130. številka.
Ljubljana, v sredo 7. junija 1905.
XXXVIII. leto,
^aji vsak dan zvečer, IzimSi nedetfe in praznike, ter reljz po pošti prejeman aa avatro-ograka deiele aa m leto 16 K, aa pol leta 18 K, aa četrt leta S K 60 h, aa en me«e« t K SO a.   Za LJubljano ■ polUJanJem na dom za tm U K,  za pol leta 18 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec * K. Kdor hodi aam ponj, plača aa m leto M K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko to«, kolikor anaSa poStnina. —
■e oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, Se ee  tiska trikrat ali   večkrat. — Dopill
u&ročb* brez istodobne ▼pošujatre naročnine  ce ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peterostopno petit-vrate po 12 h, S* ae m 2 i« izvole frankovati. — Bokopiai se ne racajo. — Uredništvo in upravnlštvo jo v Knaflovih ulicah it. 6, ia eicer uredništva v I. nadatropjn, npravniltvo pa v pritličja. — UpravniStm naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija,
oznanila, t j. administrativne stvari. J
Posamezne številke po 10 h.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Junktim — pokopan?
pred cekaj -Cti so klerikalci oznanili slovenski javnosti, dane u s t e , d » bi ee ustanovila a I i j a n s k a fakulteta v R o-predu in da bedo zabranili nšitev/ tozadevnega ta-icn i, Če se obenem a e a s t a-vi slovenska fakulteta v j j u b 1 j a n i.
Ta j u n k t i m , ki so ga takrat sastavili klerikalci), je pozdravila slo-renska javnost z največjo radostjo i mi smo pod vtisom te slovesne bljube hiteli izjaviti, da bo ves na-tid hvaležen klerikrdcem, Če izpolni o svojo obljubo in da zr»a to zna-enito vplivati na vse stracknrske riimere med Slovenci.
A  klerikalne  slovesne obljube navadno le prazne besede in kaže da so biie le prazne £>t:Sede tudi tem slučaju.   Zdi se nam, da junktim, ki so ga postali klerikalci, pokopan.
Že postopanje klerikalcev pri rvem branju zakona o italijanski akulteti je to pokazalo. Najprej smo mislili, da bodo klerikalci 8 p i o h a b r a n i 1 i, da pride ta predloga as razpravo. V smislu junktima, ki o ga sami in prostovoljno postavili, e bila to njihova dolžnost. A te jižneeti niso izpolnili. Potem je rišlo prvo branje te predloge. Kie-kaioi so imeli v Bmiaiu junktima olžnost preprečiti prvo branje, a ega zopet niso storili, marveč podali ie prav kratko izjavico in tako je prišla italijanska predloga v proračunski odsek. V tera odseku je zdaj zadnja prilika izvojevati, da se obenem z zakonom o italijanski fakulteti doseže tudi zakon o slovenski fakulteti. Zadnje mesto, kjer se da doseči slovinska fakulteta, je proračunski odsek in čisto gotovo je, da je slovensko vseučiliško vprašanje vsaj za deset let pokopano, č e b e  v  proračunskem  o d -
■
Beku rosi z a k o n o i t a 1 i j a n -skem vseučilišču.
Narodno-napredno stranko so kle rikalci ogoljufali za zastopstvo v proračunskem odseku in zato ne moremo storiti drugega, kakor da potom javnosti pritiskamo na klerikalce, naj izpolnijo svojo obljubo, da ne puste razpravljati o italijanski fakulteti, če se obenem ne razpravlja o zakonu glede slovenske fakultete, da ne puste ustanoviti italijanske fakultete, če se obenom ne ustanovi slovenska fakulteta. V ta namen smo jih napadli, ko smo videl', da se pri prvem branju o italijanski fakulteti sploh nioglasilnoben klerikalec za besedo in prisilili smo jih, da so podali vsaj kratko izjavo; v ta namen smo tudi razkrili, kako so hoteli molčati o slovenskem vseučiliškem vprašanju, da bi se v zadnji uri pred razhodom hitro še rešilo zvišanje duhovskih plač, kakor so to zahtevali nemški klerikalci, čijih povelju so se pokorili tudi Luegerjevi sk)ven£kj štifeipec* rji, v ta narren pritiskamo tudi sedaj nanje.
Klerikalcem je to jako neprijetno in ko je zadnjič zborovalo v Mariboru »Slovensko društvo« se je poslanec Robič — znan bolj po svoji domišljavosti, kakor po svojih zaslugah — spravil nad »Slov. Naroda. Kaj je pravzaprav govoril, ni mogoče natančno izvedeti, le toliko vemo da mu ni bilo všeč, kar smo pisali o postopanju klerikalcev glede vseučilišča, Posl. Robiču prav radi verjamemo, da mu ni všeč, da Brno spravili v javnost narav-nost i z d a j s k o postopanje klerikalcev. Vprašamo pa posl. RobiČa: Ali klerikalci niso obljubi! junktima? AH se niso klerikalci šele potem oglasili za besedo, ko smo jih mijj sunili pod rebra? Ali niso klerikalci  in  med  njimi specijalno
posl. Robič delali na to, naj poslanec Plantan prav na kratko govori, tako kratko, kakor posl. Plojr Ali ni bil temu povod to, da so nemški klerikalci zahtevali, naj se reši zvišanje duhovskih plač in da naj se zato kar mogoče skrajša vseučiliška de-beta? Vzpričo temu res ne vemo, kaj posl. RobiČ pravzaprav hoče. Pisali smo golo resnico, in če ta posl. RobiČu ni ugodna, je tega sam kriv!
Ali posl. RobiČ je na omenjenem shodu povedal še nekaj drugega. Povedal je, da klerikalci v proračunskem odseku ne bodo delali ovir predlogi o italijanski fakulteti. Ta zakon se bo torej v odseku brez težav rešil — s tem pa je kdo ve za koliko časa pokopana slovenska fakulteta. Posl. Robič je opravičeval svoje naznanilo s tem, da sta v proračunskem odseku samo dva slovenska klerikalca. Zakaj pa sedaj ni štel še drugih zastopnikov »lepega kluba«? Ce »lepi klub« ni solidaren niti glede prvega slovenskega postulata, potem ni ta klub vreden piškavega oreha. Sicer pa tudi dva fkO^iamta v proračunskem odseku lahko ravno toliko opravita, ka kor 20 poslancev v zbornici: če imata voljo, lahko onemogočita sklepanje o italijanski fakulteti, zlasti, ker Bta se dr. Šusteršič in SpinČič vendar hvalila, da imata pismeno pogodbo s Čehi, po kateri jih Čehi m o -I rajo podpirati.
Da pa klerikalci ne bodo ničesar storili, o tem smo skoro prepričani. Robičeva izjava nam priča, d& je slovesno postavljeni junktim neslovesno pokopan.
Mogoče je pa tudi, da ni samo pokopan, nego —prodan.
fojna na Daljnem Vitoku,
Rusko poročilo o pomorski bitki.
»Novoje Vremja« je dobila brzojavko izVladivostoka o bitki dne 27. maja. Rusko brodovje je ob polu 9. uri dopoldne zapazilo japonsko križar k o »Izumi«, ki je plula proti severu in ostala iz strelne daljave, ker je vozila paralelno z brodevjem. Ob polu 11. uri je videlo rusko brodovje severozahodno japonske križarke »Ci-toze«, »Kasagi«, »Tsušima« in »Nii-taka«; tudi te so vozile paralelno in so jih ruske oklopnice s streljanjem prisilile, da so se umaknile in izginile iz vidika. Ob 1. u i 20 miDut je videlo brodovje, ki je bilo že v morski ožini, štiri jtponske križarke in Šest oklopnih križark, ki so bile viš-njevo-zeleno pobarvane, da jih je bilo komaj razločiti. Na obeh straneh se je cdkril ogenj, Japonoi so ga koncentrirali na admiralsko ladjo. Ruske transportne ladje so se spravile naprej na desno, »Svetlana«, »Almaz« in »Ural« so dobile povelje, da ostanejo desno transportnih ladij. Skoraj istočasno so se pokazale na desnem krilu sovražnika križarke »Čitose«, »Kasagi«, »Niitaka«, »Tsusima«, »ivla-taušima«, »Suma«, »Akitsušima« in »Hašidate« in napadle lahke ruske križarke in transportne ladje, katerim sta hitela na pomeč »Vladimir Mo-nomah« in »Dimitrij Donskoi« in prisilila japonske križarke, da so ostale v večji oddaljenosti. Vkljub temu je bil »Ural« potopljen; med tem sta bila »Suvcrov« ir> »Oaliablja v poldrugi uri tako poškodovana, da sta se začela potapljati. Rožestvenski b« je težko ranjen prepeljal na drugo ladjo. Ob 5. uri se je ločil »Aleksander III.« zelo nagnjen iz bojne črte, se združil pozneje še enkrat z bro-dovjem, toda moral zaostati, ker so ga Japonci silno obstreljavali. »Boro« dino« se je potopila ob polu 8. uri, na »Sisaoj Veliki)« je zelo gorelo. Ko bo je začelo temniti, pritisnilo je ja-
ponsko brodovje Ruse k obrežju, obenem se je začel torpedni napad. Rusko brodovje se je razdelilo in odplulo broti severu. Med bojem podnevi je mnogo japonskih džunk prekrižalo tek ruskih ladij in metalo proti njim mine.
O ujetju Rožestvenskega.
Admiral Rožestvenski nikakor ni pričakoval v morski ožini Tsušima popolnega jap. brodovja. Prva žrtev te zmote je bil admiral sam. V noči na 28. maj so trije japonski torpedni lovci iskali sovražnika v gosti megli. Naenkrat so se znašli v črti ruskih križark, in sicer tako blizu, da so ruske krogle letele nad glavami japonskih pomorščakov. Japonci so metali torpede proti ruskim ladjam in odhiteli proč. Ruske ladje, ki so ae potapljale, sosemed seboj obstreljevale divje v temi in megli. Ko se je zdanilo, zapazili so ravno isti torpedni lovci, da se je neki ruski torpedni lovec ustavil in nehal streljati. Z vrha velikega jam-, bora je zaplspolala parlamentarna zastava in zastava rdečega križa. Ko so jih Japonci s signali vprašali, odgovorili so Rusi, da nimajo več premoga ne vode in da imajo na ladji dva ■đSBfssfi*. Nekaj jeponskio 5»st likfff in mornarjev se je podalo nato na rusko ladjo. Tukaj so našli admirala Rožestvenskega nezavestnega ležati, njegovega šefa generalnega štaba, osem Častnikov in 80 mornarjev. Japonce je globoko ganil pogled na ruske pomorščake, ki so žalostno obdajali svojega ranjenega admirala. Ruskega torpednega lovca so počasi vlekli proti saaehu in tako je poveljnik ruskega brodovja prišel v japonsko ujetništvo. Sele v Sasehu je prišel Rožestvenski k zavesti. Od takrat ne govori nič, in kadar misli, da je sam, joka tiho med seboj.
Ruskega brodovja ni uoičil upor moštva, ne japonske mine in ne ta jinBtveiii   japonski   podvodni čolni. Njihove sovražne sile sc bile gosta, nepredorna megla in ko je ta iiginlla
LISTEK.
Pisma iz Amerike.
Louise Souvan. Cleveland, Ohio, v marciju. (Datfe.)
Kakor 80 mi nekateri zatrjevali, so tukaj zadovoljni in kadar imajo toliko skupaj, da morejo, bodisi svoje dolgove plačati, ali kupiti si bajto z zemljiščem in poljem, ae vrnejo ftnogi izmed njih nazaj v našo lepo domovino. Občudovanja vredno je, kako hitro sa nauče kranjski kmetje angleškega jezika in kako dobro in lahko se v njem izražajo. Govorila sem z nekim Gorenjcem angleško, d* je bilo pravo veselje. S silo sem 'i morala poklicati v spomin, da P'ed tremi leti ni imel niti pojma, da ae govori na svetu razen melodičnega slovenskega jezika še kak ^g jezik.
žalostno slavo so dosegli v Cle-*eiandu ponarejale! denarja, ki so Kranjci in vzbujajo zanimanje, V Wam času je Mrs. Chaduvrick vzbujala pozornost dneva, ker je kot do-
mačinka imela več privlačne moči s svojimi neverjetno umetno zvitimi in mnogo obetajočimi goljufijami, a katerimi je vse drugo prekosila in to je bilo meni v veliko veselje. Nam je postajalo že neprijetno, od vseh strani so nas silili, naj pripovedujemo, kako se denar dela, kakor da bi bilo to pri nas Avstrijcih le nekako privatno opravilo.
