Stev. 218. , V Ljubljani, dne 6. avgusta 1912, sgHŽBBSHBSBifii Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsuk «l- 1 — tiuli ob nedeljah >*t praznikih — ob 1. liri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprnvniStvu masccO K t'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*-—, četrtletno I{ 5’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'— — Naročnina •• ::: pošilja upravniStvu. ::: *':1 Telefon Številka 118. ::: r'.Wi&šŠ 099 999 NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK osamezna številka 6 vinarjev. Uredništvo in upravnffitvo: nt 'teljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. ,iisl se pošiljajo uredništvu. Netrankirana pisma ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase plača: petit vrsta 15 v, osmrtnico, poslana in ivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju popust. ~ Za odgovor je priložiti znamko. :a Telefon številka 118. « b»' Bsagagatatii nnmcz Na dan z resnico! Trst, dne 3. avgusta 1912. Ne zatiskajmo si oči, ne skrivajmo v globini srca, temveč povejmo odkritosrčno kar vidimo iu čutimo: Naš narod je narod suženj, je narod brez pravic, je narod uklenjen v verige in zaprt v temni ječi, kamor nikdar ne posije svetloba. Sužnji, ki se jih pretepa, uklene v verige ter odpelje v ječo, pa se ponavadi puntajo, si prizadevajo iztrgati verige z rok ter pobegniti.. Naš narod pa je vzlic trpljenju miren; nič se ne vzdiguje. Zakaj? Ker je nezaveden, ker misli, da je ustvarjen zato, da trpi. Drugače bi bilo, ako bi bil prepojen naš narod s spoznanjem. Vzdignil bi se, uprl bi se. Trpini bi se zbrali skupaj, stopil bi eden iz med njih na zid in bi izpregovoril: »Sužnji! Ali ste s svojim življenjem zadovoljni? Mislim, da ne. Saj ga vendar ni bolj zatiranega ljudstva na svetu, kakor smo mi. De-mino in pri tem stradamo. Za druge trpimo, za druge umiramo. Vlada nam noče dati šol, ker Sl misli, da postanemo, če zahajamo v šole — zavedni, da odpremo oči ter zagledamo sovražnike. Sami si moramo zbirati vinar za vinarjem skupaj, da ne utonemo popolnoma. Ciril Metodovo družbo moramo vzdrževati, čeravno je dolžnost vlade, tiste vlade, kateri plačujemo davke, za katero moramo prelivati kri, da nam da Šole v materinem jeziku. Ampak ona nam nič ne da, vsaka beseda je zaman. Podpira pač z našim denarjem druge narodnosti v prvi vrsti nemško, a nam želi (vlada v zvezi z nemškim pangermanisti) le smrt. Ali naj se jej vdamo? Mislim, da ne. Saj je rekel naš Prešeren da »manj strašna noč je pod črnim zemlje krili, kot so pod svetlim soln-cein sužnji dnovi.« Torej, ne sužnji ampak svobodni iu prosti ljudje hočemo biti! Zato se ne vdati nobenemu. In poglejte še malo okolu sebe! Te palače, čegave so? Last našega naroda? Ne. Last tujca — bogatina. In tista velika hiša tam-le? Tista, da, pa je last nekega »slovenskega« bogatina. Ampak on ni naroden. V zvezi s tujci — bogatini pritiska na nas. V slovenskem jeziku zaječimo in prosimo pomoči. misleči: »Slovenec je, in pomagal nam bo«. Vse zamam Med revščino in bogastvom je velik prepad. Čez ta prepad ne napravi most ne narodnost, ne krščanstvo. Ampak, ljudstvo izkoriščano, mi se moramo vendar rešiti, tako ne more iti naprej, otročiči plakajo doma vsled prevelike lakote, naše žene bolehajo, narod propada, narod umira. Rešil nas bo pa le boj. Vstanimo solidarno! Podajmo si roke! Boljše življenje zahtevamo! Po solncu hrepenimo, sužnji ne maramo biti več. Tam je tista tolpa, tista grda pošast. Dol ž njo! Z lahkoto bi torej dosegli drugo življenje, če bi bilo ljudstvo količkaj zavedno. Danes to ni mogoče. V naši sredi imamo celo špijone in denuncijante. Ljubljanski »Slovenec«, ta grda pošast, je proti temu. Tudi nekateri drugi listi. A najhujši nasprotnik odrešitve našega trpečega naroda je »Slovenec«. Pri nas v Trstu se je pričelo gibanje od katerega pričakujemo mi rešitve. Na podlagi tega gibanja bi bilo mogoče rešiti celo naš tužni Korotan, ki umira in mu ne manjka več veliko, da zaspi. To gibanje ima pač namen osrečiti jugoslovanske narode. »Slovencu« to ni prav. Grda, s špi-jonstvom napolnjena figura se vleče, kadar je v nevarnosti klerikalizem, na »pristojno mesto« in tam izdaja trpeči narod. Povemo pa, da bo padla ta podla, s hinavščino preprežena klerikalna politika na Slovenskem. Izdajice ne trpimo. Proti njim moramo ravno tako v boj, kakor proti vsem drugim. In še bolj! Saj bi nemškemu klerikalcu ne bilo toliko zameriti, ker ima Nemec že narodno sovraštvo do nas Slovencev v sebi. Če pa sc med našim slovenskim narodom nahajajo take ostudne izdajice, je tem slabše. To smo imeli povedati. Sedaj pa vprašamo posebno tiste, ki niso ne vroči ne mrzli ala »Edinost«. Na dan z resnico! Kako klerikalci izkori-:T; ščajo delavca. Tak je krščanski socializem! Zasledil pa sem še nekaj drugih škandalov, ki osvetljujejo krščanski socializem. Na primer: Nobeden po zadnjem izplačilu na novo sprejetih delavcev ne ve, kako bo plačan. Od-kaže se mu le delo. ukaže se mu, da se >*ora iz kantine hraniti, drugo bo že zvedel. Pred-ujemi so redkj, ker klerikalni gospodje vedo, da delavec tak denar potroši drugje. In tako delajo celi mesec. Potem pride plačilni dan. Če ni bilo vmes veliko deževnih dni. za katere mesečno plačani delavec ni plačan, in če je bil član kompanije, kjer dan na dan jedo samo fižol, dobi nekaj krone. Ker se to zgodi navadno le pri Hrvatih in Macedoncih. nima tudi od tega denarja nobeden domačin dobička, kajti ti delavci pošljejo takoj ves denar domov. Ako je med mescem večkrat deževalo in si je delavec poleg fižola privoščil tudi še kaj boljega, tedaj mu navadno ne ostane nič, ali pa ostane še — dolžan. Potem šele izve, da je moral trdo delati po 2.60 — 3 K na dan in da rnu je ves zaslužek požrla črviva slanina in gobav fižol iz katoliške kantine. Tak je tudi krščanski socializem. Na eni strani izplačujejo delavcu mesečno, na drugi strani mu odračuna vsako minuto zamude, vsak nedelavni dan in uro in delavec mora računati, da ima akordant pravico ga odsloviti vsaki čas. kadar se mu zljubi. Za stanovanje delavcev ni prav nič skrb-ljeno. Zdaj ob lepem vremenu kot živali spe po gozdih, po zaduhlih hlevih tudi med — živino. Za tako prenočevanje »pod streho« plačujejo po 10—30 vinarjev. O zdravstvenih razmerah niti ne govorim. Povsod kamor stopiš, stopiš v — stranišče. Ker je delavcev vedno manj, in se pred imenom Lončarič križajo, kot pred živim vragom, je Lončarič znašel druge limanice. V naj-slabejše oddelke izvablja tuje došle delavce, pa jim da delo na akord; po 60 vin. kub. meter. Vprašal sem vodjo nekega takega akorda, koliko zemlje izkoplje na dan. Deset, če gre dobro do 15 kub. metrov, mi odgovori. Mož je imel tri delavce. Zdaj pa računajte koliko pride na vsakega, če je namreč lepo vreme. »Pa ne bj lahko več naredili,« ga vprašam. »Lahko, z več ljudmi, če bi imel za izpeljavo materiala železni tir (šine), a teh Lončarič ne da, ker bi preveč — zaslužili.