List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Vsak demokratičen Slovenec naj prispeva po svojih močeh v čast IV. kongresu KP STO! .OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 221 TRST -SOBOTA, 24. JANUARJA 1953. CENA 20 LIR DISKUSIJA JE ODPRTA Zadnje zasedanje C. K. je Alenilo, da se skliče četrti kongres naše Partije v dneh in 28. februarja ter 1. marca t.l. V listini, ki je mila odobrena na zasedanju, in ki je objavljena v tej številki našega tednika, so politična in organizacijska navodila in na-Potila za priprave, predkon-Sresno diskusijo in organiza-! cijo te važne skupščine. Kongres se sestaja v name-nu, da kolektivno' preuči bo-§at obračun dvoletnega delovanj^ dveh let napetih borb, ler da pokaže nove perspekti-Ve in postavi nove naloge. Vsi organizmi, vodilni in terenski, Morajo napraviti to analizo lastnega delovanja, uspehov in neuspehov našega dela, napak, slabosti, pomanjkljivosti in ne. d°statka, ki smo jih opazili v delovanju in borbah. V kolektivni diskusiji moramo iz Izkušenj izluščiti nauk, da zboljšamo, razširimo in okrepimo organizacijo, da ojačimo In pomnožimo borbe, da se še bolj povežemo z množicami. Dober uspeh kongresa je odvisen v veliki meri prav od te široke, svobodne diskusije. 8 Politične in organizacijske Probleme — pravi listina C.K. ; ~~ bomo morali obravnavat; v zvezi z važnimi izkušnjami, Pridobljenimi v zadnjih dveh letih, in v zvezi s tem, kaj bo treba napraviti za rešitev teh problemov». In dodaja, da bo treba napraviti obračun z «zdravo uporabo kritike in samokritike v konstruktivnem v konstruktivnem duhu». Ni dvoma, da ta diskusija ne bo služila ničemur, če ne b° imela tega značaja. Politična zrelost je odvisna od ravni diskusije in ta raven je odvisna zopet od sposobnosti tovarišev v kritiki in samo kritiki, od razvoja odprte, i-skrene, poštene, načelne kriti-^e, s katero je mogoče odkriti ','n Pogumno obsoditi na primer *cktaške pojave, ki ovirajo na-** Partiji, da bi postala resino množična organizacija, P°jave samozadovoljstva in domišljavosti, ki so še števil-nh Popustljivost do napak in Pomanjkljivosti itd. Nritiko in samokritiko, to «Posebno metodo za vzgojo ka. r°v. delavskega razreda, mno-lc v duhu revolucionarnega spričo dejstva, da bodo na zborovanja povabljeni mladi komunisti, simpatizerji in prijatelji, hočemo da oni povedo svoje mnenje o našem delu; mi želimo, da oni dobro poznajo našo Partijo in njeno notranjo demokracijo, da oni Vittorio Vidali vedo, kako smo mi nepopustljivi do svojih napak. Diskusija je odprta. V komitejih. na sestankih in v našem tisku. Vsi morajo prispevati. Ne gre samo za to, da govorimo o. naših napakah, marveč tudi, da podčrtamo naše uspehe, naše zmage, naš pohod naprej. Kak tovariš je opomnil, da s tem, da govorimo o naših slabostih, dajemo zadoščenje sovražniku. Naj se kar smeje. Kritizirati se pomeni, da smo odkrili napako in naši; zanjo odpomoč. To prav gotovo ne more veseliti našega nasprotnika.. «Partija je nepremagljiva, če se ne boji kritike in samokritike, če ne skriva napak in ne-dostatkov svojega delovanja, če uči svoje kadre in jih vzgaja s tem, da jih bistri na napakah v delovanju Partije, če pravočasno popravlja svoje napake. «Partija propada, če skriva svoje napake, če gre mimo kočljivih vprašanj, če skriva pomanjkljivosti pod lažnim vi. dezom zdravja, če ne dopušča ne kritike ne samokritike, če jo preveva občutje samozadovoljitve, če kad; samemu sebi in če zaspi na lavorikah». (Zg-o. dovina VKP/b). To je napotilo, ki ga ne smemo nikdar pozabiti, če hočemo, da bo naša Partija vedno bolj ljubljena in spoštovana partija tržaškega delavskega razreda, partija slovansko-ita-lijanskega bratstva, proletarskega internacionalizma, partija na čelu ljudstva v borbi za mir, blaginjo, svobodo in socializem. Z ZASEDANJA CENTRALNEGA KOMITEJA IV. kongres K.P. S.T.O. se začne 27. februarja V soboto, 18. januarja t. 1. se je sestal Centralni komite Komunistične partije STO, ki je sklenil, da se skliče IV. redni kongres Partije v dneh 27. in 28. februarja ter 1. marca. Obenem je odobril tudi pismo, naslovljeno na vse organizacije in na vse člane Partije, katero bo objavljeno v prvi številki «Dela» in «Il Lavoratore». Predkongresne priprave bodo spremljale akcija za zvišanje prodaje našega tiska, kampanja za vpisovanje novih članov ter nabiranje prispevkov za kongres. Spričo predložitve resolucije s strani komunistične skupine za začasno rešitev vprašanja STO na podlagi predloga tovariša Vidalija v tržaškem občinskem svetu nalaga Centralni komite nalogo vsej Partiji, naj se mobilizira v name-. nu, da pridobi med množica-1 mi in strankami čim večje število za to resolucijo. Centralni komite z zadovolj. stvom ugotavlja udeležbo prebivalstva naše cone pri akciji za rešitev pred električnim stolom zakoncev Rosenberg, nedolžnih žrtev protiljudskega in rasističnega besa, ki ga netijo najbolj reakcionarni in agresivni krogi ameriškega kapitalizma. Centralni komite poziva komuniste, naj bodo aktivni v tej akciji demokratične in človečanske solidarnosti, h kateri naj prispevajo s čim večjim uspehom. V prepričanju, da izraža čustva vseh komunistov, slovenskih in italijanskih, ter demokratičnega prebivalstva našega Ozemlja, pošilja Centralni komite vroče in prisrčne pozdrave italijanskemu ljudstvu, italijanskemu delavske mu razredu, ‘Splošni konfederaciji italijanskih delavcev (C. G. I. L 3, Komunistični in Socialistični partiji, ki se junaško bore proti samovolji vlade, katera hoče izdati volilni zakon, ki žali demokracijo, politično poštenje, napredne tradicije in dostojanstvo italijanskega naroda. Centralni komite z velikim zadoščenjem ugotavlja bratsko solidarnost, ki so jo pokazali delavci velikih tovarn, ter poziva vse državljane, naj slede njihovemu vzgledu in pomnože akcije solidarnosti; kajti vsaka borba italijanskega ljudstva je tudi naša borba, kakor je vsaka njegova zmaga ali poraz tudi naša zmaga ali poraz. Končno Centralni komite še prav posebno opozarja vse člane na potrebo, da na -organiziran in trajen način povečajo razprodajo našega tiska, posebno še «Dela». IVUnita» in «Lavoratore» in da prispevajo čim več k njihovemu vzdrževanju. Togiia ttije vo priznanje nam bodi vzpodbuda k delu Zahvalno pismo „Delau tovarišu Togliattiju za njegova voščila ob 4-obletnici izhajanja - čestitke lista „Pod zastavo internacionalizma11 Ze zadnjič smo objavili brzojavko, katero je poslal tovariš Paimiro Togliatti od 4. obletnici izhajanja našega lista. Danes pa priobčujemo posnetek te brzojavke, ki je izzvala veliko navdušenje ne le v našem uredništvu, temveč med vsemi demokratičnimi Slovenci. Saj so laskava priznanja velikega voditelja mednarodnega komunističnega gibanja in ljubljenega voditelja delovnega ljudstva Italije v resnici veli ko odlikovanje in priznanje vsem slovenskim komunistom in demokratom za njihovo odločno borbo proti titovskemu in itali- janskemu fašizmu. To priznanje tovariša Togliattija naj nam bo vsem v vzpodbudo k nadaljnji, še odločnejši borbi za narodne, politične in gospodarske pravice našega ljudstva. Naše uredništvo se je tovarišu Togliattiju zahvalilo za njegova brzojavna voščila s sledečim pismom: Dragi tovariš Togliatti! Z nepopisnim navdušenjem smo prejeli Tvojo brzojavko, s katero, nas pozdravljaš ob 4. obletnici izhajanja našega lista ter nas bodriš k nadaljnji borbi za ideale slovenskega de. 32 LET ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE Oživimo narodno zavest in ljubezen do Sovjetske zveze 8. februarja bo v Domu pristaniških delavcev zborovanje Z K M Po vseh vaseh organizirajmo sestanke mladih komunistov Vsak član KP naj sodeluje v Predkongresni diskusiji ! ra2v°la». morajo uvesti vsi Pitijski organizmi, vsi člani in do vseh članov brez ozira na to, kakšen položaj zavzema v Partiji. Treba je ustvariti pogoje, da se kritika lahko svobodno raz-od spodaj napram vodil-nirn organom in voditeljem na organiziran in konstruktiven oačin. Ne sme se, seveda, za-atevati, kakor hočejo to neveri, da mora biti ta kriti-a napravljena «po vseh pragih umetnosti». Vsako kritiko je treba upoštevati, jo resn° pretehtati, o njej raz-pravljati. «Jaz sem mnenja — 3e deial tovariš Stalin na ne-arn sestanku funkcionarjev v Moskvi — da je treba kritiko, tudi če vsebuje le 5 ali 10 odstotkov resnice, sprejeti, podati. j0 pazljivo in upošte-Vat; to, kar ima ta kritika zdra-' e§a v svoji vsebini». Važno je, da je kritika nabavljena pošteno, ne zato, d a , ! škodovala, marveč zato, da 1 Pomagala Partiji odkriti Vzr°ke njenih napak, da bi Treučila položaj, ki jih je pomočil in da bi našla sredstva a Jih- odpravi. To je kritika, akršne potrebujemo vedno °t zraka, v vsakem trenutku, j 1 Ucenjevanju našega vsako-evnega dela, individualnega kolektivnega, katera služi _ Povečanje naše borbenosti, Polnosti in discipline naše Pa«ije. v ^Pravil; smo korake naprej tove* Pogledu. To lahko ugo-k lrn° na vsakem sestanku ni lteJa, na vsakem zborova-5eU. *n °b vsaki priliki. Toda, moif - Premal°- Kritika in -sa-Pra ^'ka sta še šibki. V pri-kajVl na kongres je treba ne-o Več. Kritika mora biti m0 Je vseh članov in ne sa-0rr>ejenega števila. Se več, Zveza komunistične mladine proslavlja te dni 32 let svojega obstoja, polnih slavne preteklosti in junaških tradicij. 32 let trdih borb, ogromnih žrtev in velikega junaštva, na katere so mladi komunisti upravičeno ponosni. Nasprotno od buržoaznih mladinskih organizacij, ki imajo nalogo varati mladino ter iz nje napraviti slepo orodje za interese kapitalistov, je Z KM edina organizacija, ki ni nikoli izdala interesov mladine, ki ni nikoli pobesila svoje zastave borbe, proletarskega internacionalizma in slovansko - italijanskega bratstva, Iz tega izhaja ves naš ponos, da smo člani Z KM, iz tega važnost vedno večje in močnejše ZKM, V naših krajih ima komunistična mladina nadvse važno vlogo. ZKM je edina mladinska organizacija, ki živi, dela in se bori za interese mladine; edina organizacija, ki more in mora s svojo akcijo, s svojim vzgledom pokazati mladini pravo pot, jo organizirati in mobilizirati ter voditi v borbah za uresničitev njenih zahtev, za obrambo narodnostnih pravic in miru, za boljše življenje. Naši mladini grozijo danes velike nevarnosti. Podivjani imperiai izem skuša čim prej zanetiti novo svetovno klanje in s tem v zvezi baranta z našim Ozemljem in našimi življenji. Da bi mogli nadaljevati svojo zločinsko pot, morajo okupatorji odstraniti vsak ljudski odpor; zato uvajajo kolonialno politiko, degeneracijo in raznarodovanje. S pomočjo ti-topendentistov vodijo okupatorji napram naši mladini politiko kozmopolitizma, skušajo odstraniti vse, kar je dobrega v srcu mladega Slovenca, da bi mu vlili pojmovanja, tuja tradicijam in običajem slovenskega naroda, da bi ga amerikanizirali in napravili iz njega bitje brez značaja, brez vsakega človeškega in narodnega čuta. Proti temu sovražniku se mora danes naša mladina boriti z vso odločnostjo. Treba je oživeti v srcih naših mladincev narodno zavest, ponos, da pripadajo našemu junaškemu narodu, naučiti jih je treba ljubiti Sovjetsko zvezo, mater vseh slovanskih narodov, ljubiti narode vsega sveta, čuvati in utrjevati slovansko italijansko in bratstvo ter z vso silo sovražiti in boriti se proti sovražnikom ljudstva. To so dolžnosti vsakega mladega komunista in vse naše organizacije. ZKM je treba razširiti z novimi člani, utrditi naše odbore, ustvarjati pobude za zadovoljitev kulturnih in športnih potreb mladine, organizirati mladino v gospodarskih borbah, razširiti naš vpliv med druge plasti mladine. O vseh teh nalogah bo razpravljajo zborovanje ZKM, ki bo S. februarja v Domu pristaniških delavcev. Zato moramo po vseh vaseh organizirati sestanke mladih komunistov, na katerih se bodo razpravljale te točke, da bi mogli na zborovanje prinesti izkušnje in pomajkljivosti našega dela. Le tako bomo dostojno proslavili 32.obletnico ZKM. LUCIJAN RONCELJ Propadel je manever proti komunizmu BERLIN — Parlament Zahodne Nemčije je v četrtek s 145 glasovi proti 144 in 6 vzdržanimi odbil zahtevo Ade. nauerjeve vlade, naj devetim komunističnim poslancem odvzame poslansko nedotakljivost kot jo predvideva ustava. Prot; vladni zahtevi so glasovali komunisti, socialdemokrati, poslanci centruma in celo nekaj članov vladne večine. FUSAN — Prometni minister južnokorejske vlade je odstopil, ker se je ugotovilo, da je on odgovoren za nesrečo ladje, ki se je pred dnevi potopila in potegnila za seboj v morje 249 oseb. VLADNA VEČINA JE IZSILILA SLEPARSKI VOLILNI ZAKON Delovno ljudstvo po vsej Italiji v odločni borbi za obrambo demokracije Demokratična opozicija bo nadaljevala borbo za epoštovanje ustave - Delegacija poslancev K.P.I., P.S.I. in neodvisne levice pojde k predsedniku republike V sredo se je zaključila v italijanskem parlamentu ena najtežjih bitk, ki so jih kdaj bojevali italijanski demokratični poslanci proti vladnim reakcionarnim silam. Po treh mesecih se je končala diskusija o volilnem zakonu, katerega je predložila De Gasperijeva vlada v namenu, da si za bodoče volitve ohrani svoje postojanke v parlamentu, zavedajoč se, da je med italijanskim ljudstvom že-ciavr-e izgubila dober del nekdanjega zaupanja. Prav zato pa si hoče pomagati s sleparskim zakonom, po katerem pripade skupini vezanih list, ki bi dobile večino, dve tretjini poslanskih mest. V soboto je imel velik govor tovariš Togliatti, ki je prikazal namen vlade, da oropa naprednim ljudskim silam njihove glasove in si s tem zago- tovi še nadaljnjo oblast nad državo. V teku svojega govora je voditelj italijanskega delavskega razreda predlagal, naj se izvede ljudski referendum, ki naj odloči, ali naj se voli po dosedanjem zakonu ali pa po novem, ki ga je predložila vlada. Za njim je govoril predsednik vlade De Gasperi, ki je opravičeval svoj predlog s potrebo, da ojači stranke sredine proti levičarskim in desničarskim strankam. Po njegovem govoru je spregovoril predsednik parlamenta Gronchi (D.C.), ki je izjavil, da predsedstvo parlamenta ne more prevzeti vse težke odgo vernosti glede važnih odločitev, ter je pozval parlament, naj se izrazi o načinu glasovanja o zaupnici vladi. Proti tej očividni kršitvi parlamentarnih običajev je vstal podpredsednik Targetti, ki je po- Vojaške in civilne oblasti ovirajo razvoj slovenske ljudske prosvete Zatiranje italijanske kulture v coni B - ZVU naj povrne Slovencem po fašizmu prizadejano zgradi Osrednji dom slovenske kulture - Odpravili ali bistveno znižali je treba takse kulturno škodo ler naj na kulturne prireditve Slovensko hrvatska prosvetna zveza je v obrambo narodnih pravic na STO poslala Varnostnemu svetu OZN obširno spomenico, v kateri je iznesla mnogotere krivice, ki jih naše ljudstvo trpi s strani anglo - ameriške zasedbe v coni A STO. Iznešene pa so tudi krivice, ki jih posebno italijanski del prebivalstva cone B STO trpi s strani jugoslovanske