St. 45. Trst, v sredo, 18. marca 1914. IZHAJA VSAK DAN f«dl tb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. >|utra|. pMtnlfnt Iter. se prodajajo po 3 nv6. (fistot.)y mnogih lobtkarnah v Trstn in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Ifiini, Dornberpu itd. Za*tarrle StfT. po 5 nvS. (10 stot.) 09LA9I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI v širokosti 1 lolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi no 8 »t. mm. umrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st nu. Za oglase v tekstu li.«ta do 5 vmt 20 K, vsaka c»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa-IOstot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plilljlvo In tolljivo v Trstu. Tečaj XXXIX. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ______n V tclinotti jt moi /" NAROČNINA ZNAŠA za relo leto 24 K, pol leta 12 K. 1 mesece OK;m n»- ročbe brez d iposlane narofninc. uprava ne ozira ■ »rožnlna o« n«4.1J*ko lil.nji ..EDIHOBTI ' «Un*: »• Ulo Kron 5 30, h pol l«u Kron 9 tO. Vsi dopisi naj se posipajo na uredništvo li*u. Nefr*nko-vana pisma se ne »prejemajo in rtkoplsl se n. vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica S Francesco d'Assitl 20. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN t.OlUNA. Lastnik konsorcij lisU „Edinost*. - Natisnila Tiskarna „Edinort*. vpisana udruga z omejenim poroštvom v Tr«tu. ulica S. Francesco d' Assisi Atev. 20. Po«no-hranllni?nl nlun !1tv. 841-652. TELEFON It. 11-57. Politično druStvo „EDINOST" vabi na JAUHISHOD ki se bo vršil danes, v sredo, dne 1B. t. m., ob 7 30 zvečer v gled. dvorani „Nar. doma". DNEVNI RED: 1. Vseučiliščno vprašanje. 2. Internacljonalizem slovenskih socijalnih demokratov. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR BRZOJAVNE VESTI. Po odgoditvi parlamentu. — § 14. Zvišanje rekrutnega kontingenta. DUNAJ, 17. (Izv.) V državnem zboru je bilo danes dopoldne zelo živahno življenje. Poslanci, za katere je bilo prepozno, da bi jih bili obvestili o odgoditvi državnega zbora, so prispeli z jutranjimi vlaki na Dunaj in so izvedeli šele v parlamentu, kaj se je zgodilo. Zlasti se je v državnem zboru živahno razpravljalo o vprašanju, za kako dolgo bo pač odgoden državni zbor. Opozarjalo se je zlasti na dejstvo, da poteče sredi meseca majnika veljava sedanjega provizoričnega držav-nozborskega poslovnika, brez katerega bi bila tudi obstrukciji najmanjših skupin odprta vrata na stežaj. Zato se smatra napoved, da se snide parlament šele v pozni jeseni, le za nekako grožnje vlade, in prevladuje mnenje, da se skliče parlament meseca majnika vsaj h kratkemu zasedanju že zato, da se podaljša veljavnost poslovniškega provizorija. Kakor pa se zagotavlja z druge strani, pa pripravlja vlada še ostrejši poslovnik, ki ga pa uveljavi potom oktroi. V brezparlamentarnem času se bo skušalo obnoviti češko-nemška spravna pogajanja, in sicer na podlagi zbližanja, ki se je doseglo na včerajšnji konferenci čeških in nemških zaupnikov. Ce pa bi ne prišlo do sporazuma, bi vlada oktroirala tudi zakone o češko-nemški spravi. Bodoče dni izide cesarska naredba, katera prinese zvišanje rekrutnega kontingenta in odreditev naborov v začetku meseca aprila. Rekrutni kontinget za armado bo znašal letos 105.000 mož, in sicer za tostransko polovico 94.694, kar pomenja napram lani zvišanje za 11.100 mož. Za deželno brambo bo znašal kontingent 28.297 in znaša povišek napram lani 6033 mož. Meseca oktobra pojde v AvstroOgr-ski pod orožje 160.000 rekrutov, odpuščenih pa bo iz vojaške službe samo 130.500 mož. Nemci o parlamentarni krizi DUNAJ, 17. (Izv.) Nemški .Nstional-Verband* je imel danes plenarno sejo pod predsedstvom klubovega načelnika posl. PODLISTEK Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavler de Montćpln. Jean je nameril svojo puško in sprožil; glasen bolesten krik se je začul, v vodi je nekaj začopotalo in Sauvageon je izginil v globini. — Ta bo imel dovolj za vedno, — je ponosno zaklical Jean svojima tovarišema. — Kaj ni res, fanta, da morata priznati, da znam dobro igrati na svoj peteronogi klarinet? — Škoda, da se je potopil tako hitro, — je pripomnil drugi hlapec. — Rad bi bil videl njegovo lice, da bi vedel, kdo je pravzaprav. — Jaz sem ga videl v obraz, — je odgovoril Jean, Lopov je bil grd kakor vrag z vsemi sedmimi naglavnimi grehi. Toda materi moramo povedati, kako se je zgodilo vse. V tem času pa je navdajala Lascarsa velika bojazen. Kajti če bi Sauvageona ujeli njegovi zasledovalci, bi se stvar mogla obrniti za oba na najslabšo stran. Sauvageon si je sicer pobarval lice, da ga ni bilo izpoznati in oblečen je bil v onih capah, v dr. Grossa. Po kratkem posvetovanju se ie odobril in izdal sledeči komunike: Nemški „Natinnal Verband" konstatira, da je storil vse, da bi vzdržal parlament, in da odgovornost za vso politično in gospodarsko škodo, ki utegne nastati vsled one-mogočenja parlamentarnega delovanja, pada na češko obstrukcijo, Čehi 8e vedno pripravljeni za pogajala. DUNAJ, 17. (Izv ) „Slavische Korre-ipondenz* poroča: Češki listi priobčujejo izjavo vseh Čeških strank, glasom katere izjavljajo vse češke stranke z največjo sa-mopožrtvovalnostjo, da so še vedno pri pravljene za pogajanja z Nemci v svrho rešitve krize na Češkem. Posredouonje ItalllansKlli poslancev zaradi dogodkov na Reuoltelll. Or. PiUcco denuncira! Jugoslovane, a vilic temu odSel z dolgim nosom. DUNAJ 17. (Izv.J Pod vodstvom posl. dr. Pitacca se je oglasila deputacija italijanskih poslancev pri ministru notranjih stvari, baronu Heinoldu, [da intervenira zaradi dogodkov na Revoltelli. Dr. Pitacco je poudarjal, da so bili ti dogodil povzročeni od Slo.encev la Hrvatov v iClvidnem namenu da se tanete spori z italijanskim prebivalstvom in povzročijo nemiri, da bi se tako onemogočila ustanovitev Italijanske fakultete v Tista. Naslikal je ministru jugoslovansko nevarnost, ki preti, Češ da se vedno bolj in bolj širi gibanje za jugoslovanski Trst. ki je ne le nevarno italijanskemu elementu, temveč tudi driavi. Dr. Pitacco je bil celo tako pridenf da je prečital ministru celo vrsto brzojavk, ki jih je priobčila „Edinost" in v katerih so se izražale simpatije jugoslovanskemu diiaštvu v Trstu in obsojala divjaštva italijanskega dijaštva proti jugoslovanskemu dijaštvu na Revoltelli. Končno je dr. Pitacco poudarjal, da je treba, da se ustanovi laška fakulteta v Trstu v najkrajšem času, toda tako, da se omeji poset te fakultete IzkijuCno le na dijaltvo italijanske na rodnosti. Minister baron I leinold je odgovoril, da vlada zaenkrat ne more zavzeti nika-kega stališča niti na eno niti na drugo stran, temveč hoče počakati, da se natančno izvede preiskava, nakar zavzame vlada popolnoma objektivno svoje stališče. Namignil pa je minister tudi dr. Pttaccu, da se njegove Informacije ne krijejo popolnoma s poročilom, ki ga mu je podal dr. Pttacc. Zdi se, da je dr. Pitacco vkljub svojim denuncijam Jugoslovanov odšel iz ministrstva s - precej dolgim nosom! Nesramnost italijanskega dijaštva. DUNAJ, 17. (Izv.) Na nekem svojem včerajšnjem zborovanju