gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari
it	jBlV
?
-
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za ceio leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta Z fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
reèaj XIII.
Ljubljani v sredo 12. decembra 1855.
List

Gospodarske skušnje.
Dober svèt gospodarjem, ki si presiće redé.
Iz pisma nekdanjega šolskega tovarša, ki sedaj pridno kmetuje, gosp. S., povzamemo sledečo pripo-roćila vredno skušnjo: „Povsod se priporoča naprav-Jjanje mešanega gnoja zato, ker ,se po njem ne pridobiva le več gnoja, temuč tudi, ker je mešani gnoj za marsikaj bolji od navadnega; to se vidi na senožetih, pri krompirji in druzih sadežih. Al iz par-sti, cestnega blata in mnoge rastlinske soderge mešani gnoj, če se mu ne prideva tudi živinskega ali saj gnojnice, ni tako tečen, kakor bi mogel biti.
Za napravo mešanega gnoja je pa prešičji gnoj posebno dober, ker je močen, in poděla mešanico tako, da se ne zatrosi plevél po njivah, kar se brez tega rado zgodi. Jez to takole narejam: V svinjaku z dvojima vratama imam sedaj 10 prešičev razne starosti; svinjak je od tal vzdignjen, da se vsa moča lahko izceja, zakaj prešič mora suho imeti, da se dobro redí. Svinjak je ograjen, da imajo prešiči majhno dvorišče okoli njega. Kadar njive povle-
čemo ali plévemo. d am vès pri tem delu dobíjeni
plevél. stern, pirnico itd. na to prešičje dvorišče znositi, ne pa, kakor drugi delajo, na gnojni kup. Prešiči rijejo po ti sodergi, najdejo marsikaj, kar še povžijejo, vse drugo pa, kar jim ostane, zablatijo s svojim blatom in scavnico, in to dam na gnojni ku*> nositi in včasih še s parstjo zmešati. In to je, kar nareja tako dobro mešanico. V kotu tega dvorišča so kamnitne korita, v kterih dobivajo svojo navadno pičo. Za izpitanje določene prasce denem v poseben svinjak , kjer zamorejo mirno ležati. Imam pa zmiraj dva kupa mešanega gnoja: enega začenjam na-rejati, kakor hitro pozimi stari gnoj na travnikezvo-zim, in ga množim in včasih premetujem noter do mesca septembra (kimovca); tu se sparsteni čez zimo in poleti, in je za polje in vert pripraven. Mesca septembra zaćnem drug kup narejati, ki se pozimi kmalo podela, in čeravno ni še popolnoma sparstenjen, ga vozim na travnik, kteremu nič ne škoduje, če se tudi kaj plevéla zaredi, ker tukaj gré le za rast trave".
Govejo živino na novo vizo klati
se priporoča od več krajev. Kakor hitro je namreč govedo pobito, se z nekim posebnim nožem med tre-tjim in četertim rebrom naredi v persno votlino luknja, v ktero se vtakne lijak (hrihtar) in s pihavnikom se potem toliko zraka (ljufta) noter napiše, da se pljuča vse skup stlačijo. Na to vizo goveda klati, namesto jim krí izpustiti, naredi, da vsa kri ostane v žilah;
živina je potem — pravijo — za 30 do 40 funtov težja (ker se ne zgubi kervi iz mesa) in meso je tudi
boljega okusa (je bolj sočno in mehko).
Podiik za gospodarje,
kteri se pecajo z rejo kónj, zastran tega, kako naj se kobile za pleme in zrebèta redé in oprav-ljajo 5 in kako naj se z njimi ravná 5 kakor tudi kako se naj napravljajo hlevi, ki so za-nje
namen j eni. •
{	„	(Dalje.)	.	ř
9. Kako z mater jo in mladim ravnati.
Kadar gré porod po redu, ni treba nič človeške pripomoći. Porod se večidel t#ko urno dodela, da bi tudi komaj mogoče bilo pomagati. Pa treba je vendar zmeraj previdnosti in na kobilo paziti. Če bi porod o moćnih popadkih dolgo terpel in se težek zdi, je vselej dobro, po umnega in izurjenega živinozdrav-nika poslati, in nevednih sleparjev, kteri nemorejo prave vednosti v tej reći imeti, kar ne poslušati.
