihče sit. niti oblečen, rav-notako ubogi Pepi jadra naprej po snegu, po brozgi s strganimi čevlji, razboljenimi nogami. Zraven vsega pe se pravi, kako je lepo na svetu, a vidi se mu v obrazu in v očeh, da trpi, mogoče precej nezavestno trpi, a vendarle trpi, trpi. Kdo pa je ta Pepi? No. kdor še ne ve, pa naj zve. Pepi ni nihče drugi ko zapuščena sirota s Pol ju-binja. Sam, popolnoma sam je na svetu. Nima svojega ognjišča, nima svoje sobice, kaj še postelje, kjer bi spal. Ko deseti brat roma okoli. Danes zaspi v kakem listju, jutri morda v senu. Kdo ve, ako pojde teko naprej, da lepega dne ne zaspi v kakem kotu. mogoče tudi pod milim nebom, za vedno, zmrznjen. In tudi uši vam je polen. siromak. Parkrat so ga že fantje peljali k vodi, tam so ga oribali s krtačo, preoblekli, tako da je bil nekaj časa čist. Ali, kmalu je bil zopet poln golazni, tako da se ga ljudje bojijo sprejemat v svoje htfre. za svoje ognjišče, ker se bojijo, da bi jim ne pustil kaj lazečah spominov. In Pepi je vendar tudi človek, čeprav sam samcat na svetu. Kaj bi se ne napravil lahko kak korak za to, da bi se ga spravilo v kako ubo&nico, aH da bi se ga dalo v oskrbo kaki osebi? Potreben bi bil kak korak tudi v tem oziru. Tako bi bil zadovoLjen Pepi in tudi oni ljudje, ki imajo v prsih srce in ne kos kremena. Misel je sprožena in upam, da ne ostane samo misel. Pepi je sirota, a je človek, vendarle človek. Upajmo, da se bo v novem letu. kaj ukrenilo v tean oziru. da ga bo tudi Pepi bolj vesel in da mu n** bo treba tre bi j a ti po snegu s strganimi podplati in z raztrgano srajco. VOLARJE. (Občina Tolmin). Ko jemljem pero v roke, imam v mislih rek: se ne zgane, dokler mu ne sili voda v grlo. Mogoče se ni Se nikjer tako do pičice izpolnil ta rek kakor na Volarjah. Hočem se namreč dotakniti zeio važnega gospodarskega vprašanja: mostu čez Sočo. Naj navedem najprej nekoliko »godovine tega mosta. Pred tridesetimi leti so bili Volazci še dobri veslači, prevažali so se črez Sočo na tako zvanih «barkah». Na pobudo nekaj zavednih moz se je v tistem času osuovai načrt za napravo brvi na žici. Rečeno, storjeno. Kakor bi trenil, smo imeli most črez Sočo na žici. Seveda, kakor povsod, so se tudi tukaj pojavili ugovori, češ, most odnese prva povodertj, prensfclrokem je, žica se bo utrgala itd. Hvala Bogu, nič kaj takega se ni zgodilo. — Do pred vojne je prav vestno vršil svojo dolžnost, vse svoje pridelke smo spravljali po tej žici domov. Kakor v*e drugo, nam je vojna pobrala tudi to vrv. L. 1919 se je začel graditi most en kilometer nad vasjo na -nepripravnem mestu, kjer je voda najbolj deroča. Ta most je imel kratko življenje. Povodenj 1. 19130. ga je pretrgtla črez -sredo. Polovico mostu, ki je še ostala, stno popravljali dan na dan. toliko da smo imeli prehod v svoja polja. Ta prehod je bil pa v zadnjem času sila nevaren. Zadnja povodenj nam je, kakor )e že poročala «Edinost», na Žalost še to nevarnost odnesla S strahom gledamo vaščajii v bodočnost. Kaj bo spomladi, ko pridere snežnica s hribov, cla ne bo mogoče prebreeti vode. Ali naj hodimo petnajst kilometrov naokoli v svoja polja spričo tolikega dela. Že sedaj v jeseni so mnogi opustili jesensko setev in spomladi bo rašt&l mesto pšenice plevel. Kdor je pa obdelal zemljo, tega že sedaj stresa mraz ob sami misli na mrzlo vodo, ki jo bo treba bresti. Obračamo se tem potom do g. poteštata, da M nm^ z ozirom na veliki pomen, titne bitke pripomogel do tega, da bi nam bil na ta ali oni način olajšan dostop t naša polja Črez Sočo. Na konca naj se spomnim Si nadih defcisi, ki so bila to Jvakrav v «G. St-* neopravičeno okljuvari*. Ne prvi, ne drugi dopis se ne »j • ma z resnico. AJi ni dopisnik na£e vasi, ali pa nm preostaja liko časa* da se znaša nad na&ml pridnimi dekleti. Bile so skoc ia skoz navdiijene cerkvene pevkA čeprav obstoja sedaj med nekaka trojico «cštrajk». Gospod dopisnik b! bolje napravil, da bi očalo obrnil in fante malo požgačkal, zakaj se oni nič ne xanimajo za cerkveno petje. Imeli bi lahko izvrsten pevski zbor. Za danes toliko resnici na ljubo. Valčan. tfesfi jz Istre IZ DEKANI Malo se čita v «Kdinosti» i. Haša vasi, čeravno je v neposredni bližini nie^rta ter središče dekanska občine. Pa tudi v vasi se ma. a celo «Edinost» je tu prema:. širjena, a bi bilo lahko ravn u-sprotno, kajti ljudstvo je že nektlaj navajeno družabnega življenja in se rado seznanja z dnevnimi svetovnimi dogodki. Dekon-čani, kaj za borih par stotink na dan gledate, vsak dan eno osi 1 m-ko vina manj, pa dobite »Edino.- \ s katero si lahko skratite par uric, časa sedaj, ko so dolgi zimski večeri. — Zelo pohvalno pa l - mo« ram izraziti, kar se tiče naročbe knjig Goriške matice. V Trstu p« izhaja vsak mesec tudi družinski list «Naš Glas», on ima krasno prilogo za našo deco, priobčuje razne povesti in romane, pelje nas od vasi do mesta, od mesta v dežele katere nam niso tako dobro znane; nanj se lahko obrnete z raznimi vprašanji, na katero bodete dobili točen odgovor. Zato, dragi D. !