MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03LAVTJ St. 207 Lbt hMtmki I mcMce L L 6-50 — M-, iirokocti 11®%, trice. 31. avgusta 1*97. Letnik Lil EDINOST Unidltvo 114T to a ^Mtmfac* Trii (31 idica S. Fnax**eo ji legt in po podnebji* dokaj sposobne postati dobra in ugodna letovišča. Pa tudi v zdravstvenih ozinh ne zaostajajo daleč za drugimi letovišči. Po svoji krasoti bi se gornja soška dolina, Trnovska planota lahko merili z ueksuterimi letovišči Gorenjske in Karndje. Naše Gore so priljubljena letovišča Tržačanov in Goričanov. So gosti, ki že leta ili leta zahajajo sem na svezi planinski zrak. Je i>a še precej nedostatkov, ki ovirajo razvoj letovišč pri nas, kakor je pokazala zopet tudi letošnja sezona Naj omenim tu ie najvažnejše pripombe mnogih posetnikov Tolmina, Sv. Lucije in sploh cele gornje soške doline. Taki gosti radi tudi na letoviščih, kamor pridejo, da se okrepe v svežem planinskem zraku ob tečni gorski .hrani, rabijo in zahtevajo precejšen komfort, ki ga po veliki večini pri nas ni. Nadalje se mnogi pritožujejo nad postrežbo in celo ljudmi. So namreč kraji, kjer se smatrajo leto-viščarji kost nekaka nadlega in se gledajo nekako po strani. Godrnjajo nad vsako ničevno oziroma namišljeno škodo,, ki ni nič v primeri z dobičkom, ki ga dado gosti raznim krajem, kamor se nasele čez poletje. O u-dobnosti pa sploh ni govora. Naše gorske sobe so dokaj borne in pomanjkljive; manjka — kratko rečeno — vse. Izvzeti so nekateri kraji v Tolminu, Sv. Luciji in Bovcu, a tudi tu so še vrzeli, katere bo treba zamašiti Naši ljudje po Gorah, ki imajo le ugoden prostor v krajih, ki se štejejo za letovišča, bi morali vsaj po onih hišah, kjer se oddajajo sobe, opremiti te z najnujnejšim komfortom, ki pa ne sme nikako odbijatL Nadalje se tu pa tam čujejo razne pritožbe gostov nad neprijaznostjo ljudi. O utemeljenosti teh pritožb pa zelo dvomim in jih pripisujem le preveliki občutljivosti leto-viščarjev. Najbrže tolmačijo preveliko plašnost naših ljudi pred meščani za nev^udnost. Verujem pa, da se tu pa tam dobe ljudje, ki s svojim neprijaznim obnašanjem napram letoviščar jem odbijajo ter tako škodujejo sami sebi in sosedom. To bi ne smelo biti. Nad hrano se toliko ne pritožujejo, ampak dobro bi bilo, da bi se tudi kuhinjska umetnost seznanila z našimi gorskimi gostilnami, oziroma naše ženske bi morale imeti za to malo več zanimanja. Ne zadostuje samo posečati kuhinjske tečaje, ampak treba je tu pa tam tudi poizkusiti. Ravno pri nas, kjer je mleka, jajc, sira in masla mnogo, bi se morale ženske specializirati v vsem, kar se vse da narediti iz tega. In to z majhnimi stroški. Le malo več dela. Ta u-metnost bi tudi za domači želodec ne škodovala, nasprotno še jako koristila bi mu sprememba. Nadalje okrasitev stanovanja z našimi domačimi motivi, ki so krasni, pestri kot priprosti, a globoki in okusni. Meščan bi se seznanil z njimi, ji!h vzljubil, a ve, dekleta in žene, bi žele slavo, da ste pridne in čedne hišne u-metnice. Koliko stane par lesenih klopi po stezah in poteh ob gozdu, na točkah z lepim razgledom^ mala lesena miza s par klopmi iz debelih vej ali polic? Slehrna vas, kamor zahajajo letoviščar-ji, bi morala organizirati fante in može ter jim naložiti «kuluk» za taka dela. Malo dobre volje in razumevanja za stvar in šlo bi. So malenkosti oziroma naši ljudje mislijo tako, ki pa pri takih stvareh ogromno koristijo, Če se upoštevajo. Treba je gledati, da se po naših Gorah dvigne blagostanje tudi s tujskim prometom. Ne bomo ustvarili iz njih svetovnih letovišč, a vendar lahko dosežemo, da bomo zadovoljni. Potrebno je le nekaj razumevanja za tujski promet ter za želje in željice gostov. Važna točka je tudi snaga po hišah, stanovanjih ter poteh. Povsod v krajih, kamor prihajajo gosti, morata vladati snaga in red. Sploh je snaga predpogoj, najlepše izpričevalo in priporočilo. Naj bo kraj še tako lep in zdrav, kjer ni snage, je vse f^-ubijeno. Snaga mora v stanovanju, prt hrani tooble-kah. Sploh je treba ustvariti kraj tak, da bo pr*ja»*i in bo nudil gostu dosti ter ga zapel privabil. . Naše Gore si morajo ustvariti stalno klijentelo in jo še pomnožiti kolikor se da. Skrbeti je treba, da se kraj sam priporoča bodisi po svoji lepoti in snagi bodisi po prijaznosti ljudi. Naše Gore so ustvarjene za letovišča in kot taka se morajo razvijati tudi v tej smeri, seveda brez zanemarjanja drugih panog našega gospodarskega življenja. Verna nesreHa ritama HL mednarodni Kongres za znanstveno organizacijo dala RIM, 30. III. mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela se bo otvoril v Rimu dne 5. septembra tekočega leta. RIM, 30. (Izv.) V pondeljek, dne 5. septembra se bo otvonl v Rimu tretji mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela, katerega se bodo udeležili zastopniki 40. držav. Ob otvoritvi kongresa bo imel minister za narodno gosfiOdarstvo on. Belluzzo daljši govor, kateremu pripisujejo že sedaj veliko va£- nost. _ Po otvoritvi se bo razdelil kongres v štiri sekcije, ki bodo razpravljale: 1) o znanstveni organizaciji dela v industriji m v trgovini z industrijskimi izdelki; 2) o znanstveni organizaciji dela v poljedelstvu in v trgovini s poljskimi pridelki; 3) o znanstveni organizaciji dela v javnih službah in službah, ki so splošno koristne za javnost, in 4) o znanstveni organizaciji dela v domačem gospodarstvu. Kongres bo trajal štiri dni. V četrtek se bo vršila zaključna plenarna seja, na kateri bodo razvili posamezni poročevalci svoja poročila. Udeležencem kongresa bo dana možnost, da si ogledajo najvažnejša italijanska industrijska središča ter se prepričajo o napredku, ki ga je dosegla Italija v znanstveni organizaciji dela. On- Bottai pri ministrskem predsedniku RIM, 30. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel predsednik vlade on. Mussolini v palači Viminale državnega pod tajnika on. Bottai-ia, ki mu je poročal o dosedanjem delovanju odbora za določevanje cen. Odbor se sestane spet v drugi polovici meseca septembra. Udar RIM, 30. Včeraj zjutraj se je udri dal strehe desnega krila vojašnice Cucchiari, kjer ima svoj sedež 88. pešpoik. Podirajoča se streha je podrla pod seboj tudi pod drugega in prvega nadstropja in so razvaline pokopale pod seboj moštvo sedme in osme stotnije, ki je bilo tam nastanjeno. Na mesto nesreče so prihitele vojaške in civilne oblasti. Gasilci, ki jim je pomagal oddelek vojaštva, so takoj pričeli reševati pokopane žrtve. I)o včeraj zvečer so izvlekli izpod razvalin 18 mrtvih in 32 ranjenih vojakov. Pod podrtijami se nahaja še 10 vojakov. Na lice mesta je prihitel tudi civilni genij, da ugotovi vzroke te nesreče. Vojno ministrstvo je nemudoma odposlalo v Livorno generala De Antonija, nadzornika vojaškega genija, da izvede strogo preiskavo. Prometni minister on Ciano je odpotoval z letalom its Rima in je ob 15.45 pristal na letališču Zoni. Spremljal ga je general Ricci, poveljnik armadne-ga zbora v Firencah. Minister se je takoj podal v vojašnico Cucchiari in si je ogledal mesto nesreče. Bil je tudi pri ranjencih, ki jih je nagovoril in tolažil. Poset poslanika Darda pel dr. Marinkovidn BEOGRAD, 30. (Izv.) Danes je posetil zunanjega ministra dr. Vlarmkovića francoski poslanik 3ard. Večje zanimanje v tukajšnjih političnih krogih je vzbudil ta sestanek radi tega, ker je neposredno v tukajšnjih političnih krogih je vzbudil ta sestanek radi tega, ker je neposredno pred njim Dard imel daljšo kon-erenco z bolgarskim odpravnikom poslov v Beogradu Georgi-jervim. Dard odpotuje še danes v Pariz. Njegov poset pri dr. Ma-rinkoviću in pot v Pariz je go^ tovo v zvezi s podpisom pakta orijateljstva med Jugoslavijo in Francijo. O priliki zasedanja Družbe narodov v Ženevi se sestane ta j ugoslo venski zunanji minister dr. Marinković in francoski zunanji minister Brj-and. Izgleda, da bosta ob tej priliki oretresala vsa aktuelna vpraša-nja, ki se nanašajo na obe za^ vezniški državi, na prilike na Balkanu in na zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. gvraka dijake. Jugostorenaka vtar da j« v »vrbo tega dovolila ie postim* ugodnosti bolgarskim dijakom. Odredila je, da se njim in njihovemu spremstvu dovoli tudi 75 odstotni popust na Jugoslovanskih *etemw-ah. Volilni proglas Narodno radikalske stranka BEOGRAD, 30. (Izv.) Precejšnjo pozornost je vzbudilo danes v vseh političnih krofih dejstvo, da niti danes ni bil objavljen volilni proglas radikalske stranke. Nocoj je odpotoval glavni tajnik radikalske stranke dr. Momčilo Ivkovfeć v Vrnja-čko banjo k Aci Stanojeviću kot šefu stranke, da on določi stališče, ki naj ga zavzame glavni odbor. Po današnji seji, ki je trajala ves dopoldan m se nadaljevala Se popoldne, je bil pozno zvečer objavljen kratek komunako, v katerem se naglaša, da je volilni proglas radikalne stranke definitivno odobren ter da ga je odnesel Momčilo Ivković Aci Stanojeviču v Vmjačko banjo v podpis. Veliko poaomost je vzbudil nocojšnji sestanek Marka Trif-kov&ća z gospodi Ljubo Davidovi ćem, Pribićevičem in Joco Jo-vanovičem. Vsi udeleženci tega sestanka so odrekli novinarjem vsako izjavo._ Dve pogodbi Spremembe t šolskem skrtrni-ništvu v Julijski Krajini RIM, 30. (Izv.) Kakor dosaiava «L,Informatore della Stampa», bo dosedanje šolsko skrbništvo v Julijski Krajini, ki ima svoj sedež v Trstu, s predstoječim odlokom naučnega ministrstva razdeljeno v dve skrbništvi. Ministra so baje privedli do tega sklepa, deloma splošni vidiki radi prevelike obsežnosti sedanjega področja tržaškega šolskega skrbništva deloma pa posebni razlogi, ki so političnega značaja. Padanje cen na debelo RIM, 30. Agencija «Volta» sporoča, da so tekom četrtega tedna v mesecu avgustu cene na debelo na splošno padle. Trgovinska zbornica v Milanu je objavila, da so cene na debelo napram predidočemu tednu v tednu od 22. do 28. padle za 0.1 točko. Francosko-ameriška pogajanja za zaključite? prijateljsko pogodbe PARIZ, 30. «Matin» je bil is dobro poučenih krogov obveščen, da vesti o prestanku pogajanj za prijateljski pakt mec. Francijo in Ameriko, ki1 jih je objavil «Evening Standard«, ne odgovarjajo resnici. «Matm» pravi: « Pogajanj a se — nasprotno — razvijajo ugodno in francoski poslanik Chandel, ki se povrne na svoje mesto v Wa-shington in ki vodi ta pogajanja s strani Francije, je dobri od francoske vlade nova navodila in nove smernice». Not potres v Armeniji MOSKVA, 29. Potres v pokrajini in mestu Namangan v Armeniji se je predvčerajšnjim ponovil. Porušilo se je spet 50 hiš. Podrobnosti o novi katastrofi Se niso znane. Inozemski poslaniki pil slovenskem zun. ministrstvu BEOGRAD, 30. (Izv.) Danes dopoldne sta posetila zunanjega ministra dr. Marinkovića romunski poslanik Emandi in češki poslanik Šeba. Razgovori so se sukali okrog vprašanj, ki pridejo v razpravo na konferenci zunanjih ministrov Male an-tante pred zasedanjem Družbe narodov. Opoldne je posetil zunanjega ministra tudi angleški poslanik Kenard, ki pa je izjavil novinarjem, da je pri zunanjem ministru le interveniral za izdanje dovoljenja, da smeta dve skupini angleških turistov, ki se vračajo iz ori j en ta preko Albanije, potovati po jugoslovenskem o-zemlju brez potrebnega dovoljenja. Konferenca radikalsklh ministrov BEOGRAD, 30. (Izv.) Ministrski predsednik Velja Vukičević je imel danes daljšo konferenco z radikalskrmi ministri in svojimi političnimi prijatelji. Do-čim se je včeraj naglaševalo, da odpotuje danes dopoldne v Bosansko Gradiško, je bilo to potovanje danes ponovno odgode-no in še niti niti mano, ali bo Vukićevtć pred volitvami sploh Se zapustil Beograd. Domneva se, da je njegovo bivanje v prestolnici v zveza z dogodki v rar džkalskem glavnem