GLAS GORENJSKE LETO VIII. — ST. 28 KRANJ, 9. JULIJA 185S Sekretariat SZDL komune Kranj je razpravljal vaške odboji »L 0 porečih športnih vprašanjih Plenum občinskega odbora SZDL na Bledu Pretekli teden je bil na Bledu razširjeni plenum občinskega odbora SZDL, katerega so se poleg članov občinskega odbora udeležili tudi predsedniki in tajniki vaških odborov SZDL. Glavni namen plenuma je bil utrditev odborov vaških organi- V torek je razpravljal sekretariat SZDL kranjske komune na sredstva ter bo obenem SZ z nekaterimi športnimi funkcionarji in delavci o problemih DL skušala tudi preko sindikal-športa na področju bodoče kranjske komune in o osnovanju nih organizacij (pospeševati šport komunske zveze za šport. Posvetu je prisostvoval tudi predsednik LOMO Kranj Vinko Hafner. Iz obširnega poročila predsed- preveč sama sebi in da ni bilo zacij SZDL in določitev enotne smeri političnega dela vaških njilca gD „Triglav« Miheliča je organa, ki bi njih delo vzpod-organizacij v zvezi s formiranjem komun. ml0 razvidno, da je stanje v bujal in jim pomagal, kajti do- Novoizvoljeni vaški odbori nu odklanjajo vsako delo v športnih organizacijah — tako slej nismo imeli na Gorenjskem JSZDL so po občnih zborih, ki mne žičnih organizacijah. Sklep številčno kakor tudi kvalitativ eo bili marca in aprila, posve- na plenumu je bil, da je treba tili največjo skrb organizacij- nuditi vso pomoč omenjenim skim vprašanjem. Vso grajo za- vaškim odborom SZDL, da se služijo vaški odbori Ribno, Bo- tudi ti odbori organizacijsko u- hinjska Bela, Laze in Sp. Gor- trdijo. je, ker še do danes niso vzpo- P,enum je ugotovil, da prav V Spod- niti okrajnih športnih zvez. no — v Kranju razmeroma za- Na zasedanju so izvolili ini- dovoljavo, v podeželskih krajih ciativni odbor, ki bo osnoval v pa vsekakor terja poživitve. Ta- okviru komune posebno tzvezo ko je od skupno približno 1.500 za šport, ki bo neposredno od- registriranih športnikov kranj- govorna SZDL, od katere bo ske komune včlanjenih v oba dobivala tudi vso moralno in kranjska društva kar 1100, torej materialno pomoč in ki bo I^^JSS? ^hT^lieT'na v tem obdobJu' ko smo tik Pred odpade" naT vse podeželje le 400 vzkiajala delo posameznih dru- formiranjem komune Bled, v športnikov. Po nekaterih obči- štev, vzpodbujala, dajala nasve- l-atero se bo vključila sedanja nah sjcer delujejo športne sek- te in predvsem skrbela za po- občina Gorje, stojijo nred od- c}^e> vendar njih delo ni tako speševanje športne dejavnosti "--"L-?! 11- V, ICt bori SZDL važne P°litične in učinkovito kakor bi lahko bilo. med mladino na podeželju. gospodarske naloge. Ko uveljav- Večina športnih panog so včla- Razen tega se je na posvetu ljamo novo upravno - politično njene kot sekcije v KUD, TVD ugotovilo, da bo treba preko ureditev se moramo zavedati, „paftizan popraviti in iz-diti. če vemo, da osnovna orga ^šati, pri čemer bo morala nizacija ZK v Sp. Gorjah ni SZDL Uigrati glavno vlogo, no-imela že sedem mesecev se- gilca socialistične ideje> ki nam stanka. Da je v Sp. Gorjah tako bQ zagotovila oravo ^ do lT_ stanje, so v precejšnji men od- ^p^evanja družbenega u- po podjetjih. Bila je tudi dana pobuda, naj se gradnja športnih objektov pospešuje s prostovoljnim delom športnikov samih in mladinskih delovnih brigad. Ker je eno najbolj perečih problemov v športni dejavnosti pomanjkanje tehničnega in organizacijskega kadra, je bila posvečena posebna pozornost organizaciji tečajev. S tem t zvezi je bilo ugotovljeno, da so doslej športne organizacije premalo pošiljale svoje zastopnike na razne okrajne in republiške tečaje, pri ru druga pa čez Dovge njive pri ZB NOV Slovenije ustanovljen Jezerskem na Koroško. Slednja poseben štab •/)• /bor kuriri-v. s«» je cepila proti Ohirskem in Ta m" je v začetku letošnjega (Vz Železno Kaplo v Solčavo. Na let« odločil za zlx>r vseh kurir- Primorsko so bile speljonc tri Jev relejnih ipostai Slovenije. V poti in sicer ena iz Bohinja, soglasju za dO EB NOV Slove- druga čez Dovč v Cerkno in nije Je bil sprejet sklep, da bo tretja čev. Zirovski vrh v Idrijo, t« zbor 21. in 22. Julija 1955 v od te poti se je ena neposredno Stični na Dolenjskem S tem bo ,.,vj|;, na Dolenjsko Z C.oren j.ik" trebno, da z nekdanji kurirji, predvsem pa Nadalje je tov Bračič pouda- komandirji in komandanti do- ril, da se bo glavno delo na polnijo zgodovino kurirjev. Naj letališču šele pričelo v prihod- »le ostanejo pozabljeni tisoči pri- riem letu, ko mora biti zgra- merov, ki so jih doživeli. Ljud- jeno novo vzletišče. »Na vsak stvo, ki jih je, ali pa jih ni način pa zahtevamo«, je dejal poznalo v času borbe, bo njihovo tovariš Bračič, »da se letalska besedo z zanimanjem in zado- proga do Ljubljane podaljša do voljstvom sprejelo. Zbor, ki bo Lesc«. Neugodno je zlasti, ker v Stični, bo to še utrdil in dal odpotuje letalo iz Lesc le ob nekdanjim kurirjem še več to- sobotah, kar je neprikladno za vrstne iniciative. potnike, ki potujejo po službeni Kokalj dolittpiH Otvoritev jeseniške postaje bo kljub težavam 29. nov. letos da je: »Naša velika naloga ure- tako vsaj delno oddolžili njego- diti, okrepiti in tehnično izbolj- vemu spominu, saj mu je bila sati letalsko organizacijo. Tre- nova egradba nadvse dragoce- ba je povezati in približati le- na. L. J. S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OLG RADOVLJICA Mili so 19 zaključnih računov Pretekli petek je zbor proiz- dobička, zato so bili odbomlM vajalcev OLO Radovljica na mnenja, da mora podietje na- svoji seji pregledal in potrdil stalo škodo povrniti, sicer bi jo zaključne račune 19 gospodar- moral plačati LOMO Jesenice, skim organizacijam tega okraja, Nadaljnja gradnja jeseniške zneskom in obljubljenimi na železniške postaje je bila pred daljnimi sredstvi nedavnim resno ogrožena. Za- železniški povViji za poslovno leto 1954. Pregledali so zaključne račune za manjša obrtna, trgovska, je jeseniški gostinska in gradbena podjetja, zagotovljena Razen opekarne v Ljubnem, so J. P. Sejn Sveta za dana prva možnost r lejnim ku-ririem, da se sestanejo in to srečanje čim svečanejie iprosia- »ijo ki lllt.ll in mihovi poti NA GORENJSKI m Relejna i>ot je biLa na Gorenj •Veni postavi iena že leta l:>42 Ta je povezovala Primorsko z (In•enjsko, Gorenjsko pa 8 Ko-roško in čez Stup-rsko tudi Do pa je potekala linija proti Sta jerskl čez Krvave in Kamnik v Tuhinjsko dolino. Ce/. Savo je bilo (veljanih pet |x>tl od !#> terih sta bili dve ilegalni. Po-leg pošte :n literaturo so kurirji prepeljali po svojih [ooteh mno ne partizane in voditelje. radi pomanjkanja kredita bi mo rali prekiniti gradnjo 1. julija. Odgovorni činitelji LOMO .lese niče. OLO Radovljica in drufll so takoj podvzeli vse potrebno za dodelitev manjkajočih sredstev. Na posvetu predstavnikov investitorja, predstavnikov Ljudskega odbora mestne občine Jesenice, Okrajnega l.iutl^kci-a odbora, republiških in /veznih poslancev so pregledali problema tu i:o stanje in izvolili posebno dokončna dograditev. vsa podjetja uspešno opravila OOSPOđfiTStVO OLO KrSIlj Z deli nadaljujejo. Železniška svoJ° Proizvodne naloge, vendar postaja dobiva vsak dan lepSe Je v mnogih čutiti posledice iz- l.ee i., do 29. novembra letos redno malomarnega poslovanja bo dograjena ter izročena svo- jemu namenu. in poneverb s strani finančnega, knjigovodskega in upravnega kadra. Med drugim so pri ob- Cetrtek, 7. julija. Na današnji seji so člani Sveta za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora v Kranju ra*- Seji OLO Kranj in OLU Radovljica vi teh računov ugotovili pravljali o pavšaliranju držav pri trgovskem podjetju »Gro- njh< obrtnih sist« Jesenice visok izredni ka lo, ki je za skoraj 100 odstotkov višji od dovoljenega. Za gradbeno podjetje »Sava* pa so odbor- k do so itll.I ki kik.ip: gostinskih obratov za letošnje leto. Sklepali so tudi o ustanovitvi čevljarske šole v 2ireh, puškarske šole in o predlzobrazbi vajencev ari sprejemu v učno razmerje. Svet za gospodarstvo je nada- V torek bosta zadnji ločeni komisijo, ki naj obrazloži na- seji Okrajnih ljudskih odborov niki predlagali, da mora le-to stali položaj glavni direkciji ju- v Kranju, oziroma Radovljici, povrniti škodo, ki jo je napra- goslovanskih železnic in Zvez- Oba ljudska odbora bosta po- vilo | slabim delom, kot je bil nemu Izvršnemu svetu. Mero- slušala in razpravljala najprej primer kanalizacije na Stari Sa- Ka je lani vprašanjih s področja kranjske- burtf kth postaj »e Je povtčata prek. ki se niso bali ne dežja daljevanje del. Z že nakazanim borov 19. julija v Kranju. izkazalo okoli 20 milljonev J'i ga okraja. IHO» 26 76 TEDEN DNI PO SVETU TRZACANI SE IZSELJUJEJO 1. julija je odplula iz Trsta motorna ladja, s katero se seli v Avstralijo 1400 ljudi, od katerih je 700 Tržačanov. Večinoma so to specializirani delavci, ki so delali v raznih tovarnah in podjetjih pod zelo slabimi delovnimi pogoji. NOVA NEMŠKA ARMADA Zahodnonemško obrambno ministrstvo je objavilo, da se je doslej priglasilo v zahodnonemško armado 143.000 prostovoljcev. V zadnjih tednih je prihajalo dnevno po 1000 prošenj za sprejem v vojsko. Med prosilci so večinoma nekdanji oficirji in podoficirji VVehrmachta. AMERIŠKI HELIKOPTERJI ZA BOJ PROTI ALZIRCEM ZDA bodo v nekaj dneh dobavile Franciji već modernih helikopterjev. Francoska vojska in policija jih bosta uporabljali v bojih proti alžirskim nacionalistom. Francoske oblasti sodijo, da se skriva v alžirskih gorah kakih 2500 upornikov. OBNOVA DIPLOMATSKIH STIKOV MED ALBANIJO IN GRČIJO Albanija je prosila generalnega tajnika OZN Ham-imarsfctjolda, naj posreduje med njo in Grčijo za obnovo diplomatskih odnošajev med njima. Stiki med Grčijo in Albanijo so bili prekinjeni za časa državljanske vojne v Grčiji. PEARSON BO OBISKAL MOSKVO Kanadski listi poročajo, da je Molotov povabil kanadskega zunanjega ministra Pearsona v Moskvo na obisk. Pearson je vabilo sprejel. ETNA SPET BRUHA 3. julija je ognjenik Etna začel zopet bruhati. Velike množine lave so bruhnile v zrak v obliki razžarelega stebra, visokega • približno 100 m, in se razlile po zahodnem pobočju gore. Podatkov o morebitni škodi še ni. S prostovoljnim oddajanjem krvi bomo pokazali svoj čut do sočloveka IZ PREDOSELJ Kulturni dom je pod streho, toda ... Do nedavna se je v naši državi v organizaciji Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani, plačevala krvodajalcem kri od 5—7 din za 1 cm3. Razumljivo, da je izdala naša država tako ogromne milijone za nujno potrebno kri transfuzij. Samo jeseniška bolnica je izdala v minulem letu za kri nad 6 sto tisoč dinarjev. Vsekakor je bilo nujno, da je prešla tudi naša država na način prostovoljnega in brezplačnega oddajanja krvi. kar so v drugih državah že dolgo delali. Za to akcijo je dal na Jesenicah pobudo Mestni odbor RK in Mestni sindikalni svet. To človekoljubno pobudo so terenski odbori RK razumeli in pristopili z vso resnostjo k tolmačenju nujnosti prostovoljnega in brezplačnega oddajanja krvi. Naleteli so, predvsem pri bivših dajalcih krvi. na različna tolmačenja, a kljub temu dosegli že lepe uspehe, saj je bilo od početka akcije do danes od- Tudi šoferji imajo svoj praznik \a Jesenicah ga bodo slavili %e drugič 13. julij je praznik naših šoferjev, ki ga že nekaj let praznujemo. Ta dan, pred 12 leti, je bil namreč simbolični rojstni dan partizanske motorizacije v Sloveniji. Ko so italijanski fašisti objavili, da so uničili in razbili že vse ediniee naše na- Skrb za strokovno vzgojo kadrov V lesni industriji se vse bolj zavedajo, da je proizvodnja odvisna od strokovno sposobnih delavcev. Lesno industrijski obrat v Bohinjski Bistrici je pred dvema mesecema organzi-ral tečaj za člane kolektiva, ki se pripravljajo za polaganje izpita za kvalificirane delavce. Koncem minulega tedna je zasedala v Bohinjski Bistrici izpitna komisija Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici. Od 25 kandidatov je polagalo izpit 16 kandidatov, ki so vsi pokazali zelo dobre uspehe. Dva sta opravila praktični in teoretični del izpita z odličnim, osem s prav dobrim in pet z dobrim uspehom; dočim