•:.. čani Ie sezite po tem družil. .. nt listu, ne bo Vam žal! Sedaj pa hočem malo orne liti, kar se tiče našega cerkvenega petja. Bil sem pri božični polnočnici, kaiero grem posluOlat vsako Je4o, če le morem. LetOi* je bilo petje v cerkvi na splošno si al . sprejeto od vaSČanov kot od prečastitejra gospoda župnika samega, kateri je med petjem starodavne pesmi «Oh moja Marija)) prekinil petje z darovanjem sv. ma^e. Dekančani, opri mimo se petja kot nekdaj, da bom^ pokazali, da smo še dobri pevci, ako hočemo, saj imamo dobe* pevska moči n& mot»ki in ženski strani. Torej Dekančani, na noge in o-primimo se cerkvenega petja, posebno pa naj se potrudijo mladi pevci, kateri so komaj sprejeli v zbor, da bo.io delali čast dekanskomu cerkvenemu zboru, l.at^rt je bil nekdaj na dobrem glasu. Gf -spod Gregorič, pevovodja in orga-nist, pa more po mogočnosti nabaviti nove pesmi, da se ne bo pela po 30—i0 let ena pesem in pri ten* s slabo oziroma zastarelo krgo-varjavo. Vaščan. Znanost umetnost mk m^ u januarju Leto 1928. bo prestopno lete, imelo bo torej 366 dni. Mi imamo namreč dve različni časovni meri: dan in leto. Prva a pa noči vidna: Uran v večernih urah, Neptun pa skozi vso noč. Venera bo v začetku v o-zvezdju Tehtnice, pozneje v Strelcu; Mars ves čas v o-zvezdju Strelca; Jupiter v ozvezdju Rib. Saturen, v Ofiju-hu, Uran v Ribah, Neptun pa v Levu. Ozvezctja. Nebo zvezd-stalnic se nam prikazuje 1. januarja ob 22. uri, 15. jan. ob 21. in 30. jan. ob 20. uri tako-le: V zenitu, to je nad temenom vidimo Vozarja in Perzeja; proti severu: Kasi jope jo,. Cefeja, Mali Voz, Veliki Voz in Zmaja; proti vzhodu: Leva in Raka: proti jugu: Dvojčke, Malega Psa, Junca in Orijona; proti vzhodu pa Ovna in Ribi. Tudi opazovanje zvezd-stalnic nudi vedno kaj novega. Tako je \Vassink ravnokar zaključil svoje studije o neki s prostim očesom komaj zaznatni svetlobni točki v ozvezdju Raka, ki so jo krstili za Jaselre (Prae-, sepe). Sodobne opazovalne priprave so odkrile v tej svetlobni i točki skupino zvezd, kakor jih poznamo veliko na nebu. Was-sink je sedaj predelal material, ki ga je v 32 letih nabralo 10 zvezdam. Ugotovil je tako prisotnost nič manj nego 600 zvezd. Razdalja med skrajnimi zvezdami te skupine znaša do 10 svetlobnih let. Od nas pa so te zvezde oddaljene kar 450 let; toliko let potrebuje namreč svetloba, da preleti razdaljo od njih do našega očesa: in vendarle ni svetloba baš počasna, saj ji pripisujejo sploh največjo mo7.no hitrost, namreč kar 300.000 km na sekundo. L. Č. OrMKi teleskop Pred dobrimi sedmimi leti so na Wilsonovi gori (Mt. Wilson) v Kaliforniji končali s posta v-Ijanjem največjega teleskopa ali daljnogleda na svetu. Njegovo veliko vboklo zrcalo, ki je srce vsakega tovrstnega teleskopa, meri 100 palcev ali 254 centimetrov v premeru. S to pripravo je človeško znanje v astronomiji in sploh vse naše pojmovanje neskončnega vse-mira, ki nas obdaja, neizmerno obogatelo. Astronomi pa še niso zadovoljni, skomine se jim delajo po novem in večjem teleskopu, ki naj bi jim pripomogel do razrešitve neštetih astronomskih problemov. Toda graditev tako velikih teleskopov, kakršne želijo oni, je združena s takimi težkočami, da se jih boji celo najmodernejša tehni- ha. Zopet in zopet so trdili strokovnjaki, da ne bo človeštva še dolgo let mogoče zgraditi teleskopov, ki bi bili večji od onega na Wiisonovi gori. Zdi se pa, da bo tisto «ne mogoče« postalo mogoče v kaj kratkem času. Dr. Pease, ki je naredil načrt za daljnogled na Wils^novi gori, je pregledal in pretehtal vprašanje z vseh mogočih vidikov in sedaj izjavlja, da bo mogoče zgraditi teleskop, ki bo brez primere nad krilil onega na Wilsonovi gori. Ta najnovejši orjak bo imel vboklo zrcalo s premorom 300 palcev ali po naši meri 762 centimetrov, torej nad sedem metrov in pol. Draga pa ne bo tale igrača znanstvenikov! Stala bo komaj dvanajst milijonov dolarjev, kar je po meri 19 lir za dolar 228 milijonov lir. Precej čedna svotica! Toda visoka cena takemu teleskopu ni edina zapreka. Tehnične težkoče so takšne, na kakršne ni naletel še nikoli noben inženir, niti noben optik. Vzo-mimo samo težo priprave. Po načrtih, ki jih je dr. Pease že napravil, bi bil teleskop dolg obkoli 24 metrov in pol, tehtal bi pa 1600 ton. NavzJic toliki teži se pa mora tak orjak, če hoče biti uporaben, gibati in kretati s tako lahkoto in priciznostjo kot žepna ura. Tu je problem za inženirje: kako balansirati tega kolosa? Kupola, pod katero bo instrument stal, bo merila v premeru nad 60 metrov. Pa poglejmo na vboklo zrcalo. Prvi odbojni teleskop (t. j. teleskop z reflektorjem) je napravil Izak Newton. Reflektor je bil majhno zrcalce iz kovine «speculum». Pozneje, ko je tehnika napredovala, so se morala kovinska zrcala umakniti steklenim, ki so bila posrebrena. Spoznali so namreč, da imajo posrebrena vhokla zrcala večjo odbojno ali reflektorično kapaciteto. Toda zdaj, ko pridemo do velikih takih zrcal, ki merijo v premeru dva metra in naprej, naletimo na probleme, o katerih ni Izak Newton niti sanjal. Pri stolpaJčnem zrcalu, ki je v teleskopu na Wilsonovi gori, je največje važnosti, da ima. dotično vseskozi enako temperaturo. Samo za pol stopinje, če se sredina zrcala razlikuje od njegovih robov, pa se že njegova parabol na oblika za toliko zveži, da ni slika zveade v njem več v žarišču. Namesto da bi astronom v njem gledal zvezde kot ostre pikice, vidi na njihovem mestu kot hrošče velike pege, ki so za pricizno delo popolnoma neuporabne. Koliko težje bo vzdržati enotno temperaturo v zrcalu, ki ima nad sedean metrov premera, si lahko sami mislimo. In pri tem se n-iti ne smemo spomniti na težkoče pri vlivanju in ohlajevanju tolike mase stekla. Ako bi bila namreč ta masa vlita iz navadne vrste stekla, bi trajalo mesece ali morda celo