Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štov. 16.
Z urednikom 80 more govoriti vsaki dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popust.
Ljubljanski
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsaki dan razen nedelj in pi-aznikov ob £5. uri zvečer*.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto 0 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meseo 60 kr., posiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 15.
V Ljubljani v soboto 15. marcija 1884.
Tečaj I.
0 dolenjski železnici. m.
Očividno pa je, da bo dolenjska železnica ob enem koristila vsej državi ter kmalu tudi uplivala na svetovni promet. Mi se tu ne oziramo na dobiček, ki prihaja državi odtod, da se v zaostali pokrajini zopet probudi go-spodarstveno gibanje, da se razcvita poljedelstvo, zdravemu državnemu razvoju od nekdaj prava podlaga, da se oživi promet in ustvari nova obrtnija. Le-ta dobiček kaže se polagoma in njegovi uspehi se ne izražajo takoj v številkah državnega proračunu. Toda pomisliti je treba, da je zahodna polovica balkanskega poluotoka v najnovejši dobi posebno važnost zadobila, za avstrijskega producenta nič menj nego za avstrijskega državnika. Naša obrtnost le težko tekmuje z velikimi industri-jalnimi narodi zapadnega sveta, toda odprte so ji lepe razprostrane pokrajine grško-slovan skega poluotoka, in njih prebivalstvo, rešeno turškega nasilstva, se kmalu privadi proizvo dom evropejske omike. Tu je naravno pro-dajališče avstrijskemu fabrikatu, in previdna trgovinska politika bo morala paziti, da nas na jugovzhodu ne izpodrine tuj konkurent, posebno podjetni Anglež.
Prednost avstrijskih izdelkov je pa osi-gurjena najbolj po krajšem potu, katerega našemu blagu treba do dotičnih tržišč in tedaj bi morali misliti na to, da kolikor mogoče naj krajše črte preskrbimo svojemu eksportu. Se daj pa vzemimo v roko železnično karto in na prvi pogled bodemo zapazili, da izdelki zapad-nih kronovin, od obrtne zahodne Češke, od Ascha in Karlovih var pričenši, doli do obrežja Gardskega jezera nimajo krajše proge v Bosno in doli proti Egejskemu morji od one, ki preko Ljubljane drži črez Dolenjsko k bosenskim železnicam. Uže iz tega razloga vidi se veliki trgovinski pomen naše dolenjske železnice, in ker bode ta proga, ako se nadaljuje proti Ogulinu, nas vezala tudi z dalmatinskimi že leznicami, od katerih naša državna polovica sicer ne bi uživala nikakih koristij, je po vsem
Listek.
Vieux Saxe. m.
•Kaj pa je storiti bolniku?« — Tega vam ne morem razodeti; jaz vem, da imamo dobra zdravila ; a — da so zdravniki tudi dobri — tega ne znam.
Le Sage, »Šepasti vrag.»
Burja piše in tuli po naših pokrajinah; snežilo bode morda zopet in mokro, mrzlo čobodro bodemo gazili nekoliko dnij; potem pa bo zrak zopet čist in zdrav, in oko naše bo z veseljem iskalo blesteče vrhunce gorenjskih orjakov, ko bodemo pohajkovali iz bele Ljubljane po ravni cesti na severno stran. Ako tudi treba — po blatu in sneženi čobodri — noga naj stopi kamorkoli, naj brcne kogarkoli doli v blatu pri tleh — da le dtšemo prosti, čisti zrak, in da naše oko more zreti v jasno, širno obzorje.
jasno, da je zgradba dolenjske črte v interesu avstrijskega prometa sploh.
Še večjo važnost pa ima ta proga v stra-tegičnem oziru. Kakor nekdaj v lombardski ravnini, brani dandanes avstrijski orel v bosenskih dolinah in po ercegovskem pečevji idejo in poklic našega cesarstva. Pri današnjem vojevanji pa naj bolj odločuje hitrost, s katero se gibajo vojaške čete, in če v odločilnem trenotku ne bodemo imeli dolenjske železnice, če se bodo bataljoni, prišedši iz za-padnih kronovin, gnjetili in potikali po od daljenih železnicah, bode sigurno avstrijski poveljnik še bridko obžaloval, da se je prej zanemarjala strategično tako važna dolenjska črta.
In svetovni promet? Dobro znamo, da se je vsakemu realnemu politiku skrbno varovati zapeljivih iluzij, ter da je to načelo posebno merodajno v trgovinski politiki. Ali ene zgodovinske prikazni vendar ne moremo pre zirati. Od orienta sem prihajala je nekdaj omika narodom barbarske Evrope, proti zahodu bila je obrnena njena zmagovalna sila. Dandanes se je to po vsem predrugačilo in videti je, da se od nasičenega zahoda kultura zopet pomika počasi nazaj proti onim deželam, kjer je v davno minulih vekih tekla njena zibelka. In z duševnim razvojem je ozko spojen svetovni promet, kateremu je živa potreba, da se mu odpro nova tržišča. Prekoatlantski svet se bode kmalu po polnem otresel evropejskega importa, in korist naša zahteva, da se zopet oživlja gospodarstveno gibanje v onih blaženih pokrajinah, kjer je nekdaj cvela staro-helenska omika. S tem pa zadobi tudi naša domovina zopet svojo trgovinsko važnost, med Dravo in Jadranskim morjem bode držala prehodna cesta svetovne trgovine, in dolenjska železnica bo postala potreben del pre-važne črte, katera veže Francosko z obali Egejskega in Črnega morja, obrtnijska središča zapadne Evrope z velikimi pristanišči v orientu, s Carigradom in Solunom. Z velikanskimi troški zidala je naša država v ta namen železnico skozi arlberški predor; ako pa nameravamo, osigurati bodočnost drage proge, njeno gospo-darstveno rentabiliteto, ako jo hočemo ne-
In Vi, milostiva gospa, kateri so namenjene denašnje vrstice, Vi sodite, da je to lehko: tako od zgoraj doli gledati golazen v blatu	in	prahu,	tako prav	v mravljinčje
gnezdo	—	ne da bi	se človeka	polastila želja,
podrezati malo s šibo — naj si bo uže leskova ali brezova — v to mezgolenje pod nogami? Mi smo slabi, in odkar je kerub z ognjenim mečem zatvoril našemu pradedu vrata v raj, od tedaj smo tudi proti svoji volji primorani, laziti in gaziti v potu svojega lica po prahu in blatu. Časih se nas polasti pogum,	ali	recimo	strast, in	vzpenjamo se
kvišku,	tu	primemo	jednega za uha ter mu
ji tresemo in navijamo, tam sunemo druzega s peto, da se preobrne in prekopicne, pa naposled —; gospa, slabi smo —
«Das ewig Weibliche zieht uns hinan* —,
sicer pa se pogreznemo in udušimo.
