154. številka.
Ljubljana, vtorek 9. Julija.
XI. leto, 1878
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, iaviemii ponedeljke ie dneve po praznioita, ter velja po poiti prejeman » av utr o-o> ge rik e detele ta celo leto IS gld., ta pol leta 8 ta četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljaaa brez pobijanja na uom na celo leto 13 prid.,  ta četrt leta 3 fcld. 30 kr., xa en mesec 1  gld. 10 ki.   Za poAiljanje na dom ho računa 10 kr. aa meico, SO kr. wi četrt leta. — Za ;uje deiele toliko        kolikor poitnina iznaia. —Za goipode nftitolje na ljudskih Šolah in za dijake velja aniiana cena in sicer   2* Liabljano . * Mrl leta 2 gld. 50 kr., po polti projeman aa četrt leta 3 gld. — Za oznanila te plačuje od detiiistopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiaka^ 6 kr!, ee ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fratikirati.      Rokopisi se ne vračajo. — T7r«dniJtvo 'o v Mnbljani v Franc Kolmanovej hifli *\ 3 B#?ledaU8ka etolba". Opr avništvo, na katero nuj bc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. Administrativne reči, je v „Narodni tiikarai" v Kolmanovej hiši.
Grki propali.
Ko bo Srbi šli predlanskem prvič v boj zoper Turke, da bi osvobodili svoje brate kri-Dtijane, klical je knez srbski 1! m nune in Grk e „potomce Temistokla" na pomoč.  Zastonj jih je klical. Bojazljivo bo Grki doma občepeli in prežali kaj bode; ko so Srbi podlegli, podvizali so se Grki kazati se lojalni.   In še lani, ko je silni Rus vzel delo v roke, ter bo rou na straneh pomagali Ilumun, Srb in ( rnogo goreč proti očajano za bvoj život borečemu se Turčinu, — ostal je Grk strahopetno doma za pečjo in je le v čas i z orožjem porožljal, da si so tudi njegovi bratje pod Turčinom trpeli in osvobojenja čakali.   Še le potem, ko je Rus zdrobil bil turško moč, in je stal u^e pred Carigradom, videli so Grki, da nijso nič sto rili, da bi torej utegnilo pripetiti se, da nicesa ne dobodo. Zatorej so črez mejo šli v Tesa iijo.   Še  tačas Brno bili veseli in smo dejali Jcesno pridejo, ali vendar pridejo.   Pa kako dolgo je grška akcija trajala? Niti dva dni jNa prost anglešk migljaj in na neke prazne angleške obljube, potegnili so Grki radi svojo Jtožo na suho.
Različni sovražniki Slovanstva so uže prej, ie bolj pa po Ban štefauskem dogovoru brzo iznašli, da njim je treba grški element podpirati kot najizdatnejše proti važje proti Slovanstvu v orijentu. Vse, kar je .sovražno našemu rodu, govorilo in pisalo je zatorej za okrepčan je in poveličanje grške države. Magjari, Nemci, stari Francozi, kon •eervativni Italijani in najbolj še Angleži so obetali Grkom pomuč in  zagovor.  Tako je Grška prišla na kongres z velicimi upanji in veličinu pretenzijami. Mi Slovanje se sicer tega korumpiranoga in bastardiranega roda in nje govega vpliva nijsmo bali, vendar nam nij
bilo prav, da bi bili Grki za svojo strahopet nost tako veliko pomnoženi.
Brez dvombe je, da ko bi se bili Grki lrugače obnašali, ko bi bili pošteno pomagali drugim kristijanom, izpod turškega jarma osvobojajočiin se, ko bi bili vsled vojnega poguma in dela postali „beati possidentes" enako Srbom in Črnogorcem, — bili bi mnogo dosegli. Ker so le intrigali in o l tujiue vse pričakovali, ne smilijo se nam, te na cedilu ostanejo.
Angleži Bami, Beaconsfield na čelu, so izgovorili, da bo proti poveli&anju GrSke. Turki pa, ki so odstopili Bolgarijo, ki so prepustili Srbom dober kos Stare Srbije in Črnogorcem Nikšič, Bar in drugo ozemlje, ustavili so se z vspekom vsem terjatvam Gržke.
Če torej hote Grki v bodoče kaj doseči, bodo imeli iz kongresa nauk, da je treba p o steno delati,  ne  pa  za plotom Čakati, Zdaj  pa, ko bi se bili radi dali rabiti proti Slovanom, pa jim je to, kakor se vidi, izpod letelo, ne obžalujemo jih tisto nič.
Starej „Pressi" se pise iz Berlina, da bodo Turki dovolili v okupacijo. Vendar ker hočejo z Avstrijo še posebnih dogovorov, se je cela stvar zopet za nekoliko dnij zavle'tla. Za to se je zasedenje Bosne, katero je bilo uze v pretečenili dneh pričakovati, zopet odložilo.
Za glavnega poveljnika avstrijske vojske, ki pojde v Bosno je imenovan general Josip Filipović, rojen hrvatski graničar v Gospiču, po prvem rodu Bošnjak, dozdaj glavni vojaški poveljnik na Češkem, On dobro pozna jugoslovanske razmere zatorej — pravi „Boh." je posebno sposoben za svoj posel.
0 bosenskem vprašanji.
Hrvatski „Obzor" vpraša, kaj se misli z Bosno, in želi, da bi na čelu te nove skupne provincije ostal jetlen iz dveh generalov Fili-povičev, ali sploh kateri tak. ki jezik bo senskega naroda govori. Kar se tiče imena nove Bosne, priporoča rečeni list, naj se imenuje naš vladar ban bosenski, dež-Ja banovina bosenska, vse to po zgodovinskih spominih. „Obzor" končuje z željo, uaj se „sorodni živel) na jugu monarkijo u jaku političku zajednicu sbijp, koja će imati dovoljne moralne snage, da u ime monarkije bude privlačivo tielo. Jedno od dvoje: ili ce Hrvatska privlačiti južno Slavenstvo, ili če nju južno Slaven stvo odvući".