leta dolgo, preden bi se ohladila, tako polagoma se mora ohlajevati. Kar nujno potrebujemo v astronomiji, je neka idealna tvari na, «mirorit» jo imenuje dr. Pease, ki bi morala imeti toliko re-flektivno moč kot srebro, morala bi biti manj krhka od stekla in praktično povsem neobčutljiva za majhne izpremembe v temperaturi. Raztopljen kvareč bi skoro, skoro zadostil tem pogojem, ampak na žalost, kvarca do danes ne moremo še raztaliti v toliki množini, da bi zadoščala za takšno zrcalo. Vsekakor eksperimenti, ki so jih napravili in jih napravljajo v laboratorijih a-meriške električne tvrdke General Electric Co., kažejo, da bodo morda tudi v tem oziru doseženi uspehi. Masa zrcala bo narejena iz sirovega neprozor-nega kvarca, njeno' površje bo- do pa glazirali z dovolj debelo p&astjo najfinejšega prozornega kvarca. To plast bodo pozneje izbrusili, da bo dobila vdrto parabolno obliko in jo končno posrrebrnili. Posebna dobra lastnost kvarca je v tem, da ga smemo brusiti kakor hitro hočemo; ni nevarnosti, da bi razpočil radi vročine, ki nastane pri brušenju, kar bi se pri navadnem steklu gotovo zgodilo. Po načrtu dr. Pease bi ne bil opazovalec zunaj teleskopa, temveč v njem. To bo nekaj čisto novega. Pri malih teleskopih se ne smemo instrumenta niti doiakniti, ker takoj je vržen iz uravnave. Ta orjak pa ne bo občutil človeka, ki se bo gibal v njem, kajti pri tisočih tonah teže se dodatnih 70 kg ne pozna. In tu v svoji celici bo astronom pritisnil na gumb in vsa ogromna teža se bo neslišno pomaknila v pozicijo, kakor bo želel. Ves čas bo pa veliki uri podobni stroj v betonskih temeljih spodaj polagoma sukal teleskop, da ga prilagodi vrtenju zemlje. Zdaj, kam tak teleskop postaviti? Najboljši kraj je tak, kjer vlada čim najlepše in najjasnejše vreme skozi vse leto. Da bo v zraku čim manj prahu, se mora teleskop postaviti na kako visoko planoto. Slednja mora pa biti prosta vulkanskih nemirov, pa naj bodo ti že geološke ali politične nravi! Teleskop, ki stane dvanajst milijonov dolarjev, mora trajati vsaj dve stoletji. Nadalje ne sme biti tak kraj tudi preveč osamljen. Mora biti dostopen, če že ne železnici, vsaj avtomobilu. Znanstvenik mora biti vedno v stiku z zunanjim svetom, zlasti z drugimi znanstveniki, kajti posledica predolgega puščavništva bi bila lahko blaznost. Wilso-nova gora ni več prikladna, kajti svit električne razsvetljave, ki razžarja nebo nad bližnjim mestom Los Angeles, je močno nadležen že zdaj, mesto pa še vedno raste. Ni še izbran kraj, kjer bo novi teleskop stal, mogoče pa je, da se znanstveniki odločijo za južno poloblo zemlje, kjer ni do danes še nobenega večjega teleskopa. Največjega bo v kratkem času postavilo vseučilišče Harvard v južni Afriki. Vboklo zrcalo tega bo merilo v premeru šestdeset palcev. Kaj bo novi teleskopski orjak vse pokazal? Luno nam bo prinesel tako blizu, da bomo z lahkoto opazili vsak predmet, ki nima manjše površine od enega hektarja. Če bi tak teleskop stal na luni, bi skozi njega lahko opazoval prebivalec lune graditev nebotičnika v New-Yorku. Če bi bil dan prav jasen, bi videl morda tudi Saturnio, ko plove čez ocean, ali pa vlak, ki drvi z Dunaja v Budimpešto. Nam bo pa jasno predočil lunine gore, povedal nam bo, tz česa so nastale in kako so nastale. Rešil bo morda vprašanje, če so razmere (klima itd.) na Marsu primerne za življenje ali ne. Venero in Jupitra, ki sta tako daleč, bo prinesel dovolj blizu, da ju lahko izmerimo. Poena}i bomo nadalje za najmanj trikrat večje število zvezd kot jih poznamo danes. S takimi priti-k linami* kot so spektroskop, fo-toelektrični ^ien in drugo, nam bo pojasnil marsikaj o zvezdah, ki se izpreminjajo, o novih zvezdah, o spektroskopično dvojnatih zvezdah, o vsemir-skih meglah (nebulozah), o zvezdah, ki drvijo skozi prostor s hitrostjo tisoč kilometrov na sekundo tn več, itd. Bo li znal odgovoriti tudi na vprašanje, do kje sega vesoljstvo, ima li kje mejo ali je brezmejno? Po W. J. I*uytenu — F. M. Haročslte „Edinost" Varstvo živali S to besedo razumevamo naše etično čustvovanje, ki stremi za tem, da — v gotovih mejah — pri-poznamo tudi živalim pravico do življenja in da po možnosti preprečimo vsako trpinčenje pri živalih, ki nam služijo pri delu. ki nam dajejo hrano, ali pa nam služijo v zabavo. V nemških šolah sem mnogokrat videl tablice z napisom: «Quale nie ein Tier zum Scherz, demi es fuhlt wie du den Schmerz!« (Ne uči nikoli živali za zabavo, ker čutijo bolesne kot ti!) V kulturni zgodovini vsakega naroda je baš varstvo živali velikega pomena in v to plemenito svrho so nastala nešteta društva. Akcije za zaščito Živali so začeli Angleži (okoli 1. 