Povprašali ste me zadnjič o narodnih boleznih, katere se prikazujejo časih tako akutno, da nam je misliti, da ga jim ni zdravnika in ne zdravila. Kako bi Vam odgovoril drugače
posredno zvezati s tržišči balkanskega poluotoka, storiti moramo še en korak in žrtvovati v primeri neznatno svoto za dolenjsko železnico iz Ljubljane do Oguli na.
Vemo, da se razvoj gospodarskega življenja v orientu ne more vršiti takoj danes ali jutri, sami čutimo, da smo se ozirali na bodočnost, da smo slikali ein Zukunftsbild, ali vedno svetleje se dvigajo iz mračne temine poteze in obrisi zapeljive te podobe, in avstrijski državniki ne bi spolnovali svojih dolž-'nostij, če bi, omejivši se na sedanjost, po polnem prezirali važnih nalog gledč bližne bodočnosti.
Iz državnega zbora.
Po vsem častno je generalno debato o državnem proračunu sklenil generalni poročevalec budgetnega odseka, grof Henrik Clam - Martinic, z mirnim in eminentno stvarnim govorom. Odlični govornik konšta-tuje najprej, da so tudi govorniki opozicije priznavali zboljšanje naših financ. Pravi, da Plenerjev način računanja ni istinit, ker primerja nov finančni zakon s konečnim vspehom
1.	1880 itd. — tako se le nejednake količine primerjajo jedna z drugo. Potem dokazuje s številkami, da se je v zadnjih 4 letih upravni deficit res znižal; sploh je pa ves sedanji redni troškni etat le delo sedanje manjšine. Govornik kaže nadalje na investicije; arlberška železnica je silne važnosti in državi v veliko korist in čast. Moravsko-česka transverzalka se bode tudi gotovo rentirala; gališka transverzalna železnica pa je važna zarad svojega upliva na produkcijo tega kraljestva in vsled strategičnega pomena. Napadi na novo voj-skino organizacijo so pač neopravičeni — kajti ti troški se ne dajo odbiti, ako hoče monarhija ostati v jedni vrsti z drugimi velesilami.
—	Največ so se dohodki pomnožili z nedi-rektnimi davki, posebno s carinskim tarifom, ki ga pač mora vsakdo pozdraviti kot rešilno dejanje, kot sijajni vspeh domače industrije in produkcije. Treba je nadalje še dve nalogi dovršiti, namreč reformo davkov in
nego z besedami, katere je govoril diuble boiteuz svojemu učencu, in katere sem postavil na čelo denašnjemu pismu? Vprašanje Vaše, in — dovoljujte mi — temni žar Vaših lepih očij — vse to je storilo, da Vam morem pisati danes tako — lehko, tako prosto, in če hočete — tako razposajeno! „Uzroke njihovih dejanj in njihove najskrivnejše misli Vam bom razodel", pravi diable boiteux, in tudi meni je danes, kakor bi sedel z Asmodejem na stolpu San Salvador ter tako „od zgoraj doli" zrl v mravljišče pod seboj.
„Uže leze, leze slinasti polž", tako je klical pred dobrim tednom — polž, ki v istini leze ob mravljišči; klical je to, ugledavši me stoječega poleg s šibo v roki ter potegnil je takoj svoje rožičke v varno lupino. Le-ta polž leze uže par tednov tamo, toda daleč še ni prišel; rožičke svoje po malem kaže — naj jih! Do sedaj še niso veliki, in rožičkov sploh nihče ne ljubi — razven istih, ki v družbi z medom in tržaškimi figami pomenijo „tri sladke besede". Pobrati sem hotel polža ter postaviti ga na bližni plot, toda do-
upravnega aparata. Kar se pa tiče „razjedalnega federalizma", je ta lepodoneči izraz pač brez podlage, ker so uradi in ves vladni aparat še vedno isti, kot za časa vlade levice. Govornik polemizuje zoper nasprotne predgovornike in konečno izjavi, da on in njegova stranka upata, da je pot sedanje vlade prava, dav nas ona dovede do za-željenega cilja. (Živa pohvala in čestitanje govorniku.)
Pri glasovanji se sklene z veliko večino, prestopiti v špecijalno debato.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Najvažnejša novica je odgovor ministra Tis z e na interpelacijo Helfyjevo v ogerski zbornici. Le-ta je namreč vpraševal zaradi približevanja Ruske k Nemčiji. Ministrov-odgovor splošno le to ponavlja, kar se je v zadnjih tednih čulo iz vseh oficijoznih listov, a vendar je jako važno , da pridejo te izjave tudi iz ministerskih, torej oficijelnih ust. Tisza je posebno povdarjal, da približevanje Ruske ni klin med obe državi (Avstrijo in Nemčijo); ravno narobe, ta miroljubna zveza še obstoji in se vtrjuje vedno bolj, zlasti vsled pristopa Ruske. Zbornica je glasno odobravala izjave ministrove.
