Puftinhie plačam ▼ gotov I nL Leto XTVM štev« 10 Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 - Teletom št 3122. 3123. 3124 3125 3126 biseratn' oddelek: Ljubljana. Selen-burgova tU 3 - Tet 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 - Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Račun pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180. VVien št 105 241 Ljubljana, četrtek tt. januarja 1933 Cena Di« Naročnin* ^naša nio»cčno Din 25.— Za inozemstvo Pm 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor, Gosposka ul-ca 11 Telefon št. 2440 Celje Kocenova ul S Tel št 190. Rokopisi »e ne vračajo — Oglasi po tarifu iPunktaši in njihovi predlogi Politično življenje zaonjih let stoji pri nas v znamenju raznm pomembnih in brezpomembnih izjav, ki vse govore o življenjskih interesih našega naroda in ki skoro redno vsebujejo nepogrešljiv recept, kako bi se dale vse težave odstraniti na mah, da bi v naši deželi za-kraljevala sreča in obilica in bi po naši zemlji začeli teči mlečno medeni potoki. Zbirko teh izjav, iz katerih bodo pozni zanamci lahko zajemali spoznanje o politični naivnosti svojih prednikov, je za Novo ieto uspešno izpolnil sam dr. Korošec, le da je s svojimi punktacija-mi prekršil tradicijo, da naj bodo slične izjave narodu m državi neškodljive. Tega pa o Koroščevi enunciaciji ne moremo trditi, sicer bi se je ne bil tako razveselil fašistični »Piccolo« in z njim drugi listi v inozemstvu, ki jim je naša narodna država trn v peti. Zahteve g Korošca in njegovih tovarišev, ki srno jih včeraj objavili v celoti. postavljajo v čudno luč politično in taktično modrost državnika dr. Korošca in njegove okolice, obenem pa razodevajo novo metamorfozo, novo levitev kože, novo spremembo dlake ob stari miselnosti. Ako vržemo bežen pogled na politiko skupine dr. Korošca v zadnjih petnajstih letih, nam stopi pred oči pravo čude elastičnega menjavanja nazorov in pogledov na najvažnejša vprašanja v življenju našega naroda. Tik pred prevratom jo vidimo kot borca za integralno narodno in državno edinstvo. Vidimo njenega šefa 1. decembra 1. 1918. kot člana deputacije prečanov, ki je prišla v Beograd, da tedanjega regenta naprosi, naj z državnim aktom izvede zedinjenje, da prečansko jugoslovenstvo ne postane plen sovražnikov s severa in z juga. V nadaljnjih letih je stranka temeljito revidirala svoje stališče napram narodnemu edinstvu. kljub temu pa vidimo po umoru Radiča dr. Korošca na čelu one vlade, ki je imela nalogo, da ukroti prečansko koalicijo in jo podvrže radikalni hegemoniji. V vladi 6. januarja zopet najdemo dr. Korošca in slika ga nam kaže na odličnem mestu tik poleg generala g. Živkoviča. Kmalu nato pa se modri državnik zopet pojavi v vrstah nasprotnikov režima in postane njegov sovražnik ravno v dobi, ko je nastopila postopna mirna likvidacija diktature, v kateri je še nedavno vneto sodeloval. Do popolnega padca g. Korošca in njegovega kroga je bil še en sam korak in tudi tega so napravili brez premisleka. Svoje punktacije so pridružili zagrebškim ter se priključili ljudem, ki si po krivem prisvajajo ime in naslov nekdanje prečanske politično taktične skupine KDK, ki jo je g. Korošec kot prvi prečanski premier pobijal s svojega visokega položaja. Ta mahedrava in potoglava politika dopušča sarno en zaključek: Dr. Korošec in njegov krog se pridružita vsaki stvari, vsakemu pokretu in vsaki politiki, toda njuno delo nikjer nima uspeha. Kasneje morata preklinjati in za-metovati vse, kar sta še pred nedavnim blagoslavljala, za kar sta se borila in na kar sta prisegala. Klerikalne punktacije so kot krinko postavile v ospredje misel o zedinjeni Sloveniji in operirajo z njo proti državi, ki je ustvarila prvo in najvažnejšo stopnjo zedinjenja Slovencev ki katera edina nam daje nado, da se ta ideal enkrat ustvari v celoti. Naš glas po zedinjenju zdaj m več glas vpijočega v puščavi, ki je na Dunaju izzval samo pomilovalen nasmeh, marveč stoji za našimi težnjami država, ki bo tem močnejša, čim slož-nejši bodo njeni državljani v delu za njeno konsolidacijo in njen napredek. Dr. Korošec hoče povratek v stanje, kakršno je bilo ob koncu 1. 1918. Hoče tedaj odprte meje na jugu, kjer ni več dobri-čine Nittija, ampak stoji drugi gospod s trdo pestjo in s pogledom na Trbovlje. Hoče še en plebiscit, ko je prvega tako sijajno izvedla njegova stranka ... Tretja točka separatističnih punktacij je polna visokih gesel: nacionalna indi-\idualnost, ime. zastava, etična skupnost. finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda. Ne bomo se danes spuščali v podrobnejša razmotrivanja o vsem tem. Podčrtamo naj le, da je go-soodom punktašem pred vsem na srcu taka politična in kulturna svoboda, ki bi bila identična z diktaturo klerikaliz-ma v vsem javnem življenju. Razumljivo je, da se jim toži ro tej »svobodi«, ki so io po svoje krojili Slovencem dve generaciji, tako da se jim zdaj resnična kulturna in politična svoboda zdi huda krivica. Punktacije govore tudi o sili, ki bo »nenrestano privlačila dele slovenskega naroda živeče v drugih državah«. V času ko evof si^er Vi^ediči o razorožitvi, a se mrzlično oborožuie. in ko imamo na svoijb meiah ner>re=tnno sn-ožnio v tfem ?a«u govore mmVtaSk? drža^ki^ sili. ki bo nrivlnčil* <*er»rav fašistični go-ctvv^-o tH tr?*3ViV, listih, ki so nrvi ob-o klerikalnih nunktaciiab, iz umljivih razlogov izpustili pasus o pn- PORAZEN ODMEV SEPARATISTIČNIH PUNKTACIJ Soglasna obsodba v vsem jugoslovenskem tisku - Politične meta raorSoze g. Korošca - Značilni glasovi inozemskih listov Beograd, 11. januarja, v. V beograjskih političnih krogih še vedno živahno | komentirajo ljubljanske punktacije 111 i z zadovoljstvom ugotavijajo. da ^so j Slovenci tako enodušno odklonili načr- < te dr. Korošca in ostalih separatistov j Poleg beograjskega iiska tudi vsi več- j ji provmcijski isti obširno poročajo o i puniktacijah in o protestu, s katerim je i vsa Slovenija odgovorila na ta Ko.ro- i ščev podvig. Vsi listi odločno obsojajo početje separatistov, ki dajejo s tem baš v času. ko se v Evropi mnogo govori o reviziji mirovnih pogodb, povod za nove napade na Jugoslavijo. Tako piše n. pr. »Jadranska Straža« v Spiitu pod naslovom »Slovenci ogorčeno protestirajo proti proklamaciji dr. Korošca,« da v Sloveniji ni razsodnega človeka. ki se ne bi pridružil odločnemu protestu Žu-panske zveze. Subotiški »Jugoslovenski dnevnik« objavlja daljše poročilo pod naslovom »Slovenci za narodno in državno edinstvo«, v katerem poudarja, da so Slovenci znova pokazali svojo neomajno zvestobo na-: o dne mu in državnemu edinstvu. Kakor so Slovenci v vseh usodnih trenutkih bili na braniku iugosfovenskih svetinj. tako tudi pri tei priliki dvigajo svoi glas v dokaz, da so vrhovi Fr-glava še vedno trden branik in Čuvar velike bodočnosti Jugoslavije. V naslednjem podajamo izvlečke iz komentarjev vodilnih hrvatskih in srbskih listov. Beograjska »Politika" »PoMtika« piše o puniktacijah: »Za novo leto ;e bil razširjen po Sloveniji letak s podpnsotn g. dr Antona Ko- • rošca in z naslovom »Deklaracija Slov en- j ske ljudske stranke«. Letak je bil razšir- j jen tudi izven Slovenije po raznih mestih j naše države. Smatran je bil takoj kot po- • litieen akt -T dr Korošca, skicen zagreb- j škim punktao:\jatn; zaito je tudi dobil en«- > ko ime. Ni biLo >reba dolgo časa, da eo te j nove dr. Koroščeve punktacije naletele pri j vseh nacionalnih elementih v Sloveniji na j odpor in vsesplošno obsodbo. Ogorčenje, j ki so ga izzrvale pnuktaoije, se je pokazalo ; posebno na občnem zboru Županske zveze ter je izraženo v njem resoluciji, ki smo jo objavili včeraj. Nezadovoljstvo v Slove- ; niijri pa zavzema se vedno večja razmah. j To j« popolnoma razumljivo. Punktacije so sestavljene tako, da so v njalh popolno- | ma jasno razvidne separatistične težnje njihovega avtorja. Že prva točka je stilizi- : rana taiko, da je nemogoče videti v njej samo konstata-cijo, d« so Slovenci tudn izven mej naše države, temveč izhaja iz nje, ; da živi slovenski narod, razdeljjen med »tiri države, popolnoma enako v vsaki izmed . teih štirih drža.'. Slovenci, kd ždve zasuž- : njeni v Iitadnji. imajo na primer prav ton- , ko razloga, da smatrajo Italijo za tujo dr- t žavo. kolikor tudi Slovenci v na Si državi ; — Jugoslaviji! j Punktacije naglasa jo nato potrebo^ da ■ slovenski narod 'po svobodnem sporazumu j s Srbi mi Hrvati odloča o svoji usodi. Po ; teh punfctacijah bi moglo izgledati, da so i vsi sporaziccni m faktično stanje, ustvarjeno od 1. 1918 do danes, brez pomena in veljave. Vse naj se prične iznova. To je stvarno ona »povratek n« začetno leto«, ki je ena glavnih zahtev zagrebških punktacij. V četrti točka pravi sicer g. dr. Korošec. da morejo po tem svobodnem sporazumu Slovenci. Hrvati in Srbi izgraditi državo enakopravnih edinic, torej federativno, m sicer ua trial stični podlagi, vendar pa ne pove, kaj bi bilo s Slovenijo, ako bi ne prišlo do takega sporazuma. Separatistična tendenca je v tem delu punktacij jasna in oči v; dna. Morda je celo jasnejša kakor v zagrebških punktaoijah, ker ni v mjej nobene omejitve, ki bi mogla spraviti tako tolmačenje v sumnjo Kon sta taci, ja, da more postati slovenji narod v Jugoslaviji samo na ta načip privlačna sila za ostale dele slovenskega naroda, ne ublaži mnogo separatistične težnje, izražene v punkitaci-jah, čeprav je bul njen očividen cilj, da jo nekoliko maskira Ona tudi slovenskih županov na prav nič ovirala, da so se odločili za svoje odločno tolmačenje in za svoje logične zaključke ter da so na punktacije odgovorili s svoijo patriotično resolucijo.« vlačni sili, si vendar lahko mislimo, kako so si zadovoljno pomeli roke in rekli: Nič se nam ne bo treba mučiti, Ju-goslavia fara da se. Pa so se zmotili i oni v Trstu i oni v Ljubljani. Res je: Jugoslavia fara da se, Jugoslavija in Slovenci v njej delajo sami, toda ne tako, kakor bi si želeli in iz raznih punktacij sklepali naši tuji sovražniki. Slovenci skupno s Hrvati in Srbi delajo z železno voljo in s skrajnim naporom na svojem razmahu, na konsolidaciji in okrepitvi svoje skupne svobodne domovine. Odpor in ogorčenje, ki so ju vzbudile najnovejše protinarodne enunciacije, sta nov dokaz, da bo strnjena volja zdravega naroda popolnoma izločila vse notranje Škodljivce, obenem pa postavila nepredoren jez vsakemu navalu grabežljivega tujca. Beograjsko „Vremeu »Vreme« objavijsi najprej separatnetične pniitacije, nato pa izdaja: »PreseueCeu uiara uDStaiti človek pred tem besed'.lom Po »vojc vsebin bi iahko predstavlja ;a proga> zelo posrečen« po tezo fašističnega mi^hiaveiizma, na, vsebuje vse to. kar si »p.uh morejo že.eti naš' narodni neprijareiji izvajanje pol tike »ta-b-ule raso na našem letu kontinenta brisanje vseh pridobitev večletne krvave in strašne vojne in vseh rezultatov 14 letnih pozitivnih naporov. pretvaranje že davno rešenega jugoslover>kega problema v vprašanje mednarodnega zi.aeaja. izročitev last ne usode in lastne bodočnosti iz tastnih rok in povrnitev v kaos, temo in negotovost. Da nosi tak prog as podpis dr Antona Korošca, se glasi skoro neverjetno. To bi se zdelo fantastična celo tedaj, 6e dr. Korošec ne bi bil velja; pametnega, za razsodnega, uravnoteženega in treznega človeka m tedaj, čt ne b: bil niti podpredsednik prve jugosloNenske vlade, niti predsednik ministrskega sveta pred 6. januarjem ter ugleden ip vpliven član v vladi g. Petra Živkoviča Na žalost ima ta neverjetnost vse obeležje krute realnosti. Bilo bi nespametno otvar )ati po vsem kako resno diskusijo zaradi punktacij dr. Korošca Vprašanja, ki jih misli s svojim proglasom znova sprožit: bivši šef SLS. so že davno stavljena z dnevnega reda in re-ena. Rešili so jih stoletni napori največjih in najpametnejših sinov našega naroda, za katere je srbsko-hrvatsko-slovensko edinstvo bila živa stvarnost, nesporno dejstvo, iz katerega so se morale izvajati vse poli-rčno-zgodovnske konsekvence. Da bi se jugoslovensko narodno edinstvo moglo izkoriščati kot objekt špekulacije dnevne politike, o tem naši narodni velikani niso niti sanjali. To je odkritje ljudi, kalibra gospoda dr. Mačka, čigar slava v tem pogledu m dala mimo spati g. dt. Korošcu Vprašanja, ki jih poskuša ta dvojica sedaj iznova otvoriti, je otvorila z reodoljivo silo naša narodna zgodovina in prav ta zgodovina jih je tudi z neizbežno gotovostjo defi.iitdvno rešila potom velike svetovne revolucije. Če misli g dr Ko , šec. da more. ne samo našo narodno ne^o tudi splošno zgodovino vrniti nazaj za celih 15 let — abstra-hiramo vprašanje primernosti 'n katastrofa! nosti takega početja za naš narod — potem g. dr. Korošec presneto precenjuje svojo moč, da ne govorimo o tem, ksko luč meče tak podvig na njegovo politično modrost in na njegovo rodoljub no st. S takimi iluziijami bavijo v Evropi samo oni, ki se od leta 1914 niso ničesar naučili in ničesar pozabili « »Vreme« nato analizira posamezne točke Korošcevih punktacij in potem nadaljuje: »G. dT Korošec je bil' podpredsednik tako da je rajih pravi zunise! težko razumeti. Toda te izjave pomenijo tako strašen napad na državno in narodno edinstvo, da bi vsak pravi in pošteni patriot raje ne verjel, da so sploh avtentične. Na zborovanju županov dravske banovine v Ljubljani so Kovorih tudi o teh izjavah, ki so izzvale ogorčen protest vseh prisotnih. Dr. Korošec do danes še ni demantiral avtentičnosti te izjave. Nismo hoteli iznesti svoie obsodbe, preden dr. Korošec ne bi morda podal kakršne i®iav« o tem vprašanju, pa smo čakali, da se zavaruje pred temi svojimi izjavami, toda on že osem dni molči in to molčanje tolmačimo tako. da dr. Korošec ni-ma nikakega namena, jih kakorkoli demantirati. Pa čeprav je žalostno, da se kdo tako zelo spozabi m napade suverenost m integralnost lastme države in id-e-jo narodnega edinstva, ie še vse bolj straSna že sama okoliščina, da je izustil te izjave oni človek, ki ie pri ustvaritvi naše države sam odlično rodeloval. ki je bil v naši državi ministrski predsednik, ki je kot aktivni minister sodeloval celo v Šesto januarskem režimu in k' ?e končno tudi podpisal deklaracijo z tali na podaljšanje odmora državnega zbora. Berlin, 11. januarja, g. Državni kancelar Schleicher je poslal voditeljem meščanskih frakcij v državnem zboru povabilo za razgovore ob koncu tedna Določeni so razgovori s poslancem dr. Kaasom (centrum), tajnim svetnikom Hugenbergom (nemški nacionalec) in poslancem Dingeldevem (nemška ljudska stranka). Pri teh razgovorih bo šlo za sklicanje državnega zbora. Hitler je iz Berlina zopet odpotoval v Lip-pe. Merodajni krogi izjavljajo, da Hitler doslej ni zaprosil za razgovor s Schleicherjem. V političnih krogih računajo, da se bodo v času, ko ne bo zasedal državni zbor vršila pogajanja o morebitnem sodelovanju narodnih socialistov v vladi. Državni zbor se najbrže ne bo sestal pred začetkom marca, čeprav še ni gotovo, kako obliko bodo našli narodni socialisti, da bodo mogli zavleči prvotno za 24. januarja določeno sejo državnega zbora. Ponovna odgod'tev sestanka državnega zbora bi pomenila nadaljnje toleriranje sedanje vlade po narodnih socialistih »Berli-ner Tageblatt« izraža mnenje, da so upniki narodifih socialistov zahtevali od Hitlerja, naj prevzame oblast vsaj v skromnem obsegu, ki bi jim vsaj zajamčil izpolnitev njihovih zahtev onem delno Prodiranje Japoncev v Jehol Japonska ofenziva se nadaljuje na vsej črti - (groženje Jehola, Pekinga in Tiencina Cinčav, 11. jan. d. Japonske čete v šan-haikvanu so započele ofenzivno akcijo, k' jo splošno smatrajo kot pričetek široko poteznega pohoda v pokraiino Jehol.. Ja. Ponske čete so zasedle mesto Čiumenkav. kakih 7 km severno od šanhajkvana. S to zasedbo so a! Japonci pridobili važno stra-tegično ugodnost, ker je prišla v njihove roke cesta, ki vodi v Mandžurijo in je bila doslej dostonna kitajski voiski Japonsko prodtlranje napreduje vzdolž Velikega zidu ter so japonske čete prispele že do desetih vrat v njem Domnevajo, da bodo japonske čete prodirale do točke, kjer seka V označujejo kot netočna Neko drugo ki"tajsko porodilo pravi, da s^ ie bitka pričela, ko ie janonsko In mnndžnrsko w jaštvo prispelo ra sedlo nri ("'Mimenkavii kjer je takoj zadelo na kitajsko konjeni- co, ki je ponovno naskočila in odbila v*« japonske napade. Včeraj opoldne so nato prispela na bojišče japonska letala ln v tem času so bile ojačene tudi kitajske čete. Ob nastopu mraka so bile kitajske č«-te še vedno na svojih postojankah. Peking, 11. jan. č. Kitajski tisk pripominja k vestem, da je japodska konjenica zasedla važne strateeične tn^fcp blizu devetih vTat, da pomeni ta okupacija izpostavljanje ne le vse jeholske pokrajine, marveč tudi Pekinga in Tiencina Japoncem V ostalem sp more tudi resno pr\ča-kovati. da bodo Japonci izrabili prvo priliko za zasedbo Jehola In nadaljnje t?rotiranje proti Pekineu «n Tenlsinu Po še nepotrjenih vesteh se 'e 'a^ionsk' "ohod že pričel Japonske iete prodirajo v jehol-sko ivokraj.ino hkrati iz Nanglinga in Čaolanga Genova. 