91. Mkfl. V UlMM I Kitk. 23. UPlUfl 1909. XUI. leto. .Slovenski Narod* m i* « Ltutnjani na dom 4?«lavljen: tttc leto.........K 24*- sof leta.......... 12*— tort leta.......... £- taesec........„ v opfEvtsilivn prejemali: celo leto.........K 22-— pol leta . . «......• 11*— četrt leta........»5*50 na siesec....... . • 1U0 Dopisi naf ae ltaakir«io. Rokopisi ae ar vracafo. v m i n • *t> t t X-*flw vllet 5 (k nađsrropf* :«*e*an et. 84. izhaja vsak dan zvečer Izvzemat nedelje In praznike. InserarJ veljajo po 12 vin*, Upravniirva naj se poiiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je adaiUiiatiatitne stvari. - Posamezna Hevflka vetje 18 vinarjev. : peterostopna petit vrsta se enkrat po 14 vin., za dvakrat trikrat rdi večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „asr«dna tlakama" telefon et. 85. .Slovenski Narod" vei)a po pošu: za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25-— pol leta.......... 13— četrt leta.......... &50 na mesec.........• 2*30 za Neir.čijo: celo leto.........K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.- Vprasanjem glede inseratov na] se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnlfttvo : K naf love ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 88. Subvencionirana opozicija. Lep načrt so si napravili klerikalci: Navidezno m» hoteli igrati opozicijo, seveda t;iko, ki vladi nič ne škoduje in je nič ne ženira, skrivaj pa so hoteli za to dobivati od vlade vsakovrstne subvencije in namesto, da hi t«' subvencije kasnile celi deželi, jili spravljati v žep svoje stranke. Država je bila Kranjski lezel i vedno mačeha. Drugim je dajala maslenega kruha, Kranjski deželi pa kvečjemu kako oglodano skorjo. Za druge dežele ima vedno vsega v izobilju, a kadar se oglasi Kranjska, te-tlaj stisne vlada pesti v žep in vzdihuje: ni denarja. Tako je v gospodarskih stvareh in t;ik<> je tudi v kulturnih. Sistematično nas zapostavljajo in prikrajšujejo, a pridu i in ubogljivi, pa vam Ih>ih dala eukrček' . pravi vlada klerikalcem in ker so klerikalci tudi v opoziciji lepo pridni in ubogljivi, dobe zdaj pod tem zdaj pod onim naslovom nekaj eukrekov, ki se imenujejo subvencije. S tem j«' pomagano klerikalcem in pomagano je vladi, a če j«' dež« la. če je vse prebivalstvo na škodi kaj za to. Klerikalci so s svojimi organizacijami tak<» pri kraju, da jim vsak groš prav prid«', ki ga kje vjamejo. Vladi je pa tudi pomagano. 1 in morala za kako stvar d:iti L0.000 kron, ^i misli: Nainestu da dani kranjski deželi 10.000 K, jih '»»m dala klerikalni stranki 4000 Klerikalci bodo zadovoljni, meni pa ostane 6000 K. Taku >r godi zdaj že nekaj rasa sem. Kar nov sistem se razvija. Čigar jedro je: »lajali vladajoči stranki subvencije, nainestu javnim napravam; podpirati posamezno st;;m-ko namestil občne koristi. Klerikalci se pri tem prav dobro počutijo in vladi j«* s tem dvojno pomagano, ima namreč klerikalce na vrvici, da plešejo, kakor mirkovce, kadar vlada I loče in da si s subvencij on i ran jem lake opozicije prihrani nekaj deuar-ja, ker klerakalna stranka dobiva seveda I*' en del tega, kar bi .Iada sicer mora la dat i. Te dni smo pribili tak slučaj. Dežela j«1 na deželne stroške ustanovila trgovsko šolo združeno z zadružno šolo in prosila j«1 ter dobila poo odšli v dolgem sprevodu pred uredništvo Češkega Slova«, kjer so govorili tt volitvi razni voditelji socialni d eni o k rat je pa pred redakcijo svojega glasila »Pravo lidu«. Na Karlovem trgu jih je indicija jiozva-la, naj se razi de jo; ker se temu pozivu niso odzvali, je 50 redarjev na konjih jelo razganjati množico. Nastala je >ilna panika. več demonstrantov je padlo na tla in .\ot ji' sprejel vse pogoje, ki jih je stavil mladoturški komite, protivi >e le zahtevi, da bi bil ZOpet izvoljen za predsednika parlamenta Abmed Riza, češ, da ne more dovoliti, da bi bil parlament odvisen od vojaštva. Poveljnik mlndoturške armade je na to odgovoril: »Ali sprejmete tekom -4 ur vse naše pogoje ali pa takoj naskočimo Carigrad.« Kn ver hej o sultanu. Pariz, 22. aprila. »Matinov« dopisnik je imel v San Štefanu razgovor z En ver bejem, ki je izjavil da je izključeno, da bi sultan Abdul llnmid še nadalje ostal na prestoli.. Ako bi sultan še nadalje obdržal vlado v svojih rokah, bi to povzročilo popoln propad države. Abdul Hamid. je rekel Knver boj, računa lahko na to, da mu darujemo življenje, sicer pa ne more ničesar drugega od nas za lito vat i. Reakcionarci v rokah Mladoturkov. C a r i g r a d , 22. aprila. »Tur živio«, in potem je videla tablo plavati po Ljubljanici. Hrup je trajal pol ure. Slišala je priti orožnike. Videla je Kra-peža med ljudmi, videla je govoriti Krapežu, ni pa slišala, kaj je govoril. Ko je prišle orožništvo, je Kra-pež odšel. Videla ni, da bi bil Kra-|w»ž govoril z uslužbencem tvrdke. Drugih ljudi ni poznala. Agnoscira Cerarja. Dr. Š v i g e 1 j : Kdaj je bil Krapež tam? P r i č a : Ob polu dveh, ko je prišlo orožništvo nazaj. Ob eni ga ni videla, ker so bili pri obedu. Elbert jo Šel b Kirbiscbu ob :) 4 L Ko je množica vpila »tablo dol«, jo bil Krapež navzoč. Kranjca in Faturja je videla, pa nista nič storila. Rudolf Jane, skladiščnik pri Kastnerju. Pride po navadi ob pol dveh od obeda. Tisti dan je prišel od obeda, obstal na vogalu ter videl množico, ki je prihajala iz Zidovskib ulic in vpila: »Ka-stnerjevo tablo dol«. Medtem je prišel bližje kavarnar Krapež, ki je prej stal pred kavarno, ter rekel, da bi bilo dobro, da bi sami sneli tablo, da ne bi se kaj zgodilo. Priča pa mu je odgovoril, da. naj gre to povedat gosptMlu. Krapež se je nato obrnil iu odšel, kani. ne ve. Nato so pa prinesli od nekod lestvo in sneli tablo. Tablo sta odnesla dva majhna šolska učenea. Padla jima je na tla. Bila sta takole v drugem ali tretjem razredu ljudske šole. Nesla sta desko potem dalje v Ljubljanico. Nato jo šel priča proč. Ko je prišlo orožništvo, so 1 juti je zbežali na vse strani. Priča potrdi, da je govoril z gospodarjem pri Kirbiselm. Krapežu ni slišal, da bi bil rekel drugim, da naj snamejo tablo. Kam je šel Krapež, ko je izgovoril one besede, ne ve povedati, ker ni gledal za njim. Krapeža po glasu ne pozna. Ne more potrditi, da bi bil Krapež rekel: za pretočeno noč Kastnerjevo tablo dol!« Teh besed ni slišal. Od trnih, ki so snemali tablo, ni rjosnal nobenega, tudi tistih ne, ki so odnesli tablo. Cerarja pozna in ga je videl stati med množico. Ko so orožniki prišli, ga ni videl več. Kranjca in Faturja ne pozna. Na dr. Š v i g 1 j e v a vprašanja izjavi, da je Krapež, ki mu rekel, da bi bilo boljše, da sami snamejo tablo, govoril popolnoma mimo, da ni bil prav nič razburjen. Množica pa je vpila »tablo dol« že prej predno je prišel Krapež. Na ponovno vprašanje, da pove popolnoma zagotovo, odgovori, da je Krapež v resnici prišel pozneje, kakor pa je bilo slišati klice »table dol«, klici so bili prej! Dr. Nenperger: Tu se vidi, kolike vrednosti so taka vprašanja, samo motijo priče^ Dr. Š v i g e 1 j: Vase priče se seveda nič ne motijo! V ran Se fra n, trgovski učenec pri Kast ne r j u. Prišel judovskih ulicah. Tabla je bila že sneta in tudi reklamne tablice. Koliko je bilo teh, ne ve natančnejše, misli pa. da jib jo bilo okrog 2i). Tedaj je bilo pred hišo že VSA prazno, orožnikov že tudi ni bilo več. Ko je šel čez most, je srečal nekega vajenca, ki .je nesel lestvico. Ko predsednik pokliče Kranjca, izjavi priča: »Ks diirfte der ge\veseu sein«. Na vprašanje, koliko je bila vredna tabla, pravi, da je imela zanj vrednosti \2() 1110 K, ker je bila iz izvrstnega lesa, katerega pa sam ne pozna. Dr. Švigelj: Morda maha goni i Dr. Kukal j: Ali je imel priča vrednost te table zabeleženo v trgovskih knjigah | Predsednik: »Die Herren Verteidiger kaprizieren sich, ob Sie die Tafel in I bron Buehem verzeieh-net habonf Zagovorniki: Oho, kaprici-ramo! P r i č a pove, da se to vse skup-računa. Prva njegova inventura je bila leta 1895. leta. Dr. Š v i g e 1 j: Kako pa dobivate reklamne table. Ali so vam zaračunajo I P r e d s e d n i k predstavi to v nemščino. Dr. Švigelj: Saj zna slovensko! — Priča si namreč daje slovenska vprašanja skoziuskoz prest uvijati po predsedniku, (busiravno je slovenščine popolnoma zmožen. Pove pa, da dobe trgovci reklamne tablice: »Zur freien Verfiigung, gratis!