zasedbe. Naše ljudstvo je z zadoščenjem sprejelo spomenico SHPZ, ki se kot kulturna predstavnica Slovencev in Hrvatov STO obrača na najvišji naslov, da s tem protestira proti nezakonitosti zasedbe Svobodnega tržaškega ozemlja ter obenem prikaže nevzdržno stanje zaradi narodnega preganjanja. Spomenica poudarja med drugim: «Ce ZVU Slovence v pogledu osnovnih narodnih pravic, zlasti glede jezika, na gospodarskem in šolskem področju za- ROOSEVELTOVA UPA NA POMILOSTITEV Ojačimo akcijo za rešitev Ettiel in Julija Rosenberg NEW YORK — Časopisne agencije v Združenih državah poročajo, da ho preteklo še mnogo časa, predno bo novi predsednik Eisenhower preučil prošnjo zakoncev Rosenberg za pomilostitev. To zavlačevanje opravičujejo z izgovorom češ da bo treba mnogo časa za preučitev vseh sodnih spisov. V resnici pa gre, očividno le za manever, da bi javno mnenje nekoliko pozabilo na zadevo in da bi ponehal val protestov in prošenj iz ZDA in vsega sveta. Vdova bivšega predsednika ZiDA Eleanor Roosevelt je na tiskovni konferenci izjavila, da obstaja precej upanja, da bosta Rosenbergova pomilošče-na, če ne drugače, vsaj iz humanitarnih razlogov. Doslej namreč še ni bil nihče obsojen na smrt zaradi špijonaže v mirnem času. Zato je potrebno, da še bolj ojačimo povsod akcijo za pomilostitev dveh nedolžnih, da rešimo Julija in Ethel Roven-berg smrti na električnem stolu ter tako ohranimo starše njunima otrokoma. Vsaka vas, mestni okraj in tovarna naj zato pošlje novemu predsedniku prošnjo, naj prepreči ta ju-stični umor dveh nedolžnih ljudi. postavlja, moramo ugotoviti, da jih na področju kulture in ljudske prosvete ne samo docela zanemarja in prezira, marveč, da je s svojo sovražno politiko v času svoje uprave prizadela veliko škode razvoju kulture in prosvete celo iz zasebne pobude. V vsem času od ratifikacije mirovne pogodbe z Italijo ni ne ZVU, ne consko predsedstvo, ne tržaška občina, niti kakšna druga osrednja javna oblast ali ustanova dala niti ene lire za potrebe slovenske kulture in ljudske prosvete.» Kako porazna so ta dejstva za tiste, ki nam tu vladajo v imenu takozvane «demokracije» ali «krščanske demokracije», ki ne izpolnjujejo niti najosnovnejših kulturno prosvetnih dolžnosti do slovenskega tn hrvatskega življa v coni A; prav tako žalosten, če ne še bolj, je položaj italijanskega prebivalstva v coni B pod titofašistično vladavino, ki prav po srednjeveško zatira italijansko kulturo. Predvsem so krivi tega žalostnega stanja Anglo - amerikanci, ki dajejo potuho Titu in De Gaspariju in njihovim podrepnikom. Pozabljajo, da živimo v Srednji Evropi, in da ne žive na tem Ozemlju analfabeti, ki naj bi bili morda hvaležni za gospodarske, socialne ali kulturne drobtine, ki bi padale z njihove mize. Ne, tu živi kulturen rod, ki vodi račun o vsem, kar počenjajo Anglo - amerikanci, demokristjani, kakor titofašisti, To bo nekoč predstavljalo sestavni del zgodovine nasilnega, protipostav-nega upravljanja tega Ozemlja. Naše ljudstvo zahteva popolno kulturno prosvetno izživljanje in to pravico si je v borbi proti prejšnjim zatiralcem priborijo z ogromnimi žrtvami. Smešno je v današnji dobi odrekati pravico do najelementar-nejših narodnostnih in kulturnih pravic; kako je mogoče odrekati našemu ljudstvu pravico do osrednjega slovenskega kulturnega doma v Trstu, ki bi bil le delno nadomestilo za ogromne materialne izgube, ki jih je tukajšnje slovensko ljudstvo po fašizmu utrpelo. Naša SHPZ je že ponovno predočila ZVU to vne-bovpijočo krivico in prav nedemokratični nagibi so lahko diktirali dosleden molk o tem. Pač pa se je oglasil zato drugi v tem soodgovoren tržaški župan Bartoli, ki se je nedavno v občinskem svetu javno pohvalil, češ da je on tisti, ki je napel vse svoje demokrščanske sile za prepreče-nje zidave slovenskega gledališča Nadalje anglo-ameriška okupacijska oblast do sedaj ne samo da ni ustanovila niti ene slovenske kulturno prosvetne ustanove, študijske ali ljudske knjižnice, javne čitalnice, glasbene ali dramske šole, gledališča ali drugih prosvetnih ustanov, ki jih Slovenci kot kulturen narod potrebujemo, marveč nam je celo odvzela one prosvetne domove, v katere se je naše ljudstvo kot upravičen lastnik po vojni vrnilo. Tako so bili odvzeti prosvetni domovi v Barkovljah, v Lonjer-ju, na Proseku, pri Sv. Ivanu, i. t. d. Mestna občina tudi stalno grozi prosvetnemu društvu v Trebčah s prisilno izpraznitvijo doma, za katerega popravilo so domačini že mnogo potrosili. Vse navedene prosvetne domove si je naše ljudstvo z lastnimi sredstvi samo zgradilo, a mu jih je v času črnih let oropal fašizem. Slovenske kulturne organizacije vseh političnih struj in posebno naša SHPZ so se že večkrat obrnile na okupacijsko oblast, ' naj bi te domove vrnila prvotnim lastnikom; kakor tudi, naj bi povrnila kulturno škodo, ki so jo . fašisti s požigi javnega in zasebnega slovenskega imetja, ki znaša samo na področju cone A več milijard lir sedanje vrednosti. A zaman. Okupacijska oblast še dalje hote in načrtno zavira slovensko kulturno delovanje v coni A STO, kakor zavirajo tudi titovci italijansko kulturo o coni B. Velika ovira slovenske kulturne ustvarjalnosti je tudi previsoka odmera raznih taks za kakršno koli skromno kulturno prireditev, ki je tolikšna, kot za prireditve v največjih mestnih dvoranah. Poglavje zase je seveda tudi tržaška radijska postaja Trst II., ki je prava agentura najbolj šovinističnih reakcionarnih teženj, usmerjenih proti ogromni večini slovenskega in hrvatskega ljudstva, ki noče imeti z delovanjem te postaje nič skupnega. Naša dolžnost je, da razkrijemo svetu vsa ponižanja in krivice, ki jih naše ljudstvo poleg neznosnih gospodarskih in socialnih razmer trpi na ozemlju STO-ja ter dopovemo, da vse zlo izvira od protipravne anglo - ameriške-jugoslovanske okupacije. Ves svet naj izve, da naše ljudstvo noče biti daritvena žrtev in predmet kupčij, temveč hoče na podlagi svobodnega kulturnega izživljanja živeti v miru in bratstvu z italijanskim ljudstvom na resnično Svobodnem tržaškem o-zemlju. JUSTO KOŠUTA dal ostavko na svoje mesto, ker pomeni to postopanje demokrščanske večine prvi korak do. pokopa parlamenta in demokratičnega režima v Italiji. Njemu so sledili vsi ostali poslanci levice, ki so imeli svoje funkcije v predsedstvu in vodstvu parlamenta, ter so podali demisije. Komunistični poslanec Gullo je izjavil, da se opozicija ne bo udeležila glasovanja, nakar so vsi poslanci manjšine zapustili dvorano. Zadnja seja je trajala nepretrgoma tri dni in tri noči ter se je zaključila v sredo "zjutraj v dokončnem glasovanju, v katerem je vladna večina zopet sama, ob odsotnosti opozicije, izglasovala sleparski volilni zakon. Medtem pa so se zbrali poslanci komunistične, socialistične in neodvisne skupine v posebni dvorani. Voditelj PSI Nenni je v kratkem prikazal pomen dosedanjih borb za ohranitev demokracije ter je nakazal nadaljnje perspektive, ki čakajo opozicijo in njene pristaše v prihodnjem času. V ta namen je sprožil več stvarnih predlogov, med njimi onega, da gre posebna deputacija opozicije k predsedniku republike in mu prikaže nelegalnost postopka večine. Poleg tega je bilo na tem sestanku sklenjeno, da se skliče v Rimu veliko zborovanje poslancev, pokrajinskih, provincijskih in občinskih svetovalcev, katero naj odloči o bodoči akciji v obrambo svobode in ustave. Po vsej Italiji pa bodo medtem organizirali zborovanja volivcev. V času parlamentarne borbe in tudi že po končanem glasovanju so se vršila po vsej Italiji nešteta javna zborovanja in manifestacije, na katerih so množice odločno pokazale, da ne bodo dopustile vladni večini samovoljnih kršitev ustave. Skoro po vseh velikih in nešteto manjših mestih Italije so delavci proglasili splošne stavke, ki so odlično uspele. Morda še nikdar tako kot te dni se je pokazala kompaktnost delavskega razreda in odločnost ljudskih množic, da branijo demokratične svoboščine in ustavne institucije. Poleg velikih mest. Rima, Milana, Genove, Torina, Firenc ter drugih, pa so dali čutiti svoj mogočni glas tudi tisoči drugi mest in vasi, ki so dvignili svoj odločen protest proti samovolji klerofaši-stične vlade na tisočih zborovanj, stavk in drugih manifestacij. ImperialisH rovarijo proH deželam ljudske demokracije DUNAJ — V britanski coni Avstrije so našli pet balonov, na katerih so bili navezani letaki, namenjeni za ilegalno propagando na Madžarskem. To dokazuje, kako imperialist; dopuščajo in pospešujejo nezakonito rovarjenje proti deželam ljudske demokracije. lovnega ljudstva. S svojim; pozdravi si visoko počastil ne le naš list, marveč vse slovenske komuniste in demokrate, ki se ob rami italijanskega delovnega ljudstva odločno bore za politične, narodne, gosp darske in druge pravice proti ameriškemu in angleškemu imperializmu, katera hočeta spremeniti naše mesto v trajno vojaško oporišče Za napad na socialistične države, ter proti njunim hlapcem. predvsem še proti jugoslovanskim in italijanskim fašistom. V imenu vsega slovenskega delovnega ljudstva se Ti še posebno zahvaljujemo za solidarnost italijanskih komuni, stov in delavcev, katero si nam zagotovil' v svoji brzojavki. Ta solidarnost nam bo najdragocenejša in nepogrešljiva opora in bodrilo v naših nadaljnjih trdih borbah za pravice tržaškega delovnega ljudstva. Zagotavljamo Ti, da bomo slovenski komunisti in demokrati Svobodnega tržaškega ozemlja, vzpodbujeni po Tvojih bodrilnih besedah, še z večjim zanosom nadaljevali odločno borbo za demokracijo, bratstvo med narodi in za o-hranitev miru pri nas in v svetu. Uredništvo «Dela» V tem tednu nam je dospelo še eno drago pismo s častilkami za 4. obletnico «Dela». Poslalo nam ga je uredništvo «Pod zastavo internacionalizma», Uredništvu lista «Delo», Trst. Ob priliki četrte obletnice izhajanja lista «Delo», glasila Komunistične partije STO Vam pošiljamo plamteče bratske pozdrave. Uredništvo našega lista vam želi novih uspehov v borbi za mir, proti ameriško-angleškim netilcem vojne in njihovi titovski agenturi, za pravice in svobodo delovnega ljudetva STO. Naj živi list «Delo», glasilo KP STO, kolektivni propagandist, kolektivni agitator in kolektivni organizator delavskih množic STO! Bukarešt, 8. I. 1953. Za uredništvo lista «Pod zastavo internacionalizma». Djordje Vrcelj OD TEDNA PETEK, 16. januarja — General Nagib je proglasil odkrito diktaturo, razpustil vse stranke ter zaprl nad 200 oficirjev in političnih voditeljev, ki so bili nasprotni njegovi diktaturi, med njimi 48 komunistov. — V nekem vojaškem podjetju Sarajeva je prišlo do eksplozije, pri čemer je bilo 20 oseb ubitih, 51 pa ranjenih. SOBOTA. 17. januarja — Progresivna stranka Francije je odbila prošnjo izdajalca Martyja, da bi vstopil v njeno parlamentarno skupino. — V bolnišnici v Cremoni je umrl komunistični poslanec Dante Bernamonti. — Kolaboracionistični kralj Kambodže je odredil aretacijo 12 članov vlade pod obtožbo da so imeli zveze z demokratično stranko. NEDELJA, 18. januarja — Angleški list «Observer» je napadel vrhovnega poveljnika atlantskega glavnega stana, ameriškega generala Ridgwaya ter ga pozval, naj zapusti svojo funkcijo. — V bližini kitajske luke Svatov je padlo v morje ameriško letalo «Neptun», ki je prevažalo vojake. Hidroplan, ki je priletel na pomoč, pa je kmalu po dvigu strmoglavil v morje, kjer je našlo smrt vseh deset potnikov, ki so se rešili v prvi nesreči. PONEDELJEK, 19. januarja — Ob prisotnosti manj kot polovice poslancev je Mosadeku uspelo dobiti od perzijskega parlamenta polnomočje za dobo enega leta. Njegov namen je, da v tem času sklene pogodbo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in naprav. Levji delež bodo imeli pri tem ameriški monopolisti. — V zaporih v Pittsburgu se je uprlo 1127 jetnikov. TOREK, 20. januarja — Eisenhower je prevzel v Beli hiši v VVashingtonu mesto predsednika Združenih držav. Njegovi somišljeniki so mu napravili velik sprejem, ki pa je bil bolj podoben karnevalu. — Na procesu proti skupini špijonov je bil vodja Todor Stojanov Hristov obsojen na smrt, ostali pa na zapor od 18 mesecev do 20 let. — Ljudska vojska v Koreji je zbila 7 ameriških letal. SREDA, 21. januarja — Po vsem svetu so demokrati proslavili 29. obletnico Leninove smrti. Posebno veličastne so bile svečanosti v ZSSR. — Vietnamska ljudska vojska je po pardnevni ofenzivi zavzela celo vrsto utrdb francoskih kolonialistov ter odrezala od morja mesto An Khe, ki je glavno oporišče Francozov med glavnim mestom Saigon in pristaniščem Hue. Zajetih je bilo mnogo francoskih vojakov in veliko plena. ČETRTEK, 22. januarja — A-meriški zračni gangsterji so bombardirali korejsko mesto Hamin, pri čemur je bilo ubitih 2000 o-trok, žena in starcev. — V Ran-gunu (Birmanija) je izbruhnil silovit požar, ki je uničil 5000 koč in 600 lesenih hiš; 5 ljudi je izgubilo življenje, mnogo je pogrešanih, 20.000 jih je pa ostalo brez strehe. KDAJ SO LAGALI? Opomnjen po velikih proslavah, s katerimi se je svetovni proletariat spomnil 29. obletnice svojega velikega učitelja Lenina, se je zdramil tudi tito-fašistični dnevnik ter uporabil to priliko, seveda ne, da bi proslavil njegov nesmrtni spomin in pokazal njegovo veliko delo. ki je utelešeno v Deželi zmagovitega socializma, marveč le v namenu, da oblati njegovo veliko delo in vse one. ki ga nadaljujejo in dopolnjujejo. V ta namen je «ideolog» lokalnega titofašizma, «proletarec v avtu», D. H. napisal uvodni članek, ki je ena sama smrdljiva greznica najpodlejših laži in najgnusnejših psovk. Toda to danes ne preseneča nikogar, saj vsakdo ve, komu služijo ti parketni «socialisti». Le enega še ne more razumeti preprost človek, ki pomni, kako ie prav isti pisun, ki se je preje podpisoval z L. D. H., do leta 1949. do nebes poveličeval Sovjetsko zvezo in tovariša Stalina. Zato jih upravičeno vprašujejo: «Kdaj ste, D. H. in ostali titofašistični sleparji, lagali, takrat ali danes?» IZ OBRAMBE V NAPAD! Pod tem bojevitim naslovom priobčuje fašistični dnevnik poročilo o sestanku titovskih pri- ganjačev za dolinski okraj. To poročilo je dokaj poučno; saj mora odkrito priznati, da «njihovi aktivisti niso znali v praksi reševati» gospodarskih in socialnih vprašanj dolinskega ljudstva, ki so zato «ostala v glavnem le na papirju». Nam je to zelo razumljivo; saj fašisti še nikdar niso ne znali ne hoteli reševati socialnih in gospodarskih vprašanj delovnega ljudstva. Celo v Jugoslaviji, kjer so že deveto leto na oblasti, «rešujejo» ta vprašanja tako, da delovno ljudstvo strada celo črnega kruha. Njim je pač važnejše oboroževanje, za katero izdajo letno 75 odst. vseh državnih izdatkov, in se drže Mussolinijevega gesla: «Più cannoni, meno burro’», le da so maslo nadomestili s kruhom in z vsemi drugimi osnovnimi potrebščinami. Zelo mično je čitati, kako hočejo «aktivizirati»» mladino za katero priznavajo, da je «pod vplivom kominformistov» in da jo je v titovskih «vrstah le manjši odstotek». TitoVcem ne «manjka pogojev za mladinsko udejstvovanje»: imajo namreč dvorano, ki «je pa večino časa zaprta in neizkoriščena»; kajti kljub vsem poskusom mladine ne morejo priklicati vanjo. Zato pa hočejo poseči po zadnjem sredstvu — plesu; vedo namreč, da tudi fašisti niso mogli privabiti mladine na drug način v svoje dopolavore. kot kvečjemu še s plesom. Toda titofaši-stom ne bo uspelo niti s tem pridobiti si mladino. FAŠISTIČNA INTERNACIONALA Novopečeni titofašistični ideolog Sl. Glumač (zelo primerno ime za takšne «rokodelce») o-bravnava pod naslovom «Fašistična internacionala» ozadje poskušenega nacističnega puča v Zahodni Nemčiji. V tem članku prikazuje pisec povezavo nacističnih zarotnikov s fašističnimi strankami v drugih državah in z aktivnimi ministri Adenauerjeve vlade, katera je dobro vedela za to zaroto, a ni prav nič napravila za to, da bi jo preprečila. Čeprav ni pokazal ta pisec vsega ozadja te zarote (iz zelo razumljivih razlogov), ga je pa nehote zadel z naslovom. Ta zarota je v resnici delo fašistične internacionale, ki jo iz Wall Streeta po svojih agentih vodijo znani ameriški monopolisti Dupont, Mc Cormick in dr. in katere tipalke se stezajo v Španijo, Italijo, Francijo, Anglijo, Zahodno Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. Vse te države, od katerih je v Jugoslaviji, Španiji, Grčiji tudi že uveden fašistični režim, so pod neposrednim vplivom te fašistične internacionale, katere glavno orodje je danes atlantski napadalni pakt. Zato se pač ne smemo čuditi, zakaj je fašistična vlada v Beogradu že pred časom navezala najprisrčnejše stike z Ade-nauerjevo vlado in zakaj je odprla zapore vsem nacističnim kriminalcem, ki so med vojno pomorili poldrug milijon Jugoslovanov, PISMO CENTRALNEGA KOMITEJA K.P. S.T.O. VSEM< PARTIJSKIM ORGANIZACIJAM Pripravimo se na četrti redni kongres! Centralni komite Komuni, stične partije STO je na svojem sestanku, 17. 