je sklenilo italijansko dijaštvo sledečo nesramno, vse naše jugoslovansko dijaštvo in sploh naš narod skrajno žalečo resolucijo: »Dunajsko italijansko dijaštvo, prepričano, da so bili konflikti na trgovski visoki šoli Revoltelli v Trstu in provokacije dunajskega slovenskega dijaštva ter njihovi brezuspešni poizkusi reakcije proti demonstraciji italijanskega dijaštva dne 13. t. m. na du- najski univerzi v prilog italijanski univerzi nalašč inscenirani po temnili slovenskih elementih, ki so v službi dobro znanih nasprotnikov Italijanske fakultete v Trstu: izraža svoje globoko zaničevanje zavrat-nih spletek nasprotnikov in pričakuje, da akademične oblasti na Dunaju in v Trstu s strogo in nepristransko preiskavo ugotovi- odgovornost in ožigosajo postopanje teli vznemirjajoči!) in hujskaških elementov,« Med dunajskim jugoslovanskim dijaš-tvom je ta izjava italijanskega dijaštva izzvala velikansko ogorčenje iu je prav lahko mogoče, da pride vsled te nesramnosti italijanskega dijaštva do resnih dogodkov. P r i p o m b a u r e d n i š t v a. »Picco-lo bi bil gotovo najraje zamolčal ta nesramni pamflet italijanskega dijaštva na naše dijaštvo in naše vodilne kroge, kajti izpoznati je moral, da so Šli dunajski ne-odrešenci le predaleč v svojem obrekovanju. Vendar pa si ni upal zamolčati vse stvari, ker bi med laškimi akademiškimi divjaki drugače nastal vihar proti njemu samemu. Zato pa je »Piccolo« priobčil ono izjavo, toda pod tako nedolžnim na-! slovom, da je človek, ki ravno ne čita J Piccola« od začetka do konca, niti opaziti ni mogel. »Un ordinc del giorno dei j nostri studenti a Vienna« je naslov nad ono nesramnostjo v »Piccoiu in kdo bi mislil, da se pod tem »1111 ordine del (iior-no skrivajo taka podla obrekovanja. Sicer se pa že še pomenimo s temi nesramnimi obrekovalci in to prav temeljito! Proti italijanskemu divJaStvu na Revoltelli. — Zaheva jugoslovanske akademije v Trstu. PRAGA, 17. (Izv.) Jugoslovansko di jaštvo v Pragi je imelo snoči mnogobrojno obiskan shod, na katerem je protestiralo proti italijanskim nasiljem na trgovski visoki šoli v Trstu, izrazilo svoje simpatije svojim jugoslovanskim tovarišem v Trstu in sprejelo posebno resolucijo, v kateri zahteva ustanovitev jugoslovanske univerze s sedežem v Trstu. Dr. Šviha Izključen Iz druStva sodni* ov. PRAGA 17. (Izv.) Skupščina sodnikov v češkem društvu državnih uradnikov je sklenila soglasno izključitev bivšega državnega poslanca, sodnika dr. Švi-he, kot moralno mrtvega človeka. Dijaška demonstracija na Dunaju. DUNAJ, 17, (Kor.) Danes so priredili dijaki vseh dunajskih visokih šol demonstrativni „bumel" proti dogodkom na živino-zdravniški visoki šoli. Sprevod, ki se ga je udeležilo okrog 4000 dijakov, se je pomikal od tehnike do živinozdravniške visoke Šole in se je povrnil zopet k tehniki. Več dijakov je imelo nagovore, v katerih so izražali solidarnost vseh visokošolcev v vprašanjih vseh akademiških pravic. Kaj vse |e že vohunstvo! PRAGA, 17. (Izv.) »Narodni Politika« poroča danes, da so v Budjejevicah aretirali češkega učitelja Pusto zaradi vohunstva v prilog Srbiji. Vojaštvo in orož-ništvo je izvršilo v njegovem stanovanju hišno preiskavo in je zaplenilo nekaj srbskih pisem. Vse to se je storilo na podlagi anonimne ovadbe, da je Pusta srbski vo- katerih je prišel v to okolico; vendar pa bi potem gotovo izpoznali v njem slugo one-, ga samotarja, ki prebiva v rdečem mlinu. Lascarsu pa je bilo vse ležeče na tem, da bi ravno sedaj ne prišel v dotiko s sodiščem. V tem je počil strel. Lascarsov strah se je še podvojil. — Če so lopova ranili, — je govoril sam pri sebi, — potem v svoji jezi izda vse. Kako naj se potem izvlečem iz te zoperne stvari? Takoj nato so se začuli težki koraki hlapcev na trdem tlaku. — Kaj ste storili z roparjem? — jim je zaklicala kmetica. — Mati Mathurinova, — je odgovoril Jean, — ta je dobil svoj del in ne bo niti danes uiti jutri, sploh nikdar več nadlegoval mirnih ljudi ponoči na cesti. — Ali ste ga ustrelili? — je vprašala Pavlina boječe. — Tako, malo, gospodična, — je odgovoril Jean ponosno. — Ali ni vendar okrutno, da se vzame življenje človeku, in jaz sem neprostovoljni vzrok temu. — Oprostite, gospodična, — je odgovoril Jean, ki je namesto graje pričakoval pohvale. — Ni bilo mogoče drugače. Ko bi bil lopov imel čisto vest, bi se bil vdal nam in si tako ohranil življenje. Pa je skočil v vodo in splaval po njej kakor raca. Mislim, gospodična, da uvidevate, da mu nisem v svojo lastno zabavo upih-nil življenja. — Ali pa je res mrtev? — je vprašal Lascars. — Ne morem reči. Vrtel se je po vodi, kakor človek, ki je na tem, da utone; potem pa je izginil. Bolje je, da je mrtev, nego ranjen, — si je mislil Lascars, pri čemer je začutil v svojih prsih neznansko olajšanje, — se mi vsaj ni treba več bati ničesar. Vendar pa mi je bil zelo koristen in žal mi jt, da je revež končal tako nesrečno. — Ali pa je bila mušketa nabasana? — je vprašala kmetica. — Včeraj sem jo nabil, mati Mathurinova. in to s prav lepim številom Šiber. Pravzaprav sem namenil strel kuni, ki vsako noč prihaja v naš kurnik. — Gospod! — je zaklicala Pavlina prestrašeno, — kaj vidim! Roka vam krvavi. Ranjen ste. Vam se moram zahvaliti za življenje, vi ste moj rešitelj, in najmanje, kar morem storiti za vas, da vam pokažem svojo hvaležnost, je pač, da vam za-vežem rano. Prosim vas torej nujno, da greste z menoj v naše stanovanje. — Dobra moja gospa Andouinova, pojdite naprej, nažijite luč in poiščite, kar je potrebno za obvezo. hun. Izkazalo se je pa. da ima Pusta v Srbiji brata, ki je trgovec, in le-ta mu je pisal i/ Srbije pisma najnedol/.nejše zasebne vsebine, a ta pisma so dala povod anonimni ovadbi. V Budjejevicah sta bila nadalje aretirana trgovec Bahuda in njegov sin. ki sta baje hotela kupiti od nekega častniškega sluge častniški revolver, kar se je tudi smatralo za špijonažo. Kako je kaj takega mogoče smatrati za špijonažo. to bi znale povedati edino le vojaške oblasti. Boieien bana Sktrltcca. BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) O zdrav-stvenem stanju bana barona Skerlecza sc poroča: Temperatura je včeraj opoldne poskočila na 39 2 in padla šele v večernih urah. Posebni znaki bolezni se niso dali ugotoviti, vsled česar je tudi nemogoča ugotovitev, koliko časa bo trajala bolezen. Ciifcdnl banka Ceškych spoMe!cn. PRAGA if. (Izv.) Upravni svet „Osrednje banke čeških hranilnic" je sklenil danes, da banka letos ne izplača ni-kakih dividend. Meltrovlćeva razstava v Splitu. ZADER, 17. (Izv.) Kakor zagotavljajo njegovi prijatelji, priredi slavni kipar Me-štrović naibrž v Splitu kolektivno razstavo svojih del, na kateri razstavi vse skulpture, ki so bile razstavljene na razstavi v Kimu. Sedaj se Meštrovid nahaja v Rimu, kjer pripravlja neka dela za benečansko umetniško razstavo. Podpredsednik francoske zbornice napaden na ulici, PARIZ, 17. (Kor.) Podpredsednika francoske zbornice Augagneurjn, je danet dopoldne napadla v Lyonu rojena pevka Pavlina Henry. Napadalko so aretirali. Na policiji je povedala, da je bil vzrok napada neka