Politični razgled.
Motrttimje «l«»ž«»W\
V Ljubljani 8. julija. V soboto je imel mu »tis- leva k i svet
zbor in posvetovanje, kateremu je predsedoval cesar. Časniki sodijo, da bodo ministri še dalje voditi mip'sterske opravke nalog dobili. Kako dolgo?
*V.».'.«« „Politik" prinaša C. t. m. članek, ki nasvet u je, naj se snidejo avstrijski federalisti v konferenco, in naj se dogovore, kako bi zdaj s zdiuženimi močmi dalje postopali, ker so z novo nagodbo in vnanjo situva-cijo razmere v Avstriji Čisto drugačne. — Nam se ta nasvet zdi pameten in njega izvršitev potrebna.
Na 10fj<>isi\e»H se je volilna agitacija začela. Brez dvombe bodemo zopet slišali o volilnih tepežih, volilnih pijanstvih in mačjih godbah, kakor je to magjarska šega.
V iikanjo «l3rii»v«'.
Na lf«f»/;r-<?*» se je v seji 6. junija reševalo vprašanje o Batumu. Denes se pričakuje končno rese nje in misli se, da bode Batum pač ruska last, ali svobodna luka. Steni so vsa velika kongresna vprašanja rešena. Glede grškega vprašanja o reguliranji meje so zdaj razgovori direktno z Ateni in Carigra-
M&tek«
Bibliografija slovanska.
Nij še dolgo, kar je dal natisniti Fr. v. Helhvald, urednik znanstvenega časopisa za naravoslovje in za narodoslovje „das Ausland", (št. 14, 8. aprila 1878), dopis oger.skega profesorja, orijentalista Hermana Vambei y, o katerem pripovedujejo, da se je imenoval, predno je šel na profesorsko stolico v Budapešti, prav nemški „Bamberger". Helhvald je bil napisal namreč v imenovanem časopisu tega leta več spisov o vzhodnem pitanji (die orientalische Prage als Culturfrage), v katerih je dokazal jaa tanko, da Musulmani nijso vredni, da vladajo narodom po balkanskem otoku, in da tudi nemajo potrebnih duševnih sil, da bi se predrugačili toliko, da bi se mogli kedaj uvrstiti omikanim narodom evropskim.
Te razprave dirnile bo učenjaka oger skega kaj silno, akoravno je sodil sam "Y;im-bory nekdaj drugače v svojej knjigi: „Der Islam im neunzehnten Jabrhuudert". Odveč bi bilo, ko bi hoteli navajati vse, kar ve povedati magjarski učenjak za Turke zoper Slovane.
Da, vsi narodi smeli bi se mu zahvaljevati za dokaz, da so učenjaki turski Jednaki učenjakom drugih narodov evropskih iste dobe. Poleg tega trdi tudi, da na Ruskem nij ruske vednosti, da nij ruskih učenjakov, da delajo le Nemci v službi ruskej itd. Krepko mu pa odgovarja F. v. Ilellvvald v opombi. On ne taji, koliko upliva je imela literatura nemška na rusko, koliko so storili učenjaki tuji, da je razcvela slovesnost slovanska. Ali, nadaljuje, ravno tako stoji slovesnost nemška na grškej in rimljanskej. Kateri narod bi se mogel ponašati s tem, da se nij učil od tujcev?
Nobeden, katerega pozna zgodovina. To tudi nij sramotno, to bi ne bilo sramotno tudi za Turčijo; ali glavna razlika je, kako sta porabila naroda tuje nauke. Nij ga narodoslovca, ki bi mogel prezirati, da je razcvela na Ruskem poleg tuje tudi slovesnost in vedno.st domača, katerej zdaj ne more odrekati nikdo več jednake veljave, kakor zahodnej. Znanje ruskega jezika postalo je, za nekatere vednosti vsaj, neobhodna potreba. Zemljepisci in naro-doslovci se temu jeziku ne morejo braniti več. Ne moreni biti vešč vsi m strokam vednostij, vendar lehko naštejem za vsaki dolgo vrsto narodnih ruskih učenjakov. Sani Vatnbery ve dobro, kolike hvaležnosti smo dolžni Itusom za izpoznauje severne in srednje Azije. Potniki tega naroda tekmujejo v pridnosti, vztrajnosti, vednosti, da, celo po številu z Angleži. Na to našteva nad trideset imen, slavnih zeni-Ijepiscev, kateri so  storili sami za-se toliko
ta večer vzlasti, ko bo bo gosti malo razvneli.
S pravim navdušenjem pa smo vsi pritrčili, ko napije g. Dolinar našemu domorodaemu župniku g. Ant. Jugoviču, rekoč, da mej sabo imamo moža, ki sluje daleč okrog kot umen poljedelec, čebelar in sadjerejec, ki bo je ves čas svojega živenja trudil in prizadeval, kako bi b podukom in svojim lastnim lepim Izgledom našemu prostemu narodu pripomogel do boljšega gmotnega blagostanja.
Pozabili pa tudi nijsmo naših slovanskih bratov na jugu in napili smo jim, kakor tudi tukaj navzočnim častnikom kot reprezentantom slavne avstrijske vojske, ki se je ravno te dni namenila iti osvobodit tužno rajo iz pod krutega turškega iga in zavpili smo jim vsem skupaj večkratni ,živio!", na kar so pevci zapeli avstrijsko himno.
Mej veselico Be je tudi prebral brzojavni pozdrav vrlih Kropničanov. Vmes mej posatn-nimi govori in napitnicami so sledile pesni, mej katerimi sta vzlasti „ Večerna" in „Jadransko morje" ugajali. Pozneje bo je vršila tombola z lepimi dobitki, po tej in pobonga-ličnej razsvitijavi, katere tudi nij manjkalo, pa nastopi posledna od marsikoga jako teško pričakovana točka programa, namreč — ples. Mej tem, ko bo je wmladost — norost" vrtila „urnih krač", kakor nerodno pravi neki slovenski pesnik, bo se pa gostje bolj resnih nazorov posedli v ožje kroge, in mej soboj kramljali o bolj ali menj visokej stvari, dokler nijso jutranji vlaki južne železnice tujih gostov odpeljali.
Z isiimsjit 4. julija [Izv. dop.] (Iz slovjanskega dunajskega življenja.) Nabralo se mi je uže raznih novic iz slavjanskega društvenega življenja na Dunaji, katere akoravno so uže malo zastarele, bodo ipak zanimale slovensko občinstvo.
Začel bodem danes 8 Hčeškim akadcmi-čkim spolkom", koje društvo je praznovalo Palackega obletnico. Češki Študentje so hoteli, da bi ta dan napravili dopoludne v cerkvi svečanost, a na večer naj bi se osnovala mala „beseda". A protestantovsk pop je prošnji čeških študentov odrekel, ter svoj sklep s tem motiviral, da je na Dunaji nevarno za takovega moža kot je P a lacky, službo božjo pri protestantih opravljati. In na ta način moral je prvi del Palackijeve obletnice izostati. Dogodjaju pak nij treba komentara. Tudi policija je kaj stroga bila o tej priliki. Ni zastave, ni podobe, ničesa nij dovolila ta skrbna avstrijska „mati".
A slavnost dovršila se je dostojno s koncertom, muzikaličnimi produkcijami, petjem, kojo točko je izvrševalo slav j. pevsko društvo, govori, deklamacijami itd.
Da se slavjanska uzajemnost v javnosti pojavi, priredila bo tri slavjanska dunajska društva: Slavjansko pevsko društvo, Slovanska Beseda, i Slavjanski „Sokol" izlet, kojega m je udeležilo dosti občinstva. Kl j uhu neugodnemu vremenu izpeljal Re je program prav točno. V Weidlingu am Bach bil je obed; mej obodom pelo se je več slovj. pesni i, tako: S kroo-pova: Byvaly Čechove, Tovačavskega: Prijde jaro, Tovačovskega narodne Blavj-nsko pesni; ko seje zvedrilo, počele so Re igre na trati in bilo je smeha, veselja, letanja, tekanja, metanja in plezanja itd. da je bilo radostno. Odtod šli smo na „nebo" (llimmel,) hrib pri Dunaju, s kojega je krasen razgled po donavskih pobrežjih, Dunaju itd. Tudi ta bo je pevalo, igralo pod prostim nebom in slednjič celo plesalo. Kvartet: Na noge, Oj ty divčino, pesen maloruBka, srbska: Sabljo moja pevale so se prav dobro. Rusina ITstijanovič in KotlaŽšcuk pela sta rusinske narodne, fn žela sta mnogo priznavanja. Iz mej slovenskih pele bo bo: Hajdrihova: Luna sije, Vilhar-jova Savica. Udeležilo se je tega izleta samo odličnega občinstva celo jeden rusinskih poslancev.
Društveno delovanje po leti nij tako živahno kot je po zimi.
Iz „Slovenije" imam ipak poročati zanimivosti. Nov odbor dmštva je ustanovljen kot sledi: O. R o 1 a jurist predsednik, Jurij S u h i l9 akademik, podpredsednik Da v. llostnik, filozof, tajnik, Ni k. L en če k, jurist, denar-ničar, J. Klein arhivar, J. Novak filozof f A. Jarec jurist, odbornika. Imelo je društvo nže več sej, pri katerih jednej je dd. jur. Fr. Stajar imel zanimivo predavanje: Ali slovensko slovstvo napreduje ali pak peša?
Spominjali smo Be tudi slavnega ranjceg* prezgodaj umrlega slovenskega skladatelja Antona Hajdriha.
„Slovenija" je priredila lep izlet z društvom „Zora" na Kahlenberg, Leopoldsbergitd. kateri izlet je bratsko vez mej Srbi i Slovenci še bolj podprl.
Poročati Vam imam tudi, da je češko društvo „Komensky" praznovalo pred kratkim svojo desetletnVo v Dreherjevej dvorani i sicer s koncertom, gledališkima predstavam petjem in plesom, Ta desetletnica vršila bo jo jako dostojno. Obila množica navzočih bila je
dom. Če bodo težave nastale, imajo jih komisije rešiti, ki bodo od kongresa voljene. — Na kongresu je baje posebno francoski minister VVaddington zagovarjal grške terjatve.
Črna gora dobi — pravi najnovejši telegram, NikŠič in jedno stran morskega zaliva pri Baru, o drugej strani ima baje Avstrija določiti, ali jo dobodo tudi Črnogorci.
Iz fjot§tlt»M*9 poročajo, da jc rod Lazov, kateri stanujejo okolo Datuma, prosil Angleže za pomoč proti ruskej aneksiji. Lan pravijo, da so angleško zastavo razvili in se hote proti Rusom bojevati.
Ver h »is      mestni lAStOp je aklenil, dati izmalati vse slike evropskih zastopnikov na kongresu. — Ko bode kongres končan, na meravajo v Berlinu napraviti posebno svečanost gostom na čast.
Dopisi.
