Dopisi.
Šolstvo V Ptuju. Na državni gimnaziji v Ptuju se je za šolsko leto 1919J20 vpisalo 217 učencev, v prvi razred deške meščanske šole 30, v prvi razred dekliške meščanske šole 60 učencev. Številke kažejo jasno, kako potrebne so srednje šole za ptujski okraj. Čim se notranje in vnanje razmere v državi urede, bo število brez dvoma še znatno poskočilo, tako, da bo Ptuj med najjačjimi šolskimi središči v Sloveniji.
Izobraževalno društvo v Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji je priredilo v nedeljo dne 21. t. m. na vrtu g. Ferdo Korpar-ja ljudsko veselico z glavno točko sporeda: Veseloigra „Črevljar" v 3 dej. Vkljub zelo nestalnemu vremenu je bil obisk sijajen, posebno mno- i goštevilna je bila udeležba iz Ormoža in Sv. j Marjete. Po pozdravnem govoru, ki ga je z velikim navdušenjem govoril g. Jožef Lah, se je pričela veseloigra. Smeha in grohota ni bilo ne konca ne kraja. Orevljar s svojim pristnim prleškim narečjem in duhovito neumnostjo, kakor tudi doktor v svoji nervoz-nosti in zelo dobro pogojeni maski, eden je prekašal drugega. Tudi ostale vloge so igrali prav dobro, tako, da se lahko Izobr. društvu na dobrih igralskih močeh častita. Žal, da je sredi predstave pričelo deževati in večina gledalcev je odhitela pod streho. Vkljub temu se je veselica razvijala nemoteno naprej. Tamburaški in pevski zbor iz Sv. Marjete je neumorno proizvajal svoje točke in žel obilo priznanja. Ta dobro uspela veselica, ki je končala s prav lepim dobičkom naj bo Izobr. društvu v spodbudo, da koraka neustrašeno po razčrtani poti naprej, ne oziraje se ne levo in ne na desno, pred seboj vedno vzvišeni: Delo za izobrazbo in prosveto.
Zima prihaja, a obuvala ni, tako slišimo tarnati stariše otrok iz revnejših slojev. Otroci bodo sedeli doma za pečjo, namesto da bi zahajali v šolo. Ali bi no bilo mogoče, da bi merodajne okrajne oblasti preskrbele revnejšim šolarjem obuvalo po znižani ceni ? Če tudi bi bilo obuvalo z lesenimi podplati, samo da bi bilo trpežno. Iščimo pota, morda bo pa pri dobri, blagohotni voljo le šlo.
Popravek. V posebni izdaji Ptujskega lista od 24. t. m. sta se v članku „Trst" vrinili dve napaki, ki jako motita. Stavek: „Vsa večja podjetja (str. 2) — — —, se ima glasiti : „niS0 bila v italjanskih rokah." Namesto : ,,da je Eusija sedaj v revoluciji, čitajj: „v evolucij i."
Skrb za našo učečo se mladino. Pouk po ' mestih   se  pričenja. Dosti ukaželjne mladine
iz ptujske okolice so pripeljali naši skrbni stariši v Ptuj, kjer so se nam na stežaj odprla vrata slovenskih šol, kakoršnih smo do zdaj bridko pogrešali. Uverjeni smo, da bode učiteljstvo naše novince ljubeznjivo sprejelo, dasiravno prihajajo naši fantiči in dekleta z oguljeno obleko v slovensko oz. državno šolsko klop; isto pa pričakujemo tudi od sošolcev, ki so tako srečni, da so jim skrbni roditelji lahko priskrbeli boljšo obleko za šolo. Naši roditelji iz dežele imajo sedaj veliko zaupanje do ptujskih šol, ker jim voditelji šol. mladine na deželi jamčijo, da bodo na šolah v mestu boljše razmere, nego so bile pod nemškim režimom. Hribovci in poljanci iz ptujske okolice imamo še počitnice, a treba bode misliti na to, da bode tudi pri nas čez 5 tednov zadonel šolski zvonec. Skrbimo, da bodo naši.malički in večji šolarji pripravljeni za pravočasni vstop. Kakor po mestih, tako naj tudi na deželi vsa šolska mladina naenkrat mobilizira in zahaja redno v šolo. Razven zelo tehtnih vzrokov t. j. bolezni, slabega vremena in sličnega naj ne ostane nikdo doma, kajti le na ta način bode ljudska šola na kmetih zacelila rane, ki jih je zadala kakor povsod svetovna vojna in naše osnovne šole bodo prišle na stopnjo, kakoršno si narodno učiteljstvo tako srčno želi. Z našo mladino si bodemo zgradili neraz-rušljiv temelj mlade države Jugoslavije. V splošni ljudski izobrazbi je narodova moč. Ko bodo naši pohlepni sovražniki videli, na kakšen način se oborožujemo, nas bodo pri naši zahtevi po narodnih pravicah bolj upoštevali nego so nas do sedaj. Z združenimi močmi pa trebimo v našem okraju še ogromne ostanke nemškutarstva. Te bodemo z ostro krtačo čistili v „Ptujskem listu." Pri takšnem čiščenju bomo brez ozira na stan okrtačili vsakogar, ki se mu zdi nemško govoriti bolj „nobel" ; če bode zraven katera gdčna ali gospod izmed »narodnih vzgojiteljev", si bodo sami krivi.                                      Narodni učitelj.
Utonil- Dne 17. avgusta t. 1. je utonil 20 letni Jožef Zorko, sin posetnika v Obrežu pri kopanju v Dravi.
Požar V Proslavi. Dne 5*. avgusta t. 1. popoldne je strela zažgala viničarsko hišo Ivana Megla v Preslavi, občina Podgorci. Škoda se ceni na 2000 K. Zavarovana je bila hiša za 500 K.