Tuje dežele.
V nemškem državnem zboru je Bismarck 13. t. m. opravičeval svoje postopanje, da ni izročil sočutne adrese amerikanske poslaniške zbornice nemškemu državnemu zboru. Pri tem je ostro obsojeval politiko umrlega Laskerja, imenoval ga svojega sovražnika in dejal:	„Meni kot kancelarju vendar ne bode nihče prisvojal, da bi se vpregel pred voz opozicije in da bi predlagal Njeg. Veličanstvu resolucijo, ki obsoja cesarsko politiko; ali naj bi pa bil pismonoša svojih sovražnikov? ..." Konečno je poudarjal, da je govoril odkrito — in sicer z ono pravico, ki jo ima vsak do svobodne besede.
V pariškem senatu je hotel Gavardie interpelirati vlado zaradi dogodkov v Egiptu. A vlada je pregovorila zbornico, da se interpelacija še le po Veliki noči vzame v pretres.
Iz Kima poročajo časniki, da je sklenil ministerski svet, na vsak način se upirati ideji o dopolnenji kabineta. Za včeraj, 14. t. m., se je pričakovalo imenovanje mnogih novih senatorjev, ker je bil kraljev god.
Iz Egipta pride vest, da so agenti Mahdi-jevi dospeli že v Damask. Graham se je všo-toril na taboru Osman Digme, ki se je hrabro držal s svojimi četami. Izgube njegove niso znane. Vplivni šejk Senussi je poslal kedivu pismo, v katerem obsoja Mahdija kot slabega muhamedanca, goljufa in morilca.
Telegram nam javi iz Wasllingtona važno novico, da je predsednik Arthur poslal okrožnico na okrajne glavarje, v kateri jim
mislil sem se, da bode, kakor njegov očak, tudi čez sedem let, ako dospž na vrhunec, še vedno prezgodaj prišel. In on mora preko mravljišča! Verujte mi — mravlje ga bodo požrle!
Haha! Glejte, glejte na drugi strani, kakošen smešen prizor! Tatu so boje prijeli
—	ka-li? Da, da, istina je! Mravlja — ru-dečka, priplazila se je iz temne sence jesenovega trohlega štora — spoznali bi je ne bili, toda korak njen jo je izdal; mravlje imajo dober sluh. In sedaj se vrši sodnijska obravnava — pred porotniki, se v6 da. Poslušalci so se razdelili v dve stranki; zatoženi tat pa je rudečka izpod jesenovega štora; gorjanska, gozdna rudečka ni — poljanske „sorte“ je — in te najhujše kradejo — ne, ne — pikajo — kakor uči v svoji ..Mravlji" najučenejši prirodopisni pisatelj slovenski.
Dokazali so ji, da je kradla in kje je kradla. Sedaj se pa zagovarja. Kako? Kakor oni pekovski pomagač, ki je vsaki dan nosil poln koš kruha na prodaj, pa vselej dve „žemlji“ snedel, a denar za druge vestno
nalaga, strogo paziti na določbe pri vbarkanji blaga, kajti izreklo se je mnenje, da nekatere osebe vozijo dinamit v Evropo za hudobne namene. To sicer ni dokazano, a čast države zahteva, da ne pade na vlado najmanjši sum, ki bi kazal, da je dovoljevala jednake zločine. Konečno vkazuje ostro kaznovanje onih, ki se pregreše zoper njegove naredbe.
Dopisi.
Iz Tolminskega dnč 12. marcija. (Izv. dop.) Nekaj dni že biva pri nas jeden podjetnikov gališke transverzalne železnice in nabira zanjo delavcev doli do Kormina. Ljudem obljubuje mnogo zaslužka; zidarji bodo imeli po 2 do 2 gold. 20 kr. dnine, navadni težaki pa po 1 gld. 50 kr. Pot v Galicijo plača sedaj podjetnik, a dotični znesek mora delavec s časoma povrniti v malih obrokih. Kdor vzdrži do konca dela, temu se preskrbi prosta vožnja v domovino nazaj. Pravijo, da se je oglasilo do sedaj uže kacih 800 delavcev. Te dni že odide prvi transport s 300 delavci; kmalu jim bodo sledili drugi. Nam ni znano, kake garancije je podjetnik dal možem, ki so mu zaupali in šli ž njim na tuje, a menimo vendar, da so se naše oblasti toliko prepričale, da je poslani agent obljube delal v imenu in s poroštvom generalnih podjetnikov gališke transverzalne železnice in da bodo naši Tolminci imeli na severu dober, x-eelen zaslužek. Mi ga jim iz srca želimo!
Iz Črnomlja dne 11. marcija. (Izv. dop.) Narodna čitalnica naša imela je dne 9. t. m. izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu bila je volitev novega odbora mesto odstopivšega. Predsednikom izvoljen je g. Fr. Šušteršič, za odbornike pa gg. Janko Schvveiger, Kupljen, Ži-bert, Vrdjan, Kunc in Jerman. Vsi izvoljenci so vrli narodnjaki, katerim je mar, narodno ognjišče v Crnomlji ohraniti in ga vsestransko podpirati. Živili! Na predlog staroste, meščana in člana čitalnice g. Kobatiča, imenovan je bil mnogoletni predsednik g. E. Dev častnim članom. Ne bodemo naštevali tukaj zaslug omenjenega gospoda, a to moramo priznati, da je s svojim izvrstnim igranjem na glasoviru marsikatero slovensko pesnico na oder spravil in s tem družljivost budil ter kazal, kako lepo-doneče slovenske pesni vabijo prijatelje v društvo, v kojem je možno vsaj časih preživeti kako veselo uro.
