294. številka. Ljubljana, v petek 20. decembra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MM labrnja vsak daa stea—, aumU nedelje ia prasnike, ter relja po polti prejemaš ca avatro-ogerske deiele ta vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gl milijonov Čehov samo jedno vseučilišče. K. r ne morejo več tajiti, da bi vseučilišče na Moravskem ne bilo potrebno, so f a Nemci začeli delati na to, da se osnuje v Brnu nemško vseučilišče. Očividno bi bila to nova krivica češkemu narodu in to le dokazuje, da Nemci odkritosrčno še ne žele sprave. Zaradi tega bodo pa najbrž Čehi še morali čakati s sklepanjem sprave. To pa nič ne dene. Položaj Čehov na Češkem je že tak, da lahko čakajo; če za Moravijo in Šlezijo ničesa ne dosežejo, zanje sploh sprava nima nobene veljave. Položaj Nemcev, zlasti nemškoliberalne stranke se uro vozila; nato se je vrnila domov in delala ondi, kjer je bila najbolj potrebna. — — * * Tudi danes je prišla Ida na vse zgodaj k ribnjaku. Najlepše poletno jutro je napočilo; solučni žarki trepetali so po ribnjakovi gladini, ki se je spreminjala v daljavi v rmenkasto se blesteče zrkalo; — v trsji in bičevji je šumel lahen vetrič, v bližjem logu pa sta si odpevala dva ščinkovca. Ida je veslala — nekoliko sklonjena — z obema rokama; rožnata obleka se je tesno prilegala njenemu životu, čegar obrisi so se pri vsakem udarcu vesel ostro označevali. Premočrtno preko sredine do onstranskega brega veslavši, krenila je ob levem bregu nazaj; ondi je bilo trsje posebno gosto in visoko ter je segalo daleč proti ribnjakovi sredini. Parkrat je že videla ondi vet parov divjih rac. BaŠ je veslala mimo mesta, kjer je bile trsje in bičevje najgostejše, ko se dvigne iz njega s steg-nenim vratom in nazaj molečimi nogami velik racman. V istem hipu pa poči puška in racman pade skoro tik Idinega Čolna; močan lovski pes se prikaže izza trstja ter plava proti njej. bode gotovo še bolj slabšal in če Čehi ostanejo do sledni svoji dosedanji politiki, ne bode dolgo, da bodo Nemci radi se udali v spravo, kakeršno bodo Čehi nasvetovali, kajti faktom ja, da Čehi napredujejo, Nemci pa nazadujejo. Državni zbor. Na Donaji, 19. decembra. Tolikokrat obljubljeni na<*rt o premembi sedaj veljavnega obrtnega reda se je danes predložil poslanski zbornici in se odkazal permanentnemu obrtnemu odseku, Zbornica je razpravljala o proračunu minister-stva notranjih del. Levičar dr. F u n k e se je tudi spodtikal ob tem, da se plemiči pri politični upravi protežirajo in zahteval, naj se radi t h ne zapostavljajo neple-miški uradniki. Post. P lasa je zahteval, naj se v novi kazenski zakon postavijo stroge določbe glede trpinčenja živalij. Posl. R u t o w s k i je govorit o izseljevanja iz GaliŠke in o dotičnih agitacijah za izseljevanje. Zahteval je regulacijo galiških rek in uvedenje prisilnega zavarovanja. Posl. Promber je predlagal, naj se predstojniki pomožnih uradov pri političnih oblastvih druge instance uvrste v osmi činovni razred. PohI. dr. pl. K r a u s je predlagal, naj se najstarejši okrajni tajniki pri okrajnih glavarstvih uvrste* v deveti činovni razred. Posl. K y r 1 e je predlagal, naj se stalno nastavijo pri okr. glavarstvih poslujoči provizorni uradni sluge. Posl. dr. Samanek se je čudil, da se je ministerski prrdsednk upal govoriti o pravičnosti v trenutku, ko je občna pozornost obrnjena na ga-liške Ruse. Čehom je Badeni vrgel sotize v obraz. Dunajske vlade hujakajo narod proti narodu, da bi mogle v motni vodi ribariti. Govornik je zahteval naj se v Pragi ustanovi Živinozdravniški zavod za Češko, Moravsko in Slezijo, ter ostro kritikova) postopanje posamičnih okr. glavarjev. Končno je pri« poročal vladi, naj z ozirom na unanji položaj skuša narode zadovoljiti, kajti z nezadovoljnimi narodi ni upati na zmsgo. aaagp^-ssis^^i-—~ ~ "' ~aaiaiii —i Vse to je bilo dejanje trenutka; Ida pa se je prestrašila tako, da bi bila izgubila skoro obe vesli ; strel je počil tako blizu in nenadejano, da je vztre-petala v njej vsaka žilica in da v prvem hipu ni mogla niti besedice ziniti. Že v naslednjem hipu pa se je začul moški glas: „Pardon, — tisočkrat par« don, gospica I* in iz trstja se je prikazal mal f o?n z lovcem. »Moj Bog, takov double pa se mi še ni posrečil do danes!" — dejal je na-to šaleč se v zadregi. „A kdo bi si mislil, da je ob tej zgodnji uri na ribnjaku tako plemenita divjačina!* Dospel je s čolnom prav do njenega. „Ekonom Fran Rus," dejal je predstavljajoč se ter vprašal: „Če se ne varam — gospica Gradnikova ?* Ida je prikimala. „Jako me veseli, gospica ! Z gospodom očetom sva dobra prijatelja, dasi sem jedva deset mesecev v tem kraji. Kupil sem si oni-ls gradič" — pokazal je s prstom na nasprotno stran, odkoder se je videla mej vejevjem košatih dreves široka streha in na vsaki strani mal okrogel stolp. „Poznam Vas že najmanj pol leta, gospica," — je nadaljeval. „Miruj Besi" — zavpil je na to nad psom, ki se je zaganjal v racmana. Po kratkem prepira mej predsednikom Chla-meckim in posl. Purgbartom sta govorila še dr. Menger in poročevalec dr. K a t h r e i n , potem je zbornica razpravljala o poglavja „ceste in vodne feradbe". Pri tej točki so poslanci iz raznih kronovin izrekali želje, nanašajoče ee na lokalne razmere. Koncer- seje so se čitale interpelacije, mej njimi interpelacija dr. Romančuka zastran vzpre-jema maloraske