Leto VI., štev. 247 Ljubljana, sobota 24. oktobra 1925 PoStnlna pivUIirana. Cena 2 Din sa lih«J« ob 4. »jutraj. a Stane mesečno Din »5 —; za inozemstvo Din 40— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cest« itev. 16/I. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 10. ure naprej r Knaflovi ul. St. s/L — Telefon St 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, PrešcrnoT* ulica it. 54. — Telefon it. 36. bseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 491 Podrulnlci: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu 1 Ljubljana it 11.841 - Praha tislo 78.180. Wicn,Nr. 105.141. Grki prodirajo v Bolgarijo Grške čete so zasedle bolgarsko obmejno ozemlje in bombardirajo mesto Petrič. — Panika med prebivalstvom. — Izjava grške vlade. Sofija. 23. oktobra, s. Vlada je povabila člane mednarodne vojaške kontrolne komisije, naj odidejo na krai incidenta, da si na mestu ogledajo situacijo. Že nekaj časa so grški vojaki po načrtu delali na to, da izzovejo incident, in so šli celo tako daleč, da so skrunili grobove bolgarskih častnikov in vojakov, ki so padli v ba'kanski vojni in so pokopani v bližini demarkaciiske črte. Grške čete so dosedaj zasedle na bolgarskem ozemlju 7 vasi v 30 km dolgi in 12 km globoki fronti. Grška artilieriia nadaljuje z obstreljevanjem Petriča. Število ubitih vojakov in civilistov se ceni na 25. Med prebivalstvom vlada silna panika. Prebivalstvo beži. ne da bi moglo vsled strahu pred bombardiranjem odnesti vsaj svojo lastnino. Šte. vilo beguncev znaša približno 15.000. Grške čete rekvirirajo v zasedenih vaseh zaloge žita in drugo. Zadn.ie straže, posebno grški kolonisti iz Male Azije, plenijo po zasedenem ozemlju. Atene. 23. oktobra. 1. Bolgarski oprav nik poslov je posetil včeraj ministrskega predsednika Pangalosa in je zahteval v imenu svoje vlade, naj grške čete takoj zapuste zasedeno bolgarsko ozemlje. Pangalos je izjavil, da ne mo- Sklicanje Sveta Zveze narodov Na zahtevo bolgarske vlade je Zveze Sofija, 23. oktobra, e. Bolgarska brzojavna agentura poroča, da je vlada odposlala glavnemu tajništvu Zveze narodov noto, v kateri je podrobno obrazložila okolnosti glede obmejnega incidenta. ki so ga izzvali Grki in v kateri zahteva sklicanje Sveta Zveze narodov. da reši grško-bolgarski konflikt. Ženeva. 23. oktobra, e. Glavni tajnik Zveze narodov je danes dopoldne prejel brzojavko bolgarske vlade. Na podlagi čl. 11. pakta Zveze narodov in po posvetovanju s predsednikom Sveta Zveze narodov, francoskim zunanjim ministrom Briandom, je glavni tajnik sklical Svet Zveze narodov na 26. t. m. v Pariz. Ženeva, 23. oktobra, s. Francoski zunanji minister Briand je kot predsednik Sveta Zveze narodov bolgarski in grški vladi poslal sledečo brzojavko: *Glavni tajnik Zveze narodov je sklical Svet za prihodnji pondellek k izrednemu zasedanju v Pariz. Ni tem zasedanju bo Svet skupno z grškimi in bolgarskimi zastopniki proučil ves kompleks vprašani. Prepričan sem, da ustre žem želji svojih kolegov, ter spomnim obe vladi na obveznosti, ki jih imate kot članici Zveze narodov, na svečano obveznost, da v smislu čl. 12 pakta Zve ze narodov ne bosta pričeli vojne, in na usodne posledice, ki bi utegnile nastati po statutih Zveze narodov radi kršitve teh obveznosti. Svarim obe vladi, naj sklican za pondeijek v Pariz Svet narodov. nemudoma izdasta potrebne instrukci-je, da za časa. ko bo Svet Zveze narodov proučeval ta spor, ne bo prišlo ne samo do novih vojaških operacij, temveč, da se bodo tudi čete vsake vlade umaknile za svoie meje*. FRANCIJA IN ANGLIJA PROTI ORCUI Pariz, 23 oktobra d. Po mnenju francoskih političnih krogov je obmejni spor na bolgarski meji izzvala Grška, kar je v zvezi s turškobojgarsklm znižanjem ter z načrtom, ki ga podpirata turška in bolgarska vlada in po katerem naj bi se sklicala v Carigrad konferenca za zaključitev balkanskega pakta. London. 23. oktobra, d. Polslužbeno se poroča, da angleška vlada pozorno zasleduje dogodke na bolgarsko-grški meji. V angleških političnih krogih se izraža upanje, da bolgarsko-grški spor ne bo posta! večjega pomena, kakor je navaden obmejni spor. zlasti ne v trenotku, ko se je z zaključitvijo locarnskega dogovora vzpostavil mir na zahodu. Reuterjeve vesti z Balkana opisnjejo položaj, kakor da bi Grška izrabljala vpad bolgarskih tolp na grško ozemlje kot pretvezo za obsežnejše vojne ukrepe proti Bolgarski. Le na ta način si ie mogoče tolmačiti, zatrjuje Reuterjev urad, da ;e grška vlada ponovno trikrat odklonila ponudbo bolgarske vlade, naj preiščejo napad bolgarskih tolp neprizadeti, in da so grške vojne sile s topništvom vdrle na bolgarsko ozemlje ter obstreljevale bolgarske vasi. Nevtralno stališče naše vlade Živahno zanimanje diplomatskega zbora. — Čuden molk grške vlade. — Interpelacija na zunanjega ministra. re ugoditi tej zahtevi, ker nima grška vlada nobenega zaupanja v bolgarske obljube. Grška vlada izjavlja, da nima vojaška akcija nobenega drugega pomena. kakor da prisili Bolgarijo k izvršitvi zahtevanega zadoščenja. «Agence d'Athenes» poroča: Da prepreči žrtve frontalnega napada v goratem ozemlju in iz drugih strategičnih vzrokov za osiguranje grških obmejnih čet in ker ima Bolgarija slejkoprei zasedeno grško ozemlje v okolici Demir Hisarja je bila grška armada v Mace-doniji prisiljena, da pošlje svoje čete do Petriča in tako prisili Bolgare, da se umaknejo z grškega ozemija. Beograd, 23. oktobra, p. Ministrstvo za zunanje stvari je dobilo poročilo o napredovanju grških čet v Bolgarijo. Po bolgarskih poročilih prodirajo Grki po celem ozemlju ob reki Strumi, na kateri je danes grški aeroplan porušil most. Bolgarska vojska, ki se je dosedaj umikala brez odpora, je danes popoldne dobila zapoved, da stopi v akcijo. Mnogi tuji korespondenti so danes odpotovali v Petrič. Kolodvor v Petriču je porušen. Pašič razčiščuje situacijo Oster nastop v radikalskem klubu. — Rezervirane izjave o od-nošajih z radičevci. — Zunanji položaj je resen. — Celodnevna seja radičevskega kluba. Beograd. 23. oktobra, p. Na včerajšnji seii ra-dikaiskega kluba je prišio radi postavitve kandidatne liste za finančni odbor do ostrega konflikta med predsednikom kluba 2iv-kovičem in poslancem Kocičem. Posledica ie bila kakor znano, da ie grupa 10 radikalnih poslancev s Kocičem na čelu pri glasovanju oddala prazne listke ter tako pripravila radikalce ob 2 mandata. Vsled teh mučnih pojavov je g- Pašič za danes sklical plenarno sejo radikalskega kluba, katere se ie udeležilo 120 poslancev. Seja je trajala od 16.30 do 19 30. Po ostrih objašnjevanjih s posl. Kocičem je predsednik Živkovič stavil vprašanje zaupan:a. Posl. Koclč je zahteval o tem tajno glasovanje kar je bilo odklonjeno in predsedniku izrečeno zaupanje. Nato je govoril Pasič nad pol ure. Obžaloval je incidcnte v klubu ter se jezil, da se ie disciplina v klubu omajala. Rekel je. da je radikalna stranka prišla do sedanje svo:e moči samo z disciplino, in da se mora disciplina v bodoče strogo vzdržavatL Ta incident naj bo posiednji. Ako se kdo iz katerihkoli razlogov r>e strinja z odločitvijo večine. naj sam odstopi ali pa bo »izteran«. Posebno je grajal one poslance, ki so glasovali s praznimi lističi, da se ie na ta način videlo, da stranka ni kompaktna. Da-l.ic je Pašič govoril o političnem položaju in se dotaknil odnošaiev do radlčevcev. Na ugovor?, da radičevci z radikali ne mislijo Icjalno, je Pašič izjavil, da so se dosedaj držali lojalno in da so izpolnili vse pogoje sporazuma. Ako pa bi, kar ne daj Bog, bilo nasprotno, bi radlkaha stranka vedela v tem slučaju varovati Interese države ia naroda. Na koncu svojega govora je Pašič z odrom na konflikt med Grško in Bolgarijo na-glašal, da je zunanji položaj zelo resen. Moramo biti oprezni, posebno v tem momentu moramo pokazati svoio kompaktnost. Samo naša sloga in sporazumno delovanje Srbov Hrvatov in Slovencev ?e najsiguroejša garancija za pozitivno delo. za katero se je radikalna stranka vedno borila. Po govoru Pašiča je Kosič reagiral n* govor Ljube Žtvkoviča ter so še govorili posl. Millutin Dragovlč. Dušan ZivojinovJd, Aleksa Žujovič, potem pa je Vlado Miletič prosil, da bi se klub čim pogosteje sestajal, ker se samo na ta način morejo posli najbolje vršiti. Na koncu ie še enkrat povzel besedo Pašič in prosil poslance, da z vsemi svojimi močmi sodelujejo pri parlamentarnem delu. Beograd, 23. oktobra, r. Danes dopoldne so se nadaljevali razgovori v Radičevem poslanskem klubu o politiki stranke in stališču kluba v parlamentu. Vsem sejam Je predsedovalS St. Radič. Danes je bil navzoč tudi dr. Maček, ki je davi došel v Beograd. Popoldne ob 6. uri se je vršila ponovna, seja Radičevega kluba, ob 8. url zvečer pa se je vršila skupna večerja vsega kluba v hotelu »Parizu«, ki ie bila prirejena na čast St. Radiču. Tudi danes se Radič s Pašičem ni sestaS. Pričetek razprave o invalidskem zakonu Včerajšnja seja Narodne skupščine. — Kar je bilo preje črno, je sedaj belo. — oKnstituiranje finančnega odbora. Beograd, 23. oktobra, r. Radi seje finanč. nega odbora, ki je trajala dopoldne skoro dve uri. se je današnja seja Narodne skup. ščine pričela šele nekoliko pred 11. Pred« sodeloval je prvič radičevski podpredsednik dr. Šihenik. Po odobrenju zapisnika in iz. vršenih formalnostih je bilo objavljeno, da je posl. Milorad Vujičič vložil zakonski predlog o rabi in nošenja orožja, za kate» resa se bo izvolil ooseben parlamentarni odbor. Zatem jc bila prečitana interpela* cija davidovičevca posl. Stefanoviča na voj. nega ministra o postopanju orožništva v tikveškem okrožju. Nato se je prešlo na dnevni red. ▼ raz« pravo predloga o invalidskem zakonu. Prvi je dobil besedo poročevalec večine posl. Krsta Marič. ki je čital zakonski predlog. Dvorana se je polagoma izpraznila. Zatem sta podala svoje oddvojeno mišljenje posl. Agatonovič v imenu demokratskega, musli. manskega in zemlioradniškega kluba ter posl. Kremžar v imenu SLS. Končno je do* bil besedo radičcvec posl. Lončarič, ki je v Imenu HSS izjavil, da umakne svoje oddvo. jeno mišljenje, vloženo v preteklem zase. danju, in da samo zahteva izpremembo čle« nov 70 — 74, ki govore o invalidskih sodi. ščih. Ta izjava posl. Lončariča je izzvala mnogo veselosti na račun radičevcev. Posl. dr. Bazale je v hnenu Hrvatskega federa. lističnega kluba izjavil, da vztraja pri orne* njenem oddvojenem mišljenju. S tem je bila današnja seja zaključena ob 1.30 popoldne ter napovedana prihod, nja za jutri ob 10. dopoldne. Ko se bo za. ključilo čitanje oddvoienih mišljenj ae bo pričela načelna debata, v kateri bo prvi govoril minister socijalne politike Milan Simonovi 6. Beograd, 23. oktobra, r. Danes ob 9. do« poldne se je vršila seja plenuma finančne* ga odbora, na kateri se je izvršilo njegovo konstituiranje. Opozicijski blok je predi* gal naj se izvoli za predsednika dr. Lujo Kežman. za podpredsednika dr. Kosta Ku» manudi, za tajnika pa Janez Pucelj. Vlado na večina je tap redlog odklonila ter so bili z 17 glasovi proti 12 glasovom izvolje. ni za predsednika radikal Jovan Radonič. za podpredsednika radičevec dr. Lujo Kcžj man, za tajnika pa radikal Milan Stepano* vič. Nato se je izvolila sekcija finančnega odbora za pretres zakonskega predloga o carinski tarifi. Izvoljeni so bili prejšni. Ras dikali so dobili v tej sekciji šest članov, radičevci tri. opozicija pa šest Od samo* stojnih demokratov je bil izvoljen posl. dr. Pivko. Sekcija se je takoj konstituirala ter je bil izvoljen za predsednika Ljuba Stoja* dinovič.Segedinac, za tajnika pa dr. Otoc Gavrilovič. Omajan položaj Caillauxa? Sestanek skupin levičarskega kartela. — Jutri bo sklepal ministrski svet o vprašanju vladne demisije. Pariz, 23. oktobra, k. Jutri ali v nedeljo se bodo v zborničnih prostorih zbrale na skupno sejo vse skupine levičarskega kartela, da odločajo o nadaljnem obstoju kartela In bodočem stališču. Iz informirani}, krogov se doznava, da ne-sporazuml:enia. ki so nastala proti načrtu finančnega ministra v kabinetnem svetu samem, niso tako izrazita, da bi se o njih še ob tej priliki razpravljalo. Zagotavlja se tudi. da so bili ministri Caillauxn pri današnjih posvetovanjih naklonjeni in da ie tudi raz- govor s Painlevžiem in Briandom deloma pomiril. Vendar pa so ostale govorice, da Caillaux i»e more pričakovati polnega zaupanja svojih kolegov in se nahaja vsled včerajšnjih napadov v težkem položaju. Govori se že o njegovem nasledniku. Drugi mislijo že na krizo celokupne vlade, vendar bi v tem primeru na vsak način sestavil Palnlevč novo vlado. Odločitev tega vpra-nja zavisi od sklepa, ki ga bo storil v nedeljo ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea. Ljubljana, 23. oktobra. Politične prilike evropskih držav se bližajo normalnemu življenju predvojnih časov. Razmerje med poedinimi državami postaja zopet znosno (grško-bolgarski konflikt le potrjuje pravilo), globoke rane svetovne vojne se celijo, bolečine pozabljajo. Strasti se umikajo hladni razsodnosti in počasi se vrača čut človečanstva. Tudi v Jugoslaviji so se notranjepolitične razmere zelo konsolidirale. Boli tična razuzdanost in brezglavost se bolj in bolj umika nadvladi treznega in zdravega razuma. Medsebojno mesarsko kla ,ije političnih strank na življenje in smrt je odnehalo in misel sporazumevanja ter koncentracije sil objema duhove našega ljudstva. Pogled v sedemletno preteklost dokazuje. koliko dragocenega časa in koliko še dragocenejših sil jugoslovenskega naroda se ie pogubib in uničilo v medsebojnih bitkah, ne da bi se z brezobzirnim in nepremišljenim bojem dosegli oosebni uspehi. Tudi v Sloveniji je opasati srečnejše politično razpoloženje. Dozorela je popolna misel, da v Sloveniji 15 političnih grup. ki so se še pri zadnjih skupščinskih volitvah potegovale v mariborskem volilnem okrožju za mandate, nima niti eksistenčne možnosti. niti eksistenčne pravice. Absolutna potreba temeljite redukcije na minimalno število političnih skupin postaja i rastočo politično uvidevnostjo in zrelostjo tudi za Slovence nujna. Sporedno s to nujnostjo Pa gre potreba, da se eliminirajo iz politične javnosti poedine osebe, ki so iz špekulacije na povojno konjunkturo hotele mahoma zavladati ijudskim množicam, iskajoč pri tem samo sebe in cilje svoje neutolažene ambi-cijoznosti ali pa prostih materijalnih interesov. Politični šarlatani so deloma že izginili in izginevajo, kakor so skop-neli povojni poslovni verižniki. Danes tudi v Sloveniji bolj in bolj nrodira prepričanje, da smejo ljudsko zaupanje iskati in dobiti le politične skupine. katerih obstoj je opravičen tako s orogramatičnega, kakor z organizator-nega stališča. Politični fičfiriči. ki se pojavljajo le pred volitvami, da napravilo med volilci spore in zmede, so obsojeni in zavrženi in le politične organizacije. ki sistematično in neprestano posvečajo svoje sile brigi za ljudske nterese. lahko računajo z boljšo bodočnostjo. Politični razvoj v ostalih delih države še pospešuje tendenco po poenostavljenju strankarske opredelitve v Sloveniu. Mnenja smo. da je ta vpliv celo zelo jak ter z ozirom na nastajanje jugoslovenskega državnega naroda potreben in nujen. Jugosiavija prehaja polagoma k sistemu maloštevilnih, a zato jakih političnih strank, kakor ga imajo zlasti na Angleškem in v Ameriki. Posebne vrste socialnih razmer pri nas. kjer v masah prav /aprav ni posebno velikih razlik med buržuji® in «proletarci» — maloštevilni ooedinči pri 12milijonskem narodu ne orihaiaio v poštev — so menda glavni vzrok, da v naši državi ni razrednih strank, ki bi v političnem življenju kaj nomenile. V Narodni skupščini ni niti ^.nega socialističnega poslanca in le štirje srbski zemljoradniki reprezenti-raio kmečko razredno politiko. Nihče drugi ne zastopa v parlamentu razrednega stališča in tudi gosp Pucelj. dasi ie pred volitvami operiral največ z ge-sfrom «Kmet kmeta!» ie po vstopu v klub radičevcev ter po razglasitvi, da hoče •onekod še neznani, se ne morejo zviševati. Za ekspioatac'io pri rodnih bogastev dežele, o katerih se trdi. da niso majhni, torej še dobro ne bo -na razpolagi': domačega kapitala, zato bi vlada rada privabila tuie piidietnike. V marsi-kakem oziru. osobito crlede trgovine, bi bilo za podietia n Jugoslavije ugodno področje. Trgovska zbornica v Skoplju je že parkrat urgi-ala. nai bi se uredila trgovinska pegodba z Albanijo, ki bi odprla naši trgovini pot čez albanske rneie. Šele nrav v poslednji dobi so se pričela pripravljati treovinska pogajanja med Albanijo in našo kraljevino. Ahmed beg Zosu razpolaga z absolutno večino bodisi v parlamenttu kot v senatu. Vladna kriza, o kateri se je poročalo tudi pri nas pred mesecem dni. je potekla povsem normalno: stara vlada ie dne 20. septembra podala demisi-jo. in sicer vsled tega, ker njena sestava ni odgovariala razmerju političnih skupin v parlamentu, kakor so se pokazale ob otvoritvi zasedamja dne 15. septembra. Toda žc dne 28. septembra se ie nova vlada predstavila zbornici, ki deluje odtlej neprestana Spočetka strogi in dosledni, pozneje prevdarni taktiki Ahmeda bega se je posrečilo uvesti notranji mir in red v Albaniji. Kot njen sosed želimo, da se notranji razvoj nadaljuje v ugodni dosedanji smeri. Sptošna politična amnestija, ki se je izrekla baš te dni, priča, da delo v tem smotru napreduje povsem ugodno. Jugoslovenski škofje in glagolica »Slovenec* poroča iz Zagreba, da so odpotovali v Rim zagrebški nadškof dr. A. Bauer. djakovski Škot Akšamovič in splitski škof Bonefačič. ki »bodo poskusili dobiti od Sv. stolice odlok, da se razširi veljavnost glagolice v bogoslužju na celo ozemlje kraljevine SHS še pred sklepom konkordata.» Poročilo glasila ljubljanskega škofa je v več ozrrih znamenito. Predvsem dokazuje. da so tudi naši škofi končno spo znali, da bi bilo opasno se zoperstav-liali enodušni zahtevi katoliškega dela našega naroda, ki smatra za svojo pravico, da se sme posluževati v službi božji jezika, v katerem sta častila Boga slovanska apostola Ciril in Metod in ki je s slovesnimi izjavami papežev kot vrhovnih cerkvenih poglavarjev priznan kot enakopraven latinskemu in grškemu. Nočemo dvomiti, da je poročilo »Slovenca« resnično. To se bo ,kai kmalu pokazalo v dejstvih. Notorično je namreč, da Vatikan ne nasprotuje več nadomestitvi latinščine s starosloven-ščino pri katoliški službi božji v Jugoslaviji. Ako bodo torej škofovski odposlanci res odločno zahtevali, da se glagolica takoj uvede, potem smemo računati, da bo dotična naredba Sv. stolice še prej objavljena, predno se oni vrnejo iz Rima. V tem slučaju jih bo ves narod z veseljem pozdravil. Odposlanci jugoslovenskega episkopata bodo imeli v Rimu tudi priložnost revidirati svoj nazor, da je vprašanje glagolice čisto notranje cerkveno vprašanje. Naj povprašajo, kako je Sv. sto-Jica obravnavala to zadevo takrat, ko je blagopokojni škof Strassmayer vodil borbo za uvedbo glagolice. naj se informirajo o aferi uvedbe glagolice za katolike v Cmi gori 1. 