Gleveland je takozvano cerkveno mesto. Enclid Avenue, lepa široka glavna cesta, ki je milje in milje dolga, s samimi velikimi, senčnatimi drevesi zasajena in po obeh straneh od lepih vil obdana, ima na vsakem drugem cestnem oglu cerkev. Mnoge izmed njih so krasne stavbe iz kamna, kakor katedrala sv. Pavla, katere zaščitnik je John D. Rockefeller, druge ao zopet ponižne lesene stavbe, katerih zunanjost je taka, kakor tipičnih amerikanskih lesenih hišic; vse se nahaja tukaj, veličastne atavbe, ki so veljale milijone in skromne, majhne cerkvice, ki ae le teiko po konci držijo.
Tudi »Sooial Funotions« ae opravljajo v cerkvi in a cerkvijo. Vaaka cerkev ima družabne prostore, imenitno ali preprosto opravljene, kjer
gospodujejo pastor in danes dotične
občine.
Tako je v torek »Nah Giasse«, ko se zberejo ladies in šivajo zgornjo obleko in perilo za ubožce. Tudi skupiček »luneha« (drugi zajtrk), ki ga imajo tam, se porabi za dobrodelne namene. Bazarji za cerkveni fond so tukaj prav navadni. Skoraj vsak mesec ima vsaka posamezna občina svoj bazar, kjer ae prodajajo le po navadi koristna darila in ae napravi obed iz samih podarjenih jedil po zelo visokih cenah. Ker je vaaka cerkev obdržana edino le od občine, je na vsem tem enako ležeče in ao včasih pripravljeni darovati prav veliko.
V veri ae poučujejo otroci le ob nedeljah po božji službi v takozvani »Bibel - Classe«. Vsaka cerkev ima eno ali več plačanih dam, ki hodijo k revežem avoje kongregacije in o njih revah in nadlogah poročajo duhovnika, kakor tudi skrbijo, da ao bolniki bolje postrežem in dobe boljšo hrano.
Tako obrišejo mnogo solz in olajšajo marsikatero težko srce. Tudi dobrodelnost ima svoj »Fuaineaa« (trgovski značaj) in akoravno imajo
tudi tukaj dobrotniki nič več in nič manj usmiljenja kakor drugod, vendar skrbe za to bolj temeljito in sistematično.
Amerika je dežela, kjer se veliko igra na karte. Ne mislim igro »Hazard«, ampak različne igre na karte, kakor »Encre, Pinokle, Pedro, Singe« in še cela množica drugih, zelo zanimivih iger, h katerim »e zbirajo ljudje na večer, le dame Često popoldan, in kjer samo ob sebi umevno ne igrajo za denar in le semtertja za dobitke. Ena »Card-partj«, ki smo jo mi igrali in ki je bila posebno zabavna, je bila pri »Progressive-Encre«. Bilo nas je čez šestdeset oseb in resnost, a katero amo igrali za tri jako lepo dobitke, je bila izvrstna. Jaz nisem »expert« v igranju na karte in sem morala zato paziti, da nisem kaj pokvarila, toliko manj še, da bi bila upala na kak dobitek. Igra je trajala dve uri, potem ao nam dali »Lunch«, ki našim evropejskim grlom pač ni posebno ugajal. Navadno sestoji okrep-čilo ii kurje salate, ki ima razen razrezanega kurjega mesa primešane Se orehe in aelerijo (steblo) in je ■ magonaise polito, razen tega iz oliv
in mcslenega kruba drugo na drugo položeno, ki se imenuje Sandw*ch, peciva in neizogibne, seveda izvrstne kave, naravno, da nikdar vino in likerji.
Znamenje posebno dobrega Luneha je, Če pride namesto kurje salate, salata iz sadja, pri kateri se mi Evropejci vedno sladko-kislo nasrne-jemo in se pomoči iskajoČ spogle-damo. Ta indijanska jed sestoji ii vsakočasnega sadja letnega časa, pomaranče, grozdje ali jabolka tenko narezana, položena na salatni list, zmešana z orehi in selerijo in grozno z oljnato magonaise polita. Mogoče, da se nahaja še kaj notri, česar nisem opazila, zadosti: sadna salata je delikatna.
Praktični Amerikanci ao tudi mojstri kot varčni gOBtovaloi. Z relativno zelo majhnimi stroški pogoste veliko število oseb. Program okrepčil ae ponavlja povsod vedno in vedno in ae čisto atrinja a kulinaričnimi užitki, če ae prav Amerikanoi odlikujejo, eno pa je gotovo res, kuhati ne znajo. In a kako potrpeiljivoatvo in akromnoatjo jedo včasih za naša grla nemogoče stvari.
(Dalje prih.)
medni solnčni žarki, ki so vzeli ljudem vid; pomanjkanje premoga in japonski torpedi.
Togo pri Rožestvenskem.
Admiral Togo je v mornarični bolnioi v Sasehu obiskal 2. t. m. ranjenega admirala Rožestvenskega. Togo je dejal: Akoravno se dogode take reči v bitki, vendar mi je šal, da ste vi ranjeni. Priprave ▼ tej bolnioi žalibog niso najboljše, kar me posebno boli, upam pa, da kmalu okrevate in Be vrnete v svojo domovino.
Rožestvenski mu je nato odgovoril: Zahvaljujem se vam globoko iz srca. Občudujem moč vašega brodovja in smatram za čast, da sem ranjen od takega nasprotnika. Razen tega mi je velika čast, da ste me obiskali in časti ta m vam, da ste poveljnik tako neustrašenega brodovja. Molim za vaše zdravje.
Japonski vojni minister Rože-stvenskemu.
Japonski vojni minister je poslal Rožestvenskemu šopek cvetlie in pismo, v katerem hvali hrabrost ruskega admirala v zadnjem boju in izraža upanje, da ga bodo japonski zdravniki kmalu ozdravili. Minister je poslal pismo tudi ruskim častnikom in moštvu, kjer izraža upanje, da so dovolj preskrbljeni.
Ruski častniki se nočejo povrniti v domovino.
Noben ruski častnik v ujetništvu na Japonskem ni voljan poslužiti se dovoljenja mikadovega, da se povrnejo pod častno besedo v domovino. 3. t. m. so bili vsi skupaj sklicani, toda nekaj časa ni hotel nihče govoriti. Naposled je neki nižji častnik dejal: Vsi smo sicer pobiti in žalostni; ker smo pa storili svojo dolžnost, ko smo se hrabro borili za svojo domovino, nimamo nobenega vzroka se sramovati. Ako se zdaj povrnemo v Petrograd. predao niso znane natančnejše okoliščine pomorske bitke, Be moramo bati, da nas postavijo pred vojno sodišče. Zato je boljše, da ostanemo na Japonskem in počakamo boljših časov.
Vsi so bili tega mnenja. Japonci bo jim dali še en dan premisleka in razšli so se.
Žrtve iz najvišjih krogov.
»Times« poročajo iz Petro grada: Carjev dvor in najvišji krogi pleme-nitašev so prvikrat od začetka vojne hudo prizadeti na človeških izgubah, ker je pri mornarici aristokracija mnogo bolj zastopana nego pri vojski na suhem. Častniki bojne ladje »Aleksander III.« n. pr. so pripadali izključno carski gardi na morju in jih je vse direktno car imenoval. Vsi so mrtvi ali ujeti. Akoravno je poslopje admiralitete in palača velikega kneza Alekseja, nadkomandanta mornarice najstrožje zastražena, je prišlo pred tema dvema poslopjema večkrat do obširnih demonstracij, ki se k&žejo prihodnje dni še shujšati.
Koristka.
Povest.
(Dali©.) XI.
Olga je ležala v svoji sobi na zofi in Čitala, to se pravi, držala je knjigo v rokah, v tem ko so njene misli begale kdo ve kje. Zatopljena je bila vanje tako, da ni slišala trkanja na vrata in se šele zganila, ko je stal Slavik pred nje.
„Lepo te prosim, pusti me danes v miru," mu je Olga zaklicala namesto pozdrava. Tako sem bolna, da bi najraje umrla."
nTo je vendar Čudno, da si zadnji čas vselej bolna, kadar pridem jaz k tebi," je dejal Slavik nekako užaljeno. „Kadar te pride obiskat baron Tako, si pa vedno zdrava."
Olga se je ozrla na Slavika, lede-nomrzlo in prezirljivo. Nasmehnila se je in potem odmaknila z roko, da je knjiga odletela pod mizo.
„Ti postopaš otročje, moj ljubi dečko! Kaj mi očitaš tega barona ? Ali mar ne smem z nikomer občevati? Saj občuješ ti tudi z različnimi damami, a jaz ti tega nikdar ne očitam."
Češki deželni zbor.
Praga, 6. junija. V današnji seji deželnega zbora je namestnik izjavil, da ae vlada reano trudi, da bi odstranila vse zapreke, ki zavirajo redno funkcijoniranje dež. zbora. V to je potrebna času primerna sprememba volilnega reda in uredba dež. reda in dež. uprave. Tozadevna dela je vlada že končala. Vendar pa ae predlože zbornici ti zakonski načrti šele na jesen. Vlada ae bo potrudila, da bo odstranila vsa nesporazumije-nja med merodajnimi faktorji in s pravično in blagohotno upravo izpod-bila tla vsem prepirom in bojem. Deželni zbor se je nato odgodil.
Knez Nikita na Dunaju.
Dunaj 6. junija. Včeraj popoldne je sprejel cesar v posebni avdi-jenci črnogorskega kneza Ni kito. Avdijenca je trajala četrt ure. Cesar je sprejel kneza z veliko lju-beznjivoBtjo ter opetovano naglasa), kako zelo ga veseli, da mu je po dolgem času zopet dana prilika, pozdraviti svojega starega prijatelja in sicer v svoji prestolnici. V razgovoru sta se dotaknila tudi političnih vprašanj, tičočih se razmerja med Avstro-Ogrsko in Crnogoro.
Dunaj 6. junija. Knez Nikita je danes sprejel poslanca Jurja Biankinija. Knez je 13 i-ankiniju priporočal, naj bi Be ravnal po blestečem zgledu velikega Strossmaverja ter prevzel njegovo politično dedščino; predvsem pa naj bi deloval na to, da bi vsem Slovanom, posebno pa Jugoslovanom po-stala v političnem delovanju zvezda-vodnioa slovanska vzajemnost.
Biankini je odgovoril, da je ideja slovanske vzajemnosti že tako močna, da ne more nikdar več za-mreti; zlasti krepko zazvita pa je med Jugoslovani. Ugled Slovanov pred ostalim svetom se je v zadnjih desetletjih močno ukrepih Bati se pa je, da bo morda začasno zopet padel in to vsled nesreče, ki je zadela Ruse na Daljnem Vztoku. To zlasti občutijo Jugoslovani.
Knez Nikita je na to odvrnil, da je trdno prepričan, da bo končno le izšla Rusija kot zmagovalka iz borbe in da dosedanji dogodki nabojišču še ne morejo škodovati dobri slovanski stvari.
V daljnem razgovoru je knez poudarjal, kako zelo ga veseli, da so zopet nastali prijateljski odnošaji med Črno goro in Avstrijo. »Osebno razmerje med mano in cesarsko rodovino,« je rekel knez, je bilo vedno kar najpresrč-n e j š e.
Toda gotovi mali diplomati v Zadru in Kotoru so si v zadnjem času vtepli v glavo, da morajo na vsak način zasejati seme sovraštva in razdora med Črno goro in Avstrijo. No, hvala bogu, ti poskusi so ostali do sedaj brezuspešni in nadejati se je, da bo tudi v bodoče vladalo pri-
„Ali — to je vse kaj drugega," je vzkliknil Slavik. „Takih primer ne smeš delati. Jaz imam pač družabne dolžnosti in moram vsled njih občevati z različnimi damami. Ali pri tem občevanju nimam nikakih namenov. Ako pa zahaja baron Tako k tebi, je gotovo, da ima pri tem svoje posebne namene, katerih ni težko uganiti, drugače bi ga sploh ne bilo sem."
Slavik je prepozno spoznal, da se je prenaglil. Olga je prebledela, potem pa srdito planila z zofe. Jeza jo je premagala. Zgrabila je šopek, ki ji ga je bil prinesel Slavik in mu ga vrgla v glavo.
„Ah, tako, torej tako," je kričala vsa iz sebe. „ Ali sem jaz kaka vlačuga, s katero spodoben Človek ne občuje, Če nima gotovih namenov. Ti praviš, da bi barona sploh ne bilo sem, ko bi ne imel posebnih namenov. Mar misliš, da je tak, kakor si ti, plitva glava, pijanec in razuzdanec. Ali misliš, da mu ne more biti samo na moji družbi?"
„Olgica, nikar se ne jezi," je prestrašeno prosil Slavik. „Saj te nisem hotel razžaliti. Ti si me slabo razumela."