Zdrave terdne žrebeta skočijo koj po porodu na
noge potem, ko so pred párkrát poskušale vstati, in koj iščejo maternega vimena.
Pervo mleko kobile je rumenkasto, nekoliko gren-kljato in slano. Nevedni ljudjé mislijo, da to mleko žrebetom škoduje; zavoljo tega ga izmolzejo in proc zlijejo. Kaj tacega se ne smé nikoli zgoditi. To mleko je natura za to namenila, da ćeva žrebetove izčisti, ker na mehko goni in tako ćeva vlaćne in černe žrebetove smole izpraznijo.
Kobile, ktere rado šegače (večidel take, ktere pervi pot storé), imajo dostikrat zlo občutljive vimena in nepusté mladiću sesati. Take kobile je treba privaditi in v začetku jih je dostikrat treba tudi s silo za to krotiti.
Po porodu se dá kobili močnate ali otrobnate, osoljene pijace. Pervih 5 ali 6 dni se pusti v posebnih stajah z žrebetom neprivezana, pozneje pa se spustí v dobrem vremenu z žrebetom kake pol ure vèn.
Da ima kobila dovolj in dobrega mleka, po kterem zamore žrebe dobro tekniti, mora dobrega in krepkega živeža dobivati. Ko tedej pervih 5 ali 6 dni po porodu preteče, v kterih mora kobila bolj piclo živeti, naj se ji dá dobre, zdrave in tečne kerme, kolikor je potřebuje.
Razun sená (merve) ji najbolje tekne dober oves in čista o v sena slama. V nekterih krajih dajejo še raznokterega korenja kobilam, da imajo več mleka.
Ker je kobila, dokler žrebe sesá, večidel zlo žejna, je treba ji posodo z vodo za pijačo postaviti, da zamore piti, kadar se ji poljubi. Cez 14 dní ali 3 tedne se že zamore za bolj lahke delà rabiti, toda samo pol dneva. Pozneje pa smé že celi dan delati, toda ne pretežko,in varovati jo je, da senegregreje preveć ali ne premrazi, ker bi se ji vime lahko vnelo in mladič bi se mogel zavoljo tega prezgodaj odstaviti.
V začetku naj delà kobila blizo hleva, da se more večkrat v hlev verniti in žrebička dojiti. Če mora namreč žrebe predolgo stradati, se lahko potem pokvari, ker se preveć mleka nasesá.
Z doječo kobilo se mora z vso pazljivostjo ravnati, ker rada zbolí, če slabo, sprideno pičo dobiva.
394
merzlo vodo pije itd. Ce tudi kobile kaj nevarnega ne zadene, vendar žrebe kako škodo terpi.
naj
Ozir po svetu

Če kdo hoče, da mu kobila vsako leto stori, 10. ali 12. dan po porodu, ko se začne navadno
Rusovski car Nikolaj in pa njegova hči.
Naj lepša in pa naj Ijubeznjivša izmed otrok Nikola-zopet močno goniti, k žrebcu pelja, ker se tačas naj- jevih je bila hči njegova Marija Nikolajevna. Kakor lapa lože in najbolj gotovo ubreji. Ta nova brejost ne ško- rožica v pomladanskem cvetji je cvetela tudi ona v naj duje ne doječi kobili ne sesajočemu žrebetu, če le ko- lepsi dobi nježne mladosti, žlahna na duši in na telesa. bila dobre piće ne strada in nič pretežkega ne delà. Zaporedoma jo je snubilo več naslednikov in dedićev euro-
10. Koliko časa naj žrebe sesa in kako
s e o ds t a v i.