1887.. naj si ogledajo pogajanja za konkordat s Srbijo in besedico tega konkordata iz 1 1914., pa bodo takoi videli, da je vrhovni poglavar katoliške cerkve rimski papež to vprašanie vedno smatral za izrazito politično zadevo. Zato bodo mogli jugoslovenski škofi z lahkoto revidirati svoje pri zadnjem sestanku v Zagrebu na žalost znova po-vdarieno stališče, da vprašanje glagolice ne spada v konkordat. Če je njihova intervencija v Vatikanu resna in iskrena bo itak ustreženo njihovemu nazoru, da naj se vprašanje bogoslužja -ie razpravlja v diplomatskih pogajanjih, temveč samostojno reši že preje. Nič pa ne govori proti temu. kar je absolutno r>otrebno. da sc proglasitev glagolice kot edinega bogosiužnega jezika v katoliški cerkvi Jugoslavije slovesno potrdi v konkordatski pogodbi med Vatfka-nom in našo državo. Z oficijalno napovedjo škofovske intervencije v prid takojšnjemu uveljav-lienju glagolice. je cela zadeva postavljena v odločilno fazo in vprašanje konkordata bo mogoče rešiti v na'"kra?šem času. Tega se menda tudi naši škofje zavedajo, da brez glagolice ni pogodbe med Sv. stolico in našim narodom ter njega državo. Potovalne olajšave med Češkoslovaško in Avstrijo Letos poleti sta odpravili Avstrija in Nemčija vizume za potovanje iz ene države v drugo. Storili sta to predvsem radi prikl.iučitvenega gibanja, torej iz eminentno političnih razlogov. Niun zgled pa je vendar podžgal tudi Češkoslovaško, kjer so oblasti nveriene, da je treba čimbolj Človeško postopati s sosedi, če naj postanejo odnošaji ž njimi resnično iskreni. In tako je češkoslovaška predložila Avstriji odpravo potnih vizumov. Pogajanja so se vršila delj časa in so se ugodno zaključila. Pogodbe sta podpisala že oba državna predsednika in ugodnosti stopijo prihodnje dni v veljavo. Češkoslovaška ie oolee tega zasno- | vala večji načrt za potovalne olajšave v Srednji Evropi. Dogovarja se z Nemčijo in Avstrijo glede popolne odprave potnih listov. Podaniki Češkoslovaške, Nemčije in Avstrije utegnejo dobiti prost prehod iz ene države v drugo. Potne liste bi nadomestila navadna iz-kazila lokalnih oblasd. Vse pristojbine bi odpadle in tudi dobršen del nezaupanja, ki morda danes še vlada med temi državami, bi izginil. Odnošaji bi postali zopet normalni. Bil bi že čas, da bi se iz koristnih zgledov nekaj naučile tudi druge države. Saj je dobro znano, kako trdovratno drži baš Jugoslavija pokonci ta kitajski zid. Šele lani smo prišli tako daleč, da so se pristojbine za vizume z nekaterimi državami nekoliko znižale. Dolžnost vsakega dobrega državljana je zato, da se proti omejevanju potovalne svobode iz države v državo toliko časa bori, da pade zadnja ovira, ki veže potnika v svobodnem kretanju iz kraia v kraj. Mirovne pogodbe so podpisane, vojne je konec, premirje daleč za nami in revidirajo se dogovor) ter popravljajo v njih nepravilnosti. Čas je sedaj, da nastopi resnično zaupanje med sosedi, notranji mir in sprava tudi med narodi, ne samo med njihovimi vladami. Do tega pa bo pripomogla v veliki meri šele odprava vizumov in potnih listov. Politične beležke +- Odgovor «Jutra». V včerajšnjem 'Slovencu« se je oglasil g. kaplan Vinko Munda, ki se pritožuje, da smo storili radi njega lavantinskemu škofu drju. Karlinu veliko krivico. »Jutro« je namreč v notici z dne 14. t. m. ugotovilo. da se nahaja v šematizmu lavantin-ske škofije za 1. 1925. zabeležen pri mestni župniji v Celju g. Vinko Munda, katerega poklic je označen kot «taj-nik SLS*. Ker uradni šematizem katoliške duhovščine ne more biti istočasno personalni izkaz katerekoli stranke, smo dotično navedbo upravičeno grajali kot zlorabo. G. Munda pravi sedaj, da v dobi, ko je bil tajnik SLS, ni imel nobenih cerkvenih ali državnih dohodkov in da je tudi izstopil iz dušobrižniš-ke službe. Prav. Nočemo dvomiti, da se je v tem oziru korektno obnašal. A kako pride, da škofi, ki tožijo nad pomanjkanjem duhovnikov, stavljajo mlade kaplane na dispozicijo SLS in jih v svrho politične agitacije razrešujejo dušobrižniške službe? Kako je mogoče, da se potem taki duhovniki vodijo kot cerkveni funkcijonarji pri posameznih župnijah? Ta žalostna dejstva smo ožigosali in ta ponovna konstatacija naj bo odgovor g. Mundi, po katerega izjavi je le še bolj jasno, kako se zlorablja cerkev v politične namene. + Novinski pretep med zajedničarji in radičevci je v tako veselem napredku, da mu velja posvečati nekaj pozornosti. Obdelujejo namreč drug drugega s tako utemeljenimi argumenti ter si medsebojno molijo pod nos takšne spomine, da mora objektiven opazovalec presenečen vzklikniti: Vsi imajo prav! Predvčerajšnjim je na primer g. Radič napisal v «Domu», da bi nekatera hrvatska do kosti pokvarjena gospoda tudi dandanes izrekla in najoripravneje izvršila smrtno obsodbo nad predsednikom HSS (Radičem), kakor je to storil kardinal in ban Gjuro Draškovič z Matijo Gubcem. G. Radič mora svoje bivše zaveznike dobro poznati. V imenu »do kosti pokvarjene gospode® pa sedaj hitro reagira zajedničarski »Hrvat* ter vprašuje, kdo je večji zločinec hrvatskega naroda, kardinal Draškovič ali Radič. Navaja, kako je Radič 7. decembra 1920. zaprisegel svoje republikance, da »bodo do zadnjega diha delovali na tem, da svojo sveto in drago domovino Hrvatsko uredijo na osnovi samoodločbe narodov, v pravičnem sporazumu z vsemi ostalimi južnimi Slovani kot nevtralno seljaško republiko.* Ker je Radič prelomil to prisego, je hrvatskemu narodu nataknil trnjevo krono, ki je bolj žgoča kakor železna. Železo se ohladi, krona izdaje pa ostane večna kakor je narod večen. Tako vzklika in končuje »Hrvat«. + Klerikalno ponujanje radikalom. ^Samouprava* se bavi z zadnjim člankom dr. Gosarja v »Slovencu* ter ugotavlja, da SLS prodaja svojo hišo, t. j. prodati se hoče vladi, vprašanje je samo. za kako ceno. Radikalno glasilo sklepa iz nedeljskega dr. Gosarjevega članka, da je SLS pripravljena prodati svojo hišo, samo govoriti se ne sme o tem in zlasti se ne sme govoriti, da potrebuje denar, že zaradi tega ne, da bi bila cena ugodnejša. SLS išče formulo, pravi »Samouprava«, kako bi se potegnila iz opozicije. Svojih ljudi namreč nima toliko dresiranih, da bi rekla »Sedem let smo bili nori, sedaj pa hočemo biti pametni, pa se odrekamo vsemu. za kar smo doslej agitirali, avtonomiji in vsem drugim geslom, ki so bila po vojni popularna. Republikansko geslo je že pozabljeno, na vojaško služ- 1 bo se je narod že navadil in agitacija proti vojski ne užiga več, zunanja politika ; je volilcem SLS predaleč, glavno pa je : še vedno vprašanje avtonomiie. To vprašanje se more odgoditi. a SLS se mu za enkrat še ne more enostavno odreči in zato je dr. Gosar iznašel filozofsko formulo, po kateri klerikalna avtonomija ni več državnopravnega značaja, ampak samo stremljenje po nepo- ! srednem izražanju ljudske volje, kier je | to mogoče. »Samouprava« ugotavlja na podlagi te dr. Gosarjeve izjave, da je SLS opustila vsa gesla, za katera se ie sedem let borila, za avtonomijo pa je izumila mesto stare državnopravne formule nekak filozofski program. Vpraša, i »Komedijant Kean" Natalija Liasenko, Ivan Možuhin in Nikola Kolin. Kino Ideal nje je sedaj, ali je bilo potrebno vse, kar je SLS zadnjih sedem let počela? To, kar zahteva dr. Gosar v svoji formuli, so zahtevale tudi druge stranke. Ako je samo to, pravi »Samouprava*, bi za sporazum ne bilo nobenih težkoč. Obenem izraža prepričanje, da bi doktor Gosar tudi ne zahteval pretirane cene. ki bi prekašala gospodarsko moč našega naroda, in da ne bi zahteva! samo koristi za posameznike ali posamezne skupine. Naglaša pa radikalno glasilo, da obstoji v tem pogledu zelo velika težkoča, ki jo je ravno te dni »Slovenec* zelo drastično odkril. SLS ni stranka, kakor so druge. Načelo, ki ga ie naglašal dr. Gosar, mora SLS uveljaviti najprej sama v sebi. »Slovenec« je ravno dva dni pred dr. Gosar-jem odkril, da odločuje v SLS v vseh vprašanjih samo škofova volja. Dokler je položaj tak. pravi »Samouprava«, pa ni znano, kdo je žirant za dogovor s SLS. — Torej so radikali dovolj odkrito povedali SLS. kaj naj stori, da bo njeno ponujanje imelo uspeh. Iz demokratske stranke V nedeljo, 25. t. m. se vrše sledeči se» Stanki: V Novi vasi pri Blokah zaupni sestanek članov K. O. Poroča g. Janko Blagajne. V Starem trgu pri Rakeku istotako za= upni sestanek K. O. Prisostvuje in poroča g. dr. Rape. V Laškem sestanek ob 9. zjutraj. Kot de» legat centrale ;n poročevalec se ga udeleži g. Fran Majcen. Mladinska organizacija Vse č!ane ljubljanske »Edinosti® opozar= jamo, da se polnoštevilno udeleže ustanov, nega glavnega zborovanja, ki se vrši v ne» deljo dne 25. t m. ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležba ob. vezna. Ob 8. zvečer se vrši pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Žerjava in ge. Milene Žer. javove akademija, na katero imajo vsi čl a. ni z znakom prost vstop. Danes v soboto ob 9. dop. seja delega* tov. Udeležba vseh odbornikov obvezna. — Odbor; Zveza jugoslovenske demokratske mladine v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 25. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma ob 9. ari dopoldne GLAVNO USTANOVNO ZBOROVANJE s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsedstva 2.) Pozdrav vodstva SDS. 3.) Pozdravi zunanjih organizacij. 4.) Poročilo odbora in osrednjega športnega odbora. 5.) Poročila delegatov. 6.) Čitanje pravil. 7.) Volitev predsedstva in odbora ter nadzorstva 8.) Določitev prvega kongresa. 9.) Slučajnosti. Popoldne nogometna tekma SK Edinost — Ljubljana : SK Edinost — Kranj. Zvečer se vrši pod pokroviteljstvom g. ministra n. r. dr. Gregorja Žerjava in gospe Milene 2er javove AKADEMIJA v veliki dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer s sledečim sporedom: 1.) Uvod: »Himna«, igra salonski orkester godbe narodnega glasbenega društva »Sloga«. 2.) Pozdrav in nagovor. 3.) T. Korner »Osveta«: Žaloigra v 1 dejanju; poslovenil V. Smolej. Igra »Edinost« iz Ljubljane. 4.) «Bogomilovo slovo«. Izvleček iz operete «Jamska«, igra tamburaški zbor »Edinost«, Kranj. 5.) Deklamacija: deklamira član «Edi_ nosti«. Litija. 6.) V. Mirk: »Na trgu«, »Katrica«. F. Marolt: »Oj ta soldaški boben«. Poje kvartet »Ljubljanskega Zvona«. 7.) Deklamacija: deklamira član «Edi. nosti* Tržič. 8.) Barcarola: Izvleček iz opere »Hoffmannove pripovedke*, igra tamburaški zbor »Edinosti*, Jesenice. 9.) V. Parma: cMladi junaki »koračnica. Igrajo tamburaški zbori »Edinosti*, Kranj, Jesenice in Ljubljana. Po akademiji PLESNI VENČEK. ki se otvori z narodnim kolom. — Prosta zabava, jestvine, vino, bufet in cvetlice. Odbor. Po svetu — Smrtna kazen v Rusiji ostane. Ljudski komisar Krylenko je izjavil, da zasleduje novi kazenski zakonik predvsem obrambo novega revolucionarnega reda. Smrtna ka* zen ostane v veljavi. Inozemci, ki se bodo pregrešili zoper sovjetsko državo, se bodo morali zagovarjati pred sovjetskim sodiš ščem tudi za dejanja, ki so jih zakrivili iz* ven sovjetskega ozemlja. — Rimska gubernija. Iz Rima poročajo: Tehnične priprave za upravno preureditev prestolice so skoraj zaključene. Iz tega se da sklepati, da bo v najkrajšem času ime* novan rimski guverner. Skupno z guverner* jem bodo imenovani tudi razni upravni člani rimske gubernije. in sicer dva podgu* vernerja. 10 rektorjev, £0 svetovalcev in rimski magistrat. Ni izključeno, da se bo imenovanje rimskega guvernerja izvršilo ob priliki tretje obletnice fašistovskega po* hoda v Rim, t. j. dne 28. t m. — Smrt madžarskega ministra. Bivši tr; govinski minister Ladislav Voros je včeraj v 76. letu v Budimpešti umrl. — Italijanski spomenik v Brnu. V nede; ljo se vrši v Brnu slovesna otvoritev tnu= žeja na Špilimberku. Istočasno se vrši sve; čano odkritje spomenika v spomin na ita; Iijanske politične mučenikc, ki so trpeli v špilimberških ječah. Svečanostim bedo pri; sostvovalc razne italijanske osebnosti. Mi; nistrskega predsednika Mussolinija bo za« stopal minister za kolonije princ Peter Lati; za di Scalea, predsedstvo senata grof Cip; pico, fašistično milico pa general Graziani. — Skrzynski obišče dr. Beneša. Iz Varša; ve poročajo: Zunanji minister Skrzvnski obišče najbrže 25. t m. Prago, kjer se sc; stane z zunanjim ministrom dr. Benešem. Ta sestanek med obema ministroma je bil dogovorjen v Locarnu. Iz Trbovelj t— Za skorajšno izvedbo obč. volitev. Ki sestanku, ki so se ga udeležili po posamez; nih političnih organizacijah izvoljeni dele; gati, se je sprejel po daljši debati soglas= no sklep, da pripravijo na tem sestanku zastopane stranke vse zakonite korake v dosego čimprejšne izvedbe občinskih voli; tev. G. velikega župana se naproša, da ta. koj razčisti vprašanje občinskega gerenta in sosveta v pravcu že predloženih zahtev. Novi gerentski sosvet imej izključno nalo; go, izvesti v najkrajšem času občinske vo; litve. t— Konzorcij Narodnega doma v H rasi: niku je bil primoran včeraj naznanjeno tombolo, ki bi se morala vršiti v nedeljo, preložiti zaradi nepričakovanih tehničnih težkoč, na nedeljo 22. novembra. t— Volitve, važne za davčne zavezance Davčni zavezanci se opozarjajo, da ae bodo vršile nadomestne volitve članov in na mestnikov, katerih funkcija ugasne koncem tega leta, v nedeljo 15. novembra. V ta na. men bodo volilni imeniki posameznih davč nih družb razgrnjeni na vpogled do 31. oktobra ob uradnih urah v prostorih da\ č nega oblastva v Celju. V volilne imenike so ▼pisane pridobnini zavezane osebe po sta nju 1. junija 1925 brez ozira na spol, čc uživajo vse državljanske in politične pra. vice. Volilne imenike smejo vpogledati Ic pridobnini zavezane osebe dotičnega pri-redbenega okraja. Voliti bo v priredbenem okraju Celje dežela: za davčno službo 1. razreda 1 člana ir. 1 namestnika; za davčno službo II. razreda 2 člana in 2 namestnika; III. razreda 1 člana in 1 namestnika; IV. razreda 2 člana in 2 namestnika. Voliti bo; do smele samo osebe, ki so vpisane v vo; lilne imenike in one, ki si vpis v te imeni; ke izposlujejo na podlagi reklamacijskcga postopanja. Rok za vlaganje reklamacij jc določen do 31. t. m. Vsak davčni obvezanec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo pri pristojnem davčnem oblastvu kolka prosto. Po preteku reklamacijskcga roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati volilne imenike Se nadalje do 5. novembra, če se bodo primerno legitimirali, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate h kroga volilnih upravičencev. Natančnejši čas, kraj ln način volitev se bo objavil pozneje s posebnim razglasom, t— Nered nost i z avizami za tovorno blago. Železnica je še pred kratkim izdajal* avize za tovorno blago po pismonošib v Trbovljah. Ker je to sedaj zaostalo, jo no< si železniški uslužbenec na pošto 1, tako da se zakasne aviza za en dan. Posledica tega je, da se mora plačati ležarina. To sc dogaja pri vseh tistih, ki spadajo v pod; ročje pošte 2, ker jim pošta dostavlja avi; zo šele drugi, tretji dan po prejemu. Odlo; čilne faktorje prosimo, da te nerednost: čimprej odpravijo. t— Pri steklarni v Hrastniku so pričeli popravljati vodno strugo potoka, ki teče tam mimo, ker nameravajo tu preložiti cc sto. Iz