ima le eden popravni izpit iz računstva. rodnoosvobodilne vojske, je stopila v akcijo za osvoboditev Žužemberka tudi. motorizadija NOV. Soferji-partizani se ob tem času spominjajo tudi prevoza prve slovenske vlade in 10. obletnice osvoboditve. Šoferji menijo, da jim niti služba niti ostale okolnosti ne dopuščajo, da bi praznovali svoj praznik posebno slovesno. Jeseniški šoferji so že lani imeii skromno prireditev, za letos pa so pripravili manifestativni »pohod« vseh motornih vozil, ki jih uporabljajo člani jeseniškega društva. Povorka bo krenila s Koroške Bele skozi Jesenice. Nato pa bodo imeli slavnostni sestanek. Šoferji na Jesenicah so ustanovili svojo podružnico že leta 1953 in imajo danes nekaj nad 90 članov — poklicnih šoferjev in avtomehanikov z Jesenic, Bleda. Radovljice in ostalih krajev. Člani sodelujejo tudi z organi javne varnosti, predvsem v prometni službi in skrbijo za izpopolnjevanje svojega znanja. Upravni odbor pa nudi članom pravno pomoč, pomoč v primeru bolezni, nezaposlenosti itd. dano jeseniški bolnici že okoli 20 1 krvi na prostovoljni bazi in brezplačno. Vseh prostovoljnih dajalcev krvi je na območju Jesenic že 543; vsi so bili zdravniško pregledani in bodo iz zdravstvenih razlogov lahko dajali kri. To koristno akcijo \a Dričel prvi terenski odbor RK na BI. Dobravi, ki je pridobil prvih 50 dajalcev krvi. Tudi po tej akciji se vidi, da je terenski odbor na Blejski Dobravi v splošnem eden najdelavnejših na območju mesta Jesenice. Pravilno so pristopili k pridobivanju dajalcev krvi tudi terenski odbori Stara Sava, Pod-mežaklja, Sava, Ukova in Koroška Bela, le tereni Središče, Javornik in Hrušica te naloge niso znali rešiti. Ce morda o-rn-njeni terenski odbori RK tej nalogi niso kos, naj bi jim priskočili na pomoč odbori SZDL. Pohvaliti je treba tudi Sindikalni odbor Železarne Jesenice, ki je znal pridobiti potom svojih pododborov 144 dajalcev krvi. Kaže, da bo sedanje število prostovoljnih dajalcev krvi v kratkem naraslo na 500 in še več. Primer železniške nesreče v Žirovnici, pri kateri je izgubil ponesrečenec skoraj vso kri in ostal pri življenju zato, ker je dobil transfuzijo krvi, ki so jo dali dva dni pred nesrečo jeseniški prostovoljci, je mnoge vzpodbudil, da so se prijavili med prostovoljne dajalce krvi. Zadostne zaloge konzervirane krvi in krvne plazme bodo velikega pomena pri zdravljenju ponesrečencev in bolnikov. Ze vrsto let so imeli v Pre-dosljah dom. v katerem so se zbirali športniki, člani KUD in raznih drugih organizacij. Dom pa je bil premajhen in je iz leta v leto vedno cežje ustrezal razgibanemu življonju občanov. Zato so se Predosljani odlo'ili, da bodo nekdanji dom povečali, razširili in dvignili. Lansko jesen so že začeli z gradnjo. Postavili so zidove novega velikega dvonadstropnega kulturnega doma in z deli prišli tako daleč, da je dom danes že pod streho. Toda . . . Dom je že nekaj časa pod streho in občani se boje, da bo še nekaj časa tak kot je zdaj. Notranji prostori so še v surovem stanju, kulturno življenje že skoraj leto dni spi, telovadnice, v kateri se je včasih zbi- ralo precej navdušenih športnikov — ni, družbene organizacije so ostale brez strehe in na žalost tudi sredstev rti, , da bi občani lahko upali na skorajšnjo ureditev kulturnega doma. Velike težkoče pa ima že več let Osnovna šola v Predosljah — premalo ima prostorov. V načrtih je predvideno, da bosta dva razreda tudi v kulturnem domu. Zato ima ObLO Predoslje za sedaj le to željo, da bi vsaj do jeseni dogradili ta del kulturnega doma, če že drugega ne bodo mogli. Na mestu bi bilo.' da bi se vse družbene organizacije in vsa društva čimbolj povezala in da bi tako skupaj skušali rešiti to vprašanje. Menda so se že sami o tem posvetovali, kar moramo samo pohvaliti. Opomin in majhen nasvet 2e skoraj v vseh gorenjskih vaseh so postavili spomenike padlim borcem in talcem NOB in prav tako ga imajo tudi v Predosljah, le s to razliko, da tako zanemarjenega spomenika kot je pri njih, ne bi videli nikjer drugje. Vprašamo se, ali občani ne vidijo, da spomenik tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo, stoji med bujnim plevelom, in če ne, naj jih vsaj te vrstice opomnijo na to. Prav gotovo pa bi bilo lepo, če bi za take in podobne spomenike vsaj od časa do časa poskrbela mladinska ali pionirska organizacija in se tako spomnila na naše borce in talce ter jim primerno oskrbovala njihove spomenike. Glas naših bralcev Občanom Predoselj prav gotovo tudi ni v ponos in okras vasi, že dva meseca napoi podrta žaga skoraj sredi vasi. Kdorkoli se pelje tod mimo se verjetno vpraša, če je to morda »zgodovinski spomenik« in če mora zato tako biti. Menimo, da bi se dalo te ostanke brez kakršnihkoli težav ali sredstev podreti do tal, saj menda na pre-perelih ostankih zidu nima nihče namena graditi kaj novega. Prav gotovo bi se dalo to z malo dobre volje in prostovoljnega dela urediti, da ti ostanki ne bi več škodovali lepoti Predoselj. F. B. Neprijetnosti v planinskem domu na Krvavcu POZIV V dneh 21. in 22. julija. 1955 bo v Stični na Dolenjskem zbor kurirjev relejskih stanic Slovenije. V ta namen poziva štab za Gorenjsko vse nekdanje kurirje, komandirje in komandante relejskih stanic, naj pošljejo najkasneje do 14. t. m. svoje ni-slove štabu za proslavo kurirjev pri Okrajnem odboru ZB NOV Kranj. Nadalje se naprošajo tudi za razne dokumente, ki jih morda posedujejo, ker so ti štabu nujno potrebni za razstavo. — Gorenjski štab za proslavo zbora relejskih kurirjev. Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor! Tak je pregovor za one, ki jim je ljubo udobno dolinsko življenje. Vendar za mene ne drži. Kadar mi le dovolijo razmere, pohitim v lepo naročje gora. Ne morem si predstavljati lepše nedelje, od one, ki jo preživim kje visoko v gorah — tam, kjer se zdi, da se stikata nebo in zemlja. Ali danes. >tako kot vse drugo, tudi gore mnogo stanejo. Zato si človek le težko privošči tak nedeljski pohod. Zadnjo soboto sva z možem Svetovni bankirji Ekonomska mor Vatikana Službeni krogi v Vatikanu odločno zanikajo, da je Vatikan bogata ali, kot trdijo nekateri, celo ena najbogatejših sil na svetu. Katoliška cerkev namreč pravi, da je njeno bogastvo le »plod milosti otrok, kot zahvale za očetovo milost«. Vendar *a milost, ki se nabira po cerkvah, prinaša le skromne dohodke, ki bi bili premajhni za vzdrževanje tako velikega aparata. Saj katoliška hierarhija šteje danes 1500 nadškofov in škofov 450 tisoč duhovnikov in redovnikov in čez 650 tisoč nun. Tudi za propagandni aparat je potrebno mnogo denarja. Več dohodkov prinašajo Vatikanu razne cerkvene mani festacije, ki jih organizirajo v Rimu, že ves čas od XVI. stoletja dalje. Tako je Vatikan izvlekel samo od romarjev, k. so v »svetem letu« 1950 prišli v Rim, 50 milijonov lir. Tudi zneski, ki jih katoliški cerkev prejema od po/ameznih držav na osnovi sklenjenih kon-kordatov, niso majhni in brezpomembni. Največ dobička pa ima Vatikan od svojega denarja, nalože nega v razna podjetja in banke na svetu. To mu omogoča vpliv na politično in gospodarsko življenje v mnogih deželah Generalni administrator vatikanskega premoženja je znani finančni strokovnjak Bernard'-no Nogara, ki je član upravnih odborov 30 velikih delniških družb.. Na njegov predlog je Vatikan 1930. leta vložil 200 milijonov lir v zloglasne igralnice v Monte Carlu. Nogarin na- mestnik je markiz Sachet'i, ena najvidnejših osebnosti v Vatikanu. On je tudi upravnik palač Svete Stolice, predsedn K upravnega odbora bančnih direktorjev »Svetega duha« in direktor Rimske banke. Drugi Nogarin pomočnik je nečak pa peža Pija XII., princ Giulio Pa-celli. Vatikan kontrolira danes 40 centralnih uank in okoli 10') filijal. Največ kapitala je vložil v italijansko Industrijo. V potdržavnem trustu IRI (Insti-tuto Ricostruzioni Industriali), ki kontrolira skoraj vse italijansko bančništvo in precejšnji del industrije in ki ima v svojih rokah 75% italijanskega brodarstva, je Vatikan udeležen s 17',v . Popolnoma vatikanska | banka »Banco di San Spirito«, velik delež pa ima Vatikan tu di v milanski »Banca Commer-ciale Italiana«, v kateri je predsednik administrativnega sveta spet Bernardino Nogara. Prav tako je s firmo »Montecatini«, enim največjih italijanskih tru-stov kemične in mineralne industrije. Cela vrsta je še podjetij, tovarn in bank v Italiji, v katerih ima Vatikan svoj delež, \fc njihovih upravnih odborih pa sedita na odgovornih mestih Bernardino Nogara in Giulio Pacelli. Nogara zastopa Vatikan tudi v mnogih francoskih bankah, kot so »Banque Italo Francalse de Credit«, »Societe privee d' exploitation immobiliere«, »Credit industriel« in druge. Nogara je član upravnega odbora »Ban-que francaise et Italienne pour 1' Amerique du Sud«, v kateri ima Vatikan 40r! delnic in ki je v bistvu podružnica italijanske »Banca Commerciale Ita-liana Ta banka finansira razne posle v Braziliji, Argentini, Uragvaju, Kolumbiji in Cileju, ter je glavno oporišče Vatikana v Južni Ameriki. Razen tega razpolaga Vatikan z velikim številom nepremičnin v Buenos Airesu, s tovarnami gume in tekstila v Braziliji itd. V Španiji je Vatikan povezan s ■Šp.iti.k.. ameriško banko«, ki ima sedež v Madridu, filiale pa po raznih državah Južne Amerike. Vatikanski kapital je vlo-/in tudi v večino španskih ie leznic in v veliki »vtcarćki trust za elektroindustrijo »Elek t- "iMiik . Čeprav so SAD v glavnem protestantska dežela, ima Vatikan tudi tam precejšen gospodarski interes in tako gospodar ski, kakor tudi političen vpliv. Zlasfti je zainteresiran .v eni največjih finančnih skupin, v M'uiMnovem konzorciju, kater, za Vatikan vlaga razne investicije v ZDA. Vpliv ima tudi v mnogih vodilnih vejah ameriške industrije. Tudi ameriška država je vedno pripravljena na finančne kupčije z Vatikanom. To se vidi tudi po tem. da je bil dolgoletni diplomi' U predstavnik ZDA pri Vatikanu Mvron Tavlor, direktor financ nega komiteja ameriškega trn sta za jeklo in direktor banke »First National Bank« iz Now Yorka, ki kontrolira Morganov konzorcij. Jezuiti pa imajo del niče v »Internationnl Power Companv«, ki kontrolira števil ne električne družbe v Kanadi in Argentini. Pred kratkim je ameriški tisk odkril afero z zlatom, ki ga je bil Vatikan kupil od ameriške države. Časopisna anketa je prišla do tehle rezultatov: Po izjavi pomočnika finančnega ministra ZDA A. N. Oralvja so ZDA prodale Vatikanu zlate palice v vrednosti 2*>,800.000 dolarjev. Filadelfijski pomožni škof Mark Meshce pa |fl ttja« vil, da je Vatikan res kupil za kakih 27—28 milijonov dolarje" zlata, od česar je okoli 5 milijonov prodal naprej, tako da mu je ostalo zlata za 21 milijo nov 800 tisoč dolarjev. Doč'm ameriški tisk obtožuje ameriško vlado, da je zlato prodala Va tikanu po nižjih cenah, kot so na svetovnem tržišču, odklanja zastopnik finančnega ministrstva in filadeiri j.ski pomod ni škof to obtožbo Kiladelfijsk« škof je samo priznal, da je večina vatikanskih zlatih h/tv deponirana v državni blagajni v New Yorku, zakaj to je -kot pravi škof — splošna praksa in vsi šefi držav mislijo, da je zaradi spremenjenih razmer v Evropi bolj varno del nacio nalnega bogastva hraniti v ZDA. Bogastvo Vatikana je dane<-ogromno. Neprecenljiva je vrednost njegovih umetniških zbirk. Velik del najbolj znanih nn" sančnlh umetnin je v njegovi posesti. Italijanski časopis »Og-gi. trdi, da ima Vatikan lamo v zlatih palicah vrednost večjo ići 11,5 milijard dolarjev In s tem zavzema takoj za ZDA — drugo mesto na svetu. Absolutno bogastvo Vatikana Je težko oceniti. O tem pa nI dvoma, • l.i .i II med najbogatejše svetovne sile. M. K po dolgem času zopet obiskala Krvavec. Želela sva se naužiti čim več gorskega zraka in dobrega planinskega mleka. Na Križki planini, kamor svo prispela okoli 6. ure zvečer, nama je prijazen pastir postregel z mlekom. Skoraj liter in pol sva ga popila — res, huda žeja je bila. In račun — 40 din. »Le napijta se ga, kaiti na vrhy je drag, veliko dražji« — laju je hrabril. Nisva mu čisto verjela. — Se dobre pol ure in bila sva na cilju. Ni bilo