Pravi čas sesanja, kakor je v kobiliščih navadno, terpi skorej tako dolgo kakor brejost. Ali to se vé,da se to ne dá ne v kobiliščih ne pri domaći reji konj storiti, čeravno bi rasti žrebeta dobro teknilo. Prav dosti bi
pejskih vladarjev. Car ponosen na svoje carstvo, nad kte-
bolj pa na svojo prezalo
se
rim sonce nikdar ne zaide,
hčerko, ki jo je ljubi! bolj ko
ves
i
bilo, žrebeta toliko časa sesati pustiti, da mu 12 prednjih zob zraste (to je, pol ieta.) Pa tudi to pri domaći reji kónj ni vselej mogoče, ker je ali ko bila zopet breja ali pa delati mora. Vsikdar je pa pred vsim drugim na brejost kobile gledati, ker za more žrebe brez škode za kobilo in v svoj prid 4 ali
mesçov sesati, če se ni kobila kmali po porodu ubre jila. Če se je pa ubrejila, potřebuje svoje moči in
sokove za oiiranjenje novega sadii, in žrebe se mora lastnnn ^ pred odstaviti. Navadno pusté žrebe 3 m es ce sesati. Govoril44
puućico lastnega očeša, ji nameui izmed vsih snubcov naj lepšega, naj bogatejšega in pa naj mogočnejega. Pokliče jo tedaj enega dné k sebi, ter jo s prijazoim nasmehljejem nagovori: „Ljuba hčerka, vzrastla si, kakor vitka jela v zeleni dobravi. Verli rala-denci plemenite kraljeve kervi poprašujejo po tebi.
Ker
kako dá za te skerbím, zato sem ti izvoli! moža kra-
ljevega sinu, s kterim boš kraljica kraljevala ter srečno
zivela mati milijonov podložnih
u
Rudećica polije princesinjo, globoko vzdihne in solzica
ji priigra iz milega očeša. Očetu, viditi to, se prijazno obličje stamni, ker sumi, da si je devica že tovarša izvo-
lila, ter reče
z ozornim, bolj zapovedovavcu kakor pa očeta
lastnim glasom: „Kaj, ali si se že mar drugemu obljubila?
Ce pa
prekratek čas sesá, kakih
ali
tednov,
ni to nikakor dobro, in život žrebeta zastaja preveč v svoji rasti. Posebno naj slabotne in majhne žrebeta dalj časa sesajo
Pri teh besedah, kterim je nad šestdeset milijonov ljudi pokornih, pade bći pred očeta cara na kolena, ter «pregovori
s trepetaj
glas
53
Da
oce
»
ljubim moža
mlađega, ki
Naj že sesajo žrebeta dalj ali manj časa, se ne n žeiis«.
ne ve, da ga ljubim, pa tudi nikdar zvedel ne bo, ako to
3
da
smejo nikoli prenaglo odstaviti, temuč pocasi ne terpi škode ne mati ne žrebe.
Odstavljajo se pa žrebeta, da se vsaki dan za kratek čas v drug hlev peljejo in s časom več časa od matere loćeni ostajajo, toliko časa, da se priva
si
Mogocni car obledi in omolkne na ta odgovor. Ne upa prašati po imenu tistega, ki mu sega po naj drajšera
biseru njegove ljube
53
Ali je mar kralj ?44 vpraša napo
dijo večidel dneva brez kobile ostati. Pri tem se le v posebnih urah, zjutraj, opoldan in zvečer pri kobili
sesati pusté in ponoči pri materi ostanejo. Kadar je žrebe zunaj hleva, se mu dajè po malem drobnega
sled po dolgem notranjem borenj pa saj následník kakega kralja ?'
N
„Ne,
oce
u
33
Ali
Torej še kraljević ne?tř kake vladarske rodovine'
«
33
Tudi ne, oce.
u
n
33
33
Pa je vendar siu
rt
Ni ne, oce
v
sena, ovsa, luskanega jećmena itd., in posoda z vodo da se piti navadi. Pozneje se pušča bolj po redkem
Po vsakem vprašanji je car nekoliko oraolkn globokeje vzđihnivši. „Ali je ptujec?44 vpraša spet
3 3
je bil kratek odgo
Car se usede. Ne vé
počel
pač tudi le vsako drugo noć pri materi, tako da se cesarstvu?"
in si z rokama obraz pokrije
n
Ali
bolj terde piče privadi in mu bolj poredkoma	dano
mleko več tako ne diši in se kakor samo odstavi.	Tudi
materi naj se zdaj manj in manj zobanja dajè,	kte rega
„Da,
oce
u
»
Kje
33
vselej
„Da",
kaj bi v mojem Tukaj v Pe-
da
< • t zivi
}
y
pred obilo imela. (Konec sledi.)
trogradu44, odgovori hči třepetaje s tako tihim glasom se je komaj siišalo. Car poskoči, kakor bi ga hotel prec gonobiti vprašaje: „Kje ga bom vidil in pa kako spoznal?"