deputacije. V interpelaciji se dolži ministerskt predsednik, da je merodajno mesto napačno informiral in da je neresničnost njegovih in-formacij razkriti patrijotična dolžnost. Neresnično je, da so duhovniki Šli na Dunaj v tem, ko se je kardinal Sembratovic vrnil v Lvov. Duhovniki so se udeležili vzprejema Sembrafovića in šele potem odšli z deputacijo na I).maj. Nesramno sumničenje je, trditi, da so potni troški se dobili iz Rusije. Člani deputacjs so potne troske sami plačali. Posl. Dobernig in tovariši so predlagali, naj vlada kranjske industrijalne družbe prošnji glede davčnih olajšav za nameravane plavže v Skednju pri Trstu nq ugodi. Prihodnja seja bo jutri. V Ljllllljttlii, 20. decembra. „Slovenski Gospodar" in dr. Lueger. Maribora ki „Slovenski Gospodar" je jako navdušen za dunajske krščanske socijaliste iu je v tem oziru v nasprotju z „Sudsteirische Post" in južno-štajerskim dop:smkom „Politike". D i bi opravičil svoje stališče, je povedal, da je dr. Lueger se proti nekemu slovenskemu narodnjaku izjavil na Zidanem mostu, da on ui nasproten „Slovencem", da pa bodo le iz ozira na volilce glasovali krščanski socijalisti proti celjski gimnaziji. To bodo pa storili le zaradi tega, ker velo, da je Slovencem većina brez njih zagotovljena. „Deutscb.es Volkablatt" pa sedaj trdi, da je vse to izmišljeno in da na Zidanem mostu sploh dr. Lueger z nobenim slovenskim narodnjakom govoril ni. Sedaj bi bilo pač dobro, da bi „Slovenski Gospodar" povedal ime dotičnoga narodnjaka in kdaj se je dotični pogovor vršil. Mi ne dvomimo, da mariborski slovenski list ni resn ce pisal, temveč bi le dr. Lueger se.l.ij stvar rad utajil. Mi dr. Luegerja že posnamo, da je nož, ki na obe strani reže. „Slovenski Gospodar" ga bode pa š-le spoznal. Dipauli in protisemitje Baron Dipauli jo čuden mož. Na j^dni strani se lask i protisemitom, na dugi pa skuša ohraniti dobre odnoš.tje s tistimi konservativci, ki so nasprotniki protisemitov. „Va-terland" pr občil je dopis iz Gradca, v katerem se trli, da nova ljudska stranka ne bode glasovala za dunajske proti liberalce, ker se ne ujema z njih boj-n;ni sredstvi. Tako se je baron izrekel proti nekemu štajerskemu konservativcu. Govoril je nadalje tudi O »eapfjjatli mladi duhovščini*, ki se mora pripeljati n* pravo pot. nazaj. Baron Dipauli je vse to ufa;il v popravku, katerega je poslal „Vaterlandu" in „ Keichspošti". Državni poslanec Hagenhofer je pa sedaj v „Werlindu" priobčil dopis, v katerem pravi, da je proti njemu se baron Dipauli izjavil, da se ne ujema s sredstvi protdiberalne stranke na Dunaju in da se torej ljudska stranka zanjo ne bode potegovala. Baron je nadalje izjavil, da je novo stranko osnoval jedino zaradi tega, da po „Reichs-posti" zapeljano duhovščino pripelje na pravo pot ali jej vsaj olajša povrat. Z „Reichsposto" on ni zadovoljen in misli osnovati nov list. To mnenje Dipaulijevo je pa tudi barona Morseja znano. Kdo od teh dveh klerikalnih poslancev trdi resnco? Dolenjeavstrijski deželni »bor zaključen. Pri sklic ulju deželnih zborov v novo zasedanje ae je vladi pripetila mala neprilika, ki je pokazala, kako površno se posluje pri ministerstvih in kar utegne opozicija še porabiti proti vladi. Sklical se je tudi dolenjeavstrijski deželni zbor v novo zasedanje, če tudi ee njegovo zadnje zasedanje Še ni bilo zaključilo, temveč zborovanje le do 7. f-bruvarja odložilo. Novo zasedanje bi se bilo poprej začelo, nego je sedanje končano. To napako so seveda bitro poskus Ii s tem popraviti, da so deželni zbor takoj s posebnim cesarskim patentom zaključili. Pri ljudeh, ki ne vedo, kako je stvar, je pa to vzbudilo misel, da se dolenjeavstrijski deželni zbor ssdaj ne snide. Razpor mej Anglijo in Zjedinjenimi državami Vsa politična pozornost., ki je bila dosedaj obrnjena v orijent, se sedaj obrača nekam drugam. Govori se že, da pride do vojne mej Angleži in Zjedinjenimi državami severo ameriškimi. Mej Aoglijo in južnoameriško republiko Venezuelo je že dolgo razpor zaradi nekega ozemlja ob reki Ctivuni poleg angleške G yano. Vouezuelska vlada je v tem oziru bila j.tko trdovratna iu Anglija je due 1. t. m. jrj poslala ultimatum V Angliji so mislili, da se Venezuela sedaj uda, ker vojevala se. vendar ne bode z mnogo irnčnejšo Anglijo. V L »udonu so sicer že malo .slutili, da Z edinjene državo Vouezuelo nagovarjajo, naj Angliji ne odjenja, a tega si vendar niso mislili, da bi morda jej bile pripravljene priti na pomoč. Te dni je pa predsednik Zjedinjenih drživ develand poslal kongresu izjavo, v kateri omenja, da je vlada Z,e hnjtuih držav opozorila Anglijo, da bi napad na Venezuelo nasprotoval Monroejevi doktrini, po kateri zrnat rajo Zjedi njene države napad kake evropske drž.ive na vsako ameriško simostojno državo, za napad nanje. Anglija je odgovorila, d t tukaj MonroeJHva doktrina ne velja. Predsednik Cleveland ugovarja, da bi tukaj Monroejeva doktrina, ki velja od 1823. leta za vodilo unanji politiki Zjedinjenih držav, ne veljala, ko vendar gre za to, da bi Anglija rada odtrgala neki ameriški drŽavi nekaj zemlje. C evdand obžaluje, da je Anglija odklonila razsodišče. Sedaj ne ostaja Zjetinjenim drža vam druzega, da določijo pravo mejo mej angleško Guvauo in Venezuelo Kongres naj dovoli stroške za dotično komisijo. Nadalje se v izjavi naglasa, da morajo Zjedinjene dižave z v-iemi sredstvi so upreti, da