264. številka. Ljubljana, petek 17. novembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejemali za ivitro-u^mku dežele za celo leto 1B gld., za pol leta 8 pl<^, •• »a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za črt rt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje oa 1 dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejenmn za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne peti t-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši.
Iz državnega zbora
so važne reči poročati. Liberalna veČina nemških ustavovercev je prvič zopet enkrat pokazala, da je prav za prav reakcij o-narna, drugič pak je govoril grof Ilohen-vart veliko besedo, sicer le o reformi politične uprave, vendar jo je imenoval, po dunajskem „Tagbl.u, nek ud nemške levice nagrobni govor. A da poročamo:
Poslanec Zallinger od desne stavi nasvet, naj zbornica sklene debato o odgovoru ministra predsednika na Neuvvirtovo interpelacijo zavoljo tiskovne nesvobode. Pa ustavoverci bo s 108 glasovi (proti 72 desničarjem in nekaterim skrajnim levičarjem) zavrgli ta nasvet ter s tem „liberalnim" činom menda pohvalili ukaz ministrov, ostro postopati s časopisi!
Potem se je prešlo k debati o reformi politične uprave. Govorila sta najprej Krona-wetter in Wittman. Prvi je proti predlogu odseka in ostro kritikuje zdanjo upravo; drugi je za odsekov predlog. Za njima prime besedo :
Grof Hohenwart: On očita ustavo-vemej stranki, da je prej zmirom govorila zoper mnogovladje, zoper vedno jerobstvo nad občinami, a zdaj naenkrat vpije po pomoči vse prerastujočega uradniškega organizma. Svobodomiselne stranke nij več, po svojem imenu in programu se je radikalno iz premenila. V tem izpreminjanji je čisto dosledno za njo, da, ko je z volilno reformo uničila najvažnejšo pravo dežel, zdaj skuša še občinsko samo vladanje odpraviti. To se bode moralo konstatirati, da nij bila desnica te zbor-
iilfiteko
0 indoevropskih jezikih.
(Iz angleščine poslovenil K. G laser.) (Konec.)
Videti je bilo na prvi mah, da je osoda Grecijo izbrala, naj bi se polastila dedščine perzijske: podvreči si omikan svet; svetovna vlada se je Aleksandrovim naslednikom izmuznila iz rok in se naklonila drugi mlajši panogi iBtega debla. Kim, osvojivši si grško omiko in od narave bogato obdarovan z organizatorič-nimi zmožnostmi, je daval svetu postave in mu vsilil močno celoto družbinskih in državnih uprav. Krščanstvu, narodivšemu se mej Semiti, so Grki in Rimljanje priskrbeli svetovno veljavo; odvrženo od plemena, ki bi ga imelo najbolj gojiti, je bilo sprejeto in razširjeno od Indoevropcev kot nova vez za narode, katetre je Rim bil s celo drugimi silami družil. \
Nastopil j|e nov narod na svetoven oder, germanski, padjec starega rimskega vladarstva
niče, ki je komunalnoj samoupravi smrtno sodbo govorila in novej eri s tem primerno znamenje vtisnila, da je celo državo prepregla z mrežo policijskih komisarjev, ter si sama tako glasan spominek postavila .... Mi posnemamo Prusijo v mnogem, kjer bi ne smeli tega; zakaj bi se v notranjem upravljanji od Prusije nič ne učili in želeli tako žalostne originalitete, kakor jo odsek ponuja? Po mislih odsekovih naj bi bil v vsacem sod-skem okraji jeden političen uradnik nastavljen. Mi imamo pa 325 okrajnih glavarstev ter 826 okrajnih sodišč. Torej bi bilo treba 5O0 novih uradnikov nastaviti, kateri bi pa še ne bili zadostilni. Pri okrajnih glavarstvih bi se moralo osobje pomnožiti. To je drago in je tudi oslabljenje uprave, ker bodo nove pisa-rije, nove sitnosti, nova zavlačevanja. Torej bi uže ta hnacijalni pomislek dovel do tega, naj se vendar enkrat popusti vladni sistem ki vodi do tacih resultatov in naj bi se resno na to mislilo, kako bi se upravni organizem na druzih principih sezidal, da bi se finančnemu ministru teške skrbi odvzele, a tudi, da bi se bremena avstrijskega davkoplačevalca za nekoliko zla j šal a.