Jutri pri paradi. Na klobuku ima zeleno perje,jezdi
n
pa iskrega vranca
u
odgo
Naravoslovska drobtinčica

prenehovaje idi zdaj!44
3
bojé se za mlađega junaka
preplašena hči, večkrat
prav, hči
„Prav,
Znano je, da noć in dan ništa po vsem svetu ob enem in istem času. Zemlja je okrogla in se verti okoli sonca; to delà razločke v dnevu in noči io tudi v posamnih urah po-dnevi in ponoći. Gospoda Square in Launder v Novem Jorku v Ameriki izdelujeta ravno zdaj električno uro
»
ki
ima 21 kazál (Ziíferblátter), da kažejo razločke med časom in časom v Novem Jorku in druzih mestih sveta.
Mikavno je vediti: koliko je ura tam in tam. Ce postavimo, 4. julija
v Novem Jorku v Ameriki ura 12 in 21 min. opoldne
je
j
je v Petrogradu
v Carigradu na Dunaji v Rimu v Parizu v Londonu
v Vasingtouu
v Novem Orleanu pri Sv. Franéišku
33
r> »
33 33
r>
33 33 33
6 in 53 6 in 51
6 in
1
5 in 46 5 in 5 4 in 55 11 in 43 10 in 56 8 in 45
33 33 33
V
33 33
33 »
33
33
33 33 33 33
W
33
Princesinja odide, in malo manjka, da ne omedlí
3
pu
se
stivši očeta samega. Car se zamisli nekoliko. Ob mu spet jame vedriti kakor onemu, ki je mislil in mislil in si je izmislil, kako se bo nad sovražnikom zmaševal, ter spregovorí naposled z zaničljivim posmehom : „Otrocarija !
Neumen sem, če le količkaj porajtam na to. Pozabila ga
bo in pozabiti ga mora
Drugi dan je bila parada. Bojaželjni vojaki v nepre-zirljivih verstah čakajo cara. Naposled prijezdi s krasnim spremstvom. Tudi sinovi in hčere cara se pripeljejo v ko-čijah. Gromoviti „hurrah44! doni iz tisučero gerl od vseh
popoldne straní. Car se ne zmeni nič za vse to
Le
bistrim oce-
nira perjem
Usrleda

B
J<*
som gleda po versti vojake, iskaje moža z
na klobuku, ki jezdi berzega vranca. prost polkovnik (oberstar) lahkih konjikov bavarskega kralja, Maksimilian Boarné (Beauharnais), vojvoda Leuchtenberškr, vnuk Josefine, ki je bila nekoliko časa cesarica francozka.
dopoldne 0(j vseh čislan vitez. „Ali je mogoče!44 se začudi ponosni
car in ukaže poklicati polkovnika, da bi ga prec posiovil in pa poslal na Nemško domů. Polkovnik zasliši povelje
spusti sablj
po
sebi
i
caru. Marija omedlí v kočíi
ter jezdi z umerjenim kosakom proti
Car viditi to, oberne herbet
395
bližajočemu se ptajco in se verne s hčerjo in z druzimi v
carsko palačo.
Nekoliko naprej stopivši prideta do borne koče
9
na
cigar praga je sedela starica, revno oblečena, trepetajoča
Po končani paradi polkovnik premišljuje to, kar se je mraza in slabosti. Samši je sedela, glavo k persom sklo
zgodilo, posoame iz vsega, da je v zameri pri cara

pa
njeno
9
in ko se je dvojica přibližovala, si je aboga že
>
ne vedoč: zakaj, ter sklene verniti se domu na Nemsko, nica zastonj prizadevala vstati in pozdraviti jo z gostomi
kar stopi člověk
pred-nj, ki
kovnik pride.
