PROSVETA v glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote daily «<*pt Sunday« and Holidays. fefike povodnji na jogo. Barbarsko postopanje z obsojenci. ,STR0 8MB V AMERIKO. - KAKO UMIRAJO PRIDNI DE LAVCI. - FANATIZEM SUHAČEV V CHICAOI NARAŠČA 0TK06KA EPIDEMIJA ftE NI OMEJENA. — LJUBEZEN SKA TRAGEDIJA. — MNOGE NE8REČE. — NOVI OCEAN. SKI PARNIKI. — GIBANJE MED ŽIDI ZA PALESTINO. -KONGRES SE ZANIMA ZA DRAGINJO PAPIRJA. — TAJNA ORGANIZACIJA ZAVAROVALNIH AGENTOV. Protest proti "čraetau imeniku" v Angliji. Waihington, 21. jul. —Aineri-11 vlada je mnenja, da je sngle-i bojkot ameriških trgovcev s močjo "črnega imenika" direk-r, kršenje Bryanove mirovne po-dbe, ki je v veljavi med Zedi-rnimi državami in Anglijo. Ta godba določa, da ae morajo re-i vse sporne točke po medna-ini komisiji, ako jih ne reši di->matifoo pogajanje. Ameriška ula bo poslala v London oster otest. Veliko ameriških trgov-ir, ki so bojkotirani od Anglije led trgovanja z Nemčijo, bo moto bankrotirati. Baltimore, 21. jul. — Nemška bmsrinka še ni odšla iz tukaj-je lake. Kapitan Koenig je nain-• dobil obvestila, da čaka na dmorsko ladjo neki tuji parnik iv v zalivu, ki jo bo skušal pojiti, še preden pride na odprto irjc. V Londonu stavijo 50 proti »mu funtu štcrlingov, da ne bo feutschland" nikdar prišla v mčijo. lew York, 20. julija. — Gene-Cipriano Castro, bivši pred-Inik republike Venezuele, ni pi 11a suho. Posebnemu odboru vzelo le petdeset minut, da je ljučil ('astra iz Amerike. Iz te prilike ga je rešil delavski taj-; Wilson in mu dovolil, da se rca. It. Louis, Mo. 20. julija. — 52- ni Frederik Hertl, trgovec, je mil v hišo, v kateri sta spali iRova žena in pastorka, in je relil svojo ženo. Po izvršenem činu je izvršil samomor. Jddal je tri strele in kljub te-1 »e paHtorka ni izbudila, tem-• je zaznala za tragedijo zju-j, ko je vstala z ležišča. City, Kans., 20. julija. 42letni Frank Finigan, ki jc lal z« Mecgap Contracting Co., pri delu sesedel na hodnik in lihnil. Bolehal je za srčno hi-. h kljub temu je bil prisiljen l«ti in delati, dokler ni umrl pri lu. Taka jc dandanes usoda fKH delavca. pri- imenom "Kentucky Rural Credit Association. Družba je bila inkor-poriruna po zakonu države Delaware. To je eden največjih bankrotov, ki se je dogodil zadnja leta v tej državi. Najbolj ao prizadeti mali trgovci in farmarji, ki ao pokupili za $134,000 delnic. Kovanae, Ul., 20. julija. — Tukaj ae je prekucnil avtomobil, ki je vozil z neznansko hitrico. Mrtvi ao gdč. Lizzie London, gdč. True Eahleman in Arthur Larson. Prank Van Heckerja bo prepeljali v bolnišnico z zlomljenimi nogami. Chicago, 111., 20. julija. — Od dvajset do trideset mestnih svetovalcev se je danea odpeljalo na avtomobilih na počitnice k slapovom Niagare. Cestni pometači in drugi bolj slabo plačani mestni delavei se seveda kuhajo v vročini. Za te siromake ni počitnic. Chicago, 111., 20. julija. — Sinoči je lokomotiva Baltimore & Ohio žclcznice trčila ob lokalni vlak Illinois Central železnice na E. 84 cesti. Poaledica kolizije je da je kurjač Peter Kušula mrtev, več oseb pa težko in lahko ranjenih. New York, 20. julija. — Trgovci, industrijalci in bankirji nameravajo podvzeti resne korake proti angleški vladi, ki je bojkotirala nekatere ameriške trgovce, ker tržijo k centralnimi silami. Chicago, Dl. 20. julija. — Neki Yarrow, vodja vodopivcev in "au-hačev" v Chieagu, je poslal odprto pismo mrliškemu ogledniku Hoffmanu, v katerem jc zahteval, da aretira Traegerja, šerifa okraja Cook, ker ac baje ne briga, da bi bili saluni ob nedeljah izven mesta zaprti. Mrliški oglednik je zahtevo vo-dopivca tja obesil, kjer vise ponavadi zahteve fanatikov. Atlanta, Os., 20. julija. — Na- 1 in poplave v North Carolini, »uth Carolini in Virginiji so za-evale pet človeških življenj in »tine napravili za brezdomovni-; Nkodo na polju cenijo na 10 iljonov dolarjev. Iipopluti __ IrnnSki tiri, pretrgana biroja v-1 in telefoniena zveza. Kreneh road River je blizo »kevilla stopil iz svoje struge H>IhvI| tovarne in hiše v dole-km mestu. V Kil t morn so utoni-tri osebe: kapitan J. C. Lipe, b- Nelij Ijp«. j,, Mulholland, 1 J«' voda odnesla Lipovo hišo. Askvillu k,h utonili dve osebi, 1 K,»"li |k. živež za ljudi, ki so 1 "*»h v drugo nadstropje ho- <»l*n Kock. J*1.'* v Anhvillu so bile Njene v reke in potoke. Nn ul^nem delu North Albany, N. Y., 20. julija. — Pri-javljcnih je bilo zopet 9 novih slučajev otroške paralize. Do sedaj je bilo 136 slučajev te kuge prijavljenih zunaj New Yorka. New York, 20. julija. — John Grant Linian, newyorški mešetar, Iti je zdaj radi sleparil na oddihu v zvezni ječi v Atlanti, ima nepremične lastnine v vrednosti $55,040. Raleigh, N. 0., 20. juMja. — John Savage Wilmington je Čakal v ječi, da ga odvedejo ne clek trični stol. Obrili so mu vrat, prerezali so mu CHICAGO, ILL., PETEK, 21. JULIJA (JULY) 191«. STE v.—NUMBER 43. IZ DELAVSKEGA SVETA. Napad na vollbo pravico zamorskih Delavski boil v poležal Delavce hočejo opleniti aa vo pravo. V Združenih državah ao prMel t oplenjenjem delavatva za volil« no pravo. V Floridi bodo volile v jeseni glasovali, da ae v volilno pravo ssmoroem, ki tvori jo večino delavstva v tej deieli Sprememba k uatavi določa, dl inora vsak volilec biti vešč čita< nja in piaave, da lahko ponovi po Stavka cestnoželezuiškib usluž-samezne določbe državne uatava bencev je po šestih dneh končala Poleg tega mora vaak volilee la sto vati najmanj ss $500 i metka. Le volilci, ki ao 1. januarja 186' sprejela je zopet v službo osem imeli volilno pravo, potem nasledi odpuščenih uslužbencev. Usluž- nikom teh volilee v, ni treba sna< ti pisati in čitati in tudi ni jim treba imeti $500 imetka. zamorce za volilno pravo in delpv cc, posebno v inozemstvu rojenaf^k 0 aocialni in telesni delavce, ki so postali državljani. Dne 1. januarja 1867 ni ime noben zamorec volilnega prava, pa tudi nimajo $500 imetka. Tisti, ki ima denar, je lahko ta* ko neumen kot je temna noč, vo mestih. Delavski ancoskem. Utioa, N. Y., 20. julija. — Tukaj je zastavkalo 1,800 tekstilnih delavcev v tovarnah New York Mills Companiy. Štrajkarji zahtevajo povišanje mezde. Do sedaj šc ni prišlo do najmanjših izgredov, a vendar zahtevajo kapitalisti že milico. Portland, Me., 20. julija. porazom za kouipanijo. Družba je priznala unijo 111 benci dobe plačo za vse dneve v Stavki. Očividno je, da hočejo opleniti Revščina mad franooskimi ženami. "Matin" je priobčil dolg čla-bed i francoskih delavk v vojnem času, ker no slabo organizirane in izpostavljene strankarski podpori delavci, ki prihajajo v to državo, ^ MtrHllj vlade, flanek je napi- sala Roehenbrunovn, ki daje sli ko o strašnem položaju. V bližini pariško borzo jc no lestvico in delavne razmere, kot ao veljavne sa pittsburiki strikt. Nekatere kompanija odnehale in priznale zahteva lavccv. Najbolj trmoglava je Hicks Coal Co., ki se z vso ailo vpira rudarskemu gibanju za organizacijo. Družba si je naročila precejšnje število privatnih atra-žarjev, da bi oatrašila rudarje. Taka sredstva ao ae dandanes skrhala in zgubila svojo ojatrino. Pravzaprav učinkujejo nasprotno, ker spajajo štrajkarje v solidarno in nepremagljivo četo. Kompanija je dobila par atav-kokazov. Ti airomoki komaj čakajo, da potegnejo tiste bore