Primorja * Tretjo obletnico fašistovskega pohedet na Rim bodo praznovali Italijani tudi v Go rici, Idriji, Krminu in Červinjanu. V nedeljo se zberejo fašisti v Gorici, kjer jim bo govoril v prostorih gledališča Verdi posla; nec Gino di Caporiacco, predsednik izrv-d; ne kr. komisije za videmsko pokrajino. Istočasno sc bo vršil v Idriji sestanek domačih, tolminskih, kanalskih in kobariških fašistov. Njim bo govoril Felice Cavalotti. pisec članka »Ven z barbari«, ki je ščuval na poboj Slovencev radi izmišljenega raza dejanja vrtojbenskega pokopališča. * Smrtna kosa. V Velikih Zabljah na Vi; pavskem je umrla 281etna Milka Samec, roj. štokelj. Pokopali so jo v domači vasi. V goriški bolnišnici je preminula Franši; ška Breraec iz Lokavca pri Ajdovščini, v Idriji ob BaČi pa je izdihnil po daljši bo; lezni 251etni Srečko Leban. Mir njihovemu pepelu! * Nov komisar okrajne bolniške blagajne v Gorici. Dosedanji komisar goriške okraj* ne bolniške blagajne Dante Conforto se jc moral umakniti, ker so se proti njemu bos rili zastopniki goriškega mesta. S svojim bojem pa so gospodje dosegli le to, da je politično oblastvo komisarja — izmenjalo. Na Confortejevo mesto je prišel sedaj od; vetnik Sturani. * Italija proti narodnim manjšinam. Naj; neugodnejše jc učinkovala v Primorju vest z mirovne konferencc v Ottavi, da se jc italijanska parlamentarna delegacija skrajs no brezobzirno obnašala proti nemškemu poslancu Tinzlu, ki je povedal, kako Itali; ja raznarodujc svoje nemške državljane v Poadižju in kako se v to svrho poslužuje raznih nasllstev. Člani delegacije so poslali Mussoliniju brzojavko, v kateri mu poro= čajo, kako so zavrnili Tinzla in označili njegove pritožbe za izmišljene. Druga po* ročila iz Nevvorka pravijo, kako je nasto. pil proti Tinzlu zlasti Barzilai. To nam pns ča dovolj jasno, da fašistovska vleda ni pri volji odstopiti niti za korak od oolitikc, uvedene proti drugorodcem. Danes Predstave ob l im „Fijaker I Bratfisch" I Kino ,Dvor' Danes Predstave ob kMU Dvor. svet Andraž Jeglič 60Ietnik Dvorni svetnik Andraž Jeglič, višji državni pravdnik v pokoju, markantna osebnost med našimi primorskimi rojaki. praznuje danes šestdesetletnico svo-iega roistva. Rojen 24. oktobra 1865 v Gorici kot sm dež. knjigovodje, je obiskoval jubi-ia.it ljudsko in srednjo Solo v Gorici, nato se Pa posveti) študiiu prava na Dunaju, kjer je bi! član »Slovenije«. Po dovršenih študijah je stopi! v sodno službo ter dolga leta služboval v mno-g'h krajih Istre in Goriške, kjer je kot zaveden Slovenec vedno z veliko vnemo deloval za dobrobit našega ljudstva. Kot dolgoletni državni pravdnik v Gorici ie imel večkrat priliko, da tudi iavno izrazi svoie narodno prepričanie rn da brani nacijonalno zavednost svo-iih rojakov. Kar ie govoril, ie bito iedr-nato in brez frazerstva. držalo ie napram vsem in vsakomur. Ta njegova vrlina, združena z markanfno zunanjo-•tjo. ga le vzposobi!a v veliki meri za njegov poklic, tako da ie bil od vseh, tudi nacijonalnih nasprotnikov, čislan, osobito Pa v pravniških krogih, kier ie hil poznan kot fulminanten !n prenriče-valen govornik ter oster mislec. S posebno vnemo Se je vedno zavzema! za širše nveliavlienie principa zaščite mladoletnikov pri izvršitvi kazni ter se je po niegovem prizadevanju osnovalo ^Društvo za podporo odpuščenih mladoletnih kaznjencev«. Pri vsem niegovem delovanju ga je vodila vedno narodna in napredna misel. ki je ni zatajil nikdar, četudi je bil baš v Gorici, kjer so bila tla posebno vroča, kot višji državni funkcijonar na odgovornem mestu. Le njegova mirna objektivnost ga ie obvarovala, da mu avstrijsko - nemški uničevalci niso rao-srii do živega. Pač pa je izbruh svetovne vojne tudi niegov položaj v Gorici omajal: mora! se je umakniti v Gradec, odkoder je pozneje prišel v Trst. nato Pa zopet v Gorico kot predsednik okrož nega sodišča. Toda Italijani. ka*erim je b>! že za časa Avstrije trn v peti. ga niso pustili na tem mestu, temveč so ga izgnali ;z rodnega mesta. Prevzel ie v Ljubliani mesto višjega državnega pravdnika. katero ie v popolni čilosti izvrševal do lanskega leta, ko ie bil na lastno pnošnio upokojen. Za svoie zasluge tako na narodnem kot na strokovnem polju je bil odlikovan 7. redom sv. Save III. stopnje. Poročen ie gosp. Jeglič z gospo Mari-io iz ugledne in narodnozavedne rodbine Kaučič iz Gorice, ki mu je bila vedno zvesta družica v težkih dnevih, in ni zaostajala za njim pri narodno - naprednem delovanju Umevno je, da sta tako zavedna stariša tudi svojo doco vzgo-iila v odločno narodnem duhu. Slavljencu ob niegovem današnjem lubileiu iskreno čestitamo in mu žeiimo še mnogo let. ki iih bo kljub pokoju brez dvoma posvečal slej ko Prej prospehu narodne misli. Zbor uradnikov finančne kontrole v Ljubljani ; Prošlo nedeljo so se sestali v Ljubljani i uradniki finančne kontrole iz Slovenije, da j sc pobližje spoznajo, skromno proslave zad ' nja imenovanja ter pozdravijo kolege, ki so bili v zadnjem času premeščeni z juga na severno granico ozir. da se poslove od tovarišev, ki odhajajo na nova mesta na jugu domovine. Ob 10. uri je fotograf Hibšer posnel ude« ležencc pred obrtno šolo. Bila jc prav pe« stra slika ličnih uniform. Opoldne so sc udeleženci zbrali v re« stavraciji hotela »Slon« k intimnemu obe« du. Zbor je otvoril oblastni inšpektor Vujič s kratkim in lepim nagovorom, v katerem je pozdravil navzoče posebej tudi povablje« ne zastopnike računovodstva delegacije ml« nistrstva financ. V svojem nagovoru je po« hvalno omenil službeno vnemo in kolegi« jalnost uradništva in poudaril, da je in bo vedno rad storil, kar je v njegovi moči za uradništvo svoje stroke, ki ga dičijo tako odlične kvalitete. Zaključi! je svoj nago« vor z željo, da uradništvo tudi nadalje ohrani isto službeno vnemo in harmonijo. Za pozdrav se je zahvalil v imenu za« stopnikov računskega uradništva gospod računski ravnatelj Kukar. Spomnil se je prelepe složnosti v službenem občevanju cbeh korporacij, čestital uradništvu na po« višanju, gospodu Vuiču pa posebej kot vzor □emu šefu takega elitnega zbora. Sledili so še drugi nagovori in zdravice, med prvimi zdravica Njegovemu Veličan« stvu kralju, ki je bila z entuzijazmom spre= jeta. Zastopniki uradništva, zlasti nanovo ime« novanih in povišanih, so v toplih besedah dali duška svoji hvaležnosti napram šefu, ki je nele skrbel za potrebno disciplino in brezhibno uradovanjc, temveč imel tudi sr« ce za materijalni dobrobit podrejenih. Zbor tudi ni pozabi! neodrešenih bratov onstran Karavank in Snežnika, katerih trp« Ijenje ravno obmejni organi finančne kon* trole najbolje poznajo. Lepe besede so bile izgovorjene njim v pozdrav in bodrilo, zbra Ia se je tudi leps vsota za Jugoslovensko Matico. Lepoto zbora je Se poveličal kvintet pod vodstvom gospoda Rusa, ki jc neumorno prepeval domoljubne pesmi in da! slavno* sti še prav posebno prisrčen značaj. Bil je res 'ep dan. Pofcazd je vzorno dis sciplino med organi finančne kontrole na i eni strani, na drugi strani pa krasno har; češko bUgo Din 55, najboljše Din 65 ter vseh vrst češkega barhanta za periio in obleke v veriki izbiri, po zelo nizkih cenah nudi 441-a-m F. in J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 monijo med šefom in podrejenimi io pa kolegijalnost med uradništvom, ki menda nima para. Uradništvo se je poslovilo z vso prisrč« nostjo in z željo, naj bi se taki sestanki vsa ko leto ponavljali. Čestitamo nameščencem finančne kon« trole na tako vzornem šefu, gospodu Vui« ču pa na tako odličnih sodclavcih. To je res elitni zbor. Na mariborski obmejni policiji Maribor, 23. oktobra. Včeraj smo poročali med mariborskimi vestmi o velikem razburjenju, ki vlada že par dni v Mariboru radi dozdevnih škandalov na obmejni policiji. Nekateri časopisi so prinesli o tem cele članke s strahotnimi vestmi o balkanskem postopanju obmeino - policijskih uradnikov na mariborskem kolodvoru. Refren člankov in notic je bil ta, da se nai podredi ta urad mariborskemu policijskemu komisarijatu, obenem pa seve temeliito očisti diskvalificiranih uradnikov. Mi smo o zadevi nekai časa molčali. ker se pri sličnih aferah običajno precej pretirava in pokaže preiskava in objektivna sodba potem čisto drugačno lice, povrh tega oa trne pri tem neprizadeti. korektni uradniki. Kakor nam iz verodostojne strani sedaj poročajo, so bila tudi v predmetnem slučaju pretiravanja velika, ki jih ie pripisovati seve enostranskim informacijam prizadetih potnikov in drugih »interesentov«. Ugled urada obmejne polici-'e ie res že precej časa trpel vsled nekvalificiranega postopanja 231etnega uradnika Montaniia, kateremu se očita nadlegovanje žensk v uradu z ljubavii-mi ponudbami in teče radi tega proti njemu že dali Časa disciplinarno postopanje pri upravnem sodišču v Celju. Montani je bil medtem iz upravnih ozi-rov. ne kazensko, premeščei na Rakek. Ta uradnik pa ie mogel kljub svojim napakam ostati v Mariboru tako dolgo le zato. ker se je vedno skrival za hrbet političnih zaščitnikov v Beogradu. V Mariboru je bil intimus dr. Ravniko-ve družbe in Tavčariev. Očitki napram Montaniiu pa datirajo že iz prejšnjih mesecev. Pa tudi zadeva s klofutami ni tako huda. kot io širijo pn mestu, čeprav ie seve ii odobravati. Ze spomladi enkrat ie sede! v ko!' -dvorski restavraciji obmeino - policijski uradnrk gosp. Adamo-vič kot stalen gost in abonent pri večerji ter pri tem rekel vajencu, naj mu pokliče s perona stražnika. Vajenec pa je ookaza! uradniku — in gostu restavra cije — figo. nakar je prejel od razbur- KINO IDEAL Od danes naprej yyBagdadski lopov" s filmskim prvakom brez rivala Douglas Fairbrnks Najlepše bajke iz 1000 in ene noči — kolo- j salno fantastična dejanja — neverjetni ču= deži starih fakirjev — divne noči na vzno« du — sijaj Harun al Rašidovcga dvora — . sanje o daljnih deželah — sijajna pripovest j o letečem konju — neverjetno divja igra — elastičnost in sigurnost športnika. Predstave v nedeljo: ob po! U dopoldne, popoldne ob 3.. pol 5. 6.. po! R in 9 uri. Predstave v delavnikih: popoldne ob 3., H 5., 6., H 8 in 9 uri. ienega uradnika klofuto. Podobnih klofut pa pade v Mariboru dan na dan gotovo več ne dn bi iih ljudje pretresali v javnosti. Vsekakor radi te klofute ni trpel obmejni promet. Pred par dnevi pa je ime! neki bogat Dunajčan konflikt z vodio obmejne policije gosp. Kora-čem. Dunaiča.i ni imel prednisanega vizuma in bi moral plačati trikratno našo pristojbino, ni sedel v pravem vlaku, pa vseeno ni hote! iz vlaka, tako da so mu morali policijski uslužbenci zanesti prtljago iz vagona Dunajčan je hotel na vsak nači.i ostati v napačnem zagrebškem vlakn in se peljati v Zagreb, da se pritoži radi vizuma pri nemškem kon zu!u. Med to besedno kontroverzo je Dunaičan zakričal vpričo železniškega osobia na gosp. Korača: «Schweigen Sie!». nakar je gosp. Korač Dunaiča?;a suni! v ramo. ne oklofutal in je tudi sam zadevo takoi javil velikemu županu. Gosp. Korač trdi. da ne razume popolnoma dobro nemški in ie mislil, da mu je Dunajčan rekel «Schwein». kar ga je tako razburilo, da ie sunil Dunaičana. Ta ie seve umljivo po svoje informiral avstrijske časopise in potisnil naciiona!-ni moment v ospredje, da se razbremeni. V ostalem pa uradniki skrajno obzirno. taktno in fino postopajo s potniki, posebno če imaio opraviti z dostojnimi ljudmi. Na obmejni policiji govore uradniki slovenski, srbohrvatski, francoski, ruski, češki, italijanski in nemški jezik, tako da po možnosti z vsakomur nradu-jejo v njegovem občevalnem jeziku, če ne zna našega državnega, v katerem seve nagovorijo vsakega potnika. V interesu stvari objavljamo gornie pojasnilo, upoštevajoč težaven pose! ob-meine policije. Predrznost nedostojnih olikancev pa ne bo nihče molče požira!. Pa nai bo še tako bogat Dunajčan. n Komedijant Kean" Ložuhin in N Kino Ideal ; Natalija Lisscnko, Ivan Možuhin m Nikola $ Kolin. Veliki vlomilski tolpi na sledu Naši čitatelji se še spominjajo, da sta bila v Karlovcu na kolodvorru pred več tedni aretirana dva vlomilca v trenutku. ko sta hotela opleniti blagajno, v kateri je bilo 640.000 Din rotovine. Bila sta to italijanska državljana Zvono-mir Devescovi z Reke in Martin Lov-rič iz Baške. Ker pa je bilo od septembra 1924. dalje izvršenih na Hrvatskem cela vrsta podobnih vlomov v blagajne — kakor v banko v Vrbovskem. v carinski urad v Zagrebu in v blagajno zagrebškega velikega župana — je zagrebško policijsko ravnateljstvo takoj sumilo, da imata aretiranca najbrže na vesti tudi te vlome. Odredilo ie zato v tej smeri obsežno preiskavo, ki pa je bila zelo težavna, ker ni bilo mogoče dobiti nobenih oporišč. Sedaj pa je prišla policija nenadoma pomoč. Aretiranca sta se skušala namreč sporazumeti s pismi. Devescovi, ki je imel v hlačnico všit tisočlirski bankovec, je izročil denar nekega dne jetniškemu pazniku s prošnjo, nai oskrbuje pošto za Lovriča in njegovo rodbino na Reki. Jetniški paznik, ki ie o stvari takoj obvestil šefa kriminalnega oddelka, je na videz sprejel predlog. Med obema zločincema se ie razvila nato živahna korespondenca, ki pa jo je dobil prvi v roke referent kriminalnega oddelka. Iz teh pisem se ie moglo ugotoviti, da sta oba izvršila tudi vlom v banko v Vrbovskem. kier sta ukradla 270.000 Din. Kot povzročitelja tega vlo. ma pa sta navedla posestnika Aleksa Dokmanoviča. ki je bil seveda takoj nato aretiran. Obenem se ie policiji posrečilo priti tudi na sled veliki vlomilski tolpi, ki je izvršila več vlomov v 0"u-Iinu in tudi oba velika vloma v Zagrebu. Žalibog pa zločincev še ni bilo mogoče izslediti. Tej tolpi sta pripadala tudi Devescovi in Lovrič. proti katerima je sedaj končana preiskava ter sta bila skupno z Dokmanovičem izročena zagrebškemu sodišču. ■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■■■•■■■■■■■■■■■•■■•M« m vse dobro, kar se imenuje pnevmatika in tudi najboljši avtomobil od nove, ako ni pnevmatika povsem dobra Avtomobil, z dosedaj neprenosljivo pnevmetlko Michelin Cable, sploh ne more biti. Michein Cable pnevmatika varuje avtomobil in šoferja tei prihrani mnogo popravil in se more tudi pri na:hitreiši vožnji voziti popolnoma varno. Michelin Cable pnevmatika se dobiva vedno v naj« ečji izberi pri znani in solidni tvrdki R. Jurca, Zagreb, Nikollčeva ulica 9'd In v Beogradu, Topličin venac 19, kier se dobijo tudi vsi ostali deli in vse potrebščine v največji izberi. Tvrdka Jurea ima tudi lastno delavnico za popravljanje pnevmatike, galoč in vseh dmgih gumijastih predmetov. ——■——————————— Novo predsedstvo Narodne ^^čine ELITNI KINO MATICA Telefon 124 Predstave ob delavnikih: 4., V-&., "38 , 9. Ob nedeliah: 3, '/25., 6., >/J8., 9. Prvovrstni umetniški orkester sviia pri vseli predstavah. Velikanski naval pri d..nainj:h predstavah je doi;az fcafco popularen je Lf-pru n-0! ki igra po dolgem času zopet glavno viogo v nSIfjf riC< krasnem filmu posnetem v Rimu in niegovi okolici. Izvrstna igra in prt drzna smelost Harry Piela je vsakemu kino-obiskovalcu dovolj zrana ter je posebno priporočilo renotrebno. Kot njesova partnerica nastopa idealno leoa D^r; Halm. M., - ■ •>■ i' ■ ■ s*J • • f II. podpredsednik dr. Stanko Sibenik ' ~~ ~ - - j. potipretbeduik dr. .Nikola Subotič (radičevec). Predsednik g. Marko Trifkovie (raU.<. rad.). Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Drama: Sobota 24 " Periferija A Nedelj«. 25.: »Pegica mojega srca*. Izv. Pondeljek. 26.: »Periferija., B. Torek. 27.: »Ifigcnija«. C. Sreda, 28.: Zaprto. Četrtek. 29.: »Pegica mojega srca*. A. Petek, 30.: »Zimska pravljica*. E. Sobota, 31.: »Periferija«. D. ~>pera: Sobota 24 : Aida D Nedelja. 25.: ob 3. pop.: »Nabor«, »Po« vratek«. Znižane cene. Izv. Pondeljek, 26.: Zaprto. Torek, 27.: »Hoffmannove pripovedke«. E. Sreda, 28.: Proslava deškega narodnega praznika. Slavnostna predstava. Izv. Četrtek. 29.: »Mrtve oči«. F. Petek, 30.: »Nabor«, »Povratek«. C. Sobota. 