Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta fUl. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru 3pedizione in abb. postale I. gr. §T. 457 TRST, ČETRTEK 11. JULIJA 1963, GORICA LET. XI. SOVJETSKO - KITAJSKI RAZGOVORI V MOSKVI Ml JE MED SOVJETI IN KITAJCI MOŽEN SPORAZUM? Razgovori potekajo v največji tajnosti - Nadaljuje se polemika med obema strankama - Kateri so globlji vzroki spora - Ideološke razlike in razni interesi že od 'kanca prejšnjega tedna se v Moskvi sestajajo visoki predstavniki sovjetske in kitajske komunistične stranike in razpravljajo o vprašanjih, ki zadevajo medsebojne partijske odnose in celotno med narodno komunistično gibanje. Politični '■pazovavci pripisujejo tem razgovorom veliko važnost in soglasno trdijo, da bodo od njihovega izida odvisni bodoči odnosi med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ter bodoči odnosi med ostalimi komunističnimi državami. Potek razgovorov je dos'ej ovit s tančico tajnosti in o njih tako kitajski kot sovjetski tisk molčita kot grob. Kljub tej »zaroti molka« pa ni težko u-ganiti, o čem obe strani razpravljata. To namreč jasno izhaja iz ipisma, ki ga je kitajs:ka komunistična stranka dne 14. junija poslala osrednjemu vodstvu sovjetske partije in zaradi katerega je pred kratkim nastal med obema državama diplomatski incident. KITAJSKO PISMO Sovjetska vlada je namreč zahtevala od Kitajcev, naj odpokličejo v domovino pet svojih državljanov (tri diplomate, enega študenta ter enega uradnika Kitajskega kulturnega instituta v Moskvi), češ da so nezaželeni, ker so po sovjetskem ozemlju širili vsebino omenjenega pisma, ki ga So v j cti smatrajo za žaljivo in obrekovalno. Kitajsko pismo obsega nič manj kot 25 ločk. O njem je glasilo italijanskih komunistov »L'Unita.< napisalo, da predstavlja »odkrito bojno napoved in splošen napad na vse poglavitne aspekte sovjetske politike v zadnjih letih.« Zanimivo je, da se je sovjetsko-kitaj,-.ska polemika, ki se je še do pred kratkim vodila preko komunističnih strank drugih dežel, zlasti Albanije, zaostrila in postala neposredna prav tik pred začetkom sedanjih razgovorov v Moskvi. Očit no je, da je spor med obema strankama /avzel že takšno obliko, da se ni mogel, več prikrivati in je morala tako ena kot druga stran priti z jasno besedo na dan. Polemika med obema strankama ter vladama se nadaljuje tudi v teh dneh, kar verjetno še bolj otežkoča potek razgovorov in pogajanj. Kitajci 'so namreč dva dni po začetku razgovorov priredili v Pekingu svečan sprejem petim svojim državljanom, ki so bili izgnani iz Sovjetske zveze. Sprejema se je na pekinškem Rdečem trgu udeležilo sedem tisoč oseb, med katerimi so bile vodilne osebnosti, kot na primer kitajski zunanji minister. Razni 'Tovorniki so odločno obsodili ravnanje sovjetskih oblastev in proslavljali izgnance, kot da bi bili nekakšni narodni heroji. SOVJETSKI ODGOVOR Na vse to pa je ostro reagiralo osrednje vodstvo sovjetske komunistične stran ke, ki je v »Pravdi« objavilo izjavo, ki med drugim poudarja, da se je petorica kitajskih državljanov pregrešila »proti ob če priznanim predpisom, ki urejujejo odnose med državami.« »Zdi se nam, pravi iziava, da bi se pred začetkom dvostranskih razgovorov in med njimi ne smelo ničesar ukreniti, kar bi lahko škodovalo vzdušju, ki je potrebno za proučevanje spornih vprašanj. Kitajski tovariši pa rav najo prav nasprotno, s čimer kažejo željo, da bi v kitajskem ljudstvu vžgali sovražna čustva do Sovjetske zveze. Imamo vtis — zaključuje izjava — da se premišljeno teži k poslabšanju kitajsko sovjet skih odnosov, ne da bi se pri tem upoštevale nevarne posledice takšne politike.« V torek se člani dveh odposlanstev niso sestali. Politični opazovavci sodijo, da so nastn’e med razgovori težave, tako da so Kitajci morali čakati na nova navodila iz Pekinga. Kaj je v resnici bilo na stvari, pa bomo verjetno zvedeli kasneje. Tudi največji optimisti pa bi spričo velikih razlik, ki obstajajo med obema strankama, in glede na okoliščine, v ka- že zaradi tega mora torej Sovjetska zveza voditi takšno politiko, kot ustreza svojemu položaju v svetu in si ne more privoščiti kake avanturistične politike, ki bi jo utegnila pogubiti. Če hočemo nadalje pravilno razumeti sedanje sovjetskoJ kitajske odnose, ne smemo tudi pozabiti, da se Sovjetska zveza razteza po obširnih a-zijskih pokrajinah, ki jih je že zasedla caristična Rusija. Sovjeti so te predele gospodarsko razvili, s čimer se je nadaljeval in celo pospešil proces rusifikacije in s tem raznarodovanja obširnih neruskih pokrajin. V medsebojnih javnih polemikah se ta vprašanja seveda ne omenjajo, kajti kdor bi tako obravnaval meddržavna vprašanja, bi se ravnal po klasičnih načelih geopoli- terih potekajo dvostranski razgovori, tež ko danes rekli, da bodo pogajanja privedla do kakšnega otipljivega rezultata. Sovjeti in Kitajci se namreč razlikujejo v temeljnih ideoloških vprašanjih in v še celi vrsti drugih važnih problemov, ki so ličejo predvsem stališča, ki naj ga komunistične dežele zavzemajo do zahodnih dr-i:av, zlasti do Amerike. Nekateri zahodni fasnikarji te dni pišejo, da med kitajski mi in sovjetskimi komunisti že za časa Stalina ni bilo pravega in iskrenega soglasja in da bi to spora prej ali slej prišlo, tudi če bi Hruščov do pičice nadaljeval Stalinovo politiko. Po njih mnenju v rroki sedanjega spora niso toliko ideološke narave, temveč so pri celotni zadevi odločilni predvsem interesi, ki sc ne ujemajo, in ogromne gospodarske razlike, ki i-bstajajo v dveh državah. Sovjetska zveza je v razmeroma kratki dobi dosegla tolikšen gospodarski in tehnični napredek, da na mnogih področjih tekmuje z Ameriko. Kitajska, ki ima še enkrat toliko prebivavstva, pa se nahaja v izredno slabih gospodarskih razmerah, iz katerih sploh ni mogoče predvidevati, če in kako se bo rešila. Medtem ko So vjetska Rusija zavzema danes v svetu mesto, kakršnega ni nikdar imela v svoji zgodovini, tako da si z Ameriko deli vodstvo svetovne poli like, jc Kitajska kljub svojemu ogromnemu ozemlju čeprav ima več kot pol milijarde prebivavccv, brez večje' na vp'iva, saj ni niti član Organizacije združenih narodov. tike, ki jih komunistični teoretiki zavračajo, češ da so preživela in nazadnjaška. Zato obe strani vztrajata, da je spor izrazito ideološke narave, se pravi, da gre pri celotni zadevi zato, katera stran pravilno izvaja v praktičnem življenju načela marksizma in leninizma. Naj bodo vzroki spora takšni ali dru gačni, dejstvo je, da so se kitajsko-sovjetski odnosi začeli vidno slabšati, ko je Hruščov proglasil načelo miroljubnega sožitja med državami z različnim družbenim redom za eno temeljnih načel sovjetske zunanje politike. Kitajci so zato že od vsega začetka obsojali prizadevanja sovjetskih vaditeljev, da bi med Vzhodom in Zahodom prišlo do (Nadaljevanje na 2. strani) PRID POGAJANJI l ZAHODNJAKI Ali je med Sovjeti in Kitajci možen sporazum? RADIO TROT A • NEDELJA, 14. julija, oh: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Sonce in dež v slovenski pesmi; 10,00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajšen: »Zvesti plešoč«, pravljica (Franjo Kumer), igrajo člani RO.; 12.00 Slovenska nabož na pesem. Cerkveni zbor iz Doberdoba; 12.15 Vera in naš čas; 15.30 Portret v miniaturi: Nicola Ari-gliano; 17.00 Popoldaneski ples; 18.00 Kmoklub, filmski svet v besedi in glasbi; 21.00 Folklora z vsega sveta; 21.30 Skladbe za godala. • PONEDELJEK, 15. julija, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Iz slovenske folklore: »Traunce so že zelene Košnja (Niko Kuret); 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 19.15 Izvenevroipska sporna o-zemlja. Saša Martelanc: »Linija Mac Mahon«; 20.30 Zoltan KodaIy: »Hary Janos«, spevo-igra. • TOREK, 16. julija, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Potovanje po Italiji; 18.30 Slovenska simfonična glasba — Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev. Orkester Slovenske Filharmonije dirigira Bogo Leskovic; 19.00 Flavtist Bruno Dapret-to — Francis Poulenc: Sonata; 19.15 Z mamico po sončnih stezicah; 21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah — »Baltazar Hacquet« (Rafko Dolhar); 21.30 Od romantikov do impresionistov. • SREDA, 17. julija, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi: 12.15 Ža naše žene: 18 30 Simfonične pesnitve; 19.00 Tenorist Mitja Gregorač. Na sporedu so samospevi Sergeja Prokofieva in Karla SzymanowSkega: 19.15 Scipio Slataper: »Moj Kras« (Janko Jež); 21.00 »Vsakdo ima svojo postavo«, radijska drama (Roberto Cortese - Jadviga Komac), igrajo člani RO.; 22.00 Nova glasba, pripravil Pavle Merku — Edgar Varose: Tonisation In tegrales. • ČETRTEK, 18. julija, ob: 11.45 Jugoshivanski orkestri in pevci; 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah — »Baltazar Hacquet« (Rafko Dolhar): 18.30 Koncert Tria Simeoni - Luzzatto - Sigon; 19.00 Pevski zbori Juliske krajine in Furlanije; 19.15 »Potovanje na mesec«, dramatizirana zgodba (Char les Chilton - Mirko Javornik); 21.00 Simfonični koncert. Po koncertu — Knjižne novosti: Martin Je v nikar: »Izbrano delo Jusa Kozaka«. • PETEK. 19. julija, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Iz del dunajskih klasikov — Woll'ane Amadeus Mozart: Simfonija št. 34 v C duru K. 338; 19.00 Pianist Gabri jel Devetak —-Marijan Lipovšek: Trije impromptuii: 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta — Dušan Pertot: »Zlato v rimski državi«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 72 00 Doba odjuge v sovjetski književnosti — Silvio Bernardini: »Uporabljene teme«. . SOBOTA. 20. julija, oh: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Za naše žene; 15.30 »Pesek v oči« komedija v dveh dej. (Eugene Labiche - Dušan Pertot), igrajo člani RO.: 18.30 Tržaški skladatelji' »Marin Bugamelli«, pripravil Pavle Merku; 19.15 Na počit nicah: 3. oddaja: 20.30 Teden v Italiii: 20.45 Zbot iz Št. Mavra, ki ga vodi Gabrijel Devetak; 21.00 Vabilo na ples. 14. julija, nedelja: Franc 15. julija, ponedeljek: Justa, Vladimir 16. julija, torek: D. M. Karmelska 17 .julija, sreda: Aleš 18. julija, četrtek: Miroslav 19. iuliia, petek: Vincenc 20. julija, sobota: Marjeta NOVA DRŽAVA V Londonu so podpisali ustanovno listino nove države v jugovzhodni Aziji. Imenuje se Malezija in bo pravno zaživela 31. avgusta. Novo državno zvezo sestavljajo: južni del Malajskega polotoka, Singapur, britanski del severnega Bornea in sultanat Saravvak na istem otoku. Pristopiti bi bil moral tudi sultanat Brunei, a se je sultan v zadnjem trenutku skujal, češ da niso do-voU upoštevaU niegove časti. Brez Bruneia ima Malezija 131.000 kvadratnih kilometrov površine. Dežela je precej bogata na kositru, kavčuku in nafti. (Nadaljevanje s /. strani) pomirjenja in sporazuma. Obsodili so o bisk Nikite Hruščova v Združenih državah in politiko »Camp Davida«, tako imenovano po 'kraju, kjer sta vse v Ameriki razgovarjala Hruščov in bivši predsednik F,isenhower. Hudo so Kitajci zamerili Sovjetom njihovo zadržanje do Indije, ki je leta 1959 od Rusov dobila znatno število reakcijskih lovcev, in odločno obsodili zlasti sovjet sko zadržanje ob vdoru kitajskih oboroženih sil na indijsko ozemlje. Sovjeti ledaj, kot znano, niso odobravali kitajskega stališča. Iz Kitajske so bili že pred leti odpoklicani sovjetski tehniki in drugi strokovnjaki, od česar so Kitajci gotovo imeli znatno škodo. Spor je pa dosegel svoj vi šele, ko so Hruščov in njegovi prijatelji sklenili odstraniti sovjetska atomska oporišča s Kube, kar so Kitajci proglasili za kapitulacijo pred ameriškimi imperialisti. Na koncu je treba še omeniti sovjetsko. politiko do Jugoslavije, ki jo Kitajci srna j l rajo za državo, kateri so »imperialisti zaupali na'ogo, da razbija socialistični ta bor.« Vse kaže, da med moskovskimi razgovori vsako odposlanstvo čvrsto vztraja na svojih stališčih,tako da ni upanja na kakšen sporazum. Medtem si sovjetski vodi-lelji prizadevajo, da za svojo politično smer pridobijo ne samo svoje ljudske množice, temveč predvsem komunistične stranke ostalih evropskih držav. V tej luči ie treba videti obisk Nikite Hruščova v Vzhodni Nemčiji, kjer se je poleg z III hrihtom srečal še z drugimi komunističnimi voditelji. V tej zvezi je tudi obisk madžarskega Kadaria v Sovjetski zvezi, lejer so mu priredili izredno slovesen sprejem. Sedanji moskovski razgovori so končno toliko pomembnejši, kajti prihodnji teden se bodo v sovjetski prestolnici sestali predstavniki Amerike, Velike Britanije in Sovjetske Rusije ter se nogaiali o prekinitvi jedrskih poskusov. Gre za novo. vnž no srečanje z zahodnjaki, na katero so Sovjeti pristali, čeprav so vedeli, da mu Kitajci nasprotujejo. Sovjetsko - kitajski spor zadobiva torej le dni kljub pogajanjem čedalje hujše oblike, kar bo brez dvoma močno vplivalo na bodoči razvoj svetovne politike. TBBBN9KI KOLEDARČEK I Vlada Je prejela zaupnico Kol je bilo predvidevati, je vlada poslanca Leoncja že prejela zaupnico v se-1 natu in isto 'se bo zgodilo ta teden v po- j slanski zbornici. Za zaupnico glasujejo le demokristianski noslanci in senatorji, kar pa zadostuie. ker njih število presega število komunistov in liberalcev, ki glasuje-1 io nroti zaupnici. Sedanjo vlado rešuje j sfališče socialistov, socialnih demokratov1 in republikancev, ki so sklenili, da se gla-sovania vzdržiio ali snloh ne prisostvu-ieio seji v trenutku, ko je treba glasovati. Vlada, ki jo je sestavil bivši predsednik poslanske zbornice, bo trajala do jeseni. Leone je v programskem govoru izrazil upanje, da se bodo v tem času razčistili in uredili odnosi med sredinsko-levičarskimi strankami, tako da bo mogoče sestaviti vlado, ki bo uživala trdno večino v parlamentu. Pričakovati je treba zato, da bo tudi med poletnimi počitnicami v Italiji živnh- HENRY SPAAK PRI HRUŠČOVU Medtem ko se v Moskvi predstavniki sovjetske komunistične stranke sestajajo s kitajskimi partijskimi tovariši, se predsednik Hruščov mudi v Kijevu, kjer je imel pomemben obisk z Zahoda. Tu 'se je namreč sestal z belgijskim zunanjim ministrom in bivšim tajnikom Atlantskega pakta Henryjem Spaakom. Ob povratku v Bruselj je ta izjavil časnikarjem, da je »Hruščov ostal prepričan zagovornik miroljubnega sožitja«. »Mislim — je še dejal — da so se odnosi med Zahodom in Vzhodom zboljšali. Poskusiti pa je treba, da postanejo še boljši.« Belgijski politik se je s sovjetskim pred sednikom razgovarjal tudi o vprašanju razoroževanja in izjavil, da so razgovori potekali v prisrčnem vzdušju. na politična dejavnost, kar velja zlasti za demokristiansko in socialistično stranko, id katerih je v veliki meri odvisna reši-lev hude krize. Socialisti se pripravljajo na strankin >bčni zbor. Avtonomistična večina, ki se ie razbila, ko je Moro skušal sestaviti svojo vlado, si prizadeva, da bi na kongresu ponovno nastopila enotno, ker bi v nasprotnem primeru zgubila vodstvo stranke. Na občnem zboru bodo socialisti, kol znano, zavzeli dokončno stališče do sode-lovania z demokristjani in ostalimi zave/ niki. Kongres bo zato izredno važen dogodek v sedanjem itždi jenskem političnem življenju. _o— PREOBRAT V ARGENTINI V nedeljo so argentinski državljani izbrali volivne može. ki bodo 31. julija izvolili državnega predsednika in podpredsednika. Značilno pri teh predvolitvah je a-zadovanje pristašev bivšega predsednika Perona. Iz Madrida je bivši diktator z denarjem in s spretno izvedeno podtalno organizacijo še vedno vplival na razvoj argentinske politike. Sedaj so ga pa pustili na cedilu celo njegovi somišljeniki iz Glavne delavske zveze (Confederntion general de trabajo). Peronistična ljudska fronta je zbrala v nedeljo komaj 10 odstotkov oddanih glasov. Porastli so pa glasovi sredinskih meščanskih strank. Izidi nedeljskih volitev so torej pokazali, da se Argentina otresa skrajnežev na levici 'n na desnici. Zdi se, da je prišel čas, ko se bodo u-stalile razmere tudi v tej veliki južnoameriški republiki. Eden izmed znakov ie tudi porast borznih tečajev v Buenos Airesu. i Lepa proslava sv. Cirila in Metoda na Padričah V nedeljo, 7. t. m., so priredili katoliški Slovenci s Tržaškega in Goriškega na ze lenih Padričah na Krasu proslavo na čast svetih bratov Cirila in Metoda, v spomin 1100-letnice njunega prihoda med slovan ske narode. Slovenci imamo še poseben vzrok za proslavljanje svetih solunskih bratov, saj sta misijonarila tudi med Slovenci v Panoniji, zlasti Metod je prebil več let v Kocljevi Panoniji in užival pokroviteljstvo tega pobožnega slovenskega kne ''a, ki se je tudi odločno zavzel zanj pri papežu, da ga je rešil iz nemške ječe, nakar se je Metod vrnil h Koclju. Ciril in Metod sta tudi vzgojila večje število slovenskih duhovnikov; velika skupina teh mladeničev je Obiskala tudi Rim. Vse to napravlja sveta brata še posebno bližnja slovenskim srcem. Tako ni čudno, da je nedeljska proslava pritegnila izredno veliko ljudi, okrog 4000. Že v prvih po poldanskih urah se je zbrala med gozdiči pri Padričah množica, ki je stalno naraščala. Na prostem je bil postavljen velik oder, v sredi pa oltar, kjer je sredi ne prevročega popoldneva bral mašo letošnji novomašnik iz Rojana, g. Franc Vončina. Pridigo je imel dr. Stanko Janežič, ki je orisal pomen sv. bratov za razširjanje krščanstva med slovansko govorečimi narodi in tudi njuno kulturno vlogo. Skavti in skavtinje ter ljudske noše so nudili lep okvir temu pobožnemu delu proslave. Sledil je kulturni del, pri katerem so nastopili združeni pevski zibori, ki jih je vodil prof. Humbert Mamolo. Zapeli so Lisztovo pesem »Sv. Ciril in Metod«, Jurkovičevo »Opevajmo junaka« in Harejevo »Beseda — bratska vez«. Po pozdravni besedi bazovskega župnika g. Marijana živca, ki ima poleg prof. Jo žeta Peterlina največ zaslug za organizacijo proslave, so dijaki in dijakinje recitirali Janežičevo pesnitev »Slovanska apostola«. Prošt msgr. Salvadori je pozdravil navzoče v imenu tržaškega škofa, slavnostni govor pa je imel prof. Vinko Beličič. Nato se je nadaljeval kulturni 9pored. Na stopil je moški zbor iz Gorice, ki je zapel tri pesmi, med njimi Aljaževo »Triglav, moj dom«. Nazadnje je skupina akademikov in dijakov pod vodstvom prof. Peter- lina odigrala prizor »Slovanska apostola med nami«. Proslava je bila dobro organizirana ter je zapustila v vseh najlepše vtise. Bila je najlepša in najmogočnejša prireditev tržaških in goriških katoliških Slovencev v zadnjih letih. Tudi tehnično je bila odlično organizirana. NOVA JUGOSLOVANSKA VLADA Za predsednika socialistične zvezne re publike Jugoslavije je bil ponovno izvoljen maršal Tito. Podpredsednik je bivši notranji minister Aleksander Rankovič, ki je v zvezi z novim mestom nekako že določen za Titovega naslednika. Tretji najvidnejši voditelj, Edvard Kardelj, je postal predsednik zvezne skupščine ali po našem parlamenta. Za vladnega predsednika ali zveznega izvršnega sveta je določen Petar Stambolič. Člana izvršnega sveta, kar bi odgovarjalo našim ministrskim položajem, pa sta tudi Slovenca Boris Kraigher, in sicer za gospodarstvo, ter Jože Brilej za zunanjo trgovino. TURISTI V JUGOSLAVIJI Od januarja do konec letošnjega maja je Jugoslavijo obiskalo 247 tisoč 380 inozemskih turistov. Največ jih je prišlo iz Zahodne Nemčije. Nato pridejo Avstrijci in Italijani. Dohodek od tujskega prometa je v letošnjih prvih 5 mesecih za 86%) večji v primeri z dohodkom v isli dobi lanskega leta. DOBER LOV Finančni stražniki in davčni uradniki so vrdrli v vinarsko podjetje Biasiotto v Guia pri Valdobbiadene prav v trenutku, ko je bilo v najlepšem teku »pridelovanje vina s palico«. Gospodar in delavci so jo popihali in Iklet je ostala brez varstva. Zastopniki postave so ugotovili, da je bilo v pridelovanju 3.000 hi vina v 6 velikih cementnih kadeh. Zaplenili so vse, kar je bilo v kleti in vrhu tega še tovornjak. Ce ne bo kakšnega visokega strica, najbrž Biasiotto ne bo več s palico prideloval vina, ker bi morala znašati kazen 1.000 lir za vsak liter, kar znese 300 milijonov za 3.000 hi. Nezaželeni gostje V torek zjutraj sta se pripeljala v London kot gosta angleške kraljeve družine , grški vladar Pavel in njegova žena Fride-j rika. Grško kraljevo dvojico so pa že na postaji sprejeli s protestnim vpitjem in brlizganjem. Demonstranti so nosili tudi tablice z napisi »Osvobodite politične jetnike!« Policija je imela tudi dosti truda, preden je razpršila veliko množico, ki Se je pripravljala na veliko povorko, da bi šla pred buckinghamsko palačo. Kronane glave so se tam pravkar pripravljale za svečano večerjo. Veliko število policistov in demonstrantov so odpeljali hudo ranjene v bolnišnico. Malo pred večerjo se je oglasil v kraljevi palači tudi 91-Ietni lord Russel, znameniti zgodovinar in filozof, ki vodi po vsem svetu gibanje za človečanske pravi-ce. Oddal je pismo, v katerem ostro ugovarja, da je zaprtih v atenskih zaporih še vedno več kot 1000 političnih pripornikov v prav nečloveških razmerah. ŽRTVE PRAZNIKOV V Združenih državah šo praznovali kar 4 dni skupaj, od 4. do 8. julija, državni praznik neodvisnosti. Ob teh poletnih počitnicah imajo vsi državljani navado, da se v dolgih avtomobilskih vrstah odpeljejo na deželo in v kopališča. Vsako leto pa zabeležijo policijski organi ob tem prazniku veliko število žrtev. Letos se je na cestah smrtno ponesrečilo kar 538 oseb; v kopališčih je pa utonilo 292 kopalcev. Skupno je torej prišlo ob življenje 830 ljudi, to je več kakor vsa leta doslej. f Nadškof Vovk Iz Ljubljane so prinesli žalostno novico, da je v ponedeljek ponoči nenadoma umrl nadškof Anton Vovk. Bolehal je sicer že več let na sladkorni bolezni, nihče pa ni pričakoval, da ga bo bolezen strla že v 63. letu njegovega življenja. Pokojni ljubljanski nadškof izhaja po materi iz Prešernove rodbine. Po končanih študijah na šentviški gimnaziji je moral najprej odslužiti še med prvo ojno vojaški rok, potem se je vpisal na bogoslovno fakulteto. V mašnika je bil po večen leta 1923. Bil j c izredno sposoben kot dušni pastir, delaven in dober organizator. Vsa ’a svojstva in poleg njih še skrajna člo veška dobrota, ki je izžarevala iz vsega njegovega bistva, so ga usposobila, da je ’iil pred 17 leti imenovan za ljubljanskega škofa. Na stolico sv. Nikolaja je stopil v težkih časih, katerim pa je tudi bil kos s svojim finim diplomatskim nastopom. Ob 5. stoletnici ustanovitve ljubljanske škofije mu je papež podelil »čast in oblast nadškofa.«. Nadškofove zasluge je nato priznala tudi vlada, ki mu je dala visoka odlikovanja. Ljubljanska univerza ga je pa imenovala za častnega doktorja. Msgr. Vovk je bil vreden naslednik velikega vladike Jegliča in bo gotovo prištet med najuglednejše ljubljanske škofe. Slovenski verniki so z njim izgubili velikega voditelja, vzornega dušnega pastirja in najznačilnejšo osebnost zadnjih desetletij. O hranili mu bodo svetal spomin! Tržaški občinski svet: O POMANJKANJU VODE Ker so mnogi svetovavci zahtevali od mestne uprave pojasnila glede pomanjkanja vode v mnogih mestnih četrtih, je pri >tojni odbornik na ponedeljkovi seji obširno poročal o tem perečem vprašanju. Priznal je najprej, da problem upravičeno vzbuja zaskrbljenost. Občina se z njim ba-vi že več kot eno desetletje, vendar je rešitev, kot vse kaže, še daleč. Da se mestu zagotovi zadostna količina vode, so pripravili tri načrte. Prvi predvi deva gradnjo novega vodovoda, ki bi dovajal vodo iz okolice Pierisa ob Soči. Ta načrt so izgotovili že leta 1955 in je predvideval okrog 4 milijarde lir stroškov. Po drugem načrtu bi namesto pri Pierisu črpali vodo v Slivami. Izvedba tega načrta bi stala nekaj manj. še manj stroškov bi pa bilo, če bi samo ojačili obstoječi štivan-ski vodovod. Vprašanje se doslej ni rešilo v prvi vrsti .ralo, ker še ni na razpolago finančnih sred stev in ker se strokovnjaki še niso odločili, od kod naj se črpa voda. Timava bi v sedanjih pogojih lahko nudila več kot do volj vode, a se v določenih krajih sprašujejo, kaj hi nastalo, če bi se na jugoslo vanski strani znatno povečala potrošnja vo de iz Timave. Zato omenjeni krogi priti skajo, naj novi vodovod črpa vodo iz arte ških studencev v okolici Pierisa. Iz izvajanj poročevavca ne izhaja, kakšno stališče namerava zavzeti mestna uprava. Kar zadeva finančna sredstva, pa si ob čina mnogo obeta od novega zakona, ki predvideva splošno ureditev vseh vodovo dov v državi. MATURE NA TRGOVSKI AKADEMIJI Pozanimali smo se, kako potekajo zre-losni in usposobijenostni izpiti na sloven ski višji trgovski šoli pri Sv. Ivanu. Obiskali smo maturante prav med ustnim izpraševanjem. Našli smo jih na hod niku, ko so čakali, da jih obe podkomisiji, slovstvena in znanstvena, pokličeta pred »sodni stol«. Ko smo omenili to besedo, so dijaki povedali, da je ozračje med izpiti zelo mirno. Predsednik prof. Rožič in iz-praševavci kažejo veliko dobrohotnost in razumevanje; zato se tudi letos ne opazi običajna izpitna nervoznost pri zeleni mizi. Vse poteka gladko in mirno. Celo tudi hladno je letos, kljub visokemu stolpcu v termometru, ker so dijaki pisali naloge na dolgem hodniku. Ustna iz- Ur. VRTUVBC JOŽE (Jr.) SPECIALIST za ustne in zobne bolezni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Mercadante 1/1. Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tel. 68-349 praševanja pa potekajo v precej hladnem laboratoriju in ne v razbeljenih učilnicah. Žc te zunanje okolnosti nekoliko pripomorejo, da kandidati in kandidatinje bolj pogumno odgovarjajo. Za končne uspehe bomo pa zvedeli šele prihodnji teden. Želimo vsem maturantom, da bi bili kar najboljši ! Sv. Ivan: NUJNO POTREBNA POPRAVILA Kdor se samo enkrat pelje po ulici Timi-gnana, se mora naravnost zgroziti nad o bupnim stanjem, v katerem se nahaja ta svetoivanska cesta. Tamkajšnji prebivavci se upravičeno pritožujejo, ker se jim zaradi ceste ne samo kvarijo motorna vozila, temveč jim je tudi pešhoja otežkočena. Občina je že pred mnogimi leti poskrbela, da je Selad to ulico nekoliko popravila. Od tedaj pa se tukaj baje ni pojavil noben delavec in je zdaj cesta zares nemogoča. Mestno upravo naprošamo, naj si stanje te ulice čimprej ogleda in naj ukrene, kar je potrebno, da se popravi. štivan: ZGODOVINSKE ZANIMIVOSTI RAZSVETLJENE V ponedeljek zvečer so s kratko slovesnostjo otvorili naprave, s pomočjo katerih hodo ob vsakem pomembnejšem prazniku razsvetlili nekatere zgodovinske točke v Šti-i anu. Razsvetljena bo stara štivanska cerkev, ki je bila delno obnovljena po drugi svetovni vojni in ki je ena najstarejših rerkva v go riški škofiji. Razsvetljen bo nadalje glavni izvirek Timave 'kot tudi dva spomenika v čast padlim v prvi svetovni vojni. Otvoritve so se udeležili generalni komisar dr. Mazza, nabrežinski župan in drugi predstavniki oblastev. Pomen te nove pobude je prisotnim orisal predsednik krajevne ustanove za turizem. Nabrežina: NAGRAJENI VINOGRADNIKI V hotelu »Pri sedmih palčkih« v Seslja-nu so v ponedeljek slovesno izročili nagra de vinogradnikom, ki so se udeležili 2. razstave domačih vin v Nabrežini. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval izvedenec Kmetijskega nadzorništva dr. Radillo, je za bela vina dodelila prvo nagrado Lam-bertu Pertotu iz Nabrežine 88. Drugo na grado je prejel Josip Marušič iz Slivnega 19, tretjo pa Avgust Radetič iz Medje vasi 10. Za črna vina je dobil prvo nagrado Franc šomec iz Prečnika 5: druga nagrada je bila dodeljena Radu Kcsmini iz Šempolaja 30, tretja pa Alojzu Merkuži iz Trnovce 6. Posebno nagrado je dobil že omenjeni vinogradnik Avgust Radetič iz Medje vasi, kot priznanje za njegov odlični pridelek, ki sicer ne spada -med običajna vina, katera se pridelujejo na področju devinsko -nabrežinske občine, a je po mnenju ocenjevalne komisije kljub temu zaslužil vse j priznanje. Komur je bila dodeljena prva ali druga nagrada, je dobil zlato medaljo. Med te nagrajence so poleg tega razdelili zaboj likerjev, radijski sprejemnik in dve škropilnici. Tretja nagrada je obstajala iz srebrne kolajne ter drugih priznanj. Med ostale razstavljavce so razdelili manjše nagrade, tako da je vsak udeleženec razstave imel do ločeno priznanje. Slovesnosti so se poleg domačega župana in nekaterih odbornikov udeležili ravnatelj za kmetijstvo pri generalnem komisariatu prof. Zatta, izvedenca Kmetijskega nadzorništva dr. Radillo in dr. Baša ter še številni drugi gostje. Šolska obvestila VPISOVANJE V 1. RAZRED ENOTNE SREDNJE ŠOLE Starše opozarjamo, da traja vpisov nje v 1. razred enotne srednje šole do 25. julija. Prijave sprejemajo tajništva naslednjih zavodov: nižje srednje šole pri Sv. Jakobu, nižje trgovske šole pri Sv. Ivanu, industrijske strokovne šole v Rojanu, na Opčinah, v Nabrežini, Dolini, na Katinari in Proseku. Starše pozivamo, naj se pravočasno zglasijo v tajništvu posameznih šol, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. PREDNOSTNE LESTVICE Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 10. t.ni. objavljene prednostne lestvice, prosilcev za pover-iena mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1963/64. Lestvice so na vpogled za dobo desetih dni — od TO. do 12. ure — pri znanstvenem liceju v ulici Lazzaretto Vec-chio 9/II. UČNI USPEHI V DOLINI Ravnateljstvo industrijske strokovne šole v Dolini sporoča, da so v poletnem roku 1963 opravili nižji tečajni izpit sledeči kandidati: Kosmač Stanislav, Družina Josip, Furlan Marij, Sancin Dušan, Sancin Sergij, Scroccaro Davorin, Slavec Branko, Slavec Marjan, Štrajn Mirko, Žafran Branko, Tul Zoran, Glavina Roza, Kosmač Vesna, Petaros 01 ga, Zobec Boža. K popravnim izpitom v jesenskem roku je pri-puščenih 17 kandidatov. Ena kandidatinja je bila odklonjena. PLANINSKO DRUŠTVO — TRST priredi 21. t. m. izlet z avtobusom v PLANICO — TAMAR Vpisovanje na sedežu društva v ulici Geppa 9 v uradnih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU Ulica Ginnastica 72, tel. 93-167 ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 11. do 13. ure; ob ponedeljkih in petkih pa še od 17. do 18. ure. Iz Oorloo OZNANILO ZA DIJAKE V Slovenskem dijaškem domu bo tudi lel-os počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v ponedeljek, 5. avgusta, ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi Doma, ki je. zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. »Slovenski dijaški dom v Gorici« Izhaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 Jz ^§0*11 biro ZA TURISTIČNI PROMET Prihodnji torek se bodo zbrali v Vidmu predstavniki turističnih ustanov iz Trsta, Gorice im iz Vidma. Na dnevnem redu imajo kot glavno točko vprašanje, kako razširiti obmejni turistični promet. Kar na dla ni leži, da je potreba v prvi vrsti razširiti obmejni pas, v katerem se je mogoče kre-tati tudi s prepustnicami. Turistične organizacije bodo zato predlagale mešani komisiji za obmejni promet, naj se obmejni pas s prepustnicami razširi do Reke - Ljubljane - Bleda, v Italiji pa do Vidma in Benetk. O zadevi se že dolgo časa govori in bi tudi bilo edino prav, da se že enkrat uredi. ŠTEVERJAN »Kmečki tabor v Števerjanu!«, kar nekam bahavo se to sliši, a sodeč po vseh pripravah bo res veliko kmečko slavje s pristno domačim obeležjem. Odbor, ka teremu častno predseduje župan Podver šič, vodi ga predsednik Aleš Komjanc in mu je duša tajnik Marjan Trpin, vabi za prihodnjo soboto, nedeljo in ponedeljek na prijazno Bukovje na vinsko in sadno veselje. Najprej bo odprta razstava vin iz najboljših števerjanskih vinogradov; kar 10 razstavljavcev se bo predstavilo. Njihov pridelek bo presodila posebna komisija pod predsedstvom strokovnjaka inž. Rustje. Druga razstava bo pokazala kmečke stroje. Tretja bo pa umetniška; svoja dela bo raz stavijal briški slikar Kosič Andrej. Poskrbljeno bo tudi za zabavo ob zvokih odličnega orkestra. Poslastic za grlo in želodec, tako pravijo, bo pa kar na veliko izbiro. Treba bo torej iti pogledat! JAMLJE Naša fara se je dolgo let ponašala, da ima za župnišče kletno sobo v napol razpadli hiši, brez vseh higijenskih naprav in celo brez vode. Ce pa še pastir nima prave strehe, kako naj bi ovce imele pravilno stajo? Tako je bilo tudi pri nas. Malokateri dušni pastir je mogel dalj časa ostati pri nas. Prav tako se tudi farno življenje ni moglo razviti. Zdaj pa tipamo, da se bo tudi v naši fari obrnilo v vseh ozirih na bolje. Po res ne, prestanem prizadevanju g. župnika štante je župnišče skoraj dogotovljeno. Doljani in .Tameljci so tudi mnogo pripomogli, da bo dušni pastir imel svoj dom. V župnišču je tudi dvorana za sestanke in prireditve. Goriški nadškof je novo stavbo blagoslovil v nedeljo. Ob tej priložnosti smo imeli tudi birmovamje. Bil je zares prav lep dan za vso faro. POMOČ STAVKUJOCIM Stavka tkalskih delavcev in delavk v podgorskih tovarnah se še ni prav polegla. V marsikateri družini prede že trda zaradi stavke in ker manjka običajna mezda že 20 dni. Nekateri goriški mestni svetovavci so pozvali župana, naj skliče izredno občinsko sejo, da se pomenijo, kako podpreti druži ne stavlcujočih. Najbolj si prizadeva v tej smeri socialnodemokratska stranka — seveda, ne stoodstotno iz gole ljubezni do reveža. Doslej so nabrali za pomoč stanujočim 30.000 lir med pristaši socialnodemokratske stranke in 15.000 lir med sociali stičnimi somišljeniki. No, to pa je komaj kaplja v škafu. Zato bo omenjena stranka razposlala poziv na vse delavce v pokrajini, naj žrtvujejo eno uro dnevnega zaslužka za stavkujoče. Obenem bodo zahtevali od župana, naj da mestna občina 1 milijon lir za podporo delavcem. Kaj pa če bi preko svojih veljakov v Ri mu prijeli za rokav vlado, Togniello in vse tiste, ki stoje zadaj? PODGORA Naše predilnice in tkalnice dajejo res kruha precejšnjemu številu družin. Sedanja stavka sicer dokazuje, da je ta kruli bolj tenko rezan. Obstajajo pa še druge nevšečnosti v zvezi s podgorskimi tovarnami. V prvi vrsti mislimo tu na neznosni smrad, ki se širi po vsej Podgori in daleč tja v mesto iz takozvanega oddelka »Fioc-co«. Izparevanje pri kemičnem barvanju m predelovanju kuži ozračje že od ustano vitve tega tvorniškega oddelka, to je od leta 1956 dalje, že brž v začetku je dosti delavcev, vseh je tu zaposlenih 184, obolelo na očesih. Nad dve tretjini jih je moralo menjati delo. Izpuhi in prezračevalne naprave niso niti v notranjosti bili v redu. Se manj se je pa seveda poskrbelo, da bi sc ne okuževal zrak v okolici tovarne. Pri-io?b v tem oziru je bilo že dovolj. Stopnjo okuženja zraku je precej časa raziskoval nrof. Vendramini, ravnatelj zdravstvenega instituta padovanske univerze. Določiti bi moral, koliko je okuženi zrak škodljiv za človeški organizem. Svoja raziskovanja je pa moral prekiniti prav zaradi stavke, ker zdaj počivajo stroji v oddelku umetnih vlaken. Profesor bo na dal jeva] svoje delo jeseni. Podgorci pa tudi goriški meščani upajo, 'la se bo do1 tedai že kako uredilo, da ne ho dobri in sveži goriški zrak prišel ob rlobro ime zaradi škodljivih izpuhov' iz to varen. GABRJE Lepi poletni popoldnevi so v marsikateri vasi razgibali našo mladino. V navado so prišli 2 ali 3 dnevni »plesni prazniki«. Nekaj takega je bilo tudi v soboto, nedeljo in ponedeljek na »škarpati« ob levem bregu Vipave. Mlade pete so živahno od skakovale po velikem lesenem brjarju. Sta-reiši so se kosali v briškoli, mlajši so pa po ne vemo kakšnem vzgledu volili tudi »zvezdo« plesa. Mladini radi privoščimo, da se v pošteni družbi razvedri in tudi poskoči. Izrazili bi pa radi pri tem tudi željo, da bi se naša mladina postavila, vsaj v zimskih mesecih, tudi v drugačnih tekmah; na primer v pet-‘u. obisku predavanj, s kako igro ali podobnim. Samo gole plesne zabave bodo po plitvile našo kulturno raven. OPOZORILO Opozarjamo starše, ki imajo otroke za vpis v I. razred gimnazije, da traja vpisovanje samo do 25. julija. Vsa potrebna pojasnila v tej zadevi dobite v tajništvu šole v ulici Randaccio. Pozivamo naše starše, naj ne pozabijo na svojo dolžnost, da pošljejo svojega o troka v slovensko šolo, in naj nikar ne od lašajo z vpisom! DOL Doljanske vasi so bile do zadnjih let prav zapuščene, vsaj kar se je tikalo luči in vodne napeljave. Svetili smo si s petrolejkami kot naši dedje, vodo smo pa vlekli iz napol suhih vodnjakov. Pomislite, brez luči in brez vode ob eni glavnih prometnih žil! Luč zdaj že sveti po naših hišah. Vode pa še ni povsod. Lani so začeli kopati jarek za glavno vodovodno cev od Devetakov skozi Dol do Jamelj. Dela za vodo-vodni jarek se še nadaljujejo pri Devetakih. Napeljava bo šla do vojašnice finančnih stražnikov pod Ključem. Naj pripom nimo, da so razkopano cesto nezadostno poravnali in je prav pri križišču res nerodno za avtomobilska vozila. Vse te nev šečnosti pa bomo že prenesli, samo da bi do zime imeli vodo po vseh doljanskdh hišah. STARI SOŠOLCI Redko obletnico so obhajali v nedeljo bivši sošolci na zadnji maturi enotne gimnazije v Gorici. To so bili maturantje b. leta 1913; minilo je torej že pol stoletj;*, odkar so se poslovili in se razkropili p > svetu vsak na svojo življenjsko pot. Msgr. Velci je zbral v Gorico še sedem tovarišev iz šolskih klopi. Poleg štirih Goričanov in Tržačanov je prišel še po eden iz Bovarske, Avstrije in iz Ljubljane. Po maši v cerkvi sv. Duha na Gradu, so se- stari maturantje zbrali na tovariško kosilo, od ! oder so poslali pozdrave tudi svojim bivšim profesorjem, med katerimi je tudi nadškof Fogar. Redkokdaj se zgodi, da se maturantje srečajo še po pol stoletju, in to različnih narodnosti in iz raznih držav. CENTA V nedeljo je prihitelo mnogo ljudstva od blizu in daleč v Cento, na »praznik češenj«. Ze več let se ponavlja lep običaj, da prine-so z vseh sosednih bregov zadnje čentske češnje, tiste debele in višnjevo črne, na razstavo. S košarami, polnimi žlehtnega sa-jdeža so prišli na trg ljudje iz Kuje, Loga, j Male Mažerje, Smrdence in še od drugod, i kjer goje te pozne češnje. Vseh razstavljavcev je bilo preko 80. Nt spdno slavje so prišle tudi oblasti in še posebej one od Kmetijskega nadzorni :vtva iz Vidma. Vsi so pohvali’i pridnost in prizadevnost naših kmetovavcev, ki priča-V”;ejo, da jim bo za prihodnje leto šla oblast še bolj na roko kot !etos. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Želja p o krščanskem prerojenju Nedeljska proslava na Padričah 1100-letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med slovanske. narode je imela celo večji in globlji pomen, kakor pa so ji ga organizatorji proslave sami hoteli dati. Nepričakovano velika množica naših ljudi, ki se je ta dan zbrala v tem lepem, idiličnem kraškem kraju, gotovo ni prišla samo na izlet, ampak jo je prignala globoka želja po krščanski vsebini proslave, po tistem, kar čutijo ljudje zveneti v imenih svetih solunskih bratov, po tistem, kar je dihalo iz pisma papeža Janeza XXIII. slovanskim škofom in kar je prevevalo vse njegove okrožnice. Prav zaradi tega se je spremenila iz spominske proslave v mogočno manifestacijo naših ljudi krščanskega nazora po realizaciji tega duha tudi v našem slovenskem življenju. Zato se nam zdi. da je nedeljska proslava svetih slovanskih misijonarjev na Padričah najlepša priložnost, da spregovorimo o problemu, ki postaja vsak dan bodj aktualen in ki je tudi že star: to je problem krščanskega prerojenja med Slovenci, ali bolje rečeno problem prerojenega krščanstva v okrilju slovenskega naroda. O tem se malo govori in piše, vendar pa mislimo, da ni resnično krščansko čutečega človeka med nami, ki bi ne čutil želje po prerojenju, po duhovni in moralni prenovitvi našega slovenskega krščanskega občestva. Tu ne mislimo niti na kako idejno skupino niti na kak stan ali na kako določeno kategorijo ljudi, ampak na vse tisto, kar lahko razumemo pod izrazom krščanska aktivnost med , Slovenci. V vsem katoliškem svetu, v Cerkvi kot taki in tudi v vseh praktičnih oblikah krščanskega izživljanja od krščansko usmerjenih strank do socialnega in znanstvenega dela v krščanskem duhu so se dogodile v povojnem času velikanske spremembe. Prišlo je do jasnih in mogočnih premikov naprej s tradicionalnih pozicij in barikad. Krščanski svet je začutil, da struji vse življenje naprej in da bo strujilo mimo njega naprej, če ne bo šel tudi on s strujami napredka. In papež Jar.cz XXIII. je dal s svojimi e.nciklikrmi in pismi ter z vso svojo politiko izraza temu hotenju po napredku, po globoki miselni prenovitvi v Cerkvi in v krščanskem svetu, kot se kaže na svetnih področjih. Zavedal se jc da Cerkev ne sme ostati zadaj, če hoče opravljati svoje poslanstvo v svetu. In ne le, da ne sme ostati zadaj: niti s tem, da koraka vštric z napredkom, se ne sme zadovoljiti. Biti mora v duhovnih stvareh vodnica in opominjevavka človeštva, skrbeti mora za njegovo moralno zdravje, kazati mu mora pot v varno bodočnost in mu nakazovati pravilne rešitve zapletenih moralnih problemov, od idejnih do civilizacijskih in socialnih. Dajati mora človeštvu zgled, kako naj rešuje vprašanja, kot jih predstavlja odnos med človekom in državo, med človekom in strojem, med moralo in znanostjo, med tehniko in spoštovanjem človekovega dostojanstva ter njegovih kvalitet, med konjunkturo in duhovnimi vrednotami. Vse to prizadevanje Cerkve in krščanskega sveta v povojnem času pa je našlo po našem mnenju še premalo odmeva med Slovenci. Pozicije našega krščanstva so v glavnem še vedno tam, kjer so bile pred vojno, tako v miselnem, socialnem, moralnem in političnem pogledu. Težko je govoriti o kakem resničnem poskusu v okrilju talcoimenovane katoliške aktivnosti med Slovenci. V političnem pogledu vztraja naše krščanstvo še vedno na istih daleč nazaj ležečih postojankah kot pred vojno. Na postojankah, ki so privedle nemški katoliški Zentrum v času med obema svetovnima vojnama do tega, da je pomagal vzpostaviti Hitlerju pogubno diktaturo nad nemškim narodom, ki je pahnila njega in vso Evropo v nesrečo; na postojankah, na kakršnih je stal Dol-fuss v Avstriji. Seveda ni mogoče v vsem identificirati takratnega nemškega ali avstrijskega katolištva s slovenskim, vendar pa je bilo med njimi mnogo sorodnega. Toda od takrat se je premaknil nemški katolicizem daleč naprej, prgv isto bi lahko izjavili tudi za avstrijskega. Vodstvo so prevzeli novi, naprednejše usmerjeni ljudje. Še v večji meri velja to za italijanski katolicizem, ki predstavlja danes gotovo najbolj iskren demokra- tični element v Italiji ter je živahno aktiven na vseh področjih, tako da v globino prenavlja vso strukturo italijanskega življenja, pogosto celo v revolucionarnem duhu, čeprav z demokratičnimi metodami. Ta duh prenovljenja, ki se kaže in uveljavlja v krščanskem svetu, pa se prav malo odraža v slovenskem krščanstvu. Zlasti šibko se razodeva v našem katoliškem tisku in v naši dejavnosti. Papeževim enciklikam smo dali določeno publiciteto, pri tem pa je tudi ostalo. Miselno se nismo premaknili naprej. Slovenski katolicizem se trdovratno brsni priznati v preteklosti storjene napake, ki niso bile majhne, kar kažejo posledice. Brez take samokritike in volje po miselnem in moralnem prerojenju pa tudi ni mežen napredek. Posledica je ta, da je naš katolicizem sterilen, okostenel, in da je vpliv krščanstva v slovenskem javnem življenju vedno šibkejši ter da pomeni zlasti mladim slovenskim generacijam pojem katoliškega skoraj sinonim za pojem nazadnjaškega. Odprimo torej svojega duha novim idejam, ki se v krščanskem svetu že spreminjajo v stvarnost, in se. končno tudi mi premaknimo naprej, da borno kos problemom v okrilju naše slovenske skupnosti. —•_____ Nagrada ..Strega" za Natalio Ginzburg V soboto so podelili v Rimu literarno nagrado »Strega«, ki velja za največje priznanje italijanskim pisateljem. Dobila jo je pisateljica Natalia Ginzburg za roman »Lessico familiare«. Roman je izšel pri založbi Einaudi. Za podelitev letošnje nagrade, ki je bila že 17. nagrada »Strega«, je vladalo posebno' pričakovanje, ker so imele nekatere, knjige približno enake možnosti, da bodo nagrajene. Kot znano, podeljuje to literarno nagrado velika skupina rimskih pisateljev in drugih kulturnih delavcev, ki so povezani v društvu »Amici della domenica« ter se zbirajo v elegantnem domu literarnega zakonskega para Bellonci. Podelitev nagrade je bila organizirana zelo slovesno. Sodelovali so nekateri znani igravci in igravke, kot na primer Rosella Falk, ki je pisala na tablo glasove, kolikor Jih je dobila posamezna knjiga. Natalia Ginzburg je izjavila, da je opisala v romanu »Lessico familiare« zgodbo svoje družine. Toda roman ne prikazuje samo življenja ene družine ampak nudi podobo celotne intelektualne družbe v Turinu v dobi pisateljičine mladosti. Njen oče je bil namreč univerzitetni profesor < Turinu. Pisateljičin mož pa je umrl med vojno v ječi, kamor so ga vrgli Nemci. Zdaj živi Natalia Ginzburg v Rimu in je drugič poročena. Pisati je začela, ko je bila stara 17 let. Leta 1942 je objavila roman »Cesta, ki pčTje v mesto« pod psevdonimom Alessandra Torninparte. Med njenimi najboljšimi romani so »Vsi naši včeraj«, »Valentino« in »Večerni glasovi«. Ali morajo biti orkestrski godbeniki z konserva-torijsko izobrazbo tudi klovni? To vprašanje se pojavlja v zvezi s koncerti raznih takoimenovanih modemih skladb. Iz Stockholma poroča hamburški dnevnik »Die Welt« o dogodkih, do katerih je prišlo v švedskem radijskem orkestru. Godbeniki so vadili tako novo kompozicijo z vato v ušesih, ker niso mogli prenašati hrupa, ki ga je zahtevala partitura. Eden od godbenikov je doživel pri vaji živčni zlom in so ga morali odpeljati domov. K skušnji nekega modernega glasbenega programa so pritegnili zdravnika, ki naj bi ugotovil, v kaki meri taka glasba lahko škoduje, zdravju. Razni godbeniki so protestirali proti igranju takih skladb, pri katerih bi morali nastopati kot klovni. Prvi violinist radijskega orkestra Josef Griin-farb, eden najodličnejših švedskih glasbenikov, je dejal: »Mi ne protestiramo proti moderni glasbi kot taki, kritiziramo pa zvočne učinke, ki naj bi Ameriški filmi ugajajo Rusom Ameriški film »West side story«, ki so ga te dni izven konkurence predvajali na filmskem festivalu v Moskvi, je doživel velik uspeh pri sovjetskem občinstvu, ki je napolnilo kinodvorano »Rusija«. Vodja ameriške filmske delegacije Stanley "Kramer je imel pred predvajanjem filma kratek nagovor, v katerem je dejal: »V tem filmu boste lahko videli, da znamo Američani kritizirati sami sebe in se prav tako dobro, če ne še bolje, norčevati iz nas samih, kot se norčujejo iz nas drugi. Mnogo reči Američani ne razumejo, kadar gre za Ruse, čeprav imajo do Rusov veliko simpatijo. Mislim, da se isto dogaja vam nasproti Američanom«. Sovjetski poslušavci so mu burno ploskali. Pravi naval pa je bil k predstavam VVilderje-vega filma »Nekomu ugaja vroče«, ki so ga tudi predvajali izven konkurence na festivalu. V njem igra, kot znano, zdaj že pokojna Marylin Monroe. MARTIV 3UBE;t JE DOBIL »ERAZMOVO NAGRADO« V Amsterdamu so izročili danes peto »Erazmovo« nagrado slavnemu izraelskemu filozofu in pobudniku za ustanovitev izraelske države Martinu Bubru. Nagrada znaša 100.000 holandskih guldnov. Prof. Bubru so izročili nagrado z veliko slovesnostjo v navzočnosti kraljice Julijane in princa Bernarda. Prof. Martin Buber, ki je star 85 let, je prispel nalašč zato iz Izraela. Na slovesnosti je prikazal Bubrove zasluge za evropsko civilizacijo profesor Beek z amsterdamske univerze. Princ Bernard pa je govoril o njegovem življenju ter naglasil pomen njegovega filozofskega poslanstva. Prof. Martin Buber je povedal, da bo porabil večino nagrade za poglobljeno študijo o »krizi in usodi evropskega judovstva pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej«. KAJ NAJVEČ PREVAJAJO7 Te dni objavljeni 14. zvezek organizacije UNE SCO »Index Translationum«, o mednarodni bibliografiji prevodov iz vsega sveta, vsebuje podatke o .13.000 književnih delih, ki so jih prevedli v leti 1961 v 75 državah. Kot v prejšnjih letih je tudi leta 1961 sveto pismo s skupno 246 prevodi — leta 1960 jih je bilo 258 — na prvem mestu. Sledijo Leninova dela, prevedena skupno 185-krat. Medtem ko se naslovi velike večine največ prevajanih del skoraj ne spreminjajo, pa je v letu 1961 književno delo indijskega pisatelja in filozofa Rabindranatha Tagora, katerega stoletnico rojstva so proslavljali leta 1960 po vsem svetu, prišlo s 1101 prevodom na eno prvih mest. Nespremenjeno zanimanje za klasike dokazujejo sledeče številke: Shakespeare je bil preveden 98-krat, Tolstoj 115-krat, Cehov 66-krat, Balzac 61-krat, Dickens 58-krat in Andersen 53-krat. Na področju filozofije zavzema prvo mesto Teilhard de Char-din. Med modernimi pisatelji so na prvih mestih Sartre, Hemingway, Steinbeck, Graham Greene in Simenon. jih proizvajali s svojimi glasbili. Razen tega so nekateri ljudje zelo občutljivi za nekatere zvoke. Tako ne. morejo na primer nekateri prenašati škrtanja z nožem po krožniku. Razni od partiture zahtevani zvoki so naravnost neznosni in mi menimo, naj bi jih proizvajali tehniki, ne pa godbeniki. Tehnično povzroča taka partitura razmeroma manj težav, estetsko in umetniško se pa zdi nemogoča. Mi nikakor nismo konservativni in imamo polno razumevanje ža nove smeri v moderni glasbi. Vendar jaz ne morem razumeti, kateri vrsti ljudi so namenjeni ti zoprni zvoki!« V neki kompoziciji predpisuje partitura tudi kuhinjske lonce in steklenice kot glasbila. Ker poklicni godbeniki niso hoteli igrati na lonce, so morali "ijeti pomožne sile. Simfonični orkester v Helsinkih je te dni odklonil izvedbo novega dela švedskega komponista Jana Barka. Tudi v Helsinkih so menili, da naj od modemih komponistov zahtevane zvoke proizvajajo drugi, ne pa šolani godbeniki. Odpor orkestrov proti pretiravanju v moderni glasbi GOSPODARSTVO Peronospora In oldll sto St nciarna Še se dobijo vinogradniki, ki mislijo, da boj proti prvemu rodu. V dobi dozoreva-se z julijem mesecem lahko opusti vsako nja bomo zatrli kiseljaka ali grozdnega čr nadaljnje škropljenje in žveplanje trt, češ ' va z »gesarolom 50« ali »gebarolom 50«. kar je, pa je! To je velika zmota, ki se lah- j Sredstvo proti kiseljaku lahko premeša ko zelo maščuje. Ali nimate več v spominu -no s škropivom proti peronospori, katere-1. 1959, ko sta peronospora in oidij še sep- j mu lahko dodamo tudi koloidalno žveplo tembra prav hudo pritisnila in povzročila ali cosan, lahko pa tudi karathane, ki je ogromno škodo? Zato pa ne smemo še spra najučinkovitejše .sredstvo za preprečitev oi-viti škropilnic in žveplalnikov. , dija, pa tudi za ozdravljenje in ščiščenje Pa tudi ne smemo pozabiti, da čaka vi- 2r°zdja, če ga je oidij že napadel. »Gesa. nogradnike še vedno boj proti kiseljakom ! rala 50« ali »gebarola 50« primešamo po ali grozdnim črvom, ki bodo v kratkem nastopili s svojim drugim rodom, če nismo zatrli prvega rodu, ki je delal škodo malo pred in med cvetenjem, bo drugi rod mnogo bolj številen kot prvi in škoda bo dvojna : Predvsem bo pridelka manj in bo mno go slabši. Grozdni črvi namreč navrtajo mnoge jagode, ki začnejo gniti in se istočasno kisati, tako da grozdi zaudarjajo po kislem, čeprav je načetih samo manjši del jagod, če smo ob trgatvi še tako pazljivi, ne bomo vseh nakazanih jagod izločili in tako bodo te jagode prišle v grozdni mlin, potem pa v mošt, katerega bodo okužile s kvasnicami kisove kisline, zaradi česar bo