bi si Anglija prisvojila kaj zem'je, katero bode ameriška komisija priznala Venezueli. Tukaj gre za ameriško narodno čast. Obe zbornici kongresa ste to izjavo z navdušenjem v/.prejeli. Senat jo je izročil odseku za unanje stvari v poročanje. V Angliji je seveda ta izjava vzbudila veliko razburjenost. Sedaj ne gre več za nekaj zemlje v Južni Ameriki, temveč za angleško čast. Tega Angleži ne morejo dopustiti, da bi Zjedinjene države določevale mejo njih posestvom. Zaradi tega bode morda stvar naposled odločevalo orožje. Govor poslanca Ivana Nabergoja ▼ seji poslanske zbornies dne 11. decembra. Visoka zbornica! Ko je sedanja vlada ob svojem nastopu vzela v roko upravo države, na-glašal je njegova eksoeleuca grof Badeni pri razvijanju svojega vladnega programa mej dragim, da novi vladi bode naloga, d » v onih drielab, v kojih se nahajajo manjšine, vzams tudi v svoje varstvo te manjšine in jim tako omogoči naravni razvoj in uživanje pravic, pripadajočih jim po državnih zakonih avstrijskih v duševnem in narodnem pogleda. Z ozirom na to slovesno dano obljubo, kojo smatram jaz resno in ne sa navadno frazo, dovoljujem si ob tej dani mi priliki obrniti pozornost visoke vlade na nekatere vnebovjujo'e nezakonitosti, ki se še vedno dogajajo sloveuskemu prebivalstvu Trsta in okolice v narodnem, dttievnem iu gmotnem pogledu. (Prav res!) V Trstu in okolici je pr- leg italijanskega jezika tudi slovenski zakonito pripoznan kot deželni jezik: uporablja pa se skoro izključno, z jako malimi izjemami, le italijanski jezik, kajti ne le občinski uradi, kojih sveta dolžnost bi b la, s slovenskimi strankami občevati in uralovati v slovenskem jeziku, upotrebljujeju le italijanski jezik (Tako je!), ampak tudi c kr. uradniki ee poslužujejo italijanskega jezika v občevanju s slovenskimi strankami tudi tedaj, kadar stranke niso zmožne italijanskega jezika. Posebno obžalovanja vreduo je, da se pri civilnih in kazenskih razpravah pri deželnem sodišča v Trstu ter pri okrožnih so lišiih v Gorici in Rovinju vedno postopa nezakonito proti slovenskemu m brvnti-tkerntt plemenu (Prav res!) s tem, da se silijo slovanske stranke, da morajo pred sodiščem — z malimi izjemami — zagovarjati se, pričati itd. v tujem in neumljivem jim jeziku- Obžalovanja vredno je da slovenske obtožence še vedno sodijo italijanski porotniki (Čujte!) dasi večina prebivalstva primorskega pripadt slovanski narodnosti, in dasi ne manjka slovenskih mož, sposobnih za posel porotnika (Tako je!) O ižaiovanja vredno je nadalje, da je sklenil deželni zbor tržaški v svojem zadnjem zasedanju, da niso dopuViena samo slovenska vknjiženja v zemljiške knj ge, kakor se vrši sedaj, ampak da je vsaki slovenski vknjižbi pridejati italijanski prevod. Ta sklep se je storil v nenavzočnosti slovenskih poslancev, ki se niso mogli udeleževati razprav deželnega zbora radi neprestanega žaljenja in zasmehovanja slovenske narodnosti po italijanskih poslancih iu sodrgi na galeriji. (Čujte! Čijto!) Gospoda moja, jaz nisem jurist, ali toliko zdravega razuma imam vender, da sprevidim, da bi bilo tako postopanje nezmiselno in uuicum v naši državi. Ako bi imelo priti do tega — kar pa ni verojetno — nastal bi največi nered pri zemljiških knjigah, ker bi gotovo v mnogih slučajih jedna h ranka smatrala za pravi tekst slovenski original, druga pa italijanski provod, koj posle inji čes'o ne bi natanko soglašat z originalom. In tak nestvor priporoča primorska vlada v potrjene (Čujte! Čujte!), v veliko škodo slovenskega prebivalstva na Primorskem, pravosodstva, ter v nasprotju s temeljnimi zakoni državnimi. Istotako žalostno je, da Slovenci in Hrvatje Primorske nimajo dosedaj nijedne srednje šole, da bi mogli vzgojevati svo|e sinove na pedagogiško jedino pravi podlagi. Pri vojaških naborih pa se gotovo ne prezirajo naši sinovi. (Prav dobro!) Se žalo8tueje pa je, da v mestu tržaškem do današnjega dne nimamo niti jedne slovenske šole (Čajte I), dasi slovenski starši že dvanajs let prosijo take šole. Ako bode sedanja vlada sledila načelom in nasvetom, ki jih dobiva od vladnih organov v Trstu, potem je mogoče, da se pred reši vstočno vprašanje, nego pa slovensko šolsko vprašanje v Trstu. (Veselost in „Prav dobro!") Pri proračunski „Tako? — Kako mogoče? —- začudila se je Ida; bile so to njene prve besede. „Gospa mama mi je pokazala Vašo najnovejšo sliko, a zdi se mi . . ." umolknil je ter si nekam poredno smehljaje vihal dolge, bele brke. „--no kaj?" „— — da je original še lepši od slike!" Kako banalen kompliment! — Zardela je do ufies in ogorčena radi čudnega, predomačega vedenja tega človeka, ki se drzne še šaliti pogledala v stran. „M ama me čaka, z Bogom!" — spregovorila je nevoljno ter prijela krepko za vesli. „Vdnn sluga, gospica! — Izvolite sporočiti gospej mama in gospodu papa moj poedrav; v kratkem ju obiščem, — videli se nismo že par tednov, potoval sem po Ogerskem . . . Klanjam se, gOBpic \ \* Od veslala sta vsak na svojo stran. „Ta predrzne! I Kako banalno ee šali, — pa tako laskanje! Cel kmet!" — mislila je Ida. — ln ve: der ji je ugaja! ta človek in njegov — banalni kompliment! — „ Pikanten obrazek I8 — mrmral je Uus v svoje dolge, skoro bele brke pod debelim nosom, privezuje čoln h kolu. Potlačil je racmana v svojo lovsko torbo, zažvižgal Besu ter se zamišljen na potil v svoj gradič. In še parki af je z.i mrmral: .Zares pikanten obrazek; — krasen otrok ta institutka!" — * « Dolenjski cviček so pili, prigrizovali kruh ter se pomenkovali Baš so odobedovali: stari Gradnik, Gradnika, sin Tone in domači prijatelj Fran Rus. „Rečem Ti Gradnik, sedaj imamo železnico, kupčija pojde, da bo veselje, — samo znati treba! In midva znava! — Pa kakor sem dejal, gospa, suedel Vam bom cel hlebec, izvrsten kruh imate!" „Ah gospod Rus, Vaša pohvala se ne dotika mene, ampak naše institut ko u „Kaj vraga! — Gospica Ida?! — Ume Ii tudi tako dobro kuhati?4 Gradnik se je krohotom zasmejal na ta Ru sova vprašanja ter Še sam vprašal: „Kako Ti je teknilo današnje kosilo, zlasti Tvoj zajec s polivko ?