mnogo ljudi v koči. Prvi vtis je bil zelo dober. Potem pa sva, ko sva spoznala, da je imel pastir doli na Križki planini prav -saj je stala tu skodelica mleka C/4 D kar 20 dinarjev, naročila čaj. Toda, ko sva ga dobila, nama je bilo žal, da sva ga naročila. Morda je bil skuhan 9 čisti posodi, mogoče tudi še ni bil 10 krat prekuhan (kar se v planinah pogosto dogaja), a serviran je bi! v strašno umaza nem lončku. Razumem, da dvema ženicama ni iahko upravljati tako velik dom, kot je na Krvavcu. Tudi planinci niso vedno dovolj dis- Kaj pravi na lo Večkrat grem v trgovino, bodisi v »Izbiro« ali v Kmetijsko zadiugo v Lescah. In odkar je vreme tako toplo, da se tudi mulie lahko nemoteno sprehaja jo po jedilih, postanem vedno, brž ko stopim v trgovino, ne-ra/.polo/.rn. Kadar čakam, da pridem na vrsto, opazujem druga ljudi in tudi njim se na obrazu hei. neka nejevolja, ko opazujejo sprehajanje muh. Se veda tudi vsemu strežnemu o-sebju ni vseeno. Trudijo se, da bi muhe odgnali, pokrivajo Jc-stvine s steklom, odganjajo nadležno mrčes na vse načine, a vse zaman . . . Ni se treba veliko čuditi in spraševati od kod toliko muh. Stopim iz Kmetijske zadruge in hočem zaviti, na desno po klancu navzdol. Komaj naredim nekaj korakov, |C0 vidim tik ob stavbi za lesenim plotom gno-Jiiče. Od tod torej, si mislimi Ne vem, moida je gnojiftče potrebno res tik ob Kmetijski zn drugI?! Toda . . . Se preden stopim v naslednjo trgovino, naletim prav na Isti primer — morda še slabši! Prav na glavnem kriftiSču cent na ciplinirani. posebno, kadar je treba sezuti čevlje pred spalnimi prostori, mislim pa, da bi oskrbnici lahko kljub temu malo bolj pazili na čistočo. Ti ste skodelice gotovo že zelr> dolgo niso videle vroče vode. Za to vendar ni treba mnogo truda!!! Se nekaj je, česar prav gotovo ne bi bilo treba. Velike muhe brenčijo po jedilnici. Od jedil, na katerih se pasejo, letajo od planinca do planinci in se proti večeru vneto zaletavajo v okenske šipe. ker si žele ven, na prosto. Z veseljem sem jim hotela pomagati pri njihovem prizadevanju, loda okna so bila zabita in se niso dala odpreti. : ■ .■ :,•. to je zaman ves trud tamkojš n tih uslužbencev, da bi se nad-ležnic obvarovali. Tudi bližnji stanovalci se pritožujejo. Poleti morajo v najhujši vročini zapi rati okna, sicer bi bilo muh to liko, da hi »e Jim ne dalo ubraniti in bi prav gotovo nastopila tudi kaka bole/en Zanimivo je, da je sanitarna inšpekcija zaradi številnih pritožb že mnoKoki at obl lubila, 11 • bo poskrbela, da se to prepre-čl. Minulo je celo že več let in okoličani, kakor tudi vsakdo, ki kupuje v teb 11 nov.nab, zaman čaka rešitve. Razen tega so Les ce tudi letoviški kraj; kraj, kjer >v ustavi na svoji poti na Bled in drugam mnogo domačih In tujih izletnikov. ITpam, da bo sanitarna inspekcija le uvidela nehigijeno in pravočasno preprečila morebitne bo!e/m l'.itroAnik Gospodarske novice iz vse domovine NAŠA GOSPODARSKA DELEGACIJA BO OBISKALA EGIPT Konec septembia uli v začetku oktobra bo odpotovala v Egipt jugoslovanska delegacija, ki bo z egiptovskimi gospodarskimi funkcionarji proučila možnosti za širše gospodarsko sodelovanje med obema državama. Ta pogajanja bodo dejansko nadaljevanje raz«ro vorov, ki so jih pred nekaj meseci /ačoi r Beograd':. NACRTI ZA •GRADNJO TERMOELEKTRARNE V SEČOVLJAH Za boljše proskrbovanjt koprskega okraja z električno energijo, nameravajo v Sečovljah zgraditi termoelektrarno, ki bo izkoriščala odpadke rudnika črnega premoga. Ta termoelektrarna bo v celoiti oskrbovala sećov-, ljanski rudnik premoga, ki je eden izmed glavnih potrošnikov električne energije v koprskem okraju. 3 MILIJARDE DIN INVESTICIJ V REČNEM PROMETU V kratkem se bodo podjetja rečnega prometa na natečaju potegovala za odobritev kredita iz splošnega investicijskega sklada v višini 3 milijarde dinarjev. NOVI POTNIŠKI LADJI Nedavno tega so v ladjedelnici, »t I.ianik« v Pulju dogradili novo potniško ladjo za obalno plovbo, ki nosi ime »Maribor«. Ladja bo vozila na progi Rekja.—Kotor ter lahko sprejme 500 potnikov in ima 47 ležišč. Njena hitrost je 16,3 milje na uro. Še ta mesec pa bo v splitski ladjedelnici splovljena naša največja potniška ladja »Jugoslavija«, ki bo največji in najmodernejši plovni objekt naše trgovske mornarice. Ladja je dolga 90 ni. široka 13 m ter bo razvila lahko največjo hitrost do 18 morskih milj. Na njej ho prostora za okoli 1200 potnikov. 1'rejena je najsodoh-neje. Uprava Gorenjskega sejma je letos vpeljala ocenjevanje kakovostnejših izdelkov Razen mnogih novosti, ki jih pripravljajo razstavljalci letošnjega Gorenjskega sejma, ki bo v Kranju od 29. julija do 8. avgusta, bodo prireditelji vpeljali še eno novost, katere doslej namreč še ni bilo na Gorenjskih sejmih. Vpeljali bodo ocenjevanje in nagrajevanje najkakovostnejših razstavljenih izdelkov. Ocenjevanje kot običaj na raz- delavi, izvirnosti zamisli, okusu nih razstavah in sejmih ni nov in umetniški vrednosti izdelka, pojav. Povsod, kjer imajo za to pa tudi na njegovi praktičnosti predvsem finančne možnosti, se in komercialni vrednosti. Oce-poslužujejo tega pozitivnega in njevali se bodo le izdelki obrt-vzpodbudnega načina za pospe- nih podjetij in domače obrti. Skupno bo razdeljeno med vse nagrajence 640.000 dinarjev. V. GORENJSKI SEJEM vHt-iuod29. }.da».&. 19SS jeli izdelki, ki bodo nabrali 17 do 20 točk, prav dobro oceno bodo dobili oni s 13 do 17 in dobro tisti, ki bodo prejeli 10 do 13 točk. Samo poslovanje o-cenjevalne komisije pa je urejeno s posebnim pravilnikom o ocenjevanju in podelitvi nagrad. Letošnje ocenjevanje izdelkov, ki bodo razstavljeni na Gorenjskem sejmu pa ima še svojo tehtnejšo vsebino. Spričo dejstva, da je letošnji Gorenjski sejem obrtno - industrijska gospodarska prireditev, z izrazi-Vsak član ocenjevalne komi- tim poudarkom na blagu za ši-sije bo ocenil izdelek z 1 do 20 roko potrošnjo, bo ocenjevanje točkami, s tem da bo ocenil z 20 točkami le najkakovostnejše izdelkov imelo še poseben pomen. Posameznikom in obrtnim izdelke. Seštete točke vseh čla- podjetjem na Gorenjskem bo ria-nov komisije, deljene s številom lo vzpodbudo za nadaljnjo pro- ševanje proizvodnje posameznih članov komisije pa bo dalo pov- izdelkov ali gospodarske panoge prečno oceno posameznemu iz- kot celote. Tako ocenjevanje se delku. Odlično oceno bodo preše najbolj uporablja na raznih izvodnjo izdelkov, ki so nujno potrebni našemu delovnemu človeku. A. Odgovor na članek: Tako bi ne smelo biti Vse pa ni tako črno Clankit »Tako bi# ne smelo zelo lepem stanju in redu. V biti« objavljen v 26. št. »Glasu mnogo slabšem pa so kočo več-Gorenjske« so zadružniki, ostali krat pustili nekateri smučarji, občani ter športniki Dovja in saj so se poslužili celo nasilja Mojstrane več ali manj prese- — vloma — da so prišli v ko-nečeno prisluhnili. Pisec sarn čo, čeprav je bi ključ na dva bolj črno gleda na Kmetijsko metra oddaljeni smreki. Vsem zadrugo, kakor pa zadruga na tistim smučarjem, ki so to po-športnike — smučarje. Omenja, čenjali, manjka osnovnih moda se ti menda še snega lastijo, ralnih kvrlitet športnika, ni pa proučil vprašanja, koliko Ne drži, da leži pastir na goje zadruga prispevala športne- lih deskah in si kuha na raz-mu društvu in ostalim organi- padlem štedilniku, zacijam z materialnimi in !i- Skoraj smešen je odstavek, v nančnimi sredstvi, brezplačnimi katerem beremo, da so bili smu-prevozi športnikov in pomočjo carji prisiljeni 'odločiti se za pri skoraj vseh športnih prire- gradnjo svoje postojanke in to ditvah. brez sredstev, katerih pa tako Največ je v članku govora o oddaljena postojanka ne zalite- Vrtaški planini ter planšarski va malo, saj je treba popolnoma staji na njej, češ da ne služi ves material znositi na ramah pravemu (namenu. V poletnih tri ure daleč. Splošno je tudi mesecih služi pač pastirju ttr mnenje, da naj bi zadruga fi- živini. Skozi vse leto pa imajo nansirala tako gradnjo, saj ve- v njej zavetišče številni gor- mo, da družbeni plan OLO in niki, lovci, športniki. Sem pa družbena evidenca NB strogo prihajajo tudi pripadniki JLA. določata in usmerjata kam se ki imajo tu smučarske tečaje, morajo stekati ustvarjeni skla- Slednji so pustili kočo vselej v di zadrug. Zadruga iz kateregakoli svojega namenskega sklada živinskih sejmih in razstavah, ki se zlasti na Gorenjskem odlikujejo po zelo visoki kakovostni ravni prignane živine. Letos bo usmerjeno ocenjevanje in nagrajevanje izdelkov, ki gK organizira Upravni 'odbor Gorenjskega sejma, predvsem na kakovost izdelkov s posebnim poudarkom na strokovni iz- O PROMETNIH TEŽAVAH SELSKE DOLINE Mostovi - glavno vorašanie Mostovi pomenijo v promet- izkoriščanje gozdov, povezava s stovi in seveda tudi cesta moč- Dva uspela tečaja v Ramuikii V Kamniku sta bila dva zelo uspela tečaja. Na gimnaziji je bil 15-dnevni seminar germanistov, ki se ga je udeležilo 28 profesorjev in predmetnih učiteljev, ki poučujejo na naših gimnazijah nemščino. Tečaj je v vsakem pogledu lepo uspel in udeleženci so si pridobili mnogo novih pogledov na praktič- nem oziru za Selško dolino cestnim omrežjem prav toliko, če ne še več, kot prevoz surovin in železnica za ostale kraje. Ce le-ti niso v redu, je ves cestni promet, ki je edina komunikacijska vez doline z ostalimi kraji, docela ohromljen. Mostovi v Praprotnem, Lu-šah in Dolenji vasi, ki so bili med vojno večkrat požgani oziroma porušeni, so bili v povojnih letih le začasno obnovljeni. Zato in pa zaradi zelo povečanega prometa (intenzivno Primorske, no trpeli. končnih iz- Obrtno-industrijski sejem blaga za široko potrošnjo delkov gospodarskih podjetij do železniške postaje v Škofji Loki, nova gozdna cesta čez Jelovico, ki veže dolino z Bohinjem itd.) so po vojni ti mo- Prebivalci doline so že dosti- ne more poravnati niti brezplačne uslužnostne prevoze katerikoli organizaciji. temveč bremeni vse to na plačni sklad kolektiva. Brez prigovora pa lahko trdimo (to dokazujejo tudi dejstva), da je kmetijska zadruga pomagala s svojimi denarnimi sredstvi pri vseh grad- krat opozarjali na izrabljenost njah in delih na svojem ob-mostov, ki so že v takem sta- močiu, ki so bila v korist nanju, da so postali za promet predku kmetijstva in živinore-čez nje življenjsko nevarni. Da Je. Precejšen delež pa je dobila bi preprečili morebitne nesreče, je bil promet s strani odgovornih organov zaradi popravil mostov že večkrat zaprt. Še nekaj so ukrenili, vendar to pomeni le prihod z dežja pod kap. tudi občina za socialne in komunalne namene. Vsak po svoje se bori in skuša doseči čimboljše uspehe. Težko pa je združiti v skupno gospodarjenje tako različne orga- Znake, ki označujejo nosilnost nizacije kot so športno društvo Turistična razstava Gorenjske V okviru V gorenjskega sej- in zgodovinski spomeniki, sponi jezikoslovni pouk ter izme- ma pri,pravija Turistično in olep- meniki iz NOB in podobno. Le " sevalno društvo iz Kranja tu- tako bomo lahko opravičili pri-rirtično razstavo. S to razstavo znanje, ki ga je izrekel tovariš Tito, ko si je lansko leto ogledal lepo urejeno turistično razstavo, ki je bila prav tako v njali medsebojne izkušnje iz šolske prakse. Napravili so tudi dva izleta v Kamniško Bistrico in Logarsko dolino. V Domu za rehabilitacijo invalidne mladine je pa bil dvotedenski tečaj za vzgojitelje invalidne mladine. Obiskovalo ga je 18 udeležencev, predavali hoče društvo seznaniti vse Gorenjce in vse obiskovalce s pn-rodnimi lepotami in zanimivostmi Gorenjske. Predvsem bodo okviru Gorenjskega sejma skušali na razstavi prikazati - obiskovalcem lepote manjših tu rističnih krajev, ki lahko prav pa so specialisti z Ortopedske takQ kot filed aU Bohmj nudijo klinike v Ljubljani in iz Cen tra za rehabilitacijo invalid ne mladine v Beogradu. Ze pred leti se je Železarna Jesenice odločila za ustanovitev mojstrske šole. Do ustanovitve šole pa vse do letos, ko je Železarna Lzctalala zanjo nov predlog (ki sta ga podprla LOMO Jesenice in OLO Radovljica) ni prišlo, ker so nekateri ugnvar jali šolanju poleg delovnega časa in podaljšanju učne dobe od dveh na tri leta. Na nedavnem zasedanju konusu., ki jO je sltlical Svet /a prosveto LRS pa je bil predlog za ustanovitev mojstrske šole na Jesenicah izglasovan. O u-stanovitvi mojstrske šole z metalurškim in kovinarskim od sokom je na zadnjem zasedanju razpravljal tudi Svet za prosveto in kulturo LRS in predlog o ustanovitvi šole soglasno spre-jel. Z mojstrsko Solo je dobila Železarna Jesenice neke vrste nadomestilo za dosedanji d.l.iv fiki tehnikum, ki je vzgajal metalurške tehnike, dočim bo moj-►>'ti .ka ola vzgajala visokokvalificirane delavce. Ti so jeseni -•ki železarni prav tako potreb m kot metalni-slu tehniki, saj !'