183t>), Nemci šo ustanovili prvo tako društvo v Dražđanih (1839), potem v Hamburgu (1841), v Monakovem in Berlinu (1842), na Dunaju (1847) itd. Tudi mednarodnih zborovanj za varstvo živali je bilo že mnogo: leta 1894. je bilo že enajsto tako zborovanje v Brnu, kjer so bili prvič navzočni zastopniki Amerike. V juliju 1895 (poznejših podatkov nimam pri roki) je bilo v Nemčiji 200 takih društev, v Italiji 10, v Franciji isto toliko, v bivši Avstriji 24. na Angleškem 243, po vsem kulturnem svetu jih je bilo nad 1000; danes pa moremo računati z dvojnim, morda celo s trojnim številom. Ta društva imajo predvsem nalogo, da varujejo vprežno živino, prevoz in hitro usmrtitev klavne živine, da omejujejo športno streljanje na žive golobe itd. Najvažnejši pripomoček tem koristnim društvom je odgoja človeka že v sami mladosti, in šola bi morala biti glavna opora pri tem stremljenju. O taki odgoji bom obširno govoril v drugem delu tega spisa, ko bom razpravljal o varstvu ptic. Največ se greši pri vprežni živini in pri divjačini na lovu. Večkrat sem gledal prizore, ki so se zajedli v srce: Ako surovi voznik ne more s preobloženim vozom na hrib, so krivi ubogi konji ali voli, pa pretepa živino in kolne, da je strah. Taka surovina bi zaslužila, da se ji vrne milo za drago. — Prej ko je tekla vipavska polževka, so najeti vozniki prevažali blago iz ajdovske predilnice na goriški kolodvor. Vračal sem se s kolesom po nasuti cesti iz Šempasa. Na strma brežini pred neko gostilno vidim težko naložen voz s tremi konji, ki so drgetaj© in z napetimi mišicami držali voz, da jih ni potegnil nazaj, ker pijani voznik ga ni bil zavrl, še kamna ni bil podložil pod kolesa. Stisnem zavoro, d enem pod kolesa dva debela kamna, potegnem konje na korak nazaj in hitim v Gorico, kjer sem brezsrčnega voznika naznanil. To je bila moja prva in poslednja ovadba, pa mi je še po toliko letih ni žal. Taki slučaji se godijo še danes, dasi vidimo že malo vprežne živine po cestah, ko večjidel blago prevažamo s kamjoni. Trpinčenje živali je kaznivo. Tudi v tem so bili Angleži prvi, ki imajo že od leta 1838. naprej stroge predpise, da se preipreči trpinčenje živali. Pri nas v Italiji velja za trpinčenje Živali s preob-laganjem, s pretepanjem, s prenaglo vožnjo itd. čl. 491., ki ga vsebuje cGodice penale » iz I. 1889. V nekdanji Avstriji je bila vse do poloma v veljavi m/in. odredba dd. 15. fefcr. 1855. Take postavne določbe imajo danes sploh vse države, čuditi pa se moramo dejstvu, da Ste sto let ni preteklo, ko so se ljudje začeli zanimati za to važno kulturno vpraC-sanje in da se je šele v poslednjih desetletjih začelo gibanje proti bikoborbam in športnemu streljanju na žive golobe. Prve so take narave, da f»i ne moremo predstavljati, kako morejo ljudje imenovati zabavo in užitek, ko gledajo trpinčenje in počasno ubijanje bikov, včasih pa tudi — ljudi. Na najbolj estetičen način je premagal bika Urz (v Sienkiewicsevem romanu «Quo vadis»), kjer ni tekla kri, in je Urz s svojo silno močjo živali zavil vrat— Pri športnem streljanju na žive golobe se trpinčenje ne da o-mejiti, še manj pa popolnoma izključiti. 2e samo prevažanje 500 do 1000 in tudi več teh živalic v temnih ozkih kletkah po 10 v eni je trpinčenje; potem moramo pomisliti, da dobavitelj ne more to- like množine golobov poloviti in odpremiti na en sam dan, dasi jih ima morda že zaprte v kakem večjem prostoru. Na strelišču jim najprej dobavitelj izpuli — rep, kar jih med drugim ovira pri letanju, nato jih šele izpusti pred strelce... Le 60—70% jih obleži mrtvih, drugi odletijo obstreljeni, brez repa in se potikajo po strehah in drevju, kjer žalostno poginejo, ako se jih ne usmili — jastreb. Le enkrat sem se udejstvoval pri streljanju na žive golobe, drugikrat sem samo gledal, pa me ne bo nikoli več pri takem sportu, ko je streljanje na golobe iz gline morda še bolj zabavno in koristno vežbanje v naglem streljanju. Kaj pa naj rečem o lovu in lovcih, da ne bom imel greha na vesti in zamere pri ,lovcih'?! Koliko je lovsko-pravičnih strelcev, ki z vnemo zasledujejo obstreljeno divjačino?! Večkrat sem slišal krilate besede: «Kaj bom iskal zajca, kljunača, jerebico, srnjaka? Pride že drugi pred cev!» Vprašam pa: «Ali si že videl trpeti in umirati to ubogo divjačino? Ali si že opazoval lepe velike oči kljunača, ko se s prestreljeno perutjo in nožico v smrtnem strahu pomaka, da bi našel zavetje in — smrt? Pa zajca, ki z glasnim kve-kanjem kliče lisico, da ga reši? Najbolj žalostno pa je to pri srnjaku in gamsu. Strel v pluča nese v divjem begu tudi en km daleč... Leže v dolinico, v kotanjo, na brezino, pod brinov grm... Tam začne agonija: predvsem strah, mučijo ga strupene muhe in črvi. vrani ga na&kakujejo in trgajo meso iz živega telesa, dokler se ne pritepe star lisjak in mu pregrize vrat... Blagoslovljeni tvoji derači, stari lisjak, ker pravkar si storil delo usmiljenja, ki ga ni hotel storiti — človek! Le čitajte, mladi lovci, kar piše o tem Fr. Bračun v «M!adiki», zlasti pa v 2 litra, se proda po ugodni ceni. Pojasnila daje gostilna pri Rumeni hiši v Barko vijah. PAZITE! Najboljše, najlepie, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-du.ee i 36. 1158 SPALNI divani, otomane navadni in luksnsni Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9._1579 BABICA, diplomirana sprejema noseče, Via Madoona del Mare 19/11. 1711 TULE ETAMINE PLATNO PELUCHES GOBELIN KAI1UFAKTURE PRUUTTO TRST VM nftHTE 10 • VIA MflZZIHI 32 PuitaL ThTAS -Tricste. nifn le srtginalss mazHs nVfl K f P kitfpfiiaitiftiiH K T n KURJA OČESA i Dobiva se v vseh lekarnah, po zniSani ceni k 3.