»Nikar se ne izgovarjaj. Jaz sem te tako dobro razumela, da bolje ni
jateljstvo in soglasje med obema državama. Črnogorci goje do Avstrije posebne simpatije, ker vedo, da je v pretežni večini slovanska država.
Ministrska kriza na Ogrskem.
Budimpešta 6. junija. Pred« sednik konzularnega nadsodiiča v Carigradu, K v a s s a y ni koalirani opoziciji ponudil, da naj sestavi ministrstvo, marveč se je samo informiral, kako bi opozicija sprejela manj prononsirano ministrstvo, kakor je Tiszovo.
Kv aBsav je izpovedal, da mu krona še ni dala nobenih pooblastil glede sestave ministrstva in da se v meritornem oziru ne more pogajati z opozicijo.
Predsedstvo koalirane opozicije je izdalo to-le izjavo: Odboru koalirane opozicije je sporočil svoje osebno mnenje o sedanjem političnem [položaju predsednik konzularnega sodišča v Carigradu, Štefan pl. Kvassav. K r Kvassav po lastni izpovedi ni imel nobenega cficijal-nega pooblastila se pogajati z odborom, ni bila koalirana opozicija v položaju, sklepati o njegovih predlogih.
Budimpešta 6. ju nija Kvassav se je v političnem položaju posvetoval tudi z grofom Andrassvjem in baronom Fe-. jevarvjem. — V stanovanju grofa Szeohenvija se je sestalo 28 članov zbornice magnatov na posvetovanje. Sklenilo se je, pozvati predsednika magnatske zbornice, naj skliče sejo, v katori se bo razpravljalo o adresi, ki se ima odposlati kralju.
Program barona Fejervaryja.
Budimpešta 6. junija. »Hirlap« poroča, da obsega program barona Fejervaryja te-le točke: 1. razširjenje volilne pravice. 2. ustanovitev ogrske konzularne akademije; 3. narodno madjarski pouk v vseh šolah; 4. službena pragmatika za uradnike; 5. reforma parlamenta; 6. dveletna vojaška služba; 7. progresivni dohodninski davek in 8. odškodnina občinam za dela v prenesenem dolokrogu>
Rencontre med dvema srbskima politikoma.
Belgra d, 6. »unija. Bivši pravosodni minister Nikolić je na ulici napal bivšega ministrskega predsednika Pasi ća, ga bil po glavi in ga davil. Pasanti so iedva rešili Pasića iz rok njegovega nasprotnika, ki bi ga bil skuro na mestu zadavil. Vzrok napadu je bila ironična notica v »Samoupravi« o Nikolićevi ženitvi z neko mlado damo.
Dogodki na Ruskem.
Bero lin, 6. junija. Širijo se vesti, da je bil car Nikolaj umorjen. Vendar pa se tem poročilom ne verjame. Cesar Viljem je danes osebno dvakrat posetil ruskega poslanika.
Petrograd, 6. junija.  V ino zernat^u razširjene vesti, da je bil
mogoče. Povedal si, kar v resnici mi- I sliš; saj verujem, da ti je to ušlo, ali dobro je, da te poznam, da vem, kaj te je vodilo k meni. Tvoje prisege -so bile zlagane, tvoja ljubezen je bila hlinjena!"
Slavik je hotel ugovarjati, a Olga ga ni pustila govoriti.
„Molči! Ne maram te poslušati! Varal si me, da, varal, fej, sram te bodi ! Pahnil si me v sramoto, spravil me ob čaat in poštenje, in zdaj, ko si dosegel svoj namen, zdaj delaš z menoj kakor z vlačugo, ki se jo zvečer pobere na cesti in zjutraj vrže po stopnicah."
Olga se je jokaje vrgla na zofo in si zakrila obraz z rokama. Slavik je planil k njej. Nežno in ljubeče se je sklonil nad njo, ji z mehko roko gladil bujne lase in milo prosil odpuščanja.
„Olga, ljubo moje dekle! Ne bodi taka! Poslušaj me! Saj te ljubim, tako vroče —"
„Lažeš! Spravi se proč, jaz te ne maram več videti."
„Ljubim te, sladka moja Olgica, ljubim te nad vse! Kaj ti nisem žrtvoval vsega? Karijero in imetje? Danes sem berač, človek brez eksistence, ki
oar Nikolaj umorjen, so od kraja do konca slagane.
Frankobrod, 6. junija. Mesto Nahičevan v Kavkazu je že deset dni posorišče silnih nemirov in izgredov. V mesto so vđrli Kurdi iz Perzije, proti katerim je ruska policija in vojaštvo popolnoma brez moči. Kurdi ropajo in požigajo, da je groza. Vse armenske hiše so razdejane, njih prebivaloi pa pobiti. V bližini mesta so Kurdi upepelili celo vas in živih sežgali štirideset Armencev.
Petrograd, 6. junija. S carskim ukazom se je ustanovilo mesto policijskega načelnika za Kavkaz in se je v to svrho nakazala vsota 100 000 rublje r.
Moskva, 6. junija. Vkljub vladni prepovedi se je danes otvoril v neki privatni hiši kongres županov vseh ruskih mest in zastopnikov zemstev. V prvi vrsti se bo razpravljalo o tem, kaj bi kazalo ukreniti z ozirom na nesrečo, ki je zadela rusko brodovje na Daljnem Vztoku
Odstop francoskega ministra zunanjih zadev.
Pariz 6. junija. V današnji ministrski seji je minister zunanjih zadev, Delcasse, razpravljal o vodilnih načelih, po katerih bi Be kazalo v bodoče ravnati v zunanji politiki.
O njegovih izvajanjih so zapored oddali svoje mnenje vsi ministri. Ker se je izkazalo, da ministri ne soglašajo z nazori, ki jih je razvijal Delcasse, je le ta demisijoniral. Demisija je bila sprejeta in bo posle ministrstva zunanjih zadev začasno vodil ministrski predsednik Rou-vier sam. Zatrjuje se, da je Delcasse odstopil v prvi vrsti radi svojega neuspeha v marokanskom vprašanju.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 6. junija.
Predsedoval je župan Ivan Hribar. Za overovatelja zapisnika je imenoval obč. svetnika Goršeta in Senekoviča.
Domžalski dogodki.
Nato se je vzdignU župan ter govoril tako-le:
Slavni občinski avet! Danes stojimo vsi še pod vtisom domžalskih dogodkov. Peščici doseljenih Nemcev, ki je obogatela od brezobzirnega izkoriščanja delavne eile slovenskega naroda, zdelo se je potrebno, sredi tega naroda in kakor le-temu v posmeh prirediti veliko-nemško demonstracijo. (Viharno pritrjevanje. Klici: Res je! Sramota!) Jaz namreč Črnordečežoltih zastav, pa naj bodo razobešene tudi na notranjih straneh poslopij ali na ograjenih vrtovih, ako so le vsakomur vidne, ne morem smatrati za nič drugega, ko za veiikcnemške demon« stracije. Zato se tudi prav nič ne čudim, da je v Domžalah prvotno naseljenemu slovenskemu prebivalstvu zavrela kri in da je zahtevalo, naj se odstranijo te zastave. Minoli so namreč Časi, ko se je — žahbog le prekrotkemu — slovenskemu pre-
j ga vzdržujejo sorodniki. Vse zato, ker sem poslušal samo svoje srce, ker te ljubim."
Počasi se je dvignala Olga z zofe. V njenih očeh je žarelo sovraštvo. Nervozno je spravljala svojo frizuro in svojo toiletto v red in na njenem licu je bilo videti, da se pripravlja na odločilen korak.
„Ti praviš, da si mi žrtvoval karijero in imetje," je rekla z zamolklim glasom. „To ni res." Pogledala mu je srepo v oči in potem nadaljevala z ostrim glasom : „Prej si mi povedal, da sem vlačuga." nOlga!"
„Da, to si mi povedal, čeprav z drugimi besedami. Kar si meni dal, to je bilo plačilo za mojo ljubezen. Vla-čugi se vendar plačuje ljubezen. — Ali ne? Mene briga le to, kar si meni dal. To sem zaslužila in to je moje, kar si drugače zapravil, to meni nič mar. Čemu si napajal vse igralke in igralce, kar se jih je obešalo na moje krilo? Čemu si prirejal bogate večerje in izlete. Jaz te nisem nikdar prosila in zato nisem odgovorna, da si svoje premoŽenje zapravil. In svojo karijero si meni žrtvoval? Kaj te nisem vedno
bivalstvu od njega izkoriščevalce smel obešati na drog Gesslerje klobuk.
Zahtevi po odstranitvi pang«r manskih zastav se v Domžalah m ustreglo. Da jih niso sneli domžalifcj priseljenci, katerih oholost in nadu tost proti domačinom je občno znani se ni čuditi; čuditi se je pa, da ni ukazala poklicana oblast (Sn, mota!), dasi je morala vedeti, da bj bil s tem odstranjen za Siover.c. povod razburjenju.
A ta oblast storila je še ve{ Ukazala je orožnikom rabiti orožje kar ni imelo le za nasledek, da u bil težko ranjen Slovenec, temvej tudi, da so orožniki brez povodi (Sramota!) — naglašam brez pj voda — ponovno streljali. je sicer, da preiskava še ni končana res je pa tudi, da po VBeh poročihjj — ne izvzemši hinavsko savitegi poročila deželnega uradnega lista v Domžalah ni bilo drugega, ko n*. koliko hrupnejša demonstracija, ki.1 kršne se drugod v veliko večjih rai merah dogajajo neštetokrat. Ali et« pa Že čuli, gospoda moja, da bi drugod takoj segalo po orožju, da se — ta primera je tu umestna po vrabcih streljalo s topovi? (Obi svet. Plantan: Le po Slovencih!
Ne in ne! Po tej žalostni slavi hrepeni menda le naša politična go sposka! In kaj jej je gonilna moč' Zastonj je iščem; vsaj tega vendar ne morem misliti, da bi bilo sovr«. štvo do večine deželnega prebival, stva ta gonilna moč.
Kakšni  pa  bodo   nasledki prevelike službeno gorečnosti polit.čn« gosposke? Domžalski orožnih streli čuli  so se daleč izven naše dežele in bodo dali po vod za grdenjein obrekovani« našega naroda, ko da bi to i. narod   tolovajev   in pobija! oev. Ocrnjeni bodemo po vse svetu,    ocrnjeni    zlasti n zgoraj.
Proti taki tendenci, fie : domžalski streli imeli, moramo p ravno mi kot zastopniki prre slovenske občine kar najodločneje p o v z d i g n i t i s v o j glas; taka tendenc a mor a najt; najskrajnejši upor po vsej deželi. (Tako je! Zgoditi se mora!
Vi, gospodje tovariši, pritrju mojim besedam. To Vaše pritrjevanje mi je dokaz našega popolnega bo glasja v tej zadevi. (Viharno pr vanje in glasni Živio klici; galerija ploska.)
Obč. svetnik dr. Trilier pn*rj da je hvaležen županu, ker je dai i svojo izjavo priliko, da se tudi * te) dvorani, reprezentujoči v tem hipu edini slovenski parlament, pove jasne in glasno tista resnica, katere so naii nemški sodeželani tako silno potrebni. To spričujejo nam dogodki ob Schil-lerjevi slavnosti in pa domžalska demonstracije. Kranjski Nemci postal: so podobni stari koketki, ki hoče diu na vsak način interesantna. Za ca* rodne mučenike hočejo veljati zi vsako ceno in v to svrho jim je dobrodošla vsaka prilika, da izzivajo z nesramno provokacijo slovenskih narodnih čutil poulične demonstracije. Zaščite c. kr. orožniških bajonetov in žurnal stičnih revolver .v so pri tem gotovi, pa naj postopajo še tako neokusno in provokatoricno-Sistem, vladajoč v naši deželi, s&rbi za to, da se ob takih prilikah razglaša potem nas Slovence kot tiste barbare, ki smo dobri k večjemu še
Daljo v prilogi.
nagovarjala, da ostani pri vojakih T sam si silil od vojakov."
„Ali silil sem iz ljubezni do t< ker se nisem mogel ločiti od tebe, ker nisem mogel živeti brez tebe."
Slavik je s solnimi očmi padel pred Olgo na kolena, objemal njene noge in prosil, naj mu odpusti.
„Ne pahni me od sebe, Olga. bodi tako kruta! Ljubosumnost me K premotila, blazen sem ljubosumnosti il v tej blaznosti so mi ušle tiste nesrečne besede."