odboru. SematoriJ sa holgarsfce dijake na otoka Hv< med «Cnnard Une» in jugoslovansko državo in Jugoslov. pomorskimi prometnimi družbami LONDON, 30. (Izv.) Po dolgotrajnih pogajanjih med pomorsko prometno družbo «Cunard Line» na eni strani in nekaterimi jadranskimi pomorskimi prometnimi družbami v Jugoslaviji na drugi strani je bil dosežen sporazum glede uvedbe redne direktne pomorske zveze meti j ugoslo venskimi in južnoameriškimi pristanišči. V to svr-ho bo ustanovila «Cunard Line» novo družbo, h kateri bodeta >ristopili tudi «Jadranska Plovidba« in «Boka». Spočetka bo vzdrževala to zvezo samo ena adja, pozneje pa bodo to službo opravljale dve ali tri ladje, ki bodo imeie vsaka obseg po 8000 ton. Ker je bil v preteklem letu prevoz izseljencev iz Jugoslavije in uvoz kave v Jugoslavijo zelo velik, pričakuje družba «Cunard Line», da bo novo podjetje precej dobičkanosno. Poleg tega je bila podpisana mcu jugoslovensko vlado in med družbo «Cunard Line» pogodba, v kateri se podeljujejo družbi gotovi privilegiji. leno pozdravljali Po kratkem nagovoru sta se v spremstvu a-meriSkega poslanika odpeljala v Beograd in si ogledala mesto. Nato se je vršila v ameriškem poslaništvu njima na čast čajanka. Zvečer sta se oba ameriška letalca udeležila banketa, ki ga je priredil vojni minister Hadžič na čast jugoslovenskim, češkim in poljskim letalcem, ki so se udeležili letalskega mee-tinga Male antante. Prvotno sta nameravala nadaljevati svoj polet v Carigrad že danes popoldne, vendar pa sta start radi slabega vremena odgodila do jutri zjutraj. Po begu Levinea v London PARIZ, 30. Letalec Drouhin je izjavil novinarjem, ki so prihiteli za njim na letališče v Bour-getu, da je opustil svojo namero, slediti mu v London, češ da bi ga morda ubil, če bi ga srečal. Neki odvetnik se je celo izrazil, da bi se dalo letalo «Miss Go-lumbia» celo zapleniti, posebno še ker ga baje namerava Levkie prodati neki londonski tvrdki Levineov tajnik se je zelo začudil, ko je zvedel, da je Levine zbežal. Dejal pa je, da se gotovo ne bo več povrnil v Pariz. Letalec Rediern rešen? PARIZ, 30. Iz New-Yorka poročajo, da se je pojavilo včeraj okrog 15. ure nad izlivom reke Orinoco letalo. Izgleda, da je bilo to letalo, s katerim je odletel letalec Pavel Redfern v četrtek Brunswicka v Gecrgiji proti Pangalosu. Proces bo pričel lotos meseca decembra. Konec stavkovnega gibanja na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 30. Delavci kovinske industrije so se spet o-' prijeli dela. Pogajanja med zastopniki delavstva in delodajalci so se zaključila s sporazumom. Mezde so se zvišale za štiri do pet od sto. Včeraj se je podalo na delo 12.000 delavcev. Delo v tovarnah družbe «Gang» je sicer še včeraj počivalo, danes pa se je tudi že pričelo. Uprefanje zasedenih čet v Porenju razrešeno? LONDON, 30. Belgijska brzo-javna agencija je včeraj javila, da se bodo skrčile zasedbene čete v Porenju v celoti za 10.000 mož, in sicer francoske za 8500, angleške za 900, belgijske pa 600 mož. Tudi lord Cecil, ki je v zvezi z nesporazumljenjem med Anglijo in Francijo glede vprašanja za-sedbenih čet v Porenju nameraval jpodati ostavko, je menjal svoje mišljenje, pač pa se ne bo podal v Ženevo kot član angleške delegacije za zasedanje Družbe narodov. BEOGRAD, 30. (Izv.) Bolgarska vlada namerava zgraditi ob Jadranu senatorij za bolgarske dijake. V to svrbo se je izbrala potrebno zemljišče na otoku Hvaru. Občina Hvar je pripraljena odstopiti senatorij potreben svet Ker tuje države ne morejo biti lastniki zemljišč 50 km od jugoslovanske obale, bo formalen lastnik tega sanatorija z abolgarske dijake ju* goslovenski Rdeči križ pod pogojem, da sprejme v senatorij bol- Polet okrog sveta Letalo «Eride of Detroit* pristalo v Beograda MONAKOVO, 30. Ameriška le talca Brock in Schlee, ki sta odletela včeraj zjutraj ob 8.31 iz Londona, sta pristala včeraj popoldne ob 15.59 na letališču Oberwiesenfeld v Monakovem. Ustaviti bi se morala pravzaprav V Stuttgartu. Ta svoj polet sta dovršila v sedmih urah in pol. Letalo «Pride of Detroit» bi se baje tudi v Monakovem ne ustavilo, toda mu je, kot se dozdeva, zmanjkalo bencina. Le,-talca sta letela preko Belgije, Luksemburga ter sledila toku Rena navzgor. Ko sta dospela nad mesto Stuttgart, se jima ni posrečilo natfti letališča in tako sta letela naprej do Monako-vega. Davi pa sta se letalca ob 6.30 spet dvignila in nadaljevala svojo pot preko Dunaja in Beograda proti Carigradu. Prvotno je bilo določeno, da se ustavita tudi v Beogradu. Vendar pa je mogoče, da bosta pristala šele v Carigradu, ker sta Monakovem natovarila mnoR bencina in strojnega olja. BEOGRAD, 30. (Izv.) Danes dopoldne ob 11.10 sta dospela na zemunsko letališče ameriška letalca Brock in Schlee, ki sta na poletu okrog sveta. Njun prihod je bil prvotno najavljen za 9. uro dopoldne, vendar pa sta se radi slabega vremena v alpskih pokrajinah zamudila. Na zemun-skem pristanišču se je zbrala že v rpivh dopoldanskih urah velika množica Beograjčanov, ki so nestrpno pričakovali Amerikanca. Ker pa ni bilo znano, kdaj bosta dospela, se je množica začela polagoma razhajati, tako da je bilo ob njunem pristanku na letališču komaj par stotin ljudi, ki so letalce navdu- 12 Braziliji in o katerem je od petka izostala vsaka vest. Nov svetovni rekord za višinski polet PARIZ, 30. Francoski letalec Callizo, ki je lani postavil višinski rekord s tem, da je dosegel višino 12.442 m, je potolkel včeraj svoj lanski rekord. Odletel je iz Buca, se dvignil v višino 13.000 m ter pristal na letališču v Bourgetu. Izjavil je, da ne namerava nikoli več poleteti tako visoko. V višini nad 12.000 m sta mu otrpnili ena roka in ena noga. Nova Jngoslovensko-grška pogajanja PARIZ, 30. Grška vlada, ki je dosegla, da je grška poslanska zbornica zavrnila ratifikacijo ju-goslovensko-grških