PoStnina plačana V "gotovini
Leto XVI., št. 194
upravmštvo; ujuDijana. Knafljeva Ulica 6. — Telet on St 3122, 2123, 3124. 3125, 8126. Lnseratni -»ddeieK: LJubljana, Selen« burgova tu. 3. — Tel 3492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica
tL. lL — Teieton St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon St 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Cisto 78.180, SVien St. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifL
Glavno glasilo Radikalske zajednice za Slovenijo postaja zadnje dni iz nam prav razumljivih vzrokov zelo nervozno, kar mu še bolj kali že itak ne prav jasne poglede v bližnjo bodočnost. V tem nervoznem razpoloženju je bil zagledal luč sveta tudi predvčerajšnji >Slovenčev« uvodnik »Nacionalna fronta«. K članku moremo dičnemu kolegi samo čestitati. Po uvodu, v katerem poskuša imputirati jugoslovenskim nacionalistom neki jugofašizem, zveze s pofovci in Hodžerovimi plavosrajčniki, prihaja poskus, obtožiti slovenske nacionaliste, da so bili v svojem delovanju v bistvu naravnost protinacionalni in podporniki vsega nemštva med Slovenci.
Za tak poskus je pač treba mnogo cinizma, če ne naravnost moralne pokvarjenosti. Gospodje okoli »Slovenca« dobro poznajo politiko jugoslovenskih državljanov nemške narodnosti v naši ožji domovini in v celi državi. Ta politika sloni na načelu, da se morajo nemške narodne manjšine vezati politično vedno na ono trenutno politično formacijo, ki ima v rokah oblast in vlado. Nemška politična taktika izhaja iz spoznanja, da se nemška narodna manjšina ne sme vmešavati v politične od-nošaje med posameznimi političnimi skupinami državnega naroda, nego da mora podpirati vedno ono skupino, ki je na vladi, da tako očuva pridobitve svojega dosedanjega dela. Te svoje taktike sodelovanja z vsako vlado ni uvedla nemška narodna manjšina šele včeraj, aili ob nastopu JNS, temveč jo vodi že dolga leta sem, odkar se je pričela politično udejstvovati v okviru Jugoslovenske državne politike. O tem lahko povedo gospodom okoli »Slovenca« kaj več njihovi »štajerski prijatelji, ki so se že prečesto vezali i Nemci proti nacionalnim ljudem, >rav posebno pa šo bivši kočevski narodni poslanec g. župnik Škulj, ti ni bil samo enkrat izvoljen s prs? krepko podporo nemških Kočevariev, katerim se je za to tudi vedno pošteno revanžiral.
Najboljšo potrditev za naše ugotovitve pa daje sam »Slovenec« že takoj naslednji dan po objavi uvodnika, v katerem siplje ogenj in žveplo nad JNS, ker je imela v svojih vrstah tudi člane nemške narodne manjšine. V objavi razgovora nekega »odličnega prvaka« JRZ z novinarji naravnost poziva narodae manjšine, naj vstopijo v JRZ, ker imajo že dobre izkušnje z bivšim sodelovanjem z radikalsko stranko. »Slovenec« je sicer pri tem sramežljivo zamolčal »in z bivšo SLS, zlasti v ko-.čevskem srezu«, kar pa je razumljivo dan potem, ko je te narodne manišine nagnal z »nemškutarji in nemškimi nacionalisti«. Prav tako je zamolčal tudi ugotovitev istega odličnega radi-kalskega prvaka, da so predstavniki narodnih manjšin že izjavili, da pojdejo v Radikalsko zajednico, ker so uverje-ni, da bodo v njenem okrilju najbolje zaščiteni njihovi interesi.
Z najglobljim obžalovanjem moramo ugotoviti, da »Slovenec« namesto stvarnega odgovora na naše objektivne kritične pripombe k dogodkom in za-pletljajem, v katere so vmešani voditelji bivše SLS, odgovarja z nezaslišano grdim pamfletom na ljudi jugoslovenske orientacije in na njihovo politično organizacijo. Obtožuje jih naravnost narodnega izdajstva in jih obre-kuje kot protektorje zatiralcev narod-' nih ljudi, jugoslovensko nacionalno fronto v Sloveniji pa kot zaščitno organizacijo nem skuta rstva in hitlerizma.
Da, še več! Tako daleč gre pamflet »Slovenca«, da obtožuje jugoslovenske ljudi, da v njihovih vrstah komandira-jo elementi, ki so za časa Svetovne vojne preganjali srbofile in Avstriji in Habsburžanom izkazovali rabeljske usluge ter jim služili kot krvosledni psi. Ne vemo, ali se je kdo od tistih elementov, ki so svoj čas zbirali za turški Rdeči polmesec, pi^gdi ob izbruhu svetovne vojne ovaduške instrukcije, sestavljali ob mobilizaciji bojevite pesmi o grobovih ob Drini in med vojno služili kot kronske priče v procesih proti narodnim ljudem — ne vemo, pravimo, ali se je vrinil v te vrste nacionalnih ljudi za časa visoke konjunkture morda tudi kdo od tistih, ki so pošiljali ovadbe proti nesrečnim Kromarjem in Bercetom, ali če »Slovenec« za ko.ga ve, naj pove imena.
Da si nacionalni ljudje lahko sami ustvarilo sodbo o brezprimernem cinizmu, ki preveva »Slovenčev« uvodnik, naj iz niega suho navedemo nekaj značilnih b°sed in misli. Znake o oživljanju političnega delovanja jugoslovenske naciona%e fronte označuje »Slovenec« kot »izp-nščaje na človeškem životu« in jugoslovensko ideologijo pri-ivrja s »strupenimi vcemtvami, ki so pr^iešene iz tniine«. »Slovenec« trdi, da se po navodilih jugoslovenske nacionalne fronte Slovenci nismo smeli več braniti proti sramotilnim napadom nemških nacionalistov, ki so za ovratniki nosili kljukaste križe. Piše, da so najvdanejši pristaši jugoslovenske na-
ANGLIJA ZA STROGO IZVAJANJE PAKTA O DRUŠTVU NARODOV
Važna seja britanske vlade o nadaljnjem abesinskega spora — Morebitne sankcije
London, 22. avgusta. w. Danes ob 10 dopoldne se je zbralo vseh 22 članov vlade k posebni seji ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade Baldwina. Pred palačo ministrskega predsednika so bili postavljeni močni oddelki policije za vzdrževanje reda med zbrano množico ki je čakala na vesti o sklepih vlade. Seja, na kateri so razpravljali o abesinskem vprašanju, je trajala skupno skoraj pet ur. K popoldanski seji je bil poklican tudi vrhovni poveljnik angleških letalski1-; sil, sir Eduard Ellington. Kot eden prvih je zapustil sejo Macdonald, ki je izjavil novinarjem:
Na jasnem smo si o tem, *xaj se mora storiti. Vsi drugi ministri so odklonili vsakršno izjavo. Ministrski predsednik Baldwin bo najbrže še nocoj zopet odpotoval v Aix les Bains. Z njim bo večina ministrov zopet zapustila Lon^n, račimaio pa, da bosta Hoare in Eden do n t iaijnjega ostala v Londonu.
Posvetovanje zunanjepolitičnega odbora ministrov
Stališče, ki ga je zavzel včeraj zunanjepolitični odbor ministrov in ki je rfilo danes priporočeno na plenarni seji ministrskega sveta, je v glavnem naslednje :
Vlada Velike Britanije se mora krepko držati obveznosti pakta o Društvu narodov. Tak sklep pomeni v skrajnem primeru, če (»o s'tem soglašal svet Društva narodov, ila bo treba proti Italiji uporabiti sankcije.
Pel ministrov je bil za strogo izvajanje pakta za Društvo narodov in za gospodarske sankcije, torej za zatvori-tev Sueškega prekopa in prepoved izvoza rud, namenjenih napadalcu, drugi pa so bili mnenja, da bi pomenile gospodarske sankcije vojno, ki ji pa Velika Britanija nikakor ni naklonjena in bi se ne mogla spuščati v tako stvar.
V londonskih merodajnih krogih so mnenja, da bi si morala Velika Britanija za nastop v Ženevi zagotoviti popolno podporo Francije. Prav tako se ne bi smela zavzeti za kakšno strogo akcijo, preden se ne bi posvetovala s Pa.rizom. Vlada bo morala upoštevati tudi javno mnenje celotnega imperija.
Dominijoni ne bi nasprotovali sankcijam, pač pa bi se utegnili pojaviti ugovori Kanade, ki odklanja evropske komplikacije, in pa ugovori Južnoafriške zveze, ki bi rada za vsako ceno preprečila vojno v Afriki.
To so v glavnem misli, o ka.terih so govorili na včerajšnji seji zunanjepolitičnega odbora ministrov. Zanimivo je, da sta bila k seji povabljena tudi egipt-ski poslanik v Londonu in visoki angleški komisar za Egipt.
Listi odobravajo
postopanje vlade
London, 22. avgusta. A A. »News Chronl-cle« poroča, da bo Velika Britanija v primeru i tali j an sk o - a ae sin ske vojne zaprla gibraltarsko ožino. Vlada sme računati na popolno podporo opozicijskih liberalcev in delavske stranke, če bo v ženevi zahtevala spoštovanje pakta o Društvu narodov.
Premog za železnic®
Dobava timoškega premoga za ljubljansko direkcijo je zopet povišana — Akcija slovenskih in hrvatskih premogovnikov za revizijo razdelilnega ključa
ga premoga, ki jo rabijo železnice v območju ljubljanske direkcije.
Zadeva revizije odredbe glede razdelitve
Beograd, 22. avgusta v. Ministrstvo prometa je zadnje dni povišalo dobave premoga iz vzhodnih krajev za posamezne železniške direkcije. Za ljubljansko železniško direkcijo je odrejen povišek za okroglo 1200 ton. Po svoječasnem razdelilnem sklepu ministrstva za dobave premoga je imela ljubljanska železniška direkcija prevzeti 3800 ton timoškega premoga (ako-ravno znaša njena maksimalna potreba za to vrsto premoga, kakor je razvideti iz strokovnih memorandov, le 1200 do 1300 ton mesečno. Op. ur.). V avgustu mcsecu je bila ta količina povečana na 4200 ton, a za september je odjem povišan na 5400 ton, to je na 540 vagonov.
S tem je dosegel prevzem timoškega premoga že skoraj četrtino količine domače-
dobav premoga železnicam v smislu zahtev slovenskih rudarjev in cele slovenske javnosti dosedaj še ni bila v razpravi v ministrskem svetu.
Beograd, 22. avgusta, p. Zastopniki premogovnikov v savski in dravski banovini so predložili danes ministru za gozdove in rudnike Ignjatu Stefanoviču vlogo, v kateri zahtevajo, naj se pri naročilu premoga državnim železnicam v večji meri vpo-števajo tudi premogovniki obeh imenovanih banovin. Minister jim je obljubil, da bo vlogo predložil ministrskemu svetu, da bi eventualno revidiral svojo nedavno odredbo glede premogovnih naročil.
Kmečki dolgovi
Beograd, 22. avgusta, p. Danes dopoldne je bala seja gospodarsko finančnega komi-teta ministrov. Na seji so nadalje razpravljali o problemu kmečkih dolgov, prisotni pa so bili prometni minister dr. Spaho, trgovinski minister dr, Vrbanič, kmetijski minister Svetozar Stahkovič, finančni minister Dušan Letica in prosvetni minister Dobrivoj Stošovič.
Po seji so ministri izjavil novinarjem, da so se posvetovali o pripravljenem materialu, na podlagi katerega bo sestavljena nova uredba o kmečkih dolgovih. Načela, na katerih osnovi se bo sestavila nova uredba, pa bo določila kraljevska vlada na posebni seji.
Kongres JUU
Sarajevo, 22. avgusta, č. Ob 9. dopoldn^« je bil otvorjen kongres JUU, ki se ga udeležuje skoro 2.000 učiteljev. Predsednik se je v svojem otvoritvenem govoru sipomnil najiprej tragične smrti pokojne, ga kralja Aleksandra, nato pa predlagal da ee odpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu Pavlu ter prosvetnemu ministru Stoševi. ču. Zatem je prečita! obširno deklaracijo JUU, ki so jo prisotni sprejeli z živahnim odobravanjem Po otvoritvi so poz. dravili zbor razni zastopniki oblasti, v rmenu češkoslovaškega učiteljstva pa uči. telj Milinek. Zatem je učitelj Dušan Priča predaval o reformi učiteljske izobrazbe ter učiteljskih praktičnih izpitih v Jugoslaviji.
cionalne fronte delili po dravski banovini zemljevide, na katerih je bivša Štajerska označena kot nemško ozemlje. Pravi, da so se zatekli pod streho jugoslovenske nacionalne fronte tisti elementi, ki so v dobi svetovne vojne narodno zavedine ljudi denuncirali avstrijskim oblastem kot srbofile in jih na stotine pognali v ječe in koncentracijske tabore. V jugoslovensko nacionalno fronto so se — po »Slovencu« — organizirali kot navdušeni nacionalisti mnogi izobraženci, ki kot avstrijski uradniki in avstrijski častniki s slovenskim kmetom in slovenskim vojakom niso marali govoriti v slovenskem jeziku. Iz takih elementov je bila sestavljena jugoslovenska fronta. Ta jugo-slovenska nacionalna fronta je celo dopustila, samo radi prgišča nemških volilnih glasov, da so Nemci organizirali svoj narodno socialistični Gau v Sloveniji z lastnimi kurirji in radio-oddaj-nimi postajami. Medtem je moral slovenski narod v ječe, zavedni Slovenci na cesto, slovenski kmet pa je z lakoto moral plačevati denarne kazni, ker se
ni hotel pariti z jugoslovensko nacionalno fronto, ki slovensko zemljo prodaja germanstvu.
K vsem tem »Slovenčevim« izbruhom nimamo dodati pravzaprav ničesar. Konstatirati pa moramo, da nas tako pisanje vodi nazaj v žalostne čase splošnega zastrupljanja. Obračamo se zato na gospode, ki čutijo v teh težikih časih vsaj nekaj odgovornosti v sebi. Obračamo se na nje kot močnejši, kajti edini, ki imajo interes, da se nad preteklostjo čim bolj zagrinja plašč usmiljenega pozabljenja, so gospodje na oni strani. Obračamo pa se zaradi tega, ker iskreno želimo, da se razlike v pogledih na občo državno in nacionalno politiko razpravljajo v ozračju medsebojnega spoštovanja in v duhu one po-mirljivostC ki omogoča objektivno oceno lastnih in tujih uspehov in neuspehov.
Ako so gospodje drugega mnenja, potem naj nadaljujejo. Toda potem bo tudi vsa odgovornost za posledice na njihovi stranj
razvoju italijansko* proti napadalcu
»Times« ugotavlja med drugim, da se je vest angleškega naroda zbudila. Društvo narodov bo moralo pokazati, da se Musso-linija ne boji. To bo tudi storilo, če bo Velika Britanija olajšala delo Društva narodov s konkretnimi predlogi.
>Daily Telegraph« pravi, da postaja dol-žnost Velike Britanije v ženevi docela jasna. Velika Britanija mora izsiliti sposTb. vanje do pakta Društva narodov in sicer tako, da bo vojna preprečena, če pa vojne ne bo mogoče preprečiti, bo angleška vlada zahtevala izvedbo pakta s primernimi sankcijami proti napadalcu.
»Daily Express« pravi, da so vsi narodi da bo Mussolini vendarle še enkrat temeljito proučil mednarodni položaj in da se bo na podlagi tega na novo odločil, Ce pa tega ne bo storil, je treba računati s tem. odločni nasprotniki vojne. Vprašanje je, ali bodo druge države, ki so članice DN, podpirale Veliko Britanijo, če bi zahtevala izvedbo sankcij.
»Daily Mail« zagovarja tudi danes svoje posebno stališče, naj bi Velika Britanija ne posegala v italijansko-abesinski spor.
Angleži naj se zavedajo, pravi »Gior-nale d' Italia«, da pomeni takšno zadržanje odki\to neprijateljstvo do Italije, ki ga bo fašistična vlada znala pravilno oceniti.
Lovska nezgoda italijanskega konzula v Abesiniji
London, 22. avgusta w. Kakor javljajo iz Addis Abebe, je italijanski konzul Fal-žoni postal žrtev lovske nesreče v Debre-makošu, 125 milj severozapadno od Addis Abebe. Prepeljali so ga v italijansko bolnico v Addis Abebi. Italijansko poslaništvo objavlja uradno, da si je konzul Falzoni sam zadel težke poškodbe, ko je pregledaval cev svoje lovske puške.
Odhod razsodiščne
komisije v Bera
Bern, 22. avgusta. AA. Semkaj so prispeli člani italijansko-abesinskega arbitražnega odbora. Po obisku pri g. Motti so v hotelu »Bellevueju« začeli konferenco.
Pospešeni italijanski transporti
London, 22. avgusta. AA. Po podatkih statističnega oddelka uprave družbe za Sueški prekop je Italija doslej posla.'a v vzhodno Afriko največ 178.000 mož. Število pa stalno rase. Po dosedanjem tempu trans,portov pošilja Italija v Eritrejo in Somalijo približno po 30.000 ljudi na mesec.
Sankcije bi pomenile vojno Tujci beže iz Abesinije
Rim, 22. avgusta AA. Današnji »Gior-nale d' Italia« pravi,
da bi sklep DN o kakšnih sankcijah proti Italiji pomenil vojno. List obenem očita onim Angležem, ki se imajo za skrajne pacifiste, da zahtevajo po eni strani sankcije zoper Italijo, namreč zatvoritev Sueškega prekopa in še druge ukrepe, po drugi strani pa svoboden izvoz orožja v Abesinijo.
Addis Abeba, 21. avgusta, č. Neuspeh pariške konference treh je povzročil, da so se pričeli še preostali Italijani z vso naglico seliti iz Abesinije. Ostali bodo le konzularni in poslaniški nameščenci. Računajo, da bodo do konca tedna vsi Italijani zapustili Abesinijo. Tudi mnogo drugih tujcev se pripravlja na odhod iz dežele, ker so prepričani, da je vojna sedaj neizbežna. Vsi pričakujejo, da bo Italija, čim napove Abesiniji vojno. bombardirala Addis Abebo.
Načelna nevtralnost
Zedinjenlh držav
Ameriški senat je sprejel zakon, ki določa nevtralnost Zedinjenih držav v primeru vojnih zapletljajev drugih
držav
Washington, 22. avgusta d. Senat je včeraj sprejel zakon o nevtralnosti Zedinjenih držav v primeru vojnih zapletijajav drugih držav. Zakon vsebuje naslednje določbe:
1.	Vlada Zedinjenih držav se pooblašča, da prepove izvoz orožja v vse vojskujoče se države.
2.	Ameriški državljani potujejo z ladjami vojskujočih se držav povsem na svojo odgovornost. Izjemo tvorijo le primeri, kadar zapuste ozemlje vojskujoče se države.
3.	Parobrodne družibe vojskujočih se držav ne smejo imeti med vojno nobenih oskrbovališč v ameriških lukah.
4.	Vsa podjetja, ki uvažajo in izvažajo vojni materijal, so dolžna preskrbeti si
licence, preden sklenejo pogodbe o dobavah vojnega materijala.
Zakon bo sedaj predložen reprezentančni zbornici, ki ga bo bržkone odobrila brez zavlačevanja.	< ,
Listi pozdravljajo ta zakonski načrt posebno glede na vojno nevarnost v vzhodni Afriki in naglasa j o ob enem, da Zedinjene države nimajo nobenih obveznosti niti glede sodelovanja pri sankcijah. Zato ne sme nihče računati z možnostjo sodelovanja Zedinjenih držav pri kakršnemkoli kazenskem pohodu proti Italiji, Abesiniji, ali proti katerikoli drugi državi. Zedinjene države se ne marajo vmešavati v evropske zadeve in ne bodo odstopile od svoje načelne nevtralnosti.
Vojaške priprave Španije
Premikanje vojaških čet na jug v zaščito španske nevtralnosti zavzema vedno večji obseg
Madrid, 22. avgusta. AA. Vojaške priprave Španije v najjužnejših predelih države za obvarovanje španske nevtralnosti v italijansko-abesinski vojni so obsežnejše, kakor je v začetku kazalo. Španci pošiljajo v kraje ob gibraltarsici morski ožini čete iz mnogih garnizij Andaluzije, pa tudi iz drugih krajev. Tako so iz Valencije poslali na jug kar cel lahkotopniški polk. V Barceloni so nekatere topniške enote dobile nalog, naj bodo pripravljene za odhod na jug. Razen tega sta danes odšla v južno Španijo dva pohotna polka in več strojniških oddelkov. Druge enote so dobile nalog, da imajo biti v pripravljenosti. Pomorske sile pred Malorco so okrepili za dve ladji.
V Gibraltar je prispel 27. pehotni polk
Šahovska olimpiada v Varšavi
Varšava, 22. avgusta, g. Rezultati osmega kola šahovske olimpiade so bili:
Argentina : Italija 1 in pol : pol (1). Irska : Švedska pol : 3 in pol. Francija : Anglija 1 : 2 (1), Letonska : Zedinjene države 1 : 1 (2), Švica : Češkoslovaška 0 : 2 (2), Jugoslavija : Anglija 2 : 1(1), Poljska : Ru-munija 2 : 1 (1), Danska : Palestina 1 : 1 (2), Avstrija : Estonska 1 1 (2), Finska : Litvanska 1 in pol : pol.
Stanje po osmem kolu: Švedska 24, Poljska 21, Češkoslovaška, Jugoslavija, Amerika 20 in pol, Madžarska 20, Avstrija 18 in pol, Rumuniia 13 in poL Danska 11 in doL ita-
iz Cadixa. Mislijo, da bodo še v teku noči krenili v Algeciras vojaški oddelki iz Sevi-Ije in Malage s pehoto, konjenico in stroj, nimi oddelki Čete iz San Rocca so odšle v Lal.in na meji.
Iz zasebnega vira poročajo, da so vojaške oblasti v pokrajini Cadix zasegle vse zasebne tovorne in osebne avtomobile zaradi prevoza čet v garnizije ob gi-braltarski ožini, ki jih sedaj pomnožujejo.
Do včeraj cenzura ni dopuščala Mstom, da bi poročali o premeščanju čet v najjužnejše kraje države zaradi zavarovanja španske nevtralnosti v mednarodnih dogodkih, ki bi utegnili nastopiti.
Snoči je vlada demantirala glasove, da namerava britanska vlada zapreti Gibraltarsko ožino.
Anglija, Estonska 17 in pol, Argentina 16 in pol, Finska 16 (1), Letonska 16, Litavska 15 in pol (1), Palestina 15 in pol, Francija 15. lija 7 in pol, Švica 7, Irska 5.
Trgovinska pogajanja z Grčijo
Beograd, 22 avgusta, p. Včeraj so prispeli v Beograd člani naše in grške trg. delegacije^ ki	se poslednje dni na
Bledu pogajali o zaključitvi trgovinske pogodlbe, ker je dosedanja pogodba potefe. la 1. avgusta t 1. Pogajanja ee nadaljujejo v Beograidn, Popoldne sta se delegaciji zopet sestali. Seji je prisostvoval tudi minister za trgovino' in industrijo dr. ML lan Vrbanič. .
živahna politična
situacija v Beogradu
Politično zatišje je končano - Odmevi prijave JRZ -Začasno vodstvo nove stranke — Banovinske ekse-
kutive
Beograd, 22. avgusta, p. Politične počitnice, ki so bile letos itak izredno kratke, so že pri kraju. Politična situacija se razvija v znaku vedno večje živahnosti in pričakovanju važnih dogodkov. Nova radikalska stranke je prijavljena. V smislu zakona ima sedaj notranji minister predložiti prijavo ministrskemu svetu, od katerega pritrditve je odvisno, ali se stranka odobri. Seja ministrskega sveta se pa še ni vršila, ker je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič odpotoval na Bled.
Verjetno je, da se prihodnje dni v Vladi ne bodo razpravljala nobena pomembnejša, zlasti ne politična vprašanja, ker je ministrski predsednik v polni meri zaposlen s pripravami za konferenco Male antante, ki bo prihodnji teden na Bledu.
Med tem se posamezni člani vlade posvetujejo s svojimi ožjimi somišljeniki o stališču, ki ga naj zavzamejo napram novi stranki. V senatu je bila včeraj popoldne konferenca narodnih rvoslancev in senatorjev, ki so ožji politični prijatelji ministra Preke. Navzoč je bil tudi g. Preka sam. Ravno tako je bil v stiku s svojimi prijatelji minister dr. Auer. V kabinetu ministra za šume in rudnike g. Ignjata Stefanoviča se je popoldne zbralo okrog 30 poslancev in senatorjev, ki eo nekdaj pripadali bivši demokratski stranki.
Po izjavi ministra prosvete Stošo-viča, ki je kot bivši demokrat tudi prisostvoval konferenci, se je od navzočih en del izjavil za vstop v JRZ, drugi eo bili ali sploh proti pristopu, ali pa eo izjavili, da se morajo najpreje posvetovati s svojimi prijatelji. Končno je bila konferenca odgodena do 2. septembra. Minister Stošovič sam pristopa k Radikalski zajednici.
Ministri dr. Auer, Stefanovič, Preka in dr. Vrbanič niso prijavili svojega pristopa v JRZ. To dejstvo bi utegnilo povzročiti gotove komplikacije, o katerih se v političnih krogih živahno razpravlja. Smatra pa se, da nekih novih dogodkov v razvoju političnega položaja ni pričakovati pred začetkom septembra.
Med tem se v radikalskem glavnem odboru vršijo intenzivne priprave za organizacijo nove stranke. Do defini-, tivnega konstituiranja stranke bo vodilo vse posle predsedstvo, kateremu bo forrrtalno na čelu g. Aca Stanojevič, dočim bo dejanski poslevodeči podpredsednik g. dr. Stojadinovič, ki mu bosta stala ob strani gg. dr. Korošec in dr.; Spaho kot drugi in treji podpredsednik. Funkcijo glav. tajnika bo opravljal mnister g. Djuro Jankovič. V vsaki banovini bo postavljen poseben ba-novinski izvršni odbor sedmih članov, ki bo zaenkrat glavni izvršitelj naredb strankinega predsedstva. V Ljubljani bo banovinskemu izvršnemu odboru načeloval g. dr. Natlačen.