« Nekoliko boljše razmere sem našel pri Slapničarju (kolodvor Črnomelj), ki zatrjuje, da je delo popolnoma nase prevzel in plača delavce po 3.20—3.60 K, minerje po 3.60—4 K, zidarje po 6—7 K. Izjavil je tudi, da on ne sili delavcev v njegovi kantini kupovati, da pa to radoveljno store. V Črnomlju pa sem izvedel. da je imel ravno Slapničar največ nerodnosti glede delavskega zaslužka in da je šele sodišče uvedlo sedanje razmere. Pa naj za enkrat z Lončaričem končam. Na oni strani Gorjancev imamo še dvoje podjetij, ki se od Lončariča razlikujeta le v tem, da vsaj delavcev ne silijo kupovati za dragi denar slabo blago v podjetniških kantinah. Za to pa imajo (posebno Biedermann) dosti drugega masla na glavi. Ce hočemo biti resnicoljubni, moramo spričo vsega navedenega priznati, da teh škandaloznih razmer ni kriv toliko Lončarič, nego oni. ki se napram javnosti skrivajo za njegovim imenom in ki bodo od te zgradbe imeli največ dobička. In to so ljubljanski klerikalni mogotci, ki so sc prav v tem slučaju izkazali ne samo kot velike, nego kot največje, najbrez-vestnejše pijavke delavstva in apostole bojkota napram domačim trgovcem in obrtnikom. Ni prav, da Belokranjci z delavci vred prokli-njajo Lončariča. On sam je kot podjetnik žrtev v rokah klerikalnih izkoriščevalcev. Mož bo pri tem res nekaj zaslužil, toda na drugi strani si bo več škodoval, nego bo ves ta dobiček vreden. Delavci, ki ne poznajo teh razmer med Lončaričem in klerikalnimi veljaki, imajo in bodo imeli le njega za glavnega krivca škandalov, ki se gode z nesramnim izkoriščanjem delavstva. Kjerkoli bo Lončarič še pričel kako delo, povsod ga bodo poznali delavci in težko mu bo šel še kateri na lim. Pa tudi klerikalne nadvlade v deželi mora biti preje konec, kot pa Lončaričevega podjetja. Kdo mu bo potem še kai zaupal? Ze kar naprej vem, da bodo klerikalci ta izvajanja po svoji stari metodi skušali ovreči z zasmehovanjem .in osebnimi napadi. Vsaj drugega ne znajo, če se jih prime za kosmato vest. Ali dejanja se ne dajo utajiti z zbadljivimi zafrkacijami in osebnimi napadi — vsaj to pot ne, so preveč očita in dokazana. DOPISI. Dvor dne 2. avgusta 1912. Kakor je cenj. »Dan« že poročal, je dne 29. julija v pondeljek gorelo v Hinjah. Iz te nesreče naj bi se učile sosedne občine posebno pa občina Dvor, kako potrebna bi bila domača brizgalna. Ce bi bili Hinci imeli o času nesreče svojo brizgalno gotovo se ogenz ne bi bil tako razširil. Res je bila hitra pomoč po požarni brambi iz Starega Loga jn Žužemberga, pa vendar nekaj ur kasneje. Če kje velja pregovor: »Čas je zlato« velja pri požaru. V tem oziru se le premalo skrbi za varnost proti ognju. Tudi pri nas na Dvoru se je že zdavno izrekla želja, da bi se oskrbela prepotrebna brizgalna. V ta namen so se že pred več leti nabirali prostovoljni darovi. Koliko sc je nabralo sicer ne vemo, vemo pa. da so tudi naši rojaki iz Amerike poslali znaten znesek, tako da bi mi imeli lahko že davno svojo brizgalno saj vemo, da se dobe take stvari tudi na obroke posebno, če jih naroči županstvo. Neumljivo, da, neumno se nam zdi, da se je nabrani denar za brizgalno naložil v hranilnico mesto, da bi se bil poslal kaki tozadevni tvrdki na račun in se bila brizgalna naročila. Na to nas opominja vsak požar v bližini, pa se vendar nič ne stori. Tvrdka Smekal v Zagrebu daje vse gasilno orodje na obroke. Nje generalni zastopnik je Slovenec K. Fran Samsa v Zagrebu. Ta je preskrbel že mnogo brizgalen in gasilnega orodja raznim občinam na obroke. Kaj bi počeli mi za slučaj ognja brez svoje brizgalne? Nestrpno bi ča- kali na pomoč oddaljenih požarnih bramb. Če bi pa imeli lastno brizgalno bil bi ogenj v kalu zadušen ali vsaj omejen. Če bi tudi nas zadela nesreča ognja, to bi bilo godernanja in zabav-ljenja na tiste, ki so mesto naročiti brizgalno, denar raje v hranilnico poslali. Tedaj z hra-nilnično knjigo borno gasili pri nas?! Plamen sveče bi se pač pogasnii s tako knjigo, ne pa plamen slamnate strehe. Tedaj možje, ki imate skrbeti za blagor občine ganite se ter naročite prepotrebno brizgalno! Če pa tega le nočete storiti pa nam vrnite za brizgalno nabrani denar, ki leži v hranilnici. Več darovalcev. Iz Celja se nam piše: Zadnji »Slov. Gospodar« se bridko pritožuje, da v Slovenskih goricah in na Murskem polju čukarija ne gre v cvet. .le res nekaj čudnega, da tam, ko so vendar ti kraji klerikalne trdnjave, niso mogli spraviti v življenje še niti enega orla. Tako n. pr. v Ljutomeru že dve leti delajo na to, da bi ga ustanovili, pa ga še do danes niso mogli. Je to dokaz, da ti okraji od narave niso tako klerikalni kakor se to na zunaj vidi. Le pomanjkanje energičnih prvoboriteljev narodne in napredne misli osobito na Murskem polju je vzrok, da ima klerikalizem danes tam še vso politično moč v rokah. Pa tudi temu bo v par letih pomagano. Iz Gornje Radgone. Kaj si danes, ko imajo na Slovenskem klerikalci vso politično moč v svojih rokah, na slovenskih tleli lahko dovoljujejo c. kr. sodniki, nam jasno kaže slučaj sodnika dr. Meschitza, o katerem poroča »Sloga« sledeče: »1. Pri občinskih volitvah v trgu Gornja Radgona so se vršile nepravilnosti, vsled česar se je slovenska stranka pritožila na c. kr. okr. glavarstvo. Isto je pritožbi ugodilo in pritožbo odstopilo drž. pravdništvu. Pri zaslišanju je preiskovalni sodnik dr. Meschitz narekoval strankam, kako morajo izpovedati, in je zapisnik v prilog nemške stranke naravnost falzificiral! Priče na razpolago. 2. Vršila se je obravnava. Zaslišani so bili kot priče med drugimi gg.: Anton Trstenjak, Janko Pe-lel in Jakob Zemljič. Ta imena so ga tako ujezila, da jih niti brati ni mogel, ali ni hotel, tako, da mu jih je mogel prebrati pisarniški | uradnik. 3. Nedavno je prišel v bližnje Apače v gostilno g. T„ našel tam odlično družbo poštenih Nemcev, katerim se je pridružil, a v sosednji sobi je slišal slovensko govoriti. fOv£a je tako razburilo, da je ves razdivjan zakričal: »Was! Wird dahier auch noch Windisch plappert?« (Ali se še tukaj tudi slovenski žve-če). Vsi navzoči pošteni Nemci so se zgražali nad takim zaničevanjem Slovencev od strani c. kr. avstrijskega sodnika, ki ima soditi nad 95 odstotkov Slovencev. Priče na razpolago. Med njimi tudi državni poslanec dr. Potzin-ger. — 4. V gostilni g. K. v Gornji Radgoni se je slovenski pelo. Radi teh nedolžnih pesmi je začel tako divjati, da je pevce skušal suvati čez prag in se jih dejansko lotil in se postavil na nivo vaškega pretepača. Tudi tukaj priče na razpolago! — Tu smo nabrali le nekoliko bujnih cvetk iz delovanja našega vsenemškega kurzovca. z namenom, naj bi naš državni poslanec Roškar na merodajnem mestu take vročekrvne sovražnike Slovencev v odlikovanje priporočal. Res žalostne sodne razmere pod dr. Hochenburgerjevim sistemom!« Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina"! LISTEK. CONan DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja Fantje gredo v Rusijo, in zato vam hočem “'di jaz povedati zgodbo z Ruskega, messieurs. ph. kakšne hude sanje! Kri in led. Led in kri. Uporni obrazi s snegom v bradah. Zasinele Joke mole v zrak, kakor da bi klicale na pomoč. 11 Po vsej veliki, beli ravnini se porniče ena satna, dolga, črna vrsta postav, ki se vlečejo jrudoma dalje: sto milj, še sto milj, in še in še — jn zmerom tista večna bela planjava. Včasih so JO mejili borovi gozdi, včasih je bilo. kakor da se stika z mrzlim, sinjim nebom; črna procesija pa se je vila dalje, brez prestanka dalje. Tisti ti udm, razcapam, sestradani možje, ki jim ie bil zmrznil življenjski pogum, se niso ozirali niti na desno, niti na levo, marveč so teptali venomer dalje m dalje, tja proti Franciji, kakor ranjene zivah proti svojemu ležišču. Nihče njih ni črhnil besede; slišal si komaj njih stopinje v snegu, bamo enkrat sem jih slišal, da so se smejali. Ugodijo se je, ko smo bili že onostran Wilne in je prijahal neki adjutant na čelo te strašne ko-vPrašM’ al> je to Grande Armee. Vsi, Kar jih je dosegel njegov glas, so se ozrli, in ko °vjdeh te strte vojake, ta okostja s kosmatimi kučmami, ki so nekdaj predstavljala gardo, o se zagrohotali, in ta grohot se je razširil ka- lrr/xog.enj. p? xSej k°loni. Marsikatero stokanje, kričanje m ječanje sem slišal v svojem življe- x fr n* zvenplo tako strašno, kakor ta srohot Velike Armade. pllc,Vpra?aH boste, gospoda moja, zakaj niso Rusi poklali teh onemoglih trum? Kako se je zgodilo, da jih kazaki niso pobodli s kopji ali jih obkolili in odgnali kot jetnike v notranjost Rusije? Res ste videli temne sence j)o obeh straneh, prihajajoče in izginjajoče liki bežeči oblaki, kakor daleč se je vlekla črna kača po snegu. Bili so kazaki, ki so rojili krog nas kakor volkovi okrog čede ovac. Vzrok pa. da nas niso pojahali, je bil ta, da v nekaterih naših vojakih ves led ruske zime ni mogel zamoriti ognjenega poguma. Bilo je vendarle še dovolj takih, ki so se bili pripravljeni vreči tem barbarom naproti in jim iztrgati plen. Pred vsemi drugimi je jjostajal v rastoči nevarnosti eden inož vedno večji in je obogatil svojo slavo v nesreči bolj, nego bi jo bil mogel z nevemkakš-nimi zmagami. Njemu posvetim