Olga je bila v tem nasla 1 svoj mir in je imela zopet samo MSI v oblasti. Hladno in brezčutno, nekak porogljivo je zrla na Slavika iu pustila govoriti, ne da bi ga poslušala. Mislila je samo, kako bi ga odslovila. Videla je, da govori resnico, da i*> ljubi strastno, in vedela je, da ga iS" lepa vsaj ta dan ne odpravi. Slutila je, da bi se njeno razmerje končalo 1 velikanskim škandalom, Če bi je kar na kratko pretrgala in stresla se je strahu, ko jo je obšla misel, da bi Pl znal Slavik še v njeni navzočnosti usmrtiti. Poznala ga je in vedela, <la je v stanu tudi to storiti.
(Dalje prih.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 130, dn6 7. junija 1905.
-i pilote T\f mrkemu mostu do Adrije. ir0   se imenuje dandanes v  L ub-ftni avstrijska politika! — Vzemimo e Sohillerjevo slavnost.   Jaz si do-jjji«! ujem, da poznam svojega Scbil ?rja tako dobro ter ga cenim vsaj tko visiko, kakor sleherni kazinski ;rida5i a prav zaradi tega trdim, da jI bil znadaj Sohillerjeve slavnosti r Ljubljani nič drugega, nego fri-rolna prostitucija tega velikega pes cika svobode. Gesslerjev klobuk ger tnsnskega terorizma bo postavili naši jS'ernc: sredi slavnostnega prostora; od geslom »Deutech vom Belt bis iur Adria« so slavili najneizprosnej-seff* nasprotnika vsakega narodnega nasilstva in potem so iz kričal i za barbare ono slovensko mladino, ki se je branila le take zlorabo stoletnice velikega pesnika, ne pa nje ~:ve slave. (Klici: Tako je!)  Ako je Sahiller doli z Olimpa zrl to početje avstrijskih  in   specijalno kranjskih Nemcev, tedaj se je spominjal pač ironično lastnih besed:   Anders, be-jrreif ioh \vjhl, als sonst iii Men-jchenfeopfen,  malt  sich  in diesem Jopf die Welt! — In sedaj Dom-l%\el Andreja Hoferja, tega velikega mučenika ljubezni do domovine so hoteli  slaviti  v  senci Sildmarkine i&stave, v  družbi   tistih Celjanov, aliačanov in Celovčanov, ki so sto n stokrat dokazali, da so najhujši rablji (Kiic: Pravi naslov!) vsake domovinske ljubezni in narodne svo bode!   Cinično so priznali v svojih praških glasilih, da bodijo Domžale »eine feste Burg in der slavisohen Hoehflut« (Klic: Tirolce je prepoino srečala pamet!) in sedaj se zgraža o kr. uradno  glasilo,  da Slovenci siso ponižno prenašali te nove frivolne provokaoije. Jaz pa pravim, da so minuli časi prostovoljnega slovenskega robstva in da je naša vladna politika odgovorna za vsako kapljo iloveške krvi, ki je tekla v Domža lah, in za vsako kapljo, ki bo še tekla kjerkoli pri takih prilikah v slovenski kranjski deželi. Naj si za pomni gospođa ca Bleiweisovi cesti enkrat sa vselej, da je v današnjih časih po krivdi avstrijskih Nemcev vsaka frankfurtaraka zastava kričeča provokacija, katere naš narod ne bo več trpel, ker je protislovenska. (Klic:   Tako je!)   V koliko je tudi protiavstrijska,  to  naj  presodi gospoda sama; slovenski narod se bo naveličal hoditi v ogenj po črnožolti kostanj (Klic: Ne bo šel!), odkar je z. kr. drž&vni pravdoik tržaški smel brez kazni in greje paovati za »gente barbara« tiste Slovence, ki so z dolgo trajno ječo morali plačevati svoj kipeči avstrijski patriotizem ob priliki umora blagopokojne cesarice in od kar je nemški Dunaj globok poklon napravil    iridentovskim metalcem bomb. (Klic: Slepi so!)
Skrajna potreba je bila po mojem mnenju, da se ta resnica razglasi že enkrat tudi skozi okna te dvorane L/jbijanskemu občinskemu svetu se ne da odrekati politične treznosti. To je dokazal s tem, da niti z eno besedo še ni reagoval na tisto nesramno Žaljenje slovenskega življa v Mariboru. A kadar bomo izgubili Zidcjo trohico upanja v pravičnost poklicanih krogov, tedaj bomo morali zagrabiti tudi mi za orožje retor-aije in naj nam je še tako antipati-&en svetopisemski rek: Oko za oko, Z3b za zob. Naj se ne zanaša gospoda preveč na to, da smo razcep ljsni, ker je velik del naroda oslepil tisti Rira, ki je bil še vedno najzve stejši zaveznik nemškega Dunaj-:-. Jas Še nisem izgubil upanja, da bo v trenutku največje Bile združil vse Slovence spomin na besede Sohiller jeve: NichtBvvtirdig ist die Nation, die nicht ihr AUes freudig setzt an ihre Enre. (Viharno, dolgotrajno ploskanje in klici z galerije: »Živio dr Triller!«)
Podelitev meščanstva dr. Jos. Staretu.
Nadalje je naznanil župan, da jo občinski svetnik dr. Josip Stare prosil za podelitev meščanstva prct običajni pristojbini. Župan je navajal, fcako neprecenljive vrednosti je že kletno prosilČevo marljivo in vss-Btransko pazno delovanje v občinskem svetu. Prihranil je na ta nač n ftestni občini ža več tisočakov. Zalo tou občinski svet ne more boljše Povrniti zaslužene hvaležnosti, kakor da mu podeli meščanstvo. S,r?jeto * vsestranskim živahnim odobrava sjtm.
Konč.io je naznanil župan sankcioniranje zakona glede podaljšanj« davčne prostosti za nove gradnje ? Ljubljani. Opozarjal je. da velja 18 letna olajšava le še 3 leta, vsled ^3a; naj bi se tisti meščan*, ki nameravajo graditi nove hiše, z delom Požurili.
Zapisnika zadnjih  dveh  sej sta b* prečitala in odobrila. Volitev v upravni odbor mestne hranilnice.
Vsled odhoda občinskega svetla dr. K u š a r j a , ki je bil tudi
upravni odbornik mestne hranilnice, j a bil izvoljen v imenovani upravni odbor občinski svetnik Josip Vidmar. (Poročevaleo občinski svetnik dr. Majaron)
Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev.
Ker je v potrjenih pravilih te zveze tudi dolcčba, da se mora župan vabiti k občnim zborom in k razsodišču t.*r da v slučaju raspusta zveze prevzame njeno premoženje mestna občina, so se pravila predložila občinskemu svetu v pritrditev tistim določbam, ki se tičejo ingerenoe mestne občine. Poročevalec je preČi-tal prve točke pravil, ki govore o namenu društva ter pristavil, da je treba društvo le toplo pozdravljati. Pritrditev se je izrekla enoglasno. (Poročevalec občinski svetnik dr. Majaron)
Nakup ljubljanskega gradu.
Kakcr znano,  je občinski svet svojedasno sklenil kupiti od finančnega erarja ljubljanski grad za 60.000 kron S daj je finančno ravnateljstvo predložilo načrt kupne pogodbe, ki ga naj občinski svet odobri. Pogoji so prvotni: Kupnina 60000 K, mesto mora rgraditi novo municijsko skladišče, skrbeti, da se ohrani historični značaj gradu za vedno,  da se javni prostori ne   zagrade,   da   plača vse stroške transakcije, med temi 200 K oenilnih stroškov.   Obenem se dovolijo 6 letni plačilni  obroki po 10000 kron.   Erar  želi,  da   se  prvi obrok čimprej plača ter prevzame mestna občina grad v svojo last. Odsek predlaga, da se kupni načrti sprejmejo ter se  kupnina  vzame iz zaklada skupil za prodana mestna zemljišča K splošni razpravi se ni nihče ogli sil. V podrobni razpravi je rekel podžupan  dr. vitez Bleivveis,  da b bilo dcbro  vedeti,  kako  veliko bo zahtevano skladišče, koliko bo veljalo in ako dobi mestna občina najemnino. — Poročevaleo je pojasnil iz prejšnjih  aktov, da so stroški proračunjeni  na  8000 K, letna najemnina pa bo  znašala 900 kron Župan je pojasnil,  da se skladišče ne r gradi na Golovcu, temuč na ljubljanskem   polju    Načrti   kupne po godbe so bili nato sprejeti. (Poročevaleo občinski svetnik  dr. Majaron)
Prostor za Prešernov in cesarjev spomenik.
Poročevalec obč. svetnik Š u b i c, ki je povedal, da se je tozadevne en-kete izmed desetih Članov udeležilo 5 Članov, a razen enega so tudi vsi oddali svoje mnenje, pismeno ali brzojavno v pritrjevalnem smislu za Marijin trg. Enketa je delovala pretečeni petek skoraj celi dan. P recital je zapisnik enkete, v katerem so se končno vsi izrekli za Marijin trg. Pač se je v enketi govorilo tudi o tem, kako lep prostor za spomenik bi bila Zvezda, toda trasiranje in spremenitev Zvezde v augleški park bi veljalo ogromno denarja, škoda pa bi bilo tudi dreves. Poročevalec je poudarjal kako slikovite lego ima Marijin trg za one, ki pridejo po Prešernovih ulicah ali Miklošičevih ulicah. Tudi fasada frančiškanske cerkve je baje zelo ljubka. Dokazoval je zmoto tisočih, ki pravijo, da je Marijin trg premajhen. Velikost trga ne odločuje prostor do Ljubljanice,^ temveč zračni prostor preko vode do Špitalskih ulic. Enketa pa je bila tudi prepričana, da se na takih trgih dobro podajo spomeniki, kjer se križajo dolge ceste, da vidi potnik spomenik že od daleč. Velik prostor uniči efekt spomeniku. Z umetniškega stališča bi bil tedaj Marijin trg pripraven, ker bo imel sporne nik jako lepo, mirno in fino ozadje. Ovir za promet ne bo. Tretji moment pa je, da je Marijin trg eden izmed najbolj obljudenih in živahnih trgov. Glede trga pred justično palačo se je vsa enketa izrekla za cesarjev spomenik, ki naj stoji pred rampo s hrbtom proti vhodu v palačo. Tako je tudi želja predsedstva dež. sodišča. Potem je govoril o javnem mnenju, ki se je pojavilo tudi v naših 'dnevnikih. Rekel je, da se to javno mnenje intimno dela. Vpoštevati pa je treba toliko umetniških in drugih momentov, da se na javno mnenje ne da ozirati. Ako bi se Prešernov spomenik postavil na otroško igrišče, moral bi dobiti napis „dr. fig", kakor so Prešerna vsled njegove rado-darnosti klicali otroci v Kranju. Vpoštevati pa je pred vsem treba, da odbor za Prešernov spomenik ravno prosi za Marijin trg. Zato je bila dolžnost obč. sveta, da tej prošnji ustreže, tak pa je tudi želja obeh umetnikov. Zajca in F a b i a n i j a, ki sta spomenik ustva rila. V imenu olepševalnega odseka je predlagal, naj obč. svet izreče, da se postavi Prešernov spomenik na Marijin trg, cesarjev pa pred justično palačo.
Obč. svetnik Žužek je omenil, da glede cesarjevega spomenika je še sam poročevalec v dvomu, kje bi stal. Predlagal je, naj se napravi šablona ter se primerja tudi na drugih trgih. Zadeva naj se odstavi z dnevnega reda, da se občinski svet in olepševalni odsek pre-
pričata, kateri prostor je pripravnejši. Gleda  svoje odsotnosti od enkete je rekel, da se mu je reklo, da se sestane šele v ponedeljek, pa je zborovala že v petek. V formalnem ozira glede Prešernovega spomenika opozarja, da govori enketa tudi o dveh prostorih, kjer se šablona niti primerjala ni. Primerjala se je te na dveh prostorih. Govoril je potem proti Marijinem trgu. Imamo spomenike cerkvenega in posvetnega značaja, ki so se vsi primerno postavili brez posebnih enket; in vendar splošno ugajajo svojemu namenu. Vpoštevati je treba arhitektonične in prometne ozire  glede bodočnosti okolice, javno mnenje in stroške. Kar se tiče samega dela, se mu čudno zdi, da je Zaje svoje  mnenje tako spremenil, ko je vendar njemu in drugim pravil poprej, da je spomenik ustvarjen za zelenje. Pevcu, ki je opeval naravo in ljubezen, ne pa mesta in govorjenja občinstva, se ne postavi spomenik v največji šuoder in promet. Ako bi hoteli zadnje, bi ga lahko tudi postavili na prostor bodoče tržnice, tam bi ga videlo dovolj ljudi. Treba je vpoštevati obsežnost in visokost spomenika. Na Marijinem trgu se postavi spomenik nekako v luknjo, v kot, kjer se ga vidi od zgoraj z ulic za 4—5 metrov višjega, le s Špitalskih   ulic v   ravni smeri. Zavzemal bo toliko ploskev,   da bo promet oviran.   Miklošičeva cesta že ima itak maksimalni strmec, kakršen je dovoljen le za gorske ceste. Kako se lahko voz zaleti v spomenik. Tsled teh razmer bo naravnost nevarnost za promet. Vozovi se ne bodo mogli obračati. Ta prostor absolatno ni primeren, dokler se Ljubljanica ne regulira, kar pa se ne zgodi v doglednem časa vsled razmer v deželnem in tudi v državnem zboru. Segati pa moramo tudi v bodočnost. Most se primeroma razširi na obeh straneh, Ljubljanica pa se zoži na 19 metrov. Z Miklošičeve ceste bi zadr zeval spomenik direktni dovoz na most. Kak promet pa nastane na  tej cesti, ako se podaljša do južnega kolodvora! Treba pa je tudi pomisliti, da  se v slučaju regulacije Ljubljanice napravi na obeh straneh širok kanal, ki bo nevarnost za spomenik, ker bi pritiskal na nasip. Za spomenik na tem trgu ne govore ne  arhitektonični ne praktični momenti. Mestna občina je na tem trgu za drag denar odkupila hiši ravno z namenom, da se promet razširi. Zato nasvetuje, naj  se Prešernov spomenik postavi v park  pred justično palačo, ker velik spomenik zahteva tudi velik trg. Cesarjev  spomenik pa se naj postavi ob rampi k justični palači ali ob rampi pred deželnim dvorcem. V Gradcu stoje   vsi trije  novejši spomeniki v parku.