— HODI SHC1 - fiaiaSJiMilS -Tat ZLATABMA Albert Pevh Trst, Vin Maziiai 48 Kuptije zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja ziatenino. — Cene zmerne. ŽEPNI KOLEDARČEK „EDINOSTI" je izšel in se dobiva v Tiskarni Edinost Tnl, Via i Frantesco f teisi 28 V usnje vezan L 6-— v platno vezan L 4*— Najvišje cene plačujem za kun, il&tic, lisic, dihurjev, vider, juzbe-cev. mačk, veveric, c , __ . krtov, divjih in do- SPrr rm.jo se mačih zajcev itd. itd. pošiljata jo posti. D. lil - Trsi Via Cesare Battljti 10, K. nad.., vrata 16 Telefon int. 36-65. SSaBBBSaanHBHB PODLISTEK črni Bovec Zgodovinski roma a iz kanadske prošlosti (84) Spisal James OJiver Curwood Prevel France Magajna. Anica je Čakala. Dnevi so rastli v tedne, od Davida pa ni bilo ni-kakega glasu. Minil je Božič, zanjo mračen, težek in grozen. Dogajale so se stvari, ki so bile za svet življenjskega pomena. V januarju je markiz de Vaudreuil postal guverner Nove Francije in v njegovem štabu je čakalo mesto za Davida — ko se povrne. Sredi črn« noči se je predramila iti šepetala besede — ko se povrne. Skrivnost, ki jo je Bigot s toliko skrbnostjo varoval in zakri-vnl, sp je začela zdaj pritajeno pojavljati v ji;f.stu. Oglašalo se je mrmranje in razodevalo grdo dejstvo. Izdajalci se skrivajo v Que-becu! Izdaja! Beseda sama se je ogrevala, ko je begotno plavala od ust do ust. Monsieur Lotbiniere in drugi razumniki so se grenko nasmehnili, toda prebivalstvo je bilo slepo — kakor je prebiva]stvo v obče. Kar so treznejSi umi gledali jasno pred seboj, tega prebivalstvo ni moglo doumeti. Izdajstvo — ta beseda je nekaj obljubljala. Vzbujala je živahno zanimanje v mestu, ki ga je od pustinje ločevalo visoko obzidje in pa nenavadno ostra zima. Kralj Francije je ukazal razglasiti staro in potrjeno dejstvo, da morajo izdajalci umreti. Vaudreuil je ukazal novost razglasiti p<» svojih klicarjih po mestnih ulicah. Blgot je pa molčal. Anici se je zmeraj kazal moža, ki vodi nadčloveški boj — boj da zavaruje zoprno misel pred jeziki in ca vestjo prebivalstva. v Ako je prej nastopal kot nekako božanstvo, je bil zdaj videti kot resnično božanstvo. V Bigotu in samo v njem je našla zdaj utehe in poslednjega upa. Z njo je po*-zil in čakal, kdaj pride kaka vest od Davida. Videla je, da je radi njene nesreče nesrečen tudi sam. Včasih se je sramovala, ko je videla skrbi, ki jih ima radi nje. Oi> drugih prilikah jo je pa obšlo toliko usmiljenje, sočutje tako nežno in tako iskreno, da se je m©-« gel Bigot samo z najobupnejffim samozatajevanjem obvladati. Le v misli, da se bliža itak dan popolne image, je našel moč za to. Kratki, Črni februarski d nervi so prišli in minili. Marec je pri-* bobnel iz gozdov pustinje. Dvaindavjseti dan tega meseca je divjala vihra nad mestom. Mrzel veter je tulil od zapada, bičal okna in rohnel. Anica je staia pred ogledalom v svoji sobi in se pripravljala k počitku. Malo prej je obrisala zmrzlino raz ogledalo. Zgoščeni hlapi njenega dihanja so bili ob svitu sve» če videti kot ) pri Planini, danes last kneza Windischgraetza. Tam pripoveduje, da okoli rZajčjega hriba' ne tekajo le zajci, kakor bi sodili po imenu gradu, temveč tudi druga divjačina vsake vrste kot: divje svinje, veliko število jelenov in medvedov. Pri tem je čudno — nadaljuje zgodovinar — da se baš divje svinje, jeleni in medvedi v teh krajih odlikujejo po izredni velikosti in da se divjčina v ostalem rimskem cesarstvu in celo na Češkem ne more meriti Ž njo. — Ker pa se Valvasorju ta trditev zdi malo .latinska', nadaljuje: <-Nisem lovec in se ne ponašam s posebnim lovskim' znanjem kot oni, ki se že od rane mladosti bavi jo z lovom in lovstvom, tem manj pa se '» orem zdaj zanimati za lov, ko se mi bliža starost; pri vsem tem ostanem pri trditvi, da i>o jeleni, mrjasci in medvedi v teh krajih mnogo večji nego drugod. Tako so mi pripovedovale odlične osei>e, ki so obenem spretni lovci, pa tudi priorosti ljudje, ki si z lovom služijo svoj vsakdanji kruh. Tega pa ne trdijo le domačini, ampak tudi tujci, ki se ne morejo lreč u d it i velikosti in lepoti teh živali.« Od vse te divjačine ni danes več sledu, v onih krasnih gozdovih je le še nekoliko medvedov, katere knez varuje in jih ne da odstreliti. Pa ' (e ti medvedje niso tako lx>jeviti, kot so bili njihovi pradedje: Pred nekoliko leti je ena teb zveri napadla drvarja, a ta se je ni bal, temveč jo je brez velikega lovskega aparata kar s sekiro pobil. Kakor je plemenita divjačina v Julijski Krajini izumrla, tako je v prejšnjem stoletju tudi kozorog (Capra ibex) maiodane izginil. Danes živi ta plemenita vrsta divje koze le še v Piemontu v planinskem pogorju M. Blanca in M. Kosa proti švicarski meji. Pa tudi danes bi ga ne bilo več, da ga stroge postave ne ščitijo pred lovskimi tatovi. Za ohranitev te plemenite živali ima v prvi vrsti zaslugo kralj Viktor Emanuel II. in današ. kralj Viktor Emanuel III. Žal, da je leta 1901. radi hude zime poginilo 350 kosov, a vendar jih Štejejo danes še nad 2000, kar je jako razveseljivo, ker upajo, da se kozorog razpase in razmno-fci še po drugih krajih, zlasti po Švicarskih planinah, ki mejijo na Italijo in imajo ugodna tla za to ponosno žival. —• fPrim. o tem tirehms Tierleben. IV. str. 600 sq.) DAROVI Ob priliki božičnega večera je darovala vesela družba potom Pepčka in Danice 50.