Povratek predsednika
vlade v Beograd
Bohinj. 2Ž? avgusta. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stoja-
Beležke
»Pogodba za skupno delo"
»Slovenec« je napisal, da pomenja prijava JR\Z zgodovinski trenutek, in je stavil ta dogodek skoro v isti vrsto s proglasitvijo zedinjenja dne 1. decembra 1918. Tem bolj mora osupniti vsakogar, da piše »Slovenčeva« ljudska izdaja »Domoljub« o vseh mogočih stvareh, saimo ne o novi Radikalski zajednici. Sele taim nekje 6rvdi lista, v rubriki »Iz domače politike«, je zgodovinski trenutek prijave JRZ skrom no zabeležil na naslednji svojstveni in značilni način:
»Pogodbo za skuipno delo so podpisali pretekli teden nekateri vodilni možje iz bivše radikalne, slovenske ljudske in muslimanske politične organizacije. Stranka se bo imenovala Jugoslovenski radikalna zajednica in bo močna in Odločujoča politična tvorba, ako bo združila pod svojim okriljem v iskrenem sodelovanju vse pristaše bivših treh strank«.
To je vse, kar smatra »Domoljub« za umestno, da pove svojim či ta tel jam o ustanovitvi JT^Z ...
Katoličani v Sarajevu
Med devetimi vestmi svoje rubrike »Iz domače politike« objavlja »■Domoljub« tudi naslednjo:
»Sarajevsko časopisje poroča, da v no-voimenovanem občinskem odboru ;nesta Sarajeva ni nobenega katoličana. Novi odbor šteje 14 mohamedancev, 7 pravoslavnih in 4 žide. V Sarajevu je zelo mnogo katoličanov«.
Jo j. kaj pa je to? Na enak način je: vendar »Domoljub« beležil poprej razne ukrepe režimov, ki jih je njegov tabor proglašal za narodno in državno nesrečo.
Nesloga v združeni opoziciji
Beograjske »Informativne Novine« po--ročajo o neslogi med posameznimi »kupi-; nami Združene opozicije, ki je postala že; tako očitna, da njihovi voditelji često drug* drugega demantirajo. Posamezne skupine so zavzele popolnoma različna stališča gle-
dipovič, ki se je danes mudil v Bohinju, je bil dopoldne v avdienci pri Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu. Govorila sta o bližnjem zasedanju stalnega sveta Male antante na Bledu.	^
Nato je ministrski predsednik sprejel francoskega poslanika Dampierra in turškega poslanika Alija Hajdarja. Zvečer je odpotoval v Beograd.
Akcija jugoslovenskih na* cionalistov
Beograd, 22. avgusta v. Komunike Ja.
gosloveneke nacionalne skupine je v vseh političnih krogih vzbuidil živahno sani. znanje in v vrstah mnogcbrojuih nacio. nalnih ljudi tudi v Srbiji živo odobrava, nje. Smatra se, da je pohorska deklaracija pričetek nove sveže akcije za zbiranje vseh iskrenih jugoslovenskih elementov v •državi brez ozira na njihovo politično dosedanjo pripadnost in zlasti tudi ljudi, ki so stali do sedaj izven Obstoječih po. litičnih organizacij. Kakor se zatrjuje, se že vršijo priprave za sklicanje širše kon. ferenoe, ki naj bi se vršila v Beogradu v prvi ^polovici meseca septembra. Kakor so tukajšnji nacionalni krogi ob ve. ščeni, je bil na konferenca na Pohorju izvoljen poseben odSor, ki ima, nalogo, stopiti v stik z vodilnimi krogi v drugih delih države_ Kongres
VčerajSnje konference mi" nistrov
Beograd, 22. avgusta p. Danes ves dan
so se nadaljevali sestanki in konference. Minister dr. Auer je imel dopoldne daljši razgovor z ministrom Djuro Jankovičem, nato pa se je sestal z ministrom za šume in rudnike Stefanovičem. V ministrskem predsedstvu je bila opoldne konferenca ministrov dr. Vrbaniča, Preke, Stanko-viča in Stošoviča z ministrom Djuro Jankovičem. Minister dr. Vrbanič je potem dolgo konferiral s senatorjema dr. Svrljugo in dr. Mažuraničem. Novinarjem je izjavil da on in njegovi prijatelji niso vstopili r novo zajednico.
Tudi grupa ministra Preke se ni odločila za vstop v JRZ. Zvečer je odpotoval minister Preka v Zagreb, da se tam sestane s svojimi prijatelji.
Iz opozicije
Beograd, 22. avgusta p. Za nedeljski shod opozicije v Kragujevcu se vršijo velike priprave. Na njem bosta s hrvatske strani g« vorila bivša poslanca Vilder in dr, Šu-:tej. Baje se bo po shodu konstituiral poseben akcijski odbor združene opozicije, da bo izdelal delovni program ter ga predložil voditeljem opozicije, ki se po nekaterih vesteh sestanejo 10. septembra v Zagrebu pod predsedstvom dr. Mačka.
Sprejemi pri notranjem ministru
Beograd, 22. avgusta p. Predsednik Narodne skupščine prof. Čirič je danes dopoldne posetal notranjega ministra dr. Antona Korošca. Njun razgovor je trajal pol ure. Notranji minister je sprejel tudi zagrebškega bana dr. Kostrenčioa in dalje časa znjim razpravljal.
de delovanja opozicije pod vlado dr. Stojadinoviča. Vidi se n. pr., da so demokrati g. Davidoviča in zemljoradniki g. Joče Jo-vanoviča močno nezadovoljni z delavnostjo, ki jo razvija dr. DTagoljub Jovamovič. Ta je prvi nadaljeval s prirejanjem shodov kmalu po volitvah in se zavzema za enotno kmetsko gibanje v Srbiji, Bosna in Vojvodini v okviru združene opozicije, ki pa nikoli ni bila tako trdna enota, da bi se na nje osnovi dala zgraditi nova stranka. Dragoljuba Jovanoviča demantirata tako Davidovič kakor Joca Jovanovič.
Taktika dr. Mačka je zelo nejasna. On ne odobrava spontanih manifestacij, ker kažejo, da njegovi pristaši niso povsem sporazumni s postopanjem svojega vodje. Neki znaki kažejo celo, da pokret raste dr. Mačku preko glave.
Ni dvoma, da gre vladni koaliciji v račun nesloga v nastopanju in odmikanje od temeljev, na katerih je brk zgrajena združena opozicija. Konservativna jugosloven-ska radikalna zajednica, ki 6e tudi zdaj for mira kot stranka, danes lahko še čaka, ker od nesloge v opozicijskem taboru lahko samo pridobi.
Javnost čaka na nadaljevanje
Včerajšnji »Slovenec« priobčuje uvodnik o železniških olajšavah za nedeljske izlete. Tudi mi smo mišljenja, da je odredba, kd jo je v izvrševanju že od svojega prelnika inž. Vujiča pripravljene namere izdal g. prometni mim/ister, dobra in pametna st^ar, ki jo je treba pohvaliti. »Slovenec«, ki je javnosti dolžen še marsikatero uvodni carsko besedo, jo šteje tekorekoč med državne dogodke. Vsak po svoj«. Upamo, da bo kmalu objavil tudi uvodnike o ugodni rešitvi rudarskega vprašanja, problema kmečke zaščite ter sploh vprašanja denarne krize in oživljenja n4*ega gospodarstva. V tem oziru celo lahko poseže nazaj na že pripravljeno milijardo za javna dela in mi bomo radi ponatisnili vsak njegov uvodničarski svet, kako naj se ta ogromna vsota čim preje in dim uepešiejše stvarno uporabi.
Naša javnost z zanimanjem čaka na nadaljevanje včeraj zač«te serije »Siovenče-vih« uvodnikov.
»Oproščeni ste... vsi trije!
Javnost je z zadoščenjem vzela na znanje oprostitveno sodbo v mariborskem procesu
6mrti so se širile govorice, da ei je na emrtni postelji zaželel orožnikov, katerim je hotel razkriti neke ekrivnosti. Vendar se to ni zgodilo in nikdo ne ve, kaj vse je Kurnik odnesel s seboj v grob. Po. izpovedbah številnih verodostojnih prič Markuciji in Zemljiči takega zločina niso bili zmožni. Kdo je potem morilec neznanca? To je skrivnost, ki ne bo najbrž nikdar pojasnjena, kakor tudi ne, kdo je bil mrtvec, ki ga je našla Ješovnikova Lizika pred 15 leti v Benediškem gozdu.
Maribor, 22. avgusta.
Po dveh dneh temeljite razprave je mariborski obnovitveni proces proti bratoma Markucijema in Mihi Zemljiču zaključen z oprostitveno sodbo, ki jo je vsa javnost pričakovala. Veliki senat se ni mogel prepričati o krivdi treh obtožencev glede roparskega umora in je razveljavil razsodbo mariborskega porotnega sodišča iz leta 1926. Oprostilno sodbo je javnost sprejela z velikim veseljem, kakor je prej z napeto pozornostjo sledila zasliševanju in iz-povedbam obtožencev in prič. Vsega skupaj je trajala razprava 16 ur. Zaslišanih je bilo nad 60 prič, sami starejši ljudje. Brata Markucija in Žemljic so se danes že poslovili od kaznilnice, kjer so po nedolžnem sedeli dolga leta.
Pravica nad vse!
Ves potek razprave je očitoval, da se se je predsednik senata dr. Lenart skrajno poglobil v proces, ki je vsekakor največji, kar jih je današnjo do- j bo v obravnavah po naši državi. Ena kega ne beležijo zapiski naših sodišč, vsekakor pa so se slične reparature, pravnih zablod že vršile po svetu. Kakor o njih, se bo verjetno tudi o tem procesu še podrobneje razpisal svetovni tisk.
Predsednik dr. Lenart je s prirojeno mirnostjo in vsestransko juridično natančnostjo zasliševal posamezne priče. Če so ee pojavila le najmanjša protislovja, je takoj odredil konfrontacijo j med posameznimi pričami. Tudi se je živo zanimal za značaj vsake posamezne priče in je sproti kontrolirali mnenja uradnih organov in posameznikov. Na ta način je zbral dragoceno gradivo, ki je popolnoma omajalo vero-; dostojnost vseh glavnih obremenilnih: prič. Z vso pozornostjo so sledili razpravi tudi prisedniki okrožni sodniki gg. dr. Senior, dr. Lešnik, Kolšek in dr.i Kovča. Državni tožilec g. dr. Hojnik je z veliko vnemo zastopal obtožbo in branil svoje priče Gečka. Rolo, Lizo; Kovačičevo in Vogrinca. Brani tel j g.l dr. Komavli pa je pri zasliševanju prič mirno in stv&rno stavil vprašanja, ki so bila bistvene važnosti za kriterij in za nadaljni potek razprave, popolnoma, prepričan, da brani nedolžne ljudi, ki sediio po krivem že 10 let v mariborski moški kaznilnici.
Med občinstvom
Poglavje zase pa je bila številna publika. Med njo je bilo izredno mnogo domačinov. Včasih je grobno tišino v razpravni dvorani prasnil grenek jok Zemljičevih otrok in bolesten vzdih Markucijevih sorodnikov. Vsa publika je z izrednim velikim zanimanjem sledila razpravi do konca. Z glasnim nasmehom, tako, da jo je moral predsednik večkrat posvariti, je spremljala zasliševanje onih, ki so se zapletli v protislovja ali se zmedli v neresnici.
Če se je pojavila zaradi konfrontacije s posameznimi pričami pred sodniki Liza, je vse občinstvo buljilo vanjo, bilo ji je sovražno. Liza je namreč nastopala zelo samozavestno ii^ je bilo opaziti, da je imela v svojem življenju že mnogo opravka s sodniki. Ko ji je marsikatera zaslišana priča pred sodniki vrgla v obraz očitke, se je občinstvo komaj vzdrževalo aplavza, čeprav se je zavedalo resnosti dogodka. Tudi priči Geček in Rola sta z Lizo ostala osamljena med ostalimi 60 pričami, ki niso vedele o obtožencih povedati nič kaj slabega. Prav gotovo še pri nobeni razpravi ni bilo občinstvo tako odločno na strani obtožencev kakor to pot.
Kdo je morilec ?... In kdo je umorjeni?
Takoj po umoru so ljudje sumili najprej nekega Vincenca Kurnika iz Bačkove. On je že odšel po večno sodbo, ali tu, ko gre za usodo treh živih, je bilo treba napraviti izjemo s starim svetim pravilom, da se o mrtvih ne sme spravljati nič slabega na dan. Priče so navajale, da je bil zmožen zločina. Bil je že večkrat kaznovan. Delal ni rad in je živel na tuj račun. Delati pa ni hotel zato, ker je bil grbav. Ko je bil )ri bratu so prihajali k njemu razni' judje, ki jih ni nikdo poznal. Tudi so judje govorili, da je v kritičnem času neznanokam izginil, to je bilo ugotovljeno po pričah že pri porotni ri7j>ra-vi. Prav tako je o njem znano, da je bil pederast. Ker pa je ljudska govoriva spravljala v zvezo z umorom tudi brata Franca Kurnika, si je ta iaka! za sumničenja vselej zadoščenje pri sodišču. Krvava ponjava, ki jo je videla drugi dan po umoru na Kurnikovem dvorišču neka priča, še ni bila dokaz, da bi se bil zločin izvršil pri Kurni-kovih.
Vsekakor pa je bilo po pričah ugotovljeno, da sta se v kritičnem času potepala okrog Kurnikove hiše dva moška. Enega so ljudje poznali. Bil je stari urar Arnuš iz Ljutomera, dočim je bil drugi tujec srednjih let, ki ga ni nihče poznal. Pri sedanji razpravi je France Kurnik kot priča trdil, da se spominja, da je hodil v kritičnem času okrog njegove hiše neki Preac, ki je bil skupaj v zaporu z bratom Vincen-čom. Pri porotni razpravi tega Kurnik ni vedel povedati.
Ljudje so najbolj govorili, da je bil umorjenec neki ruski častnik, ki je imel pri sebi precej denarja. Leta 1930. je Vincene Kurnik umrl. Po njegovi
Veliko zanimanje za razsodbo
Za razsodbo je bilo danes dopoldne vse v napetem pričakovanju. Dvorana je bila nabito polna občinstva, med ka-; terim je bilo zlasti mnogo domačinov obtožencev. Veliko zanimanje je bilo f za govore državnega tožilca in brani-telja zlasti med mariborskimi juristi.
Točno ob 9. uri je vstopil senat Takoj nato je povzel besedo državni toži-? lec g. dr. Franc Hojnik. Najprej je opisal potek tragedije, ki se vleče že od februarja 1921. Takr.it sta bila Ivan Mtrkuci iri njegova žena prvič aretirana. In tako so sp vršile aretacije za! aretacijo, poizvedbe za poizvedbami dokler niso prišli leta 1926. na zatožno klop pred poroto Ivan in Jože Mar-kuci, Ivanova žena Ana in Miha Zem Ijič. Porotna razprava je doprinesla dokaze, ki jih je sodišče dopustilo in' so bili vsi štirje obsojeni po obtožbi.; Zoper sodbo je bila vložena ničnostna pritožba, ki pa jo je višja instanca zavrnila. Ana Markucijeva je med tem doslužila svojo kazen in se ni več pritoževala.
■ Pritoževati sta ee začela leta 1932. oba Markucija. Toda pritožba je bila: zavrnjena. Nato se je spet zbralo nekaj gradiva, ki naj bi dokazalo njihovo; nedolžnost. In spet je bila pritožba za-: vrnjena. Šele predlansko leto se je posrečilo zbrati branitelju dr. Komavli ju toliko tehtnega gradiva, da je mariborsko okrožno sodišče obnovo dopustilo" in višja instanca jo je potrdila. Zato so se morali zdaj Ivan in Jožef Markuci; ter Mihia Žemljic ponovno zagovarjati! zavoljo umora pred 15 leti.
V izčrpnem govoru se je državni tožilec prizadeval oslabiti verodostojnost priče Ivanke Markuoijeve in še nekaterih drugih, ki so izpodbijali trditve glavnih prič Gečka, Lize Kovačičeve, Franca Role in Franca Ogrinca. Na-glasil je, da je bila vprav Ivanka Markucijeva, ki je žena obsojenega Jožefa, kriva, da so bili pri porotni obravnavi vsi obso jeni. Če se je takrat -z dokazi, ugotovila njihova krivda, če so takrat priče izpovedale tako, ne morejo da-' našnje izpovedbe drugih prič omiliti greha in zločina, ki so ga izvršili Markuciji in katerim je pomagal Miha Zemljič. Znano je, da je žena Jožefa Markucija pred 4 leti izjavila, da je bil Kurnik tisti, ki jo je prisilil do krivega pričevanja. Po sodbi drž. tožilca ni mogoče trditi, da bi njegove priče pri obnovi procesa krivo pričale. Glavna priča Geček bistva svojih izpovedb ni spremenil. Prav tako je vztrajala pri svojih izjavah Liza Kovačičeva, njen mož, oba njena sinova. In priča Franc Rola je povedal danes prav tako natančno, kakor pred 10 leti pred poroto. Drž. tožilec je omenjal poizkus, ki se ga je poslužil branitelj obtožencev s pomočjo telepata in medija. Imam dokaze v rokah, je dejal državni tožilec, ki pa bistva inkriminirane zadeve ne spremenijo. Geček še danes pove, da: je videl tri moške, kako so nalagali1 truplo, ženska pa jim je svetila. Ana.,; žena Ivana Markuciia, je kazen presedela in se ni pritožila. Ostali trije so; takisto krivi in jih naj visoki sodni zbor kaznuje, kakor zaslužijo!
Govor branilca dr. Komavlija
Grobna tišina je bila v dvorani, ko je končal državni tožilec svoj govor. Nato je povzel besedo branitelj vseh treh obtožencev, odvetnik dr. Komavli:
Pred 9 leti so že sedeli na tejle klopi in so bili obsojeni. Devet let in pol težkega boja in trpljenja. Takrat so podlegli. Danes je pa stanje drugo. Izkazalo se je, da so jih obremenjevali ljudje, ki jih ni pripravila do tega ljubezen in resnicoljubnost, marveč grdo maščevanje in sovraštvo. Vse glavne priče so bile sami sovražniki Markucijevih, pa tudi Zemljiča. Po pričah je dokazano, da je priča Franc Rola pravi brat svoje sestre Lize K«>-vačičeve in da je prav tako tudi njegovo pričevanje neverjdostojno, o čemer? da se je mogel visoki ^uat natančno prepričati v teku razprave Obremenil-; na priča Franc Vogrlnec je hudo so-i vražil Jožefa Markucij-i. ker mu je ne-; koč, ko je bil pri njem zaposlen kot? delavec, ukradel mrežo za ribe in GOOj kron. Markuci ga je naznanil. Sovra-' štvo je tu.	?
Vsak človek ima pravico, da se bra-t ni pred krivico. Če je nekdaj Ivanka. Markucijeva pričala zoper moža, še to ni najtragičnejše. Zato je branitelj pozneje, ko je pričela govoriti drugače, ni dal vse vere. Pri razpravi ;se je izkazalo, da Ivanka v kritičnem času nSkdar ni siužila pri Kumiku in da je bdla tam uslužbena neka PravdičevaJ Ali ni krivo pričevanje, je poudaril branitelj, če trdi Geček še danes, da je' videl, kako so Markuciji nalagali truplo, da je FVance Kumlik pri porotni
ij |I| _ L obravnavi .trdil pred sodniki in por.ot-f nik j, da je takrat služila pri njem Ivanka Markucijeva in da Liza Kovačičeva kljub vsem neizpodbitnim dokazom še danes trdi, da je šel njen mož tudi ti-.sti usodni ponedeljek pred torkom v Maribor ? Geček je bil 12 krat zaslišan, in vsakikrat je drugače izpovedal. Najzanimivejše pa je, da je izprva trdil, da mu je vso zgodbo pripovedoval Peter Tomažič. Tudi je ugotovljeno in se je mogel visoki senat prepričati, da je pričel Geček o morilcih govoriti šele sredi leta 1921. Nikdar pa ni bil siguren ne glede dneva kakor tudi ne glede opazovanja. Ali je mogoče, da bi se človek, ki je videl nekaj tako strašnega, kakor Geček, ne spominjal pozneje točno, kako je bilo? Liza Kovačičeva pa je nastopila s svojimi obremenitvami šele 6. leto po umoru. Takrat šele je poslala v Maribor svojega moža in nekega krošnjarja z naročilom, naj prijavi vso zadevo policiji. Ker si je vse izmislila, si je morala izposoditi pratiko, da sta pozneje z Geč-kom vse natančno izračunala. Priče so potrdile, da sta se zaradi tega celo prepirala, ker se nista mogla zediniti. Sama se je Liza hvalila okrog, da je zmožna kakor 9 advokatov. Orožništvo, ki je vršilo dolga leta vse poizvedbe za morilci, ni verjelo ne Gečku, ne Roli, ne Lizi Kovačičevi. Liza se je morala poslužiti mariborske policije, ki je pričela potem stvar raziskovati.
Branitelj se je skliceval na sodne zapiske rekonstrukcije, ki je bila izvršena na Markucijevem dvorišču, na točne ugotovitve situacije, kakršna je bila pred 15 leti pri Markuci jevi hiši. Skliceval se je tudi na mnesnja raznih izvedencev, ki vsa kažejo, da so obtoženci nedolžni. Ob zaključku je prosil veliki senat, ki se je mogel prepričati o nedolžnosti vseh treh obtožencev, naj se izpolni želja vsaj staremu Mar-kuciju, če se ni mogla izpolniti materi obeh dveh obtožencev, ki je še na smrtni postelji dejala, da sta njuna sinova popolnoma nedolžna in da bi jih rada še vsaj pred smrtjo videla.
Dr. Komavili je govoril 1 uro 20 minut. Nekatere trditve branftelja je ponovno zavračal državni tožilec, nakar je ponovno odgovoril branitelj. Veliki senat se je podal k posvetovanju, ki je trajalo samo 10 minut.
Izza zidov v svobodo
V razpravni dvorani popolna tišina. Sliši se ihtenje, navzočega občinstva se je pojavila velika nestrpnost. Obtoženec Zemljič ne more prikriti solz. Zemijičevi otroci ihtijo na ves glas. Veličasten trenutek je bil, ko so se pojavili pred mizo sodniki. Predsednik dr. Lenart je razglasil občinstvu naslednjo razsodbo:
Sodni zbor se ni mogel prepričati o krivdi obtožencev, ker ni bila podana popolna sigurnost za njihovo krivdo. Zato je razveljavil sodbo porotnega sodišča in oprostil vse tri obtožence.
Nadalje je objasnil vzroke oprostitve. Ko je glasno dejal obtožencem; »Oproščeni ste... vsi trije« — je nastal v dvorani silen aplavz, oproščeni in svojci so se poljubljali Na predsednikov poziv se je nato dvorana jela naglo prazniti.
Tisoč rok v slovo
Popoldne je zagovornik peljal Miho Zemljiča k zdravniku dr. Majcnu, ki je ugotovil, da ima močno razmvano živčenje, razen tega pa hudo revmo, ki si jo je nakopal v kaznilnici. Nato je povabil vse tri oproščence v gostilno pri Prleku odvetnik dr. Lasič, ki je svoječasno skupaj z dr. Ko-mavlijem v porotni razpravi zagovarjal trojiico. Tja so prišli tudi vsi sorodniki im v Tattenbachovi ulici se je zbralo na tiso. če ljudi. Vsak je hotel videti nesrečne ljudi, ki so dolga leta zastonj trpeli.
Okrog 17. so se odpeljali sorodniki in vsi trije oproščenci proti domu. Pred gostilno in na Aleksandrovi cesti, kjer se je tovorni avtomobil ustavil, se je spet zbralo na tisoče ljudi, številne ioke so se prožile, bilo je mnogo živahnega pozdravljanja, fotografiranja in prijaznih klicev v slovo.
Izpremembe v upravi DHB
Beograd, 2i2 avgusta. AA. Razrešeni so svoje dosedanje dolžnosti Jeremija Protič in Anton MUoševič, člana upravnega od. bora, ter Rieta Skakaljevič, član kontrol, nega odbora Državne hipotekarne ban. ke. Za nova člana upravnega odbora sta imenovana Milan Kosti ^ gimnazijski rav natelj, in Pero VtakotaJJ, ^adipredsedniik trgovske zbornice v Podgorici, za člana kontrolnega odbora pa Milan Cukcvič, rav natelj gimnazije v p.
Mednarodni letalski kongres v Dubrovniku
Zagreb, 22. avgusta, č. Dne 6. septembra se bo Ob priliki rojstnega d'ne Nj. Vel. kralja Petra M. zbralo v Zagrebu na le. takskem mitingu okoli 100 najugledtnej. ših zastopnikov 23 narodov, ki bodo nato odšli v Dubrovnik, kjer se bo 8. eeptem_ bra pričel kongres aeronavtske federa. cije. Na kongresu bodo razpravljali o važnih vprašanjih zračnega prometa, predtsedoval pa mu 'bo rumunski princ Bibescu.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 22. avgusta. AA. Imenovan je za višjega pristava prj higienskem zavodu v Ljubljani v 6. skupini dr Krsta Haran bašič. _ Premeščen je za višjega tajnika k ministrstvu za socialno politiko in na. rodno zdravje v 5. skupini dr. Krešimir Lukatela, dosedanji svetnik pri izseljen, skem komisariatu v Zagrebu.
. Vremenska napoved
Danajska vremenska napoved sa petek? Večinoma jasno:
\
Naši kraji in ljudje
Učiteljski kongres
v Sarajevu
Deklaracija o smereh stanovske politike
Sarajevo, 22. avgusta.
Ok>"og 2000 članov in članic Jugosloven-skega učiteljskega udruženja se je zbralo h kongresu v Sarajevu. Včeraj se je sestal glavni odbor z delegati iz vseh banovin k posvetovanju danes pa je bil otvorjen kongres, na katerem je bila prečitana in odobrena naslednja deklaracija o smereh, ki si jih je določil glavni odbor JUU kot vodilne ideje za delo v bodočnosti:
JUU s svojim vodstvom, ki je bilo izvoljeno pod geslom »Sloga«, se je prizadevalo v preteklem upravnem letu v duhu pomirjenja in dviganja ugleda stanu. V enotnem ■(druženju hočemo s konstruktivnim delom združiti vse moči svojega stanu za blaginjo učiteljstva, šole, prosvete, naroda in države, Enotnemu udruženju mora biti dobrodošel vsak stanovsko zaveden učitelj narodnih šol. Dvigati je treba stanovsko zavest, da bo vsak učitelj član stanovske organizacije. V združenju mora biti zajamčena popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja vsakega člana. Združenje hoče, da se članstvo izpopolnjuje za zamostojno mišljenje, da se •omogoča svobodna, stvarna, načelna in dobrohotna kritika, ki je pogoj za zdrav razvoj (Organizacije in stanu. Po načelih stanovske demokracije se bodo upoštevali predlogi manjšine.
Vsak učitelj se mora zavedati, da zahtevajo življenski interesi stanu in šole samo eno stanovsko politično organizacijo za vse učiteljstvo narodnih šol v državi. Zaradi te-
brutalni sili ter na rušenju socialne in ra konite pravičnosti.