« Večje ostanejo last dotične firme, v račun pa se ne postavijo. Odškodnini* firmo tudi ne zahtevajo. Izvedenca. Kot izvedenca priseže ta nato klepar L o n č o k in ključavničar Wei be 1. Priča Kast n o r izjavi se, da reklamna tabla za bencin ni bila nič vredna, čemur ugovarja državni p r a'v d n i k toliko časa. da končno le reče. da je bila tabla nekaj vredna. 1 z v e d o n e n oba izjavita, da je ena tablica, če se izdelujejo v velikih množinah, vredna kvečjemu 2 do 3 krone. Ce bi se dala narediti ena sama. potem bi seveda več stala, do 15 K. Maggijeva tabla bi stala največ o K. Vse reklamne tablico, kolikor jih jo bilo pri Kastnerju. so bilo vredno največ 10 K. Olimpia tzervenv, uslužbenka pri K i r b i s e h u . je sporočila, da ima srčno bolezen, da ne more priti k zaslišanju. Dr. Švigel j predlaga, da naj jo preiščeta sodna zdravnika. Če je pa tako bolna, da ne more k obravnavi, naj jo pa sodni dvor zasliši na domu. Da bi se pa ta priča ne zaslišala, je pa nemogočo, ker je njeno pričanje zelo važno. Sieer se pa taka bolezen kmalu poleže, če je zdravnik zakaj. Robert Ilaannann, oskrbnik pri M a h r u. Znana oseba iz septembrskih obravnav, tisti, ki jo tako imenitno znal čitati svojo izpovedno pri obravnavi. Dal je prinesti cel zaboj zlomljenih črk nekdanjega napisa na Mahrovi šoli kot COrpO-ra delieti. Priseže in izpove seveda nemški). Tisti dan je bil v Smledniku. Ko je prišel potem v Ljubljano tedaj mu je gospodinja Antonija Potnikova pravila, da je prišel prejšnji dan nekdo, da naj se sname napis. Rekla pa mu jo. da ona ne more nič odločevati o tem. ker je sama. Drutri dan potem je bil napis snet. Domači so gledali, pa se niso upali nič reči. ker so se bali. Priča sam ni nič videl. Črke, katerih ni ostala nobena cela. sta najbrž ona dva sama znosila na dvorišče. Glede napisa pravi, da je bil star kakih 45 do 50 let. Črke. da -o bile še tak<> dobre, da bi bile ostale dalj časa. kakor hiša. bile so dvakrat pozlačene. Odškodnine zahteva L'7~> K. kolikor so stale nove črke. Pripoveduje, da jo nove črke moral posebej naročiti. So pa nekoliko slabejšo. kakor stare in samo enkrat pozlačene. Takih, kakor bile stare, ni bilo mogoče dobiti. Dr. Pegan: Saj bi bil lahko mero vzel*, k<> se je na hiši poznalo velikost črk. Predsednik porogljivo: Cele hiše ni mogel poslati v tovarno. Konstatiramo, da pri tej obravnavi g. Haarmann svoje izpoved be in imel spisane, vsaj bral je ni v sodni dvorani. Antonija Potisek, bivša gospodinja pri M a h r u . zna tudi slovensko. Pri povedo je, da je prišel nekdo popolnoma sam in zahteval, da naj vzamejo napis dol. Poznala ga ni. Ker je bila sama, ni mogla nič ukreniti. Drugi dan od polu 2. do ;*-!. jo bila v sobi in gledala skozi firenk« ter v -idola, da se je pred hišo zbralo več ljudi. Videla ni kako so trgali črke proč. slišala je samo, kako so črke padale na tla. Videla je pa onega človeka, ki je stal na lestvi, ali samo glavo. Ko je bilo vse gotovo, je prišel dotičnik. ki je prej Stal na lestvi, gor in rekel, da naj hišnik spravi one črke noter. Priča mu je povedala, da hišnika ni pri hiši. Nato se je oni obrnil in od šel. Najbrž je sun potem znosil črke na dvorišče. Ljudje spodaj SO se smejali, ko je oni trgal črk«' proč in jih metal na tla. Pripozna Lovšina kot tistega človeka, ki j«- stal na lestvici. Pove tudi, da Se je bala. Dr. Pega n: Ali se niste smejali.' Meni je nekdo tako pravil. Dr. Nfeuperger posmehljivo: Ali ste imeli veselje, ali se vam je morebit i dopadlo to ! Pri č a pove t udi. da je policaj gledal, pa nič storil. Drugi dan BO pa po besedah gospoda predsednika prišli ta mladi gospod (Haar-Uiann) domov, in priča jim je vse povedala. Priča potrdi, da Lovšin ni prišel gor kot kak* razbojnik, temveč da je govoril popolnoma navadno. Obtoženi Lovšin oporeka, da bi bi! pozneje gor, temveč prej, pred?.* je začel snemati črke, in vprašal, če je Mahr doma. Priča še potrdi, da obtoženec ni nič grozil. Haarniann ni nič rekel poslom, kaj misli o stvari« Dr. Nenperger porogljivo: Menda je pohvalil tale dva! Dr. Pegan predlaga nato, da se na vsak način poŠlje vabilo .Janezu Hrovatu tedanjemu hlapen pri Mahru, ki je bil pri dogodku navzoč. Dr. Neuperger se protivi temu predlogu, češ, da izpoved te priče ni nierodajna. Dr. Pegan: Samo tisto je seveda merodajno, kar vi predlagate. — Za Mahrovo kuharico Julko Konilja- nee si pridrži pravico, da predlaga pozneje njeno osebno zaslišanje. Mnenja izvedencev. Izvedenca Lonček in Wei-b o 1 si oglodata Mahrove črke. Wei-bel vzame kos črke v roke, nekoliko pritisne in kos jo zlomljen. Tako poskuša naprej in lomi, da je veselje. Konstatira, da je kovina vsled vpliva vremena in starosti črk že tako slaba, da bi bile črke kmalu začele same ob sebi razpadati. Vrednosti nima ta stvar drugo nego 2H vinarjev za kilogram. Izvedenec L e n č e k konstatira, da v kakem pozlačenju ni niti |w>nii-sliti veš. Priča H a a r m a n n pravi, da so bile črke pozlačene pred osmimi leti. Na vprašanje predsedniku-v o . koliko je bilo črk, šteje izpočetka na prste, potem pa stopi bližje k d r-ž a v n e m u p r a v d u i k u , ki je napisal oni napis in oba skupaj na-štejeta potem 22 črk in 2 ločili, eno črtico in eno piko. Izvedenec L t' n č o k izjavi, da je imela posamezna črka tedaj za lastnika vrednost 1 K 20 v do 1 K 40 v. Predsednik pa, pomnoživ si srednjo vrednost s 24, konstatira, da bi bila skupna vrednost torej 31 kron 20 v. Kot materijal, pa pravi izvedenec, niso imelo črko večje vrednosti, nogo 28 vinarjev za kilogram. Zlata pa sploh ni bilo noč na njih. Priča H a a r m a n n izjavi, da so bile stare črke večji* od novih, da. bi bilo zadostovale še dolgo časa. Imele so stare črke isto vrednost zanj, kakor nove. Dr. Pegan: Zato ima pa sedaj nove. Predsednik: Pa jih vi j »bičajte. Dr. Pegan: Na Dunaju bi bil v kaki stari krami dobil prav gotovo lahko kake stare črk*', če bi že ravno tako rad imel stare. Izvedenec W e i b e 1 ceni vrednost ene črke za lastnika na 2 K, oo-v a črka bi stala "> K: pika je bila vredna 20 v, črta pa <>0 v. Ko mu predsednik pove. da jo prvi izvedenec cenil črke nižje, pravi, da je to pra\ lahko mogoče, ker se njegov drug bolj razume na to, ker ima s takim delom več opraviti. P r c d se d n i k pove nato. da jo bil priča dane/. H o r v a sicer vab Ijen, pa. -e mu vabilo ni moglo dostaviti. Dr. Pega n pripominja, da je izpovodba le priče zelo važna, da naj se torej povabi na vsik način. V tu namen pove natančnejši naslov. Drž a v n i p r a v d n i k je mnenja, da je to nepotrebno. Dr. Pegan: Ce umaknete obtožbo, poiem ne reflektiram na poklican je te priče. D r ž a v n i p r a v d n i k: Tožbe ne smem umakniti! .Miha Korenjak. mestni stražnik, izpove, da jo bil tedaj v službi. Prišedši po Streliških ulicah je videl snemati nekoga črke pri Mahru. Dotičnik je stal na lestvi ei. Skozi okno je gledala ves prizor neka gospodična .med vrati pa j<- stal Mahrov hišnik, držeč roke križe.n. Ko je priča zagledal, da snemajo črke, je bilo čez polovico črk Že snetih. Šel je bližje in vprašal hišnika, ali j«' Mahr dovolil, da se snemajo črke. Hišnik je odgovoril, da ne ve, in pn-tem šel v hišo. Vprašal je nato onega človeka na lestvi, odkod ima ukaz za snemanje ček, pa mu je odgovoril; »Počakte mal, bova že govorila!