11 jan. AA. Japonski delegat pr.; DN Nacuoka je potoval skozi Genovo in si pr* tei nriliki o^^^al luW> in neJtA-tera industrijska podjetja. Senator dr, Fran Novak: Pastirski list o Sokolstvu Dne 8. L m. je bila prečitana v cerkvah dravske banovine po dušnih pastirjih ob priliki cerkvenih opravil škofovska poslanica, pastirski list. V nemalo presenečenje so začuli poslušalci, verniki iz tega pastirskega lista glasno in jasno čitano kritiko o delovanju Sokola kraljevine Jugoslavije. To presenečenje pa se je kmalu spremenilo v nepopisno ogorčenje, ki se je polastilo vsega prebivalstva, osobito Sokolov. Krinka pastirskega lista glede Sokola kul-min iia i/ tem, da ima Sokol proti versko, protikatoliško tendenco, da so bile že ideje ustanovitelja Tyrša protikatoliške. da je delovanje Sokola pogubno za moralno vzgojo naroda in da zato katoličan ne sme zaupati svojih otrok v vzgojo Sokoiu kraljevine Jugoslavije. Vsebina pastirskega Usta, kakor je bila prečitana. se je kaj kmalu razširila po vsej dravski banovini in tudi izven dravske banovine, tako da je ta vsebina danes splošno znana. Kritika v pastirskem listu navaja v svoje utemeljevanje razne slučaje, večinoma brezpomembne incidente ter potem povsem neutemeljeno meče kamenje na vse Sokolstvo, osobito na institucijo Sokola kraljevine Jugoslavije. Namen te kritike je očividno ta, omalovaževati so-kalsko institucijo in jo katolikom pred-ociti kot manj vredno ustanovo, katere se imajo verniki izogniti. Razumljiva je ogorčenost, ki se je polastila širokih slojev prebivalstva in ki zahteva primerne odredbe, da se kaj takega več ne ponavlja ter da dobi Sokol-stvo zadoščenje za žalitev, ki se mu je prizadeiala s prečitanjem pastirskega lista. Vzvišena sokolska ideja sicer ne potrebuje posebne obrambe, ali nekaj drugega je. kar je treba posebej pribiti: SoVnl kraljevine Jugoslavije je zakonita državna ustanova, ustanovljena z za- konom o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije z dne 5. 12. 1929, priobčene-ga v Službenih novinah z dne 6. 12. 1929 št. 287/117. Na podstavi § 11. tega zakona je bil izdan zakoniti statut o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije, priobčen v Službenih Novinah z dne 15. 2. 1930 št. 36/XIH. § 1. zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije se glasi: Za telesno in moralno vzgojo državljanov se ustanavlja viteška organizacija Sokol kraljevine Jugoslavije. CL 1. sokolskega statuta, ki je bil izdan na osnovi tega zakona, pa pravi: Sokol kraljevine Jugoslavije ima namen vzgajati telesno zdrave, moraino trdne in nacionalno zavedne državljane kraljevine Jugoslavije. Ta namen se doseza z vzporednim vzgajanjem telesa in duše po Tyrševem sokolskem sistemu, udomačenem med našim narodom. Nad vse zanimivo je dejstvo, da si upa kdorkoli pavšalno napadati na gori opisani način Sokola, zakonito institucijo. Takega postopanja ne moremo odobravati, zakone mora spoštovati vsak državljan, ker b! se sicer bližali anarhiji. Pozivati ljudstvo, naj bojkotira zakone in zakonite institucije, je nedopustno početje, ki ga javnost ne more mirno prenašati. Sokolom svetujemo mirno kri; tenden-ciozna kritika jih ne more in ne sme motiti v njihovem plemenitem stremljenju, v vzornem delu za splošne človeške, narodne in državne interese. Sokolska institucija ima granitno podlago. Vsi poskusi, rušiti Sokolu ugled ali ga ovirati v njegovem delovanju, so bili dosedaj zaman, brez uspeha ostane in mora ostati tudi najnovejši, sam na sebi groteskni napad na Sokola, naoad. ki je v zvezi z drugimi dogodki še prav posebno značilen! Konferenca o znižanju delovnega časa De!egat francoskega delavstva za uvedbo 40-urnega dela na teden kot edinega sredstva za zmanjšanje brezposelnosti Ženeva, 11. januarja. AA. Na konferenci o uvedbi 40urnega dela na teden je dopoldne prišlo do precej ostrih nastopov. Debato 'e otvoril francoski delavski delegat Jouhaux. k; ie poudarjal, da drvi svet v katastrofo. Sedanja kriza ne bo tako mi-n la kakor so mirii'e preišnje. Delavski razred je orišel v Ženevo zahtevat »pri-7 anja svoje pravice do dela« Ce bi bili d^L'egat: mnema. da ie treba to vprašanje zone? odgodi.ti, bomo vedeli. v katero smer n*i uravnamo svojo akcijo. Prehodne odredbe ne zaleže'0 več. ker kriza čim daMe boli pritiska. Potrebne so zato radikalne odredbe. Edina rešitev krz-e bi bila v z.nižatiin števila delovnih ur. ker so vse d-uge metode dokazale svoio jalovost. Mezde delavcev se ne smejo znižati in tudi re sedanji življenjski standard delavcev. k> predstavljata minimum. Nato je Jouhaux navede! statistiko o brezno«elmosti na svetu. V Veliki Britaniji je brezpose'nih 3 milijone delavcev v Nemčiji 5.5 milijona, v Zedinjenih državah 11.5 milijona, v Italiji 1 milijon. Glede Franciie pravi stat:stika, da je tam samo •300.000 brezposelenih, toda Jouhaux Je mnenja, da jih je skoraj milijon. Na vsem svetu ie tedaj izmed 170 milijonov delavcev 30 milijonov nezaposlenih. Skrajni čas je tedaj, da se kaj stori. Po njegovem bi bilo naiibolije. da se na rrovo razdeli delovni čas. Naposled se je govornik pri zagovarjanju znižanja delovnega časa skliceval tudi na Ameriko, kjer so se vlada in industri-je izrekle za redukcijo delovnih ur. Gospodarski strokovnjaki, ki jim je Hoover poveril na'ogo, da naj prouče možnosti za zboljšanje gospodarskega položaja v Zedinjenih državah, so priporočali irvedtbo 30'irnera delovnega časa teden. Popoldne je nemški zastopnik ministerial-ni direktor dr Sitzler obrazložil stališče nemške vlade. Izjavil je, da se dejstvo, ker \vashingtonskj dogovor o osemurnem delu 5e ni =^)ošno ratificiran, ne more navaiali kot vzrok proti sklenitvi novega dogovora. Nemška vlada smatra za potrebno, da bi posamezne države po določenem razmeroma kratkem roku mogle odpovedati ta dogovor Nadalie ie potrebne, da se dogovor istočasne. n vel; a vi v vseh važnih industriiskih državah. Senator BoraSi o vojnih dolgovih Priznanje pravilnosti francoskih zahtev — Pogajanja o vojnih dolgovih nemogoča pred sestavo nove ameriške vlade Washington, 11. ian. AA. Senator Bo-rah je imel v senatu govor. v katerem je med dnjgim izjavil: Kljub nasprotnim izjavam Stimsona in Reeda o razgovorih Hoovra in Lavila moram naglasiti. da nisem trdil da bi bil kdo poda! izjavo, da bi se bilo to ali ono zgoddo: toda obstoji izjava da se bo o dolgovih razpravljalo in proučevalo pod sedaniinr pogoji Docela jasno je. da -a. ali se je med njima dosegel podroben sporazum. Odgovarjajoč na neko vprašanje je Bo-rah izjav'1 d.a ie razgovor med Hoovrom in Lavalom unraviči! stališče Francije, da 'ne plača Kajti ti razgovori so ustvarili v Francii' mneme. da ie od ureditve repara-ciiskega vprašanja avtomatsko odvisna tudi revizija dolgov. Če Francija že ni bila upravičena, da ne plača pa je bila dovolj upravičena zahtevati revizijo dolgov. Washin i glede mora^oriia Pariz 11 ianuaria AA »Echo de Pariš« pi5p o Rora^ovem govoru v senatu v Wa-shintrtonu- Ločini Borahov nastop je za Francijo zelo dragocen- Po njegovi zaslugi bo tudi ameriška iavnost poučena o pravih nagibih francoskega nastopa 15. decembra lanskega leta Stimsonovi in Millsovi ugovori Roraha niso mogli prepričati, ker ie bil sam priča razgovorom Hoovra ter Lavala m torei ves kompleks problemov sam naibolie pozna Hoover ie sam dal reparacijam prednost pred vojnimi dolgovi Res bi bilo, zaključuje članek bolie zahtevati od Amerike ko ie Laval notoval v Washington. do-ločneiših iziav. in prav tako bi bilo pametneje odkloniti v Lansanni vsako zahtevo po črtanju reparacij in i dovoliti samo moratorij za nedoločeno dobo Francoska odklonitev plačila 15. decembra ie ti dve naoaki nonravila. toda bolje bi bilo. da Franeija n« bi b la oHpiliena seči po takem sredstvu Vevtvnrk 11 ianuaria A A Rakor poroča washingtonski dopisnik »Newvork Tinv3-»a«:. je angleški poslanik Lindsav v nedeho obiskal senatorja Roraha da bi od niega dobil uradno m:šiienje ali bi bila sedai umestna pocrafania za reviziio vojnih dolgov Oba državnika *ta prišla do sporazuma da bi bila taka nogaiania nemogoča. dokler se ne ve. kdo bo ^timsonov naslednik v Roose-veltovi nnravi M;si«to. da ie včerai zonami ministpr Stimson o tem vprašanbi informiral Roosevelta Kakor zatrjuje dopisnik ie bil Roos°velt doslej mnenia. da bo Velika Rritan:;a nočaknJa do 4. marca in da bo 5ejp tedni vnnv«č m»?ieia vprašanje dolgov Zdi se. da je Roosevelt sedaj fepremenil svoie stališče v tem vprašanju Viljem proti hitlerjevcem Berlin, 11. jan. g. Od dobro poučene stran' poročajo, da je princ Avgust Viljem. član narodno-socialistične frakcije pruskega deželnega zbora, takoj po pri-četkb božičnih počitnic pruskega deželnega zbora odpotoval za daljši čas v Italijo O vzrokih njegovega potovanja se dozna-vajo sedaj naslednje zanimive podrobnosti: B'v§: cesar Viljem in njegova rodbina so pričakovali, da bo narodnosocialis'ična stranka podpirala monarhistične restavracijske načrte Ker «e to upanje ni izpolnilo je hvii cesar izvaja! posledice ter Izdal vsem članom h-ohenzollernske rodbine nalog. k* jim prepoveduje vsako udefstvo-vanie pri narodnih socialistih Princ Avgust VHem ie rvoleg tega dobil nalog na! tako* zapus'; Vemč;io za nekaj mesecev Odnotovat' h' moral najprej n* B^leare Ta nalog je princ doslej le delno izvršil. Odpotoval je za sedaj le v Rim. Oficielno še ni izstopil iz narodno^socia-1 i stične stranke ter išče najbrže kompromisno rešitev, da ne bi preveč škodoval narodnosocialistični stranki Sicer pa se bo moral ukloniti želji svojega očeta, ker je od njega finančno popolnoma odvisen. S povratkom princa v pruski deželni zbor pa se na noben način ne more računati. Iz letalskega sveta London, lt. januarja. AA. Letalec King-s-ford Smith je danes preletel Tasmansko morie in pristal v New Plymou£hu na Novi Zelandiji. Proga ie dol-ga 1200 mftj. Letel >e na letalu »Sputhern Cross« ter ie dosegel več novih rekordov. L 1929 ie nrelete! orogo iz Avstralije v London v mani ko 12 dneh Na sedanjem poletn ie prvič uporabljal rad:!sko telefonijo in med poletom govoril z obrežnimi postajami VŠ I Italijanska bombna letala za Madžarsko Madžarski pisatelj Suranyi, ki vživa v madžarski književnosti dober sloves in si je s svojimi deli stekel ugledno mesto med madžarskimi kulturnimi delavci. Je pred par meseci izdal življenjepis dolgoletnega ministrskega predsednika grofa Bethlena. Knjiga bi imela kot politična publikacija le lokalen pomen da ni pisec podal v njej slike madžarskega življenja na tak način da mora zanimati pred vsem tudi sosede Madžarske Jugoslavijo. Češkoslovaško in Rumunijo. Delo je namreč polno fanatičnega sovraštva do teh treh držav, o katerih ne govori drugače nego o uzurpatorjih in razbojnikih. Po mnenju Suranvija »e vsako madžarsko dete rodi ie z vzdihom po Klužu, Bratislavi in Subotici. Matere tolažijo vzdihajoče novorojenčke z zagotavljanjem, da bo že še prišel dan. ko vstane predvojna Madžarska v vsej svoji krasoti. pa če b' morali Madžari tisoč let vzgajati svoj naraščaj v takem duhu pa-triotične histerije. Pisec nadalje pripoveduje, da Je neka domoljubna družba razpisala nagradno tekmovanje za madžarske dečke o predmetu: »Kako naj se obnove meje predvojne Madžarske?« Žirija je prejela ogromno število odgovorov, v katerih so tekmovalci poudarjali, da »e bo dala predvojna Ogrska doseči le z vztrajnim kulturnim delom in z veščo diplomacijo Le kaki štirje dečki so odgovorili, da se je treba takoj dvigniti in se r puškami, sabljami, sekirami in vilami vreči na sovražnika. Pisatelj Suranyi je močno iznenaden zaradi take čudne duševne usmerjenosti sodobne madžarske mladeži Pričakoval je. da bo pretežna večina dečkov govorila o sabljah in puškah, izkazalo se je pa, da je le izginjajoča manjšina ta take radikalne argumente. Zato pisec ne more p-ikriti svojega vel;kega presenečenja nad dejstvom da vsa velika propaganda sovraštva kj se vcepljuje mladini v madžarskih šolah, ne rodi zaželjenih sadov. Gospod Surany' morda ve. da s kulturno nadmočjo Madža ri nikoli ne bodo mogli zopet zagospodovati nad nemadžarskimi narodi Z osvoboje-njem so za vedno minuli časi. ko se je propadajoče madžarsko pleme poživljalo z raznarodovanjem sosednih Slovanov, Nemcev in Rumunov Ako se bo v bodoče ro dil med Slovaki pesnik, ne bo iz Petroviča več postal Petofis; ako se bo srbski deček Rodion Markovič izkazal kot pisatelj, ne bo več pisal madžarski: ako se bo ▼ našem Prekmurju pojavila bistra glavica, ne bo več baron Gvula W1assics. marveč čisto naš slovenski Vlašič, in erdeljski Popoviči bodo svoje intelektualne sile posvetili svojemu narodu ne pa madžarski megaloma-niji Nekdanja nasilna madžarizacija jc ustavljena za milijone Nemadžarov in s tem je visokoletečim sanjam raznih An-drassvjev. Bethlenov in Apponvijev izpod rezan življenjski živec. Doba kulturne premoči je minula obenem s politično nadvlado: še hujše pa je dej stvo, da ob"utno peša madžarski prtrodni prirastek, odkar so Slovani in Rumuij' osvobojeni izpod nasilstva madžarskega plemstva Treba je počakati le eno samo generacijo, da se v odcepljenih pokrajinah izgubi nekdanji madžarski vpliv in stopi v življenje pokolenie vzgojeno v narodnem duhu. Tega se Madžari boje. kajti s tem je na vse večne čase preprečeno sramotno gospostvo manjšine nad večino. Učne knjige madžarske šolske uprave so prenatrpane z raznimi šovinističnimi gesli Na zemljevidih so narisane Češkoslovaška, Rumunija in naša kraljevina le v predvojnem obsegu, da se mora učenec čuditi, da Budimpešta nima več besede na Slovaškem, v Vojvodini in v Erdelju, ko vendar kaže zemljevid vse te dežele v madžarskih barvah Čitanka za četrti razred osnovnih šol ima sliko z madFar&ko zastavo na vrhuncu Karpatov* pod sliko pa je napis: »Ne pozabimo da se razprostira Madžarska od Karpatov do Jadrana!« Posebno priljubljena pa je rečenica. ki jo zna vsako dete kakor molitev: »Okrnjena Madžarska ni država. predvojna Madžarska je raj!« Inozemstvo o teh stvareh ne ve ničesar. Madžari skrbno prikrivajo to gonjo, nji hovega jezika pa v širšem svetu ne razume živa duša, da bi lahko ugotovil vzgojo, ki naj zastrupi vso dorasčajočo mladež Madžarske. Na merodajnih kongresih so madžarski zastopniki oni, ki imajo vedno polna usta fraz o zatiranju njihovega življa v nasledstvenih državah in o humanttetl ter bratski miroljubnosti, ki naj vlada med narodi Stalni zastopnik Madžarske v Ženevi grof Apponvi. avtor znanega predvojnega šolskega zakofia, lri je vzel manjšinam na Ogrskem še zadnjo trohico pouka v materinskem jeziku, tadikuje dolge jere-mijade o potrebi revizije in o silni nesreči ki da je zadela Madžare s trianonskim mirom, ko jim je bilo vzeto samo ono. kar ni njihovo. Zdaj je stopil na čelo zunanje politike Koloman Kania de Kanya, ki ga osobito slovanski jug pozna po njegovem strupenem delovanju v avstroogrskem ministrstvu zunanjih zadev. Gotovo bo novi kurz madžarske zunanje politike kmalu pokazal, kdo ga vodi pod Gombošem. k! je ob svojem nastopu imel toliko lepih besedi o mirnem sožitju s sosednimi državami. Nesporno se obeta evropski javnosti poostrena propaganda madžarskega revizi-onizmu Avstrija koridor za preskrbovanje Madžarske z bojnim orožjem - Interpelacija v francoskem parlamentu Prepovedane knjige Beograd, 11. januarja AA. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano uvažanje ln širjenje v naši državi knjige »Knaurs Weltatlas«, ki je izSel v založbi Knaurs Nachfolger v Berlinu, ln knjige An-tonla Dlamontia »B mlrabfle podesta di Spa-latoc, ki Je Izšla v Zadru. Aretacija goljufivega blagajnika Beograd, 11. januarja p. Snoči je policija aretirala blagajnika tovarne pletnln »Morav ja< v Zemunu, Alojzija Vitka. Vitek je bfl že sedem let uslužben pri pod jetju ln je užival popolno zaupanje. V zadnjem času pa so opazili razne nerednostl zaradi česar je bP včeraj Izvršen pregled knjig in blagajne Pri tem so ugotovili, da manjka v blagajni 236.000 D n. Vitek je ponevertx> priznal. Dve služkinji se zastrupili s plinom ZagTeb, 11. januarja n. Davi so našli v Djordjevičevt ulici v stanovanju gospe Ru že PodVnieve dve služkinji zastrupljeni Bili sta to Leopoldina Vuglačeva le Mur skega središča ln Margareta Gutnrog Iz Kutine. Zastrupili sta ae a plinom. Dunaj, 11. januarja, p. Danes popoldne je avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss zaporedoma sprejel francoskega poslanika Glaudela, fugoslovenskega poslanika Anastasijeviča. rumornskega poslanika Frediceana in češkoslovaškega po«s!