to kupico — maršalu Neyu, rdečegrivemu levu, ki je skrbel za to, da sovražnik ni prišel preblizu njegovemu tilniku, be zdaj si lahko predstavljam njegov široki, bledi obraz, njegove svetlomodre oči, ki so sršele iskre na vse strani, in njegov mogočni glas, ki je pregrmel prasketanje pušk. Njegov z ledom pokriti klobuk brez perjanice je bil znamenje, okrog katerega se je zbirala vsa Francija v tistih dnevih nesreče. Splošno je znano, da niti jaz, niti conflan-ški polk nisva bila v Moskvi. Ostati smo morali s komunikacijskimi četami pri Borodinu. Neuinevno mi je, kako je mogel cesar korakati naprej brez nas. in res sem se zavedel takrat, da mu peša razsodnost, in da ni več tisti, ki je bil prejšnje čase. Toda vojak mora ubogati povelje,' in tako sem ostal v tem malem kraju, okuženem po truplih 30.000 mož, ki so bili izgubili življenje v tistem strašnem boju. Porabil sem dni pozne jeseni v to, da pomagam svojini konjem na noge in spet spodobno oblečem svoje moštvo; in ko je prispela armada na svojem povratku nazaj v Borodino. so bili moji huzarji izmed vse kavalerije v najboljšem stanju, tako da jih je postavil Ney v ariergardo. Kaj bi bil počel brez nas v tistem strašnem času? »Ah, Gerard,« je rekel nekega večera — toda ne pristoja mi, da bi ponavljal njegove besede. Izrekel je pač to. kar je čutila vsa armada. Ariergarda je krila armado, a conflanški huzarji so krili ariergardo. V tem stavku je zapopadena vsa resnica. Kazaki so nam bili neprestano za petami, toda vselej smo se jih ubranili. Noben dan ni minil, da ne bi bili rabili svojih sabelj. Bilo je pravo vojaško življenje! Joda prišel je čas med Smolenskom in Wilno, ko je postal naš položaj obupen. Kozakov in za silo tudi mraza smo se še lahko branili, ne pa gladu. Treba je bilo priskrbeti živil, naj stane, kar hoče. Tisto noč me je dal Ney poklicati k vozu, na katerem je spal po navadi. Mogočna glava mu je klonila med dlani; potrt je bil do smrti, duševno in telesno. »Polkovnik Gerard,« me nagovori, »slaba nam prede, jako slaba. Ljudje umirajo gladu. Za vsako ceno je treba dobaviti živeža.« »Konji,« namignem jaz. »Obdržite svojo peščico kavalerije, ko nimamo druge.« »Godci,« pravim nato. Zasmejati se je moral kljub obupu. »Zakaj ravno godci?« me vpraša. »Bojevniki so preveč dragoceni.« »Dobro!« pravi on. »Vi hočete igrati do zadnje karte; to hočem tudi jaz. Vrlo. Gčrard, vrlo!« Stisnil mi je roko. »Še eno upanje imamo, Gčrard.« Vzel je svetiljko z voza in jo postavil na zemljevid, ki ga je imel razprostrtega pred seboj. »Južno od nas,« je nadaljeval, »leži mesto Minsk. Neki ruski begun mi je zatrdil, da je tam nakopičenega še mnogo žita. Želim torej, da si izberete toliko ljudi, kolikor se vam zdi potrebno, ter jezdite v Minsk, poberete zrno iz mestne žitnice in ga naložite na toliko voz, kolikor jih le morete dobiti v mestu, ter se mi pridružite z njimi na poti od tod do Smolenska. Ako se ponesreči, je odrezan le majhen oddelek; če pa se posreči, je oživljena vsa armada.« Izrazil se ni pravilno, kajti, če bi se ponesrečilo, ni bil izgubljen samo majhen oddelek'. Človek ne sme gledati samo na število, nego tudi na kakovost. Toda vseeno, kako častna naloga, kako slavno podjetje! Če je sploh mogoče umrljivim ljudem, pripeljemo žito iz Minska. Zatrdil sem mu to in dodal par ognjevitih besed o dolžnostih hrabrega vojaka, dokler ni bil maršal tako ganjen, da je vstal, potrepljal me ljubeče po rami ter me spremil na prosto. Jasno mi je bilo, da se mi posreči podjetje le tedaj, če vzamem s sabo majhno bojno silo ter se zanesem rajši na srečen slučaj kakor na večje mase, ki bi se težko skrivale, težko dobavljale potrebno furažo, nazadnje pa privabile vse bližnje ruske čete, da se združijo in nas uničijo. Če bi se pa posrečilo majhni četi jezdecev, da sc zmuzne neopažena med kazaki, je bilo prav verjetno, da ji pozneje ne bodo vojaki zastavljali poti. zakaj vedeli smo, da je ruska glavna armada še več dni hoda za nami. Žito je bilo namenjeno brez dvoma v njeno porabo. Vzel sem torej samo škadron huzarjev in trideset lansirjev s seboj na svojo aventuro Odpravili smo se še tisto noč in odjahali južno proti Minsku. Na srečo je bilo le malo mesečine, in prišli smo skoz, ne da bi se nas lotil sovražnik. Dvakrat smo videli v snegu velike ognje in mnogo drogov okoli njih. Bila so kopja kaza-kov, zataknjena v sneg, dočiin so spali. Bilo bi nam v nepopisno naslado, treščiti mednje, za- P0L1TIŠKA KRONIKA. Nevtrallziranje Dardanel. V zadnjem času se zopet pojavljajo glasovi, da je ruski poslanik v Carigradu zopet sprožil idejo neutralizi-ranja Dardanel. Predlog stremi za tem, da se sk!'če evropska konferenca, na kateri bi se proglasile Dardanele kot proste za vse bro-dovje. Turčija radi tega morske ožine nikdar ne bi smela podminirati. druge velevlasti pa v Dardanelah ne bi smele podvzemati nikakih ,voj "l operacij, kakor se to sedaj godi v sedanji italijansko-turški vojni. Prva poročila so javljala, da sta tako Anglija kakor Francija zadovoljni z ruskim predlogom, sedaj pa je Anglija nenadoma preklicala svojo privolitev. Splošno se govori, da le radi tega, da bi z neu-tralizacijo Dardanel na evropski konferenci ne prišlo nenadoma na dan tudi vprašanje glede neutraliziranja Sueškega prekopa, česar se Angleži silno boje. ker bi bila s tem ogrožena niili pozicija v Indiji. Papežev motu proprlo o skrčenju katoliških praznikov. Ogrski kardinal Klavdij Vas-zary je odposlal papežu prošnjo, v kateri ga prosi, naj bi dovolil, da ostane na Ogrskem isto število praznikov kakor dosedaj. Prefekt kon-sistorialne delegacije v Rimu je na prošnjo odgovoril. da papež odločno vztraja na svojem motu proprio. Vsled tega odpadejo na Ogrskem sedaj sledeči prazniki: Sv. Stefan. Velikonočni in Binkoštni pondehek. Svečnica. Sv. Rešnje telo. Veliki in Mali Šmaren. Anarhija okoli Skoplja. V okolici Skoplja vlada popolna anarhija. Albanci so zaprli tako pot Skoplje — Kumanovo, kakor Kumanovo — Preševo. Prebivalci mesta Skoplje so silno razburjeni, ker pričakujejo vsak čas, da uporni Albanci napadejo mesto. Okolica je že popolnoma v njih rokah. Isa Boljetinac je baje odšel proti Mitroviči, drugi Arnavti pa v Kačauik. DNEVNI PREGLED. »Dau«. Cenjene naročnike opozarjamo, da z 10. t. m. ustavimo list vsem, ki niso poravnali naročnine za naprej. Prosimo torej, da takoj obnove naročnino. — Ker smo prišli tudi na sled netočnemu dostavljanju lista po krivdi pošt, prosimo vsakogar, ki bi lista ne prejemal redno, da ga takoj reklamira in nam javi nered. Niti imena sl ne upa imenovati. V včerajšnjem »Slovencu« odgovarja dr. Lampe bivšemu klerikalnemu poslancu Mandlju na kritiko kranjskega deželnega gospodarstva. V odgovoru indirektno prizna vse napake pri zavoženem deželnem gospodarstvu, ki jih je napravila klerikalna stranka. Najbolje je dr. Lam-peta menda preplašila kritika in izjava poslanca Mandlja, da so bile deželne finance popolnoma ugodne in v dobrem stanju, ko je klerikalna stranka prevzela deželno gospodarstvo. da v prvih letih klerikalnega gospodarstva tudi niso bile slabe, propadati pa so začele deželne finance v zadnjih letih, ko je klerikalna stranka pričela bolj lahkomiselno gospodariti. Ta izjava poslanca Mandlja je nekaj naravnost katastrofalnega za klerikalno stranko. Zato menda je dr. Lampeta to tako preplašilo, da si v včerajšnjem ogovoru ne upa niti imenovati Mandljevo ime. Klerikalni študentje. (Za smeh.) Ljudje so po ulicah te dni napravljali iz klerikalnih študentov prav umestne dovtipe. Vendar so povedali vmes tudi kako dobro, resnično dobro stvar. Tako na primer nam niti na misel ni prišlo, da bi te »narodnjakarje« bolj pobližno opazovali. A naše občinstvo dobro pazi na vse. Tako je prišel včeraj v naše uredništvo prijatelj »Dneva«, ki nas je opozoril na to, da nosijo slovenski in hrvaški klerikalni dijaki prepete svoje narodne trikolore čez trebuh in ne čez prsa. Posebno lemenatarji so imeli nizko prepasan trebuh z njimi. — Narod in domovina je pri klerikalcih vedno v želodcu! Iz kluba klerikalnih