« in odtrgal še zadnjo črko. Ko je splezal Z lestve, je povedal, da sta snela Črke »sama od sebe- . Vprašal ju je nato za ime oba, onega? ki jo bil na lestvi in onega, ki je lestvo držal, za ime t«i imeni zabeležil. Priča ju sicer ni poznal, bila sta pa pijana. Z žensko, ki je naslonjena na oknu, ni govoril. Dr. N e u p e i* g o r , ki ima na ljubljanske mestne stražnike, kakor j«* že večkrat pokazal, prav posebno -šori" , vpraša pričo, zakaj je toliko časa gledal, zakaj nič rekel ter počakal, da je bilo delo [zgotovljeno. »Ali ni bila vaša dolžnost, poseči vmesl Pri č a pove, da je cel prizor gledala večja množica. Če bi bil posegel vmes, potem bi bilo prišlo ravno do tistega, kar so jo godilo pred par dnevi. Sicer pa je bil tudi sam proti precejšnji množici. Ponovi, da je bilo nad polovico črk že odtrganih, ko je sploh zagledal, kaj se (Uda, in dotičnik jo tudi delal prav pridno in bil hitro gotov. Potrdi, da sta oba domača, ona ženska in moški, gledala popolnoma mirno ves prizor, kar ga jo potrdilo v veri, da se črke snemajo z Mahrovi ni dovoljenjem. Zanika, da bi bil čul govorico, da je dovoljeno Snemanje nemških napisov. Ponašanje d r ž. p r a V d n i k a pri tej stvari je bilo, odkrito povedano, tako, da se naravnost čudimo, za kaj predsednik nikdar ne poseže vmes. Vsaka pripomba zagovornika, vsak odgovor priče se mu zdi smešen, na licu mu igra ves čas porogljiv, za-ničljiv smeh, splošno, vse kar ne go- vori on, česar ne predlaga on, vse to je nekaj tako nizkega, nič vrednega, nepotrebnega, neverjetnega, če ne že naravnost zlaganega, da more njegova visoka učenost in nezmotljivost le s skrajnim prezirom zreti na te paglavce pred svojimi nogami. Ko je priča pomotoma sedel na prazen sedež nekega obtoženca, je bilo to seveda zoj>et povod državnemu pravdni-ku za neslane opazke, katerih ni sicer izrekel tako glasno, da bi jih bili mogli čuti, ali brali smo mu jih z obraza, in če bi se ravno opra šal o koga v bližini, bi morda tudi potrdil to. Ce torej državnemu pravdniku ni všeč smeh v občinstvu, da vedno protestira proti njemu, naj le sam pri sebi najprej začne protestirati, je veliko bolj potrebno. P r e d s e d n i k prečita nato iz-I »uvedbo. J ni i je Kouiljančeve, kuharice pri M a h r u , ki jo izpovedala, da je gledala skozi okno, ko so trgali črke proč. Poznala ni nobenega. Spodaj je bila večja množica. Videla je tudi stražnika, ki je opazoval celi prizor. Ivan Ćlnkole, gostilničar v Kopitarjevih ulioab, je v preiskavi izpovedal, da je dne 21. septembra bil v njegovi gostilni neki uslužbenec Katoliške tiskarne z nekim nepoznanim Človekom. Pustila sta pijačo na mizi in odšla za nekaj časa. Pozneje sta prišla nazaj. Vino sta plačala natakarici. V gostilni se ni nič govorilo o kakem snemanju nem ških tabel. I fina Lavtar gospodinja pri Oinkoletu, je v preiskavi ugovarjala, da bi bila stregla ona tisti dan obtoženima Lovšinu in Škofu. Bila je to natakarica, ona pa je bila v kuhinji. O dogodku samem ne ve ničesar. Obravnava se nato prekine ob 12. uri 45 minut in se nadaljuje popoldne ob 4. uri 10 minut. Predsednik da poklicati priče in jih zopet opozori najprej v nemškem jeziku na njihovo dolžnost, in šele potem slovensko, kakor da bi sedeli na zatožnih klopeh sami Nemoi, ne pa Slovenoi, od katerih nekateri ne razumejo niti besedice nemški. Wilh€lm Boli upravnik v Kleinmavrjevi knjigarni na Kongresnem trgu, priseie in izpove nemško. Pove, da sta okrog 9. dopoldne prišla v trgovino dva gospoda, od katerih mu je eden rekel: Bče hočeta Še delati kupčijo, odstranite oni „vonu. Ker priča ni prav dobro razumel, je vprašal potem uslužbenca Hrovata, kaj je oni rekel. Ona dva sta se takoj obrnila in odšla. Dotičnik, ki je govoril je imel lepo, polno brado. Spozna tistega človeka v obtožencu Estu. Pripomni pa, da sicer ne bi poznal obtoženca, ali videl ga je nekaj dni pozneje iti mimo kazine s savansko čepico na glavi in zato si ga je zapomnil. Tedaj je imel dotičnik črn klobuk. Obtoženi Est je oblečen ravno tako, kakor tedaj. Na glavi ima siv klobuk z zadej dol zavihanimi krajci, na levi strani pa ima pripet znak Poudarja, da je tisti dan zjutraj peljal kolo nazaj k Čamerniku na Dunajsko cesto in prišel ob četrt na 10. v pisarno dr. Hribarjevo. Šef bi mogel izpričati, da je močno Šepal, ker je padel s kolesom. Šef je celo hotel, da bi naznanil poškodbo bolniški blagajni, Česar pa on ni hotel. Konstatira, da priča v preiskavi ni z gotovostjo potrdil, da je sedanji obtoženec tisti, ki je prišel tedaj v knjigarno, temveč je le rekel, da je bil dotičnik popolnoma podoben obtožencu. Priča ne more z vso gotovostjo potrditi, da bi bil obtoženi Est tisti. Obtoženi Est opozarja nato, da bi bil moral priča videti ali siv klobuk, ali pa če bi bil odkrit, veliko brazgotino na Čelu. Na vsak način pa bi bil opazil znak. Priča ni opazil vsega tega nič. Ne spominja se, da bi bil videl v Ljubljani ljudi z enako brado, kakor jo ima obtoženec. Pripomni, da se je ves prizor v knjigarni v. šil silno hitro. Trdi, da je dotičnik imel svršnik, kar Est zanika. Oni — „v.u — so dali prelepiti. Na še enkrat □ o vprašanje dr. Hribarjevo ponovi priča, da ne more z gotovostjo prepoznati E*ta. Prečita se tudi iz zapisnika tozadevna izpovedba priče v pred preiskavi, kjer je izpovedala, da je bil oni Človek E sto ve vnanjosti, če pa ni bil Est, je bil njegov dvojnik. ■•man Irivat, trgovski pomočnik pri Kleinma-yrju, ie ni bil zaslišan, priseže in izpove nemško. Izpove, da je videl od onih dveh, ki sta tedaj prišla v trgovino, aamo enega, ki je imel temno-rjavo brado. Slišal ga je reši slovenski, da naj odstranijo črko — Bv.u— Kako je bil dotičnik oblečen, ne ve. ZJgotovostjo ga ne bi mogel spoznati. Ko vstane obtoženi Est, izjavi prida odločno: Ta al Mil # Dr. Hribar: No, zdaj lahko umaknete težbo. Dr. Nenperger se smeje, toda ne prezirno, temveč nekako tako, kakor bi se mu bila zgodila velika kri vioa. Precej jasno je pokazal nekake take občutke, kakor bi jih morda imel skobeo, ko mu uide vrabec v varno zavetje. Faany Hsnalovskv blagajničarka v speoerijski trgovini Kordin Pred Škofijo. Izpove, da je prišla od kosila v trgovino. Prej ni videla, ljudi zbirati se. Ta je prišel neki gospod in rekel, da naj odpravi napis. Če pridejo drugi, ga bodo razbili. Dostavil je Še: Tu je moj tovariš, bi ga lahko dol vzel. Nato je v resnici neki fant snel napis. Nekateri l)udje od množice, ki se je zbrala med tem, so hoteli, da bi se vrgla tabla v Ljubljanico, a oni gospod je rekel, da ne Tablo so dejali potem v vežo. Spozna obtoženega Voduška, ki je govoril ž njo. Prej ga ni poznala. Obtoženega Miklavca pozna, pa ga tisti dan ni videla. Ko jo predsednik opozori, da je v preiskavi rekla, da je videla Miklavca tisti dan v veži govoriti s hlapcem, pravi, da se ne spominja več. Ve pa, da Miklavc v trgovino ni prišel. Obtoženi Vodušek je stal kake tri korake stran. Obtoženi V o dušek odločno oporeka, da bi bil rekel, da bodo njegovi kolegi sneli tablo. Stal je pred vrati prodajalne in ni popolnoma nič pretil Dr. Neuperger: Zakaj pa niste vmes posegli, da ne bi bili drugi saeli table? Obtoženec Potem bi bili pa rekli, da hujskam ljudstvo. Predsednik prečita nato zapisnik o konfrontaciji obteženca s piiČo. io tedaj je