„Ali reklo se mi bode: dobro! Nasveti odborovi so res slabi, vendar s samo kritiko o njih je malo pomagano, kaj veš ti boljšega na njih mesto deti ? . . . Dasi jaz tajim, da bi bil moj nalog, na to odgovarjati, vendar nekoliko hočem . . . Toži se o vedno vecjej surovosti in razdivjanosti, o ustavljanji postavi, o pregreških zoper javno varnost, o malej varnosti iraenja in osobe itd. Ali samo po-pravljenje uprave teh slabosti ne bode odpra-
pospešiti in novemu životvornemu razvitku pot nadelati. Preplavile so njegove trume Evropo od vzhoda tlo zahoda, v vsaki deželi, skoz katere so drle, usiljevajoče kneze in žlahtnike. Prva stoletja se nikako nijso odlikovala po nikaki posebni moči in videti je bilo, da se bo scmitsko pleme svetovne vlade polastilo. Navdušeni po silovitem fanatizmu so Semiti, Arabci in Turki, pridrli iz daljnih azijatskih in afrikanskih puščav; njihove trume so vdrle v Evropo na vzhodni in zahodni strani in so se tam ustanovile, ho teče si pridobiti celo Evropo. Ko se je pa indoevropsko pleme zopet ojačilo, so se morali Semiti zopet vmakniti in to se je zgodilo v dobi, v katerej zdaj živimo; kajti Indoevropci na svetu nenuijo tekmeca mej narodi; učitelji so Človeškemu rodu. Samo oni širijo krog človeške vednosti, preiskavajoči naravo in duha in kazoči nam, kaj je človeški rod storil v preteklosti in kaj dela sedaj; samo oni imajo tako obilno talenta, da sili vedno dalje in prekoraka zavirajočo meje; s svojo delavnostjo obsegajo celo zemeljsko oblo; njihove ladje plavajo po vseh
vilo in jaz bi tisto obžaloval, ki mislijo, da bodo ta zla odpravili, ako celo vojsko policijskih komisarjev na noge postavijo. Glavni uzrok teh prikazni je cela smer denašnjega časa, so cilji, kateri dosezajo, pomočki, s katerimi se dosezajo, in le ako se odločno na druga pota povrnemo, obrnejo se stvari na boljše. Če se neprenehoma dela na to, vse kar je prej ljudem vzvišeno in čestito bilo, ob tla vreči, če se vsa vera na božjo in človeško veljavo ljudstvu kot prazna vera pokazuje, in tt je nalog, katerega si je menda izvzemši malo število, vsa naša dnevna literatura dala, Če se, z jedno besedo, vse i d e a 1 n o, skuša uničiti, in če se surova moč postavlja za malika, potlej se nij čuditi, če se surovost in razdivjanost mase oprijemlje in ona v uživanji materijalnih dobičkov doseza pota zločinska.
„Kako se hoče še živo zanimanje za pravico, spoštovanje pred postavo iskati v ljudstvu, odkar se je pokazalo, kaj velja pravica, postava in pogodba pri onih, ki so dan denes na vrhu življenja. Kdor sam pri izbiranji svojih sredstev nij nobene meje pravičnosti poznal, ampak se dal voditi samo po trenotnem vspehu, ta je pravico izgubil pritoževati se, če so enaka načela vkoreninila se tudi pri onih, katerim bi on moral dober izgled dajati. Ali moremo v nižjem ljudstvu posebnega spoštovanja pred tujim imenjem pričakovati, če imamo prikazni pred očmi, ki so nam razgrnile žalostno krizo 1. 1873 v višjih krogih družbinskih?" Govornik da\je razklada, da mora celo ljudstvo sodelovati, da se zopet ukorenini ljubezen do pravice. „TJpra-
morjih, kupčiji, vednosti in vojski služeče; manji narodi se od njih učijo in se njim po klanjajo ali pa morajo se njihovemu orožju vmakniti in poginiti. Podvrgli so si Ameriko-in Avstralijo in svoji kulturni sistemi podvrgli, in 8 svojimi naselbami prepregli površje zemlje. Od velikih kraljestev staroveških so podedovali svetovno vlado, ki se pa sedaj čez večji in širji svet razprostira, kakor so ga poprejšni časi poznali. In vredni so Indoevropci, da vladajo, kajti pod njihovim žezlam se udomači blagostanje, veda, nravnost in vera.
Na ta načiu jezikoslovje ravno tako za-ninmje, kakor zgodovinsko preiskavanje, ki se peča z narastenjem , z najstarejšimi položaji, s seljenjem, z rodnimi razmerami, z zvunaj-niini in z notrajnimi odnošaji tistega poko-lenja, ki je od nekdaj uže v zgodovini naj -slavniše čine izvrševalo in se najvzvišenejših človeških nalog vrednega pokazalo.
Se ve da, lehko kdo oporeče, da to ne spada v ožji krog jezikoslovne vede, ki ima v prvi vrsti opraviti z jezikom samim, a ne z bitjem in z značajem posameznih ljudij, ki
stijanov. Turčija nij izpolnila nobene dolžnosti, kdo bode torej, zunaj Disraeli, tako predrzen da bi se potegoval za njene pravice? Tako ko Disraeli ravna le Žid, ki ima dolžno pismo v rokah, na katero se nij nikoli nobenih ob-restij plačalo, in ta žid na zapadni dan vendar terja kapital z obrestmi vred. Tako ravnanje mora vsak pošten človek zaničevati. A neizvedljivo je denes hvala Bogu, kajti stvari zdaj ne stoje tako ko za časa krimske vojske.