cente in so poslove od stavkokaške jame, ker jih občinatvo v splošnem mrzi. Rudarske žene vrlo podpirajo avoje može in aodelujejo, da se čimprej stavkokaštvo odpravi za vedno iz tega okraja. V Vandergriftu, so štrajkajoči rudarji obdržavali velik shod, na katerem so izrekli, da ae ne vrnejo na delo, dokler ue bo popolna zmaga na njih atrani. lilno pravico pa le ima; odrekajo Wdu vrH(a ,e|)nkov „ Uatcritui na. jo proletarcu, ki z delom preživ- dv)o M w Ko MOn, Hj Ija potomce nekdanjih aužnodrf- wiK(l,a nMlov niodernega salo-cev' na, pravi Kochenhrunova, v kate- : . " " rem nemudoma iščejo delavke, Stavka premogarjev se traj . v p0Hi0pje> v katerem Avonmore, Pa., 20. julija. H u Mh8ja raoderni salon v petem Premogarji v tem okraju še v%< Agdstropju. Po ozkih in strmih dno atavkajo in zahtevajo plašll-Copnj«h ae pride v predsobo v Dogovor ša ni končan. Dagus Mines, Pa., 20. julija. — Tukaj šc niao končana pogajanja med rudarji in družbo radi nove delovne pogodbe. Mejtem ko se vrše pogajanja, je večina rudarjev odpotovala v druge kraje za delom. Na hodite sam sa dolom. Kaline,, lows, 20. julija. — hlače."da p^jde I V? ""J" T T??*} tU." spre- t » u u 1 -»k kaj delali le tri dni. Zdaj Še ni justifielrnnje bolj gladko ^ kd.j prično delati nor- Vse je bilo pripravljeno, da ga!' " ' . « ml i..il*i. ,„|J»j« nn električni »tol in nje- "■■'«» » tuk*^h rudmklh ,ovo livljrnj« ie ni bilo vredn« ^ ettXaoMtaiika ^ piškavega oreha. btaatV V tem osodepolriem trenotku je, ' , ttlrfoniraln S M.y IUy«, Uj-| H.H*.« P.- - Krn, Hvc lilies governerja, da je governer ft MU »ituselj« m'|o"krilit- Hrrdil' i^ifikacijo za dva J »'n Henderaovillu je narašča- ,0,,"M odlollt ** v««la zlomil« dvs jeza. M,w1 t hern Railway želez- Prek reke c.taw Ottumcva, Iowa, 20. julija. — Tukaj je umrl Jamea Young mi Harrisburg, sto uslužbencev Harrisburg Itail-way Company, ki ima svoje proge v mestu iu bližnji okolici so zastavkali, ker družba nota priznati njih zahtev. 1'službenei zahtevajo poviša teri aedi do 20 bledih in izmu-ih delavk 11a leaenih, airovo is-h klopeh. Iz bližnje sobe ijoHernc besede o plačilu. Kmalu izstopi vlmgo dekle z objokanimi očmi in vse delavke se prično jezno razgovarjati. V resnici se zahteva nekaj ncniogočcgH za slabo plačo. Za en frank in pol naj ae izdela "moderc." Aest ur dela doma, t roški za sukanec, i-gle, drug material in razsvetljavo za ponočno delo, potem čas, ki se ga izgubi, ko se gre po delo in zopet izroči: za vse komaj frank iu pol plaeilp. Mnogo delavk odide, ker pod takimi pogoji ne more sprejeti dela. Neka bleda iu iz-Karana Žena, ki sedi v kotu, sprejme ponudbo. Ker jc ura bila deset, nadaljuje Koeheuburnova, odidem v velike prodajalne, ker takrat sprejemajo in oddajajo delo, da napravim svoja opazovanja. Povsml so enake razmere. V neki veliki trgovini ponudijo za delo, ki vza* ine tri dni, le 5 frankov in 25 eentimov. Skozi teden dni je Hoehenbru-nova študirala te razmere v raznih pariških okrajih, in povsod se jc prepričala, da žene nesramno izkoriščajo. Potreba, da možem, bratom in sinovom, ki so v /skopih, kaj jh»š I jejo, izredna in neznosna draginja, nezadostna vladna podpora in sveti birokratizem so največ krivi teh razmer. f'e ao take razmere na Francoskem, kjer lshko uvažajo blago iz vaeh krajev v deželo, lahko sodimo, da so slabše razmere v Avstriji, ki je odrezsna ml morja 2ene v Avstriji so še toliko na slabšem, da ne' smejo potožiti njih gorja v javnosti, ker državni pravduik skrbi, ds svet resnice ne izve. VREME Chicago in okolica: Hlsdno in jasno v petek. V soboto gorkej * P"k reke Catawba je v,sls 1 J" ""V Ji Z »jf P'^. P*»»»no plačilo sa rmd *e. ^PHKelmontu, NC l f Z*""* * in prisnanje unija. | Illinois: ^ *b. v vodo od deaet do HHsveev. Moznana |M»d čiti. » M t. I. nik. J Tem|»eratiira zadnjih 24 ur v Chicagi 1 Najvišja 77. najnbtja 70. ~ Kokov oreh v Braziliji približno šest sto let. živi Zavezniki silijo naprej. Avstrijci valilo skale na Italijane. ZAVEZNIKI NADALJUJE J O Z OFENZIVO NA PRANOOBKEM-ANOLEZI 80 REOKUPIRALI LONOUBVAL IN DELVILLBK1 GOZD. — NAJVEČJE BITKE V ZGODOVINI OLOVBATVA — NEMCI BE LJUTO BRANIJO. _ RUSI BO PONOVIU OPEN ŽIVO PRED KOVELOM IN V KARPATIH SE VRftl VELIKA BITKA ZA PRELAZE. — ITALIJANI NE MOREJO NIKAMOR NAPREJ. — V TRIPOLITANIJI BO TURKI VJBU «200 ITALIJANOV. Torki se vmitejo pred Rusi. ZADNJE VESTI. ~ Na Asorsldh otokih delajo špirit is aladkega krompirja. London, 21. jul. — Francozi 10 okupirali prvo črto nemških sa kov na sodem milj široki fronti od Ea treats do Vermandovillsrsa včeraj popoldne. Vjsli so 2000 Nsmoev. London, 21. jul. — Btrašni boji sa Šs vrše v okolioi Longusvala in Del vlile. Angleške čete so včeraj napredovale 1000 jardov. London, 21. jul. — Rusi so ponovili ofensivo prod Kovslom. V Karpatih sa js vnela velika bitka sa prslaaa. Berlin, 21. jul. — Avstrijci so včeraj odbili tri močne italijanska napado bliso prelaza Borkola s tem, da so valili sksls is gorske višine na Italijane. Berlin, 21. jul. — Severno in južno od Bomms so vprisorili An glefti iu Franoosi včeraj močna napada. Njihova isgube so ogromne. Bitka so nadaljujejo. Petrograd, 21. jul. — Rusi so o-kupirali Kugi, oestno križišče 60 milj jušnoaapadno od Erseruma v Armeniji. Washington, 21. jul. — Ameriški poslanik Panfisld poroča is Du-naj s državnemu oddelku, da Os. hinja, gdč. Alloa Masaryk ni bi-la uimrčena na Dunaju, kakor sa ja poročalo v Ameriki prad nakaj masaai. Od*. Masaryk ja la v aa. •poru. Splošni poloiaj. Na krvavem somškein bojišču so bili v če rs j enako aktivni Angleži iu Francozi. Prvi so razbijali nemške protinapade v Lon-guevalu in gozdu Delvillc iu zadnji so raztegnili sv<»j° ofenzivo do Soyeeourta, kjer so osvojili za« kope prve nemške črte dvanajst milj južno od Quillirsa in prav v severnem kotu znveftniŠko za-gorele. Obenem so Francozi osvojili, kakor poroča 1'ariz, nemške pozicije med Cleryem in Com-Idesom, v bližini tretje nemške obrambne črte, in v Bsrlcuiu, štiri milje južnnzapadno ml Per-rone. Angleži pa poročajo, da so ustavili nemške protinapada in reokupirali večidel lionguevala in delvillakcga gozda. Tretji dan že traja grozna bitka za ta dva kraja z velikanskimi izgubami na o-beh straneh. Douglas llsig, angleški general, je baje rekel, da napredovanje, umikanje in zopet-no naprodovanje angleško armade na dveh miljah tega bojišča tvori največjo bitko, kakoršne še ui Anglija nikdar bojevala v svoji zgodovini. V začetku ofenzive so imeli Nemci glasom raznih poročil tamkaj 80.000 mož, tmla ta armada jc zdaj brez dvoma |H»tro jena, Če lic podeaeterjens, kajti zavezniki opisujejo nemške protinapade, da "se valijo Nemci val za valom brez konca In krsja," Na drugi strani pa imajo Angleži iu Francozi čez dva miljona mož, kakor t nI i jo poročevalci. V Iter-linu zanikujejo jioluradno, da bl bile odvzete nemške čete izpred Verd u na za aoinAko bojišče; nss prolno pričakujejo v Berlinu, da bo Verdun padel v enem meseca. Bombardiranje verdunskih utrdb we zo|M*t nadaljuje iu Frsncozi se pripravljajo zo|wr nove napade M«d tem |iritiskajo Itusi od Bsltika do Ogrske. Ob reki Htok-IhkI S4» začeli Uusi r. novim lw»ni-baidiranjem nemških |M»zie|j, kar pomeni nove uspade. Petrograd |K»roča o nspredovanju ruskih armad proti Lvovu