Ii llorovniče 5. jul. [Lv. dopis.] Veselico, ki jo je napravilo ono nedeljo „bralno društvo" pri g. Josipu Koširji zunaj na pro-Btem obnesla se je nenadejano dobro. Zbralo se je veliko Črez poldrugi sto domačih in jako obilo tujih gostov. Mej poslednjimi smo videli mnogo Vrhničanov in Begunjcev, mnogo narodnjakov iz Ljubljane, mej njimi tudi g. Medena, precejšnje število častnikov, in dva gosta še celo iz Trsta. Točke programa, ki so bralcem „Slovenskega Naroda" uže znane, vršile so se jako precizno in vspešno. Po primernem nagovoru g. podpredsednika je sledilo petje, pri katerem je tudi g. Meden sč svojim nepresegljivo lepim glasom sodeloval. Pozneje je nastopil urednik „Edinosti" g. Dolinar, pozdravil zbrane goste v imenu tržaških Slovencev, izmej katerih smo dobili od jednega gospoda tudi pismen pozdrav, in nadalje  govoril Borovničanom   o pomen-Ijivosti njihovega   bralnega   društva  in o potrebi temeljitega izobraženja v narodnem jeziku po knjigah in slovenskih časnikih. Priporočal jim je tudi, kako se imajo vselej in povaodi vzlasti pri uradih potezati za ravnopravnost slovenskega jezika in nikoder ne odnehati ako bi se jim imela v tem oziru goditi kaka krivica. Dalje se je jako dobro ob-nesul in marsikoga izmej navzočih iznenadil Be svojo lepo in gladko besedo tukajšnji kine tovalec in posestnik g. Janez Borštnik, pozdravljaj« tržaške Slovence zarad njihovega čvrstega narodnjaštva in napivaje zbranim gostom zarad njihove narodne zavesti, ki ne dopušča, da bi Be delale kake razlike mej kmetom in gospodom, častnikom in rokodelcem, ampak vsi se čutijo kakor pobrateni, in jednega duha. — Tudi druzih napitnic nij manjkalo
za vednost, „da se mora ozirati nanje zemlje-pisje in narodoslovje, ako si hoče ohraniti ime vednosti".
Dalje navaja tudi iz drugih Btrokov imen, katerih bi se ne Bramovalo nobeno slovstvo. Nij ga stroka vednostnega, da bi ga ne obdelovali narodni Rusi vspešno. Pa položaj naroda ruskega nij bil nikdar tako ugoden učenju, kakor je bil položaj Nemcev, kateri so prihajali v srednjem veku v blaženo Italijo, kjer so se sezuanjevali z vednostjo, da so jo presajali v domača tla.   Celo Turki imeli so prilike obilo;   od Arabcev mogli bi so bili učiti, pred dvema stoletjema pridrli so pred Beč, pred mesto, v katerem je cvela omika in vednost, sto in petdeset let plapolala je zastava polumeščeva kristijanom na sramoto na gradu kraljevem  Budinskem;  v pokrajinah, po katerih se je rodila in razvila kultura klasična, gospodovali so do našega veka, ali na-
učili se nijso ničesa. Dežele, po katerih je cvela nekdaj olika, omika, učenost in vednost vsahnil je zadnji plod nekdanjega blagostanja. Barbari so prišli v te kraje, barbari so ostali, kot barbare pahnili jih bodo nazaj.
In takemu narodu si upa primerjati učenjak magjarski narod ruski. Resnično je, kar pravi Helhvald: „Kolikor nadvisuje Moslim črnega zamorca, toliko nadvisuje naj neotesani j i kri-stijan Moslima." Poglejmo pa še nekoliko bolje, kaj dela ruski narod na polji duševnem.
V preteklem letu izdal je neutrudljivi Mujov, kateri spisuje kataloge slovesnosti ruske, tri novo debele zvezke. V prvem zvezku, ki šteje GOO strauij, podaja nam sistematičen katalog ruskih knjig, natisnjenih leta   1875 in 187G.
V dveh letih štejemo 58G5 novih del, neodvisnih od drugih narodov. Drugi zvezek obsega tretji del njegove zgodovine narodne nauke v Rusiji, samo pedagogičnih in didaktičnih
proizvodov od leta 18GG—1872 Štejemo 7G15, Tretje delo obsega pa šesti zvezek njegovo literature ruskega zemljepisja, statistike in narodoslovja za leto 1873 in 1874. Kaj poreko protivniki vednosti slovanske, ako štejejo samo v dveh letih 10.229 novih izvirnih knjig. Da, Angleži se klanjajo tej sili. „Velika nesreča je," pravi Athenaeum, znanstveni časopis v Londonu, „da mi (Angleži) nemarno Mejova, da bi storil za literaturo angleško to, kar dela oni za slovstvo rusko tako izvrstno." Kdor se peča dalje s znanstvenimi Časopisi nemškimi, nahaja na pr. v „Globus", v „Magazin ilir die Literatur des Auslandes", v „Aus-laudu" in dr. v vsakem čislu naznanjeno kako delo rusko.
žalibože, da Slovani ne znajo postavljati vedno vsega tako, da hi se videlo na vse strani. Koliko delajo na pr. Jugoslovani. Koliko je storila uže jugoslovanska akademija,
ložiti hoteli. Odbor je bil v poslednjej dobi (od '/i 78 do l/e 78) vse žile napel, da je poravnal svojo dolgove, in res se društvu ne more očitati, da bi imelo pasiva. Ali tudi gotovine baš zdaj nobene nema; ima pa dobiti še mnogo zaostale naročnine (po „Slov. učitelju"), kupnine (za knjige), društvenine, in nekaj vrednosti je v še nerazpečanih knjigah. Kedar bode drnštvo vsaj polovico teh izostalih zneskov dobilo, imelo bode uže toliko podloge za nadaljno delovanje, da bode odbor sklepati mogel, naj društvo to ali ono knjigo izda. — Zato si dovoljujem s tem dopisom vse one družabnike našega društva, kateri nijso bili pri občnem zboru navzočni, in vse učitelje, kateri želu napredka našemu slovenskemu šolstvu, naj no pozabijo našega učiteljskega društva, zlasti oni gospodje ne, kateri se prevzetih dolžnostij nijso še oprostili.
Mi ne bi žive duše več s raznimi prošnjami nadlegovali, ako ne bi v bodoče ničesar več za naše šolstvo storiti nameravali.