Car
je bled, solznih oci
nega
Polkovnik !"
ma ukaže prec iti k caru. Pol-
obraza pa resnob-
od verha do
lim pogledom.
v
Dobro jutro, mamica
in veliko srečo!"
zaklice Nada veselo.
spregovori car, in ga meri tál, „vi ste izmed naj lepših europejskih oficirjev. Pravijo, in jez tudi rad verjamem, da ste omikanmož, lepo izrejeo, blažega serca, postenega
99
Srečo?"
odgovori slabotno in s trepečim glasom.
Sreće jez nisem imela nikdar kot takrat, ko sem bila se otrok brez skerbi
99
nije in vednosti, moja Marija?"
značaja in pa tudi prijatel umet-kako vam je všeč velika kneginja, hči
dní
in tuge. Oj, pač se
ko nisem na nič dražega mislila, kakor na to, kar
i
ravno bilo
ne skerbé za prihodnost ne za minulost
spominjani onih lepih
jo
ko
uiuja iu a i i J a v — Osupnjen stoji mladi I1IUX4 , ni	JV ovu. uvy uiuujuiu ill l^iuiu tu v jjç v nm UU AUIO UU 1111 a&U,
serce že davno pravilo, da ji v lepoti in ljubeznjivosti ni in ne želela biti kaj druzega ko to, kar sem ravno bila*
mož
ki mu je sem se smejala in igrala in prepevala od zore do mraka
enake.
Vendar
ti dnevi sreče so minuli, in nikdar se več ver
99
Veličanstvo!" reče na zadnje, ne vedoč misli cara, nili ne bodo". To izrekši se starica sosede in britke solze
99
Vas serd bi me
pogubil, ako
bi vam svoje misli razodel, oblijó njeno lice.
ali rad tadi amerjem, ako mi dovolite, da jih razodenem".
Nada sopet jame očitati tovarša
9
ta pa jo Ie po
99
Vi jo torej ljubite?
prav
9
prav!" reče car z do- prasa: ali se se spominja tište majhne deklice, ki sta jo
brovoljnim nasmehljejem, „tukaj imate dekrete, s kterimi sem vas izvolil gardnega generaladjutanta, poveljuika gard-
pred toliko in toliko leti srečala, in ki se je takrat tako ne
srečno čutila
>
ker je premlada bila? Spomin jo je bil
nih konjikov in husarskega polka, vodja čete kadetov, precej spoznal in ni besedice več zinil.
predseduika akademije umetnij in pa uda akademije učeno sti v Petrograda, v Moskvi
Sedaj sta so bolj in bolj bližala domaćim tratam
9
m
9
v Kasanu itd., vse to z na
Spomin je ze naprej vžival rajsko lepoto krajev, kterih
slovom „cesarska vi so kost" in
pa toliko in toliko mi- ze tako dolgo ni vidil. Vendar
se mu li sanja ali kaj !
Ni
lijonov letnih dohodkov. Ali vas je volja zapustiti službo Podoba je, ko da bi se bilo vse nekako spremenilo. bavarakega kralja in pa vzeti za ženo mojo hčer Marijo?" trava tako zelena, ni cvetlice tako dišeče in ljubeznjive,
Veselja mladi oficir kar besedice ne more spregovoriti potok ne šamija tak ijubko, ptice ne prepevajo na pol tako
sn s solzamí le moči caru milostno roko, ki ga je tako visoko povzdignila namest trešiti ga v merzlo Sibirijo.
Drugi dan je bila slovesná poroka pričo skoro vsih
europejskih poslancov.
vabljivo, ko
so prepevale nekdaj. „Gorje mi!"
.----ta <	<
zakřičí
„kako se je vse spremenilo! „Vse je ravno tako, kakoršno je bilo
in le
sam
si se spremenil, ga posvari Nada. „Ti si sam sebe sle
Petega novembra leta 1852 pa je umerl zet carov vojvoda Lenchtenberški, še le 35 let star, zapustivši pre
9
za/ostao vdovo Marijo Nikoíajevno
Zoridanov
párii z minulostjo, bolj ko jez druge s prihodnostjo sleparim".
Kaj pač se prepirata?" ju sedaj vpraša star mož
99
zapazila, da
si je ravno blizo nju stal. „Jez
Za poduk in kratek čas.
Nada in Spomin.