od severne, južne in iztočne strani. Dunaj poroča, da j« bil odbit ruski ua pad v Malvi južno-eapsdno De lat in a, kjer ao pr- novic, in aieer na železnici, ki vodi južno od Stanialava čes Ksrps« te. Dalje poročajo neuraduo is Petrograda, da je kirlibabaki in jabloniški prelaz v Karpatih še popolnoma pod kontrolo Rusov. Nadalje poroča Petrograd u novih vspehih na Kavkazu. Turki poročajo o zmagi nad 1« talijani v Tripoiitiuiijl. Pravijo, da so osvojili dva mesta ill saje-li 6200 Italijanov. Kini ne poroča ničesar o bojih v Tri pol i t sni ji, temveč unvsjs daljne vapehe na avstrijskem bojišču. Uradna poročilu slede: Angleško poročilo. London, 20. julijs. — V Lon-guevalu iu gozdu Delvillc ae ua< dal ju je vroča bitka. N« obeh kra* jih smo rcokupirsli večidel izgub. Ijenega ozemlja. Južno ml del vili-skega gozda smo razpršili s topniškim ognjem večje čete Nem* ecv, ki so se zbirale za napad na farmo Waterlot pri (luilleuiontu. Francosko poročilo. Pariz, 20. jul. — Naša infante, rija jc danes sjutrsj napadla nemške pozicijo ua obab straneh Soiiim« z velikim vspehnm. Severno od reke smo osvojiU sovraAna aakope od llardeeourta do Honuna iu raztegnili našo črto iztočno od Hardeeourta ob lelssniei, ki vodi Iz C0111 blaaa v Clary. V tem kraju smo vjell 400 Nemcev. Julno ml Soiuntc, med Barleusoiu in Soyecourtom, je padla v naša roke vsa prva črta sovražnih sako-pov. V Sampaniji smo prodrli v nemški zakop severuoiztočno od Auberivc iu odvedli nekaj vjetni* kov. V Argonni so nas hoteli Nemci izneuaditi z napadom ua naše poatojaiikc v Bolante, toda mi smo JŠ4a odbili po kratkem spopadu. N'a levem bregu Meuse aa nadaljuje artilerijsko bojevanje, posebno v okolišu Avoeiiurts in Ciihatteuoourta. Na pobočju Hriba štev. 304 ae je vršila bitka s ročnimi granatami. Na desnem bregu Meuse smo nekoliko naprs. do vali zapadno mi Thiamounta In južno od Kleury. Naše Aate so zadnjo noč naskočile iu osvojile močno zemeljsko utrdbo iti vjela 150 Nemec v. Belgijsko poročilo. Havre, 20. jul. ~ Naše haterl. jc bombardirajo nemška posisije v okolici Bosinghe in Stceuatrea-te, Naše poizvedujoče posadke ao uafilc, da Je naš prejšnji topnlš* ki ogenj |)opoluoma uničil nemške utrdbe severno od DUmude tu proti lletasnu. Nemško poročilo. Berlin, 20. Jul, (Zspadno bo-jiš/*e) —. Izgubljene posieij* v lionguevalu in delvillskem gosdu Je včeraj reokupiral msgdelnirški 26. infanterijski polk |m hudem boju. Angleži so imeli hude izgube, a razentegs smo Jih vjeli 2M0 111 vplenili več strojnih pušk, Sovražni napadi na naše (Hizicije se verno od Ovlllerss in pri Poisar-resu s«i se razbili pml našim aa-storjeni topniškega ognja. Brez vs|H'ha ao bili tudi francoski lo-kslm napadi severno od Barleusa 111 bližji Belloya. Ns desnem bre gu Metis«' nadaljuj« Mivražnik svoje brexvs|»ešne napade na na še črte ua poliočju Proide Tarre. (Iztočno bojiš/e) - Jufno iu južno zapadno od Kige vs|>ešiio od bijamo vsa ruske napaile, ki aa l>onavljsjo neprestano. Sovražnik ims taoi velike izgul>e Južno in južiiorapadno ml Lutaka In oh Htokbodu je ruska aKilaHJa so-pet zelo aktivna. (NaOVCNIKB NASODMS PO (iff KM K JEDNOTO Cm* 0«Im«* t« B M M Naročnina; £*4i»j«M drk»« (tof» Cll- hi.i to c«m4* »s m i«u». «1 j« m Tic m tri i——; Clhip i« i——Mtf» liM m wu. Il.s* m H W 11.18 m Ui •UM« _ Nulo« u«m.lwim »tik s Mmi "PROSVETA" 301S 5«. Cr.wf.rJ A«, Chiea«*. IU. 'THE ENUGHTENMCfrr* Orgaa ml t k. SUrmU Natlaaal " »lil ~ " U»um4 OWNKO »""TbO V^C \ ATIOM A L sKMKrrr sociarv •ekesrtoOwt UsitaS SUU. ImmI CM-ri|a| aitif CmmmI* M |»r IWi CW«t« iorrtcn ruunlrlti. 14.11 »M V«V. 301S S«. IlL Dvojno priznanje. Martin B. Msdden, republičan-ski kongresnik is Illinoiaa, je pred kratkim izjavil, da demokratje v kongresni zbornici varajo ameriž-ko ljudstvo s svojimi apropriaci-jaiui (denarnimi dovolitvami) za obrambo dežele. Kongres je do zdaj dovolil veega akupaj 669 miljonov dolarjev za "preparedness" sli oboroževalno pripravljanje. Madden pa pravi, da od te ogromne avote je v resnici le 266 miljonov namenjenih v obrambne avrhe, dočim so dcinokratje potratili oatalc 403 miljone za druge atvari. Po mnenju Maddena je to potrato priznal Kitehin, voditelj de-mokrntakc večine v poslanski zbornici, ki jc rekel v nekem govoru, da bo svota 266 miljonov v utilitaristične svrhe pokrita deloma z novim' davčnimi nakladami, ki bodo vrgle kakih 197 miljonov, potem bo dodanega 69 miljonov iz preostanka v zveznem zakladu in ostalih 125 miljonov ae bo dobilo z izdan j ui zveznih bondov. Madden silno napada demokrate zaradi denarne potrate.* On pravi, da ao zapravili 177 miljo nov za nepotrebne reči. V tej svoti jc vštetih letnih 44 miljo nov, ki jih spravlja 30.000 demokratov kot plače; vai ti so bili na-stavljeni kot zvesti strankini pri staši v zadnjih treh letih na raznih krajih izven civilnih služb. Dalje so demokrat je potrošili 00 miljonov za regulacijo rek; Med deu sopet pravi, da je to potrata, ker demokrstje hočejo preprečiti povodnjl pri izlivu rek, nsmesto da bi odredili regulirenje pri is-virkih. Reke in pristsnlščs ao nadalje požrla drugih 25 miljonov r a razne projekte brez praktične podlage. Demokratje ao tudi odobrili 85 miljonov za zvezno ko-operacijo pri zidanju novih cest. Madden pravi, da bi s tem projektom lnbko počakali, dokler ni rešeno vprašanje narodno obratn be. • Madden tudi dolži demokrate, da so vslcd tr zmesa r jen ja carine naredil* 110 miljonov izgubo na zvezlnih dohodkih, čeprav je bil uvoz do 4 lade — pa naj Ima Delavako stališče mora biti: Niti enega eenta za preparedneee, dokler vladejo kapitalisti! Morski volkovi in morske ladje. "The New York Jlersld" piie na začudenje mnogih ljudi, da je nemška aubmarinka "Deutach-land" kriva, da morski volkovi napadajo in žro ljudi, ki ae kopljejo blizo obali Atlantiikega morja. Podmoraka ladja, ki je aama podobna morskemu volku po svoji obliki — Uko pravi "He-rsld"—je nsjbrže zbavila morske pošasti iz daljave Atlantiks, ds ao ji sledili do smeriškegs obrežje. Končno sugerira "Hersld", ds bi bilo psmetno pridržati sub-insrinko v Ameriki toliko čaaa, dokler Nemčije ne pleča odškodnine za izgubljena življenja, ki ao izginila v žrelu morakih volkov. Upamo, ds ni nihče tako padel ua glavo, da bi ae resno bavil s to norčavo novico. • Ako priplove v zraku cepdin v Ameriko, kakor ae aliii, in če potem pobije toča polje kje v New Jeraeyu, bo menda cepelin kriv, češ da je pri vedel točo. ' Ali ker ae žc norčujemo, dajmo tudi mi nekaj sugeatirati: Odločno smo proti temu, da bi subms-rinks ostala tukaj, dokler ni plačana škoda, ki ao jo naredili ti-ranaki morski volkovi I Kajti, če je "Deutachlsnd" pripeljsls volkove, potem nsj gre brž nazaj v Nemčijo —• in volkovi bodo tudi šli za njo, odkoder ao prišli I Ali ni Uko T Na stvsri jc pa tudi nekaj rc-snobe. Na Wall Htrcetu in drugod v Ameriki imamo precejšnje iUvilo volkov, ki žro brez pardons in mnogo, mnogo ljudi so že pdfrll. Ne moremo pa reči, da nam tudi te volkove pripeljala nemška podmoraka ladja, Čeprav se takih volkov ne manjka tudi v Nemčiji. Ubogo ameriško ljudatvo! Voltov! te napadajo iz morja in voltov! tc žro na suhem, nikjer nisi varno. Če pa vprašaš pa vzroku, odgovarjajo mali in veliki kriča-čl, da ao tega krive — aolnČne po* gc . . . Mi V J "Bedite lilrl z delavci!' Jcklsraki trust jo vpeljs! nekaj novega. Trust, ki je znan kot največji izkoriščevalec delavskih maa, ki je gonil delavce po dvanajst ur na dan in po aedciti dni v tednu v svojih tovarniških pek-Hi in jih naposled, ko so bili docela izčrpani in izscsnni, zinetsl ns Človeško gnojišče ter Jih na doineatil z novimi priscljeuci iz Kvrope, ta trust je zdaj izdal sle-deče povelje podložnim delodajalcem: V Bodite dobri z delavci! Postopajte z njimi pravično!" Kaj to pomenit Ali morda pomeni, da sc jo končno omehčalo srce jeklarskim trustjanomf Kaj še, prijatelji, kaj šc! — Delavcev primanjkuje, dclavccvl —-Odkar traja vojna, jc padlo atevi lo imigrantov na ničlo; avežega blaga ni; ponižnih, neveščih in ži lavih ljudi, ki bi lahko vak čaa nadomestili izčrpane In uezado-voljne delavce, ni! Zato jc treba popustiti napram tem delavcem ki so tukaj in ki več niso tako zeleni iu neumni, da bi sc pustili izkoriščati in pestiti na vao večne čaae. To jc tlatl zajec, ki tiči grmu najnovejše truatjanake mo droati. Nehote ae moramo spomniti ti rana l^egreta v povesti "Stric Tomova koča", ki je s težkim bičem pretepal do krvi, svoje sužnje na bombaževih plantažah. Ako bi hi Legre potem naredil pridigo svo jim hlapcem; da morajo biti dobrii s sužnji, kadar jih naklestijo z bi čem, bi sc Idi povspel na lato moralno stopinjo, ns ksteri je dsnes jeklarski trust. Ampsk tiran l«*pi 'S zveste pristaše in vedno \e< ji in \ečji davki ra ante t iško delavstvo. lu delat ei m* ne bi stueli boriti proti taki vladi T ,e4r«*iet meato denarja, seveda šele po voj ski. Morda Id bilo dobra tudi ka-jvai skupaj! — ka podjetja vstanoviti meti nji opomore. M. Krains. aem odlašal z dopiaom. Sedaj pa, kakor vidite iz dopiaov vaake vr-ate listov, čaaa imamo vse polne žepe. Kakor že poročeno, dne 6. junija amo odložili orodje in ae podali z drugimi vred, na aUvko. Ljudje, kateri so naa izvabili na stavko, ao imeli dobro miael, ali vatrajnoati in poguma pri njih ni, in aploh šc kar je najgršega od njih, okoli grintarijo. Tukaj pri naa jc vae drugače, pa vendar ne urnem reči, da nimamo nobenega akeba, imamo par makaronerjev in nekaj kranjskih Janezov, kateri seveda po večini so člsni K. S. K. J. fti en par tudi S. N. P. J. za katere imamo že metlo pripravljeno. Imamo tudi nekake "sociali-ate", prvv vratc, ki ao izdelali maturo nekje v Reading, Pa. E-den teh živi tu že približno tri leta in neče nič slišati o črnih fra-karji-h, še celo avojih otrok ne da krstiti, a danea, ko 8mo že 6 tednov na borbi za boljši obstanek in ae borimo vai za enega in eden za vae, je ta naduti." lažiaocia-liat," ae ve, da tudi član I. W. W. hodil tudi k štrajkarakim sejam kot vohun, ali izdajica, toliko časa da smo mu prišli ns sled. Ko jc pa apoznal, da smo mu za pcU-ml, pa hajd na akebarijo, s par skebi, katere je on prealepil, da ni šel popolnoma aam. Kje ac je ta Človek naobrazil, kje je zajemal te pojme? Za te vraU socialiste, je nekje cn gnojnik, da ven letijo* zakaj pri vsaki stavki sc kateri pojavi in tako sc jc tudi ta tukaj, zakar mu žc danea pribijemo pečat smradu in skebarijc na njegovo čelo, do smrti. Bratje in sestro, vseh narodnih podpornih organizacij, zapomnite si take napred-njake, vedite, da so gnili v njih srcih, ogibajte se jih grintovcev. Imamo tudi druge vrste brate S. N. P. J., kateri nastavljajo puške svojim bratom na prsa, ker ac nočejo podati v sUro sužnoat. — To sc je prigodilo 4. julija na Mc Kinley. "Brat" po S. N. P. J. in celo blagajnik društvn štev. 175, obenem mestni oče, je t orožjem pretil mirnemu štrajkarju Fran-ku Južna in ko jc ta izjavil, da ae njemu ne bo pokoril, je poalal po patruljo, ktera ga je peljala v zapor, to pa aamo zato, ker je bil br. Južno Itrajker, daai sc je zadržal popolnoma mimo. Frank Južna je aamo eno noč preapal v temnici in bil apuščen na avohodo, kot iniren štrsjkar. Bratje in acatre širom Amerike, aod ite tsko početje vi in mi Ali je vreden J. A., de oaUne še nadalje naš brst t Moje mnenje j< ds ae vssme metlo in ns- in ima nekak stik z N. V. Piaa je tu nekemu rojaku I. D., da na, j ljudi razgovarja da opustijo to I W. W. upijo in da naj ai drugo vatvarijo, da kompanije nc mara jo te unije. Jaz bi pa K.--ra vprašal, katera je tista delavska unija, da bi kapitalistom ugajala Svetoval bi mu, — da drži praU proč od U unije in naj puati naa popolnoma v miru, zakaj on živi danea od delavakih žuljev. Ako nam nemoreš pomagat, aaj te tu di ne vprašamo. — Mogoče ao Judeževi groši vmes, da - nam škoduješ Ne pihaj, kjer te nc peče. Opazovalec. La Salle, HI. V lokalnih listih se jc čitalo, da je nujno potrebno, da se pokliče milico, da bode varovala življe nje in poaeatva meščanov v La Salle in Oglcsby, toda po mojem mnenju je abaolutno nepotrebna milica.Scdaj Vas hočem natančne je seznaniti z osebami, oz. z gospodi, kateri ao bili tako prijazni da so poklicali milico: H. M. Orr, župan iz La Salle Archic Morrison, župan iz O gleaby, N. W. Duncan, predsednik Sta tc Banke, Ocorgc S. Wilson, predsednik National Banke, F. B. Gerard, Ucrirge Wilson jr. R. M. Neustadt, W. S. Mason, F. O. Trensry, J. B. McCaffery, J. Henry Cox, F. W. MatthicHcn jr. L K. Nccly, T. X. Kilduff. Rojaki! Ali bodeU pokazali, da igoraj omenjeni prijauiji delav-oev živijo od Vaših žuljev??? Poročevalec. Hudson, Wyo. Sporočam s tem vsemu članatvu 8NPJ., da naa je zapustil rojak J i" vojaške naprave v Treviau |,;»I'J«. V spe h jc bil velih. Enega »talca poprešamo. tant. Poaiv slika srednjo pot med skrajnimi paeifiati in anekaijoni-ati in iigoaa aporno pričkanje, ki je nastalo aadnje Čaae med Omenjenimi strankami, kot škodljivo in brez pomena. Rusija ustavila isseljsvanje. v Zedinjene države. Petrograd, 20. jul. — Ruska Vlada je izdala določbo, a katero prepoveduje nadaljno izseljevanje iz Rusije v Ameriko čez Ar-hangel. Avstrijski oosar nevarno bolan. London, 20. jul. — Brzojavka iz Genevo ae glasi, da je avstrijski cesar zopet nevarno bolan in da je bila poklicana vsa njegova rodbina v Schoenbrun, kjer leži. Mehiško vosti. — Mexico City, 20. jul. — Voj ni urad je razglaail, da je Villa zaaleden. Na potu v mesto Chihuahua so vjeli Villinega sela, ki je šel po nekega japonskega adravnika, in ta je povedal, kje ae nahaja Villa. Gen. Trevino je takoj poalal štiri divizije kavale-rije z namenom, da vjame Villo — EI Paao, 20. jul. — Villa ae Bliža s avojo armado meato Chihuahua. Prednja atraža njegove armade je včeraj pretrgala brzojavno zvezo sapadno in aeverno od meata in napad na meato je pričakovati vaako uro. Vee zadnji teden ao prihajali v omenjeno meato ranjenci Carranzinih Čet. Vsaka četa, katero jeposlal Trevino proti Villi, jo bila tepena in razpršena. — EI Paso; 20. jul. — Včeraj so vili isti napadli Carranzin vlak v Palomaau. V boju je obležalo sest mrtvih Carranzinih in sedem Villinih mož. — Chihuahua City, 20. jul. — Gen. Trevino razglasa, da je vladno vojaštvo pod generalom !Ra-niosom zapodilo Villine četafie v puste krnje, kjer ni brzojavnih postaj; iz tega razloga,mo poročila o operacijah proti Villi tako redka. Trevino jo danes odredil eksekucijo Santiago Ramiereza, bivšega Villinega guvernerja v državi Coahuila. Vojno aodišče ga je obsodilo na anirt radi številnih umorov. Ameriške