-aniika Furlingerja, ki so zahtevali od njega pojasnila zaradi prevažanja orožja iz Italije na Madžarsko Dunaj, 11. januarja, d. Današnja »Arbei-ter - Ze tung« poroča iz Celovca: V nedeljo so tretjič v kratkem času preletela italijanska letala avstrijsko ozemlje na poti na Madžarsko. To je očitna kršitev avstrijskih suverenih pravic in poleg že znanih transiportov orožja prefco Hirtenberga nov dokaz, da upc«vbllata fašistični državi Avstrijo kot koridor za svoja oboroževanja. Očividmo imata obe državi iamstvn da jim avstrijska vflada ne bo povzročala nobenih težkoč. V nedeljo so opazovali kmetje s Korenskega sedJa, kako j« Sest italijanskih voia-§k:>h letal preletelo Ziljsko dolino v se verno-vztfiodnj smeri. Enaka vest je priš'a a Me^varjev v beHaSkem okraju. Tud^ tamkaj so v tem času opazili v vrtini 2000 metrov šest letal, ki so letela v skupinah. Vsa letala so bila dvokrovna » so imela značilno obliko italijanskih bombnih letal. Tretja vest je pri§la iz Ljubelske doline. Tudi nad Radgono so videli šes* italijanskih letal, kf so izginila v smeri pfejanovičeve in ugotovilo se je, da so bile izvršene pri prodaji železniških vozovnic raznovrstne malverzacije, ki so oškodovale železniško upravo za več stotisoč dinarjev. Preiskava je takoj ugotovila, da je morala tmeti nepoštena bla-gajničarka tudi sokrivce, ostalo pa jc dolgo časa vse pri sami ugotovitvi, ker ni bik> sledu za ubežno blagajničarko. Vsi so mislili, da je s poneve-jenim denarjem že davno zbežala preko meje. Včeraj pa so Dejanovičevo nepričakovano privedli v Novi Sad mariborski detektivi. Dejano videva je odpotovala, še preden so bile poneverbe razkrite, v Zagreb, od tam pa v Maribor z namenom, da uteče preko meje v Avstrijo. V Mariboru je precej časa živela brez strahu pred zasledovanjem, ki je bilo usmerjeno v druge prav-ce. Kakor izpovduje sama, je večkrat skušala priti preko meje, kar pa ji ni uspelo. Baje si je hotela v svojem obupu vzeti življenje, spomnila se je pa na svojega sina. ki ga je zapustila v Novem Sadu. Naposled se je javila mariborski policiji, ki jo je odvedla v Novi Sad. Katica Dejanovičeva noče izdati nobenega pomočnika pri poneverbi, češ, da je prisegla molčečnost. Pri njej niso našli nobenega denarja in je zaradi tega še bolj verjetno, da so jo izkoriščali drugi, la so odnesli glavni plen. Kakor razkritje, je tudi nova faza te afere povzročila v Novem Sadu veliko senzacijo. Sestanek finančnega odbora Narodne skupščine Beojpfld, 11. januarja p. Jutri se sestane finančni odbor Narodne skupšč ne. Na dnevnem redu je pričetek načelne razprave o državnem proračunu za 1. 1933/34. Odboru predseduje g. dr. Nlnko Perič, odsotnega finančnega ministra pa bo zastopal zunanji minister dr. Boško Jevtlč. Izprememba zakona o lekarnah Beograd, 11 jan AA. Seja odbora za proučevanje zakonskega pregloga o izpre-membah in dopolnitvah zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prodajo zdravil je sklicana za torek 17. t m. ob 4. popoldne. Imenovanja v vojski Beograd, ll. januarja p. »Vojni list« objavlja večji uxaz o napredovanju ln premestitvah v vojski. Med drugimi so napredovali v čin diviz jskega generala peSadij-ska brigadna generala Stojan Miloradovič m Jovan Naumovič ter artiljerijski brigad ni general Vojln Maksimov č Za lekarnar ja začasne vojne bolnice v Mariboru je po. stavljen rvagoljub Oenič za vrSilca dolž nosti komandirja 3 čete 45 peSpolka pa je j postavljal poročnik Vukoman PuSelJ. Požar na Karlovški cesti Snoči okrog 21.15 je opazfl skižbu joči stražnik, da se dviga din iz gospodarskega poslopja Vardajeve vile na Karlovaki cesti št 1. Pri natančnejšem ogledu je ugotovil, da gori v hievu, ki se nahaja tik pralnice. Alarmirani poldicm gasrlci so biti že čez par m;nu* na Liou meeta m so ogenj takoj zadušili. V hlevu sta brli dve kozi in nekaj golobom. Vse živaH so ee v dimu zadušile. Škoda ni velika, ker je tielo samo seno in stelja. Kako je ogenj nastal, še m pojasnjeno, bržkone pa je kaka poškodba v dimniku, ki vodi skozi steno med hlevom in pralnico. Požar v Maribora Maribor, 11. januarja. Nocoj ob 18. so bili alarmirani tukajšnji gasilci, da je izbruhnil požar v poslopju bivše tvornice perila Durjave m dr v Gregorčičevi ulici št. 24. Gasilci so nevarnost kmalu odstranili in preprečili, da se požar ni razširil. Pri tem so morali podreti kaka dva kvadratna metra zidu. Komaj so se vrnili na postajo, so bili ob 19.45 ponovno pozvani v Gosposko ulico k dr. Černičevem sanatoriju. V sanato-riju so počile zaradi mraza v preteklih dneh cevi centr-lne kurjave, v katerih je zmrznila voda. Davi so pričeli delavci p>-pravljati napeljave cent-alne kurjave ter so zato namestili na raznih krajih v sanatoriju primitivne peči. katerih dim je prodiral skozi parta okna janatorija. tako da je vse kazalo, kakor da je v sanarorju žare« nastal požar. Gasilci, ki o tem niso bili informirani, so že napeljali cevi preko vrta k poslopju, končno pa so izvedeli, da sploh nikjer ne gori. Izkazalo se je, da i« bil to le sJep a'arm, nakar 90 se gasiki kmalu zopet vrnili na Koroško eesto. Mednarodni železniški kongres Beograd, 11. jan. AA. Od 19. do 30. januarja se bo v Kairu vršil trinajsti mednarodni kongres železnic. Na kongresu bodo zastopane železniške uprave 40 držav. Naše železnice bodo zastopali inž. M:lsn Jojič, pomočnik generalni* direkcije državnih železnic, inž. Vladimir Stehlik, šef odseka za gornji ustroj generalne direkcije državnih žleznic, in Josip Dolinar, šef odseka za razdelitev vagonov generalne direkcije državnih železnic. Po statutu kongresa ima naša država pravico poslati na kongres 12 delegatov, vendar jih bo letos samo troje. Delo kongresa bo razdeljeno na pet odsekov. Ker se na dnevnem redu nahajajo važna vprašanja, bo letošnje zasedanje kongresa velike važnosti tudi za našo železniško upravo. Iz poštne službe Beograd, 11. januarja A A. Z ukazom Nj. Vel. tn na predlog prometnega ministra je postavljen za upravn ka v 6. skupini pri pošti in brzojavu v Ljubljani IV. Hinko Je-ras, ptt_ uradnik v 7. skupini na isti poŠti. Iz šolske službe Beograd. 11. januarja p. S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega ministra napredovali v všjo skupino med drugimi naslednji učitelji ln učiteljice: Urša Na-bergoj v Dravogradu Josip Blrsa v Pono-vičah, Matilda Aničič v Polšniku. Stanko Lavrič na Pohorju, Marja Pavčec v Do-lenjsk h Toplicah in Leopold Kopač v Slo-venjgradcu. Iz gozdarske službe Beograd, 11. januarja p. Z odlokom ministra za šume in rudnike je postavljen za šumarskega pristava 8. skupine in šefa šumarske uprave v Kranjski gori inž Ra-dovan Zupanč", doslej uradniški priprav. n;k in vršilec dolžnosti istotam. V n ^ - Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, mogoče boli vedro, megleno. hladno. — Sitnaeija včerajšnjega dne; Izobar čna razdelitev se je toliko spremenila, da se ie nad evropskimi morji barometr-ska depreeiia nekoliko oiačila To velja »lasti za minimum nad Jadranom ki ie poleg tega povzročil še močno burio ob vzhodni 'adransk' obali V ozadju le pritiisk nekoliko narasel kar si je treba razlagati tako. da ie anticiklon deloma prodrl v notranje dele iužnoevropskih polotokov. Pritisk je v naši državi naravi zlasti v zaletita 'n v gornjem Primorju za 0.1 do 2 mm, Drav toliko pa ie padel v južnem Primorju. Temperature 90 narasle za 1 do 3 stopinje v vzhodnih in centralnih kraiih države, nadle pa za 1 do 2 «topinii v zapadni Hrvatski in v gorniem Prmorju. Dunajska vremenska napoved za četrtek: SploSno oblaSenie. nrifakuie se sneg. temperatura večinoma pod ničlo. Naši kraji In ljudje Pravoslavno božičevanje beograjskih Slovencev r _ Beograd, 9. Januarja. Ko sem na pravoslavni sveti veder ravno opolnoči stopal po beograjskih ulicah, je bila naša prestolnica pusta in prazna, kakor bi bila popolnoma izumrla. Živega človeka nisem srečal: niti orožnika. Kafane, kjer drugače cvilijo gosli in renči bas. temne: razsveliena pa zasebna stanovanja, a tudi ta že boli poredkoma. Mir in pokoj, res praznična, božična s'a legla na prestolnico. mračno črno. Toda na božični večer je polagoma začelo naletavati in si je »bata Božič« nadel belo brado. Vse drugače veselo so že na vse zgodaj zaookale »pran-gije«. s katerimi otročad strelja po ulicah, in pojavile so se tudi že prve sanke. Na prvi božični praznik so meščani ostali doma. Le tisti, ki nimajo svojega doma. so prihajali voščit srečen Božič: drugi praznik pa je dan vsestranskih častitk. Veselo pa je bilo tudi že prejšnji večer in ni je bilo menda gosrilnice. kjer bi ne bilo kake društvene prireditve. Nas beograjske Slovence pa je »Prosvetno društvo« iz Kremske ulice povabilo k predstavi ».Desetega brata* v Češkoslovaški dom. Ko sem gledal te, tako mi domače znane prizore na odru. sem se spomnil tistih, ki so jih prvi postavljali na naš oder, zlasti na orjaka Toneta in njegovega Krjavlja in Mozolja, našega nepozabnega Fridolina 2olne. Ko so se ob nigovi smrti omenjale njegove zasluge za naše slovensko gledališče^ se je pozabilo -povedati, da je bil Mu-čmski tisti, ki nam ie dal Verovškovega Mozola in Krjavlja. Mozol, gorenjska gTČa, je pač »ležal« Gorenjcu, Tunjičanu, Verov-sku in tu ni bilo treba dosti navodil m nasvetov; drugač pa ie bilo z dolenjskim Kr-javljem, kjer je Milčinskega pila morala odnesti marsikateri oster rob, preden je nastal ood njo deleniski beraček-veselja-ček, kakor ga je s svojimi mehkimi dolenjskimi očmi gledal Jurčič in za njim njegov dolenjski rojak in najboljši poznavalec Milčinski. Tonetu Verovšku sicer ni bilo preveč všeč. če se mu je omenjala njegova »šola pri Milčinskem«, toda v svoji dobrosrčnosti in prostodušno® ti je takole in ca-rnera caritatis rad priznal, da mu je ta »Soli« mnogo koristila. Po tem malem spominskem skoku v stran raj takoj rečem, da našega beograjskega »Desetega brata« pač ne gre meriti z laktom ljubljanskega gledališča sedanjih ali Verovškovih časov/ Anti se mora vederi, kako se tej stvari streže tam. kjer so na razpolago najboljši poklicni igralci z vsemi odrskimi pripravami. kako pa drugje, kjer mo-a v-elik kup dobre volje diletanta nadomeščati igralsko izvežbanost in dobrohotna domislil ia občinstva ustvarjati najpotrebnejšo odrsko opremo. Premori se zavlečejo v neskočnost in ob osmih napovedana predstava se konča po polnočj Toda to ne de nič. Saj se je občinstvo, ki je na-polnH dvorano d-o zadniega prostorčka, zbralo ?3 to. di nr^živi domač večer, pri čemer kra??: ali daljši čas ne igra nikakršne iiloge Ko extrablond« čisti -ase in jim sčasoma vrne naravno svetlo barvo, izpiranje s sred3tvom »Haarglanz« pa skrbi za zdravje las in za zlatoleskeči sijaj. Očala proti peni pa omogočijo umivanje glave z odprtimi očmi. kar je gotovo velika udobnost. »Extra-blond« dobite povsod, kjer je v zalogi »Črna glava« (svetla in temna). Pazite na zeleno beli omot! 9 3 umiva-f je ostalo predsinočnjim v dvorani Delavske zbornice in poslušalci so bili zanja g Mlakariu zelo hvaležni. Za hubitelie narave in planin so takšni večeri saino preredki in bi si lih želeli več! 20 let robije Maribor, 11. januarja. Pred letom se je primeril v Spodnjih Koršencih. občina Radoslavič pri M?'i Nedelji. zločin, ki ga oblastva kljub najvc-stneiši preiskavi doslei niso mogla popolnoma pojasniti. Lani 17. januarja zvečer ie prišel, kakor opisuje ža,'ostni dogodek obtožnica, k posestniki .<šelu v Spodnjih Koršencih posestnikov sin France Stuhec in s slabotnim glasom prosil za pomoč. Z roko se ie držal za trebuh, iz katerega mu je vrela kri. Povedal ie samo. da so ga zdelali Pravedikovi iantie. nakar se |e nezavesten zgrudil TaKoj so ga prepeliiali v ormošiko bolnico, kjer.se ie za nekaj časa zavedel in ponovno izpovedal, da so ga Pravodkovi fantje. Nato se je znova onesvestil in se ni več prebudil. Naslednji dan je izdihnil. Krogla iz samokresa, ki ie od zadai predrla telo. je prebiJa jetra m želodec in obtičala med črevami. Poškodba je biila abso'iutno smrtna. Orožniki so takoj aretirali najstarejšega izmed treh Pravedkov h fantov, Franceta, ki je bil v sporu s pokojnim Stnihcem. ker je ta prevzel njegovo dekle. Francetu Pra-ved.ku pa se ie posrečilo po daljši preiskavi dokazati nedolžnost nakar je bil izpuščen. Orožniki so pa zadevo obdržali v evidenci in km alti izvedeli, da ve za dejanskega morilca posestnlca Marija Maha-Hčeva iz Bučkovcev. Ko so io orožniki zaslišali. ie izpovedala, da ji je najmlajši Pravedikov fant Jože, ki je bil njen lijn-bimec še izza ranih let. priznal, da ie on morilec. Pri aretaciji je Jože zanikal umor m dejal, da se hoče Mihaličeva s tem samo maščevati nad niiim. ker je ni hotel poročiti, kar ji je bil svoječasno obljubil. Vendar se je moral danes zagovarjati pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Dosledno zanika vsako krivdo. Navzoče so bile danes mnogoštevilne priče, večinoma svojci obtoženca, ki so s svojimi izpovedbami skušali dokazati njegov alibi, trdeč, da je bifl Jože kritičnega večera doma. Raziprava se je deloma vršila tudi tajno. Senat se je prepričal o obto-ženčevi krivdi in ie verjel iznovedibam Mi-haličeve, nakar je bil Jože Pravedek jv> triurni razpravi obsojen na 20 let robije in trajno izgubo državljanskih pravic. Kazni ni sprejel in je vložil prrziv. Grenčica Hiinvadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejSe odvajalno sredstvo. Danes Vam zopet poje [ Predstave ob 4., %8, %10 zvečer „berlinski slttvček" s svojim blestečim glasom SStta &tpar arije iz opere TRAVIATA in še druge čarobne Slagerje v najnovejši filmski opereti ra 7|tca s rca Sodelujejo: MAKS HANSEN, komorni pevec iz Berlina Kot dopolnilo najnovejši Ufa zvočni tednik. KULTURNI PREGLED Iz revij Dvojni zvezek ljubljanskega Zvona" S precejšnjo zamudo, ki ie — upajmo — zadnja posledica nedavne >krize<, je izšel v dvojnem zvezku »Ljubljanski Zvone za november in december. Na uvodnem mestu je objavljen izviren članek češkecra pisatelja in kritika dr. Jose-fa K na pa »Mlada češka poezija«. Pisec se je že v februarski številki istega letnika oglasil s pregledom povojne češke proze- Sedanji članek nam nudi lep vposled v današnje stanje češkega pesništva in vprav nazorno kaže kako se v poeziji odražajo vsi najvažnejši problemi sedanjosti: boj za novo družabno ureditev, religiozna vprašanja, narodna tradicija, vrnitev k naravi, človek in z^mlia 'td V študiji so karakterizirani vsi večii povojni pesniki predvsem Jiri Wolker Josef Hora i" Viteslav Nezval Liriko zastooata v tem zvezku dve mladi pesnici" Vida Taufer in Maksa Samea. pri- družuje se iima š- deb"ta"tx V TT književni renubliki Ivo Brnčič čiear drobna pesmice razodevajo sueestivm vpliv pokornega Srečko Kosovela. Dve krepki baladi genialnega potepuha Francoisa Villona ki je po lepi Gspanovi Študiji (L. Z. 1931) in nekaterih prevodih znan tudi našemu občinstvu, je prevel Alojz Gradnik. »Pesem obešencev« je prevedena že drugič v slovenščino: prvi prevod Mirka Pretnarja je izšel pred leti v L. Z. Prevodi dr. Gradnika so prav srečni. Lepo prozo otvarja eden poslednjih sestavkov Dokoineira Frana Milčinskega »Nekaj besed o smrti«. Črtica izveneva vprav groteskno in ima vse značilnosti slosa. ironije in humorja Frana Milčinskega. Z zavestjo staranja in s slutnjo smrti je Fr. Z-napisal to črtico: ne veš. kakšne solze prikriva: od smeha ali od gorj-upe otožnosti. Niegova slutnja se je žal prekmalu izpolnila. Črtica »Nekaj besed o smrti« je v naši književnosti docela svojevrstna drobtina. France Bevk je prispeval daljšo novelo »Na pragu življenja« — fabulistično zanimivo in živahno pripovedovano, kakor vse, kar napiše Bevk. Qb štiridesetletnici pisateliekega delovanja Maksima Gorkesa je objavljen v prevodu Olse Grahorjeve njesov spis »Kako sein se uč:l«. značilen za Gorkega enako kot za socialne 'n kulturne razmere v predrevolu-cijski Rusiii O Gorkem pa čitaj v Obzorniku N Preobraženekega sestavek. Z osebo in življenjskim delom največjega beloruskesra pesnika ii.Tanka Kupala in obenem s položaiem njegovega naroda nas seznanja v dališem članku .Jan Šedivy. V »Razgovorih« zaključuje pesnik m kritik Anton Ocvirk svoje obiske pri ruskem pisatelju Alelcseju Remizovu, ki preživlja v Parizu svoja emigrantska leta. Dotikata se raznih vprašanj: n. pr. problema vzhoda in za pada, Gogoljevega dela. romanov Dostojevskega, spisov Leskova, sodobne ruske literature, romanov Knuta Hamsuna in dr. Milena Moboričeva zaključuje svoje razglabljanje slovenskih ženskih listov. V Obzorniku je Alfonz Gspan počastil spomin Funtka, Milčinskega in Murnika, treh pisateljev, ki s«o stali blizu »Ljubljanskemu Zvonu« in izmed katerih je bil Funtek nekaj časa njegov urednik. Anton Oven je prispeval k prešernoslovj« analizo in literarno - zgodovinsko raziskavo Prešernovega epigmma »Cebelariu«. (Zakaj pač muhe moj lovi Kastelic?) Članek o Gorkem smo že omenili. Med književnimi poročili }e posebno zanimiva, dasi nemara nekoliko nejasna Gra-horjeva ocena Vidmarjevib »Kulturnih problemov slovenstva«. Dr. Fr. Žgeč je prispeval kritiko spisa dr. St. Gogale >0 pedagoških vrednotah mladinskega gibanla«. S knjigami Cankarjeve družbe se bavi T. škar, J. Preželi pa piše o Stevensonovi >Ca-trioni« v Levstikovem prevodu (izdala Ji-skovna zadruga) A. V. piše o prevodu Ka-rin M;chae!isove »Bibi«. Ivo Brnčič pa o nekaterih srbskohrvaških književnih novostih fPilkovič. M M. Pavi če vi 6. A. Bonifacic M;livoi Ristič). . „ „ u. V rubriki Pregledi poro?a B. Borko o Crocejevi knjigi »Storia d'Europa«. o antologiji »Poesia espanola«, v Sbawovi najnovejši drami »Too trne te be good«, o Gola bkovi študiji o Vornoviiu, • BSrgekm knjigi »Die Weltanschauung des moderaen Menschen« in o »Vremenniku« pariškega Društva prijateljev ruske knjige. Vsebinsko obilni in pestri zvezek zaključuje dr Fr. VVindischerja »Dopis uredništvu« žastran Jakopičevega »Opomina«. Zvezku sta priložena kazalo m proglas novega uredništva o 53. letniku L. Z. To vabilo na naročbo. ki so ga podpisali b Borko, Tone Seliškar in Alfonz Gspan, ]e »Jutro« že objavila v božični številki. 