Nacionalnosti in skupnosti bomo služili najbolje s krepitvijo osebnih stikov učiteljstva iz vseh krajev države s spoznavanjem skupnih vzgojnih nalog za duhovno, socialno in ekonomsko zbližanje in z delom zanje. S tem služimo najkonkretneje državnemu in narodnemu edinstvu. Naš nacionalizem mora temeljiti na etičnih temeljih, na nespornem spoštovanju in nacionalnem, ekonomskem, kulturnem in socialnem ustvarjanju in v najtesnejši zvezi z interesi naroda in države. Samo na takih temeljih je mogoče graditi zdravo in nacionalno šolsko in prosvetno politiko s pomočjo učiteljstva. Patriotizem in nacionalizem aktivnega in upokojenega učiteljstva smatramo izven diskusije.
Državljanska enakopravnost in svoboda
Od bodoče demokracije zahtevamo popolno zaščito in upoštevanje državljanskih pravic in svobode učiteljstva. Edino zdrava pot za pravilno reševanje strokovnih problemov je v sodelovanju stanu. Zato smatramo za potrebno, da se organizirajo strokovna združenja, da bi mogli vsi stanovi sodelovati pri reševanju nacionalno stanovskih problemov. S tem bi se vse stroke kot temeljni činitelji izkoristile v nacionalnem in državnem življenju.
V tej smeri hočemo okrepiti položaj in vpliv udruženja, da ga javnost in oblast brezpogojno priznavata in upoštevata kot
Dr. Slavko Grujič
Naš novi pooblaščeni minister in poslanik v Londonu
XVII. kongres mednarodne studentske konfederacije
Praga, v avgustu. Letošnjega kongresa C. I. E. (Con-federation internationale des etudiants) v Pragi se je udeležila tudi Jugoslavija in sicer predstavništvo »Saveza jugoslovanskih nacionalnih akademskih or-
politično organizacijo- osnovano na stran karsko politični, verski ali plemenski osnovi
-------------------------------^----------- —- , ganizacij«. Našim delegatom se je nu
ga smatramo za kvarno vsako stanovsko et}jnega zakonitega predstavnika vsega sta- dila prilika, dostojno reprezentirati svoj —«*« stran- nu ^	razloga je združenje za svoje | narod in častno zastopati akademski
delo moralno odgovorno ne samo članstvu, nego tudi vsemu stanu, narodu in državi. Za popolno upoštevanje strokovnega in stanovskega mišljenja pri reševanju šolskih in prosvetnih vprašanj zahtevamo, da bodi učiteljstvo zastopano v vseh javnih ustanovah, od šolskega odbora, občine, banovine do narodnega predstavništva in senata.
Moralni in intelektualni temelji stanu
Ideja sloge je za nas program, ki vsebuje vse atribute za zdravo društveno življe nje učiteljskega stanu v šolskem in javnem delu. Vse moči je treba posvetiti dvigu moralnih vrednot in utrjevanju etičnih osnov, ki so: spoštovanje resnice, pravičnosti in poštenja, poglabljanje pravega tovarištva in pravilnega odnosa v službi in nasproti predstojnikom, vsestranska strpnost, dviga
______i__mofola nfriovan if
Načela prosvetne politike Kulturno, prosvetno in socialno stremljenje ter delo združenja za napredek šole in narodne prosvete se bo doseglo, ako se za-
nje stanovske in službene morale, utrjevanje gotovi: svoboda otroka v šoli, da bi se potrebne stanovske discipline in reda. dvig I razvile vse sposobnosti in moči, ki poči-ugleda stanu in stanovskega dela za no- I vaj0 v njem, — nadalje načela: pouk v ma-trajno konsolidacijo in moč stanu. Te vred- terinem jeziku, znižanje števila otrok v raz note morajo biti osnovane na članski zave- I redih, ustanavljanje šol za defektne otroke sti: da je vsak posameznik odgovoren za I 0t,Vezno 8-letno šolanje brez olajšav, izvedba svoje delo vsemu stanu. Po tem je dolžan j Spi0gne strokovne izobrazbe in vzgoje samo vsak član spoštovati in zahtevati spoštova- ^ sodobnih pedagoških načelih, preprečenje nje teh načel v javnem življenju in pri re- I izkoriščanja otrok za fizično delo. socialno ševanju vseh javnih vprašanj.	| zdravstvena zaščita in skrb za otroke, brez-
Da bi učiteljski stan dobil samostojne po- | plačno šolanje in oskrbovanje otrok s šol-
glede na kulturna in socialno ekonomska vprašanja, mora dvigniti svoj intelektualni
nivo in omogočiti izpopolnjevanje članstva v strokovni in splošni izobrazbi. V skladu z interesi in potrebami naroda ln države moramo ustvariti skupne ideološke poglede na vse stanovske, šolske in splošno prosvetne probleme. Na tej novi osnovi bomo mogli kot stan sodelovati pri reševanju strokovnih in splošnih vprašanj v nacionalnem in javnem življenju.
Politika združenja
Politika združenja mora težiti za ustvarjenjem zadovoljstva duševnega miru pri uči-teljstvu in občutkom pravičnosti v stanovskem in javnem življenju Dvigati mora zdrav optimizem in pobijati malodušnost. A" soli in med narodom mora učiteljstvo ustvarjati vero v državo, v njeno moč, in njene sposobnosti, nuditi s svojim prirodnim bogastvom narodu vse blagostanje. Zato mora učiteljski stan obvarovati svo]o neodvisnost na vse strani, da bo lahko paralizi-ral vse kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto, ter mogel braniti in zastopati interese stanu in šole nasproti vsakemu rešimu. V pogledu političnih in državljanskih pravic pušča združenje članstvu svobodo opredeljevanja in dela izven organizacije; tudi to delo mora biti v skladu s skupnimi interesi stanu. Združenje bo odločno branilo skupne duhovne, socialne in pravne interese stanu in ščitilo državljanske pravice učitelja.
Interesi naroda — najvišji zakon
Moralna moč naših zahtev mora sloneti na soglasnosti s splošno narodnimi interesi, ki nam morajo biti vedno najvišji zakou. Ta načela veljajo tudi za delo izven šole v vsem javnem udejstvovanju učiteljst. med narodom. Vedno se moramo zavedati, da smo učitelji celega in ne samo enega dela naroda. Biti moramo stan, ki spaja, ne pa razdvaja narod. Deliti hočemo vedno usodo z narodom. Na tej osnovi bo mogoče oblikovati dušo in srce vseh delov naroda, ter dvigati kulturno, nacionalno ln državljansko zavest z učiteljskim d^lom v šoli in v javnosti. Na tej osnovi bo mogoč napredek narodne šole v demokratičnemu duhu po priznanih sodobnih pedagoških načelih.
Patriotizem in nacionalizem
Za nacionalno delo moramo smatrati vsako delo, ki gradi našo narodno in državno vsebino. Naš nacionalizem se ne sme zrcaliti samo v spontanem nacionalnem čustvovanju. navdušenju in zunanjem izrazu. Ne dovoljujemo nikomur, da jemlje nacionalizem v zakup in da ga odreka drugim. Nacionalno sumničenje in ovajanje obsojamo in ga smatramo za negativno, destruktivno in nemoralno delo. Brezkompromisno odklanjamo vsak nacionalizem, ki je zgrajen na
skimi potrebščinami. Učitelju bodi zajamčena svoboda pri delu, da se lahko usposobi za dovršenega vzgojitelja. Akademska izobrazba, pedagoška neodvisnost, ekonomsko socialna preskrba, stalnost v službi, državljanska enakopravnost, svoboda šole in šolske organizacije, ustvarjanje ln podpiranje prosvetnih ustanov vseh vrst, ekonomska sigurnost in nezavisnost šole, demokratizacija in avtonomija šolstva, zastopstvo šolstva v vseh zakonodajnih in avtonomnih korpo-racijah in odvajanje šolstva od vseh faktorjev. ki ovirajo njegov razvoj — to so načela sodobne prosvetne politike.
Službena politika
V	personalnih zadevah mora udruženje oraniti predvsem načelne, moralne in pravne temelje. Pri namestitvah in premestitvah mora zastopati načelo, da sodeluje učiteljstvo po svojih izvoljenih zastopnikih pri komisijah za učiteljski razpored.
Članstvo ne sme dovesti svoje organizacije na nivo posredovalnice za službe, izogibati se mora ponižujočega posredovanja laikov v stanovskih vprašanjih in spoštovati >Osnovna načela JUU v pogledu personalne — prosvetne politike in intervencij«.
V	vsakem posamezniku je potrebno vzgojiti občutek odgovornosti v javnem in stanovskem delu in zahtevati na odločujočih mestih samo ljudi neoporečnega poštenja.
Članstvo je treba prepričati, da niso osebne in gmotne ugodnosti edine naloge organizacije. Združenje bo ščitilo materialne pravice in interese članstva, a osvojiti si je treba tudi načelo samopomoči. Za ekonomsko socialno preskrbo članstva je treba težiti k gospodarski sigurnosti stanu in združenja. Zato je treba z vsemi silami podpirati vse stanovsko - ekonomske in socialne ustanove. Treba je omogočiti, da se tudi z obveznimi prispevki te ustanove usposobijo za pomoč članstva v vsakem primeru.
Odnošaji do drugih
Solidarnost z učiteljstvom ostalih šol, uradništvom in stanovi hoče udruženje okrepiti s stalno pripravljenostjo solidarnega zastopanja skupnih interesov in medsebojno podporo. Interese stanu hoče dovesti v sklad z interesi in potrebami naroda in države, brez vsake težnje za hegemonijo enega stanu nad drugim.
Mednarodna učiteljska akcija se mora zrcaliti v pojačanju met'# 'bojnega spoznavanja nalog in proučevanja duhovnih, socialnih in ekonomskih razmer učiteljstva in njihovih združenj v slovanskih in prijateljskih državah, kakor tudi v sodelovanju v stanovski in pedagoški mednarodni akciji.
sta.n in njegove interese. Jugosloven-ska delegacija je izrabila tudi priliko, da je v okviru kongresa pokrenila vprašanje studentske Male antante, ki kakor znano že dolgo ne vrši svojih dolžnosti v oni meri, ki bi bila zato potrebna. Zlasti pa je forsirala naša delegacija to vprašanje zaradi tega, ker so se pojavila načelna nasprotstva med češkimi antifašisti in rumunskimi faši sti (železna garda), ki so grozila uničiti Malo antanto.
Kljub tem težkočam se je jugoslo vanski delegaciji posrečilo z energičnim nastopom sklicati skupno sejo, na kateri so predstavniki držav Male antante likvidirali spore in zavzeli skupno, načelno odklonilno stališče do restavracije Habsburžanov, do Anschhis-sa in do revizionistične politike. Sklenjeno je tudi bilo, da se energično odbije vsako vmešavanje s katerekoli strani v notranje-politična vprašanja držav Male antante. V svetu studentske Male antante je predstavnik Jugoslavije S. J. N. A. 0. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo prihodnji" kongres v Bukarešti 1. 1936.
Največji uspeh jugoslovanske delegacije pa je brez dvoma postavitev temeljev bodočemu vseslovanskemu sa-vezu, za katerega so osnovani že akcij ski odbori s centralnim v Beogradu. Veliko zadovoljstvo med slovanskimi zastopniki nam daje jamstvo za popoln uspeh te naše akcije, kakor tudi zago tovilo, da bo fronta slovanske akademske omladine prinesla novega življenja v mednarodno študentsko konfederacijo.
S filmsko kamero v morju in na Pokliuki
Ljubljana, 22. avgusta V kratkem bomo lahko v Ljubljani spoznavali mnoga čudesa našega Jadrana. Presenetljivo veliko lepot in skrivnosti čuva v sebi naše morje, del njih bo skušala kolikor le mogoče živo in resnično prikazati velika jadranska razstava, za katero so priprave na ljubljanskem velesejmu pravkar v najživahnejšsm tempu. Kdor pa hoče dobiti pravo sliko, kakšno je resnično življenje pod gladino sivega Jadrana in na tleh globoko pod vodo, naj si pogleda film, ki ga pravkar vrtijo v kinu Matici.
Produkcija Kleinlein je ustvarila ta film z najmodernejšimi aparati. Vodja ekspe-dicije je bil izkušeni mojster dr Schulz, ki je dal že celo vrsto vzornih kulturnih filmov. Prve slike nam pokažejo razgled po našem otočju, potem prelepi H v ar sredi bujnega južnega zelenja. Speaker prepričevalno govori o carstvu živali, ki jih v sebi krije Jadran. Pdtapljači se spuščajo v globino, prvič se lahko brez potapljaškega zvona svobodno kretajo s prenosno kamero, zaverovano proti vsaki škodi vlage. Obremenjeni s težkimi svinčenimi ploščami prispejo potapljači na dno in komaj naravnajo kamero, že je pred objektivom truma rib, majhnih in velikih radovednic. Alge so kakor gaj fantastičnih dreves, po. lipi so živi eksotični cvetovi. Morski konjič, pajek in igla zadivijo gledalca. Ob premikanju po globini se mora operater
dijo s priznanjem, najbolj priSuje, kako zaželjeni so taki filmi. Poleg tega teče za predigro prav ljubek in poučen smučarski trak, ki ga je lansko zimo posnel Prosvetni film« na Pokljuki. Zvočni tednik je to pot Se posebno zanimiv, zaradi posnetkov
iz Aibeednlje. A glavni film »V srca te na simc je delo, ki gane mnoge do solz. Slika nam tragedijo mladega nemškega znanstvenika, ki je tik pred priče t kom svetovne vo^ie dosegel ameriško državljanstvo.
Kje naj stoji Tavčarjev spomenik v Poljanah?
Poljane, 22. avgusta.
Gospod univerzitetni profesor arhitekt Plečnik se je mudil nedavno v Poljanah, da odbere prostor, kjer naj bi scal Tavčarjev spomenik. Ogledal je predvsem prostor pred Kosmovo, Tavčarjevo rojstno hišo na Griču. Pri vsem spoštovanju umetnosti mojstra Plečnika se kot Poljanec ne morem strinjati z zamislijo, da bi spomenik stal pred Kosmovo nišo. Takisto dele z menoj mišljenje ugledni možje, s katerimi sem govoril o stvari in ki dobro poznajo vas Poljane in lego Kosmove hiše.
Tavčarjeva rojstna hiša stoji za cerkvijo precej visoko na strmem bregu, popolnoma skrita, da je ne ozreš dokler ne prideš do nje. Seveda pa danes tudi ni več podobna nekdanji Kosmovi hiši, ki se je v nje Tavčar rodil. Pred hišo je majhno splanirano dvorišče, a na desni strani je preprost kmetski vrt, ki pa tudi ni raven in ne viden s ceste in vasi. če to spomenik tu postavi jen, bo se ve ravno tako skrit kakor hiša sama. Popotnik bo zatorej na pohodu skozi Poljansko do?ino šele moral povpraševati za njim, namesto da bi ga uzrl na vidnem kraju sredi vasi. Dostop do Kosmove hiše je precej strm, ako si posetnik ne bi izbral daljše, 7-lož-nejše poti precej na okrog. To pa bi marsikaterega obiskovalca odvrnilo, posebno še tiste, ki niti ne vedo za Tavčarjevo roj-
stno hišo, ki pa sicer poznajo slovenskega pisatelja po imenu in delih.
Prostor pred hišo je majhen in gospodar se bo težko brigal za spomenik, ko mu bo primanjkovalo prostora pri pospravljanju in zlaganju drv ali česa drugega. Zlaganje pa se vrši vse poletje in spomenik bi bil venomer založen. Spomenik mora stati na očitnem kraju. 2e res, da imamo v Poljanah skrit spomenik, in sicer cerkvi, spomenik bratov slikarjev šubicev. Ta spada že po svoji obliki in nabožnem napisu na to mesto. Tavčar pa predstavlja vse nekaj drugega kakor umetnika gubica. Njegov spomenik mora opozarjati popotnika na njegov rojstni Kraj in na njegova dela. Tak prostor je edino sredi vasi ob oesti, blizu župne cerkve. Ne dvomin, da bi cerkvena oblast odstopila potreben prostor, saj je pokojnik umrl kot najver-nejši katoiličan, a v življenju je oil velik dobrotnik siromakov. Tu je v prvi vrsti mesto zanj. Obsaditi bi bilo treba spomenik s primernim zelenjem, kar bi bilo v čast okolici cerkve, ki zdaj itak pogreša primernega okrasja. V Kosmovo hišo pa naj bi se vzidala preprosta spominska plošča. Vse to naj se po moji sodbi pretehta, s postavitvijo pa počakajmo do prihodnjega leta, do 85-letnice Tavčarjevega rojstva. Seve to ni nikak poseben jubilej, a vendarle primeren spomin. Lovro Perko.
Odpri srce, odpri roke...
Vse podpore vredno stremljenje združenja učiteljev defektne dece — Podatki o našem specialnem šolstvu
. ..i (/cuatuoM meuiiarotmi aHCi i	i . .. - ... . , . .	...
Glavni odbor apelira in poziva vse edini- boritl z morskimi tokovi, njegovo dihanje
ce in članstvo JUU, da se užlvijo in brez rezerve izvedejo postavljena načela, ker se bodo s tem ustvarili zdrav stan, zdrava na-cija in lepša bodočnost domovine
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne F 1*311Z JOSfitOlIG grenčlce
Registrirano od ministrstva za soc. politiko In nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1930.
povzroča na gladini valovanje. Zašel je v kraljevstvo školjk, s posebnim užitkom nam razkazuje sipo, ki izpreninja barvo. Sila učinkovito je fotografiran trop sardin in pohlep delfinov. Ribiči so zbrani na bregu. Ob glasni molitvi pripravljajo mreže. Z ubrano pesmijo odrinejo zvečer na morje. Samo luči se blestijo sredi trde teme. V njihovem svitu rojijo po gladini trume sardel. ld jih je že opasala ribiška mreža. Ribiči z vsem naporom vlečejo plen iz morja in proti jutru, ob prvi zori, se ladje vračajo polne v varni pristan.
Na 400 metrih nam je dr. Schulz predstavil mnogo, mnogo zanimivosti, lepote in romantike. Pohvala gtedaloav, ki ne Ste.
Ljubljana, 22. avgusta
Danes se je začel v Ljubljani II. kongres Združenja učiteljev šol za defektno deco, to je za one otroke, ki se iz kakršnihkoli vzrokov in hib, bodisi fizičnih ali psi hi č nih, ne morejo šolati v javnih normalnih šolah. V take zavode spada gluhonema, slepa, duševno zelo slabo nadarjena in moralno pokvarjena deca. Oetudi je te vrste šolstvo, ki se imenuje tudi zdravstveno ali socialno Sodstvo, v naši državi še zelo slabo razvito, vendar je opažati mnogo iskrenega truda in požrtvovalnosti od strani raznih čaniteljev, med katerimi strokovni učitelji takih zavodov in šol niso zadnji. Da bi pomagali duševno in materialno tej najbednejši deci, so si ustanovili »Združenje nastavnikov šol za defektno deco kraljevine Jugoslavije«.
Glavni namen organizacije je, pomagati in dvigati teoretično in praktično glede izpopolnjevanja metod vzgoje in pouka defektne dece, 2flasti glede specialne izobrazbe učiteljev te dece. K temu cilju naj pripomore skupno strokovno časopisje, knjižnice za učne moči in za deco, izdaja specialnih učbenikov in učnih sredstev za tako deco, kongresi, poučna potovanja, strokovna predavanja in tečaji za učne moči doma in v inozemstvu, zlasti pa tam, kjer se nahaja zdravstveno šolstvo že na visoki stopnji. Združenje pa si je nadelo tudi plemenito nalogo, pomagati defektni deci sami v predšolski, šolski in pošolski dobi. To so res plemenite, a tako ogromne naloge, da se združenje dobro zaveda, da jim samo ne more biti kos. Treba je popolnega razumevanja in najizdatnejše pomoči od vseh državnih, banovinskih in občinskih oblasti, pa tudi moralne in gmotne podpore privatne iniciative po zgledu ostalih držav. V Evropi so države, kjer komaj ostane le eno defektno dete izven specialnega strokovnega pouka in vzgoje. Pri nas pa je ta postopek naravnost porazen. Pomisliti je vendar treba, da je taka nevzgoje-na deca v poznejšem življenju velikansko breme staršem in sorodnikom, državi ln občini. Z njo imajo obilo posla in težav razni občinski in državni uradi, pa tudi prepogosto sodišča, medtem ko bi se v specialnih zavodih in šolah izobražena in vzgojena beca lahko sama preživljala.
Ob tem primeru si moramo ogledati, kaj se je na tem področju v naši državi že storilo in kakšni so specialni zavodi in šole. Gluhonemih, za šolanje sposobnih otrok imamo v Jugoslaviji 3.000 na leto, a v zavodih niti 400 na leto. Gluhanemnice v dr. žavi so štiri: v Ljubljani, kjer se je šolalo lani 114 otrok, a bi se jih moralo več kakor še enkrat toliko, v Zagrebu za 130, v Beogradu za 60 in v Jagodini za okroglo 80 otrok, če bi se hotelo nuditi izobrazbo in vzgojo vsem gluhonemim otrokom v zavodih, bi bilo potrebno v naši državi najmanj Se 25 gluhonemnic.
Enako slabo je preskrbljeno za slepe. V dravski banovini imamo zavod za slepe v Kočevju, ki ga obiskuje 25 slepih otrok, v Zagrebu za 50 otrok in v Zemunu, torej vsega skupaj v državi trije zavodi za slepe, potrebno pa bi bilo v državi najmanj 15 do 20 zavodov za slepe.
Tretja panoga socialnega šolstva so zavodi za zelo slabo nadarjeno, moralno pokvarjeno in ogroženo deco. Beograd ima zavod za moralno pokvarjeno deco, ki ga vzdržuje iz privatne iniciative »Društvo za vaspitanje maloletnika« in ga obiskuje 60 takih otrok. Na Hrvatskem je yeč takih zavodov. V Glini je državni zavod za 130 | mladoletnikov, v Hrvatskem Zagorju je J Pahinsko, kjer se nahaja taka deca od 7. do 14. leta v posebni osnovni šoli, potem pa prestopi v Glino, kjer nadaljuje svojo izobrazbo v obrtnih delavnicah ali pa v nižji gimnaziji. V SlavonsKi Požegi je dr-žavni zavod za ženske mladoletnice. V dravski banovini je tak banovinski zavod v Ponovičah pri Litiji, kjer je okrog 60 mladoletnikov. Poleg tega imajo Hrvatje za teritorij Zagreba zavod Amruševo za socialno nepreskrbljeno, od staršev zapuš-Cemo deco. Zavod se vzdržuje na mesta«
stroške in se imenuje po svojem ustanovitelju bivšem županu dr. Ambrušu.
Imenovati moramo Se pomožne šole, ki jih obiskuje duševno zaostala deca, nezmožna, da bi se šolala z ostalo duševno povprečno deco, ki obiskuje normalne javne osnovne šole. V Ljubljani imamo 6-raz-redno pomožno šolo, istotako je v Mariboru. V Novem Sadu je sedem oddelkov pomožne šole. Poleg teh samostojnih pomožnih šol obstajajo v državi še poedini pomožni razredi, ki so priključeni javnim osnovnim šolam. Tako n. p. ima Zagreb 9 razredov, Beograd 10, Zemim 9, Skoplje 4, Sarajevo 5, Kragujevac 4, Varaždin 2 razreda, V dravski banovini imajo po en pomožni razred: Moste, D. M. v Polju, Trbovlje, Šoštanj in Celje. V ostalih banovinah imajo po en pomožni razred: Kuma-novo, Vranje, SubotLca, Petrovgrad, Sme-derevo, Kastav, Gospič.
Kakor je razvidno iz te staV-tike, korakamo v tem pogledu pri nas še zelo po. časi. Strokovno učiteljstvo, plemenito in Sirokogrudno odpira srca, na državnih in vseh poklicanih činiteljih, kakor tudi na plemenitih zasebnikih pa je, da odpro roke.
Danes je prispelo na kongres že mnogo gostov iz r azilih krajev države, predvsem iz onih, kjer se nahajajo šolske ustanove za defektno deco. Med ostalimi je dospel predsednik združenja, min. inšpektor g. Veljko Lj. Ramadanovid, ki je ppravitelj zavoda za slepe v Zemunu. Danes je tudi že zboroval upravni in nadzorni odbor ter določil točen dnevni red za jutrišnjo skupščino. Na dnevnem redu ski^ščine so poleg običajnih organizacijskih poročil predavanja naših odličnih strokovnjakov pedagogov. Tako bo predaval vseučiliški profesor dr. gerko o agnoziji in apraksiji (o motnjah v spoznavanju in motnjah v dejanjih), ravnatelj ljubljanske gluhonemnice g. Grm bo predaval o študiju fonetike, na-stavnica pomožne šole v LJubljani gdčna Le bar jeva o »otroku v pomožni šoli« in na-stavnik zavoda za Slespe v Zemunu g. Ma. stič o aktualnih problemih našega specialnega šolstva in nalogah združenja. Jutri ob 10. dopoldne se skupščina nadaljuje.
Otrok pod vozom
Celje, 22. avgusta
Davi okrog 7. ure sta krenila Ludvik Ravšar in petletni delavčev sinček Peter Lipovšek z Zgornje Hudinje pri Celju po državni cesti proti mestu. Šla sta obirat hmelj. Hodila sta po desni strani ceste. Ravšar je nesel v levici košaro, z desnico pa je držal malega Petra.
Na Spodnji Hudinji ju je dohitel težek, z deskami obložen voz. Ko je vozil tik mimo nju, se je Ravšarjeva košara obesila na polanik voza. Ravšar je hotel košaro takoj sneti, pri tem pa je potegnil Peterčka za seboj. Otrok je tedaj padel pod voz. Zadnje kolo je šlo čezenj in mu zdrobilo koleno in kolk. Neki avtomobilist, ki je privozil slučajno mimo je odpeljal dečka v bolnišnico. Vsaka pomoč pa je bila zaman, deček je proti poldnevu izdihnil.
Strel za tatovi je gospodarju raznesel puško
Litija, 22. avgusta.
Na posestvu Jožeta Benegalije v Smartnem pri Litiji so imeli preteklo noč precej razburljiv dirindaj. V hišo so 6e priplazili neznani tatovi, ki pa so jih domači še o pravem času začutili, da niso utegnili priti na svoj račun. Pri tem je 38-letni gospodar segel po staro lovsko puško, ki so jo hranili pri hiši. A ko je hotel skozi okno ustreliti za bežečimi neznanci, mu je strel raznesel cev in mu precej poškodoval levo roko. Danes se je moral Benegali-ja zateči y. ljubljansko bolnišnico po
Domače vesti
• Svečanosti za 100-letnico rojstva Simona Jenka, ki so se vršile preteklo nedeljo v Podreči, so po zaslugi prireditvenega odbora in njegovih vnetih sodelavcev dosegle prav lep uspeh in bo zaključni račun po vsej priliki izkazal tudi čedno vsotico čistega dobička, kakršna ustreza opravljenemu delu. Kakor nam poročajo iz Mavčič, namerava odbor za proslavo obrniti ta denar v prid Prosvetnemu domu, ki ga mislijo graditi. Med onimi, ki so s svojim delom največ pripomogli Jenkovemu slavju do uspeha, so bili študentje s Sorskega polja. Kakor je to že navada pri nas, je med temi študenti mnogro pridnih, talentiranih, a obenem siromašnih fantov, za katere pomeni študij težko zmogljivo žrtev. Zaradi tega bi bilo vsekakor bolj v duhu Jenkovega živ-ljenskega dela. če bi odbor vsaj del čistega dobička uporabil za nekaj skromnih podpor najpotrebnejšim med njimi. Kakor upamo, bi bila takšna ureditev računov tudi častnemu odboru po volji.