1. 1953. odločil, da skliče IV. redni kongres Partije v dneh 27.-28. II. - 1. III. 1953. Priprave na kongres se bodo pričele takoj z objavo te listine na «iDelu» in «Il Lavoratore» in z začetkom predkongresne diskusije po celicah ter se bodo zaključile s plenarnimi sestanki celic, na katerih bodo do 20. februarja izvoljeni delegati za kongres. V teku priprav na IV. kongres se ne bodo izvedle volitve sekcijskih in celičnih komitejev. ker so- bili pred kratkim plenarni sekcijski in celični sestanki za izvolitev vodstvenih organov. DNEVNI RED Dnevni red kongresa, ki bo točno določen v bližnjih dneh, bo obsegal obračun dvoletnega delovanja naše Partije in perspektive, ki se 'dpirajo v borbi za mir. za ljudsko blaginjo, za enotnost delavskega razreda in za obrambo demokratičnih svoboščin. ZNAČAJ KONGRESA Značilnosti sedanje tukajšnje gospodarske, krize, usodnost mednarodnih dogodkov v pogledu vprašanja STO in na dnevni red postavljena vprašanja že sami po sebi kažejo značaj, ki ga mora imeti IV. kongres, in njegov pomen ne samo za Partijo, marveč tudi za delavske množice in na splošno za prebivalstvo našega Ozemlja. Zato ne smej- kongres in priprave nanj imeti izključno notranji značaj, niti se ne smejo omejevati na diskusijo organizacijskih problemov. V središču kampanje za pripravo IV. kongresa morajo biti problemi, ki zanimajo najširše ljudske plasti. IV. kongres ima namen pokazati vsej Partij; in vsem demokratičnim silam akcijo, ki jo je treba izvesti za uresničenje kar najširše in najuspešnejše skupne osnove v borbi, ki ima namen doprinesti k a) nujnost široke in odločne obrambe dela in življenjske ravni delovnih ljudi, b) nujnost osredotočenja vseh sil proti precesu postopne dezorgan-izacije delavskega razreda s tem, da uresničimo enotnost vseh delovnih ljudi kot neobhodni pogoj za uspeh trdih borb, ki jih čakajo pri politični in gospodarski obrambi našega ljudstva. Četrti kongres bo analiziral tud; nadaljnje omejitve, ki sta jih postavili demokratičnemu gibanju in prebivalstvu, živečemu obeh conah STO, anglo-ameriška in jugoslovanska vojaška uprava, ter bo prikazal potrebo široke enotne akcije v obrambo političnih, sindikalnih, narodnih pravic našega prebivalstva in demokratičnih organizacij. Ce so navedeni problemi oni, okrog katerih se mora v prvi vrsti vrteti diskusija, pa ne more biti dvoma, da bi bilo nemogoče globoko diskutirati o njih, ne da bi istočasno pregledali moč Partije, odnos med njeno močjo in vplivom, ki ga ona izvaja na javno življenje na Ozemlju, v posameznih krajih in mestnih predelih. Zato moramo analizirati funkcioniranje partijskih organizacij, vodstvenih komitejev sekcij in celic. Pri preučevanju opravljenega dela za okrepitev delavskega razreda mora biti posvečena posebna skrb funkcioniranju celic na deloviščih in njihovim odnosom do drugih organizmov v' podjetju. Na poslednji organizacijski konferenci, na konferencah velikih, srednjih in malih podjetij, kakor tudi na plenarnih sekcijskih sestankih in v diskusiji o delu XIX. kongresa K. P. Sovjetske zveze je naša Partija precej na široko razpravljala o organizacijskih problemih naše Partije, toda v teku predkongresne in kongresne diskusije moramo ta vprašanja še bolj poglobiti. Posebno obračamo pozornost tovarišev na sledeča vprašanja: Organizacijske naloge Partije in Zveze komunistične mladine Vse člane Partije pozivamo, naj prispevajo k predkongresni diskusiji s svojimi članki o najvažnejših vprašanjih naše Partije, o njenih borbah za politične, narodne, gospodarske in drug epravi-ce našega ljudstva. Članke za predkongresno diskusijo bomo začeli cbja. vljati v našem listu s prihodnjo številko. prizadevanjem, da se reši mir, da se prepreči razkosanje STO in njegova uporaba v vojne namene. V ta namen je osnovne važnosti, da izvedemo najširšo enotnost ljudstva v borbi za združitev obeh con in za njuno osvoboditev od tujih vojaških čet, anglo-ameriških in jugoslovanskih, na podlagi predloga za takojšno začasno rešitev, ki ga je predlagal tovariš Vidali v teku nedavne diskusije v občinskem svetu o vprašanju STO. proti nadvse nevarnim mednarodnim razvojem tega problema. IV. kongres ima nadalje namen pokazati vsej Partiji in vsem delovnim množicam: a) organizacijski razvoj Partije: izdajanje izkaznic, pridobivanje novih članov, porast ali padec števila članov, celic, sekcij, ‘vodij skupin; funkcioniranje celičnih komitejev, njihova povezava s sekcijo. b) ustvarjanje kadrov: spremembe in razvoj kadrov, njihova aktivizacija, uparaba in napredovanje; pobude za izboljšanje njihove ideološke ravni (tečaji, politične ure, individualen študij, širjenje študijskega materiala, uporaba člankov iz našega tiska itd.); c) organizacijska struktura: spremembe, ki so se izvršile v organizacijski strukturi; ugodne in neugodne izkušnje novih organizmov, doseženih s spojitvijo ali razdelitvijo celic in sekcij na podlagi novih teritorialnih potreb; č) socialni sestav: morebitne spremembe; napredovanja in šibkosti Partije v posameznih družbenih slojih mesta in podeželja med obema narodnostnima skupinama. Primerjava z ostalimi strankami; izkušnje iz volitev; d) Partija v tovarnah: na. predovanje, šibkosti in napake; odnosi do drugih organizacij v podjetju (tovarniški odbori, sindikati, športni krožki, zadruge); e) delovanje Partije na podeželju: napredovanje, šibkosti, pomanjkljivosti -v organizacijskih in političnih sposobnostih; f) delovanje Partije v občinah in v javni upravi; g) politične, gospodarske in socialne pobude krajevnega, sekcijskega ali celičnega značaja; h) funkcioniranje vodstvenih organov: odnosi, nadzorstvo nad izvajanjem direktiv, vodstvene metode sekcijskih in celičnih komitejev ter posameznih odgovornih članov; i) izkušnje glavnih kampanj Partije v zadnjih dveh letih; j) množične organizacije: odnosi z množičnimi organizacijami, napredek, slabosti, pomanjkljivosti v množičnem delu; izkušnje na sindikalnem področju in v vseh drugih množičnih organizacijah in gibanjih; k) borba proti titolašizmu, kozmopolitizmu in nacionalizmu: napredek, pomanjkljivosti v borbi za proletarski in-ternacionalizem. CELIONI SESTANKI Gori navedenih političnih in organizacijskih vprašanj ne bomo smeli obravnavati le v glavnih in splošnih obrisih, marveč v zvezi z važnimi izkušnjami, ki smo si jih pridobili v zadnjih dveh letih, ter v odnosu s tem, kar bo treba napraviti za rešitev teh vprašanj. Zato je treba analizirati zapečete borbe in pobude, vzroke njihovih uspehov in njihovih neuspehov v okviru delovanja posameznih celic in sekcij. Posebno važnost bo treba dati pregledu izidov zadnjih občinskih volitev, ki jih je treba preučiti globlje, kot je bilo storjeno doslej. Diskusija v celicah mora imeti za cilj kritično in samokritično analizo izvršenega dela in preučevanje načina, kako okrepiti bodoče delovanje, poleg tega pa tudi konkretno in takojšnjo izvedbo smernic, ki so bile dane na sestanku CK v novembru (glede odnosov tukajšnjega demokratičnega gibanja bo borb delavskega razreda in italijanskega ljudstva, do protititovskega odpora v Jugoslaviji, glede politike zavezništev, glede borbe za mir. za rešitev vprašanja STO, za sindikalno enotnost itd.). Politične. gospodarske in socialne da se ta zborovanja organizirajo na slovesen in širok način, za kar je treba skrbnih priprav, ki naj dokažejo organizacijske sposobnosti in obliko ter uporabo dobrih delovnih metod Partije. borbe moramo zaostriti in pomnožiti v teku sedanjih kampanj za pridobivanje novih članov, za širjenje tiska in za nabiranje prispevkov v pomoč Partiji. ZNAČAJ DELA ZA PRIPRAVO KONGRESA Celična zborovanja v času priprav ria kongres bodo morala biti dostopna tudi osebam, ki niso vpisane v Partijo, izbranim med simpatizerji in prijatelji Partije. Priporočamo, Moč Partije in njena povezanost z množicami bosta dokazani predvsem z obravnavanjem stvarnih vprašanj, ki najbolj zanimajo večino ljudstva, ter z resnostjo in prizadevnostjo, s katero bodo delovali člani Partije. Posebno važno funkcijo bodo imeli v teh pripravah vodje skupin. Vse delo celic bo moralo biti izvedeno na podlagi skrbnih delovnih načrtov, ki jih bodo pripravili sekcijski in celični komiteji. Poleg dela za notranje priprave bodo organizirana predavanja, debate in številni hišni sestanki, pripravljen material za pismeno propagando itd., da bi popularizirali delo kongresa, funkcijo in cilje Partije. Posebno bodo morali propagandisti koncentrirati svoje delovanje na to kampanjo za popularizacijo Partije. Zbiranje prispevkov, širjenje tiska morata biti izvedena na način, da zainteresiramo ne samo člane Partije, marveč vse simpatizerje in prebivalstvo na splošno. V teku predkongresnih manifestacij in dela ter vseh političnih borb in kampanj bo treba vedno imeti pred očmi možnost, da pridobimo Partiji novih članov. Pripravo, intervencij na kongresu bo treba izdelati kolektivno in z največjo resnostjo s strani delegatov, da bi tako dokazali kar naj višjo ideološko in politično ravén, zdravo, uporabo kritike in samokritike v konstruktivnem duhu. LISTINE, KI NAJ SLUŽIJO ZA OSNOVO IN ORIENTACIJO V DISKUSIJI: a) Vidalijev predlog v občinskem svetu; b) resolucija in potek sestanka Centralnega komiteja od 29.-30. XI. 1952.; c) resolucija o delu orga- nizacijske konference; č) pregled dela tovarniških konferenc. RAZMERJE DELEGATOV NA KONGRESU Na IV. kongresu bodo prisostvovali delegati, izvoljeni na celičnih zborovanjih po sledečem kriteriju: Vsaka celica bo izvolila po enega delegata na vsakih 20 članov ali del tega števila. Ciani, izvoljeni za delegate, bo-bo morali imeti člansko izkaznico in redno plačano članarino vso dobo do kongresa. Ce ima celica 31 ali 30 članov, bo izvolila dva delegata, od katerih bo prvi, predstavljal 20 član "v, drugi pa del nad 20, to je 10/20. Dosedanji člani Centralnega komiteja so lahko izvoljeni kot delegati od onih celic, v katerih delujejo. Treba je imeti pred očmi, da je v naši Partiji velik odstotek žena in da je zato treba upoštevati pri valitvi delegatov one članice, ki so dokazale najboljše sposobnosti in zasluge v partijskem delu. ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE Zveza komunistične mladine bo v teku predkongresne diskusije obravnavala na svojih sestankih osrednja vprašanja kcngresa z vidika interesov mladine. Mladi komunisti bodo povabljeni na celične sestanke s posvetovalno pravico. Z.K.M. bo poslala na kongres široko predstavništvo. Naravno je, da imajo mladinci, ki so vpisani v Partijo, kot vsi ostali člani enako pravico biti izvoljeni kot delegati na kongres. tfpivhod po podeželju BOE.SWW Boljunški kmetje se pritožujejo, da so se lotili mladeniči v Bioljuncu uničevati vsako vrsto ptic. Brez pomisleka in na razne načine so začeli lov na ptiče. Posebno pa se poslužujejo pušk na zračni pritisk. Svetujemo tem mladeničem, da odnehajo; saj si za cilj lahko postavijo primerne tarče, ko se vež-bajo in prikazujejo svojo ■spretnost v streljanju, in ni jim treba streljati na ptiče Predragi mlajši prijatelji, zavedati se morate, da so nekateri ptiči zelo koristni našemu kmetu, ker pripomorejo k boljši obroditvi sadja, ko levijo škodljivi mrčes Ravno koristnih ptičev, ko! so sinice, ščinkavci itd., se v našem kraju skoro več ne opazi, zato vam priporočamo, da z lovom odnehate. Naloge partijskega tiska v pred kongresni diskusiji Tednika «Delo» in «Il Lavoratore» ter tržaška stran lista »l’Unità», stenčasi in notranji bilten (IL CAPOGRUPPO) bodo od danes dalje posvetili obsežen prostor diskusiji vprašanj, postavljenih na dnevni red celičnih zborovanj in kongresa, kakor tudi življenju Partije na splošno. Partijski tisk bo priobčeval članke diskusije o kongresnih problemih, ki jih bodo napisali redno, vpisani člani Partije. Dolžnost vseh članov je, da z največjo prizadevnostjo izvedejo navodila, ki so podana v posebnem načrtu kampanje za širjenje tiska, posebno pa pozivamo še raznašaleč, naj svojo važno nalogo ‘izvrše z navdušenjem in s pobudami, s katerimi je mogoče povečati število raznašalcev. “AMERIŠKO” LICE ISTRSKE PRESTOLNICE Bombardirane četrti Pulja še vedno čakajo na obnovo Kako se je vršila “kategorizacija" delavcev, s katero so titofašisti znižali povprečno plačo - Več mesecev delavci prejemajo le 75% plače - Ladjedelnica je v kri*i: naročil ni, proizvodi pa se ne morejo plasirati - Zaprli so tovarniške menze Pravilno zadržanje do napak, pomanjkljivosti in odklonov, ki bi se pojavili v Partiji, je sledeče: a) Predvsem moramo dobro poznati tiste pojave, nazore in pojmovanja, ki so v skladu z interesi Partije in naše stvari, kakor tudi vse tiste, ki so zgrešeni in škodljivi Partiji in naši stvari. Lahko se pojavi polemika med več pojmovanji, ki pa so lahko tudi vsa napačna. V takem primeru moramo dognati pravilno stališče izven tistih v sporu. Po takem pregledu je potrebno postaviti točno stališče, ne da bi slepo sledili kaki osebi, pač pa se moramo držati le načel. b) V splošnem moramo dajati pobudo in razvijati