konvencij, ki jih je sklenil bivši grški diktator Pangalos z Jugoslavijo, namerava sedaj pričeti z Jugoslavijo nova pogajanja. Grčija ima namen, dovoliti j neslovenskemu izvozu na svojem o-zemlju velike olajšave, pri tem pa noče, da bi se kršila grška suverenost. Mandžurski tolovaji napadli vlak in ugrabili potnike HARBIN (Mandžurija), 30. (Izv.) Preteklo soboto je bil napaden in ustavljen od tolpe razbojnikov neki vlak. Razbojniki so pomorili železniško osobje in potnike, ki so se jim upirali. O-stale potnike so razbojniki odvedli1 v gore, kjer jih bodo obdržali kot talce. Močni oddelki kitajskih čet so bili nemudoma odposlani, da o-svobodijo potnike, za katerih usodo vlada velika skrb, kajti kitajski tolovaji imajo navado, da raje pomorijo svoje ujetnike, nego jih pustijo ubežati. Ostavka irskega ministra LONDON, 30. Na Irskem se je pričelo sedaj živahno volilno gibanje. Politični položaj se je včeraj nenadoma spremenil. Minister za pošto in brzojav J. J. Walsh je podal ostavko. Predno je Cosgrave razpustil zbornico, so se imeli nekateri ministri vsled velikih sprememb v irskem političnem življenju odločiti za ali proti režimu. Cosgrave je razpustil zbornico, ne da bi s tem soglašal ves ministrski svet. Vsi ministri so klonili in se naknadno izrazili za razpust zbornice, le minister Walsh se je uprl temu diktatorskemu činu Gosgravea, češ da ga ni vprašal ne za potrdilo ne za svet. In je podal ostavko. Novi sovjetski poslanik v Varšavi BERLIN, 30. Iz Varšave poročajo, da bo za naslednika sovjetskega poslanika Vojkova, ki ga je ustrelil dijak Koverda, imenovan BogomoloV, član sovjetskega komisariata za zunanje zadeve. Bogomolov je služboval kot sovjetski predstavnik že na Dunaju in v Londonu. Politične beležke Poljsko-litovski odnošaji. V zadnjem času je vzbudilo v poljski javnosti veliko pozornost pisanje vseučiliščnega profesorja Herbaczevvskega o polj-sko-litovskih odnošajih, zlasti pa njegova izjava, da je stopil na stran Poljske z vednostjo predsednika litovske republike Smetone in zunanjega mlnistrai Waldemarasa. Te dni se je prof. Herbacze\vski ponovno vrnil v Litvo. Pred svojim odhodom jo objavil v poljskih listih odprto pismo, naslovljeno na poljsko javnost, v katerem ponovna razpravlja o poljsko-litovskih odnošajih. Po naziranju prof. Herbaczewskega je napočil ugoden trenutek za poljsko-litovsko spravo, čeprav ji še nasprotujejo razni faktorji. Želeti je, da Litva končno sklene mir s poljskim narodom. Poljska ni sovražnica litovske samostojnosti — trdi prof. Herbaczevvski v svojem pismu — in bi rada videla, da se poljsko-litovski spor reši mirnim potom, da bi se tako pripravil teren za politično zbližanje med obema republikama. Proces proti Pangalosn prične v deeembru RIM, 30. «Agenzia di Roma* je bila obveščena iz Aten, da je grška poslanska zbornica včeraj zaključila svoje izredno zasedanje in da se bo 15. oktobra spet sestala. Grški parlament je razpravljal tudi o procesu proti Nemška ob sovjetska republika Volgi Ruska sovjetska vlada je dala vsem svojim narodnim manjšinam popolno avtonomijo in povsod v lakih krajih osnovala posebno s-ovjetsko republiko. Tako je tudi na primer ob Volgi, kjer /ivc v večjem številu nems-ki pt':-seljen^i. osnovala nemško sovjet--ko i€ pubiiko. Nemci v tej ropu-bliki imajo evoje šole, seveda v nemškeia jeziku, iazume se pa, da so mladina vzgaja v njih v polnem komunističnem duhu. l>o- Drobne vesti sladkorne pese ČehoslovaškL praški «Narod- Letošeji pridelek In sladkorja v Kakor poročajo ni Listy», je bilo letos na Cehoslo-vaškem posejanega s sladkorno peso 280.000 hektarjev zemlje, t. j. za 22.000 ha več nego lani. Po računih omenjenega lista bo letošnja žetev sladkorne pese znašala 77 milijonov stotov, pridelek sladkorja pa 12 milijonov 750.000 stotov sladkorja. Skupni porast sladkornega pridelka bo znašal, kakor se predvideva, okoli 2,250.000 stotov. Po računih zavoda za pre-izkuševanje čehoslovaških sladkornih izdelkov v Pragi pa bo pridelek sladkorne pese nekoliko manjši, in sicer bo znašal 74 milijonov stotov, dočim b opridelek sladkorja znašal 12,400.000 stotov. Koliko dolarjev puste Amerikanci v Evropi? Trgovski minister Zedinjenih držav Severne Amerike Herbert je izjavil, da potrosijo ameriški turisti vsako leto v Evropi najmanj 750 milijonov dolarjev. IL cEBlAOST* V Trstu, dne 31. avgusta 1S27. DNEVNE VESTI Mitis i Mifeljsii Mi Na podlagi 5. člena. kr. odloka Z dne 17. februarja 1927., št. 311 je naučni minister s svojo odredbo z dne 2. avgusta 1927., št. 1051 R. premestil po službi nekatere učitelje iz šolske pokrajine tržaškega šolskega oskrb-ni&tva v druge šolske pokrajine kraljestva. Na Kobariškem so dobili pre-mestitvene odloke sledeči učitelji: Alojz Carli iz Vršnega, Albert Ivanči-č iz Smasti in Stanko Skoeir izRobedišča.Na Cerkljanskem je dobil premestitveni odlok učitelj Ciril Dre&onja ter še nekateri drugi učitelji. Na Goriškem pa so bile premeščene poleg drugih sledeče učiteljice: Josipina Soban, dosedaj v Vrtojbi; Lapanje, dosedaj na Voger-ske-m, in Kuntih, dosedaj v Pr-vačird. Vse so premeščene v Pije mon t. Premestitveni odlok so dobili poleg imenovanih učiteljev še sledeči: Rudolf Vizintin iz Renč; Ivan. Murovec, Št. Viški Vrh; Med veš iz Loma in Viljem Nanut iz Kozane. Vsi omenjeni učitelji so premeščeni v turin-sko šolsko okrožje. Red za Wmmle pckclnfa Pri izplačevanju pokojnin dr-državnim upokojencem izpod bivše vlade, katero se vrši pri oddelku državne zakladnice v ul. Geppa št. 3, pritličje, se morajo prizadeti držat! naslednjega reda: 1) Civilni in vojaški upokojenci izpod bivše vlade! a) vdove in sirote, vratca Št. 8. 31. avgusta št. 1—900, 1. septembra št. 901—1760, 2. septembra Št. 1761—G820, 3. septembra št. 6821— 12.000, 4. septembra 12.001 dalje b) direktni . upokojenci, vratca št. 6. 