Vodušek trdil, da ni nič govoril s pričo, da se ne spo minja. Predsednik: Danes se pa *po minjate! Obtoženec odgovarja, da ni storil nič drugega, kakor le opozoril pričo, da naj da rajši sama sneti ta bio, da ne bi se kaj razbilo. Izpovedal pa ni tedaj zato, ker Še ni vedel, česa je obtožen. Na tozadevna vprašanja pravi priča, da se ne spominja, kako je bil tisti oblečen, ki je snel tablo. Ko je bila tabla sneta, ja eden rekel, da bi jo nesli v Ljubljanico, obtoženi Vodušek pa je rekel: Boljše je, da se v vežo zanese in za drva razsaka in slovenska tabla dene gor. AH j 3 bilo VoduŠkovo nastopanje silovito, priča ne ve. Ljudi je bilo veliko, ker so hodili gledat vojaške krogle v zidu pri Kolovratarju. Ne ve, a>li je Vodušek prijazno govoril ž njo. Dr. Švigelj: Ali ste se kaj bali ? Priča: Siveda! Dr. Švigelj: Zakaj? Priča: Da bi se kaj ne naredilo. Dr. Švigelj: Kaj pa? Na obtoženčevo vprašanje, ali se spominja, daje rekla: nJaz sem dobra Slovenka, nimam nikogar, da bi snel tablo", se ne spominja Ne ve, ali je bil Miklavc pri množici, ne ve, ali ,e Vodušek čakal, da so sneli tablo, ali se je tabla snela na njegovo povelja, ali so drugi slišali, kaj sta sa pogo • varjala, sploh, priča ne ne ničesar. Johann Skolizh, špecerijski trgovec Pred ško fijo. Bil je od l/*—V*2 pri kosilu. Prišla pa mu je nečakinja pravit, da hoče nekdo govoriti ž njim. šal je vun in tu je stal nekdo, ki mu je rekel: „Vas prosim, hitro odstranite tablo, vam dobro hočem!* Poznal ga ni. Rekel mu je, da se stvar ne more tako hitro narediti. Oni ni rekel nič in je odšel, priča pa je šel nazaj k obedu. Potem je šel pred trgovino ter sem dal sneti tablo. Zagotovi še enkrat da je obtoženi Miklavc, katerega je priča spoznal šele sedaj, govoril popolnoma prijazno. Ljudmila Past, pri Škotizhu, izpove, da je prišei tisti dan med kosilom obtoženi Miklavc ter rekel, da bi rad govoril z gospo dom. Ko je ta prišel, mu je rekel: „Prosim vas, vzamite tablo dol, pride jih 30C0, vam lahko kaj razbijejo. Jaz vam dobro hočem.u Zbralo se je potem res veliko ljudi, a tablo je gospodar sam dal sneti. Priča je dobila vtisk, da je obtoženi Miklavc le dobro hotel. Na Željo državnega pravdnika vpraša predsednik pričo H a n s t o v -ako, če pozna koga od obtožencev, kar pa priča zanika. Viktor Ranih, trgoveo na Marijinem trgu, priseže in izpove nemško, da se mu pri njegovi trgovini v ponedeljek, 21. septembra, ni zgodilo nič, pač pa je nekdo odnesel dne 19. septembra nje govo železno napisno tablo, težko 50 kg, in jo vrgel v Ljubljanico. Kdo je to storil, ne ve. Od obtoženoev ne pozna nikogar. ligo Laagtr, poslovodja knjigarne Dir s oh el ▼ „Tonhalle" na Kongresnem trgu, i epove nemško, da ja videl, kako so snemali pri Kastnerju veliko napisno desko z lestvo, malo nad vrati pa je nekdo odtrgal s palico. Ko so prišli orožniki, te je množica razkropila, in priča je trgovino odprl. Pozneje je hotel trgovino sopet zapreti, ker se je bal kake škode, v tem pa je prišel obtoženi Orehek in rekel: Nil se ne bojte, vam se ne bo ni5 zgodilo. Iu res že prej pri njem ni bilo nič poškodovanega razen par strganih plakatov. Orehka je poznal priča že prej. Dr Neuperger: Ali vam ni v oči padlo, da Orehek tako disponira z masami ? Priča: Ne vem, kako mislite. Dr Neuperger: To vem. da vam je Orehek le dobro hotel, toda ali se vam ne zdi čudno, da je nastopal tako oblastno, kakor bi bil kak vodja. Priča: Mogoče. — Konstatira, da je Orehek govoril ž njim le mimogrede. Viktor Balt, uslužbenec pri vrtnarju Kor si ki v Šelenburgovih ulicah. Pozna obtoženega Vodnška. Izpove, da sta dne 2L. septembra prišla okrog treh v trgovino dva gospoda iu zahtevala, da se odstranijo nemški napisi, če ne iz lepa, pa iz grda, kar je priča sporočil tetef >niČno gospodarju. Bilo je tedaj navzočih kakih 30 oseb. in Vo-duška ni bilo med njimi. Gospodar je medtem naročil, naj se tabla prelepi. Pozneje pa je prišel obtoženi Vodušek. Priča je mislil, da je prišel kaj naroČit. Bil je prijazen m je rekel, da naj priča sporoči gospodu, da naj rajši sam nemški napis odstrani, ker] bi mu drugače zvečer tablo vrgli dol. Priča je to tudi sporočil gospodarju. Na dr S v i g 1 j e v o vprašanje, kako je prišel Vodušek v trgovino, odgovori priča, da popolnoma mirno in dostojno, in priča je dobil vtisk, da je hotel Vodušek gospodarja edino le obvarovati škede. Marila Podrtaj, sestra obtoženega Podržaja, izpove, da brat dne 21. septembra, bil je ponedeljek, ni bil v Liubljani, temveč na Gorenjskem pri sorodnikih. Spominja se te>ga dneva zato tako djbro, ker ima razglednico od brata, ki jo ji je poslal tisti dau. Na dr. Novakovo vprašanje potrdi, da je brat jako odkritosrčen, sicer pa dobrosrčen človek. V torek ji je takoj povedal, da je bil pri Vi-rantu in rekel gostiiničarki, da naj bi tudi ona prelepila nemšiii napis, ko so jih drugi vsi in pri obtioienea samem tudi, če pa noče, naj pa pusti. Ukor obtožencem Predsednik je medtem opazil, da nekateri obtoženci čitajo med obravnavo časopise. Zato jih je strogo pokaral: „To je vendar že preveč! Sai nismo v kavarni, da bi čitali časnike. Č. taj te jih doma! Takih ljudi ljudi še nisem imel pred seboj, vam lahko očitno rečem." Jakob Kerianf mestni stražnik, izpove, da je bil dne 21. na glavni stražaioi. Ko seje začel na Mestoem trgu hrup, je šel vun in videl, kako pri Kendi Rebkovi ljudje snemajo table. Ker pa je slišsl tudi klic nHamaun dol", je odšel pred i o trgovino, da jo obvaruje napada. Ie množice so se slišali klici: „table dol**. Ljudi je bilo veliko. V istem trenutku ni spoznal nikogar. Pozneje ie spoznal obtoženega Lorriča pred Golobe m. Ko je razganjal mnežico, je rtkel Lotrič: A, kaj hudiča. Če tukaj gledam, če nemške napise dol jemljejo, oe pa gredo drugi, grem pa še jaza Obtoženi Lotrič: Mogoče, da sem rekel te besede. — Dr, Neuperger se zopet porogljivo reži. Ludvvig Spit z, poslovodja Oehlerjeve trgovine, Žid, pripoveduje, Ha je bil doma, pa se je zbal, da ne bi sa v trgovini kaj zgodilo, se je hotel peljati s kolesom do trgovine. Nasproti mu je prišla množica beljša obie&auib, pa tudi raztrganih ljudi V prvi vrsti so hodili obtoieni WindUoher, Vodušek in še nekclo, ki ga« DiiČa ne pozna, ter gledati po tablah. Drugega ni videl, ker je bil zelo razburjen. Oni trije pa so se mu zdeli kot nekaki vodje oeli strani. Trgovino je priča takoj zaprl. Slišal ni, da bi bil kdo klical ntable dol-. Oni trije so gledali po napisih in so bili videti precej razburjeni. Ali so kaj zgodili, ne ve. Obtoženi Vodušek najodloČnejše oporeka, da bi bil kaj skupaj a Win-disoherjem. Ko priča pove, da se je ves dogodek vršil okrog pol ene, zatrdi tudi obtoženi Windisoher, da s Vodnikom ni bil ves čas nič v družbi. Nemogoče je tudi, da bi bil ob pol 1 Že na trgu. lui rriftft, najemnik restavracije v Gradišču, priseže in izpove nemško. Njemu se ni nič zgodilo. Prišli so k njemu trge gospodje in sicer dva dni meje, da bi snel nemško tablo, ker j h še vsi drugi. To pa aato, da e bi se table poškodovale. Posiial ni - ogar. Opominjan na svojo izpovedbo preiskavi, potrdi tudi d o stavek, ki ga rabili vsi trije nesnanoi: „Ko o Maver j a pripc gnili, bomo Vas diu. (Dalje prih ) Dnevne vesti, V Ljubljani, 23. aprila. — Ljubljanske ob6 volitve ri današnji volit m iz I. razreda je jlo oddanih 251 glasov. E j a glasov* :a je bila prašna. Izvoljeni so bili # Knez z 247, Len Ček z 245, aig, Afrika*. — \{eiiimo, da bo ravnatelju Kranjske hranilnice dr Schiopplu kmalu prešlo Tfselje delati take neslane dovtipe — Komar na rogu nemškega fola I Reški rNovi Listu piš^: nNaj večja bedastoča, tako je na shodu .roje stranke imenoval klerikalni poslanec dr. Šu&tarŠič trditev, da je v ^Ik&nskem koLfi ktu zmagala Nem-Jjja. NajveČ;a je laž, je rekel, trditi, ia je v tej krizi zmagala Nemčija. Ako to zatrjujejo nemški lisci, je to pojmljivo, ker je to voda na nemško nacionalni m.in. Ali da tako pišejo >. Knski in se celo slovenski lisci, to je največja bedastoča a Nemški listi torej to lahko trde, toda mi tega ie -inemo povedati! Soveda Nemčije in „Dranga na Osten" ni i Mi smo zmagali! — Dr. SusteršiČ je podoben krmarju na rogu nemškega vola, ki se napihuje in brenči, da bi ga TSii v:dei in čul, kako nona — orje! I.rrikalco poneumnevanje ljudstva! — Kje je denar? Krščansko-s jalna zveza v Ljubljani je torej s la aprilom prenehala s prodajo rvži-galic za obmejne S.ovenceu. Začela je zo kupčijo iz same zloboosti, da oi napravila družbi sv. C rila in Me;oda kar mogoče največ škode. Začela je to kupčijo s hrupom ia s Estc baharijo, s katero tako rada -istopa. rZa obmejne Slovence" — zo je bil bojni klic in prav rado-T-mi smo bili, kako se enkrat izkaže klerikalna požrtvovalnost No, ur.zaJa se je tudi tu tako kakor pri vsaki drugi priliki; izkazalo se je, ia je klerikalna požrtvovalnost, v sredi votla, od kraja pa je nič ni. 2e uekaj !a?a je vzbujal sum tisti četrti ali peti vagon užigalic, ki ga je kleri- ki duevnik obetal, pa ga ni in ga iu v Ljubljani. No, sed^j vemo, -ia je kupčija v korist obmejnim Slovencem zmrznila vsled kleri kalne uniuzanosti. Nekaj denarja pa je pri razprodaji treh ah štirih vagona oralo v en d dr ostati in zato bi radi vedeli, kako seje ta denar : : a b i i za obmejne Slovence. Lani je eden glavnih agitatorjev za te žigaiice govoril, da bodo klerika i z dobičkom od vžigalic ustano vili ob meji slovenske otroške vrtce x sole. Kje pa so? Slovenska javnost ima gotovo pravico vedeti, kako kotist so imeii obmejni Slovenci od teh fli ^aiic in kako se je porabil čisti ^ek. Torej: kje je denar, oziroma se je porabil ? Vlada skuša zoset aranžirati demonstracije v Ljubljeni. Iz vse itieie je začela zopet k i i -a t i orožnike, češ da bodo Slo • radi ntstopa nemških prič v -:^uji pravdi radi napisu h tablic - -nstrirali proti Nemcem, ko bode pravda končana. Vse to domnevanje brez vsake podlage, ker nihče ne missli na kake demonstracije. Baron arz seveda sJisi travo rasti, zato je pozval v Ljubljano armado orožnikov na stroške davkoplačevalcev. 0 tem Schw*u*zovem početju bo treba spregovoriti v parlamentu. — Iz šolske službe, Provizorni učitelj na ijudsai šoli v Hrušci pri Ljubljani je postal g. A. Jamnik. ^rov. utfiteljioa na Loš&em poooku gd P. Hočevar je postala učit. in voditeljica na enorazrednici v Zagoz-decu Cercle Iranco-iilyrien ima svoj Prvi zabavni sestanek jutri v soboto svečer ob 8 in pol v „Narodnem do-rau^ 'Merkurjeva dvorana). Olani in speljani gostje so vabljeni. Na Gradu bo jutri ob 6 božja služba. Pri maši bodo peli učiteljiščniki. Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okrain Ljubljani sta naklonili za tekoče leto oarajna blagajna vsled sklepa občinskih predstojnikov 500 K in Glavna posojilnica v Ljubljani 50 K. Glavna slovanska pesojtlalea V L|nbl|anl| je darovala slovenskemu pevskemu društvu „Ljubljanski Zvon4* znesek 30 K. Za ta, sa društvo znaten znesek srčna hvala! Bilo več posnemovalcev ! Telovadno društvo „Sokol 1" napravi v nedeljo, dne 25. t. m. pes-iziet Čez Ježioo skozi Scožioe, Toma-čevo in Jarše v Šmartno ob Savi, kjer se ustavi v no»ootvorjeni gosti ni g. M. Delničarja Zbira se ob Četrt na 2. pri železniškem prelazu na Dunajski cesti. Izlet se vrši v meščanskem kroju. Tem potom vabimo brat ska društva, oenjene rodbine bratov S. kolov ter vse prijatelje društva, da se polnoštevilno udeleže tega Uleta. Po|asnilo. — Razstava slo* venskega planin, društva v LJnO« lfanl Razstava amater - fotografov bode otvorjena za občinstvo tudi ša v nedeljo cel dan in se zaključi šele v nedeljo zvečer. Na predvečer t. j. jutri v soboto ob 8. zvečer booe v restavracijskih prostorih „ Narodnega doma" predavanje g. R Badiura, ki bode obsegalo: prvič primeren opis „Kriške planine", „ Krvavca* itd. in pomen teh planin za bodoči ras vitek zimskega športa; drugič, komen tar k zbirki raznih stik in prizorov iz osrednje skupine „Savinjakih alpa, predvsem prizore s nKoČneu, „Gria-tovoau, „Skuteu in obrežja nK*inniŠ-kega sedla". Predavauje bodo pojasnjevale krasne barvaste skioptične slike is zbirke, po letos razstavljenih originalih, g. amaterja B. BriuŠka. Ker se pri nas zelo pogreša s iČnih predavanj, se želi, da se udeleže tega planinskega večera, združenega z omenjenim predavanjem, kar največ za naše planine z&n m&jočega se ob činstva! Razstava solskib del. Obrtno nadaljevalna šola v Ljubljani priredi od 25. mal. travna pa do 2. majnika razstavo šolskih del Za nagrade je določil šolski odbor 200 K. Glede prodalo šolskih knjig za Ijuds&e in meščanske šole je izdal dež. Šol. svet ukaz, da smejo od pri Četka šolskega leta 1909 10 privatni založniki prodajati pripuščene učne knjige le pod pogojem, da se zavežejo dati na vsakih deset prodanih knjig en brezplačen izvod kot ubožno knjigo, ter je pridejan vsaki knjigi, ki se prods, odrezek primerne vsebine. Redni krajevni občni zbor L splo«. urad aiškega društva Avstro -Ogrske v Ljubljani se je vrsi] v če trcea 22. t. m. ob 8 zvečt-r v prostorih urad. gospod; rskega društva. Zborovanje je otvoril načelnik g Alojzij Zebre, c kr. okr. sodnik, pozdravil udeleženoe, konstatiral sklepčnost in dejstvo, da je bilo zborovanje redno in pravočasno objavljano. Imenoval je kot zapisnikarja g. Že leznikarja ia g. I. Rostana, kot < verovatelje g. H Drassala, g. Tomca in g. Podgornika in kot skrutinatorja g M Bradaška in g. Urban čiča. Spomnil se je nato tekom prošlega leta umrlih članov gg. dvor. svet. Šuma na, sod. nadsvet. Tscbeha in rač svet. Ko z jek a, ter pozval udeležence, da so v znak spoštovanja vstali. O splošnem delovanju je podal kratko siiko, katera nam predoči vsestranski naprededek društva v njegovem notranjem delovanju, ter pohvalno omeni tudi društveno delovanje glede oskrbe uradnikov, osiro telih, vdov in učenoev z zaključkom, da je društvo izdalo tekom leta 2,7750C0 K, v humanitarne namene. Nato soudeleženci soglasno odobrili zapisnik o lanskem zborovaaju, poročilo o reviziji, tsr poročilo o poslovanju in računskem sklepu krajevnega o i-bora za 1. 1908 V imenu nadz< roval-nega sveta je poročal gA Zajec, da je primerjal zaključek in bilanco z zadružnimi knjigami, je spoznal pravilnim in predlagal absolutorij, kar je bilo enoglasno sprejeto. Nadalje je predlagal razdelitev čistega dob-čka in sicer: 254*2 56 Iv za dividende (de lež ČVz 1000 K po 5% in delež pod 1000 K 4»/, %), 2°/0, to je 54 42 K centrali, 60 K kot remuneraoijo slugi, 50 K v rezervo za izgube in 37 68 K ket prenos za drugo leto, kar se je po kratki debati sprejelo. G. Ros ta n je k točki glede določitve obrestne mere za posojila in hrantine vloge predlagal, da ostane kot je bilo nv mreč 6% in 4%i g- Zajec pa k točki o plodonosuem nakladanju razpolovnega denarja, da se prepušča odločitev kot dosedaj odboru, kar je bilo enoglasno sprejeto s kratkim pojasnilom odbora, da je denar naložen deloma pri Kmet ki posojilnici, delomo pri ljub. Kreditni banki. Eaako je priporočal g. Bradašk*, da t stanejo nespremenjena dosedanja določila o največjem številu deležev, ki si jih sme ptidobiti zadružnik, in glede viška posojil in hranilnih vlog, ki jih sme sprejeti konsoroij. Oba predloga sta bila brez debate soglasno sprejeta. Ker slučajnih predlogov ni, došlo je prešel g. načelnik k