0 problema Rasputina je napisal dr. Vladimir Bartol v 1. številki »Modre ptice« kratek članek, ki ▼ njem dokaj srečno ka-rakterizira to zagonetno osebnost iz nedavne ruske preteklosti. Članek je bil spisan ob priliki slovenskega prevoda Ffilopa - M.l-lerja knjige »Sveti satan-?. Razen tega članka je izšla v isti številki »Modre ptice« proza Filipa Kalana in Milene Mohorifeve. pesem Dor» Grudnove ir. prevod povesti Vik-tora Dyka »Trije sentimanetalni trenotki Karla Vojteha«. J. Vidmar ocenjuje Miška Kraniea »Težake« v izdanju Tiskovne zadruge. „ . , Nacionalno vprašanje kot znanstveno vprašanje je naslov daljši razpravi ki jo objavlja novi slovensk: mesečnik »Književnost« Pisec T Brodar (psevdonim) razglablja vprašanje s stališča historičnega materializma. Razprava ie spisana kot kritika Vidmarje-vib »Kulturnih problemov slovenstva« in ie za sedai naitemeliit*>jša ocena tega spisa. Kakor vse kaže, se bo nadaljevala ve? mesecev. Razen tega sta v prvih dveh številkah »Književnosti« objavljena med drugim Rezervirajte vstopnice v predprodaji od 11. do pol 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 dva članka Louisa Adamiča. P. Lem piše o Ludviku Mrzelu in socialni književnosti. J. Kosec o psihoanalizi in individualni psihologiji. V. Kostanjevec pa o današnji krizi in bankrotu narodnosospodaiske znanosti. Mesečnik »Književnost« ureja B. Kreft. 0 reformi našega glasbeneea pouka je napisal skladatelj A. Lajovic za beograjsko revijo »Zvuk« zanimiv članek, v katerem med drugim ugotavlja, da ima večina glasbenih šol v Jugoslaviji svoi vzgojni in glasbeno-znanstveni program zasnovan po oni filozofiji o umetnosti in pos^bei o glasbi, ki je v Srednji in Zapadni Evropi vladala prpd vojno- Posebna karakteristika te dobe je 1-beralni nazor in kot niegova posledica individualistično gledanje na umetnost. Po teh nazorih je bil umetnik - oroducent docela izoliran od množice, konsumenta pa so smatrali za normaliziran tio. ki normalno reagira na vsako umetnost Iz tega se ie razvilo naziranje. da ie vseeno, katera dela iz svetovne literature so v vzgojnem programu, samo da imajo individualno vrednost. Pis^c smatra liberalno - individualistično nazira-nie o umetnosti za napačno, ker zanikrne globoke vezi. katerim je podvržen v«k stvarjalni geni i s tem. da ž'vi v čisto določeni duhovni atmosferi Z druge strani i>a omenjeno naziranie zanikuje. da bi bile sn~e-jemalne sposobnosti konsumenta umetnostnih stvaritev bistveno določane po tem. kako družba, v kater živi konsument. na duhovno ali glasbeno živlienie. Niti umetnika kot stvaritelja, nit? občinstva kot konsumenta ne smemo gledati izolirana drug od dragega. Razvijajoč nadalje svoje misli. iciisiaee vesti ♦ VoOdeona«. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! u— V društvu »Soči«-maticl nastopi v soboto, 14 t m. ob pol 21. v salonu pri »i^evu« naš dobrv. znani odlični predavatelj sodnik dr. Stojan Bajič z zelo zanimivim predavanjem o aktualnih problemih sodobne Nemčije Po predavanju bo pel oddelek pevskega zbora Krako*-o-Trnovo Na ta zanimivi in prijetni večer vabimo člane in prijatelje. Vstop vsen prost u_ člani pevskih zborov s Koroške, k.i koncertuaio v Ljubljani v ponedeljek 16 t. m. ob 20., se pripeljejo v Ljubljano v ponedeljek dopoldne ob 10 Pride s Koro ške 55 pevcev pod vodstvom bivšega deželnega poslanca, župnika Poljanca Za njihov koncertna nastop, na katerem bodo peli izključno le koroške narodne pe smi, vlada veliko zanimanje. Ljubljanski koncert je razprodan še od decembra, na razpoiago so sedaj samo še stojišča in par sedežev Občinstvo prosimo, da kupi tud stojišča v predprodaji v Matični knjigarni Ravno tam se dohi tud! tiskano bese di-lo vseh narodnih pesmi, ki se bodo pele u_ V društvu »Tabor« v hotelu »Tivoli« bo drevi ob 20. predaval prof. Rudolf o Albaniji, Italiji in Jugoslaviji. Na sestanek so vabljeni člani in prijatelji društva Vrsta fotografskih predavanj v fotopredavaJnici drogerije Gregorič Ljubljana, Prešernova ulica št. 5-1. (vhod skozi vežo) Dne 12., 13. in 14. januarja predava g. Rogulja iz Zagreba: Ravnotežje v sliki s praktičnimi vzgledi. Najnovejše metode v kopiranju in povečanju slik. Dne 16. januarja predava gosp. profesor Noč: Tehnika snimanja v zraku z istočasnim predvajanjem lastnega nad vse uspelega 16 mm filma »Ljubljana iz zračnih višav«. Dne 19. januarja predava gospod Božidar Jakac: Kinematografsko snimanje z istočasnim predvajanjem lastnega krasnega filma o izletu v »Dolino gradov«. Dne 24. januarja predvaja g. profesor Sjč serijo diapozitivov in jim poda poučne komentarje. Dne 25. januarja ima g. profesor Ravnik večer projekcije diapozitivov. IM\e 26. januarja predava g. P. Gregorič o fotografiji pri umetni luči s praktičnimi poizkusi. Začetek vselej ob pol deveti nri zvečer. Brezplačne vstopnice v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. KINO LJUBLJANSKI DVOR _Telefon 2730_ RAMON NOVARRO v prekrasnem velefilmu Zmagovalci vsemiria Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer. r■;.;•;>:• 1J ■ ^fv-- •: v i poudarja pisec, da prav duhovna raznolikost omogoča obstanek družbe in ji daje duhovno bogastvo Kar na velja za ooedince, velia tudi za rarode med seboj. Čim izrazt-foj;;, jp nnro.ina kulHirn posameznega naroda. č'm boli se t>o v.fj duhovni organizaciji rariikuie od o=tnlih narodov, tem ira-froceneiša je ta kultura za druge narode :n 7n vpe PloveSH-n te^a vidika označil ie i>i-kot poglavitno smernico naše glasbene vrcrve n^slonitfv nrorramov na na5e narod-nf> teme'!e in po<=ebfi =e na našo narodno pokopi. (Jmljivo na ie. da dan^s noben narod ne moro duhovno živeti sam zase: treba je tor°i sno7nnvati duhovni svet drugih rnrodov Katerih? Pisec pe zavzema za 00-prveievanie slovanske glasbe, za fmneosko f>in~bo in za spoznavanje glasbe naših sosedov TSo"i:!ilna Mi«nnc ie izišla šele zadnie dni derembra za november in december. Izmed =nlo«no 7^nini'vih nrisnevkov nai omenimo ?i*inek Milivoi.i Ma^dičn »P:tanie proletnr-ske književnosti 11 Hrvatskoi«. ki omema tndi stire"e noinve. kakor so v delu Le-skovnria. V j Mnvaka. Matoša in drugih tja dn novoinih (Krleži Cesarec) Piser ugo-tnvlia. da ie na Hrvaškem diferenc:raio tri vrste socialne kni;ževnosti: socialna z nacionalnega vid;ka. kmečko - socialna in oro-letnrsko socialna - Branko D LazareriA jp ririsneval iiemi članpk »Umetno®* n znaku nroTrpca*. k' oznaftiie marksistično stn-crlede nmetno=ti Informativno ie čln-nfk zanimiv tudi za onega, ki se ne bo stri-nial « stališčem da ie nri oresoianiu umet nin odločilen nt;lit?>rističoi interep delavck« pa ali l-aterprrakoli rpzrert« — Omenit ie i*1nnek Tiriln StnVlio *Ra^nički lmlhirm poVret u Ploveni}i«. ki r>n»"oča n delovanin >Svobode«. V istem snop:ih3 >Socijalne Mi- sli« so izšli še prevedeni članki o M. Gor-kem. VValteriu Scottu. E. Zolaui. Azevu in o ruski književnosti v dobi pjatiletke. »Mladina, politika politični katolicizem« se imenuje članek, ki ga ie v mesečniku »Be^da o sodobnih vprašanjih« obiavil Miro Jeršič (glei januarsko številko 1933). Članek ie nekaka program a t^ka iznoved onega dela slovenske mladine, ki epr^iema rel'-giozne vrednote katoličanstva. odklanja pa sistem katoliških. carkvi podreienih strank. Po dolžnosti kronistov onozariamo zlasti politi no interee;raneqa čitateba na ta nedvomno zanimivi tn značilni članek. »To izrabljanje cerkvene avoritete v prid političnih strank.« p'še g. Jeršič, »ki se ie tam. Vier je kler v obilnem številu oosegnl v politiko. še močneie občutilo, ta nedopustni pritisk na človekovo vest v politični sfer5, to ponlitvenie duh vrvnega kraliestra po pre-notentnem nakonaniu politične oblasti — to ie moralo mladino odbiti od pol tič-nptra katolicizma. V«e to sili mladino, da nolitični kftohVzem odklanja. Odklania vsi-liivo mnenie. da ie politično udeistvovanie za V*toH*»ne možno in dovoljeno le v ofi-cioznih »Vatol ških« strankah . Fazen te-irn ie izšel v omenieni šte'"''1^! M;riGospa ministrica«. Prask1 listi t>rir.nša:o o tei iu^o^lovenski nre-mieri daljša poročila. V splošnem ie Nuši-čeva igra imela pri kritiki in zlasti še pri občinstvu znaten 11 meh. Mladinske i«rr«> Pavla Golie v S^onljn. Skonlbn?k! »Vardar« ie nedavno obiavil dališi članek Zivojina Petroviča o ravnatelju liublianske drame. pe«niku in dramatiku Pavlu Goliii. čigar mladinske igre bo šf v teku te seyone !.ipr'zprjalo ondotno Narodno no^orište. G. Petrovič karakterizira literarno delovanje in pomen avtoria »Jurčka« in niše med drugim: »Mladinsko delo Pavla GoMe ima docela izredno književno vrednost. Vse v njem je kar naiboli odbrano: predmet, stil. vrlin?, ki iih poudarja Golia Je pesnik po bož'i volji, on ie prvi pri nas voeiial v Vteraturo to novo knj'?evno zvrst. Hoslei smo imeli nekoliko poezije (Zmaj. Zupančič. Nazor), toda umetniške mladinske povesti in romana ni bilo v preteklosti vendar «e seda' že deli v tem pravcu; mki-d n»Va dramatika kniiževnost pa ima v Pa^-lu Goliii svoiega izvrstnega iznaidljivca in stvarialca Golia ie pmv za prav ustvaril in dvignil vrednost kn'iževn: naroči, ki lo-='hmal pri nns skorni n? im"1n vppavo. v«ni no tem ne. kar ««> dosiei iiefvorjln .tot.0 pravljice so prave umetniške etva-ritve.< n— Sokol I, Tabor, sporoča svojemu članstvu, da bo danes ob 20. uri br. dT. Franta Mis predaval o spolnih boleznih. Predavanje bo v lutkarski dvorand Sokolskega doma na Taboru. Vstop dovoljen samo moškemu članstvu. u— VI. (XVI.) delavski prosvetni večer priredita »Svoboda« in »Zarja« v sredo, 18. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Dr. Henrik Tuma bo predaval o zanimivi temi: Gospodarska in umska kriza; delavski o"ler pa vprizori sličico lz Iv. Cankarjevih »Podob iz sanj«. Nastopila bosta orkester in pevski zbor »Grafike« in dijaški! mešani zbor učiteljilšča. član opere Drmota in koncertna pevka Št. Frankovska-Vukova zapojeta več sclo-spevov. Ta prosvetni večer bo eden Jz najlepših, na kar že sedaj opozarjamo. u— Danes zopet poje Gitta Alpar. Ljubljana je govorila z navdušenjem, ko je svojčas debutirala slovilta berlinska pevka Gitta Alpar in se predstavila ljubljanski publiki v prvem zvočnem filmu »če srce izpregovori«. Sedaj se nudi občinstvu zopet užitek slišati slovito pevko v drugem nič manjšem fillmu »Kraljica srca«. Tokrat se predstavi Gitta kot operna pevka in nam zapoje arije iz opere »Traviata? ter še druge prekrasne pesmi Njen partner v filmu »Kraljica srca« (nemški naslov fillma je »Die oder keine«) je znameniti komorni pevec Mak« Hansen. Premiera filma bo danes v Elitnem kinu Matici Zaradi velikega zanimanja za to lepo filmsko delo priporoča unrava kina vsakomur, da si vstopnice nabavi že v predprodaji. u— Plačevanje obč'nskih davščin v letu 1933. Mestno načeistvo objavlja: Ker bo mestni proračun odobren šele v februarju, ne more mestna uprava dotlei izdata plačilnih nalogov zs občinske davščine. V in. teresu davčnih zavezancev pa tudi v interesu občinske blagajne je, da se davšči ne redno plačujejo im do predpisa in izdaje plačilnega naloga ob rokih zapadlost' akontirajo v dosedanji izmeri, pri kateri bo predvldno tudi letos ostalo. Mestno n»-če'stvo vabi torej lastnike ter upravite';e hiš v Ljubljani, da plačajo, dokler ne prejmejo novih plačilnih nalogov, vodari-no, gostaščino hn kanalsko pristojbino zn leto 1933. četrtletno, in sicer do 15 februarja, 15 maja in 15. avgusta 1933. tw> predpisu za leto 1932. Pravtako vabi nv1-stno načeistvo lastnike kočij in avtomobilov (osebmih in tovorrih) razen avtotak-sijev in avtobusov, da plačajo občinsfei davek na vozila za leto 1933 pri mestni blagajnici četrtletno najkasneje do 15. Januarja, 15 aprila, 15. julija in 15. oktobra 1933 po predpisu za leto 1932. Izkaznice za prost uvoz v mesto izda ravna, teljstvo mestnega dohodarstvenega urada na podlagi potrdila mestne blagajnice o plačanem občinskem davku Mestno načeistvo ne bo avtomobilistom. ki »o plačali uvozmbio po 10 Din, ker so zamudili plačati občinski davek na vozilo, vrnilo uvosr-nine. V interesu lastnikov avtomobilov ie torej, da plačao občinski davek na avtomobile pravočasno u— Oton Župančičev .Ciciban« na delavskem odru »Svobode«. Prejeli smo: »Svoboda«, delavska telovadna in kulturna zve za, deluje čim dalje bolj aktivno in smo-treno na kulturni izobrazbi svojih članov. Poleg pevske podzveze, ki Ima izbor-ne pevske zbore kakor Celje, Hrastnik, Maribor, Jesenice in razne društvene knjižnice, so vidni posebno njeni dramat-ski odseki. Njeni delavski odri po vse; Sloveniji vprizarjajo igre, k4 niso samo v zabavo, nego predvsem razvedrilno-vzgojni. Člani j-svobodaši« pišejo celo za svoje odre drame, kj uspevajo pohvalno. Tako je pred kratkim Dobrunjska »Svoboda« imela krstno predstavo štiridejanske drame »Rdeče rože«, ta; jo je napisal njen pred-sedniik Josip Moškric. Drama je izborno uspela in bo izšla tudi v knjigi, morda jo bomo videli tudi v ljubljanski dramil, če se uprava ne bo zbala pokazati slike iz delavskega žrfvljenja in borbe za vsakdanji kruh Sedaj pripravlja »Svoboda« v Ljubljani na svojem otroškem odru Župančičevega »Cicibana« Vaje se vrše in otroci od 4 do 12 leta igrajo in nastopajo kot Ciciban, mehurčki, pastirčki, kolednlki, kralj Matjaž itd., da je že pri vajah veselje gledati Ciabanovo rajanje otrok na odru. Dekjamacije in recitacije, plesa in igre, vse je v duhu teksta Župančičevega, pravljični in svetlobni! efekti, pravljični kostumi, mogočna knjiga — kulisa, podobna pravi knjigi Župančičevega »Cicibana«, ko iz gtranil, ki se obračajo, nastopajo oživljene slike-otroci, in igrajo Cicibana, kakor ga je Župančič napisal Sodimo, da bo to otroška preti stava, kakršnih še ni bilo na odrih in tudi ne na odru ljubljanskega gledaliišča. Vprizoritev Cicibana, ki Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj cjutra) dosefete normalno lahkotno izčiščenje. iztmele prejšni večer 2—3 dražeie AR TIN A. Dobilo se v vseh lekarnah -'«. e b 1 n a Škatlice po Dio 8 — zadostuje la 4 do 6 Ural Odobreno od Minislat »oc politik* in mrodnega »dr»vj» San. oddel. S Br 12258 od 12. |uli|* 1932. je t režiji Ferda Deiaka. bo pokazaia novo smernice gledališke umetnosti otroških odrov Jn »Svobodi« kot iniciatorki in iskateljici nove gledališke umetnosti moralo čestitati. Kistna predstava bo v začetku februarja v opernem gledališču -g- u_ Popotniki skozi Ljubljano. Včeraj so na ljubljanskih ulicah vzbujali snlošno pozornost občinstva trije čudni, nenavadni popotniki Spredaj mož z natrpanim nahrbtnikom iLn še z nekakšnim, zavitki pod pazduho, za njrim pa dva mala fantiča, globoko v dve gubi sklonjena pod velikima vrečama. Zlasti za prav malim, ki bj mu bil človek prisodil kakšnih šest let in ki je bil pod svojo ogroicno culo n v svojih dolgih hlačah smeha in vsega usmiljenja vreden, se je z začudenimi, vprašu-jočim. očmi oziral vsak paisant. »Kaj pa nosiš y vreči, fant?