■fr Obisk poljskih zdravnikov. Pred nekaj dnevi je prispelo v Beograd 6 poljskih zdravnikov, odposlancev zdravniškega društva v Varšavi, ki študirajo sistem in organizacijo zdravstvenih zadrug v Srbiji in v vojvodinskih vaseh. Poljski zdravniki so si ogledali v Vojvodini zdravstvene zadruga v Starem. Sivcu, Dobrem polju in Novem Sadu, potem pa so obiskali zdravstve ne zadruge v Sumadiji. O sistemu in delovanju naših zdravstvenih zadrug so se zelo pohvalno izražali ter zatrjevali, da bodo skušali naše vzore praktično izvesti v svoji domovini. Iz Švmadije so se poljski zdravniki vrnili spet v Beograd, od tam pa odpotovali v Sarajevo in Dubrovnik.
•fr Velik uspeh novinarja-jugosloven-skega rojaka v Ameriki, v Newyorku je dobil novinar Josip Gižek, rodom iz Trebi-nja, novinarsko nagrado Palitzerjeve Ustanove. Ta ustanova služi napredku moderne žurnalistike v Amariki m se njene nagrade smatrajo za največje priznanje novinarskega dela. Josip čižek, sin bivšega sodnega svetnika, je študiral doma v Trebinju, v Banjahiki in Sarajevu, kjer -je med svetovno vojno dovršil trgovsko akademijo. Takoj po v^';n.i se je podal v Ameriko in dovršil v Newyorku visokošolske' študije. Sodeluje pri mnogih važnih ameriških ■ listih in tudi pri >New-York Timesu«. Nagrada, ki jo je prejel, znaša 1.500 dolarjev. G. Cižek to baje še letos krenil na potovanje po Evropi in bo obiskal tudd. svojo staro domovino.
-fr Svetovno potovanje skavtov. V Zagreb je prispela .skupina francoskih skavtov, ki je del 20 članske skavtake ekspedi-cije, namenjtene na pešpot po vsem svetu. Ta ekspedicija se je podala na pot januarja 1932 in je prehodila že Francijo, Belgijo, Holandsko, Dansko, Nemčijo, Avstrijo, Švico, Italijo, Španijo, Maroko, Afriko do Senegala, Alžir, Tunis in Egipt. Od tam pa se je podalo 03em skavtov v Ameriko, 8 v Rusijo, 4 pa eo zaostali, ker eo se bili poškodovali na napornem potovanju. Oni, ki so namenjeni v Rusijo, potujejo preko Zagreba in Beograda v Sofijo in Varno, potem pa preko Rumuni je in Poljske v Rusijo. Tam se bodo sestali e skupino, ki bo na povratku iz Amerike prehodila Sibirijo, Kitajsko in Japonsko. Iz Rusije bodo vsi ekskurziati z letali odpotovali v Pariz. Skavti potujejo po svetu zaradi tega, da bi filmali življenje skavt-ekih organizacij v vseh delih s/eta. Filme snemajo za veliko filmsko podjetje Para-mount. Skupina, ki je prispela v Zagreb, je posnela že okrog 13.000 in filma. Ekspe-dicijo vodi Leon Saboudian, ki je star 30 let in ima za seboj že 39.000 km pešhoje. Skavti so ostali v Zagrebu le kratek čas in potem krenili proti Beogradu. Na dan prehodijo redno po 45 km,
fr Zbor vseh bivših pomorščakov. Ob priliki kongresa Jadranske straže v Ljubljani bo 8. septembra v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti I. zbor vseh bivših oficirjev in mornarjev naše vojine in trgovske mornarice. Zbor, ki je dosedaj edinstven te vrste v naši državi, je nujna posledica obupnega stanja našega pomorstva. Ker so prijavljeni kot govorniki naši pravi pomorski strokovnjaki, pomorski kapatani in bivši mornariški častniki, se bodo vsa vprašanja razpravljala zgolj strokovno. Zbor prireja ljubljanska Mornarska sekcija JS. Začetek zbora, ki je dostojen vsakomur, bo ob 15. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene v dnevnem časopisju.
* Sestre Kolašice! 1. september se bliža. Naš dan je to, ko se bomo zbrale ob spominskem knežjem kamnu na Poljani pri Prevaljah. Koroško ljudstvo nas kliče, ki z iskreno vnemo pripravlja velik ljudski ta-l)or in bo igralo slavnostno igro Franceta Brenka: »Poslednje ustoličenje«. To bo spominski dan, posvečen našim sestram in bratom onstran meje. Pridite v narodnih nošah! Pošljite svoje zastopnice, ki se bodo vpisale v spominsko listino, katera bo vzidana v knežji kamen na Poljani. Sestre v Mežiški dolini vas pričakujemo!
fr Beograjski trgovski naraščaj brez šole. Na občnem zboru odborov beograjskih šol za trgovsko mladino se je z velikim obžalovanjem poročalo, da je v Beogradu nad 4.000 trgovskih \"*.vncev, a da jih hodi v šolo samo 1.357. Poročilo pravi, da se doberšen del trgovcev re zanima za šolanje svojih vajencev in jim obisk šole celo preprečuje. So celo trgovc^ ki ob sprejemu vajenca zahtevajo, da njegiovjt starši ali varuhi ne bodo raflsk tirali na šolski obisk. Nekateri trgovci spioh n« sprejmejo učenca, ki bi hotel v šolo.
™ Zvočni kino Ideal
Danes ob 4. 7 in 9^4 uri sijajna filmska drama
„ V srca te nosim66
Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.—
* Dela za veliko raestavo »Naš Jadran« se
bližajo zaključku Razstava, ki bo v okviru letošnjega jesenskega ljubljanskega velesej-ma od 5. do 16. septembra, bo po svojem obsegu in bogastvu ena največjih doslej prirejenih razstav v naši državi. Poleg pregleda delovanja Jadranske straže, nam bo razstava podala zgodovino pomorstva na Jadranu, orografijo in geografijo, meteorologijo, jamarstvo, živalstvo, rastlinstvo, narodne noše in običaje, pomorski promet, tujski promet, razvoj in pregled naše vojne mornarice, moč naše trgovske mornarice, slikarsko umetnost v zvezi z našim morjem in gospodarstvo na Jadranu. Vse to pa bo izpopolnjeno z veliko razstavo živih morskih rib. Da bodo obiskovalci mogli primerjati morske ribe s sladkovodnimi ribami, bo v velikem podzemnem bazenu tudi razstava živih sladkovodnih rib. Uprava ljubljanskega velesejma je poskrbela, da bo tudi zabavni del razstave najzanimivejši in v duhu našega Jadrana.
"k O podaljšanju sezone zračnega prometa so razpravljali v Zemunu predstavniki civilnega in vojaškega zrakoplovstva, društva za potniški promet in zastopniki oblasti. Po prejšnji odločitvi bi morale biti ustavljen« redne zračne proge 31. t. m., stavljeni pa so bili predlogi, naj bi se zrač ni promet podaljšal še za 14 do 20 dni. Konferenca še ni sprejela sklepa, ker je podaljšanje sezone zračnega prometa odvisno od subvencije, ki jo bo država odobrila Aeroklubu.
-fr Nezgoda nemškega letala v Zemunu. V torek popoldne se je na zemunskem letališču pripetila nezgoda nemškemu potniškemu letalu, namenjenemu v Atene. Letalo ni bilo siposobno za nadaljevanje poti in so takoj iz Berlina zahtevali novo letalo, ki je že prispelo v Zemun im prineslo potrebne dela za popravilo. Potniki so prenočili v Zemunu, naslednje jutro pa so nadaljevali pot v Ateno.
fr Promet na Dunavu je spet normalen. Nizko vodovje Donava je, kakor znamo, povzročilo velike preglavice prometu velikih mednarodnih potniških parnikov. Par-niki so prihajali z velikimi zamudami in na nekaterih odsekih je promet nekaj časa tudi počival. Ker pa se je sedaj vodovje znatno zvišalo in je na novosadsikem sektorju doseglo že 153 cm nad normalo, je promet spet normalen.
■fr Akcija za prehrano severne Dalmacije. V Šibeniku so zborovali predstavniki raznih organizacij in ustanov ter razpravljali o akciji za prehrano siromašnega prebivalstva severne Dalmacije, kjer je suša v toliki meri škodovala letini, da ljudem pojimi preti huda lakota. Beda preti tudi ribičem, ker je zabranjen uvoz rb v Italijo in so letos zaslužili ribiči na dan komaj po 7 do 10 Din. V primorskih krajih pa živi okrog 10.000 ribičev, ki imajo okrog 30.000 družinskih članov. Na z/borovanju so bili sprejeti razni predlogi, ki bodo predloženi na merodajnih mestih.
GOSP. A. BERNIK
NAJ SE OGLASI PRI SVOJI FIRMI, DA SE OBVARUJE NEPRILIK.
fr Ustavljena javna dela. V zadnjem času se ustavljajo razna javna dela zaradi pomanjkanja kreditov in ponekod tudi zaradi tega, ker delavci ne dobivajo redno svojega zaslužka. Tako se je zgodilo zdaj, da durmitorska cesta v Črni gori še ne bo tako kmalu dovršena, dasi bi bila morala biti že letos julija izročena prometu. Most na T ari tudi še ni dovršen. Okrog 200 delavcev podjetja, ki izvršuje ta dela, je nehalo delati, ker že več ko 2 meseca niso prejeli svojega zaslužka. Ko so bile izčrpane vse zaloge živilskega skladišča, ki ga je ustanovilo podje'/"e, in ker nove zaloge niso prišle, so delavci zahtevali izplačilo zaostalega zaslužka. Ko so dobili odgovor, da podjetje nima denarja, so ustavili delo. Delavstvo se je cbn^lo za posredovanje na državne oblasti.
1fr županske lieprilike v Petrovgradu. Pred tedni je bil odstavljen predsednik občine v Petrovgradu (Velikem Bečke-reku) Djuro Berberski. Proti njegovemu nasledniku pa se je dvignila v občinskem odboru močna opozicija in prejšnji župan Berbenski mu ni hotel izročiti županskih poslov. Tako je novi župan sprejel županske posle v odsotnosti svojega prednika. Ugotovilo se je tedaj, da je prejšnji župan neke važne spise odnesel iz občin, skega urada. Ko so ga pozvali, naj vse vrne, je nekaj stvari res vrnil, marsikaj pa je še zadržal. Ker ponovnim pozivom ni ugodil, je mestna policija izvršila v njegovem stanovanju preiskavo. O iiidu preiskave nf bilo izdano nobeno obvestilo, napovedana pa je posebna preiskovalna komisija novosadske banske uprave. Med pristaši bivšega in novega župana se vodi ogorčena polemika.
♦ Kongres mesarjev in klobasičarjev v Zagrebu bo v dneh od 2. do 3. septembra Računajo, da prid« do	zastopnikov
mesarske obrti in industrije i.z vse države Tudi v Sloveniji je živahno zanimanje, kajti kongres ima važno nalogo, da postavi temelje trdnejši, enotnejši organizaciji. Glavni kongresni dan bo 2. septembra. Predisedmik g. Rasenfberig bo poročal o pomenu kongresa, o ustanovitvi kongresnega odbora in o prisilni strokovni organizaciji. G. Wiindisoher ml. iz Novega mesta bo poročal o davčnih vprašanjih in javnih bremenih. Zvezin tajnik g. Ivo žan iz Ljubljane bo poročal o vzgoji me. sarskega naraščaja in o strokovnem šolstvu. Sledila bodo še poročila o zadružništvu mesarske in prekajevalske obrti in o zavarovanju dbrtniikov. Kongres bo dalje razpravljal o dobavah vojski, javnim zavodom in ustanovam. Udeleženci e: bodo ogledali tudi vzorne naprave mesarske industrije v Zagrebu in okolici. Na kongres so vabljeni zastopniki ia češkoslovaške. Bolgarske Poljske, Švice in ia drugih držav. Za kongres izide lepa spomenica o razvoju mesarske obrti in industrije v naši državi. Poverjenik kongresa za Slovenijo je Ivo 2an, Ljubljana, Šolski drevored.
f * Novi grobovi: V Metliki Je umrl v lepi 6tairo®ti 70 let g. Ivan Trampuš, trg m posestnik. Uglednega moža bodo jutri ob 9. spremili k večnemu počitka. — V
Ljubljani je neizprosna usoda zadela družimico uradnika g. Anta Gnidovca, uglednega športnega in prosvetnega či. nitelja. Bolezen je ugonobila srčno ljub. ljenega edinčka Tončka. Hodil j© že v 4. razred vadnice, Kdor ga je poznal, ga' je vzlju/bil. žal mu ni bilo sojem o^ da bi bil dalje v radost svojima roditeljema, s katerima sočustvuje širok kretg znancev in dobrih prijateljev Tončka bodo danes ob 16. popeljali iz bolniške mrtvašnice k Sv. Križu.
•fr Za sleparskim trgovskim potnikom. Iz raznih krajev po Koroškem in Gorenj skem, tako z Mute, s Prevalj in z Jezerskega, je policijska uprava v Ljubljani prejela ovadbe, da hodi po deželi neki mlad trgovski zastopnik, ki slepari preproste ljudi s tem, da jemlje naplačila na lažne naročbe. Mož se predstavlja za zastopnika tvrdke Henrik Podprečan, manufakturni trgovina na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki pa v resnici ne obstoji. Gre za nekega 24 letnega Jožefa P. z Donačke gore v šmar-skem srezu, ki ima po vsej priliki že več podobnih kriminalnih potegavščin za sabo.
-fr izmišljeni roparji. Občinska uprava Gornjega Jabolčišta je uradno sporočila, da se po gorovju Solunski glavi med Ve-lesom in Skopljem klati oborožena razbojniška tolpa. To se je razglasilo po vseh bližnjih občinah in živ krst se ni upal na Solunsko glavo. Bilo pa je vendarle čudno, da so kljub Krvoločnim razbojnikom prav pridno zahajali tja gor vsi prebivalci iz Jabolčišta, ki so večinoma Arnavti. Naposled se je izkazalo, da je bila vest o razbojnikih enostavno izmišljena. Na Solunski glavi je namreč obilo robidnic in planinskega mahu, kar se zelo dobro prodaja v Skoplju. Da tri se obranili obiračev iz drugih občin, so Arnavti izmislili razbojnike in tako oplašili vse druge občine.
fr Krvna os veta in otmica. Pred nekaj meseci sta se sestri Duša Mehmetoviča iz Okrašnice na Kosovem poročili s sinoma kmečkega bogataša Zečira Ujazoviča v Bajgori. Pogodili pa so se t Kdaj, da Ze-čir da Dušu za ženo svojo hčer Nišo, najlepše dekle daleč naokoli. Ko je DuS zahteval izvršitev obljube, se je stari Zečir upiral, ker je mislil, da bo mogel hčer drugam zelo drago prodati. Zato .ta njegova sinova, Dušova svaka, povabila Duša, raj pride in sikrivaj odvede Nišo. To se je zgodilo in Duš je s svojim brate > odpeljal Nišo na svoj dom. Stari Zečir pa se je maščeval. Nekaj dni pozneje Je ustrelil Dušovega brata in pobegnil v gozdove. Zadeva ni hila prijavljena aodiš^u in begunec je po posredovalcih stavil Dušu predlog, da mu plača 52 turških lir odkupnine za ubitega brata, če se odpove krvni osveti. Duš je denar sprejel, Zečir pa se je sam ovadil oblastem. Dušu pa pogodba ni bila sveta in ni opustil misM maščevanja. Na svoj dom je povabil Zečir jevega sina Huseina. Ta je prišel nič hudega sluteč, zadnji dan mlačve pa ga je Duš ustrelil, baš ko je nosil vrečo pšenice v kaščo. Tudi Duš se je sam javil orožnikom.
fr Prva slovenska zasebna enoletna trgovska šola. znani »Christotfov zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. vpisuje. Najstarejša, najbolje obiskana! testno, najmodernejše novazMano poelOpje, najnižja šolnina. Odlični uspehi, skrb za službe. Zahtevajte pojasaula^ 6»ikajie prospekte.
*	v sončno Dalmacijo cenen 4 dnevni izlet: v Split Trogir, gibenik, Sinj in na Hvair; vesela* trgatev grozdja; cel vinograd za izletnike! Podobna pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana šentpeterska vojašnica 2.
*	V Rajhenburg in Zagreb — dva dneva za 55 Dim s posebnim vlakom. Pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, šeintpetereka vojašnica 2.
*	p| slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda rzborno toli važno delovanje čre. vesa. Registrirano od ministrstva za soc. pol/itiko in nar. zdravje S. broj. 15.485 od 25. V. 1935.
» Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Učencem državne vadnice. Zberite se danes ob 15. uri na šolskem dvorišču, da bomo spremili našega dragega Tončka Gnidovca na njegovi zadnji poti. Prinesite s seboj cvetje in posujte Tončku zadnje bivališče! — Ravnateljstvo drž. učit. šole.
u— Otroci počitniške kolonije v Mednem se vrnejo v Ljubljano 27. t. m. z vlakom ob 16. uri. Starši, pridite po otroke na kolodvor! V nedeljo 25. t. m. pa pridite vsi na prijeten popoldan v Medno, ki vam ga bo pripravila vaša deca. Dobrodošli tudi prijatelji te dece in naši stari kopalci.
u_Vsi bivši pomorščaki se pozivajo na
važen članski postanek, ki se bo vršil v soboto 24. t. m. ob 20. pri s-šestici«, Tyrševa cesta!
u— Ljubljanska drama je začela z rednimi skušnjami in pripravlja veliko uprizoritev Sofoklejevega »Kralja Cedipa« na letnem gledališču v Tivoliju. Premiera je predvidena za soboto 7. septembra. Ker rabi pri tem delu večje število statistov, prosi uprava vse one. ki bi hoteli sodelovati pri tej predstavi, da se javijo v petek 23. t. m. ob pol 20. v dramskem gledališču pri prof. Josipu Sestu, ki režira to delo. u— Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg. člane, da se pričnejo z dnem 23. t. m. odpirati trgovine ob 2. popol-dne Uprava.
u— Redni letni občni ibor Filharmonične družbe z običajnim dnevnim redom bo v ponedeljek dne 9. septembra ob 18. uri v Hubadovi dvorani.
u— Počitniška kolonija Mestne občine, ki letuje v Poljanah nad škofjo Ldko, se vrne v Ljubljano v soboto 24. t. m. ob 12.2*>uri p. Starše opozarjamo, da pridejo na kolodvor po evoje otroke.
n— Za Izlet planincev v Dubrovnik na kongres Zveze planinskih društev in s tem zvezanimi zdeti v planine Črn-e gore, dnfcijo udfeleženci objave za 75% odnosno
50«/o znižano vozno ceno v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4, kjer se sprejemajo prijave najdailje do ponedeljka 26. t. m. Odhod izletnikov bo v soboto, dne 31. t. m Mogoče so naslednje varijante: Zjutraj z brzovlakom ob 4.19 na Sušak im z ladjo do Dubrovnika; ali zjutraj ob 4.10 proti Lžki ter od Splita dailje z ladjo; ali v soboto 31. t. m. ob 20. z brzovlakom do Splita ter naprej s par. nikom do Dubrovnika. Podrobne informacije daje pisarna SPD.
u— Društveno potovanje na dunajski velesejem v septembru. Kot posledica ne. davno zaključenih turističnih konvencij med Avstrijo in Jugoslavijo bo viozil 5. septembra prvi kompenzacijski Izletniški vlak iz Beograda na Dunaj. Tega izleta se lahko udele&tjo tudi interesenti iz Ljubljane na ta način, da se odpeljejo v četrtek, 5. septembra, z brzovlakom ob 20. do Zidanega mosta, kjer se potem pr1_ ključijo izletniškemu vlaiku za Dunaj. •Izlet na Dunaj traja pet dini, od 5 do
10.	septembra. Vožnja Ljubljana—(DumaJ in nazaj Din 302__v III. r., Din 400.— v
11.	razredu. Poleg vseh znamenitosti Dunaja in dunajskega velesejma. si bodo izletniki na povratku ogledali tudi Sem. mering. Avstrijski vizum je brezplačen. Povratek 10. septembra zvečer. Lahko se naroči tudi ves aranžman na Dunaju. Prijave in informacije pri »Putniku«, v Ljubljani, za nebotičnikom, najkasneje do 26. t. m.
u_ Vprašanje. Prejeli smo: Kaj naime.
rava ukreniti Društvo posestnikov novih hiš glede odmere plačevanja šolnine za dijake, ki naj jo plačajo posestniki noviih hiš. To glede na včerajšnji članek »Vprašanje šolskih taks.« — Posestnik nove hiše.
u— V mestni klavnici se bo jutri ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
u— V tujem suknjiču je šel na izprehod. Zadnji čas so v Ljubljani izredno pogoste tatvine rabljene obleke Stvari, ki visijo na kljukah v predsobi, obleka, ki jo odložite na bregu, kadar se greste kopat, suknjič, ki ga gospodinja zjutraj med iztepanjem
obesi na hodniku _ vse pride prav množici
nepoklicanih rok, ki so na tihem neprestano na delu. Nekateri podjetnejši tatovi so odprli cele trgovine z nakradeno obleko in delajo prav dobre kupčije — saj jim gre ves izkupiček v čisti profit — nekateri skromnejši pa kradejo samo za lastno potrebo. Ti so prav gotovo deležni mnogo bridkejše usode kakor njihovi velikodušnejši tovariši. Nič ni namreč bolj riskantnega, kakor je, ukrasti suknjič in potem hoditi po svetu v njem. Tako je te dni neki uradnik OUZD naletel na ulici na mladega človeka, ki mu je prišel nasproti v suknjiču, katerega so mu bili pred kratkim odnesli lz pisarne. Ko je uradnik neznanca ustavil, od kod in kako, je ta začel pripovedovati neko pravljico o tem, da je suknjič kupil pri Figovcu od nekega svojega znanca, ki je takrat nudil na prodaj še drug suknjič temnorjave barve. Na policiji, kateri ie bil mladi popotnik izročen, pa se je izkazalo, da je v resnici tudi temriorjavi suknjič visel v pisarni OUZD. da pa je oba ukradel on sam. Fanta so izročili sodišču.
u— Cela kolekcija vitrihov Ko smo zadnjič zabeležili aretacijo sedlarskega pomočnika Ivana Kosirnika, smo med drugim poročali tudi, da so našli pri njem »celo kolekcijo vitrihov«. Kakor smo bili naknadno opozorjeni, je policija v resnici našla pri njem en sam vitrih.
Iz Celja
e— Štefan štrašek t. V sredo je umrl na Cankarjevi cesti 4. po daljšem trpljenju v &6.1etu starosti bivši čevljarski mojster in trgovec g. Štefan Strašek. Po. kojittik je bil zaveden Slovenec in zna. čajen mož. Kazal je 6Voje narodno prepri. čanje neustrašeno tudi v hudih časih pred vojno. Skoro 60Iet je bil samostojen obrtnik in trgovec. Pri njem se je izučilo okrog 60 učencev. Bil je soustanovitelj Sirovinske zadruge čevljarjev ter je več tet načelotval tej in čevljarski aadrugi. Bil je najstarejši član bivše čitalnice. Le. tos 2. junija je obhajal 551etnico srečnega zakona e soprogo gospo. Ano. Znan in splošno priljubljen je v mestu kakor v ši. rokem stanovskem krogu užival visoko spoštovanje. Zapušča vdovo ,hčerko šte. fanijo in sina Milana. Pogreb bo danes ob 16. lz hiše žalosti na okoliško poko_ pališče. Pokojniku bo ohranjen časten
; ELITNI B3NO MATICA
Tel. 21-24	Te\ 21-24
Danes ob 4, 7% in 9% zvečer Liane Haid v filmu
Roman ene noči
Dopolnilo: Morske živali Jadrana
spomin, ugledni družini izrekamo ■ sožalje!
e— Sočani! 1. septembra bodo priredili
koroški rojaki v Prevaljah velik narodni tabor. Postavili bodo knežji kamen in z mogočno ljudsko igro na prostem poka. zali najslavnejši del naše preteklosti. Dolžnost Sočacov in Sočank je, da ta dan pohitimo v čim večjem številu v obmejno Koroško. Odpeljemo se zjutraj ia Oelja 6 posebnim vlakom in ee vrnemo zvečer. Vožmja stane tja in nazaj samo 30 Din. še zlasti pozivamo članstvo iz Šoštanja in Šmarja, da se udeleži velike manife. stac-ije, Vodil nas bo naš eenior Luzmik, Prijave do ponedeljka opoldne pri Janku Filiju, trgovcu. Dečkov tm 4-a.
e_ Kino Union. Danes Ob 16.30 in 20.30 velefilm »Na otoku« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— 96 letnico rojstva cfohaja ustanovi. telj mariborske reševalne postaje g. dr. J. Urbaozek. Včeraj so mu gasilci prire. diili bakljado.
a— 50 letnico rojstva obhaja te dni ravnatelj tukajšnje splošne bolnišnice g. dr. Frice Vrečko, čestitamo!
a— Zavrnjena pritožba. Pritožbo g. Jo, žefa Rožeta, glavnega poverjenika »Pri_ vredne zadruge za uzajeramo pomaganje«. poslovalnice v Mariboru, zoper kazensko obsodbo o prepovedi nadaljnega poslovanja, izrečeno po mestnemi poglavarstvu v Mariboru, je kr. banska uprava zavrni. la in prvostopno odločitev potrdila.
a— Putnikovo 10_dnevno potovanje v Nemčijo. Za kompenzacijsko potovanje v Munchen, Nurnberg in Ba-varske Alipe (Garmisoh_Partenkirehien itd.) vlada i*, redno zanimanje. Celokupni stroški znaša, jo z Jesenic do Jesenic v II. raz. 2.886.— dinarjev in v III. razredu 2.460.— Din. za osebo. V ceni je vračunana odlična prehrana, prvorazredni hoteli, vse avtobusne vožnje, vstopnice itd. Davčna potrdila ni. so potrebna. Za osebne potrebe ee lahko dobi registermarke po zelo znižani ceni (potni last ee mora predložiti vsaj 4 dni prej). Vee informacije^ prijave, register. marke itd. pri PUTNIKU v Mariboru, ti. 21,22, Celje tel. 119 in Rogaška Slatina, telefon L
a— Pik muhe je povzročil smrt lOtetn®
posestnikove hčerke Jožefe Krojsove y Vozeku pri Sv. Marjeti ob Temnici ki je . podlegla zastrupljen ju krvi.