31.: »Manon«. A. Iz IJubl'ansklh gledališč. Za proslavo češkoslovaškega naordnega praznika dne 28 t m. se vrši v operi slavnostna predstava. Sedeži za to slavnostno predstavo so v pred prodaj! od pondeljka dalje pri dnevni b!a-sajr.i v operi. — Danes v soboto, se poje Verdi-eva opera »Aida« y znani zasedbi. Le vloeo kralia poje prvič na našem odru g. Sekula. Drama vprizori Lansaricvo »Periferijo. za red A — Izšla ie tretja številka Gledališkega lista s sledečo vsebino: L Cankar,- Za narodov blagor« iz peresa r. J. Vidmarja, poročilo o delovanju ccntralnih gledališč v Beogradu. Zagrebu in Liubl'ani v sezoni 1924-25.. dalje dve črtici A. Daniia. zasedbo in drugo gradivo ter repertoar. Gena listn je 5 Din. Bivša članica mariborskega gledališča gdč. Anta Kovačičeva ie. kakor nam Iz Maribora poročajo, za bodočo sezono angažirana na zagrebško gledališče. Nedelja v ljubljanskem gledališču. Prva popoldanska operna predstava v tej sezoni se vrši jutri, v ned-elio, ob 3. pop. Vprizori s- Gerbičeva dvotlelanska opera »Nabor«, katere snov je vzeta iz našega vaškega živ-Ijenia in ima posebno v bogatem zborovskem parts ve'iko In lepih me'odii. ter fiat-zt-jeva zelo efektna in dramatična opera »Povratek«. Cene za to predstavo so zni- žane, nakar posebno opozarjamo izvenljub-ljansko občinstvo. Drama vprizori v nedeljo zvečer ljubko in zabavno angleško veseloigro »Pegica mo ega srca«. P-cdstava je izven. Cene navadne. Lenormandova drama v Zagrebu. Zagrebško Nar. gledališče ie imelo te dni pre-mijero znane Lenormandove drame »Človek ki živi od sanV Delo ie zgrajeno na načelih Freudove teorije o Ojdipovein kompleksu. Režiral ga }e g. Ivo Raič ki je igral glavno moško vlogo Luca. Po'eg njega so še nastopili: ga Hafnerjeva (histerična Jeannlna) ter ga Vavra (demonična ženska). Scenerijo za dramo je napravil slikar Ljaba Babič. Dušan Kokotovlč: Stari Zagreb. Po naročilu zagrebške mestne občine ie narisal mapo starega Zagreba ob sedanji kulturnozgodovinski razstavi Zagreba ruski slikar Vladimir Kirin priznan grafik. Mladi domačin Dušan Kokotovlč ie hote! pokazati, da se tudi domača, jugoslovenska oblikujoča ametrost lahko meri s Kirinovimi slikam" in je izdal svolo mapo mesta Zagreba z dvanajstimi bakrorisi. Narisal k: Dverce, Cerkev sv. Marka s starim portalom. Stolp sv. Marij-; na Markovem trgu. Kameniia vrata. Oltar v karreniMh vratih. Palačo barona Rauclia, Palačo grofov Jeiaeičev, Staro katedralo, Cerkev sv. Marije, Doiac, Ccr kev sv. Katarine in Popov zvonik. Vseh 12 radirank stane 800 Din. Mapa se naroča v Zagrebu, Vočarska cesta, 79. 200 letnica smrti skladatelja Aleksandra Scarlattija obhaja italijanski narod danes 24. oktobra, Scarlatti je napisal okoln 200 maš, 106 oper, nad 500 kantat. več ora-torijev, psalmov, madrigalov in drugih glasbenih del. Scarlatti velja za enega izmed začetnikov »lepega sloga«, katerega so nadaljevali pozneje Haydn. Mozart in Beethoven, ki so ga razvili do dovršenosti Veliki balet beogra sbe opere v Sarajeva. Dne 3. novenrbra bo gostoval v Sarajevu veliki balet beograjske opere z go Kir-sanovo ter g. Fortimatom na čelu. Balet bo izvajal plese iz Valpurgine noči (Gounodov »Faust«) In iz opere »Knez Igor« ter solo-točke: Poloneckijev stan. Tatarske, Biblične in Židovske plese. Havličkov ep »Krst sv. Vladimira« — dramatiziran. Havličkov satirični ep »Krst sr. Vladimira«, katerega imamo tudi v slovenskem prevoda, le dramatiziran. Za oder ga je priredil Čeh J. Tumlif. Shylock v kopalnem kostumu. Kakšne občutke ie izzval v Londonu Hamlet v modernih oblekah kaže deistvo. da pripravlja neko manjše londonsko gledališče sedai »Be neškega trgovca« s Shy!ockom v kopalni obfcki. Scenerija igre bo realistična la bo prikazovala beneški Lido. Shjiock bo imeji-telj velike banke. Jessica bo stanovala v Grand-hoteiu ter bo zbežala z aeroplanom, Antonio bo ravnatelj propadle delniške druž be Taka ie usoda velikih pisateljev, kadai pridejo v pest epigonom dekadentne družbe. Sarajevsko pevsko društvo »TrebevUS« koncertira danes v soboto v koncertni dvorani zagrebškega »Olasbenega zavoda«. Zbor nastopi pozneje še v Osijekn in Beogradu. Smrt norveškega slikarja. V Osln na Norveškem je umrl slikar Kristijan Krogh, eden izmed stebrov norveške klasične slikarske generacije. Šolal se ie na Nemškem ln je bi! do !. 1909. učite!! na pariški akademiji Coiarossi. od 1. 1909. dalje pa ravnatelj norveške akademije za lepe umetnosti. Njegova dela so značilna po močni soclialni notL Pokoin/kov sin Peter spada med norveške slikarske ekspresiioniste. Ibsnovi »Strahovi« v radlofonn. Berlinska »Fmkstimde« je začela predvajati za svoe odicralce drame zadnjih tridesetih let Cikel ie otvorila z Ibsnovo dramo «Stra kcvii. ki se lahko sm^trpio za posrečen poskus v tej smeri. Go Awingowo je Igrala ga Hedvika Wanglova. Oswaida pa g. Braun. ■ *JUTRO» St 247 ---------------4______ i i • i~ i ■ i . .i Sobota 24. X. 1925 -, ^„Sen kresne 1 noži" i pride te dni! v kino Dvor Domače vesti Živela kraljevina SLS! Odkar ima moja ljuba SLS tako pokvarjen želodec, je tudi «Slovenčev» humor zelo skisan. Tako sem včeraj či-tal dovtip škofovega lista o treh ljubljanskih gerentih. češ da gre eden med radikale, drugi radi svojih brk med ra-dičevce. tretji pa k SLS, ker izvršuje lepe načrte, ki jih klerikalci na magistra tu ni9o mogli ali hoteli izvršiti. Ščege-tal sem se v nosu, pa se nisem mogel namrdniti. Toda kdor se zadnji smeje, sc najbolje šmeje. Danes zjutraj sem čital v zagrebškem veležurnalu «Jutamjem listu> «Slovenčevo» kislo kumaro kot — glavno politično senzacijo iz Ljubljane, ki jo smatra moj spoštovani drug in kolega (naj se javi. da ga pri «Jutru* postavimo za mojega namestnika!) kot tembolj avtentično, ker «nije bila demanti-rana». Še sedai mi tečejo solze iz oci. A pomislite, da je stvar rodila še na-daljne katastrofalne posledice. Kakor mi telegrafirajr) iz Zagreba, je senzacija rtJutarnjega lista» nekega dosedaj žal še neznanega hrvatskega pesnika (pseu-donini mu je Vuk - Vuk!) tako navdušila. da je priobčil v «Večeri» prekrasno pesem o slovenskih demokratih. Pri «Jutru» za božansko poezijo nimajo dovolj razumevanja in mi ie mogoče citirati le eno kitico: «Pa kucaju na vrata — na radikalska sva. — na klerikalska i na — još radičevska ta!» Pesnika sem brzojavno imenoval za svojega dvorskega poeta, pesem pa poklanjem gosp. Puclju za god. Nič manj ne bo imel veselja ž njo. kaknr jaz z današnjim «Slovencem». ki napoveduje, da bodo naši patriiotični škofi zahtevali pri papežu razširjenje glagolice «na celo ozemlie kraljevine ŠLS»! Žirvio krali Anton Prvi! Pokorno vdani m. a. c. Prestolonaslednik v Selcih. Po dosedanjih dispozicijah ostane prestolonaslednik Peter Se do konca tekočega meseca v Selcih Vozi se pogosto z avtom na sprehod v bližnjo in daljno okolico. Ker prestolonasledniku pomorsko podnebje zelo ugaja, obstoji kombinacija, da ostane še prihodnil mesec v Primorju. * Izpretnembe v državni službi. Z odlokom ministra pravde so imenovani: pisarniški oiicijal Henrik Toplak za višjega pisarniškega oficijala pri okrožnem sodišču v Celju; kanclist Josip Mesec v KamnBtu za izvršilnega uradnika pri deželnem sodišču v Ljubljani: zvanlčnik pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Janko Vakselj Za kanciista v področju višjega deželnega sodišča v Ljub Ijanl; žandarmerijski narednik Alojzij Sesula za kanciista pri okrajnem sodišču v Kamniku: žandarmerijski narednik Fran Lo zar za kanciista pri okrajnem sodišču v Višini j gori. Premeščeni so: pisarniški oiicijal Ivan Šemrov iz Laškega v Celje, kanclist Rudolf Schildenfeld od višjega deželnega sodišča ljubljanskega k deželnemu sodišču v Ljubljani ter kanclist Fran Blagotinšek iz Metlike v Višnjo goro. — Davčni upravitelj Ivan Pibernik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani je trajno upokojen. * Izpretnembe v vojaški službi. Pehotni kapetan Branko Peič, doslej pri štabu 8. peh polka je prideljen na službovanje v mariborskem vojnem okrožju. Pri 8. žandarmerij-skem polku v Ljubljani je major Milan Milu-tinovič imenovan za poveljnika kranjske žan darmcrijske čete. žandarmerijski kapitan Miloš Stefanovič doslej vodnik radovljiškega žandarmerijskega voda, za adjutanta; Mi Icrad Markovič, doslej poveljnik kranjske žandarmerijske čete, je na službovanje prideljen štabu. — Artiljerijski podporočnik Dragotin Kempi je prideljen irrženjersko-teh ničnemu oddelku v vojnem ministrstvu. — V nižjo šolo vojne akademije sta bila naknadno še sprejeta Emil Brunkole in Mihael Avšič. Za gojence administrativne šole so bili sprejeti kot gojenci: Rudolf Lubaj. Miroslav Potočnik, Andrej Zlobec, Miroslav Franzl in Janko Jezemik. * Razpis Ferkovih dijaških ustanov. Kura-torij razpisuje za šolsko leto 1935-26 devet ustanov za srednješolce po 750 Din in devet ustanov za visokošolce po 1500 Din. Pravico do ustanove imajo v prvi vrsti sorodniki obeh zapustnikov (Feliksa in Pavline Ferk), nadalje člani rodbine Konrada Mejavška v Reki pri Hočah in rodbine Josipa Juga v Rušah, v pomanjkanju teh revni in nadarjeni dijaki in dijakinje iz okraja Sv. Lenart v Slov. Goricah sicer pa iz celega nekdanjega mariborskega okrajnega glavarstva Tisti, ki so že doslej uživali ustanovo, imajo, če se izkažejo z rednim napredovanjem, prednost. Prošnje s potrebnimi prilogami je oddati do 1. novembra 1925 na naslov: Posojilnica v Mariboru. »Narodni dom«. * Akcija Udruženja jugoslovenskih učiteljev. S predsednikom Vuksanovlčem na čelu je izvršilni odbor Udruženja jugoslove.iskln učiteljev poseti! predvčerajšnjim ministra prosvete ter mu pri tej priliki obrazložil svoje zahteve. Udruženje zahteva, da se načrt novega zakona o osnovni šoli čimprej predloži narodni skupščini. Načrt naj bi vseboval učni načrt in program za vso državo, stalnost učiteljev in popolno garancijo kredita za gradnjo šolskih poslopij. Odbor je nadalje zahteval čimprejšnje izplačilo dolžne razlike vsemu uradništvu, zlasti pa nči-teljstvu ter da se upokojenim slovenskim učiteljem izplačujejo njihove pristojbine v dinarjih, onoženim učiteljicam pa polna dra ginjska doklada. Glede šolskih nadzornikov Domu, Ki bi hotelo imeti V tej sezljl res eleganten plaši, si more takega izbrati iz krasne zbirke damskih plaščev z ali brez kožuhovine, kar najceneje pri tvrdki Fran Lukič, Pred škofijo 19. je izvršilni odbor zahteval, da se tako okr. kakor tudi oblastni šolski nadzorniki imenujejo iz vrst ljudskega učiteljstva. Minister je izjavil, da se bo zavzel za upravičene zahteve učiteljstva ter stori!, kar !e mogoče da se usfreže željam učiteljstva. * Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrla včeraj gospica Marenka J e-z e r š e k. Pogreb bo v nedeljo, ob pol 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — Včeraj je preminula v Ljubljani gospa Amalija L u n d e r. soproga vlakovodje. Pogreb se vrši v nedeljo, ob 4. pop. iz mrtvašnice na Studencu na pokopališče D. M. v Polju. Blag jima spomin, žalujočim naše sožaI;e! * Pogreb Ivana Demiča. V sredo popoldne ie ogromno število občinstva spremilo sokolskega dobrotnika g. Ivana Derniča k zadnjemu počitku. Truplo pokojnika je bilo položeno na mrtvaški oder v Sokolskem domu v Radovljici, kjer so tvorili častno stražo bratje Sokoli. Točno ob določeni uri so dvignili Sokoli krsto in jo odnesli pred Sc-kolski dom. kjer so mu po cerkvenih opravilih zapeli pevci žalostinko, nakar se js v imenu Sokola poslovil od pokojnika v lepih, v srce segajočih besedah, starosta radovljiškega Sokola g. Špicar. Nato se je raz vil sprevod, kakršnega Radovljica š>e ne pomni. Na čelu je korakala godba jeseniškega Sokola, ža njo 6 sokolskih praporov in Sokoli skoro iz vseh župnih društev. Častno je bila zastopana tudi Orjuna in številne druge organizacije. Za krsto so korakali domači, sorodniki in mnogoštevilno občinstvo. Ob odprtem grobu so mu pevci še enkrat zapeli, sokolski prapori pa so se poklonili v zadnje slovo. * Invalidske podpore. Ministrstvo za so-ciialno politiko je izdalo naredbo, da se mora takoj pričeti z izplačevanjem onih invalidskih podpor, ki so bile svoječasno ustavljene, z naknadnimi odredbami ministrstva pa ponovno podeljene. * Izstop iz naše državljanske zveze. Iz naše državl:unske zVeze sta izstopila: Fer-dinad Spanzel, krojač v Brucku ob Mtrri, pristojen v Podgorje pri Slovenjgradcn. z feno Ano in dvema otrokoma, ter Ana Ru-žička, bančna uradnica na Dunaju, pristojna v Maribor. Oba sta si izposlovaia avstrijsko državljanstvo. * »Mal položi dar...« Tvornica za užiga-lice i.Drava« d. d. v Osijeku spravlja pri nas pod geslom »Mal položi dar — domu na altar!« v promet Vžigalice v prid Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Oltar je lepa stvar, zlasti če pade nanj dar. Vžigalice stanejo škatliica 1 Din, koliko daru od tega pade na oltar Družbe sv. Cirila in Metoda ne vemo, dejstvo pa ie, da so užigalice tako slabe, da še 30 par niso vredne. Navadno se še vsaka tretja užigalica ne užge. drsalnik ob straneh se pokvari preden zdrsaš vse komade, povrh pa še leti od užigalic ogenj na vse strani, zažiga kožo in obleko. Včasih smo bili vajeni z vžigalicami polagati dar domu na oltar za dobro in solidno robo in tudi danes imamo pravico zahtevati, da je tako. Oltarji niso zato, da se izrablja in pod njihovim geslom izkorišča ljudstvo. * Nova vrsta cigaret. Mesto tobaka dobimo menda že v kratkem nov nadomestek — gumi; —, s katerim se bodo polnile Zeta-cigarete. Na ta način se bo skušala očividno izboljšati sedanja razmeroma slaba kvaliteta teh cigaret. Za to naj govori cigareta, ki nam jo je poslal včeraj prijateli našega lista in strasten kadilec iz Ptuja. V papir je namreč zamotana mesto tobaka okoli 5 cm dolga gumijasta cevka. Nai vzame uprava tobačne tovarne na znante, da le srobot, ki ga kadijo pastirji, vsekakor precej boljši nadomestek za tobak, smrdljive gumijaste cevi nai pa sama puši pod nos. * Kantina za invalide v Ljubljani. V triletni zakup se odda kantina v vojašnici vojvode Mlšiča v Ljubljani, ki sestoji iz treh sob. kuhinje in kleti brez inventarja in se mora prevzeti že s 1. novembrom. Letna najemnina znaša 2700 Din, kavcija pa odgovarja štirimesečni najemniii. ki je vedno vnaprej plačljiva. Reflektanti za to kantino, moralo odgovarjati vsem predpisom nared-bc ministra za vojno in mornarico št. 36.276 in morajo poleg tega še z uradnimi dokumenti izpričati, da so invalidi naši državljani. da niso tuberkulozni niti bolni radi kake nalezljive bolezni, da niso bili kaznovani, da so neoporečne pretek'osti, dobrega vedenja in zaupanja vredni, kar mora potrditi občinski urad ali pol. oblast, da so v tej stroki iz-vežbani ln da irr-aio za inventar, prevžem in vodstvo kantine potreben dehar aH kredit na razpolago. Z vsemi potrebnimi listinami opremljene prošnje naj reflektanti pošljejo brezpogojno do 27. t. m. preko pristojne podružnice na Izvršni odbor U V. I. v Ljubljani Na pozne;e došle ponudbe se ne bo oziralo. Pojasnila daje Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. * Jugoslovensko novinarsko udruženje sekcija Ljubljana, ima izredni občni zbor v r*ede!jo, 25 t. m. ob 10 dopoldne v damski sobi kavarne Emona v L:ubliani. Odbor va-» bi člane k polnoštevilni udeležbi. * Trgatev v štajerskih goricah fe končana. Splošno se sodi. da ie bila trgatev letos obilnejša kakor lani, vendar pa kakovost zaostaja za lansko. Zadnji solnčni dnevi so izdatno pripomogli, da se je trgatev nemoteno izvršila. * Dražba Čaruglne sablje. Dne 5. nov. bo v Osijeka dražba sablje žalostnega ha-rambaše Jovana Čaruge. Obenem pride na dražbo tudi znana košara, ki je služila Ča-rugi in njegovim tovarišem kot »arzena!«. * Ranjeni rokovnjač na Viču ie že okreval in bo v nedeljo 25. t. m. nastopi! v na^ rodni igri »RokovnjačU, ki io uprizori sokolski gledališki oder točno ob po! 