31. avgusta št. 1—1100, 1. septembra Št. 1101—2600, 2. septembra št. 2601—9100, 3. septembra štev. 9101—13.600, 4. septembra Št. 13.601 dalje. 2)Invalidi, vdove in sirote bivše avstro-ogrske armade: a) Invalidi, vratca št. 6. 10. septembra vsi. b) vdove in siroto, vratca Št. 8. 10. septembra vsi. Zaprta pot Municipij opozarja voznike vseh vrst, da je radi tlakovanja zaprt od včeraj dalje za vozove oni kos ceste za na Kras in proti Fur-laniji, ki se nahaja med ul. Cister-none in novim svetilnikom zmage. Za na Prosek so na razpolago voznikom (razen težkih avtov): ul. Bovedo, ki gre od barkovljanskega pokopališča ter se steka v bližini svetilnika z glavno cesto, ali pa cesta skozi ul. Fabio Severo. dalje OpČine-Prosek. Težki kamijoni smejo voziti le preko Opčin. TRŽA&KI BLAGOVNI TRG. 30. 8. 1927. Danes je bil trg nekoliko bolji od včerajšnjega. Bilo je precej več b-laga in tudi kupcev. Sicer pa velja o današnjem trgu isto, kar smo pisali o včerajšnjem. Nekaj bolj živahno je bilo trgovanje s krompirjem. Cene so bile danes sledeče: Zelenjava: rudeča pesa za kuho 120—130; navadna pesa 100—200; korenje 100—170; navadno zelje 100—130; vrzote 140; vodne dinje 60—120; čebula 40—60; fižol v stročju 120—260; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlorumen 160 —220; fižol nov 180; ločike 130— 250; malancane 90—140; zeleno-rudeč paprika za kuho 70—150; krompir 60—70; zeleni poper za kuho 130; paradižnik 50—180; radič 60—420; špinača 160—340; buče za kuho 120—220. Sadje: breskve 50—600; fige 50 —130; indijske fige 90—100; limone 20—45 lir za zaboj; jabolka 30— 80; hruške 50—300; vodne melone 120—230; češplje 50—120; grozdje 150—340. Cene brutto per netto. Na drobno so cene 20% višje. Iz tržaškega življenja Pleskaijeva nezgoda 43-letni sobni pleskar Anton Lucarich, stanujoč v ulici Guaj*-dia št. 52, je včeraj popoldne v družbi nekega tovariša pleskal neko sobo v hotelu «Europa» na trgu Oberdan. Med delom se je oder, na katerem sta stala pleskarja, nenadoma prevrnil in pri tem je Lucarich padel tako nesrečno, da si je hudo poškodor-val prsni koš ki polog tega še zadobil živčni šok. Njeg-ov tovariš, 24-letni Peter Fogar, stanujoč v ulici XX. Settembre št. 37, je pa ostal nepoškodovan. Lucarich je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice n>'stc; nato je bil pr^ocljan v mestno bolnišnica. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v kakih treh tednih Po coni jo |e lzkupil V prosti hiki V. E. III. je včeraj popoldne skupina delavcev razkladala premog- z železniških vozov. Med njimi je bil tudi 28-letrri pomorSčak Anton Kau-cich, stanujoč v ulici Malcanton št. 19. Med delom se je Rau-nkh moral zdajci umakniti nekoliko nazaj, tako da je stopil na bližnji tir, po katerem so pa bas tedaj raamikali drugre vozove. Pri tem je prišel med dva voza, ki bi ga bila brez dvoma zmečkala, da ga ni neki tovariš, ki je zapazil nevarnost, v zadnjem hipu potegnil s tira. Kljub temu pa je Raunich prišel z desno roko med odbijače, ki so ga precej hudo stisnili. Siromak je dcnbil na licu mesta prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Avto podrl otroka Včeraj predpoldne je neki o-sebni avto podrl v ulici Dorneni-co Rossetti 6-letno Lidijo Fur-lan, stanujoČo v ulici G. Vasari št. 18. Ker je šofer skoro na mestu ustavil, nezgoda ni imela posebno hudih posledic. Pri padcu je mala Lidija zadobila le številne praske na raznih delih telesa. Dobila je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z istim avtomobilom, nato je bila prepuščena domači negi. Iz tatinskega dnevnika. V začasni odsotnosti Erneste Godina, stanujoče v Skednju St. 394, so se predsinočnjim neznani nepovabljeni gostje vtihotapili v njeno stanovanje ter izvrSili natančno hišno preiskavo. Zadovoljili so se zneskom 80 lir in z žensko suknjo, vredno 200 lir, ki so jo iztaknili v omari v sobi. — O tatvini so se obvestili orožniki. — Ker je skušal ukrasti v trgovini Frana Antonič v ulici Regina Elena št. 9 eno salamo, škatljo sardin, par kosov mila in namizni prt v skupni vrednosti 50 lir, je bil predsinočnjim aretiran brezposelni mehanik Raffael C., stanujoč v ulici Francesco Rismondo 6t. 12. Bil je odveden v zapor. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Velikodušno darilo vredno posnemanja. Vdova Bice Frantz je izročila Zelenemu križu v Gorici L 500, ki jih je pred nekaj meseci umrli mož Hektor Frantz določil v svojem testamentu kot darilo tako koristni inštituciji. Razpoščeno društvo. V Idriji je oblast razpustila »Delavsko izobraževalno društvo«, ker ni delovalo v skladu z nacijonal-nim redom. Obsojen, kar Jo pljunil na denar. Goriški tribunal je obsodil Nemca Ervina Kammerer-ja, 23 let starega na eno leto ječe, ker je v hotelu «Central» v pričo različnih oseb z zaničevanjem potegnil iz žepa pest drobiža in prezirljivo pljunil nanj. Tudi tatovom gre sladko grozdje - ▼ slast Kdor se ne spominja romantičnih noči svetovne vojne, ko so be-težni starci, otroci, zapuščene žene in vdove preždeli in prenočevali cele noči v svojih vinogradih po Vipavskem in po vseh vinorodnih krajih v bližini bojne črte. Vse to v času, ko je začelo grozdje zoreti. V bližini so bHe nastanjene cele posadke lačnih Madžarov in Poljakov. Zlezli so v vinograde in v par urah ni bilo več grozdja, šel je po vodi zadnji skromni pridelek u bornega kmeta. Kmet, ki je dal rade volje vse, kar si ga prosil, če je le imel, se je tresel in togo-til za grozd, ki si ga utrgal v njegovem vinogradu. Ni dragocenejše stvari zanj kot sad njegovega vinograda. Ce boš prišel k njemu na dom v času, ko ima polne hrame vina, ne bo ti ga manjkalo. — Pil boš, kolikor boš hotel, toda Bog ne daj, da bi mu kradel grozdje v vinogradu. Zato vidimo tudi ogorčenje, se katerim se obrača vinogradnik do tistega, ki mu krade v vinogradu. Zgodilo se je te več težkih nesreč