■ znano, da ima Železarna .Te »enice blizu 7.000 članov kolektiva in okrog 200 mojstrov. Od teh pa je le malo takih, ki imajo Ustrezajočo strokovno izobrazbo. Novo ustanovljena mojstrs!.. 'a, ki jo bodo obiskovali dijaki Poleg redne zaposlitve V podjetju, pa ho dala potrebno izo bragfoo sedanjim, pa tud: bođo c'm mojstrom. Zanimanje za delovanje jeseniške mojstrske *ole je izredno, čeprav nje usta novitev uradno še ni bila objavljen.) in šola razpisa o sprejemanju dijakov š». ni izdala. S šolskim letom 1955-5« pred-videvu sprejeti šola do 30 dijakov za metalurški In do 30 di likov za kovinski odsek Ker 'rna šola ustrezajoče prostore '}' d.inieg,, tehnik uma in i/ '"•'ii predavateljska kader, ni bojazni, da šola ne bi delovala Razstava obrtnih vajencev v Kamniku Obrtni vajenci so ob koncu šolskega leta presenetili kamniško javnost z lepo urejeno razstavo svojih izdelkov kovinske, mizarske in krojaške stroke. Tudi druge obrti so bile sorazmerno zastopane. Razstava je od lani pokazala velik napredek. Najboljši učenci iz vsake ne samo Železarni Jesenice, oddali Turističnemu in olepše- stroke so bili nagrajeni z lepi- mostov in sicer v višini 10 ton, so zamenjali z oznakami, ki dovoljujejo prehod čez mostove le vozilom s težo treh ton. Ce bi se po tem ravnali vsi šoferji, bi domala ves promet s Selško dolino prenehal. Tako pa se seveda odvija potniški promet na ta način, da ■ potniki pred mostovi izstopijo iz avtobusov, da ti lahko peljejo čez most prazni. To spominja na čas povojne obnove, ko smo .tako potovali z. železnico. Da je treba mostove v Selški dolini obnoviti in dokončno osposobiti je menda razumljivo, in kmetijska zadruga, saj tudi ostale, celo politične organiza- Strokovno ocenjevanje obrtniških izdelkov • S5% popu« nt i«l«imci cije v Mojstrani ne kažejo pravega zanimanja za šport. Uprava Kmetijske zadruge Dovje — Mojstrana Opomba uredništva pričujočim člankom, ki je našemu deicvnemu človeku prijeten oddih. Da bo razstava čimbolj popolna in da bo njen uspeh čim večji, je kranjsko Turistične društvo prosilo za sodelovanje tudi vsa ostala turistična društva z Gorenjske. Prav tako pa pozitivno in da ne bi mogla si želi sodelovanja tudi od ti-vzgojiti potrebnega kadra viso- stih, ki niso člani turističnih kokvalificiranih delavcev, ki je društev, ki naj bi do 15. julija saj si brez tega ne moremo odgovor na objavljeni sestavek zamilsliti normalnega prometa ki je s to dolino iz dneva v dan večji. Pa tudi naglega razvoja turizma v vsej Selški dolini, kateremu je spričo narav- Franca Hrasta »Tako bi ne smelo biti« objavljenega v predzadnji številki našega lisla, hočemo, da bi dobili naši bralci jasnejšo sliko o stvari in čuli nih možnosti posvečena še vse obe stranj 7Vona Kakšno je de premajhna pozornost, si brez jansko stanje se sicer še kljub urejenega prometa še zamisliti temu ne more točno ugotoviti, ne moremo vendar mislimo, da so se stvari A. le razčistile. temveč tudi ostalim našim žele- valnemu društvu v Kranju raz- zarnam in kovinskim podjetjem ne fotografske posnetke, na ka- nujno potreben. terih so prikazane lepote Gorenj- P. ske, razne zanimivosti, kulturni mi knjžnimi nagradami. Razstava je vzbudila veliko zanimanje in žela priznanje. Z. se ie r ZA KAJ GRE? Svetovali so mi, naj ne pišem jetje použiti preobčuten in je Potem pa se je sramežljivo o tem. ker bi lahko kdo dobil prav zato ker hoče veliko, čim prikradel v Kranj še — bar. občutek, da gre spet za tisto več, vse slabo. Dobra lokacija Zakaj bar? Saj ga še večja me- o mačku in repu. Tudi so mi prostorov in velik obisk vzbuja- sta v svetu nimajo! Zato, ker so rekli, da bom napravil s tem ta nove apetite, saj se predmet upali, da bo prinesel dobiček, podjetju samo brezplačno rekla- poslovanja podjetja širi iz me- Pri tem ni nič zalegel protest mo. Prigovarjali so: »Kaj bi pi- seca v mesec in obsega trenutno ženskega društva. Vodstvo pod- sal tisto o baru, mar nisi bil že najra/lirneišc blago od perut- jetja se je izgovorilo, da to ne sam v m jem? Vendar sem na- nine do sladoleda. Nihče nima ničesar proti i jenju podjetja. Vendar vsak preudaren kupec postavlja pri tem dva pogoja: da se podjetje da je »nekaj gnilega v državi Uri tako, da je zadoščeno vsem tako, kot da bi Mestni brivsko- Dam.ki •. Nekdo je dal v usta higienskim predplsimi (ne pa frizerski salon, prevzel v upravo grižljaj, (ki ga ne more požreti: da se v istem prostoru pije, kranjsko kopališče. Mora seveda prevelika in preočitna težnja za kadi in izdeluje .sladoled) in da ustrezati vsem predpisom, ne pa /a:.!u/.kom. To so stvari, ki so se podjetje širi na svoj račun, da je n. pr. celo brez gardero. Veliko razdejanje po neurju — Debela toča je prekrila polja — Milijonska škoda pisal! Ne mislim oznanjati neke puritanske (morda celo (malomeščanske) morale. Zdi pa se mi, bo bar marveč navadna kavar na. Nisem proti baru. Toda ustanove naj iga ustrezna podjetja. Tako se pa človeku zdi ravno zoprne človeku, in te bi rad obsodil v tem pisanju. Zato sem tOTfj kljub vsemu prijel za pero in neprizadeto napisal tole: ne pa na račun kupeev. Tu iuarZi: prihajamo na delikatno be. kot je ta. Se kratek povzetek nekega razgovora: Tajnik Sveta za gospodarstvo LOMO Kranj vpraša direktorja podjetja -Delikatesa •, VSE NA KUPI! Za kranjsko trgovsko podjetje vprašanje. Bilančna komisija je kako ,gre kaj z barom? »Slab po izjavi načelnika Sveta za gospodarstvo LOMO Kranj ugo-■ Delikatesa« pravzaprav ne veš tovila, da so marže (po domače: kaj je. Je trgovina, obrt in go nabitek na nabavne cene) pre-stilna lik rat i. V enem prostoru visoke. To ugotovljajo tudi kup-■e prodajajo jestvine, se popiva ci. Nekaj primerov: salama je n i/gotavlja sladoled To je se .. K) dinarjev dražja kot drugod, veda higiensko malo priporočlji- bomboni isto, sir isto. Zakaj novo. Samo vodstvo podjetja »De- ki naj bi si podjetje kupilo hk.desa ve, koliko opominov »marjanco«, če ne zato, da bi sanitarnih organov je že prišlo imelo dobiček. Da pa to navaja grižljaj, ki ga lahko požreš, prana njihov naslov. Zaradi pro- ljudi k hazardu, to podjetje ni vi pregovor. Tega pravila naj daje pokvarjenega blaga je upoštevalo. Zgodil pa se je pri- bi se držala tudi »Delikatesa«, obravnaval poslovanje tega pod- mor, da so igrali celo po 500 če noče, da bi se zgražal nad jetja tudi že sodnik /a preki dinarjev za igro. Kranjčani so njenim poslovanjem vsakdo, kt Ske. •■>• ■:• •! 'I !••••!• ;'<•} pa ni nihče mu j. tuj,, iskanje dobička /a Skratka, človek dobi občutek, nič in vse je šlo svojo pot kot vsako ceno. 1 ia|. I. hore pod p« pr»-i S. B. • • odgovoril direktor, bo le treba • oho odpreti tudi podnevi. — Verjetno premalo nese. ZAKLJUČEK Vse to ni napisano zaradi reklame. Niti ne iz škodoželjnosti. Napisano je zato, ker ni prav da je tako, kot je. Odgrizni V nedeljo popoldne je nad Tuhinjsko dolino divjala huda nevihta, ki pa r.ii povzročila večje škode, le v Zgornjem Tuhinju je strela na pašniku ubi- hlodov, ki so jih malo prej na-vozili: iiz bližnjega Rakitovca. Tudi drugod je voda odnesla velike količine lesa in ga naplavila po njivah in po cesti. la dve kravi. V ponedeljek Tudi mimo Kamnika je plavalo okrog 15 ure pa so se spet zbrali nad Menino planino črni oblaki. Ob silnem vetru se je spet potegnila v svojo" strugo, mnogo hlodov, tramov in cepa-nic. Sele zvečer se je voda utrgal oblak in voda je kar v potokih drla s hribov v dolino, grebla jarke in odnašala zemljo. Naenkrat je začelo rožjati za njo pa je ostalo silno razdejanje, kakršnega še ni bilo v Tuhinjski dolini. V torek je nudila dolina kaj po strehah. Kot oreh debela to- žalosten pogled. V dolnjem de- ča se. je usula na ves gornji del lu doline, od Kamnika do Šmar- doline od Smartna do Motnika. tna, ki ga je nevihta samo ma- Neusmiljeno je klestila sadno lo oplazila, je voda drla po nji- drevje in pustošila polja. Krna- vah in jih zasula s peskom in lu je bilo vse belo. Za točo je zemljo. Najbolj so trpela polja spet pritisnila ploha. Potok Tu-hinjščica je takoj prestopil bre- ob strugi. Od Šmartna naprej pa je vsa žetev uničena. Polja Tudi .struga Nevljice je bila preozka, da bi vzdržala silen gove in voda je drla po cesti, so dobesedno omlačena, da se ne pozna, kaj je kje raslo. Na Hribarjevi njivi v Smartnem jt naval voda. Vsa Tuhinjska do- bilo še v torek popoldne 20 cm toče, ki jo je naplavila voda na pšenico. Cesta je povsod raz-rita in marsikje je voda odplavila cestišče do temelja. Stood-pomoč. Na cesti od Smartna stotno so uničena polja v va.»eh. lina je bila naenkrat poplavljena. Iz Kamnika so poklicali reševalce, ki so takoj prihiteli na proti Lazam si jc gasilski avtomobil komaj utiral pot po 20 cm debeli plasti toče, ki jo je voda naplavila na cestišče. Gospodarska poslopja, hlevi in hiše ob Nevljici so bila pod vodo. Reševalci so pomagali, kjer je bilo najbolj potrebno. Vas Šmartno, ki leži na hribu, je bila od vseh strani obdana z vodo kot otok sredi razbesne-lega vodovja. V dve hiši na cestnim križišču je vdrla voda. Laze, Mali in Veliki hrib, Tuhinj, Selca, Golica, Cešnjice: Spitalič in Motnik. Središče vremenske katastrofe je bilo v Lazah. Sadno drevje je tod okleščeno do golih vej. Dve leti so že čakali na dobro sadno letino, ki se je letos res obetala, zdaj pa je tudi to uničeno. Ljudski poslanec in predsednik LOMO Kamnik Alfred Janko je že v ponedeljek popoldne in v torek dopoldne obi- Na Vasenem je pri Cevčevem Skal prizadete kraje in posre- mlinu porušila jez. V Smartnem je odplavila voda 8 kub. m doval, da bi bila pomoč za ublažitev škode čim hitrejša. UJV 03 1 Od petka do petka Ves prejšnji teden je na našem notranjepolitičnem torišču potekel v znamenju zasedanja Zvezne ljudske skupščine. To zasedanje ni bilo pomembno le zgolj zaradi tega, ker so se obravnavala nadvse važna vprašanja našega gospodarskega življenja temveč tudi zradi tega, ker je prvič stopil pred mikrofon naše Zvezne ljudske skupščine inozemski premijer. Ta dogodek je še toliko bolj pomemben, ker je bil to naš veliki prijatelj in eden izmed najuspešnejših pobornikov za mir v svetu, predsednik indijske vlade g. Djavaharlal Nehru. OB RAZPRAVI O ŠOLSKI REFORMI Enotna šola kriva slabih uspehov Nehru je govoril v skupščini V svojem govoru je poleg drugega dejal: »Človek že tisočletja sodeluje v velikem delu. Človek je videl mnoge blaginje in mnoge tegobe, vendar pa je ustvaril velike civilizacije in kar je še važnejše, določene norme in vrednote človeškega nehanja, ki pomenijo bistvo civilizacije. Človek je izkoristil znanost in tehniko, da bi pojasnil skrivnosti narave ter tako povečal lastno silo in moč. To moč je uporabil za napredek človeštva. Zal pa je bila ta moč uporabljena tudi za slabe cilje in za razdejanje. Zdaj smo na pragu tistega, kar imenujemo atomsko dobo. Veliki napredek na področju fizike in drugih znanosti je spremenil naše nazore o fizičnem svetu in nam dal slutiti neiz-mernost časa in prostora ter njuno medsebojno povezanost. Ta napredek znanosti je odprl nove vidike ter prinesel nove ideje, ta napredek postopoma spreminja način kako Hjudje mislijo o svetu in celo o sami sebi. Prva stvar, o kateri si moremo biti Ina jasnem, je torej, da vojna v sedanji dobi ne more priti v poštev. To je ostanek barbarske minulosti, ki pa je za pametna Človekša bitja zdaj brez pomena. Če vojno in pot nasilja izključimo, tedaj je edina pot, pot miroljubne koeksistence med deželami in poskus, da svoje zadeve uredimo na miroljuben način in s pogajanji.