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Kdor ga hoSe videti zopet zdravega in čilega naj poseti to lepo narodno igro. K mnogoštevilni udeležbi vabi prosvetni odbor. — Zdravo! * Prva pomoč. Opozarjamo na dr. Ruso-vo knjigo »Prva pomoč«, ki je nujno potrebna telovadnim, športnim, gasilskim, reševalnim društvom, kmetovaicem, orožniškim postajam, župnim uradom, industrijskim podjetjem, šolam itd. ker daie vsa navodila za pomoč ob nezgodah. Dobi se v vseh knjigarnah. Cena 32 Din. * Jadranska plovldba je izdala nov zimski red plovitbe na svojih linijah, s katerim je promet v severnem delu Primorja nekoliko omejen. * Smrt najstarejšega našega državljana. Na Popovem polju v Hercegovini je predvčerajšnjim umrl najstarejši človek v naši državi Trifko Banič. Star je bil 111 let. Do zadnjega si je ohranil jasen vid in dober spomin, tako, da je vedel povedati marsikaj zanimivega Iz svojega dolgega življenja. * Tajna mllljonarjeve smrti. V Čačku se ie predvčerajšnjim vršila obravnava v zadevi uboja milijonarja Arse Iliča. Ilič je bil svo jedobno profesor, zaradi prevelike lakomnosti pa je bil odpuščen iz službe in je živel na najprimitivneiši način. Nabral si je mnogo denarja in bil v čačku najbogatejši človek. Pred letom dni je bii umorjen in oropan. Pri obravnavi se tajnost umora ni mogla pojasniti Ugotovilo pa se je. da je morilec odnese! skoraj celo premoženje bogatega čudaka. * Aretacia slaboumnega moškega. Na železniški progi pod Mednem so domačini prijeli dne 17. t m. mladega moškega ki se ie dopoldne potepal nag pO vasi pozneje pa tekal po progi gor in dol. Obleko je pustil t:ckje v grmovju in se je pozneje tudi našla. Mladeniča so kmetje izročili županstvu v Sp. Šiški. V občinski pisarni je prijeti mladenič pripovedoval, da se piše Milan Jerman, Milan Jerše, Milan Vrhovec itd. ter da je sin posestnika iz Goričice pri Črnomlju. Tekom zasliševanja je dobival opetovano epileptične napade. Izročen pozneje policiji, je izpovedal, da se piše Ferdinand Sluga, doma iz Cerkelj pri Kranju. Mladenič ie bil pozneje oddan v bolnico, vendar policija še ni mogla dognati njegove identitete. »Komedijant Kean" Natalija Lissenko, Ivan Možuhin in Nikola Kolin. Kino Ideal ♦ Justiiikacija z ustrelltvijo v Zagrebu. V ponedeljek zjutraj bo ustreljen v Zagrebu Edvard Sladovič, ki je pobegnil Iz kadra ne-boračke čete in v vasi Husanju dne 22. nov. 1923. umori! posestnika Hinka Harndta. Ko je zjutraj zgodaj Harndt prišel v svoj hlev da pogleda h koncem, ga je Sladovič udaril s sekiro po glavi in ga na mestu ubil, potem pa vrgel pod konje, da bi se mislilo, da so ga udarili konji. Nato je stopil v stanovanje in ženo ubitega prisilil z nožem, da mu je izročila vso gotovino okoli 4000 Din ter za 3390 Din vrednosti. Včeraj je bil Sladovič obveščen, da je njegova prošnja za po-nilo-sfitev odklonjena in da bo v ponedeljek ustreljen. Delinkvent je vest sprejel mirno in še pristavil: s Z menoj ne boste imeli toliko komedije kot z Rumplotn«. * Alera, potrebna razčlščenja. V »Politiki« obtožuje skopl.ianski trgovec Stevovič sedanjega predsednika JNU Milivoja Sokiča. da mu je za 2500 Din preskrbe! brezplačno redakcijsko karto I. razreda z legitimaciio vred. Ta obdolžltcv je vsekakor zelo težka in tangira čast in interese vsega Jugosloven-skega novinarstva. Zato jc nujno potrebno, da se afera do kraja razčisti. ^ * Nevaren pustolovec pod ključem. Franc Zeleznik iz okolice Rogatca bi moral marca nastopiti vojaško službo. To mu pa ni dišalo in pobegnil je čez mejo v Avstrijo, kjer se je klatil do 10. t. m. Ko se je tam naveliča! popotnega življenja, se ie vrnil po skrivnih potih preko meje pri Dravogradu v domovino. Napotil se je peš preko SlovenJ-gradca, Velenja, Šoštanja, Celja, Vojnika, Ponikve, Šmarja, Rogaške Slatine in Rogatca na Ptujsko goro, kamor ie prispel 13. t. m. Tam se je splazil zvečer v neko gostilniško poslopje in se skril pod postelio, odkoder je opazoval, kako sta prihajala gostilničar in njegova žena menjavat denar za goste. Zeleznik je čakal, da sta šla zakonca spat, potem pa je pobral ključe z mize, odprl omaro in ukradel iz rje denarnico s 23.000 Din vsebine, obleko in dežnik ter ne-opažer.o odšel. Po tatvini je potoval preko Majšperka in Mako! do Poljčan, od tam pa z vlakom v Celje, kjer ie začel na debelo trošiti denar. Med drugim s! je kupil obleko in uro. popiva! je v veselih družbah in se vezi! po okolici. Njegovo početje je postalo jjjtoftfllll če ne verjamete, da eden par fPrlfll nogavic t žigom ln znamko (rdečo, modro a!l zlato) R „klju6" aafifeffip traja kakor štirje pari drugih! jfc&ajM^ Zato kupite eden par in pre-mar pričajte se. Dobivajo se v prodajalnah, as* rvf kmalu sumljivo in končno je bil aretiram Sprva ie trdil, da je našel listnico v Mariboru, slednjič pa je priznal vse po pravici. Pri aretaciji sO našli pri njem še nekaj nad 18.000 dinarjev. Iz Ljubljane u— Važno in zanimivo predavanje. Sinoči je dospel iz Zagreba v Ljubljano gosp. Colban, direktor oddelka Zveze narodov za mednarodno administracijo hi za vprašanje narodnih rnanjšm. Danes ob 5. uri popoldne bo odlični gosi predava! v veliki dvorani univerze o Zvezi narodov. Gosp. Colban, ki je rodom Norvežan, spada med najodličnejše funkcijornarie Zveze narodov in si Je znal v kratkih letih svojega poslovanja pridobiti splošen ugled po vsem kulturnem svetu, kar pomenja tem več. ker spadajo v njegov delokrog tiajkočljivejše stvari Iz kompetence Zveze narodov (uprava Saarskega ozemlja, nadzorstvo nad Gdanskom, manjšinska vprašanja itd.). Ljubljansko inteligenco zato opozarjamo na njegovo današnje predavanje in jo pozivamo, da se ga udeleži v čim večjem številu. u— Državno poslopje na Mlrju. Kakor čujemo, je minister socijalne politike državno poslopje na Mirju, katero je sezidal bivši Invalidski odsek in je bilo prvotno namenjeno za ortopedsko bolnico, pa Je ostalo nedovršeno, odstopil državnemu Dečje-mu domu ljubljanskemu z nalogom, da Deč-Jl dom dovrši stavbo za svoje svrhe. u— Československa Obec v Lublanl. Pripravite se vsi na proslavo 28. oktobra. Ob pol osmih predstava v operi, po predstavi prijateljski večer v restavraciji ^Zvezda-. Agitiraj te za številno udeležbo. Prijave sprejema Skrušny. u— Oglejte d krasno izbiro bluz, obleke in plaščkov Krištofič-Bučar, Stari trg 3. 473 u— československa Obec v Lublanl Oslava 28. fijna v Opefe o pul osmč večer — Zaznamy Skrušny. — Po pfedstaveni pfštelsky večer v restauraci «Zvezda», — Sučastnete se všichni! u— Pavla Novak, Krrž-evniš-ka ulica 9, prekrojuje in predelava klobuke po najnižji ceni! 1959 u— Cenj. damam popravlja vse vrste klobukov po najnižjih cenah modtetka Ž. Mah-nič-Gorjanc. 348 u— J. N. A. D. Jadran naznanja tem potom vsem svojim tovarišem, da se vrši skupno fotografiranje v soboto dne 24. oktobra. Prosimo vas, da se zberete točno ob tričetrt na 3. v društveni čitalnici. Vabljeni tudi starešine. — Odbor. 2000 u— Oficirski dom a Ljubljani prrredjuje dne 24. o. m. u 20. in pol čas. drugarsko veče sa plesom te se pozivaju gg. rez. otfi-ciri sa familijama, koji su članovi ovog doma, da ovoj zabavu u Sto večem broju učestvujn. Odelo promenadno. — Upravni odbor. 2005 u— Šahovski klub Krakovo-Traovo. Danes, ob 20. uri se vrši v Koleziji ustanovni občni zbor šahovskega kluba Krakovo-Tr-novo. Vabljeni so vsi prijatelji šaha. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: I vlom, 7 tatvin, 1 prestopek goljufije. 1 prestopek pijanos+i, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 pobeg od doma, 1 posest orožja brez dovoljenja, 9 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek prekoračenja policijske ure. u— Uljuden uzmovič. Posestnica Uršula Blas iz Šmartnega pri Tomačevem je prišla v četrtek popoldne v trgovino Štefana Mencingerja na Kette - Murnovi cesti, da nekaj nakupi. Ko jo je pomočnik stregel, Je Blasova občudovala komplimente nepoznanega o trgovskega potnika*, kateremu tudi gospodar, s katerim je govoril o neki kupčiji, ni zaupal. V raztresenosti je Blasova položila na mizo svojo listnico z vsebino okrog 1000 Din, katero pa je tat v trenutku nepazljivosti prisotnih spretno vtakni! v žep rn brž nato izginil. u— Dva, ki sta se oblekla na tuj račun. 23-Ietni delavec brez posla, Štefan Bašelj, je prišel v četrtek ponoči prenočevat na hlev hiše št. 3 na Borštnikovem trgu, kjer je vdrl v kovčeg delavca Matevža Navod-nika in mu pokradel za 1500 Din razne obleke ter perila. V isti noči se je na enak način okoristi! nepoznan tat na račun hlapca Josipa Papleria, ki prenočuje v podstrešju drvarnice v hiši št. 1 na Starem trgu. Tat je vlomil v njegov kovčeg potom ponarejenega ključa in mu odnesel za okoli 1000 Din razne obleke. u— Tatvine na Ljubljanskem polju. Poleg tatvin poljskih pridelkov na Ljubljanskem polju, ki letošnjo jesen niso bile ravno redke, vsled česar so mogli kmetovalci prav občutno trpeti, ne zanemarjajo tatovi prav ničesar, kar se da «koristno» uporabiti za to ali ono stvar. Tekom zadnjih dni so nepoznani tatovi iztrgaii iz kozolca gerenta g. Josipa Turka, ki se nahaja v bližini tovarne za učila in kolonije vagonar-jev nad Zeleno jamo celo 46 *!at-> v vrednosti 1200 Din. Pcškodovalci tuje lastnine so uporrbili late bržkone za kurivo. u— Vlom v Figovčevo gostilno. Ko je stopila v petek zjutraj v prostore znane Figovčeve gostilne na vogalu Dunajske in Gosposvetske ceste domača služkinja, je takoj opazila, da se je moral nahajati ponoči v točilnici in kuhnji zapoznel gost. Vlomljena je bila omara v točilnici, iz katere je drzni uzmovič pobral 24 Din gotovine, 8 klobas, iz kuhinje pa 3 porcije pečenke, 1 kg sladkorja in nekaj kruha. Tat pa se s tem plenom še ni zadovoljil ter je pobrskal in nalomi! predale omare v točilnici še enkrat. Sluti! Je tamkaj vsekakor več denarja, vendar je bi! v svoji nadi goljufan. V enem izmed predalov Je res naše! dve hranilni knjižici, katerih se pa ni polastil. V hišo je prišel tat ponoči skozi okno ali pa se je tik pred policijsko uro skril za mizo pod klop in počaka!, da so odšli do- mači k počitku. Sumljiv vloma je mlad, hr vatsko govoreči dečko, ki se je t'k pre« odhodom zadnjih gostov priklatil v gostilno Iz Maribora a— Šolska vest. Začasno vodstvo IV. de> ške osnovne šole v Samostanski ulici je bilo po smrti bivšega voditelja g. Vodenih poverjeno g. Ivanu Robniku, učitelju na isti šoli, bivšemu nadučitelju pri Sv. .lurjt ob Pesnici. a— Čitalnica Študijske knjižnice v po siopju gledališča. I. nadstr., je odprta vsai delavnik od 15. do 18. ure in je vsakemm brezplačno dostopna. Knjižnica pa posluji cb istih urah, le da je treba plačati tu mesečno 5 do 10 Din izposojnine. Izposojeval-ci knjig z dežele pa lahko pridejo tudi do-poldne v Študijsko knjižnico. a— Nov tečaj Ljudske univerze. V soboto, ko se zaključi higijenski tečaj, otvor Ljudska univerza nov tečaj iz anatomije it fiziologije, v katerem bo predaval zdravnik g. dr. Fran Marinič. Tečaj bo obsega 8 — 10 predavanj po dve uri na teden v slučaju, da se priglasi dovolj udeležencev ki se lahko prijavijo v pondeljek pred predavanjem higijenskega tečaja. a— Sokol priredi nocoj v soboto ob 20 url v dvorani restavracije «Utiion» svoj prt svetni večer. Predava br. dr. Maks Kova-čič o Petru Njegošu. a— Večerni kuharski tečaji na dekli škem zavodu « Vesna» v MariboTU začiu dne 26. oktobra. Prijave sprejema vodstvt do 25. od 10. do 11. ure in od 16. do 17 ure v pisarni zavoda. a— Delavska sekcija Orjune Maribot sklicuje svoj občni zbor za danes dne 24 t. m. ob po! 20. uri v tajništvu, Narodu! dom. Udeležba obvezna. — Odbor. a— Sokolske prireditve. Razen že najavljenega Martinovega večera pripravlja sokolsko društvo v Mariboru še nekatere prireditve. Dne 22. novembra se vrši letošnja članska telovadna akademija v GStzovi dvorani. Sokolski praznik dne 1. decembra proslavi Sokolstvo s svečano akademijo na predvečer, to je dne 30. novembra v Narodnem domu ter s člansko zaobljubo iti podelitvijo znakov naraščaju na praznik sam predpoldne. Vstop k tema dvema prireditvama bo prost, za članstvo pa obvezen. Gradbeni odsek se že pripravlja za SJlvestrovo, ki je tako udomačeno, da menda Maribor brez njega oe more dočakati novega leta. Kako bo z Miklavževim veče. rom, pa se še ni odločilo. Iz Celja e— Za olepšavo mesta. Sedaj, ko se je Prva hrvatska štedionica naselila v svoji novi lični palači za železnico in Je ta del mesta postal bolj živahen, smo šele prav začutili, kako pust Je ta predel. Zato je občinstvo z odobravanjem ugotovilo, da se vrše vneto dela za olepšavo tudi tega kraja. Sedaj so delavci na tem, da izkopljejo temelj za obzidek malega parka, ki bo zavzema! kraj od platane preko one male njivice, do železniškega plota,- Na pomlad, ko bo vse zazelenelo, bomo šele videli, kako potrebno je bilo zastaviti tu lopato. e— Javna zahvala športnega kluba. Športni klub Celje si šteje v prijetno dolžnost ob likvidaciji svoje zadnje veselice izreči vsem cenj. prijateljem za naklonjena darila, nadalje vsem. ki so na kakršensibodi način pomagal' pri organizaciji in izvedbi prireditve, predvsem pa cenj. damam za njih požrtvovalno in nad vse koristno sodelovanje svojo iskreno zahvalo. e— Zasačil! so ga. Ob priliki kontrole na Uršinem sejmu je bil v sredo aretiran brezposelni mizarski pomočnik Franc Ferlež, ki ga je že dalje časa zasledovalo sodišče v Zagrebu radi tatvtn. Mož Je gotovo obiskal celjski sejem, da bi kaj pridobil na lahek način, pa ga je dohitela usoda. e— Delo za štadijon. Vsem aktivnim članom daje S. K. Celje na znanje, da je sklenil odbor na zadnji seji uvesti mesto rednih treningov obvezno tlako, da se uredi novo igrišče ob savinjski železnici. Pripravljalna dela se že vrše. Gradbeni odsek poziva prizadete člane, da b! se temu pozivu redno in točno odzivali. Dopisi MEŽICA PRI PREVALJAH. Na lastno prošnjo je iz rodbinskih ozirov premeščen v Hrvatsko Primorje tukajšnji orožniški komandir, narednik g. Ivan Kržan, ki si je pridobil velske zasluge za konsol dacijo razmer na naši meii. V splošni zmedi je takoj po prevratu prevzel kot primorski begunec orožniško postajo. Jo vzorno uredil ter usmeril vse svoje delovanje v narodnem in državnem duhu. Mnogo protinarodnih ln protidržavnih rovarjev je klonilo vsled ču-ječega očesa g. Kržana. in mežiška Staniča je bila strah vera temnim elementom, ki so skušali pogosto rovarit' prof jugo-slovetiski misli. Težko bomo pogrešali g. komandirja in to tembolj, ker vemo, da bodo potuhnjenci skušali sedaj zopet dvigniti glave. Zato želimo, naj bi tudi naslednik hodil po Kržanovih potih. G. Kržanu, ki jt 7 let zvesto in vestno deloval na naši se verni meji, pa želimo čim lepše izglede zt bodočnost. HRASTNIK. Tombola Narodnega doma katere žrebanje je bilo prvotno določen« na 25. t. m., se vrši nepreklicno dne 22. novembra. Ob tej priliki občinstvo ponovni opozarjamo na krasne dob tke. katerih što vilo bomo še pomnožili; ne odlašajte tort^ z nakupom srečk in ne zamudite prilike, di dobite za mal dena- res lepe in dragoceni stvari. Žrebanje se vTši — kakor povso« drugje — pod kontrolo oblasti. — Konzorcij Narodnega doma. življenja in sveta Vremenoslovje Marsikomu se bo zdelo čudno, kako I morejo meteorologi zanesljivo napovedati. kakšno bo vreme prihodnji dan. Čt se napoved uresniči, kar se v velikih obrisih navadno tudi zgodi, si nekateri mislijo, da so meteorologi le uganili. Da se vremenoslovje opira na realne po-[ (jarke, hočemo v naslednjem pokazati. Z raziskovanjem višjih zračnih plasti h takozvanimi registrirnimi baloni in poleti aeroplanov in zrakoplovov se je naše znanie o tem. kako nastane vreme, zelo razširilo. Že v prejšnjih časih so se letalci povspeli v zrak, da bi v veliki višini opazovali vreme. Zadnje čase so prišli zelo visoko angleški avijatiki z novimi stroji, opremljeni s posebnimi oblekami in aparati s kisikom, ki jim je I omogočal dihanje v visokih zračnih plasteh. Tudi veliki poleti z zrakoplovom so mnogo doprinesli k spoznavanju zračnih tokov. Registrirni baloni brez ljudi so že večkrat dosegli višino 15 do 20 kilometrov. V enem primeru je prinesel tak balon celo zaznamovanja iz višine 36 kilometrov. Iz merjenja visokih zračnih plasti prihajamo vedno boli do zaključka, da so pogoji za vreme na zemlji mnogo kilometrov nad našimi glavami in da torej prihaja vreme iz velikih višin. Na to domnevo se opira teorija, da nastaja vreme v glavnem iz stalnega medsebojnega učinkovanja dveh velikih zračnih tokov. En tok, mrzli, prihaja s severnega tečaja, drugi pa, gorki, iz tro-pičnih krajev. Kjer se ta dva toka srečata — točke so zelo različne — se dvigne gorka plast nad mrzlo. Tako na. staneio pogoii. ki povzročijo vlažno ali vetrovno vreme. Sistematična vremenska poročila segajo kakih sto let nazaj, moderno meteorologijo pa imamo šele kakega pol stoletja. Meteorologi se bodo morali še mnogo, mnogo naučiti, preden pridejo do nopolnoma zanesljive podlage. Kiiuč za vsako vreme ie v zračnem pritisku, ki ga povzroča solnce z izžarevanjem toplote. Večji pritisk pomenja lepo vreme, manjši pa slabo. Razen razmerja zračnega pritiska, ki jih vremenska poročila vedno omenjajo, je treba posvečati veliko pozornost tudi spremembam topline v zelo visokih zračnih legah. Obstoja že sistem posebnih kart, na katerih so začrtani zračni toki v nižjih plasteh. Ako se bo posrečilo izpopolniti te karte z natančnim poznavanjem atmosieričnih pogojev v velikih višinah, postane vremenska napoved veliko bolj zanesljiva in jo bo mogoče podati tudi za daljši čas. Povratek angleškega prestolonaslednika Pretekli teden se ie povrnil v London najstarejši sin angleškega kralja, ki je sedem mesecev potoval po svetu z vojno ladjo «Repulse». Princ Waleski. bodoči kralj največje države na svetu, je s tem končal svoie četrto veliko potovanje po svetu. Prestolonaslednik, ki je danes v 32. letu. ie začel eno leto po voini potovati po svetu kot zastopnik kralja v naiboli oddaljene kraic britanske države. Na tej in ostalih vožniah je posetil Kanado. Novo Fundlandijo, Avstralijo. Novo Zelandijo. Južno Ameriko, Birmo ter Južno in Zapadno Afriko. V domovini 'e princ zelo malo nastopil v javnosti. Poznalo ga le kot strastnega športnika in mnža. ki se rad zabava in ki je me-rodaien v moški modi. Zadnje potovanje ie privedlo prestolonaslednika v Južno Afriko in Južno Ameriko. Mnogo veselih pripetljajev ie Prineslo nekai več življenja v strogo formalnost sprejemov v tuiih deželah. Tako se ie pred par meseci zbralo v Južni Afriki, da bi pozdravili svojega bodočega vladaria. ki je tedaj zastopal kralia Velike Britaniie. okrog 120.000 zamorcev plemena Bazutov, ki so se svečano oblekli v vsa mogoča oblačila in imeli na glavah čepice, raznobamu' Clindre, trde klobuke, trakove, ženske slamnike, kučme in razno drugo ropotijo. Načelnik Jonatan, ki sta ga zaradi velike starosti podpirala dva moža, je imel svetlomodri frak. okrog vratu pa Pisano volneno ruto. V dobro naštndira-nem govoru se je zahvalil mlademu Princu za niegovo «očetovsko skrb«. V republiki Oranie ie moral pretrgati dvor ni vlak močno verigo samih izbranih cvetk, ki sta iih držali v rokah dve deklici. Emir ilorinski ie spreiel prestolonaslednika. ko je kleče molil Ležal .ie na beli volneni preprogi in imel sklenjene roke. Vsa vožnia ie bila strogo po programu. Oblastva so odredila obsežne mere za varnost kraljevskega nrinca. Tako se ie vozil prestolonaslednik vedno le v 'astnem avtomobilu in so vsakokrat in-ženjerti natančno pregledali vozilo, ali ie vse v