Obč. svetnik dr. Triller je priporočal odseku nasvet s finančnega stališča. Ako hočemo že kmalu videti Prešernov spomenik, mogoče bo to le na Marijinem trgu, kjer so za druge prostore preveliki stroški. Spomenik mora stati prostoru, kjer ga vsakdo vidi, ker ima tudi narodno vzgojevalni pomen. Kar se tiče umetniškega sta lišča, se lahko preide na dnevni red ob izjavi tako odlične enkete strokovnjakov in umetnikov. Ako bi se to ne zgodilo, bilo bi ra/žaljen je za enketo. Javno mnenje se tako cepi, da bi bilo treba imeti 12 Prešernovih spomenikov, pa bi se Še ne ustreglo vsem.
Podžupan dr. vitez Bleiweis je izjavil, da je imel prvotno tudi pomisleke proti Marijinemu trgu, a sedaj se ukloni mnenju enkete.
Obč. svetnik P ros ene je obžaloval, da niso vsi izvedenci bili navzoči ker v brzojavkah se nič ne pove, zakaj so baš za ta prostor. Enketa ni tako funkcionirala, kakor bi bila morala. Predlagal je, da se naj postavi Prešernov spomenik pred justično palačo, cesarjev v Zvezdo, Radecki pa pred vojašnico.
Obč. svetnik dr. Stare se je iz rekel proti odsekovemu predlogu iz prometnih ozirov ker je Marijin trg naj nemirnejša točka. Osnutek je tak, da sliši (Klic: Nič ne sliši) absolutno v kak park. Povsod postavljajo spomenike pesnikom in pisateljem v mirne gaje ali parke.
Proti odsekovemu nasvetu je še govoril obč. svetnik P red o vi 6.
Poročevalec je odgovarjal vsem protigovornikom ter skušal njih pomi sleke ovreči. Zaradi nekih očitanj sta Žužek in Prosenc odločno protes-tovala ter pozivala Župana, da govornika zavrne. Župan je ostro odgovarjal, da si ne pusti posegati v svoje pred sedniŠke pravice. Oba protestatorja sta nato zapustila dvorano, dasi je poročevalec izjavil, da ni mislil nikogar raz-žaliti, ter prosil odpuščanja. — Končno je povedal, da iz formalnih ozirov danes obč. svet ne more drugega ukre niti, kakor dovoliti prostor, za katerega prosi odbor, ali ne. — Predloga obč. svetnikov Žužka in Prosenca sta bila odklonjena, s p r ej e ti pa so bili vsi odsekovi predlogi. — Župan je v imenu odbora slovesno Čestital na tem sklepu. Z galerije se je zaslišalo živahno ploskanje.
Zaradi pozne ure so se ostale točke odstavile z dnevnega reda.
Izlet pevskega zbora »Glasbene Matice" na Gorenjsko.
(Konec.)
Med govorom so stopale domačemu ljudstvu solze v oči in videli smo celo možake na tihem ihteti. Tudi vsem izletnikom se je z oči brala globoka ginjenost v tem tre notku, ko je navdušenost prikipela do vrhunca. Veličastni ta moment ostane vsem udeležnikom neizbrisno ▼ spominu! Zbor je na to zapel še Maškovo »Struna m« (besede Prešernove) in Hajdrihovo »Hercegovsko«. Globoki vtis prekrasnega petja na množico ljudstva je bil oči viden in zatrjevali So ljudje, da tako lepega še niso slišali. Na to se po stavi pevski zbor, moški in ženski, pred hišo pod ploščo, vzidano v steno, okrog Prešernove sohe, katero so takisto preskrbeli domačini, in dva fotografa sta ujela lepo skupino v svoje aparate. Namerila sta jih tudi na rasne skupine okrog stoječega ljudstva. Nato so izletniki stopili v hišo in se podpisali v knjigo »Pre šernovih čestilcev«.
Ker ae je med tem bližala deseta ura, odšla je vsa množica ljudstva v farno cerkev, s katere stolpa je vihrala slovenska trobojnioa v pozdrav pevskemu zboru. Da ne za mudi lepe prilike, z dovršenim petjem vplivati na š roko ljudsko maso in da nekako nadaljuje Prešernovo počastitev, šel je tudi pevski zbor tja ter na koru pel pod vodstvom gosp. koncertnega vodje H ubada Nedteiovo mašo »K tebi srca po vzdignimo!«, znani Nedteiov »Bone Ddua« za bariton solo, katerega je velekrasno pel g. Z a v r š a n in P. Aogelik Hribarjevo »Pozdravljam te, nebes kraljica!« za moški zbor postavil Hubad. Tudi to petje v cerkvi je napravilo mogočen vtis in ostalo bo ljudstvu v dogrm spominu.
Vesela družba je korakela na to dalje skozi prekrasno ležeče vasice ob Stolu — ves dan je pevski zbor prehodil 12 vasij — in povsod so vihrale slovenske trobojnioe. V Begunjah je bil v gostilni g. A v s e n i k a skupen obed. A baš ko se je imel ta pričeti, vlila se je neusmiljena pioha z grozovito nevihto. Krasno aranžirana miza na vrtu st je morala zameniti s salonskimi prostori. Razvila se klubu temu zelo živahna zabava, katero je zelo povzdignil nepričakovani prihod »Trži-škega Sokola«, »Jeseniškega Sokola« in nebroj gorenjske inteligence in preprostega naroda. Pevski zbor »Glasbene Matice«, ki se je nameraval !s sam med sabo zabavati, videl se je hkrati v popolnoma drugi situvaoiji. Spoinal je, da treba tako mnegobrojnemu občinstvu nuditi mu zikalnega užitka.
Ker se je med tem zjasnilo in je vse občinstvo zasedlo obširni vrt do zadnjega prostorčka, vršil se je na vrtu pravcati ljudski koncert, pri katerem je sledila pod osebnim vodstvom g. koncertnega vodje H ubada pesem za pesmijo in kateri je izzval neopisno navdušenost vrtnega občinstva in onega, ki je stal na oesti. Menjaje s pevci »Glasbene Matice« so peli tudi zdru ženi pevci tržiškega bralnega društva in jeseniškega Sokola. — Pri pomniti nam je še, da je tržiškega Sokola pozdravil g. prof. Š t r i t o f in da je g. dr. G o r 1 i č v jako le pem govoru zahvalil se občinskima zastopoma bresniškemu in begunj škemu za pozornost, katero so skazili pevskemu zboru, in vsem drugim faktorjem, ki so priredili tako nepričakovano presrčen sprejem. G dr. G o r š i Č je znal občinstvo kar elektrizirati. Dokaz temu je bilo viharno odobravanje. Kot interesantno epizodo naj omenjamo, da je hč »PrimiČove Julije«, kateri jo Prešeren posvetil svoj sonetni venec, bila navzoča in da je, sloneča ob cknu, poslušala vea Čas petje in se solzila, ko je zbor pel »Slava Prešernu« in »Strunam«.
Za aranžma oelega izleta se je pridobil mnogo zaslug gospod nad učitalj Josip Ažman, kateremu gre za to posebna zahvala. Pohvaliti moramo tudi gostilno g A v sen: k a za izborno postrežbo in niike oene. Iz Begunj so se izletniki na večer večinoma peljali v Lssce na kolodvor.
Gorenjski vlak menda že zdavnaj ni imel izletnikov tako zidane volje!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 7. junija.
— Osebna vest. Župan Ivan Hribar je odpotoval za nekaj dni na Dunaj, da se ondi udeleži zborovanja železniškega sveta.
— Namaka oaveta. Pri okrajnem glavarstvu v Kamniku ae
nekaj kuha. Vsa neraškonacijonalna družba z glavarjem Cronom in zdravnikom dr. Binderjem je pokonci in kuha osveto. Žandarji hodijo vedno sem in tja in poizvedujejo po tistih Slovencih, ki so bili v Domžalah. Kako da jih nič ne inter esira , kateri Nemci so bili tam? Z veliko vztrajnostjo izpraSujejo, kateri Slovenoi so morda kak kamen vrgli. Za Nemce ne izprašujejo; morda bo ckr. glavar povedal, kateri Nemci so kamne metali, saj je bil med njimi in je s svojo navzočnostjo na njih provokatorični slavnosti po'/eČal to ritmiko demonstracijo in bi torej lahko dal najboljša pojasnila. Casar sam ne ve, bodo pa lahko povedali drugi uradniki, ki so demonstrirali v D;mžalah.
— „Kanibalstvo". Praes. 1460/16/5. Slavnemu uredništvu „Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Sklice-vaje se na določila § 19 tisk. zak. se zaprosi, da se sprejme v prihodnjo številko dnevnika „Slovenski Narod" sledeči uradni popravek notice „Kani-balstvo", ponatisnjene v 1. prilogi »Slovenskega Naroda" št. 127 z dne 3. junija 1905: Josip Sedej je bil po orožnikih dne 2. junija ob noči priveden v tukajšnjo deželnosodno jetnišnico ter bil tudi takoj po službujočem jetniškem osebju prepeljan v jetniŠko bolnico. Tam mu je jetniški zdravnik sanitetni svetnik dr. Schuster, ki se ga je takoj poklicalo poleg, že ob i/22. uri ponoči, torej tekom 1 ure po dovedenju, provizorično prevezane vbodaine vnovič po pravilih zdravilstva obvezal ter tudi zlomljen ud v oblago povezal. Ker ni bilo izključeno, da bode treba poškodovanca morebiti operirati, je sklenil jetniški zdravnik takoj, da ga pusti prenesti v splošno bolnico. Ker pa je bil poškodovanec od vožnje v Ljubljano izmučen, počakalo se je s tem, da se bolnik zopet okrepča, ter se ga je potem ob 10. uri dopoldne z rešilnim vozom prepeljalo v deželno bolnico. Ni tedaj res, da je bil težko ranjeni mož celih 10 ur brez vsake zdravniške pomoči. Predsedstvo c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, dne T. junija 1905. Levičnik 1. r.
— „Kršćansko - socialna zveza11 v Ljubljani je imela te dni svoj občni zbor, o katerem poroča »Slovenec« tako na dolgo in široko, kakor da je ta zveza kdo ve kakega pomena in da je že kdo ve koliko koristila delavstvu. V zvezi je 120 klerikalnih društev, ki imajo vsa skupaj samo 10 300 članov, torej povprek ne pride na eno društvo niti 100 članov. A še teh 120 društev s svojimi 10300 člani spi, kajti zvezni odbor je imel vsega skupaj samo 9 sej in je vsega skupaj tekom celega leta spisal 660 pisem, će se vse zadeve 120 društev z 10 300 člani tako na kratko da rešiti, potem mora v teh društvih in med temi člani vladati pač pravo mrtvilo. Zinačilno je, da »delavski tajnik« Gostinčar ni bil več voljen v odbor. Možiček je svoj čas mnogo rogovilil in delavce dobro vodil — za nos, a kakor se kaže, mu je — odklenkalo.
