-v- ;-■■ • • * ,.•......-•■ ^ ■ r- ' ■ -r / • Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetfa z* vse leto ... $6.00 Za pol leta...... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Ti =ao List: slovenskih idelavcev vAmeriki. i The largest Slovenian Daily in' the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. T3SLEFON: CORTLANDT 2876. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 85. — ŠTEV. 95. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 23, 1925--ČETRTEK, 23. APRILA 1925. VOLUME XXXTTT — LETNIK XXXIII. NEMIRI V FRANC. PARLAMENTU raticoska poslanska zbornica je odobrila vlado Painleveja, a vprizorila demonstracijo proti Caillauxu. — Napadeni minister je molčal. — Ministrski predsednik Painleve je branil svojega tovariša kot finančnika. — Nasprotniki so zmerjali Caillauxa z izdajalcem. Poroča Arno Dosch-Fleurot. BERLIN. Nemčija. 22. aprila. Vslt'd poročila, ki je bilo objavljeno včeraj 4< Berliner Tajrefolattu" {rlede tajne s«*je nemških naeijo-naleev in kojejra namen je bil zasejati ne edin ost v vrstah monar-histov in naeijonaleev. so listi desnice takoj objavili element i j. v katerem se prlasi. da so trditve Tapreblatta napačne in pretirane. Kljub teran pa je v-trajal. ' Ta pre- blat t' pri svojem poročilu in listi J p,.^ v hotelu Waldorf-Astoria, drugih Klrat*k. poseJmo pa 4*Vor- Nfeo ^^ w naWi temvcč Rupprecht se brati s Hindenburgom. Prejšnji bavarski prestolonaslednik se je izrekel za Hindenburga. — Vse kaže, da je bilo sklenjeno premirje med Ho-henzollernci in Wittels-bachi. — Hindenburg in ženske. — Volilni boj PARIZ, Francija, 22. aprila. — Caillaux je dobil postaja zelo živahen, od poslanske zbornice zaupnico. Opolnoči, po debati, ki je trajala devet ur, in ki se je tikala skoro izključno le Caillauxa, je bilo odobreno z večino štiri in osemdesetih glasov ugotovilo sedanjega kabineta glede bodoče politike. Kartel levice je nudil novemu ministrstvu svojo podporo in isto velja celo glede Loucheurjeve radikalne stranke, ki je zapretila, da se bo vzdržala volitev. Vsled tega je bilo 304 glasov za novo ministrstvo. Solidna opozicija 2 1 8 je vzdržala svoje sovražno stališče. Od treh popoldne pa do polnoči je bil novi kabinet izpostavljen ognju. Caillaux je mirno poslušal vse žaljivke, katere so sipali govorniki nanj. Ko je končno podal svojo izjavo glede finančne politike, potem ko so ga govorniki nazivali elefitista, iz-dajico in tovariša tatov, je bil lahno zardel. Painleve je sedel med Caillauxom in Briandom, kar je pomenjalo simbol združenih sil kabineta. Pogosto, kadar so napadi na Caillauva presegali vse meje parlamentarne dostojnosti in olike, se je Caillaux zganil, a ministrski predsednik Painleve je položil roko na njegovo ramo, da ga pomiri. Opozicija, ki je zatrdno sklenila, da ga insultira, se je raj še poslužila obrekovanja kot pa logike in vsled tega so bile simpatije na strani Caillauxa, še pre-dno je bila preiskušnja končana. Ko je stopil v dvorano Caillaux so člani opozicije pričeli kričati "idajica", defitist", dočim so ga poslanci levice pozdravljali s ploskanjem. Charles Bertrand je otvoril napad z izjavo, da pomenja navzočnost Caillauxa v ministrstvu izzivanje mož, ki so padli v vojni. Pierre Taittinger je imenoval Caillauxa elefitista. Vzkliknil je: — Tekom vojne ste bili neprestano obdani od špijonov in izdajalcev. Nočemo finančnega ministra, ki se bo obdal z dvomljivimi značaji. Strupeni govor Taittingerja je dobil odmev v izjavi ministrskega predsednika Painleveja, ki je rekel: — — Caillaux je najboljši francoski finančni izvedenec. Hotel je najeti veliko notranje posojilo ta- Jcoj po bitki pri Marne. Ce bi to takrat res storili, bi se ne nahajali danes v sedanjih finančnih zadregah. Besedo je dobil nato poslanec Blaisot, ki je obdolžil Caillauxa veleizdaje radi njegovega potovanja v Italijo tekom vojne. Nato se je oglasil Briand v obrambo Caillauxu ter rekel, da s<) bile vse obtožbe, dvignjene proti Caillauxu v onem času, popolnoma neutemeljene. Caillaux, nestrpen vspričo dolge preiskušnje, je postal nervozen ter le zmigaval z ramama, kadar mu je bii vržen v lice kak očitek. PARIZ, Francija, 22. aprila. — Ministerijalna izjava, katero je podala včeraj nova vlada, poziva Francoze na narodno edinstvo ter povdarja potrebo realne varnosti za Francijo. Proklamacija na- .... j., .v r. v . _ - , - i sitim kronprmeem ter princem migava tudi drastične finančne odredbe, ker se gla- Rupprecht0(m dogovor, so-lasno s si v njej: — Ko bomo enkrat uspešno in zaključno interim bo Rupprecht zasedel ba-uravnali svoj proračun, bomo prisiljeni zahtevati od naroda večjih žrtev. Ministrstvo se je izreklo za "visoko usposobljenega zastopnika pri Vatikanu" ter je oči vidno zavrnilo idejo generala Nolleta za krajšo vojaško službo ter neke vrste armadno organizacijo, kateri je nasprotoval maršal Foch. Proklamacija objavlja mir s katoliki, manj frik-cije z Alazeijo in Lorensko ter nadalje, da bo skuje medzavezniskih dolgov, v zve-načrta. Mirovni pro- Podpredsednik za reforma v senatu. Podpredsednik Dawes je prosil pomoli obeh velikih strank, f da se reformira senaf. — Bičal je starodavr o pravilo, da lahko s »ravlja en človek v zac rego večino. — De nokratični program je zahteval ta-ko reformo J dr- Pc>dp redsed ni k Zdril/.en i h žav, Charles G. Dawes, je z mešanic'* dovtipnosti. satire in sarkazma pozval narod, naj se pi-i-druži njegovemu boju za reformiranju opravi lin ika senata Združenih držav, kateremu predseduje. Podpredsednik je objavil svoj poziv v {Tovoru, katerega je imel na letnem sestanku članov Ass. w««»rts"\ Kasrortnvljajo. da so raz- cirug.ih, kritja resnična, in da so zanikanja de-mice le prazna kretnja. Prav zanimiva v demokratičnih člankih s?> mesta, v katerih se natančno navaja, da trpe konservativci na pomanjkanju denarja v apitaeijsike svrhe in da obstajajo nesporazumi med nemškimi naeijonalei ter Sti*esemam-novo Ljudsko stranko. Ramo ta zadnja trditev je našla potrdilo v tožbi, katero je vložil Streseni a mi proti majorju Prijrfre. odličnemu nacijonalratai v Jeni. Slednji je baje izjavil: — ljudska rank a bi bila povsem pametna stranka, če bi se iznebila izdajice Stresr-manna. * Xa tozadevno vprašanje" je rr-fcel major Priprle, da je res rekel t<> ter dostavil, da smatrajo vsi. ki mislijo kot on. prizadevanja Stre-semanna. da uveljavi varnostni dogovor, kot izdajalska. - Nacijo-nalistično časopisje Xem-rije je izdalo včeraj strasten poziv na nemške ženske, naj podpirajo kandidaturo Hmdenburjr-t. Ob Ktem času. kot. nekako proti sredstvo pa je priobčil "Taiku svojega jrovAra jt> JJawes obžalovail, da ne more govoriti ex tempore ter rekel, da mu je general Pershing rekel, ko -e je hotel žemiti: — Dobro je reči ženski vse, kar hočeš, a ne zapiši lepa. Sedaj pa sem prišel do prepričanja, da moram vse zapisati, kar hočem povedati. Ko je prijel svoj rokopis, je za-'jinnral: — Gee. 1 hate to do this. — Sovražil pa je očividno le či-tanje. ne pa napada, katerega je nameraval vprizoriti na senat in njegov opravilnik. Očividno pa je slvlenil kompromis in ko je končal, je vrprel rokopis ob tla. Sodišča so na strani premog* baronov. Proti linijskim uradnikom v West Virginiji je bilo izdano zaporno povelje. — Zagovarjati se bodo morali, ker nisO vpostevali indžunkšna. ELK INS. \V. Ya.. 22. aprila. — Zvezno okrajno sodišče v Wheel-in gu je izilalo zaporno ]K>veije pr«;ti raznim uradnikom l"nitQd Mine Workers. o kazalo drugega kot spraviti vse premograrje pod ključ. BOLGARSKI KRALJ BORIS JO BO KMAL0 0DKURIL Bolgarski kralj Boris bo najbrž pobegnil iz dežele ter se nastanil v Romunski. — Vojna sodišča delujejo s polno pare ter proglašajo neštete smrtne obsodbe.^— Jugoslavija je pričela koncentrirati svoje čete ob bolgarski meji. — Beograd pravi, da je bilo v bojih ubitih 50,000 ljudi. — Japonski parnik se je potopil. HALIFAX. N. S., 21. aprila. — V oddaljenosti ISO milj od tukajšnjega pristanišča se je danes po-t<»pH japonski parnik '•Raifuku Marti". Xa krovu je imel 4S mornarjev in častnikov, od katerih se ni nihče rešil. Šaljapin toži operno družbo. varski kraljevski prestol v sluča ju, da bi prišli Hohenzollernci zopet na krmilo. S tem je bilo vsaj deloma odpravljeno staro sovraštvo med obema dinastijama. Nastop Rupprecht a kaže brest dvoma, da bodo predsedniške volitve prihodnjo nedeljo odločile. Ameriški vojaki odpoklicani. WASHINGTON'. D. C.. 22. apr. Ameriška posadka 165 častnikov in vojakov, katero je privedla križal ka "Denver" v Ceibo. Ilondu-ias. je bila včeraj odpoklicana. To se je zgodilo vsledtejra. ker W v ogroženo ozemlje dospelo dovolj vladnih čet. če bo ostala Nemčija republika ali če se bo vrnila k monarhiji. BERLIN, Nemčija. 