- „Kaj, tudi Ida?! — Aj, aj! — Gradnik, re- čem Ti, dobra kuha, dobra peka, to je pri meni prvo." nTudi pri meni. Ko sem si izbiral sopiogo, vprašal sem najprej izvedence, kje je kako pošteno in bogato dekle., ki ne hodi po vseh plesiščih itd., o kateri ne vedo ljudje ničesar zlega. Malo so mi jih našteli. Potem sem pa vprašal, katera izmej teh si zna napraviti sama krilo. Še jih je polovica odpadla. Iu končno sem poizvedel, katera izmej teh zna dobro kuhati. Ostali sta mi le dve na izbor, — lepšo seve sem snubil." „Ha, ha! — dobro si ravnal. Soproga mora znati predvsem vsa gospodinjska dela, vse drugo bodi le nameček!" „Oho, — a izobrazba!?" — spregovoril je Tone, ki je pred leti absoloval gospodarske šole na Dunaji in Klosterneuburgu. „Ženske, ki bi ne umela mojih teženj, ne poznala mojih uzorov ter se a menoj vred ne navduševala za nje, — ženske, ki bi se znala pomenkvati le o ponvah in loncih, pa mokrih plenicah, — ki bi bila samo moja gospodinja in roditeljica mojih otrok, take ženke bi ne mogel trajno ljubiti, ker bi mi kmalu nedostalo spoštovanja do nje!" (Dali« prih.) razpravi v leto 1894 sem omenil, da, ako vlada nima poguma, da bi zaukazala mestni občini tržaški, naj za slovenske otroke mesta nemudoma ustanovi potrebne ljudske šole, do kakoršnih imajo isti zakonito pravico, naj se iste ustanove na državne stroške, kakor se je zgodilo za nemške Otroke, kojih število znaša komaj tretjino ste vda slovenskih otrok. (Tako je!) Iz povedm^ga morete tazvideti, gospoJa moja, kaka krivica ee godi Slovencem v Primorski. Toda to ni še vhe. Pri poštnih in finančnih oblastih vidimo le nemške in italijanske napise. Te oblasti uradujejo > nemški in italijanski ter us.ljujejo pismeno in ustmeno italijanski jezik slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu, z malimi izjemami pri finančnih oblastih. In kaj naj rečem o tržaškem magistratu, kamor nosijo Slovenci britko prisluženi denar, da plaču ejo neznosne občinske in državne davke, koje pobira občina vsled posebnega privilegija? Ta davčna oblast izdaje Slovencem vsa povabila, odmerjanja pristojbin, eksekucije, pobotnice, ž jedno besedo vse, kar prihaja od te oblasti, izključno le v italijanskem jeziku, in ako slovenski davkoplačevalec, nevešč italijanskemu jeziku, zahteva pojasnila, zakaj mora plačati to ali ono, dobi v odgovor: ntjua nori si parla sciavo, ande in ma-lora" itd. Preveč bi bilo zahtevano, ako bi morala visoka zbornica poslušati tožbe o vseh teh nezakonitost h, ki jih morajo od dneva d i dneva prenašati slovenski prebivalci okolice in mula tržaškega. (Tako je!) (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 decembra. ,»* * 1 • i 1 - ■x • i , — (Deželnim glavarjem) je imenovan dež. posl Oton De tel a, njegovim namestnikom dež. posl. Leon grof A ue rs p erg. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Našemu občinstvu ugajajo še najbolj ljudske igre. Če je suov vzeta iz domačega življenja ter količkaj zanimivo razpletena in če je predstava dobra, je nspeh dotične igre zagotovljen Z ttegadelj je tudi pričakovati, da bode ljudska igra s petjem, „lira t Martin", katera se bo jutri prvikrat pri nas predstavljala, vsem prijateljem našega gledališča ugajala. Igra je primerno lokalizovana. Dejanje je srečno izbrano in jako zanimivo ; suče se poglavitno okoli dobrosrčnega brata-redovnika, poleg nj^ga pa nastopajo še pravi malomestni tipi. Vrh tega je v igro upletenih mnogo komičnih prizorov, pisanih s pravim dunajskim humorjem. G'avne uloge so v rokah g Inemanna, gospč. Slavčeve in g. Danila, gospč. Polako ve in g. Podgrajakega. Ako se uva-žuje, da se je ta igra na Dunaju predstavljala kar stokrat zapored, da se igra na vseh provincijalnih gledališčih in da se je kritika povsod izrekla o njej jako laskavo ter jo uvrstila mej prve ljudske igre, potem pač ni dvomiti, da bode igra imela tudi pri nas uspeli, toliko bolj, ker so se poleg izvirnih pevskih točk uložile Še nekatere druge, mej temi pesem iz operete „Herzhubu, s katero pesmijo si je gospč,. Polakova pri nje prvem nastopu v Karlovem gledališču hipoma pridobila simpatije razvajenih Dunajčanov. — (Slovensko gledališče.) Sinoči se je pela tretjič Humperdinckova opera ,Janko in Metka". Predstava je bila jako dobra, skoro brezhibna Gledališče je bilo dobro obiskano in so bili vsi pred-stavljalci odlikovani s ploskanjem. — (Narodna društva in slovensko gledališče.) Vselej, kadar smo naznanjali dneve slovenskih predstav, smo dostavili prošnjo, naj se slovenska društva blagovole ozirati na to, in prirediti svoje zabavne večere tako, da se ne dela nepotrebna konkurenca dramatičnega društva predstavam. Žal, da se je v poslednjem času nekaterekrati