Med posameznimi nasveti bil je predlog: naročiti se na ^Ljubljanski List.“ in praško „Politik", sprejet._____________________________
Razne vesti.
Hugo Schenk in drugovi.
Dunaj, 13. marcija.
Človeška natora je res čudna zastavica. Sedaj vstvarja dela, ki vzbujajo občudovanje celega stoletja, postavlja si neumrjoče spomenike svojega uma
vselej odštel. „Jaz bi bil lehko še več pojedel," kričal je, „kaj pa je to — dve ..žemlji", ko sem bil potreben? Jaz sem le jčl, a ne kradel." In tako tudi rudečka jesenova: „Kolikor sem jaz dobrega nanosila, „začenši od 4. decembra 1883. noter do 29. januvarja 1884 (inclusive), in Vi mi očitate samo to, kar je „od 24. decembra 1883 do 9. januvarja 1884,“ jedno „žemljo" vsaki dan — češ, da je vkradena! Ali ne veste, koliko dobrega Vam vedno prinašam — dobro je, če bi bilo tudi vkradeno; saj le vam mravljincem prinašam, in naš prvi prirodopisni pisatelj trdi, — da mi sužne rudečke največ storimo za vas." Tako beseduje tat. Toda argumentacija taka mu ne koristi. Ako vidi, da ji tak odgovor ne pomaga nič, povzame besedo:	„Saj jaz
nisem rudečka iz „jesenove sence," oni sosed mi bo to pritrdil, saj sva še v „četrtek 2lega svečana govorila o tem očitanji," in oni četrtek sem jaz daleč, daleč od tu, tam blizu „ velike vode" razposajenim mladičem ubijala zemljepisje in zgodovino v iredentovske butice." Rudečka je bila postala sila zgovorna. Porot-
—	sedaj zopet pade tako globoko, da nas obido strah in groza, ko pogledamo v ta propad .... Te misli so nas nehote obhajale, ko smo začuli o zločinih Schenkovih in njegovih pajdašev. Hladnokrvno je pošiljal svoje žrtve na oni svet in takoj zopet z ljubim smehljajem in sladkimi besedami pridobival ženska srca, noseč v sebi hudobni namen za nove strašne umore . . .
Obravnava proti „dekličjemu morilcu" Hugonu Schenku se je pričela 13. t. m. Dolgo uže ni nobena pravda toliko vznemirjala duhov in vzbujala toliko zanimanja, kakor obravnava Schenkova. Po-slušateljev je bilo kar natlačeno v sodnijski dvorani, in nepopisna vznemirjenost se je polastila vseh, ko jo stopil Hugo Schenk v dvorano. Morilec je pač podoben onim junakom, ki jih popisujejo senzacijonalni romani — samo precej obširna pleša nekoliko moti prijetni vtis. Zraven njega sedita na zatoženi klopi ..sotrudnika" njegova, brat Karel Schenk in Šlosarek. Sodnije predsednik je grof Lamezan, državni pravnik pa Pelser. Slednji toži:
1.) Hugona Schenka, 35 let starega, oženjenega, dvakrat kaznovanega zaradi goljufije;
2.) Karla Šlosareka, 33 let starega, oženjenega ključarskega pomočnika, in
3.) Karla Schenka, 33 let starega, oženjenega uradnega slugo pri ces. Elizabetni zapadni železnici — sledečih zločinov:
Hugo Schenk je neposreden sodelavec pri po-skušanem umoru mlinarskega hlapca Frana Pod-bere; oropal jo kočijaža Frana Bauerja, zavratno umoril krščenico Josipino Timal, kuharico Katarino Timal, kuharico Terezijo Ketterl in hišinjo Kozo Ferenczy; sodeloval je pri tatvini, ki jo je izvršila Josipina Eder pri gospici Hedviki pl. Mal-fatti. — Druga dva pa sta bila več ali manj aktivna sodelovalca pri vseh zločinih.
Hugo Šenk, glava vsi družbi, je sin sod-nijskega svetnika in je dovršil četrti gimnazijski razred. Bil je na to v kadetni šoli in že z 21 leti so ga obsodili zaradi raznih goljufij na pet let ječe. Pozneje se je klatil okoli kot agent, kupčevalec itd. Osleparil jo neko Terezijo Berger za vse njene novce z obljubami, da jo bode v zakon vzel; vsled tega so ga zopet za dve leti potisnili v kaznilnico. Tam se je seznanil s Karlom Šlosarekom in ko sta prišla iz ječe, naredila sta skupen načrt za svoje zločine. Sklenila sta najprej, vabiti kavcije imajoče ljudi v samotne kraje z obljubo, da jim preskrbe dobre službe — in jih potem umoriti. Karel Schenk je znal za nameravane hudobije, ter je obema pomagal, tako da zadene tudi njega ista obtožba.
Prva žrtev je bil mlinarski hlapec Fr. Pod-bera. Anonsiral jo bil v nekom časniku, da išče službe in da zamore kavcijo dati. Koj ata stopila zatoženca ž njim v dogovor, zvabila ga v samoten gozd in tam ga je Šlosarek napadel z revolverjem, a po hudem boji, pri katerem je Podbera dobil tri strele, moral je Šlosarek odjonjati in podal se je s Hugonom Schenkom, ki je le v daljavi opazoval boj, zopet na Dunaj.