trpela trpežnost vina in okus. Proti grozdnemu črvu se v dobi dozorevanja grozdja ne smemo boriti ne s svinčenim arzenalom in ne s carposanom, ker so to hudi sirupi, ljudem hudo nevarni. Primerni pa so za Še o krompirjevI krizi V zadnji številki smo pisali o krompirjevi krizi v Italiji. Za rešitev krize so poskušali poslati krompir na sever, v tvor-nico škroba v Leg nago, a iztržena cena bi ne plačala niti prevoznih stroškov, ker tvor nica škroba plačuje vsako stopinjo škroba po liri, a ta krompir ga nima več kol 8 do 10%. Kot edina tvorni ca škroba na jugu predela škrobarna v Acerra dnevno okoli 1500 stotov krompirja. G'avna vzroka italijanski krompirjevi krizi sta izredno visok pridelek zaradi dobre letine in neorganiziranost poljedelcev. Kar e tiče izvoza, se v Nemčijo izvaža celo več zgodnjega krompirja kot lansko leto: Lani je izvoz znašal 5950 vagonov, letos pa 5500 vagonov, a iztržene cene so letos mnogo nižje: Nemci so pač izrabili preveliko in neorganizirano ponudbo. Večina zgodnjega krompirja v Južni Italiji pripada sorti »okrogli berlinski« (la londa di Berlino) in malo sorti Eesterlin gen. Istočasno kot v Italiji je izbruhnila kriza z zgodnjim krompirjem tudi v Franciji, k jer so kmetje priredili precejši je izgrede. ■ Cena je tam padla 'izpod 10 novih santima-nov (12.7 lir) za kg in nekatere dneve kmetje sploh niso mogli krompirja prodali, ker ni prišel noben kupec na trg. Iz jeze ali Še bolj iz obupa so ga kmetje stresli 200 gramov na lil škropiva proti perono-pori, koloidalnega žvepla ali cosana in karathane pa po 100 gramov. Pomni, da je za razvoj peronospore predhodno potreben močnejši dež, za razvoj indija pa ni potreben; oidij se razv:je tudi med najhujšo sušo, zaradi česar je sedaj najbrž bolj nevaren oidij kot peronospora. Perutninarstvo v Južni Italiji V južno Italijo spada 20 najbolj južnih pokrajin na italijanskem polotoku. V teh pokrajinah se sedaj brigajo za perutninarstvo mnogo bolj živo, kot pred desetletjem. Sliko o tem nam dobro pojasnijo naslednje številke: Leta 1951 so redili v južni Italiji nekaj nad 14 mili j. glav perutnine, lansko leto Povpraševanje po faraonkah (PEGATKAH) Faraonke ali pegatke imajo bolj črno meso kot ostala perutnina. Je pa to meso — pravilno pripravljeno — bolj okusno kot meso vsake druge perutnine, tudi boljše kot meso fazana in jerebice. Zato ni čudno, če je veliko povpraševanje po tej perutnini oziroma njenem mesu. Večje povpraševanje po nekem blagu vabi vedno nekoga, ki bo skušal dvigniti proizvodnjo dotičnega blaga. Tako so se v zadnjih letih razvila po vsej Italiji različna vzrejevališča pegatk. V tem oziru je najbrž največje vzrejališče v Cerea v pokrajini Verona. To je uredil neki Placido Toffalctti. Vzrejališče ima sedaj 20.000 pegatk, ki nesejo jajca. Od teh jih je 2.000 masovno selekcioniranih — vse slabše živali izločene —, 60 parov pa je selekcioniranih posamezno. — Vzrejališče razdeli tedensko 60.000 en dan starih mladičev. UMETNA GNOJILA SE BODO PODRAŽILA Komisija za cene (C.I.P.) je septembra 1960 izdala ukrep, s katerim so bile znatno znižane cene umetnih gnojil. Proti temu ukrepu so vložile družbe Montecatini, Ve-irocoke, Edison, Ape, Sincat, Caffaro in Ru-mianca priziv na državni svet, ki ga je sprejel in ukrep razveljavil. Zato je pričakovati, da bodo umetna gnojila dosegla tisto ceno, ki so jo imela septembra 1960 in ki je znatno višja od sedanje. S tem sporočilom je združen nasvet, naj si kmetje nabavijo potrebna umetna gno- pa 10 milijonov več. Od žlahtnejših pasem takoj, to je pred zvišanjem cen, kar redijo predvsem belo livornško in Nevv Jse bo izvedelo preko noči in takrat ne bo Hampshire. Ti dve pasmi sta predstavljali več mogoče kupiti po sedanjih cenah. 1951 okoli 2 milijona glav, lansko leto pa nad 12 milijonov ali nad 51%. Medtem ko je 1. 1951 samo v pokrajinah Benevcnto Zaposlenost v državah SET Od januarja 1958, ko je začel delovati in Brindisi število glav žlahtnih pasem do ^ET, se je zaposlenost v teh državah dvig-segalo število raznih križank in v nekate-|iiila do konca 1962 za 3 milijone oseb, to rih pokrajinah sploh niso poznali žlahtnih je od 69 milijonov na 72. število brezposel-pasem (Campobasso, Caserta in Salerno), 'nih se je znižalo od 2,800.000 na 1,500.000. so lansko leto žlahtne pasme prevladale v To število bi pa bilo znatno nižje, če bi mnogih pokrajinah in zavzemajo danes v , mogli zasesti 600.000 razpisanih mest, za pokrajini Campobasso kar 80% glav kure- katera ni primerno usposobljenih moči. line, v pokrajini Foggia pa celo 86%. Res j V tem oziru se je. izkazala važnost Ev-je, da so nekatere pokrajine v tem oziru'ropskega socialnega sklada, ki je v tem zelo zaostale, tako da Chieti in Cosenza ni- času porabil 12 milijonov dolarjev pred-mala niti 10% glav žlahtnih pasem. vsem za šolanje in usposabljanje delavcev. Iz rečenega bi bilo razvidno, da se tudi ki dobijo tako višjo kvalifikacijo. Na ta Južna Italija gospodarsko razvija, a ne po način je bilo mogoče zaposliti še 183.000 vsod enakomerno. brezposelnih, večinoma iz Italije. Cena pšenice je dotočena Pisali smo že, da vlada med državami SET nesoglasje glede pšenične cene. Najvišja cena je bila v Nemčiji, potem v Italiji, najnižja pa v Franciji. Letos bi morala biti v vseh državah SET enaka cena, a Nemčija se je temu uprla in Italija ji je sledila, tako da je vprašanje enotne pšenične cene še nerešeno. Italija je sedaj določila pšenično ceno tako, da je razdelila vse ozemlje države na 7 okolišev z različnimi cenami za mehko pok ra, i ne Trst, Gorica, Videm, Belluno, Trento, Bočen, Sondrio, Como, Varese, Ver-celli, Novara, Torino, Aosta in Cuneo. Za ta okoliš je določena cena 6.400 lir za stot. Cene veljajo za mehko pšenico s hektolitr-ko težo 75 kg, suho in zdravo ter z največ 1% smeti oziroma tujih predmetov. Za težje pšenice, ki imajo višjo hektoMtrsko težo kot 75, se za vsak kg zviša cena za 0.5%, za lažje pa ravno toliko zniža. Letošnji pridelek pšenice v Italiji cenijo de za vsak kg krompirja, ki je bil prodan po prenizkih cenah. ne na Siciliji in Sardiniji. Najmižja cena zalogah še zelo mnogo pšenice iz prejšnjih pa je določena za 7. okoliš, kamor spadajo | let, bo domača potreba več kot krita. V w •S o 3 'bo 3 •S g 2 G c/) N _ 73 m O 03 -. >N TO • r—, TO >o 'to d S " S)jd » ;1| iri >N TO t3 t3 p o ^ M TO —i p c TO TO I c >35 * > > .2 33 33 bo N . To TO Ih M -O *> TO C (U >N ' TO O T3 J*{ N TO TO > M O O TO P. N 3 g O "b® .. -g TO TO .'£ . 'TO P O N TO ra N 'J >> C/3 1"“ TO £ O P 2 TO C 3 C X3 EN >N .5,3 n 3 " C c/) 33 o O vj s g . J3 'to "to 3 > P 3 0 0) • 3 'O C 1> D 'bo''~> s! & O .X, p Al 3 C t/) S 2 O 0 -X - bo’ .3 -* L, TO »;8S. 0} N G TO >0 N O (u c TO c/) Eto rzJ V) 00,3 T3 •S °.s N .Si, ON 3 . rO C S rvl C hi g£ | C 8 ^ e — ^ o) .3 M o ■ndf .S S >? ’° M 'U _ TO J30 P c O . 33 'c-3 — -2 Uši 8 (/>(/)u »■35 33 _D 4) TO TO O Sto q- TO >g'i? v « S bo o) 55 TO G 5> >o *r'H 75 TO * o G o) u r- S O •5 TO U TO TO H ^ TO . 3 G •—| c/) >0 G Ji Cf) Sš * S a g u bO c/) •—> TO D “ g II M 'H* w n, 2 „ a 53 2 - N M * -S C! o • ,H Jh To to _ t; bo c g 0 D C o bo >n .3 n o S 5 •g ^ a S TO Tj O C S, N O* D D ^ D G ~ D D D 33 « TO ° 3j X. C C'S 2 S SJ3 D TO ^ bO _ O O S"3 •S, s G > TO S 3 E S M QJ >5*5 e' s f ® 0) >v> 8* "H* »H >i C g s »d' 1 J 0.0 (OOMMD 3HU-ZGD 3| ttOZIM*