Francoska potrebuje miru, in trden sklep ji je,  da si ga ohrani.   Noben čestihlepen Napoleonovič noče tam z narodovo krvjo utrjevati si prestola:  zna se,  da vazal Rusije čaka samo na novo  neprevidnost,  da zopet pade črez mnogoskušano, težko kaznovano deželo.   Zna se, da je car tekar  lansko leto prejel zahvalo od Francije za dobljeni mir. Od te strani Angleška ne dobo zazveznika. Tudi Viktor Emanuel, ki je 22 let svoje podložnike dajal za  angleško francoske namene, da je dobil za to na stroške Avstrije plačilo, je kot drugi vazal Rusije brez pomena. Avstrija končno je v krimskej  vojski z nešte-vilnimi žrtvami  kuge interese Angleške in Francije oskrbela, in takrat zares delala za pruskega kralja! Na pariški konferenci je dobila za plačilo bolestno kričanje Italije in tako i na bojiščih leta 1859, 18C6 in 1870-71, katera zadnja so bila tudi njena pogibelj. Ponavljanje take politike se denes ne da misliti, naj si sanja magjarski šovinizem kar si hoče. Dosta se je grešilo uže proti spominom leta 1849; nespametno bi bilo misliti, da se bodo črno-žolte zastave razvile v osveto za Vilagos! Noben razumen človek ne veruje več na to; take aspiracije onstran Litve  so neškodljive, ker so pretirane; ravno  tako neškodljivo je vse ono tastransko absurdno terjanje pasivnosti.   V tej  velikej stvari more tako velika država, kakor je Avstrija,  tako  položena in tako pomenljiva, biti ali sovražnik ali pa prijatelj.   Ona ne more trpeti,  da kaka druga država svojo moč raztegne v hrvatsko dalma tinske kote, pa tudi nij Italije, ki bi si dala podariti provincije, katere je kri drugih pri borila si.   Denes se nekdanja sreča Avstrije lehko iz nova začne: Bosnija pa Hercegovina jej kot zrela jabolka padati v naročje; ako hoče z lahka bosniškim zverstvam konec stori.
V Bosni in Srbiji bodemo našli duha princa Evgena, duha historične, katoliške Avstrije.
Ako jeden del časništva, kateremu je le za ščuvanje ali pa za turške srečke, Srbijo smatra za rusko predstražo, je to popolnem neosnovano. Rusija Srbiji nij bila nikdar pokroviteljica, pač pa Črnej gori, katera se je se svojim možatejšim vedenjem za to sposo-bila. To je tudi iz carjevih besed razvidno, kajti ako se primerjajo vojaški vspehi obeh dežel, je pač treba pomeniti, da v Srbijo sovražnik veliko lagljeje pride in da so jo Turci tudi energičneje napali, nego li Črnogoro. Revolucionarni značaj srbske vlade pa taktno obziranje na Avstro-Ogersko, to je uzrok, da je car 10. t. m. rabil one besede.
Tako je dakle pot za sodelovanje naše monarhije na strani Rusije nasut, in to sodelovanje je tudi terjanje naravno-razumne,, nravue politike, terjanje, ki se ne da odvrniti. Dakle je Anglija, ali je bolje rečeno, dakle jer žid, ki tam vodi vnanjo politiko brez pomoči in osamljen.
Mi gotovo priznajemo maritimno moč otoške države, a to more v vojski z Rusijo le malo rabiti. Naj se spomni na žalostno ulogo ki jo je krasno francosko brodovje igralo v zad-njej pruskej vojski; sprehajala se je nedolžno po vodah severnega, in vz to? nega morja in njene izvrstne vojake so morali na kopnem porabiti.
Pa Rusija sovražnemu brodovju tudi ne ponuja predmeta, ki bi ta napadala, kajti zdaj je tudi Odesa utrjena, in tem se je t okom prišlo angleškemu okusu, bombardirati in upepeljevati neutrjena mesta; koliko pa Angleška na kopnem premore, se je tudi v krimskej vojski pokazalo.
Ruska trgovina je le malo odvisna od prometa na morji, in tega res Angleška brez veliko truda lehko zatvori; a Rusija ima dosta novozidanih železnic, po katerih lehko prevaža svoje pridelke.
Politični razgled.
Notranje fležele.
V Ljubljani IG. novembra. stvstrijn je pristopila  k angleškim predlogom konference.   Časniki dunajski pravijo žalostno za nas Slovane  novico, da je Beustov vpliv premagal in da se pri nas po-
va  ne sme bit i s lužabnica politike,' ampak mora imeti svoje najvišje namene. Ka- j kor Bog pusti solncu  sijati  nad  dobrimi in zlimi, tako naj bi bila politična uprava vzviSena nad strankarskim delom."
(Dalje prih.)
Rusija in Angleška.
Dunajski   „Vaterland"   prinaša sledeči članek:
Besede, katere je car Aleksander govoril, so neznosnemu stanju storile odločen konec. Plemenita, zares občudovanja vredna zmernost in premišljenost cesarjeva, ki jo je javil v teh zmešnjavah, ki jo je kazal napram ščuvanju turkoljubov, skrivnim rovarstvom Bismarka, napram zibanju nekaterih druzih, napram ko-varstvam in držanju Anglije, predrznosti Turkov, napram opravičenim zahtevam lastnega naroda. Turkoljubna druhal je ukala, ko je videla, da gre car iz Livadije v St. Peterburg, kajti mislila je, da je spri se se svojim narodom. Ko je Disraeli to videl, zavrela je v njem židovska kri. Mislil je, da mora, kakor osel v basni, brco dati umirajočemu levu in v obed nem govoru je zasrani o val vsa poštena in človeška čuvstva.
Na te napade je car odgovoril, odgovoril z besedami, ki so njega in njegovega velikega naroda vredne. In tako je na mestu borne igre diplomatov, od Angleške za nos vodenih stopila resnoba in popolna jasnost.
Disraeli se sklicuje, kakor Shvlock, na pariško pogodbo, ki jamči celoskupnost Turčije. Predpogodba te pogodbe pa je bilo odločno zagotovljenje Turčije glede reform, ki imajo poboljšati položje krščanskih podanikov. Ha temelji tega zagotovljenja se je jamčilo porti vzdržanje njenega posestva, in sama se je sprejela v naročje krščanskega narodnega prava.
Notorično je, da se hat-humajum od leta 185G nikoli nij najmanje izvršil, akopram je na njegovem temelju Evropa sultanu garancije in enakoporavnost zajamčila. Niti se nemuhamedanci ne pripuščajo k vsem uradom, niti se nij justica spremenila, niti tortura odpravila in enakopravnost uvedla. Nič tega se nij zgodilo, nego turško pleme je vso korupcijo osmansko zjedinilo z vsemi pregrehami zapadnjih dežel in je podvojilo izsesavanje kii-
ga govore. Pa uže v začetku se je povedalo, da se ima jezikoslovna veda vsake enakostra-nosti varovati; nespametno in malodušno bi se omejil jezikoslovec sam, ko bi se izključivo bavil samo z jezikoslovnimi fakti; ti so z zgodovinskim razvitkom tako ozko zvezani, da se ne morejo za so sami razpravljati. Brez dvombe je tedaj zgodovinska važnost indoevropskih narodov jeden uzrok, da se učenjaki tako močno zanimajo za indoevropsko jezikoslovje. Zraven tega je še omeniti, da mora mej značajem naroda in značajem jezika, ki ga je narod izobrazil, najožja zveza biti, da mora biti govor najbolj nadarjenega pokolenja vreden predmet za učenje, uže glede slovniške oblike in kako sa misli in čutila izražujejo: indoevropski jeziki zavzemajo izmej vseh jezikov prvo mesto.
Čeravno je uže to, kar se je do zdaj povedalo, dokaj važno, nam zgodovina naše vede že druge vzroke ponuja, zakaj da je splošno in indoevropsko jezikoslovje tako ozko združeno. Da se je indoevropsko pokolenje spoznalo, da se je uvidelo, v kako ozki zvezi so
posamezni jeziki, to je najsijajnejši vspeh mlade vede. To je pa tudi lehko, kajti ti jeziki družijo tako ogromno obilico posameznih dat, da je s tem lehko temelj postaviti novi vedi. Kitajsko slovstvo je blizo ali pa ravno tako staro kakor indoevropsko in kitajski jezik je v marsičem prvotnejši kakor kateri bodi drugi jezik; pa kar je bil od začetka, to je vedno ostal, samcat izgled jezika, ki se celo nič nij razvil.
Egiptščina nam more pokazati spominke, ki glede starosti presegajo vse, kar se je iz sive preteklosti ohranilo, pa vse je tako pičlo in nejasno, kakor zagonetka; egiptščina tudi nema sorodnic in potomcev.
Najbolj bi se še dali primerjati samitaki jeziki; pa hitro se pokaže, da indoevropskih ne dosežejo.
Židovska (hebrejska) pismenost sega v starodavne čase in hebrejščina z raznimi so-sodnimi in novejšimi narečji segne precej daleko, pa vendar se mora navidezna različnost semitskih narečij bogati indoevropščini takoj umakniti;  samitščina je okorna in počasna,
njen razvitek temen; semitščina je skupina, obsegajoča razne panoge, a ne debla (zgubljajoča se) razcepajočega se v posamezne veje.
Ona k jezikoslovni vedi ne donaša več, kakor ena sama panoga indoevropska, na pr. slovanska ali germanska. Nobeno drugo deblo nema narečij, ki bi bila jako razširjena in bi imela spominke iz (stare dobe: večjidel nam je znana samo njihova sedanja oblika. To je tudi resnično, da se mora historična veda, ki uči, kako je jezik nastal in kako se razvija naslanjati na bogato zalogo, če hoče svojo nalogo dobro izvršiti, čeravno se ne sme ravno trditi, da je jezikoslovno preiskavanje celo brezuspešno, če ne more izgledov jemati iz starih narečij. Nekatere posameznosti v zgodovini vsacega jezika se same ponujajo preiskovalcu, ki jih porabi za svoje namene. To reč hočem z dvema izgledoma razjasniti.
Ne samo sanskritščina in druigi stari jeziki imajo polno obliko as ti, (starobakt. acti, grški esti, lat. est, nemški ist, s/iaroslovanski jesti, staropruski ast), nego Btt zdaj živeča litvanščina ima za prvo osobof celo popolno
litika obrača od ruske na — angleško stran. Bog nas varuj vojske z Rusijo.
Dunajsk dopis v „Pester Lloydu pripoveduje, da je znano liberalno pismo ministra Auersperga do dež. načelnikov, naj ostro postopajo proti č<«««p>«om, obrneno le bolj proti narodnim in katoliškim časnikom. Celo „P. L." primetne notico zraven dopisa, da mu to ne dopada, ker bodi vsem enaka pravica.
jW» «//*##•*/,• e žabe se zopet napenjajo. V peštanskem zboru je poslanec Ilelfv vprašal vlado, kako se misli Andrassv držati nasproti izjavi carjevej v Moskvi.
Viinojc države.
Sluti ju uže oficijalno naznanja, da vojsko mobilizira. Ruski „Invalid" vojašk časnik, prinaša carski ukaz, o snovanji šest vojskinih oddelkov pod glavnim komandom carjevega brata velikega kneza Nikolaja. — Drug vir pripoveduje, da je ruski vojni minister Mil ju t in potrebne naredbe storil , da bode osnoval jedno rusko južno armado 480.OOO mož močno in jedno rusko armado na Visli 350.000 mož. — Vojvoda Leuehteitbergski je baje namenjen, da bode guverner v Bolgariji
Tu ti-1 j*t je pač ugovarjala proti nekaterim nameram konference, ali Angleška jo je pritisnila do molčanja.
Mttiit;** je izrekla, da brez vseh pridržkov pristopi h konferenci, pa da se bode dala zastopati po svojem poslaniku v Carigradu.
Antflešii nikakor nemajo toliko veselja in poguma za vojsko z Rusijo, kakor se Disraeli baba. „Times* na pr. pravijo, da kakor nij bil Angleškej še povod za vojsko napovedati, ko je Srbija s Turčijo zaratila se, tako tudi ne bode Še, če se Rusija s Turčijo vojskuje. — Ruski car je poslal baje posebnega kurirja s pismom do angleške kraljice.
Dopisi.
Ofl fetnJerKlio-oirerNlte meje
14. novembra. [Izvirni dopis.) Minili so časi desetine, minili tisti časi, ko se je z ubogim gornikom pri pobiranju gornine neusmiljeno ravnalo. — Prost in svoboden je sedaj tega zlega, ker gornina je rešena. Drugače je v Medjimurji. Gornine se tamkaj 28 let nij pobiralo in lansko leto prišla je rešitev. Tamošnji gorniki, brž ko ne zapeljani od drugih nij so privolili v obrokih plačevati in sedaj to hudo obzidju jejo. Po trgatvi so letos prišli v Štrigovo, kakor tudi v druge kraje „pandurji", da izterjajo rešitev.   Robati, kakor uže Magjarje, so tudi
ti s kmetom. Ključe od klet, kjer je vino, jim jemljejo, ter vino v Strigovi prodajejo. Kakor sem iz zanesljivega vira slišal, dobili bodo posadko vojakov, ter nje tako dolgo oskrbovati morali, dokler ne bo plačano. V sedanjih hudih časih je to britko za kmeta, katerega pridelki cene nemajo; s čim torej plačati? Marsikateri mali posestnik je več na gornini dolžen, kakor vrednosti ima. Konec tega bo torej, da se bodo taka posestva prodajala in mnogo družin bo na beraškej palici.
I k 'fr^t« 15. nov. [Izv. oop.] Kakor bi šlo za oblego kacega važnega mesta, tako letajo agitatorji po Trstu. Progresova stranka dela na vse pretege, da bi dobila večino v v prihodnji mestni zbor. Vsak letač ima pri sebi pooblastila pisana, kjer ne manjka dru-EOgOt nego ime volilca in dotičnih prič podpisati. Primeri se včasi. da v eni in isti kraj po dva in celo po trije laški postopači skupaj zadenejo ter na vse načine dotičnega volilca obdelujejo ter mu slikajo zlato progresovo obljubljeno deželo. Da je gori omenjena stranka izgubila v Trstu pri poštenem ljudstvu vpliv, to je razvidno, in večina se od nje obrača zarad nepravičnega gospodarstva in zapravljivega ravnanja z občinskim denarjem.
V nekej skrivnej seji hoteli so mestni očetje progresove stranke kar naenkrat 100 ljudij za častne mestjane narediti, kateri bi še v drugih krajih zaupanje ne uživali. Ali okoliški poslanec Nadlišek jo jim je zakuril, ravno ko so hoteli 10O takih novih Trzačanov speči, se on izjavi, da ne bode glasoval in mestni zbor nij bil več legalen, šlo je za njegov glas, ostali so v peči, da se črez kaj let ako bode še vreme, morda za prave meščane spečejo.
Tudi politično društvo „Societa patrioti ca," ki obstoji iz pravih Avstrrjanov v katerem so najodličneje osobe in cvet Trsta, deluje častno in sigurno, zvezalo se je z odsekom za volitve „c o m i t a t o C i 11 a d i n o e 1 e t-torale" ter obstoji iz najveljavnejših mož, kateri imajo upliva dovolj.
Tudi politično društvo „Edinost" stopilo je s srčnostjo na bojno polje v mestu, kajti naredilo je kompromis z zgoraj omenjenim volilnim odborom s pogodb o, da sprejme 6 Slovencev v mestne razrede in
obliko: esmi = sem letščina ima krepkejšo: esmu, smu, staropruščina še celo: asmai, asman (staropruščina se je še, kakor je poprej povedano bilo, pred 200 leti govorila). Da je nemški: i c h 1 i e b t e, angleški I 1 o v e d prav za prav: ich lieben that, tega bi še naj bistroumnejši germanist ne mogel razložiti, ko bi nam ugodna osoda ne bila ohranila gotiških spominkov.*) In še cela vrsta dozdaj neraz-vozljanih prikazni v naših jezikih bi se hipoma razjasnila, ko bi imeli spominke še iz starejših dob jezikovskega razvitka. V kaki meri more primerjevanje sovremennih narečij njihovo preteklost razjasnjevati, to je odvisno v prvi vrsti od števila, različnosti in sorodnosti narečij samih, v drugi vrsti pa od tega, s kako vztrajnostjo posamezna narečja svoje Btare oblike obdržujeio. Ravno tako jasno je, da so vspehi, pridobljeni po tem potu v celem pičli in negotovi primeri k vspehom, pridobljenim primerjevanjem starih in novih jezikov istega debla. V ozkih mejah posamezne panoge preiskovalcu tudi to koristi, da mu je
*) Enako se v litvanSčini obrazuje iinporfectum
Prestavljavcc
materin jezik, iz katerih se je več novejših izcimilo, znan; tako moremo na pr. ker nam je latinščina znana, v zgodovini romanskih jezikov zakone razvijanja bolj sigurno določiti, kakor pa takrat, ko bi si jo morali iz vseh romanskih jezikov na novo osnovati.
Močno se delo tudi s tem polajša, da nam je od iste panoge več starejših in mlajših narečij znanih, več ali manj oddaljenih od vira ; na ta način si moremo tu pa tam nedostatke dopolniti sami, od starejših na mlajše od mlajših na starejšo oblike sklepajoči. Ta druga pripomoč je posebno ugodna slovanski germanski, perzijski in indijski panogi indo-evropskega debla: nobeno drugo deblo nema toliko starih in mladih panog, kakor to; raz-teguje se črez 4000 let, in njegove korenine segajo v prazgodovinsko dobo.
Mislim, da smo dosta jasno razložili, kako se objemljeta splošno in indoevropsko jezikoslovje; da bi jezik v vseh delih in razmerah do dna spoznal in prav preiskati mogel, se ve da bi želel, da bi se mu vsa jezikova zgodovina v vseh predalih z neovrgljivimi dokazi potrjena,  pred očmi razvila.   Ker pa  to m«-
sicer v III. razred 2 in v IV. 4 Slovence. S tem pogojem bode vzajemno delovalo pol. društvo „Edinost," ki ima uže precej upliva tudi v mestu in zlasti pri omikanih ljudeh in uradnikih, katerih je največ Slovanov v Trstu. Kakor sem čul, dela društvo uplivno, ne glede ako je kaki truden politični revež protiven. Kar se okolice tiče, ima za ene okraje kandidate, za druge pa ima reservirane pripravljene, ki pa so zarad političnih ozirov še prikriti. Okoliško društvo imelo bode do volitev vsako nedeljo v kakem kraji volilni shod. V nedeljo lt) nov. bode pri sv. Ivanu. Pomota v listu ,,Edinosti" brez date vznemirila je uže tudi policijo. Za tem shodom bode 20. t. m. v Skednjj in 8. decembra bode v Rocolu, za 8. decembra še nij odločen kraj ali gotovo bode na Občinah. Volilni shodi so zato, da bode volitev v večjej disciplini kot druga leta, in da se nekaterim lahonom, ki v okolici nek prevrat napraviti hočejo, dobro na prste udari ter pokaže, da je tu slovenska zemlja, da jo bodomo tudi branili do zadnjega častno in vedno vspešnejše. V kratkem kaj več o tem.
Okoličan.
Domače stvari.
— (Porotniki) ljubljanski za to sesijo so: Kari I laman ; Jožef Kri sper; Herman Ilal-bensteiner; Eduard Winter; Albert Pohl; dr. Teodor Rudež; Ivan Fabian; Viljem Rudholzer; Janez ltemšak; Kari Urbas; Anton Gvajec; Janez Murnik; Gustav Tonnies; Franc Prockl; Eduard Hohn ; Nikol. Hofmann; Jože Kušar; Valen. Zadnikar; dr. Valen. Zamik — vsi iz Ljubljano ; Viktor Dolenec, iz Razdrtega; Jan. Pogačnik iz Otočič; Benjamin Schuller iz Krope; Kari grof Lanthieri iz Vipave; Janez Adamič iz spodnjega Blatnega; Jože Kepic iz Gorenje vasi; Janez Janša iz Dovjega; Peter Lenasi iz Vrhniko; Franc Hodnik iz ilir. Bistrice; Franc Kutnar iz Gline; Matej Premrl iz Ubelskega; Jože Kobler iz Litije, Janez Krištof s Hriba; Matija Hafner iz Dorfarjev; Andrej VerbiČ z Vrhnike; Janez Leveč iz Dola. — Namestniki: Franc Mtiller, Jernej Šebre, Matija Breme, Jakob Čik, Ježe Reich-man, Janez Kovač, Jože Kliš, Janez Frisch, Herman Hariš — vsi iz Ljubljane.
goče nij, so si preiskovalci izbrali za predmet ono skupino, katera ima primeroma največ spominkov, da bi se vsaj metode naučili, katero bi potem mogli v manj ugodnih razmerah pri pičlih sredstvih druzih jezikovskih debel rabiti; v indoevropskih jezikih je jedro jezikoslovne vednosti, na to se je dalo močno in prostrano poslopje sezidati. Jezikoslovna veda nij omejena po teh jezikih. Kljubu bistvene enoličnosti je človeški govor vendar še tako različen, da bi pri izključljivem preiskavanju samo enega debla jezikoslovci gotovo enostransko in krivo sklepali. Čeravno so indoevropski jeziki na videz jako različni, se vendar njihova skupnost samo takrat more prav spoznati, če je primerjamo semitskeum ali drugim jezikom; takrat še le vidimo, kako različno se more človeški duh javiti v besedi. To pa je ne-ovrgljiva resnica, da ti jeziki po svoji sostavi in po svoji celi zgodovini najbolj zaslužijo pozornost jezikoslovcev, in da bodo za vse čase zavzimali prvo mesto v splošnem jezikoslovju.
(Kar Whitney Lecture VI. p. -237—*J48 dalje pravi, no spada strogo v to lekcijo.)
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo 19. t. m. se bode na čast imendana cesarice Elizabete, v slovesno razs vitij enem gledališči prvikrat predstavljala sloveča igra v 2 oddelih in 4 dejanjih ,,Lowoodska sirota,'1 po angleškem romanu enakega imena spisala nemški Charlotte Bireh-1'feilFer, poslovenil Dav. Hostnik. Upamo, da se bode pozo-rišče, vzlasti, ki je ta dan pred sejmom, dobro napolnilo.
— (Sokolski večer.) Jutri v soboto bode prvi letošnji „sokolski večer" v prostorih čitalnične restavracije. Program bode jako mikaven ; pričakovati je tedaj obilne udeležbe. Začetek ob 8. zvečer.
— (Deželni odbor) je v seji 11. t. m predlogu pomnoženega kraj noga šolskega sveta pritrdil, da se Marija Verderber in Adela Krušič imenujeti za delinitivni učiteljici na ljudskoj šoli v Kočevji. — Župana Primoža Čepona v Horjulu je deželni odbor postavil za svojega zastopnika v okrajnem cestnem odboru Vrhniškem.
— (P ob o j.) čita se v časnikih: V neko krčmo v št. lenardskem okraji na Štajerskem je prišlo te dni šest fantinov iz vasi na prepire. Ker pa nij bilo uzroka do tega, šli so naprej. Takoj za njimi pride iz krčme Lorenc Simonič, posestnik iz Jablanice. Komaj ga fantje zagledajo, se sliši klicanje: »Pištolo sem !B Pet ali šestkrat drug za drugim se je ustrelilo, pri čemer je bil zadet jeden pohaj-kovalcev. Simoniča pa so s koli tako dolgo tepli, da je na mestu dušo izdihnil. Tudi 60 let stari osobenjak Simon Senekovič je pri tem dobil globoko rano na glavi.
Za Vilharjev spominek.
Prejeli smo zopet sledeče pismo o tej stvari:
Slavno uredništvo!
Ker nijste v Vašem cenjenem listu 8Slov. Narodu" štev. 251, v dopisu „iz Zagorja na Notranjskem 29. okt.*, o zadevi nabiranja za spominek pokojnega Miroslava Vilharja nič omenili, ste li drage volje darove — doneske — za omenjeni spominek sprejemati in nabirati, za to Vas podpisani na zahtevanje osno-valnega odbora s tem uljudno vpraša, ako li hočete doneske nabirati in sprejemati in potem tudi, ste li voljni doneske od osnovalnega odbora nabrane v Vašem cenjenem listu razglase vati in potrjevati?
Odličnim spoštovanjem udani
11 rab rosi av Legat, predsednik čitalnice.
Zagorje na Notranjskem 14. nov. 1876.
Odgovor naš: Mi hočemo darove v ta namen radi sprejemati, precej jih v listu kvi-tirati in odboru odpošiljati. To se nam je zdelo uže samo ob sebi razumljivo.
Rabile vesti.
* (V turško srbskej) vojski je, kakor turški vladni list poroča, konec vzelo 47 tisoč turških vojakov. Od onih 12 tisoč, ki jih je egiptovski kralj na pomoč poslal, jih je ostalo komaj 10U0. To se ve da nijso všteti oni Turki, ki so tako konec vzeli, mešaje se v boj, akopram nijso bili vojaki.
* (Nevesta na bergljab.) Te dni je bila na Dunaji poroka, h katerej je nevesta prišlja po bergljah. Pila je nevesta poprej uboga šivilja, ki si je morala z delom služiti svoj vsakdanji kruh. Pred nekoliko meseci pa je dobila za god od svoje tete srečko na katero je zadela 40 tisoč goldinarjev.   Tako je
postala iz uboge šivilje bogata soproga mladega trgovca.
* (Konjska kuga) v Egiptu strašno razsaja. Dežela ima okolo 18 tisoč konj, in od teh jih je jedva še 3000 živih. Vedeti se pa mora, da je konj v Egiptu še jvećje ime-nitnosti, nego pri nas. Aku se kdo v Kairi ali Aleksandri] i po ulici s konjem pelja, ima go-togo uže milijone premoženja.
Naznanilo.
V mestu Črnomelj bodo 30. dan tega mes. ob 9. u i ?jtitraj velika graščinska gostilnica na G let in sicer od 1. prosinca 1M77 naprej po očitni licitaciji v najem oddana. Pred licitacijo je trebit 10O gld. vložiti, pogoji pa si? /aiuo^ejo tudi poprej izvedeti pri oskrbništvu graščine v Oriioinlji
Todpisani ponuja zarad nesposobnega utano-vanja dobro ohranjeno in uiočno
fisharmoniko
precej na \ rodaj.
Če m u če pri Ljubljani.
(3&7) Iv. Rihtersič, učitelj.
Ravnokar je v „Narudnej tiskarni" v Ljubljani izšlo in se dooiva:
VITI. zvezek „Llstki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. Turgenjev,  poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cona 60 kr.
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo* tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Uoktor Z.ober**, originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kalifomske povesti" od Bret Harte a.   Cena 50 kr.
3. „Tiif/omer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. ff^n ŽetHtijah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5. „Župnik TVakefleldski**. Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
Vojska,
zaradi katero so morale izostati obilno  naroČbe  na iztok, daje povod
Tovarni za oskrboianje nevest
A. Strausfta, Dunaj, Rothenthnrmstrasse 21,
da V8e obdržane  večjo in  manjšo pošiljatve perila za Konpode, gottpc in «Ieco, kakor i platno, robce, prte itd., daje po sledečih zares nizkih cenah, da si izprazni urnu orjaško skladišče.
Namesto d veli le eden goldinar!
1 gato za goBpodo l»i"«'J »t■■•"»" *«1»»J 1« **r '
12 angl. robcev iz lm tintu, z lutrvenim robom, obrobljeni    ,, ifl. 3, ,, ,, 1.
(J srajca za gospodu i/. širtingu, /. nabranimi s« 1 i gladkimi prsi  ,, jfl. S, ,, ,, (ti- 1-—
1 prkalasta, prav barvana srajco, nujnovejioga kroju ,, kI. U, ,, ,, fgl. 1.—
1 angl. trikot-jopica uli 1111 k i ■ -, bula iu barvana ,, ifl. Vi. ,, ,,        1.—
(1 elegantnih batistnvib robcev z harvuiiim robom, zarobljeni ,, jfl. 2, ,, ,, ffl. 1.— 1 trojnih zuvrutnikov, najnovejši kroj 1 izSivuua srajca za damu, iz najlepšega širtinga 1 elegantne blato za dame ob kroju okinčane
1 tin nočni komet iz Hirtin«a, obrobljen, najboljši ti ilnili platnenih robcev, jamčuno pravu platno 1  platnene gato za gospodu
1  illlll barvana k i etun-Hrajra, jalllčelia priivn barva I bula Krajca za gospodu z gladkimi trojnimi prsi
1 jako kinčaua srajca za damo, najboljša _
1 nuj Milejše iziito lilue-e za dame, elegantno izvedeno
1 spodnjo krilo U sirtinga, najlepši kroj _
1 guto za gospodo, pravo rumburško platno
«i. a. Ki. a, iri. a, ki. a, m- a. Ki- a, ki.
Ki- », «1. ». Ki- :». Ki- t,
„ Ki- *-„ Kl-1-
7, Ki- i.-11 Kl. 1.-,, k1. l— ,, Ki-,, Kl. „ Kl. I-"»I1 ,, kI. 1 •■"*'» „ Ki- »■!*«
1 arigl. oxford-srajca, najnovejši izglod, Jamčunu prava 1 srajca za gospodu iz pravega riiioburakega platna in
lopo nabranimi prsi 1 llnu izšlta srajca xa ples. ročno vuzoujo, najnovejši kroj 8 parov ilnili ang^ manšut, najnovujii kroj 1 tino iiiita srajca za damo, bogato ekinčana 1 ulog. frano. komet z bogato ve/etnuo 1 lino spodnjo krilo za dame, bogato okinčano
Ki. 3. Ki. 4,
Ki. 4, Ki- 4. Ki-Ki- 4,
ki.
KI- 4,
„ Ki- i"™
„ Ki* a*."—
„ »i. a— „ ki. a.— „ ki- a— ,. ki- a— Ki- a.-„ ki.a.~
1 blace za dame, iz najboljšega snirlbarbunta, gladke in krasno okjncauo tfl 1.—, I 2,1, i..10 1 krilo iz najbuljiega snirlbarbunta, gladko in krami o okinčano Ki- l>SO, a.—, 11.AO 1 komut, najboljši Jnirlbarbeiit, gladuk in krasna okinoau Ki- !■—-I, I .10, "J,—
1 srajca za gospodu, rnmburika, prava, gladka aH nabrana, najilnejia tri. li lin, 3, 3.AO, 4 1 rirajca za gospodu, prava riiinburšku, fantazija in ve/.ena, najiluujša §£1, 3.S«, 4, 1 ."><». R 1 srajca za dame, pravo platno, gladka in fantazija, naftinujša Ki- a, a.SO, it
1 srajca za damu, pravo platno, vuzuua, najnnujša ((I  a.SO, it. it.SO, -1
1 kos 30 vatlov nujilnujiugu snirlbarbunta Ki- 7.SO, H, It, lO, 11
». IO
6 kosov H četrtink tir. rjuh brez sivo il kosov H eetrtnil, lir. rjuh bruz šivu, čisto jilatno, iiiijilnejše. 1 iniziio pokrivalo za li osob, ovilh ali ilauiast
Ki
K'l- lil SO, H.SO, Ili SO Ki. it, it.SO,  1,  1.SO, S.SO
Ki. h so, io, li, ia, ii
Ki. S SO, tf.no, 7.HO, H Ki- I«, 17, IH, IS SO
1 iniziio pokrivalo za 12 osob, evilli ali ilamast 1 kos 31) vatlov 4 četrtink sir. doiiiačogu platna 1 kos 411 vatlov Ti četrtink sir. kruaskugu platmi 1 koH r.n "vatlov fi četrtink sir. irlatidca ali liolandca JkI- 1**. lw> aO, 2a, 21, 27. it« 1 kos 64 vatlov r. četrtink »ir. miiibiirškegu platna «1 a I, a7, itO, itit, it«, I« do «« lii kosov brisač, cvilli ali damast _yl. S, 3..SO, 4, ft, 6, 7, H
«4
Rabat:
1 tluiuuHluo itiizuo pokrivalo /it o  osob ali
robcev pri nakupili za 50 golil. Pismene naročbn proti gotovemu denarju ali povzetju se vostno in  urno ii.vrše. — <'en ilnili i iu rutu i za žeuitoiuiiJMke oprorc
so zastonj dopušiljajo.
Naročbo proti dopošiijanju gotovine ali povzorju
IVasrlie •l!niiilanssl;i(liiiiirs ■ Kalnik
von
A. NtraiiMM
Wien I., Rothenthurmstrassc Nr. 21.
(3i a-1)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastuiua in tisk „Narodne tiskarne".