privatna zadeva. Augagneur, ki je napravil kazensko ovadbo, ie takoj odšel v zbornico, kjer je predsedoval seji. izprememba v srbskem ministrstvu. BELC1RAI), 17. (Izv.) »Štampa« javlja, da je v kratkem pričakovati izprernembe v srbski vladi. Odstopita baje minister za notranje stvari Ljuba Jovatiović in minist. za javna dela, Ivan Jovatiović, Pašič ostane še na čelu vlade kot ministrski predsednik, da pa odloži ministrstvo zunanjih zadev, katero prevzame kak sedanji aktivni poslanik. V poučenih krogih izjavljajo, da ni izključeno, da se izvrše izprernembe v ministrstvu, da pa nikakor ui pričakovati, da bi Pašič odložil ministrstvo zunanjih stvari, dokler ne bodo rešena vsa važna tekoča vprašanja, tičoča se zunanjih stvari. Srbsko pristanlSCe v Solunu 13ELGRAD, 17. (Izv.) Minister za narodno gospodarstvo, Kosta Stojanovič, je pooobtaščen za pogajanja z grško vlado glede odstopa posebnega pristanišča Srbiji v Solunu. Stojanovič je danes z izvedenci finančnega in narodnogospodarskega ministrstva ter železniškega ravnateljstva odpotoval v Solun. Albanska vlada. DRAČ, 17. (Kor/) Ministrstvo se je definitivno sestavilo tako-le: predsestvo in zunanje stvari Turkhan paša, vojno in notranje stvari Kssad paša, poljedelstvo Aziz paša, pravosodstvo Mufidbej, pošto llasan — Predobra ste, gospodična, — je odgovoril Lascars. zelo razveseljen, da je dobil tako pristop v Pavlinino stanovanje. — Rana se mi zdi le lahka, kajti do-sedaj nisem čutil nikakih bolečin. Ne bi vas rad nadlegoval. Pavlina pa se ui dala zavrniti. Smatrala je rano svojega dozdevnega rešitelja za zelo nevarno in Lascars je šel le prerad žn jo. VI. Pavlina in Lascars. Soba, v katero je povedla Pavlina svojega »rešitelja Lascarsa, je bila opremljena več ko preprosto, skoraj ubožno. Gospa Andouinova je že užgala v sobi svetiljko. — Vidite, monsieur, — je rekla Pavlina z žalostnim smehljajem, — da prihajate v. ubožno hišo. Vzlic temu pa vam tudi tu kličem: dobrodošli! In moj oče, ki je v nebesih, blagoslavlja vaš vstop. Lascarsovo presenečenje je bilo naravnost nepopisno, ko je zagledal mlado deklico brez pajčolana. Ni se motil v svojih slutnjah. Pred njun je stala v resnici Pavlina Talbotova, ena onih nesrečnih žrtev noči 30. majnika, ki je vsled smrti svojega očeta, čigar smrt je zakrivil on, nosila žalno obleko. . (Dalje.) tštran II. EDINOST" št. 45. V Trstu, dne 18. marca 1914. beg Priština, javna dela Prenk Hib Doda, stvari dogajajo vsak dan in da se večkrat najhuje navaie nauk dr. Turtulis, finance Adamides. j dogaja, da so potem tisti, ki preganjajo j smo bili. Boji v Albaniji ' obrekovalce, snml obsojeni. Ko jo izvedela, CETINJli 17. (Izv) V Kroji je prišlo da namerava ,Fif?aro4 priobčiti še več intim-do hudih spopadov med VViedovimi pri-' ,n'h je sklenila preprečiti priobčitev, staši in njihovimi nasprotniki. Odposlano!1 opo dne si je kupila revolver in se od-je v Kroio orožništvo, da napravi mirlPelJala v uredništvo lista. Čakati je rao-in ro(j i rala tamkaj dalje časa, potem pa jo je Državljanskii vojna v Mehiki. iS,ra®,te Rrijazno> i°*Pra-v " ' , - , l' 1 i ša,» ^esa žeii« Odgovorda mu je: »Nisem New York, 17. (Kor.) kakor se brzo- - - - 0 ........J le in vendar smo ostali, kar prišla, da bi vam voščila dober dan, javlja iz Loreda, so mehikanske vladne ^^ sam r ]n nl KQ u yeč čete popolnoma potolkle vstaše pri Ilany- govntl ln prennšat| poniževanj, prizadeja-om-Bustamante. Padlo je baje 500 mož. nlh njej sanji in njenemu 8opro^,t poteJg. Vstasi so pobegnili, zapustivši na bojišču ni)a je revolver h Jmufa ,n fzsl?eli|a vfe kroglje, kolikor jih je bilo v njem. Prihi- veliko množino orožja m municije. Roparski mpad m tovarnlšega blagaj nika. ČENSTOHOV, 17. (Kor.) Včeraj popoldne je blagajnika 1 lantkejeve tovarne, Ici je imel pri sebi 20.000 rubljev za izplačilo plač in ga je spremljalo deset policijskih stražnikov, napadlo šest roparjev, ki so streljali z Mauserjevimi (vojaškimi) puškami in tudi vrgli bombo. Eden stražnik jc bil ubit, več njih pa težko ranjenih. Rop se ni posrečil. Roparji so pobegnili. Na licu mesta so našli še dve bombi. Soproga francoskega ministra Call-lauxa ustrelila glavnega urednika lista „Flgaro. Cklmitte mrtev. — Caill»ux odstopil. Že včeraj smo na kratko poročali, da je soproga francoskega finačnoga ministra Caillauxa prišla včeraj proti večeru v uredništvo lista „Figaro* in tamkaj sprožila več strelov proti glavnemu uredniku Calmettu in ga nevarno ranila. 0 tem dogodku, ki razburja vso francosko javnost, so poročajo še sledečo podrub-nosti: PARIZ 17. 1 Izv.) Glavni urednik lista „Figaro", Calmette, ki je v zadnjem času silno napadal finančnega ministta Caillauxa, je ravno hotel oditi iz uredništva. Ob 6 30 zvečer je ravno stopil iz svoje pisarne, kar mu je prišla nasproti gospa Calllauxova in sprožila proti njemu več Btrelov iz revolverja, ne da bi bila iz-pregovorila le besedico. Calmetta je zadelo več krogel j, ena v prsi. Težko ranjen se je Calmette zgrudil na tla. Drugi uredniki so prihiteli na lice mesta in so prijeli gospo Caillauiova, katero so potem E sklicani stražniki odpeljali na policijski omisarijat. Hitro poklicani zdravniki so natančno preiskali Calmettove rane in so ga dali nato prepeljati v bolnišnico. Vest o napadu se je hitro razširila. Pred poslopjem, kjer se nahaja uredništvo „Figara", se je zbrala velika množica ljudi in policija je koralj vzdrževala red. PARIZ 17. (Izv.) Gospa Caillauxova je poslala Calmettu svojo vizitko, proseč ga tako sprejema. Tedaj se le nah^al pri almettu pisatelj Uourget, ki ie rekel Calmettu, ko mu je le ta pokazal vizitko gospe Caillaux'jve: »Pa je vendar ne sprejmete 1 Kaj bi vam neki imela povedali?14 Calmette pa je odgovoril: „Ženska je. Ne morem je zavrniti". — Par minut pozneje pa se je že doigrala krvava žalolgra. Ko so naznanili finačnemu ministru Caillaujtu, da so morali njegovo soprogo aretirati, nl mogel zadušiti vzklika začuje denja. Državni pravdnik je rekel Cail-lauxu: „Gospod minister 1 Vprašam vas samega ....", toda Caillaui ga je takoj prekinil rekoč: „Kaj hočete? Obžalujem, da je Calmette tako težko ranjen, vendar p a n e m o r e m je nekdo' celo' ut£ril s palico' po o5razu° grajati svoje žener Nato je pove- J r r teli so nato služabniki, katerim je izročila revolver. Potem so jo odpeljali policijski agentjo. Gospa Caillauxova je bila tekom zasliševanja zelo mirna in je končno izjavila : „Obžalujem svoj čin. Nisem imela namena, da bi usmrtila Calmetta, in bi bila srečna, ko bi izvedela, da zopet okreva. Hotela sem mu edino le dati lekcijo/ — Po zaslišanju je govoril minister Cail-laux s svojo soprogo. Hila sta oba zelo hladnokrvna. Po preteku pol ure je Cail-laux odšel s policijskega komisarijata. Gospa Caillauxova, ki se je kot dekle pisala Henrijeta Iialourd, je Parižanka, rojena G. decembra 1874. leta. Poročila se jo najprej z odvetnikom Leonom Ciaretlem, od katerega pa se je dala ločiti, in se jo poznejo poročila s Cailluuxom. PARIZ 17. (Kor.) Gospa Caillauxova jo v ječi popolnoma izgubila svojo prej-šnjo hladnokrvnost, kar