vse pravilne tendence in mišljenja, ne da bi kdaj sledili slabim vzgledom in ne da bi se pustili vplivati po napačnih nazorih. c) V nobenem primeru ne smemo zavzeti stališča popuščanja ali liberalistične strpnosti, temveč se moramo odločno boriti proti vsem napačnim idejam in mišljenjem, proti napakam in nezdravim pojavom. Ne smemo tudi odlašati s pojasnjevanjem in s tem dovoljevati razvoj pojavov in napak, ki škodujejo Partiji, niti se b ati borbe v notranjosti Partije, kjer koli je treba kaj napačnega razčistiti. č) Istočasno ne smemo zavzeti mehaničnega absolutističnega stališča; Treba je znati združiti odločnost in jasnost v objasnjevanju naših načel z elastičnostjo v izbiri metod borbe in s potrpežljivim, vztrajnim prepričevalnim delom. V teku teh borb moramo storiti vse mogoče, da vzgajamo, kritiziramo, prekaljujemo in izboljšujemo tovariše, ki imajo napačne ideje in miselnost, ki pa niso nepopravljive. Ideološko borbo je treba tudi v notranjosti Partije voditi konkretno in razumno, ne mehanično niti fanatično. d) S pomočjo notranje borbe utrjujemo Partijo, krepimo njeno disciplino, njen ugled, popravljajoč kolikor mogoče napake tovarišev. Kjer je pa to nemogoče, imamo dolžnost odstraniti iz Partije one nepopravljive elemente, ki ovirajo ali onemogočajo strnjenost in trdnost Partije in njenih borb. Tovariši, ki v teku notranjih borb ne uporabljajo zdrave budnosti, ali oni, ki skrbijo samo za neposredne borbe in uspehe, ki ne odbijajo sodelovanja s Partiji škodljivimi elementi, ki se poslužujejo Partiji sovražnih elementov, da bi dosegli osebne uspehe v notrajih borbah Partije, bodo neizogibno zagrešili neodpustljive politične napake in kršitve notranje partijske discipline ter s tem okrnili njeno strnjenost in razvoj. PULJ, januarja — Vojna je končala pred sedmimi in pol leti in kljub temu je Pulj razdejan prav tako kot ob koncu vojnih operacij. Mesto je bilo težko prizadeto od Zračnih napadov. Prav posebno razdejane so bile nekatere mestne četrti. Bilo je pričakovati, da se bodo oblasti pobrigale za takojšnjo obnovo. Ampak titofašisti se za obnovo niso zmenili. Rajši so kovali načrte, kako bodo spremenili Pulj v strateško oporišče Anglo-amerikan-cev, kako bodo dobili prostor za novo strateško letališče, kako bodo skrivali pred ljudmi orožje in strelivo, ki jim ga pošiljajo prekomorski gospodarji. Zato Pulj ni bil obnovljen. Ti-tofašistične oblasti so se pobrigale le za obnovo ladjedelnice in za izgradnjo 7 štiristanovanj-skih hiš na periferiji. Drugo 'je vse ostalo, kot je bilo po vojni. Pri «tovarni strojev» bombar dirane hiše so bile popolnoma porušene in na njih mesto so titofašisti uredili... park, ki naj bi služil za razvedrilo prebivalcem brez primernega stanovanja. V ostalih bombardiranih predelih mesta so bile le ulice očiščene od materiala, medtem ko so poslopja ostala takšna, kot so jih zapustila letala po bombardiranju. Titofašisti so popolnoma brezbrižni do prebivalstva. Njihova politika teži za tem, da popolnoma osiromaši revnejše sloje ljud. stva, prav posebno delavce in delovne ljudi na splošno. Vsa puljska podjetja se nahajajo v nevzdržnem stanju. Vzrok temu je vojnohujskaška politika, ki jo vodi titofašistična vlada. Vse tiste panoge gospodarstva, ki direktno ne delajo za oborožitev, preživljajo težko krizo. Primanjkuje jim dela. medtem ko ne morejo pla- sirati svojih izdelkov. To je direktna posledica ponovne uvedbe kapitalističnega načela o povpraševanju in ponudbi v jugoslovanskem gospodarstvu. Dogaja se na primer, da veliko podjetij v Pulju ne more uresničiti fonda akumulacije pri državni banki. To rodi posledico, da ravnateljstvo podjetja ne more dvigniti celotnega plačilnega fonda, ki ga ima shranjenega v banki, ker si banka odtrže od tega fonda denar, ki ga podjetje ni vplačalo za akumulacijo. V tem primeru delavci dobivajo le 75 odst. celotne plače. Odtrženih 25 odst. plače pa delavci ne dobijo nikoli več nazaj. To se je 1952. večkrat zgodilo delavcem «ključavničarske tovarne» v Pulju. Tako so delavci v stalnih skrbeh za svojo plačo. Značilno je tudi to, da ravnateljstva podjetij zelo neredno izplačujejo mezde. Pogostoma dobivajo delavci plačo nekaj dni po določenem roku. Dogaja se tudi nekaj drugega prav posebno v ladjedelnici. Ko takozvani delavski svet opazi, da najbrže ne bo mogel doseči zadostnega akumulacijskega fonda pri državni banki, proda tovarniške predmete. Tako je vodstvo ladjedelnice u Pulju prodalo pohištvo delavskih prenočišč, tovarniških menz, več poslopij itd. že šest mesecev so titofašisti ukihli tri od štirih delavskih prenočišč, medtem ko so popolnoma ukinili tovarniške menze in s tem zadali težak udarec delavcem, ki se sedaj morajo posluževati nadadnih restavracij, kar jih ogromno stane. Tovarniške menze, ki so ena izmed velikih pridobitev delavcev v vseh tovarnah naprednejših kapitalističnih dežel in ki predstavljajo ponos delavcev v ljudskih demokracijah In sploh » socialističnem svetu, se tako polagoma ukinjajo po vsej Jugoslaviji, ker titofašisti hočejo na vsak način poslabšati stanje delavstva. S 1. januarjem t.l. ne bodo več veljali industrijski boni. Namesto bonov bodo delavci prejema, li denar. To pomeni, da, bodo ljudje s tem denarjem rajši kupovali hrano kot industrijske predmete, na kar so jih primorali boni. Vsled tega bodo še nadalje poskočile cene jestvinam, povpraševanje po industrijskih predmetih se bo zmanjšalo, tovarne bodo začele preživljali še večjo krizo, odpuščali se bodo novi delavci, plače se bodo skrčile in beda ter brezposelnost bosta stalno naraščali, Teh perspektiv se puljski delavci zavedajo in zato se pri njih veča odpor proti vsej gospodarski politiki titofašizrna, ki zadaja uničojoče udarce življenjskemu standardu prebivalstva. V teku 1952 se je veliko govorilo o povišanju plač. To domnevno in povsod razbobnano povišanje pa se je izkazalo kot nova titovska prevara. Kajti junija so titofašisti začeli «kategorizacijo» delavcev na podlagi samo oblasti znanim principom. Vodilno načelo pa je bilo povsod naslednje: čim manj ljudi v višje stroke, čim več pa v nižje. Na, podlagi te «kategorizacije» je kakih 20 odst. delovnih ljudi (specialistov in nameščencev) prejelo kakih 1000 din poviška; 30 odst. delovnih ljudi (kvalificiranih delavcev) ni prejelo nobenega poviška, ker nihče od njih ni prejel višje kvalifikacije; 50. odst. delovnih ljudi (navadnih delavcev) pa je bilo vpisanih v nižjo kvalifikacijsko stopnjo, kar je za njih pomenilo 3-10 odst. znižanje plače. Iz vsega tega je razvidno, n. pr. v zvezi s puljsko ladjedelnico, da je bila. pov- prečna plača delavstva u ladje-| delnici znižana. «Kategorizacija» delavcev pase je vršila na naslednji način: vsak oddelek tovarne je imenoval komisijo, ki so jo sestavljali člana sindikalne podružnice, mojster in dva delavca. Ta komisija je oddala svoje predloge komisiji odseka, ki je že začela «rezanje» t. j. rezala je predloge za poviške in zvišala predloge za znižanje. Komisija odseka je svoje «rezane» predloge oddala tovarniškemu «delavskemu» svetu, ki je še nadalje krepko zreduciral predloge za povišanje v višjo kategorijo in povečal predloge za v nižjo kategorijo. Tovarniški «delavski» svet pa je svoj zreduciran predlog poslal generalnemu ravnateljstvu ladjedelnic v Split. To ravnateljstvo je dvakrat odbilo predlog puljske ladjedelnice, češ da je že trikrat zreduciran predlog «nerealen». Na ta način je prišlo jasno do izraza, da «delavski» »vet igra vlogo revne lutke v rokah ravnateljstva vseh ladjedelnic, ki vedri in oblači po interesu tujih in domačih kapitalistov. Se veliko bi se dalo pisati o razmerah v Pulju, a mislim, da je ta bežen pregled o stanju našega mesta poučil inozemsko javnost, kako živimo, ali bolje hiramo v tem mestu, ki bi lahko živelo v velikem blagostanju. Tega se prav dobro zaveda vse puljsko prebivalstvo, ki ve, da rešitev za Pulj ne prihaja z Zahoda, marveč od notranjih sil jugoslovanskih narodov in od pomoči socialističnega sveta pod vodstvom Sovjetske zveze. Samo strmoglavljenje titojašistične tolpe razbojnikov lahko reši Pulj in vso Jugoslavijo od popolne gospodarske propasti. RADO VUKCIC PRISPEVKI V POČASTITEV KONGRESA Ob priliki IV. kongresa se otvarja kampanja za finančno pomoč Partiji, katero bodo- mo. rali razviti vsi partijski organizmi nà podlagi navodil u-pravne sekcije. VODJE SKUPIN Poseben poziv naslavljamo vodjem skupin, naj v teku priprav na kongres vestno izpolnijo svojo važno nalogo terenskih političnih voditeljev in politično jn organizacijsko mobilizirajo, aktivizirajo in usmerijo tovariše, ki spadajo v njihovo skupino-, d-a hi tako čim bolje uspel kongres. Ze nekaj mesecev se ameriški tisk in javno mnenje zanimata za vprašanje stroškov in vojaških izgub ZDA v Koreji. Vsem je postalo jasno, da je intervencija v Koreji imela težke posledice za gospodarstvo in na splošno za življenje v ZDA. Tekma v -oboroževanju in militarizacija vsega narodnega gospodarstva sta se pospešili in povečali; vojaški krediti pa so postali največji del državnih izdatkov. Navedli bomo nekaj zelo prepričljivih podatkov. V proračunu za finančno leto 1949-1950 (ameriško finančno leto traj‘a od 1. julija de 30. junija vsakega leta), t. j. pred voj po v Koreji, so ameriški vojaški stroški znašali 13.148 milijonov dolarjev. V finančnem letu 1950-1951, t. j. po začetku napada na Korejo, so vojaški stroški ameriške vlade narasli na skoro 50 milijard dolarjev. Kot je bilo omenjeno v dopisu iz Malega Repna, sr tanki okupacijske vojske u-brali novo pot od Briščkov do Saleža, odnosno do Bajte in -s tem povzročili veliko škodo kmetom, ker so ponekod presekali naj lepše travnike in polja. Niti v času prve in niti druge svetovne vojne niso vojaška vozila tak-o brezobzirno uničevala naših polj. Prizadeti kmetje se pritožujejo, da ne morejo z vozovi na svoja polja. V mnogih krajih so namreč poti docela neuporabne. Spričo vsega tega pa sedanji; titovski občinski upravi v Zgoniku še na misel ne pride, da bi protestirala pri VU in se potegnila za povračilo škode, ki so jo povzročili okupacijski tanki. To je p no ven dokaz, kako župan Obad ščiti kmete zgoniške ob. čine. Ze dolgo se govori o stanovanjski hiši, ki bi j.o morali zgraditi v Saležu, odnosno pri Bajti. Potreba po sta- Razvcj ljudske kulture v Albaniji V Albaniji lepo napreduje gojenje ljudske kulture. Ljudska oblast je dala na razpolago delavcem številne kulturne -krožke, knjižnice in muzeje. Velika knjižnica v Tirani, ki je obenem največja v deželi, ima nad 150.000 knjig. Poleg številnih knjig, ki jih dobiva od vsepovsod, je ta knjižnica naročena na preko 300 revij in časopisov, ki izhajajo v prijateljskih deželah. Albanski delavci se zelo- zanimajo z’-asti za sovjetsko literaturo. Nad 60 odst. novih knjig, ki jih je prejela v preteklem letu že omenjena knjižnica v Tirani, sestavljajo sovjetski avtorji jn klasiki mark-sizma-leninizma. V prvi polovici preteklega leta so v Albaniji odprli 11 ‘.krajnih knjižnic. V tem času so knjižnice v Albaniji dobile za 45 odst. knjig več kot pa v letu 1951, število bralcev pa se je povečalo za nad 20 odst. Okrajne knjižnice so v preteklem letu organizirale nad 500 potujočih knjižnic, na stotine knjižnih r-azstav, konferenc bralcev in bralnih večerov. Teh prireditev se je udeležilo mnogo delovnih ljudi. Topli sprejem tpih mornarjev v ameriških ■- - (Po listu Za pristaniščih trajen mir.) no vanj skl hiši je zelo občuj' tena, saj prav tu živi mnogd družin v skrajno neprimerj nih, odnosno mnogo družili nima niti lastne -strehe. Caj je, da bi merodajne oblasti vzele to dejstvo na znanje ili da bi se kaj ukrenilo v ten V pogledu. Vo t- * * pr V Saležu je bilo 30. decerne bra razdeljevanje izkaznii'0' Komunistične partije. Ko ih so to želeli vsi člani -vaškimi celice, se je prireditve ude -n ležli tudi generalni sekreta: k' Partije tov. Vidali, tov. Pi-hc škovič in tov. Škrk ter komiki te za zgoniško bčino. Pc I pozdravnih besedah tov. Penai gana in Pirca je bilo podani ni poročilo o celoletnem delonji vanju vaške celice. Iz tegifcrn poročila je razvidno, da ceje lica dobro deluje in se. krepijke Člani se redno udeležujejq!ovki 1-952 na korejskem b-o-, J‘q3ču preko 600.000 mož poleg ; 8 letalskih polkov in 70.000 mornariških strelcev. K temu voi Vilu ameriških čet je treba' p0,i Prišteti veliko število -sing- ;ra: manrijevsklh divizij in ameriških -satelitskih' oddelkov. «Policijske - -operacije v Koreji — je ugotovil 19. septembra 1952 list «United States News and World Rep-ort» — ... -so- začele postajati zaradi števila žrtev slične veliki-vojni». Ker -se upravičeno-, boji da bi obj-ava ' realnih izgub v n-ost v ZDA, Pentagon sistema-Koreji povzročila zaprepašče-tičn-a zakriva javnemu mnenju resnično število ubitih in ranjenih Amerikancev. Ce verjamemo podatkom ameriškega vojnega ministr-stva, se je -število ameriških izgub v dobi od 2,7. avgusta do 10. decembra 1952 povišalo za M.406 ljudi, celotno število ameriških izgub se je v tem času dvignilo od 116.252 -na 127.