Kmalo sta dobila drugo žrtov. Kočijaž Fr. Bauer je tudi iskal službe in ponujal kavcijo. Šlo- '
niki in poslušalci so zmajevali glave, in videti je bilo, da je mnogim po všeči ta zagovor.
Toda sedaj se vzdigne od druge strani nova priča, nov tožnik. „Prijatelj — kolega, ti se lažeš, kakor si dolg in širok. Se li ne spominjaš, da si že v listu „Mravljincu", katerega je izdajal naš sosed Einšpieler (mravlje imajo čudna imena)* v sosednem severnem mravljišči — da si že tedaj tamo zabavljal ter prodajal slabo tvarino. Neki ..Prodovski",
— o ti rudečka, ki laziš tako rada po prodji,
— podoben je tebi tako, kakor mravljinčje jajce drugemu mravljinčjemu — našemu, — in vsak razsodni mravljinec te bo spoznal po besedi. Tamo si zabavljal svojemu učitelju Melzerju, nedolžni Marušičevi »Domovini", in kmalu potem si se oglasil v našem mravljišči, in sicer v „Mravljinčjem Radikalcu" ter dejal, da je „Domovina“ — lucus a non lucendo. In danes o tebi učenjaku lehko govorimo, da ti si lucus a non lucendo. Bog vedi koliko si še vkradel, pa te ne moremo zaslediti".
* Opomba stavčeva.
sarek mu obljubi službo pri nečem znanem gospodu. — Hugo Sckenk je sam prevzel vlogo tega gospoda. Šlosarek se je peljal v Weidlingau s kočijažem, ogledat novega gospodarja; ko sta šla skozi gozd, omamil je Bauerja z neko omotno te' kočino in potom ga jo oropal s Hugonom Schenkom vred, ki je sledil obema.
Po teh zločinih se je obrnil Schenk na drugo polje. Uboga dekleta in kuharice, ki so imele par krajcarjev prihranjenih, izbral si je za žrtve. S sladkimi besedami se jim je približal, obljubil jim zakon, — dobil iz njih denarja in zvabil jih na samotne kraje. Brez strahu je šlo ubogo žensko bitje ob vsaki uri, v temni noči na določeni kraj, saj je dekleta vabil tja njen ljubi, njen prihodnji zakonski mož .... A tam je ni čakalo njegovo gorko srce, temuč mrzla smrt! Mrliča sta potem morilca vrgla v vodo ali drugače skrila in všla; nihče ni slutil, kdo je bil v tako nenavadni uri na mestu zločina. Hudobneža sta pa mirno vži-vala svoj rop — dokler tudi njuna ura ni prišla!
(Daljo sledi.)
Domače stvari.
— (Nj. Veličanstvo) jo blagovolilo šolski občini v Ostrožnem brdu (okr. Postojina) za zidanje šolskega poslopja iz Najvišje privatne bla-gajnice podariti 200 gold. podpore.
— (Imenovanje.) Gospod dež. predsednik jo imenoval dr. Ludovika Thomanna do Mont-almar, koncipista pri c. kr. finančni prokuraturi v Trstu, začasnim okrajnim komisarjem pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kočevji.
— (Državna pomoč za Dolenjsko.) V državnem zboru je dne 13. t. m. državni poslanec gosp. V. Pfeifer in drugo vi interpeloval g. mi-nisterskoga predsednika o stanji preiskavanj glede elementarnih poškodb na Dolenjskem in potrebne državne podpore.
— (Mestna dekliška šola), nastanjena v redutnem poslopji, katera je bila tri tedne zaradi neke v hiši na tifusu zbolele osebe zaprta, o tvoril a se bo zopet 17. marci ja t. 1.
— (Odbor kranjskega obrtnijskega društva) se je v zadnji seji konstituiral in izvolil predsednika g. Antona Kleina, namestnika g. Filipa Zupančiča, tajnika g. Matijo Kunca in blagajnika g. Jarneja Žitnika.
— (Kranjsko ribarsko društvo)ima — ker jo bil občni zbor 29. febr. t. 1. nesklepčen — danes zvečer ob 8. uri pri „ Slonu “ v prvem nadstropji svoj občni zbor, pri katerem se bodo obravnavale jako važne stvari in so bode volil nov odbor. Kandidati za odbornike se priporočajo gg.: Ivan Franke, c. kr. gimnazijski profesor; Fran Go-ričnik, trgovec; dr. Kaplor, c. kr. okrajni zdravnik; pl. Adolf Kapus, c. kr. poštar; Karel Karinger, trgovec ; Anton Klein, lastnik tiskarne; Lovro Škofič, c. kr. blagajnik; Henrik Galič, zasebnik, in Jožef Zenari, vodja kranjsko eskomptno banke.
— (Surovost.) Včeraj proti peti uri po-poludne prišlo je iz Kunsteljnove gostilnice več fantov iz Štofanje vasi. Kar jeden med njimi zavpije:
Stvar je nevarna postala. Mravlja ru-dečka se mi je smilila, in ker sem ji bil že pred leti jedenkrat kolec pomolil, da je mogla splezati čez jarek, storil sem tudi sedaj tako. S svojo brezovko sem jo bacnil iz sodišča, tja v stran na blatni kolovoz, in tam se sedaj valja in oteplje ter išče varnega zavetja, če tudi v blatu, da je le — varno.
V	trenutku, ko sem bil to podlo stvarico rešil, prikaže se iz kupa debel, trebušnjat mravljinec. Na jedni nogi je imel okoren čre-velj, na drugi je bil b&s. „Bežite“, kričal je ali hočete, — da bom po polnem bds? Jedkega sem že brcnil, da sem orevelj izgubil — ali hoče še kdo drugi tudi jednega odnesti?11 — Gospa — beživa!