volitvam. K tej točki se oglasi g. Tomaiin, prečita pismo, kakršna je stari odbor raspo-Šiljal članom konsoroija, posebno vna-njim, da se odboru polije pooblastilo sa volitev pri občnem sborn. Omenja dalje, da je še lansko leto g. Bostan kot odbornik pobiral pooblastila, ter navajal v dotičnih pismih neresnično vest, da se rabijo pooblastila, ker nameravajo poštni uradniki naskočiti konzorcij iu vreči stari odbor. Za letos pa se je sklenil s opozicijo kompromis, tedaj celo ni bilo treba pobirati pooblastil. Najmanj pa naj to dela odbor kot tak, ker na ta način moralično pritiska na samostojno prepričanje članov in se s tem postavlja na neko sumljivo agitaoijsko stališče. Odborniki so temu odgovorili, da niso imeli pri tem drugih namenov nego zagotoviti, da kompromisna listina gotovo prodre. Volili so glasom pra il z listki Na mesca odstopivših članov so bili voljeni v načelništvo: g. J. Kaman, asisten tob. tov. (112 glasov) g. A. Lang of, fia. rač. svet. (112) g I. Pod gornik, pošt. tfisi-jal (108) in g. Fr. Vajda o kr. gim. prof (111 glasov;) za namestnike: g. V. Fink, mestni blag. (110), g I Tomec, davč. asistent (109) iu g. A. Zajec, ti o. rač. asistent (112 g'»-sov); v nadzorništvo: g. B. G o cz, tia rač. rev. (111) g V. Lukesch k on t dež. plač uradu (Ulj in g. dr. F. Windisoher, trg. zbor taj d. (112 glasov) za na mest ni ke : g H D ras s a 1, car. rev. (110) ing K. Urban-Čič, pošt asistent (111 glasov.) Gos podje so mesta sprejeli, nakar jih je g. načelnik pozdravil kot nove delavne moči, kateri naj skupno in složno z odborom in z vsemi Člani delujejo za nadaljni in vedno boljši uspeh in proovit druŠtca, ter zaključil med splošnim od brava njeni zborovanje, katero se je vršilo letos priznano točno iu redno, kar (beta tudi v zana-prej vsestranski napredek. Bolniško podporno društvo će v. jar Je v v Ltnbl|ani priredi v spomin 301etnio3 svojega obstanka v nedeljo, 25 t m., v jugoslovanski restavraciji S efsna Bergauta spominsko slavnosc. Začetek ob sedmih zvečer. Ooenem razpisuje društvo v pro slavo svoje tridesetletnice tri ustanove za vdove umrlih članov po 20 K Prošnje je vložiti do 27 t m pri predsedniku Alojziju Erjavcu v Č9V-IjarskiU ulicah št 4. Zgradba šolo in stsnovsnj za enoletne prostovoljce v LJubljani* Na severni strani tukajšnje nove pehotne vojašnioe nameravajo zgraditi Še to poletje enonadstropno poslopje za Šolo in stanovanja enoletnih prostovoljcev enega pešpolka. Podrobnosti djloči na iioi mesta mešana komisija, ki ima v kratkem svoj ogled. Iz Lassnikovib skladišč in shramb v TVofovi ulici prihaja neznosen, zjpern smrad, ki okožuje celo okolico V tr-h smrdljivih in nesnažnih luknjah hrani tvrdka Lassnik razna živila, jestvine itd. ter jih potem razpečava med kupujoče občinstvo. Dobro bi bilo, da si zdravstvena ko m'sija malo bo«j natančno cg'eda te lokale. Gotovo bo našla celo vrsto zdravstvenih nedostatkov, ki se morajo na vsak način odstraniti. V takem smrdljivem, zaduhlem in nesnažnem magaoinu se ne bi smela hraniti niti jed za prašiče, nikar za ljudi, ki morajo te pokvarjene stvari pretirauo drago plačevati! Več sosedov. Iz c> kr. šenipstrske vojašnice se le malokdaj kaj izve, ker nima civilno prebivalstvo nobenega stika z vojaštvom. Izve se kvečjemu kaj takega, kar si vojaki po g stiiush med saoo pripovedujejo. Tako se zadnje čase bridko pritožujejo zaradi postopanja polkovnega zdravnika, če je res, da je moral pred kratkim neki vojak za drag denar iskati pomoči pri civilnih zdravnikih — potem je to res jako žalostno. Pri preiskavah v marodni sobi s 3 vidi tu človeka, ki mu teče iz noge, tam zopet drugega s kako nadlogo — vojaški zdravnik pa vpije nad njim in mečo peresa ali kar že ima v ro-k«h ob tla, tako da obide strah že vojaka, ki je utrjen in vajen da se predstojniki nanj zadi rajo in ga nečloveško psujejo. Take stvari je posneti iz gostilniških pogovorov med vojaki. Ker so pa vojak takorekoč tudi Človek, bi bilo želeti, da se mu pomaga; kdor torej kaj ve o slabem ravnanju z vojaki, ali kake druge nepravilnosti, naj nam to sporoči. Za resnico in sa pravico se bomo vedno neustrašeno zavze mali. Prememba posesti Gostilničar g Tomaž B zilj je kup*i hišo e gostilno Pred Škofijo št. 14. (pri Kolo-ratu) od ge. Uršule Jurkovičeve za 36 000 K. Is DoL Logatea. Županom je izvoljen vrli narodnjak g. Fran K o -r e n č a n , posestni k, gostilničar in mesar v Dol. Logatcu. Svetovalci so gg : I;an Sioherl, Fran Hodnik, Anton Degleria, Ant. Kuno, Josip Lapuh in Stanislav Legat. — Skrajni čas je bil, da je dobil Dolenji Logatec župana — narodnjaka, ki bo delal v narodnem duhu sa občino, ne pa slepomiiaril. it ▼Id-lrOkslnO. V jutru dne 22. t. m. smo čutili ob 5 16 h potresne sunke, ki so trajali do 3 se- kunde. Predmeti so se sasibali. Smer mu je bila jugovihod-severozahod. Podzemeljskih snakov in posledic ni bilo Trkovalloane opozarjamo na Brinarjev shod, ki se vrli v četrtek 29. t. m. ob 5 uri popoldne v gostilni Rol v Hrastniku, ker ne priredi — kaker Čujemo — Brinar pred volitvami nobenega shoda v Trbovljah. ▼ gomlegralsklk škofovib go-ZdOVlk je nastal na belo nedeljo ogenj. Prihitelo je mnogo ljudi, ki so pridno gasili in kopali jarke, da omejijo ogenj. Tudi gornjegrajska požarna bramba se je vrlo obnašala. V prvi vrsti se je njej zahvaliti, da se je ogenj omejil. Kako je ogenj nastal, ni znano. Shod nemških buršakov bode letos o Binkoštih v Celju. Nad 40 nemških Šcudentovskih zvez se bode baje takrat sešlo; vsaj celjska „Deutsche Waohtu poroča tako. No, to pa bode spet hajlanja Nesreća na železnici. 36letui premogar J. Kooman je prekladal premog na postaji Nabrezini. Malo vinjen in zamišljen je preslišal bližajoči se voz, kateri ga je vrgel na tla ter mu popolnoma odtrgal desno nogo tik nad gležnjem. V tržaškem gledališču igrajo v nedeljo kot za častni večer teh. vodje g. Vebleta hrvaško narodno igro „Graničarjiu. Sodelovala bode vojaška godba 97. pešpolka. Povozil {o nek izvošČek na Korzi v Trstu dveinpolletno deklico Marijo Nabergoj iz Štanjela. Kolo je zdrobilo deklioi desno ramo. Trtaika podružnica SI plan. društva priredi v nedeljo 25. t. m. izlet v Granico in na Erzelj. Odhod iz Trsta z vlakom državne železnice ob 12 uri 50 min. Nepoštena poatrožnica PH zasebnic. Uršuli Jamniškovi je na Starem trgu Št. 11 stanovala od 10. avgusta 1. 1. leta 1873 v Mostah pri Kamuiku rojena poserežoioa Fran tiska Dimnikova, katera je opazila, kje ima Jamniškova svoje hranil nične knjižice. Nekaj časa ym je dala mir, a to ni trpelo dolgo časa Najprvo je šla s knjižico ter dvignila 400 K, pozneje pa zopet 300 in tako bi bila počasi znesla vse, ako bi stanodajalka ne bila tega pred včerajšnjem opazila in ovadila zadevo policiji, ki ie Dimnikovo areto-vala in izročila sodišču Aretovanka si je za ukradeni denar kupila različnega kuhinjskega in namiznega orod.a, kakor tudi nekaj drugega pohištva, kar ji je pa policija odvzela ter ga dobi oškodovanka mesto denarja nazaj. Navedenka si je hotela kupiti tndi ljubimca v osebi nekega moža, katerega je kaj rada pogoščala, vrhu tega mu je bila podarila pa Še 100 K denarja, da bi ga bila bolj navez&la nase. Pri aretaciji so dobili pri nji skrito britev, s katero bi si bila bržkone kaj naredila, ako bi ji je ne bili odvzeli. D mnikovi je videti, da je histerična. Ženska fn krava v Ljubljanici V sredo se je nekemu posestniku z dežele na Sv. Petra nasipu splašiia krava ter skočila čez ograjo v Ljubljanico in plavala proti Sv. Petra mostu. Ker se je bilo pa na obrežju nabralo mnogo radovednega občinstva, se šival ni upala iz vode marveč je plavala skoraj do tovarne g. Dragotina Hribarja, kier jo je nek mesar ujel za vrv ter jo potegnil iz Ljubljanice. — Temu kraju je pa nasproti prala neka ionska, ki je seveda tudi gledala prizor. Zaverovana je bila tako, da je hipoma padla v vodo, iz katere je vsa mokra srečno prikobaoala, le perilo je od nesla voda. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Hrvatov in 1 Slovenec V Buchs je šlo 90, v Heb 70 Hrvatov, v St. Polten pa 220 Hrvatov. Včeraj popoldne se je s posebnim vlakom peljalo skozi Ljubljano na Dunaj 400 laških zidarjev in dninarjev, od katerih jih je tukaj iz stopilo 63. Ponoči ob pol 1 se jih je pa s posebnim vlakom zopet peljalo na Dunaj 300, v Budimpešto pa 300. Izgubljeno in najdeno. Ga. Olga Ungerjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 11 K denarja. G. Frvn Hribermk je izgubil verižični privesek. Mestni zidar Fran Leveč je našel dvigačo Šolska učenka Ana Trat rrkova je našla kratko, srebrno verižico. GdČ. Alojzija Bitenčeva je našla zlat prstan. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni, odnosno najdeni trije dežniki, palice, ženska jopa, okovana palica in Črna denarnica s are dnjo svoto denarja. Ga. Marija D. je izgubila črn svilnat dežnik. Gdč. Vida Malijeva je izgubila denarnica s manjšo svoto denarja. Učenka Miri j a Tsohadava je izgubila zlato žensko uro. Hlapeo Valentin Svolšak je izgubil dvigačo. Dijak Fran Goljar je našel denarnico n manjšo svoto denarja. Ra«aln|l list ima prilogo: „Kranjska hranilnica-. Drobne novice. — Nemški eesar na Dunaju. Listi poročajo, da poseti nemški cesar na povratku s Krfa cesarja Frana Josipa na Dunaju. Viljem pride na Dunaj najbrže drugi teden meseca maja. Nemški naeionalei in krščanski soeialei namer;«vajo Viljemu prirediti sijajen sprejem. — Stavke v Bosni. V Sarajevu stavkajo vsi pekovski pomočniki. Vsled tega je mesto brez kruha. V rudokopu Vareš stavka 1000 rudarjev. Telefonsko m trzoiovni poročita, Cesarjev dar armadi. Dunaj Cesar je poslal vojnemu ministru Sobonaiohu svojeročno pi smo, v katerem mu sporoča, da daruje armadi graščino Heldenberg na Nižje Avstrijskem, kjer počivajo maršal Rideoki in drugi odlični vojskovodje. Tu se imajo v bodoče pokopavati vojaki, ki so si pridobili izrednih zaslug za domovino. Guverner svstro-ogrske banke. Poiun 23. aprila. Požunski poslanec novoimenovani guverner avstro ogrske banke dr A eksander Po-povios je obve.-t.i župana, da odlaga svoj mandat Narodna s. aprila. Iz Jildiz Kioska javljajo, da je Sultan Abdul Hamid pod vplivom zadnih dogodkov obolel. Pravijo, da je dobil bolezen na možganih. To vest tolmačijo kot nalašč lanoirano, da se na zunaj utemelji odstavitev tu taua kot v koranu utemeljeno. Slovanski shod v Petrogradu Petro grad, 23. aprila. Kakor smo že poročali, si je slovanski kongres ; z volil 5 odsekov in sicer: poli tični, kalturni, dobrodelni, vaaiemao kulturni in odseke za vsesloranski sbod in vsfslovansko razstavo. Za predsednika političnega odseka je bil izvoljen Lamanskij, za predsednika kulturnega odseka P. Kulakovskij, za predsednika dobrodelnega odseka I. Paljmov, za predsednika vzajemno-kulturnega odseka A Sobolevskij, za predsednika odseka za vseslovanski kongres in razstavo pa A. Vasiljev. Danes je govoril M. V. Kozarovskij o rusko slovanski trgovski zbornici. Odsek sa vseslovanski kongres in vseslovansko ratstavo je imel včeraj sejo. Petrograd, 23. aprila. Politični odsek kongresa je sprejel to-le rezolucijo: 1. Želeti je, da se vsa vprašanja, tičoča se slovanske politike, rešijo v Rusiji sporazumno z jasnim mnenjem. 2 Delitev sfere političnega vpliva na Balkanu med Rusijo in Avstro-Ogrsko mora prenehati. 3 Kongres izreka nado, da s aneksijo Bosne in Hercegovine ne bo uspavana samozavest srbskega naroda in da bosta ti dve pokrajini svoječasno dobili popolno avtonomijo. 4. V področja medoarod ne politike je želeti, da se poglobi englesko-franoosko-nuka zveza. 5 Za popolno rešitev slovanskega vprašanja je potrebno, da se Rusija v svoji lastni hiši postavi na temelj slovanske politike in da prizna Poljakom avtonom jo, zakaj močna Rusija je glavni predpogoj svobodnega razvoja slovanskih narodov. 6 Spori med slovanskimi narodi imajo prenehati; vsakemu slovanskemu narodu se ima priznati pravioa do kolturnega in narodnega razvoja ter se ga ima smatrati kot pravega člana slovanske obitetfi. ********~ p~» mm d.bn> „b,.»j„ * * " Savtomobil jfi it # s 4 sedeži. 0 Teč pove Lovro avObonik V Sn. j|(Sfikl. 1437 12 m eleznafo Kina Vino Higijenioua razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in ćaatm diplom k slati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = ===== in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Ia:t>orrii olcu«. Večkrat odlikovano. Nad eOOO zdravniških spričeval. SERRAVALLO, l in kr. dvorni dobivittli - TRST-Barkovlje. - m m m Absolvent m kake trgovske šole, zmožen slovenskega in nemškega je $>zika v besedi in pismu, 1554 3 * se sprejme takoj kot praktikant ^5 pri večjem podjetju na deželi. « Ponudbe pod „praktikant11 naj fOJse pošljejo na upravmitvo tega lista. v svojo pisarno Ko raste dan, se bliža pomlad, to ve vsak otrok Znano je pa tudi C? to, da se ravno takrat najlaže pre-Wm hladimo Kdor je pa že prehlajen aH FJ| jako občutljiv, naj vsekakor rabi Fa-ff\ veve pristne sodenske mineralne pa- Sstil je. ki so ravno tako zanesljivo od-vračalno sredstvo, kakor tud' odstra-njajo akutne in kronične katare Faveve pristne sodenice stanejo K i 25 škat-ljtca m se dobivajo po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninski a i vodami. . )25 2 Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: \V. Ta. Guntzert na Dunaju IV 4, Grosse Neu gasse 17. Umrli so v Ljubljani. Dne 17 aprila : Urša Puh, mestna ubOija. 93 let Karlovska cesta 7, ostarelost — Feliks Dolenc, postreščfk. 53 let. Krakovski nasip 4, j etika. — Matija Eppich, gnavski sprevodnik, 73 let. Triaš'* a cesta 1, rak v želodcu — Leopold Grošelj, ključarjev sin, 13 roes Velike čolnarske ulice 23. Bronchitis. Dne 18 aprila: Marija Bergant, posestnica 77 let, sv Jakoba trg 5, kap. — Vktor Ples-tenjak, delavčev sin, 7 let, Hranilniška cesta 11. škrlatica. — Jurij Kupar. delavec, 48 let, Radeckega cesta 1 . alkoholismus. Dne 19. aprila : Konrad Jajčnik, delavčev sin, 2 leti Ravnikaneve ulice, 3, jetika — Josip leve, dninar, 20 let, i'rna vas 33. V deželni bolnici: Dne 15. aprila: 1'rban Šare, gostač 80 1. — Vincencij B!a:"'. delavčev sin, 7 let. — Iv. Kregar, delavec, 23 let Dne 16. aprila: Terezija Zupančič, dni-n ari ca 29 let. Dne 17. aprila: \lojz;ja An/ur, gostija 41 let- — Marjia Slak, gostija, 62 Itt. Dne 18 aprila Barbara Imck, dninarica 42 let. Žitne cene v Budimpešti. Do» 23 aprila 1909 april 1909 . za 50 kg K 13 97 Plenica za Plenica za Rž za Koruza za Oves za oktober 19o9 za f>0 kg K lt 73 april . za 50 kg K 9 72 maj _ za 5C kg K 7 48 april . za 50 kg K 8 80 Efekt. v. 5 vin ceneje. wmm$lm porotno, 1 talne &»d morjem 806 1. Srednji srečni tlek 756-0 mm. 1 aprila I Cas vaoja -tanj» ■*.'•*-aatra v onn t5 Vetrovi Nebo 22 9. SV. 1 736-4 95 sr. svzh. i jasno 23 7. zj. 737 2 32 brezvetr. megla ■ Z pop. j 756-9 20-1 j si. j j za h del. obl. Srednja včerajšnja temperatura 10 r, norm !o8 Padavina v 24 m rab 0 0 mm. Pekarija z vsemi pritiklinami vred, na prometnem kraja v Ljubljani, se Odda takoj ali za avgust. 