Šahovski
Ljubljana, 21. avgusta
Danes je bdi prost dam in so odigrali prekinjene partije. Milan Vidmar, ki je prekinil s Savičem v nejasni poziciji, je v nadaljevanju žrtvoval kvaliteto, zaupajoč, da bo v končnici nadigral nasprotnika. Manever se je v resnici posrečil. Savič bi moral ob količkaj dobri igri doseči remis, ni pa bil v končno kos Vidmarju ia je podlegel. Prek je imel nasproti šiški ob prekinitvi nekoliko boljšo pozicijo, kar pa spričo dobre igre šiške v nadaljevanju ni zadostovalo za zmago in se je partija končala z remijem. V prekinjani partiji s Si-koškom je imel šiška premoč kmeta. Pri nadaljevanju se je izcimila pozicija, kjer bi vsako farsiranje spravilo šiško v slab. šo pozicijo in se je zato zadovoljil z remijem. Ciril Vidmar je imel sicer nasproti Saviču močan napad na kraljevsko krilo, zaradi neenakih lovcev pa bi morala biti partija remis, kar je pokazalo nadaljevanje. Vidmar pa je ponudemi remis odklonil in je zaradi lahkotmišljene igre prišel v položaj, kjer bi lahko Savič izsilil zmago. K sreči Savič ni našel pravilnega nadaljevanja in je bila partija remis.
Stanje po IV. kolu: Milan Vidmar 14. i inž. Prek 12, Matvejev 11%, Preinfalk U, , Sikošek 10%, Ciril Vidmar 9%, Savič šiška 8.
V finalu so doslej neparaženl M. V5<$«m mar Prek in Matvejev, odkatarih Vidmar in Matvejev sploh še nista izgubila^ nobene partije. Jutri se srečajo v V. kolu? i šiška—M. Vidmar, Matvejev—inž. Prek, j Savič—Sikošek in Preinfalk—C. Vidmar, j
Sprehod okrog
Ker so gorenjski kraji večmanj pre* napolnjeni, sem se to pot odločil, aa krenem v Belo Krajino.
Še en dolg predor in evo ga v zelenju tite — Semič. Tako prisojnega kraja še zlepa nisem videl. Raz postajo že se nudi bajen razgled tja doli preko položnega gričevja v prostrano dolino. Daleč na obzorju se dviga spet drugo gričevje, ki je pa vidno zgolj v kontu* rah, ker ga odeva sopara. Domišljaš da zreš pred seboj široki morski zaliv, ves v zelenem in sinjem, ki ga Ie tu in tam prepregajo bele lise vzvalovane od morskega toka. To so ceste, ki se vije« jo daleč tja proti onostranskemu gri» čevju in ki se spet skrijejo, da se za gozdom nanovo vzpenjajo, čedalje ožje, dokler se povsem ne izgube.
Vlak sopiha dalje svojo pot; mi pa sedemo na voz, ki nas popelje po novi cesti v vijugah vedno niže po poboč* ju. Na desno in levo v zamišljenem zalivu in daleč tja v ravni smeri zrem bele cerkvice. Pravkar potrkavajo se» miški fantje v farnem zvoniku, vabeči vernike k nedeljski mašL
Sonce se s svojimi žarki bohotno upira na razgreto zemljo. In ko dospe* mo, kamor smo želeli, vidim vse siro* ko pobočje do vrha hribovja posejano z zeleno trto, ki jo vsak, trenutek za hip prekine v soncu se lesketajoča zi» danica, — nebroj zidanic. Na desni strani se razprostirajo široke njive z debeljačo (koruzo), s Jcremprem (krom
goric
pirjem) in fažojem (fižolom). LjudstvoH je sila prijazno, stari in mladi pozdrav« i Ijajo, ko jih prehitevamo, ne da bi so; ozirali za teboj, kakor je to, recimo, v navadi v Kranju in Kamniku »Ferbca« je tu malo. V prijaznem hotelu pri Dergancu si dobro p »strežen, saj sf za 250 Din preskrbljen kar za celih de« set dni! — Tu smo se ustavili. Ker se pa tu po stari krščanski navadi pred koncem mase ne dobi nič pod zob, smo tudi mi pohiteli v bližnjo farna cerkev.
Vse hiše v Semiču so lične in čeprav je kraj, kakor se bere na tabli, vas, je tu vendar več tržkiih kakor vaških hiš.
Po maši smo pohiteli na zasluženi zajtrek. Nu, in kosilo je obstojalo —. to za naše gurmane — iz ocvrtih, pe* čenili pišk v obari. Da smo to količino primerno zalivali z belim in rdečim semičanom, — je razumljivo, saj pa tudi liter stane saimo pet dinarjev!
Popoldne smo se vzpeli v vis do zi* danice naše gostiteljice. Te idile pa ne morem več opisati, ker mi manjka za to primernih besed, skratka: bajno in prestno je bilo popoldne sredi težko obložene trte pred zidanico na klopeh okrog mize in žlahtne pijače. Saj!
Pod noč nas je spet Bulovčev iskri pram povedel nazaj na postajo. Dobro smo spali vso pot do Ljubljane.
«-> Pridi Gorenje,,.	l. $uchyt
sJutr?« št. "t9"i
5
FeteS, 23. avgusta 1935-
GoipodarstTo
Zbornica za TOI k načrta zakona o hranilnicah
Trgovinsko ministrstvo je, kakor znano, v \ juniju poslalo vsem zbornicam in zainteresiranim korporaeijam v izjavo načrt zakona o hranilnicah. O vsebini tega načrta zakona, ki globoko posega v nai kreditni organizem, je >Jutro< ie obširno razpravljalo (glej >Ju-tnx od 19. in 20. junij*}, Zbornica za Tffi v Ljubljani je po sprejemu načrta tega zakona razpisala pismeno anketo in je po-rvala poleg hranilnic in njihove zveze tudi ".'draženja denarnih »vodov, mestna načel--tva. Združenja industrijcev, odvetniško in Notarsko zbornico, da ji sporočijo svoje mišljenje. Na podlagi sprejetih predlogov in opomb je sestavila obširno in zanimivo poročilo. ki ga je poslala trgovinskemu ministrom. Iz tega poročila posnemamo naslednje:
Načelno stališče "Področje ljubljanske zbornice spada v razvoju hranilništva med najstarejše v srednji Evrapi, saj je bila prva hranilnica »Kranjska hranilnica« ustanovljena v Ljubljani že leta 1321., torej pred H4. leti. Prav tako odpade od skapnoga števila vseh hranilnic v naši driari, (ki jih je 60) polovica (29 hranilnic) na dravsko banovino. Glede na stanje vlog pa imajo hranilnice t dravski banovini dve tretjini vseh hranilničnih vlog ▼ državi, Jasno ie, da imajo naše hranilnice zaradi tega največ izkušenj in vso legitimacijo, da zastopajo svoje interese in da se iznešeni predlogi pri končni redakciji zakona vza-oeio stvarno v pretres in se osvojijo.
Najprej je treba ugotoviti, da se hranilnice v dravski banovini po svoji strukturi, po kreditni politiki in vlogi, ki jo igrajo v pogiedu gospodarstva samoupravnih edi-nic. komunalnih podjetij in gradbene delavnosti bistveno rajliknjejo od hranilnie r ostalih banovinah in od njihov« vloge, ki jo imajo t tamošnjem gospodarstvu. Hranilnice v dravski banovini predstavljajo važen moment stabilnosti naše kreditne poliiike. S svojim solidnim delovanjem jim je uspelo prebroditi najtežje čase svetov, vojne- inflacije in v«eh poznejših perturbacij in so navzlic temu ohranile zaupanje vsega prebivalstva. Tudi o priliki navala vlagateljev so pooovno pokazale svojo likvidnost, saj so od početka navala vlagateljev izplačale vlagateljem pol milijarde goiovine, Svoje obveznosti bi v znatno večji meri lahko še za-aovolile. da ni moratorij za kmečke dolgove povzročil imobilizacije.
Pri nas obstojata dve skupini kreditnih ustanov z nazivom hranilnica, ki pa se v pori edu kreditne politike bistveno razlikujeta, predvsem glede na hipotekami in komunalni kredit ter na pospeševanje napredka gospodarskih interesov svojih področij. Zato je treba v prvi vrsti zavzeti stališče k vprašanju: ali naj se ohranijo hranilnice kot prvenstveni vir hipotekarnega dolgoročnega kredita z nizkimi obrestmi in vir komunalnega kredita, ali pa naj bodo hranilnic« neke rrste mešane depoiitne banke, pri katerih ima realni hipotekami kredit le manjšo ali podrejeno vlogo. Kakor se zdi je v načrtu zakona to vprašanje vnaprej odločeno, saj je nairi zakona sestavljen tako, da ustreza predvsem hranilnicam izven področja dravske banovine. Ako ministrstvo vztraja "i tem stališču in ne smatra za potrebno uprš:?vati, da odpadeta dve tretjini vlog pri hranilnicah na oni tip hranilnic, ki so v d"av?ki banovini, iedai je dolžnost zbornice, da opozori na neizbežne posledice, ki morajo nastopiti, ako se ne osvojijo njeni predlogi.
Neizbežna posledica vztrajanja na sedanjem projektu zakotfa bi bila globok pretres in poostritev kreditnih odnošajev ter
situacije na tržišču kapitala v dravski banovini. torej vseskozi negativne posledice. Ki ne bi nikomur koristile Poudarjati je treba, da U načrt zakona posega v samo strukturo organizacije hipotekarnega kredita v dravski banovini>ki jo po sedanjem besedilu brei stvarnega razloga ruši. Pri tem je postransko vprašanje, ali izvira to besedilo zakonskega načrta iz nepoznavanja gospodarskih razmer v dravski banovini ali pa je bilo sestavljeno namenoma, kar moremo komaj verjeti.
Prav tako je treba podčrtati, da bi izvajanje zakona v sedanji obliki pomenilo katastrof« sa naš« komunalne fiaane«. ker
naše mestne občine danes niso v stanju, da bi se zadovoljile samo z meničnimi krediti v okviru proračunskega leta, saj Je pri nas že pol stoletja udomačeno izvajanje vseh večjih komunalnih del z dolgoročnimi posojili in nizko obrestno mero. Naše mestne občine ne bi bile v stanju, da po enakih pogojih dobe drugje posojila, ki bi jim omogočila likvidiran je posojil, ki jih imajo sedaj pri svojih hranilnicah. Tako se moremo vprašati, kakšen smisel ima vnašati v zakon odredbe, glede katerih je ie vnaprej znano, da so neizvedljive. Smatramo- da ne more biti interes zakonodajalca, da brez dovoljenega stvarnega povoda ruši ono. kar obstoja v našem gospodarstvu le pol stoletja, kar se je v praksi izkazalo koristno in potrebno. Nasprotno mora biti interes zakonodajalca. da ohrani vse ono. kar je življenja sposobno, zlasti pa, da pazi na kontinuiteto in da ne izziva strukturnih sprememb samo na ljubo iluziji, da se da določeno vprašanj« za vso državo na enoten način formalno — pravno urediti. Nadaljnja posledica predloženega načrta zakona bi bila, da bi velik del kmečkih in mestnih posestnikov, ki so dosfej dobivali ugodna dolgoročna posojila pri hranilnicah, ostal brez kredita in bi bil navezan na to, da bi zahteva! kredit od Državne hipotekame banke, katere pogoji pri današnjih razmerah ne ustrezajo potrebam v dravski banovini.
Slovensko gospodarstvo pod nobenim pogojem ne more pristati na to, da bi se zaradi trenutne nelikvidnosti, ki je nastopila brez krivde hranilnic rušila zgradba hipotekarnega in komanalnega kredita v dravski banovini' ki nam je v prejšnjih desetletjih pred vojno omogočila, da smo lahko uspešno vodili ostro nacionalno borbo proti germani-zaciji in odtujevanju in da smo lahko kon-solidirali in emancipirali domačo gospodarsko inicijativo od tujčevega vpliva. Gospodarstvo v dravski banovini ne more pristati na to, da bi se unifikacija zakonodaje izvršili na način in v obsegu, ki ne ustreza stvarnim potrebam in se ne more s tem strinjati niti tedaj, ako to zahteva Državna hipotekama banka, kot nosilec hipotekarnega kredita na jugu naše države.
Impozantna organizacija dolgoročnega kredita pri regulativnih hranilnicah je doslej omogočila v dravski banovini, da smo krili vse potrebe po hipotekarnih posojilih. privatnih in komunalnih z lastnimi sredstvi, ki so jih hranilnice črpale iz naroda z organizacijo štedn-je. tako da naš« gospodarstvo ves čas do moratorija ni apeliralo na Državno hipotekarno banko- niti na Privilegirano agrarno banko ali na kak drug privilegiran zavod izven področja dravske banovine. V tem pogledu je značilno, da Privilegirana agrarna banka nima v dravski banovini niti 2% vseh danih posojil. Čeprav so potrebe po kmetijskih kreditih v dravski banovini relativno mnogo večj«.
(Dalje).
Gospodarske vesti
—	Važno za posetnike letošnjega Ljubljanskega jesenskega velesejma. Posetniki veieeejma imajo 50^ popust na železnicah.
Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh žetezniških postaj po 5 Din za komad. Vsak posetnik ku-p- na odhodni postaji tako železniško izkaznico za 5 Din in celo vozno karto do Ljubljane, številko vozne karte vpiše postajna blaigajna v železniško izkaznico in jo rigo*a. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povratku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek po isti al: krajši poti. železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna.Popnst velja za dopo-tnvanje v Ljubljano od 31. avgnsta do 16. septembra zaključno- za povratek pa od 5. do 21. septembra zaključno.
—	Na X. mednarodnem solunskem velescj-reu. ki bo od 8. do 30. septembra bo imela naša država svoj poseben paviljon. Organizacijo tega paviljona bo izvedla Trgovinska in industrijska zbornica kraljevine Jugoslavi je v Solunu. Razstavljala morajo poslati razstavni materijal najkasneje do 25. t m fra ako Beccrad na naslov: >Trgovački muzej. Beograd. Miloša Velikosa 29«. ali pa na naslov: >Trgovinsko - industrijska komora, Skopljec. Razstavljale!, ki bi do navedenega roka ne rnogii zbrati razstavnega materi jaia. pa se vendar želijo udeležiti razstave- naj pošljejo razstavni materijal nepo-"adno na naslov: »Trgovinsko - industrijska komora kraljevine Jugoslavije v Solunuc. Carinske formalnosti in stroške prevzema in ekspedicije blaga v Solunu bo oskrbela imenovana zbornica v Solunu. Edini strošek, ki sa bo imel razstavljalec. bo strošek za dovoz do Beoerada odnosno Skopi ja. Na ta dovoz pa bo ob povratku 50% popust. Jugoslovenske mu paviljonu je dodeljen kontingent od 2000 angl. funtov za svobodno prodajo blaga v paviljonu izven obstoječih kontingentov. Ta znesek bo razdelil razstavni odbor med razstavlja Ice po vrednosti razsfav-nega biaga Trgovinska in industrijska zbornica v Solunu je poleg tega napravila potrebne intervencije, da bi se dodelil našemu paviljonu kontingent tudi za prodajo blaga izven kliringa. t. j., da bi se dovolilo plačani e prodanega blaga v paviljonu v svobodnih devizah Želeti bi bilo. da s« naše tvrd-ke udeležijo solunskega velesejma v čim-večj*»ni številu.
= Razpis za nabavo kuriva. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisu-
•X VVinnipeg, 22. arrg. Začetni tečaji: Pšenica: za avg. 87.50, za dec. 86.75, za jan. 83.
-I- Norosadska blagovna borza (2*2. t. m.) Tendenca je stalna. Pšeniea; sremska in slavonska, 78 kg 115; banatska 78/7S kg 122; baška, 78/79 kg 123; gornjebaška m gornjebanatska, 79 kg 125; ladja Tisa. 7» kg 131; l»dj« Begej, 79 kg 129; baška, banatska tn baranjska, ladja Dunav 78 k« 128; sremska, 77-78 kg 121.60. Ri; baška 106 — HO Ječmen: baški in sremski, 64 kg 1 IS — 130. Ovet: sremski in slavonski 104 — 106. Koruza,- baška in sremska 91 — 93 banatska 88—90. Moka: baška >n banatska »Og« in »Ogg« 190 _ 210, ,2« 170—190. »a« 150—170, »6c 130
-	150, >7< 110 _ 120. >S< 97 50 _ 102.50 Otrobi: baški, sremski in banatski 87.50
—	90.
4- B ud Impeš ta njka termlnsVa borza
(n. t. m.) Pšenica: *» okt.: 15.32 — 15.33; korvra: za sept. 14.10—14.15, ®a maj 14.48 —14.50.
B0HB.V2.
'+ Llverpool (21. avgusta). Tendenca stalna. Zakljtačni tečaji: za okt. 6.07 (•prejšnji <fen 5.9©). za dee 5.93 (5.85).
-4- Nfev^ork <21. ar^osta). Tendenca ko. maj stalna. ZaMjučni tečaji: za sept. 11.25 (11.31), za dec. 11.06 (11.13).
Onim, ki hočejo imeti radio...
Direkcija pošte tn telegrafa opozarja vse radijske naročnike na naslednje pred-
je ponovno jamo ofertaJteo licitacijo za nabavo kuriva za sezono 193-5.36, ia sicer: 350 ton premoga. — kosovca z najmanj 450 kalorijami. 15 ton koksa v kosih. 300 m3 bukovih drv (cepaaaic) in 3-5 kub m mehkih drv za podkuriti. Licitacija se bo vršila 9. septembra ob 11. uri v sobi št. 21 v n. nadstropju banske uprave, Bleiwei-sova cesta št. 10.
Kdor hoče imeti radijsiki aparat, izpolni -najprej pri svojem poštnem uradu tiskovino »Prijavo«, ki jo kolkuje s 5 Din, nato pa plača naročnino do kanca tekočega koledarskega četrtletja. Naročnina se računa vsetej od prvega, čeprav je postaja prijavljena med mesecem, šele na podlagi dovoljenja, ki ga izda pošta. lahko stranka kupi in instalira svoj radijski aparat. Ce stranka ob prijavi de ne ve, za kakšen aparat »e bo odločila, javi to naknadno. Prodajalec ne sme prodati radijskega aparata vse dotlej, dokler mu stranka ne predle« dovoljenja za postavitev aparata, ki ga izda pošta. Kdor nima rajskega aparata prijavljenega, se kaznuje na osnovi čl. 253 finančnega zakona za leto 1928 29 z globo 900 Din, aparat pa se mu hkratu odrvzanie in zmoteni v korist države.
Strank« naj poravnajo naročnino še pred koncem, meseca, za katerega jo imajo plačano, kdor pa je ne bi poravnal do 10. dne v mesecu, za katerega dolguje, se mu po čl. 11. točka 4. pravilnika odvzame dovoljenje, naročnina pa se izterja do kcoca koledarskega četrtletja. Ce se stranka brani plačati izterjano n a r o č n i no, prisilno, mora naročnik nositi povrhu Se sodne stroške prisilne iz-teriatve. Stranka po odvzemu dovoljenja aparata ne sme uporabljati. Naročniku, ki bi po odvzemu dovoljenja, aparat še ©porabljal in antene ne odstranil, se aparat zapleni, poleg tega pa se kaznuje z globo 900 Din.
Premestitve iz podroija raie pošte v drugo morajo naročniki javiti pošti, pri kateri so aparat prijavili, in sicer s pismeno in z 5 Din kaikovano vlogo. Spremembo stanovanj v okolišu ene pošte morajo naročniki javiti pošti pismeno ali ustmeno. Ta prijava se ne kolkuje. Zameno oziroma nabavo novega, aparata morajo naročniki istotako javiti pošti pismeno in s 5 Din koikovano vljgo. Spre-prosta kolkov**?. Postaje se odpovedujejo ob kancu koledarskih četrtletij in sicer pismeno s kolkom za 5 Din koikovano vlogo, kateri mora bati priloženo dovoljenje. Zadnji veljavni dan odpovedi je 31. marec, 30. junij, 30. september in 31 december. Odpovedujejo se postaje lahko tudi med četrtletjem, toda naročnina mora biti plačana vselej do kanca koledarskega četrtletja, Ce kdo aparat podeduje ali kupi od radijskega naročnika se mu naročnina, ki jo je plačal prejšnji lastnik ne všteje v dobro.
ŠPORT
22. avgusta
Na ljubljanski borzi so s« t«čajl d«viz za
malenkost okrepili. Avstrijski šilingi _ so v privatnem kliringu neznatno popustili na 8.37 do 8.47. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.39. grški boni po 33.50, angleški funti 235 in španske pezete po 5.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda neiz-premenjena. Za kaso se j« trgovala kakor prejšnji dan po 373. 7% investicijsko se je zaključevalo po SI.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2951.01 — 2965.51, Berlin 1752.77 — 1766.66, Bruselj 734.90 — 739.96. Curih 1424.22 _ 1431.29, London 216 38 — 218.43, Newy0rk 4315.38 _ 4351.70, Pariz 288.67 - 290.11, Praga 180.91 — 182.02, Trst 356 96 — 360.04.
Curih. Beograd 7. Pariz 20.1725, London 15.1B50 New7ork 306.75. Bruselj 51.65, Milan 25.12, Madrid 42. Amsterdam 207.1250. Berlin 123.25, Dunaj 57.75, Stockholm 78.75, Oslo 76.55, Kobenhavn 68.05. Praga 12 71. Varšava 57.90. Bukarešta 2.50.
" Efekti
Zagreb. Vojna škoda 372 — 374., za avg. sept., okt. in nov. 372 — 372. 7*/* investicijsko 81 _ 82, 4% agrarne 45 den., 7V» Blair 72.25 — 73, 8% Blair 80.50 - 81.50, 7* s posojilo DHB 75 den.. 6% begluške 64.50 _ 65.50, Narodna 5800 den., PAB 233 den., Trbovlje 95 _ 105, Isis 40 bi., šečerana Osijek 120 bi.
Beograd. Vojna Škoda 372.50 — 373 (372.50) za dec. 372 _ 373 (372.50) 7% stab. 81 — 81.50 (81), Narodna 5890 — 5950, PAB 233.54 — 234, 7% investicijsko 82 -S3 (83), 87c Blair 80.50 do 81.50 (81), Blair 72.50 - 73 (72 - 72 50). 7% posojilo DHB 75.25 den., 6% begluške 66.50 — 67.25 (67), 4*/» agrarne 46-75 den.
Blagovna tržišča
2ITO.
4- Chfcago, ?2. arg Zaičetn! tečaji: Pšenica: za sept. 89.857. za dec. 91.75. za maj 93.76; koruza: aa eept, 74-36 za dec.
Napredek Krškega v prid letoviščarstvu
Z vso vnemo je tajsko prometno društvo že v preteklem letu započelo akcijo za počelo dvig prometa im je z velikim trudom postavilo eno najmodernejših obsav. skih kopališč. Ni štedilo ne s trudom ne z denarjem tudi letos in že pred pričetkom kopalne seaone dokončal vsa dela pri kopališču: beton ira nje obrežja., splaniranje teratse za solnčenje, poseben prostor za športne igre in ladiko atletiko itd. Prav te ugodnosti so privabite v Krško precejšnje število gostov. Enako pripomorejo k temu še javni koncerti gasilke godbe ter pri znanega sokolskega orkestra. Nedavno se <e v kopališču vršila še velikopotezna prireditev^ združena 6 plavalnimi tekmami za prvenstvo Poeavja, d»Ue z veslaškimi tekmami im beneško nočjo na Savi. Prireditev je sijajno uspela, samo v pogledu tekem bo prihodnjič treba zavzeti resno stališče!
Posebno privlačno je postalo mesto s svojo popolnoma breaprašno cesto, ki je Po zaslug: posestnikov vsako jutro in večer polita. Izvršile «o ee marsikatere izpremembe v higijenskem pogledu, kakor določitev prostorov aa odlaganje smeti in drugo. Tud-i v pogledi šetališč smo napredovat. -izjemo dela le najlepše šetali-šče v Zatonu, ki je baš v zadnjem času z nekakimi avtomobiliskimi znak- zaprto za avtomobilski ta kolesarski promet Ti znadci pa ne služijo kot opozorilo za kolesarje im oetaio občinstvo, marveč menda zato, da vedo krave, kje je treba kreniti z glavne ceste na pešpot, ker ne samo ogrožajo pasante, marveč napravijo tako nesnago, da bi človek moral rabiti »dnlce«, če bi hotel srečno skozi. Tu bodo odločujoči gotovo takoj storili vse. da ee nedo-staiek očipravi. ker je nevarnost neror-sel i zapirati pot kolesarjem, dokler redno štirikrat dnevno premenira po isti pati vsa čreda krških krav*
Ilirija : Jadran
V nedeljo se obeta ljubljanski športni publiki zopet lepa nogometna prireditev. Ilirija gre v goste s svojo najmočnejšo postavo v Trnovo in odigra tam tekmo z Jadranom.
Kandidat ljubljanskega podsaveza Ilirija za državno ligo se nahaja v mnogoobe-tajoči formi. Jadran pa zasluži vse priznanje po svoji lepi igri in discipliniranem na. stopu. V poslednjem času ima Jadran trenerja, priljubljenega vratarja Primorja g-Stojana Starca. V pokalni tekmi s svojim starim rivalom Reko se je napredek Jadrana oči to val. Ker začno 8. septembra prvenstvene tekme, bo to vsekakor poslednja večja športna prireditev domačih klubov. Ilirija nastopi v postavi Herman—Brglez, žitnik I-Unterreiter (Bogme), Sočan. Pogačnik—Rihar, Lah I„ Zupančič, Slapar, Doberlet Hirijanska postava je tako prvorazredna, da bodo gotovo vsi športni prijatelji z zanimanjem obiskali tekmo, ki bo dala slutiti prognozo ilirijanskega prehoda v državno ligo. Postiva Jadranašev bo vsekakor odgovarjala močnemu nasprotniku, predvsem pa težjega treninga potrebni Jadranaši osvajajo občinstvo vsled požrtvovalne, lene igre in dostojnega nastopa Kakor čujemo. bo sodil to zanimivo tekmo savezni kapetan in sodnik g. ča-memik. Kot pred tekma se vrši v propa_ gandne svrhe za lepi ženski šport.
hazenska tekma med družinami Ilirije in Jadrana, to pa le v slučaju, da navedeni družini ne bosta zadržani v državnem prvenstvenem tekmovanju. Tudi tu nastopi Ilirija z družino v najmočnejši postavi m sicer: Papež. Per-dan. Oman. Papež. Janežič. Bernik. Papež (Rupel), rezerve Pribošek. Keržan.
Hazenska tekma, se prične ob 15. nogometna ob 16.30. Tejtmi se vršita na igrišču Jadrana v KolezijL Opozarjamo obiskovalce, da je tramvajska postaja. Tobačna tovarna oddaljena smo tri. minute od igrišča Jadrana. Vstopnina. S n 4 Din. za celotno prireditev je tako nizka, da se omogoča vsakomur obisk te prireditve.
X. nacionalni teniški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline
priredi teniška sekcija SK Celja, 6., 7. in 8. septembra v Celju. V ta namen je mestna občina celjska darovala krasen pokal, ki si ga pribori najboljši udeleženec tega turnirja po trikratni zaporedni zmagi ali po petkratni v presledkih. Sekcija sama pa pripravlja lepa praktična darila za udeležence, ki jih. pričakujejo v velikem številu iz vse države.
Za ta turnir, ki bo po obseg1, ka&or tudi po moči udeležence:.' zelo pomembna in velika prireditev, bodo teniška igrišča v mestnem parku v Celju preurejena v rdeča, kar bo gotovo našlo prijeten odmev v teniških krogih.
Predsedstvo te prireditve .le prevzel magistratu! direktor v Celju Ivo šjbic, katerega ime je jamstvo, da bo organizacija turnirja brezhibna. Občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev, teniške športnike pa vabimo, da prijavijo svojo udeležbo.
pogreba sinčka našega predsednika Ante Gnidovca. Pogreb bo danes ob pol 4. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani
ASK Primorje (Lahkoatlet&ka sekcija).
Danes ob 20. sestanek pri Sianuču, krneč-, ka soba. Zaradi važnosti obvezen za gg- Goslarja, potpukovnika Marasa, Marca, Weibla, mag. pharm. Piccolija. Sku. šeka, Luina, Slamiča, Windlsciia, Kennav. nerja, Kavčiča, Czurdo, Gahrška, Cerarja, Sancina D., Raiča MUrvoja, Laiina, Dr. Alujeviča, Vidica, Cimpermana, Camer-nika, Križa. Ceka, Kocha, Saimisra, Slanino, Srakarja L in H, 2crgo A. in F., OgTina, Krpana. Gašperšiča, Sketa, Pu-tin jo, Korčeta, Favettija, Malnaršča," Per-parja, Seršeta in dr. Deklevo. Važnost zaradi predstoječih velikih atletskih nastopov.
S K Svoboda. Danes ob 14.30 trening za juniorje pod vodstvom trenerja g. Janežiča. Od 16. naprej za I. moštvo in rezervo. Ob l9.3o članski sestanek v Delavski zbornici. Cuk in Brajer Milan sigurno. Ob 20. odboroma seja.
SOKOL
Sokol Radomlje. Marljivi RatfcmCani ^ pripravljajo na letošnji javni nastop, ki bo 25. t. m, ob 16. na letnem telovadišču. Njih priprava nam dokazuje, ča bo prireditev veličastna. Na spore.|u je poleg ostalega velika javna veselica z bogatim srečo!ovom. Posetite to prireditev t kar največjem številu. Na svidenje v prijaznem Radomlju!
Marjanu Benedikti v spomin
9. septembra bo preteklo leto dni, ko se je v znanem Jalovčevem ozebniku smrtno ponesrečil 21 letni abiturient Marijan Be-nedik iz Stražišča.
Pokojnik je bil nadarjen, družaben- po vnanjosti veselega značaja: njegov pogled pa je bil usmerjen globoko v svet notranjosti. Stremel je po osamosvojitvi iz mehani-stičnega življenjskega ustroja, ki ga je vedno boij zasužnjeval. Iz razrvane duševnosti si je utiral pot v novi svet. Khc notranjosti je bil vedno silnejši. Ni se mu upiral Zbežal je v samoto divje prirode. Ni se bal težke preizkušnje niti ne lastne žrtve. Utrjeval se je v borbi in nova življenjska sila je vzkipela v njem.
Marijan! V najbolj kritičnem trenutku si ponovno zavojeval boj zasužnjenju duše. Porodila se je v Tebi težnja po razmahu individualnosti v taki meri, da si pozabil na borbo, ki si jo vojeval samemu sebi; to mogočno hotenje te je pogubilo in priroda je zahtevala tvoje mlado življenje.
Tovariši, turisti! Pridite 1. septembra v Planico, kjer se bo ob koči v Tamarju darovala sv. maša. nato pa pohitimo na kraj nesreče, kjer bo blagoslovitev v steno vzidanega križa z imenom ponesrečenca in z datumom nesreče. Posvetimo ta dan pokojniku, ki je tako tragično žrtvoval svoje mlado življenje za dosego iskanega smotra.
Zeljko Križnar.
V nekaj vrstah. V sredo zvečer se je vršil v Zagrebu ob električni razsvetljavi lahkoatletski dvoboj med našo reprezentanco in reprezentanco angleških dijakov. Tekmovanju je prisostvovalo kljub slabemu vremenu 2500 gledalcev. Prisoten je bil tudi zastopnik kraljevega namestnika polk. Gružvič. Igrišče zaradi dežja ni bilo posebno sposobno za tekmovanja, zaradi česar tudi Angleži niso mogli pokazat, vsega, kar znajo. Pa jim je vendar uspelo, da so naše atlete premagali s 7 : 1. Pri nas so mnogi odpovedali, zlasti dr. Buratovič, Bauer, Banščag in Stevanovič. Edino našo zmago je izvojeval Ivanovič. ki je v teku na 400 m z zaprekami zmagal v lepem času 55.3. To je za 2.3 boljše od rekorda Sre-vanoviča. Vendar pa ta rekord ne bo priznan. ker je Ivanovič zrušil eno prečko. Med Angleži je bil tudi bivši svetovni rekorder Lovelock, ki je z lahkoto zmagal v teku na 1500 m v času 4 : 07.6. Sledil mu je njegov drug Ward 4 : 13.6. a nato naši Goršek 4 : 18-6, Czurda 4 : 24, Takač 4 : 26. Se v štafeti 4 X 100 m, v kateri smo imeli izglede na zmago, smo morali prepustiti prvo mesto Angležem, čeprav so bili oslabljeni. Angleži so dosegli čas 44-2, naši pa 44.5. _ Naš nogometni savez je dal inicijativo za vseslovanski nogometni turnir, pri katerem bi sodelovale Jugoslavija. Bolgarija. Poljska, Češkoslovaška in — Rusija. Izvedba te lepe ideje pa je odvisna od političnih odnošajev do Rusije. — Savezni kapetan Boško Simonovič je izjavil, da bo za tekmo proti Češkoslovaški postavil isto moštvo, ki je zmagalo v Katovicah proti Poljski. Edino mesto Beloševiča misli postaviti' Hatošiča. Postava fco torej tale: Glaser. Hugl Matošič. Arsenijevič. Gajer, Lechner, Glišovič, Vujadinovič, Živkovič, Sekulič, Zečevič. Tekma proti Češkoslovaški bo zadnja meddržavna tekma naše reprezentance v tem letu.
Slufbeno iz SO pri LNP- Delegirajo se k tekmam 25. avgusta: v Ljubljani, igrišče Primorja, ob. 9 30 Mars—Svoboda Ske-telj, ob 10.45 Ilirija—Primorje štiglič. igri-šče Mladike ob 9.30 Hermes—Korotan Do-linar, ob 10.45 Mladika—Jadran Macoratti, igrišče Jadrana ob 16. Tadran—Ilirija Ca-mernik, igrišče Primorja ob 16.30 Primorje_Reka Ramovš, predtekma Vrhovnik,
igrišče Most ob 17. Moste—Brod Joksič, ki naj obenem pregleda igrišče v svrho verifikacije. V Celju, igrišče pri Skalni kleti ob 16 30 Atletiki—Hrastnik Veble; v Kranju ob 16 30 Korotan—Primorje Mrdjen; na Jesenicah Bratstvo—Kovinar Lukežič (po sporazumu).
Odbor Smučarskega klnba Ljubljana poziva celokupno članstvo, da se udeleži
Gledališče rimskega Skooija
Dv a tedna že odkopavajo znani arheolog, beograjski vseučiliški profesor dr. Vulič in njegovi sotrudniki ali kakor jih on imenuje — sotrpini, veliko gledališče starodavnega Skopija.
es čas so pri delu z največjo energijo. Vremenske prilike raziskovalcem niso naklonjene, zakaj za dnevi najhujše vročine se vrstijo dnevi dežja in hudega vetra. Ekspediciji in 30 delavcem, ki delajo od zore do' mraka, pa to ne jemlje dobre volje in vneme. Dnevno prihajajo na dan nove zanimivosti in profesor Vulič je prepričan, da bo to njegovo odkritje največjega pomena za arheološko vedo.
Odkopani ostanki impozantne gledališke stavbe so tako dobro ohranjeni, da nudijo točno sliko starodavnega gledališča. Najprej so, kakor znano, odkopali po 4 do 5 rn debele zidove v dolžini 100 m. potem pa so prišli n-a površje tudi hodniki, ki so vodili do gledaliških galerij. Iz odkopanih ostankov se dobro vidi način gradbe in vrsta uporabljenega materiala. Gledališče je imelo 6 galerij s preko 3.000 sedeži. Profesor Vulič meni, da v arheologiji menda ni primera, da bi ena samo odkopavanje nudilo tako točna sliko oblike in ureditve kake starodavne stavbe. V \-ečini primerov morajo kombinirati rezultate mnogih najdišč. da dobijo primerno sliko kake večje starodavne stavbe. Starodavno gledališče je dosti večie kakor ono. ki so ga pred 10 leti odkrili v Stobih.
Arheološka ekspedicija bo nadaljevala svoje delo do 1. septembra, potem pa bo nadaljevala z raziskovanji v Stobih, dokler bodo dopuščale vremenske
razmere.
OgU» n r*i pod ui« ti llJUJSj*.
Ob Sueškem prekopu
Vojna z Abesinijo, sreča za delničarje Sueškega prekopa - Italija je poslala skozi prekop ogromno število prevoznih ladij
Lep skok v treh
Demanti v italijanski vzhodni Afriki
>Giornale d' Italia« poroča iz Mogadiscia. da je italijanski stotnik Frantini, član prostovoljnih čet v Vzhodni Afriki, odkril 150 km od abesinske meje v Udduru demantno polje. Javil je odkritje pristojni oblasti, ki je že odposlala v Uddur strokovnjake, da ocenijo vrednost najdišča.
Radio v cigaretni dozi
Na letošnji radio razstavi v Londonu lahko vidiš dva svojevrstna ekstrema: velikanski aparat v stekleni omari in miniaturni prejemnik, ki se da namestiti v cigaretnici. Oba izuma zbujata mnogo pozornosti in ju obiskovalci razstave zvedavo ogledujejo.
ANEKDOTA
Ko so predsedniku vlaide švehli pripovedovali, dia bo narod opusti! časnike, odkar je vsepovsod ra I i o, .,<= ta odvrnil na svoj znani preprosti naoii: * To pa že ne! Ljiudtje bodo vedno naročali časnike. Antene vendar ne morejo razrezati na koščke im jo Obesiti že veste kam«.
VSAK DAN ENA
Umetnostni zgodovinar
tat
Grof ukradel cerkven zaklad
Pariška policija zasleduje organizatorja velikega vloma, ki se je izvršil pred kratkim v zakladnici katedrale v Pampeluni na Španskem. To je italijanski grof in umetnostni zgodovinar Jose Ovideo della Motta, ki je svoje dejanje izvršil v družbi svoje prijateljice, nekega Italijana Papiella in treh španskih draguljarjev, ki so jih že prijeli, dočim je grof pobegnil in se mudi ta čas menda v Parizu.
Vlomilec se je na svoje dejanje pripravljal dve leti in to na skrajno prevejan način. Pred tem časom se je naselil v Pampeluni, kjer si je znal pridobiti zaupanje vsega navarskega plemstva in cerkvenih dostojanstvenikov. Te si je pridobil posebno s svojim poznavanjem zgodovine cerkvene umetnosti. Pod pretvezo^ da hoče napisati knjigo o zakladih pampelunške katedrale, je imel za vsak čas, celo ponoči, prost vstop v zakladnico katedrale in je fungiral tudi kot vodnik tujim ljubiteljem umetnosti, ki
Letalo htez ropota
*Daily Heraldi poroča, da se je Aircraft Conipanyji v Bristolu posrečilo zgraditi letalo, pri katerem je ropotanje motorja in propelerja tako omejeno, da ga iz višine 1sgc m ne bo več slišati. To je najmanj hrupni aparat, kar so jih imeli doslej, njegovo ropotanje ni večje ne?o pri najmodernejših luksuznih avtomobilih.
Graditelji so že pred kakšnimi desetimi leti odkrili svojo metodo, ki omejuje motorni trušč na minimum, a šele sedaj so imeli možnost, da jo uresničijo. Novo letalo bo imelo brzino kakšnih 50u km na uro in bo tehtalo samo 750 funtov. Kakor poroča omenjeni list, bo družba že prihodnje leto spravila veliko število teh letal na trg.
Titulacije v Perziji
Iranski šah je odredil, da morajo njegovi državljani .opustiti vse nepotrebne in klečeplazne naslove in nagovore, ki so jih doslej uporabljali v obilni meri proti vsakemu višjemu. Odslej naj prijatelja ali znanca nagovore z »ago«, gospodom, ministru gre nagovor »junab ali«, ki so ga dajali doslej najmanjšim uradnikom, šah sam pa reflek-tira zase na nagovor »ala hazrat« (veličanstvo).
so obiskovali mesto. Tako je počasi natanko proučil vsak kos v zakladnici in je razmes-til svoje pomagače.
Ob pričetku prejšnjega tedna so našli zjutraj vrata v zakladnico odprta. Takoj so tudi ugotovili, da manjkajo najdragocenejši predmeti in da je vlomilec moral biti le človek, ki je natančno poznal kraj in dragocenosti. Najprvo je bil namreč odprl železno skrinjico, v kateri so bili ključi od vseh omar. Delati je moral zelo komoduo, nekoliko ur, kajti na tleh so našli veliko število cigaretnih ogorkov. Vzel je in zavijal samo dragocene kose iz zlata in draguljev, takšne stvari, ki jih ne bi mogel prodati in ki so imele nepristne kamne, pa je pustil na mestu. Ko je padel sum na grofa della Montto, je bi! ta preko hribov in dolin. Potem šele so zvedeli, da si je mož v Italiji, v Rimu, Milanu in Florenci, že ponovno prisvojil cerkvene dragocenosti.
Pred vodo bežijo
V	svojem dolnjem teku je začela Rumena reka zopet prestopati bregove ■ in poplavljati zemljo. Silovitost toka je takšna, da neprestano trga bregove in ruši jezove. Ker so imeli v teh krajih zadnjih 40 dni za 67 om padavin, ni verjetno, da bi vode začele kmalu upadati. Popljav-ljeno ozemlje obsega približno 6000 kvadratnih km.
V	Južnem Hopeju .strašno gospodari reka Han. Poplavila je doslej nad 500 človeških naselbin in porušila kakšnih 30 tisoč hiš. Učinila je vso riževo letino na poljih v bližini svoje struge. Zaradi tega je v opustošenih krajih pritisnila lakota. Okoli 400.000 beguncev je zbežalo na griče, plezalo na drevesa in strehe, kjer jih ni dosegla voda. že več dni se ti nesrečniki hranijo samo z drevesno skorjo, drugega nimajo.
Število beguncev v provinci Honan cenijo na 1,700.000 duš. Vlada je sicer po-krenila velikopotezno pomožno akcijo, kljub temu pa umirajo ljudje trumoma, ker ni mogoče lajšati bede sproti kakor nastaja,,
avtomobili, Jd ja odpravljajo dalje r Masauo in druga italijanska pristanišča v Vzhodni Afriki. Tja gredo tucfi velikanske množine cestnega gradbenega materiala, posebno asfalta, ki plujejo proti Daljnemu Vzhodu, od-klada jo mimika jo običajno v Portu Tev-fiJnu, odkoder jo potem s čoku spravljajo dalje proti jugu.
Da
se ob taksnem forsinanem prometu pojavlja pomanjkanje prevodnih sredstev, je razumljivo. Neki dobavitelj tovornih avtov ni mogefl n. pr. dolgo fesa dobiti dovolj ladij, da bi nra jih prepelja!e v Eritrejo in Somalijo, čeprav je ponujal štirikratno normalno prevoznino. Italijanska fcrižarka, Jri je že leta stacionirana v prekopu, se je spremenila sedaj v skladišče (kuriva in v repara/tumo ladjo. Svetilnaškj pašniki in barke, Id so počivale že od konca svetovne vojne brez dela v Aleksandri-ji, 90 mahoma prišle spet v rabo.
Eršfcrerjska in som&lijska pristanišča niso v stanu, da bi zmogla velikanski promet, ki so m« postala nenadoma cilj. Zgodi se, da morajo čakati do vrha napolnjene ladje cele tedne na morju pred Masauo, ker tovora m mogoče takoj odložiti. Neki norveški par-nik, ki je bi l
najtovorjen z bukovim lesom, je čakal na ta način m. pr. ceie štiri tedne, potem mu je zmanjkalo vode in živil, pa je odplul v Aden, kjer je tovor odložil, da pridejo Italijani pozneje sami ponj. Neki drugi parnik je prispel z dragocenim gradbenim materialom in senom. Gradbeni material so hitro iztovorffli, za seno pa ni bilo na razpolago dovolj ne ljudi ne prostora. Pannik je nekaj časa čakal, potem pa so vse seno enostavno pometali v morje in odpluti. Velikanske vsote gredo v iagubo tudi na ta način, da blaga, ki se rado (kvari, ne morejo spraviti pod streho. Velik tovor sladkorja so morali odložiti na prostem pofeg velikega tovora cementa. Ponoči je lilo kakor iz škafa in se je vse ozemlje tam okrog spremenilo v kašo iz sladkorja in cementa Tudi za delavce ne dobe stanovanj, Prenočujejo v masah na prostem, na tovorih blaga in vrečah. Da jih na ta način mnogo oboli, je pač umevno.
V Birchingtonu (Kent) na Angleškem d dame iz boljše dražbe krajšajb „ utrjujejo vitko linijo telesa s tekanjem in skakanjem v spremstvu hrtov
Tekoče meso
Ima vso hranilno vrednost ter je velikega praktičnega
pomena
V dunajskem poljedelsko—kemičnem Bwenneon zavodu eo že dalj časa poskušali izdelati meso v tekoči obliki in se je to naposled posrečilo. Tekoče meso po no.
Koliko je vreden človek?
Ne samo v Abesiniji, tudi v njenem sosedstvu je , suženjstvo v bujnem cvetju
Dasi se abesinski cesar na vse pretege trudi, da bi čimprej odpravil suženjstvo v svoji deželi, je tam še mnogo ljudi, ki se bavijo samo z lovom na sužnje. Tako poročajo, da je v provinci Maji samo v zadnjih tridesetih letih zavoljo tega število prebivalstva padlo od 30.000 na 4000 duš. K temu je sicer še pripomniti, da ni v deželah okrog Abesinije v tem pogledu nič bolje in najboljši dokaz za to so številni spori, ki nastajajo zaradi tega med abesinskimi oblastmi in oblastmi angleškega Sudana.
L. 1902. je prišlo zavoljo napada abesin-skih Anuakov na naselbino Beir v angleškem Sudanu do prav tako čudnih, kakor dolgotrajnih diplomatskih pogajanj, ki so se končala s tem, da je moral guverner v Uln Baburju plačati za vsako ugrabljeno osebo, ki je niso mogli vrniti sudanskim oblastem, po 15 glav živine. To pa je bila tako rekoč izjemna cena kajti za bodoče so se zmenili, da bo treba plačati za vsakega ugrabijenca 20 glav živine, dočim
so prej plačevali običajno po 1000 abesin-skih tolarjev. Na kakšen način se ob takšnih prilikah pogajajo za žive ljudi, je najbolje razvidno iz najnovejšega poročila angleškega konzula zapadne Abesinije Erski-na, ki pravi, da je guverner Valage prevzel odgovornost za 12 Sudancev, ki so jih Anuuki ubili ob priliki nekega »lovskega« pohoda čez mejo. Po drugi strani je moral sudanski guverner prevzeti odgovornost za dva nedavno prej ubita Anuaka, ki so ju odšteli od ubitih Sudancev. Za ostalih deset bi moral guverner Valage plačati 2000 tolarjev, ker so se pa bili te ekspedicije udeležili tudi neki Anuaki s sudanskega ozemlja, so odkupnino znižali na 1460 tolarjev. K vsemu temu je pripomniti, da pride po lovskih pohodih na sužnje običajno komaj desetina žrtev v suženjstvo- mnogo ljudi, posebno starcev, ob takšnih lovih pobijejo, mnogo ugrabljencev pa pogine na poti v suženjstvo od izčrpanosti, gladu in hudega ravnanja.
vi metodi se da z vrelo vodo tsSocff pri.
praviti kot mesna juha, dalje ga jle mogoče kakor sardelmo pasto majzati na (kruh in uporabljati za vsakovrstne jedi Kakor poročajo, je to meso daleč nad raznimi mesnimi ekstinatota, ki so 1© pripomoček za izboljšanje okusa in ne kakšno živilo.	___
Poizkusi so pokazali, da ohrani tekoče meso vso svojo hranilno vrednost in cer v posebno krepki dbliki. Imelo bo velik pomen kot dtietetska hrana za bolnike, za turiste, otroke in vojake.
Način, kako ga spreminjajo v tekočino je strogo tajen. V kratkem prične Obratovati tovarna, ki ga bo pridelovala v velikih množi na.h in ga spravljala kot neko vrsto konserv na trg. Meso v tekočini se drži baje silno dolgo.
NEKAJ ZA VSE
črevesje ima dvojno funkcijo: prebavno in varkalno. želodčni in črevesni sok morata jed najprvo raztopiti (prebaviti), potem jo pa črevesna sluznica, posebno v tenkem črevesu vsrka in povede v krvni obtok.
Danski zdravnik dr. Lindahl trdi, da so solze zdrave, ker vplivajo antiseptično in tako rekoč pometejo človeški obraz.
Naša kri je rdeča zavoljo svojega hemoglobina, ki zavzema 13 odstotkov njene mase.
Ladja na vožnji
Najsi povzroča vojna nevarnost med Italijo in Abesinijo neštetim ljudem in diplomatskim krogom še toliko skrbi, to je gotovo, da imajo drugi spet veliko razloga, dta si zadovoljno manejo roke. To so v prvi vrsti akcionarji raznih vojnih industrij in akcionarji Družbe Sueškega prekopa poleg premnogih drugih velikih in majhnih pridobitni-kov. Ob Sueškem prekopu, kjer je v normalnih časih drugače precej tiho, vlada od letošnjega februarja dalje pravi živžav. Računajo, da je v tem času pi\ulo že najmanj dvesto italijanskih prevoznih ladij skozi prekop proti Vzhodni Afriki in večina teh lsdij je šla tudi skozi prekop nazaj. Vsako krat pa je treba plačati za prehod ogromne vsote v zlatu, ki silovito krepi blagajne prekcpne družbe. Njene akcije neprestano rase j o.
Spočetka so Italijani pošiljali v Vzhodno Afriko pred vsem fašistične miličnike in delavce, sedaj pa se množijo prevozi rednih čet. Ko pristanejo par-
skozi Sueški prekop
niki v kakšni luki ob prekopu, ne sme nihče izmed moštva na kopno, razen manjših oddelkov, ki oskrbujejo pod nadzorstvom častnikov nakupe. Tudi na ladje ne sme nihče razen prav zanesljivih italijanskih državljanov, ki prebivajo tod kot priseljenci. Ob takšnih postankih pa prihaja vedno do bolj ali manj navdušenih manifestacij italijanskih priseljencev, do prepevanja fašistične himne in vzklikov duceju.
Italijani so v ostalem spremenili pristanišča ob prekopu v zbirališča vsakovrstnih stvari, ki jih potrebujejo za vojno v Abesiniji. Velikanske množine živiJ, sadja, zelenjave, krompirja, moke itd., se kopičijo ob nabrežjih in neprestano nakladajo ter dopolnjujejo. Domačini imajo na ta način velike dobičke, tem bolj, ker se vsako naročilo takoj plača z zlatimi funti in se cene tudi neprestano dvigajo. Mnoge pridobitne panoge imajo ta čas svojo veliko konjunkturo. Tako je naštela v Suezu velika trgovina z ameriškimi tovornimi
Z navdušenjem odhajajo v Afriko
Dva tisoč italijanskih vojakov odhaja iz Napolija z ladjo »Ganges« proti Vzhodni Afriki. Mladina je, kakor kaže slika, polna navdušenja za lepo vožnjo
Citajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Najbolj ljubka kopalka
letošnje kopalne sezije v Franciji. Fotografirali so jo na peščini v Ollonnu
Vampirji v londonskem živalskem vrtu
Londonski zoološki vrt je te dni prejel nenavadno pošiljko: večjo skupino zapadno indijskih vampirjev, ki žive od krvi živih bitij, torej tudi od človeške krvi. Vampirji pa ne sesajo krvi svojih žrtev, marveč samo punktirajo njih kožo in srkajo kapljice krvi, ki se nato pocedijo in rane. Vampirji so pri ovojih napadih tako oprezni, da žrtve niti ne zaznajo njih početja, če spijo. Vampirje te vrste i-majo doslej samo v Londonu in nikjer drugje v E>vropi. Zaradi varnosti so določili živalim za bivališče stekleno omaro.
Kravji pastir ~ ameriški pismar
Will Rogers, ki se je uibil v Kanadi z enookta. letalcem Postom, je bil kaj nenavaden človek. V začetku je bil kravji pastir, potem 6e je pridružil potujočemu cirkusu, kjer se je produciral kot metalec lasa. Pred zaključnim trikom je moral vsak artist opozoriti publiko na težave svoje produkcije. Rogens je bil mož skopih besed in je moral nekoč vskočiti za svojega tovariša, ki je zibolel. Storil je t©f kakor se mu je zdelo najprimernejše. Ln zgodilo se je čudo: poslušalci 6o mu tako ploskali, da se je ravnatelj cirkusa zavzel zanj in ga nastavil kot konferencierja, ki je z vmesnimi opazkami navduševal publiko. Tako se je razvil Rogens v presenetljivo kratkem času iz neznanega artista v nadvse priljubljenega glosatorja dnevnih zanimivosti, ki so prijale masi. S pristno ameriško odkritostjo, a tudi humornostjo je komentiral s par besedami dnevne dogodke. Tako je postalo na moža pozorno neko newjorško uredništvo, ki ga je angažiralo za delo pri listu.