« ga je povprašal odrasel človek. »Cunje.« je prostodušno odvrnil fant »čemu ti pa bodo cunje?« >e spet vprašal človek. >Kaj ne veš? Saj grem vendar po svetu.« se je odTezal mali. Potem so vsi trije tovorniki i-Msinilil skozi vrata bližnje h!še. Trije zapozneli sveti trije kraBi, kj po hišah nabirajo cunje. da bi si kako opomogli naprej, trije izmed tisočev, ki pod majhnimi pretvezami jn prošnjami preplavljajo vsak dan naša mesta, trge ln vasi. Za Etaro obnošeno cunjo, ki jo mestni človek odvrže ali brez oklevanja podari, se v kmečki hiši, ki ne premore denarja za obleko, izkupd prgišče živeža. Večer Jadranske V NARODNIH NOŠAH 14. jamiarja 1933 Ljubljana — izmenska dvorana u_ Poškodovanci. 26 letni delavec Alojzij Urbančič je bil včeraj zaposlen pri po-kladanju robnikov na Dunajski cesti Pr>L delu mu je padel težak robnik na ievo nogo in mu jo zmečkal. Drv ar Josip Muška-teljc iz Jenkove ulice 14 se je včeraj dopoldne pri delu hudo usekal v levioo Na Brezovici je padel pri telovadbi 19 letni posestnikov sin Valentin Prebil, doma iz Podsmreke, z droga m si zlomil levo ključnico. 23 letni užitkar Jože Debevec, doma iz Pokojišča nad Borovnico, je doma v veži padel tako nesrečno, da sn je zlomil desno nogo v kolku. Vsi ponesrečene! se zdravijo v splošni bolnial. Mladi tatiči. Na policijski upravi beležijo čedalje več primerov, da so na delu razni mladi tatiči. Po večini 6o iz Ljubljane, zadnji čis pa prihajajo tud.i 'z okolice. Navadno se utihotapljajo v stanovanja, pa tudi že v različne urade. Včeraj sta se priklatila neki bratec in sestrica r poslopje Zbornice za TOI. kjeT sta ukradla slugi Karlu Kristanu srebrno dozo s cigaretami vred. Kristan ju je še pravočasno zajel in ju ustavil, tatvine nista hotela priznati. Tudi, ko ju je preiskal, ni našel svoje doze. šele čez čas je deklica priznala, da sta dozo res ukradla in j« skrila pod preprogo na hodniku Bratec l.n sestrica sta bila privedena na policijo, zdaj bodo pa zaslišani njuni starši. u_ Slovensko lovsko društvo, podruž. Ljubljana, priredi 1. februarja običajni tradicijonalnu lovske ples. u_ Jadranova zaključna čajanka bo drevi v dvorani trgovskega doma. Vabljeni so vsi prijatelj} plesa i.n prijetne zabave. Vodi g. Jenko. Igra »Ronny-jazz«. Začetek točno ob 8. uri. NOVA TEKOČA POVEST JUTRA PO VITEŠKI ROMANTIKI »P A R D AIL L A N O VE G A SINU« ROMANTIKA SODOBNEGA DETEKTIVSTVA ŠTIRI PRIGODE DO EDA izpod mojstrskega peresa P. Rosenhajna P. ROSENHATN JE VREDEN VRSTNIK A. CONANA DOYLEA IN MAU-RICEA LEBLANCA. V SE VEČJI MERI KAKOR TA DVA, GA ODLiKUJL DUHOVITOST ZAMISLI BLISKOVITA BRZINA SMOTRNO ZGRAJENE GA DEJANJA IN ELEGANTNA IZBRUŠENOST DIALOGA . . . NJEGOV »DETEKTIV IN POL«, MR JOE JENKINS, OSTANE BRALCU V ENAKO NEIZBRISNEM SPOMINU KAKOR DOYLEJEV SHERLOCK HOLMES ALI LEBLANCOV ARSENE LUPIN. Pricetek novega podlistka v nedeljo, dne 1$. t. m. Ne zamudite ga! Naročite si »Jntro«: POD POKRQVITKLJSTVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L n. I. 1933 TABOR %v mi. SLOVANSKI! VECE1R u— Ljuotjanski tisk v preteklem letu. j Po seznamu tožilstva je latii Izhajalo v Ljubljana 86 mesečnikov beletristične. znanstvene, strokovne in nabožne vsebine, dalje 6 štirinajstdnevnikov, 19 tecin«kov in 3 dnevniki Lani je začelo na novo izhajati 5 tednikov Ln 12 mesečnikov Vsi listi se tiskajo v Ljubljani, le »Vestnik križan-skega reda«, ki ga izdaja priorat krlžan-sJvega reda, je bil tiskan izve>n Ljubljane. u_ Sadni trg je postal zaradi stalnejše-vremen^ nekoliko živahnejši kakor je hi,! prve tržne dneve po novem letu Včeraj je bito na trgu prav mnogo lepih jabolk, zlasti gambovcev. Cene so bi'ie od 2.50 dm ter se bo šele ob koncu februarja vrnila na Dunaj. e— Davčna uprava v Celju opozarja, da ie treba vložit; davčne prijave dohodika pod etii, obratov in samostojnih poklicev ter prijave za davek na poslovni promet najkasneje do konca januarja. e— Dve nesreči. V torek j.e padilo pri podiranju dreves v gozdu v Pečovniku podžagano deblo na 301etnega delavca Mihaela Stopinška iz Celja ;n mu stisnilo medenico. 50'etna perica Jera Petelinova iz Celja se je povzpela v pralnici v Jur-ččevi ulici 1 na oder. kjer so bila naložena drva. Izgubila je ravnotežje in si on padcu zlomila desno nogo ped kolenom. Stopmšek i.n Petelinova se zdravita v celjski bolnici. e— Tatovi na delu. V nedeljo zvečer je izmaknil mizarski pomočnik Herman H. mizarskemu mojstru Ivanu Baumgartner-ju. ko je spal v svoji sobi v Savinjskem dvoru, iz Mstnice, skrite pod srajco, 400 Din gotovine. H. si ie tudi nedavno izpo-sod 1 pri Baumgartneriu mizarsko orodje v vrednosti okrog 3000 Din pod pretvezo, da ga potrebuje za neko deio. nato pa 'e vse orodje prodal. V soboto se ie neki tat spazil v nezaklenieno stanovanje zdrav-n ka dr. Iviča v Vodnikovi ulici ter mu odnesel plašč, hlače in sviter v vrednosti 7i)0 Din. Policiia ie storilcu že na sledu. Z eaierije v veliki dvorani Celiskega doma ie v za.dn.rh dneh nekdo odnese' lastniku k;na iz nekega zavoja večje število žanre v vrednosti 1400 D'"n. Vren^^slm nororilo Meteorološkega zsvoda v Ljubljani Srevi.iRp za označbo fcrala pomenilo: čas opazovanja, 2 stanie barometra, temperatura, 4. relat.'/na vlasa v %. smer itn brzina vetra. 6 oblačnost 1_10 vrsfa padavin 8 oadavine v mm Temperatura- prve številke pomenijo najvišjo, druse na;P1ž'o rpmperat-nro 11. januarja 1933 Ljubljana 7, 768 2, -2 6, 96. mirno, me-S'a — — L'ubljana 13. 766.9, 1, 77. El. 1 L. L. Maribor 7. 767 3. _2. 90, NNW4. 8 _ Zasrreh 7. 768. 0. 90. El. 9, — — Beograd 7. 767.4, -2. 80. ESE1. 10, _. _ Sarajevo 7. 768. —6, 90. m^rno, 10. —. — Skoolje 7. 767 1. -3. 90. Wl, 10, -. —. Solit 7 762 4. 4. 50. NW12. 1, _, Kumbor 7 759 5. 4. 80. El. 1, —. _ Rab 7. 764.1. 5. 70 NNW10, 3. — Vis 7, 761.5. 5. 30! EWE12. 6, —. — Liubljana l 4. -2.9. Maribor 3.2. _3. Za. srrvb 3 0 Be-osrrad 0, -3 Sarajevo —6. Skoplje 1. -8 Silit 3. Kumbor - 2 Rab _ 5 Vis — 2. Solnce vzhala ob 7 37. zahaia ob 16.39. Luna vzhaja 0b 15.45, zahaja ob 8.1. Pri zimskem športu nivea-cbeme VE A- ULJE Vdrjrnite pred odhodom v hribe \se luči in zraka izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea^kremo ali Nivea-rjev. Devize, ki se ne štegejo v pod^go. so padle za 0.1 milijona na 1.8 milijona dinarjev. Vsota kovanega denarja «?e je povečala za 17.7 milijona na 157.6 milijona dinarjev. Posojila na menice so se zopet znižala, in snoer za 18.3 milijona na 2093.6 milijona dinarjev. L;mbard pa se je zmanjšal /a 0.7 milijona na 344.1 milijona Din Začasni avansn glavni državni biagajni znašajo ne-izpremenjeno 60t milijonov Din izvirajo še iz prve polovice 1. 1932. in ker se do Konca 1 1932 m«*) mogli i (cvdiratii. so se prei leslii m račun 1 1933. V smislu zakou-ticih določi' se novi začasni avansi ne bodo mogli podeliti prej, preden se ne poravnajo staii. . Obtok bankovcev ee je zmanjšal ze. 41.3 milijona na 4731.2 milijona Din. kar izvira od dviga obveznost' na p485.8 milijo.ia Din. kar je krito v zlatu in devizah s 35.88 odst. kritje se je torej zmanjšalo za 0.9 odst. Kritje v s: m trn zlatu pa ?e je zmanjšalo za 0.8 odst na 32 10 odst Stanje 1. t m je bilo naslednje (v miln-jonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju 31 decembra 1 1932.): aktiva: pod'aga 1968.7 (-1- 0.6), od tega v zlatu 1761.3 (_L 0 5) in v devizah i.n valutah 208.3 (4- 1.0): devize, kr ne štejejo v podlago 18 (_ 0.1): kovan.i denar 157 6 (-}- L 7): posojila na merice 2093.6 (— 18.3); lom-bard 344.1 (- 0 7): stari državni dolg 180« 7 (4- 0.1): zafasn: avans glavni državni bWini 600 0 f0): pasiva: obtoi< bankovcev 4731.2 (-.41.5): obveznosti na po-kaz 7S4.6 (4- 56-8), od te^ja nasproti državi 15.6 (-f 2.1). po žirovnih ra?tmiih 371.3 (_ 13.4) in Po razwih računih ^" 6S0); ohveznosri z (- 53.7). rokom 367.6 1405.7 _ Oži vi jen je trgovine med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Zvezdi češkoslovaških tekstilnih industriicev v Pragi je slavila na pristojnemu mestu predlog, da se negibne češr;,!o v -Italijo, severno Afriko, Gr- I čijo, An sli jo ln Južno Ameriko. __ Produkcija bakra v borskero rudniku je znašala v lanskem letu 30.159 ton, to M za okrog 6000 ton več kak<* v L 1931. — Za devalorizacijo dolarja. Kakor javljajo iz New Yorka, se v vrstah senatorjev pripravlja predlog zakona, po katerem bi se zmanjšala kupna moč dolarja, da bi se tako popravil položaj kmetijskega gospodarstva, ki bi ob znižani vrednosti dolarja zopet lahko uspešno konkuriralo na svetovnem žiitnem trgu. = Jugosloven&ke državne dobave Iz tujine za kompenzacijo. Vsi tuji dobavitelji, to; vtš*» dobave za našo državo, »o obveSče-ni, da bodo za dobavljeno blago izplačani z vezanimi dinarji pri Narodni banki. T! vezani dinarji pa postanejo takoj svobodni, ako se z njimi kupijo naSi kmetijski pridelki (les, žito, živina n drn«o). — Zmanjšanje uvozne c®rine na objave, plakate in brošure. Ministaislu svet je izdal odlok, po katerem Be ukinego, odnosno /manjšajo carine na omenjene predmete (iz št. 455., 472. ki 475. uvozne tarife), e katerimi 9e priporoča poset turističnih krajev in kopališč ali pa se splošno propagira tujski premet v pogodbenih državah. — V trgovinski register sta ae vpisali firmi: »Jugcelektra«, električno podjetje. Venko Albert in drug v Mariboru in Združene tvornice perila Am&rožič A Sabothy družba z o. z. v Mariboru. Izpremembe so se vp sale med drugim pri nastopnih fir mah: Tvrdka Kolenz & KuSljaa, lesna trgovina, se odslej imenuje Gatoritsch & Ko-ienz, lesna trgovina v Brežicah, ker j« izstopila družabnica Alojzija KuSljanove, vstopil pa Je kot novi družabnik Adolf Ga-britseh. Zdravilišče Rogaška Slatina, tr gov na s kislo vodo, upravljano po oblast nem odboru mariborske oblasti v Mariboru. se odslej glasi: BanovinSko zdravilišče Rogaška Slatina, trgovina s kislo vodo upravljano po banu dravske banovine. Ma riborska Industrija svile, d. d., prej >Me tra« v Ljubljani, se v bodoče g!as;: Mari borska industrija svile, d. d. v LJubljani Tvrdka Maks Leben in drug, družba z o z. v Ljubljani, se je readružila ta prešla v likvidacijo. Likvidator je dosedanji poslovodja Maks Leben. Izbrisala se je f:rma \ngrlo—Austriasn Bank Limited, podružn! ca v Mariboru v likvidaciji, zaradi končane likvidacije. = V zadružni register so se vp-sale na stopne zadruge: Perutninarska selekcijska zadruga državnih železničarjev v LJublja ni, r. z. z o. z.; Slovenska književna za druga. r. z. z o. z. v Ljubljani: Stavbna kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani; Čevljarska gospodama zadruga v Rajht-n bnrgu, r. z. z o. z.; Delavsko konamnno društvo za Tržič in okolico, r. 2. r o. z. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Vinka Baloha, mizarskega mojstra v Zabreznici na Gorenjskem (prijavni rok do 12. februarja; poravnalni narok 17. Te bruarja ob 9. pri 9odišču v Radovljici! Ponuja se 40-odstotno kvoto, plačljivo v enem letu. Potrjene so poravnave: v za devi Kollerja Franca, posestnika in lastnika vinotoči v Slovenjgradcu, Kosmača Svi ta. trgovca v Lučah tvrdke Dolček in Ma rini v" Mariboru Adamiča Oskarja, trgov ca v Ljubljani, in Pahorja Franceta, tr govca na Jesenicah Poravnalno postopa, rije o imovnj Brenčiča Alojzija v Ptuju je končano. = ROnkurz je razgMen o hnovtnl Josipa Oražma mlajšega, iaat«lka opekarne v Srednjih Gameljnih (prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba 140, 18. t. m. ob 9.; oglasitveni rok do 25. februarja; ugotovitveni narok 4. marca ob 9. v sobi 140). Konkurz o imov ni Gorenjaka Konrada, čevljarskega mojstra v Celju, je od pravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem )e bilo lani otvorjenih 38 konkurzov. Gori omenjena razglasitev konkurza je letos prva pred tem sodiščem. — Dobave. 12. t m. bo pri komandi dravske diviz iske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 16.000 kg ješprenjčka. Oelas v Zbornici za TOI. = Dobave. Direkcija državnih železnic, strojni oddelek, v Ljubljani sprejema do 17. t. tn. ponudbe glede dobave 100 kg hek-tografske mase. do 23. t m pa glede dobave 800 zvitkov brziinomerilnih trakov in 300 zvitkov imoregniramh trakov. Pogoji pri odde'ku. — Dikcija državnega rudnika ▼ Velenju soreiema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 30 000 kg moke, 600 k? kave. 600 fcg cikori je. 3000 kg riža. 1500 k« masti. 2000 kg koruzne?« zdroba. 1600 kg terpen-^novega mila. 1200 kg bučnega okja n 800 k" ječmenove k*ve. do 25 t. m. pa glede dobave 3000 kg beoema. Pogoji v Zbornici TOI. 11. januarja. Na ljublian=fci borzi «1 se dvignili tečaji deviz na Bruselj. London. Pariz in Prajo-a padla sta Am?tero 218 in 223. a z,3 febmir po "210. 7"e Blair ie bil zakliu-ron po 36 in 37.tO. beglučke o* po 33.25 Trbovlk »o imele zaključek po 155 in Privil. agrarna po 217. Devize Ljubljana Amsterdam 231401-2325.37. Berlin 1365 14 1375 94 Rnjs
  • 0 Milan 204.3o do 206 "5 Nevvvork kabel 5753 86 — 5782.12. rek 5731 8P — 5760.12. Par:z 224.7^—225 86. PrWa 170.56 - 171.42. Curih 1108.35 lo 1113.86. XT Cnrih Pari? 20 2775. Tx.ndon 17-42, New-vork 51925. Bruselj 72. Milan 26.60, Madrid 42425. Amsterdam 208.75. Berlin 123.325-Dunaj 61.10. Sofiia 3.76. Praga 15.38, Varšava 5820. Bukarešta 3085. Ffekti. Ljnbliana. 7*'» invest:cifeko 44 — 45. 8* * Bla r 38 - 40 7"« Blair a6 - 37. Vojna škoda 23 227. Trbovlie 175 blago. Zairreh Državnp vrednote- 5Vnd* za kašo 215 — 219 7* februar 206 — 2'«. za marc 203 — 208. 7°'n investicilsko 43 do 45 agrarne 23 - 26 50. 7Blair 36 do 36 25 8°/« Blair 39 - 40.50. 7°'o posojilo Drž. hipotekarne 39 den.. 6"p beglučke 32—33.5(1: industriiske vrednote: Narodna šumska 20 do 30, Gutmann 80 bi-. Sečerana Be^kerek 800 — 1100. Tsis 30 bi.. Impeks 50 den.. Dubrovnika nlovidba 200 bi.. Sečerana Of» jek 170 b!.. Trbovlje 155 _ 160. Levaonica Os:-iek 250 den.. Drnva 250 den.: bančne vrednote: Narodn* 3500 den.. Pri v. agrarna banka 217 _ 218. Beoerad. 40/. agraine 26 M.. 6*/» beglučke zakliučka 33 in 32 50. Vojna škoda promntna zaključk? 214 in 212. za februar zakliučka 205 in 202. fOU Bla'r 39 b!.. 7%> Blair 43 den., Privil. agrarna 215 — 217. Dunaj. Pun*v-5>ava-Jadran 13.80, Staats-eisenbahnges- 15.50, Alpine - Montan. 12.05. vinskega svetovalca. Razvil« ee je deteata 0 programu tečaja ter so kmetovalci ata-vili Dud; svoje pr«xil^ge. o oem naj se posebno razpravlja oa tečaju V živahnem razpravljanju o rentabilnosti m aerenta-bilnosti posameznih panog našega kmetijstva so kmetovalci izoesli tud svojo pritožbo o previsokem obdavčenju in visoko pretiranem fctasuranju zemljišč ob K.oip». Domač, šolski upravitelj g. Ljubič Matko je kmetovaicem pojasnil razvoj stanovskih organizacij ter očitno potrebo organizac.je kmetovalcev. Tako je biJ otvor jen doslej v Beli Krajini po udeležbi največ* kmetijski tečaj, k' nam ž* po ž-vahai otvoritveni debati obeta, d« bo rod d uspehe Tečaj *e bo vrši vsak četrtek 10 nedeljo. Vsekakor jc pohvaliti te naše kmetovalce, ki tako stremijo za strokovno izobrazbo POLJČANE. Večkrat smo že p-sali. kako potrebna bi bil« cestna razsvetljava med občinama Poljč&ne in Pekel, ki ju spaja 1 km dolga cesta Kljub temu. da je v kraju samem električna centrala in da »na cesta že delno razsvetljavo, je, boječ se stroškov, ena kakor druga občina odlaša a to prepotrebno pridobitev. Te dni pa se je občina Poličane le odločila, da poskrbi za cestno razsvetljavo zia svoj del do mostu čez Dravinjo. kjer je meja obeh obč^n in se bo kar pričelo z delom. V tem delu bodo postavljene 3 luči. Pričakujem-, zdaj, da bo tudi pekelska občina prišla svoji sosedi naproti in ji segla »z lučjo« v roko tam pri mostu. Tako bo eeiptovska tema, ki je vladala doslej med občinama, končno le odpravljena — Umrla st« zadnie dnt 70 letni Fran Tomažič v Sp Poljanah, ki ie nad leto dni bolehal na postelji, m pa Školčeva v Brežmoi. Bla« jnma spomin!! SV LOVRENC NA POHORJU Tukst-šni« narodna šola je priredila na prazn k Treh kraljev lepo uspelo božičmoo Obdarovan ih je bilo 232 otrok predvsem z oblačilnimi potrebš5:namii K lepemu uspehu so zlasti pripomogli izdatni prispevki banske uprave g. sreskega načelnik« Makarja v Mariboru Ciril Metodove družbe in Ju-goslove^ake Matice ter znatni darovi v ba-in denarju nekaterih mariborskih tvrdk in domačih dobrotnikov. — Šolsko u pravi-reljstvo se v imenu obdarovane rnladune toplo zahvalju ie vsem plemenitim daro- valcf-m „ , _ . . RADOVLJICA. Pomladek Rdečega k riža na realni gimnaziji v Kranju bo v ne-de'jo 15. t. m. ob pol 16. gostoval v radov-Ifiškem Soko'skem domu s Cankarjevo dramo »Kralj iw Betiinov^. Cist« dobr-e-^ je namenjen dijaškim podpornim ustanovam. ___ Repertoarji 4- Chie&go, 11. ianuaria. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 50 25. za mai 49.945. za julij 5050: tnršfica: ta marc 27.945, za maj 29.25: oves: ra marc 18. + Winnipeg. 11. ianuaria- Začetni tečaji: PSenira: za januar 47.75. za maj 49, za julij 50.405. + Ljubljanska horsa (11. t m.) Tendenca za £ito čvrsta Nudi se pšenica (sloven sks po?taia. mlev tarifa r>1ač. » 30 dneh): baška. 76 kg po 250 — 252.50: baška. 77-78 ke 00 25750 _ 260: baška. 79/80 kg 265 do 267 50: kornita: (»lov. postaia, mlev. tarifa): baška, času primerno suha po 100 do '02.J50. z* is»nnar 102.50 - 105 za februar 105 _ 107.50: moka (slovenska oostaia): »0* 265 _ 37"• h-»r,it«i10«- 375 — -f Novosadska blacovna horia (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 26Vi vag. Pšenira: baška, okolica Novi Sad. srednie- 'n norniebaška potiska 200 — 205; okolica 8ombor 197.50 — 202 50: ladja Tisa 205 do '*>7.50: pnm'ebnška 195 — 200: sremska 900 — 2(^5 T«rš?Jca: br»ška in eremska. garantirana 54 — 56: baška-u za marc. anril. mai 60 _ 6250: banateka 52 - 54: baška. mSena 62 — 64: banatska. sušena 58 — «0. Moka: baška in banatska ^Og« in >02< 295 - 310,- >5naška predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Sobota, 14.: Voda. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek. 12.: Adel in Mara. B Petek. 13.: Zaprto. Sobota, 14.: Pri belem konjičku. Izven-★ Dijaška predstava »Vesti« po znatno mi-žanih cenah. V petek ob 15 se uprizori v drami kot diiaška predstava Rostandova vov-na drama »Vest«. Uprizoritev je 'mela lam največji uspeh, kar naibolj dokazuje det-stvo, da je bila dosedaj že 15 krat igrana. Delo ie po svoji ideji in preprosti, a nro-tresljivi vseb;ni postalo pri nas prava ljudska igra. Zato jo vsem. ki ie še niso videli, naitopleje priporočamo, zlasti mladini m našemu d:jaštvu, ki si s takimi in podobnimi deli najlepše oplaia svo'ega duha. V tek se igra >Vest< nepreklicno zadnjič. Na nizko vstopnino opozarjamo tudi vse ostaTo občinstvo. Hatzejeva opera »Adel in Mara« se ie paradi svoie lepe melodioznosti in bogate in-strumentfciie zelo priljubila pri naši gledališki publiki. Ponovi se drevi za red B. Otx»-ro dirigira ravnatelj Polič, režija je Dela-kova. V posameznih ulogah nastooiio ge. Gjungienac, Ko"?eieva. Španova, Ramšako-va PoVčeva in Golobova ter gg. Bftetto. Go-stič. Janko, Banovee, Marijan Rus, Drmota in Skabar. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 2015. Sobota, 13.: Veseloigra >? ? ?<. Prem:era-Nedelja. 14.: Veseloigra »???<. Premier« na Šentjakobskem odra. V soboto ob 20.15 uprizore ŠentjakobČani v svoiera gledališču v Mestnem domu izvrstno veseloigro v 5 delanjih >? ? ?«, ki jo ie spisal Hans Chlumberg. Veseloigra ie povsem svojevrstna. sodobna in za našo publiko ze^o zanimiva. Je pa tudi izvrstno naštudirana in nastopa v niej celotni ansambel odra. Po nrecipdku ve!5 let igTa zopet vodilno ulogo nriliublieni igralec g. Kanis Poleg niega nastooaio v glavn:h ulogah še dame: Ervi-na Wrischerieva. Danilova. P'"rčeva. Bučar-tpva in Pavličevi ter ptt. Košak, Lav- rič. Petrove;č. Moser in Koman- Režijo vodi M'"ran Petrovčič Ker v'ada za predstavo ve-Vko zanimanje, nai občinstvo kupi vstorcnire že v prednrodaii. od H'tri dalje v Mestnem domu od 10. do 12. in od 15. do 17. V nede-lio 9e igra ponovi. Iz živlfenia na detel? DOBOVA. Krajevni odbor Rdečega križa bo imel v nedeljo 29. t m ob 9. v prostorih K rame rje ve gostilne redno letno skupščino. Ta skupšč na bo zvezana s proslavo zimskega dne Rdečega križa v spomin ustanovkve Srbskega Rdečega križa, sedaj Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Vljudno so vablieni vsi redni in podporni člani, prijatelji društva ter zastopniki občin in društva. KOTLJE. Zmski kmetijski tečaj, ki ga priredi za ves okoliš občine Koti je sresko načelstvo, bo otvor jen 15. t. m ob 13. Učni načrt tega važnega tečaja je ie raaglašen. Kfikor gospodarjem tako se tudi odrasli kmefflci mladini priporoča obisk tega te- 5apODZEMELJ. N« Tri kralje ie bil ▼ nov^ šoli v Podzemlju otvor jen težko pričakovani zimski kmetijulri teča j, ki bo trajal tednov Navzoči so bili v«i občinski odbornSln mo?>js »n mladeniči, »korono v««h okrog 140 PriSli so tudi 7. Gradaca. Tečfll je otvoril sre«k' kmeti iski referent g. Konda Ivan. sre^ke^a načelnika je tw zastopal učite!i doHe'ipn «re«kemu načelstvu v MpH k' Tonč:?i Vl«dimiT k? Je pozdravi' urleležence fPČnifl v memi feelce-gt načelnika, narodnega poslanca in bano- MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek. 12.: Pri he'em koni:čkn. B. Petek. 13. ob 15.: Maks in Morie. Otroška predstava. Otroška predstava bo v petek. 13. t- m. ob 15. Uprirori se otroška igra s pftiem-plesom in godbo »Maks in Moric«. ki bo de»-o sijajno zabavala Ker bo 9igurno spet velik naval na gledališko blagajno, si preskrbite ?:m pre| vstoonice! Iz gledališča. »Bos maščevanja« je naslov učinkov!ti in zelo zanimivi drami židovskega pisatelja Sehploma Ascha. katere premiera bo v kratkem. Režira Vladimir Skr-binšek. GLEDALIŠČE V MT RSKI SOBOTI Sobota. 14.: Spreobrnitev Ferdinanda Pišto-r*>. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. * Gostovanje mariborskega eledalilča v Morski Soboti bo v soboto. 14 t. m. na odru »9okolskena smrt razbesni« ali da ga globoka tuga polagoma spravi v grob. Zakladi v ruski zemlji Po poročilih iz Moskve je vlad« v zadnjih 15 leti-h potrošila za raz-skovanje zem-skih /.akhdov ni svojem o?cm!m 350 innli-jonov rub-lgev Pri teh raziskovanjih je sodelovalo nič nvinj ko 12 0»i0 geologov Se 1 1913 =io cenili zalogo železne rude v Ru- i* na dve »nn'!iplardi tor Zda i cenijo njene sksd-ove vštevšr rudnik v Kursku na 260 m:'i'a--d ton Rusija ima potemtakem največjo zalogo železne rude na svetu Premog. fcj ov ton ali 65 odst. svetovne zaloge. Tudi drugih zimskih za-kladov ie dovolj v ru-ski rmlji. tako n. rrr. ne manjka belim !t> neona, ki sta b;la čas;ih v R'.isiji ponoln^ma neznana. Tudi zaloge iata so petkrat večje kakor pred vojno. f*rir>a na Angleške*?! V Angliji razsaja trenutno močna epidemija hripe V filmskih ateljejih Brt;sh Intematiorna' Pichrres so zaradi bolezni popolnoma ustavil5 snemanje, ker ie zhoVlo na stofne uslužbencev na hripi i.n ne morejo iz postelje. Smucarsšee drese iz najboljšega švedskega lodna, kompletne. s čepico, iz blaga samo za drese, najcenejše pri DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA Pri liudeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Letala na paro Ste v detinskih letih aviacije so uporabljati parne stroje za pogon propelerjev, a ti poskusi zaradi mnogih statkov tedanjih strojev niso uspeli. Sedaj je zgradil ameriški inženjer ton nov tip parnega motorja, ki bo nil uspešno konkurirati z eksplozijskim motorjem. Motor tehta v celoti Okrog 70 kg. Najcenejše kurivo je sirovo olje, ki zgoreva v Bunsenovem gorile u. Para lz posebnega generatorja vstopa v dva cilindra, kt sfcupno poganjata propeler. Ta se zavrti kakšnih 1250-krat v minuti. Prednosti novega pogona so po Johnstonu različne. Pred vsem je cenejši, motor deluje bres običajnega ropota letalskih motorjev, letalo se ne trese, strežba je preprosta, start je mogoč ob vsakem vremenu, nevarnost ognja in eksplozije je izključena tn ker manjkajo magneti, je tudi brezžična sreza letala z zemljo brez motenj. Ker ni vibracij, se tudi stroj in letalo ohranita Kko dalj nego z navadnimi motorji. Norvežan Kjettand zmagovalec v akademskih smučarskih tekmah v St. Moritzu. Skočil je 67 m daleč. Invazija škorcev Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov so «e te dni pojavili nad New Y«r.kom velikanski tropi škorcev Ornitologi so cenili število ptičev na 300.000. Škorci so posedli n« najvišje nebotičnike v Maoihattanu in so vso noč tafeo vreščali, da so lju-di prikrajšali za spanje. Mnog' škorci so tudi začeli spletati gnezda. Mestna uprava v New Yorku je poklala nad nadležne goste gasilce z brizga In ^m i. Brizgali so v ško-rce s;lne množine vode, da bi ;>ih presneli. Škorci 90 se res zg nffcaj časa umakroHi, a ko so gasilci odšli, so se vTešče vrnili ra prejšnja mesta, kjer se je začel iznova neprijetni koncert. Mesto New Yo"k je zdaj proti ptneji invaziji brez sredstev ni mota mirno prenašati nasilje škorcev. t4 At!antique" — zrel za ropotarnico Prednji del preKomornika v eherbourSki luki V CJierbourgu pospravljajo m urejujejo ostanke po požaru prizadete ladje »L At-lantique«. Polog šestih žrtev, o katerih smo že poročali, da so jih našH v trupu preko-momike, je odkrila komisija naknadno še tri mrliče, čigih istovetnost je dognana ic pa novih šest zoglenelih trupel, bi se aa- radi odeostij ne dado klendlfickatL pnekomornika so v takšnem »tanje, da vteduje sodiba. d« jih ne bo mogoče po*a~ bti-ta za nobeno reč. Vse skupaj bo treba prodati kot sta«) železo. Niti r fesom im mogoče napraviti kaj prida ln pt bodo paodaii za kurjavo kaj stično^, BI© de Oro — španska Guyasaa Dviganje »L/ Atfauitiqueoveg&« jambora Ženska klepetavost razkrila strašen zločin Po šestih letfh odkrit detomor španska kaznilnica v Rio de Oro, kamor pošilja Španija svoje politične zločince. Tja so deportirali tudi krivce zadnjega puča proti španski republiki, a zdaj je iz kaznil-nice pobegnilo 28 monarhistov, ki jih je skrivaj odpeljala neka ladja. Ječa ima svoj« senčne strani kakor vsaka ječa, in morajo vanjo dovažati vodo z ladjo, ker ni tam blizu nobenega izvirka Luksusna ladja „France" V pristanišču Le Havre je te dni izbruhnil ogenj tudi na francoski luksusni ladji »France«. Zaradi požarov na »Philipparju« in »Atlantiqueu« je izzval ta ogenj umevno senzacijo Samomor hčere Trockega Edina hčč bivšega ruskega komisarja Troc-kega se je pred dnevi zastrupila s plinom v Berlinu. Volkov — tako se je pisala hči Trookega z moževim imenom — je nsm-reč sovjetsko poslaništvo v BerKnu odvzelo potni list ;n ji onemogočilo povratek v domovino, katero je zapustila s cfljem. da bi si v inozemstvu okrepila zdravje. S tem čin-cm so bile odvzete Volkovi vse ruske 'i-žav.1 janske praviva in tudi pravica bivanja v Nemčiji. Iz obupa nad tem je Vojkova izvršila samomor. Njeno truplo so upe-pelili v berlinskem krematoriju. 2en«k» klepetavost je ijsdala kriminalnim oblastim v Lincu zločin, ki Je bil že napol pozabljen in bi se morda nikoli ne izvedelo zanj, da niso govoril jo njem blebetavi ženski jeziki. Poleti 1926 je imel konjski mešetar Avgust Stumpfer ljubavno razmerje z natakarico Angelo Aichiingei^jevo. Znanje ni ostalo brez posledic. Sfrumpfe--, ki je malopriden človek, je naročil, ko je izvedel, da j« Aichingerjeva zanosila, nekemu Gais-bergerju, naj prepreči materinstvo. Dal mu je zato 200 šilingov. Ga-isberger je skušal »toriti po naročilu, a kljub temu je dete prišlo živo na svet. Ko je Stumpfer to izvedel, je prihitel k Aichingerjevj ter je zlomil nedolžnemu otročicku hrbtenico. Trupelce je nato spravil v zabojček in ga vrgel v vodo. 19. avgusta 1926 se je zabojček z otroškim tru-peleera našel. Potegnili so ga iz vode in začeli iskati zločinca, ne da bi ga izsledili. Stumpfer je nato šel v loterijo in je stavil oa številke 12. 8, 19. 26. Dobil je večkrat. Pri preiskavi »o našli v njegovem stanovanju ziabojček, v katerem je bdi nekaj časa spravljen mrllček. Poleg številk 12, &, 26 je stalo na njem zapisano s Srumpferje-vo pisavo: »Številke moje sreče.« Nečloveški oče je dogodek o rojstv« otrociSka in njegovem koncu pripovedoval svojemu bratu Karlu. Te ga je zaupal svoji ženi, ta zopet svoji svakinji in fcako je novica napravila dolgo pot od osebe do osebe, dokler ni slednjič prišla na mbo oblastim, ki so odredile preiskavo. Pr4ic«Ja je zaslišala Stumpferja, Aiclrngerjevo in Gaisbergerja in je vse tri za.pcla ter prtja-viia zločin državnemu pravdništvu, ki b« poskrbelo za zasluženo kazen. ANEKDOTA Jalova dražba avtobusa V nekem okoM^cem krapu Gradca je do'-žan avtobusni podjetnik Rotwangel precejšnji zaostanek n.i davkih. Oblast je dala zaradi tega zarubi+i ijegovo vozilo ter sklenila, da g* bo prodala na javni draž. Pravico udeležbe imajo vsi v JZSS verific rani člani, ptari nad 18 let. Tek se ocenjuje posamezno in v kombinaciji. V nedelj«- 22' t. m. ob 10. skoki za kombinirano tekmovanje. Ob 14.30 konkurenčno tekmovanje v skokih, oboje na skakalnici t Kamniku. Tš&nroie se po pravilniku JZSS Prijavni za tekmovalca znaša 5 Din Prijave je poslati na predpisani tekmovalo1 prijavnici do 17. t. m. na naslov s Ljubljanskega podu-aveza«. Naknadne prijave so mogoče proti dvojni prijavnim do začetka žrebanja Na prijavnici je potrebno navesti v kateri disciplini bo vsak star-tal. žrebanje za vse tekme bo v petek 20. t m. v Ljubljani ob 20. v damski sobi kavarne Emone pri podsavezni seji. Obrazložitev proge pol ure pred startom Zdravnik: pregled vseh tekmovalcev bo eno uro p-ed pričetkom tekme. Darila: prvak v kombinaciji prejme naslov: Smučarski prvak LZSP v kombinaciji za sezono 1932/33. Prvi trije iz vsake tekme prejmejo darila (plakete diplome). Ako prejme tekmovalec že eno darilo v kombinaciji, ne more preleti tudi daril za tek. Prvi trije naj-bo'iš: tekmovalci podeželskih klubov prejmejo diplome Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad v nedeljo 22 t. m. ob 17 v gostil' Kumer—Kamnik. V slučaju katerihkoli iznrememb bo vodstvo JZSP te pravočasno objavilo. Za eventualna prenočila ho preskrbe! SK Kamnik Občni zbor Športnega kluba Trbovlje. V soboto je imel najstarejši športni klub v Trbovljah svoj 11 redni občni zbor. ki ga ie vodil oredsedmk. ravnatelj meščanske §o!e e Alb n Zavrl. V svojem erovoru je na kratko očrtal delovanje kluba v preteklem letu. Moralni uspehi niso bili najboljši ker je klub zasedel v jesenskem terminu komaj tretie mesto, čemur je kriva največ ned;scip!iniranost članstva, premaga vztrajnost in pomanjkanje pravega športnega duha med člani Finančne razmere kluba so s>abe ker se je moral klub za ureditev -grišča zadolžiti Po poročilih funk f^-fvnprip-r ie VI l^nroHen tale odbor- pred podpredsednik Ivan Ivo Dolinar, tajnik sednik Albin Zavrl, Berger ml., tajnik I. H. Tine Juvan. blagajnik I. Avgust Zupan, blagajnik H Dani šuln gospodar Tone Zupan, namestnik Flere, načelnik nogometne sekc je Mato Pečar, namestnik inž. Cotič, odborniki? žunk, Tavzelj, Mahkovec. Letnik Fr.. revizorja: Meško in Volker. Dpravni odbor SK Uirije sklicuje izredni občni zbor kluba 25 t. m ob 19.30 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Dnevni red: sprememba pravil, vol tve v upravni odbor, v posebno razsodišče. sklepanje o predlogih upravnega odbora in o samostojnih predlog h članov. — Drevi točno ob 20.30 bo izredna plenarna seja. na katero se vabijo vsi odborniki. — Seja načelstva nogometne sekcije bo jutri ob 20. v Evropi. Točno! — Danes ob 18.30 trening skupine H. v paviljonu. — Hazen-ska sekcija. Jutri bo ob 18.30 v klub?k: sobi kavarne Evrope ponoven sestanek sekcije. kateremv morajo brezpogojno prisostvovati vse aktivne igralke. Jutrišnji trening zaradi tega odpade. Igralke, ki se ne bodo odzvale pozivu, bodo pozvane na odgovor. Ljubljanski športni klub sporoča svojim Članom, da bo redni občni zbor v petek 27. t. m. ob 20.30 v posebni sobi gostilne Cinkole. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 19. naprej strogo obvezen trening v telovadnici na učiteljišču. V nedeljo bomo igral- v Ljubljani s SK železničarjem iz Maribora. Kolesarska sekcija »Hermesa« vabi vse člane, posebno dirkače, da se gotovo udeleže sekcijskega sestanka 13. t. m. ob 20 v prostorih pri Beliču. Pogovor bo o izvolitvi novega sekcijskega odbora kakor tudi o legitimiranju dirkačev za letošnjo kole sarsko sezono, član: Erlich. Semec, škof. Prodan. Kopecky, Zanoškar sigurno. ŽSK Hermes. Drevi ob 19.30 pri »Bel ču« v šiški prva redna seja novo izvoljenega odbora. Naslednji .gg. naj se seje zane3 ljivo udeleže: dr. Mauri. višji svetnik Zupa nič. Kuret, Lukežič, Otrinova. C gler. Ma rinko. Pavlič. Lozar, Kosirnik. Bergant Zornada. Novak St. in Sterle. G. Burja naj sigurno predloži zapisnik občnega zbora ga polnoštevilno udeleže. TSK Slovan. Drevi ob 19.30 bo v lovski sobi pri Sokolu obvezen članski sesta nek za vse aktivne člane L in rezervnega moštva. Igralca Jenko in Korenčan kakor tudi ostali, ki imajo klubovo opremo, naj jo prinesejo na sestanek. SK Graf ka sklicuje za danes ob 20. v društvenih prostorih sestanek vseh članov nogometne sekcije stavi predlog za sprejem v župo in za potrditev ravnokar sprejete liste. Zupni delegat br Cotar je pohvalil dosedanje delo in prosil br. starosto kakor vse ostale izvoljene funkcionarje, da gredo še z večjo vnemo na delo. Sporočil je. da se vrše v letošnjem letu pokrajinski zlet v Ljubljani v počastitev 701etnice ljubljan-skega sokola. Priporočal je br načelniku in nacelnic. da se pripravijo na ta nas op. pozval vse navzoče brate m sestre, da se zleta udeieže ter tako pokažejo pravo razumevanje za sokolskc idejo — Dubro uspeli občni zbor je zaključil br. starosta s pozivom članstvu, da prevzeto delo izvrši v smislu sokolskega gesla: Celota vse — posamezn k nič! Sokol Brežice SMvestrovanje brežiškega Sokola je bilo p-ay animirano. Dramatiki odsek je pos&rLel za pester spored z raznimi šaljiv mi točka™ rn nastopi. Med drugim se je izvajala tudi enodejanka »Pod copato«, delo domačna br Fr Ca tra k, ie prav ugajalo in vzbudilo obilo smeha. Dne 5 t m jc položila <=okolska uprava obrisi svojega Sela. k- je ,~k«al lene usnehe na vseh področnih sokolskega delovanj« V imenovanje je bil predan po večini stan odbor z nekaterimi izpremern-bami in dopolnitvam1. Občni zbor je po e-? prinetnem razpoloženju z iskreno zeljo v^h Ta\i šlo delo v prihodnjem letu se v večjem razmahu naprej. Dne 7 t m. se je vršilo istotalco pod ofcntjem Sokola leno uspelo predavanje o pptovooiu no Norveški, združeno s sk opt čnimi slferm. katero nam ,e podal g Ir Sker, ,z UM^ _ Pri vseh treh prireditvah je bd obisk PSkoieRim"ke Toplice-Smarjeta j? imel 8 t m "lavno skupino. k.er ie razpravi,nI o deluv minulem ter bodočem lehi. kakor ?udf o nameravani loteriji za gradnjo doma. V novem odboru so presna Srečko Raz-ootnik. namestnik Pučnik, Gregor, načelnik Lo*ar Ivan. načel n?ea Roži Galofova prosve-tar Ti far Lev. tajnik M^er Draso. blagajnik Galof Marko matrikar Tičar Lev. nam načelnika Maslo Ton- nam nareln oe Anica Brezovškova. gospodarica Loizika Razootni-kova in ostali. Br. načelnik bo začel s te o vadbo po sestanku telovadcev v nedeljo lo t m ob 9 donoldne v dvorani hotela »Nova Pošta«, zato opozarjamo w tel o vadeče bra-ie in spstre k polno^tevilni udeležbi - ! r iei priliki se ie noslovil od društva dosedn nji bi a "a in ik br Jordan Andrej, ki ie bil službeno premeščen v LnSko Zel mo mu na novom mpsbi novih uspehov! Iz Kranja r_ Na koncert korošKih združenih slovenskih pevskih zborov v Ljubljani, ki se bo vršil v ponedeljek 16 t. m ob 8 zvečer v un ionski dvorci, bo voz vi avtobus ob 7. zvečer izpred hotela »Stara pošta«, Kranj. Če 9e prijav- dovoij udeležencev, in to na kasneje do nedelje 15. t m pri gospodu hotelirju Liebru. »Stara pošta« v Kranju al< pri avtobusnem podjetju Goricam Pepi, Tržič. Iz Tržiča 6— Na koncert koroških združenih slovenskih pevskih zborov v Ljubljani, ki bo v ponedeljek 16 t m ob S zvečer v u-m-onski dvorani, bo vozil avtobus ob pol 7. zvečer izpred hotela »Pošte«, Tržič, 6e *e prijavi dovolj ude'ežencev. n to najkanie-je do nedelje 15. t m. pri avtopodjetju Pepi Goričar, Tržič 21. Iz Trbovelj t_ Korošca pesem Prebivalce pozivamo. da se udeleže sprejema koroških pevcev, ki pridejo v nedeljo 15 t. m ob 12.30 Sprejem bo J>red rudniško restavracijo. Društva se udeleže sprejema korporativno. Ob 16. bo koncert v Sokoljem d'imu Z lep-m sprejemom in s številnim obi-^om m koncertu pokažemo, kako pri stcu so nam naši koroški bratje, ki se ne strašijo ne truda in ne žrtev, da nos razvesele s svojo lepo pesm:jo.. Trbovel jč^ri. pokažmo. da kljulb vtipkam, ki nas tarejo, nismo pozabi bratov onkraj meja. Iz Hrastnika h— Dramatični odsek sokolskega društva uprizori v soboto ob 20 v Sokolskem domu igro »Velika abeceda«. Iz Ptuja j— Pogreša se 13 letna učenka tukajšnje meščanske šole Sirec Ana, bči usnjarskega pomočnika. Zadnjikrat eo jo videli 4. t m.. ko je hodila zvečer po hišah prosit preno-č šča in pravila, da je prišla od Sv Vrbana v mesto po zdravila za bolno mater Zgle-sila se je tudi pri rodbin: Kalb aa Trubarjevi cesto. Ker je bila ura že 22.. so se je usmilili in ju dali prenočišče in večerjo Naslednjega dne so ji dal tudi zajtrk, za vse ušluge pa jim je ukradla zlato zapestnico. Mladenka se je napotila v smer prots Sv Urbanu, jo pa še do danes pogrešajo Oblečena je bila v siv plašč m na glavi je imela zeleno kapo. j_ Kino predvaja drevi ob pol 19. in pol 19 in pol 21. uri »Markiza Potnpadour«. Novo sokolsko društvo na Brezovici V petek 6. t. m. se je vršil na Brezovic1 ustanovni zbor Sokola. Prostorna dvorana gasilnega društva je bila polna pristopivših člnnov in članic ZboT je OtvoriL točno nb pol 4. starosta pripravljalnega odbora br Andr J e v e c, ki je pozdravil župnega delegata br. Čotarja in navzoče, poudiril potrebo ustanovitve Sokola, pojasnil zahteve in koristi društva ter apelira! na vse navzoče, da ostanejo zvesti sokolski ideji Pripravljalnemu odboru se ie v kratkem času prijavilo 100 članov, 29 članic, 12 moškega naraščaja in 43 dece Desetorica članov odbora je dosegla res lep uspeh! Odbor je imel več sestankov in rednih sej. ustanovil je knjižnico, ki že posluje, uprizoril je tudi nekai dramatičnih predstav Vsi oddelki poseSajo telovadbo zelo redno. Vseh telovadcev je nad 130 kar je za društvo zelo pohvalno. Načelniku br Fur-lanu največja zahvala. Razveseljivo je tudi. da hodijo k telovadbi fantje po ce!e % ure daleč m ne zamudno nit; ene telovadne ure. Tako je prav! Iz poročil na- zbom je bilo razvidno da so vsi funkcionarji prevzete začasne naloge izvrstno rešili. Po kratki m preudarni debati so bili soglasno izvoljeni: starosta Jevec Andrej podstarosta Smole Alojzij, tajnik Furlan Ivan ml.. oredsednik prosvetnega odbora M'kuž Valentin načelnik Furlan Mirko, podnačelnika Preb;! Ivan ml.. Jakomin France načelnica Gni^en Mici. podnačel-nica Sam^a M-lči: č'3ni uprave: Novak | Viktor Trček Tvan. Pelan Josip. Lu^man j Evgen RemšVar Ivan Trč^k lakob. R 'm-i škar .Tanko Belič Tvan. Rem*kar Anton: namestniki Volk Josip st.. .Takomm Filip Kavčnik Valentin Trček Jože. Bokavšek Martin Bokavšek Franc: revizorji Kol ari č Rudolf Martnik Tvan. Peridc Rudolf. Starosta br. Jevc se ie zahvalil za zaupanje in prosil vse izvoljene brate in sestre, da ga še z večjo vnemi podpirajo pri bodočem delu Zupnega delegata ie naprosil da po-rnča n d^pdani^m del o vari iu žuni ter Četrtek. 12. jannarja. BEOGRAD 12.05 • Radio orkester. — 16- Popoldanski koncert. — 19: Pesmi. — 90- Onera iz Ljubljane. — Lahka glasba — ŽAC-REB 12.30: Plošče. — 17: Orkester ba-laiaik — 20: Prenos opere iz Ljubimne. — PRAGA 19-20: Pesmi - 19 50: Klavirske sonate. - 20.20: Dramski večer - 22.15: Nočni koncert. - BRNO 19.50: Program kakor v Praro-orram. — 21.10: Tz 99 45-. Plesna dasba - BERLIN 20 o0: Ca-rpbna pravljica — Pl^na glasba. . Spevoigra - K5NTGSBERG 20: S!ušna igra. _ 9! 90- preno« z Dunaja. - MftHLACKbK 20- Bachov večer. - 2120: Slušna i/->. *7__lio.^ic clnvpn^kih riokrann. — 1«- 1S30- Zemljepis slovenskih pokrajin Francoščina. - 1980: Zdravstvena ura. -20: Prenos iz Beograda. - 22: Cas. poročila. nlBEOGRAD 12.05: Plošče. — 15: Popoldanski koncert — 20- Orkestralen koncert Mendel^hnove glasbo. - 21-30: Ruske oe-9nv — 92^0: Slvestrovanie. — aAUkm} 19m- plošče — 17- I^a^ka glasba. — 20: Prfnos iz Beograda - PRAGA 19.55: Godba na pihala. - 20-25: Sketrh. - 21: Pre-nos pvronskega koncerta 17 Milana. — bkmj 20: Mešan nwram. - 20.30: Prenos iz Pra-sre — VARŠAVA 17: Godba na nihala. — 18: Lahka m plesna glasba - 20.15: Prenos koncerta iz filharmoniie. — 21: Evropski k on r prt ;z Milana. - 23: Godba za p'-s — DTH^AJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.30: Balade. — 17: Koncertna ura. — 19.45: Narodne pesmi. — 20 45" Prenos iz Berlina. — 21: Kon^er« 17 M''1fma. _ 22 10: Lahka godba. — BERT TN 20 45: Beethovnov koncert 17 f;1harT"onMe — Godba na pihala. — K5-\T|nc;BEPn 9010: Simfoničen koncert. ~ M^TTLACKER 20 °0: starejša glasba. -29 30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Baletna muzika. — 19.15: Mešan pro-o-ram. _ 21: Eevron^ki koncert iz Milana. — 22.35: Lahka in plesna Hn^r — RTM 17: Konceri solistov. — 20.45: Mešan glasbeni nrnrfrtim in veselo^ra. Jevgraf Dnliskij: Vse je relativno ^Ti hudič!« ^Pasie nircine!« >Kai vam pa je?c »Tn vam9< >Sto 5tiridpept! Krvavih sto štirideset!« >Sto Štirideset?« 7>f"pmn sp čudite? Da. sto It;rideset!< »Kakšno naključje! Meni tudi ravno sto Iti ridfspt!" »Vam tudi?« »Ojpj!« >Ka; nai zdai storiva?« -j>Na7nan;ti bo treba«. »To ne bo dosti pomagalo, samo zijali naju bodo ;n si mislili- boHaka. Toda, oprostite, hotol sem reči: bpdak«. >Lp nič se nikar np ooravičuite. 9ai sva oba prav oba ^va bpdaka. Denar tudi ni. da b' si ga človpk knr takole pustil ukrasti »Kako mp to iezi' Kako vražip me iezi! Na lptov'5Čp rrrem r>ol nota od T-enin^rada do »ia imam že ra sabo zda? m? pa bi v t»m pasiptti _ oprostifp. — v tem Voronežu _ stoj Nn7ai poidi!-.-: > A t? nP rrrpsto dalie?« »Kako nai frrem na lptovišČe brez počenega groSa v ^mi0 Oipi! Vso zimo sem sania-ril o lptov'5?n povsod sem si kaj odtrgal. zda! na takole . .« >l?iTiirticm vas. tovariša sva v nesreči ■< >\rr. tr»la7 tp mp . Nič me m" treba tola 4 h. Jptr>v?5ČP t? nre^rarro lptnvl Moi miH Kako b5 pp ucoVal pn »voji npumni butici! Enkrat! Dvakrat!« »Oprost:te. prosim ... Vi torej potujete iz Leningrada v Suhum? »Onrostim. onrostim. čemu ne. prosim!..-Da. Npki ose!, ki se mu nravi jaz, je r>otoval iz Leningrada v Suhum«. »Poglejte, drugi osel, ki se mu s'cer ne pravi vi. amnak jaz, je pa potoval iz Stihu ma v Leningrad«. »Nu ?« »Nu?« »Oiejmene! •.. Ta neki osel...« »Ki se mu pravi?« »Jaz. Ta ospI si ie domišlial. da bo vendar ze enkrat zlezel iz tistega vražie~~ pustega Suhuma in nrebil dva tedna v Leningradu! ojeimene! Vso zimo sem sanial o Leningradu. povsod sem si kaj odtrgal, zdaj pa ta-kolp...« ■»Razumem vas. tovariša sva v nesreči ...« »Ne tolažite me ... Nič mp ni treba tolažiti! Ah. t? mo? Leningradček! Ah, ti mo? Lpnmgradu5ka'« »Leningrad? Poleti! Fi! Tega pa res ne razumem« »Cisto gotovo lepše in boli zdravo je tam. ne^o v va^pm ^uhumu!« »Oprostite, vas se to ne tiče. toda samo kak idiot rrrp poleti iz Suhuma v Lpningrad na Iptoviščp ■.« »T7 Lenmcrada v Suhum. hočete reči«. »Nak narobp! Mnrie!« »Fi! Mnr?p' Tn Npva? Ka? vse ?matp tam ob vaši Vovf! Lpno mora bit?. 7Ja rrnvoritp! Pomislite! npbo. gore 7rak oonce « »Da d« nebo. zrak. sonce, gore, toda v Leningradu«. »Sai pri nas v Leningradu n' nobenih gora! Samo močvirie ie ekoli in okoli!« »Močvirje? Kako razkošno! Kakšno nedo-spfrlilvo ra7ko5je!« »Vpctp, kaj?« »No?« »Tako *.tp navdušeni za naš Leningrad, da vam nekaj predlagam«. »Prosim!« »Namrpč ključ od svoiega lpningraiskegn stanovanja. Psmo vam napišem in moja leningrajska gospodinja vas bo dva tedna krmila .. •« »Ali govorite resno? Kaj naj vam jaz dam za to? .. »Svoje subunsko stanovanje in vse kar pride na m?70«. »Vi sp norčujete!« »Cemu bi se norčeval, da bi vas vrag! Nu?« »Z veseliem! Z ve«el?pm! Tu imate p:f*em-pp, daitp (ra moi? ženi Vse bo storila za vas* Vppt Vsp! Takih uslug n? moč? pozabiti'' »Tu imafp moi kliuč in pismo. V m'znir 'mam Cphova. no4ri pa dva čenvonca Lahko "h vzametp« »Hvala! NaiVpša hvala! fte tale listek daitp ženi bo že k?e dobila par fervoncev •n vam iih dala za ta čas«. »Potemtakem torej potujeva?« »Ura!« »V Suhum!« »V Lpnincrad!« »Vo5 vloU 9p drn^Č niska!« »Hvala! Hva... Hv.. .< Din Din Din Din Din Din Din Din 3.--10 2.--10 4.--6 2,— 6.— 1 — 6.--10 4.--6 2.--60 Din 10.--20 Izvanredna prilik! Gospodinje, vrtnarji, olepševalna dmštvaJ Iz konkurzne mase »VRT<b En cen t-met*-!- ladostuje. VSAK NAROČNIK »JUTRA« fe zavarovan 7?» 10 000 f*tnKr?o\t r-. »4: il A'1 i is-:. -- + V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je naša nad vse ljubljena soproga in zlata mamica, gospa LUCIJA PLEČNIK roj. URBAS soproga tesarskega mojstra po dolgi in mukepolni bolezni, previdena s svetotajstvi, danes za vedno zapustila. 1856 Pogreb nepozabne bo v petek, dne 13. januarja ob 4. uri popoldne na pokopališče v Dol. Logatcu. Dol. Logatec, dne 11. januarja 1933. Plečnik Franc, tesarski mojster, soprog — Slavica, Vladko, Jasli. otroci, in ostalo sorodstvo. Cene malim oglasom Zanttvo ki dopisovanja. vsaka fteKd* L>u» Ar- far enkratna prt-tfojbtna ta Uiro alt ta dajanja naslova Dm i.—, Oglat* trgovskega <■ reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtrt i,—> Po ftn I.— m besedo to taračunajo nad al h vsa oglasi. ki spadalo pod rubrike mKam pa kam*. mAuto-moto* »Kapital«, »C najema. »Posest* aLdtkatim, »Sta movanfa oddam •Stroji* mVrednotem »Informacijam. «ŽWk aObrta m »Les« fer pod rubrikama »Trgovki potnikia tn »Zatlo-tekm. če te t oglasom nudi taaluiek. oziroma, če t* tUe potnika Kdor al pa pod tema rubrikama Uče trudu tka aii t/ufb«. plača ta enako besedo 50 pat Pn vseh oglasih, kl •• taraCunajo po Din Ista besedo te taračuna enkratna prtstoibina Din S,— ta iifro atl ta dajanja naslova Voetab uglasi -M-talnega enačafa te računajo po 50 pat ta vsako beseoo Enk ratnn cmstoihuia ta iifro ali ta dajan fe naslova pri oglasih ki te taračuna lo do 50 par ta vsake Henei/a '».H«* Dt* V— Najmanfh tnestfk pri oglasih /h tO pat ta besedo fa Din 10. art oglasih po I Din ta besedo t»a r>m 15.— Vsa pristojbine ta mala oglasa fe plačati pn predati naročila. OZ* roma tih /a vpnstaH a nismo obenem r naročilom Potniki Kdor mesto pot ttika, plača ta vsako basedo 50 par; ca da janje naslova aii za Iifro S Din. — Kdor ■prejema potnike, pla fta besedo po t Din j «a dajanje naslova ali u šifro pa 5 Din. (5) Potnika Traske stroke. sprejmem za l jubljansko okolico in Ljub lja.no. Vprašanja m oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik vinske strok p«. 1072 5 Poverjenike »ta!n«. reprezentativne, pri Industriji h io trgovcih po-zna.ne. potrebujemo za vsa kf° mesto. Ponudbe na firmo: »Kompas«. Beograd. Knjegtnje Ljubice 7. 1082-5 Zastopnika u nov predmet in nov na Sin prodaje iščemo Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1108-5 Pouk U«a«tlk i Din. u la janje oslova ali ca Iifro 5 Din Dijaki, ki iščejo instrukoije. pla fca>o vsako besrdc 50 par, ta Šifro ali ia da janje naslova 3 Din (4) Akademik inštrnira vse s-ednješolske predmete ia hrane, ali primeren ho tiorar. Ponudbe Da »glasni oddeek »Jutra« pod šifro »Filozof«. 1062-4 Instrukcije za osroo\-n>o n meščansko šolo, nižjo gimnazijo in učiteljišče iaje abiturijent-ka uč-rte! ::šča. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Od.M6njakin.ja«. 1060-4 Satno 5 Din ca aro računa za poučeva nje k:3viTja na i-mii Alek Mid« K-ižma.n Moste — Zaloška ee->ta 16. 1100-4 Učenko sprejanem takoj v trgovino s papirjem '-n pisarniškimi Ctrebščinami v Ljubljani, stnoročno pisane ponudbe n« oglasni oddelek 'Jutra« pod »Živahna in pridna«. 1L14-44 Službo dobi Iščem ženo nad 45 to pod 55 let st« no, popolnoma sposobno vseb domačih del. riba-nja. pranja in kubaaja. fizično močno, glavno je. ia je strogo zaupna ter dovolj toteligenitna. ki bi ee ji 'ahfco poverilo najstrožje zaupljivo nadziranje v rod bin; z istočasno fizično močjo preprečiti gotove mo mente. Disciplina 'e naj strožja in morala moča da je na višku. Do;««* s potekom življenja io sliko za upn^' na ogla?ddelek »Jutra« pod šifro »Nadzn'« 1087-1 Samostojna ženska ki bi hotela sode'-ovati v gospodinjstvu (gostilni), ne pod 30 let stara. in ki bi vi ožil a 3000 Di«. dob- stal no mesto na deželi bl:zu L"'nb' iane. N's5'o» v oglas, oddelku »Jutra«. 1081-1 Plačil. natakarja veščee« npmščine io zmož nega kavcije, i dobrini': fir>-:ČPTaIi. soreim-e bo-el St.fukelj. ' 10251 Perfektno knjigovodinio :,n,po-'noma ^amne-^^jno In -osno nW z znanje-m po eg državnega jez!ka t^Ji ,raneoSi':n-e io nemščine. -pt i iol2-"'et.ntm: spriče <-a!i. sprejmem takoj. Po-no »glasn; >dde!ek -Jutra« pod značko »Bo ločnost 2:1«. 969-1 Lesni manipulant < možen prejemanja to vi i a je les", s ---me-no -ancijo dob- 'akoj s!užl>-> Ponudbe na ogla^. >ddeiek •Jutra« pod značk.n »Za lepljiv 10.000«. 876-1 Šteparico za fina d^la sprejme Zar-nik. modno čevljarstvo — Gajeva 9. 