vesti. (Nadaljevanj« it prv. strani) Iz slovessUk naselbin. f * ^^rnimmmm^ Chicago, DL, 90. jul. aH ae je v našem uredništvu ro jak Charlea T.. Ta u far ia K^isa-aa, ki je od snanega Terbovoevc-ga Toneta kupil njegovo Jdiss "Bakao," ter jo bo odaedti4 naprej on apremljal po sloveuSkili naselbinah lirom Amerika/ Washington, 20. julija. — V Pullmanovem obratu v Chieagu grade sanitetni vlak, ki bo sestal iz desetih voz. Pet voz bo i-mclo vrata na straneh in opremljeni bodo z bolniškimi posteljami. Dva voza bodeta regulirana apal na voza in opremljena z ambu-lančno opravo. En voz bo za operacije. V kuhinjskem vozu bodo ahko kuhali za dve ato ljudi. Hsmpstoad, L. I., 20. julija. - Rešilci s postaje Point Lookout so 'rešili z velikim trudom tri mornar je z jadrnice "Anna Maria", ki sc vsled silnega valovja prekucnila. Mornarji ao bili že upehani popolnoma, ko so dospeli rešilci na lice mesta in jih oteli iz valov. Irufba odkloni, bo seveda Hrajk. Na drugi at rani ae pa tudi zavarovalna družba pripravlja, da nastopi proti zahtevam agentov. Washington, 30. julija. — ton- grešnik James Mann je predložil kongresu resolucijo, v kateri sahteva, da kongres uvede prefcka-vo, zakaj se je papir isrcono' pb dražil. Philadelphia, Ps., 90. jtffljfc — V Philadelphiji sds) . zgrade v ladjedelnicah 76 ladij AW nikov, ki bodo odrinili ton vode. Tisoče delavcev sa. posljenih v ladjedelnicah, h) so preobložene r. naročili. tali republikanako platformo, Še glasujejo sa republiksnee. Rdi ae nam, da ao taki delavei podobni otrokom, ki so so opekli, pa le Še aiitjo v ogenj, da ao opeče jo znova. V jeseni bo kapitalizem v volilni kampanju, organiziran v obeh atrankah — v republikanski in demokratični, kričal po "možu a železno peat jo" m po "varstvu doma." ln Če hočejo delavei va* rovati rea avoje intereac, potem bodo glaaovali sa kandidate de-lavake stranko. Wasson, III 19. jul. - Dns 17 julijs se je vstrelil tu rojgv: ljukii Goldb. Pokojni 'bil jo beneški «Io-venec, okoli 36 let stsr. Pognal je kroglo iz samokresa akosi gin vo, da je bil takoj mrtev. V domo vini zapušča atariše in uekaj^ira tpv. Vzrok aamomora ni s Obrambna pis Vojna in apolue bolesni. Ena najhujših posledic velike vojne je strahovito Širjenje spol-nih bolezni. Merodajni krogi pri-čnejo spoznavati, da ogroža spolna kuga ne le zdravje sedaj Živečega prebivalstva, temveč tudi zdravje inn*azvoj bodočih generacij. Boj proti spolnim boleznim je torej euiinentno sooialno-poli-|tično vprašanje, kateremu bo treba posvečati največjo pozornost, ne le s državnega, temveč tudi z narodnega atališča. Tako pišejo atarokrajaki listi. Z moraličuimi nauki in pridigami ae aeveda ne doaeže ničesar, toinVeč pa a primernim podukom in a pametno odrejenimi ukrepi, ki nnj kolikor mogoče omejijo nalezenjo. V vaeh večjih mestih se Že danes vršijo sistematično organizirana predavanja o pogubni isti spolnih bolezni in o sredstvih, kako sc jim izogniti in kako jih izlečiti. Zlasti razna strokovna društva ter bolniške blagajne, katerim nalaga širjenje spolnih bolezni najtežja Platforma, ki jo je sprejela republikanska atranka na konvenciji v Chicago je značilen etaro-kopiten program kapitaliatoV, v, - 1T. - , katerem ni povedanega nič nove- »latehjalna bremena, so pričela ga in se peča le t obrambo kapita- K1Nteinatičen boj proti spolni ku- lističnih interesov. V l*m oslru l>° obsežne xr . ___.____ »n učinkovite organizacije vseh v V programu čitamo o varstvu u .. . , " . , , ameriSke industrijo, kar pomeni^V^VT * ' ■ ' 'torjev in sodejovanjn vseh razum- nih krogov, da ne zapravijo ns- visoko eolnino za obrambo tovarnarjev, seveda obrambo vseh a-meriikih državljanov "doma ln v tujini »a suhem in -, spolnUl boiosni je poslodiea vsako obrambo ameriških državljanov v i v , ............... . . . rodi še Čistotc one krvi, ki jo ne prelijejo na bojiščih. Širjenje Mehiki in na Filipinskem otoBju. vojne. V francoski - nemški vojni fr"1*1 "" "V ^nB|leta 1870. in 71. jo štela n. pr K temu seveda spada tudi raočn, r u ^ ^ in sposobna vojska na bUWrinanimi vojaki 34.000 spol- velika mornarica za "obrambo Kako jc moralo na ropubli- • »o-. Monroe, Wis., 20. Julija. — Mlekarji, katerih avet meji meato, so uložili protest proti škropljenju ceat z oljem. Mlekarji tr-. dijo, da ceste le toliko časa ne praac, dokler ac ne izsuši olje. Ce jc pa olje izsušeno, prah škoduje očem govedov. Superior, Wis., 20. julija. — A Tomliaon, predsednik Superior Shipyard, Izjavlja, da prično v jeseni graditi dva velika oceanska parnika, ki lahko plujeta skozi prekop, Parnika bodeta stala $800,000. Anglija ho6s še več vojnega * kredita. •"""Ion, 20. jul. — Premier As-'l"H|, je včeraj obveatil nižjo »leirnico v PnMuji teden na glasovanje "adaljni vojni kredit. Sv<»ta bo ^'Jbrž zinila ,.„0 ,„i|jar(j0 j„ miljonov, kar pomeni, dn sta-vojna Anglijo do danea 13 miljard 111 410 miljonov dolarjev. . OlMovt za mir v Nemčiji ""lin, 20. Jul. - Nemški na-"'"j"dbor z« č„tni mir. pri J*4 'Mft poziv na nemški n delovanje v prid miru r? pogoji. Ta poslv je P" ao s« dogsjsls ns svatrisksm dvoru. J t js tlsksns ns nsjflnsjšsm pspirJu, obsegs 144 strani ter • posabnsm papirju, esssrlos KllsaWs. osssrjsvlča ltudolfa « t baronies Vstssrs, ljublmks slsdnjc^a. knjlas s poštnino vrsd 76e. ' < .........»♦♦((((»♦♦(♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M —- Belgija je pred vojno štela 7,7(KK),000 prebivalcev. 20 let trpel na želodcu. NOBENO ZDRAVILO NI POMAGALO. MU ž BLODEČ MU JE ZDAJ KOT PREHOJEN. PITTSBURGH PHONOGRAPH CO. 19S1 PENN AVENUE, PITTSBURGH, PA. Hkuraj potovo ata an le naveličali valih atarlh ptolč. TnraJ potem aaralite si o«t nsa, uehsj iisjsnvcjlih plol4 v vslaiu jvslku. Densr ssia puAljeto šele poteši, ko It« ptolfo dobita. I'liits |h> nsl prusU •■••oik (kstalog). , Mlede'o so lo nakterl vaorid naših plolS. f K »tla? («lJaJ. SlJsJ Bolnčses. Kvsrtat slovanskih pavaav. (Ponofnt posdrsv. Mtorch. Ludovlk Hajda, s a|ireailj« IkkIo republikanci Moo dentlal Life Insursnce ac je or /msgsli s 10 platformo, ni naša d« uir I ralo Isjno. Zdaj predlolr .stvar, ampsk čudimo sc lo, dads družbi svoje zshteve in «'e jih|lsvei, ki znajo ciUti In so proši- H. H. von Srhliek, tovarnarju Bolgarskega Krvnega f'aja, kate-rl je a stotlsoČI bolnikov v stalo zvezi, in dobiva dannadan cele kupe, zahvalnih pisem od onih, katerim Je Bolgarski Krvni ('aj povrnil zdravje, Jc pisal naš rojak Tomaž Koščak 1242 Manning Ave., Ytlflgstown, O. sledeče j "Dvajset let aem bolehal lis Želodeu, veliko denarja aem potrošil za razna »dravila, pa mi ni nobeno tako pomagalo kot vaš Bolgarski Krvni Čaj. MoJ želodec je zdaj kot prerojen, moj organizem se lie ho zdaj tako hitro pokvaril, ker sem okusil pravo zdravilo." Eno veliko škailjo Bolgarskegs Krvnega f'aja, ki traja za pet ineseerv, pošljemo za en dolar ka morkoll: Marvel Products Co. I MARVEL BLDG. PITTSBURGH, PA/ ** "PROSVETA Najboljši slovenski dnevnik f Zd. državah. List prinaša dnevno dobre, podafljfve članke, noviee is sUraga kraja In Amerika, sploh cclogs sveta, ssnimivs rowans io zabavno čtivo. Naročnina eUne so eelo leto 18.00, pol leta 91.50 za Zd. držsve. Za narotuike Izven Zd. držav, isvsemli zs eelo Isto |4.60, ss pol loto $2 25 RovnoUko Isto $4.60 in pol leta 92 