poslancev. Iz kluba klerikalnih deželnih poslancev se nam poroča sledeča dogodbica: Kadar je v klubu pričel govoriti bivši klerikalni deželni poslanec Man- kaj imeli smo revanširati za marsikaj, in oči mojih tovarišev so kar hrepenele proti rdečim, plapolajočim kuriščem. Bog mi je priča, da sem bil v izkušnjavi, da bi se jim približal; saj bi bila dobra lekcija za te ljudi, če bi jim bil dokazal, da se je dobro držati par milj vstran od francoskih armad. Toda bistvo dobrega voditelja je v tem, da stori vse o pravem času; in tako smo jahali mirno dalje po snegu, ne meneči se za kazaška taborišča na desni in na levi. Za seboj smo videli na črnem nočnem nebu svetlo progo, ki nam je pričala, kje se izkušajo naši nesrečni rojaki ohraniti žive za .1-daljne dni bede in gladovanja. Vso noč smo jahali polagno dalje, pazeči, da obdržimo severno zvezdo za hrbtom. Našli smo mnogo konjskih sledi, in smo se jih držali. da'nc bi kdo zapazil, da je šla tod sovražna konjenica. To so same majhne previdnosti, ki kažejo na izkušenega oficirja. Razen tega je bilo verjetno, da pridemo najprej do vasi, ako sledimo tej sledi, in le v vaseh smo se mogli nadejati, da dobimo živeža za konje in ljudi. Ko se je svitalo, smo bili v gostem borovem gozdu; drevje je bilo tako zasneženo, da je komaj prodirala dnevna luč. Ko smo dospeli na prosto, je bil svetel dan; žarki vzhajajočega solnca so sijali po brezkončnih snežnih poljanah in jih oblivali z rdečkasto lučjo. Velel sem svojim konjenikom ustaviti v senci gozda in zajahal naprej, da razgledam svet. Blizu nas je stala majhna kmetska hišica. Dalje tam. par milj od nas, je ležala vas. In še dalje so se dvigali na obzorju zvoniki večjega mesta. To je moral biti Minsk. Nikjer nisem mogel zaslediti znamenja, ki bi pričalo o vojakih. Očividno smo imeli kazake za sabo. med nami in našim ciljem pa ni bilo nobene zapreke več. Moji ljudje so zakričali radosti, ko. sem jim razložil naš položaj, in naglo smo zdirjali proti vasi. delj, sta se vedno ustopila ob vsako stran dr. Šušteršič in dr. Krek. Tembolj je Mandelj govoril resnico, tembolj sta ga drezala, da naj preneha. Poslanec Mandelj je namreč s svojimi razkritji odpiral kmečkim poslancem oči. In ker je Mandelj povedal mnogokrat, da klerikalni poslanci niso odkriti prijatelji ljudstva, so ga imeli posebno pod kontrolo. Devlčarjl — abstinenti — na božji poti. Prejeli smo iz Kranja: Nekega dne pretečenega tedna sem imel izvanredni užitek. Popoldne se kar na enkrat zasliši iz hriba neusmiljeno kričanje in ukanje. Še predno se je kaj videlo, je bil slišati tako grozni ropot, da sem si mislil, da se vračajo cigani iz semnja. Večkrat sem imel že priliko, videti in slišati ljudi v veseli družbi, ki so se vračali iz božje poti, a kaj ta-cega še nikdar. In glej, ko se prikobacajo, kaj vidim, dva šibka možiceljna! In čudo! Bila sta to dva pristna čuka — devičarja in še celo — abstinenta, ki sta nesigurnih korakov lomastila in poskakovala, v mešani družbi iz božje poti. Ne brigam se. če je kak čuk v rožicah, — samo pomilovalno sem gledal dekleta, ki so prišle v tako smešni družbi na postajo. Kranjski opazovalec. Župan Luknca In ljubljanski škof. Prijatelj našega lista nam poroča sledečo zanimivo zgodbico o ljubljanskem škofu Jegliču, ki se je zgodila za časa županovanja Luke Hafnerja, p. d. Luknca iz Krope. Pred par leti se je vršila v Kropi vizitacija. katero je izvršil sam škof Jeglič. K obedu so bili povabljeni tudi cerkveni ključarji, na čelu jim župan Luknca. Ko se je škof pri obedu proti povabljenim izjavil, da mu cerkev Matere Božje (pri kapelici) zelo ugaja, je vstal župan Lukenca ginjen do solz in vzkliknil s povzdignjenim glasom: »Preini-lostni knez in škof ljubljanski! Ker se Vam naša cerku prrr kapele tok dopade, vas povabimo, ko bote v penzijon šli. da pridete h naš kapele za kaplana. Kake poteze je napravil vtisek tega nagovora Lukence na škofovem obrazu, si lahko vsak sam predstavlja. Novi davek na zasebno vino. Ker ni. Šuk-ljejev nasvet, naj se upelje posebni davek tudi na vino, ki ga nazivljamo »zasebno vino«, vzbuja po celi deželi Čimdalje večje zanimanje, od strani prizadetih tudi javne proteste, smo poskrbeli tozadevno vsestransko premišljeno sodbo o tem predlogu. Ta razprava, na katero že danes opozarjamo, je tem zanimivejša, ker mimogrede omenja več novih virov za obda-čanje tam. kjer se ne bo tako občutilo, kakor bi se pri upeljavi davka na »zasebno vino«. Češki gostje v Ljubljani. Včeraj dopoldne so si ogledali češki gostje Ljubljano z Orada. Ob 10. dopoldne so odšli na vrli, kjer so z obzidja in s stolpa občudovali krasoto našega mesta in okolice. Opoldne so se sešli v restavraciji »Narodnega doma«, kjer so imeli skupen obed in so se dali fotografirati. Sliko prinese »Slov. Ilustrovani Tednik.« — Slovenske učiteljice. ki so v kuhinjskem kurzu v »Mladiki«, so povabile svoje tovarišice k sebi na obed. Med izletniki je namreč 17 čeških učiteljic in 2 ruski profesorici iz Nježima, ki sta ostali pa sokolskem izletu v Pragi ter sta porabili priliko, da si ogledati tudi naše kraje. Slovenske učiteljice so svojim češkim tovarišicam razkazale naš zavod »Mladiko«, ki je po svoji lepi upravi res nekaj krasnega. Pri skupnem obedu je pozdravila Čehinje zastopnica slovenskih učiteljic, za kar se je zahvalila ena iz čeških tovarišic. Razvila se je vesela zabava, po kateri so odšle češke učiteljice z drugimi svojimi rojaki na izprehod proti Rožniku. Glas Iz občinstva. Te dni čitam v ljubljanskih časopisih v oglasnem delu, v katerem se občinstvu naznanja, da se vrši prodaja v kon-kurzno maso Franc Souvan sin spadajoče ma-nufakturno in modno blago. Napotilo se nas je več, toda vhodi so bili povsod zaprti. Čakamo . in čakamo, toda venkaj spuščajo samo njim ljube gospe in frajlice notri pa nobenega, kdor jim ne prija in ni povšeči. Ko pa pride kaka njim simpatična frajlica. jo takoj spuste notri, čeravno prej zatrjujejo, da ni prostora in da imajo preveč posla. Vprašam torej, ali je to pravilno, da se vleče občinstvo za nos. da hodi pred prodajalno ter čaka, kdaj mu bo dovoljen vstop? Ali imajo samo kuharica iz leme-nata in enake osebe kako protekcijo pri razprodaji v konkurzno maso Franc Souvan sin spadajočega blaga. Ako se razprodaja ja^no v listih razglasi, tedaj se naj tudi javno vrši. ako pa primanjkuje potrebnih trgovskih moči. tedaj se jih naj pa pravočasno oskrbi. Vzgled vsem slovenskim društvom na deželi bodi novomeški ali »Dolenjski Sokol«. Pisec teh vrstic je imel to nedeljo priliko vrline in napredek tega »Sokola« poznavati na način. ki zasluži, da se ga postavi v bodrilo drugim bratskim društvom po deželi, zlasti po Dolenjski v tistih krajih, kjer mislijo, da je res že vsak »Sokol«, kdor obleče sokolski kroj pa gre le na veselico paradirat. Da ima »Sokol« posebno na Dolenjskem čisto druge vzvišeneje cilje, to je ob priliki nedeljske slavnosti novomeškega »Sokola« pojasnil starosta »Dolenjskega Sokola« g. Vojska v svojem duhovitem, za »Sokole« bodrilnem nagovoru. Novomeški »Sokol« je ob tej priliki pred ogromno množico javno pokazal, da je res »Sokol« tudi v izvrševanju svojega namena. Vse vaje. proste in one na drogu ter na bradlji so bile tako točno in gladko izvršene, da bi delali čast vsakemu bratskemu društvu v večjih mestih. Posebno vzor-telovadci gg.: Gregorc. Perdan, Kozina, Osvald, Papež, so pokazali, da res zaslužijo svoj naslov. Pri skoku je njih vrsto pomnožil še brat Ante Borič, ki je s svojim »salto« vzbudil splošno odobravanje. Prava mojstra v telovadbi pa sta gg. Gregorc in Perdan. — Veselica se je vršila na krasnem vrtu gostilne gosp. VVindischerja v Kandiji. Krasno vreme, dobra godba in izborna telovadba je privabila og- j romno množico, med njo tudi mnogo klerikalcev. ki so javno priznali, da se vsi njihovi »Orli« lahko skrijejo le pred enim teh »Sokolov.« škoda je. da se novomeška ženska mladina za vse drugo briga, le za to ne, da bi ne- i kdanje »Sokolice« na novo oživele. Veselico je posetilo tudi bratsko društvo iz Trebnjega. Čudne razmere v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji. »Slov Narod« se je pretečeni teden pečal s čudnimi razmerami v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji. Na dotična izvajanja je odgovarjal dr. Buh kot primarij na tem zavodu. To je čudno. Na tem zavodu je vedno in vse v redu, a vendar se ne sliši — izvzemši deželne bolnice — od nobenega zavoda toliko nezdravega v razmerah postopanja z bolniki, kakor ravno glede bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji. Težko je pisati kritiko posebno o tem zavodu. Tu najdejo zavetišče vsi brez razlike narodnosti in vere, in vendar je zavod izrecno katoliškega značaja. Zato ga tudi podpirajo vsi ne oziraje se na politično in versko prepričanje. V času prvih prijorjev se o tem zavodu slcoro ni ničesar razpravljalo v javnosti. Še le ko so se Usmiljeni bratje začeli zanimati tudi za politiko, se je večkrat to in ono kritiziralo. Usmiljeni bratje res veliko store za uteho bolnikov, a še veliko več bi lahko storili, če bi se bolj zavedali svojega človekoljubnega poklica. Mnogo znanih slučajev je, ki dajo misliti, da se je na tem začelo neko šablonsko delo. ki ne služi v posebno čast zavodu. Ravno te dni, ko se je v »Narodu« razpravljalo o čudnih razmerah na tem zavodu, se nam je sporočal slučaj, ki. če se je res tako zgodil, ne priporoča Usmiljenih bratov prav posebno; pa tudi zdravnika ne. Slučaj kratko povedan je ta: 121etni sin nekega strojnika je že dalje časa bolehal na nogi. Novomeški zdravnik, ki ga je zdravil je priporočal, naj gre v bolnico. Oče ga res pošlje tja. čez 5 dni pošlje oče druge otroke na obisk k bolnemu bratcu. Ko pa pridejo v bolnico, ga niso več našli tam. Usmiljeni brat je rekel, da je že odpuščen, ker ni nič posebnega, mati ga lahko doma zdravi s — soljo. Med tem pa je iz bolnice odpuščeni sin prihromal z bolno nogo domov. Kar samega so pustili brez vsakega spremstva, brez vsakega obvestila starišev. Oče vsaj tako zatrjuje in ne glede na to, so nam znani drugi slučaji, ko se je težke bolnike spuščalo brez spremstva domov. Tega tudi dr. Buh ne more popraviti, če bi to tudi skušal. Potem imamo na razpolago natančno poročilo kako je dr. Buh na raku bolnega očeta nekega ljubljanskega profesorja spodil iz bolnice, ker mu je oče malo preje baje preveč računal za vožnjo na kolodvor. Ta slučaj je bil nekje deloma že objavljen, toda kakor smo izvedeli, ne popolno. Ali hoče dr. Buh tudi prej označeni slučaj z onim fantkom popraviti? Ali je to dolžnost zavoda samega? Vsekakor pri vsi simpatiji do tega človekoljubnega zavoda ne bomo trpeli, da bi se z bolniki tako postopalo kakor se je v nam dobro znanih slučajih, za katere imamo priče na razpolago. Ker nismo imeli doslej ne z g. dr. Buhom, ne s katerim Usmiljenih bratov niti politično, niti osebno kaj opraviti, se nam ne more očitati da smo osebni, če že naprej obsojamo posebno slučaj, ki se je dogodil z omenjenim očetom enega naših tukajšnjih profesorjev. Novi vavtovški most čez Krko. Kar se že desetletja obljubuje, se bo zdaj izvršilo: stari, za prevoz že zdavno nevarni rnost, ki veže deželno cesto iz Suhe krajine v dolenjsko metropolo, se pri Vavta vasi nadomesti z novim betonskim mostom. Z delom so pričeli že pretečeni teden. Podrli so dve hiši, da narede prostor od starega mostu nekoliko višje preloženemu novemu. Stavbo je prevzela baje neka češka tvrdka, kakor se sliši za 120.000 K. Letos bodo delali do začetka zime, drugo leto pa bo most že gotov. Drobiž iz Štajerske. Glavni nabori v dopolnilnem okraju št. 47. (Maribor) se vrše: v Ivnici 12. in 13. avg.; v Lonču 16. in 17. avg.; v Stamzu 19. in 20. avgusta; v Fiirstenfeldu 28. in 29. avg.; v Fehringu 30. in 31. avgusta; v Feldbachu 2., 3.. 4. in 5. septembra; v Kirch-bachu 6. in 7. septembra; v Wildonu 9. in 10. septembra; v Lipnici 11.. 12., 13. in 14. septembra; v Arvežu 16.. 17. in 18. septembra; v Mariboru 20. septembra; v Slov. Bistrici 21. in 23. in 24. septembra; v Št. Lenartu v Slov. Goricah 26. in 27. septembra; na Pesnici-Ranci 28. in 30. septembra., 1. in 2. oktobra; v Račjem 3., 4. in 5. oktobra; v Radgoni 21. in 22. avgusta; v Cmureku 23. 24. in 26. avgusta. — V Cerknici nad Mariborom je vsenemška konkurentinja S ii d mark e z imenom Heimstatt, katero vodi pri Siidmarki odpuščeni Fraiss, kupila Krollovo kmetijo. — V Š t. 11 j u nad Mariborom si bodo tamošnji siidmarkovski naseljenci postavili protestantovsko cerkev na Kaudellovem posestvu zraven postaje. — V Družmirju pri Šoštanju je v torek zvečer udarila med nevihto strela v kozolec posestnika Vrbiča p. d. Srebotnika; kozolec je zgorel. Vsled dežja se požar ni razširil. — 5. n a -rodno z b i rk o priredi »Klub naprednih slo-I venskih akademikov v Celju« letos dne 20. septembra. — Uradni dnevi spodnještajer-' skih okrajnih glavarstev se vrše tekom avgusta: 6. v Peklu pri Poljčanah, 7. v Št. Jurju ob Ščavnici in v Cmureku. 8. pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, 14. v Zgor. Radgoni, Kozjem in Narnbergu. 16. v Sevnici, 21. v Soštariju in Velenju. 22. v Rogatcu. 23. v Rog. Slatjni in 29. v Trbovljah. — Sv. Štefan pri Š m ar j u. Ministrstvo ie rekurz naših občinskih učenjakov, ki so se pritožili zoper v zakonu utemeljeni odlok glavarstva in namestnije, da mora občinski imenik biti v občinski hiši 14 dni na ogled volicem razpoložen, sedaj zavrnilo in jim naročilo, da morajo postopanje glede sestave imenika itd. popolnoma znova začeti. Tako so naši klerikalni očanci, ki se bojijo za svoje sedeže. dobili sedaj že tretji nos. No učitelj Kotnik je svoj čas rekel, da bodo šli rnagari do cesarja. Tak pa sedaj le tia. da dobite še eden — zadnji nos! — Za m il i j o n s k j narodni sklad se je nabralo doslej 16.065 vinarjev. Dne 6. oktobra se vrši v celjskem »Narodnem domu« velika ljudska slavnost za narodni sklad. Istega dne se bo vršil tudi glavni zbor narodne stranke. — V Št. Jurju ob Ščavnici priredijo 15. avgusta prleški dijaki veliko veselico v vrtu g. Trstenjaka. Igra se veseloigra »Bratranec« in burka »Buček v strahu«. Nastopi tudi dijaška vrsta s telovadbo na orodju. Cisti dobiček je namenjen za dijaško kuhinjo v Mariboru in za slovenske visokošolce. — Iz Za bukovja pri Sevnici se nam poroča, da hočejo tam neki prismuknjenci ustanoviti čuka, ker baje dekliška zveza ne vleče več. Otvoritev nove planinske koče na Vršiču (1611 m). V nedeljo je bila koča na Vršiču, med Prisojnikom in Mojstrovko na Goriški strani slavnostno otvorjena. Otrok večkraten požigalec. Pretekli ponedeljek je izbruhnil v kraju Pultendorf na Nižje Avstrijskem požar, ki je povzročil znatno škodo. V sredo je zopet nastal požar, ki je uničil več predmetov. Pozneje se je izvedelo, da je požigalec dvanajstletna zidarjeva hčer-lia Dirnberger, ki jo je posebno veselilo gie. dati, kako gasijo požar. Starše umoril je iz St. Croix v Švici 19-letni Henrik Claire. Ustrelil je očeta in matec in se nato sam prijavil policiji. Zenska policija. Pred kratkim započetl proces policijske asistentinje v Mainzu je spravil zopet na dan vprašanje ženskega uradni-štva v policijski upravi. Kakor znano je policijsko ravnateljstvo v Stuttgartu nastavilo v službo prvo žensko asistentinjo, a za njo je prišlo monakovsko policijsko ravnateljstvo. Naloga policijskih asistentinj na Nemškem je hišna in družabna skrb za ženske jetnike. Zenska policija mora skrbeti pred vsem za nravnost zaprtih žensk. Delovanje ženskih uradnikov je pokazalo povsod, posebno na Finskem, lepe sadove. Temu imamo zahvaliti, da so se odkrili veliki škandali s človeško trgovino v njujorškem »kitajskem« mestu. Ženevski pol. ravnatelj dr. Wesemack se je nekoč izrazil, da ni na svetu živega bitja, ki bi znalo boljše »zasledovati« kakor ženska. Posebno hvalevredni so ženski detektivi v svetovnih velikih prodajalnah ali muzejih kakor n. pr. Wert-heitn v Berolinu ali Louvre v Parizu itd. Ko so pred nekaj leti prepovedali v čikagu nositi damam dolge igle v klobukih, je bilo kmalu potrebno nastaviti v službo ženske policaje, kajti moški so bili preboječi in morda tudi pre-vljudni, da bi z vso strogostjo nastopili proti damam. Dvajsetorica amaconk je kmalu napravila red na klobukih čikaških dam. Tudi na zdravstvenem polju so ženski policaji zelo zaslužni kakor priča mesto Alameda v Kaliforniji, ki je v zdravstvenem oziru napredovalo, odkar ženske nadzirajo zdravstvo. Ženske imajo namreč posebno metodo v izvedbi svojih načrtov. Pri preiskavi hišne čistoče zaznamujejo vsako hišo. ki ne odgovarja predpisom, z razločnim napisom »umazana« ali kaj sličnega. Tudi Siam se ponaša z žensko policijo. Amaconkam je poverjena haremska straža v palači v Bangkoku. Ta straža pa ne dela na gledalce ravno prijetnega vtisa, kajti iz lepe pol. uniforme gledajo le grdi, stari ženski obrazi. Vlom v zastavljalnico. V petek popotm*= so vlomili trije oboroženi banditi v varšavsko zastavljalnico, kjer so oropali blagajno in nato pobegnili. Policija je dosedaj aretirala že okolu 100 oseb, med njimi več uradnikov zastavljalnice. Uradnike so pa morali takoj izpustiti na prosto, ker se je izkazala njih nedolžnost. Prazne mestne blagajne v Zenti. Mestne blagajne občine Zenta na Ogrskem so tako zelo izčrpane, da občina ne more izplačati niti svojih uslužbencev, še manj pa zapadle obroke za šolska poslopja. Občina se pogaja z raznimi bankami v svrlio posojila, toda dosedaj tozadevno šc ni imela nobene sreče. V postajno blagajno so vlomili neznani lopovi na postaji Karansebes in so odnesli s seboj 30.000 kron ter razne vrednostne papirje. Vlom v banko. V Hamburgu so našli v firmi Bakuecke blagajnika Menzela zvezanega in zadavljenega. Vlomilci so blagajno izpraznili in pobegnili. Dosedaj neznana ruska vas. Pred nekaj tedni so odkrili 8 km od Habarowska na Ruskem veliko, cvetočo vas Osipovka, za katero ni ruska uprava prav nič vedela. Odkrili jo pa niso geografskim potom, ampak slučajno. Prebivalci 8tisočne Osipovke so se namreč obrnili na okrajno upravo s prošnjo, ki je pa bila odbita z motivacijo, da nima nikakega dokaza, »da dotična vas res obstoji«. A najbolj smešno je na stvari, da je Osipovka nastala že pred kakimi 20timi leti in ima svojega učitelja in ostale' uradnike. Vas ni zaznamovana na nobeni ruski karti. Zanimivo je vprašanje, v katero blagajno so se stekali davki zapuščene in pozabljene vasi, kajti prebivalstvo jih je točno plačevalo... Koliko stanejo ioscu vladarjev. Kontrola francoskega državnega gospodarstva iz leta 1907. je dokazala, da je stal poset ruskega carja v Parizu 1,529.400 frankov, sprejem italijanskega kralja je stal 320.000 frankov, sprejem španskega kralja 775.000 frankov, sprejv n portugalskega kralja 210j000 frankov, sprejem norskega kralja 318.000 frankov, sprejem danskega kralja 301.107 frankov, sprejem švedskega kralja 280.000 frankov. — Nasprotno je stalo potovanje predsednika franc, republike v London 151.000 frankov, v Rim 370.000 frankov. v Madrid 410.000 frankov. Francosko opozicionalno časopisje zahteva sedaj račune za te visoke svote. Kakor se vidi so vladarski poseti zelo dragi najdražji pa je poset ruskega carja, ki potrebuje največ varstva. Seveda parada'največ stane. Promenadni koncert »Slovenske filharmonije« se vrši danes ob ugodnem vremenu od pol 7. ure do 8. ure zvečer pod gradom »Tivoli«. Pomota. V včerajšnji list se je vrinila pomota v prvo dnevno notico. Četrti stavek se ima glasiti »Ob koncu tečaja so pa povabile vse višie klerikalne špice na »pokušnjo«, kako dobro, da so se dekleta izučila kuhati v dveh mesecih«. In ne opice. »Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 5.. sredo 7. in četrtek 8. avgusta 1912: 1. Zur-nal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd. 2. Usodepolna skušnja. (Amerikanska humoreska). 3. Majhni solnčni žarek. (Drama iz »Hoffmanovih pripovedk« samo popoldan). 4. Tuj ptič, (Tragedija iz Sch\varzwalda v treh dejanjih z Asto Niel-sen. Samo zvečer.) 5. Moric je prijatelj živali. (Velekomično. Igra Princ.) V soboto »Sin imperatorja«. (Kolorirano v dveh dejanjih. Olimpijske igre), DRUŠTVA. Dopis iz Šiške: Odbora ženske in moške Ciril-Metodove podružnice v Sp. Šiški sta radi odsotnosti nekaterih funkcionarjev zamogla imeti skupno sejo šele 3. avgusta, da so se računi zadnje veselice pregledali. Poro !o blagajnika se je vzelo z odobravanjem na znanje, kajti veselica je dala čistega dobička okroglo 300 K, povrhu je pa g. .los. Sedej plačal še 200K pokroviteljnine. Veselica se je vršilav nedeljo 21. julija pri g. Stepicu in sicer ob jako neugodnem vremenu. Torej se je naravnost čuditi požrtvovalnosti Šišenčanov. Čast Ciril-metodarjem, da se je veselica tako izborno obnesla. Hvala torej vsem sodelujočim, posebno naprednim šišenskim narodnim damam, čital-niškemu pevskemu zboru, šišenskemu vrlemu Sokolu, in vsem prijateljem Ljubljančanom. Navdušenemu govorniku g. župniku Brcetu, tajniku C. M. D. pa kličemo: Na zdar! in na svidenje! Poročilo iz Most. V nedeljo popoldne so se vršile sokolske slavnosti po vseh krajih Kranjske. Nastopali so Sokoli v Šiški, Kranju, Idriji in tudi v Mostah se je vršila velika sokolska slavnost Čez teden dni bodo strašili »Čuki« po ljubljanski okolici, a včeraj je izkazal Sokol v Mostah, da se mu ni strašiti teh nočnih ptic. Nastop moščanskega Sokola je bil naravnost impozanten. Javna telovadba nam le izpričala krasen vspeh vztrajnega del. Naravnost impozanten je bil pa nastop naraščaja pod vodstvom brata Jan. Slapničarja. Na večer so bili prostori pri »Miškotu« zelo oživljeni. Tamburaški klub »Šiška« je skrbel za zabavo godbe, pevci za veselo petje, ples se je pa razvijal sam od sebe. »Kmečki štant« je bil prav nekaj originalnega. Obilo občinstvo pa je pričalo o zavednosti občinstva. Moščani. v znamenju sokolstva naprej! V tem znamenju bodemo zmagali! Petindvajsetletnica pev. društva »Hajdrih« na Proseku. Na željo mnogih bratskih pevskih društev se je rok za priglašenje k veliki pevski slavnosti. 251etnici pevskega društva »Hajdrih« na Proseku padaljšal še do 17. avgusta t. 1. Zato nujno prosimo sl. bratska društva, da se pravočasno priglasijo, ker sestavi odsek 18. avgusta spored, katerega se izroči tiskarni dne 19. avgusta. Poznejše priglasitve se ne bode moglo tiskati ni na plakatih ni na vsporedih. Zato apehijemo še enkrat na slavna društva, da upoštevajo ta zadnji opomin ter blagovolijo pohiteti s prijavami. Ne odlašajte z istimi do zadnjega dneva. — Iz Kranjske sta se priglasili doslej bratsko društvo »Slavec« iz Ljubljane korporativno z zastavo in glasbeno društvo »Ribnica« iz Ribnice. Trst. Češki narodni socialisti v Trstu. Danes ob 8.51 zvečer dospejo v Trst (južni kolodvor) z brzovlakom češki narodni socialisti. Na kolodvoru jili pozdravi zastopstvo »Narodne delavske organizacije«. Pri sprejemu svira godba N. D. O. Nato se vrši manifestacijski shod. na katerem nastopajo kot govorniki: zastopniki »Narodne delavske organizacije«. Zveze jugo slovanskih železničarjev, narod.-socialne mladinske organizacije ter gostje češki narodni socialisti. — Tržaški Slovenci! Danes ob 8.51 zvečer vsi na južni kolodvor! Sprejeti moramo brate Cehe dostojno. Naj vidijo, da jih ljubimo, saj smo en narod. Bratje naši prihajajo iz severa. Ne vidimo se vsaki dan, ker smo predaleč oddaljeni eden od drugega. Zato moramo danes pokazati, da se veselimo iz dna srca njihovega prihoda. Sestanek tržaške slovenske mladine. Predvčerajšnjim se je vršil pri lepi udeležbi sestanek tržaške slovenske mladine z dnevnim re 'dom: »Naše časopisje«. Govorila sta predsed nik in podpredsednik trž. narod. soc. mladinske organizacije. Oba govornika sta povdarja-la. da potrebuje slovenska mladina, ako se hoče povzdigniti in napredovati — zaslombo v slovenskem časopisju. Če mladino slovensko Časopisje ne podpira, jej nasprotuje. Proti vsakemu nasprotniku moramo pa udariti najodločneje. — Pred par meseci se je začelo gibanje med tržaško slovensko mladino. Mladina le z veliko navdušenostjo pozdravila ustano-tev mladinske organizacije na narodni in socialni podlagi. Mladinska organizacija ima samo ta namen, da izobražuje, da nezavedno slovensko mladino, ki se radi nevednosti odteguje svojemu lastnemu narodu, pripelje do spoznanja, jo nauči ljubiti svoj narod, svoj materni jezik. Nadalje, da mladino vsposobi za boj proti vsaki krivici, proti vsem škodljivim pojavom v človeški družbi. Plemenit nnmpn im-, torej to mladinsko izobražev. društvo Vzlic teinu nna nešteto sovražnikov. Tisti, ki bi hoteli. da mladina nikdar ne pride do prave izobrazbe, tisti so planili proti tej lepi ideji. »Edinost« nam nasprotuje, objaviti noče od nas niti črkice več. Časopis pa moramo imeti. Imamo ga. »Dan« je list, ki je napreden skozinskoz in on nam gre na roko. Ko bi še »Dana« ne bilo, bi si morali ustanoviti svoj lastni list. Torej, ker nam stoji »Dan« ne strani, zato moramo uprizriti zanj veliko agitacijo. Mi, mladina, mo-i9?1?. Kidati nato, da bo Čital »Dan« vsak tržaški Slovenec. Mi mladi bomo šli med ljudstvo in mu zarodeli celo stvar. Povedali mu bomo, da je treba čitati list ki človeka duševno dviga, ki Človeku odpira oči, ne pa jnorda tak, ki Človeka duševno ubija, napravi »z človeka strahopetca, ki je neumen ter se Pokori radi svoje nevednosti vsem ukazom tlačiteljev. Za »Dan« mora na delo vsak. Poskrbeli bomo pa tudi, da pride iz Trsta v »Dan« raznovrstno gradivo. Tozadevno bo zastopnik mladinske organizacije govoril z uredništvom »Dneva« v Ljubljani. Poskrbeli bomo vse potrebno, da bo z listom zadvoljen vsak. Le kadar bo »Dan« razširjen med ljudstvom, le takrat, kadar se to zgodi, bomo napredovali, bomo šli od uspeha do uspeha. Mladina na delo za »l)an«! Dva ministra na vrhu Triglava. Kakor smo že poročali, bivata že dlje časa na Bledu minister za javna dela, dr. Otokar Trnka, in gališki minister-krajan Vladislav pl. Dlugosz. Od tu delata izlete po prekrasni blejski okolici. Pred tednom dni sta bila vrh Go-ice in sedaj sta obiskala tudi Triglav. V petek dne 2. avgusa zjutraj, sta se z avtomobilom odpeljala z Bleda v Mojstrano. Zjutraj je vreme v Mojstrani slabo kazalo, a ministra se nista dala oplašiti. Ob pol 8. uri zjutraj je dospela družba v Triglavski dom (2515 m) S. P. D. Sredi ostalega občinstva, katerega je bilo oni večer mnogo na Kredarici, sta se ministra do 11. ure neprisiljeno zabavala v družbi svojih spremljevalcev ter- dveh odbornikov S. P. D., gospodarja Korenčana in blagaj. Šušteršiča. Vsi planinci v koči so bili prav dobre volje. Ob 7. uri je družba odrinila iz Triglavskega doma. Obe ekscelenci sta se izkazala prav spretna v tem jioslu, čeravno je to bila prva plezalna tura v njih življenju. Vrh Malega Triglava sta počivala. Ob pol 9. je družba dospela na vrh Velikega Triglava; razgled je bil slabši kakor na Malem, a oba ministra sta bila prav dobre volje Eno uro sta ostala na vrhu, zapisala svoje ime v spominsko knjigo in g. Korenčan ju je fotografiral ob Aljaževem stolpu. Še drugi turisti in turistinje so se zbrali vrh Triglava in vsi skupaj so se vrnili po isti poti na Kredarico. V Triglavskem domu je ministra v imenu odbora S. D. S. prisrčno pozuravil predsednik dr. Pr. Tominšek. Ekscelenci sta se zahvalila za iskren sprejem ter sta se zelo pohvalno izrazila o izvrstni postrežbi ter o prijaznih spalnih sobicah Triglavskega doma, ki odgovarjajo po praktični in lični opremi vsem zahtevam alpskega hotela. Blagovolila sta društvu podariti po sto kron z pospeševanje društvenih namenov. Opoldne sta se s spremstvom po prisrčnem slovesu napotila v Bohinj. Po ravnokar dodelani novi stezi S. P. D. je šlo hitro dol na Krmsko sedlo; od tod k Vodnikovi koči (1800 m). Tukaj so se dvignili oblaki, ki so nekaj ur ležali nad gorami in ministra sta občudovala krasoto Velega polja, najlepše gorenjske planine. V koči so izročili v imenu S. P. D. ministroma dva prekrasna šopka planinskih cvetk. Med tem se je popolnoma zvedrilo; bil je krasen popoldan. Ob pobočju Toš-ca, ki slovi po bogati flori, so šli na planino Uskovnico in po lepih gozdih v Srednjo vas. Ob pol 8. zvečer se je družba z avtomobilom odpeljala domov. Ob pol 9. je družba dospela na Bled. Pokrajinski čari triglavskega gorovja so napravili globok vtisk na ministra, ki sta Izrazila, da ie po njih prepričanju čudovita lepota Kranjske še vse premalo znana po svetu. V Društvo za varstvo deklet a Velik škandal v Budimpešti. — 24 deklic zginilo. — Reformirano društvo v rokah kuplerke. Slavna mažarska dežela ima poleg drugih škandalov tudi mnogo senzacij iz takozvane višje družbe. Posebno slavno pa je postalo glavno mesto Budimpešta po svojih kupcih z dekleti, kajti v Budimpešti je takorekoč središče mednarodne kupčije z dekleti. Budimpešta ima veliko število takozvanih salonov, v katerih se vrše razne nemoralne stvari in pogosto cele orgije. Število teh salonov leto na leto raste; v teh salonih se vrše dan za dnem kupčije za mlade deklice, ki jih dobe ogrski mešetarji v svoje roke in jih prodajajo naprej. Mažarska policija vseh teli razmer neee ali ne sme videti, ker so pri takih stvareh prizadeti višji mažarski krogi. Najbolj žalostno pa je, da ta policija niti ni vedela, kdo vodi takozvano društvo za varstvo deklet. V zadnjih dneh se je namreč dokazalo, da je stala takemu društvu na čelu kuplerka — ki je sama prodajala deklice raznim kavalirjem. Zgodil sc je sledeči slučaj, ki kaže te ma-žarske razmere v najlepši luči: V Ernstovi ulici v Budimpešti je te dni ležala bolna bivša ljubica nekega sodnika, ki je imela dve hčerki. Starejša iz njih je imela 14 let. Njena krasota je bila nenavadna, zato je ugajala nekemu višjemu državnemu uradniku, ki se je obrnil na neko posestnico takozvanega »salona« v Kotkovi ulici in ji je. ponujal 1000 K za to, ako mu pomore, da dobi deklico v svoje plemenite roke. Posestnica »salona« je bila že izkušena v takem posredovanju in je zvabila krasno deklico z lepimi obljubami v svoj salon. Rekla je, da se zanjo zanima visok gospod, ki bi rad z njo govoril. Neizkušeni deklici je to ugajalo in je prišla v salon. Tam je prišel zvečer »kavalir«. Drugo jutro se je vrnila Ilonka — tako je bilo deklici ime — domov v krasni obleki in z denarjem 400 kron. Bolna mati se je tega prestrašila, toda posestnica salona jo je potolažila, da ona pazi. da se ne zgodi kaj hudega. Ker je mati potrebovala denarja, se je udala v usodo in je pustila hčerko, da je šla zopet v salon, kjer jo je zopet čakal oni uradnik. Mlada deklica pa se je zaljubila v mladega arhitekta in je postala popolnoma njegova last. Ker pa Ilonka v tem salonu ni bila pred drugimi »kavalirji« varna, jo je spravil arhitekt v drug salon, k neki drugi gospej, s posebno opombo, da je Ilonka samo njegova. Ker pa tudi ta gospa te opombe ni vzela tako resno in je pustila, da so jo obiskovali tudi drugi boljši stalni gostje njenega salona, ji je preskrbel arhitekt posebno stanovanje. Obe posestnici »salonov« pa sta se srečali nekoč pri kavi in sta druga drugi očitali nelepo konkurenco. Da bi se maščevali nad tem, ker deklica ni v nobenem »salonu«, sta sklenili, da naznanita policiji, da deklica tako mlada, Hletna. živi z mladim možem. Policija je res Ilonko poklicala k sebi in jo vprašala, kako in kaj. Ilonka pa je rekla, da je oni arhitekt njen ženin in da jo vzame za ženo. Ker policija njenim besedam ni verjela, jo ie spravila v poseben zavod, ki je nosil naslov: »Reformirano društvo za varstvo deklet.