22. a;[vrila. Oba glavna kandidata, maršal jHindenburjj in prejšnji kancelai Marx bosta v petek zvečer razposlala svoje kampanjske govore po radiju, v koneč-nem uspehu, da dobita na svojo stran večino glasov. Erne*?t Thaelmann, komunistični kandidat, ni mogel dobiti od ministra za notranje zadeve dovoljenja. da se istotako posluži radija v kampanjske svrhe. To prepoved se je utemeljevalo s tem, da ni komunistična stranska kot ostali dve, da ne bo vprizorila nobenega poskusa, da pretila ga iapreimeanbo sedanje ustave nemške republike. CHICAGO, III.. 21. aprila. — Slavni ruski pevec Fedor šaljapin je tožil Chicago Civil Opera Company za $25.000 odškodnine. Operna družba .je bila namreč iz-pt slovaLa posefono ustavno povelje. s katerim jo prepovedala Sa ljapinu nastopati pri nekem koncertu v Washington!!. D. C. Japonska reducira svojo armado. TOKIO, Japonska, 22. aprila. Z dnem 1. maja se bo japonska armada zmanjšala za dve dvlziji. 1100 častnikov bo odpuščenih iz službe. gram Herriota, temelječ na ženevskem protokolu, je-bila edina neizpremenjena točka v programu Strahopetni prohibicijski agentje. NEWPORT, Tenn.. 22. aprila. Prohibicijski agentje so dognali, da kuhajo v tukajšnjem gorovju n.unšarnarji žpranje. Odpravili se se torej v določeno smer. "Ko so pa ©pazili v neki dolini nad sto dobro oboroženih munšajnarjev. so pobegnili, kolikor so jih n« % Denar naj Be blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani. da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street ^Ne* York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. ZA NAJVEČJE REVEŽE V SLOVENIJI \a po/i v Glasbene Maitice. ki je bil -objavi j »mi v 'Glasil Naroda", naj ameriški Slovenci prispevajo k "Domu za slepce" v Sloveniji, .]»• priredilo Slovensko Samostojno Podporno Dmuštvo v New Yorku dobro usj)elo vesrjiro, ki je imela dosti več dohodkov kot se je sprva domnevalo. Tudi uredništvo "Glasa Naroda" je nabralo v ta namen precejšnjo svoto. Imena in svote vseli darovalcev ter račun vesetiee, kn jo .io priredilo Slovensko Samostojno Društvo v New Yorku. vse bo podrobno objavljeno v torek v našem listu. .lako značilna so pisma, ki spremljajo darove. Tako nam na primer piše rojak iz severnega dela države New York: Buffalo. N. V , 19. aprila. Cenjeni: — Pred kratkim je bilo omenjeno v koloni "Peter Zgaga", da bo>te imeli na B«lo soboto v New Yorku zabavo, katero bo priredilo Slova nsko Samostojno Društvo, ter da bo ves do-hoilek veselice poslan ubogim revežem slepcem v stari kraj. Tisočkrat naj vam Ho«r povrne vsak cent. ki ga boste ven poslali. To ko res re\eži. ker jim ni uaiio. da bi še kdaj videli lepo solnee. Kolikor zmorem. Toliko V,am pošljem v ta namen, namreč tri dolarje. Obi-kal mt je tudi "prijatelj John" Peč-kaj iz Medine. N. V., ter dal en dolar. Ifcojaik Kren iz Buffala je daroval r»0 centov. Vsega skupaj torej- $4.50. Pa pošljite t fin največjim revež m V .stari kra/j. Vam bo že> Bog poplačal to dobroto. Srčno V:is pozdravim vse skupaj. Vaš prijatelj Jos. Wouk. Ko se materino mleko izjalovi, se poslužujte Bordenovega Eagle Mleka, edinega pravega nadomestila za materino mleko! Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom, povedali v vašem jeziku, kako -je treba Priporočajo in predpisujejo ga zdravniki. Dept. 1 jgv- ^jyfr t^^ft iSB CA W r^^ f^ ^^^^ ^^ ^^ ^Pf Da je to res. je razvidno iz eirfotilar.iev. ki jih je K overt a poslal Vsem društvom Kranjsko Slovenske Kat-diske Jediiote. V eirkidarju je rečeno: "Rana li-xta Ave Marija, še danes krvavi. Iz ran curlja kri. ki preti ugonobiti listovo življenje. List Ave Marja je izgubilo zadnja tri leta nad l.">00 naročnikov. Zadnje leto je imel skoraj 42000 izgube. ha. pogin ja, umira ta vaš junak". Tako piše >ain Koverta. Najbrž' se zaveila. » poslediea njegovega bogoskrunst va. V zadnjem hipu pa .se hoče pobrati par dolarjev in sicer s posredovanjem članstva Kranjsko Sioveiidke Katoliške -fedaiote. o katerem domneva, da ga je dobil na svoj*o stran. Člani bodo morda toliko previdni, da bodo denar, ki ga imajo slučajno preveč na razpolago, obrnili v kak drugačen, koristnejši namen. Nazadnje pa še nekaj. V zadnjo številko svojega znuvzka je K overt a zapisal, da so vsi vodilni ljudje pri upravi "Glas Naroda" — prostozidarji. Mi slučajno nismo. IV bi pa lu«teli postali. bi ne vprašali Kuverte za svet in dovoljenje. Ker pravi Koverta, da smo, je uprava ''Glasa Naroda" pripravljena podariti "Domu slepcev" v Ljubljani tisoč dolarjev, če Koverta to dokaže. Torej, Koverta. na delo! Dopis. PATRU KOVERTI V ALBUM V Ameriki je nad sto slovenskih duhovnikov, toda v javnosti se ui <> devetdesetih toliko pisalo kot se piše zadnjih osemnajst oziroma devetnajst lej o patru Ko\erti. ki je s pomočjo najrazličnejših intrig in denuneijacij končno priromal na t'aro svetega Štefana v Cbicagi. Večina ostalih slovenskih duhovnikov živi mimo življenje ter so v primeroma dobrem razmerju s svojimi farani in splošno javnostjo. Drže se svojega poklica, farani so ž njimi zadovoljni, oni so pa zadovoljni s svojo usodo. ■Eilinole Koverti ne da miru Kramarska žilica. - Iz sleherne besede, ki jo zapiše, sevata zelena zavist in sovraštvo do vsakogar. kdor noče tresti takih ali takili prispevkov v nje-govo nikdar polno bisago. Da bi se prikupil vernemu slovenskemu ljudstvu, najrajše očita svojim nasprotnikom brezverstvo. V njegovih očeh je brezverec vsakdo, kdor n.u pri priči ne od-lajta zahtevane svote za ta ali oni predmet, katerega v, škrnielju večnega zveličanja prodaja in ponuja iza irde ameriške dolarje. Te robe ima sila dosti naprovetega. Niti vera mu ni sveta. Ker jo s svojimi neverskimi in nečednimi dejanji neprestano blati, kriei, liotee prikriti svoje grehe, da je vse breizversko. kar ne tuli v njegov rofj. Kojaki m1 menda še spomin jajo, ka!ko je bdi pred leti na platnicah svojega takozvanega "'nabožnega" mesečnika vdinjal Mater Božjo v svoje kraanarske namene. Denarja mu je manjkalo, pa je začel objavljali zahvale, ki se se glasde približno takole: "Rojakinja piše: Strašno me" je bolela* noga. NoT)en zdravnik mi ui mogol pomagati. Pa sem poslatta dVa dolarja za naročnino za list "Ave Marija", in glej, naga je bila takoj zdrava. — Rojakinja B. T." Ali pa:. "Moj mož je pil in vse zapravil. Drugega mi ni kaizalo kot zateči se k Brezmadežni ter poslarti Ave Mariji par dolarjev. Prosim omenite v listu, da je pomagalo in da se je mož izpremenir*. S takimi in pod ohotimi sredstvi je torej znal Ko vent a črpati iz nevedmega ljudstva težko ■ prishižene dolarje. Če to ni bogoikletstvo, kar je uganjal Koverta, potem ne vemo, kaj je bogokletstvo in nwmda bogofcletstva sploh ni na »vetu. Sadovi tega varan j a ljudi so se pa je jasno poOcatzali. Njegov "fljprtali sdavendki xiuhovnikl ormrr j. v- m,l>' Jitf " sv . — . -4.? J,,.. Pittsburgh, Pa. V slovenskih časopisih je bila Zc tofbjavljena prošnja Glasbene ^l^tiee v Ljubljani, za najbed-lejše med bednimi, to je za naše >slepele brate v Jugoslaviji. Za .led te izjave vlade so se pogajanja razbila in groze orožniki s stavko. Orožniki protestirajo zlasti proti zopetni uvedbi devet-urnega delavnika. Zelezpiša nesreča. V hližini postaje Chalons sur Namen je ta/ko plemenit, da sijMarne na Francoskem se je za-•>lemenitejšega ne moremo misli-! letel vtak 11a vožnji v Reims v loti: olajšati nekoliko življenje o- komotivo. ki je stala sama na ti- ;iim. ki jim je nesreča zagrnila o-2i v veeno temo. Vid je naš najdražji zaklad in istega ne odtehta vse zlato sveta. Pomoči tem revežem ne bi smel nihče odreči. Nobenega daru ne morete dati v bolj dober in plemenit namen. ftolze hvaležnosti nt "oodo tekle / iz mrtvih oči teh re ?žev. toda hvaležni vam bodo v globini svo- ru in ni imela nobenega signala. Pri nesreči sta bila dva potnika ubita, sed^n pa jih je ibilo ranjenih. Trije vozovi so ikočili iz tira. Kretnik, ki je odgovoren za nesrečo, je bil prijet. Največje orgije na svetu. Znana izdelovalnica orgrfj Steinmever v Oettinigenu na Švab- Bolgarskemu kralju Borisu postajajo tla v-ark i v -Jujro-slavijo. f Na romuiHktMii oziroma ju.keiii dvom bo gostoljubno sprejet. Bolgai.sk«mu narodu bodo pa Izkazali romunski in jugoslovanski vojaki svoje prijateljstvo z dobro nabrušenimi bajoneti. In če bo znova zavladal mir. se l.i» kralj vrnil v vs<-m kraljevskem veličanstvu. V znak hvaležnosti bo reservt-va! v >voji palači par sob za j**.-proslovansfeega in romunskega kralja. če jima bo treba kdaj bežati in iskati zavetja. * Ena izmeti pivoborilk za žensko eiialkopravnOit. ilrs. Sara Iiorer pravi: — Moški opravljajo sedaj deli. ki so «;a prej ženske < prav- ijale. Pa je res tako. in če ne bo vtrugače. se bo tr:-ba boriri do sfkrajnrsti. Vlada bo ktviično morala sprejeti ]»ose-ben amendment k zvezni ustavi.'.