25 v msstu Chieago Imena, aaslovs la aaroiniao poMjajto UPEAVNIiTVO "PEOfVBTA", 3019 Cbiesfo, IU. Vso poitao dooarae aakasolos — Money Order, bančns draft M« ee Raj aaslovl na "ProsvsU" 0. N. P. J. Ne rabita I Naši zastopniki so društveni tajniki. Tea nadaJJše pojssallo dajo drage volje aprsvniitvo ^ Proovote". ^ Z ZOLA: DENAR. (NiMimaltl Vohal je po papirjih in jih razvrstil • >vojo »pretiio roko. Njegov debeli obraz je potemnel iu kazal izraz očitne nezadovoljnosti. "Hm, iz teh papirjev ie ne bo zalogaja I K sreči ue stanejo dosti. Same zadoUnies. Hm! Ako so jih podpisali mlsdi ljudje in če kdaj pridejo v Pariz, jih mogoče vjsmemo." Naenkret se mu zssvetijo oči. "lis, kaj ps je tot" Husch je d risi v roksh kos pspirjs, ns ka-temo je bilo pissno v treh vrsticah: "Zaveiem se, da plačam gospodični Leoni ji Krou svoto desettisoč frsnkov na dsn njene polnoletnosti. Grof Bovilir." "Grof BolivirT" čita ponovno Busch in se drži zs glsvo. "Ds, grof je imel svoja posestva nekje v Vendome. Bil je ustreljen us lovu in je zspustil ženo in dva otroks v slsbem poloiaju. Imel sem ie neksj njegovih dolinih pisem, tods uisem dobil ničessr. Ničvreden pes!" Huoch se odurno zssmeje, kskor ds bi čitsl celo povest o grof« v tistih treh vrstiesh. "Oh, ta stsri poierub! Nsjbri je ns lepem apeljsl revieo. Dekle ni hotels privoliti, tedsj jo je potolsiil s tem kosom pspirjs, ki nima no-beue zakonite vrednosti. Čakaj no, to je bilo leta 1M54, kakor je tukaj dstirano, torej pred desetimi leti. Dekle je zdsj nedvomno ie polnoletna. Ali kako je prišel ta papir v Charpirjeve roke f Aha, Charpir je bil žitni trgovec in je IHisojevsI densr ns tedenske obroke. Deklics je gotovo isksls posojilo in je zsstsvila ta liatič, sli se je pa Crapier ponudil, da iztirja svoto v njenem imenu." "To je dobrs stvar", poseže v mea madams. "I>ahko naju doleti zreča". On ae pa ni nsvduševsl. "V očeh zakona nima ta tirjatev nobene veljave, ('e ae lotim dedičev, mi lahko pokaiejo vrata, kajti moral bi dokazati, ds res dolgujejo densr. Bdino upanje je, če najdemo dekle, ker potem jih lahkb pripravim do sporssuma pod pritiskom, da obeiodsniino ves iksndsl. Razumete T Poskusite najti Leonijo Kron; pišite Ka-ju, da naj pomaga iskati v tistem krsju, in iele potem ae bova smejala." Nazidal je papirje v dva kupa z namenom, da jih natančno pregleda, čim bo sam, in potem je aedel nepremično, drieč roki na llatinah. f ez nekaj čaaa pretrga madama tišino. "Zdaj ac zopet ukvarjam z Jordanoviml obveznicami, ker zdi ae mi, da aem zasledila nsji-nega dolinike. Neksj čsss je delal nekje in zdaj pito za časopise. Toda v uredniitvih nas grdo gledajo; nočejo ml dati njegovega naslova. Rs-zentegs sc mi dozdevs, da ne podpisuje svpjih Člsnkov s svojim pravim imenom." liuseh molče vzorne Jordsnove listine is s-fienedne shrsmbe. Bilo je iest obvesnie po petdeset frsnkov vssks, dstirsnih pred petimi leti in plsčljivih mesečno v skupnem znesku tristo frenkov, ki jih je podpissl mlsdi Jordsn nekemu krojsču v slsbih čaaih. Ker obveznice le niso bile plsčsne, je dolina svots silno nsrs-sls vsled legslnih isdstkov jn zsvitek, v ksterem ao bile shranjene obveznice, je bil nstlsčen z listinami legalnega proeeas. Dolg je aedaj znašal sedemstrotrideset frankov in petnsjst oentimov. "Ako t s fant kaj zasluti, bova ga prijela še tc dni", mrmra Buach in poloil listine nazaj. Tedaj se pa prime za čelo, kakor da ae je domia-iil nečeaa relo važnega. "Kaj bova pa počela a Sikardotovo afero T Ali naj opuetivaf" Madama Mechain dvigne roki kakor k molitvi in nekaj kot tuga je pretrealo njeno razvalje-no telo. "Dobri Hog t" začivka z otroškim glasom. "Nekega dne bom ae kožo izgubila zaradi te a- fere." Hikardotova afera jc bila zelo romantična poveat, ki jo je madama rado pripovedovala. Njena nečakinja Oktavija Chaval je bila v svojem šestnajatem letu poailjena na stopnicah hiše v ulici de la llarpc, kjer jc deklica stanovala z materjo v šestem nadstropju. Najbolj žaloatno je pa bilo i o, da ji je napadalec — oftenjen moi, ki je komaj teden dni stanoval s svojo ženo v drugem nadstropju tiste hiše — v »voji strasti na stopnicah spahnil roko v rami. Mati deklice je ac-veda po pravici grozila, da bo spravila škandal v javnost kljub temu, da jo je hči prosila s sol-rsmi v očeh, tla naj ne stori tega, češ, da je bila tudi njena krivda, pravzaprav je bilo vae skupaj le nesreča, in bilo bi ji žal goapoda, če bi mo-rsl v ječ«. To je potolažilo mater in zadovoljila »e jc * svoto šest sto frankov, razdeljeno v dva-naj»t obveznic po petedcaet frankov in plačlji. vih v enem letu v mesečnih obrokih. Naposled je uvidela insii, ds je naredila selo dobro kupčijo Hči. ki m* jc komaj začela učiti šiviljstva, m H m k n ie zaslužila, in sedaj je bila eelo bolna v postelji, s ker jc bila spahujena rama xane. msrjeua, j«- ostala xa vse življenje s pokvarjeno roko. Ali preden je minul prvi mesce, je po silni k izginil, ne ds bi pustil svoj naslov, lu potem je nesreča sledila nesreči: Oktavija je po-rodila dečka. njena mati je umrla in ona je bila lire* doma in bres »vojcev v največji bedi. Ala je v Nsples k nekemu sorodniku in tam je v »'•atoli prodajsls limone na trgu. a včasih je iz-trmils po cele tedne t moškimi, nakar sc je vrnila pijana in tepcua. I'red cntan letom jc pa u* mrls ra spolno bolesuijo v svojem še*tindvajae-tem letu Madsina Mechain je bila prisiljena «kr-Iteli rs otroka, Viktorja To je liila njena povest in Buaeh jc imel v s\ojl »hrambi d\anaj»t neplačanih obveznic, ki mi Inle piMlpiasnet Sikardot. Drugega nista ve <|ela o njemu, kskor ds mu je ime Sikardot I i nnc h je poiskal Hikardotove listine v ten kem ovitku. Nobenih izdstkov ni bilo ie, edino dvanajet obveznic v znesku ieststo frankov. "Ako bt bil le Viktor kej pride!" ss pleče jezno msdeme, "empsk otrok je grozen 1 Pode-dovsl je menda vse hudobnoeti po očetu ia materi — prav* spsks, ki bo enkrat končsl ns ve-šslih, a tukaj so tile kosi pspirjs, ki ne bodo nikdsr prinesli eentst" Busch je pe bulil s svojimi bledimi očmi v obveznice. Kolikokrat jih je ie študiral v nadi, da najde v črkah kak sled. Večkrat je zatrjeval asm sebi, da je ie videl nekje slično, drobno pi- "Ali ni čudno f Nstsnčno sem prepnčen, da sem ie videl revuotake Črke, kekor je tukej e in o, JTi sempstje vleče na e v naglih potezah. V nekem pismu sem jih videl, ali kdo bi se zdej spomnil, čigsvo je bilo tisto pismo f" Tedsj nekdo potrks ne vrate in Busch namigne insdsmi, da naj odpre. goba se je odpirsls nsrsvnost na stopnice, in kdor je hotel priti v Sigismondovo sobo, je moral prekoračiti e pspirjem nagomilje* prostor. Kuhinjs je pa bila, majhna kot luknjiea, na drugi strani stopnic. Na pragu se pojsvi Sakard e porogljivim smehljsjem na obrazu. Najbrž mu ^e padla v oči bakrena tablica na zunanji strani sobnih vrat t napisom s Tirjatve dolgov. "O, gospod Bsksrdl Priili ste po prevod. Moj brat je v drugi eobi. Le vstopite, prosim I" Toda madama Mechain je zagrsdils s svojim ogromnim telesom ozko pot in medtem je zsssdils svoje oči v priileos, kskor ds gs hoče predreti. Preden je mogel Sakard dslje, je etopil nazaj na gornjo stopnico in madame je ravnotako ils iz sobe, da je njemu naredila pot v drugo aobo, v kateri je napoeled izginil. Ta