Za bajno visok honorar je zdaj Ragers pisal glose k dnevnim dogodkom. Njegovi sestavki so bili kratki in jedrnati, obsegali so največ (jo petnajst vrst, v njih pa je našel povprečni Američan vse, kar je prijaio njegovemu okusu. Ko se je udomačil radio, eo angažirali Roger&a pri njem in mož je postal v kratkem času znan Sirom Amerike. Njegova popularnost je bifla tolikšna, da eo se politiki potegovali za njegovo prijateljstvo. V zadnjih letiih je Rogems sodeloval tndi pri fi'mu. Tragičea smrt ga je zatekla v 55. letu.
>3utr<x It. 194.
Pete!:, 23. avgusta 1935.-
Meddržavna šahovska olimpljada v Varšavi
Prvo pismo našega posebnega poročevalca šahovskega mojstra Vasje Pirca Iz Varšave — Borba ao držav na šahovnicah — Naši v začetku slabo odrezali
Varšava, 18. avgusta
2e na vožnji v Varšavo, ki smo jo opravili skupaj z avstrijskim, madžarskim in francoskim moštvom, smo izvedeli, da bodo v sestavi moštev precejšnje spremembe. Španija in Norveška sta udeležbo sploh odpovedali. Tako je bilo vsaj mogoče da 20 sodelujočih držav igra med seboj po normalnem turnirskem sistemu. Avstrijci so prišli brez močnega Beckerja, Francozi brez dr. Bernsteina, Madžarom manjka A. Steiner.
Nastanjeni smo skoro vsi v Sejmovem hotelu; to je oficielni hotel poljskega parlamenta in z njim v istem poslopju je hotel okrašen z -zastavami vseh sodelujočih držav. Po hodnikih povsod veliko življenja in vrvenja; slišijo se vsi svetovni jeziki. Menda so sploh vsi gostje hotela šahisti, vsi,nosijo olimpijski znak v gumb-
rrf.

Dr. Aljehin
Igramo v varšavskem Oficirskem kazinu, ki je ves preurejen za šahovske tekme. V pritličju ima celo poseben poštni urad za nas. Telefonska in telegrafska poročila gredo neprestano na vse strani, do Buenos Airesa in do Moskve. Več dvoran je preurejenih v restavracijo, ki prehranjuje ude ležence olimpijade.
V veliki igralni dvorani ni prostora za ireeh 40 desk, kolikor partij je vedno v teku. štiri moštva igrajo zato v stranski dvorani. Vsaka država ima pri vsakem svojem igralcu svojo zastavo, seveda je še vedno veliko pomanjkanje prostora, tako da se igralci komaj kretajo v svojem ograjenem kvadratu. Za vsak match je postavljena samo po ena dolga miza. Tako gledaici ne morejo posebno dobro zasledovati vseh partij in kvečjem 20 se jih more nabrati okoli ene partije V Varšavi je kljub temu rdo živahno. Saj je igralcev samih z re-irervnimi vred sto, potem še nekaj desetin rediteljev in zelo mnogo novinarjev, gledalci pa nam včasi tudi skoro »držijo ifavnotežje«.
Tehnična organizacija olimpiade, ki stoji pod vodstvom mojstra Przapiorke, je v •splošnem brezhibna. Imamo vsi posebne nove šahovske ure najmodernejšega tipa, nove bloke za pisanje partij itd. Vsi rezultati se objavljajo sproti na posebni des-
ki, povrh pa še izhaja vsak dan opalogra-firan Bulletin z vsemi rezultati, važnejšimi partijami in razglas turnirskega vodstva.
Slab start našega moštva
Ko to pišem se končana tri kola olimpiade. Za nas so potekle izredno nesrečno. V prvem kolu, v petek zvečer, smo imeli za nasprotnike slaibe Dance. Dr. Vidmar in jaz sva bila še zelo utrujena od poti, zlasti, ker v petek radi raznih otvoritvenih slavnosti ni bilo časa za počitek. Konferenca vseh naših igralcev je zato sporazumno sklenila, da prvi dan pavzira dr. Vidmar. Jaz sem igral tako na prvi deski z danskim prvakom Andersonom. Kot črni sem prišel v damskem gambitu v nekoliko težko pozicijo, ki pa sem jo le kmalu popravil. Takoj pa sem nenadoma spregledal izgusbo dame za dve lahki figuri, s prav grobo napako. Pozneje mi seveda vse prizadevanje ni nič več pomagalo in sem se moral kmalu vdati. Kčnig je na četrti deski z veliko lahkoto porazil Soerensena, ki je imel že po 20 potezah trdnjavo in figuro manj. Kostič je na drugi deski sicl-iijanski kot beli lepo premagal Enevold-sena. Žrtvoval je kvaliteto za napad, ki je hitro prodrl. Dt. Trifunovič na 3. deski je proti Nielsenu stal v holandski partiji dolgo časa slabo, v končnici pa je njegov nasprotnik tako popustil, da bi bil naš mojster še kmalu dobil. Po prekinitvi pa je partija v soboto le še končala remis. ker je bila Trifunovičeva prednost premajhna. Zmagali smo torej samo 2lA : mogli smo računati na precej višji rezultat.
Najvažnejši match prvega kola je bilo sicer srečanje Češkoslovaške in Zedinjenih držav. Borb<^ je bila zelo ogorčena, tako da so bile po štirih urah vse partije prekinjene. V soboto pa so, kakor je bilo že po stanju pričakovati, Američani visoko zmagali 3 : 1. Flohr je z majhno težavo re-
Dr. Vidmar
Flohr
miziral s Fineom, ki iz taktičnih vzrokov igra na prvi deski za Ameriko. Marshall in Opočensky sta remizirala, Kupchik in Duke pa sta porazila Reyfira oziroma dr. Treybala. Duke je igral svojo partijo izredno lopo. — Madžari so igrali z Aigle-ži. Bilo je tudi pričakovati visoke zmage dobro razpoloženih Madžarov, pa so Angleži žilavo še rešili nekaj partij in podlegli samo z VA : 2Lilienthal, ki igra iz taktičnih vzrokov na drugi deski, je remiziral s Thomasom kljub kmetu več. — Avstrijci so preprčevalno porazili Švicarje s 3A : Yt, Švedi še huje Rumune 4 : 0. Pri tem je treba še pripomniti, da najboljši rum lanski igralec Erdelji radi taktike igra celo na četrti deski! — Dobro so se prvi dan držali eksotični gostje, Palestinci in Argentinci. Prvi vodijo proti ItaMji z 2:1 in eno prekinjeno partijo, drugi *ma-jo izglede, da dosežejo s Poljaki neodločen rezultat. Preostala partija tega matcha med Poljakom Najdorfom in Argentincem Ple-cijem bo namreč menda končala z zmago Plecija. Najdorf je prekoračil čas in ima
sedaj razsodišče, v katerem je tudi dr. Vidmar, posla s partijo.
Usodna borba z Avstrijci
Še slabše se nam je godilo včeraj v drugem kolu. Za nasprotnike smo imeli Avstrijce, ki so menda pač favoriti olimpiade Dr. Vidmar je kot beli prišel proti Griinfeldu sicer na prednost, v časovni stiski pa je ni popolnoma izkoristil in partija je končala remis. Jaz sem se boril s svojim starim težkim nasprotnikom Spiel-mnom. Kot črni sem v damskem gambitu prinesel dobro teoretično novost, pozneje pa sem, še vedno utrujen, s par slabimi potezami dovolil nasprotniku napad, ki je zelo hitro prodrl. Tudi Kostič se je boril nesrečno. Z Eliskasesom je kot beli v damskem gambitu spregledal figuro. Dobil je zanjo sicer tri kmete in se herojsko držal do končnice, končno pa je Ie podlegel. Konig je po mirni igri remiziral z Mullerjem. Prost je bil dr. Trifunovič. Avstrijci so torej zmagali s 3 : 1 in se tako revanžirali za svoj poraz v Pragi proti nam 1. 1931.
Vasja Pire
Važen je bil v drugem kolu matoh Ma-džarska-Čehoslovašika. Partija med L. Stei-perjem in Flohrom bo sedaj menda končala remis, dolgo časa je bil Flohr popolnoma izgubljen. Lilienthal je porazil Opo-čenskega, H a vasi in Revfir ste remizirala, Madžar Refchy pa je izgubil s Pelikanom Švedi so porazili Angleže 2Vt : 1 Vi. Senzacija je bila na drugi deski zmaga Thoma-sa nad Stoltzem. Zedinjene države so komaj odpravile Argentine© z 2lA : \Vi. Fine je celo izgubil z Grauom. Pri matcjbiu Poljska—danska, ki je končal 3 : 1 za Poljake, je imelo zopet posla razsodišče, ki je prisodilo Tartakowerju točko proti Andersenu, ki je prekoračil čas. Palestinci imajo izglede, da. visoko porazijo Irce.
Srečanje s Finci
Tudi v današnjem tretjem kolu s Finsko nam ni šlo predobro. Dr. Vidmar je proti Bddku v španski partiji nekoliko riskant-no žrtvoval kaneta in bo trdnjavsko končnico izgubil. Jaz sem z Rasmussenom, ki se je v damskem gambitu zelo pazljivo bra nil, dosegel kljub prednosti remis. Lepo pa sta zmagala dr. Trifunovič in Konig. Trifunovič kot črni nad Solinom v Sicilija.nki že v 20 potezah. Trifunovič je vso par-, tijo zaigral zelo energično. Konig je kot beli v sicilijanki v napadu matiral Salo-ja. Tako smo zopet zmagali samo z 2Vi : VA.
Madžari so očividno v visoki formi. Danes so gladko nadvLadali Američane. Že sedaj vodijo z 2% in bodo ie povišali rezultat. L. Steiner je z lahkoto zmagal Fi-nea, Lilienthal Marshalla. — Avstrijci in Poljaki so pokazali vzorno miroljubnost in remizirali vse štiri svoje partije. Stanje v matehu Švediska—Čehoslovaška je le nejasno. Flohr bo najbrž porazil Stoltza, Lun-din pa je premagal Opočenskega, tako da bo morda match ostal neodločen. — Posebno zanimanje vlada seveda za partije svetovnega prvaka dr. Aljehina, ki igra v sicer nepremočnem francoskem moštvu.
Doslej je dr. Aljehin dobil dve partiji, z Ltvancem Mikenasom pa je kljub {vednosti remiziral.
6 točk po treh kolih
Vodili bodo po treh kolih Švedi in Avstrijci z 8 točkami. Mi jih imamo 6, dve točki diference na začetku pa seveda še ne igrata nobene vloge, tako da lahko še vse popravimo. Trenutno vsekakor nismo v formi. Danes zvečer se igra četrto ko4o. Splošni vtis, ki so ga doslej dale partije olimpiade je, da se igra mnogo močneje ne go v dosedanjih olimpijadah. Veliko večino udeležencev tvorijo mladi igralci, med katerimi so bodo gotovo nekateri izkazali kot izredno nadarjeni.	V tuja Pire
Poskusna rekvizicija vozil in vpreine živine na Goriškem
Kakor poročajo italijanski listi, bodo vojaške oblasti v kratkem v milanskem, neapelskem in videmskem vojaškem sektorju izvedle poskusno rekvi-zicijo vseh vozil in vprežne živine. Ta poskušnja bo imela svrho, da se praktično preizkusi delovanje rekvizicij-skih organov in se dožene stanje prometnih sredstev, ki bi se v primeru dejanske mobilizacije zares rekvirirala.
Poskusno bodo rekvirirali vprežno živino, vse vrste vozov in avtomobilov. Hkratu bodo vpoklicani v vojaško službo tudi vsi civilisti, ki imajo neposredno opravka z rekviriranimi vozili in živino, tako šoferji, vozniki itd. Poskusna rekvizicija se bo po malem izvršila po vsej državi, intenzivno pa v treh omenjenih vojaških sektorjih. Ker spada v videmski vojaški sektor tudi ozemlje goriške pokrajine, se bo tudi na Goriškem izvršila takšna poskusna rekvizicija. Za enkrat še ni znano, kdaj bodo oblasti pričele s poskusno rekvizicijo.
Nove pokrajinske tujsko-prometne ustanove
Pričetkom avgusta je bil v »Uradnem listu« objavljen zakonski dekret o novi ureditvi pokrajinskih organov za pospeševanje tujskega prometa. Ves tujski promet se postavi pod kontrolo ministrstva za tisk in propagando, ki tudi ustanavlja tujsko-piometne ustanove po posameznih pokrajinah. Nove ustanove sodelujejo neposredno s pokrajinskimi sveti za korporacijsko gospodarstvo, vendar so od njih neodvisne. Tudi pokrajinski odbor imenuje ministrstvo za tisk in propagando. Stalna mesta v teh odborih so rezervirana zastopnikom prefekta, pokrajinskega odbora za korporacijsko gospodarstvo, zveznega tajnika faši-: stične stranke, predsednika pokrajinske-; ga upravnega odbora in pode&tata pokrajin skega glavnega mesta. V delokrog pokrajinskega odbora spadajo vse tujsko-prometne zadeve dotične pokrajine. Čeprav pa so odbori neposredno podrejeni ministrstvu, pokrajinskih tujsko-prometnih ustanov ne vzdržuje država, nego pokrajinski samoupravni organi, in sicer pokrajinski sveti za korporacijsko gospodaretvo, občinske uprave, ki pobirajo občinski davek na prenočišča, pokrajinske uprave, avtonomna tujdeo-prometna podjetja in druge prizadete organizacije in korporacije. Prispevki so obvezni.
Vsekakor bodo nove tujsko-prometne ustanove znatno obremenjevale proračune pokrajinskih samoupravnih organov, vendar si splošno mnogo obetajo od njihovega delovanja za razvoj tujskega prometa v poedinih pokrajinah.
Drobne vesti
Protiletalske obrambne vaje civilnega prebivalstva so po uradnih poro Šilih potekle v miru in redu. Kakor znano, so se vršile od preteklega petka do nedelje v istrski, tržaški in pulski pokrajini. Povsod razen v Trstu so se omejili le na poskusne alarme, ki so jih vprizarjali podnevi in ponoči. V Trstu pa so na raznih krajih vpri-zorili tudi navidezne požare in eksplozije plinskih bomb ter za navidezno reševanje angažirali gasilce in oddelke Rdečega kri-
Miilfuriii pregled
Zbornih za zgodovino osvobojenja
Češkoslovaška legionarska občina v Pragi izdaja že enajsto leto vsakega četrt leta zgodovinski zbornik »Naše revoluce« (v redakciji dr. Jeroslava Werstadta). Zbornik je, kakor kaže naslov, namenjen zgodovini češkoslovaškega osvobodilnega gibanja v tujini in doma. Če je Masaryk označil vojno 1934 - 1918 za svetovno revolucijo, velja lo še tembolj za češko osvobodilno gibanje, ki je bik* s svojo maffijo in inozemsko akcijo izrazito revolucionaren pojav. Čehi so neumorni v zbiranju gradiva o tem znamenitem obdobju svoje novejše zgodovine. V »Jutru« je bila že ponovno beseda o tem, zlasti v zvezi z memoarskimi spisi Jana Hajšmana o češki maffiji in s »Pamatnikom odboje«, tem edinstveno pomembnem muzeiu češkoslovaškega narodnega osvobojenja. Zbornik »Naše revoluce« ie važna izpopolnitev obsežne češke literature o vojni in o prevratu, literature, ki je izšla pri raznih čeških zalo-iništvih, zlasti pri »Orbisu«, »Cinu^, »Me-lantrichu« in drugih. Če uvažujemo, da vsak letnik zbornika šteje okrog 480 strani predstavlja deset letnikov »Naše revoluce« skoraj 5000 rtrani znanstveno kritičnega odnosno memoarskega in referativnega gradiva o narodnem osvobojenju in ž njim zvezanih dogodkih v svetovni vojni. Tako ee zbira materijal. ki ni važen saoio za pokole-nje, ki je sodelovalo v teh zgodovinskih bojih, marveč tudi za mlajši rod in še za daljne prihodnje rodove. Ce priuerjamo ta zbornik s tem, kar imamo mi o naši narodni re*
voluciji (in imamo bore malo), vidimo, kako daleč nas prekaša češkoslovaški narod. Narod, ki je bil vedno ponosen na svojo zgodovino, ve zadostno ceniti zgodovinsko borbo za osvobojenje in se dobro zaveda, kaj dolguje sedanjemu rodu in bodočim rodovom.
Četrtletnik »Naše revoluce c je potemtakem vztrled, kako bi bilo treoa delati pri nas.
Enajsti letnik obsega dva zvezka. V prvem zvezku je izšla obširna, dobro dokumentirana razprava Františka Martinka »Ruski manifesti v čeških deželah med svetovno vojno«, v drugem pa je glavni spis razprava Jožefa Kudele »Katoliki v osvobodilnem gibanju in o njem«. Slednje podaja podroben pregled vseh važnejših knjig in diugih publikacij, ki so jin izdali češki katoličani (mišljeni so sev,>dn cerkveno zavedni krogi) med vojne '.n po vojni v zvezi ? osvobodilno akcijo doma in v tujini. Pregled je objektiven in nazorno kaže mišljenje in delovanje katoliško cerkvenih krogov v dobi. ko se je odločevala usoda naroda. Poleg teh obsežnih prispevkov, ki dajejo zvezku poglavitno vrednost, je izšlo v obeh številkah obilo prispevkov, ki dajejo zvezku poglavitno vrednost, je izšlo v obeh številkah obilo drugega gradiva (spominov, korespondence, dokumentov itd.)
Posebno zanimiva so poročila o domači in tuji literaturi, ki se tiče vodilnih problemov svetovne vojne in osvobodilnega gibanja. Tu moramo zla8ti omeniti referate o jugoslovenskih knjigah, ki jih piše že dolga leta eden izmed organizatorjev medvojne češke maffije Jan Hajšman. V prvem zvezku letošnjega letnika obravnava spomine
Franka Potočnjaka »iz emigracije« in Pu-pina znamenito knjigo »From Immigrant to inventor«, pri čemer navaja tudi njen slovenski prevod »Od pastirja do izumitelja« v izdaji Vodnikove družbe. V drugem zvezku poroča J. Hajšman o opisu Nikole Sto-janoviča »Jugoslovenski odbor« in Pere Slijepčeviča »Naši dobrovoljci u svetskom ratu«. Vsa poročila kažejo referentovo globlje poznanje naših narodnih ter političnih prilik in neprilik, obenem pa predočuje; češkemu čitatelju to, kar je v teh knjigah posebno zanimivega ali celo pomembnega za splošne probleme svetovne vojne in za skupno osvobodilno akcijo narodov nekdanje Avstro Ogrske.
Češkoslovaški legionarji so močno delavni. Zbornik »Naše revoluce« je eden izmed hvalevrednih dokazov njihove skrbi za znanstveno zgodovino dobe, v kateri so sami imeli važno vlogo. Če omenimo Se to, da so tudi v lepopisni literaturi izolirali posebno brazdo, znano pod nazivom »legionarska literatura« (lirika, drame, novele, romani), smo samo poudarili že iz prejšnjih izvajanj vidno kulturno pomembnost njihovega organiziranega delovanja.
—O.
Vladimir Nazor objavlja v najnovejšem zvezku »Srpekega književnega glasnika« ciklus pesmi z naslovom »Putna kronika«. Pesmi izražajo pesnikove vtiske z nedavnega potovanja v Grčijo in Egipt in so zanimiv primer Nazorjevega najnovejšega ustvarjanja, ki kaže še vedno velik pesniški polet, oblikovno pa se poglablja v nekak klasičen mir, v izraz zrelih in modrih pogledov na življenje. Razen tega prispevka vzbuja pozornost daljši odlomek iz knjige o Shakespe-arju, ki jo pripravlja znani anglieist beograj-
ske univerze dr. Vladeta Popovič. V socialno problematiko našega okolja posega razprava dr. Nikole Kostandinoviča »Problem socialno slabih van privredjivanja».
Časopis »Književni horizonti«, ki ga izdaja v Zagrebu književnik Ladislav Zimbrek, priobčuje v pravkar izišlem 8./9. zvezku nagrajeni esej Iva Ladike »Kazalište i njegova kritika«. Pisec se zavzema za sodobno gledališče, ki bo ustrezalo širokim slojem, ne pa samo izbrancem. V tem smislu razglablja ideolog'jo in repertoar v gledališču, njegovo tehnologijo in odnos med gledališčem in filmom. Prihaja do sklepa, da gledališče zavisi od okolja, v katerem deluje in da mora to stalno upoštevati, dalje, da je v gledališču potrebno eksperimentiranje in slednjič: da je čisto napačno, če kdo vidi v filmu konkurenco gledališča. Izmed ostale vsebine omenjamo Klopčičev članek o slovenskem ameriškem pisatelju Ivanu Molku, čigar prozo »Lumberjak« prinašajo »Književni horizonti« v izvirnem besedilu. Jonkejevo študijo o češkem pesniku Jiriju Wolkerju in konec Zimbrekovega eseja »Kriza duha«. »Književni horizonti« so danes ena najzanimivejših zagrebških revij.
Louis Adamič, čigar paniflet o Jugoslaviji je nedavno vzbudil ogorčenje naše javnosti, je dovršil nov roman »Grandsons«, v katerem prikazuje usodo tretje generacije naseljencev. Roman, ki izide pri založbi Har. per, bo potemtakem nadaljevanje »Smeha v džungli« in je vreden pozornosti kot prispevek k vprašanju naših izseljencev v Ameriki.
Glas o »krizi knjige«. Na pariški razstavi L 1937. nameravajo dati knjigi posebno Častno in vidno mesto. Nedavno so sklenili, da bo v ta namen zgrajena posebna »palača knjige«, v kateri bodo razstavljeni najlepši književni proizvodi kulturnih narodov. S
ža. SHČne vaje se bodo v določenih rokih vršite tudi v drugih pokrajinah. L. DorOfi
V	Puli je odredba občinske uprave, da se morajo do 3. septembra podreti vsi hlevi v centru mesta in premestiti na periferijo, izzvala med vozniki in kočijaži veliko vzne mirjenje. Predvčerajšnjim je »Corriere Ist-riano« objavil neko njihovo pismo, v katerem ostro protestirajo proti tej odredbi, češ da bi Jih popolnoma uničila. Spričo težavnega gospodarskega položaja si ne morejo postaviti novih hlevov in higijenski predpisi zahtevajo že sedaj od njih zelo velike žrtve. Ker pa so prisiljeni izpolnjevati jih z vso rigoroznostjo, so njihovi hlevi v takem stanju, da v higijensfcem pogledu nikomur ne morejo biti nevarni. Zato bi bilo tudi najbolj primerno in pravično, da bi občinska uprava preklicala odredbo o odstranitvi hlevov iz mestnega centra.
Na Cerkljanskem se je v nedeljo mudil goriški pokrajinski tajnik fašistične stranke Luraschi. Bil je v Grahovem, v Nemškem Rufcu in v Grantu, kjer je na vajah oddelek 62. legije fašistične milice. Po inšpekciji je imel kratek raz-govor z župnikom v Nemškem Rutu, ki mu je predočil težave, s katerimi se bori srenja. Tajnik Luraschi mu je obljubil, da bo interveniral pri gor.škem prefektu Cimpaniju in skušal doseči, da se uredijo vsaj nekatere zadeve, ki najbolj težijo tamkajšnje prebivalstvo.
V	Puli je te dni umrla mati reškega škofa rriisgr. Antona Sancina. Vzgojila je treem sinov v italijanskem iredentističnem duhu.
V	Dolenjem v Brjih se je pripetila nesreča 231etnemu delavcu Petru Kuku, k! je razkladal pesek z voza. Ko je skušal dvigniti gramozno trugo, je zaradi njene teže omahnil in si pri padcu zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnico.
V	Trstu se je v torek pripetila nesreča delavcu Alojziju Uršiču, staremu 23 let Pri deki mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil desno nogo. Iz pomorsko-tehničnega zavoda pri Sv. Andreju, kjer je bil zaposlen, so ga prepeljali v bolnišnico.
R~A D I O
Petek 23. avgusta
Ljubljana 12: Skladbe velikih mojstrov (plošče), — 12.45: Poročila, vrame. — 13: čas, obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 14: Vreme, spored,
borza. _ 18: Mandolinistiftni sekstet. —
18.40: Nekaj zabavnih besed (Fr. Lipah). _ 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, poročila, spored. — 22.10: Cvetke in naših in tujih logov.
Beograd 16.30: Koncertna ura. — 19: plošfie. — 20: Narodne pesmi. — 20.50:
Plošče' — 21: Prenos iz Zagreba__ 22.20:
LahiRa glasba. — Zagreb 12: Plošče. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Klavirske skladbe. — 21.30: Pesmi. — 21.30: Man-dolinistični kvartet. — Praga 19.35: Godba na pihala. — 20.20: Klarinet in klavir. — 20.45: Zvočne slike. — 21.15: Orkester. — 22.30: Plošče. — Varšava 19.30: Pevski
koncert. _ 21: Simfoničen koncert. —
22.10: Lahka in plesna muzika. — Dnnaj 12: Orkester. — 15.40: Koncert na dveh klavirjih. — 16.15: Griegove skladbe. — 17.85: Pesmi. _ 20.4.0: Simfoničen koncert. — 22.10: Lahka glasba. — 23.45: Plošče. _ Berlin 20.45: štiriročne klavirske skladbe. — 21: Orkestralen in violinski koncert. — 23: Iz Stuttgarta. — Miin-chen 19: Plesni orkester. — 20.15: Spevoigra. — 20.45: lz Stuttgarta. — 22.30: Plesna glasba. — Stuttgart 20.15: Spevoigra. _ 20.45: Mešan glasbeni program.
tem v zvezi je posvetil francoski pisatelj Fr. de Miomandre v »Les Nouvelles Litte-raires« nekoliko vrstic glasovom o »krizi knjige«. V plitvih slojih današnje družbe se širi še bolj plitvo mnenje, da je knjiga spričo radia, novin i. t. d. izgubila svoj pomen in da je skrb za njo nesodobna. Francoski pisat, pravi, da sodi med tiste ki ne vidijo v današnjem času ničesar, kar bi moglo nadomestiti knjigo. »Narobe, sem med onimi, ki mislijo, da ni nobena reč na svetu tako pripravna in priročna kakor knjiga. Pomislite, koliko znanja obsega kubičen meter potiskanega papirja, če je bil dobro izbran! Kako malo prostora zavzema v stanovanju knjižnica v primeri z drugim pohištvom! ... Ne dajte se motiti po površnem videzu. Današnja kriza knjige je prav tako površen pojav kakor njeni izredni trgovski uspehi pred leti. Sedaj gre samo za to, da bi današnje stanje ne trajalo predolgo. Prav zaradi tega bo vse dobre ljudi razveselilo, da bo knjigi postavljen ne samo nekak majhen razstavni paviljonček. marveč podobno zatočišče, kakor ga dobe obutev, petrolej, stroji: palača . . .«
Zbiranje latinskih napisov na ozemlja Jugoslavije. V pravkar izišlem zvezku »Znanstvenega vestnika« poroča univ. prof. dr. B. Saria o načttu beograjske in zagrebške akademije, da zbereta in izdata dopolnila (suplemente) k znanemu berlinskemu zborniku »Corpus inseriptionum latinarum«. Naši suplementi bodo obsegali vse napise, ki so bili najdeni po 1. 1902., ko je izšel zadnji Mommsenov dodatek. Začeli se bodo z Norikom in Gornjo Panonijo. Noriški napisi so že v tisku in prvi snopič kmalu izide. Za slovenske kraje sodeluje dr. B. Saria. Ta mednarodno pomembna izdaja ju-goelovenskih dopolnil h »Corpus inseriptionum« bo izvršena v okviru Mednarodne unije znanstvenih akademij v Bruslju.
t
>?u!rc< ti 'lCI
8
TefcE, 23. avgusta 1935.