« januarja do maja Drugi dan zasedanja Zvezne skupščine pa je podal poročilo o gibanju pocnrtJ-rcfUA Arl našega gospodarstva v razdobju od UOSpOOUrSlVU Ou januarja do maja letos, član Zveznega izvršnega sveta Dobrivoje Rado-savljevič. Dejal je, da je proizvodnja (industrija, gospodarstvo in gradbeništvo brez kmetijstva) od januarja do maja, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta narasla za 21(/<. Industrijska proizvodnja je narasla v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, letos v petih mesecih za 23^f. V primerjavi z lanskim povprečjem pa je narasla samo za 9%, ker je industrijska proizvodnja v drugem polletju zmeraj živahnejša in ker še niso prišle do izraza nekatere pomembnejše industrijske panoge ((industrija gradbenih po-hanja. Povečanje za 23% v obdobju januar — maj letošnjega trebščin in živilska industrija), ki imajo velika sezonska ni-leta v primerjavi z lanskim je zato tako veliko, ker je bila Industrijska proizvodnja lani zaradi velikih vremenskih nezgod v prvih treh mesecih znatno manjša. Vse kaže, da bo industrijska proizvodnja letos dosegla v planu predvideno povečanje za 14fx; v primerjavi z lanskim leotm. V obdobju januar-maj letošnjega leta je imela za delo znatno boljše pogoje, tako glede preskrbe z reprodukcijskimi potrebščinami kakor tudi z električno energijo. Problem tako imenovane šolske reforme je danes gotovo e-den najaktualnejših v našem javnem življenju. To ni vidno samo na raznih sejah, konferencah, zasedanjih itd., ampak se odraža tudi v časopisju, kjer se vse pogosteje polnijo stolpci z anketami, razpravami in članki. Najholj vidna in po svoje u-činkovita pa je tozadevna anketa v štirinajstdnevniku »Naši razgledi«, ki mi je ravno vzbudila voljo in mi dala material, da se tudi sam oglasim ter dam nekaj — žal nestrokovnih — misli in pripomb. S pričujočim sestavkom pa hočem dati vzpodbudo, da bi tudi v našem listu začeli manjšo anketo ali razpravo o reformi našega šolstva. Toda ne želimo, da bi se oglašali in dajali svoje nazore le prosvetni delavci (kar se je doslej vse preveč dogajalo) — predvsem bi radi posredovali mnenja vseh prizadetih in tistih, ki jih stvar zanima, ki pa nimajo neposrednega stika s šolo, torej staršev in raznih javnih in političnih delavcev. KAJ RAZUMEMO POD POJMOM ENOTNA ŠOLA') Prve težnje po enotnem šolstvu zasledimo v zgodovini pedagogike že zelo zgodaj, prav tek rat, ko s.e je bil boj za splošno obvezno osnovno šolo. Ker sta pač obe vprašanji po svoji naravi tesno povezani — lahko rečemo celo neločljivi — ni prav nič čudnega, da je prvi utemeljitelj in borec za splošno obvezno osnovno šolo, pedagoški klasik Jan Amos Komenski, tudi prvi utemeljitelj ideje e-notne šole. V svoji »Veliki didaktiki« (leta 1657), kjer utemeljuje zahtevo po šolanju otrok vseh stanov v 6-letni skupni enotni šoli, pravi: »Jaz težim k obči izobrazbi vseh, ki so rojeni ljudje za vse, kar je- človeškega. Zato jih je treba voditi skupno, dokler je mogoče, da bi skupaj živeli, se spodbujali in borili . . . Zato se ne smejo otroci ločevati DRUŽINSKI POMENKI Uživajmo sadje vsak dan/ Na trgu je že kar lepa izbira svežega sadja in gospodinje so večkraS v zadregi, ko se je treba odloČiti za nakup tega ali onega. Vabijo jih češnje, jagode, borovnice in ribez. Treba je ustreči tudi različnim željam družinskih članov, danes enemu, jutri drugemu. Važno je predvsem, da jim nudimo čim pogosteje nekaj osvežujočega, pa naj bo to skodelica gozdnih jagod, ribeza ali borovnic. Redno uživanje sadja nas krepi, ureja prebavo in pomirjevalno deluje na živčevje. Sadje nudi telesu bogastvo vitaminov in rudninskih snovi, ki so za ohranitev zdravja nujno potrebni. Najbolj priporočljivo Je uživati sadje v surovem stanju. Na ta način izkoristimo njegovo celotno vrednost. Pri kosilu in večerji ga dcnemo na mizo kot začetno jed. surovo ali pripravljeno v drugih jedeh. Tako n. pr. z njim lahko pripravimo razne cmoke, palačinke, kompote, zavitke in solate. Utrujenim ljudem ponudimo sadje pred obedom, da da jih osveži in jim poveča tek. Majhnim o-trokom, bolnikom in starim ljudem pa raje postrezimo s sokovi, ker so laže prebavljivi. Za žejo so zelo poživljajoči sadni sokovi z mlekom. Na ta način združimo vitamine in rudninske snovi z ogljikovimi hi- Ob obisku prijateljev Preprosti obiski prijateljev nas vedno prijetno razvedrijo in nam tudi ne povzročajo posebnega dela in skrbi. Kadar pridejo v (hišo, jim po možnosti nekoliko postrežemo. Ponudimo jim črno ali belo kavo, čaj, vino ali žganje, poleti pa tudi sveže sadje in (mrzle pi- GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Reznik. Urejuje; uredniški odbor. Telefon uredništva in uprn-. it 475 / Tek. rač. pri KB Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . .200 dinarjev četrtletna . - - 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din jače. Z majhnim trudom in razmeroma majhnimi stroški pripravimo tudi okusne obložene kruhke in spečemo še kako pecivo. Da pa se moremo obiskovalcem res čimbolj posvetiti, si uredimo to tako, da bomo imeli s strežen jem čem manj opravka. Na posebno mizico zložimo že prej vso posodo, skodelice, kozarce, steklenice, prtiče in pribor. Mrzla jedila pa lahko že kar prinesemo na mizo, preden so gostje v hiši. Manj znanim gostom postrežemo mi, prijatelji pa bodo to opravili kar sami. Ce ne izpijemo vsega naenkrat, odložimo skodelico z nalilo kavo ali kozarček z žganjem na mizo, ob kateri sedimo. Ko je posoda prazna, jo positavimo nazaj na servirano mizico Ako pa vzamemo kruhek ali košček peciva, *Ti odložimo na desertni krožnik. Mizo za obisk okrasimo s šopkom cvetlic. Tudi z njimi izražamo pozornost do svojih gostov, ki jih bo predvsem naša prisrčnost in m prisil j»most v -d no znova privabljala v naš dom. drati ter živalskimi beljakovinami. Z njimi dobi naše telo vse najvažnejše hranilne snovi v okusni in lahko prebavljivi obliki. Za pijačo lahko izberemo jagode, borovnice, ribez ali marelice, jih spasiramo oziroma zme-ljemo na mesnem stroju, nato pa po okusu osladimo in mesa mo, da postane zmes lepo rahla. Nazadnje med mešanjem dodamo še mrzlo mleko, in sicer vzamemo na 1 del pretlačenega sadja 1 del mleka. Dobre so tudi maline z mlekom. Pripravimo jih takole: 15 dkg malin ali robidnic potrese-mo s 5 dkg sladkorja in jih pustimo stati nekaj ur. Zatem jih pretlačimo ali dobro zmečkamo, jim dodamo še 10 dkg sladkorja, nato pa prilljemo zelo mrzlo mieko. Pijača je zelo okusna in nas bo močno osvežila. Moda 11 Ljubek mode! poletne obleke, za progaste tkanine. Zivotek je komaj opazno podaljšan, krilo pa je naKuhano. že zgodaj, niti -gativnega razslojevanja. 4. Ker se je ugotovilo, »da organizacija današnjega našega šolstva ne ustreza v celoti našim družbenim pogojem in da obstoji nevarnost, da bo šola, ki bi morala biti znanilec in predhodnik progresivnih idej, pričela zaostajati za družbeno stvarnostjo«. Kot smo že omenili pa je vzrokov več in ni da bi vse naštevali, kajti glavni argument v zahtevi po šolski reformi je vsekakor porazni učni uspeh na nižji gimnaziji. Za ilustracijo naj prikažemo uspehe ha nekaterih nižjih gimnazijah na Gorenjskem v zadnjem šolskem letu: v Skofji Loki ni izdelalo približno 26'^, v Radovljici 42%, v Kranju 38%, v Kamniku 36% dijakov nižjih gimnazij.) .Spričo tega, da to dejstvo kaže na res absurdne razmere ha naših nižjih gimnazijah, so zbledeli, ali pa ostali prezrti najčešče vsi drugi problemi šolstva. In se pravzaprav pod vzrokom za šolsko reformo tretira danes le slab učni uspeh. Tako je bila problematika zreducirana pravzaprav le na en problem. Ustalilo se je celo nekakšno srološno mnenje, da je kriv slabega učnega uspeha le naš šolski sistem, sistem enotne osemletne vzgoje. Torej zreducirana problematika našega šolstva se je po razpravah in debatah znašla pred poenostavi lenim vzrokom, široka razmišljanja so se ustavila ob eni ugotovitvi: s snremem-bo organizacijske oblike šole naj se reši stanje naše splošne šolske vzgoje. ANKETA O tem, kako in zakaj je treba šolstvo reformirati ali naj ostanemo na starem enotnem sistemu 8-letne šole, je bila, kot som že omenil, organizirana večja anketa v »Naših razgledih«, v kateri so prosvetni delavci podali svoja mnenja. Kolikor morem presoditi, se je večina izrazila proti enotni osemletni obvezni šoli. Naj ponovno objavimo nekaj mnenj: 1. » . . . intelektualni potencial posameznikov v razvojni fazi od 9. do 15. leta se presenetljivo razlikuje. Zato bi bi- la enotnost vzgoje sicer enem« delu gojencev v prid, drugemu — in to zveči na sposobnejšemu — nujno v škodo.« (prof. M. Adlešič) 2. »Mislim, da reforma ne bo mogla preprosto v tej smeri, da bi ustvarila tak tip šole, v katerem bi velika večina otrok lahko uspevala. Ce bi hoteli te doseči, hi morali nivo močn« znižati.« (Prof. F. Cemažaii 3. »Zato je nasilje, ne pa socializem, če silimo vse, da se uče točno isto in točno na enak način.« (prof. O. Grahor) 4. »Zdi se mi, da niti po vsebinski niti po formalni plati ni za nižjo splošno izobrazbo potrebno šolanje, kakršnemu naj bi se privajali otroci, ki jih nameravamo usmeriti v akademske poklice. Zato sem z zgod-dnjo diferenciacijo, kmalu -po dese tem letu starođtđ.'.« (prof. M. Hribar) 5. »Ker je izhodišče debate aprioristična trditev, da je enotna obvezna šola pridobitev narodnoosvobodilne vojne, je sproščena izmenjava mnenj precej spodvezana. Nihče namreč ne bi hotel rušiti pridobitev te borbe. Kako je z enotno obvezno šolo v praksi? Ni je bilo, ni je in težko, da kdaj bo.« (prof. V. Pacheiner) 6. Najbolj zanimiva, a žal malce neresna, pa je izjava univ. prof. dr. Andreja O. Zupančiča, ki jo ponatiskujemo v celoti: »Na vrtnarstvo se sicer ne spoznam, vendar sem imel tako demokratično idejo, da sem jo brez odlaška zaupal prijatelju vrtnarju: kaj če bi uvedel za vse posevke enotno prst? Ekonomično in pravično — enaki pogoji za vse. Ce bi se kakšen grmiič slabše razvijal — sam si je kriv! Prijatelj je kot napredni duh takoj doumel načelno važnost zamisli in bil voljan, da jo preizkusi. Samo nekaj je omenil, da bom moral morebitno škodo poravnati jaz . . . V vrtnarstu je torej stvar jako kočljiva. No, v šolstvu je pa dosti preprosteje: tu gre samo za mlade ljudi — kar poskusimo! In to brez skrbi, saj gre itak za načelo, ki je edino ao-cialistično!« (Nadaljevanje prihodnjič) A. CEBULJ 1) Posnemam po razpravi M-Bergantove: Pojem enotne šole in njegov zgodovinski razvoj. 2) Enotno v vseh smislih prej omenjene St dizel jeve razvrstitve. Ob razvitju prapora DPD Svobode" z Jesenic ti1 Trboveljrani In J izmenj li Razen po železarstvu, slove Jesenice tudi po kulturno-pro-svetni dejavnosti. Najvrednejši predstavnik kulturno-prosvet^ie-ga življenja delavskih Jeserilc je danes DPD »Sveboda«, ki vključuje deset, odsekov in nad 300 aktivnih članov. Ua/.