-, katerim bo dala moškim pravice kol jo imajo ženske. Xemske volitve imajo kljub temu nekaj dobrega na sebi in si ecr to. da bodo po preteku štirih d nI končane. Xewyorski gospo«.! ničesar bolj ne sovražijo kot civilni zakon. Malo manjka, da v cerkvi z imeni ne imenujejo tistih, ki so civilno poročeni. Todia k zmerjanjem v cerkvi idso zadovoljni. Celo v domove hodijo dokazovat škodljivost civilnega zakona. Po ameriških postavah je civilni zakon veljaven. Ne rečeni, da so v civilnem zakonu vsi zakonci srečni, istočasno pa tiiHli izjavljam, da ni sreče v vseh cerkvenih zakonih. te se gospod res tako zanimajo za zakone, naj nekoliko pogledajo v zakonsko življenje nekaterih cerkveno poročenih mož Najsvetejšega imena. Čez glavo bodo imeli dela. če bodo hoteli te razmere uravnati in izboljšati. * Koverta pravi: Kmalu bomo videli, kako se je agitiralo v tej ali oni naselbini za katoliški dnevnik. Da se dose-že 1000 novih naročnikov, .je še čas. Pojdite na delo vsi in vsak ter pridobite listu vsaj enega 11c-vejra naročnika do 1. maja. Potemtakem bi začel izhajati dnevnik dne 1. maja. Seveda, to pravi pat^r Koverta. Ameriški Slovenci bodo pa drugače ukrenili. To vedo najbolj tisti, povedati, ki so skušali prodajati delnice za dnevnik in ki so skušali dobiti "Edinosti" kaikega novega naročnika. * Sobotne veselice newvorski Slovenci ne bodo tako zlepa pozabili. Slišijo se tudi vsakovrstne kritike. Jako značilno sem slišal včeraj. Neki rojak se je nam reč .spravil nad jrrrtmovnika Muca. Pokadil mu je s sledečimi besedami : Muc iaborno poje. Njegovo petje bi biio Se dosti lepše, če b pel samo z usitmi in grlom, ne pa tudi z očmi ušesi, rokami, nojjami in s celim telesom. lih src, vam daljnim, neznanim, skem. izdeluje orjaške orgije, ki dobrotnikom. j bodo pač največje na svetu. Do- Torej cenjeni rojaki v Pitts- j ločene po za stolnico v Pasovi. Od burgiiu in okolici, kadar vas kdo' prejšnjih orgel j te cerkve ostane ^MSee z nabiralno knjižico, ki nosi moj podpis in pečat pevskega le krasno in dragoceno ogrodje. Nove orjjlje bodo imele pet ma- glasovmh xogistrov Po nekaterih ameriških državah praznujejo "Dan otrok'*. Da vzpodbude nadebudne fante imajo ponekod navado, da poverijo župani, governesrji in drugi visoki uradniki vse svoje poslova nje katkemu trinajst ali štirin2jwT letnemu fantu. Taik fant pride ob osmih zjutraj v urad, ter posluje v njena do večera. •Zvečer je konec njeigove slave. Alko človek naitančno študira ukrepe nekaterih ameriških naprav, pride nehote do zaključka, Ida so bili na ta dan izdani in pod- lz Slovenije. Hedviga Šubičeva. 11. aprila je nenadoma preminula Hedviga Šubic. vdova po pokojnemu vladnemu" svetniku in ravnatelju Tehnične srednje šol«' Ivanu Subieu. Pokojniea je iz ve-'.♦"•ugledne rodbine lekarnarja Fabian ija iz škofje Loke. V prejšnjih 1* tih se je mnogo in uspešno ude jest vovala v društvenem življenju. Ciril Metodova družba, splošno žensko društvo. Rdeč? križ in mnoga drujra narodna in humanitarna društva so jo dolgo vrsto I»'t prištevala k svojim najbolj deLaivn;!m In požrtvovalnim odbornicam. Peš iz Kranja v Dubrovnik, \ okoliei Dubrovnika so našli orožniki te dni mladeniča, ki je -pal na njivi poleg et.ste. Po obleki je bilo spoznati, da ni "vaško dete". Ko so ga vzbudili in začeli izpraš vati. jim je jioveilal svojo avanturo. Dečku je ime Mar-j««n Pajer. ro b*t star. V Kranju inm »triea Cirila Pajerja. ki je dal učiti obrt. kar pa mu ni ugajalo. Xekev. Petra cesti brezposelni dela-vto lili-b-t 11/ A<)lToii Zu.panču" i/. Šiške in pobral dvema strimka-111 a tamkaj se sušeče perilo. V mislih. da je popodnoana v redu o-pravil Vso stvar, s»- podal z zavojem na eetito. koiler pa ga je dohitela us«-da. f*rijel ^ra j • namreč stražnik ter ga otlvedel na policijo. Naslednji dan je pri zaslišanju priznal, da se bavi /M dalje časa s tatvinami te vrste. Ker noče zaenkrat še ni vest i vseh ljudi. katere je okradel. bo pridržan še nekaj časa na policiji, da se < mehča in poda obširnejše priznanje. Ob priliki kontrole raznih zakotnih lokalov po varnostnih organih je bilo radi splošnega suma prijetih več in-dividujev. o katerih se ne ve. kdo in kaj so. Med njimi je prišel nn policijo tudi Rumun Georg Neda-!>on. ki se je potepal vee dni po Ljubljani ter prenočeval v družbi sumljivih elementov po skednjih v Mestnem logu. V m--kako opravičilo -i je izmislil ža-lo-tno zjrotlbo. tla j*' bil okrader« za 250 dolarjev in :!000 lir. katere j.' baj." prinesel s seboj iz Italije. Oblast pa mu njegove ginljrve zgodbe ni verjela in poizveduje sedaj, kaj je pravzaprav ta ptiček hotel na Slovenskem. Grob iz keltskih časov na Koroškem. Kakor poroča "Koroški Slovenec" v velikonočni številki, ^o v "t. Jurju na Vinogradih pri ra^;-kopavanju starega zidu naleteli d (-lave i/ te dni na starinski grob i/, keltskih časov in sicer na kraju. kjer so že pred dvajsetimi leti našli zanimive izkopnine, ki se nahajajo v celovškem muzeju. Mrtvec je bil pokopan v obzidani grobnici, katere starodavno zidov-je je še sedaj, po 2000 letih tako trdno, da prej odjem j a kamen kakor malta. Škoda, da so delavci okostnjak s .krampi razbili. Občudovanja vredne so močne, debele kosti tedanjega rodu. Debelost l'oba«nje znaša 10 milimetrov ter so lobanje na&ih sodobnikov r rrimeri ž njo pravcate jajčje lupine. 1I.ASEK 121 KO PASJE. Otroke je treba kopati v-aki dan ter urediti čas soglasno 7. obedi ter zračenjem. Jutranji čas je najboljši za kopelj. a tudi zvečer sr lahko skoplj«- otroke. Nikdar pa se ne sme kopati or rok po zavživanju .i«-dil ali predno j ili od ved«' na prosti zrak. Dokler ni zaeeljeu popek, s.' sme oprati otroka le z gobo. Pozneje se ga lahko okoplje v posodi. Gorkota votle mora znašati v prvem meseeu od 95 do 100 stopinj Fahrenheita in t«i temperaturo sr lahko skrči na !"'<) stopinj Kabrenheita «>d kontni prvejra b-ta. Priporočamo kopalni toplomer. 1 in nos je t>< !>a očistiti z ha t o. prevezo 110 krog kosa tenkega lesa. Sluziia kožica v ustih otroka j-* tako nežna. da lahko povzroči najmanjša neprevidnost odrgnenje. ki 01 valja odprtina za infekcijo. V sled tega priporočamo materam, naj zabranijo vsak dostop prahu in n -snage v usta svojih otrok, vsled česar ne bo treba čistiti jih ncpres_ tano. Po šestem mesecu se lahko izeisti usta otroka s čisto cunjo, a brez uporabe sile in ko se prikažejo zobje je tudi dovoljeno izčiščenje z mehko krtačieo. Ka-korhitrf> pa je otrok zmožen učiti se, naj se «ra privadi uporabi rednega čiščenja zob. Redek jubilej. Iz Kranja se poroča: Barvarski Tnojster Lovro Grohan, ki je že pred desetimi leti prejel kolajno za zvesto 40-let.no službovanje in je bil pred krat&im odlikovan kot gasilec z zlato kolajno za gradjan-gke zasluge je obdajal petde^t-lftnico, odkar je vstopil v barvar-rijo tvrdke if. Pire v Kranju. Od 5. aprila 1875 je nepretrgoma zaposlen xf. istem obratu in dasi bo skoro dovmil 74. leto, Se vedno Čil in zdrav opravlja svoje delo v po-} polno zadovoljnost svojega gospo- ItAZIJI SE KOPELI Kopt!j x sodo.— Kopelj s sodo je zelo uspešna v slučajih srhe čiee. na kateri trpe številni otroci tekom poletnih mesecev. V ta namen je treba dodati veliko žlico sode bikarbone k vsaki pol galoni vode. katero se uporabi za kopelj. Temepratura vode mora biti ona. katere je otrok vajen. Dve do štiri minute v vodi zadostuje popočnoma. Kože ^e ne sme na noben nač;n drirniti. Otroka je posušiti z mehko brisačo. » Otrobja kop* tj.—Otrobi so t tuli zelo priporočljivi v Slučaju iste bolezni, namreč srbečice. Čaša otrobov, pomešana z vodo v kopalni bani. je prav tako uspešna in poslužiti se je treba pri tem iste metode, katero smo navedli v slučaju kopanja s sodo. KopeFj z mustardom ali žen font. —Kopelji z ženfom so koristne v v slučajih nervoznosti ali brezspe- „ čnosti. Ce hočete pripraviti tako kopelj. dodajte veliko žlico ženfa na šest galon gorke vode. Otrok mora ostati v kopelji le dve ali tri minute in kakorhitro ga vzamete ven. ga morate dobro odrgniti ter takoj položiti v posteljo. Ta metoda bo ponavadi povzročila mirnost žjvcev ter osvežujoče spanje. Največji problem, s katerim se mora pečati vsaka mati. kadar ji poide njeno lastno mleko, je -kakšno hrano l>o dajala svojemu detetu, da ga ohrani zdravega ter napravi iz njega močnega in koren-Ijaškepa človeka. Bordemovo Eagle mleko je rešilo ta problem za tisoče 111 tisoče mater tekom preteklih dva in šestdesetih let. Več dojenčkov je v zraslo vsled zav-živanja Eagle Brand mleka kot vsled vseh drugih prepariranih živil. Seveda morate dojiti svojega otroka, če le mogoče, a ne nuditi mu hrane vseh mogočih vrst,. katerih ne poznate. Eagle mleko je čisto, zdravo ter se ga lahko prebavi. Prečitajte te članke vsak teden skrbno ter jih prihranite za |x»- 7 \ • GLAS NARODA, 23. APR. 1925. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Languiga Information Sorvlco. — Jugoslav Bureau.) VAŽNE SPREMEMBE GLEDE POŠTNINE. Ko je zadnji kongres povišal [spremenila. Za nakaznico do $2.50 plačo poštnim uslužbencem, kateri povišek je bil zares potreben, je ob enem smatral, da treba povišati tudi poštnine na razne vrste poštnih pošiljate v, da se najde pokritje za povišane plače. Nove poštnine so stopile v veljavo dne 15. aprila in je zato za vsakega jako važno, da se seznani s temi višjimi ]>oštnLnanii. Ako kdo po 15. apnilu odpošilja poštne predmete, za katere ni plačal zadosti poštnine po novem zakonu, mora prejemnik plačati razliko; ko pa tega noče. se predmet povrne odpošiljatelju. Vse spremembe se tičejo le pošiljate v znotraj Združenih držav. Poštnine za pošiljatve v inozemstvo so ostale neizpremenjene. Kar se tiče pisem, ni nastala ni-kaka sprememba. Prejkoslej ostaja poštnina 2 centa za vsako un-čo. Niti ni nlkake spremembe gle-Ale poštnih dopisnic, t. j. onih, ki jih kupuj can o na pošti z znamko natisnjeno na njih Ali glede vseli dragih dopisnic <' (posl-cards), vštevši vse raizglednice, imendan-ska, božična voščila in .sploh vse dopisnice, ki niso tiskane in prodane od poštne uprave, znaša poštnina dvakrat toliko; od 15. aprila naprej treba torej nalepiti na nje znamke za dva centa. Torej zapomnite si: na razglednice, dopisnice s slikami, voščila in sploh na vse dopisnice, razun onih, ki jih kupujete na pošti, treba nalepiti znamko od 2 centov. Znatno .so se povišale tudi poštnino, ki jo morajo plačevati izdajatelji časopisov in magazinov za razpošiljanje med naročnike. Tudi ako posameznik pošilja časopis ali magaain .svojemu prijatelju, stane poštnina mnogo več kot poprej. Poprej smo plačevali po 1 cent za vsake štiri unče, od sedaj naprej pa moramo plačevati 2 centa za vsaki dve unča. Ako omot časopisov tehta čez pol ftm-ta. treba poslati ga kot paket (parcel). Omot časopisov, ki se je poprej pošiljal iz New Yorka v San Francisco — recimo — za 3 cente, bo sedaj zahteval znamko oil 14 centov — to je po višek od 450 odsto. Za tiskovine je dosedaj veljala poštnina 1 centa za dve unči. Sedaj je poldrugi cent za dve unči. Kadi tega imamo nove znamke za 1 in pol centa. Ta poštnina velja za tiskovine razun za knjige in kataloge, ki tehtajo manj od pol funtaV Za te velja stara poštnina od 1 centa za vsaki dve unča. Dosedaj so se tiskovine lahko pošiljale do 4 funtov vage. Od sedaj naprej pa vse tiskovine, ki tehtajo čez pol funta, treba pošiljati potom paketne pošte. Glede poštnin za paketno pošto (parcel post) ni nikoke razlike— razun da so uvedli dodatno pristojbino (extra eharge) od 2 centov za vsak paket brez razlike na vaigo. Ljudje pa, ki stanujejo ob "rural route" in izročajo poštnemu slu paket v svrho, da ga odnese na pošto, ne plačujejo te "'extra charge*'. Parcel post se prevaža po počasnih tovornih vlakih dočim se pisma prevažajo po najhitrejših brzovlakih. Zarto tse paketi dostavljajo nekoliko dni kasneje kot pismo, ki se istočasno odpošilja. Kdor pa hoče, da se paket hitro dostavlja na isti način kot pisma, mora plačati dodatno poštnino od 25 centov in napisati na omotu '1 extra handling". Ta služba je bila ravnokar uvedena. Ako pa kdo hoče, da se paket izroči po posebnem slu, ravnotako kot eks-prfj-ma pisma, mora kupiti znamko "special delivery", ki stane 10 centov. Za hitro dostavitev paketa je najboljše kupiti obe extra znamki. \ Novi zakon zafoteva, da se morajo pake4i izročiti direktno poštnemu uradn ali postnemu slu na deželi. Nikakor ni več dovoljeno (pustiti jih nekje poleg poštne skrinjice. ' w denarne iu- D m, * se mora plačati 5 eentov (dosedaj 3 cente). Do $5.00 treba plačati 7 centov mesto 5. Do $10.00 znaša poštnina 10 centov, itd. ,Za priporočena, pisma (registered letters) treba sedaj plačati 13 centov poleg redne poštnine. Dosedaj je registriranje stalo 10 centov. Paketi se ne morejo registrira-rati. pač pa je mogoče zavarovati jih proti Izgubi, kradnji ali poškodbi. Zavarovalnina se je povišala od 3 centov na 5 centov za vrednost do $5.00. Do vrednosti s25.00 stane zavarovalnina 8 eentov. do vrednosti $50.00 stane 10 eentov in do $100.00 — 25 centov. Ako kdo hoče povratno potrdilo. da je nasi ovij en ec sprejel paket, mora dodatno plačati 3 cente. Vsak ptiiket se lahko pošilja po poštnem povzetju (collect on delivery). Tedaj mora prejerrtnik plačati pismonoši pošiljateljev račun, predno se mu izroči paket. Za to vrsto službe se je pristojbina povišala od 10 centov na 12 centov, ako izterljivi znesek ne presega $10.00. Do $50.00 treba plačati 15 centov in do $100.00 — 25 centov. Zavarovalnina je vključena v to pristojbino. Vse te« spremembe se tičejo le poštnih predmetov, poslanih v kraje znotraj Združenih držav. Poštnine za Kanado ali Evropo so ostale kot poprej. Zato. ako pošlješ razglednico v Kanado, moraš kupiti znamke od 1 centa, ali ako jo pošlješ v kak kraj v Zdru ZNANI IGRALEC IN NJEGOVA ZENA Kako napreduje zračni promet. tf __ COPVmCHT.KEV*TONt.VIEW.CO, NIW.YORK/ Zdravniki so priporočili znanemu ne\vvoi-škemu igralen. Al Jolsonu izpremembo zraka, nakar se je podal s svojo ženo na Baliam-sko otočje. BOLGARSKI KRALJ BORIS JO BO KMAL0 0DKURIL (Nadaljevanje s 1. strani.) na centov žene države treba plačati dodatno "extra eharge" 2 centov. Ako hočeš poslati pismo ali paket priporočeno v Evropo, plačuješ 10 centov; ali pa ako ga pošlješ v kak kraju v Združenih dirzaxah, stane registriranje 13 centov. Poleg-tega ti pošljejo iz Evrope prejem -no potrdilo zastonj, dočim za potrdilo prejetja v jZdruženih državah moraš dodatno plačati. Omot časopisov, ki tehta poldrugi funt. stane 12 eentov. ako ga pošlješ v Evropo, a Ji stane 26 centov, ako ga ipošlješ znotraj Združenih držav. Za tiskovino, ki se pošalja kamorkoli v inozeinstvo. se plačuje 1 ceait, ali stane poldrugi cent. ko jo pošlješ komu v ilstem mestu. Polet Italija-Avstralija-Japonska. Italijanski letalec Francesco di Tinedo namerava v kratkem poleteti iz Italije v Avstralijo in poteim na -Japonsko. To bo najdaljša zračna vožnja, ki jo bo doslej kdo nastopil. Vsa razdalja na Japonsko in nazaj v Evropo zna 55,000 kilometrov. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel Tineda v poslovilni avdijenci. Moderno je sicer, lepo pa ni. To je najnovejša londonska moda. Ce hoče biti mlada Londom-čanka moderna, mora imeti kratke lfse, trd ovratnik, moško kravato, cigareto v ustih in ■rtrio^Uta očala. ^ Najnovejša prometna žila je zrak, ki se mu obeta kot takemu ve likanska bodočnost. Res je, da vožnja po zraku dandanes, ki je šele v povojih, ni tako varna " kot po vodi ali celo po suhem, vendar so se zračna vozila zadnje čase že tako izpopolnila, da je potovanje po zraku že precej varno in niso letal ske nesreče tako ha dnevnem redu kakor bi si človek mislil. Ljudje se vse preveč boje izročiti se temu prometnemu sredstvu, ker si z malimi izjemami vsakdo misli, da bo po najkrajši poti takoj prišel z največjo naglico kot kup mesa na varna, zanj v tem slučaju tako nevarna tla. Človeški duh pa ne miruje in išče vedno novih potov in načinov, da b iiz zračnih vozil list varil idealno prometno sredstvo tako, kot bi ga najrajši imel. Predvsem so trije vodilni listi, ki -jih upoštevajo konstrukterji pri gradnji letal in zrakoplovov: varnost, hitrost in. v kolikor gre za prometno sredstvo, rentabilnost. Kulturne dežel preprezajo danes že cela omrežja rednih zračnih prog, ki so se že precej vdoma čile. Med velikimi mesti v Evropi in Severni Ameriki vozijo po večkrat na dan potniška letala, ki v najkrajšem času premerijo razdalje, ki jih z vlako ali celo ladjo zmoreš celo v urah in urah. Tudi pisemski promet po zraku je postal me dvelikimi trgovskimi središči nekaj navadnega. Na vrsto prihaja tovor, ki ga v vedno več-jih množinah hitro prevažajo iz kraja v kraj ob še precej znoslji-vih cenah. Iz Londona prihaja le dni vest, da bo zračni promet letošnje poletje prekosil vse dosedanje rekorde. Mnogo je Američanov, ki hočejo letos priti po zraku v Evropo. Uvedli bodo vsakodnevno redno zračno progo iz Londona preko Amsterdama, Hamburga in Koda-nja v Malinoe na Švedskem. Vož-■ n ja na tej progi se bo skrajšala za sni sovražniki Bolgarov je imel ta jugoslovanski in bo trajala vožnja samo poldrugo uro. dočim si jih potreboval dosi ej 11, da si prepotoval to progo z brzini vlakom in preko Kanala z brzini parnikom. Kakor na suhem in na vodi, poznamo sedaj že tudi v zraku potni ška br^i letala. Nekaj novega bodo zračni ekspresi, ki bodo poleti po trikrat na dan vozili med Londonom in Parizom ter Londonom in Koelnom, po enkrat na dan pa med-Londonom. Curihom in Berli lioni. Ako imamo ob nedeljah in praznikih posebne vlake in parni-ke za izletnike, zakaj si ne bi Angleži omislili take vožnje tudi po zraku .' S I. junijem stopi v veljavo nov zračni vozni red, ki predvideva med Londonom in Osten-doni v Belgiji preko Rokavskega preliva tudi nedeljske in prazniš-ke aeroplane z vožnjami po znižanih cenali. Razen tega razmišljajo Angleži o rednih zračnih zvezah celo s pre-komorskimi kraji. Tako se z vso resnostjo delajo priprave za uvedbo nove zračne črte London —Kanarski otoki na zapadni obali A-frike, ki jo nameravajo udejstviti že letos. Redna zračna zveza med starim in novim svetom je le še vprašanje nekaj mesecev. Ker se je poskus s Zeppelinom, ki je lani tako krasno preletel od Bodenske-ka jezera v Ameriko preko neizmernega Atlantskega oceana brez Sofiji, temveč po deželi, kjer je bilo izvršenih tisoče aretacij. — Gledišča in kavarne so še vedno zaprte v Sofiji, kjer ne sme biti po osmi uri brez posebnega dovoljenja noben človek na cesti. Brzojavke cenzurirajo, in prepovedani so telefonski pogovori na daljše razdalje. Po posvetovanjih s sosedi Bolgarske so se velike sile dogovorile, da dovolijo Bolgarski povečanje armade za deset tisoč mož, da bo mogla biti kos sedanjemu položaju. Romunska in Grška sta se nekoliko upirali temu ženih državah' ali pa v Evropo,, sklepu, a na Angleže, Francoze in Italijane so na-moraš nalepiti znamko od 2 cen- pravile velik vtis nujne izjave jugoslovanskega ka- °Za paket v Kanado ali v Evro- bine*a' v katerih se je trdilo, da je nevarnost med-po se plačuje slej k opre j j>o 12 ( narodnega značaja in da je treba priskočiti Bolgar-za vsak funt. ali za Zdru-. ski na pomoč. Ker so bili Srbi dosedaj z neizpro- poziv velik vpliv, poleg pozivov iz angleških dip-lomatičnih virov v