In tekel sem res! Na ovinku sem se pač še jedenkrat ozrl ter videl, da so razkoračenemu, debelemu mravljincu prinesli — bu-teljo,	— šampanjca, ka-li, da se je
potolažil, kakor baj6 Ivan Grozni.
Oprostite, milostiva, da kažem Vašim lepim očem take prizore, pa „dobra zdravila poznam, a dobrih zdravnikov — ne,“ pravi diublc boiteux.	Per.
„Dajmo iblajtarje pobit!“ — na kar je nekdo s težko pestjo užitninskega paznika Zorca vdaril po glavi in ga pri tem ranil z velikim svojim srebrnim prstanom; paznika Petrovšeka so vrgli tudi na tla in ga precej poškodovali. Sodnijska preiskava se je že pričela.
— (Tombolo) s prostovoljnimi dobitki mislijo prirediti nekatere gospo iz odličnih krogov. Dobiček se bo potem porabil za nakup zvonov v cerkvi sv. Jezusovega srca.
—	(Na korist fondu »Narodnega doma") v Ljubljani priredita v Zagrebu pevsko društvo „Kolo“ in telovadno društvo „Sokol" v nedeljo 23. marcija t. 1. veliki koncert, pri katerem bode sodeloval na povabilo krvatskik društev tudi naš slavnoznani tenor g. Ivan Meden.
— (Pevski zbor ljubljanske čitalnice) priredi 19. marcija v dež. redutni dvorani velik koncert na korist svojemu zakladu s sledečim programom: 1.) V. Parma: Slavnostna potnica v spomin 6001etnice pripadanja Kranjske k Avstriji, svira vojaška godba. (Nova.) 2.) A. Nedved: »Gospodov dan“, mešan zbor. (Nov.) 3. F. S. Vilhar: „Zapuščena", samospev za tenor, poje gosp. I. Meden, na glasoviru spremlja g. E. Bežek. (Nov.) 4.) Rossini: Ouvertura k operi „La gazza ladra", svira vojaška godba. 5.) A. Nedved: „Slovo“, moški zbor s samospevom za tenor, katerega poje g. A. Razinger. (Nov.) 6.) Lortzing: Iz opere „Car in tesar", šesterospev, pojo gg. Razinger, Pribil, Štamcar, Juvanec, Nolli in Paternoster, na glasoviru spremlja g. pl. Ohm-Januschovskj. 7.) Thomas: Uvod iz opero „IIamlet“, svira vojaška godba. 8.) A. Foerster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij", za moški in mešani zbor, samospeve in veliki orkester. (Nov.) Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnice, in sicer: Cercle-sedež 2 gld.; sedež v dvorani 1 gld.; sedež na galeriji 80 kr.; parter 60 kr., za dijake 30 kr. — so dobe v nedeljo dnč 16. t. m. med 10. in 12. uro v I. nadstropji v čitalnici, v ponedeljok in v torek pa v prodajal-nicah g. V. Petričič-a in g. J. Gebe, koncertni večer pa pri kasi.
— (Vkradena krava.) Kakor naznanja c. kr. žandarmerija v Zatičini, bila je v Rebercah vkradena črna krava, srednje velikosti, vredna 60 gld.
— (Požarna kronika.) Iz Komondo se nam poroča 13. marcija: Nocoj okolu 8. ure začuje so na enkrat plat zvona v zvoniku naše farne cerkve. Gorelo je v Mostah, in nekemu posestniku je požar uničil skedenj in hlev. Pogorelec je bil zavarovan, a škode ni veliko, ker je bilo poslopje v jako slabem stanu. K sreči ni bilo vetra. Čuduo je pa vendar, da je i s t e m u posestniku uže šestkrat pogorel skedenj na istem mestu; ljudje sumijo, da je bil požar prouzročen od zlobne roke.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 15. marcija. (Schenkova pravda.) Šlosarek pove, da je Schenku v denarnih stiskah z ovadbo grozil; načrt, kako da bosta umorila Rozo Ferenczy, bil je Schenkov, izvedla sta ga oba. Dokazno obravnavanje se sklene, predsednik še konstatuje, da je Hugon Schenk še osmim drugim ženskam pod raznimi imeni dopisaval.
Dunaj, 14. marcija. Na natolcevanje raz n h levičarskih govornikov, da je vlada sama delavcem delila denar za agitatorne namene, odgovarja ministerski predsednik Taaffe, da je stvar natančno preiskoval in da so to gole izmišljotine. Svari opozicijo, naj se nikar ne norčuje z dinamitom, kajti položaj je jako resen. Pohvalno omenja požrtvovalno delovanje raznih oblastev, posebno policijskega osobja. (Živahna pohvala.) — Vitežič se poteguje za Slovane v Istri in odločno graja postopanje vladnih organov pri zadnjih deželnozborskih volitvah.
Dunaj, 14. marcija. Po uradnih izkazih je bilo do sedaj iztiranih 26 socialističnih iuozemcev.
V	obravnavi proti Ilugonu Schenku je sodnija dognala slučaje Ketterl, Eder in Fe-renczy. H. Schenk je poročal z navadno hladnokrvnostjo o podrobnostih umorov. Priča Emilija Hochsmanu podala je Schenku roko v večno slovo; priča Eder pa se je bridko zjokala.
Budimpešta, 14. marcija. Listi poročajo, da je policija zvedela o novih nakanih anarhistov. Zato je priprla 36 anarhistov, med temi več žensk; zaplenila je tudi mnogo pis-mov, knjižur in časnikov anarhistične vsebine.
Suakim, 14. marcija. Angleške čete se vrnejo jutri v Suakim. Mislijo, da je boj pri kraji. Sovražne izgube se cenijo na 4000 mrtvih in 6000 ranjenih. (? Uredil.)