Tudi bi naših slabih morij toliko ne ponujali, ako bi imeli upanje, da bode v kratkem slavna vlada za nas skrbeti začela in nam ona preskrbovala potrebnih knjig za mladino, za učitelje, za šolo in dom. Tudi zdaj bi se iz malega Ljutomera slovenskemu uči-teljstvu ne urivali, ako bi se na priličnejšem kraji (n. pr. v Ljubljani) moči v složno delovanje zjedinili. Iz teh uzrokov pa hočemo mi morebiti še z bodočim šolskim letom zopet kaj za slovensko šolstvo ukreniti, ako bodo le še naši prijatelji prej svojo dolžnost v tom oziru storili, da se naše društvo materijalno utrdi in okrepi, kajti potem se srčne je na delo podamo, in potem bi le z manjšim strahom pričakovali takošnih udarcev, kakoršni so nas v minolih letih zadevali.
■ e Iilrlje 7. julija. [Izviren dopis.] Naj blagovoli slavno uredništvo sledeči dopis in zapisnik blagovoljno sprejeti v resnično pojasnilo nezaslišanega obrekovanja v dopisu iz Idrije, priobčeneml v „Slov. Narodu" št. 149, dne 3. julija*), z prošnjo, oba na ravno istem mestu priobčiti, kakor zgornji.
V soboto 29. junija okolo 10. ure zvečer je Štefan Hamberger, konjač,  z prav polile v
*) Za nas novinarje je /.mirom silno velik križ in najbolj neugodno, če nain dopisniki tako neros-nično in brezvestno stvari pošiljujo. Mi s tem izrekamo, da od pisalca dotičnoga dopisa odsloj nobenega dopisa več ne sprejmemo. Nam je ztnirom in povsod za resnico. Ur.
nimi konji M. Gnjezda iz Zemlje (ne pa mesarja Žo-a) odpeljal kravo, ki je bila isti dan hišniku Janezu Krapšu v Rižah poginila, na odločeni prostor za tako stvar, in jo je tu izkožil in mrhovino zakopal, kar sledeči „zapisnik" potrdi.
Nerazumljivo mi jo toraj, kako da je mogel skriti dopisnik ta dogodek porabiti za tako hudobni, zavratni napad na vseskozi poštenega in v obče čislanega mesarja ŽaidarSiča, namreč, da ta mrhovino kupuje, jo po noči po hlevih pobira, in s6 svojimi konji domov vozi, potem v mesnici prodaja, češ, ker ima taisto v skritem kraji, dasiravno je sredi mesta, na najbolj obhodnih ulicah.
Hudobno napada tudi mene, češ, da svojega posla kot mestni župan ne opravljam, in mi preti okraj, glavarstvu naznaniti me ; na to pa druzega ne morem reči, kot „oče odpusti mu, saj ne ve kaj dela". Nij namen moj, na tem prostoru opravičevati se, ali opravljam bvoj teški „poklič" vestno in v za-dovoljnost mestjanov ali ne, o tem naj me drugi sodijo, kateri moja dela in mojo plačo poznajo. G. dopisnik je pa pokazal s tem svojo renegatstvo skoz in skoz, pokazal, da nij v našem taborju, marveč da je pristopil k tistim mamelukom, katerim so „proklete grnblje" zastava, ki vedno svoj plašč obračajo po vetru, denes služijo Bogu in jutri uže satanu. Nadalje se dopisnik laže, da nemarno oglednika mesnic in mrličev. Prvo (fleischbeschau) prav vestno opravlja uže mnogo let skušeni živinov zdravnik Anton Pirh in tudi zdaj k mojej po-polnej zadovoljnosti. Oglednik mrličev je pa začasno od slav. okraj, glavarstva potrjeni, moj tajnik g. M. Močnik, kateri tudi ta posel pošteno opravlja in ima zapisnik v izvrstnem redu, kar do zdaj žalibog nij bilo.
Ako bi bil g. dopisnik količkaj pošten, in bi on mene še tako malo poznal bi vendar mogel vediti, da sem vedno pripravljen slehernemu po moči ustreči, vsakej želji in pritožbi po mogočnosti zadostiti, zakaj se nij tudi on potrudil osebno k meni priti, jaz bi mu bil takoj radovoljno vse na tanko razjasnil, in tako njemu ali redakciji sodnijške stroške ali pa še kaj druzega prihranil. Val. Tre ven, župan. Što v. 519.
Zapisnik
dne 4. julija 1878, izdelan pri mestnemu županstvu v Idriji — vsled izvirnega v „Slovenskom Narodu" dne 3. julija 1878 štev. 119 tiskanega dopisa iz
Idrije dne 1. t. m.
vseskozi navdušena, i društvo s tako blažim i velikim smjerom: osnovati Seskih šol na Đunaji ima vrlo mnogo simpatij mej tukajšnjimi Slovani i tudi drugod. —
Ko je počil glas o mobilizaciji, dobilo je hitro mnogo slovenskih vseučeliščnili dijakov — vojakov poziv, da odrinejo k svojim polkom, oziroma bataljonom.
I odšlo jih je mnogo v Dalmacijo in v Slavonijo.
Iz ljutom«*rta 30. jun. [Izv. dop.] („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.") Pri občnem zboru tega društva se je od vseh navzočnih udov izraževala gorka želja, da bi se društvo zopet dela poprijelo in zopet začelo kaj za šolo koristnega izdajati. Treba se mi zdi, tudi drugim udom tega društva in slovenskim učiteljem sploh razložiti, pod katerimi pogoji bi to društvo utegnilo svoje delovanje z vspehom nadaljevati. Pred vsem je treba preuda-riti to okoliščino, da so merodajalni faktorji zdaj protivniki temu, da bi se naše šolsko slovstvo razvijalo in napredovalo. Oni ne store ničesar, s čemer bi takovo naše delovanje podpirali. Tudi nijso nevtralni nasproti nam, ampak Slovenci imamo žalibog toliko dokazov o nasprotovanji onih „činbenikov" pri raznih naših podjetjih. Zato je treba nam vse previdnosti v tej zadevi, kadar česa v korist Slovenstva započnemo, da nam „oni" ne zatro. Ako n. pr. začne Slovenec izdajati časnik, mora dobro preudarjati, kako mu je pisati, da 'dojde list naročnikom v roke, a ne samo jedne j pojedinej osobi, katera pograbi kar ves natis, ne da bi bila za to krajcarja naročnine plačala; ona marveč tudi večkrat Se žrtve v denarji od urednika in založnika zahteva. Pa kaj bi take reči razpravljal; vsaj so zavednim •domoljubom našim dovolj znano. Ali pa recimo, pisatelj nameni izdati šolsko knjigo. Tu mora prej to preudariti, je-li utegne knjiga odobrena biti, bode-li se v šole vpeljati smela. No, v tej zadevi imajo v Avstriji, kjer ima vlada nekoliko monopola pri prodaji šolskih knjig, nenemški, pa tudi nemški pisatelji žalostne izkušnje. Dosti truda — (druzega izraza si ne upam rabiti) ima založnik ali pisatelj, da je knjiga odobrena na dotičnem mestu.
Te nepovoljne okoliščine v zdanjej sistemi eo uzrok, da si tudi naše društvo ne upa takoj svoje v prejšnjih letih pričeto delovanje nadaljevati. Vendar bi si ono kljubu temu Še marsikaj podstopilo, ako bi bile njegove linance popolnem urejene, kar smo denes posebno raz-
srbsko učeno društvo in drugi zavodi, ali nij ga še človeka, ki bi bil povedal inostrancem, kako vspešno deluje narod slovanski. Celo o Čehih Čitamo malo po časopisih nemških, o Poljacih nekoliko več, ker se trudijo mnogi, da naznanjajo tujcem slavo naroda svojega.
Da hi se našli ljudje, kateri bi Bpisovali vsako leto biblijogralijo Blovansko, spoznali bi i tujci, koliko delajo Slovani, liže lani dokazal je Helhvald, da zagleda beli dan na Ogerskein samem vsako leto voč del slovanskih, nego magjarskih. „Magazin fiir dio Literatur des Auslundesu, toži v št. 20. t. 1. Že vedno nij mogoče poizvedeti, koliko knjig slovanskih tiskajo na Ogerskem vsako leto. Nikdo Še nij pokazal bibliogralično občinstvu, kaj natisnejo po Ogerskein vsak teden srbskega, hrvatskega, Blovenskega in dr. Riblijoteki ogerskega muzeja morajo pošiljati sicer od vsake knjige po •:;lis, ali nikdo se ne briga zanje. Slovani
sami pa ne store ničesa, da bi seznanili tujce s bvojo literaturo. Iu res je, kar pravi ta časopis, osnovan na strogo znanstveni podlagi. Vendar tudi v tem oziru začelo je uže daniti. Ravnokar dobili smo iz zlate Prage: „Slovan-sky katalog bibliogra(ieky za rok 1877. Re-dakci A. Michalka a for. Kloučka, vydal spolek českoslovanskvch kuihkupockilui učetnih vPraze. Kočnik I.u Ta knjiga obsega popolno literaturo češko, poljsko, malorusko, srbsko in hrvatsko. Kdor jo vzame v roko, prepričal se bode, da so pridni narodi, le srbski oddelek nij popoten, ker je ovirala delo vojska za „slobodu zlatnu". O Slovencih ne nahajamo sicer še ničesa; kakor nam pa poročajo, je prevzel prof. Kranj o lluhad v Ptuju nalogo, da spiše za prihodnje ve/.ke tudi slovensko biblijogralijo. Vredno pa bi bilo, da ga podpirajo pisatelji in založniki s tem, da mu pošiljajo vsaj na ogled svoje proizvode. S tem bode postal katalog popolen in bode
koristil sila veliko pisateljem in založnikom. — Učenjakom je treba posebno take knjige da zvedo, kaj se je pisalo in kje. Kdor obdeluje znanstveno polje prav za prav ne more delati brez take knjige. Ako ne pozna del, pisanih o predmetu, o katerem hoče govoriti, zgodi se mnogokrat, da govori o stvareh, katere so uže dognaue, kar se je pripetilo uže mnogokrat učenjakom slovenskim. Knjigurjcv še nemarno, ki bi nam pošiljali na ogled knjige slovanske, le o priliki izve človek o kakem delu slovanskem, pa še ne ve, kam se obrniti, da si pridobi knjigo. Vsemu temu bode prišel katalog bibliograliek.v slovansky v okom, za par krajcarjev si kupi vsak lehko knjigo in izve, kaj so delali bratje na severu, na vzhodu, na jugu.
Po tej knjigi izpoznavali se bodemo Slovani mej sohoj, in pokazali bodemo tudi tujcem, da delamo, da napredujemo. 11.
NavzoČni: podpisani. Dne 21). junija t. 1. je hišniku Janezu Krapšu v Ilriji krava došla, katera je bila še taisti dan po noči, okolo 10. ure, od bivšega kcujača Štefana Ilambergcrja z Matej Gnez-dovimi konji skoz mesto na odločeni kraj odpeljana, izkožena in pokopana.
Ker se je pa temu nasproti, po omenjenem dopisu v ,,Slovenskein Narodu" št. 14'J iz Idrije, in najprej tudi po ustmenih poročilih dotičnega dopisovalca — po mestu sploh govorilo, da je bila ta mrtva krava uuravno.it v mitnico mesarja /n. spravljena, — in ker nadalje konjač Štefan Ilamberger in hlapec Mateja Gnezda spričujeta, da sta omenjeno kravo iz hleva Jan. Krapša naravnost skozi mesto na konjsko pokopališče odpeljala, in sta vselej pripravljena, te besede s prisego potrditi; tako bo podpisani, na poklic gospoda mestnega župana, da se o tej zadevi gola resnica dokaže, denes ob 4. uri popoludne kravo na zaznamovanem prostoru pustili odkopati in pregledati. Pregled pa je natanko dokazal, da so bili, z izjemom kože, vsi deli zakopanega trupla skupaj, in da taisto nij bilo dalje časa mrtvo in zakopano, kakor k večjem 4 do 5 dnij. Dovršeno in podpisano: Val. Treven 1. r., Leop. Urbas 1. r., občinski načelnik. občinski svetnik.