(Konec.)	]
Nada je prikimnila njegovi prošnji z lahkim, pomemb-nim nasmehljejem, in tako sta se tedaj proti domu ober-nila. Ker sta pa počasi potovala, je v tem veliko časa preteklo, iu že so leta in leta minale, in vendar še ništa dospěla do kraja, od kodar sta še vzdiguila. Nameri se pa nekega dné, da srečata starega možička, ki se je ko-
kterega ništa
sem spolnil kmali 90 let, in lahko, da bi moja skušnja
a
9
vajno pravdo razsoditi mogla
In povesta mu vzrok svojega pričkanja, kakor tudi kaj sta na svojem potovanji doživela. Starček se nasmehne
in za nekoliko trenutkov zamisli. Potem jima odgovori: Tudi jez sem mogel viditi, kako se je vse apanje mojih
99
mladih let v prazne sence, meglé in tamine spremenilo in v nič razlilo. Tadi jez sem preživel svoje premoženje, svoje otroke in prijatle, veselo dovoljnost mladenča in bla-
gor zdravja
a
5V
In vendar ne obupaš?" ga vpraša Spomin
maj še po koncu deržal in le počasi, na svojo palico se kor! Še mi je ena nada ostala". „In ktera je ta?" operaje, naprej lezel. Spomin na pervi pogled spozná v unkraj groba!"
99
Nika-Nada
99
njem šolarčka, ki sta ga na svoji pervi poti vidila. Ko si bliže pridejo, se starček, na svojo palico naslonjen, ozre v Nado, ki, neumerjoča bitina, bila je še vedno ista lju-beznjiva deklica, ko nekdaj, in vzdihne, ko da bi mu bilo
Spomin se oberne proti Nadi, stisne jo na svoje , ter s soizami v očéh reče: „Odpusti mi, da sem ti
Per81'	. « v „
krivico dělal; odsihmal naji nič več ne loči!" „Nic vec ne
loči"
serce pocilo.
„Kaj te žali, mili starček?" vpraša deklica. žali!" — zaverne on s slabotnim, derhtečim glasom, kaj druzega bi me žalilo ko starost? Jez sem preživel
ponavlja Nada sercno.
99
Kaj me
In odtlej potujeta Nada in Spomin še zmiraj po
svetu, ljubeznjivo združena, blagor delé clovestvu.
svoje zdravje in svojo krepost
preživel vse, kar mi je
Novičar iz raznih
bilo milo in drago, — vidil sem vse zakopati, kar sem ljubil in kar je mene ljubilo, in sedaj stojim tukaj, ko staro drevo, veneč sam na tem sveta, brez korenin, brez vej, brez perja. Ravno toliko občutja mi je še ostalo, da vém kako reven in nesrečen da sem, — in spomin blažih dní mladosti, ko sem še brez skerbí in poln sjajnih nad v per
sib, vesel deček po polji metulje lovil, množí mi le brit kosti
Po višjem sklepu se ima c. k
dar j
9
če se h
9
kaki sodníi za pričo poklice in je sodnija čez eno miljo deleč, za vsako uro poti sem in tje 15 krajc. potníne placatí.
in če ne more v enem dnevu nazaj priti
9
tudi šarži
dostojna dnína za hrano dati
Sliši se. da se ima o re
čéh
>
ki se tičejo pot nih
t
(Pass)
9
9
nekake zlajšave
9
ki mi ubogo serce tergajo.
za dom
V «
vpeljati; pravijo
>
da v vsaki dezeli se
Glej

zavpije Nada, in se oberne k tovarša
99---J	" * r " J ~	»"	vwwuvr. " ' - DiMV.i pi
tù si se v svojo vlastno mrežo vjel. Ali se spominjaš dečka, potovati ki sva ga srečala na njegovi poti v šolo, jokajočega in
bojo naredili za celo letoveljavni potni listi, s kterimi bojo
smeli prebivavci austrijanskega cesarstva po vsem cesarstvu
C. k. višja sodnija je v nekem primerljej
vzdihajočega
9
da
skoro dorastel ?"
dila: „Ce se ktera
sodha tudi tako glasi, da se ima pla
čilo „v sreb
odrajtati, ima obsoj
vsled ces. pa
396
tenta od 2. junija 1848 vendar pravico, z bankovci pla- knez Nikolaj za kralja-nameatoika na Poljsko. — Franca ti , ako ni določno izgovorjeno, da se ima plaćilo v zlatu cozki vojskovodja Pelissier gré nek cez zimo v Pariz»
ali srebru odrajtati.