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 15. marcija.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.
»	»	»	srebru . .
Zlata renta..........................
5°/0 avstr, renta....................
Delnice narodne banke . . . .
Kreditne delnice.....................
London 10 lir sterling...............
Srebro...............................
20 frankovec.........................
Cekini c. kr.........................
100 drž. mark........................
gld.
79-75
80-85 101-90
95-25 845- — 322- — 121-50
9-61
6-70
59-20
Uradni glasnik
z dnč 15. marcija.
Razpisane službe: Na dvarazredni ljudski šoli v Oblaku druga učiteljska stopinja (za učitelja ali učiteljico) ; plača 400 gl., od 1. jan. 1885 1. počenši gl. 450. Prošnje v teku 14 dnij c. kr. šol. svetu v Logatec. —
V	davk. okraji idrijskem 3 službe okr. babic za Le-dinje, Črni Vrh in Vojsko; letna nagrada 36 gold.; prošnje vsaj do 5. aprila t. 1. c. kr. okr. glavarstvu v Logatcu.
Naprava novih zemljiških knjig: Za katastersko občino Polhovi Gradec; poizvedbe do 26. marcija pri c. kr. okr. sodniji v Litiji.
Eks. javne dražbe: Posestvo Jarneja Želodca iz Narina, sodna cena 1725 gld., dnč 1. aprila od 10. do 12. ure v Postojini. — Posestvo Viljema Dolenca iz Rakitnika, sodna cena 2210 gld., dne 3. marcija, 4ega aprila in 7. maja t. L, vselej od 10. do 12. ure dopol. v Postojini. — Posestva Fr. Kramarja iz Dolenje Vasi, sodna cena 3560 gld., dne 5. aprila, 5. maja in 4. junija od 11. do 12. ure dopoludnč v Ribnici. — Posestvo Urše Lobe iz Gorenjega Mačkovca (sedaj v Smukah), sodna cena 250 gld., dnč 2. aprila, 7. maja in 4. junija ob 9. uri v Kočevji. — Posestvo Fr. Jenkota iz Ladije, sodna cena 2698 gold. 20 kr., dne 2. aprila, 3. maja in 4. junija ob 9. uri dopol. v Ljubljani. — Posestvo Jan. Judničevo iz Krvavčjega Vrha, sodna cena 1525 gld., dnč 4. aprila, 3. maja in 4. junija ob 10. uri dopol. v Metliki. — Posestvo Damijana Kovačiča iz Stranj, sodna cena 2492 gld. 40 kr., dne 2. aprila, 3. maja in 4. junija ob 9. uri dopoludnč v Ljubljani. — Posestvo Mih. Remžgarjevo iz Kravje Doline (Ljublj.), sodna cena 500 gold., dnč 3. in 19. aprila ob 9. uri dopoludnč v Ljubljani. — Posestvo Jak. Žaklja iz Horjul, sodna cena 160 gld., dnč 4. aprila, 3. maja in
3.	junija ob 11. uri dopoludnč na Vrhniki.
Umrli so:
Dnč 13. marcija: Viljemina Sapleto, šivilja, 33 1., Karlovška cesta št. 6, jetika. — Štefanija Zdešar, črevljarja hči, 21., Dunajska cesta št. 7, Morbus Brightii po davici.
Dnč 14. marcija: Elizabeta Obreza, vdova sodn. prised., 64 1., Sv. Jakoba trg št. 11, organ, srčna bolezen. — Urša Habič, klobuč. vdova, 66 1., Sv. Florijana ulice št. 24.
V	bčlnici:
Dnč 13. marcija: Marija Pokovc, gostinja, 56 1., pljuč, jetika. — Josip Ovin, delavec, 52 L, vnetje opnice.
Dnč 14. marcija: Barbara Smrekar, gostinja, 751., pljučnica.
Meteorologično poročilo.
	| Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	a 'rP 'o S S m	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-48 740-02 742-28	+ 1-6 +16-6 +11-6	vz. sl. jz. sl. >	js- obl.	0-00
	a o rt S tH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744-86 744-90 745-12	+ 8-8 +12-5 + 6-2	z. sl. izt. »	obl. » js.	0-00
Št. 4542.
Zahvala.
(21)
Slavni upravni svčt kranjske eskoinptne družbe v Ljubljani je tukajšnji ubožni zakladi izročiti dal pet in dvajset forintov.
Podpisano vodstvo ubožnega zavoda se usoja za to blagodušno darilo javno izrekati najtoplejšo zahvalo.
Vodstvo ubožnemu zavodu v ljubljanskem glavnem mestu
dnč 14. marcija 1884.
Št. 2351.
Natečaj.
(19) 3—2
Za posel gozdnega nadzorstva politiške uprave na Kranjskem razpisanih je šest logarskih služb, in sicer dve II. razreda z letnimi dohodki: 400 gld. letne plače, 100 gld. aktivitetne doklade, 100 gld. ho-darine, 75 gld. za logarsko opravo in 12 gld. pisarniškega pavšala; dalje štiri logarske službe III. razreda z letnimi dohodki: 300 gld. letne plače, 75 gld. aktivitetne doklade, 100 gld. liodarine, 75 gld. za logarsko opravo in 12 gld. pisarniškega pavšala.
Lastnoročno pisane prošnje za podeljenje jedne teh stopinj naj se
vsaj do 15. aprila t. 1. vroče pri tej c. kr. deželni vladi.