Jož. Serjun 1. r.,      Ž tel". Lapajne 1. r.,
občinski svetnik. občinski svetnik.
M. Močnik 1. r„ tajnik.
Podpisani kot zdravniški umetnik k tej komisiji poklican, potrjujem, da sem v odprtej jami vse dele zakopanega trupla še v precej dobrem stanu našel, kar se s časom zakopa natanko strinja.
Dr. Jan. Baaz 1. r.,
rudarski zdravnik.
„0 prevodih" sp. France Podgornik in „Slo venski Glasnik". Priložena je kiasna slika: Junak in lastovka, narisana od našega domačega umetnika Jurija & u bi ca. S to podobo je končan ciklus „Raja1-, ter se posamezne podobe tako uvrite: 1. Begun. 2. Prisega 3. Na meji. 4. Junak in dete. 5. Poslanec, r,. Junak in lastovka. Slovenci se res smemo ponašati s tem umetniškim delom, v katerem je g Jurij Šubie pokazal svoj izredni talent v kompoziciji, in izpeljavi; g- Stritarju pa moramo hvaležni biti, da se nij prestrašil truda in velicih stroškov samo, da je svetu pokazal, da tudi na umetniškem polji se Slovenci lehko merijo z dragimi narodi.
Domače stvari,
— (Mobiliziranje.) Iz Gradca Be javlja, da so tam uže ljudske ali narodne šole zaprli, ker vsled mobilizacije ali zbiranja in vkvartiranja množili vojakov nemajo sicer kam dejati jih nego v učne sobe. Mi smo slišali, da bodo tudi ljubljanske ljudske šole zarad mobilizacije končane za osem ali deset dnij prej. —
— (Iz Ptuja) se nam (razen o mobilizaciji, kar pa moramo izpustiti) sledeče piše: O tistej ženski, o katerej sem v vašem listu od 30. m. m. poroča), Vam imam denes še to naznaniti, da je še tisti dan umrla, zapu-stivša četvero otrok.
— (Češki „Pokrok") je bil 5. t. m. konfisciran zarad tega, ker je prinesel članek o narodnih zuslugah našega nepozablji-vega slovenskega škofa, pisatelja in narodnega buditelja in o prepovedi njegove slavnosti v Mariboru. Več o tem izvrstnem članku ne moremo povedati.
— (Na svetlo) je prišlo nekoliko Boris Miranovih pesnij ponemčenih. Knji žica dobiva se za 50 kr, pri uredništvu Zvo novem. Gotovo bode mnogoštevilne čestilce priljubljenega našega pesnika zanimalo, kako lice ima slovenska pesem v nemškem prevodu.
— („Zvon") v 13. listu od 1. julija t. 1. prinaša na prvem mestu pesen: „Na prijateljevem grobu« od Boris Mirana, dalje povest: „Sodnikovi". XI. B. M.; „Massimo d' Azegho'' Bpisuje J. Jesenko; „In vendar!" nove leta v pismih, spisal Emil Leon; »Zemeljska JSuda" spisal Ivan z Vrha; „Iteka" S. P. H.;
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Rasne vesti.
' (Nesreča.) Tri streljanji pruske arti-lerije v Glogavi je 5. t. m. vnela se in počila neka granata, predno je bila v cev dejana. Dva kanonirja sta bila precej mrtva, dva teško in dva ineuj ranjena.
■ (Strela ubila) je 4. t. m. v Laku v Slavoniji neko žensko, a dva otroka, ki sta blizu bila, sta oglušila.
* (Nevarna Šala.) Zadnjo nedeljo mi-nolega meseca je šla neka družina v Berlinu na kmete; mlad mož, ki je tudi bil ž njo, ujel je na travniku žabo, ter jo vtaknil je-dnej gOSpnj v žep. Ko hoče ta gospa ruto iz Žepa potegniti, zgrabi za mrzlo žabo, ter se od strahu se strašnim krikom zgrudi na tla nezavestno, ter so jo nevarno bolno morali v mesto prenesti.
* (KakocvetesvobodavNemčiji.) Radi „žaljenja" nemškega cesarja je doslej le primerno preračunjeno, 287 Ijudij v ječo od 3 do 5 let obsojenih. Mnogo jih je mej njimi, ki so prav po nedolžnem obsojeni. Tako so v Konigsbergu na jedno leto v ječo obsodili nekega čolnarja, kateri je hotel nekega krčmarja ovaditi, da je razžalil cesarja. Storil je ta čolnar to zato, ker mu oštir nij hotel dajati pijače. Tudi v Rerlinu so jednjega lažnjivca uta-knili v zapor za 13 mesecev, ker je po krivem druzega dolžil žaljenja cesarjeve česti.
* (P erzi j ski cesar na Dunaj i.) Perzijski „šah", ki je zdaj uže drugič zapustil svoje dežele, in prišel v Pariz razstavo gledat je zdaj tudi na Dunaji. Vsa mesta, skozi katere je šel izkazovale bo mu navadne časti Na Dunaji na kolodvoru zahodne železnice pričakovali so prihoda perzijskega šaha naš cesar in mnogo avstrijskih dostojanstvenikov. Ko je prišel vlak in je šah stopil iz voza segel mu je naš cesar v roko, ter ga v francoskem jeziku pozdravil. Šah ne zna nobednega evropskega jezika popolnem, zato potrebuje tolmača. Na Dunaji ostane 10 dnij ter bode baje ogledoval razne umotvore. Soboj ima perzijski šah mnogo denarja, 25 malih teških zabojev ima in v vsakej je 15.000 zlatih poluimperijalov po 5 rubljev. Na suknji ima gumbe iz diamantov, na glavi perzijsko čepko in nosi tudi očala. Prvi večer na Dunaji bil je v dvornem opernem gledišči. Ko je bil v pariškej razstavi, kupil je tam 500 solnčuikov za gospe, katere bode damam v svojej domovini podaril. Dobil je v Parizu tudi ne menj, nego 5400 pisem, in vsa ta pisma prosila so ga denarja; jeden ga je celo prosil, naj mu posodi 3 milijone frankov, ter mu obljubil za to visoke obresti, in polovico dobička, kar si bode s tem posojenim denrr-jem pridobil. Valjda mu šah te prošnje nij uslišal, ker denar imajo tudi Perzijani radi.
