Veliko sreče, uspeha in osebnega zadovoljstva
v novem letu 1983 !
Družbenopolitične organizacije. Poslovodni organi. Samoupravni organi. Uredniški odbor
3
K
¥
*
*
*
*
¥
¥
¥
¥
1952-1982
mehanotehnika izola
4 december 1982
glasilo delovne organizacije
30. letni jubilej smo zaključili na svečani seji DS DO
Povzetek govora predsednika ZZD skupščine SRS tov. Martina Mlinarja
Tovarišice in tovariši!
Življenjska pot vaše delovne organizacije se je začela takrat, ko smo v Jugoslaviji naredili prve korake na poli razvoja in uveljavljanja socialističnega samoupravljanja. V letu 1952 še nismo imeli velikih izkušenj, imeli pa smo veliko voljo in odločenost, da zgodovinske sanje delavskega razreda in revolucionarne cilje naše narodno-osvobodilne borbe uresničujemo ravno po tej poti. To pa je tudi čas, ko je nova Jugoslavija, ob zakulisni igri velikih sil, uporno bila bitko za uresničitev svoje Avnojske obljube in odgovornosti o združitvi vseh Slovencev c matično domovino Slovenijo in Jugoslavijo. Vitalnost, trdoživost in patriotizem ljudi vašega področja so bili močna opora za uresničitev naših upravičenih zahtev. Ta življenjska sila je tudi gnala ljudi na vseh teh področjih, da se lotevajo velikih nalog. Tudi vi ste se jih lotili in vaš ,U)-leini razvoj je k vsemu, kar smo dosegli r našem skupnem materialnem in družbenem razvoju, dal svoj velik delež.
Rezultati, ki ste jih r lem času dosegli s svojo samorastniško upornostjo in odločnostjo ter poštenim delom, so tudi mnogo prispevali k razvoju vašega kraja, njegovi današnji podobi in položaja občana v njem.
Iz rojstnega lista, ki se imenuje » Odločba« občinskega ljudskega odbora za mesto Izola se vidi, da je bilo podjetje »Mehanotehnika« ustanovljeno I. novembra 1952 s tremi zaposlenimi. Seveda se je to komajda lahko imenovalo podjetje, pa je to vendarle prvi zarodek Meha-notehnike. Da je prišlo do podobe delovne organizacije, kakršno ima danes, je bilo mnogo prelomnic in tudi razvojnih faz. V njih so se medsebojno prepletale objektivne in subjektivne težave, vse pa so bile prežete z. Željo, poiskati take poti raz voja, ki bi pomenile uresničitev zamisli in hotenj iti naprej in postati pomemben proizvajalec igrač, iiotovo je pomembno prelomno obdobje r razvoju vaše delovne organizacije r letih 1975-76. Tak rut ste občutili grenkobo izgube in vse težave, ki jih ona s seboj prinaša na medsebojne odnose in materialni položaj delavcev. /mogli ste napor, da ste rešitev ponovno poiskali znotraj organizacije združenega dela, r lastnih materialnih in človeških silah, r samoupravni pravici in odgovornosti, da to tako naredile, /ato je vaše sanacijsko obdobje 1976 I9H0 nosilec močnih stabilizacijskih prizadevanj. Občutno povečanje proizvodnje z racionalnim posodabljanjem obstoječih kapacitet in boljšo organizacijo dela so izrazili kvalitetni elementi, ki jih potrebuje vsaka stabilizacijska politika. Če pa je taka povečana proizvodnja še masovno vključena v izvoz, pa so to tiste kvalitete, na katere je upravičeno ponosen vsak kolektiv in delavec r njem. Ker r lem času niste zanemarjali nalog na področju samoupravne organiziranosti in razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, je bila celotna sanacija vaših slabosti uspešno izpeljana. Ne sme vam bili žal za trud, ki ste ga v to obdobje vložili, saj vasje ravno trud izvlekel iz. takratnih težav in vas notranje okrepil ter vrnil zaupanje vase.
Sedaj ste največji proizvajalec igrač ne le v Jugoslaviji, temveč tudi r svetu. Delo vaših rok, ki se izraža r lepoti vaših igrač, njihovi igrivosti, sposobnosti učili in zabavali, bogati življenje različnih generacij širom po svetu. Izvozili več kol 40"/,, proizvodnje in od lega 90'%, na zahtevna konvertibilna tržišča, dokazuje trdnost vašega položaja na tujih Irgili in sposobnost vas vseli, da liuli v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah doma in r svent z razvojem, ki bo zagotavljal nadaljnji družbeni in materialni napredek delavcev Meluinoielmikeprispevale tudi k razrešitvi težav in protislovij, nakopičenih r naši družbi.
tovarišice in tovariši/
Vaš M)-let ni jubilej proslavljamo r lem kongresov. Na njih smo se komunisti in ostali aktivisti organiziranih socialističnih sil, kritično obrnili do lastnih slabosti in izrazili čvrsto pripravljenost, da jih odpravimo, s lem pa odpremo nadaljnjo perspektivo urejanja našega gospodarskega in družbenega razvoja na osnovali socialističnega samoupravljanja. /a vse lo smo sprejeli nuli mnogo, morda celo preveč sklepov. Povsod so jim delegati zaploskali. Sedaj je pred nami, da jih uresničujemo, da ne ho od njih ostal samo aplavz. Ta nas ne more popeljali naprej. l}oi naprej lahko gre le skozi neprestane spopade s slabostmi, lastnimi in drugimi, z nedelom, z. razsipavanjem družbenega premoženja ter s hrabrostjo stopiti r sredino vseli konfliktnih situacij in jih lam tudi reševali. Izkušenj za lo imate dovolj r ireii desetletjih vašega razvoja, Jugoslavija in Slovenija pa r vsem povojnem razvoju. Prepričan \em, da jih bomo znali bogato izkoristili pri razreševanju zapletenih in tudi protislovnih razmer, r katerih živimo in se bomo r njih nahajali še nek a j časa.
Dovolile mi, da ob lem velikem prazniku kolektivu Mehanotehnike in vsem njenim nagrajencem čestitam k vsemu, kar ste v 30 letih dosegli, z željo, da ne bi ra/očarali tudi v bodoče.
Manin Mlinar
O prehojeni poti naše DO je spregovoril direktor Marjan Starc
Spoštovani gostje dragi sodelavci in poslovni prijatelji!
U>-letni jubilej r našili razmerah je dogodek, ki ga ne moremo prezreli. V relativno mladih družbeno-ekonomskih razmerah naše družbe ima lak jubilej že sam po sebi svoj pomen. Mislim pa, da se moramo ravno r sedanjem trenutku ekonomskega razvoja naše celome družbe, za katerega občutimo, da je najtežji, od kar obstaja tudi naša firma, .ve posebej ustavili. Ustavili se moramo, trezno razmislili in se ozreti na lo, kako je Mehanotehnika naslajala, začela in se prebijala skozi njenih .U) let in iz. lega nekaj potegnili.
Sleherni sedanji in bivši član našega kolektiva doživlja lo prehojeno pol po svoje. Zanesenjaški pionirji, ki so zastavili začetek Mehanoteh-nike in katerih večine ni več r naših vrstah, smo jih pa tudi ob lej priliki ponovno povabili med nas, doživljajo lo prav gotovo na svojstven način. Naši današnji svečani jubilanti, ki so preko 25 let nepretrgoma zvesti Mehanotehniki in tako pretežni del svojega ustvarjalnega življe-
n
Slavnostni govor tovariša Martina Mlinarja 2. STRAN - Ml
Med drugim so slavnosti prisostvovali: predsednik SO Izola Branko Furlan, podpredsednik G Z Slovenije Alojz Ražman, član CK ZKS Dino Kodarin in slavnostni govornik Martin Mlinar.
n ja delijo z usodo Mehanotehnike, spel po svoje globoko doživljajo ta jubilej. Tisti, ki smo se pozneje vključevali v življenje tega kolektiva spel vsak na svoj način čutimo to obdobje. Vsem nam pa je eno skupno in nedeljivo, vsem nam je Mehanotehnika prirasla k srcu.
Osebno pa mi primer razvoja Mehanotehnike pomeni še mnogo več. Pomeni mi neizčrpen vir idej, zamisli, spoznanj, izkušenj - -pomeni mi življenjsko šolo.
V trodekadnem razvoju naše firme zaznavamo tudi tri glavna razvojna obdobja. Prvo, ki je trajalo od nastanka nekje do leta 1960, je bilo značilno po pionirskem zanosu takratnega časa, od začetne ideje, ko se je začelo v odstopljeni remontni delavnici /RISA in se z rastjo obsega proizvodnje večkrat selilo po raznih starih prostorih v Izoli. Značilno je bilo tudi po začetnem entuziazmu uveljavljanja samoupravljanja, ki se je pričelo uvajati v začetku 50-tih let. Mehanotehnika se je rojevala skupaj s samoupravljanjem in z njim začela rasti in se na teh osnovah razvijati. Posebna značilnost nastajanja Mehanotehnike so bile takratne specifične razmere na območju sedanje slovenske obale, ki je bilo skozi dolgoletno zgodovino nacionalno mešano, predvsem med Slovenci in Italijani. Pionirji Mehanotehnike so bili italijanski in slovenski borci, ki so v takratnih razmerah zastavljali enega od avtentičnih, samostojnih industrijskih zametkov na tem območju, značilnem po tem, da razen ribiške industrije v Izoli in manjše tovarne mila v Piranu, praktično ni poznalo nobene industrije.
S preselitvijo v novozgrajene lastne prostore se je z letom 60 začelo drugo obdobje. Šele takrat je Mehanotehnika začela pridobivati, podobo pravega industrijskega podjetja. Takrat se je začela porajati tudi ena od najpomembnejših dolgoročnih in strateških razvojnih odločitev. Mehanotehnika se je takrat odločila, da bo začela razvijati proizvodni program za svetovno tržišče — za izvoz. Bili so to prvi in težki izvozni koraki in prva srečanja s svetovnim tržiščem in svetovno konkurenco. V tistih letih je izvoz na svetovno tržišče začel postajati osnovna razvojna komponenta tako, da je bilo tej komponenti odločilno podrejeno vse ostalo. Izvoz je tako postajal vedno bolj izraziti faktor, ki je pogojeval in diktiral način in kvaliteto celotnega razvoja Mehanotehnike. Celotno obdobje 6O-let je predstavljalo hitro rast z uvajanjem novih proizvodov in širitvijo proizvodnje in v tem času je Mehanotehnika že krepko presegla 1000 zaposlenih. To obdobje je doseglo svojo kulmi-nacijo v letih 1972-73, ko so se pod vplivom začetkov hujše svetovne recesije v letu 1974 začele pojavljali težke motnje v poslovanju. Tem objektivnim motnjam pa v tistem trenutku Mehanotehnika ni bila kos in jih ni mogla obvladovati predvsem zaradi lastnih notranjih — subjektivni slabosti.
Po dvoletnem kriznem obdobju je v letu 1975 začelo nastajati tretje obdobje Mehanotehnike. Osnovne značilnosti tega obdobja so izhajale iz prehojene poti, ocenjenih možnosti za naprej in čvrstega sistema zastavljenih razvojnih ciljev.
Osnovna značilnost pri prehodu v to obdobje je bila kardinalna odločitev o še bolj čvrsti usmerjenosti na svetovno tržišče, čeprav bi v takratnih razmerah kratkoročno in dohodkovno kazalo iskati rešitve bolj v okviru domačega tržišča, posebej še, ker se je podjetje otepalo z izgubami in se je v osnovi zamajalo. Vendar je bila naša odločnost v izraziti izvozni usmerjenosti neomajna, kljub dejstvu, da je bilo ekonomsko dogajanje v naši celotni družbi bolj naklonjeno uvozu kot izvozu.
To, tretje obdobje, ki je sovpadalo z začetkom preteklega srednjeročnega obdobja in se je nadaljevalo v novo, je predstavljalo za Mehano-
tehniko tudi obdobje izrazite samoupravne preobrazbe. Takrat zastavljeni sistem razvojnih ciljev je našel čvrsto oporo v novi ustavi in zakonu o združenem delu. Tako kot je že sam začetek Mehanotehnike pogojen s samoupravljanjem, se je tudi celotni njen razvoj identificiral z njim in ga vseskozi odražal in potrjeval. Tudi sistem razvojnih ciljev tega obdobja je bil pogojen z zagotavljanjem našega obstoja in nadaljnjega razvoja kot subjekta naše samoupravne socialistične družbe. To je od nas vseskozi terjalo, da smo si vedno postavljali in uresničevali tak sistem ciljev, ki izhaja iz družbe-no-ekonomske vsebine gospodarjenja temelječega na samoupravnih socialističnih odnosih, vsebine gospodarjenja temelječega na samoupravnih socialističnih odnosih, ki so institucionalno opredeljeni z našim družbeno-ekonomskim sistemom. S tem je bil in je opredeljen osnovni okvir našega delovanja, hkrati pa nam je ta narekoval, da na dani razvojni stopnji naših družbeno—ekonomskih odnosov postavljamo kot naš izhodiščni temeljni in strateški cilj —nadaljnjo vsebinsko dograjevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov.
Pri uresničevanju našega izhodiščnega cilja nismo nikoli dajali odločilne teže formalističnim oblikam, temveč smo vseskozi izhajali iz bistvenih elementov samoupravljanja, to je iz ustvarjanja in obvladovanja dohodka kot družbene kategorije, ki dejansko odraža bistveno vsebino samoupravljanja. Kot delavcem v združenem delu je bila naša osnovna pozornost posvečena z delom ustvarjati in obvladovati dohodek, kajti le tako lahko dejansko uveljavljamo svojo samoupravno moč, le tako lahko samoupravljanje materializiramo. Pri tem smo se vseskozi srečevali in konfrontirali z družbeno deklariranim samoupravljanjem in našo velikokrat močno omejeno možnostjo, da bi dejansko uveljavljali bistvo samoupravljanja z obvladovanjem dohodka, kajti prvine, ki bistveno vplivajo že na primarno delitev narodnega dohodka, (kot je sistem cen, razširjena reprodukcija, sistem ekonomskih odnosov s tujino, kreditno-monetarnih odnosov in področje svobodne menjave dela in s tem na dohodek sleherne TOZD in tako na usodo samoupravljanja v TOZD, so nam v večini primerov nedosegljivo odtujene.
To nas je vseskozi motilo in iritiralo in nas v sedanjem trenutku še bolj skrbi, kajti ravno na tem ključnem področju se administrativni pristopi samo še bolj krepijo.
To nas boli in skrbi, ker smatramo, da se je Mehanotehnika vso ta leta izrazito stabilizacijsko obnašala tako, da nam beseda in pojem stabilizacija sploh ni nekaj novega. Povprečniški pristop administrativnih ukrepov v marsičem razvrednoti naše napore, nas omejuje in hromi pri našem delu in samoupravljanju.
Neglede na vse to nismo nikoli omagali v naših stremljenjih pri uveljavljanju našega izhodiščnega cilja in na tej osnovi in v tem okviru pri uresničevanju konkretnih ciljev.
Čeprav smo bili posebno v zadnjih letih v naši družbi priča evforičnemu hlastanju po razvoju na osnovi tujih sredstev in neke emaginarne bodoče družbene akumulacije, se mi nismo vdali tej skušnjavi. Mehanotehnika je ostala zvesta svojemu osnovnemu konceptu. Vseskozi smo si prizadevali organsko rasti v skladu s svojimi možnostmi. Na tak način smo postali prva delovna organizacija v naši občini, med po-membenimi podjetji na obali - lani smo bili največji blagovni izvoznik na obali, uvrstili smo se v sam vrh kvalitetnih slovenskih izvoznikov. V svoji dejavnosti smo postali svetovno podjetje in spadamo po obsegu in asortimanu med peterico največjih proizvajalcev igrač v Evropi.
Direktor naše delovne organizacije Marjan Starc
Po stažu najstarejša delavka (več kot 29 let v naši sredini) Marija Bonin.
Posodobitev strojnega parka v TOZD »Tehnične igrače«
Dopolnitev akta o disciplinskih zadevah
Oddeki strojnih obdelav v TOZD »Tehnične igrače« so od letošnjega polletja dalje bogatejši za 14 sodobnih strojev za predelavo plastike, od tega za 11 strojev italijanske proizvodnje (Metalmeccanica in GBF — Pressital) in za 3 stroje zahod-nonemške proizvodnje (Dr. Boy).
Za Mehanotehniko predstavlja novost stroj za dvobarvni brizg z rotacijsko mizo za obračanje orodij in dvema brizgalnima agregatoma. Ta stroj bomo uporabljali za brizganje tipk za novi proizvod — pisalni stroj.
Večino nabavljenih strojev (10 kos) predstavljajo stroji tipa PENTA, ki so praktično le močno izpopolnjene verzije strojev tipa TEKNIKA, o katerih smo že pisa-
li.	Za našo uporabo sta najvažnejši izpopolnitvi povečana razdalja med vodili, možnost rotacije brizgalnega agregata in podstavek stroja v obliki pladnja, ki ga je proizvajalec vpeljal na našo zahtevo. Izbira teh strojev je bila podrejena brizganju zahtevanih izdelkov v velikih serijah (BIMO) in brizganju polizdelkov za pisalni stroj ter ostale večje proizvode.
Za manjše in zahtevnejše polizdelke (zobniki, kolesca itd.) smo nabavili 3 stroje f. Dr. Boy, ki so glede na prejšnje serije precej
izpopolnjeni in bodo (zlasti vertikalni) zamenjali dotrajane manjše stroje v strojni obdelavi DE »Električne železnice« in »Tirni elementi«.
Bogomir Likon
Odgovornost za kršitev delovnih obveznosti je v naši delovni organizaciji urejena tako, da smo načela zapisali v aktu, ki ureja delovna razmerja. Samo področje disciplinske odgovornosti z navedbami kršitev, ukrepov in postopka za ugotavljanje odgovornosti pa smo uredili v posebnem aktu, t.j. v samoupravnem sporazumu o skupnem urejanju disciplinske in odškodninske odgovornosti. Osnutek tega sporazuma je sedaj v javni razpravi.
Kaj je novega v sporazumu? Dodanih je nekaj načel disciplinskega postopka, razširjen je seznam kršitev delovnih obveznosti ter dopolnjeni ukrepi.
V zvezi z vodenjem postopka je dodanih nekaj načel kot npr. predhodno opozorilo delavca (9. člen), načelo nastajanja materialne resnice (10. člen), načelo odgovornosti samo za vnaprej določene kršitve (11. člen), načelo ustnosti (12. člen).
Seznam hujših kršitev delovnih obveznosti je razširjen za 30 kršitev napram dosedanjim. Tako razširitev je narekovala dosedanja praksa disciplinske komisije, pa tudi naše »razvade« v zadnjem času. V zvezi s kršitvami naj navedemo, da je dopolnitev zakona o delovnih razmerjih SRS (Ur.I.SRS 27/82) prinesla novost v zvezi z opredelitvijo dveh vrst hujših kršitev prenehanja delovnega razmerja. Ločimo namreč kršitve, za katere se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja in za katere se lahko izreče ta ukrep.
V prvem primeru disciplinska komisija ne bo mogla biti v negotovosti glede tega ali naj najtežji ukrep izreče ali ne, ako ugotovi, da je delavec kriv, v drugem primeru pa lahko. V obeh primerih
pa lahko izvršitev najtežjega ukrepa odloži pogojno, za dobo od 3.—12. mesecev.
Med novimi (zakonsko določenimi) kršitvami, za katero se mora izreči ukrep prenehanja, spadajo med drugimi.:
— neopravičeni izostanek z dela 5 in več delovnih dni.
— zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila,
— nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi,
— zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni.
V	osnutku sporazuma (84. člen) je predvidena možnost, da se ukrep prenehanja delovnega razmerja ne izvrši, če delavec, ki mu je ta ukrep izrečen zaradi uživanja alkohola ali mamil, prične zdravitiv pristojnosti zdrav stvene organizacije
Kot dopolnitev ukrepov smatramo izpopolnitev instituta pavšalne odškodnine, če se zaradi kršitev delovnih obveznosti, ki izredno škodno vplivajo na delovni proces in izpolnjevanje delovnih obveznosti drugih delavcev v TOZD/DSSS ne da natančno izračunati zmanjšanja dohodka ali pa bi bilo ugotavljanje povezano z velikimi stroški, lahko disciplinska komisija poleg ukrepa (opomin, javni opomin, prenehanje delovnega razmerja) tudi odloči, da mora delavec plačati pavšalno odškodnino (157. člen). Katere so take kršitve in koliko se lahko delavcem »zaračuna«, je določeno v 158. členu.
Menimo in pričakujemo; da bo v razpravi dano veliko pripomb, ki bodo smiselno vnešene v končni predlog sporazuma.
M.v.
***************************
Naši temelji planov za naslednjih nekaj let so postavljeni na teh izhodiščih in že prvo leto novega srednjeročnega obdobja nam je dalo vzpodbudne rezultate. Leto I9HI je bilo v vseh ozirih najuspešnejše v zadnjih 20-letih. Tudi letošnje leto bo za nas solidno posebej še, če upoštevamo sedanje zelo zaostrene gospodarske razmere tako doma kot v svetu. Na leto I9H.I se pripravimo s treznim optimizmom, čeprav bodo pogoji gospodarjenja še bolj težki in negotovi kot letos.
(ilede bodočega razvoja imamo postavljene čvrste temelje z.a nekaj let vnaprej. Čeprav je v sedanjih razmerah izredno težko planirati, se svoje bodočnosti ne bojimo. Zavedamo se, da našo bodočnost ni dovolj samo planirati, to bi bilo preveč enostavno in lepo. Tudi zanesenjaška vera v lastne sile ob pogledu na uspešno prehojeno pot, sama po sebi ne rešuje naše bodočnosti. Našo bodočnost si ustvarjamo sami.
Dovolite mi, da ob koncu čestitam in se zahvalim našim slavnostnim jubilantom in vsem članom našega kolektiva, ki so kakor koli prispevali pri prehojeni poti Mehanotehnike. Zahvaljujem se tudi vsem našim poslovnim partnerjem še posebno tistim, ki so dolga leta skupaj z nami soustvarjali Mehanotehniko, na katero smo danes ponosni.
Program sta popestrila Mira Sardoč in Stane Starešinič — člana Hvalu lePa-
slovenskega gledališča iz Trsta.	Marjan	Starc
Kako bomo razporejali čisti dohodek v letu 1983?
V obravnavi je osnutek družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983.
V primerjavi z družbenim dogovorom za leto 1982, vnaša dogovor za leto 1983 nekatere novosti, ki izpopolnjujejo delovanje dogovora k usmerjanju delitve čistega dohodka v organizacijah združenega dela. Novi dogovor zahteva še bolj kategorično upoštevanje pogojev ekonomske stabilizacije ter nadaljnje večanje izvozne dejavnosti.
Novosti so predvsem naslednje:
1. Sredstva za osebne dohodke v 1983. letu lahko rastejo v globalu za polovico počasneje od nominalne rasti čistega dohodka. Rast osebnih dohodkov je možno le ob doseganju boljših rezultatov dela in poslovanja kot v preteklem letu. Boljši rezultati dela se morajo odraziti v povečanju produktivnosti dela, izvozu na konvertibilno področje, znižanju stroškov poslovanja ter gospodarnosti uporabljenih sredstev. Povečanje dohodka, ki ne izhaja iz boljših rezultatov dela, ampak je posledica višjih cen, sprememba tečaja, oziroma prevrednotenja zalog, ne more biti osnova za povečanje osebnih dohodkov.
2. Zvišanje stopnje zaostajanje rasti osebnih dohodkov nasproti rasti ustvarjenega dohodka. V letu 1982 je bila stopnja zaostajanja rasti povprečna za 10%, v letu 1983 pa je predvidena povprečna stopnja zaostajanja rasti osebnega dohodka nasproti rasti ustvarjenega do-
hodka za 25% oziroma, da se osebni dohodki zvišajo za vsaki odstotek rasti dohodka le za
0,75%.
3. Spremenjenimi so pogoji stimuliranja izvoznikov za večanje izvoza na konvertibilno področje, tako so pogoji naslednji:
a) za izpolnjevanje plana deviznih prilivov na račun konvertibilnega izvoza, se sredstva za osebne dohodke lahko povečajo za 2,5 odstotni točki; za vsak odstotek manj, kot je predvideno s planom izvoza, se 2,5 odstotni točki zmanjšata za 0,1 točke za vsak odstotek več, kot je predvideno s planom izvoza, se 2,5 odstotni točki povečata za
0,2 točke.
b) za doseganje boljšega netto deviznega učinka, kot je predviden v planu, oziroma razmerja med prilivi za izvoz in odlivi za uvoz nad 50%, se za vsakih 5 odsotnih točk izboljšanja tega razmerja lahko poveča porast sredstev za osebne dohodke za 1 (eno) odstotno točko.
4. Uveden je nov pogoj za stimulacijo stabilizacijskega obnašanja, glede na zniževanje stroškov poslovanja. Znižanje stroškov poslovanja ugotavljamo s povečanjem celotnega prihodka v primerjavi s porabljenimi sredstvi (kar pomeni bolj gospodarno uporabo surovin, materiala in energije). Za vsak odstotek povečanja se lahko povečajo sredstva za osebne dohodke za eno odstotno točko.
5. Predviden je nov pogoj za stimulacijo glede na gospodarnost uporabljenih poslovnih sredstev. Gospodarnost pri upo-
rabljanju poslovnih sredstev se stimulira tako, da se za vsak odstotek povečanja dohodka v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, lahko povečajo sredstva za osebne dohodke za
1	(eno) odstotno točko.
6. Spremenjena je lestvica dovoljene rasti osebnih dohodkov glede na rast ustvarjenega dohodka. V letu 1982 je bila dovoljena rast osebnega dohodka pri rasti dohodka do 10% in manj za 12%, pri-višji rasti dohodka pa do 32%. Za leto 1983 pa je predvidena naslednja lestvica dovoljenega zvišanja osebnih dohodkov:
— za največ 5% pri rasti čistega dohodka do 10% in manj;
— za 50% manjšo stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke pri rasti čistega dohodka nad 10 do 40%;
— le 20% povečanje sredstev za osebne dohodke pri porastu čistega dohodka nad 40%.
7. Organizacije združenega dela, ki v svojih samoupravnih splošnih aktih nimajo urejenih konkretnih osnov in meril, po katerih naj bi spremljali uresničevanje v planih predvidenih rezultatov dela in poslovanja ne morejo v letu 1983 povečevati sredstva za osebne dohodke, vse dokler ne vskladijo svoje samoupravne akte!
8. Osnova za določanje dovoljene rasti sredstev za osebne dohodke v letu 1983 niso izplačana sredstva v letu 1982, ampak dogovorjena, ki so v primeru kršitve družbenega dogovora zmanjšana za ugotovljeno prekoračitev.
9. V primerih, ko so bila sredstva za osebne dohodke v letu
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
30 LET MEHANOTEHNIKE
1982 razporejena in izplačana nad dogovorjeno rastjo, morajo te organizacije združenega dela znižati akontacijo osebnih dohodkov na dogovorjeno raven. Z uskladitvijo akontacij osebnih dohodkov se mora zagotoviti do konca julija 1983 proračun presežka iz preteklega leta.
10. Sredstva TOZD, razporejena za namene skupne porabe, bodo v letu 1983 rastla počasneje od rasti čistega dohodka, vendar znašajo lahko največ do 13.500 na zaposlenega delavca.
V	gornjem znesku niso upoštevana:
— izplačana sredstva za stanovanjsko izgradnjo
— sredstva za intervencije v kmetijstvu in za porabo hrane,
— sredstva za prehrano med delom,
— sredstva za financiranje mladinskih delovnih brigad,
— združena sredstva za zagotavljanje organiziranega obroka prehrane med delom, izobraževanje in regresiranega oddiha med letom, ki se solidarno združujejo v delovni organizaciji
11. V letu 1983 se odpravijo vrednostni boni za nakup živil v trgovini, ki so jih doslej s soglasjem ali brez soglasja Sveta Zveze Sindikatov, izdajale svojim delavcem organizacije združenega dela, ki niso organizirale prehrane med delom.
12. Organizacije združenega dela, ki so izplačale v letu 1982 za namene skupne porabe zneske nad dogovorjenimi (10.110 din na delavca), morajo v letu
1983 zmanjšati izplačila iz sredstev skupne porabe in sicer: za vsakih pet odstotnih točk prekoračitve, eno odstotno točko.
Soban Hrabroslav
********** * * *********** * * * *
Ob praznovanju 30-letnice je naša delovna organizacija prejela številne čestitke iz raznih krajev naše države. Nekatere teh objavljamo v našem glasilu:
Ob proslavi tridesetletnice vaše delovne organizacije vam želim še mnogo delovnih uspehov, s katerimi boste prispevali k nadaljnjemu uspešnemu razvoju naše samoupravne socialistične družbe.
Predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo ^	Herman	Rigelnik
Ob pomembnem jubileju vaše delovne organizacije vam izrekamo svoje iskrene čestitke in najboljše želje.
Državna založba *	Slovenije
Srdačno vam čestitamo značajan jubilej sa željom, da se naši me-djusobodni odnosi i nadalje razvijaju.
Lepo petje pevskega zbora Obala je obeležilo slavnost.	Elektrokontakt	Zagreb	,
* f ’	'
Predstavljamo vam:
DE »Vijakarna«
Zapisi in pričevanja najstarejših naših delavcev govorijo, da se je vijakarna kot del sedanje TOZD »Kovinski izdelki« oblikovala v okviru »Tovarne igrač«, kot potreba po vijakih za komple-tiranje prvih igrač sestavljank »MEHANO«.
Po organizaciji DO Mehano-tehnika po TOZD je tedanja DE vijakarna postala TOZD Vijakarna. Upoštevajoč eno od naših osnovnih načel, po katerih se organizira, oz. reorganizira celotna DO skladno s potrebami, ki jih narekujejo zadni cilji, sta se TOZD vijakarna in TOZD livarna združila v eno TOZD »Kovinski izdelki«.
Po adaptaciji prostorov v okviru Livarne se je vijakarna preselila iz prvotnih prostorov.
V okviru DE vijakame deluje oddelek avtomatnice, ki proizvaja »stružene izdelke« za potrebe TOZD — I in TOZD II ter za zunanje kupce.. Asortiman DE vijakame, razen že omenjenih struženih izdelkov, je sestavljen iz lesnih ter kovinskih vijakov. Strojna opremljenost DE vijakame omejuje asortiman proizvodov tako, da smo v stanju
Evidentičarka Tončka Trajbar * * *	*■	* *
proizvajati vijake do premera 6 mm in dolžine 60. Delo se odvija v dveh izmenah, v kontinuiranem delovnem razporedu in najbolj srečni delajo le v eni (prvi) izmeni.
Za področje DE vijakarne planiranje usklajuje planer, posebno za področje avtomatnice. Že dlje časa »oblikujemo« tehnološki oddelek. Trenutno na tem dela le en tehnolog. Razlogov za relativno ozek proizvodni asortiman je več, med najpoglavitnejše lahko prištejemo zastarelost strojne opreme, poleg ozke specialnosti le teh. S sanacijskim programom, ki smo ga sprejeli leta 1976 smo obnovili določene strojne kapacitete.
Vedno majhna akumulativnost tega programa nam ni dovoljevala večje investicijske posege, s katerimi se bi moglo poleg obnavljanja misliti tudi na razširitev asortimana.
Ker je razvoj in osvajanje novih izdelkov bolj odvisen od opreme kot ostalega, nekako težje prihajamo do novih izdelkov iz področja vijačnega blaga.
V zadnjem času nam je uspelo
Tehnolog Albin Cerkvenik * •*
osvojiti proizvodnjo vijakov za iverico. Za večjo realizacijo proizvodnje iz tega področja pa je potrebno rešiti oz. skrajšati dobavne roke repro in drugih materialov ter orodij.
Dohodkovno gledano, je DE vijakarna do danes uspevala proizvajati naročeni asortiman, kar pomeni, da so naloge gotovih izdelkov bile minimalne.
Že dalj časa, se v okviru združenja jugoslovanskih predelo-
valcev žice borimo za dosego avtomatizma pri zvišanju cen t j., da bi se v našem slučaju cene vijakov popravile, skladno s podražitvijo osnovnega materiala — žice. To nam ni uspelo in kot kaže to vprašanje ne bo rešeno niti v naslednjem letu. Dejstvo pa je, da imamo v ceni vijaka razmerje material: delo —'97:3 zaenkrat so to redki primeri). Logično je, da takšne vijake ne bomo mogli več proizvajati in tako se bo naš že zdaj skromni asortiman še bolj zmanjšal.