Zlasti se tisti dosluženi podoficirji, ki imajo vsled zakona z dn6 19. aprila 1872. 1., državn. zakonika list štev. 60, in vsled razglasila ministerstva za deželno brambo z dnž 16. julija 1879.1., državn. zakonika list št. 100, oziroma po § 5, odstavek 3 ministerskega ukaza z dn6 27. julija 1883. 1., državn. zakonika list št. 137, pravico do podeljenja razpisanih služb, — po-zivljejo, naj prošnje svoje, kojim naj priloži potrdilo, da imajo pravico prositi jedno izmed teh služb, vroč6 do omenjene dobe c. kr. deželni vladi, in sicer isti prosilci, ki niso več podredjeni vojaškemu svezu, neposredno, ostali pak potom njim predstoječih vojnih zapovedništev, vojnih oblastev ali zavodov.
Prosilci, ki niso več v vojaškem svezu in ne spadajo med podoficirje, in imajo pravico prositi teh služb, imajo predložiti od občinskega predstojnika, kjer stalno bivajo, napisano spričevalo o lepem vedenji in glede svoje telesne sposobnosti za razpisane stopinje od uradno pooblaščenega zdravnika potrjeno spričevalo, vsi prosilci pak svoj krstni list, ter s spričevali dokazati, da so sposobni za službovanje gozdnega varstva in tehnično pomočno poslovanje vsled izvršenega izpita v smislu ministerskega ukaza z dnk 16. janu-varija 1850. 1., drž. zakonika list št. 63, dalje znanje slovenščine in nemščine ali vsaj kacega druzega slovanskega jezika in dokaz o kacem uže dovršenem javnem službovanji.
V Ljubljani v dan 12. marcija 1884.
C. kr. deželna vlada.
Podpisani usoja si naznaniti, da je
Vabilo
občnemu zboru društva
..Narodni dom".
Vsled sklepa upravnega odbora v seji dn6 9. marcija t. 1. bode letošnji občni zbor društva »Narodni dom> dne 7.	1S84	ob	6.	uri	zvečer	v
dvorani ljubljanske čitalnice z naslednim dnevnim redom:
1.) Predsednikov nagovor.
2.) Poročilo tajnikovo.
3.) Poročilo blagajnikovo.
4.) Poročilo pregledovalnega odseka.
5.) Nasvet upravnega odbora, da se spremenita §§ 2 in 4 društvenih pravil.
6.) Volitev predsednika.
7.)	»	upravnega odbora.
8.)	»	pregledovalnega odseka in
9.)	»	posamični nasveti društvenikov.
Tujci.
Dnž 13. marcija.
Pri Maliči: Baron Mlado ta s soprogo iz Schonau-a.
— FeU, Pirker, Engel, Morawetz in Schonmann, trgovci z Dunaja. — Ber-thold, trgovec iz Liberce.
Pri Avstr, carji: Richter iz Vipave.
Pri Virantu: Podboj, uradnik iz Vel. Lašič. — Ivanetič, učitelj iz Blagovice. — Brumen, c. kr. avskultant iz Kranja. — Wiebe, zasebnik iz Dola.
— Vitez pl. Klynharich z Dunaja.
in drugih stvari od gospoda A. PriboSiča prevzel ter priporoča p. n. občinstru
vsakovrstne klobuke
za- gospode
posebno pa: suknene klobuke (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80 kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
itd. itd.	(4)	5
Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
v Ijubljani, Gledališke ulice štev. 6.
Svarilo!
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr& Bamberg
v Ljubljani.
Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu.
V Ljubljani dne 12. marcija 1884.
Za upravni odbor društva „N&rodni dom“:
Iv. Hribar,	Dr.	Alf.	Mosche,
tajnik.	predsednik.
trgovina s železnino in stavbinsko ključaničarstvo (ii) 6-3 Ljubljana
Gledališke ulice št. 8
priporoča svojo dobro izbrano zalogo štedilnih ognjišč, pečij in namiznih ognjišč, vseh stav-binskih okovanj, raznovrstnih železnih šibik, jezičastega in čveterovatega železa, dalje priporoča tudi priznane kot najboljše in s bronasto svetinjo povodom ljubljanske izložbe odlikovane plj-u-g-e ter razno poljedelsko orodje.
m
MMIMEL1LER TROPFEN
NUR ECHT BEI
APOTHF.KER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUCK 20
J. pLMfa j, letar pri ,pri zlatem samorop’
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
jj Harfjaceljske kapljice
^	za	želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu M in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje ^ slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove,
^ koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, kro v želodou, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na Jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 tucatov samo 8 gld. JIWF' Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
mr Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d.r. ^v£a,liČTa.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Ka-UČU<< * zraven stoJečim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.
Gospodu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. W In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili %% mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Ma-ličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku Mg v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani ^	Pran	T-u.g\ posestnik v Smariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
g izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsclt)
m
S tem p. n. občinstvo opozarjamo, da se v novejšej dobi izde-lju.jejo kase ter prodajejo, ki imajo skoro jednako firmo, kakor i mi.
Trgovinski prijatelji nam naznanjajo, da se na ta način občinstvo le slepi, ter meni, da kupuje kase Wertheimovke!
Mi svarimo, ne kupovati tacih kas, ker se b tako zlorabno manipulacijo špekulira le na premenjo imena.
JTedina zaloga pri gospodu
Franu Detterji
8
jetrno
olje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna ustna voda,
^ najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo J
sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
(6) 12—3
zaloga šivalnih strojev v Ljubljani.
(10) 4—2
F. Wertheim in drugi
c. kr. dvorni liferanti c. kr. priv. prve avstrijske tovarne za kase.
i>|(S=S)a=S!K
Kri čistilne- kroglice, c. kr. priv.,
| ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat \ sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih; i udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr.
Š jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 6 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
J Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu''
M Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. _
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Pod. Bamberg v Ljubljani.