grešilo proti temu Ob nedeljah naj bi še bilo, ker tu je občinstva dovolj tudi za konkurenco. Teško pa je pojmiti, zakaj kako narodno društvo izbere baš isti delavnik, ko je zvečer slovenska predstava in se tako kolikor toliko narodnega občinstva odtegne gledališta, kakor se je to zgodilo včeraj. Naj bi se te prijateljske besede v bodoče bolj uvaževale, saj ee to lahko stori, treba je le malo resne dobre volje. — (Izpred sodišča ) Danes vršila se je pri tukajšnjem sodišči vsklicna razprava zoper g. dr. Šušteršiča, kateri je bil, kakor smo svoječasno poročali, dne 12. septembra t. 1. pri okrajnem sodišču v P« stoj ini obsojen na 15 gld. globe event. v 3dnevni zapor, ker je pri neki obravnavi v Vipavi imenoval gg. Muksa Hrovatina in Avg. Petriča „barabe". Sodni dvor je razsodbo prve instance potid.l in spoznal, da je naložena kazen navzlic obstoječim olajševalnim okolnostim že zategadelj opravičena, ker je bi dr. Snšteršič že dvakrat (jedenkrat celo z 10dnevnim zaporom) kaznovan. — (Razdelitev obleke) ubogim učenkam in učencem tukajšnjih ljudskih šol vršila se bode v nedeljo dne 22. decembra ob 11. uri dopoludne v te!ovadn:ci prve mestne deške šole v Poljskih ulicah. Odbor vabi najuljudneje p. n. dobrotnike šolske mladine k tej razdelitvi in se vsem, kateri so kaj da rovali ali storili v ta dobrodelni namen, naj topleje zahvaljuje. — („Zgodnja Danica".) Temu, nekdaj tako bojevitemu listu se pozua, da se njegov urednik stara a vendar je za liberalca zanimivo, če ga časih pregleda. Slučajno nam je prišla v roke zadnja številka in našli smo v njej „Opombo zastran čas-ništva", res klasično opombo. „Zgodnja Danica" pro-klamuje: .Časniki, ki se repenčijo zop ;r papeža, škofe, duhovne zoper katoliške družbe, zoper naš katoliški narod zoper katoliške poštenjake (n. pr. zoper poštenjaka Luegerja, Di-paulija in dr. enake) taki časniki niso listi „naše gore". Veri in sv. Cerkvi sovražne časnike brati je greh". Očitno in nedvoumno se tu pro-klamu,e, da je greh, brati časnike, kateri se „repenčijo zoper Luegerja, Dipaulija in dr enake". Po tem je torej dunajski nadškof strašen grešnik! Ne samo da čita „Vaterland", še mateiijelno g a p od -pira, in ta list se prav odločno repenči zoper Luegerja in Dipaulija, in kar dela dunajski nadškof, to dela tudi praški kardinal in nadškof, to dela še mnogo drugih škofov in prelatov. Torej so grozni grešniki in kar je najhujše, oni tega niti ne slutijo, se ne kesajo tega greha in zapadeji torej vsi hudiču. Ubogi preliti! Človeka kar srce boli, če pomisli, da se bodo ti dobrorejeni gospodje v peklu cvrli. Kaj ko bi se jim poslala ,Z D."? Gotovo bi se uklonili nje avtoriteti in zapustili „Vaterland" ter se tako rešili večnega pogubljenja Nam seveda ni rešitve, zakaj ko bi se tudi odvadili repenčiti se zoper škof? in katoliške duhovne, repenčili bi se zoper katoliške poštenjake kakeršni so Z In, I) ■tela, Papež itd., torej smo na vsak način izgnbljeui in se le s tem tolažimo, da se bomo pekli v družbi prav mnogih duhovnikov in katoliških poštenjakov. Mimo tega razglašenja, da je greh čitati „katoliške poštenjake" pobijajoče liste, smo v „Z. D." zasledili še drugo, jako zanimivo stvar. Nabirejo se darovi za ,Don Roskovo napravo". Dolgo smo povpraševali, kaka naprava je to, a nihče nam ni vedel odgovoriti. Odkritosrčno priznamo, da ne poznamo dru gega Boska, kakor tistega ki je znal „čarati" in čigar slava je zagotovljena s knjižico rI> t kleine B sco oder der perfecte Taschenspieler". Ali se nabirajo darovi morda za napravo zavoda, v katerem se bodo katoliški ljudje učili jesti žive golobe, za-vživati ogenj in požirati meče? Posebno verojetno to pač ni, a ker hočejo klerikalci reorganizovati vse, je mogoče, da se jim zdi tudi „copranje" toli važno, da ustanove poseben zavod, kjer se bo učilo. Z\ profesorje ne bodo v zadregi, saj imajo v svojih vrstah mnogo spretnih mož. Nace X tnik in kanonik Kluu n. pr. sta že večkrat pokazala, kako znata svojo besedo pogoltniti, in to ni lahko, Povše je dokazal, da zna mleko premeuiti v nič, Pfejfer pa je živa priča, kako se rudeč radikalec premeni v črnega klerikalca. Ti gospodje so torej prav predestinirani za profesorska mesta na novem zavodu in so porok, da nam vzgoje generacijo m dosežu h političnih B jskov. — (Policijske vesti) M s t na policija areto-vala je včeraj 3 osebe iu sicer 1 zaradi postopanja, 1 zaradi tatvine in 1 zaradi nevarne grožnje. Kakor znano, vlomil je v noči od 13. do 14. septembra letos neznan tat v tukajšnjo kavarno „Evropa" ter ukradel okolo 60 gld. denarja in za 40 gld. raznih smodk in cigaret. Ker ni mogel odpreti miznice, odnesel je celo mizo ter jo na mestnem smetišču pod Tivolijem razbil. Kot te tatvine jako sumljiv bil je včeraj aretovan neki marker, ki pa dejanje odločno taji. — V stanovanje inerosodca g. Lavoa prišla sta včeraj popoludne dva potepuha ter zalile vala denarja, češ, „sedaj boste pa dali krajcarje". Ko je gospa, ki je bila sama doma, preplašena pričela klicati na pomoč t- r hotela oditi, zastopil jej je jeden postopačev pot; vender se jej je posrečilo uttči; potem pa sta pobegnila tudi nezuana postopača. Jednega jo policija že sinoči areto vala, in sicer znanega potepuha Janeza Koprivca, drugemu pa je na sledu. — (Narodne čitalnice škofjeloške) občni zbor bode v nedeljo dne 22. grudna t. 1. ob 7. uri zvečer v lastnih prostorih. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev treb pregledovale«v računov. 5. Poročilo knjižničarja. G. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Po občnem zboru „jour- fixe" s prosto zabavo. Ob jednem se društvenikom naznani, da bode vsako sredo v tednu ob polu 8. uri na večer „jour fixe". Vabljeni so udje in po udih vpeljani neudi. — (Zagorsko bralno društvo) priredi s sodelovanjem „Pivskih pevcev" na dan 5 jan. 1896 koncert v prid zisirotelim ostalim Volaričevim. — („Celjski Sokol" priredi povodom izročitve diplom častnimi članoma in častnima starosti in podstarosti ter ustanovitve atletskega oddelka dne 22. grudna t. I. v vrtnem salonu pri „Zamorcu* veselico, pri kateri bodo sodelovali „Celjske pevsko društvo , tamburaški zbor ter oddelek c in kr. vojaške godbe 27. pešpolka iz Ljubljane V/.pored : 1.) Koračnica, svira vojaška godba. 2 ) Nagovor staroste in izročitev častnih diplom. 3 ) Tambu-ranje. 4.) Vojaška godba. 5 ) Nastop atletskega oddelka z rednimi in prostimi vajami s pezami in ročki od 30 — 100 faj 6) „Jadransko morje«, Haj drib, moški zbor (poje „C Ijsko pevsko društvo1.) 7) Vojaška godbi. 8 ) Atlet-ke in akrobatske skupine, izvršujejo pred telovadci in atletski oddelek. 9.) Tamhuranje. 10.) a) Sattner „Na planine, moški zbor z bariton solo: b) Sattnsr „Pogled v nedolžno oko", poje oktet „Celjskega pevskega društva". Po dovršenem vzporedu koncertuje vojaška godba. Vstopnina: za osebo 50 kr., za obitelj do treh oseb 1 gld. Začetek ob 8. uri. Vstop je dovoljen samo povabljenim. Kdor iz pomote ni dobil vabila, naj se oglasi v nedeljo dne 22 t. m dopoludne v prodaj ilnici g Hribarja ali zvečer pri blagajni. — (Društva „Zore" v Opatiji) občni zbor bode v nedeljo 2 J. t. m. ob 4. uri popoludue v čitalničnih prostorih v Opatiji. Djevnired: 1.) Pozdrav predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika 4.) Volitev novega odbora. 5.) Posa-m.i/Ni j>redloKi — (Plaz) se je 14 t. m. usul pri Dreženci na Goriškem in zasul tri može. Dva sta se rešila, jeden pa j* pod snegom preminul. * (Živa pokopana) Poročali smo, da sta v DOblingU pri Dunaju bil i zasuta dva vodnjak kopajoča delavca. Rešilna dola so od predvčerajšnjim opotudne trajala neprestano vso noč do popo'udue, ko se je začni iz zemlje zamolkli glas : Jesus, Marija, kdo je Veselje mej rodbinami in prijatelji ponesrečencev j« bilo nepopisno, ko ho spozuili. da ponesrečenca še živira. Rešilna dela so se n-.d lijevala z vso eneržjo. Okolu 6. ure zvečer so rešitelji našli ponesrečenca, ki sta bila celih 38 ur živo pokopana in se že pripravljala na smrt. Jeden ponesrečencev je bil že z glaVO in z jedni rok) iz zemlje, a v tem h pu se je svet pod njim udri in ponesrečenca sta s- DOgreznila zopet nek ij metrov globoko. II silna dela so se nadaljevala z občudovanja vredno požrtovalnnstj). Po triurnem delu so prišli tako daleč, da so zopet, zadišali glas ponesrečencev. Izvedeli so, da s-' |e j--den DOnesraČenotV že zadušil, drugega pa zapuščajo moči. S podvojeno silo se je d In nad lijevalo z upanjem da se rasi vsaj ji (len ponesrečencev. Dunaj 20. decembra. V današuji seji gospodske zbornice se je predsednik spominjal z jako toplimi besedami grofa laaltca. P« slan-ska zbornica je rešila bud^etui provi/.oij. Mladočeh Schwan je izjavil, da je stališče čeških poslancev napram vladi odvisno od vladnega postopanja v češkem deželnem zboru. K a 1 t e n e g g e r je govoril o razmerju mej katoliško-ljudsko stranko in konservativci ter rekel, da je raspora kriv Morsev, ki hoče postati minister. Stranskv je grajal korespou-dečni urad, Romančuk je /ugovarjal malorasko deputacijo. Za njim je začel govoriti finančni minister Bilinski. Dunaj 20. decembra. Poslanik v Londonu grof Dcym je bil danes pri cesarju v avdijenciji ter podal ostavko. Njegov naslednik bo grof Kalnoky. Dunaj 20. decembra. Pogajanja laških poslancev tirolskih in primorskih glede ustanovitve laškega kluba so se razbila. Bruselj 20. decembra. Kralj je že podpisal ukaz glede mejnarodne razstave I. 1897. Razstava je s tem zagotovljena. Carigrad 20. decembra. Revolucijonarno gibanje ua Kreti se Čedalje bolj razširja. Ustaši dobivajo pomoč iz Grške. Guverner je zahteval, naj se sedanja popadka 15 bataljonov pomnoži za 10 bataljonov, a vlada je odposlala le 4 bataljune. tw si. Dežilno gltdaliići r Ljubljani. Dr.pr.691. v" lokct«, afae 31. 4N«Bbra 1sm. Hovltota! Prvikrat: Noviteta! Brat nflartln. Ljudska igra b petjem t Itirih dejanjih. Nemški spisal Karol Gosta. Uglasb 1 Makao pl. Weinz erl. Poslovenil *V Kapelnik g. Hilarij Benifiek. Režiser g. Rudolf Ineraan. Blagajna te odpre ob 7. nri. — Začetek točno oh uri. Konec po 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledalilkem listn. Pri predstavi tvira orkester slav. e. in kr. peSpolka it. 27. Prihodnja predstava bo v četrtek, dne 2«. decembra t. 1. ■se uradnega lista. IavrSlIate stil ekeekaalvsse draibr: Antona Škamprle posestvo v Dolenji vasi, cenjeno 40 gld.; Antona Kocijančiča posestvo Motam, cenjeno 60 gld.; Matije Franetiča posestvo v Potočah, cenjeno 80 gld.; Tereze Sv igel j posestvo v Senožečah, cenjeno 15 gld.; Antona Živica posestvo v Rasi, cenjeno 50 gld., vseh pet na zahtevo c. kr. fin. prokuratare v Ljubljani dne 23. decembra 1895 in 25. janavarja 1896 v Senožečah. - Tujci. 19. decembra. Pri Msilfftl: Iskl, Svvarz, Singer s Dunaja. — Kope tz k j is Beljaka. — Kurnlner is Gorice. — Ritter is Sevnice. — štefin iz Postojine. — Heine iz Krieglacha. — Lindner iz Gradca. Pri I.ioralei t Mrovatin is Vipave. — Srmenik s Bleda, Pri | en kolodvora t Lindner iz Konjic. — Gonner iz Ivančič. Meteorologidno poročilo. ua S § O čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 arah 19. 20. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popoL Srednja v 7296 729 1 7282 čerajln +09'C -f-0-6«C a temi bresvetr. si. sever si. ssvzhod »eratura 4 oblačno megla oblačno 1-2«, sa i. 10-4 1*3° nad Izvod iz voznega reda ©krt©"fc>rac 1BSS Tr«l)s*wi«ars* odi irKi^iin j«i«a»i Odkod Is LJubljane <)nm. kol.) O* IS. mrt # mtm. JM mm** ■■!>■! tUS « TrfeU, FuDtab«!, Beljak, 0» levM, fssaasSSZZ^StS, Uakae, «aa R*l»ih»l •• Aunti, Iaehl, Oman-*aa, Sotaaeraa, Btarr, Um, SOSajSVJfe. Plaanj, Marijin« vara, Hab, Karlov« var«, S*r*a«o>t« vara, Frago, Urmka, Dnna) Tla Anritini. OZ S. mrt 10 ■»<«*. «Ji«*i mi malaal vlak v Kumt)i, Moto m««h>. O* 7. aH tO mtfm. SjaŠValf asilaJ Tlak » Trhla, PonUbal, U.ljaa O* leva^jrranaaaalaa*«, Ltabao, DnaaJ, 6a« Halrthal » Solnoa-rad, Dui| OS tli mrt M mmm. laajSfSZaTakj —«*anl Tlak v Noto maato, loitrk). OS XI. aH ZO w4w. aa«ia»ii#in osebni Tlak t TrbM, Pontabai, Haljah, OaloTM, LJoboo. Salathal, Dunaj. O* 4 m4 aiinin >m niaal vlak t Trbta, Satje*, C81ot«o, I.jnbno, UM 8«Uthal t B'Uaoajrad, Imad - OaaUln, ZeU na Jasam, Inujjo.t, Rra**M, Oarih, O—ara, Parla, Majr, Lina, flnun>1tn, Iech], Buda-J«Tloa, Plaaaj, Mar(Jto« vara, Hab, Pranoo* o rara, Karlov« rata' Prm «0, IJpako, nuna) Tla a »Halfa. OS T. mrt SO »I« ffttmp avasaai t lak t Ko««tJ«, Hoto ranilo aaaaa tafa ob n«d«ljah in praaalklh ob B. «arl 90 minut popoludo* oaobal rlak t LSOSS Blad. Frlbod v LJubljano fjnt. kol.) oa m. mrt SS «mm. ajiaii aj aaabui vlak a Oaaaja vfa Ara.taitan, L.ta a««*« Frača, Pran«orib tuot, Karlorih Tatov, Heba, Marijinih T*ror, Plani*. S**«ia*fa, aoiaafirUa, Uiu, Saarra, CHuandana, Uohla, Aua aaaa, Mufcua. Oaloraa, BaUaka, Viaaa—j«f««>«. Trhla« Om S. »rt IS aaaa. mfmtrmj ■ !>■■! Tlak ta Keaarja, MoTam ma«U Oft 11. aar« »S «•«•*. mmmtmšm* oaafcal vlak a Ounaj« rt« AautoUaa, Upakaaja Pr**«, Fraaaorlk varav, BarloTlk Taro t, Haba, Marij i ali varov, PUaJa, Badajart«, Bala ograda, Ednaa, Stajrra. ruto, 0«n«t., Oarlha, Bragaara, tasaaavaa, ZaUa aa laaara, Und (iHltlnt, Uabaa, OaloT«*, Poatabla, Ti lata Om ». mrt M9 mUm. mmmmtmmmm Mata al viak ta Sotavja, Morata aaaata, OS m mrt *M mutm. *»w»tm*ni aaabni vlak a Dunaja, Ljnbaa, Satathala, BaUaka, Oalavaa, Fisaaraatarti, Poatabla, Trhla« OS 9. mrt ms mUm. ooarar aaakaal vlak ta Koravja, MoT««a M«««a. Srajce za gospode tuje, da se dobro prilegajo, •terijala, z gladkimi prsi po m nal.rsnimi pral po gld. 29*— za koja se garantnj« iz najbuljSega mati ffld. 2750, a v gub« _ , r„ n.„. „ ... 12 komadov, prodaja promptno is zaloga aH pa narejene po meri, kakor tudi najfinetto m naj-olidneje (824—24) ▼ ovratnikih in majišetalL Henrik Kenda. Ljubljana. 1» O* Si. mrt 4 mmm. 9999*9 ■■■>al vlak • Oaaaja p rab o iartiMlil la t4aba««a, atabaka. Dala ara. PaatabU, Trbiaa. 0«lb0d U taJmblJSJiS (dri. kol/ US f. mrt 99 Sat . s. . as . Prikod ▼ LJmblJaao (dri kol.). OS 0. mrt 99 mttm. mfmtrmj ta Saaaatka a 11. . IZ . (5—293) 10\xnsijslca, borza dn«5 20 decembra 1895. 4« „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 191 , — , Donava reg. srečke 5* 0 po 100 gld. . . 129 , - . Zemlj. obč. avstr. 4'',° „ zlati zast. listi . 120 , — _ Kreditne srečke po 100 gld......1S9 , 50 , Ljubljanske srečke.........24 . — B Rndolfove srečke po 10 gld......23 . — , Akcije anelo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 » — , Tramway-druit. tel j. 170 gld. a. v. . . . 430 . — , Papirnati rubajj......... 1 , 29»/, „ j^pt-^js^h "f** _^ -< Zenitna ponudba. Iz posebne simpatije i\o bratskega slovenskega naroda želi Hrvat skleniti zakonsko zvezo s Slovenko. Isti je vlastelin, 3f) let star, rimski katolik. Poseduje plemiško posestvo, ki je vredno 26 do 30 tisoč goldinarjev. Posestvo leži v lepi okolici, ne daleč od dobro znanih toplir. Zahteva se ambicija za gospodarstvo, inteligencija in primeren imetek proti imetku oglasitelja. Starost 24. do 30 let. Eventu-velne ponudbe naj se izvolijo poslati uprav-niŠtvu ,,Slov. Naroda" pod Hrvatl. — (l) Diskrecija zajamčena. (1688) Vt M' r£.w 2 leti garancije! Remont, is nikla....... glsl. S 9S , srebr. "Vitoo «»* r- • • • » . „ m za dame . . » ** Spiralna Breqne, 15 kamn. ... , lS.»a s 16 k. I. Cbaton sistem .Glashiitte' „ 17.0» .Goldin" Bem. s 8 pokrovi ... » s.SO „ B garantirano trajna . „ ».»O Bnd'lka, na sidro idoča. sveteča. . „ l.at Regulateur, I dan idoč, s bitjem B S.SO m 10 dni idoč, z bitjem . „ s.itfl Bnstr. cenike o urah, verižicah, budilkah, regula-teurjih, zlatem in srebrnem blagu do najfinejše vrste razpošiljam gratis in frau* o. Neugajajoče blago se zamenja ali se povrne den>*r. . Kareoker. tovarna za ure. Bregans. Vorarlberg. (i6-25—5 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Doktor pL Trnk6csy-jev zeliščni sirup * od občinstva navadno tahtevan pod imenom sok za prsa« pljuča in h zoper kašelj prirejen iz plamlnaklh zellio ln lahko raztopljlvog-a. Tapnanega ieleza. Stekleaiea 1 zavodi I «zi o porabi 56 kr., 12 ateklesie 5 gld. Dobiva se pri (1563 4) Ultaldu pl. Triikocxy-ju lekarnarju v Ljubljani. 