Sofiji. * RIM, (talija, 22. aprila. — Begunci iz Sofije, ki so dospeli v Carbrod, pravijo, da so dale Cankove oblaki v teku dveh dni postreliti šeststo članov kmečke stranke. Begunci zanikujejo oficijelna u-gotovila iz Sofije, da je bila vstaja zatrta. Tudi po deželi se vedno bolj širi revolucij onarno gibanje in to gibanje pospešujejo one priljubljene narodne legende iz neznanega vira, da še vedno živi Stambolijski, znani agrarni voditelj ter bolgarski ministrski predsednik, ki je padel tekom nekega boja z vladnimi četami. Soglasno s temi legendami se skriva na neki samotni planini. Hrano mu [prinašajo zvesti gorjani. Večina bolgarskih čet je še vedno koncentrirana v Sofiji, a ostali del je nastanjen ob jugoslovanski meji, da prepreči prehod beguncev. Čeprav so sumarični tribunali na Bolgarskem zaposleni noč in dan, nam vendar kažejo dogodki, da ne more biti policija kos različnim protizarotam, ki se še vedno ponavljajo. Celo sedaj po atentatu v katedrali, ne ve policija ničesar, kaj se vrši izven glavnega mesta. Policija navali na hiše, ter odvede prebivalce v ječo, kjer morajo ostati, dokler se hiše natančno ne preišče. Ta primitivna policijska metoda povzroča še večji strah kot pa bombni napadi. Kralj Boris, O katerem se glasi, da je pogumen, prestanka komaj v treh dneh, ta-je popolnoma pod vplivom Cankova. To dejstvo krasno obnesel< bodo v naJkrai-spravlja v obup številne, ki nimajo nikakih politic- i nih ambicij. Boris je s svojo sestro Evdozijo pripravljen slehr-ni trenutek zapustiti deželo. Oba se zgražata še m času začeli veliki vodljivi zrakoplovi redno voziti med Ameriko in Evropo. Na dnevnem redu je tudi proučavanje pogojev za uved bo rednih zračnih prog z velikan-, . _ . — skimi baloni preko vse Rusije in nad prizori umorov v masah, ki se ponavljajo vsak nepreglednih planjav Sibirije na dan. - t * . . \! Moskvo, oziroma Petrogradom in Japonsko, kakor tudi preko Tihega oceana med Ameriko in Azijo. Anglija organizira v kratkem več Inozemske konzulate oblegajo družine inozem-cev, ki prosijo za varstvo. Konzuli resno razmišljajo o tem, da pošljejo žene in otroke inozemcev k poskusnih poitov z zrakoplovi med Londonom in Južno Afriko in celo z Avstralijo, kar bo menda najdaljša zračna pot, ker gre natančno okoli polovice sveta. B temi razmotrivanji v zvezi naj omenimo, da je imel dr. Ecke* ner, poveljnik Zeppelina "Z R. III". sedanjega 'Los Angelesa te dni t Londonu predavanje v preko meje. Trgovina v Sofiji počiva. Vsi javni prostori so zaprti jn nikdo ne sme na cesto, ko nastopi mrak. Cankov je spodil iz Sofije celo inozemske poročevalce, ki so se nastanili v Carbrodu. Informacije, dobivajo inozemski poročevalci od Kraljevski zrakoplovni družbi o rentabilnosti rednih zračnih prog z veliki baloni. Ni dvoma, je rekel, da se bodo dale z zrakoplovi, ki jih sedaj zgrade, napraviti vožnje iz Evrope v Ameriko povprečno v 65 urah od obale do obale, v nasprotni smeri pa — to je namreč odvisno od stalnih vetrov — v 45 do 50 urah. V prekomorskem prometu s tremi velikimi zrakoplo vi, ki bi napravili po sto voženj na leto. bi stalo vsako potovanje 10,-000 funtov. Dohodki pa bi znašali pri tridestih potnikih po 125 funtov 3750 šterlingov, pet ton pošte bi vrglo 8250 in ravno toliko prtljage 3750 funtov. Skupni dohodki bi znašali torej 15.850 funtov, kar bi odgovarjalo čistemu dobičku 5S50 šterlingov za vsako vožnjo. Ako upoštevamo, da bi napravil vsak zrakoplov sto voženj na leto, bi vrgel vsak balon na leto nad pol milijona funt. Res, da stane vsak zrakoplov lepe milijon-čke, res pa je tudi da je režija še vedno veliko cenejša kot pri pav-nikih ali celo pri vlakih, in da se zato zračne vožnje z velikimi vodljivimi zrakoplovi izplačajo. OD CESA SO ODVISNE ZMOŽNOSTI OTROKA? SAMOMOR MORILCA Iz Šternberga na Češkoslovaškem poročajo: Mirne šternberske julice je nenadoma razburil dogodek, ki je globoko pretresel vse prebivalstvo. Popoldne je prispel v Sternberg višji policijski nadzornik Jakob Sevčik, znan po odkritju Luetzniannove afere v O-lomuou ter je odšel z orožniškim stražmojstrom v hišo št. 46 v Ob-Ioukovi ulici. Ta hiša je laist stavca Bedrilia Pleseha. V po-ndeljek minulega tedna se je mudil pri Pleschu neznani moški, ki se je predstavil kot Jakob Schl-essin-ger. Popoldne je policijski nadzornik Sevčik potrkal na vrata P lese h eve hiše ter vprašal gospodarja. če sme govoriti s Schles-singerjem. Plescheva soproga je odgovorila, da Sehldssinger spi. Vendar pa- je odšla v njegovo sobo ter ga opozorila: — Ilerr Jacob. einige Ilerren willen sie spreehen. — V tem je stopil v •sobo Sevčik. kjer je. ležal Schles-singer pokrit z odejo čez glavo. Takoj za njim je vstopil tudi o-rožniški stražmojster. Tisti hip je počil strel. Nadzornik Sevčik je hipoma pote/gnil samokres in se je takoj prepričal, da je tragedija že končana. Iz ust Jalkoba Sehles-.-ingerja, ki je krčevito stiskal v roki samokres, je tekla curkoma kri. Bilo je jasno, da je mož, ki ga je iskala roka pravice, mrtev. — Nadzornik je napravil odtis sa-lnomorilčevih prstov in njegova domneva, s katero je prišel v hišo, se je potrdila. Odtisi prstov so dokazali, da je samomorilec i-dentieen z morilcem Amalije Lei-rerjeve Poederjem. Poeder je bil na mesttr mrtev. Ustrelil se je v usta in krogla niti je prebila tilnik. Pri njem so našli listine, glaseče se na ime zločinca Dihnala. Njegovo truplo so odpeljali v mrtvašnico. Vest o samomoru morilca se je bliskovito raznesla po mestu in okolici in ljudstvo je začelo kmalu govoriti, da se je v Plesehevi hiši nstrelil nadporočnik Lederer, drugi znani madžarski morilec. Po Poeder-jevern samomoru je odpotoval policijski nadzornik Sevčik iz-tftern-berga, da poišče njegove sokrivec. Kako so prišli morilcu na sled in zasledili njegovo skrivališče, je zagone*ka. Policijski nadzornik Sevčik je izvedel o njegovem bivališču baje z zasliševanja zločinca Domala, ki je bil aretiran v Olomucu in iki pozna tudi kraj. kjer si skriti dragulji umorjene Amalije Leirerjeve. "Poročite se v -.mladosti!" so pridigovoli in še pridignjejo ponekod. Ta nasvet pa, kakor se zdi, ni bas preveč moder, in če smemo verjeti besedam ameriškega statistika C. Redfielda. ki slovi tudi kot poznani učenjak na polju po-dedovanja. celo škodljivo. t*. Red field je dobro študiral in je preštudiral življenjepise in genezo 102S velikih mož. Na podlagi teli svojih študij je prišel do zaključka. da imajo otroci tem več izgledov na uspehe v svojem bodočem življenju, čim starejši in čim zrelejši so bili njihovi starši ob času njihovega rojstva. C. Red field navaja vzglede za to svojo trditev. Evo jih samo nekoliko: Aleksander Veliki. Napoleon I, Fridrik Veliki, Koosevelt. so bili otroci staršev, ki so ob njihovem rojstvu že dosegli trideseto leto svoje starosti. Res je, da navedenim možem ne moremo in ne smemo očitati, da ne bi bili uspeli v življenju, ali njihovi uspehi in njih današnja slava temelji zgolj na njihovih vojaških zmožnostih, torej na nečem, kar za človeško družbo ne znači plus, marveč minus. V nasprotju z omenjenimi naj navedemo slovite pisatelje, timet nike. glasbenike, ki so vsi izšli iz staršev, starih preko štirideset let. To so: Bach, Beethoven, Mendelssohn, Goethe, Shakespeare, Rafael in Rembrandt. Sinovi pet-desetletnikov pa so sledeči slavni državniki in filozofi: Confucius, Cromwell, Bismarck, Gladstone, Franklin, Bacon. Kdor vsem tem dokazom še ne-|če verjeti, mu C. Red field postre-iže še s jačjim argumentom: 00 od-f stotkov kriminalnih tipov na ce- Ilem svetu je bilo rojenih od staršev v njihovi mladeniški dobi! Ta poslednji argument se zdi v resnici strašen. In Red field nam pove .tudi zakaj so otroci mladih staršev nagnjeni k slabemu: zato. ker oni posnemajo le slabe plati svojih mladih roditeljev, dočim za dobre niso dovzetni. Do tu je Redfieldova teorija docela logična in v skladu z nauki, ki jih propagira slavni statistik. In njegova zahteva, tla imej žena mnogo otrok, se zdi neizvedljiva", ako naj ženska postane mati šele štiridesetim ali petdesetim letom. Smrtna kosa. Dne 7. aprila je umrl v Preva-ljn Ivan Thuma. šolski ravnatelj in okrajni šolski nadzornik v p. Rodom iz Grčaric na Kočevskem je služboval v Kranju, Mensšu. Vipavi in Postojni. Pred prevratom je bi! najstarejši šolski nadzornik. Učiteljstvo postojnskega in logaškaga okraja ■ga obrani v najtapaem spominu. STATISTIKA NESREČ NA MORJU Ugledna nemška revija je izdala" te dni skrbno sestavljeno statistiko o nesrečah na morju, ki so se pripetile tekom leta 1024. Potrebne podatke je dobila iz brodarskih krogov in so torej zanesljivi. V primeri s prejšnjim letom se je število nesreč na morju lani povečalo. L. 1024. je bilo registriranih 5440 nesreč in nezgod v ladjevju, 1. 1922. — 6685 in 1. 3023. 7605. Lani se je ponesrečilo na vsem svetu 7224 ladij. Meti njimi je 45 angleških parnikov. ki so popolnoma izgubljeni, in 122 drugih držav, ki jih je zadela ista usoda. Delnih izgub na parnikih zaznamuje Anglija 2443. ostale države skupaj pa 4362. Ako prištejemo še jadrenice, znašajo lanske izgube 212 takih ladij, ki se ne morejo več uporabljati, ker so se potopile. izgubile, razbile ali pa drugače ponesrečile. Pokvarilo se jih j 7012. ajveč žrtev med ladjami zalite vajo vedno brodolomi. Lani jih je bilo 1926. 