-n poznane in priznane godbe na pihala, moškega in mešanega pevskega zbora, gledališke družine itd., se Je v letošnji sezoni izredno dvignila folklorna skupina, ki postaja ena najboljših v Sloveniji. člani jeseniškega DPD »Svoboda« in z njimi vsi .Jeseničani se te dni pripravljajo na poseben praznik, ko bodo v soboto zvečer razvili svoj društveni prapor. Poleg ostalih gostov bodo prisostvovali kultur, prazniku Jesenic tudi trboveljski rudarji - člani poznanega »Slavč-ka« in mladinske godbe. Sprejem gostov bo na železniški postaji ob 17. uri, ob 20. uri pa bo v letnem kinu za Delavskim domom program v okviru raz. vitja prapora, ki ga bo izvajal jeseniški in trboveljski pev ;ki zbor ter jeseniška in trboveljska godba na pihala. Prapor bosta razvila kum Bogdan Knaf 116, predsednik SZDL komune .le eniee m kumien Ana Cufar rseničani si bodo izltuinje jeva. mati jcsenišekga proletar-,a književnika Toneta ču-farja. Kulturnemu programu 00 sledil naslednjega dne .skupin izlet na Planino pod Golieo. kjer bo med drugim nastopil« folklorna skupina jeseniške;',:« DPD »Svoboda«. Z razvitjem prapora bo jeseniška »Svoboda« najprimerneje počastila sponm« razpusta nekdanjih društev Svoboda v stari Jugoslaviji In najlepše utrdila vezi, med zasavskimi rudarji in gorenjskbirf železa rji, ki so bile trdne Že za ustanavljanja In delovanja nekdanjih Svobod v predaprllski Jugoslaviji. Sedaj, ko razvijajo jeseniški kulturni delavci svoj prapor, so med njimi rudarski tovariši, kot predstavniki kul-turno-prosvetne dejavnosti Trbovelj. Vez Jesenice--Trbovlje postaj« vse močnejša tako na prolzva-julnem, kulturno-prosve*"'" in političnem področju, «•'"'• *'>ada delavstvo In s tem prebivalstvo omenjenih Indu 1 n 1 klh krnjet med prvoborce l/gradnje socializma v naši novi Jugoslnvljl-Razvitje praporn Jeseniško"-' Dp-lavHko prosvetnega dm*iv« Svoboda Je nov prispevek k v*e te mej •.emu sodelovanlu kulturnikov delavcev .Jesenic in Trlx)vel j. Pismo iz Železnikov —~ Ob zaključku šolskega leta Ob zaključku Šolskega leta SO razstavljali na kranjski gimnaziji Brez dvoma tvorijo osrednji problem nemctenega prometa v Selški dolini mostovi. Posebno važen je most na Praprotnem, ki je sedaj sicer zasilno popravljen. Nikakor pa ne bo smelo ostati samo pn tem popravilu, fmpak bo treba slej. ko prej obnoviti nekdanji železcbeton - sta, naj bi bila po mnenju mno- premočili obutev. Mnogo se spričevalo mojstrom, ki so va gih, nekako nadomestilo za že- tudi govori o nadzidavi šole. S jence privedli do te stopnje do ležnico. Kar se tiče gradbene dejavnosti letos — ni posebne živahnost:, čeprav je seveda interes ca .ndividualne gradnje zelo vidik. Manjka pjredvfom tak'h ilsncvenj, ki bi bila prostorna pridobitvijo enega nadstropja vršenosti. Razstavljeni so bili bi bil pouk lahko samo dopol- šiviljski, krojaški, čevljarski, dne. 2e to bi bila velika ko- kovaški, usnjarski, kolarski, so rist, da ne govorimo o drugih darski, mizarski, fotografski in možnostih izrabe novih prosto- kovinski izdelki. Mimogrede naj Razstavljeni učila, ki s« jih prispevali Svet za prosveto in kulturo OLO Kranj in podjetja ski most. To obnovo narekuje predvsem povečani promet, ki je nastal s priključit'-ij d Primorske na cestno omrežje LRS in suha. Stanovana stiska re j-- opazno zmanjšali po ve,;ki prizadevnosti občine, ki je dala ■"muditi stanovanjski blok za rov! Ko omenjamo šolo, morarnc poročati tudi o letošnjem zaključku šolskega leta. Ta zaključek je bil namreč združen z razstavo in akademijo v počastitev desetletnice osvoboditve. Na akademiji so sodelovale vse tri šoie t. j. vajenska, osnovna šola in gimnazija. Zelo posrečena in ganljiva je bila živa slika »Talci« s pevsko tox-ko Francke Lotrič v priredbi upraviteljice Kranjčeve. Glavni del zaključna prosiš ve pa je bila razstava. To je bila brez dvoma prva pomembnejša razstava od osvoboditve, zato je bil tudi obisk izredno velik. Razstavo si je ogledala tudi predsednica Sveta za presveto in kulturo tovarišica Smi-ljana Gostiša in šolski nadzornik tov. Pip. Razstavljena so bila res odlična ženska ročno dela. Izdelki so pokazali velik smisel deklet za vse vrste ročnih del, njihovo spretnost pri izdelavi, ki ima svoj izvor najbrž tudi v dolgoletni tozadev ni tradiciji tega kraja. Vso pozornost obiskovalcev je ob tej priliki omenimo, da je bilo delo kovinarjev deležne posebne pozornosti in priznanja samega predsednika republike, ki je ob svojem rojstnem dnevu sprejel iz rok deputacije praktičen izdelek tovarne »Niko«, kot darilo, ter se skupaj z deputacijo tudi fotografiral. Letnica MDCCCXCVII na gieščni, je v višji največ neza- gimnazijskem poslopju nam po- dostnih v nemščini. Zlasti se ve, da spada kranjska gimna- opaža pomanjkljivo znanje ma- zija med naše najstarejše gim- terinega jezika, saj je v nižji nazije. Bila je tudi prva popol- gimnaziji 45 in v višji 9 slabih na Gimnazija na Gorenjskem, ocen iz slovenščine. Število dijakov se iz leta v leto Razveseljivo je, da se učni us- veča. V šolskem letu 1954/55 je ^ Jeta v leto boljšajo, bilo 761 dijakov, od katerih jih Mnogo dijakov, zlasti takih, ki je izdelalo skupno 524 ali 69,03% ne rnislijo študirati na višjih in je ta uspeh skoro za Sl*> -m so se do sedaj v,piso. boljši od lani in za 14% od vali v gimnazijo le zato, da'jim predlani. Seveda je razlika med preteče doba obveznega fiola- us-pehom v nižji in višji gimna- nja> se ^ sedaj vpisai0 v osem. ziji. V nižji gimnaziji je uspeh letke vendar se do te šole po- znatno slabši, ker je zlasti v javija vedno neko neuteme- drugem in tretjem razredu mno- ^no nezaupanje in je zato ie- Poseben oddelek je zavzema- go dijakov, ki čakajo le, da jim tos vpis novih dijakov na gim- la razstava izdelkov udeleženk preteče doba obveznega šola- nazijo §g dokaj veh'k gospodinjskega tečaja, ki ga je nja. Tako je v rn^ji gimnaziji Qb nekaj' besed o vodila prizadevna tovarišica Iva dokončalo razred 280 dijakov ah 1 . Maturanti so * Jalen iz Radovljice. To je bila 61,95%, kar je za 3vr vec od ■ ■ 7 «.••„.!•• svojo prizadevnostjo in marljivostjo pokazali zadovoljivo znanje. Od 60 osmošolcev jih je 6 imelo popravne izpite, 2 pa sta zaradi bolezni od mature odstopila. Pri pismenem izpitu so bili zavrnjeni 4, .pri ust- prava kulinarična razstava, ki lani. V višji gimnaziji je uspeh je celotno razstavo prijetno po- 79,84%, t. j. za 10% boljši od živela. lanskega. Tudi šole so razstavile števil- Z odličnim uspehom je razne in raznotere zariirnivosti. red dokončalo 8 dijakinj in 6 Obiskovalce so zelo zanimala dijakov, razna moderna učila, ki jih je šoli poklonil Svet za prosvetc in kulturo, slika maršala Tita z njegovim lastnoročnim podpisom, ki jo je šola prejela prav iz Beograda. Zanimivi so bili tudi grafikoni o šolstvu na področju tukajšnje komune itd. Iz razstavljenih statistik je nih ocen iz posameznih predme-bilo razvidno, da je koncem le- tov v višji in nižji gimnaziji, tošnjega šolskega leta izdelalo Povsod je največ slabih ocen iz V preteklem šolskem letu je nem pa en kandidat. Tako je bilo na kranjski gimnaziji 23 maturo opravilo 47 dijakov in oddelkov. Najboljši rezultat in sicer ena kandidatka z odiič- najvišji uspeh je dosegel VIII. nim, 11 s prav dobrim. 26 z a razred s 100%. za njim takoj dobrim in 2 z zadostnim. VIII. b ,na zadnjem mestu pa _ je II. č z 42,42%. Zanimivo je število nezadost- in z dograditvijo alpske ceste iz Šolske uslužbence V načrtu pa Selške doline v Bohinjsko do- irra tudi novo stanovanjsko lino. Nujnost postavitve novega zgradbo za komjna'r.e uslu*-mostu, se je posebno ostro opa- bence in urade. Tudi padjetj-žila pred nekaj tedn:, ko ie za- »Niko« bo za svoje obrate zgra-radi popravljanja tega obj(kta dho novo veliko 'ovarnisko poza več dni skoraj zastal promet slopje. Raznih adaptacij je bilo po dolini, kar je marsikoga, ki seveda več, posebno na šol:, ki je to komunikacijo podcenjeval, spraviio v začudenje. Dokler ne bo ta osnovni pro-ble .i glede mostov rsšc-n rev*.-da nima smisla razpravljati o tlakovanju in regulaciji celotne cestne relacje od Škofje Loke do Železnikov. Dobre pro metne zveze in prvovrstna ce- je ? dvoriščne strani dobila precej drugačna lco; To ne >j težko, ker je teren na razmeroma kratkem odseku prav idealno nagnjen. Omenjena izboljšava je nujna zaradi tega, ker so si učenci ob slabem vremenu, če ne drugod, ravno na šolskem dvorišču popolnoma Šolska razstava v Naklem pritegnila razstava izdelkov tu- 73 odstotkov gimnazijskih učen- matematike. Medtem ko je ita- kajšnjih vajencev. Lepi izdelki cev in da se je 12 učencev vpi- koj za matematiko v nižji gim- Ob zaključku šolskega leta je so seveda istočasno tudi lepo salo na srednje šole. naziji najslabši rezultat v an- Osnovna šola v Naklem pri Kra- nju priredila uspelo razstavo, kjer so učenci in učiteljstvo prikazali sadove svojega dela ne samo v zadnjem šolskem letu, pač pa tudi v 10 letih po osvoboditvi. Razstava je bila od-, . ,, , , prta 2 dni v vseh prostorih re- Preteklo nedeljo je »Mladi o-pn ansambel starejših. Sodelo- gledališča, postala bolj kritična davno preurejene in prenoviie-der« DPD »Solidarnost« zaklju- vali so tudi gimnazijci, ki so in zahtevna. Tudi to je vzrok, čil letošnjo dramsko sezono z igrali tudi že pri zahtevnejših da bomo morali vnaprej letno mladinsko predstavo »Desetni- predstavah in se v nedeljo do- vsaj eno ali dve predstavi izve-ca«. Predstava kot celota je bi- bro izkazali. To so bili sestra in sti pod skrbno roko poklicnega la povprečna. Videli smo dober brat Drolc, Uršičeva, Gabrova, režiserja, v lastni izvedbi pa bo-material, ki bi potreboval moč- Sušnikova. Ravnikar i Debe- mo dali na oder lažja in manj Ob zaključku dramske sezone v Kamniku Razgovor s predsednikom sekcije ne režiserske roke. Iz teh mladih vrst bi se dalo dobiti marsikaterega igralca, ki bi okre- vec. Pri Drolčevi ni ugajala dikcija, ki je ponekod bila že na pragu afektiranosti, Uršičeva in Sušnikova sta vlili precej zahtevna dela. Nekaj mi, prosim, povejte o •>Mladem odru«, — o naraščaju! Prav imaš, to je naš nade- PO OBČNEM ZBORU KUD -TONE SlFRER« V SKOFJI LOKI Najmarljivejša je gledališka sekcija ljubkosti, Dare Ravnikar pa je budni naraščaj, ki se je letos zopet dokazal, da je že precej- prav lepo izkazal. To so kam- iefl komik. nitki gimnazijci, ki pod vod- Zanimal sem se za preteklo stvem profesorjev delujejo v dram.-ko sezono, pa sem se na- DPD »Solidarnost«. Upam, da se potil k marljivemu predsedniku bo marsikateri izmed njih uvr- dramske sekcije tov. Frenku stil med starejše igralce. Zaslu- KUD »Tone Sifrer« je v Sk. lansko leto in tudi instrumenti Loki, razen šol, glavno gibalo godbe na pihala še vedno niso kulturnega življenja. Združuje odkupljeni. in usmerja vse, ki radi žrtvujejo del svojega prostega časa duhovnemu izživljanju. V njegovo delovanje so vključene gledališka in pevska ^sekcija, godba na pihala, orkester in knjižnica, medtem ko sta folklorna in likovna sekcija že lani zaspali. Pred dnevi je društvo že ime- Ob takem finančnem stanju si igralci razbijajo glave: denar in padec kvalitete, ali brez denarja toda kvalitetno delo za prazno dvorano (primer: ■>'/.& narodov blagor«). Boltauzerju, ki je rad ustregel m ;: želji. Najin interv: i je pc-o:''al nekako takole- r.'aj menite o preteidi dramski rezoni v Kamniku in kako je z dslem tujih — poklicnih Knjižnico utesnjuje predvsem režlserjev? Naš dramski ansambel, 20 po številu, je sestavljen iz delav- Marljivi dirigent Oskar Skulj je doslej že zbral v svoj krog 23 godbenikov. ga »Mladega odra« je zlasti i tem, da odkriva igralske sposob nosti pri mladini ne šole. Obiskalo jo je veliko število okoliškega prebivalstva in bilo z njo zelo zadovoljno. Šoiska mladina je razstavljala svoje izdelke: ročna dela, risbe, zvezke in ostalo. Šolsko vodstvo je poskrbelo za nazoren in pregleden shematski prikaz vrste šolskih vprašanj v tem okolišu. ć.ko šolske uspehe zadnjiii let, socialno strukturo učencev, prebivalstva itd. Videl, smo tudi nova učila in opremo šole ter nasprotno temu borne ostanke učil .z predvojnih let. Razstava je pokazala koliko je šnia v tem pogledu napredovala po osvoboditvi, posebno v zadnjih letih, pr 'dvsem ž razumevanjem in Katere so največje težave, ki P<>m°tJ<> ljudske oblasti. Tudi borite z njimi? izvenšolsko delo učiteljstva, ki je bilo prikazano na ni bilo majhno. azstavi. zopet pomanjkanje finančnih sredstev, sedaj ko se je preselila v nove prostore doma ZB. To lahko posebno nazorno vidimo iz številke letošnjega leta in prejšnjih let. Na primer: število članov je naraslo za 374. .