pripisujejo dejstvu, da jej je finančni minister, ko je bil včeraj na policijskem komisar^atu, baje rekel, da ga je uničila za vedno. Finantni minister Call»aux odstopil. PARIZ 17. (Izv.) Finančni minister Caillanx je takoj snočl, ko je prišel s policijskega komisarijata, Kjer je govoril s svojo soprogo, podal demisijo. Zvečer še se je vršil ministrski svet. Ministrski predsednik Doumergue in trgovinski minister Malvy sta takoj odšla h Caillauxu ln sta mu prigovarjala, naj umakne demisijo, kar pa je Caillaux odločno odklonil. Ministrski svet se bo danes ponovno posvetoval o demisiji in če Caillaui ne odstopi od tega svojega sklepa, prevzame začasno minister notranjih stvari tudi finančno ministrstvo. Kot eventualni nasledniki Caillauxovi se imenujejo: na čelnik proračunskega trgovinski minister Peytral. PARIZ 17. (Kor.) Finančni minister Caillaux je prišel danes dopoldne za malo časa v ministrstvo, da reši nujne stvari. Caillaux, ki je bil zelo pobit, je baje jo-kaje izjavil, da se za nekaj časa popolnoma odtegne jevnemu življenju. Velikansko razburjenje v Parizu. PARIZ, 17. (Izv.) Po vsem Parizu vlada velikansko razburjenje vsled čina gospe Caillauxove. Pred uredništvom „Fi-gara" se zbira neprestano velika množica ljudstva, iz katere je čuti ponovne klice: „Doli z morilcem Caillauxom!" Tudi po drugih ulicah se je razlegal tak krik. Policija je imela mnogo posla in je aretirala več demonstrantov. O gospe Caillauxovi se zatrjuje, da je imela trdni namen, da ustreli Calmetta. Ko ie odšla z doma, je baje pustila na pisalni mizi svojega soproga pismo: „Grem se maščevat zate. Če se drevi ne vrnem domov, me najdeš v ječi.- „Gaulois" piše, da je množica napadla Caillauxa, ko je prišel s policijskega komisarijata in da ga Italijani so si dovolili v Trstu na zasebni šoli, subvencionirani po državi, neroden čin nasilja proti Jugoslovanom. Naša javnost jc bila zopet opozorjena na sovraštvo. ki jc malenkostni epigoni mešanice ljudstev Italije že stoletja goje proti nam. Jugoslovanska mladina se je sicer po-tojvsodi najodločneje izrekla proti temu po-■ stopanju italianissimov. Opozorila jc, kako smo po krivici zapostavljeni. To bi za sedaj zadoščalo, da ni zborovanje dunajskega jugoslovanskega dijaštva spravilo na dan nov, velevažen pojav. Mi Jugoslovani smo v boju z Italijani v Trstu, v Istri iu Dalmaciji, iz istega tcritorijalnega razloga, radi katerega so Cehi v boju z Nemci. Okolnost pa, da so to pot samo Italijani, in ne tudi Nemci, izvršili čin nasilja proti Jugoslovanom, ne hi smela zadrževati drugih slovanskih narodov monarhije, da ne bi »iz kulturnih ozirov« protestirali solidarno z Jugoslovani. In ta stranski pojav afere Revoltella je, ki daje največ misliti in ki daleč presega važnost afere same!! V Avstriji še vedno nismo našli sredstev in poti do slovanske solidarne politike — tudi ne v takih stvareh, ki se ne dotikajo nobenih narodnih nasprotstev med posamičnimi jugoslovanskimi plemeni. Vsi slovanski narodi v monarhiji, iz-vzcniši Poljake, so v boju proti sedanjemu vladnemu zistemu. Vsak teli narodov jc in ostane šibkeja stran nasproti dunaj- ski in budimpeštanski vladi: tako Cehi ka kor Slovaki, tako Malorusi kakor Srbi, ta ko Hrvatje in Slovenci. In vendar ne vidimo 11 i kakega enotnega bojevnega cilja teh slovanskih plemen, ki tudi če ne raču slovenskih; to se pravi tudi nemških, ker je slovenščina rabila le na začetku. Narod ni bil socijalno diferenciran, temveč je obstajal le iz mase kmetskega prebivalstva, ki je po največjem delu stokala pod jarmom podložništva, brez kulture in skoraj brez narodne zavesti. Tudi druge avstrijske narode je v predmarčnl dobi tlačil absolutizem, tudi njihov kmet je izkusil vse grozote podložništva ; no, drugI narodi so imeli za seboj slavno zgodovino, spomine na drža.vno neodvisnost ln tudi v najhujših časih zastopnike med tistimi sloji, ki so po takratnem gospodarskem in političnem ustroju predstavljali politično moč. Poljaki, M.idjari in deloma tudi Čehi so imeli narodno zavedno plemstvo, Nemci pa mučno in kulturno visoko stoječe meščanstvo. V slovenskih deželah pa je bilo plemstvo, so bili deželni stanovi, ne samo po miš jenju, ampak tudi po krvi čisti Nemci, ki se niso v nobenem oziru čutili zvezani z narodom, med katerim so živeli, in ki jim jo delal trdo tlako. Tudi po mestih in trgih je na severu in v srcu Slovenije prevladoval nemški živelj, na jugu pa italijanski. V mestih so se sicer naseljevali tudi sinovi slovenskih kmetov; no šola in milieu sta brzo iz njih napravila prepričane Nemce. Celo tisto malo število inteligence, ki si je ohranilo zavest svojega slovenskega pokoljenja, je bilo po izključno nemški vzgoji tako germanizirano, da je še v štiridesetih letih na pr. največji slovenski pesnik dr. France Prešeren dopisoval z voditeljem ilirskega gibanja, štajerskim Slovencem in poznejšim hrvatskim pesnikom Stankom Vrazom, izključno le v odseka Cocherie, Malvy in senator dal Čaillaux državnemu pravdniku, da je bila njegova soproga dopoldne pri sodnem predsedniku Monnierju in se je vrnila vsa pobita domov. On da je poizkušal vse, da bi jo pomiril, pa je bilo vse zastonj. Calmette umrl. PARIZ 17. (Izv.) Zdravniki, ki so zdravili Calmetta, so izdali sledeče poročilo: Ko so pripeljali Calmetta v bolnišnico, je bilo njegovo stanje tako, da ni bilo mogoče izvršiti operacije. Po vzbrizganiu seruma je postalo utripanje žile nekoliko živahnejše, vendar pa bolnik ni prišel k zavesti. Z ozirom na to zbo^šai^e se je okrog polnoči sklenilo, da se izvrši operacija, toda bolnik je vsled velike slabosti izdihnil že takoj ob začetku operacije. Smrt je nastopila proti poltene ponoči vsled notranjega izkrvavenja, povzročene- Sa po strelu, Iti ga je za:el v trebuh, almette je bil star 55 let. Zasliševanje gospe Caillaiuove PARIZ 17. (Izv.) Pri zasliševanju na policiji je gospa Caillauxova prosila pred vsemi, naj njene izpovedbe priobčijo v časopisju, da bo tako svet izvedel, kako je bil obrekovan njen soprog. Izpovedala je nato, da je tekom boja, ki ga je vodil „Figaro" proti ministru Caillauiu, bilo pri-občeno tudi neko privatno pismo na neko gospo, ki pa ni bila ona. Vsled tega ogorčena, je šla k sodnemu predsedniku Monnierju in ga prosila sveta, kaj jej je storiti, da bi preprečila nadaljnja taka pri-občevanja. Rekli pa so jej, da se take Zadaje vesti. PARIZ, 17. (Kor.) Caillaux je izročil preiskovalnemu sodniku pismo, ki ga mu je pisala njegova soproga, preden je odšla v „Figarovo* uredništvo. V pismu pravi: „V trenutku, ko prejmeš pismo, sem že zadostila pravici !H Caillaux je prejel pismo namo Poljakov, tvorijo polovico prebival- nemškem jeziku in da se je v tem jeziku siva te monarhije. Ni enotnega bojevnega vršila korespondenca tudi med dr. Jane-cilja, a kar je šc hujše: tudi ne nikake zom Blei\veisom, očetom naroda sloven-medsebolue podpore. Tupatam sc pač ne- skega, in s takrat najbolj slavljenim slo-kateri strnjujejo za kratek čas, da bi po venskim pesnikom Jovanom Veselom Ko-ad hoc dogovorjeni taktiki dosegli kak seskim, Katerega pesmi pa niso bile majhen, malenkosten cilj^Razcepljeni in pravzaprav nič druzega, nego posnetki, ostajajoč osamljeni nc dosezajo nič veli- ali največ le prevodi nemških pesnikov v kega v vseh svojh bojih, ker v svojem o-j zelo slabem jeziku, samljcnju niso dovolj močni, da bi stre-; Germanizacija je bila segla že tako milj po čem velikem. Zato imajo Nemci, globoko, da so nekateri Slovenci popol-iu Madjari, ki zasledujejo proti Slovanom j noma obupali nad bodočnostjo slovenskega jasni cilj svoje premoči in ki pritezajo od jezika in so videli rešitev edino v razštr-slučaja do slučaja tudi italijanske pomožne; jenju ilirskega gibanja tudi na slovenske čete, relativno lahko igro. A da jim je ob dežele. vsej tej privilegirani poziciji ob sedanjih okolnostih vendar tako težko ohranjati si te pozicije, to jc najizdatneji dokaz o slovanski moči. ln vendar nočejo slovanski narodi izvajati pravih konsckvcnc iz teh dejstev! Razmere v monarhiji so žalostne. Na tem jc največ kriva malopotezna politika! dunajskih diplomatov. Nič manja krivda pa ne zadevlje Slovanov v monarhiji. Ti trpe naiveč pod bremenom obužanja, s katerim ogroža monarhijo zgrešena politika nesposobnih diplomatov ki dopuščajo, da zavezniki monarhije vedno Izigravalo nje interese; Slovani trpe največ vsled padanja ugleda naše države. Zakaj pa dopuščajo tako politiko po nedostatku organizacije in neenotnosti v postopanju?! Avstrijska zbornica ima neslovanska večina enega samega borega glasu; Hrvatska je tu s svojo avtonomijo, Bosna s svojim posebnim položenjein: tu je pač dovolj prostora za smotreno, svojega cilja zavedajoči) sc slovansko politiko, ki bi stremela po notranjem preporodu monarhije z izpremembo sedanjega zistema. Dokler se slovanski narodi ne povzpno do take politike, dokler bodo ostajali v sedanjem razcepljenju; dokler si bodo radi da se slučajnih, majhnih hipnih koristi odrekali ikov vTor^*lapravico čaTmaterine dejanjsko podporo povsodi in vselej ■ besed ki odpotl5ej0 dane8 v domovino, do lej za vsacega posebej m za vse sku-,v Dahiacjjo. posebnih pozivov se je paj nc bo bolje v tej monarhiji. PomanJ- zbral gno^ v bivšiK Sokolovi, ki je bila 1 ,n svolotra okrašena s sldvenskimi in hrvitskimi za- Na Hrvatskem seje namreč v Štiridesetih letih pod vodstvom Ljudevita Gaja začelo gibanje, ki je hotelo vse južne Slovane združiti v enem književnem jeziku in sicer Be je imel hercegovski dijalekt, ki ga je bil vuk Stefanović Karadžlč uvedel v srbsko literaturo kot srbski književni jezik, namesto prejšnje staroslovenske srbske mešanice proglasiti kot skupni jugoslovanski, ali kakor so ga imenovali tedaj: ilirski književni jezik. Na Hrvatskem se je te tudi posrečilo, tako, da danes ni nikake razlike med srbskim in hrvatskim pismenim jezikom, izvzemši — Črke! Temu gibanju se je s vso dušo pridružil na Slovenskem Stanko Vraz, ki je kmalu nsšei navdušenih pristašev ne samo v svoji o^ji domovini, na Štajerskem, temveč tudi na Kranjskem, slasti med semeniščnikl. _ (Dalje.) Poslovilni veter muienlkom z Revoltelle. Naši domači akademiki so gotovo prav lepo interpretirali željo tižaškega Slovanstva, ko so prišli do plemenite ideje, da se slovesno poslove od mladih muče- kanje slovanske solidarnosti in svojega cilja sveste si politike za reorganizacijo in in preporod monarhije: tu je glavni vzrok, da smo Slovani v monarhiji zapostavlieni šele pozno zvečer. Gospa 'Catllauxova si 1" potiskani. To so pokazali afera Revol-je vzela za branitelja odvetnika Laborija. j tella in pojavi, ki so jej sledili. Ta afera je Iiprerembe v francoskem ministrstvu.11 svarilen Iklic Slovanom v monarhiji naj nAni-7 /u j x r. 1 •• i manifestira o svojo orjaško moč, to je klic, ™?Li7: (Uradno^) Dosedanji mini-|ki naj vzbudi spečega s|ovanskega kolo- ster za notranje stvari Reynould je ime novan za finančnega, trgovinski minister Malvy za ministra notranjih stvari, poslanec Kenauld Peret pa za trgovinskega ministra. ; Pouk dere no „Reooltelli". Pod tem naslovom je priobčil zagrebški »Tagblatt« Članek, ki jc ravno v tem momentu posebno aktuvelen in ki bo šc . posebno zanimal čitatelje z ozirom na naše apostrofe na adreso Cehov, ki napram tržaškemu vseučiliškemu vprašanju zavzemajo stališče, označeno in obsojeno v včerajšnjem izdanju tega lista. Zagrebški list izvaja: Nacijonalizem jc dozorel medsebojno kulturno borbo med narodi. Mi Hrvatje sc nc smemo hudovati nad njim radi tega, kajti ravno agresivno postopanje »ladjarskih Šovenistov nas jc pobudilo. Ni sc nam torej preveč bati tujccv. Ti nam morejo delati le krivico, izvrševati nasilje, ako so dobili prilike za to po slučaju svetovne zgodovine. Prestali pa smo ' sa! Temu klicu v zagrebškem listu, bi dostavili mi željo, naj bi našel uvaževanja med Češkimi politiki! Polltttno zgodovina slovenskega naroda. Predaval dri. poslancc dr. Otokar R y b & f v zavodu za politične vede v Pragi dne 28. februarja 1914 Slovenski jezik je bil potisnjen povsod iz javnega življenja. Jezik, v katerem so morali nekdaj celo vojvode nemške narodnosti na gosposvetskem polju na Koroškem polagati svojo prisego v roke slovenskega kmeta (zadnjikrat 1414.1.), ta jezik je bil izginil iz vseh uradov in iz šole In je nušel zavetišče le v cerkvah. A tudi tam so bili v mnogih krajih, zlasti ob periferni, nastavljeni duhovniki, ki so znali komaj za silo čitati najnuvadnejše molitve. Še 1. 1847 je bilo na Kranjskem, torej v najbolj Blovanski kronovlnl vse Avstrije le 23 slovenskih malih šol. Dvanajst je bilo čisto nemških ln 60 nemško- stavami, cvet tržaškega Slovanstva v veli kem številu. Animiranost je bila velika in mladi mučeniki so bili do solz ginjenji po prisrčnih izratih simpatije. Vse govore je spremljalo veliko oduševljenje. Čut bratstva, kakor ie odzvanjal iz vseh govorov, je pričal, da so dogodki na Revoltelli zadobili historično važnost. Večer je otvoril dr. Iv. M. Č o k kot stoloravnatelj, proslavljajoč mladino, ki je v zorni mladosti pokazala, kako je treba braniti čast in pravice naroda. Pozdravljal jih je v imenu jugoslovanske ideje, ki sedaj triumfira v Trstu. Predsednik akad. fer. dr. „Balkan", Peric, se je zahvaljeval v imenu dijaštva na Revoltelli za simpatije v težki, vsiljeni nam borbi. Zato so se dijaki radi žrtvovali, ker se bore za upravičene in velike ideale. Gca. Hilda Gombačeva je izrekla: »Dragi bratje! Slovenske žene so ponosne na Vas narodne junake. Moje besede nikakor ne morejo povedati tega, kar v srcu čutim. Ponavljam Vam le, da smo ponosne na Vas, ker so Vaše rane še enkrat zapečatile svetost našega bratstva, ki nam tudi v Trstu mora uresničiti naše najlepše ideale. Živeli IM Dr. J e d 1 o w s k i je naglašal sramoto, da se Hrvatje v Trstu niso čutili Hrvatje. V Trstu, dne 18. marca 1914, „EDINOST" št. 45. 8tran III. Tembolj smo ponosni na junake, ki ubrali pot Jugoslovanstva. Naj pov< so edo Dalmatincem, naj krenejo tudi oni na to pot. Sedaj vodijo na dlani srca bratov in sester. V našem Trstu naj se uresniči ideja Jugoslovanska. Akademik Sisgoreo — ki si je moral braniti življenje z revolverjem — pozdravljen z več minut trajajočimi ova-cijami, se je zahvaljeval na ginljivih simpatijah. Srbi, Hrvatje in Slovenci smo pač en narod, ki v Trstu razvije svojo zastavo. Ta čas pride gotovo! Drž. poslanec dr. R y b a r, ki so mu priredili dijaki velike ovacije, je izvajal, da so bili ti dogodki sramotni za one, ki nosijo na jeziku kulturo, a v roki — brut-turo. Hoteli so osramotiti nas, a so osramotili sebe. Osramotiti so hoteli vse tiste, ki so bratje onih, ki so lani osvetili Kosovo polje. Mi smo ponižni, ali ko gre za našo čast, smo junaki, ki se ne bojimo pangermansko časopisje, ki ne nosi nobene odgovornosti za oficijelno politiko naše države. Ali tudi listi, ki so glasila odgovornih voditeljev oficijelne vnanje politike, so te dni kričali na vse grlo in do hripavosti proti Rusiji, ker pomnožuie svojo vojsko, ter so jo obmetavali z obtožbami, da vznemirja Evropo, ker ogrožava mir! Javnost je dobivala vtis, kak or da hoče Rusija že v kratkem času planiti po nas. Domobranski minister pa je v svoj gori omenjeni govor vplel konstatacijo, ki kaže na vso odkritosrčnost in neosnovanost tega krika in ki jej še posebno povečuje pomembnost dejstvo, da je korespondenčni biro in da so potem tudi listi zamolčali tisto ministrovo konstatacijo. Minister je namreč konstatiral, da imajo vse druge države višji odstotek vojaštva razmerno s številom prebivalstva, izvzemši edino — Rusijo! Torej je imela Rusija, doslej v primeri s številom svo nikogar, najmanje pa Italijanov. Oni so jega prebivalstva, manje vojaštva, nego strahopetno skrivali palice, naš pa je brez druge države. Koliko neodkritosrčnosti je strahu pokazal revolver. Italijani so pri- torej v tistem zgražanju nad Rusijo, ker /navali sami, da so se naši ponašali hva- pomnožuje svoje vojaštvo v hipu, ko — levredno. Hoteli so nas divjaki ponižati, a to treba posebno naglašati — tudi druge Donižani so sami. — Govornik je nato države delajo isto! To smo hoteli pribiti tisto hinavstvo, ki obsoja militarizem ponižani so sami. — vjovorniK je slavil okoličane, kako junaško so se ponašali povodom padca Nabergojevega. Mnogo smo že izgubili, ali doslej ne smemo niti pedi več, najmanje pa Trst, ki nam odpira pot do morja. Mladi junaki so storili narodu veliko uslugo, ker so rojake opozorili na Trst. „Pokazali ste* je ...... , dejal govornik, „da so ti naši Italijani ogroža evropski nnr. ali da se celo barbarji." Za to uslugo izreka govornik pravlja na vojno z Avstrijo, kar bi dijakom najprisrčnejšo zahvalo. Imeli bodo — vsaj glasom pouka, ki ga dajeta zavest, da so pripomogli, da se je zbudilo dovina in tradicija — vsekako bolj zanimanje za Trst in da se je uveljavila jetno, nego pa nevarnost od strani najčistejša solidarnost med vsemi Jugo- sije. Seveda, če bodo ti nemški slova nj. Nekdaj so nas sovražniki zaničevali, sedaj se nas že boje. Se nas čakajo težki boji, ki se jih pa ne bojimo, ker smo mlad, čil narod in ker imamo tako edino le v — Rusiji, dočim mu samo po klada milijone in milijone. Italija pomnožuje svojo mornarico in svojo vojsko, gradi utrdbe in uprizarja vaje v velikih masah ob — avstrijski meji, ali noben tistih nemških listov ne kriči, da Italija bUo zgo-ver-Ru-listi vedno in vedno klicali volka, moglo bi se zgoditi, da res pride volk in da pride slučaj, ko se zgodovina ne ponovi, ker doslej ni še govorila o vojnah med mladino. Govornik je izrazil, da trdno Avstrijo in Rusijo. — Zato je tista pričakuje, da se vsi naši dijaki zopet po- večna gonja proti Rusiji naravnost zlo-vrnejo na Revoltello, da pokažejo Itali- činska. janoin in profesorjem, da se ne upog- Izjava Z ozirom na dopis iz Pule, nejo. , priobčen v izdanju našega lista z dne 18,' Po burnem odobravanju, ki je sledilo junija 1912, št. 169., izjavljamo, da smo govoru državnega poslanca, je govorila še se na podlagi sprejetih informacij prepri-cela vrsta drugih govornikov. Zaradi pozne čali, da gospoda Perkovich in Galateo, ure — je že Čez polnoč — pa moramo uradnika c. k. davčnega urada v Puli, ne poročilo o nadaljevanju večera prihraniti pripadata, kakor se jima je predbacivalo, za jutri. __kamorističnim krogom ter da netočnosti, Volitve zo oNi pokojninski uvod. aEtst^ j&svttsz i^SfdSFJS šile dne 29. marca t. I. je podpisani polilni Slm v^H „JL£.Pffij! JaS' 1____„„ nastalim vsled nmnosti dotičnega dela. Uredništvo „Edinosti". Razpisani ste dve mesti jetniških paznikov v koprski kaznilnici. Zahteva se znanje hrvatskega, italijanskega in nekoliko nemškega jezika. Prošnje do 11. aprila ravnateljstvu kaznilnice. Tržaška mala kronika. odbor sestavil listo kandidatov za skupini nameščencev in službodajalccv vseh volilnih kategorij. i Ta lista se v prihodnjih dneh objavi v hrvatskih in slovenskih listih Primorske, Kranjske in Dalmacije. Že sedaj pa prosimo vse volilce, nameščence in službodajalce, ki pripadajo de-, želnemu uradu v Trstu, naj nam blagovolijo čim prej vposlati v posebnih ovojih svoje glasovnice, in sicer na naslov: Dr.1 Edvard Slavlk, odvetnik In deželni poslanec v Trstu. Glasovnice naj se natančno in pravilno izpolnijo z imeni kandidatov, ki se objavijo za vsako posamezno skupino iu kategorijo, ali pa naj se nam vpošljejo neizpolnjene, kar posebno priporočamo; v tem slučaju prevzamemo sami pravilno izpolnitev glasovnic in njih pravočasno izročitev volilni komisiji. Glasovnice naj se nam vpošljejo Čim prej, ker nas loči od dneva volitve le še kratek rok. Pripominjamo, da obsega okrožje tržaškega deželnega urada Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko. Narodni volilni odbor v Trstu. Domače vesti. Iz poiitlCne službe. Namestništveni konceptni praktikant dr. Ivan D e b e n j a k v Tolminu je imenovan za namestniitve-nega koncepista. { ZtoCInika % nja proti Rusiji. V svoj govor v petkovi seji zbornice poslancev, s katerim je priporočal brambno reformo, je domobranski minister Georgi vplel pasus, ki je vseboval odkrito priznanje, da naši oanošaji z Italijo vzlic vsej tro-zvezi, vzlic vsemu „soglasju" v balkanski politiki in vsej kooperaciji na gradnji nove Albanije, niso odkritosrčni, in da se visoki vojaški krogi ne Čutijo nič kaj posebno varni pred to — prijateljico in zaveznico našo. Na nevarnost, ki utegne priti od te strani, je g. domobranski minister dovo|j jasno opozarjal z apostrofo: „Mi sicer vemo danes, kateri so naši prijatelji, ne vemo pa. kdo bo z nami tedaj, ko bi bilo treba potegniti m e č 1M —• Tu je bila zopet enkrat sablja odkriteja, nego pa jezik diplomatov. Ali gospod domobranski minister je opozoril še na neko drugo neodkritosrčnost, ki je še nevarneja in ki ravno te dni zastruplja itak že napeto razmerje naše države do Ru»ije. Pustimo na strani tisto Trst, 17. marca. Prebrisani tlčki. — No, to je pa vendar čudno, — je govoril že dalje časa sem pekovski mojster Jurij Lekan, ki ima svojo pekarno v ul. Nikolaja Macchiavellija št. 20, — zelo čudno, da gre toliko moke, da se napeče toliko peciva, da se mi pa vendar računi ne strinjajo. Na vsak način bi moralo biti tudi več denarja. Ce pojde tako naprej, bo treba zapreti pekarno, kajti da bi se delalo, ne da bi zaslužil človek kaj, pa vendar ne gre. Kje neki tiči ta vzrok? Manjka mi po malem najmanje 200 K. Kam so izginile? Pa je začel Lekan nekoliko bolj paziti, kaj in kako se dela v pekarni, in prišel je na to, da mu njegova dva pomočnika in pa : vajenec delajo škodo. Pomočnika, 22letni ! Josip Primožič, rodoin iz Ospa v Istri, stanujoč v ul. Capitelli št. 15, in 22letni Alojzij Javršek, Tržačan, stanujoč v ul. DTOBANA ZA SODNE DltAŽBK ulica Sanit* it. 23 25. Dražbk, ki se bo vršila danes, dne 18. t. m. od 9—12 predpoldne in od 3—6 pop. Velika množina preprog Anatol, Afganistan, Beluchistan, Muskabat m. r 10 X 85 in 4 X 2'8o, postelj ni ki, zaveze „Kara-mania", in druge inozemske preproge. 