W. E. Hintz:
21
epa žena, kdo si?
Marionin obraz ni v ničemer razodeval njenih misli, ko je obotavljaje se rekla: »Rada bi vam samo nekaj povedala, gospod de Corsignac — nekaj, kar vas utegne spraviti v slabo voljo —!«
»Iz vaših ust? Nemogoče!«
»Da vidiva! Torej--od tega trenutka se neham udeleževati vaše igre proti Chestru Lynneu!«
Smehljaj mu ni izginil z obraza. S počasno, poudarjeno "kretnjo si je pritisnil enoočnik na pravo mesto.
»Vidim, da ee izvolite šaliti, milostiva—!«
»Verjemite mi, prosim, da mislim popolnoma resno, gospod de Corsignac!«
»Ta.ko —?« Paulov smehljaj je postal zdaj vendarle nekoliko grozeč. »To fci moral seveda obžalovati, lepa gospa! V takem primeru bi se čutil namreč prisiljenega, povedati hotelskemu ravnateljstvu, da je navadna — ne, zelo nenavadna sleparka pod varstvom mojega imena izkoristila gostoljubje ,Gi-gantic-Palacea' — in razen tega sem prepričan, da goji do vaše dražestne osebe tudi policija zanimanje, ki presega meje vljudnosti — —«
»Ničesar podobnega ne boste storili T« mu je segla Marion v besedo.
Corsignac je pazljivo ogledoval svoje nohte. »Tako? — In kdo mi bo branil, lepa gospa?«	i(
»Vaš lastni razum!« ■ > • . k ■
»Hm — ne izprevidim, kako--«
Zdaj je bila Marion tista, M se je pomilovalno nasmehnila. »Ali res ne iz-previdite, gospod de Corsignac, da bo vašemu dobremu slovesu samo v kvar, če me zapro kot zloglasno pustolovko? Pomislite, da me že poldrugi dan predstavljate v hotelu kot svojo ženo. Ako se zdaj vaša prevara razve — in posebno, ako jo zve mister Lymne — —« Obmolknila je, ker je razločno videla, da so šle finančniku že te njene besede dovolj do živega.
Corsignac si je v borbi s samim seboj nejevoljno grizel brke, ki so zaradi tega izgubljali mnogo svoje prvotne lepote. Če je vse dobro premislil, je imela ženska, ki mu je sedela nasproti, na žalost prav — aili--
»Za zdaj ne govoriva o tem, Marion, da sem se okoristil z vašim slepar-stvom«, je rekel nazadnje, meneč, da je našel izhod. »Povejte mi rajši, zakaj hočete nenadoma stavkati, milostiva!« Njegov način govorjenja ni postal niti za trenutek nevljuden, in Marion ga je nehote občudovala zaradi
tega. »Pripravljen sem vam dovoliti pri kupčiji z Lynneam čeden dobiček! Prosim torej —?«
»Moj sklep, da izprežem, je neomajen!« je brez obotavljanja rekla Marion.
Corsignac je skočil pokonci. »A zakaj, povejte? Ko vam dajem toli krasno priliko--«
»Zato, iker nočem! To naj vam zadostuje!«
Začelo se je s tem, da je sluga v prvem nadstropju, ko je hotel kmalu po petih pobrati gostom čevlje, da bd jih osnažil, pri svitu slaibotne nočne razsvetljave opazil na klopld zraven vrat v dvigalo glasno smrčečega moškega, ki ga je še zaradi tega posebno zbodel v oči, ker je bil napravljen v kockasto športno obleko.
Sluga je odločno zbudil hrupnega zaspanca,
Jeremy Jerome je topo gledal okoli sebe, in precej časa je trajalo, preden se je spametoval.
Vraga — torej je bil na svoji nočni straži res zaspal! Kaj, če je bila lepa pustolovka, ki je pazil nanjo, porabila priliko in--!
A tedajci je v svoje razumljivo olajšanje zagledal lične večerne čeveljčke pred vrati apartmana številka tri.
»M—da — to so posledice whiskyja v vašem baru —« je rekel vrlemu slugi in se nerodno namuznil. Novec, M mu ga je hkratu spustil v žuljavo roko, je za zdaj uredil zadevo.
To je bilo kmalu po. petih. O pol devetih se je zgodilo nekaj dosti bolj
mučnega.
Gospod poslovodja je pravkar stal za svojim pisalnikom in pregledoval knjigo za goste, ko se je pripodila po širokih stopnicah ženska postava v svileni pidžami, preko katere je bila ogrnila jutrnjo haljo z velikimi, pisanimi cvetlicami.
Poslovodja je nagrbančil obrvi. Takih maškarad niso v »Gigantic-Palaceu« nič kaj radi gledali — najmanj pa ob času, ko je večina gostov že prihajala k zajtrku.
»Milostiva —!« Z roteče povzdignje-nimi rokami je planil ženski naproti.
Yvonne Rimini mu ni dala priti do besede. Njen obraz, ki zdaj v svoji ne-naličeni prirodnosti nikakor ni bil tako zapeljiv kakor po umetni toaleti, je izražal brezmejno razburjenost. »Okradli
so me--okradli--to noč —«
je spravila iz sebe, in očividno je ni baš malo mukalo, da bi se zatekla v dobro-dejno omedilevico.
Poslovodja je glasno zaloputnil knjigo za goste. »Kaj pravite, madame—?«
»Okradena sem--okradena —!«
je vrešče ponovila Yvonne.
Poslovodja je odprl vrata v svojo pisarno. »Če smem prositi, madame —« Nekaj gostov je že vzdigovalo glave.
V pisarni je spremil razburjenko k naslanjaču in sedel njej nasproti.
»Torej okradli so vas, madame —?«
ALI 0«LA§l
Službo dobi
V&a&a beoeda SO pax: sa dajs-nj* aauslcva »H u Šifre pa 8 Dia. (1)
Frizerko
samostojno, aa nofoodprti salon, želim za takoj, jfo-nu<ibe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«.
18882-1
Slaščičarskega
pomočnika
perfektnega, sprejmem za izdelovanje najfinejšega peciva. Novak, slaščičarna, Murska Sobota.
lSTSS-l
Opeko
najboljSo, prodam proti hranilnim knjižicam _ Celjske Mestne hranilnice in Celjske posojilnice, d. d. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Opekarna«.
16719-6
Za nego nog
zahtevajte v lekarnah samo neprekosljivi, higijemčm
SANOPED.	_ „
1S700-6
Postrežnico
snažno in pošteno, ki zna f^e" Koroško." kuhati, za nekaj ur dnevno, za Bežigradom, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
Ifl71ll-il
r» r«
Brusnice
(Preiiselbeeren') koroške planinske, dnevno sveže, dobro izbrane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 5 kg naprej po dnevni ceni Zehner Henrik, trg. Ube-
3
Vsaka bewcLa 50 pa.rj za dajenje naslova »h is čifr« pa 3 Din. (2)
Brivski pomočnik
vrše striženja in britja, išče staino službo. Naslov v podružnici Jutra, Maribor.
1S7323
Gospodična
i5fe službo za Beograd k fini družini. Dobra kuharica. ljubiteljica otrok, zmožna jezikov Do 115. Bt.ptP.mbra. ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Inteligentna«.
1S5S9-2
18606-34
(Vajenci (Ge)
Učenca
zdravega, ne izpod 15 le*, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Stanko Iršič, Mislinje.
1SC90-«
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Wertheim blagajno
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »\Vertheim 'blagajna c.	1S703-7
Prodam
Beseda t Din, davek 2 Din. za iifro aH daiante naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za šolarje
dobra ln cenena oblačila si nabavite najbolje pri 1'reskerju, Sv. Petra e, 14 SI-6
Štirisobno
stanovanji©
oddam v Gosposki ulici št. 7. za' 1. september. Pojasnila v trgovini istotam
18605-31
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam. Poizve se v trgovini Čeme, graveur, Kongresni trg 10, Ljubljana.
;3698-31
Sobe išči
Opremljeno sobo
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Posodim 50.000 Din
mimo m separirano, v sredini mesta, sprejmem takoj ali 1. septembra. Ponudbe
na ogl. odd. Jutra pod	.	.
»Mir«.	lS717n23a na dalJšl rok v v,0£1
Ljubljanske kreditne na sigurno hipoteko z ugodno amortizacijo. Ponudbe pod »Amortizacija« na ogl. odd. Jutra.	1871&46
Entel-ažur-plise
Izvrši ekspresno M a te k & Mikeš, Ljubljana — poleg hjtaa ji.ro k bij.	30-30
Avlo, mdtd
Veaika beseda 1 Din: z« dajanj« nasUrv® aJl u Šifro pa 5 Din. (10)
Morris
(dot, uvožen 3.000 km, BMW, DKW, PEUGEOT, OPEL, TRIGLAV po ugodni ceni! žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
18730-10
i
Beseda 1 Din, davek 2 Din, Din, za iifro ali dajanje oaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din
Šivalni stroj
(Kettel) rabljen, rebraste
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
Rudolf Zore Ljubljana
Gledališka 12, telefon 38-10
Za pismen odgovor prilo-
žite 3 Din t
znamkah. 206-16
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnic« v Ljubljani, tudi večjo vlogo, kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbo prosim na ogl. odd Jutra pod šifro »Bealizat 35«.
18728-16
Lokali
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
s kuhinjo, iščem; kletno stanovanje izključeno. Naslov v ogl odd. Jutra.
18701-31a
Dijaške sobe
SrseJa I Din. davek 2 Dio Din. za šifro ali dajanj« naslova 3 Dio Najmanjši znesek 12 Din.
2 dijaka
srednješolca sprejme učiteljska" družina (neposredna bližina realke in obrtne šole) v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra.
18715-32
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobico
s posebnim vhodom, center, oddam. Lahko vsa oskrba, kopalnica. Naslov v ogl odd. Jutra.
18732-33
G. Th. Hotmail:
SMJesijje Jakca Takca
Mamica je takoj uganila, kdo je bil storilec. Jakcu so navili uro in ga za kazen zaprli na hodnik, da bi se tam spokoril za svoje grozodejstvo. Seveda ga je samota dolgočasila, in kmalu je jel gledati okoli sebe, s čim bi se pozabaval.
Seseda i Dio. davek 2 On ca šifro ali da|r<nje oaslov« 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia
Gostilno
na Gorenjskem, na zelo prometnem kraju, 2 velika ter parne cevi in radiatorje j vrta, 16 sob, takoj prodam kupim. Ponudbe na Fr. za 350.000 Din. Naslov v Sire, tekstilna tovarna, . ogl. odd. Jutra.
2 pisarniška
prostora
lepa, poleg sodišča, pritlično, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Telefon«.
18731-clS
Vsaka beseda ca dajanj« aa &tr« pa S Dta. (20)
1 Dta:
tU
Parcelo
blizu 1000 m* za visoko-pritlično ali enonadstropno hišo (vilo) pod Rožnikom, proda Žirovnik, Tavčarjeva ulica 6.	18502-30

Letovišče . izleti
za mal denar avtoizlet na Grossglockner, vsak teden do konca septembra Villach
-	Spittal, Millstatteireee -Obergerlach - Heiligemblut
-	Lienz - Hermagor Kranjska gora. Cena 300 Din. Informacije daje M. Juvan, Kranjska gora.
18G88-33
Informacije
Kranj.
18709-29
V oglasnem oddelkn »Jutra« naj dvignejo:
Agilen potnik, 29. avgirst, Briljanten zaslužek, Bran-jarija. Brez zadržkov, Bodočnost, Boljši glasovir, Cena nizka. Din 50.000, Diskret 2, Dobro in poceni, Dobra moč. Dobro 18631-19 naložen denar, Eksistenca
tasigurana., Fiksum in provizija, Gostilna na deželi, Gozdar, Glasba 3, Gostilna, Gotovina, Gotovina 32, Gorenjsko, Jedilnica Ljubljana, Knjižice, Kuharica, Kompenziran 100%, Ljubila bi te, Ljubljansko podjetje, Ljubitelj psov. Ljubljanska, Lepa jesen 52, Mir in snaga, Mignon Fliigal, Mala, Mirni, November, Navedba cene, Nastop takoj, Pekarija, Provizija, Planine, Posojilo, Popolna srigumoet. Pozor na denar in knjižice, Pult, Plačam v gotovini, Rožni cvet, Resna, Resno življenje. Strogo nadzorstvo, Sigurnost, Srečen dom, Srečen, Solidna, Sa-mostoien obrtnik. September, Solidna stranka. Suho, Samostojen 90 000, Sigurna eksistenca, Solidna oseba. Sončno 100, Samo resni, Specerija, Sola, šivilje, Takoj razpoložljivo. Točnemu plačniku. Tudi knjižice, Učena, Udobno, Vdova 34, Ves dan odsoten, Wolle 25, Zmožna, Zmožna kavcije, Zdrava moč. Zapuščen, Zelo vestna. Začetna natakarica, Zmožen reflektant, Železničar, Zabnica 831, M.000, fifi. 1840035, 60.000, 33, 23, 50.000.
100
uspehov
na
en oglas „JUTRU"
GOSPE — ako želite, da vam zobje naglo zadobijo bleščeče beli sijaj . . .
začnite jih snažiti s KOLYNOSOM. VideU boste, kako hitro postanejo edinstveno beli in bleščeči.
KOLYNOS vam bo polepšal zobe, kakor ni v stanu tega napraviti noben drug proizvod. Frepričali se boste, v kako kratkem času bodo postali vaši zobje za nekoliko tonov bolj beli. Poskusite KOLYNOS po-čenši z ^anašnjim dnem!
PASTA ZA ZOBE
KOLVNOS
Damske plašče za jesen
v veliki izbiri, in sicer: razne špricane športne od Din 190.—, razne diagonalne trenčkoate, moderne od Din 360.—• naprej, kakor tudi vse velikosti otroških in dekliških plaščev vedno na zalogi po najnižjih cenah.
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29.
Za jugoslovanski patent št. 8640 od 1. maja 1931 na:
»PRIPRAVA ZA PRIČVRŠČEVANJE ELASTIČNIH PREDMETOV NA TRDNIH PODLOGAH«
(»Vorrichtung zur Befestigung von ela-stisehen Gegenstanden an festen Unter-lagen«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ul. 2.
Tovarna cikorije „Favorit" Zentun
potrebuje še enega
mlinarja - pražilca
zaradi povečanja naročil.
KJER JE NESNAGA, TAM JE BOLEZEN!
Ne enega ne drugega pa ni, če perete perilo v pralnem tekočem lugu
»PERICA"
Steklenica samo Din 4.—. Dobi se pri Vašem trgovcu ali v glavni zalogi: R. HAFNER, Ljubljana VII, Celovška 61.
Telefon 2059
K
Suha drva.
premog, Kar bo pakete dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva uL St. 5
Lepa jabolka
že v zalogi pri Gospodarski zvezi Ljubljana, Tyrševa 29
f
Naš iskreno ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
IVAN TRAMPUŠ
trgovec in posestnik
nas je danes ob 8. uri zjutraj po dolgem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 70. letu starosti zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 24. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, Metlika št. 52, na pokopališče pri Sv. Roku.
V METLIKI, dne 22. avgusta 1936.
MARIJA, žena; IVAN, MIRKO, FRANC, sinovi, in ostalo sorodstvo.
ŠOLSKE VESTI
Na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje v 1. razred 2. septembra, 2. do 8. razred 3. septembra od 8. ure naprej po programu, ki je nabit v veži poslopja. Repetenti in učenci z drugih zavoJav se vpisujejo 4. septembra od 8. dalje pri ravnateljstvu.
Državna meščanska šola na Viču pri Ljubljani naznanja, da se vršijo naknadni završni izipiti v časiu od 27. do 31. t. m. V tem času se vršijo tudi vsi drugi popravni izpiti po razporedu, ki je nabit v šolski veži. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra; vsakokrat od 8. do 12. ure. K vpisu morajo priti tudi vsi oni učenci in učenke, ki so se vpisali provizorično v mesecu juniju, in poravnati vse obveznosti.
V obrtno nadaljevalno šolo v Novem mestu bo vpisovanje vajencev v necreljo 25. t. m. od 9. do 12. ure v pisarni šole. Redni pouk se bo pričel že v nedeljo 1. učenca sam privesti v šolo in predložiti vse septembra. Vsak mojster je dolžan svojega potrebne listine. Pouk na tej šoli morajo posečati vajenci in vajenke iz Novega mesta, Smihela, Gotne vasi, Drske, Reger-če vasi, Broda, Irče vasi, Cegelnice, Bršlji-na in Ločne.
Na državni meščanski šoli v Slovenski Bistrici bo vpisovanje 2. in 3. septembra Prijaviti se morajo tudi oni učenci, ki so se že junija priglasili. Popravni izpiti bodo 30. in 31. t. m. Podrobnosti na oglasni tabli.
Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. — 11. t. m. Razredni ^polnilni in popravni izpiti bodo 28. in 29. za prvi ter 30. in 31. t. m. za drugi razred. Podroben razpored bo objavljen na razglasn* deski Završni izpit v septembru bo: pismeni v 'času od 4. _ 9 septembra, ustni pa se prične 12. septembra. Prošnje za zaključni izpit je treba vložiti kolkovane s 5 Din pri ravnateljstvu do 3. septembra. Šolsko leto 1935/36 se prične 14 septembra s službo božjo v Marijini cerkvi ob 8.
Trgovska st^kovna nadaljevalna šola v Celju Vpisovanje bo od 28. do 30. t. m. vsakokrat od 18. do 20. v prostorih drž. dvoraz-redne trgovske šole. Popravni izpiti bodo: pismeni 2. in ustmeni 3. septembra od 16. dalje. Redni pouk prične za prvi razred v ponedeljek 9. septembra, za drugi in tretji razred pa v torek 10. septembra ob 14.
Na ptujski državni realni gimnaziji se vršijo ponavljalni izpiti od 28. do 31. t. m. Višji tečajni izpiti bodo 30. in 31. i. m. nižji tečajni izpit pa 1. septembra. Vpisovanje za učence, ki pridejo iz drugih zavodov, bo 1. septembra, dne 2. septembra za nove dijake, in od 3. do 9. septembra za ostale dijake.
Sprejem učencev v drž. moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju. Ta zavod ima namen izvežbati praktično in teoretsko v pletarstvu in vrbogojstvu učence obojega spola in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni učni dobi do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati -Icot domače obrti, na svojih domovih. Vpisovanje traje do 1. septembra in se lahko izvrši tudi pismeno. Prijava kolekovana z Oin 5.- mora vsebovati krstni list (dokaz, da je učenec star najmanje 12 let), domovnico, odpustnico.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino, vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
22. avgusta Ljubljana 7, 763.4, 15.7, 90, O, 9, dež, 1.9; Ljubljana 14, 763.3, 23.0. 49, N2, 9, —, —; Maribor 7, 762.5, 16.0, 80, W3, 10, dež, 2.0; Zagreb 7, 762.7, 18.0, 70. SI, 8, —, —; Beograd 7, 760.2, 17.0, 80. SE1, 10, —, —; Sarajevo 7, 763.2, 16.0, 90. O. 10, dež. 9.0; Skoplje 7, 761.4, 16.0, 90, O, 10. —, —; Kumbor 7, 761.1. 19.0, 90. NE1, 6. dež, 30.0; Split 7, 759.7, 20.0, 70, NNE1, 6. dež, 2.0; Rab 7, 761.5, 19.0. 90, E3, 5, —, —; Rog. Slatina, ni depeše.
Temperatura: Ljubljana 25.0, 15.0; Maribor 16.0, 1'5.0; Zagreb 19.0, 16.0; Beograd 28.0, 17.0; Sarajevo 19.0. 14.0: Skoplje 25.0. 12.0; Kumbor —, 18.0; Split 25.0, 17.0; Rab —, 16.0.
>AJi me še vedno niste razumeJi?« je» razdraženo vrnila vprašanje za vprašanje.
»Razumel sem vas — a hvaležen bi vam bil, če bi mi hoteli natančneje opisati vse okolnosti! Kaj so vam
ukradli, in--«
»Biserno ogrlico! — Dragoceno biserno ogrlico! — Snoči pri večerji je
nisem imela na sebi--v sobi sem
jo pustila. Potem se nisem več spomnila na to — — in zdaj — — danes
--ni o njej ne duha ne sluha!«
Poslovodja se je kar cedil globokega obžalovanja. »Lahko si mislim, koli-
kanj vas boli ta izguba, madame--«
»— ta izguba, ki mi jo bo seveda hotel nadomestil, gospod!«
Skomig z rameni. »Na žalost —« »N«. žalost? — Kako to?« »Madame — v vsaki sobi visi opozorilo ravnateljstva, da je treba shraniti dragocenosti v hotelski zakladnici! Če niste ubogali našega dobromiseinega
nasveta--potem seveda ne moremo
odgovarjati za vašo izgubo!«
Spet je bila podoba, da bo, Yvonne
OTO^cI 1 cl.
Poslovo-dja, ki je slutil škandal, je hitro vstal. »Prav tako samoumevno je pa tudi, da ne bomo opustili ničesar, da dobimo tatu in vaš lišp v roke! Takoj obvestim niškega policijskega komisarja —«
Tako govoreč je iztegnil roko proti telefonu, ki je živel na njegovi pisalni mizi trudapolno življenje. —
odnosno zadnje šolsko spričevalo (dokaz, o dovršenih najmanj 6 razredih osnovne šole), izjavo staršev ali varuha, s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali gojenca, in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Pouk se prične v četrtek 5. septembra t. 1. ob 8. uri.
Na državni meščanski šoli v Ormožu tx> vpisovanje dne 1-, 2. in 3. sept, vsakokrat od 8. do 12 ure. Vse podrobnosti glede sprejema so objavljene na razglasni deski v šolski veži.
Iz življenja na
Iz Novega mesta ^
n_Na Rokovo nedeljo so se zbrali po cer- <
kvenem opravilu, v cerkvici sv. Roka v Po-gancih fantje, ki so se troStali pozno v noč v gostilni. Prišel je med nje tudi neki posestnik z ženo in par fanti Pa se je pod vplivom alkohola vnel prepir in prišlo je domala do hude bitke, da se ni nekaterim posrečilo vročekrvneže pomiriti. Pri tem pa je vendar odnesla na svoji glavi precej hude spomine posestnikova žena, ki je hotela po svoji navadi energično posredovati. Morala je iskati pomoči pri zdravniku.
n_ v Struškim borštu se je pripetila huda nesreča dvema fantoma, iz okolice Št. Jerneja. Mlada neprevidneža sta se peljala oba na enem kolesu, ki je že davno videlo Abrahama, pa se je zato tudi na nekem klancu v vsem diru sesulo. Oba sta zletela po tleh in obležala nezavestna. Na kraj nesreče so prihiteli kmetje, ki so jih pobrali in jima za silo sp^ali rane na obrazu, na glavi, po rokah in kolenih. K sreči je mimo prihitel neki avtomobilist, ki je oba vzel z razbitim kolesom vred na svoj avto in ju odpeljal v bolnišnico.
n— Prvo grozdje. Na trgu se je pojavilo prvo grozdje, večinoma iz Trškogorskih goric Cena srrozdju je 1.50 do 2.- Din. Letos se obeta izborna letina, ako je ne bodo vremenske neprilike pokvarile. Zlasti spet grozi plesen.
-k
Planina pri Sevnici. — V nedeljo smo t gledali predstavo >Snegulčica in škratje«, ki je bila odigrana na starem gradu na prostem. Posrečena je bila misel, da se vpri-zori baš pred vhodom v razvaline nekdanjega mogočnega gradu. Tako nam je mogla že okolica sama pričarati živo sliko iz davne preteklosti. K temu še izvrstna Igra simpatične Snegulčice, ohole kraljice in lepega kraljeviča — in ustvarjena je bila jasna predstava o nekdanjem življenju, razkošju, in moči, ki je vladalo nekoč tudi tod. Obisk je bil rekorden, prikupni mali diletantje so bili navdušeno pozdravljeni in obdarovani z lepim cvetjem. Igri so prisostvovali tudi vsi letoviščarji, veseli, da se jim poleg naravnih krasot, ki jih tu uživajo, nudi tudi kakšno drugo razvedrilo. Zato izražamo vse priznanje mladi režiserki, gdč. Štefici Španovi, ki je imela in zmogla privesti zamisel do lepe izvedbe. Ob koncu Je bila pri- • srčno pozdravljena in obsuta s cvetjem.
Letoviščar,,
Z dlnamitom v ustih si je končal življenje
Maribor, 22. avgusta
Danes popoldne se je po Pobrežju raznesla vest, da si je na magdalenskem pokopališču končal življenje starejši moški, ki so ga ljudje našli brez glave. Nekaj minut pred 15. aro so bili slišali silno detonacijo vzhodno od magdalen-skega pokopališča. Našli so nekoliko metrov od vogala Aleksandrove ceste moškega, ki je slonel ob leseni steni, a pogled nanj je bil strašen — saj je mož bil brez glave in vratu. Takoj je bilo jasno, da si je končal življenje z dinamit-no patrono, ki jo je vtaknil v usta. Eksplozija je bila tako silna, da so našli drobce lobanje in možganov 30 m daleč naokrog.
Pri mrtvecu so našli listine, iz katerih je bilo razvidno, da se piše Ivan Juhart, doma iz Selnice ob Dravi Bil je zaposlen kot ključavničar pri Fali. Mož je že delj časa bolehal na neki nevarni bolezni in pred nekaj dnevi se mu je stara rana spet odprla. Včeraj je prosil podjetje za bolniški list, da obišče zdravnika Danes je bil res pri zdravniku, ki ga je napotil v bolnišnico. To je nanj tako porazno vplivalo, da si je v obupu na tako strašen način končal življenje.
urejuje Davorin Barljta. - jafeja m b»axdj »Jutra« AdoU BitoBuu. - Z* Karagoo	A 4*	Fttpc J«ctfloJl ln*»U»l ** Je o4sQBwen Atoji Novak. _JMs