1924 ladij se je pokvarilo pri trčenju od druge ladje ali trde predmete. Stroji so se pokvarili na 1100 ladjah. Izredno veliko število je onih ladij, na katerih je gorelo, bodisi ker se je vnel tovor, kuriva ali druga gorljiva snov, ali pa se je na njih pripetila eksplozijar, namreč 489. To so številke, ki na prvi pogled izgledajo strašne, so pa razmeroma precej majhne ako u-poštevamo, koliko je .vseh ladij na svetil — gre jih namreč na deset-tisoče. z gornjih podatkov vidimo, da* je varnost na morju zelo velika radi vedno se izpolnujočih tehničnih pripomočkov. mmm GLAS NARODA. 23. APR. 1925. NEKAJ 0 VRTNIH GNOJILIH Pridelki po naših vrtovih se o bračajo najbolj po gnojenju. Čini bolj znamo povrtninam z oziram na kolobar jen je gnojiti, tem več bomo dONeijrli. Xaše vrtove gnojimo izključno s hlevskim gnojem in drugimi domačimi -gnojili. Ce imamo dosti teh pnojil na razpolago in če z njimi primerno me-i tja varno, potem s«* da vabee izhajati ob t a kili gjiojiiih. V jxisame-znih slučajih je pa naravnost poti ebno, da se zatekamo k umetnim gnojilom. Po dosedanjih izkušnjah so umetna gnojila zmožna v zv -7.i z drugimi gnojili dvigniti vrtne pridelke še na dosti višjo stopnjo. Za intenziviranje vrtnarskega obrata so danes u inetna gtiojila skoraj neobhodno potrebna. k in Jrm >poro^.illu -e bi me zel eas. Stanka so-bolele kosti. n.japwil| ali ne M ho, ne:h je čutil utrip, trepe- j Veslj tal je: zdaj. zda j ga zopet zgrabi' tuja roka! "" j pa je jokala otl onemogle Ta čas se mu je prvikrat zbudi In misel: (Jr. šil sem. zdaj me tepe! ; greh! Lovi me kazen za tatvino, ze vso zanikarnost ... Iz =trahu so >c mu oglašali kes in dobri naklepi. Nikdar več kaj takega! je obljubljal. Le to noč naj pre-sfanem. le živ naj rešim iz tega roparskega brloga — naravnost grem v Ljubljano, erevljarju neseni denar, kar ga še imam. na ko-b na padem pretlenj m ga prosim odpuščanja in delal bom karkoli, d; >i prislužim in mu vrnem, kar sem že zapravil. Nikdar več, nikdar več! l'ra je bila » na. Trpelo je še ce lo večnost plahega koprnenja. da je bila še dve . . . tri . . . štiri. Pripenjalo se je daniti. V vasi se je oglašalo življenje, culi so sr ljudje in živali, zdaj j? zapustila Stanka mora strahu in sedeč, glavo naslonjeno na kolenih, je zaspal. Zbudilo ga je dobrovoljno gro-hotanje ravnatelja. "Ho-ho-dio. Avgust, mladi prijatelj, vstani. da ne zamudiš zajtrka! Kaj si kričal ponoči ? Ali m* ti je sanjalo? Ilohoho! Ix? vstani. nikar se ne hoj. moj sinko, jaz sem tvoj oče!' Stanko je vstal. Ravnatelj ga je potrepal p<> rami in mu sila prijazno pogledal v oči. Stanko se mu je nasmehljal — prikrival je svoje resnične občutke in misli. Sel je iz voza in vzel keblico. da gr- na Idnžnji v/xlnjak po vode. Voda se je natekala v keblico. on po je gledal, ali ga kdo opazuje. Ko ni videl nikogar, je vtaknil ro-k; v žep in poeasi in žvižga je stopil za vogal bližnje hiše. kakor da ima ondu kaj po-.la. Ko pa je bil za vogaltnn. je roki potegnil iz že-|»a in v divjem begu zbežal čez travnik in v gozd : tu se je oddahnil: R «.em! Iz gozda je prišel na železniško progo, ob pfrogi je Šla steza, po stezi je nadaljeval svojo pot. Dospel je do železniške postaje. Prihajali praznično oblečeni kmetje in kmetice, poslušal je njih pomenek — na Trsat so bili j ramen jen i. Veznice so si kupovali na Reko. Hej, na Reko! Kaj v>e je oče pravil o Reki! — Tudi Stanko mo ra na Reko — tam je morje, tare so ladje, vsake vrste ljudje! — Pozabil je na v>o grozo pretekle noči. na kes in obljube, zmagala jc lahkomiselnost — zastonj je bil ostri opomin, ki mu ga je poslalo nebo. Sel je na vlak in se brezskrbno vesel odpeljal na Reko. . ."gh Mslml cmfw shr.l I Oče in sin. Nanča, Kocmurka in Mici. inft*-novana tudi Irma aJi general Ra-decki. so se polagoma privajali novemu redu. Pa to ni bilo toliko njih zasluga, nego zasluga neizprosne prijaznosti gospoda nad-stražnika Kobilice. Saj Kocmurka. ta je bila tiha in potrpežljiva — ali z onima dvema je bila križ. Nanča se ni mogla sprijazniti s svojo usodo, da ni košata hišna gospodinja, ki se ji klanjajo go-.stači in sosedi, ampak le skromna preži vit karica. Kaikor se je prej hudo vala na sestro, tako se je hu-dovala zdaj na očeta, ki je napravil tak testament. Gospodični Mici ni ugajalo delo. Kar na lepem je izjavila: "Ne bom nosila drv. ne. in votle in o-tepala močnika in kaše! Memi te-ga ni treba. Jaz kraja treba še na vse strani trde iok,\ in zato ni štedil s svojimi o-i'i>ki. Z izpodbudno besedo je polivali! llici. pohvalil Nančo. namignil jima. kako bi se jima hudo godilo, da se ni stvar tako lepo uredila, kakor >e je, in pravil zanimive historije o ženskah, ki sc po svoji trmi in neumnosti prišle v čudne neprilike. In spet jih je vneto pohvalil vse tri. v kako z-gletlno lepi slogi tla žive in da so 5 i .dne in mirne, mimogrede je še pripomnil, da od sosedov vse izve. kar s - godi v hiši. segel je vsem trem v roko in pet vladal pri hiši mir, Nanča se je bala vpiti in xtnerjat. Mici je nosila drva in vodo in delala, če-je bilo treba. Trajen pač mi bil ta mir, vendar je neprestaini vpliv prijaznega gospoda nadstražnika blažilno vplival na izbruhe nezadovoljnosti tako j>ri Nauči kakor pri Trmi in Koemurjevi se je zbujalo rahlo upanje, da ji ljubi Bog morebiti vendar nakloni po pristanih viharnih časih par zadovoljnih Ie> Ce se ne vrne mož! — Ce pa pride. vsemu bo konec . . . Ta bojazen jo je grizla in pa skrb za sina. — Kje je? — Kaj počenja ? — Ali sploh še živi ? Nadstražnik je tolažil po svoje, da kopriva 113 pozebe. Čudno se mu le zdi, je rekeJ, da ga Še nis'0 prijeli. Ponavadi se mladim tatom tako inudi z zapravljanjem ukradenega denarja, da se hitro sami sebe izdado — tudi njeg* bodo kmalu imeli! Slaba tolažba za materino srce: ali naj želi. tla skoro zapade sin Hirogi roki pravice, ali naj želi. da uide sramoti in kazni? Oe ga dobe. se mu obeta prisilna delavnica — vsi pravijo, da je tam visoka šola za hudodelce! Ali pott m tak eni ni bolje, da uide, bolje eelo. da umre.*— O. tla bi si rešila v-aj enega otroka poštenega za starost! — Bilo je tiste tlni, ko se je orjaš-k" ameriški cirkus Šparenblek pomikal proti Ilirski Bistrici. Gospodinjstvo treh žensk v Koreno- vi hiši je prihajalo bolj in bolj v pravi tir. Nanča se jc vdala in je gojila kuretino. pri kateri je slednjič našla ono odkritosrčno in brezpogojno spoštovanje, ki ga je pogrešala pri ostalem svetu. Mici pa je pričenjal zanimati vrt. kopala je grede, sejala, plela in ko je videla prve uspehe svojih rok, je delo vzljubila — na veliko radost matere. Pa prinese nekega jutra pismo-uoša pismo. Pisma je redkokdaj prejemala Kocmurjeva — slutila je: nič ne bo dobrega. Pogledala je pismo, že ja spoznala pisavo, moževa je bila. in pismo z Rtjke. Ustrašila se ga je: kake bridkosti je spet čakajo! Mož ji je pisal, da jo lepo pozdravlja in da vedno misli nanjo in naj mu hitro pošlje petdeset kron. Izprevidel je. da mora pričeti drugačno življenje, všečno Bogu in ljudem, zato potrebuje petdeset kron, da jih potoži o ji bile bridke -kušnje zadnjega časa oprale blato z duše. kak jasen ji je bil ves irnus tega pisma : laž. hinavstvo umazane nakame s hčerjo! Že se oglaša z grožnjami — ali je r:.s sojeno, da jo bo preganjal vse žive dni? Zatopljena v misli je sedela pri oknu s pismom v naročju. Ni branila hčeri, ki je prišla v sobo. da je vzela pisniin ga prebrala. Mici je brala in je brala še enkrat. potem je plosknila v roki in je vzkliknila: "Mama, dvesto kron na mesec! Jaz grem na Reko!'' — Veselo se je zasukala na peti. Mati je pogledala hčer, ni je koj razumela. Mici pa se je sukala in je ploskala : "Na Reko. na Rt ko. na Revo! Prijateljice so mi davno pra-*ile o Reki — take lepe zlate pr-tane so tam devbile in idiane Ln '.apestnice ... Na Reko, na Reko. ia Reko! Koj pišite atu. da pridem — jutri iže lahko grem!" Kocmurjeva je s strahom spoznala. kako je par vrstic od očetove roke v hipu uničilo hčeri Mici vse dobre namere; majhen lisr oapirja. poslan od daleč, je nama h porušil s tolikim trudom pri-*eto. z vztrajnostjo in ljubeznijo negovano stavbo poboljšanja! Tako moč ima zlo! / '"Vendar ne misli, da bi šla 'c vzkliknila. "^Zakaj ne?" je vprašala Mici. "Seveda grem. Mar mi ne privoščite poštenega zaslužka? Kakšna oa ste mati!" "Poštenega zaslužka!" je ugovarjala mati. "Ali ne poznaš oče-1 ta? Tako mlado dekle, pa v tuje pomorsko mesto!" "Pošten je človek povsod, če hoče, "se je odrezala Mici. "kakor je lahko nepošten, čeprav nanj gleda sto mater. Grem. p« ie!*' Koefciurjeva je postala huda. "Kako boš hodila, saj veš, da ne smeš in da te primejo, koj ko se prikažeš na kolodvoru!" "Bojim se tistih vaših policajev!" je odgovarjala hči. "Saj grem lahko ]>eš do prve postaje, pa me naj čakajo policaji na ljubljanskem kolodvoru, da poženo korenine!" Sla je k skrinji, kjer je imela •*voje stvari, jo odprla in pričela pregledovat i in izbirati obleko in perilo. Kocmurjeva je stopila k njej in jo z roko odločno odrinila v kraj. obleko iai perilo je pometala nazaj v skrinjo in jo zaklenila. "Veš, da te moram koj naznaniti, če bi se hotela umakniti izpod mojega varstva! Od£ovma sem zate. Predobri so bili gospodje z ma no. da bi jih goljufala." Mici je našoba-nih ust zrla v tla Ln poslušala mater. Strupeno jo je pogledala hi rekla: "No. p* ne! Nisem verjela, da zemlja-nosi mater, katera skuša spraviti svojo lastno hčer v prisilwo delavnic «TJ t Irt ■ 11 C*. Mwjr— newvorškem Central Parku bodo postavili kip polarnega psa Bali o", ki je načeloval pa>ji vpregi, s katero so po velikih težavah prevedli v Nune. Ala-ka. serum proti tifuzni uirzl'ei. Ce bi pravočasno, r..