1*0*111» a«9 s obratno po&io. Lekarna Trnk6esy t Gradci. delniškega drnitva I. ndrodni dom v Rudolfovem ki se bode vrtil dne 4. januvarja 1896 ob 6. uri zvečer tt XTdrodnem cfLomia. • sledečim vzporedom: 1. Sporočilo in račun za leto 1895. 2. Določba dividende. 3. Odločba gledč podarjene delnice g. dra. Tavčarja. 4. Volitev 7 udov v upravni odbor ia 8 udov v pregledo-valni odsek. Račun sa leto 1895 leži v notarski pisarni delničar* jem v pregled. Dr. Albin Poznik, (1639) predsednik. gumaste galoše le najboljlo vrata a(CSXX33Sl za dekleta..... g'd. 1*60 I 1 „ dame gld. 1*90, m 220 | u gospode „ 2*80, „ 320 ponuja (1444—7) Henrik Kenda v UJtlbljfaiki. JDružbinshe igre In vsakovrstne igrače, kakor tudi galanterijsko in iesnorezbarsko blago priporoča kot najpripravnejše z*. (1627-4) $o%ična darila Stampfel a £/'ubijani Kongresni trg, Tonhalle. ^]sa5Hsa5zUnaa«m St. 1180. (1606 - 3) Razpisana je služba prvega mestnega policaja v Kranju z letno plačo 860 gld., prontim stanovanjem in službeno uniformo. ProBilei, zmožni nlov»-nakega in iif>n>Mkpga jezika, naj ulože lastnoročno pipane proAnje z dokazi spodobnosti «lo I. juniivurjia I HlKi pri občinskem odboru. Dosluženi vojaki in žandarmi imajo prednost. Županstvo T7* aSCxa*xxjiaX dm'* 7. decembra 181)5. Svarilo! V posleiinjcm času kc mnnže rneftetartiko pretirana naznanila iinfin tukozvano .kniikuriMic*-* na tako priniljiv način, da muramo v rasjatnilu opomniti nastopno: , K on k m vin i" prodaja žarno^liične sisteme, ki no posiiPiiK' Auerjevih patentov in, kakor vse pOSUOmS, inanj&M vrednosti Proti tem raznovrstnim kiBiteljem nasili privilegijskih pravic smo nastopili z vso strogostjo nam pristiijučih pravnih sredstev in smo tudi dali zapleniti na Dunaju in v Pragi v njih zalogah najdene zarne objekte. Tudi smo dosegli, da se jo dotičnim tvrd-kam potom deželnih sodilo na Dunaju in v Pragi pod gloho fiO gld. za vsak slučaj prestopka prepovedalo prodajati ponarejene žarnico. PričakovAti je tedaj, da ti ukrepi postanejo v najkrajšem času prnvomočni, in da hodo oni, ki so so po nenavadno nizkih cenah dali zavesti in kupovali take iz inozemstva importirane izdelke naših posnemovalcev, prišli v neprijetni slučaj, da bi imeli svetilke brez i&rnlo Opozarjamo torej Data p. n. konmimente na to možnost in jih prosimo v ujih lastnem interesu, da zahtevajo samo plinovo žarno luč patent Aucr ker dohavljamo žarne ohjekte le k svotilkam, katere so bile naročene po naSein zastopu tukajšnje plinove tovarne. Avstrijska delniška družba za plinovo žarno luč patent dr. Karol Auer pl. Welsbach. (1637) Zaatop v LJubljani: Plinova tovarna. T. «E*eexl^o:f"er-3eT7-a, lekarna ,pri zlatem državnem jabolku' I »illlfVJ, I., ^illg^T3irSlrfl,8l-*0 Hi. IS. J. Pserhofer-jeve nrfltfSlialnO IfrnnlirO P"Je kri *lBtll»» kroglice imenovane, staro-UUVrtJdllltJ l\l UlJIlUU. znano, lahko čisteče ilomače zdravilo. Od t* h kroglic stane : 1 ikatljloa a 15 kroglicami 21 kr., 1 svitak s 0 Ikat-ljloamt 1 g;ld. 5 kr., če se poftlje nefrankovano proti povzetju pa 1 sjld. IO kr. Če se popnj vpofilje denarni znesek, potem stane poštnino prosta posiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., fl zvitka 2 gld. 30 kr., H zvitki '.i gld lih kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr.,. 5 zvitkov D gld BO kr., 10 zvitkov 9 gld 20 kr. (Mani ko 1 zvitek se ne more pošiljati.) Prosi so. izrecno gair „j. Paerhofar-Ja odvajalne kroajlloa" *"»sss zahtevati in na to paziti, da ima napiB na pokrovu vaake skailjice na navodilu o uporabi stojfči podpis J. Paerhofer m sicer z rndafllml črkami. Balzam sopar ozeblino J. Paorho-fer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 65 kr. Bok lz ozkega trpotoa (Spitzwegerich-safi), 1 steklenica 50 kr. Balzam zoper a;olio, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 65 kr. Stoll-ovl Kola-preparatl, izvrstno krep-čilo ra želodec in živce. 1 liter kola-vina ali ellkalrja H gld., — •/. litra 1 gld. 60 kr., — 1 « litra 85 kr. Zdravilni oblii za rana pok. prof. Sten del a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 75 kr. Grenka želodčna tinktura preje iiv-ijenska esenca nli prask« kapljice imenovana). Lahko raztopljivo zdravilo, draži* nega in krepčojočega učinka na želodeo pri oviranem prehavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. i udeznl balzam, 1 steklenica 50 kr. Fljakarakl praisk za prsi, 1 ftkatlja 86 kr., s poštnine proBto posiljatvijo 60 kr. Tannoohlnln - pomada J. Paerko-fer-Ja, najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica 2 gld. Univerzalna Čistilna sol A. W. Bul-rloh-a, domače sredstvo proti slabi prebav i, 1 zavoj 1 gld. a-ar Basen tu imenovanih preparatov so v zalogi Se vse v avstrijskih časnikih oglaftene tu- in inozemske farmacevtiSke specijalitete ter se preskrbo vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poalljatve po poŠti isvrinjejo ae najhitreje prott temo, da se prej. ▼polije denar, vedje narodbe tndl proti povzetju zneska. .jgf Ce ae preje v pošlje denar (najboljše s poštno nakaznloo), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri poilljatvah proti povzetju. Imenovane specijalitete tudi prodajaU v Iajubljanl gospoda lekarja: Maraet-zchlager in Plcooll. (141«—7b UdaiateJj in odgovorni urednik : Josip N o 111 Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne1'.