1 chiffonnier svetel, avokrilnat, 1 omara s 6 predali, 2 mizi, 4 stolice, 2 nočni mizici, 1 umivalnik, 1 reg. ura, 5 izbranih slik, 1 umivalnik z mrainorjem in ogledalom. ZDRAVNIK Dr. D. maljiUa U Mtruji bolual te M koteul m dihalik (grb te Mi) ordltmjt m nojem stanovanja v Cono tt. U od U>* do IVi te od 4Vk 40 SVb VELEFOV 177/IV. Ljudska hranilnico m posojilnico u Trstu v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) registrevena zadruga i ne •mrjeno ««v. 0/ /0♦ sprejema hranilne vloge in obrestuje po 4 V vloge na dvamesečno odpoved po 4'/«7i» vloge na Šestmesečno odpoved po 57o, daje posojila proti poroštvu na zadolžnico imcnjice so izključene), ali pa na vknji2bo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. Uraduje »e ▼ tak delavnik od g. do i«, dopoldne In od j. do 5. popoldne, a»'»fHiKnr^'. " I-— SPLOSNA HRANILNICA TRST, VIA TORRE BIANCA 41. e V e V e V e V VbOŽNA OBRESTNA MERA: 47.. #> i> 0 i> # i> e POLULETNA KAPITALIZACIJA OBRESTI # *> # POSOJILA NA ZEMLJIŠČA IN POSLOPJA PO 57,-67,7o i)i>i>i ESKOMPT MENIC i> LOMBARD PUPILARNA VARNOST Veliko zalogo praznih mm Trst, v. detle Ombrelle it, S Telefon 21. rom. 11 Golilo & liso coen 100 000 iimpuliklb buteljk n rifoik. Francesco Bednar TRST - uitanovl|ena leta 1878 - TRSI I* preložila svojo trgovino iivalnih strojev bidkljev in pridevkov t mehanično delav oico vred ia ulice Pontcrosao Itcv 4 v ulico Campanile štev. 19. Ql Ai/an/ti I Ako so hočoto cono OlUVtiiiUI! .... obicei> pojdito :: v prodajalno Ugotovljenih oblek ALLA ClTTfl' ^ ■ Dl TRIESTE Trst, ulica Gioiuft Carduccl 40, kjer najdete obleke, paletot, ranglan za mo&ko in otroke, kakor tudi velik ll-bor blaga za obiska po meri. Hlače in srajce za delavke t veliki izbori. ALLA CITTA' Dl TRIESTE TRST • Ulica Bloiui Carduool It. 40. Dr. PECIVIH Dr. PETSCHNIOO) . TISI, VIA L UTERINA STE«. 1. Zdravnik aa notranje (splošne) bolesni 8 — 9 in S—3 ln Ipeeljallst aa kotne 1» vodne (spolne) bolesni: 117,-1 in 7-77. r0 i<4t ll figo*® ^ .mi flDOtf TSCdfPPtR HA.L MuMi7 letnega renjikola Karla Fona-co, ki je iz Padove in je stanoval v Trstu v ul. del Bosco št. 6. Fonaco je te dni inkasira! za tvrdkc razne račune, a jc spravil lepo 15(1 K zase iu jih tudi porabil. — Tvrdka jc nezvestega Inkasanta ovadila policiji in Fonaco je bil aretiran. Priznal jc odkrito svoje dejanje. Nasilen Izgnanec. Danes dopoldne jc ugledal policijski stražnik v Kolodvorski ulici nekega možakarja, ki sc mu jc zdel nekam zelo znan. Ni mu bilo treba premišljati dolgo, pa je izpoznal v njem starega znanca iz policijskih zaporov, v katerih je bil dotičtilk precej stalen gost. Bil pa je to 45letni Ivan Vidali, pristojen v Piran, ki je bil že nekolikokrat policijsko izgnan iz Trsta zaradi najraznovrstnejših pregreš-kov. Ko mu je redar napovedal aretacijo, se mu jc ustavljal na vse kriplje. Ko je prišel redarju na pomoč redarski nadzornik. jc Vidali začel na tak način biti okrog sebe, da je zbil nadzorniku z glave čelado. Obkladal jc obenem oba s takimi mastnimi psovkami, da jih ni mogoče ponavljati. Končno je še zagrozil nadzorniku: »Speta merlo clic tc magnero el figo!« —• Priti sta morala še dva druga stražnika, da so končno nasilneža spravili v zapor. Žepna tatvina. V ul. sp. Spiridijona je bil aretiran 29letni zidar Lenard Polizzot-ti, ki je rojen sicer v Zagrebu, pristojen pa v Videm na Laškem, ker je neki Mariji Sorbolovi, stanujoči v ul. Chiozza št. 8 izmaknil denarnico, v kateri Jc bil majhen znesek denarja, in pa rožnivenec. Ker Po-lizzotti najbrž ni tako pobožen, da bi mu bil rabil rožnivcnec, ga jc vrgel proč, denarnico pa so Se našli pri njem. Neprevidna vožnja. Kočijaža Josip Ore-gorič, star 21 let, iz Kopra, stanujoč pri Sv. Mariji Magd. Zg. št. 974 in Angel Ka-volič, star 18 let, Tržačan, stanujoč pri Sv. Mar. Magd. 79. št. 557, sta podila konje kakor neumna po ul. Petra Pavla Vcr-gerija. Ko juje stražnik opozoril, naj voziti počasneje, sta ga začela zmerjati in sta podila konje dalje. Bila sta oba aretirana. V tramvaju okraden. Včeraj popoldne jc učitelj glasbe Julij Herrmann vstopil v tramvaj škedenjske proge iu sicer zadaj na stojišče, kjer je bilo že precej polno. Ko je prišel domov, je opazil, da mu jc izginila zlata ura z zlato verižico vred. — Ovadil je tatvino policiji. . M Zaradi zavajanja k Izseljevani je bil aretiran po nalogu preiskovalnega sodnika uradnik Austro Amerikane, 21letni Rudolf Piszczula, rodom iz Kotora. Obdol-žen je, da je spravtfal v Ameriko mlade-niče, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Poizk ien samoumor. V ul. della Tesa št. 9 stanujočo lfiletno Giocondo Honivento so našli danes zvečer ob poli 9 v takozvanom „bosco del 1'ini" zvijajočo se od bolečin. Izpila jo namreč nek^j kar-bolne kiseline. Prepeljali so jo v bolniš-nlco. Domov je žo ni bilo 48 ur. Prošli mesec se je tudi že skušala usmrtiti inje y ta namen skočila z nekega zidu pri Sv. Jakobu. r x . V'0"1,? Nekako ob 10 zvečer je na-šel stražnik vrata mesnice Antona Saba-dlnUa v ul. sv. Katarine odprte. Poklical Je lastnika mesnice in ta je konstatiral, f g n(*e8a, Padala Izginilo okrog 2400 K Blagajna je bila nedotaknjena Čudno je tudi bilo, da so bila vrata in zatvornice popolnoma nepoškodovane. IIISII is*««« MALI OGLASI -e računajo po 4 rrtnt bes«-do Mastno tisltano bencin t»e ra-Cnnajo enkrat več. Najmunja Mil pristojbin* rnnV. 40 stotlnk. SSSiS Slovensko gledališče V četrtek, dne 19. t. m. odpade po-| pol danska predstava, i Zvečer ob 815 se uprizori namesto; napovedanih „Navihancev" duhovita in j velezabavna veseloigra. | RrivftlfOfl« pomočnika, mlađega, velčega .GOSPOD SENATOR" I m »™IU«Jd ItaUjnnskega jedka sprejme An- Vstopnice se dobivajo pri gledališki ^ Iiojic' brivcc- v u,ici Acquedotto 20. 253 blagajni v „Nar. domu". ■STiii Benedikt Sub n Trwt. ul. Vor/.o štev. 20 (Sv. Jakob) pripo rofu cenjfnemu občinstvu svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dun »vež kruh. Sprejemajo so pcciva vHch vrst; vino in likorji v steklenicah. Postrežba tudi na dom. _2108 Prnriain 00 vrata, oknu, umivalniki, vse v riUUdjU OO dobrem stanu. — Ul. Andrea Paladio Stov. tO.__249 zračna soba se odrta dvema mladeničema 2fi0 Lepa v ulici Molin grando 3-1, V. nad. Iščemo dečka za pisarniškega postrež-nika, iz pošteno rodbine, 14 -10 let starega s primerno lepo pisavo Zglasijo naj so v spremstvu očeta ali matere pri „PRVI CFSK1" ulica Genpa 15, II. n. 245 Mst hrann K0 sPrejme rar t>oijših gospodov III nnu pri slovenski družini v ul lielvo-dere 18, I. n., vrata 11. 