- dosp.-Ii s pošiljatvijo. bi brez dvoma umrlo na tisoče ljudi vsled te strašne bolezni. je imel zunanji minister tir. Ii«*neš v zunanjem odboru senata ekspo-ze, v katerem je poročal «> svojem potovanju v Ženevo in Pariz ter o stanju evropskih zadev glede stabilizacije miru. Dr. Beneš je izjavil: "Francija se je v zaupanju na angleško-ameriške garancije odpovedala realnim garancijam v Porenjui n vse angleške vlade od Lloyd Georgea preko MeDonalda do Baldwina, priznavajo moralič-no pomoč Anglije za te garancije. Po medsebojni podporni pogodbi Zveze narodov, ki je bila sklenjena 1. 1923., ki pa jo je McDonald odklonil, je zahtevala Francija kot nadomestilo ženevski protokol ki naj bi se po naziranju Chamber 'uina sedaj zopet nadomestil z medsebojno pomožno pogodbo. Ta naj bi bila začasno omejena na na patine meje Nemčije. Ko je Chamberlain pripravljal otvoritev ženevskega protokola, je Nemčija stavila zadnjo ponudbo, ki odgovarja angleški tezi in predvideva jraraneije na zapatlu Nemčije pod kontrolo Zveze narodov. Kolikor je znano, hoče Nemčija na za padu svečano priznati status »pio in določbe verzajske pogodbe, glede vz-dnih mej pa izjaviti, da ne bo nikdar izzvala vojnih konfilktov!" Dr. Beneš je nato poročal o svojih ženevskih razgovorih z Chamberlain om. Ilvmansom ter Skrzvn skint, kakor tudi o informacijah ~ KOŽNE BOLEZNI " povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat; SEVERA'S ESKO razkuževalno mazilo. Olajša razdrazenje, odpravi srbečico in druge srbeče izpuščaje na koži. Cena 50 centov. Poskusite naprej pri lekarju. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOVSA Beneš o evropskem položaju. Praga. 1. aprila. — Dopoldne "za Italijo polom pariškeg poslanika. Chamberlain je izjavil, da An-:rlija. ako se hoče popolnoma kon-; ekventuo držati verza jske pogodbe. ne more več storiti kot garanti r« t i za meje v Porenju. Mogoče pa je tudi sklenila posebno pogodbo, ki naj bi se je udeležila tudi Nemčija in se bi postavila pod kon 1 rolo Zveze narodov.. Taka pogodba. ki bi jo bilo treba "sporazumno, vestno in pazljivo proučiti, bi zna-eila samo prvi korak in bi morala imeti za seboj še druge varnostne j »ogodbe. Glede sanacije Avstrije je tir. lieneš izjavil, da so vsi načrti glede priključka k Nemčiji za enkrat izključeni. Eventuelne garancijske pogodbe bodo to znova poudarile. Ravnotako izključena je podonavska federacija ali carinska unija. Edina rešitev obstoja v gospodarskem zbližanjit. pri tem pa bo treba' varovati popolno suvere-niteto prizadetih držav, tudi v gospodarskem oziru. Zunanji minister je nato sporočil. da se bo konferenca Male an-tante vršila meseca maja v Bukarešti in zaključil z opombo, da mu previdnost in rezerva prepovedujeta. da bi napovedal, kaj bo v bo-doč<* storil ali opustil. Eno pa poudarja z vso odločnostjo: da Češkoslovaška ne bo popustila od svojih pravic in pravnih garancij nil i nehala delovati za uspostavi lev splošnega miru. Ludskih komisarjev. Povodom »tborovanje eksekutivneba komiteja v Tiftisu so odpotovali Rvkov j :n o-tali člani vlade z letalom 1-: TrocRemu. ki s(> nahaja v P»o-j < humu. Pri tej priliki -o se vršila ■ baje pi gajanja glede zopet nega vstopa Troekega v aktivno politiko. Trocki sC. sicer nikakor m-. itKrd: O-1 povedat j svojt mu dose! da njemu političnemu -tališču, vendar pa skuša sovjetska vlada ^ doseči z njim kompr. iu:n. da g.i : zopet pridobi za sodelovanje v vladi. Kakor poro -ajo moskovski li->-ti. bi prevztd Ti očki mesto podpredsednika sveta za delo in o-brambo. ki mu načel ju je Kam? • 'je v. ZASTONJ slovenska knjižica patentov in pola za Skiciranje se pcšlje na zahtevo. Pišite še danes v slovenščini. BRYANT & LOWRYI Registered Patent Attorneys 320 Victor Blda.. Washington. D. C. I Kad hi izvedel za M ATI! i > TOMSK". podomač šindnv i/ Zagorja i>ri St. Petru na Kra>u in za ANTONA PLAČA K iz Lokve pri Sežani. C - ktl » izmed rojakov kaj ve. naj in i poio-ea. .rfi se pa sama oirlasita. John Kastelec, 722 East 160 St., Cleveland. Ohio. "J k 23.24 i Rada bi izvedela za naslov brata ANDREJA KR1ŽMAN. Pre 1 4. leti je i »i i v Pickens. \V. Va. Kdor izmed rojakov ve za njegov nadov. naj ira mi naznani, aH naj st* pa sam javi. — Joe in Peter Križman. 184 Fianklin St.. New York, N. Y. 22.2:1.24 > GLAS NARODA", THE BES? JUGOSLAV ADVERT IS IN«-ITRDTTT1I Izdal sem novi cenik Domačih Zdravi katere priparočn Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. SEMENA V zalogi imam najuntjšn vrtna, cvetlična in ooljska semena. Pišite po brezplačni semenski cenik. Elago pošiljam poStnine prosto. Math, Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. NADVOJVODA PRED SODIŠČEM co. Sla je, zaloputnila duri in je do opoldne ni bilo domov. Mati je čutila, da skrivaj kuha svoje naklepe. (Nadaljevani* nrihndnji*.> ROJAKE. NAROČAJTE SE NA Pred okrajnim sodnikom v dunajskem okraju Fuenfhausa je stal dne I. pr. m. kot obtoženec bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator. ki se je moral zagovarjati zaradi ogrožanja javne varnosti. Bivši nadvojvoda je namreč me-haniški pomožni delavec. Ztli se to sicer malce čudno, je pa res, da se je možak posvetil poklicu in sicer mehaniki. Pri nekem dunajskem mehaniku je stopil v službo kot vajenec in se pripravlja sedaj za bodočega samostojnega obrtnika. kakor pač vsak drupr človek. Dne 16. januarja tek. leta se je peljp.l bivši nadvojvoda precej hitro z motornim kolesom po mestu in pri tem podrl nekega blagajnika, ki se je pri nezgodi nekoliko potolkel, k sreči le neznatno. Vendar je bil kolesar naznanjen in je moral dajati odgovor preti sodnikom za svoje dejanje. V .stari Avstriji bi bilo kaj takega izključeno, ko po ustavi nihče ni mogel kazensko . zasledovati Ilabsburža-nov. Leopold Habsburg, tako se sedaj piše nekdanji nadvojvoda, se je zagovarjal s tem, da je imel kot pomožni delavec v izvrševanju svo je službe silo in zato ni mogel paziti na vsakega človeka, ki mu je prišel nasproti. Dejal je tudi. da mora s svojim zaslužkom skrbeti za ženo in dva otroka. Zato je takrat prenašal filme od enega kinematografa do drugega. Na Dunaju je namreč navada, da se isti film' hkrati predvaja v dveh kine- matografih. V to svrho si najam-nejo lastniki kinov motorne kolesarje. ki naglo izmenjavajo posamezne tlele filmov meti raznimi | kinematografi se mora seveda | vršiti zelo hitro z motornimi kolesi. Tako službo je imel tudi Ilabs-buržan. Leopoldov za'govor je le nekaj hasnil, zakaj obsojen je bil na prav majhno kazen, samo na dva j set šilingov okrog 170 dinarjev v jug. denarju, s katero pa ni bil zadovoljen in je vložil proti njej priziv. Podrti blagajnik ni zahteval odškodnine, eeš, da je Leopold Ilabsburg itak človek, ki ga preganja is soda. Lastniki lotov V Warrenu, Youngs-townu, Alliance, mi vzamemo vaš lot kot delno plačilo, če hočete zidati v mestu Clevelandu, na Bos-worth Heights, v Peo- j ny Gardens Subdivision, v napredujočem okraju, kjer so vsa izboljšanja. Velika kampanja za grajenje hiš je v teku. Ce hočete zamenjati svoj lot izven mesta, pišite in naš zastopnik vas bo obiskal. — The Bosworth Heights Realty Company 3911 Lorain Avenue CLEVELAND, O. ČUDOVITA RAZPRODAJA P * 'J3B&T 20-streini VOJAŠKI AVTOMATIK 32 kaliber, višnjevo Jeklc £i najnovejši uzoree. samo CQ Q|5Vreden v .- model k(it blisk, tiat:iTič«-n, m< ifan > >n cxt(l:i strelov. X.- rarja. Plaf-a jto poštarju in poštnino. V slučaju n<-zadovoljtitva fl'-nnr nazaj. Federal Mail Order C-rp. 414 B'dv/ay, New York City. Dept. 915 pošljite ile-samo i (Nadaljevanje.) v — Drujjejra ? — Gospod profesor .se je pomladil po visokem ce-• u. — AL mi-vlLš. Neža, da je med častniki kak premožen mcž? — Ne — in radi-te^ra ne sme bati noben častnik. Ali ni tukaj drugih ča&tnih mož.' — Go«ovo. Ali pa ve^, da kdo teh »ljubi našo Margareto.' Ne za >e je na kiaiko zasmejala. — To ne pride vpOštev. Kar 111. še lahko pride. Prolfsor *«' je pričel nemirno premikati semintja na svojem stolu. — Tako. tako? In ko»a imaš v misHh, Neža? — Sodnika mislim. Ta bo zanjo in tega bo vzela ! — Sodnika . Ilm . . . Kes. ugleden človek, a kolikor nvi je znano. dvori močno pri zdravnikovih . . . — Pri zdravnikovih Morda dvori oni preklji. Lini. ki ima .iiraz. kot da ji nekdo pomotoma sedel nanj.' — S to se že lahko spoprimemo. — Pa ima n< kaj premoženja. -- Koliko.* Onih par grosev se niti ne izplača omenjati. In kaj mu kori-ti to vpričo skoparenja ^tare? Kaj pa kuha.' Zadnji torek, ko j<- bij pri njih na večerja, je postavila na mizo slanike in pečen krompir. Ali je to pogostiti snubaea Soseda Mlinarica pa pravi o "j*'j: — Pri zdravnikovih delajo vse z margarinom Niti koščka mi-rovepa ma>la ne pride v hišo . . . Prosim vas, profesor, ali je lo go-Mp'niitijstvo, vredno človeška .' -- Sev<*da. ti kuhaš povsem drugače, Nvia, in tudi Margareta se j.- privadHa. Kako tp;i naj povem to sodniku.' — Ni treba nič praviti. Namaiane klobase se nikdo n» naje... Ko boste danes zvečer videli sodnika "Pri zlatem levu", ga povabite za jutri na kosilo. g K nam I Sem? . . . Na kosilo? 1'roft-sor je pledal kot , rešeneičena ozrla vanjo in sodnik je rekel smehljaje : — Milo.-1 na gospodična je gotovo vaša učenka v plemeniti kuharski n metu ost i, kaj ne, gospa Neža? Treba ji je le čestitati. — Njej in tudi onemu, .ki jo bo vzel, — je odvrnila Neža smoli-ijaje. — Kaj ne, mala ? Ko bo prišel njen mož ves truden in lačen Iz .službe . . . No, sedaj pa liani prinesi ribo. Gospa Neža je pobrala krožnike te-r jih izročila Margareti. Proti sodniku obrnjena pa jr rekla: (Dalje prihodnjič.) Mate Man. Muh a. (Zgodba o smrti.) I. Soba je bila velika in je imela okna naravnost na cesto. Toda niti soba niti cesta nista kazali ne lepega an tudi ne prijaznega lica. Med stenami, ki so bile morda že pred več leti zadnjikrat pobeljene. se je širil zoperu vonj po zdravilih In po znoju. Nepo-metena tla so bila črna. po stenah je v neredu visela moška in ženska obleka, na mizi in po stropu so se pasle debele muhe. V kotu je .stala postelja z ru-dečo odejo, izpod odeje in platnene rjuhe pa se je videla rama in glava. Invalid Anton je ležal tu kala na strogega gospoda ter dala izpolniti "svojo -plesno karto od že.tretii mesec, skoro na smrt ob-prijateljev in znancev, ne da bi izbirala. Radčtega so se vsi čudili, " ko je sedel go-pod sodnik na drugo stran Margarete ter bil celo tako popustljiv, da se je izvršno zabaval z mlado deklico. Da. gospa svetnica je imela popolnoma prav. ko je prišla na- enkrat na mlsfl. da je ceio bretzbriano obnašanje Margarete le ra-fi ni ran o koket-i vo, kojega namen je razdražiti snubača do skrajnih meja. Margareta ni ničesar slutila o izpričovalu. katero so ji izstavili ljudje, katere j, polnila zavist. Sodfmk se ji ni zdel niti prijr-tei». ni*i neprijeten. Čila je popolnoma brezbrižna in menila se je ž njim le iz svoje naravne prisrčnosti in ljudomdosti. Bila pa je z -lo p»e*ane£ena, da je njen .stric na proslavo svojega rojstnega dne povabil kot go-ta ravno te^a gospoda, a kljub temu je sprejela sodnika tako veselo in sveže, da je sodnik dalj ea*a obdržal njeno roko v svoji kot pa je bRo potrebno. Drugo pogl|vje. Margareta se je v proslavo dneva okrasila tako mieno kot so pač dovoljevala njena omejema sreržal je. kakor že tolikokrat, zopet Roentgenov posnetek svojih pljuč v rokah. — Kaj bo to, jetika! — je v duhu podil od sebe vse črne misli. — Šamo leve bronhije je napadel močan katar, desna stran je pa popolnoma zdrava. In je čital neko debelo medicinsko knjigo, dolgo čital in pozorno. Potem pa se je zagledal skozi okno na celnce bo sijalo in okn* bodo odprta. Da. prav tlsrti dan bo on vstal iz bolniške postelje, — morda ravno ^opoldne ali pa že zjutraj z belim dnem. In je zopet vprašal mater, kda^,je lepše vstati : zjutraj ali opoldne. Mati je rekla, da zjutraj. Toda zopet ji je ugovarjal Anton: — Mi delavci, če smo le mogLi. smo vstajali šele proti poldnevu. In zopet je odjenjala mati in rekla, da je za njega najlepše, če vstane opoldne. — Takrat je se luce najvišje. — se je poglabljal Anton v svojo misel, — in ima največjo moč; da, takrat bom vistal. In tako je bilo že čisto natančno določeno, kdaj ho Anton o-zdravel in vstal iz postelje. IV. Anton je dattzadnem jemal prat.iko v roko in nazadnje je pa sploh ni več jemal. Vedel je za vse dnu do Velike noči in za vse dni in praznike po Veliki noci do prvega maja in natančno in napa-met. Strmel je po cele ure v strop in včasi mislil, včasi pa nič mislil. V časi je mislil iu opatzoval muhe na stropu. s — Tako počasi lez»»o dnevi ko te muhe. Pa bodo vendar minili, prav kakor tudi katera teh muh preleize ves strop od peči pa do okna! In so fnu bile odslej muhe skoro simbol posameznih dni. In so dnevi potekali, prišla in prešla je Velika noč. in-tudi prvi maj se je bližal. Aton je postajal nestrpen in tudi spal je večkrat zelo slabo. — Ko pride moja ura. bo vsega tega konec, — si je mislil. No. in slednjič je vendar prišel zadnji april in zadnji predpoklne. Tudi tisto popoldne je Anton izredno pozorno motril muhe. . . — Se en dan — še ena muha. In iskal jo je z očmi. katera bi bila tista, ki bi pomenila zadnji dan. Pa jo je ugledal. Tik pod podobo sv. Antona je lezla in potem ]>o stropu na* drugo stran do p^či. — Bo pre lezla, bo, — si misli Anton. Pa se je muha ustavila in se ni premaknila tisti dan nič več. — Cudino — ta misli pa šele jutri dalje. Morda celo šele opoldne. In ljuba nuu ja postala ta muha. Prvega maja zjutraj se je najprej ozrl na strop in se je razveselil : muha je bila še vedno na istem mestu. — Da, opoldne bo šla dalje. Pa se je takoj natiliem zbal: kaj pa. če odloti.' in če pride nad-njo pajk? In mu je postalo tesno pri srcu. Kakor bi njegova usoda bila zvezana s tem. Prišla je mati pometat sobo. — Mati, ali vidite ono-le muho? — in jo pokaže. — Ah, te golazni je toliko! — in mati potegne, z metlo po stijO-pu in omede vse muhe. — Jej, mati, kaj ste napravili! Anton je omahnil in še tisti dan je preminul. Kretanje parnikov - Shipping New* POZDRAV. Predno se podava čez ocean z S. S. Mauretania, še eokrat pozdravljava vse prijatelje in znance kakor tndi Oba "tPaprikarja" v Sheboygan, Wis., in kličeva vsem skupaj : Na veselo svidenje! Rudolf Turk, Anton Sti glitz, ml. VABILO na veselico, katero priredi društvo "Hrvatski Cvet** v soboto, dne 25. aprila v prostorih Antona Peršiča, na 1820 Grove St., Brookiyn, N. V. Začetek ob osmi -mri zvečer. K obilni udeležbi vabi Odbor. ŽENITNA PONUDBA. Samec, star 39 let s $3,500.00 gotovine se želim priženiti na kakšno fanfto. Če se katera farmari-■ea zanima za to ponudbo, naj se javi. Samo resne ponudbe pošljite na: — Ženin Farmar, cjo Olas Karoda, 81 Ubrtandt St., Hew York, 9. Y. 19. aprila: Paris, Htvre; Homeric, Cherbourg Orduna Cherbourg:: Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen. 18. aprila: Lapland Cherbourg In Antwerp" Luetsovr, Bremen. C9- aprila: Aqult&nla. Cherbourg. S*, parila: Oblo, Cherbourg in Hamburg: Albert BalUo. Boulogne In Hamburg. 2. maja: Leviathan, Cherbourg: Majestic. Ch«»rbourp: Rotterdam, Rotterdam: Mjnn"kahfla. Boulogne. 5. maja: Resolut®. Cherbourg". Hamburg: — Stuttgart, Cherbourg. Bmien 6. maja: Rerengaria, Cherbourg: La Savoie. Havre: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen: Arabic. Cherbour- Hamburg. 7. maja: Zeeland. Cherbourg in Antwern. 9. m?ja: Olympic, Cherbourg: France, Havre: Veendam. Rotterdam: Duilo, (Jenoa. 12 maja: Pres. Wilson. Trst. 13. maja: Matm-tania, Cherbourg. . 1-*. maja: De <;ras.«»> Havre: Colninhus, Cherbourg. P.- t-nieii; Deutschiaiid, Bou-lgne. Humbug. 16. mala: Paris, Flavre. — s tem parnfcnm bo spremljal potnike uradnik tvrdke Prank Sakaer State Bank. 19. maja: Rellnat e. Cherbourg. Hamburg: lire, men. Bremen. 20. maja: Aquitania. Cherbourg; America. Cherbourg In Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. maških, žensk in otrok s»» zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, dočlm je njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z v časni m izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji -krog oči. Želodec je težak in napihnjen. Včasi se čuti neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek tudi čuti kot da bi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima rmeno kežo. malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez vsake volje, ni jim mar delo, vedno so leni. To pošasti, ki včasih dosežejo dol— Žino 50 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Č"e se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. PoSljite $10.48 za polno zdravilo Laxta-na, to slavno današnje zdravilo proti trakulji. COD se ne pošilja. Naznačite starost. Če nimate trakulje. ni škodljivo. Prodaja ga samo Laxal Co.. 57.5 T-axal Rid g.. Box 963. Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej, n— —Adv't Suhe Kranjske klobase. ŽELODEC IN DOMA SUŠENO MESO POŠILJAM ŠIROM AMERIKE PO — , 35(1 FUNT PROTI EKSPRESNEMU PREVZET JU. JOHN KRAMER 5307 St^Clair Ave. CLEVELAND, O. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih ramorem. dati vsled nai5e dolgoletne IzbnSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pai^ nike. ki Imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi > New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih ▼ prihodnjih" treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa cam ore J dobiti sem žene ln otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Stariši In otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne li9te za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji. Opozorita trgovce ln o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v listu "Gla* Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda' Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —. MALI OGLASI ▼ "Glas Naroda" IN "SLAS NANOOi