« O tem. da sta oni posestnici »salona« sami pripomogli deklici na spolsko pot — ni policija vedela nič — in tudi ni vedela — da je deklica prišla v roke novi kuplerki. ki je bila načelnica -reformiranega zavoda za varstvo deklet. — To društvo, ki je imelo namen varovati mlade deklice pred ženskimi kupci in pred zapeljivci, ter je zato dobivalo od države visoko letno podporo, je imelo za kuharico Klotildo Kovačevo, ki Je bila zaradi oderuštva proti škofu Paroyju — računala ie namreč škofu previsoko za svoje posredovanje — obsojena na poltretjeletno ječo. Ta ženska je vodila zavod tako vzorno, da je tekom dveh mesecev izginilo iz zavoda 24 deklic. ne da bi bila policija o tem kaj izvedela, ko je bila Ilonka v zavodu, so bili seveda vsi moški obiski prepovedani. Kmalu pa je prišel v zavod arhitekt in je prosil načelnico, da bi smel z Ilonko govoriti. Načelnica mu je to dovolila — kmalu pa mu je dovolila tudi več. Ilonka je smela z njim oditi ven. kadar je hotela, in se vrniti, kadar je hotela. Načelnica je z deklicami in s kuharico celo prirejala posebne izlete v nočne salone, kjer so niene gojenke imele svoje oboževalce, i udi arhitekt in liouka sta šla z njimi. Na nekem takem večeru se je cela družba seznaila z nekim gospodom Saftom, ki je bil z gojenkami v vedni telefonski zvezi iil je sprejemal njih posete v raznih hotelih. Po njegovem odhodu je izginilo iz Pešte mnogo mladih deklet — med njimi tudi 24 deklic iz reformiranega zavoda za varstvo deklet. Izkazalo se je, da je bil Saft agent, ki je posredoval kupčijo z dekleti. — O vsem tem je izvedela policija in je takoj prijela načelnico zavoda in Klotildo Kovačevo. Kar je bilo v zavodu deklic, so jih oddali v drug zavod. Tudi se je vpeljala obširna preiskava in poizvedovanje, kam so deklice izginile. Posebno čakajo na Safta, seveda, če se vrne v Pešto. Take razmere so v Budimpešti in v njenih salonih. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. POLOŽAJ V TURČIJI. Cetinje, 5. avgusta. V soboto je prišlo pri Kolašinu do krvavega spodada med Turki in Črnogorci. Turki so prekoračili črnogorsko mejo in skušali na črnogorskem ozemlju izkopati jarke. Črnogorska obmejna straža je skušala Turke pognati preko meje. Na to je bilo alarmirano vse črnogorsko obmejno prebivalstvo, katerim so se pridružili tudi Malisori. Vnel se je krvav boj, ki je trajal pozno v noč. Turki so bili potisneni preko meje. Črnogorci so imeli 10 mrtvih in 15 težko ranjenih. Na turški strani je padlo 60 vojakov. V Črni gori vlada radi tega napada veliko ogorčenje. Skoplje, 5. avgusta. Isa beg Boljetinac je prišel v Prištino preko Vučitrna S seboj je prb peljal dva voza orožja in streljiva. Carigrad, 5. avgusta. V vladnih krogih s* silno razburjeni vsled energične akcije Ise bega Boljetinca, ki je baje edini kriv. da delo albanske komisije nima nobenega uspeha. Razni uplivni faktorji delujejo na to, da bi se z vso energijo nastopilo proti Isi Boljetincu, češ, ako se uniči tega, bo odsebe prenehala tudi albanska vstaja. Solun, 5. avgusta. Poveljnik stražnice v Gradištu Mustafa je zapustil s 52 orožniki svoje mesto ter se pridružil arnavtskim vsta-šem. Skoplje, 5. avgusta. Albanci so napadli Senico ter s silo odprli vse tamkajšnje zapore, v katerih je bilo 152 kaznjencev. Kaznjenci so se nato pridružili vstašem. Solun, 5. avgusta. Poveljnik orožnikov v Kumanovem se je pridružil albanskim vstašem V Prizrenu je 150 orožnikov zapustilo službo in se napotilo v gore. Prizrenj so zasedli At hanci. Turška posadka v Halidolu je kapitulirala. V Mitroviči revoltirajo turški vojaki. Odgovorni urednik RadivoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne*. Mali oglasi. Dobro ohranjena okrašena otročja postelja se ceno proda. Kje, pove »Prva anoiična pisarna«. 529—1 Celo noč * Q odprto A Celo noč odprto % ;l! 680 — Pa če bo hotel? — Zakaj bi ne hotel. Prestrašite ga s tri bunaloin in ne bo se upiial. Glejte, tista hišic;; tam je ... — Čarodejčeva? — Ali niste še nikdar slišali govoriti o Saitanu? — Saitano? je zašepetal Tannegny in s. spomnil Passavantovih povesti. Spoznal hišo, pred katero je čakal plemiča zadnjo no -- Da, da on mi pomore si je dejal. Div-se ubogi moj prijatelj. Iannegny ti gre n. pomoč! XVIII-Oče »n sin- Ko je pritekel vojvodov ogleduh domu, jc Ivan Nevstrašni takoj ukazal peljati jetnika \ Hišo Saint-Pol. Sam se ie napotil tja in pii čr'oval rri glavnih vratih svoje ljudi. Nekai dni sem so plemiča natančno nadzorovali in vse ie ono pripravljeno, da ga ujemo. Vojvoda je postajal že nestrpen, ker od Passavantove-ga ujetja je odvisna njegova slava, njegova moč ;n nitgovo lastno življenje bi bilo potem na varnem. Uodilo se mu je tako-le: Bil je v najsit-nejšili škripcih. Kraljica je bila prisiljena mirovati. ArmanjČani so bili z vso paro na delu in v mestu kakor na dvoru so si pridobivali vedno več ugleda. Skoro na glas so ga obtoževati umora Orleanca. Neumorno so zbirali gradivo in vedno nevarnejše se je zadrgovala njih mreža. Skraina sila ga je gonila, da nekaj ukrene, da se giblje, da čini. Mislil si je: . sr- 67 J — njiju ušes. Tako je dospel Tannegny tuleč z drugimi do Hiše Saint-Pol ter videl, kako je padel mostič in je temni hodnik požrl ujetnika s spremstvom... _ Čutil se ie globoko ponižanega. Da se m nihče zmenil zanj, ga je bolj žalostilo, nego zadnji prepad, kjer je skoro pustil življenje. Škripal j? z zobmi, pridušal se, da se nalašč niso menili zanj in prisegal je, da se maščuje. Ves iz sebe je krenil proti »Obešeni svinji«. Šel ie po isti cesti nazaj, ustavil se na kraju poboja in hudogledo zrl v poškodovano hišo. Vrata so bila na kosce razsekana, v zidu je mesto okna zijala velika odprtina. Ulica le bila prazna, zakaj Parižani so bili na slične dogodke navajeni. Radovednost jih je vedno privlekla na ulico, potem pa so se zopet razšli. Poleg tega je pritiskat leden mraz. Kapitan se je vrnil v krčmo k Tlnbandiju; bil je zelo lačen in takoj si je naročil obed. Krčmar Je zapazil, da je gost izredno slabe volje in hodil je okoli njega, kakor maček okoli kaše. Končno se je opogumil ogovoriti ga; — Ali se vam ne zdi nevarno ostati kar tukaj v krčmi? Dam vam prenesti obed v vašo sobo. Konji so tudi pripravljeni. — Nikamor se ne premaknem, je zarenčal kapitan. — In Če pridejo Burgundci? se je prestrašil krčmar. — Kaj zato £e pridejo. Za mojo kožo itak več ne marajo, se je razjezil Tannegnjr. Vrli Thiband ni mogel razumeti, da sc more človek jeziti, če kdo ne mara za njegov,; kožo. Hotel je obrniti pogovor in je dejal: ItiSa Saint-Pol, 143 širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesljonlranl optik In strokovnjak svoj Wl" opti6ni zavod. Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu. i Cenike pošiljam na (zahtevo zastonj in poštnine prosto. V V. wrj. * ~ “1 Knjigoveznica A. Feldstein v Ljubljani Radeckega cesta 12 se najtopleje priporoča. % •_____Si „DAN“ se prodaja po 6 viti.: 1. V Gorici: Karol Schmelzer. južni kolotlvor Ter. Leban. Corso Verdi 20. Jan Sardagna. Gosposka ul. 9. U. Likar, državni kolodvor. 2. V Kranju; Adamič. Glavni trg; Rant; Šifrer na kolodvoru. 3. Na Bledu: Pretnar in A. W61fling. 4. V Bohinjski Bistrici: M. Orobotek, 5. V Radovljici: Oton Homan. 6. V SkolJl Loki: M. Žigon. 7. V Idrill: tiskarnar Sax. 8. V Cerknici: K. Werli. 9. Na Rakeku: A. Domicelj. 10. V Gor. Logatcu: Josip Rus 11. V Postojni: I. Marinčič. 12. V St. Petru na Krasu: K. Sclun !/?r. 13. V Novem Mestu: Josip Kos. 14. V Opatiji: A. Tomašič. 15. V Reki; J. Trbolevič. 16. V Divači; K. Schmelzer. 17. V Komnu: A. Komel. 18. V Nabrežini: K. Schmelzer. 19. Na Zidanem mostu: M. Peterman. 20. V Celju: Zvezna trgovina. 21. V Mariboru: Vilko Weixl. prodaja v Ijubljmi v sledeči teiaraafi po O vin. l!z,T7“ocL: Kavarna »Central*. Dane« in vsak dan vso noč KONCERT nanovo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra, Z velespoštovanjem S Stefan Miholič, kavarnar. IMHIIIMMHIII IIUMIIIItMIHi liHIIMIIIIIHIM •• v Ljubljani r. z. z o. z. r Frančiškanska uica štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za lisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. D O i , .. h a. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DKZAVJH KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. jMRZLIKAH, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu KOŠIR, Hilšeijeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENlONIK, Židovska ulica. KLEINSTEIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. i WISIAK, Gosposka ulica, A KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta, LIKAR, Glince. STRKOVlC, Dunajska cesta ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Doleujska cesta. »Angleško skladišče oble^^\ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. naznanja