ravno radi tega. Kakor vsako leto, tako so se tudi letos že začele tatvine grozdja. V Rihembergu, Dornbergu in Crni-čah so zadnje dni pozaprii različne poljske tatove, ki so kradli v vinogradu Antena Lična in nekega drugega posestnika. Celo v Gorici na severni žel. postaji so neznani tatovi odnesli postajenačel-niku Vincencu Morinu iz njegovega vrta dve posodi grozdja in mu tako napravili škode okrog L 60. fledeni in trideseti cenik glavnim Jestvinam v prodaji na debelo. Tozadevna^ komisija pri Trgovski zfeornici pod predsedstvom komisarja g. Ant. Orzana priob&ije sedem in trideseti cenik glavnim jestvinam v prodaji na debelo, veljaven na goriškem trgu od 29. avgusta 1927. Cene so sledeče: Riž navaden od L 148 do 152; riž boljše vrste od L 152 do 157; testenine navadne (z zabojem) od L 2f>0 do 265; sladkor v kristalih od L 040 do 643; semensko olje od L 5S6 do 585; domača slanina od L. 750 do 760; amerikanska slanina od L 650 do 660; mast od L 640 do 680; navadna kolonijalna kava od L 1900 do 1925; ječmen št. 10. od L 155 do 160; fižol druge vrste od L 155 do 160; fižol prve vrste od 185 do 190; krompir od L 40 do 50. V teh cenah ni vračunjena užitni-na. Avtomobil ga je povesil. Po najbolj prometni goriški ulici — Corso Verdi — je vozil s kolesom neki Jurij Marinič iz Pevme št. 141. In sicer po levi strani ulice, kar ni bilo v skladu s cestnim redom. Radi nepazljivosti ga je zadel avto Št. 2, last nekega Štekarja in ga vrgel s kolesa. Pri padcu se je Marinič močno poškodoval. Zadobil je na glavi dve veliki rani, eno na sencih, drugo na čelu nad očmi. Poleg tega pa še občutnejši udarec v levo nogo. Moral je do* speti Zeleni križ, ki je reveža prepeljal v mestno bolnico, kjer se sedaj zdravi. VlfiNJEVUL Bralno in pevsko društvo «Jez» naznanja vsem bratskim društvom, ki bi imeli nastopati pri veselici dne 4. 9. t. 1. da se ista ne more vršiti vsled manjkanja potrebnega dovoljenja. RAVNE P M ČRNI6AH Aretacija Poljski tatovi so se tudi pri nas že začeli kazati. Prihaja pač jesen, ko je tudi polje bogato na svojih sadežih. Ko se je zadnjič nekega popoldne Josip Cernatič, star 48 let, napravil v svoj vinograd, je tam zalotil nekega Antona Volčič, starega 59 let, ki se je sumljivo umikal. Ko ga je dohitel, je pri njem našel vse polno fig in grozdja, ki ga je pokradel v njegovem vinogradu. V sveti jezi in ogorčen radi tatvine je Cernatič dvignil roko, da bi požrešnemu tatu pripeljal gorko zaušnico, toda ni imel časa tega storiti. Kajti Volčič je segel hitro v žep, potegnil fouč in zamahnil z njim po Cernatiču, kateri je takoj zakrvavel, kajti rana je bila precejšnja, ozdravljiva v desetih dneh. Volčič je zbežal. — Cernatič pa je vso stvar javil o-rožnikom, ki so takoj Šli na delo, da bi tatu prijeli. In res, zalotili so ga ravno, ko se je mislil skriti. Obenem so pregledali hišo in našli pod skladovnico drv kar cel muzej vojnega orožja, očividno shranjenega, še iz razsula svetovne vojne. Bilo je tam kakih sto starih nabojev, zarjavel vojaški samokres, vojaški poljski telefon, nekaj sabelj in tako dalje. Ves ta materijal so zaplenili, Volčiča pa zaprli in naznanili sodnijski oblasti KOBARID Oblastva so razpustila tukajšnji «Ženski krožek« z motivacijo, da ni deloval v skladu z nacijonalnm redom. IDRIJA PRI BA6L Izredni oMil zbor Gospodarske zadruge se ie vršil preteklo nedeljo v zar družnih prostorih. Ker se je sklepalo o zelo važni zadevi in sicer o razpustu zadruge, se ga je udeležilo veliko število članov. Po preči-tanju zapisnika o zadnjem občnem zboru se je pričelo razpravljati o razpustu zadruge. Niso pa se mo- gli v tem popolnoma zediniti, ker so nekateri zahtevali, naj se takoj zapre trgovina, drugi naj ostane odprta ie en mesec, drugi še dva meseca, nekateri zopet naj se sploh ne zapre itd. Končno se je vendar sklenilo, da ostane trgovina odprta še mesec dni, nakar stopi zadruga v prostovoljno likvidacijo. Na predlog g. Jožefa Kovačiča se je tudi sklenilo, da se poslovanje zadruge od njene ustanovitve pa do danes preišče sodnijskim potem. Ker se nato nihče več ni oglasil k besedi, je predsednik Skok zaključil zborovanje. Zadružnik. SV. LUCIJA. Preteklo soboto se je prezvišeni nadškof Dr. Sede j podal iz Gorice v svojo rojstno vas Cerkno, kjer je v nedeljo slovesrn) obhajal 50-let-nico svojega mašzkištva. Ob tej priliki se je medpotema ustavil tudi v naši vasi. Pred Fratnikovo trgovino se je ob njegovem prihodu zbralo mnogoštevilno občinstvo. Bili so zraven tudi poveljnik tukajšnje karabinerske postaje, po-stajenačelnik, šolski otroci, balila, občinski ključarji itd. Poleg domaČega župnika so nadškofa pričakovali tolminski dekan z obema kaplanoma ter iupnik iz Volč. Točno ob 17. uri se pripelje v avtomobilu prevzvišeni nadškof s svojim spremstvom. V imenu duhovščine in vernikov tolminskega dekanata ga je pozdravil dekan iz Tolmina; deklica Hedviga Taljat pa je deklamirala krasno pesem, zloženo nalašč za to priliko. Zložil jo je menda tuk. g. župnik. — Nato se je prevzvišeni podal za kratek čas v cerkev in pa v župnišče. Ob 18. uri se je, burno pozdravljen od zbranega ljudstva, odpeljal dalje proti Cerknemu. — H koncu naj omenim še dva nedostatka, ki sem ju opazil pri tej majhni slavnosti. Prvič sem pogrešal petje in sicer kolikor ob prihodu in odhodu prevzvišenega toliko tudi v cerkvi* Drugič pa sem videl, da so se šolski otroci zelo grdo vedli in kričali in to kljub temu, da je bilo navzočih več učiteljic. Ob podobni priliki naj bi se ta dva nedostatka odpravila. Vesti iz Istre IZ RICMANJ Poljske tatvine Ako čitamo podeželske dopise v naših listih, vidimo razne nezgode s katerimi se bori kmet. V naši srenji imamo poleg teh neprilik še našo domačo nadlogo, ki je poljska tatvina, ki se je ugnezti5!a v r.aši vasi in je gotovo dosegla rekord. Na polju se začne s česnom in konča z