Od 15. t. m. je po ces. sklepu pre
V M old a vi je čedalje već roparjev, kteri napadajo
povedano, da se konji ne smejo nikamor zunaj cesar- popotnike, ne kakor drugi tolovaji, da pistole nastavljajo
i terjajo ali pa „življenje", ampak oni začnejo brez besede s kolmí klestiti po popotnikih,
ljudém na persi in „dnar
■■	p^Hpm	pHgHpmig
stva prodajati, sicer bi se jih utegnilo tolikov iz cesarstva pobrati, da bi jih na zadnje domá manjkalo. Zeleti bi bilo, da bi se enaka prepoved tudi zastran drugih domaćih kakor da bi iz njih hotli
y)
parale
a
(dnar) izmlatiti, kakor
pridelkov dala; sicer bo vendar le prevec domaćih pridel- mlatiči iz snopja zernje. Zadnji cas je res, da bi se Mol kov na ptuje slo. 5. dan t. m. je bila tudi izvcžnja soli- da va in V a la hi ja v bolji red spravile. — Slavni poljski tarja, žvepla in svinca čez meje austrijanske prepo- pesnik A. Mickievic, poslan od francozke vlade o znan-
vedaua. vojakov
Govori se, da bo nasa vlada cez zimo veliko stvenih zadevah v jutrove dežele, je unidan v Carigradu
pescov
domu spustila, in si s tem kakih za kolero umerl.
30 mil. gold, stroškov prihranila.
Angležka in severno-amerikanska vlada
Za gotovo se pripo- ste se spet sprijaznile.
veduje, da po ces. dovoljenji se bo tudi struga Save spod savskega mosta do Rugvice poravnala; če se to zgodi, bo v malo letih mogoče, da bojo parobrodi jadrali iz Siska v Zagreb. — Zmiraj bolj se ponavljajo govorice od prizade-vanja za mirno spravo vojskovavcov, pa gotovega o tem se vendar nié ne vé. Pripoveduje se, da Franćoz in Rus sta pripravljena roko za mir si podati, le ministerstvo angležko noće, in da bo predsednik njegov, lord Palmer-ston, iz ministerstva stopil, ako na 31. januarja sklicani deržavni zbor ne dovoli dnarja za krepko vojsko v prihod-njem letu. — Radi verjamemo, da se je Francozom vojska
Pogovori vredništva

Prebivavcem podfare sv. Mohorja v Moravski fari
»
na znanje: Ze trikrat so bili možje iz podfare sv. Mohorja pri nas.
in
bi
bili radi zvedili, kako so prišli v „Pratiko" trijenovi sej
mi pri sv. Mohorji, od kterih oni nic ne vejo, in kterih sejmov ondi tudi ni. Obljubili smo jim, pozvediti to reč, ker iz glave jim nismo mogli nič druzega gotovega povedati, kakor to, da bi ne bili sejmov vzeli v „Pratiko", ako bi nam ne bili naznanjeni bili od ver-
že priskutila, ker za vse stroske na suhem in na morji nek
je tne straní. Sedaj
pa vémo povedati. da omenjene tri sejme.
vsaki teden potřebuje 15 milijonov gold. Celó stroški sar- dovoljene po vis. c. k. ministerstvu kupcijstva 16. julija 1849, nam dinske armade, ktere je le 19.000 mož, so za leto 1856 je oglasil gosp. dr. žl. Lehman, sedanji deržavni pravnik pri okrajni
cenjeni na 80 mil. frankov.
Od rusovske armade se sodníi v Novem mestu, za kteri oglas v 32. „Oglasniku" Novic leta
^^^MMI H^H H
prihodnjem letu tako moćna, kakor dosihmal še ni bila; zato pripovedujejo od cara rusovskega, da je rekel: „jez želím
hvaležno bom sprejel dostojno ponudbo, ponujal sam pa ga ne bomw. — CePaskiević umerje, pride veliki
i
da bo, po družinah in novih vojakih pomnožena

v
1853 je on tudi natisnino odrajtal.