— lir «Šol-skemu društvu«. Vsem darovalcem kot tudi marljivemu Pepčku in Danici prav srčna hvaiaf Razne zanimivosti M ▼ V soboto, dne 17. decembra, je zadel amerikanski torpedu*, rntt-lec «Paulding» na bostonski višini pri Provlncetownu ob podmornik «S 4» in ga potopil. Prič« pojasnjujejo, da je bil namenjen ruSilec v luko v trenutku, ko se je pojavil iz morja podmornik, ki je koj pri trčenju izginil s površja. Tudi rušile c je bil pokvarjen, skozi nastalo luknjo mu je vdirala voda, da so morali rušilec spraviti v lu-ki takoj na kopno, sicer bi se tudi on potopil. Na mestu, kjer je bil izginil podmornik v morju in kjer je plaval oljnat madež, so se takoj spustili potapljači v morje. Prvi je ugotovil, da je v torped-nent prostoru še šest ljudi živih. V podmornik se je uvajal zrak in med potapljačem in zaprtimi mornarji je prišlo do nekakega sporazuma s pomočjo trkanja ob steno podmornika. Nadaljni potapljali so podmornik pritrdili s sidrom k tlom, da bi viliarni valovi ne spravili podmornika kam drugam. Noč in dan so delali potapljači, skušali so dati mornarjem kisika, toda vse je bilo zaman. S trkanjem so naznanjali mornarji, koliko kisika še imajo in kako jim pešajo moči. In ko so zopet prišli potapljači, da bi poskusili zadnje moči, so se uverili, da je podmorska sila odtrgala podmornik od sidra in ga pre-vrgla neznano kam v globino. Mornarji so izdihnili v svoji jekleni krsti po dolgem boju in upanju. Kaka postaneš kmalu vitka? Švedski inženir G. M. Eklund je izumil posebno sredstvo pod imenom «Osmosova kopel». To sredstvo, ki vzbuja čim dalje večje zanimanje, povzroča brez vsakih posledic v najkrajšem času telesno vitkost in slokost. Gre za prašek, ki se vrže v kopel in ki se ponaša že po dvajsetih minutah z izrednioi u s peh onu, in to po izjavi zdravnikov. Prašek povzroča pene in olajša kopajočo osebo povprečno za 800 do 900 gr. S tem izumom se bavijo sedaj danski zdravniki in vse kaže, da bo inže-nir-izumitelj v najkraj-^em času milijonar, kajti sedanja moda zahteva, da bodi ženska vitka, in če ne gre drugače, poj de pa s praškom. Indorski maharadža sa potr oči Indorski maharadža (veliki kralj kake indijske države) je došel te dneve iz New Yorka v London, kjer se bo vršila v kratkem času njegova poroka. Maharadža ni aktivni vladar že več ko eno leto. Prestol je moral pustiti svojemu malemu sinu, to pa na pritisk angleške vlade. Maharadža je bil eden najmogočnejših vladarjev v Indiji in je vladal v bogati pokrajini Indore. V njegovem haremu je bila tudi mlada Indijka, plesalka Mumtaz Begum. V to se je zaljubil bogat trgovec iz Kal-kute. Ker je tudi ona ljubila t** govca, je ponoči zapustila moževo palačo. Zaupniki maharadže so kmalu izteknili plesalko, napadli po naročilu svojega gospodarja avto, v katerem sta se vozila trgovec in ubegla Mumtaz, zabodli njega, njo pa težko ranili z revolverjem, da se je mesece in mesece borila s smrtjo. Indijski podkralj je uvedel preiskavo, pri kateri se je izkazala brez dvom na krivda maharadže. Dva izmed najetih morilcev sta bila obsojena na smrt in tudi usmrčena. vladar pokrajine Indore, kot glavni krivec, se je pa moral odpovedati prestolu. Šel je nato v Pariz, pozneje v New York, kjer je živel življenje bogatega zasebnika. V New Yorku se je zaljubil v dvajsetletno Američanko, s katero se sedaj poroči. Njegova zaročenka je hči ubogega tovarniškega delavca in je nastopala v nekem varijeteju. Slovela je kot krasoti ca in razna večja gledališča so se pehala, da M pridobila to krasotico za svoj oder. Nekoč je prišel maharadža v varijete, zagledal krasotico, stopil k ravnatelju s prošnjo, naj hi ga jej predstavil in osem dni pozneje je naznanil bivši vladar njenim o-suplim startem, da jo vzame za ženo. Pregovoril jih je tudi, da so privolili v njen pristop k budistični veri. Poročno darilo, ki g^ je dal maharadža svoji bodo&f ženi, je krasen lišp, vreden 300.000 dolarjev (približno pet milijonov in pol lir). Nova doba v Rusiji. Ze večkrat smo na tam mestu poročali, kako je novi režim v sovjetski republiki o1a>3al poroke in ločitve. «Krasnaja Gazeta» poroča zopet dogodek, ki se je vršil te dneve na ruskem tozadevnem u-radu. V urad je prišel Nikolajev s svojo družico, da da vknjižlti svojo poroko. Z vpisom v posebni register je pa po ruskih postavah zakon že sklenjen. Še preden sta zapustila mizo, na kateri sta se bila podpisala, se je obrnila žena k mofcu in zahtevala od njega, ntj plača dnino, ki jo je izgubila s tem, da je šla k poroki. Možu se je ta zahteva zdela čudna tn se je slednjič vdal, vTgel po mizi dva červonca in pol in zahteval 25 ko^ pejk nazaj. Ob enem je stopil k uradniku in zahteval, naj izpolni obrazec, ki je potreben za ločitve zakonov. In tako sta bila oba v teku pol ure poročena in ločena. Tako hitro niti v Ameriki ne gre! Clarence Chamberlin, ki ja dosegel rekord s svojim poletom t daljavo brez nobene postaje, ja v letalstvu velik praktik, toda izpita iz letalstva nima 9a, zato tudi ni bil 9e od vlade priznan za pilota. Chamberlin je zelo občutil to pomanjkljivost. Vpisal se ja k pilotskemu izpitu. Pripraviti sa mu itak ni bilo mnogo, saj je poznal letalo in njegove dele bolj ko notranjost svojega žepa. Pri izpitu ga je izpraševal dr. Berens, strog gospod in fanatičen teoretik. Učenec Chamberlin je odgovarjal mirno in prostodušno. Pri ugotovitvi določene razdalje se je pa revež zmotil za pol kilometra in radi tega padel pri izpitu, da se do prihodnjega izpita tudi v tem izpopolni. Dobro, da ne občuti pomanjkanja zrelostnega izpita iz elektrike Edison, sicer bi tudi ta padel iz električne teorije, čeprav je takorekoč oče moderne elektrike. Upajmo, da bo imel Chamberlin prihodnjič več sreče. En sam stric in pet in štirideset nečakov " Pred nedavnim časom smo poročali, da je sklenil Italijan Sil-vestro PoH, prodavši vse svoje imetje v Ameriki, vrniti se domov v Italijo. Silvestro Poli se je rodil — da ponovimo površno že priob-čeno vest — 1. 1847. Kot dvajsetletni mladenič je zapustil Benetke in se napotil v Carraro, delat % tamošnje kamnolome. Kmalu nato se je izselil v Ameriko, isdekmU iz mavca kipe, pozneje je postal, lastnik več gledališč in si priboril v teku tet in pridnega in vztrajnega dela premoženje, ki prekaša 450 milijonov lir. S temi milijoni se sedaj Silvestro Poli vrača v Italijo, kjer ga čaka nemirno in neučakljivo pet in štirideset nečakov, ki pripravljajo svojemu doslej nepoznanemu stricu v resnici prisrčen sprejem. Marsikdo med temi nečaki je Že izračunal, da bi moral dobiti vsak med njimi deset milijonov, pa naj bo devet oziroma osem če pojde kaj za stroške in tako dalje. Vsekakor staremu stričku iz Amerike ne bo manjkalo ljubezni v krogu njegovih sorodnikov. Oven kot priča. Nekemu posestniku ob Reni je bilo ukradenih petnajst ovac, ki jih je pa posestnik na srečo dobil pri nekem mesarju v Koblencu Me žive. Ker je pa ta naznanil, od koga je bil živali kupil, je bil prodajalec zaprt, ovce so pa prišle v začasno sodno shrambo. Prodajalec ovc je pa tatvino trdovratno zanikal. Toda pri glaVni razpravi je izjavil okra d eni posestnik, da je pri njem uslužben ovčar, ki je vzgojil ovna, nahajajočega se med ukradeno čredo, od mladih nog. Ta oven se odzivlja, le če ga ovčar pokliče po imenu «Klaeschen». Posestnik je dodal, da je ovčarja pripeljal k razpravi in da se sodniki lahko sami prepričajo o resničnosti njegove izjave. Sodni dvor je Sel nato z obtožencem, to-žiteljem in zagovorniki pred sodišče, kjer so se pasle ovce na bližnjem travniku. Vsi so po vrsti klicali: «Klaeschen», sodniki, državni pravdnik, gospodar, zagovorniki, toda šele ko je poklical ovčar ovna, se je ta zganil in pri-skakal k njemu, položil mu prednji nogi na hrbet in ga začel lizati. Za ovnom so prihitele vse ostale ovce k ovčarju in tako je oven kot priča odločil pravdo v korist svojemu gospodarju. Obtoženca so seveda radi tatvine obsodili. V starem rimskem pravu nahajajoči se stavek, ki ureja lastnino m ki se glasi v izvirniku «res c lama t ad dominum» in v prevodu «stvar vpije po gospodarju«. se je v tem oziru popolnoma obnesel. Poljski grad v plamenik Znani grad Dzikovu blizu Krakova, last grofa Tarnovskega, je popolnoma zgorel. Z njim je zgorelo nešteto dragocenih starin, a tudi devet oseb, med njimi poljak^ atlet Alfred Bayer, ki se je slučajno mudil v gradu. Nekaj dragocenih zbirk se je zamoglo v zadnjem času Se rešiti. Lastnika grada ob izbruhu ognja ni bilo doma, njegovo mater, knegmjo RadziwiIIovo, so pa utegnili rešiti. Ogenj je nastal, tako se domneva. radi nemarnosti pri centralni kurjavi in se je najprej raz-pasel v kleti po nakopičeni zalogi, premoga. Izkopanine is piva kzistjanafce dobe Dunajski starinoslovec profesor Keil je zadel pri kopanju, ki se vrši v družbi s smrmskim muzejem. v okolici Efeza na takozva-nem hribu sedmih otrok, na več katakomb (podzemeljskih hodnikov) in več krst iz dobe prvih kristjanov. Še znamenitejša je najdba v Efezu samem, kjer so odkrili dvorano iz rimske dobe, o kateri menijo, da je v njej propovedoval sam apostol Pavel. 8 tari zobje V izsušeni strugi stranskega toka reke Vaala pri Bloemhofu v Južni Afriki je izkopal neki iskalec diamantov dva velika okame-nela zoba. Profesor Raymond A. Dort od witwatersrandskega vseučilišča je ugotovil, da sta to zoba mamuta, ki je bil predhodnik slo- na in ki ja živel pred 25 do 50 ti-aočl Isti. Tudi na drugih mestih ie struge m> sa naSle podobne oka-menine. V starejši strugi je naftet nemški raziskovalec Rihard Back leta 1906. sobove mastodonta, ki je ie starejša žival od mamuta. Najdb« mamutovih zob priča, da se je nahajala ta predpotopna žival v boftj južnih krajih, kakor se je doslej domnevalo. IzvaMfeni prstan. Gospa Rereit je na svojem posestvu v bližini Pariza izgubila svoj zaročni prstan, ki je bil o-krašen z briljanti in rubini. Izgubila ga je lansko poletje. Vsako i&kanje je bilo brezuspešno. Ko je pa te dneve rezala peso, je zadel nož ob trd predmet in glej! v pesi je tičal nj-en prstan. Prstan ie bil najbrž padel na tla, dekla ga je pometla, vrgla z drugimi smetmi v smetišnico, od tu je prišel na gnoj, z gnojem na polje in tako v peso. To spominja na Polikrata, ki je vrgel prstan v morje, da u tolaži bogove, a ga je zopet dobil v želodcu ribe. Razsipnost Indijski podkralj, namestnik angleškega kralja v Indiji, ie obiskal v drugi polovici decembra meseca princa Jama Sahiba v državi Navanagaru. Ta princ je bil vzgojen na Angleškem in je bil znan v plemiških krogih z imenom «Ranji». Zelo je radodaren in pravkar se govori po Indiji mnogo o velikanskih vsotah, ki jih je ta vladar porabil, da je dostojno sprejel indijskega podkralja. Stroški sprejema so znašali 200 000 funtov (osemnajst milijonov lir), od teh je šlo samo 8000 funtov za umetne ognje in 30.000 funtov za razsvetljavo. V nekaj letih je izdal «Ranji» pol milijona funtov samo za sprejeme indijskega pod kralja pri šestih njegovih obiskih. Osumljen, prijet, izpuščen V okolici Londona je bil pred časom izvršen drzen vlom v poštno poslopje. Vloma je bil osumljen neki Josip Foester, ki se je bil pa med tem že izselil v Novo Zelandijo. Sodišče je odredilo z ozirom na velikost zločina, naj se Forster prime in privede v London. Policija je poslala v Novo Zelandijo detektiva, ki je pripeljal Forsterja u-klenjenega v London. Forster je prepotoval 12.600 milj dolgo vožnjo iz Nove Zelandije na Angleško v okovih in bil končno radi pomanjkanja dokazov izpuščen. Poroka bombažnega kralja Te dneve se je vršila v Oslu, glavnem mestu Norveške, znamenita poroka. Grete, hči največjega brodolastnika v Oslu, Thora Thoresena, se je poročila z enim med najbogatejšimi Angleži, s tako zvanim bombažnim kraljem lordom Glentarna^-rom. Angleška kraljevska dvojica jima je poslala dragoceno poročno darilo- Med nevestinimi družicami je bila tudi sorod-nica norveške kraljice Maoide. Novoporočeni par se je napotil po poroki na francosko Riviero, kjer namerava preživeti medene tedne. Čez trinajst let se na Dunaju nihče ne bo veS poročil Tako so izračunali in predvidevajo na podlagi ^statističnih podatkov. Računi so po vsem pravilni in na Dunaju čez trinajst let res ne bo nihče več zlezel v zakonski jarem, če bo število porok še nadalje tako padalo, kakor v poslednjih letih. Lete, 1920. je bilo na Dunaju sklenjenih 30.136 porok, šest let pozneje pa samo 16.288. To število se bo letos znižalo — tako računajo — za 1.200. Vsak tretji par se na Dunaju civilno poroči. Kdo je iznašel petrolejske svetUjko? Praška «Naro-dna Politikam je te dni prinesla vest o 75-letnici prve petrolejske svetiljke v Pragi. Prvo svetiljbo so prižg-ali l. 1862 v praški «Viječnici» in praška občinska kro-nika na dolgxx in široko opisuje veliko navdušenje, s katerim je prebivalstvo pozdravilo novo iznajdbo. Na nekem transparentu je bilo tedaj čitati: « Slava iznaj-ditelju petroleja in petrolejske svetiljke Lukasiewiczu». Zgodovinarji, ki so proučevali praško kroniko, so na podlagi tega spet načeli vprašanje: kdo Je pravzaiprav pivi izsledil petrolej? Do sedaj so splošno mislili, da je to bil Žid Scheiner iz Bo-rislave, ki je hotel iz tamkajšnjega premoga pi i d obi vati žganje. Lukftscievvicz je umrl 1. 1882 v Lvovu. Gospodarstvo IV ^MTSTHsn PO- knuajsim dražba t Trata so je preskrbela za tekočo gospodarsko sezono z vsemi kmetijskimi potrebščinami, svežo zalogo zajamčenih semen iz Nemčije, raznim kmetijskim orodjem in stroji Ur umetnima gnojili. V njenih skladiščih dobite bogato zalogo vseh goriomenjenih potrebščin^ Te dni je prijela novo pošiljatev transportnih vrčev za mleko od litrov 10, 20, 25 m 30, ter zadnje naročilo okoličanskih 3ap, ki so bile naročene po meri in teži danih po okoličanskih kmetovalcev. Slamcreznice «Mayfahrt» oddajamo tudi na obroke proti običajni paran ci ji Some domače detelje in 1 u čeme. Prijeli smo večjo množino večne detelje ali lucerne ter domače detelje, izbrano in najlepše zajamčeno seme. Priporočamo vsem, ki bodo potrebovali to seme, da si ga predznamujejo, da zanje lahko rezerviramo. Modra galica. Vabimo naše zadruge in vinogradnike, ki želijo imeti angleško modro galico, da se čim preje predznamujejo. NaroČila pismena ali uatmena sprejemamo do preklica v našem uradu u-lica Torrebianca št. 19. Triaika kmetijska dražba v Trstu ulica Torrebianca 19, in Raffine^ ria 7, tel. 44-39. M \i PODVEZE ^ KŽRKEE MMUF3KTURE i a Mesečno družinsko revijo! m 3 Naročnina za celo leto 16 L ■ 3 Naslov: 1 S Trieste, Caselia postale 343 » ■ a ■■■■■■■» ■ B nsisi^sB vanaiN Avtom o hi! sla črta Trst-Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red cd 1, oktobra do 31. marca. Iz Trsta v Senožeče ob 16 15. Iz Bazovice ob 16 45. Iz Lokve ob 17 —. Iz Divače ob 17-10. Iz Senožeč v Trst ob 730. Iz Divače o!> 7*50. Iz Bazovice ob 8*15. Listki za tia in nazaj: Trst-Divača in nazaj L 13 — Trst-SenožeČe in nazaj L 1«-—. TRST m DANTE 10 - m MflZZiHI 32 Pnbbt. irTAN - Trieste. Izšel je roman NEMEZA Ctna L 6-—, po pošti L 7*50 Tr2nšKii posojilnica In MmMm registr. zadruga z omej. poroštvom ura o nje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račnn in vloga za čekovni promet, ter )ih obrestuje WW po 4% "VB večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovora. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, aa- stave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. - 21a raz^p nmM ts3cs (tati) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. talef. 25-67. Baiste® sin. H zavod FEHiSO CH1NJI PICHTTI Okrepfcvalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI m za OKREVANJE LEKARNA ZMIETTj - TRST - Via Mazzjnl m—imfMkifflJLJiininrff i i"n 11 fl finim 111 ""'iTT?"^^ nf t^ TjrrrrvrTTTTTii Hl—III lili i II Pih 1 li'Fji I I i i III II—— Predno se odločite za katerikoli nakup obiščite SICLUlIBi^E POHIŠTVA Trst Via Retiorl 1 (Piazza Rcsario) In Via Halcanton 7-13. Naše cene ne poznajo konkurence. (1170) aEHBMHBBBBffiBBftBHB^SSBgSHBEBS Bl Z e^fo^i MOC P Roman v treh delih Spisala V. ). Križanovaka. b rnftčin« prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po pošti priporočeno L 7'49. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. • Roman je iz* dala is «ak>2Ua Tiskarna Edinost. • Prodate: Tiskarna dinost v Trstu. Via S. Francesco 20/1., • Knjigarna ). oka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna. Gorica, Čarducci 7. - Katoliška knjigama. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. t originala« platnice (cena L 10) nc doW r knjigami STOKA. I Tiskarna Edinost v Trstu i..........».mM.. .... \ frvržuj« vsa tiskarska dela v najmodgrnejem stilu kakor j | tudi v večbarvnem tiaku. Razpolaga z najmodemejknl stroji, | j črkami, l.ynotype, s t ere o ty pij o ter rotacijskim strojara | i naročila se Izvršujejo točno in po zmarnih csnah. Ul. S. Francesco d'Assisi 20