oljkami. V gozdu, Če smemo tako imenovati naše goščave, pa traja celo zimo. Kaj naj rečemo o vinski trti, ki bi mogla krasiti našo okolico, ki ima tako ugodno lego. Ta je šele izpostavljena pravemu vandalizmu. Ko začne grozdje zoreti, tedaj je šele križ. Nekemu posestniku je prošli teden bilo pokradeno v eni noči 2 kvintala najlepšega grozdja. Kaj je 200 kg grozdja za kmeta, ki pridela 25 hI vina in mu pri tem vzame suša tretjino, ve le tisti, ki to izkusi. Marsikomu se bo zdel ta dopis pretiran, a kdor pozna Ricmanje od bliže, ve, da so poljske tatvine pri nas velika nadloga za kmetovalca. Upamo ,da padejo tički prej ali slej v roke pravici, ki jih bo poučila, kaj se sme in kaj ne. S. K. dadrani Herpelje - Kozina Tem potom Vas prosimo, ali ste pripravljeni odigrati tekmo v nedeljo 4. prih. meseca ob 4. uri na Vašem igrišču z našo četo. Prosimo odgovor po možnosti že v četrtkovi «Edinosti». Reška pokrajina HARIJEL Požar. V četrtek ob 10.10 je izbruhnil požar v hlevu posestn. Jos. Cetin št. 20. Vsa pomoč vaščanov, kakor tudi miličarjev, ki so s poveljnikom poročnikom Panzera prihiteli na lice mesta (ogenj se je videl v Bistrico), je bila brezuspešna: po veliki suši razpaljena krma je naglo zgorela, ene ko tudi hlev, ki je bil šele pred meseci dograjen. Rešili so le živino, čistilnik za žito Ln voz. Pristav 1 jamo, da je bil Co-tin med žrtvami lanskega požara, radi katerega je bil aretiran Fr. Vičič št. 33. Tudi sedaj so ga aretirali. Pri prvem požaru je bil Cetin zavarovan za 17.000 Lir, zavarovalnica «Fondiaria» pa mu je izplačala L 9-400. Sedaj je hlev zavaroval pri zavarovalnici «Generali» za L 20 tisoč, seno za lir 4500. Upamo, da bo posestnik pravilno in pravično odškodovan. Pohvalno moramo omeniti, da so bili takoj na mestu nesreče tudi gg. bivši sodnik Dr. Angelini, voditelj odseka tuk. kmet. urada Dr. Banco in davkar Cremasche. RAZNE zljMfflSTI V letalu okrog sveta Iz letališča Rooevelt Field blizu New-Yorka sta odletela zrako-plovca Viljem Broock in Edvard Schloo. Nameravata leteti okrog sveta in sicer upati preleteti to pot v dvanajstih dneh. Postaje bi bile sledeče: Grace (Terranorva), vzhodna obal Severne- Amerike), London, Stockholm, Beograd, A-lahabad, Kalkuta, Rangoon, Hul, Manili a, Tokio, nato polet črez Tihi ocean, Honolulu in San Franci-sco. Kake i poročamo na drugem me-std.£ia letalca na svojsm potova-i.ju okoli sveta že dospela v Beograd ".n bosta najbrž žo jutri odpotovala dalje proti Carigradu Brivec v new-yorški kaznilnici. V kaznilnici Sing-Sing zavzema brivec, ki je sam kaznjenec, važno mesto. Ta brivec ne brije samo svojih tovarišev, marveč tudi one, ki so bili na smrt obsojeni. To se zgodi štiri in dvajset ur, preden se posadi obsojenec na električni stol. Obsojenci smatrajo brivca za glasnika smrti, zato se ga izogibljejo in ga prezirajo. Čeprav uživajo brivci razne ugodnosti, se prav radi tega ne potegujejo radi za to mesto. Prejšnji brivec Seeman se je zahvalil za mesto, ker je radi britja na smrt obsojenih živčno zbolel. Pet dni v stekleni krsti Indijski fakir Te Kah se je dal te dni v Hamburgu (Nemčija) za pet dni v stekleni krsti pokopati. Te Kah hoče dokazati, da zdrži človek lahko s pomočjo avtopsiho-ze 120 ur v smrti podobnem snu v ozračju, ki vsebuje le m-ajhen del za človeka potrebne količine kisika. Kljub temu, da je lilo kakor iz škafa, je prisostvovalo temu «pokopu» veliko število gledalcev. Postlfca permanentna zuanstve na komisija je fakirja, preden je legel v krsto, natančno preiskala, stehtala ter pregledala alarmni zvonec in telefon, s katerim je o-premljena krsta. Fakir se je poslovil z besedami: Na svidenje!, in legel v krsto, ki so jo nato zaprli, zapečatili in zasuli. Izvrstna hribolazica Angleški turisti so zelo* ponosni na to, da je sorojakinja Sličila MacDcnald, lepo 23-letno dekle, ot prva ženska dospela na vrh #ore Kilimajičaro, ki je najvišja v Afriki. Doslej se je pri-plezalo do vrha samo pet oseb. Višina gore znaša po nekaterih 5930, po drugih pa celo 6010 m. Oče te izborne plezavke je sam tudi izvrsten hribolazec in sta oba preplezala, ko je ona iineia šele dvanajst let, mnogo znamenitih višin v Švici in na Škotskem. Iznajdljivi mastni očetje Mestni očetje Neustadta na Turinškem so vpeljali, da krijejo primanjkljaj v občinski blagajni, kar štiri nove davke m sicer na ostrižene lase, na paličico, na židane nogavice in na la-kaste čevlje. Z vsemi temi davki je udarjen edino le Ženski svet. Čehoslovaška in frankfurtska glasbena razstava. O priliki glasbene razstave v Frankfurtu je žel praški glasbeni konservatorij mnogo priznanja in pohvale s strani nemSkega tiska, ki ga med drugimi naziva »konservatorij Evrope». Čehoslovaške-mu oddelku te razstave, ki se je zaključila v nedeljo, 28. avgusta, so obiskovalci posvečali mnogo pažnje, zlasti pa so jih iznenadili koncert mijavske kapele in češki dudi jači. ItOTiaJte „Etfinor LISTNICA URS»N1ŠTVA. Iz Komita r Stvar ni za v javnost. Napravite redno pritožbo direktno na postno ravnateljstvo. Iz področja davčne iztirjevaluice v Fodgradn: Dopisa ne moremo objaviti, velja, kar zgoraj, t. j. posestniki, napram katerim se je u-radništvo ali ravnateljstvo obnašalo, kakor opisujete, napravite redno pritožbo lia prefekturo. Ni nam mogoče obravnavati takih stvari javno. BEKLiTZ-SCUOOL vu F'b'* vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pr*-1157 GLYKOI„ Je edmo energično zdravil.i proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti- Izdelek lekarne Častema-novich, Trst, Via dci Giuliaui ši. 42. 1109 ODLIKOVANA tvrdka Giovacni Ober-snel — Trst, Via S. Maurizio 14 — Kovaška delavnica. — Tovarna vrat, rou-lettes in kovinastih mrež, itd. — Popravila. 1124 OPREMA za trgovino {klopi in z aven spadajoči predmeti) druge roke, sc kupi Naitov pri tržaškem upravnistvu. 