1121--1 Služkinjo idravn, spretno in poslnSno sprejmem na Poljansoki cesti K>, I. stopnjišče. vrata 2 1135-1 Službe išče j Vsaka beaeda 50 par; ! ca Jsjenje na »lova ali i '.a Šifro pa S Din. (2) VnaJta 50 par. u da.'an'e naslova ali u Šifro p» 3 Din (11 Mlajšo gospodično trgovsko nW. s primeroo Šolsko rz>obraz.bo. vf-ščo nekoliko nemščine, sprejmem t trgovino mešanega blaga Pr.n ud be na »g a s. od d>el ek »Jutra« pod »Delavna«. 1095-1 Kobasičara •poaobnog verzi ra nog n rve kobasičarske pos^ove i za potpuno se mosta! a-n rad Iraža si nast-upom odmab Antnn JurišRovič. m-«ir i fcobasičar. Batija-Luka — Oara Dti5a.na trg 12. 1063-1 Brivski pomočnik starejši, dober brive* 'n bubi štucor, išče nameščenje t boljši d-eiavniet. — Pomidbe prosi na naslov: Ivo Lončarevič. N. Gra-diška. 1060-2 Dekle ki dobro serviratl Io vsa kuhinjska dela opravljati. :šče služ>w> proti pla 6; 150 Din. Ponodbe na oglas, oddelok »Jutra« pod »Pridna in poštona 202«. 9T2-2 Vrtnar verzlran v vseb panogah vrtnarstva, vajen samostojnega vod&tva. z večletnimi spričevali. ž«li stalno ali začasno službo Prevzame pi tudi vswla ! Din. ca lajanje naslova ali ta iifro pa 5 Din. (161 Oglaai trg. značaja po 1 D ki beseda: ia (tajanje naslova ali ia šifro 6 Dio. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; xa •iajaoje naslova ati ta pa 3 Din. (7) Transportne kante za mleko, rabljene, po 25 do 301, kof>im. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1014-7 U' K*' 0s?1aj» trg. tnačaja po j 1 Dii beseda; ta da | janje naslova aii ta J šifre S Din. — Oglasi j socialnega značaja vsa } ka beseda 50 par; ta j dajanje naslova ali za ! šifro p« 8 Din. (6) I Kožuh pripraven za šoferja aH točijaža. poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1068-6 2 perzijski preprogi l-eprl, naprodaj v Florijanski ulici 22/1. Ogledati m^d 1. in 4. aro. M38-« Valvasor ugodno naprodaj. Narfor ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 1074-6 Inkaso trgovskih terjatev po pre pzkušeni metodi svetovnih inkaso podjetij preskrbi proti zmerni proviziji brez nadaljnjih stroškov Infor maei.jska m komercijalna pisarna v Mariboru. Jurči eeva ulica 8/1. 967-16 Družabnika sprejme tovarna trikotaže in pletenin. — Pomidb>- na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurno 156«. 11105-16 Hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Celju do zneska 70.000 Din ku pim proti takojšnjemu p'a-Šilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod znaoko »70.000«. 114o-t6 Vrednotč '•i tioseil« 1 DIL. m lajanje naslova alt «a Iifro m B Dio. .'35, Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih conah CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Vsaka beseda 1 Din, za dajaoj« naslova ali ta Mtre pa 5 Din. (20) 2 stavbni parceli prodam na Viču. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10«)-20 Veliko parcelo krasno, v idiličnem io zdravem gol.n&nem krajo severno Ljubljane — v izmeri 25.000 mJ. po zelo primerni ceni prodam. Zelo ugodno za sanatorij. Elektrika polog. Prodam tudi manjši komipleks. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kupim takoj«. 1078-20 Domača tovarna bombaža potrebuje za svojo tkalnico in predilnico sposobnega MOJSTRA ki je dovršil strokovno šolo, z večletno prakso v istem svojstvu pri večjih podjetjih. Ponudbe pod »Majstor končaone« na oglasni oddelek »Jutra«. 1850 II t^ilgai Kice Burronghf«: Tarzan, kralf džungle DRUGI DEL Komfortno stanovanje ▼ novi zgradbi sredi me sta pripravno tudi za stanovanje. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno«. 1097-20 Parcela vogalna. 800 m1 velika. 4 minute od trnovske oer kve ugodno naprodaj Me slov pove oglasni oddelek »Jntra«. 976-20 Industrij, podjetje majhno, popolnoma urejeno s stroji, katero bi bilo pod dobrim vodstvom donosno, ugodno prodam. Potreben kapital cca 250.000. In ter e sente prosim, da javijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjetje«. 1122 20 Vsaka beseda l Din. za dajanje naslova ali za šifro Da 5 Din. (19: Vpeljano špecerijsko trgovino v Ljubljani oddam takoj v najem radi odihoda. Potreben majhen kapital Dopise na oglaeo-i oddelek »Jutna« pod šifro »Dobre točka«. 1079 19 Lokal z izkuhom na prometni cesti v Ljubljani prodam proti prevze mu vfenjiženege dolga. Po midbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Izkuh«. _LH0-19 Modistinje, pozor! V mesto Slovenije ugodno prodam za primern-n ''eno najbolje vpeljano modista rijo in predtiskarijo z vsem inventarjem, radi preselitve v Zagreb. - Psmene pojasni-la daje Lea Matašič. Za grob. Vlaška 105/11 levo 1112-19 h Vsaka buseda 50 par; ta dajanje na*lov« »H za Jifro 3 Din. (22i Visoko5c!ka poučuje za stanovanje. Po nudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Hvaležna« 1142-22 Dijaka sprejmem kot sostanovalca v zračno in nrrno sobo v centru mesta. Naslov jiove oglasni oddelek »Jutra«. 1144-22 Vsaka beseda 5(1 par. ca dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a! Sobo lepo opremljeno oddam » 16. januarjem solidnemu gospodu. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. 1090-23 Sostanovalca sprejmem v sobo s prostim vbodom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10S4-23 Sobo strogo seiparirano, »a 250 Din oddam blizu tramvaja na Mirju, Marmontova 27. 1076-23 Več boljših gdč. eprejm- m na hrano in sta nova nje po 700 in tudi 650 Din mesečno, v sredini me sta Sobe krasne, oprema de-orna nova. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 277 23 Štiričlan. družina išče -no ali dvosobno sta novanje za aprit. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 1091-21/a Stanovanje »obe io kuhinje išče mlad zakonski par ob Dunajsk" cesti do Produkte. Nujne ponudbe ne oglas, oddelek >Jutra« pod »Februar J33« 971-žl/a Stanovanje 1—2 sob :šče družina treh odraslih oseb — po mož nosti v centru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober plačnik«. 1134-iU/a .f a t an o vanje Vsaka beseda 1 Din; za dajajjje naslorva aH m šifro p« 5 Din. (21) Dvosob. stanovanje park-etirano. v pfldpritllč*u takoj oddam v Pieteršni kovi ulici 24. &S2-21 Za 4000 Din tako! plačljivih nudim starejšemu paru v poljubnih poletnih petih mesecih, v prijetnem in zdravem kra jo stanovanje, hrano io vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jiit-^a«. 1080-21 Pristopajte k Drvš-vu stanovanVkih najemnikov, Vegova ti' 8. 373 21 Dvosob. stanovanje solnčno. s kuhinjo, v ood pritličju vile. v mes ta ko i oddam. Vpra Sati ▼ Knafljevi nS 1311 321-21 Dvo^h stanov 3 brez kuhnr'«. predsoba veranda, pripravno tudi za pisarno aH zdravnika, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni od d-el ek »Jutra«. 1102 21 2 ®nb. kabineta. kiihin'e in pritiklin. lepo io solnčno. oddam v b'ižini Kolezije s 1. februarjem. Vprašati v Karadžičevi ulici 16. riso. ko pritličje. 1099 31 Trisob. stanov^n'? nasproti banovine oddam s februar• cm. Pooudbe na 0'?'as. oddelek »Jutra« pod »N*'2.ka najemnina«. 1116-31 Opremljen lokal s pritiklinami. v lepi novi zgradbi na prometnem mv-stu Ljubljane poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1066 Okoli ognjev so žlobudrali črni vaz irski voj&čaki. O kliknil jih je v njihovem jeziku: »Vstanite, otroci, in pozdravite kralja!« S presenečenim in prestrašenim krikom so planili vojščaki pokonča. Tarzan se je z veje velikega drevesa prožno spustil mednje; toliko da niso od veselja ponoreli, ko so ga zagledali živega. Trgovino t mešanim blagom, v zelo prometnem kraj'u ob železnici na Dolenjskem takoj oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1096-19 Skladišče veliko m *uho sredi me sta takoj o-ida Špedicija Turk v Ljubliam 52795-19 Veliki poslovni pro. stori bivše Narodne kavarne, v sredini Ljubljane takoj na razpolago za kavarno ali večje trgovsko podjetje. — Pojasnila daje Društvo posestnikov, Salendrova ul. 6. 1,126-19 Lokal »prem! j en ta '.rgovino s špecerijskim blagom. aa prometnem krajo 11 k o. oddam v najem pod agod nMM pogoji. — Pojasnila 1aje lastnik Joža Jagodne posestnik. Visoko št 33. oošta 5»nču.r pri Kranju 34619 Trisob. s kabinetom, kuhinjo 'n vsemi pritiklinami. v sred: ni mesta po nizki c<*oi od dam s februa'iem. Nas'ov v oglasnem oddelku »Ju'ra« 1137-21 Stanovanie sobe. kuhln'e in pritiklin oddam s 1. februarjem. Na s'ov pove oglasni odde ek »Jutra« 1136-21 Dvosob, stanovanje lepo in čisto, s parketom in teraso odda Feršnij. pod Rožnikom, ces-ta XtT/il l! 28-21 Dvosob. stanovanje veliko, komfortno, z vsemi pritiklinami in kompletno kopalnico oddam. Infortna cije daje Jemec. Tržaška 1. 1.141 21 Dvo«ob. stanovanie s parketom, elektriko in kopalnic-o takoj oddam v Metelkovi ulici štev. 5. 1(146-21 Trisob. Stanovanif s kuhinj* io pritiklinami oddam si. februarjem v Staretovi ulici 25/1. 1132-21 Trisob stanovanje odda Burkeljc, Kodelievo. Povšetova ulica 35. 1.138-21 Sobo odda Vsaka beseda 50 par. ta dajanje naslova ali ta Iifro 8 Din. (231 Veliko prazno sobo oddam v Jenkovi ulici 13/1 1094 23 2 gospoda ali gdč. spre mem po nizki ceni na stanovanje, na željo tudi s 1t:hwj N*as>iov pove og!asni oddelek »Jutra«. 1093-23 Sobo ' epo opremi'eno, s posebnim vhodom, parketom in elektriko, v centru mes'a takoj oddam, event. e so uporabo kopalnice io kla virja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1083-23 Ooremiieno «obo -ddam čez dan odsotni go stMdifni Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10G5-23 Sobo z 2 posteljama s hrano oddam po nizki ceni Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. 1029-23 Prazno sobo separirano. e štedilnikom in elektriko oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 993 23 Opremljeno sobo lepo. takoj oddam 2 boljšima gospodoma na Po Ijansiki cesta 16/H — ievo. 1012-23 Lepo mesečno sobo .►jpoiHmma »epariTain« — t ■jrost.im vhodom is »top ijic čisto ji solnčno » -no ai!< dvema posteljama v t 1 11 tik rivolija taiuj .^idam stalnim boljšim »sebam Di jakl naključen'.. VprašaH v Knafljevi nlio št 13/n 52150?? Oddam sobo 2 gospodoma, event. tudi s hrano Soba Ima separlran vhod ln električno razsvetljavo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 811-23 Sobo elegantno opremljeno, s posebnim vhodom, v bližini ba.ns.ke uprave oddam. Naslov pove oglasod oddelek »Jutra«. 1006-23 Prazno sobo lepo. parketirano, g posebnim vhodom io električno razsvetljavo oddam v Prešernovi! ulici etaloemu in so'idn"Tma gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1103-23 Dve vezani sobi lepo opremljeni, v solnčoi legi. s posebnim vbed-om s stopnjic. oddam. Na-s! ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1127-23 Sostanovalko sprejmem za 100 Din v centru mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. lllS-23 Dve sobi i eno in dvema posteljama oddam dijakom v Gradaški uiici 4. 1107-23 Opremljeno sobo poleg sodoije oddam solid nemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 1147-23 Opremljeno sobo oddam s 15. januarjem v Groharjevi ulici 5 — poleg obrtne šole. 1131-23 Gramofone in plošče radi opustitve Cesitn-ega lokale najceneje (t.ud- proti vložnnm kn.ižicam) dobite pri Elektrofonskd družb;, Krekov trg 10/11. 1109 26 Vsaka Ui.ti ia la.iainjs naslova ali » šifro re> e Dio (29' VsaJia 5fi po.r, . za dajanje naslova ali • za Šifro 3 Din (23-a { Gospodična išče lepo opremljeno sobo z ali brez hrane. Ponudbe na ogla.sni oddelek »Jutra« pod značko »Medicituka«. 1066-23/a Iščem krasno sobo v bližini glavnega kolo dvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-,a« pod šifro »Fini uradnik«. 894-23/a Akademičarka išče sobo s posebnim vbn dom. v vili na Mirju. Pv nudbe t nav^dbii cene n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tehnika«. 1070-23/a Sobo, ozir. kabinet (prednost s klavirjem), s posebnim vhodom, či^to vn snažno, išče s 15. januar jem akademik -n konser vatonst v centru mesta. V plačilo po želji tndi vn-strukeije ii klavirja ali predmetov za srednje šo e. Takojšnje ponudbe na ogl nidelek »Jutra« pod šifro »Poceni 222«. 997-23'» Dopisi Vsaka beseda i Din. ta dajanje Daakrra ali šifre pa S Din. (24) »1930« Hvala. Kje hodiš? Za 1, nemogoče. — Sporočim! 1071-24 Glasbila Vsaka beseda 1 Dio. za dajanje na«h>v» aH ta šifro p» 8 Din. (26' Harmoniko tritonsko. s kovčkom, naj bolje ohranjeno lep; gla sovi, t medenitBi glasil" poceni naprodaj. Naslov * ■»glasnem oddelku »Jutra-303 •>. Singer šivalni stroj pogiezljdiv. zel« dc^bro ohra nj-en. [»ocen,i naprodaj v Sp. Šiški, Zelezuikarjeva 6. levo. 1125-29 Mizarske stroje prodam ali zame.njam za les. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1129-29 1 > saki D«n. ^ dajanje naslova ali •a Šifro r>a 5 Din (31) Tiha — izvensodna poravnava ne$kodljiva kreditu, najcenejša. iiskretna Novi zakon. Pojasnila brezplačno. Čimprej pošljite nasov na oglas, oddelek »Jutra« p,d »Rešen skrbi«. 1118-31 Brivski salon moderen. priporoča Jože Strgar. Miklošičeva e. 13. 1130-31 Potujem v Trst • ibeoem ,abko uredim nadeve trgovskega ali privatnega inačaj-a. proti majhn. odškodnini. Na - ov v og oddelku »Jutra«. 1115-31 Izjava! Op«ozarja.m brivca gg. Piskača in Drnovška, da prenehata z neos-novan-mi go voricami proti meni. sicer jo tožim. Premor Franc. Litija. U117-31 Mug&SSM 3 Vi/.a u teOjilO S^oplju >ada 1 februarjem oficirska na aerodromu Pogoji zaiku]« •>d ujffravoeea oi^fk"- m^naže olovnega Puka D,n vn- Puk v v z3ku-[. • 193:i svojo menažo v Skop ju se dobijo odbora >fi-3. VezduOo-za cen n 30 88(1-32 Oblastveno dovoljena razprodaja Vsled likvidacije firme razproda jamo našo veliko zalogo manufakturnega blaga izpod nabavne cene. Izkoristite to priliko in si nabavite blago, dokler še traja zaloga. Oblačilnica „Ilirija" LJUBLJANA, Mestni trg štev. 17 I. nadstropje. Oglejte si zalogo! 1820 Oglejte si cene! UfERTHEIM blagaina fabrikat. Tanzsos VVien, Zentralrundriegelsystem, 180 cm visoka, 67 cm široka, 75 cm globoka, z dvema tresorjema, en skrivni tresor ter cca. 1 m prostora na visoko za knjige, pripravna za kako industrijsko podjetje ali denarni zavod, takoj ceno NA PRODAJ. 1S63 Natančni podatki v trgovini Kramar & Mislej, Celje. Registrirna blagajna — dobro ohranjena, s protikontrolno pripravo, 999.99 registra* joča, takoj ugodno na prodaj. Več se izve v trgovini Kramar & Mislej, Celje. 1864 Prijatelj gospodinje, patentirani štedilni obroč, se lahko namesti na vsak štedilnik in stane za srednje gospodinjstvo Din 170.— do Din 250.—. Ako hočete imeti res toplo kuhinjo in mnogo prihraniti na kurivu, si ga nabavite pri JELODVOR, Ljubljana, Sv. Petra c. 2. Sobo v sredini mesta oddam takoj solidni osebi. Naslov v oglasoem oddelku »Jutra«. 1120-23 kAlifV. :■;.->!:■■ • i- , : - i - J'/.-,- - ... '•i vt&š&f.*, i-!.'-: -M« t Občrna Lj »bi ja«a Moenoi p^Teteit zavod Dve prazni sobi v I. nadstropju v bližini sv. Krištofa, s kopalnico — in sobo v suterenu oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1123-23 2 veliki prazni sobi v pritličju, na ulico, s po sebn:m vbodom, na prometni točki oddam s 1. februarjem za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1140-23 V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa MARIJA PUC roj. PETR0VČ1Š vdova Jancič soproga poštnega zvaničnika dne 10. t. m. po dolgem in mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 12. januarja 1933 ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 11. januarja 1933. 1839 Franc Puc, soprog — Franc, Kari, Jožef, Ivan, Ferdinand, Ana, otroci Marjana Hoge, sestra — Terezija roj. Novak, Alojzija roj. Stok, snahi, in ostalo sorodstvo. Zahvala Za izkazano sožalje o priliki nenadne izgube našega sina se vsem najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalimo vse njegove stanovske tovariše in znance iz Ruš, ki so se, z gospodom ravnateljem ing. Maderjem na čelu, v tako velikem številu udeležili pogreba. Posebno zahvalo smo dolžni gg. govornikom, g. ing. Knezu, zastopniku kemijskega društva, g. živinozdravniku Kultererju kot zastopniku društva rez. oficirjev, zdravniku g. dr. Zorcu in vsem darovalcem vencev in cvetja. Zahvalimo vse, ki so ga spremili na zadnji poti, in vse, ki so pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje, vse prijatelje in znance. Ob preobilici dokazov sočustovanja nam ni mogoče spomniti se vseh osebno, zato zahvalimo tem potom vsakega posameznika, ki je v besedi ali z dejanjem počastil njegov spomin. Slov. Konjice, dne 10. januarja 1933. 1840 Rodbina dr. Rudolfova. v«; -' v -"ve."*, i . 'M urejuje Davorin Kavljea. izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarna rja Franc Jezerfiek. Za inseratnl del je odgovoren Aiojt Novak. Vsi c Ljubljani