* * * * * *********
Primite naše srdačne čestitke povodom 30-godišnjice rada sa najboljima željama za uspješno buduče poslovanje.
Radna organizacija OTP Zagreb
Ob 30-letnici obstoja vaše delovne organizacije sprejmite naše iskrene čestitke z željo za še veliko nadaljnjih delovnih uspehov.
Ladjedelnica »2. Oktober«
■J|fr	lz0la
čestitamo vam 30 godina postojenja vaše radne organizacije i želimo vam sve najbolje u daljnjem poslovanju.
Tehnometal — Vardar j.	Skopje
Iskrene čestitke radnih ljudi Ateksa povodom vašeg jubileja uz najlepše želje za daljnji uspešan razvoj vaše radne organizacije ijoš čvrsču našu medjusobnu saradnju u narednom periodu.
Ateks Beograd
Nasmejani, zadovoljni obrazi in seveda bučno ploskanje prisotnih.
Vzdrževalci v DE »Vijakarna■
Prav delovni razpored in veliki ropot, nam otežujeta pogoje dela, ker nam povzroča težave pri nadomeščanju delavcev, ki so iz našega TOZD odšli. Navedli smo nekoliko težav, ki nas ovirajo pri doseganju še boljših delovnih rezultatov.
O TOZD — tokrat nekoliko drugače
Da bi bili v nastajajočem 1983. letu kos nalogam in le-to novo poslovno leto zaključili s pozitivnim rezultatom, bo potrebno v večji meri realizirati prodajo vijačnega blaga na zunanji trg, kjer smo v tem letu zabeležili začetek.
Uredniški odbor me je zadolžil, da napišem nekaj o TOZD. Hm, nekaj o TOZD in kaj naj napišem? Najbolj pametno bi bilo, da začnem zbirati statistične podatke in jih naštevati v članku. Strašno zanimivo branje, še posebno za tistega, ki mu te suhoparne številke nič ne pomenijo, oz. jih ne razume.
Prav bi bilo pisati o ljudeh, s katerimi delam vsak dan. Skupaj se trudimo — vsak po svojih močeh — da bi zlezli iz meseca v mesec. Včasih nam uspe bolje, včasih slabše, kot vsem drugim. Toda, kaj napisati o sodelavcih? Kot povsod po svetu so tudi med nami pridni, tudi leni. Če pišem samo o pridnih bo izgledalo kot samohvala. Pisati o lenih? Zakaj? Saj niso vredni, da bi pisal o ljudeh, ki mrzijo delo in s tem izkoriščajo druge. Vrh vsega je v takem primeru treba pisati imena, to je pa že žaljenje časti, kar se lahko konča na sodišču še posebno, ker nimam materialnih dokazov, prič, ipd.
Najenostavnejše bi bilo napisati splošno kritiko in splošne usmeritve: kako bomo, morali bi, naj bi, itd. itd., itd., Ne, to zopet ne morem, ker bi sicer kdo rekel, da sem prepisal članek iz dnevnega časopisja. Torej tudi tega ne.
Kaj, če bi pisal o problemih? A katerih? Ja, uvoz—izvoz, devize, reprodukcijski materili, stroji, itd. Ne, to tudi ni nič. To slišiš vsak dan po televiziji. O tem že vrabci čivkajo po stenah. Pa tudi ob tem postane človek samo slabe volje.
Aha, že vem! Napisal bom nekaj veselega tako, da se bodo bralci nasmejali ali pa vsaj nasmehnili, v kolikor je komu sploh še do smeha, ko bodo prebrali članek do konca. Hm, ampak to ni zadnja stran časopisa, kjer so šale. Pa saj ni važno, boste rekli,
nekaj pač napiši, da bo črno na belem in da se bo dalo prebrati. No prav, bom pa napisal kratko zgodbico:
Pepe živi na vasi. Ima majhno kmetijo, ki pa jo mora obdelovati »na roke«. Nima denarja, da bi si kupil frezo, pravzaprav niti za kultivator. Pa se spomni, da bi lahko dobil kredit in napiše prošnjo, v kateri utemeljuje nabavo freze z večjim pridelkom, boljšo storilnostjo in sploh z boljšo oskrbo trga s hrano. Hrana pa je v današnjem času primarnega značaja. In tako Pepe dobi kredit. Hiša, v kateri Pepe stanuje, ima že dotrajano streho in pušča, Pepetova žena vsak dan sitnari naj vendar že popravi streho. No, prilika je tu in Pepe porabi ves denar, namenjen nakupu freze, za popravilo strehe, saj konec koncev otroci ne morejo stanovati v vlažnih sobah. Čez čas pa udari kot strela z jasnega: kredit je treba odplačevati! Od kod naj dobi denar, ko pa ga je že prej imel komaj za sproti. Ja, od večjega donosa vendar. Ma kakšnega večjega donosa, ko je pa streha puščala? No, tu se zgodba konča. Kako se je Pepe izmazal, boste vprašali? Cela vas je morala plačati Pepetovo frezo, ker so bili garanti, da bo odplačeval kredit.
Sicer pa je vsaka podobnost z našo krizno situacijo zgolj slučajna.
Zgodbo sem komajda zaključil, ko že zazvoni telefon: »Janez, si napisal?« »Ja, sem, takoj prinesem!« Čez pet minut: »Pa saj vendar nič ne govoriš o TOZD! Napisati bi moral kaj konkretnega.« »Ah, kaj konkretno, konkretno! Kako pa naj vem, koliko stane Pepetova freza in kaj so vaščani naredili z njim?«
Janez Pižent
jfr *
Ob vašem delovnem jubileju se v imenu organizacije sejma VSE ZA OTROKA, naših dolgoletnih sodelavcev in vseh mlajših generacij — otrok, kot neposrednih potrošnikov vaših rezultatov dela, pridružujemo z najboljšimi željami, da bi vaša delovna organizacija uspešno nadaljevala začrtano pot.
V	akciji za dobro igračo je prav vaš delovni kolektiv med prvimi začutil pomen take družbene usmeritve, da je treba ponuditi otrokom najboljše. Da bi potrošnike pravilno usmerili ste sekciji za igrače pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije v Ljubljani ponudili znak pisanega me-
tuljčka, ki naj bi označeval kvalitetne igrače. Z njim ste nastopili na prvi razstavi igrač v Celju, prav tako pa tudi vseskozi sodelujeta s kvalitetnim programom na naših prireditvah VSE ZA OTROKA.
Vemo, da gospodarske težave spremljajo tudi vaše delo, vendar upamo, da jih boste uspešno premagali in v prihodnje z enako zavzetostjo za dobro naših otrok proizvajali takšne izdelke, ki bodo izpolnjevali njihove potrebe po igri ter ustvarjalnosti. Še naprej si želimo tako uspešnega sodelovanja kot doslej.
Delovni kolektiv
Zavoda ŠRC »GOLOVEC« Celje
Sodelavci, poslovni partnerji in vsi ostali povabljenci pozorno spremljajo dobro pripravljen program.
Pregled produktivnosti in osebnih
dohodkov
Iz grafičnega prikaza gibanja produktivnosti dela in osebnih dohodkov samo delno vidimo, kako se je DO Mehano-tehnika razvijala in krepila svojo materialno osnovo dela, večala sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev ter skupnih in družbenih potreb v obdobju 1973—1982.
Osnovne karakteristike tega obdob|a so:
— Produktivnost, merjenja kot dohodek na zaposlenega delavca, se je po letu 1976 močno povečala.
Tako povečana produktivnost dela gre predvsem na račun povečanega obsega proizvodnje in prodaje ob minimalnem večanju števila zaposlenih. Od leta 1978 produktivnost dela hitreje narašča od rasti dohodka, kar v bistvu kaže večanje kvalitete poslovanja.
— če pogledamo grafični prikaz ošabnih dohodkov, vidimo, da je njihovo gibanje skozi celo obravnavano obdobje v porastu, ne glede na realizirani dohodek do leta 1977, ko se je začel izvajati sanacijski program in od takrat dohodek relativno hitreje narašča kot osebni dohodek.
p*00VKrrMST7
£
/thtŽM _ _ Sttrt ttnuf .	v*
TO
IX
	
n\
Til
Biserka Jovanovič
********** * * ****•*■***■*•*•*• * * * *
Naši jubilanti so prejeli spominska darila. 8. STRAN - Ml
V prvih vrstah predstavniki republike in občine.
Ljubiteljska kulturna dejavnost v Izoli
Kadrovske vesti
Po razmeroma bogatem kulturnem življenju v prejšnjih časih, najbolj zaznamovanim z amaterskim odrom, je Izola zašla v nekakšen začaran krog stagniranja in mrtvila. To nazadovanje sta pospešila predvsem dva razloga: splošni upad zanimanja za amatersko kulturo, značilen za celo Slovenijo in pretrgana nit zavestne, organizirane skrbi za kontinuiteto dela in načrtnega iskanja mladih kadrov. Prvemu razlogu se je bilo težko upreti, ker je bil pogojen s hitro rastjo standarda, iskanjem materialnih dobrin Itd. Toda čas je razkril krhost teh prevrednotenih vrednost in njih nesposobnost in nemoč osrečiti človeka. Pokazal je praznino, ki vedno nastaja v človeku, kadar mu je materialnost edino vodilo življenja. Prav zato se v današnjem času ponovno prebuja interes do ljubiteljske kulture. Toda spanje je bilo zelo globoko in prebujanje je dolgo. In kako daleč smo s prebujanjem v Izoli? Zveza kulturnih organizacij v Izoli (ZKO) je pred dvema letoma napravila širok načrt za obuditev amaterske ali ljubiteljske dejavnosti. Ta načrt pa se zelo počasi in z velikimi težavami uresničuje. Primanjkuje nam strokovnih sodelavcev, mentorjev, prav tako pa še ni velikega odziva tistih, ki bi želeli delovati v različnih skupinah.
Dolgo in že predolgo se trudimo, da bi ponovno zaživelo gledališče. Igralcev, voljnih žrtvovati ure in večere za vaje, je malo, sploh pa je malo takih, ki bi zagotavljali dovolj kvalitetne kreacije. Ustanovila se je lutkovna skupina, ki pa zaradi mnogih težav uspe naštudirati le po eno igro na leto.
Ustanovila se je foto-kino skupina, ki pa ne deluje predv-
sem zato, ker ni primernega prostora za delo. Literarna skupina načrtuje še letos izdati prvo številko literamo-informativnega glasila. Prav zaradi pomanjkanja ljubiteljev, smo široko zastavili program Baleta in Mavrice, kjer sodeluje veliko število predšolskih in šolskih otrok. Balet deluje že drugo leto in šteje čez 30 članov. Poleg tega pa začenjamo s plesno vzgojo predšolskih otrok (vpisanih je čez 20 članov), Mavrica pa je dejavnost, ki vključuje glasbeno, gledališko in lutkovno vzgojo. Vanjo je vključenih čez 50 otrok. Po tej poti, upamo, bomo prišli do tja, kamor želimo in sicer do bogatejšega in kvalitetnejšega amaterizma.
V	zadnjih dveh letih sta se posebno utrdila dva glasbena ansambla: mešani oktet in diksi-land orkester, ki sta s svojimi nastopi dokazala resnost dela in zadovoljivo kvaliteto. Od prejšnjih oblik še uspešno delujeta pihalni orkester in likovna skupina. Po tem kratkem pregledu bi smeli trditi, da se v Izoli premika na bolje. Žal, da teh premikov ni zaslediti ne v OZD, ne v krajevnih skupnostih. Toda ponekod o tem razmišljajo, kar že lahko pomeni začetek.
Naloga ZKO je prisluhniti vsakemu takemu poskusu, pomagati, če je za to zaprošena. Prav tako pa je naša naloga, da spodbujamo in vabimo občane k vsem oblikam kulturnega delovanja amaterjev, kar naj bi bil tudi eden od namenov tega razmišljanja za vašo organizacijo. Sestavek končujem z željo, da bi bili naši stiki običaj, ne pa redka izjema.
Vrata so odprta, le vstopiti je potrebno!
Tajnik ZKO: Franc Goljevšček
Prišli
TOZD »Tehnične igrače«
1. Magajna Marjan — obhodni kontrolor
2. Smodiš Željko — transportni delavec
3. Levac Melanija — brizgalka plastičnih mas
4. Moro Sonja — brizgalka plastičnih mas
5. Dujmovič Loredana — brizgalka plastičnih mas
6. Sukljan Vladimir — šabloner
7. Poljak Alenka — brizgalka plastičnih mas
8. ček Eda — brizgalka plastičnih mas
TOZD »Pisarniške potrebščine«
1. Gustinčič Samo — orodjar nastavljalec
TOZD »Kovinski izdelki«
1. Rihter Olivija — pomožni delavec
2. Krapež Radoslav — bobnar
3. Tomažič Jožef — nastavljalec strojev
TOZD »Pliš Igrače«
1. Mamilovič Marija — sestavljalec-šivalec
2. Dodič Bojanka — sestavljalec-šivalec
3. Gombač Tatjana — sestavljalec-šivalec
4. Juriševič Miroslava — sestavljalec-šivalec
5. Hrvatin Darinka — sestavljalec-šivalec
6. Gustinčič Margerita — sestavljalec-šivalec
7. Šuštar Bojana — sestavljalec-šivalec
8. Kosančič Sonja — sestavljalec-šivalec
Odšli
TOZD »Tehnične igrače«
1. Morgan Marjan — sporazumno
2. Simič Boro — sporazumno
3. Magajna Marjan — na lastno željo
4. Goljuf Marko — JLA
5. Dedič Dulaga — potek poskusnega dela
6. Veselko Katarina — sporazumno
7. Sušeč Marija — disciplinsko razrešena TOZD »Kovinski izdelki«
1. Surbek Božidar — sporazumno
2. Zimerman Valter — sporazumno
3. Rožac Dušan — starostno upokojen
4. Križmančič Igor — sporazumno
TOZD »Pliš igrače«
1. Šuštar Fani — potek določenega časa
2. Lever Klara — potek določenega časa
3. Cvijič Cvijeta — potek določenega časa
4. Drožina Kristina — potek določenega časa
5. Mamilovič Marija — potek določenega časa
6. Ludvik Nadja — potek določenega časa TOZD »Orodje-remont«
1. Štern Danilo — disciplinsko razrešen
2. Ruzzier Sandro — v JLA DSSS
1 Urdih Danijel — sporazumno
2.	Levak Josip — invalidsko upokojen
LU
In tu so — vsi naši pionirji — veseli, zadovoljni, ponosni.	Na	slavnostno	proslavo	smo	povabili	tudi	nekatere	naše	upokojence.
Lahko bi bilo resnično
	Alla Mehanotehnika
T	anto si fece, tanto si lottd
R	ischiato se 6 molto
E	tanto si čred.
N	iente ha fermato
T	anta forza di volonta
A	vanti sempre si andava,
N	on ci si fermava mai.
N	on si lottava invano,
1	nfatti ben presto si notd
D	allo sforzo immenso
A	nche altro si formd
L	a grande fabbrica, che
L	a gestiva il popolo
A	vanti andava sicura.
C	ercato si 6, di migilorare e
R	iformare lo standard di lavoro
E	finalmente si 6 riusciti
A	raggiungere un alto fine.
Z	irlano gli uccelli
1	n quest‘occasione in ricorso e in
O	onore a 30 anni dalla creazione.
N	on per nulla s 6 lottato tanto,
E	bene che tutto il popolo lo sappia!
Zgodba se začenja, ko je dokončal osnovno šolo. Prišel je domov, zagnal torbo, če lahko tako imenujemo z dvema šivoma spojena kosa usnja, zvezke in od več generacij počečkane knjige v najbolj temen kot sobe.
»Pa smo dogurali do konca«, si je mislil srečni osmošolec, »zdaj bo pa druga muzika. Špagco bodo moji stari malo popustili.« In že se je videl na »elek-troniku« na prašnih cestah proti Strunjanu (na asfalt si zaradi strahu pred »plavimi angeli« ni upal pomisliti), pa še sosedovo sedmošolko si bo posadil na zadnji sedež, da bo bolj »frajersko«.