redu. Prestolonaslednikov šofer ie prišel že več tednov pred niim v Buenos Aires. da bi podrobno spoznal mesto. Cele tedne so se delale priprave za sprejem tako visokega gosta, kot je SoiiHle Moiovi za zimske suknje, naiboljši izmed najbo'jših, ter zimske suknje in raglane dobavila kakor vedno na ceneje tvrdka Drago Schwab - Ljubljana bodoči kralj britanskega imperija. Zato ie tudi stalo potovanje lepe milijbnčke. Na Angleškem slave uspeh potovanja prestolonaslednika kot velik državniški uspeh. Množinski morilci iz Trebiča Kakor smo že omenili, se je začela v četrtek v Jehlavi na Češkoslovaškem senzacijonalna porotna razprava proti osmim tožencem, ki so obdolženi za-vratnega roparskega umora štirih ljudi. Za to razpravo vlada veliko zanimanje. ker spominja zadeva precej na lanske zločince v Nemčiji, zlasti na Denkeja, ki je meso svojih žrtev naso-lil in ga prodajal. Nedvomno dokazan je Ie roparski umor bratov Polički, čijih trupli so orožniki našli. Kar se tič umora dveh gališ-kih Židov, se opira obtožnica Ie na izpovedi nekaterih obdolžencev, od katerih pa sta dva popolnoma ertako izpovedala v vseh podrobnostih. Razprava bo trajala najbrže ves teden. Manj kot umori sami zanima javnost vprašanje, ali je zločinska tolpa v resnici prodajala človeško meso. Ker so orožniki našli izginuli žrtvi Polickih kot nasoljeno meso v sodih, ni ta možnost izključena, ker se vsakomur vriva v mi- sel slučaj Denkeja v Miinsterbergu. Zato je sodišče obtožilo tri morilce tudi oskrunjenja mrličev. Obtoženci pravijo, da so meso svojih žrtev nasolili samo zato, da jih ne bi izdal duh razpadajočih trupel. Obtožnica je zelo obširna in je trajalo njeno čitanje vse dopoldne. V preiskavi je bilo zaslišanih precej prič, ki so povabljene na glavno razpravo. Zvišanje osebnih tarifov na avstrijskih železnicah S 1. januarjem se zvišajo na avstrijskih železnicah prevoznine za potnike za 15 %. Tarife se povišajo, ker padajo dohodki železnic Iz večjih dohodkov po novem povišanju prevoz/lin bodo predvsem ojačili gornie dele prog. tako da vzdrže težo oo 18 ton na os. namesto dosedanjih 14.5. Vsled tega bodo lokomotive in tudi vagoni lahko težji, z drugimi besedami, z močnejšimi lokomotivami se bo teža vlakov lahko povečala za eno tretjino. S tem se doseže večja rentabilnost. V zvezi s povišanjem tarifov se uredi tudi razmerje cen med razredi vlakov. Doslej so se določale, kakor je tndi na jugoslovenskih železnicah, prevoznine za posamezne razrede v razmerju 1:2:3 in se je torej zaračunavala za II. razred dvojna in za I. razred trojna cena tretjega razreda. Pri brzih vlakih bo odslej znašalo razmerje 1 : 1.82 :2. 49. S 15% povišanjem potniških tarifov na av strijskih železnicah se je dosegla predvojna pariteta. X Eksplozija v tvornici smodnika. V tvornici za črni smodnik Bomlitz pri Walls rodu v bliž°ni Hannovr-t ?e ie pripetila v torek velika eksplozija. Vnele so se štiri delavnice in tri skladiščiš. Dva delavca sta bik na mestu in-t"* ena žensk* d*a otro« k« m trije drugi delavci pn hid-i ranjeni O vzrokih eksjlozi.e se nc ve še nič co« tovega. X Ogromen razvoj telefona v Belgiji. Telefonsko omrežje v Belgiji se jc zadnja leta silno razvilo. Pred vojno jo bilo 55.000 telefonskih naročnikov, danes jih je pa že 117.000, tako da prideta na vsakih sto pre« bivalcev že po dva naročnika. X Znižanje vojska v Belgiji. Belgijski vojni minister general Kester se zavzema za znižanje vojaške službe v Belgiji. Po nje« govem mnenju naj bi se aktivna vojaška doba znižala pri pehoti od 12 na 10 mese« cev. Razen tega naj bi se tudi opustila ena divizija. Po tej redukciji bi znašal mirovni stalež belgijske vojske samo tri armije. X Nov velikanski mosf. Amoriški in« ženjer Lindental je izdelal načrte za veli« kanski železni most preko reke Hudson v Newyorku, ki bo 985 metrov dolg. Na mo« stu bo prostora tudi za 16 železniških prog. Na obeh straneh tirov je določen prostor za avtomobile, ki je tako širok, da jih lah« ko vozi v eni vrsti po 16. Protest Slovenije proti neznosnim davčnim bremenom Burno zborovanje davkoplačevalcev v Ljubljani« Ljubljana, 23. oktobra. Resna gospodarska kriza, ki vsled davčne preobremenitve slovenskih davkoplačevalcev grozi uničiti naše gospodarsko življenje je združila vse gospodarske korpo-racije in organizacije v Sloveniji k skupni obratnbi. Sklicale so za danes dopoldne v dvorano kino ^Matice* v Ljubljani protestno zborovanje, da iznesejo svoje pritožbe in želje o davčnih vprašanjih. Oficijelno so bile na zboru zastopane naslednje korpo-raciie in organizacije: Zveza trgovskih premij ev in zadrug. Zveza Industrijcev, Kmetijska družba, Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov, Zveza obrtnih zadrug, Jugoslovenska obrtna zrveza, Oremij trgovcev in Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Obsežna dvorana z galerijo vred je bila nabito polna zborovalcev ta še zunaj jih je mnogo stalo. Računa se, da jih Je bilo vseh okrog 1200. Zborovanje ie otvoril rn vodil načelnik finančnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo, zbornični svetnik g. Josip Lenarčič z Vrhnike, ki je pozdravil zastopnika finančnega ministrstva dvornega svetnika Maksa Kostanjevca, zastopnika velikega župana vladnega svetnika Antona Mencingerja, zastopnika finančne delegaci-le dr. Filipa Orla, zastopnika mesta Maribora Rajka BoltavzaTja, ptujskega župana dr. Mateja Senearja, zastopnika Odvetniške zbornice dr. Danfla MajatOna, zastopiika Notarske zbornice dr. Krevlja, zastopnika Zdravniške zbornice dr. Petra Defrance-schlja, gospodarskega tajnika SDS Milana Cimertnana kot zastopnika v Beogradu zadržanega poslanca ministra n. t. dr. Gregorja Žerjava in ostale. G. Lenarčič je v svojem daljšem nagovoru izvajal, da je namen zborovanja, da se objektivno presodilo vse pritožbe m želje davkoplačevalcev. Poročilo konzulenta Žagarja Zbornični konzulent g. Fran Žagar ie nato podal obsežno poročilo, v katerem je Izvajal: Davki imajo ogromen vpliv tla gospodarske razmere v Sloveniji, kjer se je v zadniih dveh mesecih prisilno pobralo preko 80 milijonov Din. Zaradi tega so razumljive glasne pritožbe proti neposrednim davkom. V državnem gospodarstvu pripada neposrednim davkom Važna vloga. V bivši Avstriji so dosegli neposredni davki približno eno tretjino vseh državnih dohodkov. Tudi v predvojni Šrb!ii se je na pr. leta 1910. krilo približno 28 odst. vseh izdatkov z neposrednimi davki. V proračunskem letu 1924 — 25. dosegajo neposredni davki samo 1154 odst. državnih izdatkov. Finančna uprava povišuje neposredne davke, da jim pribori zopet pomen, kakršnega so imeli v predvojni dobi. Naši najmerodaj-nejši činitelji so mišljenja, da so neposredni davki edini dohodek, ki se da zvišati za naraščajoče državne potTebe. To mišljenje Je morda za nekatere pokraj:ne pravilno, ni pa pravilno glede Slovenije, ker se pri nas izvajajo stari zakon! z vsemi povojn;mi poostritvami še točneje in strožje kakor v predvojni dobi. To velja zlasti glede dohodnine hišno - najemnega davka ln posebne prHnbnlne. Glede teh davkov se je svnječasno Izjavil celo finančni delegat g. dr. Šavtiik. da ne preneso linearnega poviška. (Pri imenovanju finančnega delegata ie nastal med zborovala' hrup in so se culi medklici: «Do!i z njim, v Srbijo z nJim. pa Srba sem M Vendar pa naša vrhovna finančna uprava še vedno pobira linearni povlšek. Vrhu teza ie povišala invalidski davek, uvedla vojaško ko-morsko doklado in začela pobirati ta davek tudi od dohodnine, ki je naš nalobčutnejši davek. Dohodnina se pobira po stari kronski lestvici, kar ie krivično, kajti finančna uprava bi morala nositi posledice devalvacije krone tudi tam. kjer JI to ne gre v račun. (Burno pritrjevanje). Nadalje je poročevalec obširneje govoril o davčni preobremenitvi hišne posesti, ki na pr. v Ljubljani dosega dve tretjini najemnine. Prešel le nato na davek na po-tlovni ororaet ki posebno občutno obre- menjuje male obrtnike. Omenjal je odpravo davčnih plačilnih nalogov, ki Ima za posledico to, da so danes !e redki davkoplačevalci v Sloveniji, ki bi imeli jasne raču-he o svojih davčnih predpisih, kar Je po svoje tudi pripomoglo, da so davčni zaostanki v zadnjem času tako narasli. Končno se je dotaknil točarlnskih taks in ostro grajal njihovo neopravlčenost za pokrajine, v katerih se pobira trošarina na vino In žganje. Konča! Je z ugotovitvijo, da je Slovenija z davki preobremenjena ter da je nujno potrebno, da se ti davki znižalo že s prihodnjim dvanajstlnskim zakonom Zborovalci so poročilo sprejeli z burnim odobravanjem m s ponovnimi kMci proti kruti davčni praksi. Pretiranostl b nesmiselnosti davčne prakse Zastopnik gospodarskih krogov iz mariborske oblasti dr. Radoslav P i p u š Iz Maribora je v svojem govoru navajal pritožbe, ki se čujejo v javnosti. Grajal je, da odmerjajo davek na poslovni promet odseki komisij In ne plenum. V svojem nadaljnem poročilu se je pečal z načinom odmerjanja davkov in grajal poostreno izterjevanje davkov. Pri tem je omenjal posebno v zadnjem času v navado došlc vknjižbe, ki se predlagajo pogosto, še preden se izvedejo vse stopinje mrbilarne eksekucije. Za mo-bilarno eksekucijo so stroški preobčutni, pa tudi zamudne obresti so znatno previsoke. Grajal ie iudi nejasnost! giede plačevanja davkov, ker si je le redek davkoplačevalec na jasnem, zakaj in za koliko časa plača. Končno je ostro grajal šikaniranje z davčnimi potrdili, ki se zahtevajo ob vsaki priliki, kadar išče državljan svoje pravice. To je pon?ževalno za gospodarske kroge in se mora odpraviti. Po silnem hrupu in medklicih zborovalcev je zbornični konzulent g. Fran Žagar prečita! resolucije, ki so bile s tem dane v razpravo. Inž« Šuklje nroti £« finančnemu delegatu K resolucijam se je oglasil tajnik Zveze industrijcev g. inž. Milan Šuklje, ki se v svojih izvajanjih omejuje na davčno poglavje o dohodnini, ki pač kruto zadene večino davkoplačevalcev. Teža tega bremena pa ne izvira iz zakona samega, marveč Iz načina, kako se zakon izvaja. Tak način je nepravilen in določbam zakona protiven. Gospod delegat je bil govornika pozval, da po možnosti javno prekliče izjavo, storjeno na občnem zboru Industrijske zveze z dne 14. oktobra, da je namreč finančna delegacija kriva, če se nepravilno uporablja dohodninska lestvica. V današnji števHki «Jutra» je gospod delegat v svojo obrambo navedel strokovno mnenje g. prof. dr. Ellerja ter pismeno izjavo finančnega delegata v Zagrebu. Verjetno je, da enako pogrešeno postopa tudi finančna delegacija v Zagrebu. Niti mnenje g. dr. Ellerja nima dokazflne moči, ker le ugotavlja, da ljubljanska delegacija ni prejela striktnega navodila iz Beograda za pravtlnejše izvajanje zakona o dohodnini. Krivda delegacije leži ▼ tem. da ni iz lastnega nagiba, iz lastne iniciiatlve izvajala zakona v njegovem duhu. Govornik dokazuje iz stenografskih zapiskov dunajskega parlamenta, kjer se je zakon o dohodnini ustvaril, da so biU takrat merodajni tile nameni: pravilna razdelitev davčnega bremena; tehnično izboljšanje davčnega ustroja; v tretje pa pritegnitev davkoplačevalcev k zdravemu prijaznemu sodelovanju v davčnih stvareh ter zlasti okrepitev davčne morale. Postopanje naše delegacije učinkuje tem namenom diametralno nasprotno. S preobremenitvijo davkoplačevalcev uničuje gospodarsko moč Slovenije in zatira na škodo državnem« gospodarstvu najvažnejše davčne vire. Dohodninska lestvica v zakonu J« nastavljena v zlatih kronah in se mor« pravilno uveljaviti la v polnovredni valuti Če bi upravno sodišče ali državni svet »od« v konkretnem primeru tožbe, bi moral gotovo odločiti v najem smisla. Zdccc saa le pred- videl zmerno obdavčbo srednjevelikih dohodkov, uvedel je progresijo za velike dohodke, za manjše dohodke fn doli do naj manjšega obdavčenega dohodka 1600 zlatih kron postopno degresijo do 0.6 odst. Kam pa smo danes zabredli? Če so bile 1. 1919. žigosane bivše krone in potem zamenjane v razmerju 4 : 1, če nam je državna uprava ostala dolžna odtegnjenih 20 odst. našega denarja, s temi dejstvi se vendar ni spremenil dohodninski zakon! Danes smo pač tako daleč, da bi za upostavitev zakona trebalo, sicer ne zakonodajnega akta, pač pa morda naredbe ministrstva financ Krivda ljubljanske delegacije leži v tem, da ni pravočasno storila potrebne korake iz lastne Inlcijative, iz lastne moči. Zato je imela dovolj prilike v revolucionarnih letih 1919. do 1921. Meseca julija 1919, Je izšel v ^Službenih Novinah* naš prvi zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece junij - avgust 1919. Ta dvanajstinski zakon se v Sloveniji nikdar ni objavil, ker si v Ljubljani očividno niso bili na Jasnem o pomenu takega zakona. Šele leto dni kasneje, aprila meseca 1920., je ministrski svet brez sklepa narodnega predstavništva uveljavil novi dvanajstinski zakon 1920. Takrat je finančni minister dr. V. Jankovič predložil Nj. V rs. prestolonasledniku spomenico, ki se uvodoma glasi: »Naša država je. kar se tiče proračuna, izza dne 1. septembra lanskega leta v nelegalnem stanju. Z zakonom z dne 4. julija 1919. so biie odobrene tri dvanajstine proračuna za leto 1919.—1920., to je za mesece junij, julij in avgust... Sedem mesecev se že troši denar in pobirajo državni dohodki brez zakonodajnega odobrenja in brez javnosti in določenosti državnih dohodkov in izdatkov. Toda člen 34. zakona o državnem računovodstvu izrecno veli: «Brez odobrenega aii podaljšanega proračuna v smislu členov 173. in 174. ustave se ne morejo plačevati niti izdatki niti pobirati dohodki«. Govornik navaja te momente v dokaz, da smo takrat živeli v viharnih časih, ki so pri njšali vedno nove perturbacije. Doživeli smo katastrofalno InilacIJo, ki ie uničila mnogo solidnih eksistenc. Preboleli smo dobe deilacije, ki ie sekala težke rane našemu gospodarstvu. V tistih časih ie trebalo odločnih činov in ne podrobne pedanterije! Leta 1919. In še kasneje je naša finančna delegacija pač s svojimi naredbami spremenila veljavne zakonite določbe v prilog davčni upravi. Za pravilno odmero dohodnine, z uporabo dohodninske lestvice v smislu zakona je trebalo poguma in dalekovidnosti. V onih revolucijonarnih letih je man!kalo Sloveniji pogumnih, dalekovidnih mož! O. Ing. Šuklje ie zaključil svoj govor z apelom na slovensko javnost, da naj pritrdi njegovemu stališču. Zakon sam po svoiem namenu in duhu ie na njegovi strani. Temperamentni govor inž. šukljeta je bi! pozdravljen z burnim več minut trajajočim ploskanjem in mcdklicl Ostali govorniki. Podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je ožigosal davčno prakso in način odmerjanja dohodnine. Davčni vijak ne da dihati. Druge poti nI. kakor, da finančni delegat zapusti svoje sedanje mesto. Potrebno je. da gospodom v Beogradu povemo, da se ne damo t davki navijati od domačih ljudi. Govorili so še nato: gg. Anton šolar v imenu Društva sejmar.iev, dr. Peter De FranceschI v Imenu zdravniškega stanu, Ivan Rebek (Celje) In Ivan Bizjak (Celje) v imenu obrtnkov mariborske oblasti ter končno v Imenu Kmetijske družbe inž- Rado Lah, ki se pridružuje resolucijam v imenu kmetijskega prebivalstva, ki v enaki meri trpi pod davčnimi preobremenitvami. Resolucije enodušno sprejete. Predsednik zborovanja g. Josip Lenarčič Je na to dal na glasovanje resolucij ki so bile z burnim pritrjevanjem soglasno sprejete. Med ponovnimi burnimi demonstracijami so se zbcrovalci razhajali. Med zborovanjem so bile v Ljubljani trgovine in obrtniške poslovmce zaprte. Resolucije gospodarskega protestnega zbora se glasijo: Dolgotrajno odlašanje uveljavljanja nove carinske tarife in železniške tariine reforme, nagel porast vrednosti dinarja in neugodne trgovinske pogodbe so povzročile, da se Je poslovna stagnacija v celem gospodarstvu Slovenije perpetuirala. Med tem pa se je brez ozira na neugoden položaj, ki ga je še poostrila mriva sezona poletnih mesecev, odredilo poostreno izterjevanje ne samo tekočih davkov, marveč tudi takojšnje likvidacije vseh davčnih zaostankov, ki so pretežno nastali raH zakasnelih predpisov in zakasnelega izter-javanja. Ukinili sc so že prej dovoljeni roki in odredilo Izterjevanje zaostankov v višini preko 100 milijonov dinarjev. Te odredbe dušijo gospodarsko podjetnost ravno ob nastopu izvozne sezone. Ako se gospodarsko oslabljenemu telesu sredi težke krize iztisnejo z vso silo horendni davki, se mu zadaja usoden udarec in se mu jemlje življenska zmožnost. Notorično je, da presegajo davki, kakršni se predpisujejo in izterjujejo v Sloveniji na podlagi staroavstrijskih zakonov, poostrenih v vojni in v povojni dobi z novimi davki, davščinami in pribitki, višino, kojo bi v krizi prehodne dobe konsolidacije narodnega gospodarstva zmogla naša gospodarska podjetja, V interesu ohranitve davčnih virov, kakor tudi v interesu konkurenčne zmožnosti domače produkcije in nadaljnjega razvoja našega gospodarstva je potrebno, da sc davčna bremena v Sloveniji omilijo, za kar je dana tudi proračunska možnost, ker predpisani in pobrani davki vsako leto izdatno prekoračujejo postavke v državnem proračunu. Posebno je potrebno, da se v prihodnjem zakonu o proračunskih dvanajstinah 1) davčna lestvica za dohodnino zniža v toliko, da se bo namesto v kronah brala v dinarjih, 2) dohodnina z državnimi pribitki vred oprosti invalidskega davka in vojaške ko-morske doklade, 3) zniža stopa hišno-najenmega davka enotno za vso Slovenijo najmanj na 10 %, pri čemer se ne. sme izvzeti mesto Ljubljana, ki plačuje sedaj najvišji hišno-najem-ni davek v vsej kraljevini, 4) da se veljavnost Uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj (Službene Novine br. 159), izdane dne 23. julija 1920., koja poteče koncem !. 