16O8-1 Pismena vprašanja na upravnistvo „Slov. Naroda" pod „ftt. 2e44 Proda 80 takol po prav nizki oeni sobna in kuhinjska oprava Poizve se v Dalmatinovih ulicah it. 5, pritličje, lavo. 1583-2 Revna družina, ki ima več otrok, bi rada dala dva dečka v kako trgovino kot učenca. Dečka sta stara eden 14, drugi 15 let ter imata oba šolsko izobrazbo Vpraša se v Spodn|t SlsM 2 n. nadstreple. Znaten postranski zaslužek si lahko zagotove na deželi stanujoči agilni ljudje, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko. Ponudbe pod „30%" .Slov. Naroda11. Med. doktor Josip Stoje naznanja, da se je vrnil in da zopet ordinnle od 10» ,. do 121 >• ure in od 4 do 5. popoldne na Miklošičevi cesti 22 v Izubijani. 1632— i na uprav. 1378 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo K 6 50. Vsled ugodnega ogromnega nakv pa ne odda za to nizko ceno: par močkih in par ženskih Aevljev, crnih ati rjavih na i rakove b moćno zbitimi podplati, najnovejfrp oblike, dalje par mo&kib in par ženskih i»KHJ«"h čevljev, elegantnih in lahkih. % »I S |>»rl iihio ■* ©-.»O. Za oaroćitev zadostnje dolgost. 1621 fLirpoši'janje po povzetje Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neagajajoče rad zamen iam žensko pisarniško moč eventualno veščo pisanja na stroju in stenografije — s L nu|OHB ltOt Plača po dogovora. DR. FRAN NOVAK odvetnik v L|abl|aal. 1592 3 Hotel „Ilirija" Uubllono. Kolodvorske ulice zz. Priporoča svojo 14i5-i2 restauracijo I n Izvrstno kuhinjo. Abonement na hrano - po najnižjih cenah. - Oinotoč: Mamini Ctlček, cviček (iz Gadove peč), boli OVlček (od Sv. Duha), belo vipavsko, črno Istrsko, goriški rizling, vodice, zavrliko, teran, Dol-Portngaloc, roloiko, Ver-mouth. Čez ulico pri litru za 8 vin. ceneje. Vedno sveže pivo is delniških pivo-varen Žalec - Laški trg in plzenskO pivo. Udobno urejene elejantne sohe zo tulce. Poaor I Po K€»n* 2 V kratkem se otvori na novozgrajeno SP kegljišče! ^ Za obilen obisk se priporoča Telefon it. 103. JK. K O** k Oomac dober izdd«!^! 5» # (j VCCJCe 3a gospode bele in barvaste po niskih cenah priporoča : Jnton 5>are, Ljubljana 5u. petra c«5ta |t. 8 15Č6 « žgano po takozvanem plinovem načinu iz najčistejSege apnenca, najfinejše kakovosti in vsake primesi prosto, bo oddajala počenii j» prvim majem apnenica ]. Stih S Jfiat. jfocevar postaja Dobrepolje, dol. železnica po dnevnih cenah in proti povzetju. Naročila in poljubna informativna vprašanja je nasloviti: Jes Slih, p. Viden pri Debreeel|ah. 1599-2 J% Notorno kolo i Jtonouonle 6Va HP g stranskim sedežem, so takol PO očal proda pri dr. Brotln, v itiobljanl na rranoovom na« broilv. i6«9—i Novo! Novo! Ravnokar izšlo Jaki Anton: „Potovanie po Kranjski deželi", potponri za klavir. Rožanc M.: „Mo|e sanje11, koncertni valček, ki mu je zasigu-rano vsestransko priznanje. U 25 1 Dobiva se v vseh knjigarnah in trgovinah z muzikalija mi. Krasno pomladansko zalogo modnega blato za fiospode in dame z 2 sobama in pritiklinami lice mirni stranka bres otrok za avgaate termin. — Ponudbe pod „E a* poste restante Ljubljana 1579 2 Ubil se sprejme takoj. Kje, pove upravniStvo „81oven skega Naroda.u 163' -1 Več dobrih V najtopleje priporoča. 50 1 Ljubljana Mastni trg štev. 19. epreleme v trajno delo Jos Belina B.vnotam se sprejme vajenec Naprodaj |o yeč hiš z gostilnami In trtonlnami v me tj t u ali na deželi, posestvo z mlinom, dve vili na Gorenjskem in vile v Ljubljani, teleposestn na Štajerskem, več zasebnih hii stavbnih parcel. Iščejo se večja ali manjka sta. novinja za mirne stranko za majuik in avgnat. i6> Kupijo se veleposestva in po aoatva bodisi kjer koli hočejo Poiavedbe v pikami Peter Mi-teUč, Miklošičeva cesta 10. Najlepši čebulček liter po 60 vin. kakor vsakovrstna draga lanesljiva semena priproča HAKSO SEVER v Ljubljani. Po posti najtoćneje. 1289-5 O. kr. avotrljoko državno loloznloo« Izvleček iz voznega reda. ta M«M| r*oe zjutraj. Osebni vlak t ameri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica, 1 a, scTTrst, ckr. drž. žel^ Beljak cea Po-drozjco, Celovec , Prago. 7-07 utrni- Osebni vlak v smeri 1 Oro-snplje, Rudolf ovo, Straža-TopUce, Kočevje. e-ae pr—ipmldn: Osebni vlak v smeri 1 Issanics, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, Prase. 1-38 pi*e4»eitfne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jasenke, Trbiž, Beljak juž. žet, Gorico drž. žeL, Trs drž. ieU Beljak, (čca Pod.-oičico) Celovec 1-00 p*»ei(in«. Oaebnl vlak v 101611: Gro- ' :,P-iCv Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje. S-4S ja*e>aidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel* Trst drž. želn Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. f-lO aveoer. Osebni vlak v ameri 1 Grosuplje, Kitdolfovo, Straža-Toplice, Kočevje r-SO zveoer. Osebni vlak v smeri 1 Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljsk, (čea Podrož&co) Celovec, Praga. Venaven ed 1. oktobra 190» leta. Inž. zaL 1 Prihod v LjahljaM jvS, ioLi e-ee zjutraj Osebni vlak ia Beljaka \rt želn Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Trak* 8*34 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, Str*. *■ Toplic, F^idoUcvaga, Groiuplja. 11-22 predpeldne. Osebni vlak is Ptki Celovca, Beljaka juž. žet, čez Podroičic? in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tri.:-232 *>•>»© i d ne. Osebni vlak ia Koči»>'i Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*13 pepeidne. Osebni vlak ia B* juž. žel.. Trbiža. Celovca, Beljaki, j Podroičico) Oorice drž. ieU Trsta sel. Jesenic, Tržiča. O*eo zvaćar. Oseb. vlaJc ta Pmgv, Ceiov , Beljaka (čez Podrožčico) jeaenJc 8 37 zve6er. Osebni vlak lz Kočevja, Sr«< - Toplic, Rudcllcvega, Grosuplje, 8-40 zveder. Osebni vlak is Beljak« ieL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čea P?4 rožčico) Trsta drž. žel Gorice drž. zaL Jesenic, Tržiča. it-OO penedi. Osebni vlak is Trbiža, Ca lovca, Beljaka (čea Podrožčico) t drž. žel. Gorice drž. žel, Jesenic 0-40 p«n*Oi. Oaebnl vlak v smeri: Je-senJcs, Trbiž, Beljak, Juž. žeL, Gorics drž. sel. Trst drž. žet. Beljak juž. žel* (čea Podrožčico). ta Mnfelli r-ao zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 1-00 pesoldno. Osebni vlak v Kamnik. 7-10 zveoer. Osebni vlak v Kamnik O-SO i»«ii«ei. Osebni vlak v Kamnik. (Samo sb nedeljak in pimamikOt do 31. oktobra.) Prlnod v MsJaliame drž. 0-40 zjutraj. Osebni vlak Is Ksmnika. lO-OO pred pridite. Osebni vlak ia Itauiika o 10 zveoer. Osebni vlak Is Ksmniks. O-OO panaOl. Osebni vlak is Kamnika. (S. «■? eb nedeljak in praaniJrik do 31. oktoor. (Odkodl 1» prihodi so oanaćini r sretf«^ svropejsksm času.) 0. kr. ravsatelfstve irssvaik islssaic * Trsta ifiOftf iiitiiiifl Hutter & Schrantz d. Dunaj, Mariahilf in Praga-Bubna. d. 1551—1 I mf OGRAJE, PLOTOVI ZA PARKE ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽIČASTI MODROCI, ŽELEZNI PO-8TELJNJAKI. "881 .'. .*. PRORAČUNI ZASTONJ. ftanovonle išče mirna stranka broi otrok u avgostov termin a tremi sobami kuninjO, SObO SO slnŽklajO in dragimi navadnimi pritiklinami. Ponudbe pod Šifro MII.M na uprav-njitvo^ w8iov. Naroda**. 15^3 j Sprejema aa varovanja "Btraakagi ljenja po aajrasnovritasjiih fcaaaaaaaaafm pod tako affoaaimi pogoji, ko druga aavarovalaiaa. Zlasti Je zavarovanje aa doživetje Is Beanjiajoenai se vplačili. saut s Vsak OSO Bal se pretoka petin let pravieo Se iiviaoaae. 00 SLAVI J A" . . vitjemne zavarovalna banka v Pragi. - - • . fondi: 41,886.041-01 K. Iipleoene odškodnine In kapltalfjo 97,814.430-97 K. Po volikooti draga viajemna savmrovalnica naše državo lsiI elovsaansme« agar pisarne so v lastnej banenej kiši Zavaruje poelopja ta premičaiaa proti poazrnim Škodam po najnižjih eenah Škode eeajvjo takoj in nnjknlaatnaje. Ušiva najboUai alovee, koder paalaja. Dovoljaje ia eartaga eobleka tadatao ia Izdajatelj im odgovorni aurednlk Sasto Pneteelemšek. Lastnina in tlak »Narodna tiakanaa.