In še bi sanjaril, ko ga ne bi prebudil »stari« z vpraša-njem:»Kam pa zdaj, ko si končal?«
»Daj, nehaj in ne teži, Bo, kar bo. Najprej mi preskrbi delo v tovarni. In glej, da bo dobro plačano. Denar rabim in študirati ne morem več. Dovolj je šole.
»Poglej ga, pa ne, da bi mi ti ukazoval. Sinko, kje je tovarna veš, za kadrovski oddelek pa ti bodo že pokazali. Znajdi se malo. Da ti bo za poklic osnovna šola premalo, boš že še spoznal. »Uf, kako ste težki«, je dejal pečen osmošolec in odšel malo na zrak. Dobil je delo, s plačo se ni mogel preveč pohvaliti, vendar pri stroju kjer je delal, ni imel težkega dela. Vse bi potekalo brez težav, ko ne bi nekega dne prebral določila akta o medsebojnih razmerjih o varstvu mladine in že mu je šinilo v glavo. Saj tukaj, kjer delam, je prah, stroj je masten. In najhuje je, da ropota kot stara lokomotiva. Ne, na takem delu ne bom več delal. Res je dobil drugo delo. In to zaradi prahu in mastnega stroja.
Prišla je sobota. Običajno je avtobus po sedmi uri zvečer med tednom precej prazen. Tega dne je bil poln mladih. Cilj: disco club. Seveda tudi našega vrlega junaka ni manjkalo. Kajti disco je
danes prostor, kjer mladi najdejo sovrstnike in zabavo. Spočetka ga ja grmenje 200-vatnih ojačevalcev sicer nekoliko motilo, kasneje pa se je že privadil, da med predvajanjem ni mogel razen nasmeška ponuditi v ritmu zvijajoči se sovrstnici niti besede. Prav gotovo še ni bik) merilca hrupa, ki bi ugotovil dejansko število decibelov, ki so biti tega dne v zraku v disco clubu.
Naslednji teden mu je stroj, za katerim je delal, šel neznansko na živce, namreč strašansko je ropotal. Priznati je moral, da se sicer ne da primerjati strojev ropot s hrupom v discu, vendar ropota ni mogel več prenašati. Pričel bo težiti svojemu nadrejenemu in ne bo odnehal, dokler ne bo uspel. Saj konec koncev še nima 18 let in taki uživajo po zakonskih in internih določilih posebno varstvo in če že mora biti v hrupu v discu, mu tega vendar ni treba na delovnem mestu.
miv
iz obiska
Med našim obiskom v Piranu smo si ogledali tudi tovarno igrač Mehanotehnika Izola. Zelo smo bili zadovoljni z ogledom, vodičem in s prijaznimi delavkami. Nemoteno so delale in nas tu in tam vprašale, od kod smo.
Veliko smo se naučili tega dne. Spoznali smo, kako se odvija delovni proces od plastike v prahu do končnih izdelkov, kako jih skladiščijo in kam jih vse prodajajo. Delovnemu kolektivu Mehanotehnike se zahvaljujemo in želimo uspešno delo.
Vaše nalepke in igrače pa nas bodo še dolgo spominjale na domovino.
Učenci slov. dopol. pouka iz Švice
Utrinki naše zgodovine
Vodja proizvodnje telefonira iz Marerije:
—»Halo, seje vrnil »moskvič« v fabriko?
—	ne, tukaj je Mehanotehnika in ta ne dela pri nas!«
Pri nas »ljubimo živali«, saj smo imeli: Orla, Vrabca, Kosa, Jerebico, Orliča, Tiča, Golob-a (nekatere še imamo)
Naš tehnolog je opisal tehnološki postopek za izdelavo trupa nog in glave za igračo »Punčka« z odgovarjajočo kodnoa številko. Zaradi »racionalnosti« je v tem tehnološkem postopku za izdelavo Igrače »fantka« napisal: Opomba: Fantek se dela po istem postopku kot punčka!.
Novoletne želje
Praiič: »Želim si, da bi vsi ljudje postali mohamedanskega prepričanja. Oni namreč ne jedo svinjskega mesa!«
Pea: »Upam, da v naslednjem letu ne bo tako pasje življenje kot v letošnjem letu.«
Konj: »Upam, da bom tudi v tem letu med popularnimi živalmi, da bi posneli kak nov film »Furija«.
Želva: »Kaj naj si želim v novem letu dobrega, ko pa že tristo let ugotavljam, da je vsako leto slabše.«
Papiga -.»Upam, da me bodo letos ljudje nehali že enkrat oponašati!«
Stonoga: »Vroče si želim, da ne bi tudi v naslednjem letu podražili čevljev.«
Osel: »Oh, kako si želim, da bi dokončal prvi razred —osnovne šole!«
Sproščen in prijateljski pogovor je zaključil nepozaben dan.
Po dobrem obedu pa še fotografija za spomin.
10.	STRAN - Ml
Varčevanje z gorivom pri vozilih
Z dobro voljo v novo leto
Varčevanje z gorivom naj bi postala množična akcija, v katero bi se vključil vsak voznik, ki naj bi zavestno spoznal, da z varčevanjem koristi predvsem sebi in seveda tudi vsej naši družbeni skupnosti. Najpomembnejša dejavnika sta pri tem — preudarna vožnja in dobro vzdrževanje vozila. To pa je povezano z voznikovo samodisciplino in z njegovim občutkom odgovornosti.
Varčevanje z gorivom — in s tem seveda z vozilom — bi lahko razdelili na:
— vzdrževanje vozila,
— način vožnje.
Vzdrževanje vozila
Vsak lastnik vozila - ozir. njegov voznik — je dolžan skrbeti za svoje vozilo po navodilih proizvajalca. Le-ta so kot obvezen dokument priložena vsakemu vozilu že pri nakupu. Žal, jih vsakdo podrobno niti ne prebere, kaj šele, da bi se dosledno po njih ravnal. Mnogi vozniki — še posebno v družbenem sektorju
— imajo ta priročnik kar doma, namesto da bi bil vedno pri roki v vozilu, kjer se ga lahko vsak hip tudi uporabi.
1.) Pri motorju je treba po navodilih proizvajalca redno kontrolirati in po potrebi tudi zamenjati vžigalne svečice in platinske kontakte. Izrabljene elektrode na vžigalnih svečicah ali izrabljeni platinski kontakti na prekinjevalcu zmanjšujejo moč motorja, s tem se seveda poveča poraba pogonskega goriva.
2.) Uplinjač je le redkokdaj vzrok prevelike porabe goriva. Čim dlje ga pustimo v miru, tem bolje bo. Važno je, da je čist in dobro zatesnjen ter pravilno naravnan prosti tek. Le-ta je namreč tudi pogosto vzrok za prekomerni CO2.
3. Čistilec zraka — bodisi pri bencinskih ali dizel motorjih — mora biti pravočasno očiščen ali zamenjan. To je odvisno od uporabe vozila (sodobno, prašno, makadamsko vozišče ipd.). Pri nezadostnem dotoku zraka se poruši razmerje goriva in zraka, s tem pade moč motorja in tako se spet poveča poraba goriva. Tudi na pravočasne usmeritve vsrkavanega zraka pred uplinjačem ne smemo pozabiti. Temperatura potreb-
nega zraka za zgorevanje je še kako pomembna!
4.) Na porabo goriva vplivajo tudi pnevmatike. Pritisk v njih mora biti v skladu z navodili proizvajalca. Ta pa je lahko različen za krajše in manj obremenjene vožnje ter daljše po avtocestah in s polno obremenjenim vozilom. M®ritve pritiska se opravijo praviloma na neogrevanih pnevmatikih. Tudi dimenzije in razni profili (letni in zimski) lahko spremenijo porabo goriva.
5.) Za racionalno porabo goriva ne smemo pozabiti na pravilno uravnan krmilni mehanizem in seveda na zavore. Poleg lahkega teka vozila, ki ga omogočajo ravno urejene zavore, so tudi ti sklopi — glede na varno vožnjo — najvažnejši na vozilu.
6.) Prtljažnik — in tovor na njem — sta izpostavljena močnemu zračnemu toku, ki teče med vožnjo ob vozilu. Ob prtljažniku se tok močno skvari, zmanjša se hitrost in raste poraba goriva, tudi vozilo postane bolj nestabilno. Zato naj se prtljažnik po uporabi odstrani, saj je ravno zato pritrjen zelo enostavno.
7.) Tovorne in stanovanjske prikolice na osebnih avtomobilih povečajo potrošnjo goriva že s svojo dodatno težo; le-to mora premagati motor vozila s kotalnim uporom koles in tudi z zračnim uporom, kar je mogoče opaziti predvsem pri stanovanjskih prikolicah. Zračni upor se lahko zmanjša s postavitvijo usmerjevalca zraka na zadnjem delu strehe avtomobila; teže >n kotalnega upora pa ne moremo odstraniti. Seveda pa je zato poraba goriva znatno večja!
8.) Usmerjevalec zraka (def-lektor), pritrjen na kabine tovornih avtomobilov, omogoča tudi manjšo porabo goriva. Z montažo te naprave zvečamo aerodinamičnost vozila.
9.) Dodatni žarometi, okraski in drugi obeski tudi vplivajo na večji zračni upor. Tudi dolge antene niso primerne. Proizvajalci avtomobilov so preverili zračni upor vozila v vetrovniku in mu dali najprimernejšo obliko. Vse spremembe na vozilu lahko povečajo zračni upor in s tem seveda potrošnjo goriva.
Republiški svet.za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
— Otroci, od mravlje se lahko naučimo marsikaj, razlaga učitelj.
— Mravlja dela ves dan in vse leto. Mravlja vedno dela in kaj se na koncu zgodi?
— Da jo kdo pohodi, ugotovi eden od dečkov.
Mož pride s potovanja in pravi ženi: »Ko smo se vozili z letalom 2000 m visoko, je bilo zunaj 40 stopinj Celzija pod ničlo«
Žena se prime za glavo : »Joj in ko ste šli ven, nisi zmrznil v sami srajci?«
V	dneh, ko ni bilo na razpolago dovolj kave se je občan Tone napotil ponjo v sosednjo Italijo. Pri povratku ga je na meji carinik vprašal, če ima kaj ocariniti. »Nič«, mu je dejal občan Toni. »Kaj pa imate v vreči nad vašo glavo?«
»Kupil sem nekaj futra za ptiče.« Carinik pravi: »Dobro, bomo pogledali in je odvezal vrečo, iz nje se je vsula kava. »Je to morda tisti futer za ptiče?« vpraša carinik.
Toni pa na to odvrne: »To sem kupil za ptiče, če bodo žrli, dobro, če ne pa naj crknejo . . hudič!«
SHUJŠEVALNA KURA
Žena piše možu iz zdravilišča:
»Všestih tednih sem shujšala za polovico.
Svetuj mi, kako dolgo naj še ostanem?«
Mož hitro odgovori: »Še šest tednov!«
STABILIZACIJSKA
— Kako daleč ste v vaših službah s stabilizacijskimi prizadevanji?
— Zelo daleč! Sprejeli smo akcijski program in konkretne zadolžitve.
— A res! To je pa res lep uspeh!
— Že res. A problem imamo, ker ne najdemo izvajalcev.
Reki
Kadar je človek zaljubljen, se kaže takšnega, kakršne bi moral biti vedno.
— In zakaj se hočeta ločiti, vpraša sodnik zakonca.
— Nimava skupnih interesov, pravi mož.
— Tako je! On se zanima za ženske, jaz pa za moške.
Glej, glej... letos pa Dedek Mraz nosi nekam čudne pakete...
In še vesela novica za konec leta: «Našim strokovnjakom v Crveni zastavi je uspelo izdelati prvi avtomobil na svetu, ki ne rabi bencina in bonov. Narisani prototip se imenuje Confort Čižmatrans 83-85«.
Sestavljanka
1. Ime naše po stažu najstarejše delavke (Bonin)
2. Priimek našega vrtnarja (Drago)
3. Priimek odgovornega urednika »Ml«
4. Ime čistilca dvorišč (Kalan)
5. Direktor TOZD »Tehnične igrače« (Bogomir)
6. Ime vodje traka v DE »Telefoni« (Stader)
7. Vodja DE »Šivalni stroji« (Vlado)
8. Ime glavne urednice »Ml« (Grbec)
9. Ime po stažu najstarejšega delavca (Gobbo)
10. Priimek zakoncev Marije (DSSS) in Romana (TOZD — IV)
11. Ime tajnice sam. organov (Vatovec)
12. Priimek predsednika DS DO (Andrej)
13. Priimek delavca v »Orodjarni« (vrsta vina)
14. Priimek direktorja našega TOZD v Materiji (Franc)
15. Priimek koordinatorja sekretarjev OOZK (Viktor)
16. Ime kraja naše delovne organizacije
17. Priimek tajnice TOZD »Kovinski izdelki (Marii*)
18. Priimek zakoncev Nade (DSSS) in Albina (TOZD 8)
19. Priimek tehnične urednice »Ml« (Brigita)
20. Predsednica mladine v naši DO (Magda)
21. Komercialist prodaje in košarkar (Silvester)
22. Ime orodjarja in nekdanjega nogometaša (Grk)
23. Karikaturist »Ml« (Bolha)
24. Najvišji delavec v izvozu (Kocjančič)
25. Ime medicinske sestre (Viler)
26. Vodja orodjarne (Jože)
27. Ime glavne kuharice (Holub)
28. Vodja livarne (Igor)
29. Naziv našega informativnega lista
30. Predsednik IO konference sindikata (Dušan)
31. Predsednik OO Sindikata TOZD — II (Ukmar)
32. Ime sodelavke in kegljavke (Sabadin)
33. Ime našega zobozdravnika (Žagar)
34. Voznik našega tovornjaka (Čermelj)
35. Direktor TOZD »Pisarniške potrebščine«
36. Naša delavka, ki propagira namensko varče-vanje za stanovanje na RTV Ljubljana (Ema)
37. Na! kurir (Mateftič)
38. Ime direktorja DO (Starc)
39. Clan uradniškega odbora (Lovrečič, TOZD Vlil)
Prvo črko pravilne railtve vstavite po zaporednih številkah v prazna polja v lik, ki predstavlja fttevilko 30. Ob pravilni rešitvi dobite stih, ki smo ga prepevali na družabnem srečanju.
Ljubezen ni čudež, dela pa čudeže.
Proti hudi ženski se je mogoče bojevati samo s klobukom — tako, da se pokrijemo z njim in odidemo.
tTAtILIZACIJA UKREPI ZIS PODfcAilTVE
BONI
Ml£ K tEDl TOV
izvor
No, kaj me tako gledata? Marše nista videla stabilizacijskega Dedka Mraza?
Žena možu na samotnem otoku po brodolomu:
Henrik, frak pa rajši sleci, saj bi te drugače lahko kdo imel za pingvina «
Novopečeni očka: »Posteljico za našega novorojenčka sem namenoma dal narediti zelo visoko, tako vsaj slišimo, kadar pade ven.«
— Kako se počutiš, odkar si poročen?
— Odlično. Kakor bi se na novo rodil.
— Potem se pa ne nalivaj z vinom. Za novorojenčka je mleko!
Emil zaljubljeno šepeta Minki.
— Poročil se bom s teboj.
— Za to sta potrebna dva, odvrne Minka.
— Odlično, zasije Emil. Potem pa še sosedovo Micko zaprosim.
Ml Mahanotehnika izdaja delovna organizacija »Mehanotehnika« Izola.
Glasilo izdaja uredniSki odbor: Jože Bolha, Andrej Dujc, Vojko Mahnič, Albin Lovrečič, Željko Popovič, Dušan Sosič, Boris Šlosar. Glavni urednik: Aleksandra Grbec Odgovorni urednik: Milan Vuga Tehnični urednik: Brigita Kukovec Fotografije: Žika Jovičič Naslov uredništva: Ml MEHANO-TEHNIKA, 66310 Izola, Polje 9, telefon 62—121, int. 205.
Priprava za tisk: IBM—Dnevnik Ljubljana,
Tiska: BIROTISK Grosuplje.
Glasilo izhaja v nakladi 2000 izvodov.
Po mnenju republiškega komiteja za informacije SR Slovenije št. 421—1/72 z dne 2.9.1980 je glasilo Ml Mehanotehnlka oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov (7. točka 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu — Ur. list SFRJ 33/72).