Čast. srosp
»
sodelavcem
da naj nam ne za zamerijo , da jim še
„Koledarčka": Prosimo, nismo bili v stanu „Koledarčka" poslati 5 pred novim letom pride gotovo.
mir
1
Povabilo
na
narocbo (današnji vsacega nas bolj ali manj.
Novice44 so si v svesti, da, pod
se bei
^l^UVllyC	OU Ol V 13Í	Utl^ |JUU- I MVlii	"VI «
pirane od slavnih pisateljev vsih in tako končamo
tretjo tretjmo po vest nice
ko berž 11a svetio spravimo
to
aziio
delo

za prihodnje leto 1856
slovenskih pokrajin
5
v liobeneiii ktero smo dosihmal v slovenskem
so
svojim
Kmali bojo nastopile „Novice" I pristransko
obziru ničesa niso zanemarile, am- slovstvu zlo pogrešali. Kdor 110 pak da vse, kar koli je važnega, vih naročnikov želi proti primer
bravcem, zvesto in ne nem plačilu do konca tega leta
11a
nov
stir 11aj sli
znanje
dajale
111
izdanih 33
1
2
pol
5
naj
se
oglasi
Y
tečaj
se toraj častiti bravci, ki jih
hoduje leto dobivati
V 1 r
zele
V • •
1
se
mesec na-nje narocijo. Obseg našega lista
Je
znan
y
toraj
dovolj
naj J vsako novico prav gorko, ker po
greta reč ni nic vredna.
Svojo v lánském „povabilu" dano obljubo bomo s tem spolnili, da bomo
založbi ..Novic".
y j
ta
Izhajale bojo,,Novice- kakor do daj vsako sredo in vsako saboto
. ï:.;____1: „ Ï-I-^L^ÎC
se letos toliko „občne povestnice' ob krátkém rečemo, iNovícam pridjali, da bo druga tret
in bojo
eljale
v
oglasnikom
da tudi prihodnje leto bojo obde
lovale domačo zemljo in domačo I ( Geschichte des Mittelalters) go
jma :
.	^	1 \ 1	*	r
srednja doba povestnice ' 0j
simi dokladami vred v Ljubljani
prejemane za celo leto

za
30
5
za
obertnijo, domače slovstvo in umet
tova
5
ktere
pa
ni vec nas
rajiiki
nijo in da bojo tudi 11a znanje dajale Vertovc popolnoma do konca do
je občinstvu o postavah I gnal, ampak jo drug slavnoznan
vse, kai
na
tert leta 45
posti kamoi leto
četert leta
5
koli
za pol leta
èe
posiljane po . za celo
za
y
in druzih stvaréh vediti potreba; slovensk pisatelj dodělal
verli tega pa bojo povedale vse daljnje sedaj tudi povestnico nove I Narocnína
se
111 urno
5
kai
se
bo
po
širocem dobe
ktero
bomo
franko posilja dokladali I v tiskamico Blaznikovo v Lju
svetu ímenitnega primerjalo
Le
. rvIv. 1	VVU1V <íimni«liu '	— " ----
.Novícam" prihodnje leto bljano (na Bregu
vjftv^vi^ iiuviuui^u; |unni.ijciiut xí^	ItillII	pa IIRIIUIIJI;	I mijujiv
nekoliko omikan člověk ne more | tndi brez plačila. Kakor se pa | frankirane pisma bití sedanj
kar
1*.
190)
ne
se
ne
m o rej o
da
bral
se
po
ua ui ne mi m, .lani nismo mogli zavezati, vsak jemati. Pisanje naročil pa castitiin svetu važnega godi, mesec ene pôle pridajati tako tudi naročnikom polajšati, jim bomo po
v kmetijstvu ali obertnijstvu, I tega letos ne moreino; kolikor bol navadi drugo pot podal
v slovstvu ali politiki, ker vse te I težavnega delà gotovega skušnje in prigodbe zadevajo dan-Iga bomo naročnikom
toliko
písmo
3
očilno
v ktero zavit se dnar po
5
da šilja
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in záložník: Jožef Blaznik