231 Prodaja prašičev. jal v Bolj uncu mlado prašičo štajersko pasmo. — rt tor Smiljanič, v gostilni Jožefa Kralič. Jutri, petek in v soboto bom proda- še pridela ;> hI vina. od cerkve v Hojami kavarni „Minerva". 40-lotni Društvene vesti. Akad. fer. druttvo .Balkan*. Danes zaradi shoda političnega društva ni se-sestanka. K shodu naj pridejo vsi tovariši s trakovi. Pevsko druHvo .Ilirija" pri Sv. |a koba. Redni občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 29. t, m. ob 4 pop. Vabljeni so udjef da se ga gotovo udeleže vsled važnosti dnevnega reda. Narodna delavska organizacija Pevski zbor NDO. Odbor ima danes, v sredo, ob 8" 15 od borovo sejo. — Obenem se javlja, da se dotičniki, ki iinaio veselja do petja, lahko vpišejo v pevski zbor vsi.k dan od 8 do 9 zvečer. Vesti iz Goriške. •Trgovsko obrtna zadruga" v Ooricl tožena po avojera dolgoletnem pravnem konsulentu. Ker ie W'I rgovsko obrtna za« druga" ena najbolj skelečih ran goriških Slovencev, posebno pa članov samih, bo slovensko javnost gotovo zanimalo, da g. dr. T. toži ta krvaveči zavod za svoj zadnji ekspfcnzar, ki mu ga sedanji likvidactjski odbor radi njegove preobširne oblike m hotel likvidirati. Da ni ta eks-penrar tako majhen, dokazuje že dejstvo, da se toži na c. kr. okrožnem sodišču v Gorici. Ker je zgodovina tega zavoda že znana vsakomur, ni potreba za sedaj omenjati, pod Čigavim nadzorstvom se je nahajal od rojstva do propada. Za to bo še prilike dovolj. Molka podroinica CMD v Sežani ima v soboto, 21. t. m., ob 8 zvečer svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v prostorih „Čitalnice". Vabi tem potom k obilni udeležbi. Predavanje v Ajdovščini. V Ajdovščini se bo vršilo dne 18. t. m. ob 8 zve- 1 čer v dvorani g. Bratine zanimivo predi? ' pS^iS vanje „O našem gospodarskem ' pQ °čS hCinika položaj u\ Predaval bo g. dr. Josipi3' 2'° b,Wka pto ' Vgt0P svoboden in Prez j 4. Eventuelnosti. ——--j OPOMBA: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, WAQT1 1» lelt*a 80 d™Ri uno uro počnejo, ki je sklepčen ob V UMI 14 IbirO. vsakem Številu ladružuikov. Uf&O Z dvomi stanovanji in hlevom, zraven 800 ® mn zemljišča obdelanega s trtami, kjer 1 5 nl vina. lliša je oddaljena pet minut Cena 11000 kron Pojasnila v 2n8 Mlinski mizar (imam par sto kron) iščem pošteno dekle srednje starosti z nekaj dote, tudi z deželo. — Re«ne ponudbe pod ,1'oštenost HO«, poštnoležcče, crlavna poŠta Trst. ___________________B_ J 266 «n meblirana soba v "ulici Commer-cialu 7, vrata 24, I. stopnjice. (lioi) Odda Odda se meblovana soba s 15. marcem v ul. "jjommerdalo št.Jl, III. i.adstropje. „Gospodarsko IruStuo" o Skednju vknjtlcna zadruga z neomejeno zavezo vabi na kateri bo v nedeljo, dna 5. aprila 1t14 ob 3 popoldne v lastnih prostorih v Skednju 220. Dnevni red: Prečitanje revizijskega poročila. in potrjenje letnega NAilLNliTVO. KROMPIR I lepi, zdravi, jedilni ln semenski \ I*ozor! Iz Podgorja. Na notico v „Edinosti«' od dne 14. t m., da pogrešajo tukajšnjega učitelja, izjavljam, da je vsa stvar le gola izmišljotina in pobožna želja par ljudi — poluobllzancev, ki bi kaj tacega radi videli. — Učitelj je omenjene dni radi b o -lezni in skraj no slabega vre-' mena ostal doma v Podgorju in ni šel poučevat v eno uro oddaljene Črnotlče. .... To je vse, in is tega hoče znani tukajšnji naJb0,Jse vrste. razpošilja vedno v vsakteri „triumviraf napraviti senzacijo. Dokazi o j množini ter najcenejc trgovska tvrdka resničnosti tega so na razpolago v moji1 j. KuSlan — kdahi uruiuMisih družini; dokazi so tudi pri meni in pri KRANJ (*BAINBUHq) vašftanih v Podgorju na razpolago. - No, mogoče pa res nekaj pogrešajo pri nas, menda rednega delovanja v dopisnikovih možganih, ker drugače bi ne poročal av-nosti takih gorostasnostl. Z .velikim gospodom- dopisnikom, pa se ne bom prerekal ker smatram, da bi to bilo pod mojo častjo. Z ljudmi, ki so si na čuden način nadeli naslov šolskega vodstva ln ki iščejo vedno ln povsod prilike, da bi sočloveku škodovali — 8 takimi ljudmi se ne pečam ! Razumeli ? Bodi jim pa povedano enkrat za vselej, da bo o vsakem slabem vremenu dopisnik in «0. lahko poročal o takem „pogrešanju" in to toliko časa, dokler bo učitelj primoran stanovati 1 uro proč od šolske sobice čr-notiške. Toliko javnosti v pojasnilo, da izve, kje je resnica in kje laž ?! In s tem je stvar od moje strani končana. Na eventualne tozadevne pisarije znanih mi .prijateljev" v nadalju ne bom odgovarjal, ker mi v boje za pošten obstanek nedostaja časa in me njihov strup ne doseza! Anton ttereč šolski voditelj. ' Topetorskl In preprojor. mojster DDAG0T1H PUC Trst Via Kolin irande iteo. 38 se prlporofa cen], občinstvu. Nova slovenska čevljarnica ANTONA JAVERNIKA v Trstu, ulica Farneto 33 so naročila po meri za vsako- vrstno oblike, tako amerik, angleško in druge. Sprejemajo se tudi vsakovrstne poprave po zmernih cenah.---DELO SOLIDNO. Proda se: velik Lukov gozd za posekati, ključavnice po K 1, dve na pol pokriti kočiji in eden brek pri pri Franu CVEKU v Kamniku. Proti nervomorti, telesni šibkosti (v konvn-loscenci, pri kroničnem pomanjkanju slasti) je najboljše redilo Iiecikrafot) Isto se io ir.lraz do uspečno (stasom kliničnih spričeval), ker vsebqje tudi lecithia in druge redilae snovi) tudi v slučnin Itachitis (angleška bolezen. — V slučajih nevrastenije, nevrasteničnega glavob la, nespečnosti, epi-lepsije, deluje liboruo BROM — LECIKRATON. V slučajih malokrvnosti 2ELEZNATI LECIKRATON pri p^nčnih boleznih pa OlfAJACOL — LECIKRATON za Asthma ln kožne bolezni JOD LECIKRATON. V praha po 100 g ln 250 g K 3 — K 8 40 v tabletah po 25 !n 50 kom. K 1 50 • K .100 •lavna »legi LEkARNA PIZZUL 0I8N0LA Trat lorio 14 (Palafia Trma). - Telefon 2724. Pristno Krnsko sukna pomladna ln poletna sezona 1914. Odreisk 3' 10 m dolg t l Odresek 7 kron a Km.pl motto „M. } S (suknja, telovnik, hlače) 1 odretek 17 kron + + + aamo + + + ' 1 odresek 20 kron Odresek ta črno salonsko obleko 20 K kakor tud blago in povrlnlke, lurlutovske lodne, svil. kamgarne, blago aa damske obleke itd. poKilja po tovarniških cenah kot reeloa in solidna, na bolje tnana tovarnllka uloga sukna Sletel-laMf-Brnodirinhi) Vzorci gratla In franko. Ugoduostl privatnih odjemalcev, če naročuiejo aukun naravnost pri tvrdki tlagel • Imhof na tovarniikfin mestu ho inatne. h talne, nizke ceno. Velik iabor. Uaorns, pasljiva postrežba tudi malih narečil v popolnoma svetem blagu In svet ter oseh po- trebtfn Zu gospodinje trst • wb dene flmiie i Oo2no:Q prodom le posebno shranila, o kateri lahko perice odložilo cede. čistilnica no suho ALBiit mm Optidnt la ivećer abonemut. Zelo ugodno, liborna ku jjjajll^vltti pha (fcrei glagola). Zrnrn» cene. parna pralnico, hnraorolco ulioa Farneto itov. 9, Tnt. Ženake, molke in otrojke obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, koiuho. Zl r**' rok*Tu ltd' td' 86 barvfti° ^ iiitijo na suh Lin na na Jfinšjie in BEŠTAVRACIJA-HOTEL BALKAN (fag)j