manever je pa trajal več trenotkov in ves ta čas ni obrnila msdama očesa od njege. "Oh, oh I" je iepetsls vsa razburjena, ko je Haksrd zaprl za aeboj vrata sosedne sobe, "ali je to gospod Saksrd f Nikdar gs ie nisem videle tsko bliso. Veste, ksj Vsm povem: Viktor mu je docels podoben." Bušbh je gledsl iensko kskor zsmsknjen. Ni mogel razumeti njenih besed. A končno, kskor bi trenil, je raztegnil obraz in poirl zsduieno kletvico. "Boija strela — saj bo res! O — saj sem vedel, da sem videl nekje slično pisavo I" Naglo plane pokonci in med papirji poiiče pismo, katerege mu je bil pisal Ssksrd pred enim letom, proeeč gs, ds nsj podsljia tirjstveni obrok v zsdevi neke benkrotirsne iene. Bri vzame obveznice in primerja pissvo z pismom. Res ni bilo nobenegs dvoms. Obe pisavi sts se popol-noms vjemsli, rasen psr potez tupstsm, ki se izpreminjsjo z leti pri pissnju. "On je, on je!" šepets Buseh in blede oči se mu zssvetijo kskor msčku. "'Ampak — ssksj Hiksrdot f Zakaj ne Sakard f" Buschev spomin je hitro oiivel, Veliko je ie slišal o Haksrdovi proilosti iz ust nekegs agenta z imenom Larsono, ki je dsnes miljonar: Ko je Ssksrd prišel v Psriz drugi dsn po prevratu vls-de s namenom, da Izkoristi nsrsššsjočo politlfr no moč svojega brsts Rogons, se je neksj časa boril s bedo v temnih ulicah starega latinskega dele mesta. Neto je ps hitro obogstel s pomočjo zelo sumljive ienitve, ki se je kmllu končsls s naglo amrtjo njegove iene. V teh kočljivih čelih je on apremenil svoje pravo ime Rogon v Ss* karda, s tem da je malo predrugačil ime avoje prve iene: Sikardot. "I)s, da —■ Sikardot! Natančno se spominjam", iepeče dslje Busch. "Zdaj mi je jasno, da je podpisal obveznice z imenom svoje iene, ki je bilo inends ime cele druiine, ko se je preselil v ulico de ls Hsrpe. Tepec je bil kajpada v škripcih ln prvi sum gs je prepodil od tam. Ha! Ou ni lovil saino denar, temveč tudi dekleta po stopnicah! Prokieto slab posel! Nekegs bliinjega dne gs bo tista šala stala drag denar!" "Pst, pat!" gs svari madama Mechain. "Le previdno, da nama ne udide. Zdaj ga imava in lahko rečem, de je Bog res dober. Nsposled bom je poplačana za vse svoje skrbi zsrsdi Viktorja, katerega ljubim vslic temu, da je nepoboljšljiv fskinl" Iu madama se je režsls veselja; njene oči so se iskrile v tajajočem se mesu njenegs nshuh-lega obraza. Buschs so ps kmslu minuli prvi občutki mr-zličavosti. Takoj je začel delati v mislih načrt, kako bo izkoristil to slsvno sfero, ki se je tsko ugodno rssvozljsls. Vedel je, de ims Ssksrd še zmirej dohodke, čeprav je po svojem zsdnjcm |M>lomu v slsbem položsju. Psč ps je križ, dsli bo hotel Ssksrd prisnsti; on ims ostre sobe in težko ae bo puatil uadlegovsti s tskimi rečmi, ki jih že dsvno possbil. Ssksrdu se gotovo niti ne sanja, ds ims sins, in bres dvonts bo trdovratno tejil, kljub teuiu ds mu je po msdsminim zatrdilu do pičice podoben. Nsvaezsdnje je Sakard ie v drugič vdovec in grožnja, da gs spravi v šksndsl pred družino, ne bo isdsls dosti. In končno: sli se nsj zsdovolji ssmo s temi bersškimi ieststo frsrfkif Ssksrdovo očetovstvo je vseks-kor več vredno, če ne, tedsj vas sfera ni vredne t rude. fsksti mora, to je vse — molčati in čakati ugodnega trenotka, ko dozori klaaje za že tev. "S to rečjo pojdevs polagoma", reče naposled liuaeh. "Sakard je zdaj v atiakah; počakaj va torej, da se povspne." Nato ata še rešila druge, majhne utvari, ki jih je imele madama Mechain na skrbi: zadevo inlade lene, ki je zastavila dragulje v prid avo-jega Ijitbčke; nekdo drugi se je zopet zavezal, da' pleča dolgove avojega seta — in nebmj »ličnih zadev, ki jih je izvohala madama in izročala Kuorhu v tirjatev proti mastnim odstotkom. (Dalje sledi). — Weld mehlkaaakl časnikar ponuja ns o-gled Villo ve kosti — ampak kosti je mnogo in po ceni v Mehiki. Tik za fronto. Vroče je bilo takrat. Poletno užno solnee ni poznalo usmiljenje p ksj njemu, če se sagorela čela kopljejo v znoju, kaj mu, če se izpele. Po cestah je bil nakopičen aivkaatobel prah Uko nn debelo, de se je noga vdirala vanj. Seveda, kako tudi nel Niti kaplje deija, a toliko nog, avtomobilov, voz in konj, ki so raztepali in mleli to ceetno moko. O, da bj bila vse to tista bela, dobra moka! Kako bi greble po njej lačne rote, kako bi se je razveselile šte-vilne oči! Vsak korak se je bilo trebiš u-Staviti in pszljivo ozirati ns vse strani, da to ne povosi avto ali udari konj, ali da ne izgineš v morju sivoplsvih uniform. Trams za trumo prihaja. Na kolodvoru zstopajo iz vagonov. Zdi se, da korakejo, ne da bi kaj mislili, kar tjavendan. Duh jim je odeoten ali pa so le tsko globoko ssmiiljeni. Videla sem jih nešteto, ki so msr-iirsli sli se vozili skozi Postojno. A to je bilo vendar ie precej proč od ognjene črte. Tudi veseli so bi-i, isle so sbijsli in razposajeno prepevali med mariem. Da, tam 10 bili iele na vrtu vojekine palače. Ali tu I Prvi korak v njeno veličanstvo — grozno dvorano, kjer vstrepetsjo ob pogledu na skrivnoatnožareče obličje vojpke. kjer jih spreletava mrsel dih smrti. Utihnile so vesele peami, smeh je isginil iz jasnih oči, jezik je onemogel. Ksm gremo f In toliko nas je! Kdo se bo vračsl po tej poti na-zsj živ in zdrav f Morda ga po-neso brez nog, brez rok, s rano v srcu t Ali morda pride ie do tu z zadnjimi močmi, da se potem zgrudi v prah in ga za grebejo tam gori na griču deleč od svojih... Trume se ustavijo v prahu. Ni mogoče dal je, , cesta se je zagozdi a s ljudmi in vozovi. Vojaki počivajo v obcestnem jarku. V pra-iu leže, sede, slone ... Kdo se je ie ismislil tsko srečno barvane u-niforme, ki preneso bres škode prah in blato, solnee in dcžl Av tomobil pridrči mimo, prvi, drugi . piti . . . deseti. Gosti o-3 lak i prahu zagrnejo počivajoče, debela plast jim leže na lica. Naj I Ne dvignejo roke, da bl se zavarovali oči. Tako malo se brigajo ka vse. V trenutku jim je vse popolnoma egalno. Pa to so le kratki hipi duševne brezbrižnosti. Prvi voliki vtis resnične vojske, vojne neposredna bližina jim odrevene živoe. Korakajo naprej, bliže in bliže pri hajajo smrtnemu rajanju, areča-vajo ranjence, vidijo kri, zasliiijo bojni krik, zagledajo sovraga in tedaj so kakor prerojenL Kri jim S*vre po žilah, volja in moč ae povrneta podesetorjeni. Močni m lrzni postanejo kakor lev v pu ičavi in orel v zračnih višinah. "Sada idemo v vetru," se o-glasi poleg mene vlaok fant. Nje govs krepka postavo in zdravo, se gorelo lice sts v kričečem nasprotju z žalostjo, ki mu zatira mehke oči. Tudi glaa mu je bil ssstrt. Vidim, vidim, da idete, s ksj morem jez ss tot Bog z vsmi in sreča junsš-ksl" Hvaležno me pogleda, njegovs mišičaata roka stisne mojo v po- erav. Morda je mislil tisti hip j mater, sestro, nevesto . . . Trums zs trumo gre mimo, iz-#njs v prahu. Tisoči in tiaoči brez lastne volje; aužnji vojake. Velikanaki kolos stoji ob cesti. Večmesečni preveliki napor jt rasrahljal njegove železne ude in koetl. Bruhal je smrt na sovražnike pri Belem gradu, pred Lie-gom in sds j pri Ooriei. To je "debele Berte," kskor so jo krstili naši savezniki, ki Čaka, da jo popeljejo k "zdravniku." In ko se vrne, bo iznova obsipala neprija-telje s pogubo. Tren čaka, prihsjs, odhsja. Čudno, kako se morejo brezitevil-nl vosovi vxrstiti ht da sploh vsi