— Noben Slovenec ni Katoličan I To strašno dejstvo je našel pater Stanislav Skrabeo in je obelodanil v »Cvetju z vrtov sv. Frančiška«. Skrabeo je namreč na podlagi jezikoslovja dokazal, da sta naša »če-ščena si Marija« in »čtšSena bodi kraljica« pravi poganski molitvi, docela nekatoliŠki, vsled katerih smo mi »Kranjci«, kakor pravi dobesedno Skrabeo, »ločeni od vseh katoliških narodov, ločeni naravnost od rimskokatoliške cerkve!« Grozno, strašno! Skrabeo trdi, da so te molitve brez-miselne in neumne, ker so se opravljale toliko stoletij brez vsakega premisleka in »kdor pravi, da je »zapuščen Evin otrok«, ta ne ve, kaj govori, aH pa ni katoliški kristjan. Le brezverci tožijo tako v svojem obu-panju.« Toliko tisoč in tisočkrat, da, milijonkrat sta se molili omenjeni molitvi, a Slovenoi, duhovniki in la-jiki, so % njima le žalili Boga in ga dražili, zato nam je pa pošiljal toliko nadlog leto za letom. Skrabeo zahteva, da se molitvi popravita v vseh novih izdajah melitvenikov, za stare naj ae pa preskrbi poseben listi k, ki
»naj se prodaja v imenu Boljem« in vloži v te knjige, ker »kar ni rimako-katoiiško, to se mora odpraviti, pa naj bi bilo samo na sebi de tako lepo in pobožno slišati, isdreti se mora brei priianašanja, naj bi bilo vkoreninjeno še tako globoko.« Ko se to igodi, nam je odoepljenje od katoliške cerkve, »kar je skoraj nekako groino slišati«, enkrat sa vselej ne mogoče in bodo »rimske cerkve paš niki, po katerih rimski papeži kot najvišji pastirji pasejo ovčice Kristusove, pravoverne Kristjane«, vedno napolnjeni s tem molznim blagom.
— „Ljudska pesmarica" družbi sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub Ijani je prejela od čistega dobička, ki se je dosegel od doslej prodane „Ljud ske pesmarice" (brez „Spremljevanja") 201 K 26 v. Ta vsota se je izročila družbi v korist slov. otroškega vrtca na Savi pri Jesenicah s prošnjo, da se „Ljudska pesmarica" vpiše med druž bene pokrovitelje ter prišteje I. ljubljanski podružnici. To je 50. pokrovidelj L ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. — Zahvaljujoč se za velikodušni dar, toplo priporočamo „Ljud-sko pesmarico,"  ki obsega okrog 80 najlepših  nabožnih  pesmi s^pravilnim slovenskim besedilom, postavljenih ve činoma   za   dvoglasno   petje. Mnoge pesmi bo popolnoma nove, druge pa so stare, a v ljudskem in cerkvenem duhu prav srečno prerojene. „Ljudska pesma rica" posebno dobro rabi tam, kjer ni zadosti izvežbanah glasov za težje čve teroglasne skladbe. „Spremljevanje" na orglah je Čveteroglasno. Namenjeno je bolj za ženske in deške glasove. Za moške glasove bi moralo biti postavljeno nekoliko više. Morda bi bilo mo goče oskrbeti še drugo „Spremijevanje za moške glasove," potem bi se brez dvombe „Ljudska pesmarica"  še bolj razširila in splošno udomačila, kar v prospeh lepega ljudskega petja iskreno želimo. — Vodstvo  družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
— ,,Ljubljanskemu So kolu" je podaril gospod Aleksander Malitscb ob svojem odhcdu iz Ljub ljane v Budapešto 100 kron. Iskrena zahvala!
— Razstava risarij učencev obrtno-nadaljevalne šole bode binkoštne praznike, t. j. 11. 12. in 13. junija 1.1. v Št. Vidu pri Ljubljani. Odprta bo vsak dan od 8.—12. ure dopoldae in od 3.—5. ure popoldne. To raz stavo naj bi si ogledali vsi tisti, ki se zanimajo za razvoj obrtno nadaljevalnih Šol, posebno pa še obrtniki.
— Vsem tajnikom občin, okrajn. zastopov   in vsem uslužbencem pri avtonomnih uradih na slovenskem ozemlju I Pred   3   leti  se je ustanovilo društvo slovenskih avtonomnih uradnikov iu   uslužbencev po zgledu stanovskih društev raznih narodov v  Avstriji. O namenu društva — zboljšanje gmotnega položaja in okrepijenje stanovske za vednoBti — so letos že pisali vsi slo venski časniki in gotovo je vsak stanovski tovariš prepričan o važnosti in nujni potrebi tega društva. Da pa drug drugega spoznamo, da natanko preciziramo naše zahteve in naše stališče ter 8 tem določimo program za društveno delovanje, priredimo dne 12. junija t. 1. predpoldan v Ljubljani shod vseh tajnikov občin, okrajnih zastopov, ter vseh  uslužbencev avtonomnih   uradov   na   Sloven skem z  sledečim dnevnim re dom: 1.) Pozdrav; 2.) Organizacija in nje cilj; 3.) Predlogi  in  nasveti; 4.) Slučajnosti. Tovariši! Pri avtonomnih uradih imamo v kratkem pričakovati marsikatere preosnove   in neobhodno potrebno je, da mi v očigled temu dejstvu    damo     društvu   direktivo za postopanje v raznih zadevah. Radi tega je potrebno, da se vsak tovariš, kateri je vnet ne le za procvit vsega stanu, ampak zlasti  v prvi vrsti za svojo lastno   korist,   udeleži   tega važnega shoda in pomaga društvo postaviti na trden temelj.  Zgledujmo se po Članih drugih stanov, kateri so po svojih cvetočih   organizacijah   dosegli najlepše uspehe! Na svidenje v beli Ljubljani! Načelstvo.
— Otvoritev zdraviliščne restavracije kopališča Kamnik se je izvršila v nedeljo 4. junija. Vodstvo kopališča je zopet v izkušenih rokah dunajskega zdravnika gospoda dr. Rudolfa Wackenr eit erj a, kije je imel že preje več let. Gospodična Mlinaric je prevzela zdraviliščno restavracijo in skrbi za dobro kuhinjo in pristno pijačo ter so bili dozdaj mnogobrojni domači kakor tudi tuji gostje popolnoma zadovoljni z vsem. Prijave kopaliških gostov prihajajo v obilnem Številu in obeta biti sezona izredno Živahna.
— „Slovamkega Štajerca11
prihodnja številka z dne 11 t. m. ne bo izšla, ker ae je urednik odpeljal zdravit. Pa številka nadomestila se bo pozneje.
— Občinska volitve v Šoštanju se vrše, kakor že naznanjeno, dne 15. t. m. v vaeh treh razredih. Vsak razred voli po 6 odbornikov in po 3 namestnike. Od ada} naprej imel bode tiško občinski stop v Šoštanju 18 odbornikov in 9 namestnikov, torej skupaj 27 saatop nikov, med tem ko jih dosedaj bilo samo 18 Volitev se vrši v slovenski Šoli, in sicer v II razredu. — Slovencem sta zagotovljena drugi in tretji razred. Zmaga bode torej na slovenski strani! Vsi reknrsi, vse pritožbe od strani nemčnrjev niso nič pomagale. — Tudi nemško na oijonalni poslaneo Pommer se je s svojo znano zUgano interpelacijo pošteno vrezal!
— Nečuven skandal. Laški okrajni zastop je dovolil v jaso burni seji v pokritjestrofikovBlav-nosti nemškega »Sohulve reina« 200 kron prispevka. Šiandalozno!
— okrajna učiteljska konferenca  za  ptujski šolski okraj se je vršila dne 5. t. m. po običajnem redu. Za odposlanca v le tošnjo deželno učiteljsko konfdrenco sta bila izvoljena gg. Fran Podob ni k, nadučitelj  na Hajdini, in Mi hael Vavhnik, nadučitelj pri Sv. Marku,   zastopnikom   uČiteljstva v okrajnem šolskem svetu za bodočo Šestletno dobo pa vnovič g. Fran Som, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
— Dozdevni policij, uradnik  pretepen.   V soboto in ne deljo zvečer je bilo v Trstu v starem mestu vse polno pretepov.   V pone deljek so že ponehavali. Nekdo si je hotel narediti s pretepači malo šalo, pa je šel med nje in zgrabil nekoga za  ramo  in  ga pozval,  naj  gre ž njim.   Na vprašanje, kdo je, odvrnil je, da je policijski adjunkt  T it s. Ljudje pa so spoznali, da je to laž, pa so dozdevnega policijskega urad nika do dobra pretepli.   Trije straž niki so  imeli dosti opraviti, da so rešili nepravega Titza iz hude stiske.
— Lepo vzgojeni otroci. V Prulah so ujeli neki paglavci psa brez torbe. Privezali so ga k grmovju in ga s skalami in koli pobi jali. Na pol razmesarjenega so vrgl; v vodo in s veselim krohotom od leteli. Baje jih je najel za to delo neki posestnik s Hradeckega ceste.
— Beračica in tatica. V hišo št. 7 na Cesti na južno železnico je prišla včeraj popoldne neka okoli 15 let stara deklica in prosila ondi kuharico Nežo Matičičevo, naj ji da kaj jesti, ker je zelo lačna. Pove dala je kuharici, da je doma izBelo-vara in da se zove Draga. Tudi ji je rekla, da je obiskala svojega očeta, ki je delavec v Bohinjski Bali. De klica se je kuharici tembolj smilila, ker ji je rekla, da jo je oče odgnal, ne da bi ji bil dal kaj denarja in bode sedaj morala iti peš domov. Ko se je pa kuharica za nekaj časa od Btranila, ji je tujka ukradla iz omare bankoveo za 10 K, odšla na kolodvor in se odpeljala s poštnim vlakom proti Zidanem mostu, kamor se je brzojavilo in kjer jo je tudi orožništvo zaradi tatvine aretovalo.
— Popadljiv pes. Včeraj po poldne je na Poljanski cesti napadel neki pes hlapca Ivana Stirr^ in mu s kremplji raztrgal suknjič. >tirn se je psa, ker ni imel nagobč '<š* močno prestrašil. Lastnik psa se bede moral, ker je psa še vedno brez nagobčnika, zagovarjati pred sodiščem.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Ilirija* (Kolodvorske ulice) vrtni koncert. Začetek ob 8 uri. Vstopnina 40 vin. — Jutri, 8. t. m. je v hotelu »Lloyd« (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8 uri. Vstopnina za člane prosta nečlani plačajo 40 vin.
— Delavsko gibanje. Včeraj ae je odpeljalo  s  južnega kolodvor-v Ameriko  62 Slovencev vatov. V Beljak je šlo 10, 4 Hrvatje. _
in 14 Hr-V Hebffpn
*  Najnovejše   novice. —
Mednarodni ribiški kongres so otvorili na Dunaju pod pokroviteljstvom prestolonaslednika.
— Obravnava proti ponarejevalcu denarja Lieblu. Med včerajšnjo obravnavo si je hotel Herman Licbl s steklom prerezati žile na roki. Vojak je v pravem Času to zapazil, na kar je dobil Licbl histeričen napad.
— Strajk in zarota na parni k u. Na v ponedeljek v Reko došlem parniku „Ultoniau je nastal štrajk med potjo iz Amerike v Evropo med pre-mogonosci in kurjači. Častniki so s samokresi silili mornarje, da so šli delat.
— Potres v Skadru. Panika med ljudstvom vedno narašča, ker se sunki ponavljajo. Ljudstvu grozi lakota in so se dogodila ropanja. Škoda se ceni na 50 milijonov frankov. Cesar Franc Jožef je daroval 25.000 frankov prizadetim.
— Prepovedana Sokolova slavnost. Okrajno glavarstvo v Ko-linu na Češkem je prepovedalo nameravano Sokolovo slavnost iz razloga, da imajo zdaj jezuit je v mestu svoje prid ige!
Izpred sodišča.
Kazenske obravnava pred porotnim sodiščem.
Janez Cerar, 19 let atar, in France il*ce, oba posestnikov sina iz Krašnje, sta dne 25 sušca t. 1. popivala po Krašn|i. Ponoči sta šla v sosednjo vas Kompolje; p >t ju je peljala mimo Lavrič»ve šupe v Krašnji. Ob dolženoema ie bilo znano, da steka v tej šupi 70 let stara gostja Elizabeta Burja. Oba sta šla v šupo in tam je Cerar iz?rš 1 nasilen atentat nad starko, katera se je na vse načine branila in celo Corarja po licih opraskala. Obdolženec priznava dejanje, pravi pa, da ga je Hr ca k temu napeljal. Obtoženca s'.a zagovarjala dr. Ferdo Milller in dr. Po Če k. Porotniki so krivdo zanikali, vsltd česar je sodišče oba obtoženca oprostilo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. junija. Danes je umrl v Florenci bivši profesor romanske filologije na dunajskem vseučilišču, član gosposke zbornice dr Adolf Mussaffia. Pokojnik so je rodil L 1835. v Spletu in je postal L 1901. član gosposke zbornice. S politiko se je bavil le malo, samo za to se je močno zavzemal, da se ustanovi popolno italijansko vseučilišče, in sicer v Trstu.