1925., podaljša za dobo nadaljnjih treh let. 5) da se zniža davek na poslovni promet vsaj na polovico, ker je v prehodni dobi gospodarske konsolidacije radi padanja cem praktično največkrat nemogoče ta davek vkalkulirati v ceno, kakor je bil namen zakonodajalca, 6) da se za male obrtnike, ki so še oproščeni davka na poslovni promet, smatrajo oni, koji nc zaposlujejo nad dva pomočnika (brez ozira na število vajencev) in se bavijo s popravili, biago pa izdelujejo in predelujejo samo po naročilu, 7) da se v zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-novemher t, I. uveljavljene ugodnosti glede pridobnine, kolo plačujejo javni računodaji zavezana podjetja, uveljavijo z dne 1. januarja 1925, 8) da se v podstavo za odmero invalidskega davka in vojaške komorske doklade ne všteva oni del edinstvenih državnih pribitkov, ki nadomešča bivše deželne doklade na ozemlju bivše Kranjske, Štajerske in Koroške, 9) da se odmerja invalidski davek po načelu prehodnih stopenj tako, da ne sme od odmerne podstave višje stopnje po odbitku invalidskega davka davkoplačevalcu nikdar manj, nego :nu ostane od najvišje odmerne podstave po prvi nižii stopnji, po odbitku davka, ki na slednjo odpade. 10) da se znova uvedejo davčni plačilni nalogi, odnosno razveljavi določilo čl. 204. b. finančnega zakona za leto 1924,—25., 11) da se znižajo davčne zamudne obresti na eskontno obrestno mero Narodne banke. 12) da sc ukine pobiranje točarinske takse po tar. post. 62 zakona o taksah v vseh pokrajinah, v katerih se pobira trošarina na vino in žganje. Nadalje zahtevamo, da skrbi gosp. minister financ v svojem področju: 1) da bodo promet za davek na poslovni promet ocenjevali plenumi davčnih komisij, ne pa samo odseki komisije, koji obstoje samo iz 2 članov. 2) da se znižajo stroški za prisilno iz-terjavanje neposrednih davkov vsaj na ponvico in maksimirajo navzor tako, da v nobenem primeru 'ne bodo presegali 100 dinarjev, 3) da se opuste v interesu kmetijstva vknjižbe za zaostale davke, dekler se ne izvedejo vse stopnje administrativne mebi-larne eksekucije. Pri mobilarnih oksekjci-jah naj se preneso v shrambo samo prsd-meti malega obseg3 in večje vrednoti, kakor vrednostni papirji in dragocenosti. 4) da se zaostanki na davku na vojne dobičke v primeru, da bi njihovo prisilno izterjavanje uničilo eksistenčne pogoje davkoplačevalca, odpišejo na podlagi či. 60 zakona o davku na vojne dobičke. 5) da se bodo davki redno prejpisovali, sproti za vsako leto. 6) da se izvedejo poizvedbe za oceno pri dohodnini vsako leto indiv due'm za vsakega davkoplačevalca, za :zveden:e in pojasniinike pa zaslišujejo v prvi vrsti osebe, katere za to določijo stanovske organizacije. 7) da se razveljavi iaksa po tarifni postavki 232 taksnega zakona, ki sc pobira vsako leto za davčne knjižice. 8) da se ukine zahteva, da se mora državljan izkazati, da je plača! dospele davke, če hoče izvrševati svoje pravice. To izkazovanje je piivilegium odiosum za našo državo, ki je drusod nepoznano in ie v normalnih prilikah, v katere smo prišli, neumestno, ker povzroča stroške ter se more posebno pri dobavah izigravati, nosi pa v sebi vrhu tega tudi poniževainost za gospodarske kroge. vo Amortizacija obveznic Vojne škode Zanimanje za obveznice Vojne škode je šele letos zavzelo večji obseg, česar posledica je, da se je tečaj Vojne škode v letošnjem letu izredno visoko dvignil ter da se drži stalno na visokem nivoju. čeprav zadnje tedne skoro neprestano pokazuje močna valovanja. Nedvomno je, da bo tečaj te dobičkanos-ne državne vrednote ostal stalno visok in da so večji padci le začasni, izvirajoči od špekulacije, ki si je izbrala ta papir za lahek zaslužek. Nedavno je finančni minister izjavil, da bo podvzel potrebne korake, če se bo rušenje tečaja Vojne škode nadaljevala Da razprši eventueino nezaupanje v ta papir, je dalje izjavil, da se bo letos amortiziralo najmanj enako število obveznic Vojne škode kakor lani, to je vsaj za 20 milijonov dinarjev nominalne vrednosti. Doslej se je tiskalo obveznic za 4.6 milijarde dinarjev nominalne vrednosti, od katerih je v prometu za 4.4 miliiar-de dinarjev. Ostane jih torej še za 200 milijonov dinarjev ministrstvu na razpolago. Tekom prošlega leta se je razen redne amortizacije, ki je predvidena v proračunu. še amortiziralo za 26,748.000 dinarjev obveznic. To so komadi, ki so se dobili od zasebnikov za zasebna naročila na račun reparacij iz Nemčije. V letošnjem letu ie zaračunanih pod tem naslovom za okrog 4 milijone obveznic. S tem se amortizacija samo posnešuie. Finančno ministrstvo bo pozvalo Narodno banko, naj otvori poseben kredit za lombardiranje obveznic Vojne škode, da se tako okrepi tečaj Vojne škode in dvigne državni kredit. Anketa o pristojbinah za železniško carinsko odpravljanje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je priredila 20. t. m. anketo o pristojbinah. ki jih predpisuje drugi del no^ ve železniške tarife v 13. točki V. oddelka. Povod tej anketi so dale pritožbe interesentov radi zaračunavanja neprimerno visokih pristojbin s strani nekaterih železniških carinskih agentur. V teku posvetovanja, ki ga je vodil zbornični tajnik g. Ivan Mohorlč se je predvsem ugotovilo, da so železniške carinske pristojbine v razmerju z prevoznimi in posredniškimi stroški neprimerno visoke. Konkreten primer kaže, da je pri pošiljki blaga, katerega prevoz je stal od Postojne v Ljubljano 1108.90 Din in ki jo je ocarinila stranka sama, znašala vsota samo železniških carinskih pristojbin brez kolkovine itd. •402 Din. Najhuje so udarjeni uvozniki manufakturnega ln kolonijalnega bla^a. Visokosti teh pristojbin je krivo v glavnem napačno tolmačenje in uporabljanje tarifnih postavk. Anketa je prišla do zaključka, da je treba storiti na merodajnih mestih primerne korake, da se odpravi neenotna m v mnogem oziru napačna praksa pri uporabljanju tarifnih postavk nove železniške tarife, ki se nanašajo na železniško carinsko odpravljanje. V zvezi s tem se je stavil predlog, da se radi pospešitve razkladanja carinskih pošiljk pri ljubljanski carinarnici zviša število carinskih delavcev in končno, da se izposluje pri Generalni direkciji carin, da se bo smelo enostavno blago v originalnih pošiljatvah. kier način to-varjenja omogoča notranii pregled in žigosanje. cariniti z dovoljenjem upravnika cariname na tiru. Naš letošnji pridelek opija O težavah pridelovanja opija v naši državi poroča zadnja številka mesečnika »Revne žconomique et iinancičre de Belgrade«: Od 1. 1912 dalje se nahaja pridelovanje opija v Vardarski dolini v stalni težki krizi. Vsako leto se je kazala ta kriza v isti obliki. Makovi nasadi so trajno trpeli radi mraza ali radi suše ali trajnega deževja. Tudi bolezni so se pokazale na rastlinah baš ob času, ko so poljedelci gojili največ upov. da bo letina dobra. Tako je kvantiteta žetve padala od leta do leta in lani je dosegla najnižjo številko v teku šestdesetih let. Celotna žetev, ki je včasih dosegla v sedanji Južni Srbiji 200.000 kg. je dala lani samo 25.000 kg. Letošnja žetev pa ie prinesla v primeri s prejšnjimi slabimi naravnost velikansko presenečenje: zaradi r"-av idealnih vremenskih okolnosti je dala skoraj 150.000 kg sirovega ooiia. Kakor pa je bila v prejšnjih letih slaba letina pogubna za poljedelce, tako je bila letos dobra letina vzrok velike krize. Vsi producenti so mislili, da bodo napravili z makom mnogo večle dobičke. kakor če bi bili sadili druee rastline. Pa so se zmotili, kaitl proti vsemu pričakovanju je začela cena opiju naglo padati. 2e pri prvih transakcijah s prekupčevalci v Solunu, ki so bili vedno posredovalci med producenti jusrosloven-skega ooiia in definitivnimi odjemalci v Zapidni Evropi ter Ameriki, se je pokazalo. da je tendenca padajoča. Ta tendenca ie povzročila paniko in "ri zadnjem občnem zboru Trgovske zbornice v Skoplju so se v tej zadevi vršile dolge debate in sklenile zelo važne resolucije. Jasno je. da cene opiju ne bi bile tako močno padle, če bi ga bili pridelali letos manj, recimo samo 100.000 kc. Razen tega so se mnogi poljedelci vrgli na gojitev maka in opustili saienje duhana, s katerim niso uspeli. Saienje opiia in duhana je namreč v teh krajih mnogo bolj dobičkanosno kakor vsaka druga panoga poljedelstva. Pred dvema letoma je namreč Direkcija državnih monopolov povišala ceno za nakup duhana. da bi dvignila produkcijo. Ta odlok jc imel velik vpliv na vse poljedelce. Od 9 milijonov kg pridelanega tobaka 1. 1923. v Južni Srb"i je produkcija narastla v L 1924. za 50 odstotkov. Direkcija državnih monopolov naenkrat nI mogla več plačevati tobaka in ga je kupovala le prav počasi. Zato velik del seljakov letos ni več sadil duhana. temveč je vsejal mak. In na ta način si moremo razložiti ogromni letošnji pridelek sirovega opija. Tako je prišlo v Solunu do preveč ponudb, kar je imelo za posledico padec cen opija. Krizi se da odpomoči na dva načina: 1.) Narodna banka naj da garantirane kredite za opij; to željo ie izrekla Trgovska zbornica v Skoplju. 2.) producenti in izvozniki naj se združijo in naj poiščejo neposredno odjemalcev za opij v zavezniških državah. predvsem v Franciji, Veliki Britaniji in Ameriki. Kar se tiče prvega predloga. Narodna banka še ni dala odgovora. Ce pa ga sprejme, bo morala vsekakor precej povečati in razširiti svoj delokrog in svoje dosedanje osobje. Drugi predlog se bo dal težje udej-stviti, to v Ptuju jc priredil dne 18. t. m. zaključno dirko na progi Ločič»Ptuj (12 km). Startalo je 24 dir« kačev. Kot prvi je dospel na cilj Kovačec Josip 25.1, drugi je bil Robinšek Martin, tretji StrucI Anton. Od novinccv jc bil pr* vi Jager Joško v 28 minutah, drugi Steiber« ger Josip, kateremu pa se je priznalo tretje mesto, ker ni vozil po pravilih, tretji oz. drugi je bil Antonič N. Med težkimi nad 90 kg je dospel prvi na cilj Šegula Jakob v 31.4, pa se mu je priznalo drugo mesto, ker je vozil po krajši poti. Kot drugi oz. prvi je dospel Šmon Ivan v 32.1. Med da« mami je prva dospela na cilj ga. Simonič Marija v 35.3, ga. Breznik Zofija je dospe« la druga v 37, kljub temu, da je vozila pro« ti koncu že s praznim kolesom. Po dirki se je vršila v gostilni Zupančič veselica, na kateri so se razdelila tudi darila in odliko* vanja. (Priobčili smo ta dopis, ki smo ga prejeli. Ne moremo pa se strinjati z odlo* čitvami vodstva dirke, ki je priznalo dvema dirkačema, ki sta kršila pravila oziroma propozicije, odnosno vozila po krajši pro* gi, placement. Ni nam znano, kako jurvja utemljuje te svoje sklepe, vendar je jasno, da bi se morala Steiberger in Šegula diskva« lificirati. Op. ur.) Splitski Hajduk je to leto odigral 38 tekem z goldiferenco 140 : 26 za Hajduka. Od svoje ustanovitve pa je odigral 384 te« kem z goldiferenco 1400 : 391 v njegovo korist. Na glavni skupščini, ki se je vršila prošli ponedeljek, je bil izbran sledeči od* bor: Predsednik dr. Silvijo Bulat, odborni* ki inž. L. Ivaniševič, Mate Matic, inž. No* vak, Š. čorič, V. Nižetič, St Dobrič, Iv. Tudor in Božidar Jankov. Načelnik nogo« metne sekcije je g. Kaliterna, hazena sek« cije pa B. Nedoklana. Športni stadion v Beogradu. Kakor znano je naš državni prvak Jugoslavija že nekaj časa brez lastnega igrišča. Uprava kluba se je sedaj odločila, da zgradi velik moderni stadion, v katerem bo poleg nogo« metnega igrišča, tekališče in prostor za zim ski šport. Na tribunah bo 3000 sedežev. Komisarijat v zagrebškem hazcr.a pod savezu. Hazenski savez je zaradi gotovih nekorektnosti na zadnji glavni skupščini zagrebškega hazena podsaveza odredil po» novno glavno skupščino. Do tega časa bo* sta vodila posle podsaveza »komisarja« Cu« vaj in Marjanovič. Cross country tek Evrope. Belgijski lahkoatletski savez. katermu se jc dodelila naloga, da v prihodnjem letu organizira cross countrv tek šestih narodov, namerava sporazumno z ostalimi državami, ki so se dosedaj udeleževale tega tekmovanja, An« glije, Francije, Škotske, Irske in \Valesa, razpisati to tekmovanje kot evropsko pr« venstvo ter bo povabil tudi Nemčijo. Športna visoka šola v Budimpešti. Ka« kor javljajo iz Budimpešte, objavlja tamo« šnji uradni list naredbo ministra za prosve« to gleda ustanovitve visoke šole za telesno vzgojo, ki bo predvsem imela nalogo vzqa« jati profesorje za telesno vzgojo za madžar ske srednje šole. Kot redni slušatelji bodo sprejeti absolventi srednjih šol aH učiteljišč ki pa ne smejo biti starejši od 30 let. Članom S. L. D.! Sredi lovske sezone prosimo ponovno svoje člane, naj plačajo zaostalo članarino v znesku 50 Din (zapriseženi lovski čuvaji le polovico). Članarino za letos dolguje še 700 članov. Jc to velika brezbrižnost, da ne rabimo hujšega izraza. Izgovor — ne vem ali sem plačal ali nisem plačal — ne drži. Kdor jc plačal je dobil izkaznico, kdor je nima — ta ni plačal. Kdor ima čas in denar, da se briga za lovsko karto in orožni list, mora tudi imeti brigo za dru* štvo. Razumeli bi zamudo pri plačevanju članarine, če bi šlo za revnejše člane, toda med zamudniki prednjačijo veleposestniki, odvetniki, veletrgovci, bančni ravnatelji itd. skratka člani, ki bi gotovo lahko izpolnili svoje obveznosti napram društvom. Saj se članarina ne plača zastonj, saj vsak član dobi za to brezplačno »Lovca«, ki stoji po vsebini, obliki, brezdvomno na vrhuncu na* ših strokovnih glasil. Odbor se trudi in pe« ha, da bi lovstvo dvignil, zato pač sme pri* čakovati, da ga člani vsaj z rednim plače* vanjem članarine podpro. Na skupnih lo* vili naj vodja lova od vsakega člana zahte* va izkaznico! To ni nadlegovanje temveč le samoobramba rednih članov proti pijav« kam, ki vživajo sadove našega truda, dolž« nosti pa ne izpolnjujejo. Med lovci mora vladati red in disciplina, kdor se tega nc zaveda, ta ne spada med nas. Paragraf 10. društvenih pravil slove: Članarina mora biti plačana I. četrtletje, sicer se lahko sod* ne izterja. Poživljamo še enkrat toda zadnjikrat, da poravnajo zaostalo članarino najkasneje do 15. novembra t. I. Kdor ne plača, bo tožen. Za odbor S. L. D.: dr. LovremCll. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5*—, Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjil znesek Din I0'«> Slike za legitimacije lldeloje najhitreje fotograf H n - o n HI I: SER Ljubljana. Valvazorjt-v trg 168 Popravila Mehanik Ivan Legat tpecijalist z« pisarn »troie Maribor Mire Vetrlniska ulica 30- telefon št <134. Sodavičarsko obrt vzamem v najem, event. to ni krivdi, išče služkinjo, ki bi imela veselje do trgovine in bi bila tudi vešča vsaj deloma gospodinjstva. Naslov pove uprava »Jutra« Brivski pomočnik starejši, se sprejme kot prva moč. — R. Grobelnik, gled. frizer, Celje, Glavni trg 17. 25707 Dobre težake išče stavbna tvrdka Brajer, Sprejme se jih na stavbiščn na Vodovodni cesti in pri gosp. Merliakn. Krakovska ulica št. 27. 26918 Gospodična z večletno prakso 9 špecerijski in manufaktnrni stroki, išče mesto prodajalke. Nastopi lahko takoj. — Naslov pove uprava -Jntra« 26844 Gospodična s petletno pisarn, prakso išče mesta v kakem jiod- t'etjn, tudi izven Ljubljane 'onudbe na npravo »Jutra* pod cDobn moč». 2<58!1 Absolventinja drž. dvorazTedne trgovske šole, ki ima 4 realke; vešča slov. ia nem. stenografije, strojepisja, korespondence, knjigovodstva itd. igfe mesto v Ljubljani kot prakti-kantinja. Cenjene ponudbe na upr. «Jutra» pod fifro cPraktikantinja 123«. 26812 Trgovski pomočnik z delale, arilen. lepetra vr- j denia, zmožen strojepisja, cirilice, knjigovodstva in deloma korespondence se sprejme kot kontorist v nekem kraju na Dolenjskem. Izurjeni v lesni stroki imajo prednost. Ponudbe pod «Samec« na npravo »Jutra« Akademik % enim letnikom ckaportne akad. in osem razr. gimnazije išče primernega name-ščenja. Naslov pod značko ♦Začetnik« na npr. ejntra«. 36M8 Knjigovodja izurjen hilančnik, obenem korespondenc v domačih is tujih jezikih, verziran v v«eh trgovsko-upravniTl poslih ilče službe Prevzame tndi delo za nekoliko ur dnevno. Ponudbe na upr. 'Jutra« pod »Praksa 1325!« 36748 Odvetniški kandidat in kazen, zagovornik z notarsko, sodniško ia odvetniško prakso ter pogoji za subetitucijsko pravico, želi mesta s 1. februarjem. Ponudbe s pogoji sa naslov Dr. Dominik Drnovšek, Slovenska Bistrica. 26069 Šoier z dveietso prakso želi spremeniti mesto, najraje b Kaki tvrdki za potovanja. Cenj. ponudbe na uprava »Jutra« pod šifro »Zanesljiv 13362». 29877 Ključavničarski po« močnik veSč mehanik in elektrotehnik išče službe. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Dober delavec«. 26874 Knjigovodja bilancist — korespondent v slovenskem. Erbohrvatskem in nemikem jeziku, želi spremeniti mesto. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe sa podružnico »Jutra«. Maribor pod »Vesten». 26770 Dve gospodični s triletno bančno prakso, vešči slovenščine in italijanščine. želita nameščenja pri večjem podjetju v Sloveniji, event gresta tudi kot vzgojiteljici k boljli družini. Naslov pove upr. »Jutra« 2G776 L.iudskošoiski učitelj dajo instrukclje po znižanih cenah. Dopise na upr. »Jutra« pod značke »Zmožen 13278». 26760 Vijolinski pouk prvovrsten po najboljli metodi za začetnike daje E. Lenczyzky, Čopova ul. 19.7. Pojasnila vsak dan od 9. do 12. in od 14.—18. nre. 26857 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Zdru- ženih Ljubljani ope ni. karnah, d. d. v 433 Francoska garnitura kaoape in 4 stoli naprodaj po nizki ceni. Ogleda se: Kudolf Sever. Gouposvet. ska 6. 26816 Dve moški zlati url naprodaj. Naslov pove upr. »Jutra«. 2681S Starinska velika peč (empire) pripravna u kako erra^čino ali društveno dvorano, naprodaj. Naslov v upravi »Jutra«. 26792 Fina zlata ura žepna, ki bije četrtinke U ure, ceno naprodaj. Naslov pove upr. »Jntra«. 26669 Pozor, kavarne! Več marmornatih miz z železnim stojalom proda po ugodni ceni hotel Tratnik v Ljubljani. 36858 Več modelov lesenih ia železnih s strojem za cemetno s t r e g n o opeko se proda. Naslov v upravi cJutra«. 26806 Kupi se: dober moSt-hrueevee ia pameten visok konj za vožnjo in tek. — Istotam ae proda lepa enovprežna na pol krita kočija. Naslorv: Ivan Kuralt. valjčni mlin, Domžale. 26821 Kupci hmelj, drogov naj stavijo najvišje ponudbe za več vagonov na upravo »Jutra» pod šifro »Keeien«. 26882 Nov smoking proda po nizki eeni atelle Fran IgUč, Kolodvorska 28 Potnik ki potuje po Sloveniji s avtomobilom, bi prevzel zastopstvo kolonijalnepa ali alkoholnega blaga. Pismene ponudbe na upr. .Jutra« pod značko »Agiien 13275». 36753 Modistinja išče službo aa to težijo. — Jam leg Marij«, Zgornji Kašelj. 26825 Trboveljski premog dostavlja v vsaki količini na dom Ivana Treo. Cesta na gorenjsko železnico 6. 26566 Žage za polnojarme. < nike Ia remseidska jermena sa ' pogon. Ia inozemska lesena jermena, kleparski stroji, tehnični material stalno v zalori. — Rudolf Deržaj. Ljubljana, Slomškova uliea št. 1. 26119 'ermena za pogon la inozemska, žage za pol nojarmenike In retnseidske lesena jermena kleparske stroje to tehnični materija! ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Slomškova ulica 1 26118 Vinske sode večje (Lagerfasser) in manjše prodam. Dam v najem opremljeno vinsko klet za vinsko veletrgovino. Naslov pove upr. »Jutra>. S6810 Spalno opravo ceinjevo polirano proda Ivan Novak, splošno mizarstvo, Vižmarje 65. 26902 Drv S roda takoj več vagonov os. Herlah, Laško. 26899 Krojaški stroj »Singer» se proda. Naslov pove npr. »Jutra«. 86865 Prodam veliko množino najrazličnejših rabljenih poštnih znamk sortiranih v škatljicah (tudi takih, holile vrednosti). Cena po dorovoru. Pocrle-dajo se pri lastniku ob priložnosti. Naslov pove upr. »Jutra.-. 26OT5 Lep krompir prebran prodaja na drobno in debelo, tudi vagonake pošUjatve po konkurenčni ceni G. Erklavec, Novi Vodmat 3. 26682 Ia jabolk u preianie, S—4 vagone ) r o d a Vekoslav Postriin. Skladišče suho in svetlo se išče. — Ponudbe z navedbo najemnine na upravo »Jutra« pod značko »Skladišče 13143». 26390 Skladišče lepo in suho, pripravno tudi za vsako delavnico se takoj odda. Na-lov v upr. »Jutra«. 26878 Soba z 2 posteljama s hrano aH brez so odda. Naslov pove uprava »Jutra« 26762 Kabinet se odda Naslov pove uprava «Jutra» 26890 Videtn-Krško. 26855 Presnih jabolk s s kupi par vagonov. — Ponudbe z zmernimi cenami na upravo »Jutra* pod j 7V 26390 »Takoj Elektro-motor in eirknlarno I a g o 4 HP, 220 voltov d r o d a Anton Valjavee. Sp. Šiška Et. 5. •26739 Ugodno se proda: malo rabljena kopalna peč, stiskalnica u seno, konjska oprema, landauer. tračnice (60 mm") z vozičkom (Plateauwagen), kompresor, stroji za neKanje betona, železne blagajne. S tovorna Bdssin? anta, stružene vele. ladijska sidra, avtomat za plin (Gasantomat) is valjanec lSfTI, 17H In MTI — Tstotako se kupi stara litina, baker in medenina. Vprašanja pod »Zelo ugodno* na upravo »Jutra«. Znamke Tieh vrst slovenskih v vinarski vrednosti toda nerabljene kupuje Izidor Steiner. Brod na Savi 443 Jesenske suhe gobe lepe, kupim po najvišji dnevni ceni. Ponudbe « navedbo množine in cene ca upravo »Jntra« ped «Oobe> 26856 12 enakih stolov dobro ohranjenih ae kupi. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Stoli«. 2687S Hmeljske droge več vagonov kupim. — Ponudbo aa uprav« »Jutra« pod Iifro »Bmeljski drogi«. Vvtvfl Nova pritlična hiša z opeko krita, 8 sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom, njivo, sadnim in zelenjadnim vrtom se zaradi družinskih razmer takoj proda. Hiša stoji tik državne ceste na Vrhniki in jo zelo pripravna za obrtnika ali vpoko-jenca Ceno in naelor pove uprava »Jutra«. 26854 Nova h;ša v Ljubljani, 2 stanovanji, 10 arov lepega vrta, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Jutra«. 26872 Vila obstoječa iz 6 sob, elektr. razsvetljava, komfort — 120.000 lir blizu postaje Xa-dovitna zemlja, se proda za 120.000 lir blizu postej Na-brežina pri Trstu št. 161 Deangeli. 26900 Enonadstropna hiša z gostilna in mesarijo pri Mariboru, 5 minut od kolo. dvora se rani družinskih razmer ceno proda. Pismene ponndbe na upr. »Jutra« v Mariboru nod -Eksistenca*. 2C900 Prazno sobico če mogoče s souporabo kuhinje i&Se mirna žensk« aa takoj. Cenjene ponudbe n3 upravo »Jutra« pod značko »C. V.» 26887a Bančni uradnik išče konfortno sobo z vhodom iz stopnic, največ ure oddaljeno od gl. pošte. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Bančni«. 26847 Prazna sc!.a .-eparirana se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra* 26g70 1 ozir. 2 prazni sobi krasni se oddasta skupno ali posamič Ie takim osebam, ki so ves dan od-eotne. Naslov povo uprava »Jutra«. 26876 Mesečna soba s posebnim vhodom se odda gospodu. Naslov v npr. »Jutra*. 26855 Sobo cisto in zračno, v meatu ali okolici išče 6o!Hen po-ppod. Ponudba na npravo «Jutra> pod bifro «Zrak». 20852 Iščem družabnika za movčenje patenta mno» žinskega predmeta. Ponudbe na upravo «Jutra* pod Šifro cVarnostni obroček proti odpiranju UU Ilerkules! Prosim, pridi — je važno! Klančnlk, Podgora 3 Pošljite natančen naslov, da pošljemo ponudbe. T*pr. »Jutra« Damska rokavica rjava, usnjena se je izgubila. v četrtek 22. t. bl na poti frančiškanski most. Miklošičeva cesta, glavni kolodvor. Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati v trgovini Vršič, Seleburgova ulica. 26910 Klobučevinasti (filcasti) klobuki od 120 Din naprej in baržunati klobuki od 150 Din naprej se dobe pri tvrdki M. Jeglič, Ljubljana, Slomškova 27 ■ »■ - —... 1 SST Izšla je t Blasnifeova Z7 Klavir aii pianino 6e vzame v najem ali kupi v elucaju, da ugaja. — Ponndbe na upravo ,-Jntra> pod cQ!as!»a». 36716 Opremljena soba zračna — v bližini glavne poŠte s* odda mirni gospodični. Naslov pove uprava *Jutra>. -3901 Lokal s stranskimi prostori na Marijinem trgu se o d d a proti odškodnini (event. t stanovanjem), eziroma se proda hiša. Naslov v upr. »Jutra*. 26698 Tri kleti velike in lepe, selo pripravne ia skladišča, event. rlaetet s« oddajo preti mesečni najemnini 1500 Din Vprašati od 2.—3. ure pop. pri gospodarju u Poljanski ceetf 17, nasproti gimnazije 98904 Visokošolec išče boljšo sobo z električno razsvetljavo. Naslov na upravo »Jutra* pod značko »Soba 13373*. 26394 Soba s kuhinjo event. s souporabo se išče z.i takoj. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Takoj 13304«. 26891 Stanovanje V stari hiši (eentrunl 350 Din mesečno samerij&m s stanovanjskim upravičencem ki stanuje v dragem stano* vanju tudi v novi hiši do 1500 Din mesečno ali pa odstopim stanovanje upravičencu moje ceno stanovanje proti odkupu krasne starinske jedilno sobe ia »i sani najdem stanovanje v novi hiši. Ponudbe pod »Prosta selitev 13368* na naravo pod »Konkurenca*. 2672« Samostojna gospa ▼ Ljubljani sprejme gospoda v popolno doVo o?krbo dc$mrlno. ako ji da primerno v£oto denarja z.; povečanje obrti. Ponudbe na upravo «Jutra> pod Šifro »Napredek*, 26871 za navadno leto 1926, ki Ima 365 dni. > .VELIKA PRAT1KA- ie najstarejši sloven. kmetijski koledar, koji je Ml \ najbolj vpoštevan it od t ' naših pradedov Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bo-l gati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rod-j 419-a bini. f Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 \ Din Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri U Slasaika naslednikih, lislarra ir liicjrafitri larri Ljubljana. Breg 11.12. mslii ki(Mi po najnižjih cenahpri L ilnii, Sv. Petra c. 27, poleg hotela Tratnik. Popravila, prekrofenje, spatri oblike. Nujna popravila v šestih urah. Nagrobne vence izdeluje najcenejše in naj-ier-e tovarna. — V zalogi voduo velika izbira. CveUi-čarna »^aima«, Podčetrtek (lastnik Stres). g(SW Gustave le Rouge: 33 Mlsterija (Roman) — Izdali so me, si je dejala. Toda kdo? Sumila nI nikogar. Ken» nedy ji je bil vdan z dušo in telesom, o tem ni dvomila. Gavči gotovo niso bili zanesljivi ljudje, toda v njih korist ni bilo, da bi ji škodovali, predno jim odkrije zlati rudnik. Indijanec Necoxtla pa je bil videti dovolj bedast in se je vedel kot zvest pes, tako da je bil vzvišen nad vsako sumnjo. Misterija je bila kot obsedena od teh nerazrešljivih vprašanj. — Vse hočem zvedeti, je divje zarjula in se zvijala v svojih vezeh kot kača na žarečem oglju. Polagoma pa se je pomirila. Njena osveta? Saj ji je bilo živeti samo eno noč in vedela je, da bo morala prestati najstrašnejše muke. Občutek, da je brez pomoči in ponižana, jo je spravil v popoln obup. Nekaj jo je davilo za vTat. hotela bi jokati, a premagala se je in oči so ji ostale suhe. Visoka ang!o*indijska dama, hčerka radže iz Kombakarne, se je sramovala svoje slabosti in ponosno se je zravnala. Vkljub njeni odločnosti pa so ji živci odnehali in solze so jo oblile. Spomnila se je Lionela Bradvja, in misel, da ga nikoli več nc bo videla, jo je zbodla v dno srca. — Zakaj me ni marai? je vzdihnila. In vendar sem izmed vseh izbrala njega! ... Če bi midva sodelovala, bi sc nama posrečile velike reči. Ne bi me pusti! tako žalostno poginiti; reši! bi me bil že zdavnaj, če bi bi! na Kennedyjevem mestu. Trpko se je nasmehnila. — Krivico mu delam v svoji Desreči. je zamrmraia; Kenr.edv mi je gotovo popolnoma vdan. toda z Bradyjem se ne more pri* merjati . .. V svojem bolestnem razmišljanju sc je zamislila v deželo, kjer je preživljala svojo mladost. Zaprla je oči in pred njo so se po= kazali veliki palmovi gaji in avenije iz rožnatega marmorja, ki so bile last njenega očeta. In sledeč neke vrste inspiraciji, je začela ponavljati rek, ki olaj» ša skrbi in telesne bolečine, če ga človek izgovarja z globokim zaupanjem, in ki se začenja s panteističnim stavkom svete knjige: V začetka je dejal Bog: če bi ne bil samo eden ... Ko je stavek ponovila drugič, se jI je zdelo, da so vezi. ki so jo vezale na kol. popustile, pri tretjem ponavljanju pa ni čutila več režoče bolečine. Ni več čutila strašne teže, imela je občutek nedo* ločne zadovoljnosti; ni bila več lačna in žejna in ni več mislila na krvavo daritev, pri kateri naj bi bila v par urah žrtvovana. Vojak, ki je stražil Misterijo, se je silno začudil, ko je zapazil, da se smehlja kakor zamaknjena, da je lahno nagnila glavo in na» pol zaprla oči. Požuril se je h kaciku fappanu, da mu javi nenor= malno vedenje ujetnice. Na potu je srečal Naolo, ki je prihajala iz zlatega rudnika. — Kacik ukazuje svoji hčerki povelje, naj pride k njemu, je dejal z vzvišenim glasom, kot je to indijanska navada. Naola jc bila v sreči svoje ljubezni popolnoma pozabila slavs nost naslednjega dne in vlogo, ki naj bi jo pri njej igrala. Bila je silno razdražena in prestrašena, ko je videla, da so njeni načrti otežkočeni, in hitela je v svoje stanovanje. — Kod hodiš? io je strogo vpraša! kacik. Mar ne veš, da moraš predvečer take slavnosti, kot se vrši jutri, prebiti v molitvah in prem i šl j e van j u ? Mladenka je gledala v tla in molčaia. — Nekaj časa že opažam spremembo v tvojem vedenju, kj me vznemirja. Raztresena si in prav nič se ne brigaš za -erske dolžno* sti. Zelo se bojim, da si pod vplivom kakega hudobnega duha. — Zagotavljam vam. da se ni v meni nič spremenilo. — Noč poteka, je nadaljeval kacik in obraz mu je žarel v fana* tienem ognju, ura se biiža. Ostani v svoji sobi in moli k vsegamo* gočnim hotjovom. Kmalu ti sužnja orinese ovratnico, peresni dia* dem in škr'atnordeč plaše, ki so oblačite daritve, ki jo opraviš. — Oče, je vzkliknila v preplašenem odporu, rekla sem vam že. da nimam poguma, da bi prelila kri. Tegi nc morem ... to je nemogoče! — Mo'či, r.esrcčnica! Ne besedice več. Sram me je, da imam tako hčerko. — Toda, oče . . . — Molči in pazi se, da tc v svoji jezi ne žrtvujem zajedno z žrtvijo, ki bi jo morala ti žrtvovati. Naola je oreplašeno ohmo'kni!a; vedela je, da je fanatični Yappan sposoben izvršiti pretnjo. ki jo je izustil. Kacik je odšel, prepričan, da ga bo sedaj hčerka poslušala. Od* šel je v veliko svetišče, da vodi raz'ičre priprave za obred. Slavnost »Novega Ognja® se je slavila na čast boga Tezkali. poke, ki so ga smatrali Azteki za obnovitelja vesoljstva in sve= tovne duše. Smatrali so jo za eno največjih. O priliki človeške daritve, ki naj bi se vršila, ji je hotel kacik dati poseben sijaj. Pod njegovim vodstvom so sužnji pritrjevali vence svežih cvetk stebre. Kipe malikov so skrbno očistili in okrasili, iz omar so izvlekli dragocena oblačila, nože lz obsidijana, zlate čašt in druge pripomočke za obred, in za par ur je svetišče spet zažarelo v nek danjem starem blesku. Med tem ko je kacik tappan nadzorova" to delo. je Naoi ostala sama v svoji sobi. l ežala je na kožuhih in bridko plakala Kaj si bo mislil Lionel, če se ne vrnem? Da le ne bi v svoji neprevidnosti skušal iti iz jame. kjer bi bil vsaj začasno na var nem. Če bi ga ujeli, bi ga kacik Yappan smatral za novo od bogov poslano žrtev in bi ga brez usmiljenja darova!. Ni pu bila to edina stvar, ki jo je vznemirjala. Vkljub očetov grožnji si ni mogla predstavljati, da bi mogla igrati vlogo sveče niče, ki žrtvuje. To strašno mesarjenje se ji jc naravnost gabilo. Na misel ji je prišlo, da bi zbežala iz svoje sobe. Šla je do vra in pris'uškovala. Ču!a je v bližini kacikov glas. Bodisi slučajno bodisi iz nezaupljivosti se je vrnil v predsobo, skozi katero jc morala Naola iti. če je hotela zapustiti stanovanje. Njen obup pa je prihitel do vrhunca, ko sta star: svečenik Magiskatzin in kacik stopila v sobo. Sledil jima je suženj, ki nesel obleko, katero bi morala obleči svečenica Solncs. Mladenki je zadrževala solze in pustila, da so jo pripravili za daritev. Skopali so jo in niazilili z blagodišečimi dišavami. Njene črne lase so okrasili z diademom iz orlovih in arinih peres, okoli vrata so ji pripeli ovratnice iz smaragdov in rubinov in naposled so odeli s škrlatastordečo tuniko, katero so smeli nositi samo on svečeniki, ki so opravljali žrtvovanje. Kacik je prisostvoval oblačevaziju z divjo zadovoljnostjo. Nje gov azteski obraz je žarel v temnem fanatizmu. Stopil ie par korakov nazaj, da občuduje svečeniški okras, ki so ga izvršili na tančno po stoletnem obredu, in zaklical je navdušeno v svojerv ponosu: — Poglejte jo, svečenico Solncs. zadnjo potomkrnio kraljev Ona bo prelila na svetem kamnu kri tujke. Od njenih mladih let sem jo pripravljal, da žrtvuje bogovom. J" pr^ „LS O N E L iS jie imenovala tudi SeSx« tvomks blaga iifon, ki ga ima v zalogi OblssiHnicsi", cesta „110 N E L" -m za gospode ia dečke se kljub vsemu najugodneje kupiio pri tvrdki J. Mačc Liubliana PRESELITEV. VJjudno naznamam, da sem svojo špecerijsko trgovino "i lež- išče se zastopnik za mesto in okolico, ki je dobro uveden v vzorcih v trgovini z drobnim blagom. Samo prvovrstne moči naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Interreklam d. d. Zagreb, Strossmayerjeva u!. broj 6 ood šifro ,Zastopnik 47/4° 6255a Kdor* t tna centralno kurjavo, Lutzove peči in Štedilnike, ali polnilne peči KURI NAJCENEJE Z NEMŠKIM PLINSKIM KO (SOME Zalog;!: D. CEBIH, Wolfova t/IL Tel. 56. LjaMteliem naravoslovnih ved priporočamo — CERMEU L, MATERIJA IH ENERGIJA (Atomi in molekule — Ioni in elektroni — Žarkovna energija) Cena !)io 60'—, po poŠti 1*50 TCT Naročila m KNJIGARNO TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI fmporterji! Eksporterji! Kupčijske zveze, zastopstva trgovskih hiš, tovarn in tvrdk vseh panog v Italiji dobite nsjia?je in najceneje potom — 1 v nai važnejših italijan. dnevnikih, ki so: i! Corriera delta Sera, MHano; Li Sera, Milai0; La Glustlzia, Milano; F.dinost, Trie ste; L.i Sera, Trieste, M Popolo di Tresie; Goriška Str^^a, Oorzia; li Mondo di » I—i«CTIQ»o» n»oao