1. julija : Frane Pogibu, otrok delavca, 1 1. G m. v Elizibetnej otroškej bolnici na rudečici. — Ana Novak, mizarja hči, 11 m, 6 dni rožne ulice št. 29, na jetiki.
2. julija : Jožeta Kovačič hči postreščeka, 3 m, Flriinovo ulico št. ti na božjasti — Alojzija Toma-zin, hči delavca v sladkornej fabriki, 28 1. na epilepsiji.
4. jul ja: Sofija Iločovar, hči južno železniškega svetilničarja, 3 1, žabje ulice št. 7 na pljučnem po-hubljonji. Jakob Hren, oucijal knjigovodstva v pokoji, 71 1 gradaško ulice št. '20, na jetiki — Frančiška Tome, hči trgovca z moko, 3\2 1. Plorijunovc ulico št, 36, na pljučnej vnetici vsled osopnic. — Franc Valentinčič, sin hišnega posestnika, 9 m. v ilovškeui predmestji št. 33 na osopuicah.
V deželnej bolnici.
6. junija: Janez Debevc, sin k.ijžarsko vdove, 9 1, na snetu.
7. juija: Burtolo Cesarin, izdelavoc igrač, 23 L na pljučnej tiiburkulosi.
9. junija: Ma\ Kron, sin davkarja, 1 1. na pljučnici.
10. junija: Jože Fakovič, gostač, 70 1,, na ma-rasinus senilia.
11. junija: Janez Obrokar, nožar, 23 1, na pljučnej tuberkulozi. Miha Geriuok tiskar, 30 I. na plju-čuej vnetici.
13, junija: Terozija Valand, dekla, 27 let na pljučnici.
13. junija: Anton Čepo'nik, delavec 60 1., ns vnetici pouprsne kožice; Jera Bonedik gostaška, 65 1., vsled slabosti od starosti.
15. junija-. Gašper Goričnik, nožar, 69 1 , na mrtudi v možganih: Andrej Prašuik delavec 32 1., na pljučnej tuberkulozi.
IG. junija: Andrej Koprivec, gostač 61 1., na mrtudu v možganih; Ignacij liub, krojač, 35 1., na pljučnej tuberkulozi.
17. junija: Franc Mihelc, delavec, 26 1., na pljučnej tuberkulozi; Marja Štrukelj, gostaška, 60 L, na slabosti vsled starosti.
18. junija: Marija Klarman, gostaška, 78 I., na marasuiu; Helena .Stermevec, gostaška, 66 1., na slabosti vsled starosti.
Tujci.
7. julija:
Evropa i Kichtu* iz Madgoburga. — Ilecbt iz Gradca
fri Sloum Gotze iz Dunaja. — Mattessich iz Reke. — Bolafio iz Gorice. — Mager iz Gradca. — Dtlcotti iz Trsta. — Schwarz iz Dolenjskega. — Aiku iz Zagreba. — Drobink iz Dunaja.
Pri M i Reinisch, Priegl iz Dunaja. — Arkar iz Trsta. — Cvič iz Gradca, — Hostnig, Kan, Filrst iz Dunaja.
Pri huvMi-Nkfiii dvoru t Atistin iz Ljubljane. — Steinbart«', »Gregorič, Goldstein iz Monakova. — Kosman iz Hrastnik«.
Dunajska borna 8. julija.
(Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru .
Zlata renta...... .
1860 drž. posojilo .... Akcije narodno bnke .   , .
ClfilarSl v 1 lulftljttnl.
27. junija: Terezija Mihelič, 86 I. v ubožnej hiši na marasuiu.
88. junija: Terezija Lohkar, hči hišnega pose stuika in  peka,  14 B/4 1. križe vnifiki trg št. 5, na pljučnej   tuborkul. Terezija Stranski vdova c. kr nadlojtenanta 67 1. kongresni trg št. 4, na mrtudi v možganih.
29. junija: Silvestor Gualtč, 60 i, v posilnej de lavnici. na plevritičneui eksudatu.
30. junija : Marija Klemene, 80 1, v ubožnej hiši na marasuiu. — Ljudovit Pust, sin hišnega posestnika, 11 m. v Hradeckijevem predmestji št. 19 na osepnicah.
London . . , Napol. . . . 0. kr. cekini . srebro . . , Državno marke
Štev. 0412.
65 gld. 05	kr.
67    „ 10	_
75    „ 90	
114    „ -	
842    . —	
265    „ 25	
115    _ 65	m
9 27	
5    . 47	
101   B 10	
57    „ 15	*
(209-	-2)
Hazglas.
Vsled določila pravil tukajšnje mestne občine se
a) račun mestne blagajnice za leto 1877, in
b) računi šestih v mestnem oskrbljevanji stoječih zavodov za l"to 1877 od 15. do 30. ju):ja 1878 v mngistratneiii ekspeditu v očitni pregled razpoložijo, kjer se tudi kakošue opazke o njih v zapisnik spre je maj o.
Mestni magistrat v Ljubljani,
27. junija 1878?
Mark« Wir cinpfolilon==7^;-'- uteham. .
als Bes les mul Prelsvviirdigates
Die Regenmaiitel,
vVagendookon (Plachen), Beiieinlagen, UMk
<ler k. k. pr. K.ihrik
von M. J. Elsinger & Soline
in AVion, Ncuhnu, Zollergassc 2,
Liefcranten de» k. mul k. Kriegsminibtcriums, Sr. Maj. Kriegamarine, virlt-i Hurnanitiitsanstnlten etc. etc.
(iy5—16)
Lastnina in tisa. „Narodne tiskarne".