Budimpešta 7. junija. Kombinacija Kvassay se jekla-vrno ponesrečila. Združena opozicija je Kvassayja moralično postavila pod kap Se pegajati se ni hotela ž njim niti poslušati njegovih nasvetov in ponudb. Kvassajjev poskus, sestaviti pre hodno ministrstvo je epizoda, ki danes nima že nobenega pomena več. Časopisje zliva cele čebre za-smeha na ponesrečenega ministrskega kandidata,
Jaroslav 7. junija. Fcm. Mihael Manojlovič je včeraj, ko je prisostvoval strelnim vajam pešpolka št. 89 baron Albori, naglom a umrl. Zadela ga je na vež-bališču srčna kap.
Solnograd 7. junija. V Gla-serjevi tovarni je eksplodiral plin. 8 delavcev je smrtno poškodovanih
Petrograd 7. junija Vzlic izrecni prepovedi generalnega guvernerja je mestni svet sklenil zahtevati, naj se skliče ljudski sabor, ki naj odloči o miru ali o nadaljevanju vojne
Moskva 7. junija. Shod županov in članov zemstva se je vršil včeraj in se izrekel, da se mora dati narodu prilika, da odloči, ali naj se vojna nadaljuje, ali naj sesklene mir.
Pariz 7 jun ja. Parlamentarni kregi so izredno zadovoljni in veseli, da je odstopil minister zunanjih del, Delcasse
Rusko-Japonska vojna,
London 7. junija. Japonska vlada je cficialno potrdila, da je v pomorski bitki pri Cuzimi ra-biiajpodmorske brodove in da se ima v prvi vrsti tem zahvaliti za doseženi uspeh.
London 7. junija Reuterjev bii6 je pooblaščen razglasiti, da japonska vlada še ni formulirala nikakih mirovnih pogojev in da je vse, kar v tem oziru kroži po listih, izmišljeno.
London 7. junija. Na vpraša nje ameriškega guvernerja v Manili je Roosevvelt odločil, da se smejo ruske ladje muditi v ne vtralnih pristanih samo 24 ur in dobiti le toliko premoga in živil, da zamorejo doseči najbližji pristan, j___
Slovenci In Slovenka I Na zabito družba av. Cirila In Matoda I
Za prebivalca masi, uradnika I. 1. d.
Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je oprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno m uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan Iekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate j, na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 7—8
Pozor!
Le „Tempel-vrelec" in ff8ty-ria-vreloc" sta
kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila „Tempel-vrelec" ali „Styria vrelec", temveč se upravljajo goljufivo pod imenom „Rogama slatina" v promet, naj se zavrnejo. — Oskrbnifitvo deželnih vrelcev Rogatec-Slatina.
'jI IIIHI i j _
aPENTA"
*VHA GRE
V zalogi jo imajo: Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 1836—1
Po vseh kulturnih državah registrirana
Na drobno
ne prodajava.
ovratnike in manšete
^M.Joss&Lovvenstein
j ^c. inTr. dvorna dobavitelja MEHA
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
De s tile rij a
Camis l M
Trst-Barkovlje.
*/, steklenica K S'—, ste klsnica K 2*60. — Ha prodaj v boljših trgovinah. 51
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj*«* priznana
Tanno-cninin Mtira
katera olirepeuje laelčee, odstranjuje luske in prepr^euje lzpa-dane la? 1 ateltlenlea z nat udom t 14.
Razpošilja so z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lenstek v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran JoSofevega
iubil. mostn 21—23
Darila.
Opravništvu na&ega lista so poslali: Z« družbo sv. Cirila In Metoda. Gospa Natalija Krmavnar v Liubljani K 10 -mesto venca umrli teti Hodnikovi v Ilir Bistrici. — Izletniki na Mirkah K 15 — — Neimenovan v Ljubljani K T—. — V poravnavi radi razžaljenja časti je razžaljeni g. GlinSek kaznoval tazžaljivca g. Stein-bauerja na 8 K v prid družbi, dasi je g. Steinbauer velik nasprotnik O.ril-Me-to-dove druZhel — Gosp. Hago Turk, živino zdravnik v Radovljici K 10 — nabral med »bombardirji* pri izletu SI. pl. dr. podružnice v Radovljici k Sv. Petru nad Begunjami ter povodom povišanja g. R Mlej-nika na mesto „nadbombardirja''. — Skupaj K 44-— Hvala lepa! Živeli I
Za Prešernov spomenik: Pevski kljb „Zagorje" in tamburasko društvo „Zvon" iz Trbovelj K 54 43 kot Cisti dobiček koncerta na vrtu g. Rosa v Hrastniku, izrekajoč' obenem zahvalo vsem udeležnikom
— G. Rafael Vuga v Ljubljani, Dunajska cesta St. 33, K 5 72 nabral v nedeljo, dne 4. t. m. v veseli družbi v Dolu pri Ljubljani. — G. Alojzij Vernik v Ljubljani 30 K nabrano ob slavlju 261etnice keglja&ke zveze „Elino8t". — Neimenovan v Ljubljani 1 K
- Skupaj K 7115. — Živeli! Na zdar!
Borzna poročila.
.Kreditna banka" v LJubljani,
Uradni k arci dnn. bora« 6. junija 1906.
■t*
100*,
lan
•805
ita^
101 ^
1O180
ia*s loti tj
100-75 100-5o I0*lj
I »lošto«*nl i»*|»lrjl.
4°/. majeva renta.....
I1   srebrna renta .  .   .   . .
i1   avstr. kronska renta   , .
„    zlata        v       , .
I     ogrska kronska  a   .   . .
§•/,     „    alata      ,   .   . .
i ; posojilo dežela Kranjnk« .
' . , posojilo mesta Spllet .
iV/,        •           "       ***** '
i1/«0/, bos.-here. žel. poa. 1902 i v češka dež. banka k. o.
4°/
»Vi*/.
tu o/
*  1 (i
I »/
t o
4'
l /o
4
4«/ '/
m n »■•••• i nt. pisma gal. d. hip. b. peŠt.   kom.   k.   t>. s.
10»/, pr.......
sast. pisma Innerst. hr. ■       n     ogrske een.
dež. kr.......
i. p is. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr.....
*°/o °t>l* češke ind. banke . l°/0 prior. Trst-Porec" lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
5% . juž. žel. kap. '/,'/, . I«//'a avst. pos. ca žel. p. o. .
'rećka od 1. 18601 , .   .   . .
r,    r> 1864.....
tizske ......
sem kred. I. smisla .
s        s    U. . ogr. hip. banke  .   . .
srbske a frs. 100' -
„     taršks.....,
Sasilika irečke ....
Kreditne a ....
(nomošk« „    .   .   . .
Srakovskt Ljubljanske 4vst. rad. krila Ogr.    , . Rudolfov« 3aJcbarŠk« >unaj*ka kom.
100-60 10040 9775 11» 85 97 85 118 OL 99-50 10060 100- -10165 10025 100-25 101 15
107-55 100-50
100-50 10010
100 — 100-75 99'— 99-50 321 26 ICO 15
169 — 290 — 169 75 306 — 306 — 276 50 106 -142 90 26-70 485 -78--89 ~ 66--57 7? 38 -64'-75 — t4l -
Delnic*.
Južne železnic«..... 87*70
Državne železnice    .... 665 —
A.vstr.-ogrske bančne delni«« . 1648 —
avitr. kreditne bank«   .   .   . | 663 75
Ogrske      „        ,      .   .   . 783-—
Živnostensk«       „      ... 246-—
Pretnogokop v Mosta (Brfli) . 652 -
AJpiuske niontan..... 630 75
Praške lat. mdr. dr. .   .   . 2669 —
&hna~Mar&nyi   ...... 555 75
TrbovDske prem. družb«    .   . 275- —
avstr. orožne tovr. družb« ,   . 611 —
-Ješk« sladkorne družb*     .   . '85 50 Velotc
0. kr. tekin .      ..... 11*32
tO franki......,   . 19'ld
tO marke ........ 23*48
3overeigns....... 23-96
Harke........                                 , 117 27
Laški bankovei...... 95 35
Kublji......... 163 —
dolarji......... 4-84
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 7. junija 1906. Termin.
106-101*
Nad
101 05
101 ^ 101*71
100^ 32i ^ 101
161-J 295 J 171 75
Ul-ti
31 j 28'J J
112 lil
14
27 Tj 494 -
n 50
72-30 i 69-75 38 60 If*J
81 bflj 651J
88 70 6v -I 1658 664 7j| 784 -24
«58-631 75
2679-J 65675 l7*-~-| 615-!
iseliš?
29-13 J 23 54 2404 117 47 96 55 164--I 6*—
Pšenica sa oktober
tli s oktober  . . .
koruza „ Julij    .   . . ,
„ „ maj 1906 . .
Oves B oktober . . .
Efekti*.
Nespremenjeno.
n 100 kg. K
. 100  , ,
. ioo „ „
„ 100  „ .
13 161
11 281 11 M
Keteoroiogično poročilo
7'itas, ii»J morjem 306 %     RraJnJl tn-monJ tlak 7S60 m
Cas opazovanja
Stanje barometra; v mm :
SI
Vetrctn
Nor'
1 ■ !■
730 3
18 2 _al. jzahod pol oblaCj
- > 171 al. jzahod pol. obiafl | 723 3    22 0    Br. jug  Ipol. obiač I
Srednia včerajšnja tomperatara; 19 2'. :ormalo: 16 7.   - Padavica 2 1 mm
Zahvala.
Povodom smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Josipa Semmelrock
strojnika firme J. Kosler & Co.
je si. požarna bramba ljubljanska izkazala rajniku pri pogrebu posebno lasi spremivši ga k  zadnjemu   počitku v mnogobrojnem   številu, za kar ji izre kam najsrčnejšo zahvalo. latataka I iskreno   zahvaljujem   gg   pevcem za ganljivo in tolažilno petj«>. BfirM hval vsem   in  prosim  oprostitve,  da J« *« včerajšnji   zahvali to po   nejjubi po moti izostalo. iŠ&b
V Ljubljani, dne 7. junija 190b
Jerica Semmelrock.
Zahvala.
Za  premnoge dokaze sremk^:i ^ čutja povodom bolezni in smrti nepozabne predrage matere ozir. atavi matere, tašče in sestre, gospe
Marije Hodnik
roj. Ličan
isrekamo sorodnikom, prijatelj*'!" >u znancem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo p reč. truo\ -^i duhovščini, vsem c. kr. uradnikom, slavnemu učiteljstvu, gospodom pevcem za ginljivo pe^je ter slav. bistriški požarni brambi, osobito še darovalcem krasnih vencev, končno vsem ki so tako v mnogobrojnem številu izkazali dragi pokojnici zadnjo čast.
II. Bistrica, dne G. junija 1906.
1840
Žalujoči ostali.
|2a pomoč v hiši in v proda-jalnici se sprejme takoj
de
v lahko službo na deželi.
Ponudbe   na   upravniŠtvo nSlov.
karoda". _
1834-1
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najrazno vratne j aih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjfiujofiimi ae vplačili.
Vsak dan ima po preteka petih iet pravico do dividende.
vzajamna zavarovalna "banitavPragrl, Raz. fondi: 31,865.38680 K. Izplačana odškodnina In kapitalije: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vaeakozl ilovaniiko • narodno upravo. 5—66
Vn poJMuilA daj«:
Seneralni zaistop v Ljubljani, ftegar pisarne ao v laatnej bancnej hifti
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah Škode cenjajo takoj in najkulantneje Dživa najboljai aloves, koder posla jo
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoriatne namene.
e HLODI 3g
Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja 1.1.,
hlode po sledeči ceni: ^
Hrastove      hlode od 23 cm debeline naprej po K Bukove rr28„        „ „
Jelkove „     „ 24
Smrekove       „     „ 20
Borovčeve      „     „ 22 „       „ „
dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo za kubični meter franko kolodvor
Ljubljana.
Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na Antona Deglteiiglii t LJubljani. 767-16
30, 25,
14, 13,
16, 15,
n. i6,
16, 15,
proda se vsled bolezni v rodbini obče znana
dobro idoea trgovina
ustanovljena leta IHTO. : velikimi skladišči, dvema filijalkama in pekarijo. Naprodaj je tudi
posestvo 2 dvema hišama
;d kojih glavna je posebno lepo zidana in prostorna, ter se v njej nahaja glavna trgovina. — Kupi lahko vse skupaj tudi kaka družba. — Reference so relle-btantom na razpolago.