pridejo ns cilj. To je kskor brezkončne verigs s gibljivimi členki, ki se obrsčejo nsprej, se ustavljs-jO in sopet uvrščajo. Vozniki, ži-vina in vozils so zaprašeni in u-insseni. Kretnjo se v vednem pro-hn. Druga živa veriga jim pridrči noaproti. Vrsta avtomobilov. Tfenski vosniki se komaj ozrejol na mimo leteče, ssj se to ponev-Ijs vsak hip, podnevi in ponoči. Ron jen ce privaiajo is ognja. Težko ranjene v avtomobilih, ki ao kroinkr>n# ^trti, laže ranjene na vooeh. A sa njimi ss vlečejo psi oni lshko ranjeni in bolni, ki se sploh ie morejo gibeti. To.je v dno srce segajoča slika! Ti izmučeni, bledi obrazi, U izčrpana, sključena telesa I Smrt gleda iz njih. Muka in bol sta tako skrem-iili te bolestne obreze, da pogled nanje pri rosi usmiljenemu srcu solzo v oko. Kakor bi Kristusa snel s križa in ga zapodil na raz beljeno, prašno ceeto . . . Vleče jo ae kakor sence. Redkokateri zaatoče glasno, a uata so jim krčevito stisnjene od boli. Eden vle če čevelj za seboj in krevsa napol-bos, drugi je brez suknje, tretje mu visi obleka v capah na shujša nem telesu. Kdo bi jih popisal vae 1 Prosijo jedi, ponujajo denar. A kje dobiti. Menaža ne bo brzo pripravljena, ko prihajajo vsak hip, nenadejani, nepovabljeni. A ljudje jim ne morejo dati ničesar takega, kar bi bolnega, do smrti izmučenega človeka okrepčalo. Saj ie sami težko žive. Pripelje se avtomobil, ves obložen s cvetjem. Okoliinokoli so viseli venci iz svežih, rdečih, belih in rumenih rož. Cvetje iz Gorice! Mrtvega stotnika so pripeljali v krsti. Vsa je poauta s cvetlicami. Njegov brat, poročnik, sedi ob krsti in solze mu kapljajo po mladem licu in močijo dišeče cvetje. Padlega junka zagrebejo k njegovim itevilnim tovarišem na gričku. Spremljajo ga trume vojakov k počitku v tuji zemlji. S poveienimi glavami stoje ob grobu s tužnimi mislimi v srcu. Koliko jih bodo morda zagrebli še izmed njih I Brat jc otrnil solze z lic, rcaignirano se vsedel v avto mobil in se v naglem diru zopet vrnil v ogenj Ranjenei čakajo vso dolgo noč, da jih nalože na vlak. Leže na nosi Ulicah po dvoriičih, na cesti. Ni vsem prostora in ležišč. Preveliko itevilo jih je. Stokanje in ječanje se meia celo noč z grme njem topov, žvižganjem granat in pokanjem puik. Mimo bolnih in ranjenih pa korakajo skoro brezslišno tisoči zdravih v noč ln v negotovost. Begunci iz Gorice in okolice še vedno prihajajo, peS, s culami na glavah in hrbtih ali na majhnih vozeh, ki jih vlečejo voli. Kar so mogli vzeti s seboj, so povezali m izložlli na kolodvoru. Na omotih poeedajo, nanje polagajo trudne glave. Teko prečakajo noč; pol bde, pol spe, pol jokaje. Solnčna in topla je domovina, ki jo zapu-ičajo in dvakrat mrzla tujina, kjer si morajo iskati strehe. Kako kruta bo zima njim, otrokom žar nega juga! Lepo je bilo jutro, ki je sledilo divjemu nočnemu boju. Naenkrat je črna ptica preletela žareče ne bo, spustila se niže. "Italijanski aeropian!" Vzkliki iz vseh grl. Vse oči ae obrnejo za njim. Zrakoplov pripluje nad postajo. Ljudje begajo semintja. Grozovit tresk . . . Kam ao padle bombe Y Oblak zemlje v zraku, druge škode ni. Merili ao dobro, a zadeli slabo. Solnee je vzišlo veličastno in mirno kakor v nedeljo v časih miru. Ljudstvo, vajeno takih jutranjih "pozdravov", sc je razveselilo solnca in se zgnetlo na vlak. Nevarnoati ni bilo več. Zrakoplov je izginil v zavesti, da je a svojim "darom" pognal postajo v zračne višave in najmanj stotim ljudem zatemnil solnčni vzhod. Pa te le malo zemlje zrahljal. Vlak je zdrdral sicer korajžno ali gotovoati ni bilo nobene. "Niamo hoteli zapustiti Gorice," je pripovedoval gospod, gledajoč skozi okno nazaj proti ljubljenemu mestu. Njegov obraz je bil tako otročje mladoatcn, da nisem mogla, verjeti, da mu manjka samo ic rigoroz do doktorja prave. "Hoteli smo vztrajati do zadnjega," je nadaljeval. "Naši so-sedje ao naa bili Že zapuatili. Oatsli amo. Poslušali in gledali. Vedno bliže so psdsle grsnste. Ko je prva padla na naš šrt, smo ae še norčevali in se preselili v nasprotno ležečo sobo. Ko ae je raz počila na cesti pred hišo, smo gledali in zmsjevsli z glsvo. Ko ps je pedis ens ns nsš prsg in od V Štanjelu smo videli in tren za Doberdob tT1 JES f!m hm»**>fcj Doberdobu je pokalo.^ drčal dalje in se vediu, L?1 daljeval od bojnega J^Jl Važno u im«. tn^u^i., Irva beseda kapitaliati^ J rabe strojev je bila -otroško delo! Ker delo ob * ni tako naporno, ker g. iaT? di manj krepko mišičevje uu stroj zasužnjil žene in' * Marka pravi: "Stroji, to ,„„ no nadomeatilo za delo ia kj?* so se takoj izpremenili v ar^,* da se je pomnožilo število T} nih delavcev z uvrstitvijo članov delavske družine brezlZ like spola in starosti pod sredno oblast kapitala. PrJS delo za kapitalista si ni nepoj? no prilastilo le otroške ipVZ več tudi svobodno delo v iw čem krogu..." V 647 avatrij^l tovarnah za papir in predelomj bombaža je bilo okolo L 184^ vsakih 1000 delavnih moei U g moških; 420 je bilo žen, 147, trok! Med tem ko je bil prej | oče v službi kapitala in je 1 av^ mezdo preživljal družino, w je p čelo aedaj izkoriščanje družin« i očetova mezda ae je krčila. 14 riščanje je naraščalo, čep«» j bil akupni zaslužek družine več kakor očeta, ker je na inwto ea ga delovnega dne stopilo tolil delovnikov, kolikor je bilo dr žinskih članov. Posledice teh dejatev 10 it kanske: "Delavec je prodaj prej le lastno delavsko inoL 8 daj prodaja ženo in otroke. Pod ne trgovec a aužnji". (Mirki Neznanska beda je zavladal ljudstvo je bilo potisnjeno nt r propada. Otroci so bili telesne duševno pokvarjeni. Komaj »oI li atari šest let, že ao ae jim 1 pirala vrata v tovarne na itei Kapital seveda,ki je vsesava! ob ško kri, je naraščal. Noč in i so garali otroci. Otroci, ki 10 de li čez dan, so legli na postelje, »o jih pravkar zapuatili otroci, so šli na nočno delo. Postelje niti ohladile niso. Moderni ka talizem, ki se je najprej v vsi 1 gočnosti razvil na Angleškem, nastopal tako sirovo, da 10 bili 1 gleški poslanci v prvih deteti jih 19. stoletja večkrat prišli izvoliti komisije, ki so preiskavi otroško delo. In svet je iiv« grozne, strašne reči. Delavee povedal, da ao dobivali otroci tovarni prav tako hrano kil prešiči, le da so dobivali otroci manj. Valed tega so kradli otr preiičem iz korit tako dolgo, š ler ni postal vsled kruljenja iiv hlapec pozoren in je nagnal ot ke z bičem. Tudi na Avatrijakem ao bile | sledice otroškega dela »traine. uradnih poročili ao morali v I« štiridesetih delati otroci po "kvečjemu" po 18 ur na dan; teden so pa zaslužili od 20 kraj rjev do trih goldinarjev. Bol« in smrt sta želi neusmiljeno 1 otroki. Ali plačani poveličevi kapitalizma so dejsli, da »ir bolezni in smrti ni dolgi dIHH U- j Drill mniimt« «: ---• - .a stavil, tir je bil nekaj poškodo 1 trokom od devetega leta p« ' van. V pol uri je bila škoda po- na dan, če so prej obiske*«" prsvljens. jleta šolski pouk. Delovni "Ko sem ae pa pred nekaj dne- otroke nad dvansjstim vi vozil tod v Gorico," je pravil določili po 12 ur ns dsn T«^ nekdo drugi, "nsa je zssledovsl U "vsrstvenl ss kon ' ses* italijanski zrakoplov. Plul je že gali fabrikantje in so pr**" prsv nad nami. Strojevodje je ns- proti zakonu, ker "ovirs glo ze vozil v tunel in tako je vlak jo." ušel zaaledovanju. 1 (Doljs sledi.)