-a'evMo izposojenih Iknjig pa je padlo za 59 knjig mesec no. Iz tega sledi, da so obiskovalci knjižnico takorekoč že F. D. S stoli je še večji križ. Slole kina je po vojni dobilo KUD. Stoli pa so vedno bolj škripali lo svoj letošnji občni zbor in **> J* °>1° kupiti nove, ugotovilo precejšnjo delavnost. oo))$q stole. Novi ne škripljejo, kljub temu da že po sami ude- s° PQ neudobni, lahko bi Jih pribrali. ležbi članov na občnem zboru prodali vsaj pod ceno. Najbolj- Orkerster je sodeloval pri lahko ugotovimo da delavnost fea Je °ila rešitev z razmakni- »Trnuljčici« in štirikrat samo- tvijo novih stolov. S tem se-bo stojno nastopil. Njegovo delo dl najzaMevnejSe gledalce. O gledalce. Skušali oom povečala udobnost, toda stan hromi predvsem to, da ga se stoli bi še vedno ležali na pod- stavljajo v glavnem učenci glas društva iz leta v leto bolj peša. To pa tudi nI nič čudnega, saj bi mlade ljudi lahko Iskal z lučjo (razen pri godbi), pa bi našli le tri ali štiri, ki so pripravljeni sodelovati. Zato društvo tudi bolj počasi stopa po strešju naprodani. In še nekaj o delu v preteklem letu. Najmarljivejša je vsekakor Zelo težko je, ker igramo v dvorani, kjer so vsak dan kino predstave. Tako smo imeli za »Molčeča usta« samo eno vajo cev in uslužbencev, je po kva- na odru! Nimamo niti stalnega liteti že na precej visoki stop- tehničnega osebja, inspicienta in nji. V preteklih dveh sezonah šepetalca. Za sedaj opravljajo smo uspeli dvigniti kvaliteto tehnično delo igralci, ostalo pa Kiedaliških predstav na solidno vodi naš marljivi Joco Adrinek. raven. To nam potrjujeta tudi Kakšni so vaši načrti za pri-kamniška publika in tudi gor- hodnjo sezono? njegrajska, ki jo redno obisku- O tem nerad govorim. Le to jemo. Najkvalitetnejša predsta- ti lahko rečem, da bo prva na va je bila nedvomno Harrisova vrsti Priestleveva drama »In-»Molčeča usta« (režija S. Poto- špektor na obisku«, v ostalem kar, SNG), ki je zadovoljila tu- pa, upam, da bomo zadovoljili skih del Herta Kralj-Arko. tudi Kot gost jo je režiral dr. kamniški publiki pa moram re- v prihodnji sezoni, ki jo bo- Bralko Kreft in je v celov-či, da je zaradi neposrednega mo pričeli že v začetku okto stika z Ljubljano, kjer obisku- bra, obdržati stik s tujimi reži je predstave našega osrednjega serji. Stane Šimenc IVERI GRUMOV »DOGODEK V MESTU GOGI« V CELOVŠKEM GLEDALIŠČU Grumov »Dogodek v mestu Gogi« je prevedla v nemščino znana prevajalka sloven- poti uspehov. Vprašanja, ki so gledališka sekcija. Sest premier bila na občnem zboru najbolj }e Z(. iCp dokaz dela. 28. pred-pereča so: premajhno udojstvo- 8tav Je obiskalo 6.438 gledalcev, vanje mladine, denar ter po Repertoar »Tartuffe«, »Trnulj-lov. čica«, »UJež«, »Dobri vojak Ker ni denarja niso mogli hh- Svejk«. »Se pomnite tovariši« nabaviti reflektorjev, zaves, ku- in »Za narodov blagor- V deliš, okna niso pobarvana, skozi lavnostl ne zaostaja godba na špranje pri vratih piha ln zato pihala. Priredila je 14 koncer-tudi letos Se niso prebarvali tov, Igrala budnice in tudi na dvorane, čeprav bi Jo radi že nekaterih svečanih pogrebih. Gostovanje jeseniške »Svobode« po Primorski Gledališka družina DPD »Svo- želi jeseniški igralci izredno hoda z Jesenic je koncem mi priznanje. Se poseben uspeh so milega tedna organizirala go- doživeli v Logu pod Mangar- stovanje po Slovenski Prlmor- tom, kjer so prvi nastopali v ski. Gostovala Je z Macterlin- novo dograjeni dvorani. Nadvse Zveze kulturno-prosvetnih dru- skovalcev je Imela Janka Gre- kovo dramo »Stihnondski žu- uspelo gostovanje je zasluga štev za komuno Selško dolino, gorca opereta »Melodije srca«. pan»., i katero je žela tako na vseh igralcev, predvsem pa re- katero so pred kratkim usta- Razen predstav na domačem Plodno delo MG z /esenic bene šole in le trije člani KUD. V okviru društva je tudi Glasbena šola (Ijudsko-prosvet-na), katere glavna naloga Je glfttbeno izobraževanje prepm stih, tudi starejših ljudi, ki v mladosti niso imeli te možnosti. Torej predv-.-ni gojenje glasbe Ob zaključku letošnje gledaii- ji: Jože Tomažič, ki je zrežiral za domačo uporabo. Letošnja ške sezone lahko za;--, rrto, da tri predstave, B. CebulJ, prav javna produkeja pa ni poka- Je delo Mestnega gkdaušča na tako tri predstave in Marijan zala velikih uspehov, mislim da Jtsenicah obrodilo bogato že- Stare dve predstavi. Jeseniško predvsem zaradi preobilne po tev. Naštudirall so 3 del in z gledališče Je sicer polpoklicno, i okli. no zaposlenosti učencev njimi nastopili 87 krat. Skupno vendar so njegovi uspehi največ in neprimernih prostorov, je letos obiskalo te predstave plod idealizma in požrtvovaim- Občni zbor je izvolil nov okoli 17.500 gledalcev, tako, da sti posameznikov. Plačano je le upravnj odbor; želimo mu pred- odpade na eno predstavo pov- upravno in tehnično osebje, — vsem, da bo znal pomladiti prečno 200 gledalcev. Naštudi- gralci in ostali nastopajoči pa društvo, ga rešiti denarnih te- rali so naslednja dela: Tone Cu- so le delno honorirani. Večina žav in razviti delavnost v vseh far »Polom«, Grimm-Skufca »Tr- članov jeseniškega gledališča so sekcijah -j- nuljčica«, Prlstlev »Nevarni o-vinek«, Krasna »Draga Ruth«. Petrovič »Ploha«, Tlemaver »Mladost pred sodiščem«, Her-bert »Vsakih sto let« in Gre-gorc »Melodije srca«. Največ V 2eleznikih bo odslej sedez uprizoritev in tudi največ obi- I vtaiiovili so zvezo KI>D za komuno /elezniki žliserja prof Tomažlča, ki je novlll zaradi tega, da bi poži- odru so gostovali Jeseničani v naštudiral s člani DPD »Svo- vila in vsklajevala razvoj kul- sezoni 1954-55 tudi v Kropi, v boda« nič slabšo predstavo, kot turno-prosvetnega dela v tej do- Kranju in na Rnvnah. medtem Jih daje jeseniško mestno gle- lini. Največ uspehov na pro- ko se jo gostovanje na Koro- da'i "'<■ Gostovanje je bilo za svetnem področju so dosegle škeni iz še r« razčiščenih razlo- n.-is'.-oajo'-e liki;': skromen iz doslej vaške knMžnlce, ki so jih gov izjalovilo, kajti kljub nri- let, ki pa je tudi utrdil delo- precej izpopolni i tudi z razu- le popolnoma razprodane, ven vanje gledališke družine jes"- mevanjem Občinskega Ijudske- dar Je bila nabito polna dvo niški-ga DPD Svoboda in pri ga odbora v Železnikih, ki je rana v Bovcu in v Logu pod pravil podlogo za delovanje v v ta namen prispeval 100.000 Mangartom. V vseh krajih so prihodnji sezoni. dinarjev. domačih deskah, kot na gostovanjih v bližnji okolici Izredne uspehe. V četrtek zvečer so go -štovali v Tolminu, v petek v Bovcu, v soboto pa v Logu jxk1 Mangartom. V Tolminu vstaši lepi deželi — Zvone Kržišnik: Goriška Brda po toči. 18.00 60 minut razvedrila iz Radia Sarajevo — IV. oddaja. 19.30 Radijski dnevnik. 22.15 V svetu ritmov in melodij. Ponedeljek, 11. julija: 6.35 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 7.30 Cicibanom — dober dan. 14.30 Novi filmi. 16.20 Iz slovenske glasbene literature: Primož Ramovš: Scherzo za klavir in orkester — Janez Ma-tičič: Simfonija v e-molu. 18.00 Na straži: Sovražniku ni uspelo. 20.00 30 minut južnih ritmov. 20.45 Simfonični koncert Radia Ljubljana — Bruno Bje-linski: Koncert za klarinet in godalni orkester — Marijan Li-povšek: Simfonija za veliki orkester. 22.15 Domači ansambli v plesnem ritmu. Torek, 12. julija: 6.35 Vesele in poskočne domače pesmi in Kino Naklo: 9. in 10. julija francoski film »Parmska kar-tuzija«. Predstave ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 19. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 9. in 10. julija amer. film »Klown«. Predstave ob sobotah ob 20.30 uri in Ob nedeljah ob 17. in 20. uri. plesi. 13.10 Glasbeni mozaik (pester spored operne in solistične glasbe). 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 16.00 Utrinki iz literature — Bogdan Cip-lač: Novela. 18.00 Zdravstveni nasveti. 20.00 Po Dolenjskem in Beli Krajini v narodni pesmi. 21.00 Radijska igra — Ciril Kosmač: Kadetka (prva izvedba). Sreda, 13. julija: 6.35 Slovenske narodne pesmi poje Planinski oktet in Tri Polonce. 7.30 Pisan drobiž za pionirje. 12.00 Nekaj Dvoržakovih Slovanskih plesov. 16.20 Cesar Franek: Simfonija v d-molu. 18.00 Družinski pogovori. 18.45 Zunanje politični feljton. Četrtek, 14. julija: 6.35 Plesi jugoslovanskih narodov. 7.40 Popevke in ritmi. 12.00 Operetne melodije. 14.30 Modni količek. 14.40 Ljudske pesmi iz Prekmurja v priredbi Danijela Gruma poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. — 18.00 Domače aktualnosti. 18.50 Ljudsko-prosvetni obzornik. — 20,00 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov izvajajo priljubljeni ansambli in solisti. Petek, 15. julija: 7.30 Cicibanom — dober dan! — 7.45 Igra kvartet Jožeta Kampiča. 13.10 Tisoč zabavnih zvokov (lahka, operetna, filmska in zabavna glasba). 14.30 O športu in športnikih. 16.00 Utrinki iz literature — W. Sarovan: Drzni mladenič na letečem trapezu. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.10 Z našimi solisti in skladatelji. 20.30 Tedenski zuna-nje-politični pregled. 21.30 Igra plesni orkester Radia Ljubljana, Sobota, 16. julija: 6.35 Pred mikrofonom so Kmečki godci in Avsenikov trio. 12.00 Pol ure s Češko godbo p. v. Boruta Les-jaka in tamburaškim orkestrom ljubljanskih »Svobod« p. v. Mat-ka Sijakoviča. 14.00 Reoortaža s kolesarske dirke »Po H-vat-ski in Sloveniji«. 16.20 Iz oper in baletov. 18.00 Okno v svet. 20.50 Zabaven sobotni večer. SPREJMEMO vet skladiščnih delavcev, vojaščine prostih. Plača po tarifnem pravilniku. Služba stalna. Veleželeznina „MERKUR4 Kranj Poziv vsem delavcem in uslužbencem, ki jim je prenehalo službeno razmerje z našim podjetjem, bili na so zaposleni pri nas v oktobru, novembru in decembru 1953, da se javijo zaradi izplačila razlike 80>/, plač. — Vsi upravičenci naj se javijo v roku enega meseca po objavi tega poziva, ker jim v nasprotnem primeru pravica do razlike zapade. Kranjsko gradbeno podjetje - Kranj glas gorenjski: NAJDALJŠI SONČNI MRK V ZADNJIH 1250 LETIH Najdaljši sončni mrk, kakršen je bil tudi že pred 1250 leti, to je leta 705, je bil 20. junija na Južnem Pacifiku. Ob tej priliki so se na planinskih vrhovih Cey-lona, Burme, Indokine in Filipinov zbrali številni astronomi iz zapadnoevropskih držav in Sovjetske zveze. Mrk je trajal 10 minut. Še daljši sončni mrk od tega pa bo. kot so izračunali astronomi, leta 2168. ŽU/'.ELKF ODKRIVAJO RAKA V Južni Ameriki živi posebna vrsta žuželk, ki sesa kri in prenaša razne bolezni. Do danes še ni'nihče slutil, da bi te žuželke lahko koristile sodobni medicini. Pred kratkim so ufotovili, da so zanesljivi diagnostiki nevarne bolezni — raka. V njihovih želodcih se namreč izsesana kri skristalizira v pravokotne kristale, če pa je kri od bolnika z rakom, imajo ti kristali povsem drugo oblike. Strokovnjaki menijo, da se to zgodi zaradi neke nepoznane materije, ki jo izločajo notranji organi bolnika. ' NEPRIČAKOVANO SREČANJE Nihče ni pričakoval tega, kar se je pred kratkim zgodilo v Kennevvicku (ZDA) med Paulino VValker in njenim oslom Fidelinom. Paulina je prodala svojo živalco nekemu farmerju, ker ga ni mogla več vzdrževati. No. zvesti osel se ni mogel pomiriti s selitvijo v 150 milj oddaljeno farmo cd Kannevvicka. 8 dni je romal na svoje bivše bivališče in se je s triumfalnim »ii-aaa« pojavil pred svoja gospodarico. Po tem dogodku je skoraj polovico prebivalcev Kennewicka priskočilo na pomoč in Paulina lahko še naprej vzdržuje svojega zvestega prijatelja. REDEK PRIMER V Los Angelesu se je že štirinajstič poročila Nina O'Mallev, ki je pred tem dobila uradno razvezo s svojim trinajstim možem. Nini je stara 44 let, a prvič se je poročila ko ji je bilo 16 let. Vsak nov zakon je bila grenke j ša življenjska preizkušnja od prejšnjega. Njen najnovejši mož je trgovec z avtomobili. Po končani slovesni poročni ceremoniji, je sodnik z ironičnim glasom želel »mladi« nevesti vso srečo in da bi bil to ja zadnji zakon. Nini mu je odgovorila: »Tudi jaz sem bila pri vsaki poroki v to preprčiana!