-658 mož. Samo podatki, ki nam'jih navaja -vrhovno poveljstvo Korejske ljudske vojske' in kitajskih prostovoljcev in ki -so do podrobnosti kontrolirani, postavljajo na laž ameriške uradne podatke. Samo v septembru in oktobru preteklega leta so Amerikanci imeli 37.724 mrtvih in ranjenih, od katerih je bilo 25.000- mrtvih in ranjenih'v oktobru, ko je’ ameriško poveljstvo -vodilo neuspešne ofenzivne akcije proti strateškim točkam Korejske ljudske armade. Po'podatkih -s korej.sko-kitaj. ske strani, ki so bili objavljeni v "poročilu vrhovnega poveljstva Korejske ljudske armade in kitajskih prostovoljcev, so Amerikanci v dveh, .letih izgubili v Koreji preko 300 tisoč mož (mrtvih,, ranjenih in ujetih). Ameriška poročila o splošnih izgubah tak-ozv-anih oddelkov OZN v Koreji so prav tako popolnoma zlagana. Po agenciji «Associated Press» so 14. decembra pr. 1. znašale 364.270 mož. Po podatkih s korejsko-kitajske strani pa -so ta-kozvane čete O-ZN imele v dveh letih preko 600.00-0 mrtvih in ranjenih. Uradnim podatkom ne verjamejo niti v ZDA, najmanj pa jim verjamejo ameriški vojaki in oficirji, ki vedo, kako so ogromne ameriške izgube v Koreji. Ko se je vrnil iz Koreje, je angleški novinar Ha-yes napisal: «Ameriški in ev-r-ospski vojaki so me prisilili da "se jim častno obljubil, da ne bom objavil o Koreji običajne laži, marveč da bom povedal, kako je 29. brigada izgubila preko 2.000 mož in kako so vojaki naveličani korejske voj. ne». To pomeni, da moštvo te in drugih brigad ne upa, da bi uradni krogi objavili resnične podatke -o inte-rvenci-onističnih izgubah na bojišču. L. MEDNIKOV 'O A M B1 1 I | OH n A I k lì I T 17 nekaj smernic za delo v prosvetnih društvih k Z0» POTROSILE V KOREJI Hi « *#11 Ml ti ■ . It ■ ■ * 1 V« Slovensko-hrvatska prosvetna zevala večino slovenskega Ijud- zveza mora postati vseobča kulturna in narodna organizacija, ki bo z doslednim izvajanjem svojega programa pridobila najširše množice tukaj živečih Slovencev in Hrvatov. SHPZ je tista množična organizacija, ki resnično zagovarja in brani naše narodne pravice. Zato mora biti kulturno delovanje vseh včlanjenih PD usmerjeno v naprednem duhu, da se bo tako ojačila borbenost vsakega poštenega Slovenca. SHPZ naj bo z vsemi včlanjenimi društvi tista vez, ki bo z dru- štva, vodila kulturno delo in borbo za nacionalne pravice. Za uresničenje zadanih si nalog imamo med slovenskimi množicami v mestu in na podeželju vse možnosti razvoja. V dokaz so nam razne akcije, ki so se vršile, kot n. pr. akcija za mir, zadnji dogodki v nabrežinski občini, ko je naše ljudstvo po vaseh povedlo odločno iborbo za obrambo dvojezičnih napisov. Takih in še mnogo drugih akcij je bilo in so se vse vršile uspešno in nam dokazale, da imamo ogromno večino Slovencev na svoji .strani. INTERVENCIJA TOV. MARIJE BERNETIČEVE V TRŽAŠKEM MESTNEM SVETU Izboljšati je treba delovanje občinshih podpornih ustanov Zaradi gospodarske krize, brezposelnosti, in bednih pokojnin na tisoče meščanov potrebuje podpore - Zavetišča za starčke naj bodo vredna človeškega dostojanstva - Tržaška občina naj bi se ravnala po vzgledu miljske občine, ki je že rešila vprašanje socialnega skrbstva Objavljamo v izvlečku k važno intervencijo o socialnem skrbstvu, ki jo je imela naša svetovalka tov. Marija Bernetičeva na torkovi seji tržaškega občinskega sveta. Kakor po vseh kapitalističnih deželah tako se tudi v Trstu vedno bolj širi gospodarska kriza. Beda in pomanjkanje zavzemata vedno večji obseg. V Trstu so takega položaja v precejšnji meri krivi sedanji okupatorji, ki omejujejo promet in trgovanje z deželam: ljudske demokracije, ki leže v naravnem zaledju naše luke. Tudi stalna ločitev c-c-ne A od cone B v veliki meri -slabi gospodarstvo bodisi tam. kjer Ali bosta postala siroti? vladajo titovski fašisti, kakor, Od januarja 1951. do janua- 3 ' ter-^trična stolica v zloglasni ječi Sing-Sing v ZDA, na ka-pe- losL-Odo usmrtili zakonca Rosenberg, ako ju ne bodo pomiki Vsa 1 Ftosenbergova sta bila po nedolžnem obsojena na smrt. K deinSVetovna javnost je v skrbeh za njuno življenje. Iz vseh Tr' bo T sveta prihajajo v Belo hišo pozivi, naj prekličejo nju-lje" gg .1sodbo. Truman bi ju bil prav lahko pomilostil, toda te-ieh ro-Pi hotel storiti. Rajši se je umaknil in si kot Pilat umil 1 Sedaj ima usodo Rosen-bergov ih v rokah predsednik ^ # Eisenhower. tudi v Trstu: samem. Zaradi velike krize živi v Trstu -od 18.000 do 19.000 brezposelnih ljudi, kar v veliki meri teži na življenjsko raven zaposlenih de. lavcev, katerih je v našem mestu približno 90.000. Tudi bedno stanje upokojencev, teh je preko 20.000, znatno slabi življenjsko raven delavcev. Da je tako, je dovolj, ako vzamemo- v poštev dej-stvo,-da je v začetku preteklega leta prejemalo 5.5-07 invalidov po 6.736 lir mesečne pokojnine; 12.006 starčkov pa po 7.110 lir na mesec. To naj bi bila nekaka zaslužena «pokojnina» po tru-dapolnem in dolgem -delu! . Zaradi izredno slabih razmer je zelo nizka nabavljalna zmogljivost širokih množic ljudstva. Zaradi tega nazaduje tudi trgovina ria lokalnem trgu. Številne razprodaje in. likvidacije trgovin nam to zgovorno potrjujejo. Kljub vsemu temu pa se cene življenjskih potrebščin neprestano dvigajo. Iz podatkov trgovske zbornice je razvidno, da s,o -se živi jenske potrebščine na splošno v zadnjem letu podražile. za 2,62 -odst. in sicer prehrana za 3,47 odst,; kurivo za 13,3 odst.; stanovanjske najemnine za 21,02 odst. itd. Velikanska večina prebivalcev kupuje zlasti obleko, obuvalo in druge potrebščine na -obroke. To nam zgov-o-rno potrjuje velikanski po-ra-st menic, zlasti še protestiranih menic. Se resnejšo -sliko bede vidimo v mestni zastavljalnici. Leta 1949. je b-ilo v njej zastavljenega zlata za nekaj več kot 497 milijonov lir; leta 1950 za preko 615 milijonov; leta' 19-51 pa za preko 857 milij-o-nov lir. Večina zastavljenih premetov sestavljajo prstani, verižice -in drugi -spomini, -ki ne predstavljajo velike vrednosti. Leta; 1949.-je ostalo v zastavljalnici (in je' bilo pr-odano!) zlatnine za 184 milijonov' lir; leta 1950. za 21-8 milijonov in leta 1951. za 311 milijonov lir. - Tudi druge temne strani javnega življenja zgovorno potrjujejo kritične življenske razmere. Med te spadajo prostitucija, zločini mladoletnikov, uboji, samomori in poskusi isam-om-c-rov. V Trstu živi 6.500 družin, ki nimajo lastnega stanovanja. Od teh je okrog 2.200 takih, k-i imajo po enega ali več članov: tuberkuloznih. Taka je torej" slika Trsta. Oglejmo si sedaj kako v tem Trstu deluje socialno skrbstvo zlisti, kakšna podpore odnosno kakšnega skrbstva so deležni preštevilni mestni-siromaki, ki so v" veliki aeri ali pa v celoti odvisni od socialnega skrbstva. Ža nas je Socialno skrbstvo socialna dolžnost, za tistega pa, ki je pomoči potreben, pa pravica, da je deležen podpore od socialnega -skrbstva. Z-ato socialno skrbstvo ne sme biti-nekaka poniževalna miloščina, temveč poleg materialne, tudi moralna podpti-ra. Mi kopi uri: sti se ne -strinjamo z načinom, po katerem so sestavljeni seznami Ubožcev. Prav tako se ne strinjamo s podporami, ki so- jih ti deležni. rja 1952. se je število ubožnih oseb za nad trikrat povečalo. Od 3.905 je prišlo na 14.440 ljudi. Povsem je razumljivo, da tako visok porast' -siromašnih ljudi nujno zahteva temeljito spremembo in reorganizacijo načina delovanja socialnega skrbstva. Komunisti v občinskem sve. tu v Trstu zahtevamo izboljšanje1 poslovanja ustanove ECA. Vsak mestni okraj, odnosno ob-■ činski delegat mora preskrbeti vse potrebne listine zlasti za starčke, ki potrebujejo nujne podpore. Prav tako zahtevamo ureditev vprašanja nameščencev, ki ugotavljajo siromaš-nost prosilcev podpore. Mnogokrat opravljajo to nalogo mladi in neizkušeni ljudje, zlasti sanitarne asistentke, ki vprašanja ne morejo v globino zajeti. Nadalje zahtevamo, naj se uredi in - izboljša zavetišče za starčke v ulici Gaspare Gozzi ter prenočišči v ulici Pon-dares in Pascoli. Zavetišču v ulici Gozzi je treba preskrbeti zakurjene sobe. V -omenjenem zavetišču je urejena mrtvaška sob-a tik -ob jedilnici, kar prav g-ot-ov-o ni nikomur prijetno-. Tudi to je treba preurediti. Mrtvašnico je treba premestiti drugam. Tudi spalne sobe je treba preurediti in jih napraviti prijetnejše. Ze pred 40 leti to za-vetišče ni odgovarjalo svojemu namenu, tem manj odgovarja danes. Z-ató je -skrajni čas, da se po-skrbi za zidavo novega zavetišča s primernimi spalnimi -in dnevnimi sobami', ki bi imele prostora za 5 ali kvečjemu 6 oseb in ki bi imele malo več topline. Za to naj si tržaška -občina vzame za vzgled miijsko -občino, -ki je (Nadaljevanje na 4. strani) Je pa še mnogo dela med onimi, ki danes stoje ob strani, a do katerih bo treba priti prav preko prosvetnega dela, ki zajema kulturna, gospodarska, zgodovinska in druga predavanja, razne prireditve, čitanje dobre knjige, z udejstvovanjem v dramskih skupinah, pevskih zborih itd. Na ta način bomo lahko prodrli s svojo besedo tudi med onimi, ki še niso z nami ter verujejo ljudem, ki zlorabljajo narodnostna čustva v svoje nacionalistične namene. Drugi primer za izboljšanje prosvetne organizacije je vprašanje naših šol. Neutrudno moramo prepričevati slovenske starše, ina j vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. Braniti moramo slovensko šolo pred napadi tukajšnjih oblasti in italijanskih nacionalistov, kakor tudi razgaliti vso odgovornost, ki jo nosijo titovski fašisti v . tem primeru s svojimi provokacijami, s svojo demagogijo in s svojim razpihovanjem narodnostne mržnje. Izboljšanje organizacijskega delovanja SHPZ naj postane prva važna in temeljna naloga vsakega prosvetnega delavca, odbornikov prosvetnih društev in vseh zavednih Slovencev. Najnujnejše je organizacijsko okrepiti vse odbore PD in vzbuditi med članstvom večje zanimanje za to vprašanje. Potrebno je, da imamo v vsaki vasi, okolici in v mestu postavljene odbore, ki bodo tvorili jedro vsega prosvetnega dela in branili slovenski živelj in njegove pravice. Samo tako bomo slovenski kulturni ustanovi dali značaj široke množične organizacije. Poleg raznih pobud, ki smo jih že navedli in ki so v pomoč za zbližanje vseh poštenih Slovencev v okviru raznih sestankov, predavanj in prireditev, je najvažnejše prav razdeljevanje članskih izkaznic. SHPZ je za leto 1953. natisnila in izdala nove članske izkaznice, katere bomo letos razdelili vsem starim elanom in z dobrim delom tudi številnim novim. Letošnje razdeljevanje prosvetnih izkaznic ne sme biti enolično, navadno, kot se je vršilo doslej po. mnogih društvih. Način razdeljevanja izkaznic je treba Se v mnogih krajih spremeniti, mu dati novo obliko. Da bodo izkaznice dobro in pravilno razdeljene, je potrebno predvsem, da vsi društveni odbori razumejo važnost, ki jo predstavlja iz- kaznica. Zavedati se moramo, da je ponos biti član prosvetnega društva. Sprejeti izkaznico, postati član PD, pomeni, aktivno priključiti se velikemu gibanju za obrambo narodnih pravic in za izboljšanje kulturne ravni Slovencev na STO. Da bodo naša društva postala številnejša, bomo letos izkaznice razdelili na kulturnih prireditvah ali predavanjih. Naj vsako društvo organizira prireditev ali predavanje, na katerih se bodo pred pričetkom ali po končanem sporedu razdelile tudi izkaznice. Naj nam bodo za primer razdeljevanje izkaznic PD «Zvezda» v Podlonjerju; prav tako bodo razdelila članske izkaznice prosvetna društva: «B. Kolarič» v Sv. Barbari, «Haas» v Trstu, «Fr. Prešeren» v Boljuncu, PD v Božičih in dr. Dati važnost in tisti pomen, ki ga izkaznica ima, je dolžnost odbora PD. V tem času, ko poteka obletnica rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, imamo možnosti in prilike, da na vseh predavanjih in prireditvah, s katerimi bomo počastili ta dogodek, obenem dostojno razdelimo članske izkaznice. Oddolžimo se Prešernu s tem, da razdelimo vse izkaznice prosvetnih društev do konca februarja! ZORKA LEGISA IVAN TRINKO devetdesetletnih Jutri, 25. t. m. bo Ivan Trinko-Zamejski praznoval devetdesetletnico svojega življenja. Trinko spada med pomembne živeče slovenske pisatelje. Prav je, da se tega redkega jubileja spomnimo tudi na tem mestu, saj si je slavljenec pridobil velike zasluge s svojim požrtvovalnim in neutrudnim delovanjem med najbolj za-padnimi rojaki, katere je z vzgle-dom-in besedo vzpodbujal in bodril v ljubezni do rodne grude in materinščine. Ivan Trinko se je rodil 25. jan. 1363. v Trčmunu pri Svovodnjah. Danes mu je rodni kraj počitek v njegovi visoki starosti in želeti je, da bi še mnoga leta dočakal v svojem Trčmunu. Po študiju v Čedadu in Vidmu je postal profesor Centralnega videmskega semenišča, kjer je med drugim poučeval slovenščino in hrvaščino. Globoko upoznan v splošno slovansko kulturo in zgodovino je seznanjal tuji svet s slovanskimi kulturnimi velikani in prevajal v italijanščino: Prešerna, Gregorčiča, Tavčarja, Cankarja, Puškina, Gogolja, Nekrasova, Tolstoja, Čehova, Szienkiewicza in dr. Čeprav so mislili za časa fašizma bodisi cerkveni kakor tudi politični veljaki odvrniti današnjega slavljenca od začrtane poti, da bi ga pridobili k sodelovanju za raznarodovanje slovenskih Benečanov, se je Trinko temu odločno uprl in zaradi tega bil zasovražen. Dosledno se je zavzemal za pravice Slovencev in ni klonil niti takrat, ko mu je pretila k on. finacija. Iz njegovih del je razvidno, kako globoko je ljubil svoj narod, kako mu je bila pri srcu usoda trpečih rojakov. V pesmi in prozi je opisoval življenje in lepoto Slovenske Benečije ter prikazoval trdo življenje svojih rojakov. Velik doprinos h kulturi našega naroda je Trinko dal z zbiranjem zgodovinskih in folklornih prispevkov, ki jih je tako marljivo pripravljal in literarno prikazoval. Veliko priznanja ima slavljenec s strani rojakov in tujcev. Nenehno pa bo odmevala v daljne dni zahvala slovenskega ljudstva svojemu velikemu sinu — Ivanu Trinku-Zamejskemu. V. QOROHOV : PREGLED REVIJE »SLAVJANJE1 Sile mirovnih pristašev naraščajo in se utrjujejo Nadaljevanje iz prejšnje številke , kolhoznici, junakinji socialistič-in konec. Stik, ki je predsednica kolhoza Bolgarski pisatelji so mnogo «Stalina» v lvovski pokrajini, del posvetili velikemu in nerazru-1 ter uglednemu znanstveniku iz šljivemu prijateljstvu med bol- lvovske podružnice znanstvene garskim in sovjetskim ljudstvom. Revija «Slavjanje» je objavila recenzijo o knjigi, ki jo je napisal bolgarski pisatelj Veselin akademije Ukrajinske SSR O-stapu 'Stepanoviču Parasjuku. Uljana Baštik je na panskem posestvu že kot sedemletno de- dami, ki jih je nekdaj izrekel znameniti funkcionar mednarodnega delavskega gibanja in voditelj bolgarskega ljudstva Georgi j Dimitrov: «Na svetu je Moskva. Cim mogočnejša bo Moskva, tem bolje bo za nas ter za vse narode in tem trdnejši bo mir». V. Georgijev, ki je kot član delegacije bolgarsko-sovjetskih društev obiskal ZSSR zanosno pripoveduje o Moskvi, Leningradu in Stalingradu. V. Georgijev navdušeno opisuje Gruzijo, kjer se je v skromni hišici v Gori rodil J. V. Stalin. «Tudi mi, piše V. Georgijev, se mu zahvaljujemo za srečno, svobodno življenje, katerega nam je izbojevala njegova Armada. Zahvaljujemo se mu za klasnato pšenico, ki raste na naših poljih in za veletovarne, ki se vzpenjajo višje kot naše gore. Zahvalili smo se tudi za to, da živimo na svetu ob istem času kot on...». V. Georgijev opisuje v svoji knjigi veliko ljubezen sovjetskih ljudi do Bolgarije in njenega ljudstva. Poleg tega navaja nešteto dejstev, ki pričajo o tesnih stikih med sovjetskim in bolgarskim ljudstvom ter o podpori, ki jo daje sovjetsko ljudstvo bolgarskemu ljudstvu na poti do novega življenja. Nadalje je revija objavila črtico I. Cjupe «Življenje preprostih | ljudi». Avtor je črtico posvetil Češke narodne noše na slavno sti narodnih plesov v Stražnici . nega dela, Uljani Danilovni Ba- Georgijev Andrejev «Na svetu je : kletce spoznala vse tegobe pri-Moskva». j silnega dela. Dobro se spominja, Ta knjiga se začenja z -bese- kako so leta 1914. v njeni rojstm vasi Skomorohi divjaško pomorili nad 30 kmetov zgolj zaradi tega, ker so protestirali proti avstro-ogrski nadvladi. Spominja se, kako sta skupaj z možem zbirala vinar za vinarjem, da bi si kupila košček zemlje. Spominja se, kako ju je siromaštvo ubijalo in kako sta od zgodnjega jutra do pozne noči garala za košček kruha. Nepozabnega septembra 1939. leta pa se je v Skomorohih začelo novo življenje. Kmetje so vzravnali hrbet. V njihovih očeh sta se zableščala veselje in sreča, saj so prvič v življenju postali popolni gospodarji svoje u-sode. Vojna je mirno delo sovjetskih ljudi prekinila. I. Cjupa pripoveduje v svoji črtici o neugas Ijivi veri sovjetskih ljudi v zmago nad hitlerjanci. Piše, kako požrtvovalno je delala U. D. Baštik po vojni, kako je postala junakinja dela in kako jo je ljudstvo izvolilo za poslanko Vrhovnega sveta Ukrajinske SSR. «Nekoč je Uljana Baštik odpotovala v Moskvo, kjer je govorila raz visoke tribune druge vsezvezne konference partizanov miru — piše I. Cjupa. — Njene plamteče besede so poslušali predstavniki vseh bratskih zveznih republik. Njene besede so bile besede kmetice, ki je v svojem življenju videla mnogo hudega, ki pa je spoznala tudi PAmtiUa » cesinem \po*neiaiu. Avtorja pričujoče povesti so že pred leti aretirali titovski fašistični biriči. Ze dolgo ni nobenega sledu o njem. Morda je «skrivnostno» izginil, kakor izginja na stotine in tisoče jugoslovanskih rodoljubov, brez vSake javne sodbe in obsodbe. Znano je, da je Ludvik Mrzel svoj čas bolehal na pljučih, zato smo tem bolj zaskrbljeni za njegovo življenje. Ko bo dvorana prazna, bo prišel nekdo ,in jo bo pometel. Življenje ljudi pušča za -sabo mnogo smeti in prahu. pov-sod je treba metle, po vseh s-o-hah, po vseh ulicah, pri vseh ljudeh. V tem mestu je živel star, majhen, skoraj grbav človek in je bil cestni pometač. V zapuščenem . predmestju je imel svoj dom in ta dom je bila pdd-štrešna Soba z železnim štedilnikom, žena in devet otrok. V kotu za štedilnikom só na zidu visele njegove delovne -cape, vše nabuhle in težke od cestnega prahu, zraven pa je slonela metla in na tej metli je viselo njegovo življenje, kakor je pač življenje vsakega človeka obešeno na -kako stvar. S to metlo čez ramo je hodil po sivih, umaza- -nih cestah proletarskega predmestja, ki jih nikdar1 ni nihče pometal, in ko je prišel do velikih; širokih ulic ih-■ trgov sredi mesta; kjer so se izložbe bogatih trgovin, kavarn in barov svetile še poz- no čez polnoč, je svoj-o- metlo vrgel z rame na trotoar, se skonil še bolj v dve gubi, kakor je že bil, in. je s počasnimi koraki in s širokimi zamahi brez misli in brez besede čistil tlak. Tako je slednjo noč delal do jutra, tako je slednjo noč ceste pri. pravljal za nov dan in pripravljal jih je za vse, kar naj v to mesto in na ta svet še pride po njih. In nazadnje je v resnici prišlo. Iz predmestij in iz vasi, s polj in iz gozdov, od neznanega obzorja se je priplazilo- preko -streh in plotov. Vse straže na mejah, vsi zapahi na vratih so bili zaman. Neka neznana, sumljiva oseba -se je pritihotapila v mesto in, d asi je bila vsa policija na nogah in je po .hotelih, po parkih in predmestjih vsak dan aretirala nad sto in sto ljudi — te neznane sumljive osebe ni mogla, najti in prijeti. Zakaj ta oseba je bila .glad. Ko je cestni pometač neko jutro odšel domov ih :si je mesto pomelo spanec z oči in še pogledalo v zrcal-o, -se jé iz zrcala zarežal spačen, čisto sesušen obraz. Suhi o-brazi nis-o: nič hudega, to -so " dobri obrazi. Ampak nič hujšega ni na svetu, kakor je do konca izsušen, sestradan obraz, ki so ga same oči iri zobje. Takšni so mendaio-hrazi volkovi LUDVIK MRZEL Tisti dan je cestni pometač -stopil na magistrat, p-cmol.il sivi ročaj svoje oskubene, razpadle metle čez pisalnik in ponižno dejal: «Ne zamerite, s t-o metlo ne gre več naprej. Vzemite jo, prosim, na zapisnik in dajte mi novo!» In takrat je magistrat rekel in glasno je govoril, kajti starec je bil naglušen: «Slišiš, cestni pometač, ne moremo ti dati nove. Svet se je osušil bogastva, naša blagajna je prazna. Sklenili smo, da od danes naprej ne bomo več pometali cest. Hvala ti za zvesto službo tridesetih let. Pojdi lepo domov in mirno počakaj konca!» Nič ni odvrnil cestni pometač — zoper besedo magistrata je pač vsak priziv zaman. Toda, ko je iz visoke hiše stopil na ulico, se mu je kar zameglilo pred očmi. Praznih rok, s to žalostno novico ni maral hoditi -domov, tega ženi in otrokom ni-mogel prizadejati. Samo kam bi se človek dejal? Kam bi šel česa -iskat? Tedaj se je spomnil na lepem, da je prav za prav iz vasi doma. Zv-onci živine v jutru in pod večer, toplo rumeno mleko in svež ajdov kruh— vse je nenadoma pisano in -veselo zaživelo pred njim. Res je že nekoliko star, ampak mar bi še zmerom lahko p:steno ne pljunil v roke? Po vaseh mora biti še zmerom nekaj -kruha za človeka, ki dela. In tudi dela mora biti zanj, kmetje doma si niso nikdar preveč u-bijali glave -s či-stoto na svojih potih in dvoriščih. Okrog korita za živino pod vasjo, to vam rečem, že samo tam bi se za enega pometača našlo dela dovolj. Nič ni hodil dom-ov. nikomur ni rekel ne zbogom, ne dober dan, zakorakal je po mestnih ulicah in zavil na polje, šel po cestah in potih mimo kmečkih hiš, ki se jim je dišeče kadilo iznad streh, in prišel nazadnje v domačo -vas. Vse je še lepo stalo tam, kakor pred davnimi leti. Vas ie ves ta dolgi čas shajala brez njega. Nič se ni izpremenilo od tedaj. Samo Ažbarjevi so bili le-tam pogoreli, kakor je -slišal v mestu. Zdaj -so se -izpod na pol gnilih, začrnelih slamnatih streh gosposko svetili rdeči strešniki na novi Pogorelčevi hiši. Ažbar je bil župan. Z Ažbar jem stase poznala izza mlada. Ko je cestni pometač stopil v vežo, se je nekaj lepih grah-astih kokoši s hruščem in truščem splašilo iz polmraka in mimo njega zaprhutalo na dvor. Za kokošmi se je prikazal župan sam, debel in rdeč, s ščipalnikom na koncu nosu in z nekakšnim uradnim papirjem v rokah. Rekla sta si besedo al-i dve, se spoznala, si.-segla v roko — in čast komur čast: župan ni bil umazan, povabil je cestnega pometača v izbo, mu n-arezal soržičnega kruha na pladenj, mu natočil brinovca in med zalogajem in požirkom je beseda kar vrela na dan. «Tako pa tako,» je pravil cestni pometač, «hvala, zdravi so vsi, vreme že gre za -sil-o — toda zdaj je hudič prišel na svet, v mestu ne mislijo več pometati cest». «A tako?» «Človek ne ve, kako bi dejal, ampak mi-slil sem-a, na kmetih bi že še bilo posla za cestnega pometača. Tukaj je kruh doma». Dobre volje je poslušal župan, nazadnje pa se je široko zasmejal. «Prij-atelj božji, -si mar kdaj cul, da bi po- kmečkih kolovozih cestni pometači u-ganjali komedijo? Pri nas ni navada, da bi koga najemali, naj nam po cestah -in dvoriščih dviga prah». Cestni pometač je povesil glavo, obup mu je planil iz -srca. «A to te vprašam, župan, kam naj se pod milim nebom denem?» «Jaz ti ne vem svéta», je odvrnil župan in bilo mu je šale zadosti. «-Pa poizkusi svojo srečo na rimski cesti v nebesih, tam prav gotovo še nimajo pometačev». (Konec prihodnjič) veliko, svetlo srečo. Njene besede so bile namenjene vsem poštenim delovnim ljudem na svetu. Bile so besede preprostega sovjetskega človeka, ki s svojim delom mnogo prispeva stvari mirovne obrambe». Drugi junak le črtice, ki jo je napisal I. Cjupa, Ostap Stepanovič Parasjuk, se je rodil v družini siromašnega kmeta iz vasi Biliki na Lvovščini. Ze od malih let ga je strastno mikala aritmetika. Toda siromakom je bila pot do znanja zaprta. Mladenič je stradal, toda kljub temu je cele noči posedal za knjigami. Zavedal se je namreč, da mu pomoči ni od nikoder pričakovati in da si mora u življenju vse sam priboriti. Toda pomol je prišla. Meseca septembra 1939. leta je Rdeča Armada ukrajinske brate osvobodila. Osvobodila je sorojake Ivana Franka, Vasilija Stefani-ka in Olge Kobiljanske. Sedaj je Ostapu Stepanoviču Parasju-ku šele 27 let, vendar pa je ne glede na mladost že ugleden znanstvenik. O. S, Parasjuk rešuje sedaj važen znanstveni problem, ki bo za ljudsko gospodarstvo velikega pomena. Mladi znanstvenik dela v matematičnem institutu Znanstvene akademije Ukrajinske SSR, predava visoko-šolcem ter vodi znanstveni semina r. Pred kratkim je bil imenovan za namestnika ravnatelja strojnega ter avtomatizacijskega instituta Lvovske podružnice U-krajinske znanstvene akademije. Revija «Slavjanje» je objavila tudi črtico S. Rudenka «Na sta-lingrajskih tleh». Tam, na_ tistih svetih tleh, kjer se je tekom preteklih desetletij dvakrat odločevalo o usodi sovjetskega ljudstva, je bila dosežena nova zmaga. Ob Stalingradu je povolskim ladjam sedaj odprta široka in lagodna pot do Dona. Toda sovjetski ljudje bodo tu. pod' obzidjem slavnega in junaškega mesta dosegli še eno veliko zmago. Zgradili bodo namreč veliko stalingrajsko hidro-elektrar. no. Z Mamajevega griča se prav dobro vidi novo naselje, ki pripada graditeljem stalingrajske hidroelektrarne. Naselje leži v stepi onstran Volge. Na prazni ravnini, ki se razprostira ob levem bregu Ahtube, ki je levi rokav Volge, je tekom preteklih dveh let nastalo celo mestece z belimi poslopji, pokritimi z rdečo opeko. Tam živi na tisoče in tisoče graditeljev, ki svoje, iz dneva v dan rastoče mesto, skromno imenujejo Volško. «Kolektiv Stalingradhidrostro-ja. — piše S. Rudenko, — ki je poln iz dneva v dan naraščajočih tvornih sil, je vstopil v tretje leto dela na velegradnji. Sedaj se kolektiv ne oslanja le na skušnje, ki jih je sam pridobil, pač pa se poslužuje tudi bogatih izkušenj, ki jih imajo graditelji Volgo - Donskega plovnega prekopa Leninovega imena. Moštva strojev za kopanje zemlje, ekskavatorjev, ter traktoristi, buldožeristi, tesarji in električarji delajo s podvojeno energijo, ker jih navdušujejo modri sklepi 19. kongresa KP ZSSR ter direktive partijskega kongresa glede petega petletnega na. črta za razvoj Sovjetske zveze v obdobju med 1951. in 1955. letom.» Na koncu je revija «Slavjanje» objavila tudi članek M. Linjkova «Tvorno delovanje, ki je posvečeno ljudstvu». Članek je posvečen sedemdesetletnici beloruskega ljudskega pesnika Jaku-ba Kolasa. Poleg tega je revija objavila gradivo o slovanskih deželah v inozemstvu. Priobčila je tudi članek, ki ga je napisal član Sovjetskega odbora za obrambo miru akademik A. Oparin «Pred Kongresom narodov za mir». Akademik A. Oparin Piše o tem, kako se nepremagljivo dandanašnje gibanje, namreč ljudska borba za mir ter proti novi svetovni vojni, vedno bolj razširja in kako postaja vedno močnejše. Razen tega je revija objavila tudi vel drugega gradiva, IPA TAM. ŽIVELA RUSIJA, ŽIVEL STALIN, živeli naši bratje in podobno so svojčas vzklikali titovski priganjači. Zato da bi čim bolje zakrinkali svoje podlo rovarjenje v službi ameriškega imperializma, so se navidez zelo «ogrevali» za Rusijo. Najrajši bi se bili porušili. Učili so se ruščine. Mnogi so tudi med seboj govorili po rusko. Prišla je zgodovinska resola-, cija, ki je razkrinkala plačane izdajalce in saboterje mednarodnega socialističnega pokreta. In glej, titovski «rusofili» so kar čez noč postali sovražniki Rusije. Kar naenkrat so postali veliki, brezmejni amerikano-fili. Raztrgali so ruske vadnice in si hitro nabavili angleške. Danes Se že z vso paro uče angleščine, če bo tako šlo na- -prej bodo v doglednem času kar pričeli govoriti med seboj po angleško. Raznim titovskim kulturnikom danes ruščina že tako smrdi, da si kar ušesa zatisnejo, ko slišijo kaj o njej. Neka kulturnica si je ob neki priliki v Avditoriju zatisnila oči, ko je bil na sporedu zelo posrečen ruski balet, ki so ga izvajali tržaški srednješolci. Sicer pa jih je k učenju angleščine dovedlo dejstvo, da se prav tako kot nekdanji belogardisti pripravljajo na odhod čez lužo. Previdnost je mati modrosti. Bolje je biti pripravljen na vse, tudi na obračun, ki ga bodo nekoč terjali od njih jugoslovanski narodi. — Po odpustih, smo zapazili v uvodniku «Primorskega» novega velikana, ki razlaga, kaj bi bilo potrebno storiti za u-resničenje nekega programa L SS. Prepričani smo, da mu pridevnik velikan prav dobro pristoja, saj mu je mera z a poldrugega moža. Verjetno je ta nova peresna kapaciteta po odhodu Babiča postala Kraigerjev kurir. Vidi. se, da pri titovcih zelo napredujejo, rekli bi vsaj v teži in v dolžini, če ne v drugih stvareh. Saj si tudi kmet, ko se bliža pustni čas, želi, da bi mu bil pujsek čim večji in težji. Kmet vsaj pripravi nekaj mastnih klobas, slovenski «Piccolo» pa s svojim res dolgim pomočnikom nudi le dolgo in ničvredno klobaso. Tudi zadnjič smo omenili, da je Babič odšel in pustil bogato zapuščino političnih «veličin». In glej, pojavila se je nova novinarska sila v poldrugem možu. Razvidno je, da barka pušča. Vsekakor za tekača, če ne bo imel naduhe bo lahko služil, za drugo bo pač malo težje. OBVESTILA Zveze malih posestnikov Tudi letos morajo kmetje (tudi mali posestniki) izpolniti prijavo dohodkov na podlagi Vanonijevega zakona. To morajo napraviti do 31. marca t. 1. Po najnovejših odredbah morajo letos prijaviti svoje dohodke tudi tisti kmetje, ki v prejšnjih letih niso imeli te Obveznosti. Zveza malih posestnikov v Trstu, ulica della Zonta 2, bo imela tudi letos na razpolago izvedenca za izpopolnjevanje prijav in za vsa druga morebitna pojasnila. O-menjeni izvedenec bo pričel z delom prve dni februarja. Priporočamo, da bi ne čakali zadnjih dni, temveč, da bi v čim večjem številu pravočasno uredili to dolžnost. SESTANEK KMETOV NA KOLONKOVCU Zveza malih posestnikov bo imela v nedeljo, 25. januarja ob 10. uri v društveni dvorani (Ex Soci) na Kolonkovcu sestanek, na katerem se bo razpravljalo o važnih gospodarskih in sindikalnih vprašanjih ki živo zanimajo naše kmete. Vabljeni so vsi kmetje s Kolon, kovca, Sv. M. Magdalene spodnje in zgornje, iz Sv. Ane, Sv. Sobote in okolice. SESTANEK MALIH POSESTNIKOV V GABROVCU V nedeljo ob 14. uri bo sestanek kmetov v Gabrovcu. Poleg vaščanov so vabljeni na ta sestanek tudi kmetje iz bližnjih vasi. Razpravljalo se bo o važnih vprašanjih. Z VELIKE NEDELJSKE KOMEMORACIJE V KINU OB MORJU Lenin, nesmrtni voditelj delovnega ljudstva vsega sveta Spominska govora tov. Bidovca in Seme - Solidarnost z italijanskimi parlamentarci, ki se borijo proti sleparskemu volilnemu zakonu - Poziv za rešitev Rosenbergovih V nedeljo 18. t. m. je bila v' Kinu ob morju spominska proslava 29. obletnice smrti velikega Lenina, organizatorja Komunistične partije boljševi-kov in stvaritelja prve socialistične države. Sovjetske zveze. Predsedstvo so sestavljali tovariši: Vidali. Bernetič Marija, Weiss Laura, Poccecai M., Cre-vatin, Destradi, Roncelj in Pescatori, ki je vodil zborovanje. Preslavna govora sta imela tovariša Stane Bidovec v slovenščini in Paolo Sema v italijanščini. Dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanju govornikov, ki sta prikazala neumrljivi lik Lenina. Preminuli Lenin, ljubljeni voditelj svetovnega proletariata, za katerega je pripravil, gkoval mogočno orožje, t. j. znanstveno revolucionarno teo. rijo, potom katere vodi danes komunistično gibanje borbo za splošno osvoboditev' delavskega razreda. Pod genialnim Leninovim vodstvom je uspela Oktobrska revolucija, ki je strmoglavila carski absolutizem ter prikazala ljudem stare Rusije in narodom vsega sveta, da je mogoče streti suženjske spone in da je dana možnost ljudem, postavljati si svojo državo in gospodarstvo, ki ju ne bo več vodila manjšina izkoriščevalcev, temveč ljudstvo v svojo korist. Delavci in kmetje, ki so iz sužnjev postali svobodni, so se zavedali, da bo njihov napor prispeval v korist skupnosti vseh zatiranih narodov. Po zmagi Oktobrske revolucije, je sovjetska oblast delavcev, kmetov in vojakov pod vodstvom Lenina proglasila sledeči program: 1. mir, t, j. prenehanje vsakega vojskovanja: 2. razlasti- tev proizvajalnih sredstev, ki postanejo last skupnosti: 3. razlastitev veleposestniške zemlje, ki bo dana tistim, ki jo obdelujejo; 4. enakopravnost in pravico do samoodločbe vsakega naroda. To se pravi, da je bila IV. točka sovjetskega programa vzpodbuda vsem zatiranim narodom za osvoboditev. Po Leninovem navodilu so se narodi, pričeli zavzemati za neodvisnost in se povezali z borbo delavskega razreda v kapitalističnih deželah. Od tega časa se je duh nacionalne neodvisnosti vedno bolj širil, da so danes številne dežele osvobojene ali pa na noti osvoboditve in zadajajo smrtne u-darce imperializmu. Po drugi svetovni vojni, ko so se narodi osvobodili nacifa-šističnih okupatorjev, so vzniknile dežele ljudske demokracije. ki gredo danes naproti socializmu. Kitajska je danes osvobojena, druge dežele so osvobajajo PRITISK JAVNEGA MNENJA JE BIL MOČNEJŠI OD TITOVSKIH BIRIČEV Ondina Eler s hčerko se je vrnila iz zaporov Splošno ogorčenje vseh demokratov in protesti našega tiska, ki je pred javnostjo razkril neču-veno nasilje Rankovičevih rabljev, so končno omogočili izpustitev Ondine Elerjeve. Pod pritiskom splošnega ogorčenja in solidarnosti, ki so jo izrazili vsi slovenski in italijanski demokrati, so bili tito/ašistični krvniki prisiljeni izpustiti svoj plen. Po treh mesecih zapora se je Ondina Elerjeva vrnila v krog svoje družine. Cim smo prejeli vest, da se je Ondina vrnila, smo se podali na njen dom, da jo obiščemo. Z nami je bila tudi predsednica Zveze demokratičnih žena Marija Casali. V njenem skromnem domu smo našli številne sorodnike in prijatelje, ki so prihiteli, da ji izrečejo dobrodošlico in ji čestitajo, ker se je rešila iz krempljev nečloveških Rankovičevih agentov. V teku našega kratkega obiska, so neprestano prihajali novi obiskovalci: mo- žje, žene, mladina, otroci; vsi so jo hoteli pozdraviti, jo objeti in ji izraziti svoje zadovoljstvo, da jo spet vidijo doma, izven tistega pekla, v katerem je tri dolge mesece trpela najhujše fizične in moralne muke. Iz odgovorov, ki so sledili številnim vprašanjem prisotnih, je bilo mogoče ugotoviti vso žalostno odisejo mlade matere. Od trenutka protizakonite aretacije do dolgih, uničujočih zasliševanj, ki so se vrstila dan in noč, do pretepanj, ki jim je bila podvržena kljub njenemu težkemu zdravstvenemu stanju in nosečnosti, do prevoza v bolnišnico po nalogu ravnatelja, ki sicer ni čutil usmiljenja do tujih muk, a je kljub temu spoznal, da ni bilo mogoče dalje tako postopati z njo, ker ne bi več prenesla. Poslužili so se vseh sredstev, da bi jo prisilili na priznanje krivde, ki je ni zagrešila. Kljub njenemu odločnemu dokazovanju svoje nedolžnosti so jo na m-sceniranem procesu obsodili na 22 mesecev zapora. Kot je znano, je bila Elerjeva obtožena, da je neko noč raztrosila po Marezigah protititovske letake. Iz Kopra je bila prepeljana v neki zapor u Sloveniji, od koder so jo spet prepeljali v kaznilnico v Strunjan zaradi njenega težkega zdravstvenega stanja. Ko se je približal čas poroda, so jo spet prepeljali v Koper, kjer je rodila hčerko. Par dni po porodu so jo hoteli spet odpeljati v žensko kaznilnico v Slovenijo skupno z otročičem. Toda Elerjeva se je temu odločno uprla in zagrozila, da se rajši usmrti, kot da se vrne v kraj, kjer je že toliko trpela. Nato so jo skušali pridržati v krajevni kaznilnici pod pogojem, da sama plačuje za svoje vzdrževanje. S tem so upali, da jo bodo pristini- na odhod v Slovenijo. Končno so se pa vendarle odločili za njeno izpustitev, ker jih je nemalo skrbelo naraščajoče ogorčenje v coni A in verjetno tudi dejstvo, da so grobo prekr- šili obstoječe zakone STO ter vsak človečanski čut. Predolgo bi bilo opisati vse, kar je Ondina Elerjeva pretrpela v teh treh mesecih, ko se je nahajala v rokah brezsrčnih in brezvestnih titovskih fašistov. Sedaj, ko je spet v krogu svoje družine, jo mi toplo pozdravljamo v imenu vseh poštenih ljudi našega Ozemlja ter ji želimo popolno okrevanje in siečno bodočnost. V. P. Okle! s Proseka-Konlovela na radiu irsi it Pevski oktet s Proseka-Kon-toveia bo nastopil na Radiu Trst II. v soboto 24. januarja ob 20. uri. in iz dneva v dan raste m o go čen tabor miru, ki pripravlja srečnejše dni in dobo trajnega miru. Vsi ti uspehi in uresničitev predvidevanih dejstev, ki jih je Lenin pred tolikim leti napovedal. nam morajo biti v prepričanje da samo po tej poti lahko dosežemo tudi mi Slovenci na STO tisto enakopravnost, ki bo jamčila naše nacionalne pravice in neodvisnost slovenskega, italijanskega in hrvatskega ljudstva našega Ozemlja. Zato se moramo strniti okoli Komunistične partije v enotni tabor vseh ljubiteljev miru, da združeni Slovenci in Italijani uresničimo1 STO in dosežemo, da odidejo okupacijske čete iz obeh con in s tem preprečimo vojno oporišče na na-dem Ozemlju ter pripomoremo borbi za mir. Skupno se moramo boriti in solidarno podpreti italijansko ljudstvo, ki se danes bori proti nasilstvu De Ga. sperijeve vlade, kakor tudi moramo izrekati vso naše soli. d amo st do jugoslovanskih narodov, ki so danes zatirani po novem fašizmu izdajalske beograjske klike. Samo komunistično gibanje in delavci okoli njega lahko priborijo svobodo in neodvisnost, ja dejal tov. Stalin, zvest T anlnATf UnAvt An Leninov : učenec, in : prijatelj njegov najbližji sodelavec in soustanovitelj Partije novega tipa, ki vodi danes vse človeštvo naproti, srečnejšemu življenju, naproti miru. - Tako sta govornika poudarjala. Z velikim navdušenjem je ljudstvo odobravalo poziv solidarnosti do italijanskih demokratičnih parlamentarcev, ki se te dni tako vztrajno bore proti nasilstvu De Gasperijeve vlade, ki- vsiljuje protizakonit-sleparski volilni zakon. Odobrena je bila tudi peticija, ki bo v imenu zbranih na proslavi poslana predsedniku ZiDA z zahtevo, da se v primeru Rosenbergovih dožepe pravica, ki bo preprečila, da bi ave Héaoiz'ni bitji bili usmr. čeni na električnem stolu. Manifestacija še je zaključila s predvajanjem filma «Prisega» ki prikazuje velike napore sovjetskih narodov pri gradnji socializma. SEJI TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA Komunistični svetovalci se zavzemajo za zmanjšanje brezposelnosti v Trstu Intervencije tov. Radicha, Gombača, Bernetičeve in Weissove - Siromašnim prebivalcem je treba zagotoviti brezplačno zdravniško oskrbo - Odpraviti je treba ovire, ki slabijo delovanje luke, trgovine in industrije v našem mestu V petek se je na seji tržaškega občinskega sveta nadaljevala diskusija o stanju javnega skrbstva v našem mestu, o katerem je prvi govoril tov. Radich, ki je v svoji globoki analizi razčlenil gospodarsko stanje, v katerem životari naše področje. Tako pomorski promet kot ladjedelnice, mala in srednja industrija, obrtništvo, vse veje našega gospodarstva preživljajo težko krizo zaradi gospodarske politike Vojaške uprave. Trst ima žalostno prvenstvo stalne brezposelnosti. katera posebno zadeva mladino, ki predstavlja velik del brezposelnih. V zaključku svoje intervencije je to-v. Radich predložil občinskemu svetu resolucijo, v kateri je poudarjena potreba, da se poskrbi za obrambo in okrepitev pomorskega prometa ter za nevtralizacijo ukrepov raznih konkurenčnih luk. Istočasno je treba še nadalje zahtevati ponovno vzpostavitev zakona o prosti luki, -odstranitev vseh ovir za trgovanje z vsemi zalednimi državami; pospešiti akcijo za dosego zahtev v pogledu pomorstva, ki jih je svoj čas postavil občinski svet: zagotoviti delo ladjedelnicam, tudi manjšim, s kritjem razlike stroškov v primeri z inozemskimi ladjedelnicami. Za zaposlitev večjega števila vajencev je potrebno izpolniti ukaz št. 5, po katerem bi bilo treba v ta namen nakazati večje vsote; obenem bi pa morale občinske usanove dati vzgled in zaposliti čim več vajencev. Omogočiti povišanje podpore za brezposelne in jo raztegniti na vse brezposelne za vso dobo trajanja brezposelnosti. Tudi zimsko pomoč je treba vskladiti z vedno večjimi potrebami. Na koncu je v resoluciji postavljen predlog, naj župan in občinski odbor zahtevata od ZVU, naj vključi dva sindikalna predstavnika v nedavno ustanovljeno komisijo za ugotovitev. brezposelnosti. ■Pred pričetkom diskusije o socialnem skrbstvu so bila postavljena razna vprašanja v zvezi z raznimi potrebami mesta. Tov. Gombač je zahteval popravilo ceste, ki vodi v Tovarno strojev in Arzenal in ki je posebno ob slabem vremenu nevarna za delavce. | tu, naj podpre predlog opo- Tov. Radich se je zanimal za zicije v italijanskem parlamen- pralnico !v ul. Ponziana in Istria, pred tem pa je prečital odgovor, ki ga je dobil od predsednika cone na svoj protest v občinskem svetu zaradi prepovedi dveh -let-akov. V odgovoru je-naveden običajni izgovor javne varnosti. Ker je to očitno omejevanje demokratičnih -pravic, je tov. Radich zahteval, naj se o tem razpravlja v občinskem svetu .in naj vsaka skupina p;-v e svoje stališče. Torkova seja je bila v celoti posvečena nadaljnjemu razpravljanju o javnem skrbstvu. Kot prva je govorila tov. Bernetičeva. Izvleček važne intervencije objavljamo na tretji strani. Sledile so intervencije treh drugih svetovalk, na kar je do. bila besedo tov. Weissova, ki je govorila o stanju zdravstvenega skrbstva v našem mestu, ki je zelo nezadovoljivo, saj le majhen del potrebnih uživa brezplačno zdravniško pomoč. Priporočila je občinskemu sve- tu za brezplačno zdravniško pomoč vsem nezavarovanim državljanom in za zavarovanje proti boleznim revnejših slojev. Objasnila je tudi stanje in zahteve . številnih, tuberkuloznih po odpustitvi iz bolnišnice. . Za slepce je predlagala, naj. občinski svet podpore zakonski načrt, po katerem bi vsi dobili dosmrtno podporo. Nadalje se je naša svetovalka dotaknila potrebe ustanovit, ve občinske lekarne ter obširno govorila o potrebi razširjenja občinskih ambulant in njih izboljšanja. Tako v bolnišnicah kot v občinskih ambulantah je potrebno pomnožiti zdravniško in bolničarsko oso-bje ter snažilke. Zadnja seja -se je začela s polurno zamudo zaradi zakasnitve številnih večinskih svetovalcev, ki jih, kot kaže, kaj malo zanimajo ta nadvse važna vprašanja, -saj se tu govori o najbednejših, za katere oni prav nič ne čutijo. Za teden ---dni — Sobota, 24. - Timotej Nedelja, 25. - Pavel Ponedeljek, 26. - Polikarp Torek, 27. - Janez Zlatouš' Sreda. 28. - Julijan ----- Četrtek, 29. - Frančišek S. OB Petek, 30. - Martina (Polna---- luna) ZGODOVINSKI DNEVI 25. 1. 1863 se je rodil bene: slovenski narodni budi pesnik in pisatelj Ivan T ko-Zamejski. 28. 1. 1918 je bila ustanovlj Rdeča armada. 29. 1. 1573 se je pričela knns vstaja pod vodstom Ma Gubca. 1 TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvinte pevski duet - 13.30 Kulturni zornik - 19. Pogovor z ženo -Koncert moškega okteta s 1 seka-Kontovela - 22.41 Pestri peretna glasba. op NEDELJA: 9. Kmetijska odim „. - 11.30 Oddaja za najmlajim ni 12.15 Od melodije do meloVlli 13. Glasba po željah - 15. Nšistič signor Trinko -90 letnik -|Sq Iz filmskega sveta - 21. Koto -pianista Marjana LipovškaPtili 21.30 Izbrana lirika - 21.40 PUVnra ni: TOSCA, l. dejanje. PONEDELJEK: 13.30 Kul»?5 1 obzornik - 19. Mamica prip»k°t duje - 20. Slovenski motivi -Brio Književnost in umetnost - iVa,-Puccini: TOSCA, 2. in 3. deja'„, 1 TOREK: 13. Glasba po ŽeljtoTd 19. Tehnika in gospodarshinapt 19.25 Angleščina po radiu -Koncert saksofonista Liubitgovc Slamiča. vseh SREDA: 13.30 Kulturni ob:s nik 19. Zdravniški vedež - 2V_J Sola in vzgoja - 21.30 Vok:,, en kvartet - 22. Koncert violin K ti Prof._Karla Sancina. skle ČETRTEK: 13. Koncert bar n,-nista Stanoje Jankoviča - 1 c SlnvPtK.lzi r« ; t- m ; X« ~ „ i— fino- Na zahtevo roditeljev in SHPZ so v Gabrovcu namestili učitelja Slovenska ritmična glasba - n°s ' Slovenščina za Slovence - 21. kor j dijski oder - Jurčič: DEŠs.Vn BRAT - nato Pestra glasba. , 0 PETEK: 13. Glasba po želji''8 Vaščanom je znano, da je sedanji župan nasprotoval ustanovitvi te šole Pred dvema mesecema -smo objavili, da je bila po mnogih intervencijah staršev, Slovensko - hrvatske prosvetne zveze in drugih demokratičnih organizacij ter komunističnih občinskih svetovalcev, zlasti še bivšega, zgoniškega župana Pirca, odprta osnovna šola v Gabrovcu za 1. in 2. razred, kjer je bila nameščena učiteljica iz Zgonika. Ker je bila pa slednja nastavljena na dveh šolah in se je morala v-o-žiti domov že ob pol štirih, so bil) otroci silno prikrašani pri pouku. Zato so se starši zbrali in izrazili svoje nezadovoljstvo, kar je domačin Furlan tudi poročal v našem listu. Ko se je podala delegacija SHPZ (tov. “idovec Stane in Jelka Gerbec) 8. decembra do prof. Fadde na razgovor o važnih šolskih vprašanjih, je iznesla tudi pred- SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI TITOVSKI SVETOVALCI GLASUJEJO proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju Pristaš Titove fronte pritrjuje, da je tudi jugoslovanska vlada kriva, da ni še prišlo do uresničenja STO - Soglasno sprejeta resolucija za pomilostitev Rosenbergovih - Odobritev proračuna za leto 1953 V sredo 22. t. m. je zasedal dolinski občinski svet. Po prečkanju zapisnika prejšnje seje in sklepov, ki bodo poslani na predsedstvo cone. med temi tudi načrt zložljivega odra, je župan pojasnil, da bo v primeru odobritve -oder na razpolago vsem prosvetnim društvom in kulturnim ustanovam občine in vsega Ozemlja proti primerni o ds kodnimi. Dopisnik «Primorskega» je titovskemu svetovalcu Marcu pošepnil, naj intervenira, če bo oder na razpolago tudi SNG. Zupan je novinarja opozoril, naj se v dvorani vede po pravilniku, sicer ga bo- ukazal odstraniti. Dobil je besedo titovski svetovalec Marc, ki je po- ij iKil 1 1 U D ^ i C PSOSV Billi A Mjk Na-daljevanje seje Glavnega cdbora SHPZ ki zadnjič ni mogla biti dokončana, bo danes v soboto 24. t. m. ob 17. uri na sedežu Pc-n-terosso 6, II. Vabimo odbornike. da pridejo vsi in točno Kulturna prireditev pri Sv. Barbari Jutri, v nedeljo, 25. t. m. ob 16. uri bo v prosvetnem domu pri Sv. J3arbari lepa kulturna prireditev z zarrmivim in zabavnim sporedom. Gostovali bodo dramska skupina, pevski oktet in orkester PD «Ivan Vojko» s Preseka ..Kontovela. Na sporedu so Čehova enodejanka «Snubač», spevoigra «Venček narodnih», slovenske in ruske pesmi pevskega okteta in orkestra. Po predstavi bo razdeljevanje izkaznic članstvu prosvetnega društva. Orkester bo igral tudi pri plesu po predstavi do polnoči. Udeležite se polnoštevilno te lepe kulturno - prosvetne prireditve! Otroška prireditev v Boljuncu Jutri, v nedeljo, 25. t. m. bodo pionirji dramske skupine V Boljuncu, ki jih vodi tov. Jelka Gerbec, nastopili z lepim kulturnim sporedom. Uprizorili bodo pravljično igro «Pravljica o travici hočem», enodejanko «Sestrin varuh» in razne recitacije. Nastop pionirjev bo. gotovo privabil mnogo gledalcev, ki