1139 PEKARNA, će mogoče s trnovim, ic v/eme v najem v mestu ali kakem trgi. na prometnem kraju. Ponudbe pod <1 c-kariiaK na tržaško upravništvo. i HIŠA s 75CO letnim dohodkom in prostim stanovanjem, z vrtem, se proda. Naslov pove upravništvo Edinosti, 1096 CESARE BATTISTI 12 nova prodajalna pohištva Tiirk. Spalna soba za eno osebo 1050, poročne, masivne, posebno močne 1700, topolove 1800, posamezne pcctolje 160. ______ KONTROLNE BLAGAJNE .NATIONAL« razne tipe proda po nizki ceni MuUer, Ireneo 6 tel. 9-97 1199 BOGATA izbera loncev, najfinejše vrste po najnižjih cenah. Piazza Oberdan 1 1141 MOTORNO kolo, v najboljšem stanju, proda po nizki ceni gostilna Furlan, Postaja Sv. Ana. 1200 GLASOVIR, znamka SchnabI, pripraven za gostilno ali plesno dvorano »e proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pri tržaškem upravnistvu. 1201 KVAS tovarne FischI iz Celovca dobite pri G. fu Guarrini, Trst, Via Macchia-velli 22. tel. 2052 1202 ZLATARNA Al&ert Povh Trst, Vi a Mazzini 4G Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — ("ene zmerne. ANTONIO RUZZIER slikar dekorater Trst, Ula S. Francesco Z (ziratraj) izvršuje vsakovrstna slikanja in lakiranja. Stenski papir i. t. d. Na željo proračuni. Telefon 14-17. (902) Telefon 14.17. MU OBROKI. Izgoiovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. * Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. <873 Via Roma št. 3, tretje n^rorte M Minira registr. zadruga z omej. poruši« o m uradu je v svoj! lastni htlšl ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun In vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje *r po 4% večje in stalne vloge po dagovoni Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obsestuje po dogovoru. Davek od vlog p4ačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - — Obrestna mera po dogovoru. Ea rm\m varnifa« celice (safe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 fn od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Ste v. telef. 25-67. najstarejši slov. denarni zavod 9uj PODLISTEK RUDOLF pl. REYA. Dva iBi mi težkimi zliOsd Kolega je postajal čedalje zgo- vornejši. «Prej je veljalo načelo, da se zločinec kaznuje edino radi zločina. Tedaj niso vpradali, kdo je krivec, nego kaj je človek naredil. «Zob za zob. Ce si ubil človeka, moraš tudi ti umreti,» — to je bila takrat misel in z grozo se je tudi izvajala. Medtem je to načelo do skrajnosti napačno, kajti krivica se ne sme iskati edino v zločinu, ampak v sami zločinčevi osebi, v njegovi pokvarjenosti in v njegovi nevarnosti, katera se je ravno v tem zločinu manifestirala. Kazen je bila tedaj zgolj fizična in z raziHBpi mučili se«je res krivec motneirtano pokoril, toda v njegovem srcu se je nabirala še večja mržnja do družbe. Namesto da M ga ječa popravila, mu je ona vzela samo zdravje, uničila vsako eksistenco in ga vrgla v Se večjo re-signacijo. To je jasna psihološka posledica, kajti po tedanjem nazoru je bil takšen nesrečnež še slabši od šival L Ponižanja ni nosil samo v srcu, temveč zaznamovali so ga tudi na zunaj. Se za časa Marije Terezije so vžigali pečat sramote na Čelo oziroma na lice, tako da so vsi ljudje že od daleč spoznali zločinca. Rano so takoj posuli s črnim peskom in obsojenca zadržali Se toliko časa v ječi, dokler se niso zrna zajedla v kožo in dokler se ni rana zacelila Kazni so bile tedaj tako grozne, da jih mi danes sploh ne moremo razumeti. Se pred 100 leti so obsojence ssftfeali ali jih o-bešali kar javno po cestah. Njih trupla so tako dolgo visela, dokler niso sama od sebe razpadla. Še dolgo potem so strašile ljudi njih gole kosti, ki jih je zibal veter na vrv L In kaj so dosegli s tem? Edino ljudi so demoralizirali s postopanjem. V samem interesu človeštva je današnja zakonodaja ukinila javno justifikadjo, palice, sramotni steber itd., kajti na takšen način se je poniževalo še ono plemenito, kar je ostalo v duši obsojenca, fn na drugi strani so se s tem samo razvajali ljudje, da niso čutili nobenega usmiljenja do takšnega nesrečneža. Njih srca so postajala trda in topa. Celo tako daleč se je prišlo, da oni niso videli v vsem težke obsodbe, ampak neko posebno senzacijo, ki jih je zabavala. Na moriŠČe so hiteli kakor k veselici in celo tukaj so gledali, da se okoristijo, in to tetn bolj, Če ie bila takšna obsodba v zvezi s praznovanjem. Saj vam je znano, da so se kar trgali za vrv, na kateri je visel zločinec, češ da to nosi srečo.» Čudno sem se nasmejal in pljunil skozi okno. Kolega je prižgal cigareto in nadaljeval. Danes je to popolnoma drugače. Ni več čas, da ft družba prezirala obsojenca in da bi tako brutalno postopala z njim. Vsa današnja zakonodaja je prepojena s človekoljubjem. Pravo nikoli ne izključuje človekoljubja, toda spet se ne sme pustiti premagati od njega. Sicer mnogi obsojajo ječe, toda tako daleč Se nismo, da bi jih lahko odpravili. Večina misli, da to ni čk>veSko, ali če bi razumeli pravi pomen kaznovanja, tedaj bi drugače sodili. Zakaj se sploh kaznuje zločin? Vidite, pravosodje ima predvsem to nalogo, da varuje obstoj nor- ma 1 no-žive čiii ljudi pred etično-pokvarjenimi posamezniki. Kazen je torej družabna potreba in kaznuje se najprej zato, da se v bodoče preprečijo zločini, da se ne bodo več ponavljali. Zato se danes vedno strožje kaznujejo oni slučaji. kjer je zločinstvo zelo nevarno in kjer je zlasti zločinec pokazal, da je etično in moralno nepopravljiv. Kazen mora biti najprej delo pravice, samo akt, ki nalaga krivcu zlo sorazmerno s krivico. Pravica zahteva zadoščenje in to načelo je tako globoko vsajeno v človeško duSo, da je Kant napisal: Fiat iu-stitia, pereat mundus. (Naj se zgodi pravica, četudi propade ves svet). Ze iz tega sledi, da mora biti zločinec kaznovan in sicer tako, da krepko občuti, kaj je naredil, in da spozna, kako krivično je nje-, govo dejanje. (Dalje)