Več se izve pri lastniku
T. Mlekužn, Stari trg pri Rakeku.
$41—1
^r**  '""v ^°vi
!Za
Krasna darila za birmance kakor zlate in srebrn«* ure. verižice, obeske. *|irehociiie palice i* t. d. ima
Milko Krapeš
urar
Ljubljana, Jurčičev trg
bivša RUDHOLZERJEVA trgovina ustanovljena I. 1852
(poleg železnega mostu).
Istotam
zaloga stenskih in stoječih ur ter budilk.
Za gopode urarje na deželi pri poročam svojo zalogo za izjemno nizke cene.
istotako se priporočam  gg. urar-jem na deželi za forniture.
Vse ure so vestno repasi-rane in točne.
Popravita se vrše hitro, natanko in ceno.
Se priporoča z vsem spoštovanjem
Milko Krapeš
urar.
1810-2
1763-2
|l; - yyyy y- w v v w w*w w wuw ww wyyy y W'W v'y J
.......... O
o
O
0
O 9
e
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
v"\ Sekti
Bogato zalogo
šivalnih strojev
za obrt in za domaČo rabo
pisalnih strojev, voznih koles
n. pr. Styria,   Dlirkopp, VVaffenrad
imata
Ivan Jax in sin
v Ljubljani
na lluimjHkl vrnil  mie\. I*.
Predobro urejena delavnica za popravila v hiši,
O00000000000009O0900O00000M
E
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474—28 trfovina železnin Id kovin
Valvazorjav trg št. 6 — Ljubljana — Prešernove ulice št. 50.
Tulita zaloga knMnjskega orodja ia lisna oprave.
Svojo ic čez 30 let obstoječo
zvezano s koncesijo za knjigotržnico in trgovino z umetninami in muzikalijami bi rad v kratkem prodal z akcideočno tiskarno vred ali pa brez nje.
Karel Till.
1836—1
Pozor gostilničarji!
Odda se približno IOO hI.
belega istrijanskega
vina.
Fina vrsta.        Primerne cene.
Kje — pove   upravniŠtvo „Slov.
Naroda".
1837-1
Prodaja.
Hiša št. 3 na Jurčičevem trgu
v  I    u S>1 j si ii i
se iz proste roke takoj proda.
Natančneje v pisarni dr. Frana Voka9 ces. kr. notarja v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 24. 1839—1
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Razstavljeno samo do vštete sobote 10. junija 1905: 1838
Cesarski grad
Schonbrunn
s svojimi zanimivimi sobami Slikovite partije s
Severnika.
Pariška svetovna razstava 1900.
'A
...
H'
■ vniLOHO^^^
**tr DENTIFRlM DljD0CTEUR PlEBtf
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 1445—10
Le malo časa
se prodaja zaradi opustitve trgovine 172—29
vse blago
pod tvorniško ceno
v modni trgovini
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenjske železnice postaja Straza-Toplice.
Akratoterma 38° C. Pitno In kopalno zdravljenje. Posebno uspešno zoper protln,  revniHtlzem,  iMchluM,   ne-? IJo,  kožne in ženike bolezni.
Veliki kopalni naalnl, oddeljene kopeli in močvirnate kopeli. Udobno
opravljene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobre in cene restavracije.  Sezlja od 1. nisjndo I. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopal I »ena uprava. 1274 4
Novo!     Dunajska Novo!
splošna vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov
zavaraje
VSOte pO 50, IOO, 150, 200, 250, 300, 400 kron
ki se izplačajo v slučaju zavarovančeve smrti —       i m
v teku 24 ur
donašatei)u polične kmižice. Z=^=z     Mesečne premije so jako nizke. zz=
Natančnejša pojasnila daje:
Glavno zastopstvo za kranjsko „T)unajske splošne vzajemne dražbe za zavarovanje pogrebnih stroškov"
v KRANJ U.
Podzastopniki z mesečno plačo in provizijo se iščejo za mesta z okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica, Krško, Lož, Metlika, Radovljica, Novo mesto in Skofja Loka, kakor tudi za vse večje občine na deželi.
Dober in trajen zaslužek za Častito duhovščino, gg. učitelje na deželi občinske tajnike i. t. d. 1760—4
Ces. ki. avstrijske
državne železnice
C Sir. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Iz^-od iz ""rožnega reda,
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. eri 24 m pouoci usodi, i rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal » Aa*see, Solnograd, čez Kleir-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 5. uri »7 in zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. .junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7, uri :S m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Da naj, ce« Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klem-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine »are, Heb Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. viri 44 m dopoldne udobni vlak v Trbiž, Fontabel, Beljak, Celovec, I^jubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, iaocnost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak <r Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec Fran-zen&feh-.e, JVIonakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr. Line, Budejavue, Plzea, Marijine vare, Heb, Irancove vare, Karlove vare, PragOj (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in U. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osubn. vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (LjubJjana-Monakovo direktni voz L in H razreda). - PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni 7laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak t Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. ori i na zvečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. ras.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. ori VI m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga-Linc-Ljubijana direktni voz I. in U. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregect, Inomost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Ino mosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zmtraj osobni vlak iz Novega metta ig Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja ia ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zveče \ Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski Cas ki za t min. pred kraievnim časom v Ljrhliani i
ljubljanska mlekarna
Slavnemu mestnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem sedaj otvoril svojo
glavno prodajalno in izdelovalnioo
v Prešernovih ulicah št. 5
— (v hiši g. Perlesa na dvorišču na levo.)
V dosedanjem prostoru na Turjaškem trgu št. 1 (Katoliški dom) se bode dobivalo še vedno vse isto kakor do sedaj.
V obeh prostorih se bo prodajalo
dvakrat n«, <lnn sveže mleko
iz mlekarske zadruge na Brezovici, potem vedno sveže, fino čajno maslo, sladko smetano za tolčti in za kavo, kislo smetano, sir, mehke sirčke, skuto, posneto pinjeno in kislo mleko.
Da eo vsi mlečni izdelki popolnoma naravni se jamči.
Stalnim odjemalcem se mleko zjutraj donaša tudi na dom.
Se najvljudneje priporoča z spoštovanjem
1791-2
Dragotin Seliškar
Prešernove ulice štev. 5 in Turjaški trg štev. 1.
76
12
MR
Usnjarskega pomočDika
sprejme takoj Matevž Za vršni k, usnjar v Cerknici pri Rakeku. 1806-3
Klavir
so poceni proda.
Vprašati je pri inženirju Kvtka v Ljubljani, Gradaške ulice št. 8. 2
Kontoristinja
samostojna, zanesljiva v delu in vešča slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme.
Natančneje se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 1783—3
Velika delavnica ali skladišče <§>
se odda s 1. avgustom na Tržaški cesti št. 2.
mesar.
V
obenem potovalca in
blagajničarko
sprejme tvrdka      1817—2
Oton Hoiiian v Radovljici.
za postelje in puh
priporoča  po   najnižjih cenah F.   HITI     1433 6
Pred šlsoifije št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
pri Stari cerkvi pri Kočevju z lepim vrtom in nekoliko zemljišč je po ceni na prodaj. Natan-Čneja pojasnila se zvedo pri posestniku
1301-2
Janez Schober
Moosvvald št. 24 pri Kočevju
Ženitev!
Starejša gospodična, samostojna, neodvisna, pridna in varčna, z dobro vpeljano trgovino in nekaj tisoč goldinarji prihranka, se želi (ker drugače nima prilike) pismenim potom seznaniti s starejšim solidnim gospodom v kaki stalni službi in se v slučaju medsebojne naklonjenosti z njim poročiti.
Le resne ponudbe do 15. junija pod „Pozna sreča", Ljubljana, poste restante. 1818 2
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
zlatai*
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča za
birmska darila
svojo veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih ur ter verižic za dečke in deklice po najnižjih cenah.
100% zaslužka! Preprosta fabrikarija, ki se povsod takoj obnese!
Za to se ne potrebuje dosti kapitala in pripomočkov ter nikakega strokovnega znanja lahko razpečljiv
predmet za splošno rabo
pri vsakem gospodinjstvu. Veliki uspehi se lahko dokažejo. ObSirni prospekt pošilja jffi'ittlM ( hrm. Industrie - Werk, Slebeolilrtea pri Dunaju. 2 14B4 2
Varuj ženol
w Za vsako rodovino važno . ) ilustrovano knjigo o premno-' gem blagoslovil z otroki razpošilja s prepisi več tisočev Eahvalnih  pisem  tajno «r * 90 h v avstr. znamkah ■ i gospa A. KAIIPA ?     Berolin S. W. 220
4>   LindenBtt»B»e 60. ^
aTC v odvaj
vajalna
k LEKARJA PICCOLI-JA
b> v/LJUBLJANI
F pospešuje prebavo in odperrje L telesa.      Cen t k brezplačno.
I steklenica 20 vinarjev.
5 Naročila proti povzetju. 1521
Izurjena in|vestna
prodajalka
želi takoj vstopiti v kako boljšo trgo. vino v mestu. Vajena je tudi blagaj. niškega posla.
Naslov  pove  upravništvo »SIot, Narodau. 1822-2
Najlepši spomin na birmo
fotografije
fotograflški = umetni zavod
Za mnogobrojni obisk se priporoča
AVG. BERTHOLD,
^ o cl ri i j js» 1 i 1 x ulicah ste
Najhitrejša postrežba. tfni Zmerne cene.
I
Primerna birmanska /+<
r
darila
zlatnine
ragoti iserov
Kupuje po
najvišjih
&       f cenah, staro zlato in srebro.
Graviranje izvršuje hitro in ceno.
Slovenske muzikalije
ravnokar izšle! Govekar  Fr.: Rokovnjači, uglasbil Viktor Parma, kom pletno K 10*70. Posamezno:
1. Ouvertura za klavir    .   .   K 2 5
2. Kuplet  za moški glas s
klavirjem......„ 1 —
3. Zora vstaja, za sopran s
klavirjem......H 1*—
4. Cvetovih deklic prsa bela,
samospev (sopran), z mešanim zborom ob spreir-Ijevarjja klavirja    .   .      „ 2 -
5. Mladi vojaki, koračnica za
klavir in petje   .   .   .   .   ,, 11
6. a'Oj zlata vinska kaplja j
ti, samospev z moškim zborom. „ 3 —
b) Povsod me poznajo, sa- j mespev iz ,,Zdravic"
Govekar   Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11*20. Posamezno :
peeeir K t*SQ
18.;
1, Zapoj mi, ptičica, plsi^i.",
za sopran s klavirjem .
2. V petju oglasimo, DQ Ik
zbor s klavirjem   .   . . 3 Knplet za moški glas s klavirjem......
4. Romanca, samospev (tenor
z moškim zborom cb spremljevanju klavirja .
5. Ptička, pesem za sopran
8 klavirjem.....„ 1 2l
6. Skoz   vas,  koraCn'ca. Po
besedah J Stritarja. Za kiavir (s petjem ad libitum)
7. Sezidal >em si vinski hram.
samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz ,.Zdrahe".....
Dalje:
Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica s petjem ad libitum. Že 3. iz daja.........Ki:
Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre    .   .      .   .   .   .   „ 1 —
Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri  po slovanskih napevih   .   .   .   .   „ 25C
Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih Dapevih.......„ 2 5"j
Viktor Parma: Zdravice, za petje m klavir.....». 3 —
i:
3
o268-
Žirovnik Janko:  Narodna MW|1
z napevi,  T. zvezek K 120 po pošti K 1-30. Žirovnik Janko :  Narodne pe>i! z napevi. II. zvezek K r po
posti K 110.
i
M I m
Največja zaloga muzikalij v Ljubljani
Katalogi gratis in franko.
Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 številk.
Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z mnzikalijami v Ljubljani.
Nizke cene
1C82
red pran^el «
komanditna družba
prodaja Izdelke aj pomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji.
T
Posebno priporočilno.
MjBlJH
trpežni    90 fr.
ti 2 a
na trakove   qij i iz rjav.usnja   J J   M i
tOO lastnih prodajal-
nih zalog
na trakove    Oc i*r močni Zu Mi
Moški /frjij čevlji   4 P
50 kr.
na trakove
usnje boji.
Damski čevlji
na gumbe črni
1000 delaven In urednikov.
Moški
čevlji
na trakove, chevrean, g 4year, šivani
51.
chevrean, ge- yg
51.
25 kr.
>
Otroški dekliški čevlji trakove
Iz mofintga usnja od
na trakove, eUg. in lični godydarv div.
50 kr.
Dobra kakovost
Zastopnica:
Otroški In dekliški čevlji na gumbe
iS 6f«eg« %ll rjavega uonfa od
SO
BaŠl DSD6D01
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnica in tisk „Narodne tiskarne".
1