jih veseli kulturno prizadevanje naših naj-mlajših. Ob pričetku bo kratek pozdravni nagovor. Začetek ob 15.30. Kulturna prireditev v Božičih Prebivalci Božičev bodo imeli drugo nedeljo, 1. februarja priliko prisostvovati slovenski pevsko-glasbeni prireditvi. Nastopila bosta pevska zbora iz Elerjev in Boljunca in d.mača godba. Ob tej priliki bo tudi razdeljevanje izkaznic prosvetnega društva. Pred začetkom bosta imela kratek pozdravni nagovor tov. Eler, ki bo pozdravil v imenu prosvetnega društva iz Elerjev in tov. Gombač, ki bo pozdravil v i-menu SiHPZ. Prešernova proslava v PD «Haas» V četrtek, 29. t. m. bo na sedežu PD «Haas» na Vrdeli Prešernova proslava s kratkim nagovorom in pestrim kultur- nim sporedom. Ob tej priliki bo tudi razdeljevanje članskih izkaznic prosvetnega društva. Vabimo vse člane in prijatelje, da se prireditve polnoštevilno udeleže! Sestanki za slovensko šolstvo kjer se bomo pogovorili o stalnosti slovenske šole . v zvezi z interpelacijo poslancev Lazze, Beltrama in Luzzatta in s tozadevnim odgovorom ministra Segni j a, bodo v sledečih krajih: v Podlonjerju, v Prosvetnem domu, v nedeljo, 1. februarja ob 15.30 uri; govoril bo tov. Siškovič - Mitko-; v Elerjih v prosvetnem domu v petek, 30. t. m. ob 19.30, govorila bo tov. Jelka Gerbec; v Škofijah, v soboto, 31 t. m. ob 20. uri (t-c-v. Jelka Gerbec); v Barkovljah pri Rumeni hiši v torek 3. februarja ob 20. uri (tov. Jelka Gerbec). Vabimo starše in mladino in vse, ki jim. je razvoj slovenskega šolstva na našem Ozemlju pri srcu, da se teh važnih sestankov gotovo in polnoštevilno udeležijo! stavil vprašanje, kot prej omenjeno. Zupan je odgovoril, da je že jasno povedal, da bodo vse kulturne ustanove lahko dobile oder. Brez vsakega oporekanja je bil zapisnik odo: hren. Nato je tov. Emil Komar predložil resolucijo o predlogu za postopno uresničenje STO ter obrazložil sledeče: «Potrebno je nergičnp zahtevati spoštovanje mirovne pogodbe ter podpreti predlagano začasno rešitev, katera bi doprinesla po sedmih letih našemu ljudstvu boljše pogoje življenja in varnejšo bodočnost. Zato mora vsak demokrat v trenutku, ko skušajo barantati in spletkariti z našim Ozemljem, podpreti predlog tov. Vidalija, naj preide uprava vsega STO v roke civilne uprave, postavljene s Stranj Varnostnega sveta, da se odstranijo tuje čete iz obeh con, da se obe coni združita in naj se sedanji vojaški upravi ene in druge cone STO nadomestita z enotno civilno upravo. S tem bomo preprečili vojno oporišče in zagotovili našemu ljudstvu mir». Neki titovski svetovalec u-govarja. nato pa z razločnimi besedami pripozna, da je tudi jugoslovanska vlada kriva, da se STO ni ustanovilo. Ostali svetovalci manjšine v tem pogledu niso niti spregovorili. Zupan in naši svetovalci so razkrinkali titovske izjave in potuhnjenost njihovih pristašev ter jih prikazali kot hlapce beograjske agenture in sovražnike miru. Resolucija je bila sprejeta s 15 ugodnimi glasovi, titovca Marc in Jercog sta glasovala proti. mora občinski svet razpra-nj-a predložil drugo resolucijo, ki naj bi bila potom ameriškega poslaništva v Rimu dostavljena predsedniku ZDA. V resoluciji se zahteva pomilostitev Rosenbergovih. Čeprav je tov. Montanja podčrtal potrebo, da se ta dva vrneta k svojima malima otrokoma, je titovski svetovalec Jercog iz- J r^zil sledeče: «Neštete resolu- a vse zaman. Tukaj .se ne smemo brigati za nobeno politiko, pač pa samo za gospodarske stvari občine». Zupan je poudaril, da je v tržaškem občinskem svetu ta-kozvana italijanska nacionalistična večina neštetokrat izglasovala resolucije proti STO. Zakaj ne bi tudi mi, v protiutež glasovali za STO. Proti takim resolucijam se komunistični svetovalci v Trstu borijo in če mi tukaj podpisujemo resolucijo za STO in solidarnost z Rosenbergovima pomeni, da se pravilno borimo in, kdor ne pristane na ti dve resoluciji, pomeni, da se druži s tistimi, ki nočejo STO in kj nočejo miru. Kljub temu je bila resolucija za Rosenbergova .soglasno sprejeta. Nato so prišli na zadnjo točko dnevnega reda in sicer proračun za leto 1953. Tu moramo podčrtati, v zvezi z izjavo titavca Jercoga, ki se v prvem trenutku sklicuje na to, da mora občinski svet, razpravljati gospodarske probleme, da niso bili ne on ne ostali svetovalci manjšine za to razpravljanje nič pripravljeni. STAVKA DOLINSKIH POTNIKOV se je uspešno zaključila Enotna borba je prisilila podjetji “Autovie Carsiche11 in “La Stradale11 k popustitvi - Olajšave za abonente Prispevajmo za krilje stroškov IV. kongresa KP Z otvoritvijo predkongresne diskusije, o čemer obširneje poročamo na drugi strani lista, se je otvorila tudi kampanja za nabiranje prispevkov za kritje stroškov 4. kongresa Komunistične partije STO. Treba je nabrati ! milijon 500.000 lir. V ta namen So dobile posamezne sekcije in celice posebne bloke s pobotnicami. Tovariši naj obiščejo tudi svoje prijatelje in druge ljudi, ki simpatizirajo z nami. Taki obiski bodo prav gotovo rodili uspeh. Zelo priporočljivo pa je, da bi tovariši organizirali razne prireditve, katerih izkupiček bi bil namenjen kritju stroškov kongresa Partije. Izslediti je treba tudi razne druge pobude. Od tedna do tedna bomo poročali- o uspehih poedinih sekcij kakor tudi celic, ki se bodo tudi v tem | cije smo podpisali in poslali, | pogledu odlikovale. V torek popoldne je bil sprejet sporazum o novih avtobusnih tarifah na progah dolinske občine. S tem se je zaključila dolga in vzorna stavka potnikov. Ponovno moramo podčrtati dejstvo, da je bila ta stavka zares kompaktna in enotna kljub raznim poizkusom stavkokaštva, odnosno rovarjenja proti stavkajočim. Med tiste, ki so rovarili proti enotno-sti, spada predvsem titovsko fašistično trobilo, ki je v eni izmed svojih številk hotelo nekako prikazati, da se koncem koncev v resnici ne izplača voditi borbe za tako majhne poviške. Seveda so bile številke, ki jih je priobčil ta potvarjalec dejstev, povsem izmišljene. Kljub temu. da je borba potnikov ne le iz vasi dolinske občine, temveč tudi iz Bazovice, Gropade, Padrič in Trebč pričela že pred meseci in kljub temu, da so, a-, tem vprašanju pisali številni časopisi, je titofašistično glasilo o njej molčalo in ni smatralo za potrebno, da napiše par vrstic v znak solidarnosti s potniki ki so vodili borbo, in proti av. topre voznikom, ki se tako vne. to odlikujejo zlasti ob prirejanju izletov na fašistične politične manifestacije v Jugoslavijo. Seveda je prav to eden izmed vzrokov grobnega molka. Le nenehna nevolja potnikov, tudi takih, k-i se sicer družijo s titčvci, pisma naslovljena uredništvu lista in naše nenehno, izzivanje je prisililo, da je končno le spregovorilo nekaj o tem vprašanju in se vsaj na videz poskušalo izlizati iz neprijetne zagate. Pa povrnimo se sporazumu o tarifah. Tarife za navadno vožnjo so ostale neizpremenjene, pač pa so po novem sporazumu deležni znatnih olajšav delavci, dijaki in vajenci, ki se vozijo dnevno v mesto in obratno in ki imajo tedenske karte. Da je prišlo do tega se je zahvaliti stavkajočim, kakor tudi občinski upravi v Dolini s tov, Lavrihom na čelu, ki sta intervenirala, kjer koli je bilo potrebno zato, da je prišlo do zadovoljive poravnave. V naslednji lestvici priobčujemo prejšnje, nato od avtoprevoznikov zahtevane in pou- čno sprejete, tarife Za tedenske vozne karte za vse vasi dolinske občine: Vas prejšnja zvišana nova tarifa tarifa tarila Dolina 580 720 620 Boljunec 510 650 550 Boršt 470 540 500 Ricmanje 430 510 450 Mačkovlje in 685 800 700 Prebeneg Nova prodajalna zadruge železničarjev Danes, 24. januarja popoldne bo Zadruga železničarjev otvorila novo prodajalno v ulici Barbariga št. 5 v Rojanu. Številni potrošniki poznajo dosedanjo edino prodajalno v ulici F. Gioia in so z njo zadovoljni. Zato že vnaprej priporočamo novo poslovalnice. lc-g, da se namesto učiteljice nastavi nova učna moč izmed onih 12 učiteljev, ki čakajo na namestitev. Ta predlog je bil sprejet in uresničen: v šolo v Gabrovcu je bil namreč nameščen pred nekaj dnevi mlad učitelj Perčič iz Sempolaja. Tako imajo končno tudi otroci iz Gabrovca reden pouk!. To najnovejšo zmago lahko pripisujemo . vztrajnosti naših ljudi in prizadevanju SHPZ ter ostalih ljudskih organizacij za dokončno rešitev -vprašanja vaške šole. Ta zmaga mora biti vzgled vsem staršem, ki nimajo zaupanja v naše pridobitve na. šolskem polju in zato včasih, upoštevajoč razmere slovenskih šol, prepišejo svoje otroke v italijanske šole. Na koncu naj še omenimo, da se je po stari navadi in v upanju, da bi utegnil še koga preslepiti, s to. zmago hotel okoristiti «Primorski dnevnik» ki skuša z naslovom na treh stolpcih dokazati, da je šola v Gabrovcu dobila nov oučno moč po zaslugi titovskega župana Obada. Znano je pa (in to predvsem vaščanom), da medtem, ko se je prejšnja občinska uprava zanimala za otvoritev šole, je bil g. Obad proti njeni otvoritvi. Zato najlepše pavovo perje ne bo utegnilo prikriti srake pred našim ljudstvom. Obvestilo uredništva Zgoniška občinska uprava nam je dostavila dopis, v katerem zahteva, naj prekličemo nekatere trditve vsebovane v članku, ki je bil objavljen zadnji številki našega lista pod naslovom: «Mesto v Gabrovec bodo napeljali telefon na proseško postajo». V dopisu jé postavljena zahteva, naj preklic objavimo na istem mestu, kjer je bil objavljen omenjen; članek. Ko smo prejeli dopis je bila tretja stran lista že v stroju. Zato ga bomo -objavili prihodnjič. Uredništvo 19. Kraji in ljudje - 19.25 AflJus adiu - 20.30 Tržaški 1 ščina po radiu turni razgledi - 21.15 Zgodo' pomorstva - 22. Iz koncert dvoran Velike Britanije. NOGOMET Prvenstvo STO I. kategorij Picchettini - Arzenal v T čah ob 8.45; Rojan - Costali) iP na istem igrišču ob 10.30; Frai E - Skedenj v Boljuncu ob lt % Opčine - Rozandra v Trebčah 12.30; Pristanišče - Vesna v Ti čah ob 14.30: Primorje PK -Marko v Nabrežini ob 10.30. I II. kategorija , sle Staro Pristanišče - Aurorta. Boljuncu Oh 8.30; Nabrežini, 1 Union v Nabrežini ob 12.30;1 ko: bulec - Trebče v Nabrežini, sla 14.30: Roian B - Greta "v" Boli 7° Čine B cu ob 14.30; počiva Opčine nil I bo Enotnost pristaniških delavcev je trn v peti tudi titovski kliki in njenim prisklednikom. Oboji se zaganjajo proti delavcem z vsemi razpoložljivimi sredstvi. To delajo kot zvesti oprode svojih gospodarjev. Takoimenovani sindikat delodajalcev odnosno «policajev», kot ga imenujejo pristaniščniki, je te dni izdal poseben list. Zanimivo je, da tudi ta uporablja enaka gesla proti delavcem kot titovski listi. Bližajo se namreč volitve novih sindikalnih odborov. Zato se gonja vedno bolj stopnjuje. Zato poskušajo na vse načine vnesti razdor v delavske vrste. Pretekli teden je italijanska policija izročila tržaški policiji nekega Giocomo Vismara, stalno bivajočega v Milanu. Omenjeni je namreč preteklega oktobra osleparil nekega tržaškega trgovca za okrog 800.000 lir. *** 27. t. m. se bodo pričela pogajanja za sklenitev nove sindikalne pogodbe pristaniških delavcev. Na prvi seji bodo razpravljali o ureditvi pokojnin. *** Pretekli teden so tržaški železničarji volili nov sindikalni odbor. Na volitvah je izšla zmagovita lista SFI. (Sindacato Ferrovieri Italiani), ki vodi uspešno veličastne borbe železničarjev po vsej Italiji. Odnesla je 61 odst. glasov; žolta sindikalna organizacija SAUFI je dobila komaj 17 odst,, UNF pa 14 odst. glasov. *** V ponedeljek zvečer so tatovi obiskali stanovanje Guida Mikuliča, ki stanuje v Zavljah št. 254. Odnesli so mu gosli, dežni plašč, zlato uro in drugo zlatnino. Skoda znaša okrog 170.000 lir. »*» v sredo je policija prišla na sled skupini goljufov, ki so bili nameščeni pri TRUSTU. Aretiranih je bilo 9 oseb, ki so za-pletne v afero. Baje so si na ne zakonit način Prisvojili 360 milijonov lir. Pričakuje se, da bo iz tega nastala velika afera. *** V sredo je na trgu Stare mitnice vozil avtobus brez šoferja. Zadrdral je v trgovino nogavic «San Giusto» ter povzročil občutno škodo. Kljub temu da je bila velika panika, ni prišlo do človeških žrtev. V dneh od 15. do 21 januarja se je v tržaški občini rodilo 57 živih in 1 mrtev otrok; umrlo je 74 oseb; poročilo pa se je 31 parov. Intervencija tov, Bernetičevi ških v tržaškemu mestnem svelivršii izdaj (Nadaljevanje s 3. stiar.i) tom že pred par leti uredila "1 n0st’j jetno zavetišče. ,Avob Danes prejemajo starčk- krati -- bčinskem zavetišču, k; del Pred po svojih močeh po 400 lir obr,a teden. Upoštevati je treba 1 ki 0| hove žrtve, isaj je njih d c0 d včasih zelo naporno. Upo-i tako vati je treba tudi dejstvo, Tu prejema zavetišče po 75 & Posli njihove pokojnine. Zato jiif v p. treba povišati honorar z« zbpr pravljeno delo in sicer na : hiočj lir tedensko. ostr£ V ženskem prenočišču v hjerr ci Pascoli je prevelika preiti žrtve panost. Prenočišče nima higl sena skih naprav; niti ni bolni/ tako kie. In vendar va n; z n h a' Poti-ženske vseh starosti, zdrav* ke z, bolne in celò matere z otti y Povrh tega je zelo žaloS' nist; dejstvo, da morajo nesreč< vijaj že ob 8. zjutraj zapustiti f stoja nočišče, ob 22. pa je zaprto se j( vsakogar. Kaj pomeni oditi . sobe že ob 8. zjutraj, zl* gron pozimi, bodisi za stare, kal žai0 tudi za bolne žene, to si v! di, j do lahko predstavlja. Z krat predlagamo, naj -se v tem so R vetišču uvedejo primernejša kalj< človeku dostojnejša prav Ita]j Urnik je treba nujno spret j6ga niti. do-se Tudi zasilna stanovanja Part Sv. Ani je treba izboljš Sv0j-Mrzle in puste sobe, možje vsg; čeni od žena, otroci pa čel zato krat spijo skupno z bolh Vsta ženami, slaba razsvetli« in p premalo stranišč, skupna k< deni nja, kjer ni nikake higit' Ogrc razbita okna, taka je slika 1 zivu zasilnih stanovanj. Ni čuda Kort rej, da so prebivalci bolni, obr£ črpani in brez vsakega upa tign, na .izboljšanje. Vsega ti u, «boljša» družba ne vidi, ljud pozna. Ne pozna razmer, v 1 stot) terih živi na stotine in c tiSo; tisoče nesrečnežev. stoj. Tam, kjer je prevzelo obl proj delovno ljudstvo, je bilo soc no vprašanje kaj kmalu reši v celoti. Pa tudi v nekate: kapitalističnih deželah ta' žalostnih primerov, kot ravno v Trstu, ne opazimo. < to ne smemo še nadalje za: marjati tega vprašanja, Mi komunisti smo gotovi, je to mogoče delno kaj km! doseči. Treba se je le pogi1 no .in vztrajno lotiti dela. Družina Čuk daruje ob priliki osme obletnice smrti Ivana Grmeka 700 lir v sklad «DELA». Najlepša hvala. Članek tov. Antona Miliča iz Zgonika o kraškem teranu bomo objavili' v' prihodnji' številki. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA. Torrebianca Dovoljenje ATS :................ ...........^ GEOMETRA za cenitve, ureditve zapušf skih zadev, kupno-prodajne I godbe, kontestacije vredno zadeve glede izplačila odšK nine za zavezniške rekviziti Trsti uh^S. Marco 26, IL nad! Hišo v predmestju a1 na deželi vzamem v jem. Eventuelno tudi n< kaj zemljišča. Plačam f' dogovoru. Naslov na ured ništvu «Dela», ______________________