« NAJVIŠJI TELEVIZIJSKI STOLP Najvišji televizijski stolp bodo zgradili v Belgiji, ki bo dvakrat višji od Eiffelovega stolpa v Parizu. Visok bo G40 metrov. Stolp bo zgrajen v Bruxellesu na prostoru kjer bo 1958. leta Mednarodna razstava in mora biti dograjen do otvoritve te razstave. Po dosedanjih načrtih bo ta stolp v središču zelo obsežne evropske televizijske mreže in bo služil za televizijo. SLIKAR BREZ ROK Madeleine Jars, ki živi v Grenoblu v francoskih Alpah, se je posvetila slikarstvu, čeprav je brez rok in tudi brez neg. Čopič drži med zobmi in ustvarja številne akvarele in olja, za katere je bila že večkrat nagrajena na slik..ir:kih razstavah. Za eno sliko potrebuje približno mesec dni, če dela vsak dan tri ure. Barve meša s posebnimi instrumenti, katere ji izdeluje njen oče. Ma-deleine, čeprav je 100 odstoten invalid, s prodajo svojih del vzdržuje tudi svoje, že precej stare starše. VTISI IN DOŽIVETJA Z igralsko skupino po Poljanski in Selški dolini Lepo, jasno popoldne je bilo, polno zračne topline in prijetnega vonja po planinah, ko je avtobus z razigranimi potniki drvel po Poljanski dolini proti Savodnju. Vsepovsod zeleni griči in hribi, posuti s pisanim cvetjem: Mladi vrh, Grebljica, Kopriv ni k — nad vsemi pa mogočni Blegoš s svojo plešasto glavo. Le rezko hreščeče brnenje motorja je s hrupom polnilo dehtečo okolico. Zastrmeli smo se v prostrana pobočja, ki so se vzpenjala desno in levo od nas in so bila jv>suta z bujno in skrivnostno goščo. Včasih se je ta gos*a celo zgrnila nad našimi glavami v zeleno streho, ki nam je zastirala pogled na sinje nebo. K tlom so se privijali listi vzcvetelih rožic in jagod. Okoli pa so rastle leske, dren, mladi bezeg ter drugo grmičevje. Sovodenj! Motor je utihnil. Vedri in nasmejani igralci so veselo poskakali z avtomobila in znosili prtljago v garderobo. »He, pozdravljeni! Mislili smo, da vas ne bo?< se je smejal prijazni predsednik KUD. »Vse potrebno smo vam že pripravili«, je dodal tov. Srečko. Res, ko smo stopili na oder, je bila prva scena že postavljena. Presenetili so nas zlasti prijetni zveki domače glasbe, ki so prihajali iz dvorane. »Vidite, brez godcev smo in vendar je pri nas vedno dovolj muzike.« Pogled skozi odprtino med zavesama nas je prepričal, da ti zvoki prihajajo od zvočnikov, pritrjenih na stenah dvorane. Toda ne samo dvorana, vsi prostori zadružnega doma, ki so ga zgradili pred leti, so ozvočeni. Ta dom predstavlja zares pravo žarišče gospodarskega, kulturnega in družabnega življenja v tej osamljeni hribovski vasi, saj imajo tu svoje prostore: zadruga s prodajalno in pisarno, občinski ljudski odbor, KUD s knjižnico in dvorano, pa tudi družbene organizacije najdejo tu prostore za seje in zborovanja. Izmenjali smo nekaj misli o kulturnem delu in ugotovili, da je njihova igralska družina precej delavna. V zadnjih letih so uorizorili več iger in z njimi veliko gostovali. »Treba bo nekoliko razširiti oder ter ozadje odra, ker manjka prostora. Ta potreba se pokaže pri vsaki predstavi«, so pripovedovali tovariši iz Sovodnja. Do predstave je bilo še nekaj časa. Pohitel sem h garderobi in pokukal skozi vrata. Igralci, ki nastopajo v prvem dejanju, so se mrzlično pripravljali za nastop. Tisti pa, ki jim je čas doouščal malo oddiha, so pohiteli ven, v naravo. — Zares lepo je tod, kadar sonce osvetlju- je to kotlino z vasjo, ki je kakor položena med hribe. Tu, pri tej vasici, se stikajo žuboreči gorski potočki, ki se prelivajo po hribovskih strminah, skalnatih kanalih ter globačah in se zbirajo v novo, še večjo silo. — Še malo naprej se žuborenje potočkov le še malo sliši iz daljave. Tedaj po gozdu odmevajo mnogoteri ptičji glasovi. Človek bi v hipni zamaknjenosti skoro pozabil na svojo dolžnost. Toda že smo v dvorani in gledamo nastopajoče! Rckovnjači samozavestno prihajajo na oder, zavedajoč se svoje moči in razbojniškega poslanstva, ljudstvo napeto spremlja vsak prizor in dogodek, povsod je nestrpna tišina. Najbolj glasan je Blaž Mo-zol, ki večkrat vstaja izza mize, zabavlja in izziva, in jo končno le stakne. Strašni rokovnjaški poglavar Groga upa v luninem svitu sanjati s kmečkim dekletom o ljubezni in srečni prihodnosti. Ljudstvu je ta sanja-vi, toda obenem tudi neustrašeni junak, ob njegovi Polonici, najbolj všeč . . . Kar hitro se zvrsti pred nami sedem scen, ko rokovnjači končno maščujejo krivico, prizadeto njihovemu poglavarju, in povzročitelja kaznujejo. — Zavesa pade zadnjikrat, igralci in gledalci so se oddahnili. Ko se je zvečer spuščal naš avto po dolini, je zazvenela vesela pesem in utihnila šele v Poljanah, ko so v pozni noči zamirali zadnji odmevi visoko v gorah . . . »Tovariši, v nedeljo pa v Selško dolino«, nam je veselo sporočil predsednik KUD. »Seveda, šli bomo samo v Selca, v Železnikih so nam predstavo odrekli. Baje so se zbali, da bo z rokovnjači preveč opravka in sitnosti; no, morda jih pa po krivem obsojamo!« Ni bilo treba dolgo čakati, ko je prišel zaželjeni čas. Spet smo vpregli svoj voz, toda tokrat smo jo ubrali v nasprotno smer. Ze smo se spuščali vzporedno s tekom Poljanščtce, ko se nam je nenadoma pokazal skrivnostni gradič, skrit pod gostim smrekovim gozdom na desnem bregu Sore. To je poslopje, ki spominja na nekdanje posestvo Ivana Tavčarja — Visoko. Zgradili so ga loški glavarji v 16. stoletju. Domišljija je nehote zajadrala v preteklost in se u-stavila pri junakih Visoške kronike. Pred nami so zaživeli strašni Polikarp, nesrečni Iztok, plemenita in dobra Margareta, prevzetni in ošabni VVulfingi, hlapec Lukež, protestantka Pa-saverica, Jošt Schvvarzkobler . . . pridem pote . . . ter razni drugi dogodki in prizori iz te znamenite zgodovinske kronike Kala-nov z Visokega. Na nasprotni strani, vrh majhnega griča, pa se je osamelo dvigala veličastna cerkev z dvema stolpoma, Sv. Volbenk, ki so jo naši mojstri stavbarji zgradili v baročni dobi. Ko smo se peljali skozi ozko ulico škofje Loke, je zavel starinski dih nekdanjih cehovskih časov, ko je še cvetelo obrtništvo. Selška dolina! Ze pri vožnji skozi ozko sotesko človeka iznenadi prelep razgled na strma pobočja Lubnika. Na skrajnem koncu doline pa zapira širno ravan veličastni dvoglavi Rati-tovec. Prav drugačno ozračje vlada tu. Čuti se bližina višjih planin, zato ima ta dolina v primeri s Poljansko bolj planinski značaj. Prijazna vasica Selca zapira širši dolinski lok, ki se začenja že pri Bukovici, in je obenem najširši ravninski komoleks v do!ini. Vzorna in lična naselja, v katerih žive kot mravlje pridni ljudje, so pravi ponos kraja. — Končno nas sprejme vas Selca, sredi nre-krasrega Selškega polja, dobra dva kilometra naprej pa Češ-njica in Železniki, stisnjeni na bregovih zožene Sore. To je središče nekdanjega fužinarstva, ki se je tu obdržalo do konca 19. stoletja, dokler ga končno ni izrinila industrija. Zvečer so v Selški dvorani spet zaživele odrske deske in ljudstvo je trumoma polnilo dvorano . . . Tovariš Franc Fojkar, tamkajšnji šolski upravitelj, nam je preskrbel vse potrebne predmete za opremo odra in tako omogočil naši igralski skupini nemoteno igranje. Nočni hlad nas je objel, ko smo se zarili v temno, oblačno noč, stisnili smo se drug k drugemu in menda presanjali ali prespali vso pot do Poljan . . . j. Bohinc V dobi kubizma »Kako naj Vam naredim portret, Ro pa stalno a&enjate izraz obraza?« Mi veste, Aa... .. . preteče slon v desetih sekundah skoraj 110 metrov, lev pa v eni noči nad 100 kilometrov dolgo pot! . . . pade v eni sami poletni noči na 1 ha travnika okoli 8000 litrov rose? V> j. JU je slavni in največji umetnik vseh časov, veliki Leo-nardo da Vinci, sam izdelal vse orodje, ki ga je potreboval za svoje umetniško delo? ... že izdelujejo vrsto zavojev, ki se ne lepijo na rane. Zavoji so iz bombaža in so na notranji strani prevlečeni s plastičnim tvorivom, ki se imenuje »teli«. ... je mornarica v Združenih državah Amerike že začela uporabljati radar posebne vrste, ki loči domača letala od sovražnih. Pokaže "h v različnih barvah. Na rau«rskem zaslonu te* naprave lahko opazujejo predmete pobarvane v trem različnih barvah. mm Agent, ki mu je vodja oddelka za zatiranje partizanstva in rodtalne uporniške dejavnosti Friitz Adler ukazal, naj aretira Helgo Stolzer, je imel smolo. Helge ni našel. Stanovanje je bilo zaklenjeno in soseda — gospa Teisinger — je vedela le, da je gospodična odpotovala. Ce bi gospod, ki jo išče, prišel pol ure prej, bi jo našel doma. Se to je povedala, da gospodična ni mogla iti daleč in se bo zvečer prav gotovo vrnila, ker ima jutri službo. Marica je še vedno brskala po torbici. Treba je bilo pridobiti čas, vsaj toliko časa, da se bo vlak ustavil in da boda lahko Rosita, John, Irvving in Danica izstopili. Visokorasli gestapovec je postajal nestrpen. Kolegu je naročil, naj ostane pri dekletu, sam pa je odšel proti izhodu in odprl vrata na mostič med vagonoma. To je Marico zaskrbelo. Izmed papirjev v torbici je izvlekla izkaznico in opravičevaje se rekla glasno, da jo jp slišal tudi visokorasli gestapovec: — Tu jo imam. Tu! In res. Gestapovec se je vrnil in motril izkaznico. Motril natančno, kakor da bi bila izkaznica ponarejena. Pa ni bila. Bila je prava, izstavljena na Jesenicah in s podpisom župana Karla Luckmanna, starega nemškega petokolonca, ki ga je pred dobrimi dvemi leti kaznovala sredi dneva in sredi Jesenic partizanska krogla. Medtem ko je gestapovec motril izkaznico, se je vlak ustavil. Ubežnika, Rosita in Danica so izstopili in se oddaljili od postaje. Rosita je odločila, da bodo nadaljevali pot s prihodnjim vlakom. — Kovček je izgubljen, je rekla z obžalovanjem. — Prava reč! Da le mi nismo! — sta rekla Angleža hkrati. Fa tudi kovček je prispel srečno mimo gestapovcev. Marica ga je opazila in ga odnesla na dogovorjeno mesto, brž ko je izstopila na Jesenicah. Nesla ga je mimo zavaljenega gestapovca Zvvicka, stoječega na pragu kolodvorske restavracije. Ne da bi trenila, je šla mimo šefa gestapa Clemensa Druscheja, ki ga je srečala pred postajo, ko je hitel v svoj urad v bivšo Stanovnikovo vilo, kjer je ta zločinec odločal o življenju in smrti mnogih, premnogih jeseniških ljudi. Ko bi jo ustavil in ji velel, naj odpre kovček, bi ta nemški rabelj zagledal dve angleški uniformi in mladi Marici bi se v nekaj dneh izteklo življenje za zidovi begunjskih zaporov. — Potem se bom vrnil zvečer, — je rekel agent, ne da bi povedal gospe Teisinger, zakaj je iskal gospodično Helgo. Vljudno se je poslovil in zahvalil. Potem je odšel. Neprespanega in nestrpnega Fritza Adlerja je agentovo sporočilo še bolj razkačilo. Dežurnemu je ukazal, naj vse razpoložljive agente pošlje na Beljaško cesto in. se od tam ne smejo ganiti nikamor, dokler mu ne privedejo Helgo Stolzer. Potem je dal telefonsko poklicati arhivarja in ko je ta prijel, mu je ukazal, naj poišče akte o zadevi Helmuth Stolzer, ki so ga aretirali, takoj po zasedbi Avstrije in ga poslali v Dachau, kjer je končal v krematoriju. Arhivar se je začudil, kaj je pičilo Adlerja, da zahteva akte o človeku, od katerega je ostala le peščica pepela. Rekel pa ni nič. Cez pol .ure se je vrnil z zahtevano mapo. — Želite še kaj? — je uslužno vprašal. — Ne. Lahko odidete . . . Arhivar je šel, Adler pa je. sedel za pisalno mizo, na kateri je ležala gumijevka, ki jo je prej pripravil za Helgo. Odrinil jo je na rob, razvezal mapo, prekrižano z rdečo črto, kar je pomenilo, da človeka, o katerem govorijo shranjeni papirji, ni več med živimi. Zatopil Ise je v papirje. Bral je: »Helmutih Stolzer, rojen 17. novembra 1899 v Celovcu, elektromonter, vdovec, enega otroka — hči Helga . . .« — Nisem se motil. Helga je hči tega sovražnika nemškega naroda. In bral je dalje: ». . . socialdemokrat, udeleženec rdeče vstaje 1934. leta, zaradi sodelovanja s komunistom ing. VVallischem, ustreljenem po zadušitvi vstaje, obsojen na dve leti težke ječe. Imil zvezo tudi s štajerskimi komunisti, med njimi z brati Piecka, ki se jim je po porazu rdeče vstaje posrečilo pobegniti v Jugoslavijo. Glej prilogo jugoslovanske policije! . . .« Fritz Adler je poiskal poročilo, ki iga je poslala jugoslovanska policija v zvezi s pobegi avstrijskih revolucionarjev v Jugoslavijo: »Zaradi nemirov, ki bi utegnili izbruhniti med tukajšnjim delavstvom, vam bratov Piecka ne moremo izročiti, dasi bi radi ugodili vaši (zahtevi, ker so prav tako nevarni naši družbeni ureditvi kot vaši. Ugotovili smo, da stanujejo trenutno pri Julki in Albinu Piberku na Jesenicah (oba vidimo v seznamu državljanov, osumljenih komunizma), s katerima so bratje Piecka v sorodu. Zasledili smo Itudi, da jeseniški delavci zbirajo zanje prispevke . . .« — Hm. Iz (tega lahko sklepam, i— je pomislil Fritz Adler, — da ima Helga znance na Jesenicah in ti so seveda zdaj kot komunisti pri bandi tih. Oragoeena sled, ti dokumenti. Dajo mi slutiti, da je Helga banditska zaupnica. Bral je »dalje o Helmuthu iStolzerju, o poteku vstaje in se zasmejal: (»las (,ORi:\jski: