Leto XLIX - št. 13 - CENA 110 SIT Kranj, petek, 16. februarja 1996 STRAN 11 Iz privatizacijske kupnine bo Planika dobila za milijon mark sredstev Aspirin vreden milijon mark Speljali bodo poravnavo z bankami, zaprli obrata na Breznici in v Lukovici in število zaposlenih zmanjšali na 1784, delo bo torej izgubilo Še 500 ljudi. Kranj, 14. febr. * Rešitev kranjske torej Še vedno ni, več pa ga je zunaj Planike je naposled znana. Na torkovi nje, da Planika mora splavati. Gore- I Sej> je sanacijski program sprejel njska banka in SKB banka sta pristali delavski svet, v tajnem glasovanju z na 90-odstotno prostovoljno poravna- desetimi glasovi za in s štirimi proti, vo, novi minister za gospodarstvo UGODNI POSOJILNI POGOJI Gorenjska^ Banka Banka Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direk» ' Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoŠnjek, Lea Mencinger, Stojan Saie, Darinka Sedej, yJ5J Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Me j nine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-91 »m GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in pet" Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek P imajo zu odstotkov popusta. Za tujir stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT Minister za šolstvo in šport dr. Slavko GABER o novi šolski zakonodaji Otroci in starši se bodo lažje odločali Z devetletno osnovno šolo bodo otroci razbremenjeni, znali pa bodo lahko veliko več kot sedaj, je prepričan minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, ki tudi za Gorenjsko napoveduje ustanovitev vsaj ene nove višje šole. ■ Državni zbor dokaj uspešno sprejema nove šolske zakone. Sprejet je krovni zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zelo Pa ste pohiteli tudi s sprejemom zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zakaj? . "Vzgojni in izobraževalni sistem je neka piramida, katere vrh je zakon o organizaciji in financiranju Vzgoje in izobraževanja. S sprejemom zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju pa smo Pohiteli zato, ker skušamo že jeseni, torej v prihodnjem šolskem letu, omogočiti nekatere nove višješolske Programe pri poklicnem in strokovnem izobraževanju. Novost naj bi Preizkusili na petih točkah, med njimi tudi na Bledu za področje turizma, v Velenju za področje elektrogospodarstva itd. Zato smo Predlagali tak vrstni red sprejemanja zakonov v državnem zboru." Se razen na Bledu še kje na Gorenjskem načrtujejo nove sole? "To bi bila samostojna šola, ustanovljena v okviru turističnega Programa Phare, ki bi delovala znotraj sedanjega turističnega srednješolskega centra. Kolikor se spomnim ta trenutek, je med kandidati tudi Iskrina srednja šola na Zlatem polju v Kranju, ki bi izobraževala za elektrogospodarstvo." Šola bo po sprejemu zakonov reformirana. Kdaj bodo novosti uvedene v prakso? "S sprejemom zakonov bo oblikovan pomembni družbeni podsistem, ki mora normalno delovati in predvsem omogočiti čim večjemu števi-u ."nadih, da na izobrazbeni lestvici Pridejo čim višje. Zato ponuja otrokom in staršem veliko več smeri, programov in vsebin. Po 40 letih uvajamo v osnovni šoli v zadnjem delu šolanja diferenciacijo, vendar ne radikalno. Veliko več izbire bo v srednjem šolstvu z dve-in triletnimi poklicnimi šolami, štiriletnimi tehničnimi šolami, strokovnimi gimnazijami, ki bodo novost, sedanjimi gimnazijami in novima dvema klasičnima laičnima gimnazijama na Poljanah v Ljubljani in na prvi gimnaziji v Mariboru. Cerkev kot zasebna ustanoviteljica pa ima tri klasične gimnazije. Ob takšni ponudbi bi morali mladi lažje uspeti. Jeseni razpisujemo za srednje šole 33.129 mest, v generaciji osmošolcev pa je 26.760 otrok, v višjem in visokem šolstvu pa bo jeseni prostora za 13.500 študentov. Možnost izbire bo torej večja. Natančnega datuma, kdaj bodo novosti uvedene, ni določenega. Nova devetletna osnovna šola bo poskusno uvedena na manjšem vzorcu v šolskem letu 1998 - 1999. Širše pa naj bi jo uveljavili v letih 2001 in 2002. S poklicno šolo po novem bomo lahko začeli kmalu, saj imamo že ustrezne osnove." Novost so zasebne šole in vrtci. Kakšen bo njihov položaj? "Slovenija je med državami, ki bodo dajale zasebnim šolam in vrtcem največ javnih financ. Zagotovljeno je 85-odstotno sofinanciranje. S tem želimo povečati možnost izbire državljanom in njihovim otrokom. Staršem in otrokom dajemo možnost, da poiščejo izobraževanje tam, kjer mislijo, da je šola kakovostnejša in da je vzgojni stil bližji njihovi idejni usmerjenosti in vzgoji-" Javne šole brez verouka Verouk v osnovnih šolah je bila prvovrstna politična tema. Predvsem politična je bila tudi razprava o obveznem izbirnem predmetu o religiji in etiki oziroma sedaj verstvih in etiki. Ta predmet bo sedaj obvezni izbirni predmet. Bo šola zaradi tega še laična in idejno nevtralna? "Avtonomija šolskega prostora je uzakonjena. Verouka v javnih šolah in vrtcih in tudi v šolah in vrtcih s koncesijo ne bo. Je celo prepovedan. V zasebnih vrtcih in osnovnih šolah pa je ta možnost dovoljena. V javnih vrtcih in šolah je prepovedana konfesionalna dejavnost ali kakršna koli organizirana politična dejavnost, ni dovoljeno delovanje verskih skupnosti ali odločanje o učiteljih ali učbenikih. Javna šola je laična, vendar ne laicistična. Zoper nikogar ni uperjena, po zakonu pa je dolžna ponuditi predmet o verstvih in etiki kot izbirni predmet, odločitev učencev pa je svobodna. Učni načrt bo sprejet na običajen in predpisan način, po obravnavi v skupinah in na strokovnem svetu in po odobritvi ministra. Zakon določa, kakšno izobrazbo morajo imeti učitelji in tu ni razprave. Strokovni svet pa bo povedal, katere vsebine mora obvladati učitelj tega in vsakega drugega predmeta. To pa bo mogoče storiti šele potem, ko bo znana vsebina predmeta. Za nas najnovejše razprave o predmetu verstva in etika niso nove. Tudi kaj bistveno novega ni bilo povedanega. Če želimo oblikovati nek šolski sistem, ki bo veljal vsaj nekaj časa, potem glave ne smemo vtakniti v pesek in reči, da diskusije o tem problemu v tej državi ni. Zelo lahko bi se bilo tudi opredeliti za konfesionalno ali lai-cistično šolo. Ker pa pred realnostjo nismo hoteli zatiskati oči, smo izbrali rešitev, ki je zahtevnejša, je pa boljša." Bo otrokom po novem lažje? Se bodo učili manj nepotrebnih stvari in po končani osnovni šoli več znali? "Moja ideja je, da morajo biti otroci razbremenjeni, kar bodo ob devetih letih šolanja lahko. Tudi programi so prenatrpani. Mirne duše bi jih lahko zmanjšali za četrtino v korist kakovostnejšega dela in boljšega znanja otrok." Kaj pa učitelji? Kako oni sprejemajo reformo? "Izrazitega nasprotovanja ni in prepričan sem, da učiteljstvo reformo sprejema. Tudi zato, ker je dozorevala leta in leta in ker se ne gremo revolucij. V dveh letih pripravljalnega obdobja se bomo vsi skupaj pripravljali na novosti. Šolska reforma ni hec, ampak je velik projekt. Glede vsebin posameznih predmetov in števila ur pa bo zanesljivo še vroče." J. Košnjek, slika G. Šinik Ob 40-letnici Zavoda za šolstvo Svetovalec, nič več nadzornik Na Gorenjskem ob okrogli obletnici Zavoda za šolstvo uresničujejo že drugi projekt. J^Jnj, 13. februarja - Ustvarjalnost ec kot osem tisoč otrok iz gorenjskih *tcev (letos so prvič vključeni tudi ?amniški) in 650 pedagoških delavcev j* pružena v razstavi, ki jo je ob 40- tnici Zavoda za šolstvo Slovenije Ju vrav>'a enota tega zavoda v Kran-2"J Naslov razstave, ki je bila od torka jj° četrtka v avli Mestne občine ^ranj, je bil "Majhen sem in vidim et po svoje", z nastopi pa so jo j!0spremili otroci iz glasbenega vrtca °oenČek v Kranju in ženski komor-« zbor VVZ iz Škofje Loke, ki ga stavljajo vzgojiteljice in sodelavke v 8?. zavoda. Ob tej priložnosti smo z * dJo kranjske enote Zavoda za tud'tV° BREDO KONJAR rekli te"' nekaj besed o spremenjeni vlogi |0|ske institucije. f avod za Šolstvo je javni zavod, ki Sv |e ustanovila vlada za opravljanje ^ .valnih, razvojno proučevalnih in Vzo • ?trokovnih nalog na področju i2?°je in izobraževanja. Zavod ima Po ivm jti/uu. it mi oiuiai i£ nav . r —~j-----------J----------- lega, denimo, je predlagal počakati Je deJal> da Je tokratni sestanek, s kriterije, ki so jih obljubili v minis- katerim župani "morijo" krajane, trstvu, preddvorski Miran Zadnikar nespameten; župani in predsedniki je spomnil, da zakon o varstvu okolja, občinskih svetov bi se morali najprej sprejet junija 1993, govori o pravici dogovoriti sami, predvsem pa so za to do odškodnine zaradi zmanjšane nuJni kriteriji. kakovosti življenja, po njem bi morala vlada v devetih mesecih pripraviti merila za dodeljevanje odškodnin. Vlada je zatajila! Zadnikar je zato Gnms odšel, Gros udaril po mizi V zvezi s kriteriji se je oglasil Grosov pomočnik Franc Golorej, ki jonov. Na to je ogorčeno * reagiral predsednik kranjskega občinskega sveta Branko Grims. Dejal je: "Nimate pravice lagati in podtikati. Takoj se opravičite. Ne bom na sestanku skupaj z lažnivci. Ali odidem jaz, ali g. Golorej. Od nikogar nisem nič zahteval in tudi ničesar dobil." Župan Vitomir Gros je "potegnil" s svojim pomočnikom. "Če gre on, grem tudi jaz. Občinski svet zahtev Franc Golorej torej ni odšel, o& pa je Branko Grims. Ali je |\j sestanku "zmagal" Gros, ki je »?H drugim močno s pestjo udaril po ^ in cerkljanskemu Čebulju vrgel obraz "Preklet Čebulj!", ali ŠtiH njegovi županski kolegi, ni P°vS^| jasno. Ciril Hrnčič je sicer milo pr°s j naj mu ne uničijo sestanka, vendar dosti zaleglo... H. Jelovčan Kdo pravi, da vsi nasprotujejo odlagališču odpadkov?! Več kot dvajset ponudb za deponijo Zemljišče, na katerem bi za potrebe radovljiške, blejske in bohinjske občine uredili center za ravnanje z odpadki, ponujajo celo tisti, ki so prej nasprotovali geološkim raziskavam. Radovljica • Ko je radovljiška katerem bi za potrebe radovi jiške, blejske in bohinjske ob čine uredili center za ravnanje \ občina objavila javni razpis za nakup oz. najem zemljišča, na OOSTILTIA NA RESTAVRACIJ 64294 Križe, Sebenje 48, tel.: 064/ 58-026 Vabimo Vas na veselo pustno rajanje, ki bo v soboto, 17.2., in torek, 20.2.'96. Priporočamo rezervacije odpadki ("cero"), je bil odziv zelo dober in celo večji, kot so ravnanje z ga v občini pričakovali glede na velika nasprotovanja do geoloških raziskav na lokacijah Zadn-_ ja snožet, Spodnji deli in Na I Voglih. V roku je zemljišča ' ponudilo deset lastnikov, potlej I se deset, ponudbe pa še vedno • prihajajo. Dobri poznavalci I razmer zatrjujejo, da je pri • tem glavno vlogo "odigrala" sosedska (vaška) nevoščljivost, I ki jo je občina spodbudila z javnim razpisom. Kot je povedal svetovalec Sredstojnika za gradbeništvo larko Markeli, ki tudi vodi skupino za izdelavo prostorskih dokumentov za izgradnjo centra, so vsa ponujena zemljišča na območju od Begunj do Ljubnega. Iz ponujenih zemljišč se kažejo obrisi štirih možnih lokacij. Tri so na območjih, ki I jih je že mariborski inštitut za ekološki inženiring uvrstil med najprimernejše za deponijo (dve na lokaciji Spodnji deli v krajevni skupnosti Begunje in ena na Zadnji snožeti v krajevni skupnosti Ljubno^, druga pa je zunaj tega območja in se nahaja med sedanjo deponijo na Črnivcu in Spodnjimi deli. Vse štiri lokacije so velike najmanj pet hektarjev, z zaokroževanjem pa bi se jih dalo še povečati. Do vseh lokacij je dostop, treba bi jih bilo le razširiti in na nekaterih delih zgraditi nove odseke. Ovir za nadaljevanje postopka ni več Ker lastniki, ki ponujajo zemljišča za ureditev centra za ravnanje z odpadki, s tem dovoljujejo tudi terenske raziskave, je izpolnjen pogoj za nadaljevanje četrte faze "cero", ki obsega izdelavo strokovnih osnov, ocene vplivov centra na okolje in predloga odškodnin. Inštitut za ekološki inženiring Maribor, ki mu ie občina zaupala izdelavo projekta četrte faze, je že pripravil predlog odškodnin za okolico odlagališča odpadkov. Občina je predlog posredovala v obravnavo odboru za urejanje prostora in varstvo okolja pri občinskem svetu, za mnenje pa je zaprosila tudi krajevni skupnosti Mošnje in Brezje, ki imata z odškodninami zaradi bližine deponije na Črnivcu največ izkušenj. Iz krajevnih skupnosti na predlog ni bilo bistvenih pripomb. Mala Mežakla le za izredne potrebe Mariborski inštitut bo s četrto fazo končal do konca aprila. Če se potlej ne bo nič zapletlo, bi ob koncu maja, ko bo potekel rok za odlaganje odpacfkov na Črnivcu, po najbolj rožnogledi različici (in ob predpostavki ločenega zbiranja odpadkov v vseh občinah) že lahko začeli začasno voziti odpadke na novo deponijo. Ker je to glede na dosedanje izkušnje, ko se J* , deponijo boli zapletalo * razpletalo, bolj malo verjet^: v občinah "preigravajo" različice, kam naj bi v?** smeti od 1. junija dalje. Alf L bo možno voziti na jeseni« Malo Mežaklo? Ko je rad0* jiška občina o tem vpra»' ministrstvo za okolje in Pjvj(J tor, ki tudi sofinancira sanajl jeseniške deponije, je ^ odgovor, v katerem P'5e/-tne sanacija ne pomeni moret» prekvalifikacije Male Meža* v regijsko odlagališče, pač Pa sanirani del odlagališča p° y trebi in v skladu z možno«' ter proti plačilu stroškov ' razpolago kot nadomes'. odlagališče za občine Radov'J ca, Bled in Bohinj. O dodati* izkoriščanju odlagališča »n pogojih odločata občinska s ta občin Jesenice in Kranj* Gora v sodelovanju z mi" trstvom za okolje in pr°s ^ Skratka: jeseniško smetis^ .„ namenjeno rednemu odlaga»L odpadkov iz radovljiške, blej in bohinjske občine, odlaga na sanirani del bo mogoče & 0 izrednih potrebah, ko pa boj j„ pogojih, predvsem o kolic"1 ceni, odločali vsakič^oset^ Z zasedanja nakelskega občinskega sveta Najprej o simbolih, nato o denarju Svetniki so spoznali osnutek občinskega grba, a se o njem niso izrekli. Kljub pozni uri so obravnavali in sprejeli osnutek letošnjega proračuna. Naklo, 14. februarja - Dvanajsta seja se je potegnila do dvanajste ure, vendar ne podnevi. Po številu točk dnevnega reda sicer ni bilo pričakovati kar šcsturnega zasedanja, a ob raznoliki vsebini ni šlo brez obširnih razprav. Največ časa so posvetili osnutku občinskega grba in poročilom odborov. Predsednik komisije za pripravo celostne Podobe občine Naklo Anton Peternelj je seznanil svetnike z dosedanjim delom v njej jn odločitvijo o izboru agencije Grafit iz Nakla za izdelavo osnutka občinskega grba. Kot je povedal oblikovalec Dušan Grobov-šek, so za občinski simbol izbrali nagelj; le-ta spominja na turizem, ki je zanimiv tudi za to Področje. Gre za stiliziran cvet s tremi Peresi, ki ponazarjajo povezavo treh krajevnih skupnosti. Cvet je rdeče barve, podlaga Je bela, ščitast lik pa obroblja črna barva. V razpravi so svetniki nihali predvsem med odločitvama, ali bi osnutek dali v javno obravnavo ali pa bi o njem odločali sami. Kot so sklenili, bodo o predlagani rešitvi za pb najprej pridobili mnenje strokovnjaka, sele nato pa bodo osnutek ocenili sami. Predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini za 1996. leto n| dobil zadostne podpore svetnikov. Svetniki sicer niso nasprotovali 9-odstotnemu Povečanju lanskih cen, vendar so od občinske uprave zahtevali, naj gradivo dopolni z razlago obračuna posameznih cen. Številne pripombe so doživela predvsem Poročila odborov pri občinskem svetu. Meri Lavrič iz odbora za komunalo in infrastrukturo je opisala tudi predlog programa letošnjih del, po katerem naj bi namenili 100 milijonov za gradnjo prizidka k šoli, 21 milijonov SIT pa za vsa druga dela. Med njimi je največ nasprotovanj povzročilo predvideno sofinanciranje sanacije brežin in cerkve Tabor v Podbrezjah, za kar naj bi občina prispevala 2 milijona SIT. Jaka Korenčan iz odbora za gospodarstvo je moral pojasnjevati predvsem smiselnost vlaganja denarja v sedanje oblike pospeševanja kmetijstva, od odbora pa so zahtevali ob predvidenih vsotah za kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem tudi programe letošnjega dela. Viktor Jesenik iz odbora za družbene dejavnosti je po izrečenih očitkih o preveč samostojnem delovanju komisij za kulturo in šport sprejel zahtevo sveta, da v komisijo za šport vključijo tudi svetnika Petra Meglica. Tatjana Kosec iz odbora za splošne zadeve je pojasnila postopek pri razdelitvi denarja za stanovanjska posojila, ki bodo prosilcem kmalu odobrena v banki. Predsednik komisije za izgradnjo šole Ivan Meglic je svet seznanil, da bodo 4. marca odpirali ponudbe gradbenikov, povabil pa je tudi na ogled nekaj slovenskih šol s sodobno telovadnico.Svetniki so potrdili osnutek letošnjega občinskega proračuna, v katerem nai bi imeli nekaj več kot 297 milijonov celotnih prihodkov. Poslušali so še poročilo župana o aktualnih nalogah ter mu zastavljali vprašanja in pobude. Pod dodatno točko je Tadej Markič izrekel nasprotovanje odločitvi krajevne skupnosti Duplje, ki ni dala soglasja za izgradnjo hiše poslancu Lapu zaradi problemov z dovozno potjo. S. Saje Zlatoporočenca Marija in Vinko Giacomeli Nevesta je imela roza obleko 12. januarja 1946 sta stopila pred oltar kranjske župne cerkve. Vinko še ve, kako je bila takrat oblečena njegova Marija; v roza obleko in plašč z veliko lisico za vratom. Bila je seveda najlepša nevesta. Kranj, 16. februarja - Obleka ni bila nova, se spominja Marija, lisica je bila sposojena od sestre, ludi ohcet je pila sila skromna; s starši sta jo doma zalila z litrom vina, ki ga je Vinko prinesel od Peterlina. Kljub skromnemu *ačetku pa je njun zakon, v katerem so se rodili trije otroci, trden. Jesen življenja je lepa. Marija gospodinji, vrtnari, se veseli vnukov, Vinko pa ima stalno nekaj opraviti okrog svojega 37 let starega opla. Spoznala sta se pri petnajstih. On, doma v revni žirovski družini,Je kot po-b|č prišel za pastirja v Žabico. Ona je bila sosedova. «kra se je vnela. S kolesi sta Se podila naokrog, se sramežljivo držala za roke. Trajalo je leto dni, potem se Je on šel učit kovaške obrti. In Potem je prišla vojna. "Osem let se nisva videla. h *e ljubezen ne gori, tli," Pravi Vinko Giacomeli. stanoval je pri sestri v Za-oukovju, delal v Iskri, iskal stanovanje. Vprašal je v tovarni, kjer so mu postavili Pogoj: stanovanje dobiš, če Je oženiš. Mladenič, ki je takrat premogel eno delov-n° in eno nedeljsko obleko, £a je seveda z veseljem ^Polnil. Marija je sprva jjcer oporekala, češ, kako pova, če nimava ničesar, Vendar se ni uprla. Za božič sta se vselila v Prazno, a samo njuno stanove v hiši, ki sta jo kasneje odkupila in v kateri še zdaj .Vlta, skupaj z najstarejšim S1nom. Poroka je bila 12. Januarja, brez velike ohceti. Hrana je bila takrat na karte, Vinko je od Peterlina prinesel dragoceni liter vina. "Zame so bili najlepši trenutki zakona, ko so pnšli na svet otroci. Vsi trije, dva sinova in hči, so bili rojeni doma. In ker takrat z majhnimi otroki nisi imel kam, sem deset let ostala doma," pravi Marija Giacomeli, medtem ko se mož Vinko z največ nostalgije spominja časov, ko sta, mlada in zaljubljena, zaživela skupaj. Najstarejši sin živi z njima, druga dva otroka sta šla na svoje, nedaleč od doma. Rada se vračata v rojstno hišo. Radi prihajajo tudi vnuki. Marija jih je pazila, ko so bili še majhni, zdaj so vsi že "ušli", pravi. Najmlajši od petih jih šteje šestnajst. Njuna jesen življenja je lepa. Še vedno se imata rada, prijatelja sta, tudi nad zdravjem se pri 74 letih ne pritožujeta. Marija gospodinji, plete in komaj čaka pomladi, da bo šla lahko na vrt, Vinko pa ima največ opraviti okrog svojega 37 let starega opla. Z njim se še peljeta po nakupih in na obisk k njegovim v Žiri. "Avta ne dam iz rok, ne prodam ea, čeprav so me že prosili. Še vedno je lep." • H. Jelovčan, foto: T. Doki Svobodni sindikati so zahtevali Odstopi naj "minister za zdravnike" Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je zahtevala razrešitev ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča. Ljubljana, 14. februarja Zahtevi so botrovali trije razlogi: neupoštevanje strokovnih pripomb k zdravstveni zakonodaji in načrtu zdravstvenega varstva do leta 2000, pospešena privatizacija v zdravstvu in nesprejemljiv odnos ministrstva do zaposlenih v zdravstvu, razen zdravnikov. V svobodnih sindikatih so ministru očitali, da morajo zavarovanci pri iskanju zdravstvenih storitev segati vse globlje v lastni Žep, saj se krčijo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovan-ja in se prenašajo v prostovoljno zavarovanje. Položaj zavarovancev, zlasti iz nižjih družbenih slojev, je zaradi tega vse slabši, na ta način se ščiti zdravje bogatih. da so pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zelo široke, stroški zdravstva pa vsako leto višji. To je tudi razlog, zakaj se pri nas, kakor še v mnogih drugih državah, odločamo, kaj ne sodi v obvezno zdravstveno zavarovanje. Sicer pa dodaja, da strateška izhodišča za to na pobudo vlado sprejema samo državni zbor. Kar zadeva zasebno delo v zdravstvu, minister pravi, da ga ni mogoče enačiti s privatizacijo zdravstvenih zavodov, do katere v Sloveniji še ni prišlo. Sicer pa obisk v zasebnih ordinacijah kaže, da so zavarovanci z delom zasebnih zdravnikov zadovoljni. Minister tudi poudarja, da je izjemna odgovornost zdravstvenega, še posebej pa zdrav- Sindikati oporekajo tudi pos- niškega dela, podcenjena. pešeni«f>rivatizaciji v zdravst- Zdravstveno ministrstvo si vu, ki poteka mimo vseh dogovorjenih konceptov. Tretji očitek ministru, ki ga zaradi tega imenujejo "minister za zdravnike", je nesprejemljiv odnos do ostalih zaposlenih v zdravstvu in favoriziranje zdravnikov. Minister je na omenjene očitke že odgovoril. Pravi, skupaj s sindikati v zdravstvu prizadeva v okviru finančnih in zakonitih možnosti vladi predlagati dopolnila kolektivnih pogodb, ki bodo raven poklicne in posamične odgovornosti natačneje opredelila. Ministrstvo se pri tem ne omejuje le na zdravnike. D.Ž. Vloge za otroški dodatek že sprejemajo Kranj, 15. februarja • Od torka dalje so v knjigarnah na voljo novi obrazci vlog za otroški dodatek. Zanj bo s prvim majem začel veljati hov, Višji cenzus, ki bo znašal 110 odstotkov pov- grečne lanskoletne plače v loveniji. Upravičenci, po nekaterih napovedih se bo dosedanje število podvojilo, morajo nove zahtevke s podatki o dohodkih vložiti najkasneje do konca marca. Centri za socialno delo bodo vloge za otroški dodatek po novih predpisih začeli sprejemati že ta mesec, pravica do dodatka pa bo vsem tistim, ki ne bodo presegli cenzusa, priznana od prvega maja dalje. Povsem nova pravica, ki jo prinaša spreemba Zakona o družinskih prejemkih, je dodatek za nego Otroka, ki bo prav tako uveden s 1. majem letos. Dodatek bo namenjen Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in hudo bolnim otrokom, prejemali pa ga bodo glede na socialni položaj družine, v kateri otrok živi. Za uveljavljanje te pravice bo potrebno pridobiti mnenje izvedenske komisije. Dodatek za nego otroka bo znašal 30 odstotkov bruto zajamčene plače, če je otrok v domači oskrbi, oziroma 20 odstotkov bruto zajamčene plače, Če je v brezplačnem dnevnem varstvu. • M.A. Zlatoporočenca Marija in Miha Hvasti Poročna prstana iz kovancev Na pustno soboto, 9. februarja, pred petdesetimi leti, sta se vzela Marija in Miha Hvasti iz Drulovke. Njuna poročna prstana sta bila iz kovancev kralja Aleksandra, kakršne so med vojno delali v Iskri. Kranj, 16. februarja - Na tekstilnem štrajku so se njuni pogledi prvič srečali. Bil je le bežen hip, ki je vžgal srci. Po tistem se dolgih deset let nista videla. Naključje je pomagalo, da sta se spet srečala, oba še "ledik", in bilo je podobno kot prvič. Ni trajalo dolgo, ko sta si v šmartinski cerkvi izmenjala prstana. Njen je bil narejen iz dinarskega kovanca kralja Aleksandra, njegov iz kovanca za dva dinarja. Še ga hrani. Minulo soboto, ko je v cerkvi v Drulovki pozvanjal zvon v čast njuni zlati poroki, sta šele dobila prava, zlata prstana. Oba sta že v otroštvu postala siroti. Miha je bil doma na Bregu ob Savi, Marija se je kot desetletna punčka priselila iz Savinjske doline v Voglje. OBČINA GORENJA VAS - POLJANE Poljanska c. 61 64224 GORENJA VAS ŽUPAN Na podlagi 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) RAZPISUJEM REDNE VOLITVE V ORGANE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE GORENJA VAS - POUANE 1. Redne volitve v svete Krajevnih skupnosti Gorenja vas, Poljane, Sovodenj, Trebija, Javorje in Lucine bodo v nedeljo, dne 21. aprila 1996. 2. Za dan razpisa volitev, s katerimi začno teči roki za volilna opravila.se šteje 16. 2. 1996. 3. Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in volilni odbori na posameznih voliščih. ŽUPAN občine Gorenja vas - Poljane Jože BOGATAJ, org. dela, l.r. Vajena trdega življenja, delavna in skromna, sta prva skupna leta preživela pri Tavčarjevih v Drulovki. Bila sta tovarniška delavca. Ona je ostala doma 1947. leta, ko je prišel prvi otrok, medtem ko je Miha delal najprej v Tlskanini, potem pri Projektu in zadnjih petnajst let, do upokojitve 1969. leta, v Zvezdi. 1954. leta sta se s sinovoma selila v svojo hišo v Drulovki, ki sta jo sama gradila. Vse okrog je bil takrat še gozd. To je bil velik dogodek, za Marijo najlepši. Kaj za to, če še ni bilo stopnic m so kar po plohu hodili noter, če zgoraj še ni bilo oken in vrat... Stiskali so se ob toplo krušno peč, srečni, da imajo končno lasten dom in jih tuja vrata ne tolčejo več. Hvastijeva sta vse življenje prisiljena v skromnost. Zato se tudi zdaj ne pritožujeta. Marija zna spretno obrniti vsak tolar moževe pokojnine. Pravzaprav sta kar zadovolj- na. Sin Miha živi doma, mlajši Joža ima družino v Podbrezjah. Tam so v soboto tudi "ohcetovali" kot se spodobi. Miha, ki gre v triinosemde-seto, se zadržuje bolj v hiši. Pred devetimi leti ga je prizadelo, potem je dobil še sladkorno. Dobre volje mu kljub temu ne manjka, rad se pošali. "Žena me ne pusti ven," se navidezno huduje. "Boji se, da ne bi za kakšno mlajšo preveč gledal..." Par let mlajša Marija ob tem samo zamahne z roko, češ, same neumnosti klatiš. Tega seveda ne reče, oči pa se ji smejijo. Za svojega Miha se boji. "Premalo se pazi," potoži. Oba sta tudi po petdesetih letih zakona zadovoljna, da sta se našla. Miha pravi, da je Marija dobra žena, Marija pritrdi, da sta se vedno lepo razumela. Vidi se jima, da mladostna iskra v njunih srcih ni nikoli ugasnila. H. Jelovčan, foto: T. Doki IZ GORENJSKIH OBČIN Krajevna samouprava jutri Medvode, 15. februarja -Pozna ura, ko so se člani občinskega sveta v sredo ob 18. uri sestali na 14. redni seji, je potem preložila naknadno sprejeto točko o krajevni samoupravi v prihodnje na naslednjo sejo. Člani sveta iz KS Pirniče so namreč ob podpori še nekaterih članov sveta od drugod zagovarjali stališče, da o informaciji in stališču o obstoju in nadaljevanju dela krajevnih skupnosti v občini svet lahko odloča takoj. To pa kaže tudi čimprej storiti, da bo uprava z županom lahko poskrbela za oblikovanje in predlog odloka o krajevnih skupnostih. Vendar pa je bil zaradi vsestranskega upoštevanja mnenj in razprav ter sklepčnosti lanskih zborov občanov drugačnega mnenja predsednik občinskega sveta Mitja Ljubeljšek. Poudaril je, da ni proti krajevnim skupnostim, vendar si je potrebno za problematiko in opredeljevanje vzeti zaradi vsestranske obravnave vzeti več časa. Tako je bila tudi opredeljena napoved na zadnji seji, da bo takšna rapzrava o KS na seji v marcu. Sledilo je glasovanje, pri katerem so z večino glasov uvrstili razpravo o KS v prihodnje že na sejo v, ki je bila v sredo. Vendar pa razprave zaradi pozne ure (proti polnoči je že šlo) ni bilo. • A. Ž. Dražje varstvo otrok Mengeš, 15. februarja - Svojevrstna posebnost v mengeškem občinskem svetu je v sredo na seji dobila epilog. Predstavnica Vzgoj-novarstvenega zavoda Domžale si je končno oddahnila, saj ji članom občinskega sveta v Mengšu ne bo treba (po nekajkratnih obiskih sej sveta v Mengšu]! več razlagati, pojasnjevati, utemeljevati in predlagati soglasja na podlagi zakona opredeljenih razlogov za podražitev cen v vrtcih. Tokrat so namreč predlog za podražitev s 1. decembrom lani sprejeli oziroma dali soglasje za uveljavitev novih cen. Tako se bodo od 1. decembra namprej povečale ekonomske cene storitev v vrtcih za 20, 48 odstotka, oskrbnine pa za 10,44 odstotka. Za naprej pa je občinski svet pooblastil župana* da sam na podlagi dogovorjenega pogodbenega razmerja na področju družbenih in društvenih dejavnosti potrjuje cene storitev v vrtcih. O tem, da bi občina sama odločala oziroma urejala varstvo, pa tokrat ni bilo govora. • A. Ž. Ostrejši nadzor nad plačevanjem turistične takse Vsak mesec poročilo na občino Verodostojnost podatkov bo lahko nadziral tudi občinski komunalni redar. Bohinjska Bistrica - Prvega marca bodo v občini Bohinj začeli uporabljati nov odlok o turistični taksi, ki ga je občinski svet sprejel na zadnji lanski seji, veljati pa je začel v prvih februarskih dneh. Z novim odlokom želijo povečati nadzor nad plačevanjem takse in doseči, da bi jo plačevali tudi tisti, ki jo gostom sicer zaračunajo, potlej pa je ne "odvedejo" naprej. Čeprav taksa že zdaj predstavlja pomemben proračunski vir (lani so jo zbrali za 23 milijonov tolarjev), ocenjujejo, da se jim jo še vedno "izmuzne" okoli pet milijonov tolarjev na leto. Odlok ne spreminja višine takse (še vedno je deset točk oz. ob sedanji vrednosti točke, ki jo določa republiška vlada, 100 tolarjev), spremembe pa so pri poročanju o plačilu takse, nadzoru in kaznih. Posamezniki in podjetja, ki sprejemajo goste na prenočevanje, bodo po novem morali do 20. v mesecu za pretekli mesec predložiti občinski upravi na predpisanem obrazcu mesečno poročilo o plačani taksi. Posamezniki bodo za to lahko pooblastili tudi turistično društvo ali agencijo, vendar se bodo o tem morali izjasniti v enem mesecu od uveljavitve odloka. Če se bodo odločili za takšno možnost, bodo društvu ali agenciji morali podatke posredovati do 15. v mesecu za pretekli mesec. Novo je tudi to, da bo odslej verodostojnost podatkov iz poročila s podatki iz knjige domačih in tujih gostov lahko poleg državnih organov nadzirala tudi občinska redarska služba. Za posameznike in podjetja, ki občinski upravi ne bodo (pravočasno) posredovali mesečnega poročila o plačani taksi ali bodo pripravili pomanjkljivo poročilo, je zagrožena kazen najmanj 50.000 tolarjev, za odgovorno osebo podjetja pa najmanj 25.000 tolarjev. • CZ. Seja občinskega sveta Mengeš Dim z razpihano žerjavico Franc Guna je v imenu poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov zahteval revizijski pregled poslovanja nekdanje krajevne skupnosti Mengeš. Mengeš, 15. februarja - Preg- pobudo Janeza Dimca (ZL- nameni nogometu v Mengšu SD) takrat podprli tudi člani ovor, kjer ni dima, ni ognja, si je v novi občini Mengeš pridobil nekakšno politično domovinsko pravico. Takrat, še pred volitvami, so nekatere stranke in posamezniki v svoj volilni program opredelili tudi razčiščevanje odnosov oziroma dokazovanje nepravilnosti v nekdanji krajevni skupnosti Mengeš v obdobju po osamosvojitvi do ustanovitve občine. Veter z razpiha-nim dimom, ki je ponovno razkril žerjavico, se je začel pred tednom dni, le-ta, žerjavica namreč, pa je že zažarela to sredo, v nadaljevanju prekinjene seje občinskega sveta. Na seji minuli teden je član občinskega sveta Janez Di-mec namreč predlagal, člani sveta pa so predlog tudi sprejeli, da župan s Splošno zadrugo Mengeš sklene pogodbo o brezplačnem prenosu nepremičnin in s tem zagotovi, da se objekt Slamnik v Mengšu, zaradi katerega se nenehno "pregreva razpoloženje", v celoti oziroma še v zadnjem delu prenese na občino Mengeš. Pred tem je bila zadeva zelo podrobno in kronološko predstavljena v glasilu Mengšan pod naslovom Objekt Slamnik. Predlog Janeza Dimca in nastop Jožeta Rozmana na seji, ki mu je občinski svet izglasoval besedo in razlago, je takrat predvsem razgrel člane sveta z liste SKD. Njen član in član sveta Jože Pajnič je namreč razlago komentiral: "Jaz sem paf. Naša stranka bo zahtevala sankcije in odgovornost." Odločno pa so občinskega sveta z liste LDS. Čeprav je v sredo na koncu seje sledilo po pobudi Franca Gune županovo pojasnilo, da sta z Jožetom Rozmanom stvari dorekla v tolikšni meri, da imanjo zdaj normalni postopkovni potek za prenos dela lastništva na občino, je razpihan dim dodobra razgrel in razplamenel žerjavico izpred tedna dni. Franc Guna je namreč zahteval pri zadnji točki Pobude in vprašanja članov sveta revizijski pregled poslovanja v letih 1994 in 1995 v KS, ki naj ga opravi Računsko razsodišče. Vprašanje svetnika Mraka, kaj bo občini to prineslo, je dobilo le odgovor predlagatelja, da naj se nepravilnosti, za katere se ve, da so bile, raziščejo. Člani z liste LDS (Gubane in Jenčič) sta predlog podprla z oceno, da revizija lahko pokaže, da je bilo tudi vse v redu in da so se v svetu glede župana motili. Jožica Koma-tar (SLS) pa je menila, da velja "igrati čiste karte in odprto igro", potrebno pa je tudi premisliti, kaj bo vse to potegnilo za seboj. Pomisleki so bili, da bo raziskava prav gotovo trajala precej časa, njen rezultat da bo vprašljiv, cena zanj v tisočih markah, ki bo šla iz občinskega proračuna, pa nedvomno ne bo majhna. Zanimiv (in morda celo na nek način komentar) pa je bil odgovor Romana Kalušnika (LDS), ki se je strinjal s pobudo svetnika Mraka v šali, naj se 15.000 DEM namesto za revizijo Sledilo je glasovanje, v katerem so potem člani sveta sprejeli pobudo Milana Jen-čiča, da bodo problem na naslednji seji uvrstili na dnevni rod kot posebno točko. Tako imajo v občini Mengeš spet afero, za katero se ta trneutek še ne ve, ali bo, ali ne in koliko bo koristila ob razreševanju številnih drugih prostorskih, prometnih, proračunskih in še katerih denarnih in zelo pomembnih problemov v občini. • A. Zalar Seja občinskega sveta Medvode Zelje veliko večje kot možnosti 0 osnutku proračuna so posamezni odbori že razprav Ijali, ni pa se bilo razširjene seje odbora za razvoj. Medvode, 15. februarja - Člani sveta vključno z županom in člani občinske uprave, ki so na začetku 14. seje v torek načrtovali, da bi razpravo o osnutku proračuna zaradi vsestranskih razprav lahko morda preblikovali v obravnavo predloga proračuna, so že po nekaj uvodnih razlagan ugotovili, da potrebne razprave na razširjeni seji odbora m bilo. O osnutku so razpravljali le posamezni odbori, ti Pa so imeli vrsto pripomb na posamezne razporeditve denarja v letošnjem proračunu. Ponovila in potrdila se je že tako poznana slika, da je običajno, ko gre za razporejenje in opredeljevanje denarja, želja veliko več, kot pa je možnosti. To se je zgodilo tudi na seji občinskega sveta, vendar z razliko, ki jo je še posebej pohvalno poudaril župan občine Stanislav Žagar, da je namreč razprava kvalitetna, kakršne si lahko samo želijo. Ali drugače povedano, ob lanskem proračunu je bilo še veliko vec političnih prerekanj pri opredeljevanju in sprejemanju stališč. Res pa je tudi, kot so poudarjali člani sveta, daje letošnje gradivo s postavkami in razporeditvami sredstev bilo v upravi domala vzorno pripravljeno za razpravo. Predvsem Je pregledno in zato daje možnost opredeljevanja in primerjanja. Čeprav pri vseh dejavnostih ni manjkalo pripomb, sta pomembni ugotovitvi, da predlagatelj posameznih postavk v proračunu za področje športa in kulture na podlagi prispeli1] predlogov in prošenj ni imel pravega sogovornika, kot bi b«! to lahko Športna zveza ali Zveza kulturnih organizacij, ki 01 strokovno opredelili, koliko je kdo upravičen. Za naprej bo torej treba to pomanjkljivost odpraviti. Na področju komunale so seveda potrebe največje. Enotno je s tem v zvezi nastopila s pobudami in stališči skupina svetnikov iz KS Pirniče, ki se je zavzela, da morajo cesta skozi Pirniče, parkirni prostori pri vrtcu in gradnja kapele na pokopališču najti mesto v letošnjem proračunu. Medtem ko za vrtec in kapelo ni bilo drugačnih mnenj, pa je glede ceste župan pojasnil in opozoril, naj se najprej sporazumejo ob trasi glede zemljišča in soglasij. Če bodo glede tega našli konsenz, bo, kot je poudaril, prvi v občini, ki bo še letos v komunalnem odboru predlagal rebalans proračuna za pirniško cesto. .. Po končani razpravi je predsednik občinskega sveta Mi*Ja Ljubeljšek še posebej pozval vse člane sveta na razsodn0 razpravo o osnutku in pripombah nanju do oblikovanja predloga. Pri opredeljevanju prednostnih nalog in razvojnin ciljev pa ne gre spregledati realnih možnosti, kakor tudi ne nekaterih investicij, ki so že začete (šola v Sori) ali boctf jutri aktualne (športna dvorana?). Pred izoblikovanje^ preldoga proračuna bodo zdaj o pripombah še enkra1 razpravljali posamezni odbori. • A. Zalar [TTT1 11/111 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ in vabita na seminar MINISTRSTVO ZA FINANCE CARINSKA UPRAVA RS NOVA CARINSKA ZAKONODAJA s poudarkom na pojasnilih vprašanj iz prakse Seminar bo 7. in 8. marca 1996 v Kranju, od 9. do 17. ure. Informacije: LJUDSKA UNIVERZA KRANJ, telefon: 217-481 SEZONSKO ZNitANlB športne konfekcije ELAN 30 % do 3. 3. 1996 AKCIJSKE CE1%E smučarskih vezi LOOK od 9.200,00 do 19.900,00 športnih copat KRONOS od 2.990,00 do 5.990,00 smučarskih čelad UVEX od 6.700,00 do 12.000,00 usnjene obutve DIVAL od 7.100,00 do 10.700,00 15 % gotovinski popust pri nakupu smuči iVa ugodne nakupe Vas vabi Športna prodajalna ELAN Begunje V Železnikih so razočarani nad letošnjimi načrti države pri gradnji cest Cestne sramote še ne bo konec Pomoč države pri odpravljanju posledic poplav ne bi smela vplivati na to, da država zaradi tega oklesti druge nacrte. Prav to pa se je zgodilo z gradnjo ceste v Selško dolino. Ko v teh dneh popuščajo zmrzali, se mnogokje ceste spreminjajo dobesedno v nJive, zlasti še tiste, ki pri gradnji niso bile utrjene. Zal velja to tudi za regionalne ceste, ki povezujejo slovenske pokrajine, kar cesta Po Selški dolini, ki sega na gornjo Primorsko, zagotovo je. Za rekonstrukcijo ceste je v državnem proračunu veliko •nanj denarja, kot je bilo dogovorjeno, in če je to le na račun pomoči pri odpravljanju Posledic lanskoletnih poplav, bi temu težko rekli pomoč. Bo več kot 6 tisoč prebivalcev, tudi v demografsko ogroženih krajih, moralo čakati na času Primerno cesto do naslednjega tisočletja? Ker se na Škofjeloškem rado primerja stanje v obeh sosednjih dolinah, Poljanski in Selški, prav pri cesti takih Primerjav skoraj ne more °iti, saj se lahko v Poljanski dolini (razen obvoza mimo Škofje Loke ter odseka Gorenja vas - Trebija) pohvalijo s eesto, ki je dolino sodobno Prometno odprla, v Selški dolini pa je to še vedno bolj jdi manj razširjen nekdanji kolovoz. Na cesti, ki s svojim Potekom nikakor ni več primerna za današnji promet, je V Selcih je potrebno začeti z župniščem Največja težava v Selcih je ožina med opornim zidom cerkve in župniščem, in raziskave so pokazale, da se v zid ne sme posegati, to pa pomeni, da se mora umakniti žup-niŠče. Na občini v Železnikih so pričakovali, da jim bo letos zagotovljen vsaj denar za odkup župnišča in začetek izgradnje novega, saj je to predpogoj za začetek del na cesti. Kljub temu da denarja za to ni, si bodo prizadevali, da bi ga dobili vsaj del. Sicer pa tudi skozi vas še ni vse rešeno in potekajo še pogajanja z lastniki zemljišč. V Železnikih si bodo prizadevali, da bi bil odsek od pokopališča pred Selci pa vse do Studenega pred Železniki rekonstruiran v enem zamahu čez dve, tri leta. Tudi v Železnikih še praznih rok Kljub temu da so cesto v Železnikih (od Studenega do tovarne Domel) že pred leti z lastnimi močmi - samoprispevkom in deleži tovarn znali Cestna "ožina" v Selcih - med opornim zidom cerkve in temeljito posodobiti, pa za župniščem ni dovolj prostora za obnovljeno cesto, zato se mora nerazrešene odseke: križišče župnišče pred gradnjo ceste umakniti. Ogroženo bivanje? Na Bukovici 27 smo se oglasili tudi pri Minki Smid, ki edina ni dala nikakršnega soglasja k rekonstrukciji ceste neposredno ob njeni hiši. Povedala nam je, da je po treh rekonstrukcijah te ceste bivanje v tej nad 250 let stari, na zunaj sicer lepo obnovljeni hiši, postalo resno ogroleno. Videli smo v kuhinji, ob gradnji ceste, odpadel strop, razpoke na hiši, pa tudi voda iz pip, zaradi poškodbe cevi pod cesto, še komaj curlja. S sestro se v hiši počutita resno ogroleni, zato sta zahtevali, da se zagotovi odškodnina, ki bi omogočala preselitev. Prepričani sta, da je bila gradnja ceste le s priglasitvijo del protizakonita, Saj so dela tak način daleč presegla, na večino pritoib na vseh Mogočih ravneh pa ne dobita niti odgovora. ^čela asfaltna prevleka raz- tremi fazami, ki naj bi že v Padati do te mere, da je resno prvi dala odgovor tudi na to Prašanje, kaj bo s prometom vprašanje: kakšna je potreba nH„5??a* ko bodo posamezni in možnost in kje naj poteka Šmid ravnati, prilagoditi ovinke hitrostim, ki so primerne na tovrstnih cestah, zlasti pa se ogniti, kjer je to seveda mogoče, poteku skozi naselja, pa se tega sedaj ne počenja več. Kot sta nam povedala župan občine Železniki Alojzij Čutar in podžupan Janez Božič, je to sprememba politike, ki je nastala pri preobrazbi nekdanje Republiške skupnosti za ceste v Družbo za državne ceste, v veliki meri pa je to pogojeno tudi s prav neznanskimi težavami pri urejanju odnosov z lastniki zemljišč. Namesto, da bi se cesta ognila Bukovici, Dolenji vasi in Selcam - povsod za to obstajajo prostorske možnosti, je skozi Bukovico že obnovljena, pa tudi skozi Dolenjo vas in Selca je predvideno, da bo na Češnjici in od Domela do Plavža še nimajo zagotovil, za denar iz države. Za letos sicer obljubljajo sanacijo ceste, ki so jo lani septembra pri Žum-ru odnesle vode (strokovnjaki si menda še niso edini, kako bi naj se tega lotili), če se bo razrešilo vprašanje soglasja, bi se morda lahko tudi dogovorili za ureditev križišča, kljub drugačnim obljubam pa je izpadla ureditev Trga Sv. Antona na Trnju. Občina se je zaradi nujnosti odločila začeti gradnjo kanalizacije na Plavžu - ker ni obvoza bo to izredno zahteva gradnja (večinoma ponoči), država pa naj bi primaknila za ureditev ceste nad njo. Še letos na Primorsko? Edina svetla točka tako ostaja očitno resen namen šla po stari trasi. Še več: kjer države, da izgradi cesto med ni doseženo soglasje z lastniki, Podroštom in Petrovim tudi pločnika, ki je prvi var- Brdom, ki jo je lani odnesla nostni pogoj za prebivalce narastla Selščica in je že pol °dseki rekonstruirani. Skrb je Se toliko večja, ker se s tem Vse bolj odlaša. Sicer pa Pojdimo po vrsti. Obvoznica v Selško dolino Se sele nroučuie KersevŠkofjiLokiobvseh čaka se samo še na denar 2nanih zagatah nikakor ne Kljub obljubam, letos tega še naide pravih rešitev za pro- ne bo. Za nadaljevanje po met skozi mesto, je poleg Soteski do Praprotna, je bil znanega problema obvoznice izdelan idejni načrl Sicer pa je za odsek mimo največjega spalnega naselja Podlubnika do vstopa v sotesko med Lubnikom in Križno goro (Podlubnik - Klančar) že vse pripravljeno - izdano veljavno lokacijsko dovoljenje, in in pn- v ti p prooiema oovozuicc uuciau lu^jm u""' »*• I. p°ljansko dolino zagotovo pravlja se lokacijska doku aRtualno vprašanje tudi, kako mMitaeiia ker ie orišlo d< geljati promet na selško ran. Na občini smo izvedeli, a so konec lanskega leta aročili prometno študijo s Prelaganje bremen .Ker se cesta ne bo ognila Dolenji vasi, bo verjetno naJteije rešiti problem z °Hno nad nekdanjo gostil-no Pri Juriju. Razširjeni cesti se bo moral umakniti velik oporni zid in domačija nad njim. Na dr lavni r<*vni se sprenevedajo, saj trdijo, da je to potrebno zaradi pločnika, zato naj °i odkup domačije pokrila občina, ki pa tako velikih denarjev ne premore. mentacija, ker je prišlo do nekaterih sprememb, pa bo potrebno pridobiti še nekaj novih soglasij. Spremenjena državna politika Rekonstrukcija ceste od mostu pred Praprotnim, skozi Bukovico, proti Dolenji vasi je potek ceste (pač po nekdan v preteklih dveh letih doživi- jem kolovozu med posameznimi parcelami) tako po Bukovškem polju, kot pred Selci, je prav komičen. Obljube, da naj bi se rekonstrukcija ceste po dveh letih dokončala in nadaljevala skozi Dolenjo vas vse do že obnovljenega odseka pred Selcami, se kot se kaže iz denarjev v državnem proračunu, ne bodo uresničile, pač pa bo cesta obstala pri vstopu v Dolenjo vas. jalo veliko komentarjev in nezadovoljstva, saj je potekala izredno počasi, hkrati pa podobno, kot kratek odsek pred Selci kaže na spremenjeno državno (pa tudi občinsko) politiko v samem pristopu k takim rekonstrukcijam. Medtem, ko so bili pri gradnji ceste v Poljansko dolino upoštevani vsi normativi o tem, da je potrebno cesto primerno iz- Oporni zid nad nekdanjo gostilno Pri Juriju, ki naj bi ga morala skupaj z domačijo nad njim za pločnik odkupiti občina. same, ni. Tudi sam zaviti leta sploh zaprta. S skoraj 300 milijoni tolarjev naj bi cesto rekonstruirali in tudi tam, kjer od nje skoraj ni ostalo ničesar, v bistvu nanovo izgradili. Vendar je to sanacija po poplavah in izpolnjevanje že davno danih obljub, da se zveza s Primorsko uredi. V Selški dolini namreč ostaja grenak priokus, da so jim sicer sredstva za reševanje njihovih prometnih problemov glede na lansko leto prepolovljena. • Š. Žargi Ugledni gostje na razstavi - Zanimanje za 3. slovensko razstavo Narava - divjad - lovstvo na Gorenjskem sejmu v Kranju je še vedno precejšnje. Med tednom so beležili še posebno velik obisk iz šol. Razstavo pa so si do zdaj ogledali tudi številni ugledni gostje. Tako sta v začetku tedna bila na razstavi minister za ekonomske odnose Janko Deželak in varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, v torek pa si je razstavo ogledal tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je izrekel in zapisal "Iskrene čestitke ob tako lepi in bogati razstavi." Ob razstavi so vsak na programu različna posvetovanja in prireditve. Tako bo danes (petek) dopoldne razprava o vlogi lovnega turizma, jutri pa bo občni zbor Lovske zveze Slovenije. Razstavo bodo zaprli v nedeljo zvečer. • A. Ž. Gasilsko društvo Zgornji Brnik Dobili so gasilsko vozilo Pripeljali so ga z Nizozemske in tako uresničili tri leta staro željo. Zgornji Brnik, 16. februarja - predsednik GD Franc Kro- Člani gasilskega društva so v pivnik in poveljnik GD Mi- torek dobili gasilsko vozilo, ki 1< so si ga želeli zadnja tri leta in zanj ob pomoči vaščanov in z veselicami zbirali denar. Na Nizozemskem so dobili skoraj posebej zahvalili županu novo (malo rabljeno) kombi- Francu Čebulju. Kombinira- nirano gasilsko vozilo. no gasilsko vozilo ima viso- an Kropar so se v torek skupaj s člani, ki so hitro izvedeli, da so gasilci pripeljali vozilo z Nizozemske, še osebej^ zahvalili županu Skupinski posnetek z županom takoj potem, ko so v torek pripeljali avto z Nizozemske. Za vozilo na Nizozems-kemr-kjer najhitreje menjavajo gasilska vozila po pravilu staro za novo, so izvedeli prek uvoznika DAF za Slovenijo Cordia trading iz Kranja. Poleg zbranega denarja so gasilcem na Spodnjem Brniku prodali staro orodno vozilo, k nakupu vozila na Nizozemskem pa je 20 odstotkov od cene primaknil tudi župan Franc Čebulj oziroma občina Cerklje. Poveljnik občinskega poveljstva Janez Žnidar, kotlačno črpalko, cisterno za 2.500 litrov vode, prostor za orodje in za 9 gasilcev. Gasilci na Zgornjem Brniku so zdaj dokaj dobro opremljeni. Letos imajo v načrtu preureditev orodjarne in zamen-avo poda v domu. Njihova J3 ekipa se bo pomerila tudi na državnem prvenstvu. Sicer pa so, kot so poudarili ob navzočnosti župana v torek popoldne, s 40 operativnimi in 283 člani eno najmočnejših društev na Gorenjskem. • A. Žalar Gradnja vikendov le v Martuljku s Kranjska Gora, 15. februarja - Od 15. februarja do 18. marca bo v prostorih dveh krajevnih skupnosti, v Mojstrani in v Ratečah ter v občinskih prostorih v Kranjski Gori razgrnitev osnutka ureditvenega načrta Zelenci, stanovanjskega obočja v Logu in lokacijskega načrta za kanalizacijski kolektor in plinovod s kolesarsko stezo. Javna obravnava osnutkov pa bo v Ratečah 20. februarja, v Mojstrani 20. februarja in v Kranjski Gori 22. februarja. Občina Kranjska Gora je zaostrila svojo prostorsko politiko do gradnje novih počitniških objektov, zato spremembe planov omejujejo novogradnje - gradnja počitniških hiš ostaja dovoljena le na območju Gozd Martuljka. V Logu v Kranjski Gori bodo zgradili 17 stanovanj in penzion, občina pa se pripravlja tudi na gradnjo kanalizacijskega kolektorja od Rateč do Jesenic, kjer je čistilna naprava, blizu pa bo potekal tudi plinovod ter kolesarska steza od Rateč do Hrušice. • D.S. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1995. V galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava akad. slikarke Mire Pregelj (1905-1966). V Mali galeriji razstavlja slike akad. slikar Gani Llalloshi iz Ljubljane. V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Lojze Spacal. V dvorani župnišča razstavlja akad. slikar Lojze Čemaiar. V Cafe galeriji Pungert so na ogled prispodobe ujete na lesenih pregradah Rada Dagarina. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikarka Eva Gerkman Scagnetti. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta stalna razstava Prešernovih portretov in portretov Čopovega kroga z naslovom Iskanje Prešerna delo akad. slikarja Vladimirja Lakoviča. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava Soneti nesreče dr. Franceta Prešerna, V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Peter Škrlep. BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana razstavlja barvne fotografije Matej Rupel, član FD Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike Saša Hribernik. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je odprta etnološka razstava Noša in oblačilna kultura pri Žilji avtorice dr. Marije Makarovič. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike slikar Vojko Aleksič. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V Knjižnici I. Tavčarja razstavlja ilustracije za slikanico Istrske beštijce akad. slikarka Maja Šubic V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja fotografije na temo Beneške maske Boštjan Pleško. VALBURGA - V penzionu Kanu je odprta prodajna razstava slik Karla Kuharja. VEČER V ĆITAVNICI Jesenice - Gledališka skupina Aksa, ki deluje v okviru DPD Svoboda Javornik- Koroška Bela je sinoči pripravila novo premiero. Večer v čitavnici avtorja Mirka Mahniča je skupek treh šaloiger, vsebinsko ločenih druga od druge j>a tudi igralska zasedba je različna. Režiser predstave Franci Tušar je spretno vodil igralsko skupino v vseh treh igrah z naslovi: Detelja, Župan in Poštena deklica. Večer v čitavnici bodo ponovili v nedeljo, 18. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu na Javorniku. Z igro pa nameravajo tudi gostovati. • Boštjan Fon ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA ČLOVEK Z MASKO OD PREKMURJA DO BENETK Fotograf Marjan Bažato je v svojem kratkem življenju uspel zbrati bogastvo šemske dediščine. Zanimale so ga številne oblike šemljenja, vrste in tipi mask, ki se pojavljajo kot današnja oblika starodavnih likov v pustnem in tudi nepustnem času. Avtorji knjige, poleg fotografa Marjana Bažata še pisec besedil prof. dr. Janez Bogataj in oblikovalec Miljenko Licul, vam bodo v sliki in besedi predstavili bogastvo mask na celotnem ozemlju med Ptujem in Benetkami. Knjiga ne prinaša rekonstrukcij in umetnih, pred kamero odigranih prizorov, ampak nam podaja pregled vitalnih oblik, ki kot inačice nekih starejših predhodnic živijo v našem sodobnem (?) vsakdanu. Z masko si spremenimo istovetnost, maskirani se za določen čas spremeni, lahko se obnaša drugače, kot mu dovoljujejo norme, ko je brez maske. Prav v zvezi s tem je pogostokrat ob koncu pustnega časa izrečena misel, ki pravi: Pusta je konec, nadenimo si maske! ZELO UGODNO! Redna cena knjige je 9.420,00 SIT, vendar jo v mesecu februarju lahko kupite za samo 4.935,00 SIT. Knjigo lahko naročite na naslov: DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 64240 Radovljica, ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. Zveza kulturnih organlzacy Kranj In Prešernovo gledališče Kranj Sobot a mati ua Lutkovno gledališče Papilu Kopert KDO BO Z NAMI SEL V GOZDIČEK sobota, 17. februarja 1996, ob_10. uri, v Kinu Storžio o MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ Kron) . i 1 (SOIBfflESJJeKII °^ GLAS Nova Tauferjeva poezija VRNITEV V PESNIŠKO INTIMO Ne zgodi se vedno, da bi sovpadla tako nagrada kot tudi izid nove pesniške zbirke nagrajenca, kot se je to zgodilo v primeru pesnika Vena Tauferja. Še posebej, ker je zbirka kar leto dni čakala pri eni od založb, nato pa se je pesi" obrnil na Cankarjevo založbo. Ta je pred dnevi zbirko Se ode ob avtorjevi navzočnosti predstavila na tiskovni konferenci v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. Pesniška zbirka Še ode povečuje število Tauferjevih doslej izdanih zbirk na štirinajst (vključeni so tudi štirje izbori zbirk). Še pred dobrim letom je že kazalo, da bo mojster pesniške besede, dobitnik letošnje Prešernove nagrade, še naprej delil usodo drugih pesniških kolegov, ki po leto ali tudi dve in več čakajo na izid dvoje knjige. Marsikateri tudi obupa in knjigo izda v samozaložbi. Venu Tauferju za vsa dosedanja pesniškega pojavljanja na knjižnem trgu ni bilo treba stopati po tvegani samozalož-niški poti, razen ob prvi pesniški zbirki. Zadnja zbirka, "če ne res zadnja", kot je na predstavitvi dejal pesnik, bi sicer morala iziti letošnjo pomlad. Toda srednjeevropska nagrada za ustanovitev literarnih srečanj v Vilenici, ki mu jo je konec lanskega leta podelil dunajski Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo, ter govorice, da utegne dobiti tudi najvišje slovensko priznanje v kulturi, so nastajanje knjige v tiskarni zelo pospešila. Knjiga je izšla celo brez že Veno Taufer skoraj'običajne subvencije ministrstva za kulturo, natisnili pa so jo v - za pesniške zbirke - kar izjemni nakladi tisoč izvodov. O Venu Tauferju, velikem klasiku - poleg Jožeta Udovica in Daneta Zajca - slovenskega pesniškega modernizma, Nov klavir v kranjski glasbeni šoli UČENCI POTREBUJEJO DOBRE INŠTRUMENTE Kranj - Z dvema koncertoma, na prvem je nastopil belgijski pianist Benjamin Rawitz in na drugem pa Aleksandra Alavanja, so v Glasbeni šoli Kranj svečano obeležili nakup več kot 80 tisoč nemških mark vrednega klavirja znamke Steinvvey. Denar zanj je iz šolnin zbrala glasbena šola sama. Klavir je po zagotovilu ravnatelja glasbene šole Petra Škrjanca, obeh gostujočih pianistov in slovenskega pianista Acija Bertonclja, vrhunske kvalitete. Ni sicer velik koncertni klavir, je pa zato zelo primeren za koncertne dejavnosti glasbene šole, tako da ga bodo uporabljali pri internih in javnih nastopih v dvorani glasbene šole. "Eno od pomembnejših pedagoških načel je, da je potrebno otrokom čimprej omogočiti možnost igranja na dober inštrument, ker se s tem vzgaja tudi njihov občutek za lep zvok. Prav zato je klavir tako velika pridobitev za šolo in tudi za kranjsko kulturo. Denar za klavir smo zbirali dolga leta. Kupili smo ga iz sredstev, ki so se nabirala s šolninami. Pri nakupu pa smo imeli tudi precej sreče, saj je klavir zelo kvaliteten, znano pa je, da obstajajo nianse tudi pri sicer povsem enakih glasbilih. Upam, da bodo še številne mlade generacije uživale v igranju nanj," je dejal ravnatelj Glasbene šole Kranj Peter Škrjanec. Učenci kranjske glasbene šole novega klavirja ne bodo uporabljali za pouk. V ta namen imajo sedaj osem klavirjev, na katerih se uči več kot dvesto od petstotih učencev, številka pa iz leta v leto narašča. Ta teden pa so predstavili še nove elektronske orgle, kopijo pravih, kar pomeni tudi oživitev pouka tega inštrumenta. • M.A. ZBORNIK O VASI PODHOM Podhom - Po desetletju temeljitega raziskovanja, zbiranja in urejanja podatkov je pretekli teden izšla knjiga Marjana Zupana Podhom, gorenjska vas skozi čas, ki jo dr. Andrej Pleterski imenuje lastovico domoznanstva. Največjpozornosti je avtor namenil opisu vasi skozi zgodovino in življenju domačinov v zadnjem stoletju. Marjan Zupan, domačin, zaposlen v enem od obratov bivše jeseniške železarne, je zbornik svoje vasi pisal skoraj celo desetletje. Avtor v knjigi najprej spregovori o vasi in vaščanih glede na naravno okolje, poselitev, življenje in razvoj vasi. V drugem poglavju obravnava gospodarske dejavnosti, industrijo, obrt, promet in turizem, pa arhitekturo, standard bivanja, življenjske navade, znanje in vero. V tretjem poglavju se loteva Podhoma v času devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja na splošno - med drugim obravnava poroke, različne značilne podhomske družine, sosedske odnose ter običaje, vraže, kulturo. Zadnje poglavje pa je namenjeno portretom znanih Podhomcev, opisu vojne in volitev. Kljub temu da avtor za pisanje takšne knjige ni formalno profesionalno usposobljen, je blizu tristo strani obsegajoče delo napisano sistematično, pregledno, dopolnjeno s tabelami, povzetkom, prevedenim tudi v nemščino, ter seznamom številnih uporabljenih virov in literature. Ob tem pa avtor f»ravi, da je poskušal pisati kar se le da preprosto in razumljivo, n ne nazadnje je knjiga, obogatena s številnimi zanimivimi fotografijami, tudi lepo oblikovana. Založnik dela je Občina Bled. • M.A. je na predstavitvi zbirke Še ode, govoril urednik Andrej Blatnik. "V novi pesniški zbirki Taufer nadaljuje s poetiko, ki jo je v vseh letih skrbno gradil, in ki je bistveno vplivala na slovensko poezijo in bralce. Zbirka je razdeljena na tri cikle, ki jih oklepata uvodna Vukovarju posvečena pesem, in sklepna posvečena Sarajevu. Osnovni horizont Tauferjeve poezije v tej knjigi na briljanten način upesnjuje določeno pesniško govorico, ki so jo literarni zgodovinarji označili za vrh slovenskega pesniškega modernizma." V zadnjih tednih vsekakor izredno "medijsko eksploatirani" Veno Taufer, kot ga je označil Blatnik, je seveda tudi za predstavitev svoje pesniške zbirke še vedno našel kar zadosti moči in volje. Izrazil je hvaležnost tako založbi kot tudi osebno glavni in odgovorni urednici Kseniji Dolinarjevi in uredniku Andreju Blatniku, saj ga je s sprejetjem rokopisa (v resnici diskete) založba izvekla iz eno leto trajajoče zagate. Takoj pa je priznal, da, če kdaj, potem ima tremo prav ob izidu te najnovejše zbirke. Zakaj ob vsem veselju ob izidu tudi trema? Za odgovor je Veno Taufer moral poseči malce nazaj v čase raznih pritiskov na ustvarjalce, v čas, ko si je aktivno prizadeval za človekove pravice, za demokratizacijo družbe ipd. - pa vse to v njegovi poeziji ni našlo direktnega odmeva, morda bi našli le kakšno bežno sled. "Moja zadnja zbirka je po -Tercinah za obtolčeno trobento (1985), ta mi je razumljivo poleg te zadnje, tudi najljubša, - tudi najbolj osebna; lahko bi rekel, da je zdaj šele nastal -vdor zunanjega sveta v neposredno pesniško materijo, v podobe, ritem, v podatke, ki jih prinašajo verzi," je dejal Veno Taufer. "Zato imam ob tej zbirki tudi malo treme. Zbirka je korak - ne vem ali naprej, nazaj, vstran, vsekakor pa je korak, morda celo pre- drznost v moji poeziji. Razloga sta dva, od tega se eden kaže v uokvirjenosti zbirke - z dvema pesmima posvečenima Vukovarju in Sarajevu. Ko sem zbirko dokončno oblikoval, sem prvotnima naslovoma za ti dve pesmi, pripisal še Privi' denje prostora, Vukovar m drugi Priviđenje časa, Sarajevo. Knjigo sem skratka hotel postaviti v okvir časa in pr°s' tora: zadnja pesem govori 0 občutku konca, zaključka. Pe' sem meri na začetek konca nekega civilizacijskega cikla, polnega terorizma, nasilja-Strel v Sarajevu in začeteK prve svetovne vojne je k°{ strel v srce civilizacije, ki se je, vsaj v novejši dobi - Pre' dstavljala kot humanistična poslanka in odreševalka. Izkazalo se je pa, da gre za demagogijo, evropocentrizem. laž in hipokrizijo - dokončno se je to razgalilo prav na primer11 Sarajeva in Bosne. Na predstavitvi je Veno TaU' fer razloiil tudi naslov svog najnovejše pesniške zbirke S* ode: razumeti ga je tako, M so to komajda še ode ali Pa kljub vsemu so še ode. Naslov pa je po mnenju pesnik0 samega v skladu z njegovih celotnim pesniškim opusom Toliko o naslovu. Literarna kritika se z naslovom gotoV<< ne bo veliko ukvarjala, V" pa z vsebino, s katero se avtO' vrača k osebni, intimni PgS' niški govorici. Ko sem skušal čas - VT°st°h to paradigmo civilizacije,s tc™ okvirom dati zbirki, sem s tem nakazal, da se tudi druge pesnr v zbirki opraskane z brazg0/1' nami časa, mojega časa. vorim o prizadetosti-zavzetosti, ranah, ki se P* odpirajo. V teh pesmih s° stvari, ki jih je prinašalo vsakdanje, banalno življenje. Če J človeku dana dovoljšna Pesn'' ka energija, morda tudi ^ vsakdanjost spregovori s p^' niško močjo, s katero se lah* dotakne tudi drugih, to r bralcev." • Lea Mencinger Pred premiero "TA VESELI DAN" NA ŽIROVSKEM ODRU ^ V 201. letu po svoji smrti se blagopokojni Anton Tbnj*f Linhart naposled predstavlja tudi Žirovcem. In to po zaS 3jj slednjih, ki uprizarjajo njegovo komedijo Ta veseli dan Matiček se ženi. Premiere v Zireh niso vsak dan, a kadar so.j^ veselo. Tako bo to pot dvakrat veselo - zaradi vesele igre i zaradi premiere. Veseli dogodek bo jutri, v soboto, ob 19.30 U prva ponovitev sledi v nedeljo ob 17. uri. ^ Žiri so sicer kraj z dokaj bogato tradicijo amaterskega odra. je zadnja tri desetletja pretežno sameval. Zadnja leta pa se L okoli Lojzeta Domajnka in Metke Debeljak oblikovala j ustalila prava gledališka družina. Tako rekoč na novo je za Lojze, Metka veselo nadaljuje. To je njena tretja samostpj režija. Sceno je oblikoval Stane Kosmač, akademski sh*" lektorica je Helena Žakelj, za glasbo je poskrbel Anton Čad^[ za lučmi sta Evgen Podobnik in Izidor Prosen, kostume je Šiva Danica Demšar, igralcem prišepetuje Mira Naglic. V glaVnJc _ ^w.■■....«, i&iun.v,ui [uio'-|.^vuj^ inim iiagui*. r vlogah nastopajo: Emil Filipič (Matiček), Milena Pad0 i|j (Nežka), Marko Mrlak (Baron Naletel), Silva Giacorrt% (Rozalka), Sebastijan Pagon (Tonček), Roman Kogov* (Žužek), Boris Pečelin (Zmešnjava), Vladimir Novak (Bu lo), Matjaž Sporiš (Gašper), Robert Bogataj (Jaka) in Serg > Padovac (Jerca). ,jl v Linhart je svoje delo prepesnil iz francoščine in ga jx>nuo ^ kranjski omaki. Najbolj njegovi in najbolj "gorenjski" s0 c\t prizori, v katerih prikazuje odnos takratne birokracije do km m in do njegovega jezika - slovenščine. Če avstrijsko birokra ^ dve stoletji pozneje zamenjamo z bruseljsko in gorenjske km z današnjimi Slovenci nasploh - in če se vrh tega vprašaj kakšna utegne biti usoda nas in našega jezika v Evropski z j postane Linhartovo delo nenavadno aktualno, njegova tokr ^ uprizoritev pa ne "samo" žirovska, temveč vseslovenska 1 evropsko ostjo. Linhart je pač zbadljiv. • Miha Naglic KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 Tel. 064/223-276, 211-225 RENAULT MEGANE 1,4 RL - servo volan - protipožarni varnostni sistem - samozatezni pasovi - tretja zavorna luč - opozorilnih odprtih vrat - deljiva zadnja klop CENA SAMO 22.500 DEM TWINGO ART • daljinsko centralno zaklepanje - električna stekla in ogledala - tonirana stekla - lita platišča - odbijači in spojler v barvi karoserije CENA SAMO 16.500 DEM PONUDBA TEDNA: R 19 adagio samo 19.600 DEM R 19 limited samo 21.300 DEM ifcKRKkZDRAVlUŠČk Vrtici živtjenja ZIMSKE ŠOLSKE POČITNICE DOLENJSKE TOPLICE, ŠMARJEŠKE TOPLICE, ZDRAVILIŠČE STRUNJAN O polni ali pol penzioni O kopanje v zaprtih bazenih O pri sedemdnevnem bivanju brezplačen posvet pri zdravniku in jutranja telovadba v bazenu ali telovadnici O športno rekreacijske aktivnosti in bogat animacijski program BOGATA DODATNA PONUDBA ♦ savna ♦ fitness (razen v Strunjanu) ♦ ročne in podvodne masaie ♦ fango obloge 4- pedikura, manikura in nega obraza ♦ izleti po Dolenjski in Beli krajini ♦ v Strunjanu šola plavanja ♦ SMUČARSKE POČITNICE Smučarski center Rog - Dolenjske Toplice • 40 hektarjev smučišč • 5 vlečnice • urejeni tekaški progi • bivanje v Zdravlišču Dolenjske Toplice & popusti za otroke us* ugodnosti za člane Krkinega kluba »s* 10 % popust za upokojence Dolenjske toplice m 321 012, šmarješke toplice O68 73 230, ZDRAVILIŠČE STRUNJAN 066 474 100 Mi praznujemo delovno! Ob peti obletnici samostojnega delovanja smo z odobritvijo Ministrstva za finance Republike Slovenije prevzeli zavarovanja Ljubljanske zavarovalnice. S tem nadaljujemo začrtano pot poslovne rasti, pozitivnih finančnih rezultatov in varnosti interesov naših zavarovalcev, zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Že decembra prodali vse zmogljivosti Turistični vrvež v Kranjski Gori Kranjska Gora, 15. februarja - V našem najbolj znanem turističnem središču bodo zadovoljni z zimsko sezono, saj je že danes Kranjska Gora popolnoma zasedena. Šolske počitnice ob najdražjem turističnem terminu. Od 17. februarja dalje, za čas šolskih počitnic, bo Kranjska Gora popolnoma zasedena. Rezervacije so sprejemali že lanskega decembra, ko so prodali vseh. 2.000 komercialnih ležišč v hotelih in apartmajih. Tako ob zelo ugodnih snežnih razmerah pričakujejo v tem terminu na smučiščih okoli 4.000 ljudi, kajti domaČim gostom, gostom iz Nemčije, Holandije in Italije se bo pridružilo okoli 1.500 vikendašev in veliko dnevnih obiskovalcev. Kranjskogorski turistični delavci so že večkrat opozorili, da so slovenske zimske šolske počitnice za goste v cenovno v najbolj neugodnem in v turizmu najdražjem terminu. Namreč: tako v Sloveniji kot tudi v tujini je februarja sezona na višku in so zato cene najvišje. Kljub vsemu pa ne drži trditev, da je smučanje v tujini še vedno cenejše kot doma, še posebej v Kranjski Gori. V Turističnem društvu v Kranjski Gori pravijo, da so cene v njihovem kraju februarja od 30 do 40 odstotkov nižje kot na avstrijskih smučiščih. Na ta problem, da so slovenske šolske počitnice tedaj, ko je na smučiščih v Alpah najdražje, so opozorili tudi slovenske šolske oblasti. Vse doslej - zaman. Ob koncu januarja so imeli v Kranjski Gori izjemno veliko gostov iz Hrvaške, saj so Me tedaj na HrvaŠkem počitnice. Hrvatje so od 6. do 20. januarja rezervirali domala vse kranjskogorske hotelske in apartmajske zmogljivosti, vendar izkupiček ni bil tak kot so ga pričakovali. Goste je namreč odgnalo slabo vreme in pomanjkanje snega, saj se ni dalo smučati. Zadnja leta je v Kranjski Gori poleg smučanja dovolj druge rekreacije: na drsališču za Gmajnico, na tekaških progah od Gozd Martuljka do Tamarja, agencija Julijana vozi na sankanje po cesti z Vršiča. Če bo lepo vreme, če bo snežna odeja vzdržala, bo ob letošnjih šolskih počitnicah" Kranjska Gora res kot alpska zimska pravljica. • D.Sedej • SAVNA • SOLARIJ •! • SAVNA • SOL ARI J • C/J Anton Gros, nekdanji direktor Planike Druga stran medalje Za pravilno razumevanje razmer na zapisnik Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki je dvignil toliko prahu, je pač potrebno slišati obe strani, zakaj je tako, kakšne so bile takrat razmere in alternative, preden se dokončno izreče sodba. Zato je bil zapisnik strogo zaupne narave in ne zato, da bi kdo hotel kaj prikriti, temveč dobiti odgovor od vseh, za katere je bil podan sum o neodgovornem oziroma slabim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi. A. ADIDAS V letu 1967 pride do podpisa pogodbe z Adidasom. Planika je bila že takrat usmerjena v mednarodne tokove, tudi zato je bila za Adidas interesantna. Za Planiko pa predvsem za pridobivanje deviz in s tem možnost za nadaljnji razvoj. V obdobju od 1967 do 1970 je bilo obdobje medsebojnega testiranja, bolje rečeno, nastajal je most zaupanja med pogodbo in poslovno etičnega obnašanja obeh partnerjev v tržnem tveganju. Po tem času, do leta 1982 Planika in Adidas Nemčija doživljata hiter vzpon v svojem poslovanju in to na tržnem in razvojno tehnološkem področju. Kakšne so bile prednosti tistih firm, ki so v tem času imele izvoz na Zahod, nam je še vsem znano. Toda, ne glede na neprestane potrebe po novih kapacitetah, smo že takrat pisali zanesljivost v zagotovitvi delovnih mest na domačem trgu, zato smo poleg proizvodnje pospešeno gradili svojo trgovsko mrežo. Imeli smo tudi veliko naročil na Vzhodnem trgu. V tej kombinaciji tržnega obvladovanja je imela Planika 3-krat pokrite svoje proizvodne kapacitete: 1-krat s svojo trgovsko mrežo s 190 prodajalnami po vsej Jugoslaviji in 2-krat z Adidasom m Vzhodnim trgom. Zaradi takih potreb in tudi političnega pritiska, kako zaposliti ljudi na nerazvitih področjih Slovenije (lastne potrebe glede na razdelitev programov bi lahko rešili pri kooperantih), smo začeli obnavljati in graditi nove obrate (Turnišče, Breznica, Tolmin, Lukovica in Majšperk) pretežno z lastnimi sredstvi. Samo proizvodnjo pa postopoma deliti na tri tržno usmerjene samostojne programe. Višek kapacitet, ki je še vedno bil, pa postopoma prenašati na kooperante (Sloga - Koprivnica, Jelen - Čakovec, Jugoplastika - Split, Gazela - Skopje, Demos, Der-venta, Kraš - Karlovac, Partizan - Kotor Varoš, itd.) Za vpeljavo, vodenje, nadzor proizvodnje in seveda uvoz ter izvoz pri kooperantih pa je bilo potrebno močno povečanje števila ljudi v strokovnih službah. Da bi napredovali v tehnologiji modne obutve in dobili še en vir izvoza obutve na Zahod, smo po enem letu pogajanja leta 1982 sklenili s firmo Salamander dolgoročno pogodbo. Začeli smo s proizvodnjo in prenosom tehnologije in primerjalnih metod v produktivnosti, ki so bile za nas interesantne. Adidas s tem ni bil prizadet in tudi pogodba ni bila kršena. Dal pa nam je vedeti, da tega naslednja po- Ne vem kako, toda zapisnik je prišel prej v javnost, preden smo sploh mogli dati svoj odgovor. Ko sem poslušal in bral ter razmišljal, kako je bila javnost narobe obveščena, mi je šel spomin nazaj v otroška leta. Starejša generacija se še spominja med vojno nalepljenih plakatov "Bekanntmachung" • Razglas. Preden so obtoženi imeli možnost dati svoj odgovor, zakaj so izbrali pot, da bodo ostali domovini zvesti, so bili že ustreljeni, mi pa medijsko ocrnjeni. Tak način reševanja tako resnih zadev ne reši nič - nasprotno krizo in probleme samo še poglablja. Zapisnik, s tem ko je prišel v javnost, ni več strogo zaupen, zato dajem v javnost svoj odgovor in pogled na omenjene zadeve ter reševanja težkih problemov v Planiki. Brez poznavanja vsaj glavnih usmeritev v takratnih razmerah, kako je Planika rasla in s svojo usmeritvijo oplemenjevala družbena sredstva, menim, da ni mogoče dobiti pravilne ocene, temveč enostranska, zame tudi krivična mnenja in obdolžitve. Omejil se bom na tri področja. Dve, ki sta omenjeni v zapisniku: zadeva Adidas in Chemled ter svoj pogled na reševanje krize v Planiki. Seveda so dogodki napisani zelo zgoščeno, drugače bi bil roman, toliko je bilo zadev, ki so vplivale na vzpon Planike, razpad sodelovanja z Adidasom, ki je največ dvignil termometre, ne samo v Planiki, temveč v Sloveniji - zato je tudi obrazložitev malo daljša - ter današnjih težkih problemov. godba ne bo dovoljevala. Moj odgovor je bil, če do te pogodbe pride, se mora tudi Adidas dolgoročno vezati za pokrivanje proizvodnih kapacitet. Do te pogodbe ni nikdar prišlo. Po smrti g. Horsta Dasslerja leta 1987 je prišlo v firmi do velikih zmešnjav. Menjavali so se šefi področij, nastajali so novi bogovi. Vendar pri pokrivanju kapacitet še nobenega problema, razen pri brizganem programu. Preden smo stroje montirali, že ni bilo naročil, čeprav smo po nalogu Adidasa kupili te stroje ("višja sila", se je glasil odgovor). Začelo pa se je pri kolekciji, bila je slaba oziroma enostransko usmerjena, predvsem za vrhunski šport, za jugoslovansko tržišče neprilagojena. Zato smo takrat v soglasnosti z Adidasom začeli z delno lastno kolekcijo. Imenovala se je "Jugo Adidas program". Napravila se je nova pogodba, ki je bila glede licenčnine še znosna, vsebovala pa je tudi pogoje za izdelavo lastnega programa Adidas. Naslednje leto so se rapidno zmanjševale količine, kar je bilo posledica slabega programa in notranjih trenj. Naša sreča je bila, da smo bili razvojno, posebno pa tržno z lastno trgovsko mrežo doma močni, imeli smo izredno dobro sodelovanje s Slove-nijašportom, ki je bil nosilec licence za prodajo Adidas produktov v Jugoslaviji. Ravnali smo se po starem židovskem pregovoru "bolje 1 centimeter trgovine kot 1 meter dela". Imeli smo oboje, vendar je bil že takrat 1 cm trgovine boljši kot 1 m dela. Brez močnega lastnega plasmaja zaradi usklajenosti kapacitet in že v 88. letu prišlo do vprašanja kako naprej. Bilo pa nam je popolnoma jasno, da moramo dobiti nove poslovne partnerje in začeti z lastnim programom in še ublažiti odvisnost od Adidasa, če hočemo preživeti. Začeli smo sodelovati s firmo Meindl in Mephisto na področju pohodne in trekking obutve, na področju brizgane obutve pa s firmo Elefanten ter Salamander. Planika s tem ni kršila pogodbe in ni pristala na ceno, pod katerimi bi Adidas lahko pokrival kapacitete, ker je imela drugo alternativo. Seveda so se odnosi zelo ohladili. Z reorganizacijo pri Adida-su je Planika iz Adidas Nemčija prešla pod Adidas Francijo. Odnosi so se normalizirali in posel je šel naprej, vendar nikdar več tako, kot je bilo nekdaj. Pisalo se je leto 1990. Proizvodnja Adidas se je zmanjšala od 24.000 parov na 6.000 parov dnevne proizvodnje. Poiskali smo druge firme, da smo lahko preživeli in z njimi ustvarili več kot polovico izvoza. V 1991. letu so se začeli pogovori o novi pogodbi in kdo naj prevzame nasledstvo Slovenijašporta. Iz predlogov, ki so nam bili posredovani, nam je bilo jasno, da takih zahtev ne moremo sprejeti -povečana licenčnina iz 3,5 % na 8 % reklama iz 2 % na 6 %, povišani rabati itd. Vzeli smo si čas za premislek. Kmalu zatem nam je bilo sproščeno, da so dobili firme oziroma partnerja, ki te pogoje sprejema, in da Planika ostaja v takem okviru poslovanja, kot ga je imela, seveda s postopno povečano licenčnino. Po predložitvi nove pogodbe, ki ni odražala resničnih razmer pri Adidasu v pogledu nuđenja razvojnih in tehnoloških rešitev (Adidas je bil v tem času že v veliki krizi, v svojih službah ni imel več ljudi, ki bi to delo opravljali, razen na shemah in papirju). Razumljivo je, da je Adidas hotel en del bremena za rešitev lastnih notranjih težav prevaliti na dobavitelje oziroma na kooperante. Z nekimi popravki smo pogodbo v 1992. letu podpisali. Nismo imeli druge možnosti, preveč je bilo še našega kapitala v orodja, materiala in opremi, da bi v tem času lahko tvegali prekinitev poslovanja. Pa tudi tisti centimeter trgovine smo imeli v rokah, ki je prinašal dohodek. V samo poslovanje pa je Adidas začel vpeljaviti ameriški sistem dela. Primerjalne metode kvaliteta, čas in cena, kar je razumljivo, postajal je vse bolj trgovska firma. Skoraj nikdar nista bila problematična prva dva elementa, vendar obvladovati cene v odnosu na Azijo - nemogoče. V Sloveniji so rasle obremenitve in bruto vrednost dela. Stalno prevrednotena marka 10 - 15 % in še druge zahteve, ki jih je postavljal Adidas, kaj moramo še prevzeti za isto ceno, je moralo biti vsakemu poslovnemu človeku jasno, da je to začetek konca. Bilo je samo vprašanje časa in načina. Ni nam bilo vseeno. Čeprav v letu 1994 in 1995 nisem sodeloval v razgovorih, si upam dati oceno, ker je že prej visela v zraku. Začela se je zakulisna borba, kdo bo po izteku pogodbe monopolno obvladoval domače tržišče, Hrvatsko in mogoče še Bosno z Adidas produkti. Zato je bilo treba najti argumente, kako izločiti Planiko s trga. Za izločitev proizvodnje verjetno Adidas še ni imel interesa. Kasnejši dogodki pa so se tako zaostrili, da je postalo tudi to sporno. Zgodba še ni končana in to je samo en del dogodkov iz mozaika v poslovnem sodelovanju Planika - Adidas. Eno je pogodba, drugo pa resnične razmere, ki vladajo na trgu za prevlado močnejšega nad šibkejšimi.Upam,da bomo, ko bomo razčiščevali to zadevo, lahko še točno ugotovili, kdo je po 2 letih odgovoren za zamudo in kvaliteto spornih Adidasovih reklamiranih artiklov. Na desettisoče naročil je šlo skozi obrate Planike, dobivali smo udarce in pohvale, kar je v poslu vsakdanjost, pohvale predvsem od Adidasa za kvaliteto in prilagajanje tržnim zahtevam. Kar počez danes trditi o nenadni tako slabi kvaliteti in zamudah, pa je zame smešno. Skoraj 20 let sem povečini vodil razgovore in vem, kako je interes rasel in usihal. Nesporno pa je, da je bila ta nenadna prekinitev za Planiko prehitra, imela je premalo časa za vpeljavo nadomestne proizvodnje in razprodajo Adidas obutve. Gospodarski interesi so se razšli, Če je Adidas vzel pravice Planiki, da ne sme več prodajati Adidasove obutve v svojih trgovinah - to je tisti cm, ki prinaša dohodek - potem naj po mojem mnenju vzame še 1 m dela, ki ne prinaša dohodka. Osebno pa bi bil zadovoljen, da bi javnost izvedela za imena tistih kondorjev, ki so tako zvesto v zadnjih dveh letih sporočali Adidasu resnice in laži ter s tem porušiti most zaupanja, ki je temelj vsakega poslovanja. Če se razhajajo ekonomski interesi, bi bilo normalno po 27 letih, kljub napakam, da se oba partnerja razideta dostojno ali prijateljs-ko,kot je v poslu navada in ne, kot je to slučaj? Vsem tistim pa, ki so pripomogli, da je prišlo do takega stanja, da drugič ne bi pozabili, kje imajo svoje gnezdo in, če ga blatiš na tujem, preden doma ne rešiš problema, si sicer pohvaljen, v duši pa tudi pri poslovnih partnerjih zapisan kot Juda Iškarijot. B. CHEMLED Po osamosvojitvi smo ostali brez 148 prodajaln, zalog obutve v višini 11,5 mio DEM, brez kooperantskih poslov. Vzhodnega trga in brez možnosti kontinuiranega pokrivanja proizvodnje z naročili. Ostale so nam prodajalne v Sloveniji. Zahodna tržišča, 3400 delavcev v proizvodnji, trgovini in strokovnih službah. Prvo vprašanje je bilo, kako pokriti proizvodnjo, jo sfinan-cirati, da ne bo prišlo do odpuščanja ljudi. Vse firme, s katerimi smo poslovali: Adidas, Elefanten, Salamander itd. ter tudi firme, s katerimi smo vzdrževali samo obrobne poslovne stike, so se pozitivno odzvale. Proizvodnja je z dodatnimi naročili stekla s polno zmogljivostjo naprej. Z izgubo premoženja v aktivi, pasiva, t.i. dobavitelji, krediti pa so nam ostali, smo začeli iskati pota, kako priti do cenejšega denarja. To, kar so zahtevale slovenske banke, smo vedeli, da je hiranje na obroke. Imeli smo razgovore v Bavarski in Dresdenski banki, povsod so zahtevali garancijo in zavarovanje terjatev. Tega zaradi divjanja vojne v Jugo; slavij i nismo mogli pridobiti, zato smo se fs firmo Chemled dogovorili za reexport in pobot terjatev ter obveznosti. Obrestna meta, ki jo je ^ december 1991 in za 199* zahteval Chemled, je znašala 13,25 %, kar je bilo Agenciji dokazano s kopijo pogodbe ter 1 % provizije pri uvozu in 1 % pri izvozu. Obrestna mera za kredit v Gorenjski banki & ostalih bankah v letu 1991 so se gibale v odvisnosti od vrste kredita od23,l % za pripravo izvoza do 35 % za kredit za tekoče račune. V letu 1992 so se obrestne mere v naših bankah nekoliko znižale, znašale so od 22 % za pripravo izvoza ter povprečno 30,6 % za tekoči račun. Splošna obrestna mera je znašala v letu 1993 okrog 2» %. Na osnovi kredita Chemle-da smo, namreč moramo vedeti, da je bil takrat tudi bančni promet s tujino zelo moten, zadržali zahodne kupce, normalno poslovali in zadržali polno zaposlenost. V času, ko smo koristili omenjeni kredit, smo v su na obrestne mere domačij1 bank prihranili 1,8 mio DEM-Če bi vse kredite, kar smo jjg takrat imeli pri slovenski bankah, peljali preko tako konstrukcije, seveda to ni b" mogoče, bi prihranili še dodatnih cca 60 mio DEM. Q. Ko so se zadeve v letu 19" v Sloveniji normalizirale & smo imeli možnost dobiti krej dit pod vsaj približno e?ak^ pogoji (obrestna mera je b" leta 1994 v Sloveniji 16,92 %h smo kredit odplačali z izv0' zom, takoj ko je bilo mogoče. Izračun in širšo obrazložitev smo poslali Agenciji, nahaja p se tudi v tovarni. Postopek Agencije je rafl zumljiv in pravilne, da s pregledali celotno poslovan s Chemledom. Vedno pa J potrebno napraviti primerja kakšno alternativo smo ime in katera odločitev je bila z Planiko boljša. Iz obrazložitve se da jasj0 razumeti, da je bila ta odkj tev napravljena v korist "l dene iapravlj< nike, kar zgoraj nave številke nazorno dokazujejo- f Se nadaljuj*' GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Iz privatizacijske kupnine bo Planika dobila za milijon mark sredstev Planika dobila aspirin Speljali bodo poravnavo z bankami, zaprli obrata na Breznici in v Lukovici in število zaposlenih zmanjšali na 1784, delo bo torej izgubilo še 500 ljudi. Kranj, 14. febr. - Rešitev kranjske Planike je naposled znana. Na torkovi seji je sanacijski program sprejel delavski svet, y tajnem glasovanju z desetimi glasovi za in s štirimi proti. Popolnega soglasja znotraj Planike torej še vedno ni, vec pa gaje zunaj nje, da Planika mora splavati. Gorenjska banka in SKB banka sta pristali na 90-odstotno prostovoljno poravnavo, novi minister za gospodarstvo Metod Dragonja pa je Ugotovil za milijon mark nepovratnih sredstev iz privatizacijske kupnine, kar bo ublažilo denarno sušo v Planiki. Vendar je direktor Božidar Meglic zagotovil, da bodo se brez tega uspeli v petek izplačati plače. Na seji delavskega sveta sta direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič in Milan Šuster jz SKB banke zagotovila, da bodo speljali prostovoljno poravnavo za 26 milijonov mark d°lgov, ki predstavljajo približno tri četrtine vseh dolgov Planike. Banki sta pristali na 90-odstotno poravnavo, desetino dolgov pa bosta spremenili v kapitalski delež in nadzirali potek sanacije. Za Planiko je prostovoljna poravna veliko boljša rešitev kot Prisilna, saj se je postopek na sodišču vlekel, lažje pa se bodo tako dogovarjali z drugimi upniki, zlasti z drobnimi doba-v'telji iz tujine. Med sklepi delavskega sveta je tudi kadrovska okrepitev vodstva. Najprej bodo morali poiskati nove finančnika, saj dolgoletni finančni direktor Janez Langus odhaja. Po Megličevih besedah je zaprosil za razrešnico, konec meseca bo postal svetovalec za finančno področje in pomagal uvajati novega, nato pa bo odšel v pokoj. S 1. februarjem pa je Planika dobila novo direktorico prodaje Heleno Povše iz Ljubljane. ^operacijski posli bodo vneli v naslednjih letih v Planiki le Se 50-odstotni delež, včasih je bila bolj QH manj odvisna od njih. ^sP»rin za milijon mark Novi darstvo minister za gospo-Metod Dragonja je 'nji na seji zagotovil, da bo Planika Že prihodnji teden dobila za milijon mark nepovratnih sredstev iz privatizacijske kup- nine. Namenjena bodo tekoči likvidnosti, ki je po besedah direktorja Meglica tudi sicer januarja in februarja v čevljarski industriji najbolj problematična. V Planiki zdaj toliko bolj, ker bo lastna športna obutev Aksiom na domačem trgu šele do 21. marca povsem nadomestila Adidasovo, obseg proizvodnje pa je še premajhen, saj so januarja izdelali le 8 tisoč parov obutve dnevno, naročil pa imajo že za 10.200 parov obutve dnevno. Nekaj težav so imeli pri oskrbi z materialom, svoje pa so seveda opravili tudi spori znotraj tovarne. Minister Dragonja je pristopil podjetniško, identificiral je problem, postavil diagnozo in dejal, tako je prav, alternative temu sanacijskemu programu ni. Prejšnji minister Tajnikar ni videl velikosti problema, mi potrebujemo le aspirin, ne transfuzijo tako kot Tam, saj imamo izdelke, ki se 85-od-stotno prodajo na zahodnih trgih. Seveda pa je bilo tudi nekaj taktike, preizkusili so nas, če bomo takoj po odhodu Adidasa klecnili, ker smo vztrajali, smo dobili pomoč, sicer bi šla Planika v sklad za razvoj. Direktorica agencije za privatizacijo Mira Puc, ki se je prav tako udeležila seje delavskega sveta, je jasno povedala, da so zdaj čakali z drugim soglasjem in da ga bodo zdaj izdali v šestih tednih, je povedal direktor Meglic. Zaprli bodo obrata v Breznici in na Lukovici, delo bo izgubilo še 500 ljudi V Planiki je zdaj zaposlenih 2.725 ljudi, po sanacijskem programu pa jih bo le 1784, odveč jih je torej 941; Od tega so jih med trajne presežke doslej že razporedili 450, ki se jim rok izteče najkasneje julija, približno 300 jih je doma, ostali še delajo. V drugem koraku bo torej delo izgubilo še približno 500 ljudi. Zaprli bodo obrata na Breznici in v Turnišču, ki sta bila podobno kot tolminski nekdaj Planiki politično priključena, zdaj te obrate zapirajo. Obrat v Tolminu je že zaprt, tam je na spisku presežkov 113 ljudi, 25 pa jih dela v sosednjem Metalfleksu. Na Breznici je zdaj zaposlenih 201, odsotnost z dela je tam tudi 35-odstotna, direktor Meglic pravi, da se bodo nekateri lahko vozili na delo v Kranj. V Lukovici je zapslenih 145 ljudi, tam verjetno tudi ne bo večjih težav, saj je v Domžalah dosti možnosti zaposlitve. V Planiki so režijo le oklestili, zategadelj so hudi notranji spori razumljivi. V strokovnih službah je bilo včasih zaposlenih 574 ljudi, v proizvodnji pa je bilo 250 režijcev, skupaj torej 824. V strokovnih službah je zdaj še 333 ljudi, že v*prvem valu odpuščanja so predvideli zmanjšanje na 261. V proizvodnji pa je še 245 režijcev. Planika bo tako obstajala na treh lokacijah, poleg Kranja bosta to tovarni v Turnišču in v Majšperku. V Majšperku so število zaposlenih že s 292 ob koncu lanskega leta zmanjšali na 253. V Turnišču bo rez večji, tam jih je zdaj 782, število zaposlenih bodo zmanjšali za 145, saj bodo šivalnice delale le v eni izmeni, tam pa so jih na seznam presežkov doslej že uvrstili 80. • M.Volčjak Predstavitev gospodarstva koroških Slovencev v Škofji Loki Dosti zanimanja za sodelovanje s Korošci Predstavitve se je Udeležilo tudi precej podjetnikov in obrtnikov, ki navezovanju poslovnih stikov čez mejo. ^ofja Loka, 14. febr. - Najboljša je podjetniška pobuda, no 300 zaposlenimi, je dejal, sebni stiki, brez posrednikov je moč doseči tudi najboljšo da koroški Slovenci ponujajo , Vn.°i je svetovala Breda Potočnik iz hotaveljskega Marmorja, most med zahodnimi in južni- 1 Je bila na Dunaju kar štiridesetkrat, da je sklenila dober mi trgi, ki ga lahko zgradijo Posel. Koroški Slovenci so v okviru prireditve "Stopimo v Slovenci na obeh straneh ŠkVe"S'u prostor", s katero se te dni obširno predstavljajo v meje. b °*J'. Loki, spregovorili o svojem gospodarstvu, predvsem o V Sloveniji si prodajo obeta p "Jnistv" >n Slovenski gospodarski zvezi, ki so jo ustanovili Janez Lomsek iz Dobrle vasi, ^. J leti. Čeprav so napovedovali tudi razčiščevanje z ki je doslej prodajal predvsem so? ,om g'ede stečaja tovarne pohištva IPH v Žitari vasi pa poljedelske stroje, novost pa 10 le omenili kot trenutno največji problem na Koroškem, so čistilne naprave nemške pa so še nerodni pri jev, ki so ponudili sodelovanje, niče fn"0^ ua'i*c m lumui- je bil zato dobrodošel in LjUOgPa Seveda trgovine za nemara bodo poslej tudi pod-' mal« r»a jetniki in obrtniki pogumneje stv . - iskali posel čez mejo, saj pri koroških Slovencev, stikih z rojaki jezik ni ovira. Franc Rutar, podpredsednik SGZ in znani koroški podjetnik, solastnik Centra Rutar v Dobrli vasi in turističnega Podjetnikov in bankir- središča Rutar Lido s približ- rnn ,SJoveniji najbolj poznanj0, koroške banke in hranil-Pa seveda trgovine za Vem ^em)» zel° mal° Pa dar ? 0 Preostalem gospostvu koroških Slovencev, DreS8,1 niti ne vedo> da so L, letl ustanovili Slovensko J^Ppdarsko zvezo, ki ima ol^h V Celovcu- °bisk kor" firme Envicon, zanje je dobil zastopstvo tudi za območje nekdanje Jugoslavije. Vgradijo jih v greznice, ki držijo vodo, namenjene so seveda objektom izven mest, ki niso priključeni na kanalizacijo in centralne čistilne naprave. Zmogljivost biološke čistilne naprave, ki deluje po principu vpihavanja zraka, je oo štiri do 500 oseb. V Avstriji že dve leti velja predpis, po katerem mora biti na čistilno napravo priključena vsaka hiša, nas to brez dvoma še čaka, zato ima posel brez dvoma prihodnost. Zveza zadrug na Koroškem bo letos praznovala 75-letnico, pri nas poznamo predvsem njen denarni sektor oziroma banke in posojilnice, saj jih je kar 25 na dvojezičnem območju. Rudolf Urban pomočnik direktorja Zveze bank je dejal, da imajo s Slovenijo živahne stike zlasti v zadnjih letih, ko so tudi našim podjetnikom in obrtnikom dali precej posojil. Franc Kelih iz boroveljske posojilnice je podrobneje prestavil posojilno ponudbo, posojila dajejo na Eodlagi garancij naših bank, ipotek na premoženje in podjetniškega poroštva. Pri garanciji naše banke je obrestna mera 9-odstotna, stroški odobritve posojila 0,5- do 1,5-odstotni, dajejo pa jih na eno do sedem let. Pri hipoteki je obrestna mera 11-odstotna, stroški posojila so 2-odstotni, odplačilna doba pa je največ pet let. Bankirji si podjetje oziroma obrtno delavnico tudi ogledajo, skratka pri posojilih so zelo previdni, dobro Vedo, komu ga dajo. Zategadelj je razumljivo, da so slovenski klienti kot solidni partnerji, ki pravočasno plačajo posojila, kakor je dejal Kelih. • M. Volčjak Drugi Lipov hišni sejem Lip uspel s spalnico Po uspešni predstavitvi na Ljubljanskem pohištvenem sejmu ter na koelnskem sejmu so v blejskem Lipu tudi letos pripravili hišni sejem. Od 13. pa do 17. februarja bodo s svojem salonu na Bledu predstavili novosti, ki so jih razvili lani v vseh prodajnih programih. Največ pozornosti so v Lipu namenili spalnici Viva, ki je bila na Ljubljanskem sejmu nagrajena z zlato diplomo. Spalnica Viva Lip Bled je v slovenskem prostoru dodobra uveljavljeno lesno predelovalno podjetje, ki letos praznuje oseminštiride-seto obletnico svojega obstoja. Danes je organiziran kot koncem, ki ga sestavlja sedem družb. Zaradi kakovosti svojih izdelkov je podjetje eno prvih, ki je dobilo znak slovenske kvalitete, njihovi izdelki pa tako v tujini kat tudi doma prodajajo označene z zeleno piko, ki označuje ekološko primeren izdelek. Trenutno v koncernu pripravljajo vse potrebno za pridobitev certifikata ISO 9000. Lip je svoj hišni sejem letos organiziral drugič, tudi tokrat po sejemskih predstavitvah. Te so bile za Lip še posebej uspešne, saj so za spalnico Viva na Ljubljanskem sejmu prejeli zlato diplomo. Pred kratkim so se vrnili s koelnskega sejma, kjer so se prav tako lahko pohvalili s precejšnjimi uspehi, saj so prav za slednjo spalnico že prejeli precej naročil iz tujine. Termin hišnega sejma pa, kot so nam povedali v Lipu, ni naključje. Začetek leta je čas sklepanja pogodb in poslovnih navezav, v tem času pa ni drugih sejmov. Na Hišni sejem so v Lipu povabili 250 trgovcev in proizvajalcev sobnega in stavbnega pohištva iz vse Slovenije in naših sosednjih držav. Na sejmu tokrat prvič predstavljajo okrasne letve in druge dodatke za notranja vrata, ki jih je možno vgraditi v ali na vratno krilo. Kupcu lahko trgovec v trgovini prikaže vse najrazličnejše možnosti dekoriranja vrat. Na področju programov vhodnih in garažnih vrat so predstavili nov model garažnih vrat, ki so izdelana v stilu vhodnih vrat. Celoten koncem Lip Bled je lansko leto zaključil s pozitivnim poslovnim rezultatom, oziroma, kot je dejal Lipov direktor Franc Bajt, je bil pozitivni rezultat enega dela koncema višji od izgub drugega dela koncema. V zadnjih treh letih so v Lipu investirali za okrog osem milijonov nemških mark, po besedah direktorja Franca Bajta pa bi bilo v prihodnjih nekaj letih v proizvodnjo potrebno vložiti še za okrog šestnajst milijonov nemških mark. Lansko poslovno leto je bilo nekoliko slabše od prejšnjega, kar naj bi bil odraz za izvoznike neustrezne politike tečaja tolarja. Ta naj bi Lipu v zadnjih letih vzela približno 15 milijonov nemških mark. Verjetno največji načrt za letošnje poslovno leto pa je poleg promocije nove spalnice Viva predvsem pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000. Te dni mineva leto od formalnega pričetka dela na projektu, posebej intenzivno pa se s projektom ukvarjajo zadnjih osem mesecev. Poslovnik kakovosti ter najpotrebnejši organizacijski predpisi so skorajda v celoti pripravljeni, sprejeti pa naj bi bih v aprila, projekt naj bi bil v celoti sklenjen prihodnje leto. • U. Špeh ar V združenju tudi šest gorenjskih trgovcev Trgovsko združenje ABC Kranj, 14. febr. - Štirinajst trgovskih družb je ustanovilo združenje Skupina ABC, med njimi jih je tudi šesl z Gorenjskega. Skupaj imajo približno 20-odstotni tržni delež, združenje pa je odprto za nove člane, vendar le z dvotretjinskim soglasjem sedanjih. Poglavitni namen združenja je poenoten nastop do posameznih dobaviteljev, s katerimi bodo podpisovali letne pogodbe, pričakujejo seveda, da bodo tako dosegli ugodnejše pogoje kot vsak zase. V združenju so namreč predvsem manjša trgovska podjetja, ki imajo 30 do 100 zaposlenih, le pet jih ima po nekaj sto, skupaj pa imajo blizu 4 tisoč zaposlenih. Združenje je potemtakem odziv na prodor velikih trgovskih verig iz tujine, brez dvoma pa tudi protiutež velikim trgovskim hišam pri nas, kakršna je denimo Mercator. V združenju je tudi šest gorenjskih trgovcev: Loka Škofja Loka, Rožca in Delikatesa Jesenice, Špecerija Bled, Kočna Kamnik in Napredek Domžale. Torej predvsem tisti, ki so bili včasih že povezani, vendar tokrat ne gre za kapitalsko, temveč le za interesno povezovanje. Združenje ne bo ustvarjalo dobička, financirali pa ga bodo tako, da bodo do 30 odstotkov prispevali po enakih deležih, nadaljnjih 70 odstotkov prispevka pa bo odvisnega od letnega prometa. Vodil ga bo upravni odbor, združenje pa bo imela dva zaposlena. Zamisel je stara že dve leti, je povedal direktor škofjeloško Loke Ludvik Leben, pri ustanavljanju združenja pa so se srečali tudi s pobudo kranjskih Živil, vendar so se konceptualno razhajali. Direktor Živil Branko Remic pa pravi, da se želijo povezati le s tremi do petimi največjimi trgovskimi družbami v Sloveniji, da bi bili na področju veleprodaje konkurenčni močnejšemu Mercatorju, ki ima 25- do 30-odstotni tržni delež. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH Na cesti: Citroen Xantia break Cimos International, strateški dobavitelj in generalni zastopnik francoskega Citroena je na slovenskem trgu razširil ponudbo modelov xantia. Najpomembnejša novost, prvič predstavljena na jesenskem salonu v Frankfurtu je xantia s petvratno kombijevsko karoserijo imenovana break. Avtomobil je ob nespremenjenem sprednjem delu in nekoliko povečani medosni razdalji zadaj podaljšan za 22 centimetrov. Zelo lepo oblikovan zadek z velikimi petimi vrati pa zakriva prostoren in temeljito obdelan prtljažnik. Tako je prtljagi že v osnovi namenjeno 512 litrov uporabnega prostora, z delnim ali popolnim prevračanjem klopi pa se prostor poveča kar na 1690 litrov. Prtljažni prostor je opremljen tudi z dodatki za preprečevanje premikanja prtljage, praktičnost pa izražajo tudi vrata, ki se odpirajo povsem do odbijača. Druga novost pri modelih xantia, pa je razširjena paleta motorjev. Tako je po novem na voljo tudi 1,6-litrski motor z 90 KM, prenovljena in z dodano štiriventilsko tehniko pa sta tudi 1,8-in 2,0-litrski motor, prvi z zmogljivostjo 112 in drugi s 135 KM. Na vrhu razpredelnice je še 2,0-litrski bencinski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom, ki zmore 150 KM, medtem ko turbodi-zelskih agregatov zaradi neugodnega davčnega razreda za zdaj v Sloveniji ne bo. • M.G. Mazda znižuje cene Ljubljansko podjetje MMS je lani prevzelo zastopniške in uvozniške posle za japonsko Mazdo in s tem pomembno pripomoglo k boljšim prodajnim rezultatom. Predvsem so se dobro prijele nove mazde 323, tržni uspeh pa so dosegli tudi pri prodaji lahkih dostavnih vozil. Zaradi povečane prodaje in ugodnejših menjalniških razmerij pa je Mazda na slovenskem trgu znatno znižala cene, pri nekaterih modelih tudi do 13 odstotkov. Letos naj bi prav tako prodali največ modelov 323, nova mazda 121 (ki je do potankosti enak avtomobil kot nova Fordova fiesta), pa bo na voljo v drugi polovici aprila. • M.G. PRAKTIKUM, d.o.o. AVTO ŠOLA Gorenja vas VAS obvešča, da se začne tečaj CPP kategorij A, B, C in E v ponedeljek, 19. 2., ob 17. uri. Prijave po tel.: 681 -220 in 681 -405 ali ob začetku tečaja. VABLJENI! 5E81//5 Iti PRODAJA VOZ/L Ki A KIA MOTORS SERVIS hrastje 145 KRANJ tel.: 064 / 327 926 PRODAJALNA Sejmišče 5 KRAHJ tel.: 064 / 223 857 Ribarnica Delfin tretja najboljša v Sloveniji Precej slabše je bila ocenjena jeseniška ribarnica, najboljše ribarnice pa so v Ljubljani. Ljubljana - Po rezultatih primerjalnega testiranja kakovosti ribarnic v večjih slovenskih mestih je bila kranjska Ribarnica Delfin tretja najbolje ocenjena, zelo slabo pa se je odrezala Ribarnica Delikatesa na Jesenicah. Primerjalno testiranje je konec lanskega leta opravil Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave v Ljubljani, strokovno telo Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Inštitut je dvajset ribarnic iz 13 slovenskih mest ocenil po mednarodno sprejetih pravilih, neodvisni ocenjevalci pa so pri nenapovedanem obisku pod drobnogled vzeli tri elemente -založenost ribarnic (maksimalno 50 točk), njihovo podobo (30 točk) ter kulturo postrežbe (20 točk). Pomembno je vedeti, da so se pri ocenjevanju osredotočili izključno na potrošnikovo zaznavanje ponudbe, na tisto, kar je kupcu vidno, zato npr. niso pregledovali skladišč. Ribarnica Delfin je skupno prejela 80,8 točke od 100 možnih, kar jo je uvrstilo v 2. razred - ribarnice z dobro kakovostjo (75 -84,9 točke). Jeseniška ribarnica je z 48,3 točke pristala na predzadnjem 19. mestu oziroma v petem razredu - ribarnice z nezadovoljivo kakovostjo (manj kot 55 točk). Najbolje ocenjena je bila Ribarnica Rival Trade (94,4 točke), druga Ribarnica Ribič Pepi (86,5) - obe iz Ljubljane. ZPS je na svoji tiskovni konferenci tudi sporočila, da so na Okrožnem sodišču v Ljubljani podali prijavo zoper ljubljansko podjetje Trezor, d.o.o.. To podjetje naj bi z že dobro poznano nagradno akcijo v svojem katalogu Hram, kjer naj bi potrošnike zavajali, da so že formalni dobitniki mercedesa, če le izpolnijo naročilnico, zagrešilo nelojalno konkurenco. Zoper podjetje Trezor pa na ljubljanskem sodišču že dobro leto leži tožba ZPS-a zaradi podobnega početja v letu 1994. Dogovarjajo se tudi s Telekomom za ukinitev zaračunavanja blokade komercialnih linij (090) in izpiskov klicev v primeru reklamacije računa telefonskih storitev. • S. Šubic Preizkušanje prototipa oklepnega vozila Obetaven izdelek iz domače tovarne Ljubljana, 14. februarja - V enotah slovenske vojske že poldrugi mesec preizkušajo prototip kolesnega oklepnega vozila z oznako XM 96 valuk. Gre za vozilo, ki je nastalo v obratih Slovenskih železarn na Ravnah na Koroškem. Tamkajšnjo podjetje Stroji in tehnološka oprema ga je namreč izdelalo po licenci avstrijskega vozila pandur. Osnovni namen vozila je prevoz vojakov in izvajanje temeljnih bojnih nalog, vendar je glede na opremo in oborožitev možnih vsaj šest izpeljank. Ravenčani so izdelali prototip tretje generacije, ki se po svojih zunanjih značilnostih razlikuje predvsem po 20 centimetrov nižji izvedbi od avstrijskega originala. Ker pri projektu niso bih sami kos vsem nalogam, se je v proces izdelave vključila tudi množica strokovnjakov izven nekdanje železarne. Tako so ob uresničevanju zahtevnega načrta začeli graditi podjetje, ki omogoča poleg zaposlovanja tudi razvojno rast v širši okolici. Z izdelavo prototipa vozila se je končala prva faza projekta. Sledi testiranje vozila, h kateremu sodi tudi nedavni preizkus na vojaškem vadbišču pri Postojni. Proizvajalci se obenem že pripravljajo za uvajanje novega izdelka v redno proizvodnjo. Kot napovedujejo, bo izdelek profitabilen, obstaja pa tudi možnost prodaje tujini. • S. S. S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKAPREŠERN jjPREŠERN JOŽE I 64248 LESCE y ■ Savska MOBITEL0609-610-633i NON STOP i U j HONDA ŽIBERT CIVIC CM^i BINGO - 21.900 DEM AK BODEČE Britof 173,64000 Kranj, tel.: 064/242-167 shunub' cgggTJ Kaposi Super popusti za modele ESCORT v zalogi! FIESTA Ugodni KREDITI ter LEASING! že od -15.999 DEM Staro za novoj ESCORT že od - 22.499 DEM MONDEO že od - 29.950 DEM TRANSIT že od - 32.954 DEM Vse cene so do registracije! Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121, tel.: 064/241-358 MEDICINSKI SESTRI V NOĆNI IZMENI-EROTICNI ODZIVNIK 0902112 VOZNIKI POZOR! Veliko soli na cesti močno pospešuje rjavenje vozil, zato vam priporočamo, da pripeljete vaše vozilo v protikoroziisko zaščito z brezkislinskim in ekološko čistim kanadskim oljem KROVVN. Ne škoduje morebitnim ostalim zaščitam. Postopek traja dobro uro, cena pa samo 90 OEM v SIT. Infor. in naročila TRI KRONE, Godešič 53, Škofja Loka, tel.: 064/631-497. VAŠA VEDEŽEVALKA s 090 42 08 VAŠA PRIHODNOST IZ TAR0T KART MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč Tržičani, prodajate ali kupujete kmetijsko ali gozdno zemljišče? Informativne oz. izhodiščne cene, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec za gradbeno in obrtno stroko ter varstvo pri delu ing; Pavel Okorn iz Škofje Loke, vam bodo lahko pomagale Pn odločitvi. Cene so izračunane na dan 31. januar, ki je bil uradni tečaj nemške marke 89,40 tolarja. zemljišč Bonitetni Njiva, int. Vrt Travnik, ekst. Pašnik razred sadovnjak sadovnjak 1. 345,30 690,60 259,00 121,00 2. 311,00 622,00 224,50 103,50 3. 276,00 552,00 190,00 86,50 4. 241,50 483,00 155,50 69,00 5. 207,00 414,00 121,00 52,00 6. 172,50 345,00 103,50 34,50 7. 138,00 276,00 86,50 17,50 8. 103,50 207,00 69,00 - 110,50 93,00 76,00 52,00 41,50 27,50 14,00 Regres za plemenske prašiče Država bo letos iz proračuna namenila 94 milijonov tolarjev za spodbujanje nakupa plemenskih prašičev in s tem za izboljšaj izplena mesnatih pasem prašičev. Do regresa so upravičeni rejci plemenskih živali ter farme in rejska središča. Regresira se nabavna cena plemenskih živali, ki jih upravičenci kupijo ali sanu vzredijo in namenijo za obnovo lastne črede. Obnova črede se regresira le do 45 odstotkov redne letne obnove. Živali moraj0 ustrezati pogojem, ki jih določa pravilnik o vodenju rodovniška, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov. Priznana cene plemenjakov se določa po posebni tabeli, ki je sestavni del uredbe o finančnin intervencijah v kmetijstvo. Rok za vložitev zahtevkov je 15- v mesecu za pretekli mesec. Vrsta živali Nakup Obnovaiz lastne čred6 (sit/kom) (sit/kom) mladice potrjenih križanj: - breje 16.000 - nebreje 7.000 čistopasemske mladice: - breje 20.000 - nebreje 14.000 merjasci: - s testiranimi starši 30.000 - s testom lastne proizvodnosti 45.000 - za ohranitev linije 50.000 4.000 5.000 3.000 20.000 20.000 AVTOHIŠA HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 Avtohiša KAVČIČ^0-64212 Visoko, Milje 45 tel./fax: 064/43-142 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VSEH MODELOV PEUGEOT NOVO! V PRODAJI P 406 V ZALOGI: P B0XER ORIGINALNI REZERVNI DEU UGODNI KREDITI IN LEASING! _ Rent - a - limo LINCOLN TOVVNCAfi 9m DOLGA LIMUZINA ZASVEOANEFBILOZIIOSTI tt)^^ Informacije in naročji' ^MvlftHfi C0MIRCE U.0.0 \\.1^VV WTC, Dunaj*.' M P ;IV 61000 l.jublja«? Tel.&fax: 061/16-88-339 Rent - a - car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINIRANIH VOZIL. POPUSTI ZA DALJŠE NAJEME. J. VI^J£jMii# Vremenoslovci nam za danes napovedujejo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo ali snežilo. V soboto in nedeljo bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. LUNINE SPREMEMBE v ponedeljek bo mlaj nastopa ob 00.30, to pa po Herschlovem vremenskem ključu mraz. Pa še lepo ime je R^^2-^--■ V- 7?/4— Moja največja ljubezen je - glasba! Veliko nas je, ki bi brez glasbe težko živeli, a le malo, ki bi trdili, kot skladatelj Maurice Ravel: "V osnovi je moja največja ljubezen Zhsba." Johannes Brahms (skladatelj): "Mislim na glasbo. Zaljubljen sem v glasbo - ljubim glasbo, nikoli ne mislim na nič drugega in kadar že mislim na kaj drugega, je to glasba." . To so seveda misli, občutki mož, ki so svoje življenje posvetili ključno glasbenemu ustvarjanju. Mz pa smo ta teden pod vplivom svetega Valentina, zaščitnika ljubljencev, in ker nam poleg glasbe na svetu veliko pomeni še kaj ^iega, ena realno revolucionarna ljubezenska pesmica, izpod lofovega peresa: Zjutraj ne jem, ne čutim potrebe, *° sem tako zaljubljen v tebe! Opoldne ne jem. Res ne. Ker sem zaljubljen še pa še. zvečer ne jem, veš, 5f Sem zaljubljen do ušes! iQnoči sem drugačen. Ponoči ne ljubim, ker sem tako hudičevo - lačen... Slavna pop zvezdnica Madonna, ki ima z "ljubeznijo" različne izkušnje, pa je izjavila: "S komerkoli že grem v posteljo, še zmeraj sem poštena!" Tako je med drugim menila Jelka in še prav ima, David je zares lepo ime. O Davidu Bowie-ju je namreč govora, ja tistem, ki je zadnjič koncertiral v Ljubljani. In to zelo dobro, profesionalno, ne glede na to, da je pač igral predvsem novejše komade. Glede na to, da ste tokrat poslali zares veliko dopisnic, bilo pa je tudi jubilejno 203. vprašanje, sva se z Aligatorjem odločila, da bosta nagradi dve. Torej prvo dopisnico je poslal..., poslala Lucija Stanonik, Predmost 35, 64223 Poljane, drugo pa Igor Lavrič, Kuratova 48, Kranj. Torej počakajta na dopis, potem pa zvizz k Aligatorju. NOVOSTI Torej, kva je novega. Iz ZRJ prihajajo zadeve v stilu tastare plate od Riblje Čorbe na cedejih, kot recimo Mrtva Priroda in Kost u Grlu, ali pa un album od Bajage, k' se mu reče Pozitivna Geografija (Berlin, Tekila Gerila...). Pri tap-rvih sosedih je izšla zadevica, ki seji reče Best Of Oliver Dragojevič 1990 - 1995. Dva hrvata pa izdajata tudi pri kranjski založbi Panika Records in sicer band Kraljevi ulice, t.j. Pajo & Hadži, tokrat Starogradske (19 komadov). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 204: Torej zanima me, koliko poznate zmagovalko našega Eurosonga. Njen prvi zelo uspešen komad je "Liza ljubi...". No napišite, kaj ljubi Liza. Pod tolažilno vprašanje pa lahko napišete tudi njeno ime, priimek, pa nadimek... Dopisnice čakam na Gorenjski glas, do srede, 21. februarja, pripis "Jodlgator". Hvala za vse zimske pozdravčke z Bleda, Cerkna in Ćukove jame... tudi jaz se odpravljam drsat'. Ali mi bo uspelo? IGL + V ^ ŠKODA Volksu'i^en Group VASOVANJE 5 PODOKNIČARJEM NA RADIU KRANJ 97,3 FM 1. ŽIVLJENJE NI PRAZEN DAN - ans. BORISA RAZPOTNIKA 2. VSE SONČNE POTI - JOŽICA SVETE 3. NAJ LUČKA GORI - ALEKSANDER JEŽ 4. NAJLEPŠE SO MORAVČE - ans. SVETUN 5. POD KLOPJO SVA SE SKRILA - MARIJAN SMODE 6. VESELI VISOČAN - ans. BLEGOŠ 7. MOJE SANJE, SANJE NAJINE - STANKA KOVAČIČ 8. KER VEŠ, DATE LJUBIM - VILI RESNIK 9. FRANC POSLANC - PETER FINK 10. NA SAGRI - MODRI VAL 11. MAMA VEM, DA SI SAMA - FANTJE Z VSEH VETROV 12. NOČNI POLJUB - MONROE 13. PJEBI NIČ NE GLEJTE ME - VESELE ŠTAJERKE 14. PESEM ZA PRAZNIKE - ans. EKART 15. ZLO POČAS - ADI SMOLAR Izbrali ste melodijo leta 1995 v oddaji Vasovanje s Podokničarjem na Radiu Kranj. Ta laskavi naslov je dobila melodija: Slapovi - Ne reci nikdar. Nagrajenci dobijo nagrade trgovine Devetka - Primskovo 1. Ana Dobravec, Prašnikarjeva 8, Lj. Šentvid - copati za vso družino, 2. Vanda Ručman, Muljava 4, 61234 Mengeš - jogi rjuha, 3. Andrej Rink, Podlubnik 323, Škofja Loka Oddaja je bila na sporedu 26. januarja v nočnem programu Radia Kranj. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj - Vasovanje s Podokničarjem, do vključno srede, 21. februarja. Izžrebali bomo lepe nagrade. Oddaja bo na sporedu prihodnji petek, 23. februarja, ob 19.30 uri. KUPOM - VASOVANJE 5 PODOKMIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: Ko so odprli lovsko razstavo v Kranju, je završalo. Spet ena priložnost, da smo - proti! V naši demokraciji je modno biti •proti. Naš svet postaja namreč črnobel: ali si za ali pa proti, nikjer ni tistih, ki bi rekli: dajmo, diskutirajmo, kajti resnica je vedno nekje vmes, je večzvočna. Za nas so vsi lovci do zadnjega ali krvoločni ubijalci ali pa razneženi varuhi narave. Kadarkoli uzrem spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, ki so prvi splezali na Triglav, me začrviči dvom. Ali so v tistem času tile kerlci lazili tja gor v pečine zato, ker bi bili uživali prirodo? Ali so si slutili kruh z vodništvom, ali Pa niso bili, gor v pečinah med tr°P[ gamsov, tudi divji jagri? Kajti divja jaga je bila v naših krajih res enormna, še posebej Zaradi - vraževerja. Zato, recimo, ker naj bi »srčni križec«, tista hrustančasta stvar v srcu flpskega kozoroga obvaroval lovca vsega hudega, so kozoroga v minulih stoletjih v naših krajih - popolnoma iztrebili... Slovencu se že v rani mladosti zariše stereotipna podoba 0 Jagru, ki pošica vse, kar se le Premika. Če že kot dojenček sušite tisto pesmico: »jager pa l°Sa, kaj mi pomaga, ptička na VeJ' sedi, ustrelil jo bo...«; ali P°: »po suhem listju jager hodi, *0 rano jutro se budi... puška P°či, devojka mrtva obleti...«, Potem so lovci v vaših očeh zapečateni. Če pa se iz lovcev se norca delajo kot: »ko jager )e na štor' zaspal, hojlarijajo,« so pa sploh odpisani. Kako le bi potem v današnji klimi, ko dvigajo zeleno zavest tudi tisti otroci cvetja, sicer nekam ostareli hipiji, ki po greenpeacevsko skakljajo po svetu, imeli vsaj minimum razumevanja do zelene bratovščine tudi pri nas? Ni šans. Lovci se branijo:... »Vsi ste navadni sentimentalni bedaki. Žival nima razuma, žival ne poti? Iz užitka šicate trofejno divjad, krvoločni ubijalci brez primere! Res nas zanima, ali ima celo Triglavski park na Bledu posebno sobo trofej, ki so jih ustrelili naši politiki?« Če Zeleni ne bi postali Zeleni šele pred cirka petimi ali šestimi leti, bi vedeli, da take trofejne sobe nima le Tema tedna Glosa Ko lovec je na štoru spal Lovska razstava, ta raubšicarski britof umrčkanih medvedov, gamsov, zajcev buri Zelene,.. Divjad pogine, ne pa umre - umre samo čebela... vidi lepe narave, žival se bori le Za hrano in preživetje... Ne streljamo le trofej, za zarod v revirjih skrbimo...« Napad naših Zelenih: »Zakaj ne more divjad umreti sama od sebe in po naravni TNP, ampak je takih trofejnih sob po Sloveniji kot listja in trave - še hoteli jih imajo. Prav mogoče je, da so v kakšni taki sobi Zeleni že sami južinali. Ampak tedaj še niso bili Zeleni in niso vedeli, da je za Zelenega smrtni greh, če malica pod gamsjimi rogli -pod glavo živalce, ki je umrčkala pod streli. Lepo prosim in z vsem spoštovanjem do zelenih prizadevanj: vsaj tega ne govorite, da žival UMRE. Žival pogine, ne pa umrčka. Umre samo čebela -ker je tako pridna. In nobena drugal žival ali živalca pod tem soncem. Če zelena bratovščina sreča Zelene, se gledajo preko puškine cevi. A Želeni nevede naredijo krasno reklamo za kranjsko lovsko razstavo, ko s transparenti paradirajo pred vhodom, na razna posvetovanja jih pa potem več ni. Medijsko so prodorni, da bi pa šli z lovci iz oči v oči - to pa pač ne! Na okroglih mizah, ni kamer, ali kaj? Potem pa v ta nepomirljiva nasprotja kane begajoča vest: varuh človekovih pravic je obiskal lovsko razstavo! Ne Ivo Bizjak kot Kranjčan, ampak varuh človekovih pravic! Lovci so res prebrisani kot lisice: obisk Iva Bizjaka ni nič, obisk varuha človekovih pravic je pa • reklama! In imamo spet vse obrnjeno na glavo: zakaj varuh čl. pravic Z obiskom razstave legitimira ubijalsko lovstvo in tako zavestno frontalno trči na Želene? Ti pa potem ne rečejo več ne bev ne mev in vse skupaj ostane le bežna medijska epizoda. Zelena, nezrela in otročja, kajti narod drvi in drvi gledat tisti raubšicarski britof umrčkanih medvedov, gamsov, zajčkov in ptičkov... • D.Sedej OD 19. 2. DO 24. 2. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 I. 4FUN-OB TEBI ZASPIM 2. AVIA BAND + SENDI - VEDNO OB TEBI 3. ROBERT MILES - CHILDREN 4. TI.PI.CAL FEAT. JOSH - IT HURST 5. LA BOUCHE -1 LOVE TO LOVE 6. HAPPYMAN - LOVE IS YOU 7. L'HOMME VAN RENN - THE (REAL) LOVE THANG 8. ACE OF BASE - BEAUTIFUL LIFE 9. 2 UNUMITED - JUMP FOR JOY 10. ASIA - HALLELUJAH II. B CODE -1 GOT A LOVE 12. MZ HEKTOR - ONA NI ONA 13. DR. KREATOR - NOISE MAKER 14. CAPPELA -1 NEED YOUR LOVE 15. MO DO - SEX BUMP TVVIST 16. NEW / 2 FABIOLA - UFT U UP 17. NEW / SYSTEMATIC - STAY (HERE IN MY HEART) 18. BABILON FEAT. DEE JAY TIME - ONA 19. NEW / RADIO RAMA - LET ME BE 20. SLO ACTIVE - FLY IN THE SKY 21. NEW / AFRIKA BAMBAATAA - BELLE 2 BELLE 22. NEW / MAGIC AFFAIR - NERGY ON LIGHT 23. NEW / ALPHA BASE - HEAVEN HELP MY HEART 24. X - AFFAIRS - UPSIDE DOWN 25. TINNY TOT- DISCOLAND 26. FUN FACTORY - DO WAH DIDDY 27. NEW / E. SENSUAL - YOU SHOULD BE DANCING 28. DOUBLE YOU - BECAUSE l'M LOVING YOU 29. CLUBHOUSE - LIGHT MY FIRE '96 30. 4 TIES - CHIRPY CHIRPY CHEP CHEP LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. CAUFORNIA - RAD LETEL BI (remix) 2. MASTERBOY - LAND OF DREAMING 3. NEW / SASHA - VRTNAR 4. GEORGE MICHAEL - JESUS TO A CHILD 5. DJ BOBO - LOVE IS THE PRIČE 6. 3 T - ANYTHING 7. COOL OUT- DO U WANT 2 DO IT 8. NEW / EAST 17 - DO U STILL? 9. BND - HERE I GO 10. DOMINIK KOZARIČ + KATJA - SPOMNI SE NAME 11. TIC TAC TOE - ICH FIND DICH SHEISSE 12. NEW / DOVVN LOW - VISION OF LIFE 13. LL COOL J - HEY LOVER 14. SENDI - UPANJE TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 in 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega Hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. V ponedeljek smo z vami izoblikovali novo vročo lestvico, ki jo danes objavljamo v Gorenjskem glasu. Podelili smo tudi nekaj nagrad in sicer: nagrado trgovine JAŠA iz Tržiča prejme Marija Frelih iz Železnikov, nagrado boutique GALA iz Radovljice pa prejme Aja Mlinaric iz Tržiča. Danica iz Tržiča pa bo sotrpinka v našem studiu. Čestitava! Torej izpolnite kupon, nanj napišite svoj predlog, ki ga želite uvrstiti v lestvico in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič do ponedeljka, 19. februarja, in tudi vi boste prišli v žreb za prijetne nagrade. Vesna in Dušan Lestvica: 1. (1) Spomni se name - DOMINIK KOZARIČ & KATJA 2. -) Ker veš, da te ljubim - VIU RESNIK 3. (3) Santa Maria - THE KELLY FAMILY 4. 4 Bicikl - LETEČI POTEPUHI 5. 2 Ob tebi zaspim - 4 FUN 6. 5) I love to love - LA BOUCHE 7. -) Earth song - MICHAEL JACKSON 8. (6) One sweet day - M. CAREY & BOYS 2 MEN Predlogi: A. Doh wah diddy - FUN FACTORY B. Because - DR. DJ CERLA C. Father and son - BOYZONE RADIO T R 2 I C KUPON GLASUJEM ZA: 1 MOJ PREDLOG: MOJ NASLOV: 2 3 4 5 6 7 8 B C LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA PIVK I. DEL 1. REGINA: Dan najlepših sanj 2. VILI RESNIK: Nekdo, ki zmore vse 3. JAN PLESTENJAK: Pogrešal te bom 4. OLIVER ANTAUER: Baby 5. ORLEK: Adijo Knapi II. DEL 1. IRENA VRČKOVNIK in IVAN HUDNIK: Mati Marija 2. DOMINIK KOZARIČ: Spomni se name 3. SENDI: Nemirna kri 4. MAJDA PEČARIČ: Za trenutke nežne sreče 5. JANEZ BONČINA BENČ: Ker veš, da te ljubim V sredo smo s pomočjo glasbenih skupin in poslušalcev Radia Žiri izbrali zgoraj videne predloge in dobili že tudi prve glasove, ki so izvajalce uvrstili na svoja mesta. Tokrat je bilo v studio precej gostov, saj je Marjan Smode pripeljal skoraj celotno Rožmarinovo karavano, novi pesmi pa sta predstavila tudi člana skupine Strmina. Podelili smo tudi nekaj nagrad, ki jih prispeva Založba Corona iz Ljubljane, srečni izžrebanci pa so: Slavka Miklavč, Ljubjanska 5, Škofja Loka, Alenka Krigl, Ul. IX. korpusa 31, Piran. Marko Klemenčič, Trnje 13, Železniki in Darja Fabjan, Budanje 3č, Vipava. Čestitke. Vaše glasove pa pričakujemo tudi tokrat napisane na dopisnicah In poslane na naslov Radio Žiri. Trg svobode 2, 64226 Žiri. Pomagajte nam izbrati najboljšega izvajalca meseca februarja. Pa lepo se Imejte do prihodnje lestvice 5+5, katere sponzor je TURISTIČNA AGENICJA LOKA TURIST. KUPON GLASUJEM ZA: MOJ PREDLOG: NASLOV: Kupone pošljite na Radio ŽIRI, 64228 ZIRI. SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1996 TVS 1 7.30 Videostrani 8.00 Otroški program 8.00 Radovedni Taček: Dirka 8.10 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine 8.55 Zgodbe iz školjke 9.55 Učimo se tujih jezikov, angleščina 10.20 Zlati tjulenj, kanadski barvni film 11.50 Veliki dosežki slovenske kirurgije, ponovitev 12.20 Koncert T. Rajteriča in Mi-chaela Tibarosca 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.55 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 14,45 Tednik, ponovitev 15.35 Christy, ameriška nadaljevanka 16.25 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Razjarnikovi v prometu, slovenska nadaljevanka 17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutro 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.05 Tracev Ullman zavzame NY, zabavnoglasbena oddaja 21.05 Knžarskevojne, angleška dokumentarna serija 21.55 Turistična oddaja 22.25 Dnevnik 22.55 Vincentov prijatelj TVS 2 9.00 Euronevvs 9.50 Poglej in zadeni, ponovitev 11.20 SP v alpskih disciplinah: Smuk (m), prenos iz Sierra Nevade 12.30 Euronevvs 13.55 Zvezde cirkuških aren, prenos iz Kulma 15.25 Ciklus filmov Johna Forda, angleški dokumentarni film 17.00 Sierra Nevada 96 18.00 Podarim dobim 18.10 Portret športnika 18.30 Karaoke 19.30 4 x 4 20.05 Športno informativna oddaja 20.30 Risky Business, ameriški barvni film 22.05 Sobotna noč: Celine Dion; The soul od stax 0.05 Euronevvs, posnetek finala KANALA 8.30 Kaličopko 9.30 Otok zakladov, posnetek risanke 10.25 Kino, kino, kino 11.00 Cikaške zgodbe, ponovitev ameriške nanizanke 12.15 Maručini kristali, ponovitev 12.45 Dance session, ponovitev 17.05 Šolska košarkarska liga, mladinska oddaja 17.50 Magnetoskop 18.35A shop 19.00 Shazzan, risana serija 19.30 Devetdeseta, ponovitev oddaje o stilu 20.00 Cikaške zgodbe, ameriška nanizanka 21.15 Šepetanja, ameriški barvni film 22.50 Poletna zgodba, ponovitev angleškega barvnega filma 0.30 Ljubezenski trikotnik 1.20 CNN poroča POPTV 7.00 Vide strani 9.30 Reboot, risana serija 10.00 Flipper, otroška serija 11.00 Dosjeji X, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Newyorška policija, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Odpadnik, ponovitev ameriške nanizanke 14.00 Atomska podmornica, ponovitev filma 16.00 Obraz tedna, ponovitev 16.30 Avtodrom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu 17.00 Devils Advocate, mini serija 18.00 Harlequin - druga ženska, ponovitev ameriškega filma 19.30 24 ur 20.00 Na jug!, ameriška nanizanka 21.00 Papež mora umreti, komedija 23.00 Peto nadstropje, triler 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 Otroški program 8.00 Marijana, 7. del 9.30 Otroška srca 10.00 Oddajanje živali 10.30 Vdihni globoko - ponovitev 11.10 Mladi Einstein 12.00 Družinski studio 13.00 Popoldanski film: Nulta točka 14.30 Družinski studio 17.45 Odmevi tedna 18.00 Dokumentarec: Panonska Slovenija 18.30 Jutri bo nedelja - Verksi program 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Večerni film: Najlepši poklon21.45 TV film: Zgodba Mon-kevja Zetterlanda HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Slanko 9.25 Kje je Jurček? 9.50 Otroci iz Avstralije, serija 10.20 Skrivna družba, češki barvni film 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Pogovor s teologom 14.20 Briljantina 15.05 Vsi poročevalci sveta 15.55 Poročila 16.00 Sinovi viharjev 17.30 Televizija o televiziji 18.00 Turbo limatch show 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Boj za življenje, ameriški barvni film 22.00 MTV music avvards, posnetek 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Polnočna premiera: Divje palome, ameriška barvna nadaljevanka HTV 2 13.40 Severna obzorja, aaazadnji del ameriške nadaljevanke 14.25 Nogomet: Varteks - Zagreb, prenos 15.15 SP v alpskem smučanju, posnetek iz Sierra Nevade 16.45 Plavanje, posnetek državnega prvenstva Hrvaške 17.15 Risanka 17.30 Policisti s srcem, avstralska nadaljevanka 18.15 Samuel Becket, dokumentarni film 19.30 Dnevnik 20.10 Preteklost v sedanjosti 20.40 Vidikon 21.25 Z jadri okoli sveta, dokumentarna oddaja 22.15 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 22.15 HR TOP 20 23.00 Največji zločini in sojenja 20. stoletja, dokumentarna serija AVSTRIJA .1 13.10 SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos treninga iz Sierra Nevade 14.25 Princ z Bel-Aira 14.50 Super-man - pustolovščine Lois in Clarka 15.35 Beverly Hills, 90210 16.25 Melrose Place 17.10 Up 18.00 Šport: SP v alpskem smučanju, studio 19.00 Non stop neumnost, nemška serija 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Veliki Lei-Lei show, TV parodija beljaškega karnevala 22.05 Šport 23.05 Zabavna oddaja 0.05 Čas v sliki 0.10 Ločitev z umorom, ameriška srhljivka 1.45 Dr. Quinn, ponovitev AVSTRIJA 2 11.05 Zadeva Thomas Crown, ameriška kriminalka 12.45 Živalski raj 13.00 Čas v sliki 13.10 Plodovi zemlje, dokumentarec 13.25 Nebesa na zemlji, avstrijski film 14.50 Moja domovina je vsak dan drugje, avstrijski film 16.30 Alpe - Donava -Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo nov dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se boujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.15 Sled dvoma, anemška TV srhljivka 21.45 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Sled dvoma, nemška TV srhljivka 21.45 Čas v sliki 21.55 Vse je komedija: Pri belem konjičku 0.05 Jabbervvockv, angleška komedija 1.45 Pogledi od strani 2.10 Šport 2.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.25 Pustni sprevod po Kranju 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Poročila 159. 20.25 3. razstava narava - divjad - lovstvo 20.40 TV parada humorja 22.25 EPP blok - 3 22.30 Odprti ekran 22.40 Kamera presenečenja. Tine Golob srečal Abrahama 22.55 Nar-odnozabavni videospot 23.00 Vi-deoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 77. oddaja 00.00 Nočni zabavno erotični program 1.31 Z vami smo bili.. nasvidenje 1.32 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.33 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH OD-DAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Promocijski koncert legendarne ročk skupine BULDOŽER v Ljubljani 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 30. obletnica Svinjske Glave 18.41 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA KINO ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, epp 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket, epp 22.40 Napoved sporeda R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko-Mako (Evo Škofič Maurer) 9.50 EPP 10.50 EPP 11.20 Novinarske prispevke 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Pregled tedenskih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Lili Kalan 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.10 Ponovitev 47. lekcije angleščine 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Dee Jay Time 16.00 Legenda 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.00 Voščila R ŽIR! 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa -servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 9.00 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 18.00 Predstavljamo sankaško sekcijo DO-MEL 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 19.30 Rick dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix disco 24.00 Satelit NEDELJA, 18. FEBRUARJA 1996 R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. "odštekana" kom. ACE VENTURA - KLIC NARAVE ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. psih. thrill. SEDEM ob 20. uri, amer. rom. akcij, film DESPERADO ob 16. in 18. uri ŽELEZAR amer. rom. kom.FRANCOSKI POLJUB ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, spekt. ZLATO OKO - JAMES BOND 007 ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA odštekana kom. ACE VENTURA - KLIC DIVJINE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. AMERIŠKI PREDSEDNIK ob 18. in 20. url TVS 1 8.00 Videostrani 8.10 Aneta, ponovitev češke nadaljevanke 9.00 Živ, žav, ponovitev 9.30 Risanka, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Slavnostni koncert 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaža 15.15 Dlan v dlani 15.30 Očkov duh, ameriški barvni film 17.00 Dnevnik 17.10 Po domače 18.45 Za TV kamero 19.05 TV napovednik 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.05 Nedeljskih 60 21.10 Poletje 1045, 2. del nizozemske nadaljevanke 22.10 Dnevnik 22.30 Ciklus filmov Matjaža Klopči-ča: Iskanja, slovenski barvni film TVS 2 8.00 Euronevvs 9.00 Angleška glasbena lestvica, ponovitev 9.45 Vi-deošpon, ponovitev 10.30 V vrtincu, ponovitev 11.20 SP v alpskem smučanju: Smuk (ž), prenos iz Sierra Nevade 12.30 Tok, tok, ponovitev 13.30 Planet Šport 14.10 4 x 4, ponovitev oddaje o živalih 14.40 Porabje, dokumentarna oddaja 17.00 Sierra Nevada 96 18.00 Hokej na ledu, pšosnetek finala pokala Slovenije 20.05 Športno informativna oddaja 20.25 Dogodek v Rosvvellu, angleška dokumentarna oddaja 21.15 Večerni gost 22.15 Stara gorenjska ohcet, dokumentarec 22.35 Tetovirana, nemška TV drama 23.30 Športni pregled 0.00 DP v plavanju, reportaža 0.30 Euronevvs KANALA 7.00 CNN poroča 8.00 Bob Roy 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Muppet show 10.30 Magnetoskop 11.15 Duša in telo 12.10 Živeti danes 12.40 Žametne vrtnice 15.05 Replika, ponovitev 16.15 Šolska košarkarska liga, ponovitev 17.00 Muppet show, ponovitev 17.30 Disney vam predstavlja: Mala morska deklica 18.30 Skrivnost nekega ribnika, 2. del nadaljevanke 19.00 Shazzan, risana serija 19.30 Slam, oddaja o košarki 20.00 Uboga mala bogatašinja, 1. del ameriške nadaljevanke 20.5 Kino, kino, kino 21.30 Kako je bil osvobojen divji zahod, 1. del ameriške nanizanke 23.05 Slam, ponovitev 23.35 Šepetanja, ponovitev ameriškega barvnega filma 1.15 CNN poroča POPTV 7.00 Video strani 8.00 Peter Pan, risana serija 8.30 Smehosned, otroška oddaja 9.30 Morska deklica, otroška serija 10.00 Kimba - beli levček, risana serija 10.30 Edera, italijanska nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o nar-odno-zabavni glasbi 13.00 Na jug!, ponovitev ameirške nanizanke 14.00 Papež mora umreti, ponovitev filma 16.00 Zaznamovani, nadaljevanka 17.00 Roseanne -resnična zgodba, ameriški film 19.00 2,4 otroka, angleška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Prijatelji, amerišpa nanizanka 20.30 Urgen-ca, ameriška nanizanka 21.30 Crni Žad, angleška nanizanka 22.00 inema paradiso, italijanski film 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 Video strani TV 3 8.00 Otroški program 8.00 Nas pet 9.05 V 80 dneh okoli sveta 9.30 Vera in čas 12.00 Prenos iz Vatikana 12.15 Družinski studio 13.00 Popoldanski dilm: Zadnje najboljše leto 14.30 Družinski studio 17.30 Otroški film 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Večerni film: Allan Ouarterma in izgubljeno zlato mesto 21.45 Zdrava video glava (vodi Tomaž Domicelj) HTV 1 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah show 17.10 Poročila 17.20 Eddie in križarji, ameriški barvni film 18.50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Bravol 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Čemi gad, angleška humoristična serija 23.35 Poročila HTV 2 13.20 Briljantina, ponovitev 14.05 Vidikon, pšonovitev 14.50 Športna nedelja: Slam, magazin 15.20 Ski show 15.50 SP v alpskem smučanju, posnetek 16.30 Peta hitrost 16.50 NBA, pregled, magazin 17.25 Plavanje, posnetek DP Hrvaške 17.55 Rokometna liga prvakinj: Podravka -Valencia, prenos 19.30 Dnevnik 20.10 Dobri fantje, ameriški barvni film; Robert de Niro; Ray Uotta 22.35 Top šport 22.40 Koncert AVSTRIJA 1 15.00 Neverjetna ugrabitev nore gospe Stone, ponovitev ameriške komedija 16.30 Bandit - prebrisanec in hladokrvna blondinka, ameriška komedija 18.00 Srček, 200. oddaja 18.50 Kuharski mojstri 19.00 SP v alpskem smučanju, studio 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogled od strani 20.15 Vse moje hčere, 6. del nemško-avstrijske serije 21.05 Dežela gora. dokumentarec 21.55 K stvari 23.10 Čas v sliki 23.15 Vizije 23.20 Making of "Jumanji", izza kulis 23.45 Gospod natakar, nemška komedija 1.20 Kojak - Temna zveza, ponovitev ameriške kriminalke 2.50 Mačka lovi miš, francoska kriminalka 4.35 Dvojno življenje, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Halo, hotel Sacher... portir 15.00 Otto ljubi ženske, avstrijsko-nemška komedija 16.30 VVildlife, dokumentarec 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogled od strani 20.15 KRaj zločina: Snežna mrzlica, nemška kriminalka 21.50 Čas v sliki/Šport 22.00 Kojak: Temačna razmerja, ameriška TV kriminalka 23.30 Pozabljen otrok, angleška drama 1.05 Pogledi od strani, ponovitev 1.20 Kultura, ponovitev 1.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 EPP blok -1 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 9.45 Mini pet -otroška glasbena lestvica 10.15 Karneval: Godlarji iz Šenčurja 10.52 Top spot 10.55 TV kažipot 10.57 EPP blok - 2 11.00 Poročila 159. (ponovitev) 11.15 Pustno rajanje po ulicah Kranja 11.25 Ponovno prosim 11.33 Nas-mejmo se skupaj 11.48 Okrogli smeh 12.03 Glasbeni videospot 12.06 VI-deoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 77. oddaja 12.58 Z vami smo bili... nasvidenje 12.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKATV 19.00 Nedeljska reportaža: Skrivnosti Benetk, Pust na mestnem trgu 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja (z oddelka za notranje zadeve, konferenca ZLSD, teden Koroških Slovencev v Škofji Loki...) 20.50 EPP blok 20.55 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Lepa je ta dežela - oddaja o Selški dolini 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.22 Kronika tedna 18.47 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket, epp 15.05 J. 2, 1 GREMO zabavno glasbene oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko P0' poldne 18.50 Risanka 19.00 Telemarket, epp 19.10 Napoveo sporeda za ponedeljek 19.15 Video strani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7-Jj Pregled dnevnega tiska 7.50 Err 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.20 Predstavitev kasete 9.50 EPP 10.00 Mojstn kuhanja na Radiu Kranj - R|bn° 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP W Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oo-daja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13« EPP 14.00 Voščiča 14.50 EPP 1&K EPP 15.30 Dogodki in odmevi H» 16.20 Prelepa Gorenjska 16.50 En" 17.20 Hitro, daleč, visoko Mg EPP 18.20 Nagradni kviz Kin» Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba po izboru Min* Bartolaca 24.00 Zaključek progama Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 n« UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, pojofc, nišnica 7.50 Nočna kronika tpm, 8.00 Mirin vrtiljak 11.00 Radij«" sejem 12.00 Osmrtnice, v0ŠC'j! 13.00 Preventivna dejavnost p°". cije na področju prometne varnos 14.00 Osebna voščila 16.00. f°5 čila BBC, STA, vreme 15.15 športn pregled 16.00 Osebna voščila 17.« Pokliči, poklepetaj, poslušaj 1»^ Minute za ljubitelje resne glasbe RZIRI 8.00 Napoved programa e^jjj zgodovinski spomin 9.00 A»"S'a tema 10.00 Kmetijska oddaja Wg| Za ljubitelje narodnozabavne 9'aj. 0 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 wn 12.00 Nedeljska duhovna rnis" 12.30 Čestitke 13.30 Nedelj popoldne 16.00 Škofjeloški" 0 17.30 Nedeljsko srečanje Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 9°' MHz-LJUBLJANA: 105,1 M^Q0 a Ljubljani 10.00 Horoskop ■.„ 12.00 BBC-novice 13.00 NedeK reportaža 13.25 Pasji radio Jfjj 7.00 Kaličoplava druščina 9.00 L v otroška lestvica 9.30 Kam dane» 0 -jubljani 10.00 Horoskop Duhovna misel - Rudi KofgS Vodeni program 15.15 Novice i"' Vreme 17.15 Hollywood - oddaj? r| filmu 18.15 Novice 20.30 »m zvezdnih poti - v živo 22.30 ^ galerija 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program "jfl Duhovna misel, svetnik dneva 'te Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos sy maše 10.00 Reportaža 12.15 ,cgv Dop. maŠ6 iu.uv nopuiuua >*-•'~f.n\c^ titke in pozdravi naših posluša^, 17.45 Slovencem po svetu in ^ movini oz. misijonska oddaja * "m Več. inf. oddaja 19.40 Za najm'*^ poslušalce 19.50 Verska 0°%i lokalnih postaj 20.15 Radio Vff»ip 20.40 Naši svetniški kandidati t\A Sakralna glasba 22.00 - 5.30 N" glasbeni program KINO CENTER amer. "odštekana" kom. ACE VENTURA - KLIC NARA*? ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. psih. thrill. SEDEM ob 20. u>' amer. rom. akcij, film DESPERADO ob 16. in 18. uri ŽELEZAR am«' rom. kom. FRANCOSKI POLJUB ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ W*g akcij, spekt. ZLATO OKO - JAMES BOND 007 ob 17.30 in 20- "L RADOVLJICA odštekana kom. ACE VENTURA - KLIC DIVJINE v 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. rom. kom. AMERIŠKI PREDSEP* ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. film FRANCOSKI POLJUB ob 1fs& 20. uri TIGER BOH. BISTRICA amer. akcij, film PROFESIONALK ob 20. uri ŽIRI amer. kom. HVALA ZA VSE ob 20. uri Odprte strani- ^UMencin, STRAN 16 Marjeta Jelovčan, medicinska sestra STRAN 25 Komandir Policijske postaje Kranj V v M*oW nisem s*riva/ uniforme Ce gor in dol "letaš" v krilu Treven Jote, pismonoša Svetlana Draksler, zemeljska stevardesa Poštarska uniforma, psi pa nič "Nobenih problemov, kaj bom oblekla" Kranjski poštarji na štartni črti ob 8. uri zjutraj - Foto: Igor K. P O G LEDI GORENJSKEGA JUGA 'Naši sodniki so dobro uvideli, da je v tem ^ivnostna moč. Njihove rdeče halje, pa ermelinski ovratniki, v katere se zavijajo kot počeni mački, palače, ki v njih razsojajo, lJmi cvetovi, vsa ta slavnostna oprema jim je o moč potrebna. In ko bi zdravniki ne nosili ojih halj in copat in bi učenjaki ne imeli inoglatih čepic in štirikrat širših oblek, kakor '^Potrebno, bi nikoli ne mogli varati sveta, ki ne more upirati tej tako prepričevalni rQai- Ko bj /sodniki/ zares imeli v rokah jai?lc°> ,n ko bi zdravniki res znali ozdravl-tei' n€ Potreoovau nobenih štirioglatih P,lc>' vzvišenost teh znanosti bi te sama ivala dovolj spoštovanja. A ker je njihova niP°st [e namišljena, se morajo zatekati k tem imevostim>%to zavedejo domišljijo tistih, ki VzJ°,* njimi opravka; in s tem v resnici taLx J° sP°štovanje. Edinole vojaki ne nosijo več~ne P.re°bleke, ker je njihova vloga v resnici tej0'SV0J° veljavo ohranjajo s silo, drugi pa z narejenostjo. I Zaradi nen S€ na^ kralji m5° zatekali k preobleki. Niso se šemili z obdVa^n*mi °blatiu> da bi bili videti bolj kraljevski. Pač pa se insVal° s stražniki, helebardami in z oboroženimi četami, katerih roke leni'01^ ^ V nJlh°vi službi. Trobentači in bobnarji, ki hodijo spredaj, in obiLi ^m obkrožajo, vlivajo strah najmočnejšim. Ti nimajo posebne imajo pa silo..." hhk'jre80yor Pravi, da obleka naredi človeka; uniforma tembolj, bi shviti » 1 kadarkoli. Gornje besede, s katerimi je ta pojav opredelil bistv1 ca' (1623-1662; Misli, 82), zvenijo mogoče pretirano, a v bile r S°- resni^ne- Razumeti jih je seveda v kontekstu časa, v katerem so kot ^!Sane- Zdravniki in učenjaki so danes očitno manj "našemljeni" raZvn-0vi kolegi pred tremi in pol stoletji, sorazmerno s silnim moč/6**1' ^ 8° Je v tem ^asu °Pravila njihova "vzvišena" veda. Ker je Potr k* bistveno večja, "preobleke", s katero bi fascinirali, skorajda ne Poni *U^° ve<" ^ PrQvico )e drugače; ta je še zmeraj tako neločljivo Še ,*jna s krivico, da se tisti, ki o njej razsojajo, v "trenutkih pravice" °Srbf- / ° nas Pa sPe^ pojavljal]0 v "slavnostni opremi", v Pasr^i' zakrijejo morebitne luknje v telesu pravice. Enako kot v poja i0Vem ^asu )e edinole s politiki. Ti se pred javnostjo še vedno Pri*i }?° v "civilu" (z izjemami, kakršna je, denimo, hrvaški druet^' ^ nekako ne more brez Titove uniforme in imidža), °Prc? PaJe le sila, ki se je poslužujejo. Vlogo trobentačev in bobnarjev fQČu rnediji, vlogo stražnikov in čet s helebardami pa z n°lniki oboroženi uradniki, ki o podanikih vedo tako rekoč vse... Fenomen uniforme Gre nam, skratka, za fenomen uniforme. Latinski pridevnik uniformis se slovensko glasi eno(ob)ličen. Uniforma pa je prvotno vojaška oprava, katere oblika, material in barva so predpisani za vse enako; v uniformi so vsi pripadniki neke enote poenoteni in izenačeni v eno(ob)ličnosti. Uniforma daje vsem, ki jo nosijo, enak izgled; tisto, po čemer so, kar so, je njih oblačilo, uniforma, ne njih duh in duševnost. "Človek" se v uniformi nekako izgubi. Čemu si jo potemtakem sploh nadevamo? Razlogov je več, so objektivni in subjektivni. Objektivni je ta, da bi bili takoj in na daleč razpoznavni, da bi drugi že po uniformah ugledali, kakšno "poslanstvo" opravljajo njih nosilci. Subjektivni so tisti, ki jih je navedel Pascal - da bi za objektivno in oko prevzemajočo pojavnostjo uniforme skrili svojo subjektivno slabost. Uniforma marsikoga prevzame, tako posameznika, ki je v njej, kot tistega, ki ga gleda (žensko, na primer). Profesionalci jo nosijo po službeni dolžnosti (vojaki, policisti, železničarji, stevardese, redovniki in redovnice...), amaterji se vanjo oblečejo le ob posebno slovesnih priložnostih (gasilci, šoferji, lovci...). Posebno poglavje bi lahko bila uniformiranost v mišljenju. Zanjo si je še posebej prizadevalo krščanstvo, vodilna religija zahodnega sveta. Thomas Jefferson, tretji predsednik ZDA, se je v svojih Zapiskih o državi Virginija (1781-85) spraševal, koliko nedolžnih mož, žena in otrok je bilo sežganih, mučenih, zaprtih, odkar je bilo uvedeno krščanstvo ■ pa vendar nismo napredovali niti za korak (niti "za eno inčo") v prizadevanjih za uniformnost v mišljenju, v tem, da bi vsi mislili enako. (V svojem času ni mogel vedeti, koliko žrtev bo zahtevalo enakovrstno prizadevanje komunizma in nacizma.) Kakšen je bil učinek duhovne prisile ("coercion"), se nadalje sprašuje veliki Amerikanec. Tak, da je pol ljudi bedakov ("fools"), druga polovica pa so hinavci ("hypocrites"). Da ne bo vse skupaj izpadlo prehudo, ostanimo raje pri enoobličnosti v oblačilih. In ker se ravno danes začenja pustovanje, še svarilo, da ne bi kdo uniformirancev zamenjal s pustnimi šemami! Pri slednjih gre namreč bolj za fenomen maske kot uniforme, za željo, da bi bil za uro ali dan nekdo drug. In bolj za raznovrstnost kot za enoličnost. Miha Naglic GORENJSKI GLAS7 straa 15 / Kranj, 16. februarja 19% Modra, siva, bela, zelena... Ko mi je urednica naročila, naj pripravim odprte strani, sem se pravzaprav najprej spomnil na pustovanje, ki je danes in bo vsaj tja do torka najbolj aktualna stvar v naših krajih. In ker pusto-vanje Še zdaleč ni le gorenjska domena, sem se v mislih preselil na tisto maškarado, ki sem jo videl na Primorskem, v vasici Podgorje pod Slavnikom, kamor zadnja leta pogosto zahajam. Na pustno soboto se maškare, muzikanti so obvezno zraven, zberejo na začetku vasi in se odpravijo po vasi, prav v vsako hišo. Klobase in jajca ponavadi romajo v košaro, krofi in vino gredo "v promet" takoj. Maske so različne odvisno od zmožnosti in domiselnosti posameznika, a vedno znova se pojavi kakšen dohtar, pa kaj dohtar, teritorialec, gasilec, celo iz policajske uniforme je mogoče kaj ustvariti... Pa smo tam, pri današnji temi namreč. Pri uniformah oziroma poklicih, ki od ljudi, ki jih opravljajo, zahtevajo neko enotno obleko bodisi uniformo, bodisi delovno zaščitno obleko, kot v našem primeru velja za medicinsko sestro. Starejši ljudje se boste še spomnili, kakšno spoštovanje so včasih uživali tisti, ki so nosili uniformo, vojaka, policaja, železničarja... in jaz nevednež sem si mislil, daje danes drugače, da je dotičnim uniforma prej v nadlego kot ne. Uniforma je hudo resna stvar in nikar ne dajajte maš kar in ljudi v uniformah v isti koš. Tudi midva z Mihom jih nisva. Igor K. Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volcjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik R E P O R T A Ž A Igor K. Urejeni in ponosni kot se sika Duhovnik naj bo, je bila v začetku stoletja želja prenekatere gorenjske kmečke matere, medtem so meščanke imele rajši oficirje. Uniforma je izražala postavnost, tisti, ki jo je nosil, mu je bila v čast, njemu in njegovim bližnjim pa v ponos. "Taplavi" Policisti po novem, v povojni Jugoslaviji pa miličniki, pa policaji, so bržkone eni najbolj reprezentativnih predstavnikov uniformiran-cev. Redkih predstavnikov poklicev, ki zahtevajo uniformo, se je prijelo ime prav po uniformi, pogosto namreč rečete oziroma slišite, da gre za "taplave". Še starejše poimenovanje "kifeljci" izhaja še od orožnikov v nekdanji Avstro-Ogrski. Le- ti so pod ovratnikom imeli značilni kovinski vložek, podoben rogljiču, tako se je v naših krajih obdržalo ime "kifeljci" pravzaprav vse do danes. "Bržkone bo res, da je v primerjavi z drugimi uniformami prav uniforma policista najbolj razpoznavna tudi navzven. Ta unifor- Jože Mencin, komandir Policijske postaje Kranj Nikoli nisem skrival uniforme "V triindvajsetih letih, odkar nosim policijsko uniformo, nikdar nisem občutil nekega sramu zaradi nje oziroma, da bi mi bilo kakorkoli nerodno v uniformi. Poskusil sem tudi brez uniforme opravljati tudi druge naloge zgolj v civilu, pa sem se vrnil v uniformo." Policijska uniforma ni kar tako, saj ima med ljudmi prav poseben pomen, pravzaprav pa je le-ta ena redkih uniform, po kateri se je v ljudski govorici prijelo tudi ime, namreč to, da policisti veljate za "taplave". Odločitev, svojo službo opravljati v uniformi, med "taplavimi" najbrž nt lahka. "Na tistega, ki se je odločil za poklic policista, je verjetno prvi vtis, da mu je ta poklic sploh postal všeč, naredila prav uniforma. Kot štirinajstletni otrok na policista ne gledaš kot na izvajalca nekih pooblastil, ampak ga vidiš navzven, torej vidiš uniformo in vse sestavne dele le-te, tudi orožje. Pravtako je poseben poudarek na uniformo dan že v kadetnici, v šoli. In ko enkrat postaneš policist, gre tudi za poseben občutek, ko uniforma deluje na okolico kot zunanji znak. Če pride do prometne nezgode, kršitve javnega reda in miru..., civilisti ostanejo mirni, oziroma se skrijejo, če pa si v policijski uniformi, moraš v vsakem primeru ukrepati. Tudi če greš po ulici, si na avtobusu..., vsak se lahko obrne nate, te vpraša..." Ali to pomeni, da policist, ki se odloči za ta poklic in ga seveda tudi opravlja, med drugim na uniformo gleda kot na nekaj častnega? Koliko se tako mnenje spreminja z leti, s stažem v policiji? "Mislim, da ima vsak, ki je s srcem policist, tudi takšen odnos do uniforme. Uniforma mu nekaj pomeni, zna jo čuvat, vzdrževat... Vsak policist, ki ima do uniforme tak pravilen odnos, se je tudi ne sramuje, pa naj jo nosi kadarkoli, v službi, ali pa, ko se odpravlja vanjo oziroma iz nje domov. Najbrž pa so tudi taki, ki jim ni toliko do uniforme in komaj čakajo, da je konec tistih sedmih, osemih ur službe, da se potem spet lahko preobleče v civilno obleko." Na neki način že sama uniforma, kt jo nosi policist VZPOStavtfa neke vrste komunikacijo z okoljem? "Zagotovo. Policist del svojih dolžnosti opravlja že zgolj skozi uniformo. Preventivno naprimer deluje, ko se giblje na določenem območju in ljudje to zaznavajo. Prvič se nekateri ob tem počutijo bolj varrte^ tisti, ki pa imajo nekaj za bregom, ali pa so že kaj "ušpičili", pa imajo strah pred odkritjem. Tako, da ima policijska uniforma vsekakor zelo velik pomen. Skoraj nobena druga uniforma takega..." Je mogoče prav velik pomen policijske uniforme eden izmed razlogov, da v primerjavi z drugimi uniformami, ljudje na vaše reagirajo povsem dru-guče? "Ja. Kar se tiče reakcij ljudi, je na našo uniformo pač treba gledati z dveh plati, ena je pozitivna, ker ljudje v njej vidijo oporo, varnost, druga pa negativna, sem bi lahko šteli označevanje policistov za "taplave", ker gre za neki strah pred nami. Govorim namreč o dvojnosti gledanja na policijsko uniformo." Ob policajskih vlcth ta dvojnost bržkone odpade. Ali obstajajo trenutki, ko ste se v uniformi počutite nelagodno? "V triindvajsetih letih, odkar nosim policijsko uniformo, nikdar nisem občutil nekega sramu zaradi nje oziroma, da bi mi bilo kakorkoli nerodno v uniformi. Poskusil sem tudi brez uniforme opravljati tudi druge naloge zgolj v civilu, pa sem se vrnil v uniformo." Kaj pa slabe Izkušnje? "Zgodilo se mi je naprimer, da še preden sem stopil na avtobus, da je šofer name zlil ves svoj srd, ne glede na to, da s celotno zadevo nisem imel čisto nič. Šoferja je namreč, še preden sem se pojavil jaz, na neki drugi relaciji zaustavil policist. Ampak take in podobne zadeve jemljem kot sestavni del poklica." Torej bi vi zase lahko rekli, da ste se je davno navadili policijske uniforme? "Čisto tako, meni je uniforma tako, kot je nekomu obleka v civilu. V njej hodim v službo in iz službe, tudi na razne sprejeme, ki jih opravljam kot predstavnik policijske postaje... Nikoli nisem skrival, da sem uniformiran in tudi ne vem, zakaj bi." Večina policistov svojo uniformo torej nosi s ponosom. "Mislim, da je tako. Če kot policist na uniformo gledaš tako nekako, potem tudi nimaš težav z njenim nošenjem. Svoje mišljenje urediš s tem, da si se pač odločil za tak poklic. Če zadeve preveč čustveno prenašaš na sebe pa tudi ni preveč dobro." Jože Treven, pismonoša Postanka uniforma, psi pa nic Bili so časi, ko je manjkalo delavcev. Recimo si ga učil dan, dva, pa je bilo kakšno slabo vreme, ali pa mu kaj drugega ni bilo všeč, pa je dejal: "To ni zame, jaz grem," in je šel v fabriko. " Pravite, da se pripravljate za pokoj. Koliko časa ste že na pošti in koliko je še ostalo? "V štiriintridesetih letih, odkar sem na pošti, sem zagotovo zamenjal že vsaj pet, šest različnih modelov uniform. Do "penzije" pa imam še dve leti." Uniforma, kt jo imate pismonoše sedaj je bržkone precej drugačna od tiste izpred tridesetih let? "Moram reči, da je v vseh teh letih šlo precej na bolje, tako z modo, kot s samo opremo in z materiali. Recimo zaščitne obleke, proti dežju, snegu, mrazu..., ki jih imamo sedaj so nekaj čisto drugega, kot so bile tiste nekoč. Včasih ni bilo nobene obleke, ki bi držala vodo, če pa je že držala od zunaj, si bil pa spodaj moker od znoja." Zdajle pozimi je najhujše, razmere na cestah so slabe in dostava težja? "Najtežje je z obutvijo, s čevlji. Danes ne delajo več čevljev, ki ne bi premočile. Na recimo tak dan, kot je bil ta teden, ko je snežilo, nimaš kaj. No, za najhujše imamo škornje. Enkratne pa so zaščitne hlače iz "goratexa", ja tudi tu se pozna država Slovenija." Vi ste na biciklu? I "Največ na biciklu, ali pa peš, če bicikl ne gre. Dostavo pa imam v Stražišču in vsak dan naredim Čez dvajset kilometrov. Zdaj sem kar redno v Stražišču in ne menjam več rajonov, kot to velja za mlajše. Sicer pa kolo dobimo na vsaki dve leti. So pa precej slabše izdelani, slabši materiali so, kot so bili včasih. Ali se lomijo ali se krivijo." Na začetku..., ste se težko privadili na uniformo? "Meni je bilo lahko, uniformo sem sploh imel nekako rad, takrat sem prišel od vojakov in takrat leta '58, '59 je bila še bolj železna disciplina, tako da ni bilo nobenih problemov. Prva leta, ko sem prišel, so bile uniforme rjave in to take, ki so na soncu postale čisto bele. Potem so bile sive dolgo časa, no blago se je menjalo. Spominjam se, da so bile eno leto sive, ki so se rade ogulile in postale kar črne. V zadnjih letih Jugoslavije so bile modre. V zadnjih letih pa pa so te sivo modre, ki jih imamo zdaj." Vam je bil kdaj kakšen del obleke odveč, kakšna kapa poleti, ko je vroče naprimer? "Če si prišel v službo za poštarja, se moraš sprijazniti tudi s kapo naprimer. Nekaterim mogoče kakšen del uniforme dela težave, meni niti ne." Vas je kdaj kdo od daleč zamenjal J, policistom, vsaj takrat, ko ste imeli modro uniformo? "Niti ne. Saj nosimo torbo, ki je tudi razpoznavni znak poštarja. No, v kakšnem vrtcu so tarnali otroci rekli, evo miličnike- To je bilo še takrat, ko smo imeli tiste kape podobne "šapkam"." Za poštarje dostikrat velja mnenje, Jej koliko ga popijejo pri dostavi? Ste imelj kdaj občutek, da so tudi na vas gledajj tako...? "Niti ne, če ne piješ, pač na tvojem rajonu spoznajo, da ne piješ in je v redu. Tisti, ki pa se je v to podal, je že vedel, da bo prej ali slej moral iti s pošte. Bili pa so časi, ko je manjkalo delavcev. Recimo si ga učil dan, dva, pa je bilo kakšno slabo vreme, ali Pa mu kaj drugega ni bilo všeč, pa je dejal: "To ni zame, jaz grem," in je šel v fabriko." Psi so gotovo strgali kup hlač? Bajtj. da na uniformo ne dajo kaj dosti? "Oooo, odvezani psi so pa eden največji problemov za poštarja. Če si dalj časa na terenu, se to nekako uredi, točno veš, kje je pes in kje ni, presenečenje je le, če se pe$ odtrga ali kaj podobnega. Ce te pride kdo zamenjat, pa morda ne ve za kakšnega psa. no to tudi zna biti." ma namreč daje njenemu nosilcu pooblastila za poseganje v ustavne pravice, ki jih posedujejo ljudje," je med drugim dejal Drago Marinkovič, (neuniformirani) šef urada načelnika UNZ Kranj. Transparentnost zunanje pojave policijske uniforme tako potrjuje tudi dejstvo, da je policist v očeh ljudi pravzaprav predstavnik oblasti in potemtakem s pooblastili, ki jih pri svojem delovanju ima, izraža nekoga, ki ga je potrebno poslušati, se ravnati, kot nam zapoveduje... Seveda pa ljudje do "taplavih" reagiramo različno, pozitivno, če smo ogroženi, in negativno, če imamo v mislih "kakšno lum-parijo" ali pa, kadar se naprimer mimo radarja peljemo hitreje kot predvideva omejitev... V skladu s postopno reorganizacijo Slovenske policije, se spreminjajo tudi pravilniki, ki I GLAS / 16» straii / K runi, 16, določajo uniformo policistov, njihovo obflj* sanje kot javne osebe... Najbolj sveža na|elJ področju so vsekakor "Pravila policijsK postaje". Uniformirani policisti naj bi un»° mo nosili v času, ko so v službi, da Pa.. pooblastili, ki jih imajo v določenih Primfrkl0 nastopajo tudi izven službene dolžnosti, lan^ med drugim preberemo tudi v 47. člen Zakona o notranjih zadevah, ki se glasi: Pooblaščene uradne osebe so dol^n varovati ustavno ureditev, življenje in osfi' no varnost ljudi, družbeno in zasebn premoženje, preprečevati kazniva dejanja P prijemati njihove storilce, ohraniti ali vzp0(. taviti' javni red in mir ter preprečev^ ogrožanje javnega prometa ob vsaki p**'0 jj nosti, čeprav je izvršitev naloge zvezana nevarnostjo za njihovo življenje, ne glede to, ali so v službi ali ne in ali jim je naloženo ali ne. Nadaljevanje na 25. strartl ,___PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O SEJMU MODA- FASHION '96_______ V sredo odprli sejem mode Prikaz ponudbe obeh letošnjih sezon Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je v sredo na Gospodarskem razstavišču odprl 43. modni sejem in 11. sejem strojne opreme za tekstilno industrijo Kontri. - Več kot 160 razstavljalcev. - Vsa najpomembnejša slovenska podjetja. Ljubljana, 16. februarja - Sejem mode bo letos le tokrat, spomladi, zato razstavi j alci - med njimi vsi domači konfekcionarji, izdelovalci perila in metražerji -predstavljajo oblačila tako za prihajajočo pomlad kot tudi za naslednjo jesen in zimo. Obiskovalci si kolekcije lahko dvakrat dnevno ogledajo na brezplačnih modnih revijah. Prireditev si je v sredo ogledal tudi predsednik države Kučan. Oba sejma, Moda in Kontri, bosta odprta do sobote, 17. februarja. Na letošnjem, 43. sejmu mode -konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita, se Predstavlja 166 razstavljalcev iz Petnajstih držav. Večina, 108, jih je iz Slovenije, ostali pa iz tujine: kar sedemnajst iz Italije in devet iz Nemčije, štirje iz Velike Britanjie, Pa tudi razstavljala iz Avstrije, ?elgije, Češke in Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Španije, Francije, Nizozemske in Švedske. Tudi letošnji sejem mode je podelil nagrado za najboljšo kolekcijo. Tokrat jo podeljuje revija za kulturo oblačenja Moda in, prejela pa jo je jesensko - zimska kolekcija nove blagovne znamke Gorenjskih oblačil Edina. Letos prvič se v istem terminu predstavljata sejma Moda in Kontri. Slednji je bienalne narave in je tokrat enajsti po vrsti. Panogi sta med seboj povezani, zato organizatorji, Ljubljanski sejem in Združenje za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije, menijo, da ju velja tako tudi predstaviti. Tudi sejem Kontri je mednarodnega značaja, na njem pa so predstavljeni stroji in oprema za industrijo konfekcije in trikotaže. Na sejmu je 36 razstavljalcev iz Slovenije in tujine (Italije, Izraela, Japonske, Nemčije, Nizozemske in Hrvaške), ki predstavljajo celoten spekter dejavnosti v tekstilni industriji, Sejem je namenjen tistim, ki jih zanimajo novosti in izboljšave na tem področju, predvsem proizvajalcem v modni industriji. • M.A., foto: G. Šinik Modne revije bodo letos, v nasprotju s prakso preteklih let, kar na Gospodarskem razstavišču in ne v Festivalni dvorani, sejemski program pa poleg tega spremljajo še številna strokovna srečanja in simpoziji na temo Moda in Kontri, showi modnih oblikovalcev, ki bodo poleg modnih revij prav gotovo ena največjih atrakcij za obiskovalce, pa fotografska razstava Moda skozi čas in predstavitve nekaterih srednjih šol. Za obiskovalce sejma so prav gotovo najbolj zanimivi shoivi modnih oblikovalcev in modne revije. Danes, v petek, in jutri, v soboto, bosta dve modni reviji: ob 11. in ob 16. uri. Shozv modnih oblikovalcev, ki ga organizira Moda in, je prav tako dvakrat dnevno, takoj po modnih revijah ob 12. in ob 17. uri, ves čas prireditve je na ogled modna revija Moda skozi čas, vsak dan ob 13. uri pa dijaki Centra srednjih šol Velenje predstavljajo svoje izdelke. Cena vstopnice za ogled sejma je 500 tolarjev, za dijake, študente in upokojence 350, modne revije pa so brezplačne. Nova modna sezona radodarno odkriva ženske noge. Zato so tudi nogavice letos izredno pomemben del garderobe. POLZELA TOVARNA NOGAVIC kot vodilni proizvajalec ženskih, moških in otroških nogavic že 69 let uspešno soustvarja nogavičarsko modo tako doma kot tudi v svetu. Proizvodni program POLZELE se odlikuje po najkvalitetnejših materialih, kot so VOLNA, BOMBAŽ, VOLNENE MEŠANICE, STRECH, LYCRA IN MIKRO VLAKNA. hberite med dobrimi nogavicami le najboljše! Izberite "POLZELA" nogavice! POLZELA kvarna nogavic, d.d. Slovenija - 63313 Polzela, Telefon: 063/720-111, Telefax: 063/720-260 JUT R AN J KA MODERNO, PRAKTIČNO IN DOMISELNO V OBLAČILIH "JUTRANJKE" SPECIALIZIRANE INDUSTRIJE OTROŠKE KONFEKCIJE od 0 -16 let starosti Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o. Predilniška cesta 16 - 64290 Tržič - SLOVENIJA tel.: (+386 64) 53 571, rax: (+386 64) 53 305, žiro račun: 51520-601-16364 NARAVNO JE PRIVILEGIJ Naravna vlakna postajajo vedno pomembnejša, vendar je tisto, kar je bilo včasih navadno in običajno, danes drago in cenjeno. Naravno je postalo privilegij. Nova kolekcija ETNO vrača v preteklost. Kolekcija je novost v prodajnem programu BPT Tržič, vanj vnaša nov veter, ki spominja na mladostne, radostne trenutke, preživete pri babici na deželi. Na njeno staro, leseno posteljo, odeto v čipkasto laneno pregrinjalo. Platnene jogi rujhe iz mešanice bombaža in lanu so prijetno hladne, tekstura je rahlo neenakomerna in se harmonično dopolnjuje s prevlekami za blazine in odeje. Te imajo videz zmečk-anine in jih ni potrebno likati. Vsi materiali so obdelani z okolju prijaznimi nea-gresivnimi kemikalijami, kombinacija beljenih in surovih vlaken izdelku pa je nekaj posebnega in daje možnost številnih variacij. Prti z bogatim tkalskim efektom, motivom, vzetim iz slovenske folklore, ozalj-šani z laneno čipko, pritegnejo s svojim naravnim sprotju s pomirjujočimi iz- Sloveniji. Trenutno pa jih je del ki kolekcije ETNO le moč kupiti v BPT- jevi videzom in dajejo najbolj pripravljeni v tonih in mate- tovarniški prodajalni v TC neposreden občutek, da vas rialih, ki vas s z živimi, Deteljica v Tržiču ter v veselimi barvami napolnijo pooblaščeni prodajalni tek- z energijo. stilni diskont BPT v trgovs- Novi kolekcijsi izdelki so kem centru. V Ljubljani je predstavljeni tudi na sejmu njihove izdelke moč kupiti v MODA - FASHION, kmalu prodajalnah Bala na Slo- kolekciji LĆTĆS, prav tako pa bodo na voljo v vseh venski cesti 61 in na Celovš- pripravljeni iz bombažnih specializiranih prodajalnah ki 29, ter v IPH na Dunajski materialov, le da so v na- s posteljnino in prti po vsej 20. odeva narava, Sicer pa bodo na svoj račun prišli tudi tisti, ki so jim bolj pri srcu žive barve. Te so zanje pripravili v generalno zastopstvo in proizvodnja TeX IlJfe proizvodnja in trgovina d.o.o jeans&jackets Sedem različnih krojev hlač, različne barve, zastopstvo LOIS... KO KUPUJETE KVALITETNO IN POCENI Prodaja in proizvodnja raznovrstnih kvalitetnih barvnih in standardnih jeans izdelkov domače izdelave ter generalno zastopstvo in proizvodnja jeansa in jaken priznane španske znamke LOIS. Iščete hlače, ki jih boste nosili ob najrazličnejših priložnostih? Ste našli številko, pa ne pravega kroja? Ali morda kroj ustreza, pa bi radi prav posebno barvo? Težave boste rešili, če se boste odpravili v Tržič, kjer ima v trgovskem centru Deteljica svojo prodajalno podjetje ROMA-TEX. Pri njih namreč izdelujejo hlače vseh barv in krojev, iz jeansa in drugih kvalitetnih materialov. V manjši količini izdelujejo tudi srajce, jakne in telovnike. V ROMA-TEX vsa oblačila naredijo sami in zaradi izjemne kvalitete - za svoje izdelke priznavajo tudi reklamacije - jih poznajo že po vsej Sloveniji. Na Gorenjskem jih tako prodajajo v prodajalnah Loke v Škofji Loki, v Driadi na Bledu, v Murki na Jesenicah, Nini v Preddvoru v Storžiču v Kranju in seveda v lastni trgovini na Deteljici. Da bi svojo že sicer široko ponudbo še popestrili, so od lani generalni zastopnik in edini slovenski proizvajalec priznane španske znamke LOIS - kompletno ponudbo jeansa, ki ga sami izdelujejo, dopolnjujejo še uvožene LOIS majice in suknjiči. V ROMA TEX so prav pred kratkim še razširili proizvodnjo z modernimi stroji. To pomeni, da bodo njihovi izdelki še bolj kvalitetni in tudi še cenejši. Obljubljajo pa tudi, da bodo svojo pestro ponudbo Še razširili. Minister obljubil pomoč tekstilcem Tekstilci v težkem položaju Minister Metod Dragonja je napovedal sprejem ukrepov za pomoč tekstilni in usnjarski industriji. Maistrov trg 11, Kranj Tel.: 064/224-158 Del. čas: od 9. do 12. in 15. do 19. ure, sobote: od 9. do 12. ure IZPOSOJA POROČNIH OBLAČIL Ljubljana, 14. februarja -Glede na to, da so tekstilci in usnjarji konec lanskega leta na vlado naslovili predloge reševanja njihovega težkega položaja, je minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja na otvoritvi sejma mode poudaril, da bo vlada v prihodnjih dneh sprejela ukrepe za pomoč tekstilni in usnjarjsi industriji. Ukrepi bodo delno naravnani selektivno za te dejavnosti, delno pa linearno za celotno gospodarstvo. MODNO ŠIVILJSTVO MARIJA PROSEN, s.p. Šivanje po meri za otroke in ženske ter šivanje trenirk vso družino. LAJŠE 9, 64224 GORENJA VAS Tel: 064/681-438 majic za Na ljubljanskem sejmu so se v sredo začeli tudi poljski poslovni dnevi. Prireditev bo trajala do sobote, na njej p<* sodeluje 19 podjetij različnih gospodarskih dejavnosti. Ov tem so pripravili tudi knjigo Poljska, vaš gospodarski partner, ki je brezplačno na voljo obiskovalcem Slovenija in Poljska sta imeli lani za približno 145 milijonov tolarjev menjave. Slovenska podjetja so v prvih enajsti" mesecih lani na Poljsko izvozila za 98 milijonov dolarje® kamkajšnja pa v Slovenijo za 35 milijonov. Največ, kar 5" odstotkov izvoza Slovenije na Poljsko predstavljaj0 zdravila, uvozimo pa največ kavčuka. ŠIVILJSTVO KLAKOCAR Sr. Bela 41 64205 Preddvor K ženska, moška, otroška konfekcija po zelo ugodnih cenah Od 15. 2. do konca februarja bo v trgovini 20 % popust na domačo zimsko konfekcijo Del. čas: od 9. -12. in 15. - 18. ure sobote od 15. -18. ure Sejem si je v sredo ogledal tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Jackovich. Kot je dejal minister, gre za jetjem pomagali pri ohran-kombinacijo ukrepov eko- janju produktivnih delovnih nomske politike, ki bodo pod- mest, razbremenitvi finančnih obveznosti in pri novih razvojnih spodbudah. Tekstiln in usnjarska indus-truja sta lani skupia izvozili lani za več kot milijardo dolarjev, kar je petnajst odstotkov celotnega izvoza slovenske industrije. Na združenju za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije pa ugotavljajo, da je delež vlaganj v tehnološko prenovo odločno premajhen, zato obe primarni panogi tehnološko precej zaostajata. V lanskem letu se je obseg proizvodnje v usnjarski industriji zmanjšal za 12 odstotkov, v usnjarsko predelovalni za deset, v tekstilni pa se je v primerjavi z letom poprej nekoliko zvečal. Prav tako so tekstilci lani povečali tudi produktivnost: v priman1 tekstilni industriji za štirinap odstotkov, v proizvodni obla' čil pa za nekaj manj kot dese • V usnjarski in usnjarsko pre/ delovalni industriji se je tuj1 produktivnost lani zmanjšal za nekaj odstotkov. tf Tudi število zaposlenih » teh panogah se neprestan zmanjšuje, v zadnjih Petlt letih za več kot štirideset odstotkov, ob tem Pa.(L združenju za tekstilno, obla čilno in usnjarsko predelova no industrijo pri opozarjajo še na dejstvo, 0 so v teh dejavnostih zap slene predvsem ženske, * pomeni tudi višje stros* zaradi izostankov z dela bolniških dopustov, ki J1 morajo nositi podjetja sgjjBjJ* • M.Ahačič, foto: GM* NITKA Trgovina z jeans programom že uveljavljene znamke CASUCCI. CASUCCI za mlade in odrasle, vitke in močnejše postave. Pričakujemo vas v trgovini NITKA na Triglavski 15, (za lekarno) v Bohinjski Bistrici. Delovni čas: 9. -12. in od 15. -19. ure sobota: od 9. -12. ure Flory Step ITALIJANSKA OBUTEV novi modeli modne obutve in torbic Kokrica, Golniška 12, tel.: 064/218-946 Gorenjska oblačila predstavila novo blagovno znamko EDINA za tiste, ki se izbrano oblačijo Ljubljana, 16. februarja - Gorenjska oblačila iz Kranja so prvi sejemski dan na posebni modni reviji predstavila svojo novo blagovno znamko, ki so jo poimenovali Edina. Odločitev zanjo uresničuje poslovno vizijo podjetja, ki se je opredelilo za visoko kakovost, nenehno spremljanje in ustvarjanje modnih smernic za zahtevnejše kupce srednje generacije. Linije oblačil iz nove kolekcije sledijo telesu, oblikovalci so bili pozorni pri detajlih. Na modni reviji so predstavili elegantne kostime in dvodelne obleke, ki naj bi jih sodobne poslovne ženske nosile na delovnem mestu. Tkanine, ki so jih uporabili za letošnjo pomlad in poletje, so tako imenovana cool - wool pomladno hladna in tanka volnena tkanina, bombažne tkanine in viskozni tiski. Za prihodnjo sezono jesen - zima pa gre za večinoma volnene tkanine raznih fantazijskih vezav. Poka-z a 1 i so še enodelne in dvodelne obleke za večerne priložnosti, vsem skupaj pa prilagodili plašče, ki so izdelani iz volne, kašmirja, angore in moherja. Pri Gorenjskih oblačilih so se odločili, da bodo kolekcijo prodajali le na omejene m številu izbranih prodajnih mest v Sloveniji, Hrvaški, Češki in Rusiji. Prva oblačila z novim imenom bodo v prodaji že konec tega meseca. • M.A. Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, škofja Loka NIŽJE CENE STANOVANJSKE OPREME - sedežne garniture, jogi postelje in vzmetnice izdelovalca NOVA OPREMA. - program GAJA izdelovalca ALPLES POHIŠTVO. do konca februarja Loka PC ALPLES Železniki, tel. (064) 66 -155, Loka BC Medvode, tel. (061) 611-106, Loka BTC Hala v Ljubljani, tel. (061) 185 -1541 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP UČILA, d.o.o., TRŽIČ C. Kokrškega odreda 24 64294 KRIŽE razpisuje prosto delovno mesto: 1. KOMERCIALISTA - 2 delovni mesti 2. SISTEMSKEGA INŽENIRJA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji: pod 1. - najmanj srednješolska izobrazba - komunikativnost in splošna urejenost - vozniški izpit B kategorije, lastno osebno vozilo pod 2. - znanje in izkušnje na področju računalništva - poznavanje programov za grafično oblikovanje (PageMaker, Adobe, Photoshop...) - samostojnost in kreativnost pri delu Pisne prijave s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnitvi pogoje vpošljite v roku 8 dni po objavi na zgornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. i ORPO, d.o.o. ORGANIZACIJA POSLOVANJA, PROIZVODNJA IN TRGOVINA Gorenjesavska 13b 64000 Kranj objavlja prosto delovno mesto 1. SERVISERJA RAČUNALNIŠKE OPREME Pogoji: - srednja izobrazba elektrotehniške ali računalniške smeri - izpit B kategorije - 2-mesečno poskusno delo 2. ORGANIZATORJA - PROGRAMERJA Pogoji: - višja ali visoka izobrazba računalniške smeri - 3 leta delovnih izkušenj - znanje angleškega jezika - poznavanje operacijskih sistemov na osebnih računalnikih in dela s podatkovnimi zbirkami - izpit B kategorije - 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih in dosedanjih delovnih izkušnjah ter življenjepisom pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. objavlja prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili DIREKTORJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA PODROČJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - pet let delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v o-ih dneh po objavi na naslov: Planika Kranj, p.o, kadroska služba, Savska loka 21, 64000 Kranj z oznako "za objavo". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v skladu z zakonom. IZOBRAŽEVALNI CENTER ŠKOFJA LOKA N NI i za jutri ^0 RAČUNALNIŠKO TUJI JEZIKI IZOBRAŽEVANJE ANGLEŠČINA začetni 40 ur ANGLEŠČINA nadaljevalni 40 ur NEMŠČINA zaCetnl 40 ur NEMŠČINA nadaljevalni 40 ur WOrd IPOIOJCITE ZA RAZPORED TERMINOV) PRUAVE SPREJEMAMO DO 23 FEBRUARJA osnove rač. + Windows 3.x Blagovnica m Mladinska ul.2, KRANJ (za kinom Center), tel.: 222-455 POSPRAVLJA ZIMSKO GARDEROBO Z OBJAVO POPOLNE RAZPRODAJE KONFEKCIJE OD 16.2. DAUE NAJBOLJ BOGATO ZALOŽENA TRGOVINA, Blagovnica GOKENC v Kranju vas vabi, da jo OBIŠČETE ČIMPREJ. Ženski plašči, kostimi, jakne, bunde, parke, hlače, krila, moški suknjiči, bunde itd. po NAJNIŽJI MOŽNI CENI. SPLAČA SE, RES SE SPLAČA. * Sfg ŽENSKE BUNDE IN PARKE 5.370.- od ŽENSKA KRILA 3.590.- od ŽENSKE HLAČE 3.590.- PRIHAJA KONFEKCIJA ZA POMLAD Z NJO PA ŽE PRVE <& ® & & AKCIJSKE CENE ft « ® ® ŽENSKI BALON PLASCI 15.678,- ŽENSKI VETROVKE IN POMLADNE ,m 8.554,- PRI VSEH OSTALIH NAKUPIH V FEBRUARJU PA BOSTE V BLAGOVNICI GORENC ZA GOTOVINSKO PLAČILO PLAČALI ...........i IN PREJELI KARTICO KLUB GORENCA Trata, Kidričeva cesta 66a, Škofja Loka, tel./fax: 064/62-44-62 I Pričakujemo vas in veseli bomo vašega obiska STORŽIČ d.o.o. hotel kri m bled Slovenija Tel.: 064/7970, fax: 064/77-698 VABIMO VAS NA VESELO PUSTOVANJE, ki bo v restavraciji Hotela KRIM na Bledu, v soboto, 17. februarja 1996, ob 20. url Za zabavo bo igral ansambel MAJ. Najboljše maske čakajo bogate nagrade: weekend paket v Ankaranu, izlet v Salzburg in Benetke, večerja za dve osebi... VSTOPNINE NI! Za rezervacije in informacije pokličite 064-79-70. VABLJENI! Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka Letence 4a © 064/46-369 radio trigiav 96 MHz Zima v Zdravilišču Moravske Toplice Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene družinske zimske počitnice. 5-DNEVNE POČITNICE nedelja-petek (polpenzion) Hotel AJDA 37.944,00 SIT Hotel TERMAL 32.085,00 SIT tur. naselje 24.366,00 SIT 7-DNEVNE POČITNICE . (polpenzion) Hotel AJDA 54.700,00 SIT Hotel TERMAL 46.300,00 SIT tur. naselje 35.200,00 SIT Popusti za otroke: od 3. do 7. leta 50 % popusta s polovičko hrane, od 7. do 14. leta 30 % popusta Možnost plačila na tri obroke s čeki tekočih računov slovenskih bank. zonaviuMe mgravcke toplice PRI NAS JE LEPO TUDI POZIMI PRIČAKUJEMO VAS V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE Informacije in rezervacije: Zdravilišče Moravske Toplice, tel. (069) 48 210, 48 030 zelo ugodne cene - pestra ponudba Otroška trgovina Mojca, Koroška c. 16, telefon: 212-092 in otroški oddelek veleblagovnic Kokra Globus, Koroška c. 4, Vas vabita na nakup spomladanskih otroških jaken Univerzale, jeans hlač ter pestre izbire pustnih oblačil! zelo ugodne cene - pestra ponudba mam brati, berem GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vuk dan od 19.00 do 23.00 uro ob nodol|ah od 9.00 do 14.00 uro Telovadimo z Gorenjskim glasom in Fitness centrom Monika Šport O sole mio... Ja, ja, sem že vse slišal in že vse vem! Spet ležernost, nič miganja, samo ležanje... Pa kaj! No ja, ne tako ostro. Res, prav imate, tokrat ponovno nič miganja, kljub temu pa vam predstavljamo nekaj zdravju prijaznega iz bogate ponudbe fitness centra Monika z Brda. Tokrat je na vrsti solarij. Lepo rjava polt pozimi ni več privilegij tistih, ki si lahko privoščijo drage počitnice na oni strani sveta. Ne, to si lahko privoščite kateri koli letni čas v Fitness centru Monika Šport. V Moniki so pred kratkim dobili povsem nove koži privlačne solarije. In kaj solarij pravzaprav je. Umetno sonce seveda. Naprava, ki na našo kožo seva ravno pravšnje svetlobne žarke. Ko se v solarij udobno namestimo delajo svetlobni žarki za nas. Koža prijetno porjavi, žarki blagodejno vplivajo na našo polt in po nekaj rednih obiskih - presenečenje. Vsi ki vas bodo poznali vas bodo z zavistjo spraševali, kje ste bili na počitnicah. Hja, boste rekli, kaj pa nasprotniki solarija? Mar nekateri ne trdijo, da je solarij našemu zdravju in koži škodljiv? Če poznamo pomen besede zmernost, se nimamo ničesar bati. V Moniki bodo poskrbeli, da bo vaša koža dobilaravno toliko 'sonca', kolikor ga potrebuje. In nič več. Naj omenim, da dermatologi pri nekaterih obolenjih kože celo svetujejo redno obiskovanje solarija. Seveda smo, kot običajno, z našim prostorom v časopisu omejeni, tako da ne moremo našteti prav vseh prednosti sončenja v solariju. Tista najbolj praktična in očitna je - počitnice brez nadležnega izogibanja soncu, če se na svoj dopust odpravite z rjavo poltjo težav s soncem skorajda nimate, brezskrbno lahko uživate vse dni, od prvega do zadnjega. Pa seveda aprej in potem. Polt vam ob rednem sončenju v solariju ostane vse leto, z rjavo poltjo pa zdravje in dobro počutje. SAVNA-SOL ARIJ. V) MRLN FOTOKOPIRNI STROJI TELEFAXI MINOLTA EP 1050 3.150 DEM (A3, A4 zoom 50 - 200) LASERSKI TELEFAX 2300, 3700 Možnost obročnega odplačevanja KARUN d.o.o. Kranj, Gregorčičeva 6, tel.(064) 221-164 ZELO UGODNO prodaja vozil RENAULT - iz decembrske zaloge Laguna cara van / metalna barva Clio RL 1,2/5 v Clio RN 1,2/3 v Clio RN 1,2/5 v Clio RT 1,4/3 v 3.132.732,-1.464.240,-1.519.200,-1.581.480,-1.731.600,- _4£4£rt207- JL66§^807-jL82arf340^ - Kredit na 4 leta že od R + 5% dalje tel.064/718-100 RENAULT PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, 64000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701; telefaks: 064/223-534 ČETRTEK, 7. marca, 19.30 - Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Prešernovo gledališče Kranj PREMIERA in podelitev "Nagrade Slavka Gruma" za IZVEN PETEK, 8. marca, 19.30 - Ivan Cankar HLAPCI Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana za IZVEN SOBOTA, 9. marca, 19.30 - Evald Risar: IZTROHNJENO SRCE Mestno gledališče ljubljansko za IZVEN NEDELJA, 10. marca, 19.30 - Zoran Hočevar: SMEJČI Slovensko ljudsko gledališče Celje za IZVEN PONEDELJEK, 11. marca, 19.30 - Uršula Cetisni - Polona Vetrih: ALMA Cankarjev dom Ljubljana za IZVEN in konto _ TOREK, 12. marca, 19.30 - Ivan Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA... Mestno gledališče ljubljansko za IZVEN in konto SREDA, 13. marca, 19.30 - Iztok Lovrič: ELVIS DE LUXE Gledališče Glej & Grapefruit Ljubljana za IZVEN in konto ČETRTEK, 14. marca, 17.00 - Evelina Umek: CAPEK IN KLARA Lutkovno gledališče Ljubljana za IZVEN in konto PETEK, 15. marca, 19.30 - Andrej Rozman: RUPERT MAROVT KUD France Prešeren Ljubljana za IZVEN in konto SOBOTA, 16. marca, 19.30 - Josip Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL Slovensko stalno gledališče Trst za IZVEN in konto Prodaja in rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga) od torka, 20. februarja, dalje vsak delavnik (tudi ob sobotah) od 10. do 12. ure ter uro pred začetkom predstav, telefonska številka blagajne: (064) 222-681. JpBUiv$ri£ SLOVENSKI TRG 6\ KRANJ, TEL: 064/211-724, int. 27 TRGOVINA Z IGRAČAMI v preddverju KINA STORŽIČ v KRANJU vem osm pumiH mak ® SIS V 2ADZ6Qt, KAJ PODMti MŠIM NrVHlAJŠtH © poi&BMete mm kaisza \QW\čf\ jb NmoušA u mšbga oiwka o poimujere wm> \qw\co o s/ žeuie \zeuK£QA v&om, ugodnih cen in popustov ViQ0WA BOMATIC • NMouto ornem ^KRKkZDRAVILIŠČk Vrtići življenja HOTELI OTOČEC ZIMSKE ŠOLSKE POČITNICE O 5 ali 7 pol penzionov O dobrodošlica O kopanje v Šmarjeških Toplicah O fitness O pri 7-dnevnem bivanju: J x večerja v gradu, 1 x masaini bazen in savna O prost vstop v diskoteko, casino in restavracijo Tango O animacijski program S dni 23.500 SIT, 7 dni 32.900 SIT TENIŠKE POČITNICE NA OTOČCU O vsebujejo poleg zgoraj naštetega tudi 4 ure tenisa v dvorani (pri 7-dnevnem bivanju) 7 dni 35.300 SIT Otroci do 7. leta 50 % popust, od 7. do 12. leta 30 % popust, če spijo v sobi s starši. •®* Ugodnosti za člane Krkinega Kluba Informacije in rezervacije 068 321 830, 321 831 A ★★★★★ DI BLED ★ ★ ★ ★ ★ ■M G&P mranran pARK HOTEL BLED Vabimo vas na VESELO PUSTOVANJE v DANCING KAZINA SOBOTA, 17. februarja 1996, od 20. do 02. ure Pustna matineja s Tjašo Grah: NEDELJA, IS. februarja 1996, od 15. do 19. ure Veliki pustni finale: TOREK, 20. februarja 1996, od 20. do 02. ure Najbolj izvirne maske bodo nagrajenem Igra ansambel ARROW. VABLJENI! IZ ZAKAJČKOVE ULICE lan !■ ur ?A2i?f eiku ^bruarja je izšla otroška slikanica "ABECEDA IZ k25TTCK°VE ULICE". Avtorica knjige je Milena Miklavčič, s «nKaturami pa jo je opremil Iztok Sitar, .to knjigo se otrok uči abecede na prikupen, igriv način. Črke njim 6 v knJ'9' so poosebljene, tako da se otroci lahko z tudi 'i po9°varJajo. Med spoznavanjem črk in številk se naučijo Ul '©pega vedenja in skrbi za šolske potrebščine, ^ga je v trdi vezavi in obsega 162 strani; cena 2.200 SIT £i°£ite i° lanko Po telefonu 064/223-111 ali s to naročilnico ™ boste poslali do 15. marca 1996, boste za knjigo plačali le 1.990 SIT). Naročilnica ^ ^ feS?izvod(ov) knjige AtJbCEDA IZ ZAKAJČKOVE ULICE PO CENI 1.990 SIT lrT1e in priimek:.......................................................................... Naslov: .. pošta: zzzzzz.ZZZZZZZZZZZZ. poš|jite na: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, Kranj tel.: 064/223-111; fax: 064/222-917 SUZUKI SLOVENIJA GORENJSKA POOBLAŠČENA PRODA JNO SERVISNA MREŽA KALCIT Hrani C talcev 69 • trgovec 331013 AVTOSERVIS BOGATAJ Tržič, IvirčeSOa - trgovec + serviser 57 200 AVTOMEHANIKA iUŠINA Škofja Loka, Gosteče 8 trgovec + serviser 632 206 AVTOSERVIS JERŠIN Kranj, Jezerska t. 2 serviser 242 779 ZAGOTAVLJAMO: tU homologacija in garancijo, slovenska uporabniška navodila, originalne rezervne dele, žolane serviserje in tnoj OMOGOČAMO UGODNO FINANCIRANJE NAKUPA SUZUKI mm® ddar Iđjftfthusa la, Ljubljani xxu 061/1*6 im FAtf:Of>i/14(12*02 v> m\rt \ i h k t » i T ENCI za vse letne čase S ■ VITARA 5D 36.700 DEM E q STANDARD OPREMA: servo in nastavljiv volan, flb centralno zaklepanje, el. pomik stekel in ogledal IA lil ■ SAMURAI LX 22.990 DEM Izjemni popusti od dO 4000 DEM Trgovina LANGO, Tavčarjeva 10, KRANJ tel.:064/223-391 UGODEN NAKUP USNJENIH J AKEN - ZNIŽANJE -10% -10% -10% Pri plačilu z gotovino ali obročno odplačevanje na 3 čeke zbudimo tudi usnjena torbice, \rokav\ce in ostalo galanterijo. Nakup zaključite v kavarni Mitnica r\a Tavčarjevi 35 v Kranju (Prisrčno Vobljtnil POSEBNA PONUDBA -PRODAJA STROJEV ZA ORODJARSKO IN KOVINSKO GALANTERIJO Prodajamo stroje za izdelavo orodij: - stružnica TNP 160 B Prvomajska Raša s kovinsko omarico in noži - stružnica TG Prvomajska - Ivanec z okroglimi vodili, kovinsko omarico z orodjem in noži - gravirno - kopirni stroj Decel GK 21 z leseno omaro in vsemi pripadajočimi orodji in modelnimi številkami - mehanska stružnica VVeiller - okrogli brusilni stroj Schaud s kovinsko omarico in pripadajočimi orodji - stroj za ploskovno brušenje ABA - žaga za razrez materiala - hidravlična stiskalnica - z vsemi pripadajočimi pripravami - dve hrastovi delovni mizi s predali in orodjem - dve leseni stojali za odlaganje materiala - brusilni stroj - prosto stoječi (za poliranje) - trije brusilni stroji, vpeti v stojalo K temu orodju pripada še ostala oprema in stroji ter nedokončani izdelki in material ter drobni inventar in pohištvo. OCENJENA VREDNOST: 164.000 DEM PRODAJNA VREDNOST: 55.000 DEM Pokličite Banko Creditanstalt, d.d., Ljubljana, tel. št. 061 132 02 80. Ponudba velja do prodaje. E32ZE IBRDOPRI KRANJU 064/22-11-33 FITNES AEROBIKA TRENČA d o o SAVSKA CESTA 34 64000 KRANJ VABI K SODELOVANJU 1. KOMERCIALISTA - KO Pogoji: višja ali srednja šola komercialno-ekonomsko-poslovodske smeri, poznavanje računalništva. Aktivno znanje vsaj enega tujega jezika, samostojnost in strokovnost pri delu, nekaj let delovnih izkušenj na področju komercialnih del. 2. SKLADIŠČNEGA MANIPULANTA Pogoji: da ima vsaj poklicno izobrazbo, delovne izkušnje pri opravljanju skladiščnih del, tečaj iz skladiščnega poslovanja, vozniški izpit in opravljeni tečaj za voznika viličarja. S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo spremembe zaposlitve za nedoločen čas. Bližina vašega doma podjetju je tudi vaša prednost! Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: TRENČA, d.o.o., Savska c. 34, 64000 Kranj. NESREČE Prehiteval po spolzkem cestišču Meja, 16. februarja - V sredo ob 6.40 se Je na magistralni cesti Kranj - Jeprca pred vasjo Meja pripetila prometna nesreča, v kateri so se poškodovali trije udeleženci nesreče. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta od 6.55 do 8.35, policisti pa so poskrbeli za obvoz preko Škofje Loke. Dvajsetletni Robert P. iz Zgornjih Bitenj se je z yu-gom 45 peljal iz kranjske smeri proti Jeprci. Pred Mejo, v bližini odcepa za farmo v Bitnjah, je začel prehitevati voznico R5. Ker je bila zaradi nočnega sneženja na cestišču plundra, ki je proti jutru zmrznila, je cesta postala spolzka. Zato je Roberta po prehitevanju, ko se je že vrnil na svoj pas, začelo zanašati. Tedaj mu je nasproti prav tako z jugom pripeljal 39-letni Marjan S. iz Škofljice. Robert je vanj trčil s čelnim delom svojega vozila meter od roba levega vozišča. Po trčenju je Marjanov jugo odbilo s ceste v sneg, Robertovo vozilo pa je obstalo na sredini vozišča. V tem trenutku je iz Jeprce proti Kranju s tovornim vozilom s prikolico pripeljal 38-letni Franc K. iz Novega mesta. Franc se je vozilu na cesti poskusil izogniti, zato je zapeljal na nasprotni pas in začel zavirati. Kljub temu je s prikolico rahlo zadel desni del Robertovega vozila. V nesreči so se poškodovali Robert P., ki je utrpel poškodbe po glavi, kar nakazuje, da ni bil pripet z varnostnim pasom, Marjan Š. in njegova sopotnica 43-letna Metka M. iz Ljubljane. Vse tri so prepeljali v Klinični center, kjer so pri Robertu opravili tudi analizo krvi in urina. Roberta in Marjana so kasneje izpustili v domačo oskrbo, Metka pa je zaradi hudih poškodb ostala v varstvu Kliničnega centra. • S.Š. GLASOV KAŽIPOT M Predavanja 3 O boleznih dihal Kranj - Komisija za kulturo pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse zainteresirane na zdravstveno predavanje dr. Janeza Remškarja, primarija Bolnišnice Jesenice, o boleznih dihal. Predavanje bo v petek, 23. februarja, ob 16. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. O ožilju Kokrica pri Kranju - Turistično društvo Kokrica in Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kokrica organizirata danes, v petek, z začetkom ob 18. uri v zgornji dvorani Kulturnega doma na Kokrici predavanje dr. Janeza Remškarja z naslovom Ožilje. S padali v južno Španijo Cerklje - Turistično društvo Cerklje vabi danes, v petek, ob 18. uri na zanimivo predavanje Matjaža Hrova-ta in Roka Žagarja "S padali v južno Španijo". Predavanje bo v Zadružnem domu v Cerkljah. Med Andi in Indijanci škofja Loka - Klub škofjeloških študentov vabi na potopisno predavanje Marjana Vebra "Južna Amerika - Med Andi in Indijanci". Predavanje bo danes, v petek, z začetkom ob 20. uri v Klubu Hotela Transturist. movanje v plastičnem maketarstvu. Tekmovanje bo potekalo na Osnovni šoli Matija čop na Planini v Kranju, začelo pa se bo ob 8. uri. Ocenjevalne kategorije: I. A makete letal v merilu 1 : 72 in manjše; I. B makete letal v merilu 1 : 48 in večje; II. makete plovil v vseh merilih; III. makete avtomobilov in motorjev v vseh merilih; IV. makete vojaških vozil in vojakov v vseh merilih. K vsaki maketi je obvezno priložiti sestavnico - iz sestavljanke po želji pa tudi dodatno informativno gradivo - fotografije ali kopije. Prijavnina znaša 1.000 SIT na tekmovalca. Pokrovitelji so zagotovili veliko število nagrad. Vse informacije: Sašo Krašovec, tel.: služba: 064/211-144, doma: 064/327-836. Vabljeni! Koča na Uskovnici odprta Bohinj - Planinsko društvo Bohinj Srednja vas obvešča, da bo koča na Uskovnici od jutri, sobote, 17. februarja, naprej odprta (za počitnice). Tečaj Univerzalnega življenja Univerzalno življenje prireja 12-urni tečaj "Prakrščansko odpiranje zavesti za pot v notranjost k božanskemu, da dosežeš dušno razširitev zavesti in združitev s Kristusom". Prva ura se začne v nedeljo, 18. februarja, ob 14. uri. Tečaj bo v prostorih občinske stavbe Vič v Ljubljani na Trgu mladinskih delovnih brigad (poleg kina Vič). Vstop je prost. carski komite na Gori. Tekmovanje, kjer na 20-metrski skakalnici beležijo skoke-polete blizu 200 metrov(l), ker zaradi zabavnosti prireditve k vsaki daljavi prišejo še eno ničlo, se bo začelo ob 13. uri. Tekmovalci bodo skakali na alpskih smučeh v petih disciplinah - mladinci, člani, veterani, superveterani in ženske. Prijave za tekmovanje bodo prireditelji sprejemali dve uri pred začetkom tekmovanja pod skakalnico. Pustovanje v Utiku Sinkov Turn - Prostovoljno gasilsko društvo Sinkov Turn bo jutri, v soboto, 17. februarja, priredilo v dornu krajevne skupnosti Bukovi-ca-Sinkov Turn v Utiku pustovanje. Začelo se bo ob 20. uri. Igral bo Srečkov kvartet, za postrežbo pa bodo skrbeli gasilci. Najlepše maske bodo nagrajene. Nastop učencev Glasbene šole Svarun Leše pri Tržiču - Trideset učencev zasebne glasbene šole Svarun, ki jo že nekaj let vodi glasbeni pedagog Stane Bitežnik, se bo predstavilo na javnem nastopu v prostorih Oš Leše danes, v petek, 16. februarja, ob 17. uri. Učencem, ki se učijo igranja na kitare, citre ali elektronske instrumente, bo to prvi javni nastop v tem šolskem letu, obenem pa bo na predstavitvi učenec Matjaž Mlinar na kitari opravljal javni izpit. Sprevod maškar Kokrica - V nedeljo, 18. februarja, bo Turistično društvo Kokrica organiziralo sprevod maškar izpred Šole na Kokrici pa do brunarice pri Ćukovi jami. Tri maškare bodo izžrebane in nagrajene. Vse maškare pa bodo dobile čaj in pomarančo. Vabljene male in velike maškare. Promocijski koncert Besnica - Turistično društvo Besnica prireja danes, 16. februarja, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Besnici promocijski koncert ob iziudu audio in video kasete 4. Gorenjskega prvenstva harmonikarjev Besnica '95. Na koncertu se bodo predstavili najboljši gorenjski harmonikarji. Pomoč zasvojenecm Kranj - Podružnica društva UP iz Kranja, ki pomaga zasvojencem in njihovim svojcem, je za informacije na voljo vsak četrtek ob 18. uri, v prostorih Centra za socialno delo v Kranju. Vsak četrtek ob 19. uri pa imajo prosotovljci redno srečanje. Literarni večer škofja Loka - V Knjižnici I. Tavčarja bodo v ponedeljek, 19. februarja, ob 19. uri pripravili literarni večer s Frančkom Bohancem. Tema večera je pisatelj, človek, mislec Ivan Tavčar. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi knjižno razstavo. Plesno glasbeni dogodek Kranj - V Osrednji knjižnici občine Kranj bo v torek, 20. februarja, ob 17. uri plesno glasbeni dogodek. Nastopila bo plesna skupina Nova in glasbena skupina Sivanka. ^^^^^^n Gledališče Prireditve mi V Posavsko hribovje Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 24. ferbuarja, na izlet v Posavsko hribovje. Hoje bo za približno 4 ure. Pot. ni zahtevna, potrebna pa je oprema za hojo po snegu. Odhod vlaka iz Kranja proti Ljubljani bo ob 8.30. Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj. Obvestila 9t Tekmovanje v plastičnem maketarstvu Kranj - Aeroklub Kranj organizira jutri, v soboto, 17. ferbuarja, tek- Brucovanje kranjskih študentov Kranj - Klub študentov Kranj prireja danes, v petek, ob 20. uri v dvorani na Primskovem brucovanje. Zabavala vas bo skupina Kontrabant. Bruci imajo prost vstop. Smučarski poleti Gora '96 Gora pri Komendi, 15. februarja - Pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in številnih sponzorjev bodo v nedeljo, 18. februarja, na Gori pri Komendi tradicionalni smučarski poleti Gora '96. Organizira jih smu- Pevci s Koroške Škofja Loka - V kapeli škofjeloškega gradu bo danes, v petek, ob 19.30 koncert Mešanega pevskega zbora Pevskega društva iz Sel na Koroškem. Pevci pod vodstvom Romana Verdela so za pevsko predstavitev izbrali tako slovenske kot tudi nekaj tujih pesmi. Otroška predstava Boh. Bela - V Kulturnem domu bo danes, v petek, ob 17. uri otroška gledališka skupina OŠ A.T. Linhart iz Radovljica uprozorila Ervina Fritza igrico Jošt in Jaka. Jutri, v soboto, ob 17. uri pa bo v Kulturnem domu koncert Ženskega pevskega zbora Vezenine Bled H harmonikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica. Županova Micka Boh. Bistrica - Gledališka skupina DPD Svoboda Boh. Bela bo jutn,v soboto, ob 20. uri z Linhartovo igr° Županova Micka gostovala v Domu J. Ažmana v Boh. Bistrici. Lutkovna matineja Škofja Loka - V okviru sobotne matineje bo jutri, v soboto, ob 1°-uri v dvorani Loškega- odra na sporedu lutkovna igrica Lačna gose-niča. Nastopa Lutkarija Carr. Predstava je za izven. Večer v čitavnici Jesenice - V Kulturnem domui na Javorniku bodo v nedeljo, 18. Wr ruarja, ob 19.30 ponovili Mahničevo šaloigro Večer v čitavnici. Razstave a Slovenski kozolec Tržič - V paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Slovenski kozolec. Razstavo bo odp" Marko Valjavec, direktor Gorenjskega glasa, obenem bo predstavil SlavKa Mežka, Gorenjca meseca. Razstavlja Konrad Peternelj- Slovenec Žiri - V Galeriji Svobode bo danes, v petek, ob 19. uri otvoritev razstave izbranih del slikarja Ko£ rada Peternelja-Slovenca. Razs .f vo bo odprl dr. Zoran KržišniJ umetnostni zgodovinar in Mkovn kritik, direktor Mednarodnega 9r£ fičnega likovnega centra v Ljub'!tj ni. Na otvoritvi bo pel M05* pevski zbor Alpina pod vodstvon Andreja Žaklja. Skupinska razstava v Doliku Jesenice - V razstavnem sal0J\j Dolik odpirajo danes, v petek,0 18. uri skupinsko razstavo lik°v nih del članov Dolika. Na otvj itvi ko krajši koncert vokaln« tria Prima vista. Franc Berce razstaW/a Škofja Loka - V galeriji Far* bodo danes, v petek, ob 19-odprli razstavo slik Franca ^ četa. Na otvoritvi bo nekaj s« pesmi zaigral in zapel BostJ Soklič. HOTEL JELOVICA BLED Vabimo vas na VESELO PUSTNO RAJANJE v soboto, dne 17. 2.1996 Bogate nagrade za najizvirnejše maske. NOVO NOVO NOVO I . JELOVICA ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 22. URE notranji bazen savna, parna kopel whiripool masažne kopeli Kneippove zeliščne in slane kopeli ročne terapevtske masaže refleksna masaža solarij vodeni programi aerobike in joge Rezervacije po telefonu: 7960 Gorenjska televizija TELE-TV Kranj razširila vidnost do Jesenic Program TELE-TV Kranj spremlja 40.000 gledalcev po Gorenjskem. Pokrivamo kabelska območja mesta Kranj in krajevna kabelska omrežja: Mlaka-Kokrica, Visoko-Milje-Luže, Voklo, Voglje, Orehek-Drulovka, Hrastje, Bistrica pri Tržiču, Bled-Jarše in Smlednik-Valburga-Dragočajna-Moste. Z najnovejšo vključitvijo našega programa v kabelsko omrežje Gorenjski kabel smo v ponedeljek, 12. 2., vidnost programa razširili še na območja Radovljica, Lesc, Žirovnice, H r ušice in dela Jesenic. DANES, PETEK, 16.2/90 ob 22. uri DALMATINSKA POP ZVEZDA DAKOTA DC3, LJUBLJANA BTC KOMENTAR PREJELI SMO Strah pred stabilnimi razmerami A4cirko Jenšterle, zunanji sodelavec ■*TSS^^L" Sporočilo vodstva LDS po sestanku, na katerem je razpravljalo o "aktualnih političnih razmerah v Sloveniji", nas je po dolgem času spet spomnilo na čas življenja pod oblastjo Zveze komunistov. Slovenska tiskovna agencija je namreč v javnost poslala Poročilo, ki se začne tako: "Vodstvo Liberalne demokracije Slovenije je na današnjem Ostanku razpravljalo o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji. Potrdili so oceno o stabilnem političnem položa-Hy državi. Po izvolitvi novih ministrov so zagotovljeni vsi Pogoji za normalno delovanje vlade do izteka mandata, sporoča LDS." . Vsi, ki smo imeli v bivšem sistemu priložnost delati v sredstvih javnega obveščanja, ter seveda bralci in poslušalci tc-teh, so morali bo tem komunikeju zastriČi z ušesi. Jezik in miselnost, ki preve-VQta iz njega, sta na moč Prepoznavna. Kadar je pogojna komunistična partija preko medijev javnosti sporila, da so razmere v driavi stabilne, je to pomenilo ravno °°ratno. Brž je bilo treba Pogledati okoli sebe, ali niso morda koga zaprli, predvsem PQ je bilo jasno, da v državi Potekajo dramatični boji, o katerih se v javnosti govori Potiho, mediji pa seveda o njih molčijo. Takšna sporočita so bila še posebej pogosta v času nemirov na Kosovu, sicer pa je oblast ljudstvo o stabilnosti prepričevala celo v času, ko je Jugoslavija vsem na očem nezadržno propadala. Stranka LDS si vse od ustanovitve na moč prizadeva potegniti ločnico med bivšimi komunisti in njo in je zato še posebej alergična, kadar različni komentatorji tudi njej pripisujejo kontinuiteto z bivšim sistemom. Zdaj se je sama razkrila v svoji podobi, njen komunike pa je še posebej zanimivo brati v luči javnih kritik na njen račun zaradi pogajanja glede pouka o religijah, verstvih in etiki. V nadaljevanju tekst namreč govori samo o tem, saj piše, da so na sestanku vodstva LDS "posebno pozornost namenili šolski zakonodaji" ter, da "so opozorili na pomen 72. člena tega zakona, ki zagojpvlja avtonomijo šolskega prostora in izrecno prepoveduje konfesionalno dejavnost v prostorih javnih šol in vrtcev." Liberalci so se torej ujeli v svojo past, saj začetek komunikeja nima nikakršne zveze z njegovim nadaljevanjem. Med zamenjanimi ministri namreč ni šolskega. Ker je temu tako, bi si človek mislil, da so v tem resorju pač razmere ves čas stabilne in ni torej nikakršne potrebe o tej stabilnosti prepričevati javnost. Precej bolj verjetno se zato zdi, da se je vrh največje slovenske stranke ustrašil nekaterih kritik slovenskih komentatorjev, ki so opozarjali na njihova popuščanja glede omenjenega pouka, Vlado Miheljak pa je celo zapisal, da je treba LDS sporočiti: "Bolje Golobica v opozicijo, kot verouk v šolo!" Sicer pa bi bilo za voditelje LDS dobro, če bi pozorneje spremljali slovenske medije, saj je v dneh objave njihove- fa komunikeja izšlo kar ne-aj zanimivih zapisov, ki kažejo na to, da razmere vendarle niso čisto idilične. Dr. Drnovšek je spet moral reagirati v zvezi Z ministrom Kacinom, saj so nanj preko svojega veleposlanika pritisnili celo Američani, proti ministru dr. Božidarju Voljču najavljajo najnovejšo interpelacijo, v zraku visi minister Thaler, javnomnenjske raziskave pa so pokazale, da je LDS po razpadu trojne koalicije izgubila velik del svoji volivcev. Novembra 1995 jih je imela 20,4 odstotka, ta mesec pa le še 12,4 odstotka. Če dodamo še to, da je predsednik državnega zbora Jožef Školč premieru dr. Drnovšku pisal pismo in v njem med drugim zapisal, da je "sodelovanje med vlado in državnim zborom o ustavnih sporih nično" (tako vlado, kot državni zbor pa vodi ista stranka), potem je sporočilo o stabilnih razmerah res vredno poštenega nasmeška. Dva obraza narodove kulture Predvečer državnega kulturnega praznika, dneva smrti največjega slovenskega pesnika, ki je postal simbol narodove kulture. V Cankarjevem domu je bilo tisoč in več parov oči obrnjenih v obličja umetnikov, ki so zaslužni za slovensko kulturo in so jim zato bila izrečena priznanja in izročena nagrade. Milijon in več državljanov je gledalo televizijski prenos in naše misli z občutkom sreče so bili z njimi in velikim pesnikom. Vkljub čutenju radosti za praznični dan, pa so mi misli začele uhajati drugam iz obroča in področja slavnostne dvorane. Ustavile so se mi pri dogodkih ob koncu vojne, in ko sem jih primerjal z izrazom prazničnega dne, se mi je utrdilo prepričanje, da ima naša slovenska kultura dva obraza: enega, ki ga kaže in oznanja, drugega, ki ga skriva in zamolčuje. Obraz, ki ga je naša kultura v navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti, izrazila na Prešernov dan v slogu, da smejo"• biti prešerne, ker so Prešernove, je sicer resničen, vendar ne. povsem Prešernov. Prešernov duh, če bi v resnici preveval slovensko kulturo, ne bi nikdar pristajal na kulturo, na katero pristaja naša sedanja kultura in predvsem oblast. Prešeren ne bi nikdar molče obšel tistih dejstev in dejanj, ki niso vredna slovenskega človeka, ne glede na to, ali je kristjan ali nevernik. Njegov slogan - edinost, sreča (ljubezen!), sprava - so prireditelji na proslavi opustili. To pa ne sme iti v škodo nagrajencem in slavljencem, ki so vsi vredni tudi našega ponosa. Državna proslava je v sebi skrivala strah pred resnico. Prav Strah pred resnico pa je bil tudi naslov sestavku v Slovencu pred mesecem dni, v katerem avtor iz Društva za ureditev zamolčanih grobov opisuje dogodke pri Hudi jami blizu Laškega v času od 7. maja do konca junija 1945., ki zadevajo najbolj črno stran narodove kulture. Savel, ki je postal Pavel, pove, da so v Barbarin rov, to je rudniški jašek 4,5 m krat 4,5 m z globino 70 m pometali okoli 8000 živih ljudi. "Prve žrtve, ki so žive padale 70 m globoke, so bili hrvaški civilisti; možje, starci, žene in otroci, zajeti na begu od Hrastnika do Laškega. Gonili so jih v kolonah do rova. Pred rovom so jih povezali s telefonsko žico in jih z gorjačami pognali v jašek. Druga skupina je bila pripeljana iz Teharij. To so bili uniformirani moški; kot se spominja Pavel, so jim rekli, da so izdajalci slovenskega naroda. Način usmerjanja je bil enak, samo več pretepanja in mučenja je bilo do jaška. Tretja skupina so bili uniformirani moški in civilisti hrvaške narodnosti. Prihajali so na laško železniško postajo z vlakovnimi kompozicijami. Od tam so jih približno po tristo vozili do rudnika. Postopek je bil enak kot pri prejšnjih. Edina preživela v tej strašni tragediji bi bila deklica, ki je pobegnila z morišča in se zatekla v hišo pod klancem. Gospodar pa jo je zvezal in prignal krvnikom na morišče. Tudi ta je morala umreti živa pokopana za Stalina - za Tita - za partijo. Še več dni so se iz rudnika slišali klici, potem pa je bilo vse tiho."Po dolini so se začeli nabirati siv o zelenkasti oblaki, ki so po okolici širili neznosen smrad, povedo ljudje iz bližnje vasi. Nemški ujetniki so nato jašek zazidali in je prišlo do eksplozije. Pa so prišli in ga zopet zazidali in zaprli s težkimi železnimi vrati. Tak je še danes, samo je nekdo potem na zid narisal križ. Čeprav so ti tragični dogodki, o katerih ni nobenih pisanih poročil, sestavni del narodove zgodovine in narodove kulture, oblast o njih molči. Tudi ko grobovi kričijo. Oblasti, deloma tudi današnji, je moč očitati, da z izbiro dneva Prešernove smrti kot dneva državnega kulture-nga praznika v svojo kulturo ni prevzela kaj več kot njegovo ime. Prejšnji se je mudilo, da bi si prisvojila velikega pesnika, in da bi z njegovim imenom prikrila delovanje proti njegovemu duhu, ki je živle v našem narodu. Ljudje z rdečo zvezdo so dan pesnikove smrti razglasili za narodni praznik. Isti ljudje z rdčeo zvezdo na kapah so metali ljudi, tam in takrat brez strelov v tilnik, v globino Barbarinega rova. Nihče od navzočih častnih gostov na proslavi slovenskega kulturnega praznika ali kdo drug ni nosil kape z rdečo zvezdo. Slovenska kultura pa je na njej vendarle kazala le en Janusov obraz. Nadaljevanje na 24. strani! 45 Življenje, da bi se Tjokal So trenutki, ko me naravnost zaboli, ko spoznam, kako ljudje hlepijo po sreči: po tistih neznanih skrivnostnih, še nikoli doživetih čustvih. Ko bi naredili vse, da bi jih sreča našla in jim podarila vsaj nekaj trenutkov. Da m se imeli, potem ko bi bili spet sami, česa spominjati in vedno znova in znova podo-Zivljati vse, kar se je lepega dotaknilo njihovega srca. Danes bi vam rada povedala zgodbo o Katji. O dekletu, ki je v svojem življenju doživelo marsikaj, le sreče je bilo bolj malo... Poskusite jo razumeti in se vživeti v njene sanje. Potem ko boste zgodbo prebrali do konca, je ne obsojajte tako, kot so jo drugi... Katja se je poročila z 18 leti. Mlada, ^ljubljena in s polno glavo idealov o srečni družini. Tudi otroka, ki je bil že na poti, sta naročila" namerno, da starši slučajno ne bi njuni želji ugovarjali. Poroka je bila komaj 1 rnesece potem, ko sta se prvič videla... Najprej sta živela pri njegovih sorodnikih. lmela sta le eno sobo, kjer sta si uredila svoje malo kraljestvo. Za mizo sta se usedla z vsemi °stalinii. Zanje je Katja tudi kuhala, saj je bila Zaradi težke nosečnosti ves čas na porodniški. "°Svedi, kaj je bil vzrok, da se je David P°časi spet znašel sredi fantovske družbe. ya)prej je bil zdoma le kakšno uro, potem se v Veseljačenje zavleklo pozno v noč, in na ofu i? oil° %e povsem običajno, da ga kdaj pa kdaj ni bilo domov tudi vso noč. b 'Včasih sem ga čakala tudi do jutra," je srez senčice zamere pripovedovala Katja. Ko e Je vrnil, sem mu zagrozila, da ga bomo ^Pustila in se vrnila domov, k staršem. Otrok J? oil star že pol leta, njegovi sorodniki so se ePrenehoma vtikali v najin zakon in poleg seh problemov, ki so se začeli kopičiti, sem * morala braniti še pred njihovo "dobrona-mernostjo". Želela sem, da bi bilo spet tako ot prej, zato sem pristala, da se preseliva k AeS°vi mami. Tudi tu je bilo v začetku super. ."P^f'/a sva si vse grehe, ki so se nabrali in Zdelo se mi je, da se je končno vse uredilo, 'odai njegovi mami ni bilo všeč, če sva kam xa- Zelo rada sem plesala in z Davidom sva, e*v?[le lahko, odšla na kakšen žur. Mama je USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Začela sitnariti in mož ni vedel, s katero bi "držal". Toda mama je na vsak način hotela "užugat" in je grozila celo s "štrikom", če ne bo stopil na njeno stran." Prišlo je tako daleč, da jo je David začel pretepati. Toda kot se Katja danes spominja, je v njej še vedno živelo upanje, da pa bo, morda, bolje v "ta novi" hiši, ki so jo medtem začeli graditi. Ko bo končno enkrat sama svoj gospodar... Toda njeno upanje je bilo zaman. Težko pričakovana vselitev Je prinesla nove udarce, nova pretepanja. Se jo daj, ga je spodbujala tudi mama. Potem je velikokrat sredi noči prebudil še otroke in jih silil, da so morali pospravljati. Tak je bil le, če je bil pijan. Trezen je bil popolnoma drug človek, pozoren in ljubeč. Celo jokal je in jo prosil odpuščanja za vse udarce, ki jih ji je zadal. Prisegal ji, je, da se to ne bo več ponovilo in da mu naj odpusti. V tej zmešnjavi čustev sta se potem rodila še dva otroka. David in Katja pa sta se vedno bolj oddaljevala drug od drugega. David je z druščino posedal po gostilnah, Katja si je našla prijateljice in z njimi odhajala na plese. Ne da bi se zavedala, je med množico novih, nasmejanih obrazov iskala nekoga, ki bi jo razumel in jo imel rad tako, kot si je globoko v srcu želela. Našla si je prijatelja, ob katerem je pozabila na pravljični svet, ki se je že zdavnaj sesul na koščke. "Če bi ob novi simpatiji še vztrajala, bi mi bilo danes žal, ker vem, da bi šla z dežja pod kap!" odkrito prizna svojo napako Katja. "Naneslo je, da sem ob neki priložnosti spoznala drugega, Mateja. Ravno takrat je doživel prometno nesrečo in je imej tudi sam s seboj kup nerešenih problemov. Bilo je, kot da bi se dve izgubljeni duši našli..." Katji življenje ni prizanašalo. Postala je tehnološki višek in se znašla na cesti. Tudi David se je lotil zasebne obrti. Bili so tako na koncu z denarjem, da so včasih zbirali kovance, da so lahko šli po kruh... Grozljiva stiska, v kateri so se znašli, je prepad med njimi še bolj poglabljala. "Mož je vedno bolj pil in kakor hitro je zaslužil kakšen tolar, je moral najprej poravnati dolgove, potem je prišlo ostalo na vrsto. Bila sem srečna, da sem imela Mateja. Ko je bilo najhuje, sem ga poklicala po telefonu in njegova spodbudna beseda mi je veliko pomagala. Včasih me je povabil na pijačo. Nekoč me je našel z razbito ustnico, kajti minulo noč so spet padali udarci..." Za Katjo so se začele najbolj kruto obdobje v njenem življenju. Morala je izbirati med moškim, ki jo je ljubil in med otroki, ki so jo vezali na razbiti dom in na moža, ki jo je kar naprej pretepal. "Želela sem se še zadnjič pogovoriti z možem. Hotela sem mu dati vsaj še eno priložnost, da začnemo znova, drugače. Bilo je ravno za novo leto. Z otroki smo bedeli in ga čakali. Nenadoma zazvoni telefon in znanka mi pove, da je v gostilni "zadet kot kanon". Pobrala sem otroke in odšla k prijateljici, kjer me je že čakal Matej..." Odločilni korak je bil tako narejen. Res je proti jutru prišel še mož, toda poti nazaj ni bilo več... Vložil je tožbo in ker je na vsak način hotel dobiti otroke, je ženo na vse možne načine očrnil pri socialni službi. Rekel je, da so otroci zanemarjeni, in da žena ni zmožna skrbeti zanje. "Ko sva šla na prvo poravnavo sem šele izvedela, da se mož poteguje za otroke, in da me hoče od njih za zmeraj odtrgati. Videla sem, s kakšno naklonjenostjo so se k njemu obračale tamkajšnje delavke. Kot bi bila jaz manj kot nič. Kot da ne bi pri hiši že od samega začetka kuhala za vse, tudi za sorodnike. Bila sem tako šokirana, da nisem mogla spregovoriti niti besedice. Spoznala sem, da ljudje vse odpuščajo, tudi to, če so možje grobi, če ženo pretepejo, če pijejo, ne morejo pa odpustiti, da si žena zaradi tega ali pa še kakšnih drugih vzrokov dobi ljubimca... To je bil neodpustljiv greh...." Pred drugo obravnavo jo je David ponovno pretepel. Ko je spala, ji je zlil za vrat posodo ledene vode in preden se je ovedla, jo je mrzel tuš zadel še dvakrat. Bosa je stekla čez balkon in skočila na tla. Zaklenila se je v avto in vsa premražena čakala, kaj se bo še Zgodilo. Potem se je odpeljala na policijo in ti so, kot je že v navadi, naredili zapisnik in Davida posvarili. "Na socialni je bilo spet vse narobe. Čeprav so se otroci postavili zame, jim ni nihče prisluhnil. Niti jim ni bila mar grobost, ki sem jo morala prenašati! Katja ni več zdržala. "Preselila" se je v avto in ta je postal njen drugi dom. Ponoči se je spremenil v spalnico, podnevi pa je "vedrila" zdaj pri tej, zdaj pri oni prijateljici. Matej ji je večkrat delal družbo in on si je "postlal" spredaj, sama je ležala zadaj. Tudi doma so bila zaradi ljubimca zanjo zaprta vrata... "Ko je imel mož rojstni dan, sem se zmuznila v hišo in mu voščila. Še danes se zavedam, da si nikoli nisva bila tako blizu in hkrati tako oddaljena drug od drugega kot ravno v tistem trenutku. Krepko me je držal in v očeh sem mu prebrala, da mu je žal, ker se je najina pot tako končala. Rekel mi je tudi, da se lahko vrnem, če se le hočem..." Potem se je David ponesrečil. "Izvedela sem nekaj dni pozneje, kot se je zgodilo, vse sem izpustila iz rok in odhitela v bolnišnico. Toda ni se več zavedel. Ležal je v nezavesti, in ko sem mu rekla nekaj spodbudnih besed, je srčna črta na monitorju poskočila. Tako sem vedela, da je, morda, vesel, ker sem pri njem. čeprav je res, da sem imela nemalo težav, preden so me spustili k njemu.." Zdravniki so bili brez moči. David nesreče ni preživel. Otroci so ostali sirote. "K sebi jih je vzela Davidova sestra. Na to, da bi prišli k meni, nisem mogla niti pomisliti. Njegovi sorodniki so me popolnoma izločili. Kot bi bila garjava... Saj sem bila kurba, praska... samo človek ne..!" Katja je vseeno šla na pogreb. Z Davidom jo je vendarle, kljub vsemu, vezalo veliko lepih trenutkov. In otroci. Ki so bili kot izgubljena piščeta na drugem koncu sprevoda. Toda življenje teče naprej in meseci, ko je bila Katja ločena od svojih treh otrok, so že mimo. Res, da jo vsak teden obiskuje socialna delavka in preveri, če je še "dobra mama", se je njeno življenje umirilo in ustalilo. K njej se je preselil Matej in videti je bilo, da ga imajo otroci radi. "Še nikoli nisem bila tako srečna, kot sem sedaj!" se nasmehne Katja. Otroci so pridni, Matej dobro zasluži, spet sem lahko v stanovanju, ki mi pripada... kaj si lahko še več želim?!" In čisto na koncu najinega pogovora je spregovorila tiste usodne besede, ki so ji najbrž v težkih trenutkih ulivale upanje; Tudi če je bilo še tako hudo, sem vedela, da nikoli nisem nikomur naredila nič hudega. In zato sem vseskozi čutila, da bo žarek sreče posij al tudi v ta dom." Nadaljevanje s 23. strani! Drugega je prikrila, česar Prešeren ne bi nikdar storil. Državna kultura je slavila pesnikovo ime in njegove pesmi, zamolčala pa je duh njegovih pesmi, ki je pleme-nitil slovensko besedo, budil in vzbudil narodno zavest ob hkratnem spoštovanju vsega, ker je lepega in poštenega v človeku, strnjenega v pojmu človečnost. Pozaba na to zadnje je bila pomanjkljivost slavnostnega večera. Videti je, da je strah pred resnico ostal sestavina tudi narodove kulture. Strah pred smrtjo je gnal Židinjo v Torkarjevem romanu Smrt na obroke k zatajitvi svojega otroka. Kakor je "Ni moj otrok" bila presunljiva in pošastna trditev matere, tako pretresljivo in pošastno je bilo ravnanje vaščana Hude jame, ki je deklico, ki se je k njemu zatekla v zavetje, zvezal in izročil smrti v Barbarinem rovu. Strah pred resnico je tudi ovira slovenski kulturi, da bi premagala molk o hudem. Ta zadeva našo kulturo, ki ni samo leposlovje in druge umetnosti, marveč predvsem kultura srca tako močno, da le redki kulturni ustvarjalci najdejo moč pretrgati ga. Prvi letošnji Prešernov nagrajenec je to storil. Ne prvič 27. junija J989, ko je pri Lipi sprave ob drugih velikanih slovenske poezije zrecitiral svojo pesem Ozka jama. Proslava slovenske kulture s počastitvijo imena velikega pesnika v Cankarjevem domu je bila lepo kulturno doživetje, vendar ni bila v njegovem duhu. "Prešerne" niso mogle nadomestiti "nesrečnih", sonetov nesreče, sonetov narodove nesreče. Če oblast narodovo nesrečo prepušča Pozabi, Kultura, narodova kultura, tega ne sme. Spomin ohranja narod in kulturo, Pozaba ubija oba. Kranj, 8. februarja 1996 Stanislav Klep, Kranj, Zagarjeva 1 Kakšen z dravstveni sistem bomo imeli Že nekaj časa se pripravljam, da bi na neki način vzbudila zanimanje med zdravstvenimi delavci in med državljankami in državljani o reformi zdravstvnega varstva. Ta poteka namreč zelo hitro, a dokaj neslišno in brez nacionalnega soglasja. Ali smo Slovenke in Slovenci res tako brezbrižni do sprememb, ki jih že ali jih še bomo občutili, ko bomo iskali pomoč za tisto, kar ima najvišjo vrednost? Za mojo, Tvojo, Vašo zdravstveno varnost gre! Zdravstveno varstvo potrebujemo od spočetja do smrti, zato so srečni tisti, ki jih narava najbolj bogato obdari, in ki se jim ni potrebno zatekati po zdravstveno pomoč. Vendar imam občutek, da smo tako bogaboječi, ko bi morali na glas spregovoriti, kaj hočemo in koliko smo kot državljani pripravljeni prispevati za svoje zdravje. Ali sta vzajemnost in solidarnost, ki sta bili do ne dolgo tega resničnost, le še besedi za staro šaro, besedi, ki ne sodita v današnji liberalistični svet in njegovo ideologijo. Liberalizem se ravna le po pravilu, kolikor imaš, toliko tudi veljaš, in le za toliko si boš kupil tudi zdravja. In zakaj toliko cinizma in črnogledosti? Spremembe v zdravstvu potekajo, kot sem Že omenila, čeprav še ni sprejeta strategija zdravstvenega varstva in še sprejet Plan zdravstvenega varstva do leta 20000 z normativi in standardi. Kljub temu pa že prihaja do uresničevanja tega scenarija, in sicer zelo potihem, skoraj neslišno. Normative smo sindikati zahtevali med devetdnevno stavko v letu 1991. Privatizaciji v zdravstvu ne bomo mogli ubežati, ta je tu, pa me je vendar strah direktive ministrskega predsednika ministru za zdravstvo, da je leto 1996, leto pospešene privatizacije v naši dejavnosti. Najbrž ne gre zgolj za postopno uvajanje zasebnega dela, ampak tudi za lastninjenje zdravstvenih domov in bolnišnic, zgrajenih iz samoprispevkov. Odrekali smo se tudi vsi zaposleni zdravstveni delavci, saj se je na račun naših znižanih plač kupovala medicinska oprema. Bojim se trenutka, ko bomo tudi v zdrasvtvu preštevali vse tiste zaposlene, ki bodo izgubili delo in bodo ob že tako nizki plači, na še nižjem nadomestilu za nezaposlenost. Nekaj vzorčnih primerov že beležimo, saj se je že v zdravstvenem domu blizu Ljubljane število zaposlenih prepolovilo. Tudi državljanke in državljani lahko v taistem javnem zavodu izbirajo zdravnika ali zobozdravnika le še med zasebniki. Oblast, ki sije zastavila cilj, da je interes posameznika nad interesom družbe, države, je zaradi lastnega alibija naročila Mednarodnemu monetarnemu skladu, da pripravi ugotovitve in usmeritve, ki bi pripeljale do hitrejše preobrazbe zdravstva v naši mladi samostojni državi. Pa se sprašujem, ali je tuja pamet res vedno boljša od domače, ali mora vedno prevladati tuji interes nad mojim, Tvojim, Vašim? Ali mi moja država resnično zagotavlja ustavno pravico, da bom živela in delala v socialno pravični državi? Ne, ta dilema se razblini ob branju študije "Novi izzivi v sistemu socialnega varstva v Republiki Sloveniji," ki ga je pripravil Mednarodni monetarni sklad. Poročilo ugotavlja, da smo v moji domovini imeli dobro organizirano zdravstveno varstvo, saj je bilo namenjeno in dostopno vsem, tudi preventive se nam ni bilo treba sramovati. Dispanzersko varstvo (otrok, šolarjev, mladine, študentov, žena, pljučnih bolnikov in aktivne populacije - delavcev) je bil na nivoju, ki so nam ga na "razvitem" zahodu zavidali in smo se lahko primerjali z "ONIMI z uveljavljeno tržno ekonomijo" (citat iz poročila). In kaj je potem tako narobe, da ta tujec, ki ne pozna moje domovine, niti zgodovine in mojega življenja, napiše, da je potrebno: "Povečati vlogo privatnega sektorja v primarnem zdravstvenem varstvu. Slovenija bi morala konstantno in znatno povečevati vlogo privatnih izvajalcev v sistemu zagotavljanja zdravstvenega varstva. Vsaj v začetku bi se morala privatizacija osredotočiti na sistem primarnega zdravstvenega varstva. V 5-10 letih bi morala biti večina družinskih zdravnikov in zdravnikov primarnega zdravstva iz privatnega sektorja." (citat iz poročila) Nedvomno je posredi surovi liberalistični koncept Vlade in interes Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki se ji dobrika, saj hoče čimbolj znižati izdatke v javnih financah za zdravstvo in čimbolj obremeniti moj, Tvoj in Vaš žep. Iz kosmate plače plačujemo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, iz čiste plače pa še premijo prostovoljnega zavarovanja, nadstandard in razne oblike samoplačništva. Ta zadnja oblika se je z ministrovo vednostjo zelo razbohotila in tisti z debelejšo denarnico si z državnim blagoslovom kupujejo vrstni red, saj so po mnenju pristojnih čakalne dobe tako v tujini kot pri nas nekaj normalnega! Ali je to moja Slovenija? Strah me je, kaj bo z mano, ko bom starejša in bolj bo-lehna, ko bo moja pokojnina, kljub obveznemu petintride-setletnemu plačevanju pokojninskemu in zdravstvenemu skladu, nizka, in si ne bom mogla kupiti vsega tistega, kar berem v poročilu Monetarnega sklada. Vlada, minister in delodajalci pa si bodo lahko kupovali zdravnike in zdravstveno osebje za določen čas v obliki individualnih, pogodbenih zaposlitev. Same pogodbe, brez varnosti zaposlitve, ne bodo zagotavljale mleka in medu. Hvala za tako Ameriko! Smo jo že imeli priložnost spoznati. Tudi njim samim jo je dovolj! Ali bomo Slovenke in Slovenci res hlapčevsko sprejeli vse, kar nam vsilijo. V svojem imenu in imenu tistih, ki nimajo možnosti, da bi bili seznanjeni s predvideno reformo zdravstva zahtevajmo ljudsko preverjanje (referendum). Kroji se naša prihodnost, v kateri bomo vsi prizadeti. Prizadeti pa bomo tudi zdravstveni delavci, ko bomo izgubili delovna mesta. Ni nas 400.000 kot upokojencev, toda zaupano nam je dva milijona državljank in državljanov, da varujemo, ohranjamo in vračamo njihovo zdravje. Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije Generalna sekretarka Nevenka Lekše Nezaslišan nepotizem Tokrat sta se oglasila, najprej Anton Horvatič, potem pa še minister Jelko Kacin. Horvatič seveda sploh ni prebral tisto kar sem pisal o Marjanu Miklavčiču, zato namerno napačno trdi, da naj bi bilo sporno Miklavči-čevo varovanje, čeprav sem pisal o tem, da je sporno, ker je Kacinovo ministrstvo porabilo 7,7 milijona tolarjev za obnovo vojaškega stanovanja za Marjana Miklavčiča. Ker bodo nekateri posamezniki takoj začeli vpiti, da pišem laži,nek minister pa bo frozil s tožbo na sodišču, om vsako trditev napisal z navadnim tiskom, bistvene dokaze pa s poudarjenim tiskom. Večino, bistvenih trditev, ki jih bom navedel v nadaljevanju, vsak lahko sam preveri, zato pojdimo lepo po vrsti. 1) Kacinovo ministrstvo je porabilo 7,7 milijona tolarjev za obnovo vojaškega stanovanja za Marjana Miklavčiča, šefa vojaške obveščevalne službe. Stanovanje je na Kor-itenski 15 na Bledu. DOKAZ: Fotokopija pogodbe med Ministrstvom za obrambo in Domplanom in fotografija stanovanja sta bili objavljeni v tedniku Mag. 2) Za trenutek se vrnimo v leto 1989. Marjan Miklavčič je bil samo nekaj mesecev na letališču, ko je že dobil stanovanjski kredit za dograditev hiše, ker se je moral izseliti iz policijskega stanovanja. Že prej pa je na policiji dobil stanovanjski kredit. DOKAZ: Fotokopija sklepa komisije za družbeni standard in varstvo pri delu z dne 8.5. 1989. 3) Miklavčič si je zgradil hišo na Kajuhovi 7A na Bledu. DOKAZ: Kdor bo pogledal v Zemljiško knjigo na sodišču v Radovljici bo ugotovil, da sta Marjan in Danica Miklavčič vpisana kot solastnika hiše na Kajuhovi 7A na Bledu (številka parcele 134/2 KO Želeče). Ta podatek vsak lahko preveri, ker je Zemljiška knjiga javna in vsak lahko pogleda, kaj piše o lastništvu parcele št. 134/2 KO Želeče. Iz točk 2 in 3 jasno izhaja da je Kacinovo ministrstvo grobo kršilo pravilnik o dodeljevanju stanovanj, ker je Marjanu Miklavčiču dodelilo službeno stanovanje na Bledu, čeprav je že imel tudi lastno stanovanjsko hišo, ravno tako na Bledu. Dosedaj še nismo imeli takšnega primera nezaslišanega nepotizma in razsipanja državnega denarja. Tudi v svetu ne poznam primera, da bi nek visok državni uradnik dobil službeno stanovanje, če že ima lastno hišo v istem kraju! Zato predsednika vlade dr. Janeza Drnovška javno sprašujem, če bo kaj ukrenil proti takšnemu nezaslišanemu nepotizmu. Minister Kacin je zanikal vse moje navedbe o nakupu sistema zvez. Podatke sem povzel iz Slovenca (31.januar; str. 1,4). in zanimivo je, da jih minister Kacin ni zanikal v Slovencu in Slovencu ni grozil s tožbo. Po preverjenja podatkov sem ugotovil, da moja trditev o tem, da je bil Kacin zaposlen v Iskra Commerce napačna. Zato se ministru Kacinu opravičujem. Sicer pa je sam predsednik vlade dr. Janez Drnovšek javno napovedal, da bo vladna komisija preverila celoten posel v zvezi z nakupom sistema zvez. Na koncu še o čistkah. Minister Kacin trdi, da me je postavil na cesto "zaradi neupravičenih izostankov", kar ni res. Pri roki sicer nimam pisanja državnega sekretarja Žnidariča, toda, če se dobro spomnim,potem so me postavili na cesto, ker (kot piše v tem pisanju) en dan nisem prišel v službo. In še to so si preprosto izmislili. Od začetka maja 1994 sem bi najprej na dopustu, kasneje pa na bolniški. 13. septembra pa mi je Žnidarič poslal dopis, da junija en dan nisem prišel v službo. Skratka po treh mesecih (!) so ugotovili, da pred dvema mesecema en dan nisem prišel v službo! Kacin namerno piše, da več dni nisem prišel v službo, da bi zakril, da so me protizakonito postavili na cesto, kajti, če sem izostal samo en dan, potem bi me še zmeraj morali poslati na disciplinsko komisijo. Sicer pa Kacinovo brezobzirnost pri čistkam najbolj ilustrira primer poveljnika Štajnerja iz Maribora, ki ga je Kacin prestavil v Ljubljano. Štajner je Kacina prosil, da naj ga ne premesti v Ljubljano, ker ima hudo bolnega otroka. Čeprav je inšpekcija ministrstva za obrambo Štajnerja ocenila kot najboljšega poveljnika, ni nič pomagalo, Štajner je moral oditi v Ljubljano. Sedaj se mora vsak dan vozi Z vlakom v Ljubljano in mora zato vstajati ob treh. Jože Novak PS: Dolg do ministrstva sem poravnal. Upam, da bo tudi Jelko Kacin plačal državni avto, ki ga je lani marca popolnoma razbil, (vreden je bil od 20-30.000 DEM) in da bo sam predlagal sodišču, da naj nesrečo, ki jo je sam povzročil, obravnava še pred volitvami. Župan je povsod Foto EJGA slabo vidi. Gorenjski glas, 9. 2.1996 -odgovor Kot župan občine Cerklje ima veliko napornega in odgovornega dela. Potreboval bi pomočnika ali tajnika. Potem pa gospod župan žal ne bo več sam prvi in zadnji. Županovanje je tudi častna funkcija. Vabijo ga na vse mogoče mega in navadne dogodke. Kadar dobi tri Vabila na en večer, postane to naporno. Toda župan se udeleži vsakemu vabilu. Kako to zmore? Poglejmo: Daleč največja in najdaljša je bila udeležba na predstavitvi Avto hiša Preša, d.o.o. Predstavili so nov avto megane in tudi ostali program Renaulta. Renault Preša je poskrbel tudi za prigrizek in okrepčilo. Program se je podaljšal in župan je odšel na druge obveznosti. Odhitel je k ministru g. Jelku Kacinu na strankarsko zborovanje LDS. Udeležba je bila klavrna, lahko rečem na pol prazna mala dvorana. (Opomba FOTO EJGA) Župan je gospoda Kacina poslušal do konca njegove ekspertize. Z nekaj besedami ga je pozdravil in odhitel. Na Glasovi preji v Hribarjevi hiši je bilo nabito polno ljudi. Zamudniku županu so preskrbeli dodatni stol, kar nekaj nam navadnim smrtnikom to ni uspelo. Pozneje»jmo se zbrali predstavniki skoraj vseh strank na zaključku v gostilni Češ-nar. Tudi župan je bil prisoten. Ponovno smo razpravljali in se pogovarjali. Obravnavali smo tekoče zadeve. Poudarjam, da smo bili tisti, ki smo se udeležili kar štirih mega dogodkov v enem večeru, kar prijetno utrujeni. Ivan Mlakar Odgovor na pisanje Saša Lapa "Komu denar iz proračuna?" Spoštovani g. Lap, zanimivo je vaše razmišjanje v želji po vašem naprezanju in teku za lastno hvalo. Ko vam nikakor ni uspelo s protiustavnim zbiranjem podpisov, ste se, sedaj, ko se zavedate, da se vaš mandat nepreklicno izteka, lotili še stranke, na listi katere ste pravzaprav prišli do svojega mandata v slovenskem parlametnu. Zanimivo, da omenjate parlamentarne odnose v Evropi. Kolikor mi je poznano, v razvitih državah "Be-gavčke", ki begajo in se ponujajo zdaj eni, zdaj drugi stranki, posadijo na tako imenovano OSLOVSKO KLOP. Kdor se znajde na njej, po koncu mandata nikoli več ne vidi teh klopi kot poslanec, ne pa še, da bi jih nagrajevali, kot si to želite vi. Hkrati pa vas ob tem sprašujem, zakaj za hudiča niste kandidirali kot samostojni poslanec, da bi, kot pravite, zagotovili "mavrič-nost parlamenta". Zdi se mi pravilno, da so poslanci glasovali proti vašemu predlogu, saj je to edino pošteno do volivcev. Ker ste kandidirali kot predstavnik SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE, ste kot tak bili izvoljeni v parlament, ne kot posameznik, zato se mi zdi, da so edino poslanci, ki so glasovali proti vašemu predlogu pošteni do volivcev. Saj so volivci volili Slovensko nacionalno stranko, da so volili vas osebno, bi pa lahko trdili le, če bi kandidirali kot samostojni in neodvisni poslanec, kar pa menim, da ne morete biti. Vaša stranka pa, kolikor vem, tudi na lokalnih volitvah ni imela uspeha. Ob tej priložnosti pa vas, g. Lap kot volivka sprašujem, kaj ste v svojem mandatu uspeli doseči kot poslanec, konkretno? Kaj je to, s čimer bi upravičili prejemanje Z$ visoke plače, vsak mesec, v času svojega mandata, ki iz proračuna in ga plačuje" vsi davkoplačevalci. Torej, komu denar iz pf računa in za kaj, vas sprat"' jem? Irena Krivec ^ Na Jesenicah, 6. februarja 19# Odgovor Petru Smuku Izgleda, da je moj članek** Gorenjskem glasu z- dne I decembra 1995 zelo razbw Petra Smuka, pisca članku1 dne 16. januarja 1996, saj sit odzval na nepričakovano Z$ grob, žaljiv in zavajajoč & čin. Če bi bila resnica f interesu družbe kot celote t* njegovi strani, bi mu to ne » bilo potrebno. Tako pa že s® kitajski pregovor pravi, <*. tisti, ki mu v razpravi zrna® ka resničnih argument začne z zmerljivkami in¥' jivkami. Ali sodobnejše: 0*. veka, ki zagovarja }' posameznika nesprejetnlr ugotovitve, je potrebno sp^ viti ob dober glas in s $ onemogočiti njegova stal™ in dokaze. ... Res je, bil sem dob^\ dvajset let nazaj sekrej6' komiteja občinske konft'. ence ZKS Tržč in res je, V sem s tega položaja odstof sam. Vse drugo so natol* vanja in laži. Res je tudi, a^5 tega nisem sramoval takti' niti se ne sramujem danes. ^ bi bil boli pridobitniško sf soben in bi znal uživati de^\ članarine in davkoplače^ cev, bi bil takrat in aW> bolj upoštevanja vreden in i v zvezi s tem sploh ne oglašal. Pa mi to ni lastno- In res je, da vse to nft nobene zveze z dogodki ^ leta 1942, o katerih sem Qj v omenjenem članku, še J°' pa je res, da se izpričanih zgodovinsko dokazljivih f godkov ne da izničiti. Vk | jih pa utajiti ali utišati. če bo to res, potem Slovenci tudi vnaprej ob$°> ni na prepirljivo in klečepK no mizerijo izpred petde*e\ let brez pravega in pošten1^ narodotvornega ponosa- . tem pa bi se popolno1* razvrednotili dosežki osart0 vojitvenega referenduma- j Odgovor na smiseln0 smrti pobitih talcev v m vojne, pa se lahko najd^ pokopališkim zidom v J*i žah, kjer je pokopanih o* domobrancev, pobitih p° ^ adni kapitulaciji Nemčije f. njihovega lastnega koifa danta zato, ker niso ^ smiselnosti brezglavega jj* na Koroško. Zato bi b»i poduk bolj potrebno, daje$ vse skupaj vprašamo, kd°\x je pripeljal pred puškine CJ in zakaj? Po mojem rnn^h velja to v veliki meri za iap za pobite domobrance žah pa v celoti, da so bili i'j sfanatiziranih klerofašis(ly\ ovaduhov, ki so se izživljali za svoje P°j osebne interese tudi z ii^f vom, danes pa se skriva}0^ poskusi revanŠistl.j\ "sprave". Za vse obsegffj vse obvezujočo in p0} narodno spravo pa /'/^ figo mar. In v tem je D% obravnavane problern®j katere reševanju se vsi sK»h izpostavljamo brez krivi. frfj Žigania vas, dne 22.1* Kristijan Perko Ana Mali J medicinska sestra - kozm^'" Letence 4a (C 064/46-369 L pedikur^^, R E p o R T A ž A Igor K. Marjeta Jelovčan, medicinska sestra Ce gor in dol "letaš" v krilu... Marjeta je v Kliničnem centru Ljubljana - Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku zaposlena okroglo leto. Medtem koje v dobi Pripravništva nosila uniformo, pravzaprav delovno zaščitno obleko navadne medicinske sestre, pa trenutno dela na oddelku za intenzivno nefo, njena obleka pa ni belo-modra, ampak zelena. Midva pa sva se tokrat pogovarjala kar v "civilu". Po delovnem staju bi lahko rekli, da si med_bolj "svetimi" na Golniku. Kljub ljmu da si se šolala kot medicinska sestra, gg_gg na delovno obleko najbri ne navadiš tokojiitro? "Pravzaprav mi obleke, ki jih imajo na Golniku navadne medicinske sestre, in sem jo imela tudi sama, dokler nisem prišla delat na oddelek za intenzivno nego, nisio bile nikoli preveč všeč. Na neki način so se mi zdele nepraktične. Ampak, na samo nošnjo obleke se navadiš v enem tednu, to ni Problem. Večji problem je pri nas v tem, da vedno ni na voljo pravih velikosti oblek." Mpravih številk? "Ja ne dobiš vedno tiste številke, ki bi jo klel. Ko sem prišla na pripravniško, sem dobila čisto različne velikosti, od "full" °Prijetih kril, pa do precej dolgih kril. No, v končni fazi si izbereš nekje zlato sredino." Praviš, da ti tiste belo-modrt obleke, k&kršne si nosila na začetku, niso bile vJ^Zakaj? "Zelena obleka, ki jo nosim sedaj je zelo dobra, bolj se mi dopade, pa tudi funkcionalna je bolj. Mislim, da mladim bolj ustreza, že zato, ker si v hlačah in ne v krilu, pa tudi &blješ se lažje v njej. Če gor in dol "letaš" v krilu, te vedno vsi "zijajo" v noge in če Poznaš tisto od Zorana Predina: "Se danes me zanima, če so medicinske sestre spodaj res brez..." Ajoše velja? ^ha, samo zagotavljam, da smo tudi sP<> nimaš svoje lastne obleke? "Ne, ne, enkrat imaš eno, enkrat durgo... N* začetku pa sem imela svojo, šest kompletov in le ena je bila zares po moji meri, bolj ozka in kratka. Dobro bi bilo, če bi takrat imela vse take, ampak kot sem rekla... Ob dolgi in široki obleki sem se počutila, kot bi bila precej starejša." Kaj pa make up, pa prstani, zapestnice, nakit? "To je odvisno, koliko te te stvari pri delu ovirajo. Učili so nas, da ne smeš imeti dolgih nohtov, da ne smeš biti preveč upadljivo naličen, da tudi preveč nakita ni dobro. Pravzaprav pa je v praksi to odločitev vsakega posameznika, saj pravim ali te nakit ovira ali ne..., nihče namreč ne hodi za tabo in zahteva, naj prstan dam z roke." Kaj pa odnos na relaciji pacient medicinska sestra? Obstaja neki "re-špekt"? "Odvisno od posameznega pacienta, od tega pač, s kakšnim človekom imaš opravka. Kdo bo s teboj govoril lepo in te bo res imel za eno avtoriteto, te ubogal, drugega bo pa kaj malo brigalo zate. Obleka pri tem nima velike vloge. Gotovo pa je odvisno tudi od tvoje starosti. Bolj resno gledajo na starejše sestre, kot pa name, češ mula, kaj bo ona meni ukazovala... Poštarji Mogoče so bili do nedavnega po barvi niforme policajem še najbolj podobni P,Srnonoše ali poštarji, kot jih bom imenoval nadaljevanju. V zadnjem času pa se barve Postarske uniforme iz modre nagibajo v sivo. s01eg pravilnika o službeni obleki v Pošti ^ovenije, ki velja od 1. januarja 95 naprej, pC.r So do potankosti opredeljene vse »J orobnosti okrog vrste in načina uporabe pQ^meznih kosov uniforme, oznak, ki jih :arji nosijo, so se spodaj podpisanemu ^njmive, hmmm... da ne rečem tudi hecne pje definicije posameznih pojmov, ki se Javljajo o pričujočem pravilniku.Za primer . elesna teža: • teža, ki ustreza posamezni-JJ1 ^ini in konstituciji (praviloma višina v oLh 100 cm s teža v k8 +- 10%>' a,i Pa >n r i?* hl8'ena: ■ redno kopanje, čist obraz Žen-°. ' ureJenost in čistost zobovja, pristri-ant' ,n.*'sti non*i> uporaba ustreznih deodor-pa iT 'V diSav> primerno Učenje in prehrana, °brw^ena Drada: ' dnevno negovana, lepo kra ' počesana ne sega preko vozla je ??e* Za{eta brada «» dovoljena. Baje, da Pra ° °krog takih in podobi0 določil Zah mka med P°štarJi lani tudi PreceJ ni,avn°. no kakorkoli že po besedah uprav- Pošt 8-.ToniJa' ki bedi nad več kot dvajsetimi Pošt l' ki Vsak dan ob 8- uri zJutra^ izpred krenejo po Kranju in primestju, se fantje držijo zelo v redu, da so resni, in se tudi držijo reda, ki ga zahteva pravilnik o nošenju službenih oblek. Sicer večino kosov, tako letne kot zimske obleke, poštarji obnavljajo na vsaki dve leti, srajce in čevlje pa tudi pogosteje. Medicinske sestre "Tipična svetlo modra delovna zaščitna obleka medicinskih sester, ne gre namreč za tipično statusno uniformo, izhaja iz angleške predhodnice in kot taka barvno in po kroju ni zaščitena. Obleke so v slovenskih bolnicah, ambulantah... različne, predvsem prilagojene posameznim ustanovam, v enoti Kliničnega centra Ljubljana v Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku predvsem delu ob bolniški postelji," je povedala Manja Travnikar glavna medicinska sestra. Take obleke ponavadi sestavljata krilo oziroma hlače in tunika ter identifikacijska tablica, pripeta na prsih. Medtem ko na oddelku za intenzivno nego oblačila menjajo dnevno, pa imajo običajne medicinske sestre na razpolago šest kompletov omenjenih zaščitnih oblek. Nove obleke se naročajo na podlagi odpisov starih. Med doktorji nekoč priljubljeni cokli so na Golniku nezaželeni prav zaradi hrupa, ki ga povzročajo, zato so bolj v uporabi obuvala, natikači z mehkimi podplati. Stevardese Pravi šarm pa izžarevajo uniformirane punce, ki jih srečamo, kadar se na pot odpravljamo po zraku. Zemeljske stevardese, ki so zaposlene v okviru Aerodroma Ljubljana na Brniku, so oblečene v lične zelene obleke, sestavljene iz hlač ali krila, bluze, telovnika in jakne in nizkih temnih čevljev. Pogosto okrog vratu nosijo tudi ruto, na prsih pa imajo seveda obvezno magnetno identifikacijsko kartico. Med desetimi do petnajstimi "odpravniki in sprejemniki potnikov", ki delajo v posamezni izmeni, pa trenutno ni nobenega moškega stevarda. In če se spominjamo, da so včasih stevardese nosile tudi bele rokavice in klobučke, in da so ob vsakem začetku službe imele postroj in pregled urejenosti obleke in osebne urejenosti.... Ja, uniforma nekoč. In tudi danes, le da času in našemu načinu življenja bolj primerna. Svetlana Draksler, zemeljska stevardesa "Nobenih problemov, kaj bom oblekla" "Včasih smo imeli samo krila in tisto je bila groza. Poleti je bilo sicer v redu, pozimi pa si moral imeti "žabe" pa najraje še ene "žabe", pa "takratke pajkice", nekatere so celo nosile ledvične pasove, pomembno je bilo pač, da si bil čimbolj toplo oblečen." Tako mije razlagala Svetlana, ki na Aerodromu Ljubljana kot delavka, ki opravlja sprejem in odpravo potnikov, torej "zemeljska stevardesa", uniformo nosi ze dobrih sedem let. Moram reči, da ste stevardese v teh zelenih uniformah prav šik. Vas je kar veselje pogledati. Koliko pa je bilo hmmm... veselja ob prvem kontaktu z uniformo in potem dejstvo, da bo ta poslej v službi stalna? "Na začetku se ti to, da si v uniformi, zdi kar fino. Tak je takoj prvi občutek. No, potem se po eni strani počasi ene in iste obleke "naješ", po drugi strani pa je uniforma zelo praktična, ker zjutraj, ko greš v službo, ni nobenih problemov, kaj boš oblekel. Točno namreč veš, kaj boš, oziroma kaj moraš obleči. Včasih, ko smo imeli letne in zimske uniforme, smo jih menjali na štiri leta, sedaj, ko imamo univerzalno, novo dobimo na vsaki dve leti. Tako imaš po letu in pol uniforme že "povhn kufer", ko dobiš novo, je spet nekaj časa dobro, pa se spet "naješ"..." Kakšna je bila razlika med letno in zimsko uniformo? "Zimske so bile bolj iz volnenega blaga in precej bolj debele. Za letne pa je bil značilen zelo tanek material. Ta, ki jo imamo sedaj, je nekje vmes, pravzaprav univerzalna. Bluze pa imamo še vedno z dolgimi in s kratkimi rokavi." Univerzalna uniforma. Kako se univerzalnost kaže pozimi, ko je hladno in kako poleti, ko je nasprotno precej topleje? "Zadnja tri leta se mi zdi, imamo tako hlače kot krila. Včasih smo imeli samo krila in tisto je bila groza. Poleti je bilo sicer v redu, pozimi pa si moral imeti "žabe", pa najraje še ene "žabe", pa "takratke pajkice", nekatere so celo nosile ledvične pasove, pomembno je bilo pač, da si bil čimbolj toplo oblečen. Pozimi je zunaj zelo mrzlo, lahko je tudi minus, ti pa čakaš po deset, petnajst minut pri letalu, da se vsi potniki vkrcajo. Poleti pa je bilo na platformi tudi že po 40 stopinj Celzija in takrat je vse prevroče, pa bodi oblečen v karkoli." Je uniformno tudi to, da če ste vse v krilih, ste vse v krilih, in če ste vse v hlačah, ste vse v hlačah...? "Ne, to pa je po želji." Kaj imaš sama najraje? "Pozimi v glavnem nosim hlače, poleti, pomladi in jeseni pa krilo. Hlače so bolj ah manj namenjene za zimski čas." Glede na to, da ženske ponavadi zunanjemu izgledu dajete večjo pozornost kot moški, pa ste stevardese vsekakor prikrajšane, ko gre za neki osebni slog oblačenja. V uniformi ta bržkone ne more priti do izraza. Ali pa vendarle? "Kaj dosti pa res ne. Uniforme so pač enake, osebno je pravzaprav le perilo, no pa čevlji, pa še ti morajo biti v temni barvi. Trenutno čakamo na nove rute, stare so že "mimo" in v zadnjem času se pojavlja, da ima vsaka svojo ruto, zavezano na različne načine. Osebni stil se v glavnem lahko pokaže le s "frizuro" in pa s tem, kako je katera naličena... Nekatere zelo vpadljivo, GORENJSKI GLAS / 25. strsui / Kranj, U. februarja 1996 spet druge malo manj. Tu je še tak in drugačen nakit. Kakorkoli že, v nobeni stvari naj ne bi pretiravale, kot piše v pravilniku." Kot tale določba,... ženske morajo imeti diskreten parfum... Kako to, vsakemu namreč ustreza vonj, ki mu ustreza...? "To najbrž pomeni, da vonj ni premočan. Včasih je zjutraj, ko se "naparfumiraš", vonj pač močnejši kot pa potem čez dan, ko se to razdiši... Ne vem, enim paše sladko, enim bolj osvežilno... Res ne vem, kakšen diskreten parfum bi to moral biti... Najbrž je mišljeno, da ni to kakšna "crkla mačka", da bi vsi bežali proč od tebe..." Kako pa v službo, v uniformi ali...? "Po želji. Tu imamo garderobne omarice, tako da se lahko preoblečeš v službi, ampak če se prav spominjam v službo, bolj ali manj hodimo kar v uniformah. Je bolj praktično, ker jo imaš doma in jo lahko na hitro očistiš, Če je potrebno... In make up na koncu...? "Imamo veliko ogledalo, ki zjutraj malo manj kot poči, ker smo vse pred njim... So pa tudi pri ličenju med nami razlike, nekatere pridejo že "namazane" in si narišejo le še usta, druge spet ne..." Kakšen pomen pa ima vaša uniforma v odnosu do potnikov? "Že res, da je naša obleka uniforma kot uniforma, ampak pri kritičnih situacijah le-ta bolj malo zaleže. Če so s kakšnim potnikom težave, naprimer napačni dokumenti, napačna letalska vozovnica..., če je kaj kočljivega, je treba poklicati policijo. Šele potem je red. Kot avtoriteto, nas potniki ne upoštevajo kaj dosti." Bi lahko rekla, da si se na neki način navadila na nošenje uniforme?" "Ja. Povsem. To pač spada v službo in kot sem rekla je mogoče še celo dobro, ker nimaš nobenih problemov kaj boš oblekel, pravzaprav pa na neki način tudi "prišparaš" pri garderobi..." GORENJSKI GLAS «26. STRAN EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 16. februarja 1996 tunelnina (Slovenija) 1.650,00 SIT tunelnina (Avstrija 135 ATS) 1.740,00 SIT V FotoEJGA rubriki zanesljivo nismo prvi, ki ugotavljal da imamo bogate državljane in revno državo. Kdo je zato* tega na boljšem in kdo izgublja, se ve. Gorenjski primer je i Karavanškega predora, za katerega je veljavna tarifa, & osebni avto, 1.100 SIT z naše strani in 90.-ATS z avstrij** (za avobus pa toliko, kot je napisano na izrezku z računih Če zneske preračunate, boste ugotovili, da šiling naša dri^ pred tunelom obračunava po skromnih 12,22 SIT! Ugodne}* menjave že dolgo časa ne najdete v nobeni gorenj**', menjalnici! In tudi uradni tečaj je že za debelega P°l\ tolarja višji... V zgodovini Slovenije za leto 1996 bosta zanesljivo vpisana dva dogodka: študentsko jogurtno jajčno razgrajanje pod nazivom "demonstracije" pred parlamentom januarja 1996 in upokojenski miren protest februarja 1996 ravno tam. Na obeh zgodovinskih dogodkih je bil tudi FotoEJGA in za učbenike o novejši slovenski zgodovini imamo dve luštkani fotografiji. Z njiju je razvidno, da je razlika med študentskim in upokojenskim nastopanjem sredi zime pred parlamentom predvsem konjska: študente so mirili policisti na pravih konjih, zato so bili jahači in žive konjske sile deležni jogurtno jajčnega tuša z dodatkom pločevink piva; upokojencev ni bilo potrebno spremljati na konjih, precej konjskih sil pa je pod pokrovom "bemflna", mimo katerega je vodila pot do parlamenta. Pojasnilo - da ne bi kdo misli, da so upokojenci na protest pribrzeli v limuzinah: BMW na sliki je last Države, služi pa ministru, ki ga še čaka interpelacija. Prvak SLS Marjan Podobnik vicešefu SDSS Ivu Hvalici na študentskem zborovanju prejšnji mesec pred parlamentom: "Ne, na upokojenski protestni zbor me pa ne bo. Me že zdaj preveč zebe! Poleg tega pa mečejo samo mrzlo hrano!" GORENJSKA IN SVET ali obratno... Čez dober nasvet ga ni V časopisih se je pojavil oglas, s katerim ie bilo za vnaprejšnje plačilo 40.- angleških funtov (kar znese okroglih 8.000 tolarjev) možno dobiti nasvet, kako znižati račun za telefon. Kdor je plačal zahtevano vsoto, je prejel fotokopiran list, na katerem so bili trije nasveti za zmanjšanje telefonskih stroškov: 1/ nikoli ne telefonirajte s svojega telefona; 21 uporabljajte le telefone sosedov in prijateljev; 3/ za 40.- GBP dobite dodatne nasvete. Vse to se je seveda zgodilo v Angliji. Zamisel pa ni daleč od "prodajanja megle", ki se kar pogosto pojavi tudi pri nas in se na mamljive marketinške limanice vselej prilepi precej naivnežev. Če bi šlo za svetovanje o telefonskih stroških, bi se v gorenjski varianti nasvet pod številko dve glasil: "Za privatne potrebe uporabljajte le telefon v službi." Shellova zgodba o uspehu Naftna multinacionalka Shell je ocenila, da je Romunija zelo perspektivno tržišče. Za lani si je zastavila načrt zgraditve 60 modernih Shellovih bencinskih servisov po vsej Romuniji. Vendar pa je Shellovcem uspelo realizirati le dvajsetino načrta, kajti v Romuniji zgradili so vsega tri (3) od načrtovanih 60 bencinskih črpalk. Zakaj? Zato, ker romunska država stalno spreminja predpise; ker je za gradnjo neverjetno zapletene birokratski postopek; ker so se cene gradbenih zemljišč v Romuniji drastično povečale in jih tudi naftni mogotec tipa Shell ne zmore. In kaj ima Shellova izkušnja z Romunijo skupnega z Gorenjsko? Nobena skrivnost ni, da bi Shell rad zgradil moderen bencinski servis tudi na Gorenjskem, ob trasi avtoceste Karavanke - Ljubljana. Verjetno bi Shellova konkurenca prišla kar prav ob bok Petrolu in Istrabenzu, ki že prodajata naftne derivate Gorenjcem - a zastonj boste širom po Gorenjski iskali gradbeno zemljišče ali že kar gradbišče s tablo "Investitor Shell". Razlogi so na las podobni romunskim. CHRISTOPHER E. KOCIN THERESA KOCIN 7143 Briarcliff Ct. Mentor, Ohio 44060 USA (216) 357-0353 Dober Dan: . ^ ■ AT'er£?ki dfu*ba se rasti v Slovenija. Mi gledamo za par ljudi ki bi zanimali do bojo povečali svojo dohodek. Zato smo misli na vas, ali kaj drugega ko bi to zanimalo. Gospod Pero^Novak iz Amerika bo prisej, v Slovenija Februarje °: }\ S° vec, razl°cilkaj je to. Za vec informacija poklicat na telefon Dominik Tommec 061-823.379. Prosem prinasi to pismo sabo programo. Nas svidenje, Theresa Kocin spoznajmo se bolje SLOVENSKO Brez panike: za promocijo Slovenije se k lipovemu in "deželi na sončni straf Alp", oziroma k šopku » "green piece of Europe<(, pojavila še ena nova celos0 podoba. Takle simpatij slogan je prvo polov f. prejšnjega tedna spretnW SLOVSHOVi, predstavil Slovaške na Gospodarske* razstavišču v Ljubljani. potem se čudimo, ker ostv del sveta zamenjuje Slovenj! in Slovensko (^Slovaško)' te«««««««««*« Nocoj je gost na Glasovi preji veleposlanik ZDA v Sloveniji Victor Jackovich. In prav v tem tednu je na naslov dr. Josipa Koširja v Kranj prispelo pismo iz države Ohio v ZDA, oddano je bilo na pošti v Clevelandu. Naslovnik se je zgrozil nad amerikansko slovenščino - mi tudi. Ko boste skušali razvozlati to pisanje, se boste zgrozili tudi vi - in ko bo zvečer pismo v Gorenjskem glasu prebral Mr. Jackovich, ki slovenščino že obvlada, bo zmrazilo tudi njega. Ob polstoletnici Dolika na Jesenicah so pripravili retrospektivno razstavo, za katero ima nemalo zaslug tudi tajnik društva Joža Vari. Joža je pravzaprav častni član in edini v jeseniškem Dotiku, ki ni slikar ali kipar. Na jubilejni razstavi je na ogled tudi plastika, ki upodablja Joža Varla. Ko je neka obiskovalka gledala Varlov kip, ji je ušlo: "Ježešmarija, saj ta je pa še čisto živ!" »»»»»»»»»»»It Februarja izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA JANUARJA 1996 Andreja Grasič v vodstvu Vsak teden v redni rubriki s sodelovanjem bralk/bralcev, poslušalk/poslušalcev treh gorenjskih radijskih postaj in gledalk/gledalcev TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka izbiramo Gorenjke/ Gorenjce meseca. Glasovanje za GORENJKO/ GORENJCA MESECA JANUARJA 1996 poteka vsak petek na RADIU KRANJ, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj; vsak torek na LOKA TV Škofja Loka in - KADARKOLI - z dopisnicami na naš naslov. Za radijska in kranjsko televizijsko glasovanje sta v februarju na razpolago le še dva petka, za glasovalce v oddaji LOKA TV pa še dva februarska torka. Za dopisnice je rok vse do zadnjega februarskega četrtka, 29. 02., ko se glasovalni mesec nepreklicno izteče. Možnosti za to, da namenite Vaš glas enemu ali obema predlaganima, je do konca meseca še kar nekaj. Ker je TELE-TV Kranj gledanost svojega programa razširila po večjem delu Gorenjske, tudi v Zgornjesavsko dolino, je s tem dana (spet) dvojna možnost glasovanja, ki je bila po izstopu Radia Triglav iz izbora GORENJ KE7GORENJC A MESECA prva dva februarska tedna za Radovljičane, Jeseničane itd. začasno le z dopisnicami. Torej: glasujte direktno v program TELE- ki se ukvarja z nenav rid«' ANDREJA GRAŠIČ JANEZ KRIVIC TV v oddaji Odprti ekran ob petkih zvečer ali z dopisnicami. Še najbolje pa je - kar na oba načina, saj le to zagotavlja, da bo Vaš glas prišel do izraza. Izmed velikega številka Gor-enjk in Gorenjcev, ki so prvi letošnji mesec s svojimi dejanji opozorili nase ter ste o njiju lahko precej brali v Gorenjskem glasu, sta za GORENJKO/GORENJCA MESECA JANUARJA 1996 predlagana: V ANDREJA GRAŠIČ, tržiška športnica, doma v Snakovem pri Križah, nas je januarja navdušila z nizom vrhunskih rezultatov v biatlonu: zmaga v tekmi za svetovni pokal, naslov evropske prvakinje...; Andreja je uspešno povezala svoje dolgoletne izkušnje tekačice na smučeh in strelsko znanje ter poskrbela, da so po njeni zaslugi Tržič, Gorenjska in Slovenija tudi v biatlonskem športu postali slavni 21 JANEZ KRIVIC, kmetovalec iz Zgoše pri Begunjah, kmetijsko dejavnostjo: pL lovanjem travne ruše; o Jfl i zu in njegovih zelenih "*r8 J na meter" ste brali s* (, najbolj mrzle zime v " enjskem glasu; ker bo še pred poletjem zanesUj skopnel, se bodo na tfljj , igriščih in drugod zanes'JNj pokazale luknje v travni f% nakar bo dobro vedeti, w° od kod je Janez Krivic, kj> % strokovno poskrbeti za hibno zeleno površino ^ Nagrajenci drugega febrtf i kega glasovalnega kroga . DEJAN BERGUŠ, C. Travna 3a, Jesenice; DUA PAJK, Kidričeva gfc 6/a, Kranj; MONIKA JJa KOLE, Kovorska 3, ;r'j KATJA KERN, KoroŠR Tržič; BOJAN SUBlCfJa ovski vrh 50, Žiri - preTO nagrade v vrednosti po h.f SIT Praktične nagrade u ( enjskega glasa - Gla*^ majice, ki bodo P°sf: prišle prav že spomlad. Od prejšnjega, drugega februarskega petka do včeraj, smo Sirejeli 237 glasovnic, vsega skupaj pa v prvi polovici ebruiarja že natanko 399. V odločni prednosti je še naprej ANDREJA GRASIČ s 149 glasovi iz prvega kroga + 198 iz drugega (skupaj 347); za JANEZA KRIVICA ste poslali 52 glasov, od teh 39 v drugem krogu (trikrat več kot v prvem). Običajno "vmesni rezultat" po dveh glasovalnih krogih Še ne pomeni kaj prelomnega, kajti glasujemo do zadnjega dne v zlasti poleti - tokrat prjJI >■ jo: METKA KRIVIC, Jit/ 22, Begunje; EVGEN1 , OMAN, Zoisova 3, *Q ANICA RAMOVŠ, D°S vas 31. Selca; ANICA M*,« LIČ, Žig. vas 14/a, Vfl BLAŽ STREMFELJ, ^ režnik 8, Žiri. Tudi v febfl^f kem glasovanju v j glasovalni teden izmedl Ji ki glasujete na treh rad,Lit postajah, na obeh to&Lfr televizijah ali z dopisn^v izžrebamo 5 + 5 nagrajen Petek, 16. februarja 1996 4? PONEDELJEK, 19. FEBRUARJA 1996 TOREK, 20. FEBRUARJA 1996 TVS 1 8- 30 Video strani 9- 00 Radovedni Taček: Maska »•15 Makalonca, lutkovna pravljica »•55 Pritlikavčki, angleška nadaljevanka 10.20 Super stara mama, angleška nanizanka 10.45 Praznične zgodbe iz školjke '1-15 Iskanja, ponovitev slovenskega filma 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila, Ponovitev 13.30 Video strani 13.50 Utrip, ponovitev "405 Zrcalo tedna, ponovitev 14.20 Za TV kamero, ponovitev 14.35 Forum, ponovitev 14.50 Nedeljska reportaža, ponovi- 15.20 Večerni gost, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: Albin 17.25 TV oko, angleška dokumentarna serija 18- 05 Simpsonovi, ameriška risana serija 18.30 Lingo, igrica 19.05 Risanka ]»-15 3x3 19- 30 Dnevnik 2 20.05 Noro zaljubljena, ameriška D^oristična nanizanka 15-30 TV konferenca ««■20 Moja vojna pa še traja, "OKumentarna oddaja g-20 Dnevnik 3 ««•50 Cosbyjevi primeri, ameriška nanizanka 23.40 svet poroča J- 0 Poročila "•15 Video strani TVS 2 8,00 Euronevvs 9.10 Učimo se tujih POKov, angleščina, ponovitev 9.35 '^stična oddaja 9.55 SP v alpskih "'scipiinah; slalom (ž)i prenos 1, °Ka iz Sierra Nevade 10.45 Ljudje '"zemlja 11.20 SP v alpskih Sipinah, Smuk (m), prenos iz ^'erra Nevade 12.30 V žarišču, ponovitev 13.00 SP v alpskih dis-P|P»nah: Slalom (ž), prenos 2. teka bierra Nevade 13.40 Policisti s iBw!m' Ponovitev avstralske nadal-tev iRe«l4-?5 Studio City, ponovi-Norn H5 športni Pre9'ed 15,55 \a!u zaliubljena. ameriška humor-»tlćna nanizanka 16.15 Učitelj, ^novitev ameriške humoristične J^nizanke 17.00 Sierra Nevada 96 18-00 Po Sloveniji 18.45 Izobražena oddaja 19.15 Angleška glasina lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 ^Portna informativna oddaja 21.00 Pnevnik nore gospodinje, ameriški ^"Vni film 22.35 Brane Rončel izza 0a>a 23.25 Euronevvs točka 15.30 Ponovitev petkovega večernega filma: Archijevi problemi 15.00 Izbor iz Dobro jutro, Slovenija 15.30 Ponovitev petkove burleske 16.00 Otroški program: Kallre Teater 18.00 BH Bunz 18.30 Avtomo-bilistična oddaja 19.00 Dnevnik 19.00 Burleska 20.00 Film: Nori Jack 21.45 Dom in svet 22.15 Radio FM, serija 22.45 Ponovitev petkovega TV filma: V službi palicaj za ubijanje HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara, 1195. del 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Obiski 10.15 Zgodba: Kraljična na zrnu graha 10.30 Mala delavnica 10.40 Zebra, prometna vzgoja 10.45 Gostje v studiu 10.55 Likovna vzgoja: Ritem ploskve 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Umrli so v škornjih, ponovitev ameriškega filma 14.35 Otroški program: Na poti v šolo 15.00 Risanka 15.05 Poročila 15.10 Zgodba: KRaljična na zrnu graha 15.20 Mala delavnica 16.15 Otroški program: Modul 8 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Kažipot 19.30 Dnevnik 20.10 Živa resnica, dokumentarna oddaja 20.40 Oprani, hrvaški barvni film 22.20 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 VVedding, nemški barvni film 0.35 Poročila LOKA TV 20.00 Napovednik 20,01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.35 Film .. Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Etnološka razstava '96 v Krekovem domu v Selcih - kratka reportaža ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.18 Pustovanje na Gorenjskem 18.43 Občna zbora GD Rateče Planica in GD Gozd Martuljek 19.02 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Vi deostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, epp 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket, epp 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani HTV 2 14.10 Video strani 14.25 Tv koledar 14.25 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 15.25 Top šport, ponovitev 17.00 SP v alpskem smučanju, posnetek kombinacijskega slaloma iz Sierra Nevade 18.20 Podobno, a tako različno 18.30 Ivan Raos, izobraževalna oddaja 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Murphv Brown, humoristična serija 20.40 Hrvaška in svet 21.30 Evronogomet: Petica 22.30 Glavni igralec, nadaljevanka 23.20 Zakladnica, glasbena oddaja KANALA I-00 CNN poroča 7.35 A shop 8.00 H°oro jutro s Crtom Kanonijem 8.05 poviče 8.15 Gorski zdravnik, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina inlams- ameriška risana serija 'u-25 Kako je bil osvojen divji '»hod, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Novice 12.05 Ža-?etne vrtnice 14.00 Novice 14.45 ponovitev dopoldanskega progra-2? * Crtom Kanonijem, ponovitev '0.00 Novice 16.05 Video strani S-*« Spot tedna 16.50 A shop ''•15 Slam, ponovitev 17.45 Obal-'« straža, ameriška nanizanka IS"35 A si— l!;30 Druž AVSTRIJA 1 6.00 Počitnice gospoda Rossija, risani film, ponovitev 6.25 Otroški program, ponovitev 6.35 Nahrbtnik, poln dogodivščin 7.00 Otroški program 9.00 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 9.45 SP v alpskem smučaniu: Slalom za kombinacijo (ž), prenos 1. teka iz Sierra Nevade 10.45 Polna hiša, ponovitev 11.10 Salve smeha 11.20 SP v alpskem smučanju: Smuk za kombinacijo (m), prenos iz Sierra Nevade 12.55 SP v alpskem smučanju: Slalom za kombinacijo (ž), prenos 2. teka iz Sierra Nevade 14.05 Otroški program: Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix, predlogi za prosti čas 15.05 Popajeve nove dogodivščine 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 A team 17.15 Polna hiša 17.40 Kdo je šef? 17.40 Dr. Ouinn 18.30 SP v alpskem smučanju, studio 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Skrivnost mojega uspeha, ameriška komedija 21.40 Hollywoodski vrhunec, ameriška kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 Taksista, francoska komedija 0.45 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 1.30 Schiejok, ponovitev 2.30 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Taksistka, ponovitev francoske komedije R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 U škripcih 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.40 Prihaja čas čudežev 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevri RS 16.00 Terenski studio Preddvor 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.10 Vsakdo sovje pesmi poje 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom in oddajo ob 20.00 drugačen pogled 22.00 Old timer shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TVS 1 9.00 Video strani 9.25 Drejček in trije marsovčki 9.40 Radovedni Taček: Pust 9.55 Solza, polna smeha, lutkovna igrica 10.35 Super stara mama, angleška nanizanka 11.00 Praznične zgodbe iz školjke 11.30 Skrivnost hokejskega paka, kanadski barvni film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev 13.35 Vldeo strani 14.30 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija 15.00 Obzorja duha, ponovitev 15.30 Tetovirana, ponovitev nemške drame 16.20 Mostovi 17.00 Dnevnik 17.10 Kljukčeva dogodivščina, nadaljevanka 17.25 Aneta, češka nadaljevanka 18.05 Izzivalci, francoska nanizanka 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 40 let Slovenskega okteta, prenos iz Cankarjevega doma 20.55 Dosje: Azbestoze morijo 21.45 Roka ročka 22.45 Dnevnik 3 23.10 Poslovna borza 23.25 Cosbvjevi primeri, ameriška nanizanka 0.10 Poročila 0.15 Video strani HTV 1 11.20 Gostje v studiu 11.30 Majhen veliki svet 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen 12.45 Noč, ki je osupnila Ameriko, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.30 Otroški program, ponovitev 15.05 Poročila 15.10 Dokumentarna serija 16.15 Otroški program; Majhen veliki svet 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Po meri 19.30 Dnevnik 20.10 Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja 20.55 TV parlament 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Vladajoče strasti, dokumentarna serija 23.35 Poročila HTV 2 15.35 Video strani 16.05 TV koledar 16.00 Zakladnica, ponovitev glasbene oddaje 16.45 Z namenom in razlogom, ponovitev 17.40 SP v alpskem smučanju, posnetek kombinacijskega slaloma (m)iz Sierra Nevade 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Urgenca, ameriška nanizanka 21.00 Črno, belo, v barvah: Smeh v paradižu, angleški barvni film AVSTRIJA 1 ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, epp 20.05 3, 2, 1 - GREMO, oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket, epp 21.40 Napoved sporeda 21.45 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Pred tečajem meditacije v Kranju 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Vedeževanje v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.10 Varujmo zdravje -terapevtska masaža in refleksna masaža stopal 16.50 EPP 17.20 Humano dejanje - žepnina za Katjo 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Mirkom Bartolacem 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TVS 2 9.00 Euronevvs 9.20 Osmi dan, ponovitev 9.55 SP v alpskih discipli-nag: Slalom (m)a, prenos 1. teka iz Sierra nevade 11.45 Starodavni vojš-čaki, ponovitev zadnjega dela ameriške dokumentarne senje 12.15 Alpe Jadran, ponovitev 12.55 SP v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 2. teka iz Sierra Nevade 13.40 Nedeljskih 60, ponovitev 13.40 Nedeljskih 60, ponovitev 14.40 Trend, ponovitev 15.30 Analitična mehanika 16.05 Okus po zločinu, angleška nanizanka 17.00 Sierra Nevada 96 18.00 Po Sloveniji 18.45 TV ambulanta 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 športno informativna oddaja 20.55 Učitelj, francoska nadaljevanka 21.45 Pisma, zadnji del slovenske dokumentarne serije 22.10 Oči kritike 23.05 Veno Taufer: Odisej in sin 0.15 Fiirr>news _ KANALA R JESENICE A shop 19.00 Pika na A d.ekieta Adams 20,00 Zlata ni7anL."' ameriška humoristična na-DvTS 20,30 F'lmska uspešnica: fj|m ,l|ra mačka, ameriški barvni turb,« 10 Jonathan, oddaja o urizmu 22.45 Gost pike na A na'nriJ< 0vice 23-°5 Rodeo, glasbe-oddaia 0.15 CNN poroča POPTV £2* o strani 9.30 Devils Advo- telil ' ponov'tev serije 10.30 Prijali.bo c0vitev ameriške nanizanke nadali anta Barbara, ponovitev So *'ievanke 12.00 Cinema paradi-14.00 i?Vltev italijanskega filma iške n .9enca. ponovitev amer-resni^n,2anke 15-00 Roseanne -t6 ar, i1 z9odba, ameriški film bara rT?? 30 17-°° Santa Bar-ver ' nada|jevanka 18.00 MacGy-Rosea er'ska nanizanka 19.00 19.30 oi16' ameriška nanizanka •jubii t ur 20 00 Dekle, ki sem jo ameri«JneriSki film 22 00 M.A.S.H., P.l '5*a nanizanka 22.30 Magnum ur Dn^'ska nanizanka 23.30 24 tev ci Wev 0-°° pOp 30, ponovi-"** Video strani TV3 7.00 Radin £r.° jutro- Slovenija 9.00 &unz 1. • Ponovitev 9.30 BH TV triK. ovitev 100° Ponovitev POnS*!1'00 Družinski studio, n nov,tev 12.00 Ponovitev sobot-aa Popoldanskega filma: Nulta AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 9.55 Bogati in lepi, ponovitev 10.40 Vreme 11.00 Schiejok, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.10 Operni ples na Kitajskem 12.35 Nabodeno v Avstriji, kuharski magazin 13.00 čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Anna Maha gre svojo pot, nemška avstrijska serija 21.05 Tema, aktualno 22.00 Čas v sliki 2 TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 160. 19.25 Pustovanje: šenčurski godlarji 19.45 Pustni sprevod po Kranju 19.47 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Razstava kolažev Lojzeta Spacala v galeriji Bevisa v počastitev slovenskega kulturnega praznika 20.27 Glasbeni videospot 20.30 Šport: Predstaviamo špornto zvezo Jesenice - Gost: predsednik Brane Jeršin (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Branka Jurhar) 21.10 Poročila 160. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Šok - TV - 2. oddaja (Študentska oddaja, voditelja: Eva Al-jančič in Anže Jereb) 22.00 Elena z vami 22.55 Poročila 160. 23.10 Z vami smo bili... nasvidenje 23.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.12 Videostrani 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Svet računalništva 12.00 BBC, osmrtnice 12.15 Vedeževalka 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila (BBC, STA, vreme) 15.15 Občinski tednik ■ občina Kranjska Gora 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Ananiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 7.00 CNN poroča 7.45 S shop 8.00 Dobro jutro z Darkom Korenom 8.05 Novice 8.15 Gorski zdravnik, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 10.25 Dežurna lekarna, ponovitev španske humoristične serije 11.00 Jonathan, ponovitev 12.00 In 14.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Darkom Korenom 16.00 Novice 16.05 TV prodaja 16.30 Rodeo, ponovitev 17.20 Shazzan, ponovitev risane serije 17.45 Gorski zdravnik, ponovitev 18.35 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Družina Adams, ameriška risana serija 20.00 Hermanova glava, ameriška znanstveno-fantastična nanizanka 20.30 Državnik novega kova, angleška nanizanka 21.00 Karma: Osman Hasanpašič: Znanstvenik ali čudodelnik 22.10 Poslovna tveganja, dokumentarna serija 22.45 Gost pike na A, ponovitev 23.00 Novice 0.00 CNN poroča__ POPTV 12.30 SP v alpskem smučanju: Slalom za kombinacijo (m), prenos 2. teka iz Sierra Nevade 13.40 Otroški program: Alfred J. Kwak 14.05 Am dam des 14.20 Uganke 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Popajeve nove dogodivščine 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija 16.25 A-team 17.15 Polna hiša 17.40 Dr. Ouinn 18.30SP v alpskem smučaniu, studio 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Beliaški karneval 22.20 Šelfman 22.30 Čoo-kle, ameriška komedija 23.55 Čas v sliki 0.00 Duh, da bi ga poljubil, ameirška kriminalka 1.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.10 Schiejok, pšonovitev 3.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.10 Dr. Ouinn, ponovitev AVSTRIJA 2 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosjeji X 21.00 Home svveet home 21.45 Selfman 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Kibernetika 0.05 Literarne miniature 0.50 Temen gozd duše, portret pisatelja Roberta Šchneiderja 1.55 Black Forest - Blue Danube, domovina In folklora, video-film 2.10 Poglei od strani, ponovitev 2.20 Kultura 2.55 videonoč R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Knjiga (Založba Didakta) 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenska glasbena scena 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila, BBC, STA, vreme 15.15 Občinski tednik - občina BOHINJ 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Dots record 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalna oddaja Ljudske univerze Škofja Loka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 6.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 0.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hollo again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira In obvešča 15.40 Maegeii - oddaja o karateju 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke In pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. Inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 12.00 Magnum P.L, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Morska deklica, otroška serija, ponovitev 14.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev kulinarične oddaje 14.30 Dekle, ki sem jo ljubil, ponovitev filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Roseanne, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 21.00 Točka pravice, ameriška nanizanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POp 30, ponovitev 1.00 vldeo strani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Radio FM, ponovitev 9.30 BH Bunz, ponovitev 10.00 Avtomobilistična oddaja, ponovitev 10.30 Družinski studio, ponovitev 12.00 Otroški film, ponovitev 13.30 Slovenski pesniki in pisatelji: Karel Destovnik Kajuh, ponovitev 14.00 Z glasbo v srcu, . ponovitev 15.00 Izbor iz "Dobro | jutro, Slovenija" 15.30 Avtomobilistična oddaja, ponovitev 16.00 Otroški program (Klovnesa in princesa) 18.00 BH Bunz 18.30 Izbor iz verskega programa 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Slovenski pesniki in pisatelji - Karel Destovnik Kajuh 20.30 Z glasbo v srcu 21.45 Dom in svet 22.15 Radio FM 22.45 Ponovitev sobotnega TV filma: Zgodba Mon-kevja Zetterlanda 0.15 Ponovitev sobotne burleske TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 161. 19.25 Iz izbora: Pustni sprevod po Kranju 19.47 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 19.59 Torkov večerni družabni program 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Pust, pust,., okroglih ust 21.10 Poročila 161. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Film: Ko se zavist prebudi 22.55 Poročila 161. 23.18 Z vami smo bili... nasvidenje 23.19 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.20 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjec meseca (v živo) 20.25 EPP blok 20.30 Športni pregled, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Pri zajtrku z režiserjem Igorjem Šmidom iz Železnikov 20.00 Odrska predstava KUD Predoslje -Krivoprisežnik (2. del) 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov sporni pregled 18.26 Mini 5 18.49 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countn/ glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.30 Loški mernik 18.00 Pogovor z županom občine Škofja Loka 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Jutranji program RGL 5.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Maegeri - oddaja o karateju 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHVTHM 23.00 Egostvle -Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE TV ŠIŠKA KINO 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 64270 J.a.nlc., Cuf.rj.v trg 4 STEREO 96 MHz RDS ŠKOFJA LOKA FILMSKO GLEDALIŠČE ob 20. uri TIGER BOH. BISTRICA amer. film AMERICAN PRESIDENTob 20. uri U n i HOTEL JELOVICA BLED Sponzor današnje križanke je HOTEL JELOVICA BLED. Gorenjci smo ta hotel v preteklosti poznali predvsem po raznih prireditvah, kot so pustovanje in silvestrovanje, ter po njegovem senčnatem vrtu z bogato ponudbo. DANES SE VAM PREDSTAVLJA Z NOVO VSEBINO. V jeseni so odprli pokriti bazen, masažni bazen vvhirl-pool, savno, parno kopel, solarij in telovadnico za manjše skupine z organizirano vadbo aerobike in joge. V individualnih masažnih kadeh vam nudijo razne Kneippove zeliščne, oljne in slane kopeli, podvodne masaže in biserno kopel. Tudi na razne ročne in refleksne masaže niso pozabili. V kratkem bo odprt tudi fitness studio z raznimi hidravličnimi napravami in napravo za car-dio test. Pred pomladjo nameravajo dodati še kaj, kar naj za danes ostane še skrivnost. Po vseh aktivnostih se boste lahko okrepčali v Zelenem baru, kjer se lahko vpišete v Zeleni klub hotela Jelovica in boste deležni raznih ugodnosti. Za reševalce nagradne križanke razpisujemo sledeče nagrade: 1. nagrada - mesečna članska izkaznica za 2 osebi za Zeleni klub 2. nagrada -10 x obisk savne in parne kopeli 3. nagrada - večerja za dve osebi v vrednosti 5.000 SIT 4., 5. in 6. nagrada -majica Gorenjskega glasa Vse, kar morate narediti, je, da pravilno izpolnite kupon križanke, ga prilepite m dopisnico inpošljete do srede, 28. februarja 1996, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj ali oddate na turističnih društvtn Bohinj, Bled, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Škofja Loka, Tržič in turističnih agencijah Meridian - Jesenic^ Tik-tak - Preddvor. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 50 let Iskre Kranj, febr. - Iz Iskre Holdinga so sporočili, da bodo obeležili SO-letnico blagovne znamke Iskra, pripravili bodo okroglo miz<> na temo trženje blagovnih znamk. Blagovna znamka Iskra bo letos stara petdeset let, nastala je namreč 8. marca 1946 v Kranju, ko se je tedanja Strojna tovarna Kranj preimenovala v Iskro. Zgodovina Iskre je znana, še bolj sPori glede blagovne znamke v zadnjih letih, zategadelj je vprašanje, kako bodo jubilej obeležili v Kranju. Iskra Holding bo 28. februarja pripravila v Ljubljani okroglo mizo na temo trženje blagovnih znamk, marca bo v trgovini Iskre v Ljubljani Postavljena razstava Iskrinih izdelkov po posameznih obdobjih, slavnostno akademijo pa bo 8. marca v Ljubljani. STA TISTIČNE INFORMACIJE &W republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, telefax: 061/216-932 'ZVOZ IN UVOZ, REPUBLIKA SLOVENIJA, JANUAR - DECEMBER 1995 \Pjgdrtodni podatki) tisoč USD, tekoči tečaji XII 1994 XII 1995 -XI11994 -XII 1995 ,2V0Z 606634 611892 6827851 8285986 Uv°2 708014 807695 7303935 9451398 Sa|do menjave -101380 -195803 -476084 -1165412 Pol Hvurrani *suzuki &KOFJA LOKA, GOSTEČE 8. TEL: 064/632 - 286 ffUUHMfiim URVIB "OVIH IN RABLJENIH VOZIL NEMEČEK d.o.o. podjetje za notranjo In zunanjo trgovino JRodaja vozil Kom. Staneta 8, 61215 Medvode, tel.: (061) 612-225 VEUKA IZBIRA "DO 100 AVTOMOBILOV V ZALOGI" N vas ne zavedejo nizki krediti, mi vas kreditiramo z 11 % obrestno mero za dobo do 5 let. r'AT PUNTO 55 S 3v, air bag 16.990 DEM jyTO LETA 1995, ZRAČNA BLAZINA zagotavlja večjo varnost, amostna koda na ključu proti kraji, okrasne letvice, tonirana stekla, 8Sno ogledalo, zadnji brisalec, količina omejena. ORI AKCIJSKE CENE F>AT UNO 1.0 le Flre 3 V (93) epa 1001 kom, DEM dalje velika izbira vseh barv, ze oa ». DEM gAT CINGAJECENTO (94), garanena _ _ v$a vozila so v garanciji in Imajo dodatno opremo. UOOONO^M^^r^AVA OPEL ASTRA KARAVAN TD INTERCOOLER ^ QEM kovinsko vijolično moder, 32.00 Km 3.900 DEM ARO 4x4 (91) registriran . .r!ron _al0 let0 6.900 DEM Renault 11 D (87) kovinska barva, reaistriran c Plači KREDIT, LEASING, GARANCIJA livo v SIT po podjetniškem prodajnem tečaju LB na dan prodaje. ROTOMATIKA, d.o.o. Industrija rotacijskih sistemov 65 281 Spodnja Idrija Slovenija Tel.: 386-65-1760 A/SAM/ ROTOMATIKA HOVA DELOVNA MESTA Wl JESENICAH ?°tomatika iz Spodnje Idrije in Acroni z Jesenic gradita novp tovarno lamel, ki bo nudila zaposlitev tehničnim strokovnjakom, še posebej pa Vas vabimo, če ste .,pl- ing. metalurgije 'n če Vas zanima perspektivno delovno mesto * možnostjo strokovnega izobraževanja in •napredovanja. Kandidate vabimo da se oglasijo v kadrovski službi H°tomatike (tel. 065/176-303). Revija Podjetnik podelila priznanje "Podjetnik leta" Podjetnika s sesalnikom na vodni filter Za podjetnika leta so izbrali Doroteja Erjavca in Janeza Pogačarja iz podjetja Hyla, d.0.0., Črnuče pri Ljubljani. Ljubljana, 15. febr. - Revija Podjetnik je letošnje priznanje, že šesto po vrsti, danes zvečer slovesno podelila podjetnikom iz Črnuč, ki sta podjetniški razvoj dosegla z enim samim, vendar končnim izdelkom - sesalnikom na vodni filter Hyla, s katerim sta se na evropskim in svetovnem trgu pojavila kot drugo podjetje v niši sesalnikov na vodni filter. Podjetje Hyla, d.o.o., Črnuče pri Ljubljani je staro pet let, v tem času je doseglo 3,6 milijona mark letnega prometa z enajstimi zaposlenimi in sedmimi dobavitelji. Lanska rast podjetja je bila kar 250-odstotna, letos pa načrtujejo 100-odstotno rast. Podjetje kar 90 odstotkov izdelkov izvozi. Sesalnik Hyla se prodaja v dvanajstih evropskih državah, od tega ga v desetih prodajajo podjetja, ki nosijo ime Hyla. Prodajo pa bodo kot vse kaže, razširili še v nekaj evropskih držav, med drugimi tudi v Rusijo ter v Severno in Južno Ameriko. Podjetniški vzpon so dosegli s tehnološko in marketinško strategijo, izdelek temelji na izčiščenem tehnološkem konceptu, ki zagotavlja dobro delovanje, enostavno servisiranje ter racionalno proizvodnjo. Tehnološka prednost izvira iz nestandardnih konceptualnih izhodišč, ki se je podjetnikoma obrestovala že pri nekaterih prejšnjih projektih. Marketinško strategijo sta slovenska podjetnika zastavila skupaj s še dvema podjetnikoma iz Nemčije v okviru podjetja Hyla Trade, ki ima prav tako sedež v Črnučah v Ljubljani in od tam vodi prodajo po svetu. S tem sta podjetnika pokazala zrelost, saj se slovenski podjetniki na tehnološkem področju dostikrat ustavijo zato, ker ne znajo privabiti mednarodnega mar-ketinškega znanja. V manj |pp klica 0,5 mio samo 78 bi i i HOROSKOP 090 42 88^ VEDEŽEVANJE Kmečki turizem Šenturška gora tel.(064)422-083, 421-898 Prirejamo zabave za zaključene družbe, poroke, obletnice... Nedeljska kosila Domača hrana in pijača ^ Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah ZaMfene rezerva Vse, /zvei svoji prihodn Zaupajte najbo/. Jf .... | §^^090/42-38 Moznos! osebnega obiska,'! ^090/41-29 kot dveh letih je tako nastal evropski sistem podjetij Hyla, ki izdelke prodaja s strategijo mrežnega marketinga. Podjetnika sta zastavila tudi trdno razvojno strategijo, gradita na dveh različicah možne prihodnosti in sicer od stabilnega tržnega deleža do velika povečanja povpraševn-ja. Vsebuje pa kompleksno rešitev vprašanja zaščite pred vstopi konkurentov v tržno nišo, s prvnimi, tehnološkimi in drugimi aspekti. Prav tako imata načrte za tehnološke in proizvodne inovacije. Za priznanje revije Podjetnik so kandidirali najboljši podjetniki oziroma podjetniške skupine, ki jih je revija predstavila v lanskem letu. Žirijo so sestavljali: dr. Bogomir Kovač, dr. Miro Kline, Viljem Pšeničny, dr. Jan Žižek, Milan Pintar, Igor Pavlin in Fran« Jamšek. Pri izboru so upoštevali hitro rast v preteklih letih in visok potencial nadaljnje rasti, inovativnost izdelkov oziroma celotne dejavnosti z visoko vlogo znanja in mednarodno razsežnost poslovanja ter prispevek k podobi uspešnega slovenskega podjetništva. Podlaga izbora so bila tudi merila Evropske fundacije za razis-koanje podjetništva (EFER), kandidati pa so odgovorii na obsežen vprašalnik in dali podrobne podatke o svojem poslovanju. KOLIKO JE VREDEN TOLAR N«UmV«ODAWI NAKUmi/mODAJN! N«UPNI/Hi00WN\ MENjAlNiCA 1 DEM 1 ATS 100 rn. A BANKA (Kranjjržlč) 90.80 92,60 AVAL Bled 92,00 92.70 AVAL Kranjska gora 91,80 92,80 BANKA CREDff ANSALT d.d. Lj 91,70 93.00 EROS (Stari Mayf), Kranj 92.20 92,60 GEOSS Medvode 91.90 92,60 GORENJSKA BANKA (vse enote) 90,50 92,80 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 92,30 92,90 HKSVtgred Medvode 91.70 92,80 HIDA-tržnlca LJubljana 92.20 92,50 HRAM ROŽICE Mengeš 92.25 92,54 ILIRIKA Jesenice 91,00 92.50 INVEST Škofje Loka 91,60 92,40 LEMA Kranj 92,00 92,60 MIKEL Strailiče 92.00 92.80 NEPOS (Škofje Loka, Trata) 92,10 92,40 NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Loka 91,20 93,00 PBS d.d. (na vseh poštah) 90,40 93,10 ROBSON Mengeš 92,20 92,60 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 92,10 92,60 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 90,50 93,00 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 90,50 . SL0VENIJATUR1ST Jesenice 91 [oo SZKB Blagajniško m. Žiri 91,80 ŠUM Kranj 91,90 TALONŽei poitijiTrttt,šk.LokA, Zg.Brinj* 92,00 TENTOURS Domžale TROHCAL Kamnlk-Bakovnlk UBKdd.Sk.Lolu! WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor VV1LFAN TriUd POVPREČNI TEČAJ Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob naku Podatke za tečajnico nem sporočajo ~ sprememb menjalniških tečajev glede 92,50 12,85 13,15 93.70 12.77 13.30 92.60 13,03 13,18 92,50 13,05 13,15 93,20 12,90 13,30 92,50 13,05 13,15 92,70 12,90 13,18 92,50 13,05 13,12 92,60 13,05 13.15 92.50 13,05 13,12 92,72 12.92 13,19 ' upu blaga po ročejo menjalnice, ki si pridržujejo glede na ponudbo In povpraievai 92,00 92,10 91,40 92,10 92,00 92,30 91,68 12,83 13,05 13.00 12,90 13.00 13,03 12,61 13,10 12.80 13,04 13.07 12,85 13,05 13.05 13,00 13.03 12.83 11.75 13,05 13,00 12,83 12.61 12,85 12.77 13,03 13,05 12,90 13,05 12,90 13,05 13,05 13,05 12.92 bla 13,17 13,20 13,20 13,20 13,20 13,18 13,20 13,19 13,20 13,14 13.21 13.15 13.15 13,20 13,15 13.13 13.35 13,15 13,20 13,20 13,25 8,45 8,45 8,55 8,40 8,40 8,40 8,08 8,00 8,30 8,55 8,40 8,47 8,60 8,50 8,70 8,55 8,39 8,00 6,55 8.40 8,30 8,08 8,42 8.40 8.40 8,50 8,50 8,55 8,40 8,45 8,50 8,50 8,42 8.90 8,80 8,90 8,90 8,80 8,73 8,98 8,75 8,90 8,68 8.65 8.88 8,90 8,75 8.90 8,70 9,03 8.80 8,80 8,80 8,75 8.80 9,13 8,73 8,75 9.10 8,70 8.85 8,75 8.70 8,65 8,83 13,00 tolarjev, o pravico dnevnih nje po tujih valutah. en n Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 99f'04tC*G&/ Del. čas.pon. - pet. od 9. do13. ure C jfi&tt in od 16 do 22.x ure SAVNA AEROBIKA „ O E m sobota od 16. do 21. ure nedelja od 18. do 21. ure I BRDO PRI KRANJU I FITNES POVVER WALK VRTAČ, d.0.0. Audl Visoko 77a, Visoko pri Kranju 64212 Tel./ fax: 064/43-072, 43-148 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSWAGEN IN AUDI i@w® * mm m®m® * mm GOLF RABBIT (( s športno opremo, varianta tudi 5 vrat 1,4 bencin 1,9diesel VW P010 - avto leta - NA ZALOGI SHARAN že na voljo od 37.110 DEM dalje M« m%sm * mumm mimm® Del. čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Na Ptuju bodo spet Dobrote slovenskih kmetij Kdo je večji mojster?! Kranj - Mestna občina Ptuj, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in republiška uprava za pospeševanje kmetijstva bodo tudi letos pripravili v minoritskem samostanu na Ptuju razstavo in ocenjevanje kmečkih jedi z naslovom Dobrote slovenskih kmetij. Kot je razvidno iz razpisa, bodo na razstavi lahko sodelovale kmetice in kmetje iz vse Slovenije s tremi vrstami izdelkov - z mlečnimi, mesnimi in s krušnimi. Strokovne komisije bodo med mlečnimi izdelki posebej ocenjevale pinjenec, kislo mleko, smetano (sladko, kislo, toplo, pregreto), maslo (navadno in z dodatki), sirarsko skuto, mehki, poltrdi in trdi sir, med mesnimi izdelki suhe klobase, suhe salame, suh želodec, sušeno vratino, sušeno mesnato slanino, suhe klobase v zaseki, suho meso (pršut, plečka, šunka) in meso iz tunke, med krušnimi izdelki pa Ešenični kruh iz bele in temne moke brez dodatkov, pšenični ruh z dodatki (mleko, maščobe, jajca, drugo), mešani kruh (z rženo, pšenično, ajdovo, koruzno, krompirjevo in drugo moko), rženi kruh (najmanj 70 odstotkov ržene moke), sadni kruh (pečen brez modela v krušni peči), pletenice, potice, kvašene šarklje, krofe, janeževe upognjence, rogljičke, kekse na stroj, krhke flancate in medeno pecivo. Vsaka kmetija bo lahko sodelovala na razstavi z največ dvema mlečnima in mesnima izdelkoma ter z enim krušnim, k mesnim izdelkom pa bo treba priložiti tudi potrdilo o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali. Prijave za sodelovanje na razstavi sprejemajo svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti do 10. marca. Prireditelji so povabili k sodelovanju tudi srednje kmetijsko gospodinjske in živilske šole, zamejce ter kmetice in kmete z avstrijske Štajerske. Komisije bodo dobrote ocenile in izdelovalcem najboljših podelile priznanja za kakovost. Tisti, ki so za izdelke trikrat zapored dobili takšno priznanje, bodo prejeli znak kakovosti, podelili pa bodo tudi devet priznanj za posebno etnološko vrednost izdelkov. Prireditelji prosijo vse, ki menijo, da ima njihov izdelek takšno vrednost, da napišejo kaj več o tem, odkod izvira, kako ga naredijo, ob kakšnih priložnostih ga pripravijo oz. jedo... • CZ. Zimsko izobraževanje kmetic, kmetov in mladine Predavanja« tečaji, izleti... Škofja Loka - Slovensko kmetijstvo se bistveno razlikuje od zahodnoevropskega, zato bo prilagajanje njegovim normativom dolgotrajen proces, v katerem bo treba spoznati tudi izkušnje držav, ki so že vključene v Evropsko zvezo. Temu je namenjeno tudi predavanje Kmetijstvo v Nemčiji in v Evropski zvezi, ki ga pripravljata škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga in kmetijska svetovalna služba. Predavanje, popestreno z barvnimi diapozitivi, bo v ponedeljek ob devetih dopoldne v sejni sobi zadružne enote Trata. Predaval bo dipl. ing. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Selca - Preveliko število somatskih celic v mleku pomembno vpliva na kakovost in ceno mleka. Kaj vse vpliva na povečanje števila celic in kako jih zmanjšati - o teh in še o drugih vprašanjih bo govora na predavanju vodje kranjske enote veterinarskega zavoda Jožeta Rodeta, dr. vet. med., o problematiki somatskih celic v mleku in prikritih vnetij vimen. Predavanje, na katerega vabita škofjeloška kmetijska svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga, bo v ponedeljek ob devetih dopoldne v zadružnem domu v Selcih. Kranj - Kmetijska svetovalna služba in Društvo kmečkih žena Kranj, odbor Sloga, vabita na zdravstveno predavanje dr. Avguština Mencingerja iz Splošne bolnišnice Jesenice. Predavanje bo v ponedeljek ob 20. uri v prostorih Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj. Križe - V prostorih kmetijsko gozdarske zadruge bo v torek ob treh popoldne predavanje o trženju kmetijskih pridelkov. Predavala bo dipl. ing. Olga Oblak iz gorenjske kmetijske svetovalne službe. • CZ. PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634-800 KUPITE KOLESA ZDAJ!!! AKCIJA od 2. do 24.2. po STARIH CENAH 20% POPUSTOM ALI DO 5 čeIcov BREZ OBRESTI GOTOVINO MOŠKO AU ŽENSKO GORSKO KOLO f\€% f% fu O 1 8 PRFSTAV 7 OPREMO ŽE ZA lOtlTOi* NEMOGOČEJE MOGOČE!!! KOVIN OT6HNA Enoletne izkušnje avstrijskih (koroških) kmetov z Evropsko zvezo Razpoloženje boljše, negotovost ostaja Avstrijski kmetje se po začetnem šoku, ki gaje povzročil velik padec cen, še niso povsem opomogli. Še vedno jih "gloda" vprašanje, kaj se bo zgodilo, potem ko bo kmetijstvo odvisno zgolj od podpor Evropske zveze. Škofja Loka - ''Avstrija se je včlanila v Evropsko zvezo, je dejstvo, ob katerem nam, kmetom, ne preostane ničesar drugega kot to, da se na to navadimo in da poskušamo čimbolj izkoristiti (finančne) možnosti, ki nam jih ponuja Evropa," je dejal Štefan Domej, kmet iz Podjune in predstavnik skupnosti južno-koroških kmetov, ko je v sredo v Škofji Loki (v okviru srečanja koroških Slovencev z občani Škofje Loke) predstavljal enoletne izkušnje avstrijskih oz. koroških kmetov v Evropski zvezi. Ko je Avstrija prvega januarja lani vstopila na skupni evropski trg, je bilo konec tržnih redov za posamezne kmetijske pridelke, ki so kmetom zagotavljali dobre odkupne cene in zanesljivo prodajo. Slabo pripravljena živilsko predelovalna indus- Štefan Domej trija je zato, da bi ohranila čimveč trga, močno spustila cene izdelkov, to pa je povzročilo tudi velik padec odkupnih cen kmetijskih pridelkov (mleka, mesa, žita), ki so se znižale od ene tretjine do dveh petin. Za avstrijske kmete, ki so bili dotlej razvajeni z visokimi cenami pridelkov, je bil to šok, od katerega se še do danes niso povsem opomogli. Razpoloženje se je nekoliko popravilo šele potlej, ko so od Evropske zveze in od države, ki si je v pogajanjih "izbojevala" dodatne podpore kmetijstvu in živilski industriji, dobili nadomestila za izpad dohodka. Ker se bo večina državnih podpor iz leta v leto zmanjševala, po štirih letih pa jih bo konec, kmete zaskrbljuje, kaj se bo s kmetijstvom in predelavo zgodilo, potem ko bo prehodno obdobje minilo. Najslabše so jo odnesli govedorejci Čeprav bo po mnenju Štefana Domeja posledice mogoče oceniti šele po štirih ali petih letih, prve analize enoletnega "življenja" z Evropsko zvezo kažejo, da so se uresničile napovedi tistih, ki so zatrjevali, da se bo dohodek avstrijskih kmetov po vstopu na skupni evropski trg zmanjšal. V prvem letu je bilo predvsem slabo za govedorejske, na travinje "vezane" (hribovske in gorske) kmetije. Ob tem, ko so se cene mleka in govejega mesa zelo znižale, je prišlo še do recesije in do padanja italijanske lire. Tudi v prašičereji so cene na začetku zelo padle, vendar so se potlej popravile in so bile dokaj ugodne. V poljedelstvu ni bilo tako slabo, saj so bile skupne podpore Evropske zveze in Avstrije na hektar kar visoke (za žito 11.000 šilingov). Pridelovalci žit in koruze so dosegli celo boljši dohodek kot prejšnja leta, vendar deloma tudi na rovaš večjega povpraševanja na svetovnem trgu. Pesimizem je še čutiti "Na začetku leta, ko so cene pridelkov močno padle, kmetje pa tudi niso verjeli, da bodo od Bruslja in Dunaja dobili nadomestila, je bilo vzdušje katastrofalno. Sele v zadnjih dveh ali treh Koroški Slovenec dipl. tnt Hanzi Miki je v okviru "koroških dnevov v škofji Loki*' predstavil pridobivanji kakovostnega zganja in njegovo trženje. Povedal je, da ji na avstrijskem Koroškem in drugod v Avstriji žganjekuha pod državnim nadzorom. Vsaka kmetija sme "skuhati" sto litrov zganja na leto, od tega M določen del, ki je odvisen od števila družinskih članov, lahko porabi za domače potrebe, medtem ko mora ifi ostale količine plačati davek (54 šilingov od litra). Ce kmetija dobi dovoljenje za "kuhanje" večjih količin žganja, mora za vsak liter plačati 90 šilingov davka mesecih se je nekoliko popravilo, še vedno pa je čutiti pesimizem. Ker kmetje vedo, da se bodo državne podpore zmanjševale in da jih bo po štirih letih konec, so nekateri pred odločitvijo, ali bi še kmetovali ali ne," je dejal Strefan Domej in poudaril, da Evropska zveza daje precejšnje denarje tudi za razne programe regionalne politike (vsa Koroška sodi med manj razvita območja), za naložbe na kmetijah, za povezovanje kmetov in njihovo skupno nastopanje na trgih... (Če se, na primer, kmetija odloči za večjo naložbo, dobi tudi od 20 do 30 odstotkov nepovratnih sredstev.) Z vstopom na skupni evropski trg je tudi za avstrijske kmete več birokracije oz. pisarije: nič jim ni podarjenega, za vsako nadomestilo ali podporo morajo zaprositi. Enotni bi dosegli več Štefan Domej je dejal, d* bi Slovenija pri pogajanjih 2 Evropsko zvezo morala & koristiti svoj geostrateški p0' ložaj in dejstvo, da je £ mlada država, brez uvelj^ jene (trgovinske) identire.te' Slovenski kmetje bi po nje" govem mnenju lažje uvelj3: vili svoje interese, če bi by. enotni, in če bi ustanovi} kmetijsko gozdarsko zborfl1' co, ki bi jim lahko veli*J pomagala tudi potlej, morebitni vključitvi Slove' nije v Evropsko zvezo. Km6' tom, ki se ukvarjajo s prirej mleka, je ne glede na moj' ebitna negodovanja v Ljub/' jani svetoval, da še povečaj prirejo, saj bodo mlečni kontingenti, ki jih bo evrops*3 petnajsterica podelila Sjov6' niji, bržkone odvisni 0 "zatečenega stanja". • Zaplotnik, sliki: J. Furlan Posojila za kmetijstvo Država bo plačala (del) obresti Država bo letos iz kmetijskega dela proračuna namenila več kot eno milijardo tolarjev za regesiranje obresti pri pri posojilih za financiranje živinorejske in rastlinske pridelave ter pri posojilih za naložbe v kmetijstvo. Kot je razvidno iz uredbe o finančnih intervencijah v kmetijstvo, bo regresirala obrestno mero pri posojilih za pitanje govedi in prašičev v lastni ali kooperacijski reji, za pridelovanje sladkorne pese, krom- Trgovina GoRtNJESAvskA 1 5, Kranj TeL: 225-820, 225-8 JO Servis KAliŠNikovA 26, Kranj* TeL: 241-592 KKRCHER pirja, koruze, pšenice, rži, ječmena in oljnic ter za odkup sadja za predelavo in za zaloge krompirja lanske in letošnje letine. Do regresa so upravičeni posamezniki in podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, predelovalci sadja ter zadruge, kmetijska podjetja in družbe, ki pridelujejo ali odkupujejo krompir. Regresira se realna obrestna mera (r), vendar največ do višine 10 odstotkov letno in za zneske posojila, kot jih določa uredba. Za goveje pitance priznajo največ 42.000 tolarjev posojila na žival, za prašiče pitance 8.500 tolarjev, za krompir 45.000 tolarjev na hektar, za koruzo 50.000 tolarjev, za pšenico, rž, ječmen in oljnice 35.000 tolarjev na hektar, za zaloge krompirja 16 tolarjev za kilogram, za odkup sadja za predelavo pa 70 odstotov odkupne cene. Pri prašičjih pitancih regresirajo največ 6-odstotno realno obrestno mero. Pri krompirju regresirajo lanske zaloge le do 31. marca letos, letošnje pa bodo od sredine oktobra do konca decembra. Država bo poleg obrestne mere pri posojilih za financiranje pridelave in prireje re- gresirala tudi obresti r posojilih za naložbe v Živ^j ^ ejo, v rastlinsko pridelav0. predelavo. Za regresirM, obresti pri novonajetih P.° ^gO lih bo namenila okoli milijonov tolarjev, za oP J, nosti, ki izhajajo iz sklenj^ ^ pogodb in iz razpisov, P3.^ približno 260 milijonov m jev. Pogoje za regresira J. obresti pri novonajetih p0; -lih bo določila s pose«" razpisom. • CZ. ODKUP HLODOVINE tel.: 064/624 223 Društvo gojiteljev malih živali Kranj , Podelili bodo Lehrmanova priznanj* Kranj - Člani kranjskega društva gojiteljev malih živa|* «« bodo danes, v petek, ob 18. uri zbrali v restavraciji HaI^. Kranju na redni letni skupščini. Predsednica društva Mart! Bizjak bo skupaj s sodelavci poročala o delu dru^ajjli lanskem letu, sprejeli bodo program dela za letos, P°~^ pa bodo tudi pokale in priznanja Antona Lehrmana. • 1/1 Društvo kozjerejcev Gorenjske Na ogled kozjih farm v Varaždin Verje - Društvo kozjerejcev Gorenjske prireja v so 24. februarja, strokovni izlet v Varaždin na Hrvaško,' izlet vabi člane društva in vse ostale, ki jih kozjereja zarrt ^ bolj Udeleženci si bodo najprej obiskali farme koz sansk6 ------------• ' • - ----- ialior^ itere me i. Cena izleta je 5.000 tolarjev. Predseo^^ srnaste pasme in se s hrvaškimi rejci pogovarjali o l">'^t problemih, nato pa si bodo ogledali še nakatere me . $ društva Marija Podvez z Verja 38a pri Medvodah spreje prijave še v torek, 20. februarja. • CZ. Petek, 16. februarja 1996 S^asov^ UREJA: Vilma Stanovnik Danes in jutri bodo tekme polfinala DP in finala slovenskega pokala DO PRVEGA FINALISTA ZE DANES? Z cetrtl tekmi polfinala letošnjega državnega prvenstva bo Triglav ttertz, na Bledu pa bo obračun med Sportino in Acroni Jesenicami - smo" h *%Mt*16, feDruarJa" Danes nekaj po 20. uri bo že jasno ali ?dobili prvega letošnjega finalista državnega hokejskega 5v„r?tva* Ohmpija Hertz in Triglav sta se namreč v torek v "ZTjS po rezul gol in s pomočjo tokrat 17.30) v dvorani Tivoli v Ljubl- ^Položenih branilcev, priboril jani. • V.Stanovnik vabila, prireditve meCt^ KranJa v skokih - Smučarski klub Triglav je prireditelj, smitf občina Kranja pa pokrovitelj letošnjega Pokala Kranja v zac j h skokih (nočne tekme). Tekmovanje bo potekalo tri de^j Petke, prvi pa bodo danes zvečer ob 18. uri nastopili dSP S° 13 in 15 let (K=45). V petek, 23. februarja, bodo nastopali cctci do H let (K=22), v petek, 1. marca, pa še dečki do 9 let. • V.S. s\o\0}včoarderJi v Kranjski Gori - Jutri in pojutrišnjem bo Snr^u pokal v alpskem snovvboarderju, imenovan Ballantine's ve£ i ?ard Grand Prix '96 - g°stila Kranjska Gora. Jutrišnji Par n • se bo začel ob 103° uri' štart nedelJskih kvalifikacij za zbra .s'al°m Pa bo ob 10. uri. Na tekmi bodo predvidoma Ko«0- Vs- naJt>oljši slovenski tekmovalci, razen Zupanove in J9a>k' nastopata na tekmah masters svetovnega pokala. • V.S. Lesc r° državno prvenstvo v paraskiju - Alpski Letalski center držav *^ed Je od danes do nedelje organizator V. odprtega °b 8 vf^a- Prvenstva v paraskiju. Tekmovanje se bo začelo danes na v ? Ur* s prvo vožnjo veleslaloma in skoki na Kobli, jutri bodo serii u s'ecnn tekmovalni skoki, v nedeljo ob 10. uri pa bo šesta •"aziri • okov na cilj pri gostilni Krpin v Begunjah. Ob 15. uri bo Pok^n zmagovalcev na letališču v Lescah. • V.S. sta or <^rvavec" za najmlajše - ASK Triglav in RTC Krvavec (ieui- ^.anjzatorja letošnjega tekmovanja za cicibane (dečke in jutri W ,etnik, 1985/86 in mlajše. Prvo od petih tekmovanj bo Tri i februarja, zanj pa se je moč prijaviti v klubski koči ASK Jglav na Krvavcu od 9. do 10. ure. Prvi štart bo ob 10.30 uri, bo Pi* Pa ob 12uri- Startnina je 300 SIT, razglasitev rezultatov pa 0 45 minut po končanem tekmovanju pred klubsko kočo. • "VS. lbn*ani za naslove 2a zelenici - V okviru zimskih delavskih vad'tniih iger vabita športna zveza Tržič in Področni zbor tek Jev* učiteUev i° trenerjev smučanja jutri, v soboto, na na 7°ya"je v vefeslalomu, ki se bo ob 10. uri začelo na smučišču telef c*' D°datne informacije dobite danes do 13. ure po »eionu 53-084 ali v pisarni Športne zveze. • J.K. Mriir? van3e v iedenem Puzanju - Alpinistični odsek bohini bo hitr' t februarja, organiziral 4. tradicionalno tekmovanje v Predt i!ern plezanju po zaledenelem slapu pod Skalco v Bohinju, fanti •ovanle se bo začelo ob 10. uri, finale pa ob 16. uri. Tako Mladi izpadli Slovenska hokejska reprezentanca do 14 let je nastopila na neuradnem svetovnem prvenstvu hokejskih upov v Quebecu. Naši mladi hokejisti so bili na tem tekmovanju nekajkrat že zelo uspešni, letos pa so po dveh zmagah v prijateljskih dvobojih, v prvem krogu tekmovanja izgubili z ekipo St. Louisa z 1:3. Domov se bodo vrnili 20. februarja, medtem pa bodo odigrali še nekaj prijateljskih tekem. • M.D. Jeseničani zmagali V Kranju je H K Triglav organiziral mednarodni turnir Minolta za ekipe hokejskih šol. Za odlično organizacijo so poskrbeli člani kluba in starši mladih kranjskih hokejistov, na njem pa je nastopilo šest ekip iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Mladi so pokazali veliko borbenost, zmagala pa je ekipa Acroni Jesenic, ki je v finalu ugnala domači Triglav s 3:2. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Olimpije Hertz, tretji pa je bil zagrebški Medveščak. • J.M. Dan teka in hoje na smučeh - Triatlon klub Bohinj bo to nedeljo, 18. februarja, organizator zanimive rekreativne prireditve, ki so jo poimenovali "Dan teka in hoje na smučeh." Na urejenih tekaških progah od Bistrice do Laškega Rovta in nazaj boste lahko izbirali med 1, 3, 5 in 10 kilometrskimi progami, ki so primerne za tekeče vseh starosti. Odhod udeležencev bo ob 11. uri "za Becom" (trgovina Modrin), povratek pa bo ob 15. uri. Vsi udeleženci prireditve boste dobili čaj, majico in še kaj. • V.S. Odbojkarski spored -Odbojkarice Bank Avstrije Bled jutri ob 19. uri v OS Bled gostijo vodilno ekipo Infond Branika. Termo Lubnik ob 19. uri igra v OS Peter Kavčič s Salonitom II. V CSUI - ŽIC Jesenice igrajo z Gos. Storman Šempeter. V 3. DOL pa so pari: - moški - Bled II - Žirovnica II (OŠ Radovljica ob 18.15 uri), Bohinj - Kamnik II (OŠ B. Bistrica ob 18. uri) - ženske - Bled II - Piran (OŠ Bled ob 16. uri) in Lango Šenčur - Solkan II (OŠ Šenčur ob 18. uri). • B.M. Košarkarski spored • V boju za obstanek v ligi najboljših (uvrstitev od 9. do 16.mesta) bodo košarkarji Triglava jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani na Planini gostili ekipo Heliosa iz Domžal. Ekipa Loka kave bo v boju za 17. do 24. mesto v državni v dvorni Poden v Škofji i *{% kot dekleta se za tekmo lahko prijavijo pred začetkom ^movanja ali po telefonu 064 - 78 980 ali 741 -188 (TNP) - Martin 'olar> 721 - 216 - Andrej Pikon, 723 - 407 - Boštjan Repinc. • V.S. pomerili jutri _ A.T.Linhart v Radovljici. V ženski SKL ekipa Odeje Marmorja jutri ob 18. uri v domači dvorani na Podnu gosti ekipo Jezice. • V.S. Rokometni spored - V II. državni ligi za moške ekipa Besnice tokrat gostuje pri Prulah, v Kranju pa bo jutri, v soboto, ob 18. uri, forenjski derbi, na katerem se bosta srečali ekipi Preddvora in eširja. Tekmo bosta sodila Kalin in Korič. • V.S. Šešir s Pivovarno Laško - V sredo, 21. februarja, si bodo ljubitelji rokometa na Gorenjskem lahko odgledali zanimivo tekmo četrtine pokala Slovenije v rokometu. V športni dvorani na Podnu se bosta pomerili ekipi domačega Šeširja in RK Celje Pivovarne Laško. Tekma se bo začela ob 20. uri. • V.S. Gorenjski malonogometni derbi na Podnu • Danes ob 20. uri bo v dvorani na Podnu gorenjski malonogometni derbi. Srečali se bosta ekipi Marmorja in Alplesa, ob podpori navijačev obeh ekip pa se obeta zanimiva tekma. • P.Š. Drsalci vabijo na državno prvenstvo - Zveza drsalnih športov Slovenije in Drsalni klub Celje vabita na 5. državno prvenstvo v umetnostnem drsanju, ki bo jutri in v nedeljo v Celju na umetnem drsališču v mestnem parku. Tekmovanje bo trajalo jutri ves dan ter v nedeljo dopoldne, končalo pa se bo z razglasitvijo rezultatov v nedeljo ob 15. uri. Na njem bodo nastopili tudi jeseniški drsalci. • V.S. ALPSKO SMUČANJI ENI PRESENETILI, DRUGI RAZOČARALI S ponedeljkovim superveleslalomom za ženske in torkovim superveleslalomom za moške se je v Sierri Nevadi v Španiji začel tekmovalni del letošnjega svetovnega prvenstva alpskih smučarjev. Že uvodni preizkušnji sta prinesli nekaj presečenj, danes pa se tekmovalni spored nadaljuje z ženskim kombina-cijskim smukom. V ženskem superveleslalomu je v ponedeljek slavila Italijanka Isolde Kostner, druga je bila Švicarka Zurbriggnova, tretja pa Američanka Picabo Street. Razočarale so predvsem Nemke in Avstrijke, pa tudi naše niso bile zadovoljne z uvrstitvami, saj je bila najboljša Mojca Suhadolc na 22. mestu. Svetovni prvak v superveleslomu je v torek postal Norvežan Atle Skaardal, drugi je bil Šved Patric Jaerbvn, tretji pa spet Norvežan, Kjetil Andre Aamodt. Naš najboljši je bil na 23. mestu Mojstrančan Aleš Brezavšček. V sredo in včeraj so bili na sporedu treningi smuka (na njem se je po napaki organizatorja ponesrečila ruska reprezentantka Tatjana Lebedeva, ki se je zaletela v sodnika na progi), tekmovalni spored pa danes nadaljujejo dekleta s kombinaciis-kim smukom. Jutri bo na sporedu smuk za moške, v nedeljo smuk za ženske, v ponedeljek pa bosta moški kombinacijski smuk in ženski kombinacijski slalom. V torek bo kombinacijski slalom za moške, v sredo, 21. februarja, bodo imeli tekmovalci in tekmovalke prost dan, nato pa bosta v četrtek ženski veleslalom, v petek pa moški veleslalom. Tekmovanje so bo končalo konec drugega tedna, ko bo v soboto slalom za ženske, v nedeljo pa še slalom za moške. • V.S. AKROBATSKO SMUČANJI "VRAGOLIJE" NA STRAŽI IN KOBLI Bled, 16. februarja • Smučarsko akrobatski klub Kranj in Turistično društvo Bled sta organizatorja evropskega pokala v akrobatskem smučanju, ki bo od danes do nedelje potekal na Kobli nad Bohinjsko Bistrico in na Straži nad Bledom. Več kot 130 tekmovalcev iz vseh smučarskih evropskih držav (pa tudi Avstralije in Nove Zelandije) je že na prizorišču tekmovanj na Kobli, saj bo tam že danes na vrsti prva disciplina - tako imenovani akro ski (ballet). Trening se bo začel ob 9. uri, tekma pa ob 11.20. Jutri bo, prav tako na Kobli, tekmovanje v ?rostem slogu (grbine), trening se bo začel ob 8.30, tekma pa ob 0.45. Najbolj atraktiven del tekmovanja bo v nedeljo na Straži nad Bledom, ko se bodo smučarji pomerili v skokih. Trening se bo začel ob 9. uri, tekma pa ob 11.20 uri. Razglasitev rezultatov bo v nedeljo po končanem tekmovanju na Bledu, kjer bo tudi podelitev pokalov za skupne uvrstitve v skokih za evropski pokal. Kot je pred tekmovanjem povedal predsednik Smučarsko akrobatskega kluba Kranj Marko Klančar, je trenutno v kranjskem klubu deset tekmovalcev, največ možnosti za uspeh slovenske reprezentance pa imata Miha Gale (SD Dolomiti), ki je na tekmi za svetovni pokal letos že osvojil 9., 14. in 15. mesto, mladi tekmovalec Blaž Noe (SAK Kranj) pa je bil na tekmi evropskega pokala 6. in 11. • V.Stanovnik ODBOJKA BLEJKE IZPADLE Odbojkarice Bank Austria Bleda so že drugo leto zapored izpadle v polfinalu pokala proti ekipi Celja. Potem ko so na prvi tekmi pred tednom dni na Bledu tesno dobile s 3 : 2 (-8,14, 3, -6, 7), so v sredo v Celju izgubile z enakim izidom 3:2 (-14, 4, 7, -9,11). Ker sta ekipi enaki po zmagah in nizih, je bil tako za Blejke usoden seštevek osvojenih in izgubljenih točk, v katerem so bile boljše Celjanke s 122:113. • B.M. 25 ŠPORTNI PODLISTEK SKRITA GORA Smučanje z vrha osemtlsočaka Gašerbruma 1 Po severni steni in druge dogodivščine med nimalajsko smučarsko odpravo SKI 8000. PLES V VIHARJU Eden najboljših pakistanskih himalajcev n^m je povedal: "Ko smo pred nekaj leti piezali na Gašerbrum 2, se je neki Francoz spuščal s snežno desko z vrha. 7000 metrov w°«o smo oiiit ko je mimo nas priletel .anr°tnik, nato nekaj kosov opreme in *°nčno telo. Iz neznanega vzroka je omahnil v sntrt." 80*» SVa se z Markom na težko prigaranem °° metrov visokem vrhu Gašerbruma 1 pnpravljala za spust, so spomin na Franco-OVo nesrečo in mnogi drugi tragični dogodki "Pndi globoko v podzavesti. Najin cilj je bil Precej zahtevnejši od smeri, v kateri se je ubil s£nf°ski mmalajec. Nobenega balasta ni rnelo biti, le popolna predanost dejanju, prsnega ni opravil še nihče. Obotavljaje a Zapeljala v prepad severne stene - Marko "a snežni deski, jaz na smučeh. V mrazu in po^onjkanju kisika na tej višini človek kljub rn"nski pripravljenosti in odlični aklimati- 5fcf/' hitro usiha. Početi karkoli je bistveno lfJe kot na normalnih višinah. Večina unS?lh in cevnih funkcij je okrnjenih in Vočasnjenih. Zelo se zmanjšajo mišična JJP'. hitrost in koordinacija gibov, dihanje je oteieno< zoži se zavest... V Himalaji L ljučno> kakšen del svojih sposobnosti peš ohraniti. Ključno za uspeh in preživetje. PIŠE: IZTOK TOMAZIN Tomazin med smučanjem na višini 8000 metrov. V ozadju: Gašerbrum 3, 2 in K2. Eden od najzahtevnejših odsekov je bil takoj pod vrhom - 150 metrov visoka, 50 stopinj strma vesi-na, pod katero se je grezila še nepreplezana severovzhodna stena Zore. Najmanjša napaka i se končala poltretji kilometer nižje na kitajskih ledenikih. Smučanje na tej višini je skrajno naporno. Vsakič sva po dveh ali treh zavojiha obstala v strmini in krčevito hlastala za redkim zrakom. Sneg je bil zoprno skorjast, sunki vetra so naju pehali iz ravnotežja. Na teiko dojemljiv način sem užival kljub mrazu, izčrpanosti in nevarnosti. Tako lepo in mogočno je bilo in uresničevala sva sanje. Vijugala sva uspehu in izpolnitvi naproti, strah pred plazom ali padcem pa je izginil v omami gibanja. Le ko sem gledal Markovo vratolomno zavijanje nad srhljivo globino, in tik preden sem se sam pognal v nove zavoje, mi je bilo tesno. Presenetljivo dobro nama je šlo. V vsega dveh urah sva prismu-čala do tretjega tabora. Nisva še vedela, da naju iz prvega tabora opazujejo številni alpinisti, med njimi Matic in eden najuspešnejših himalajcev zadnjih let Mehičan Car los Carsolio. Navdušeni so bili, Carlos je kar vriskal. Celonočno vzpenjanje na vrh naju je izčrpalo, pod nama pa je bil najtežji del severne stene - 600 metrov visoki Japonski ozebnik z naklonino od 50 do 55 stopinj, ki ni popustila vse do vznožja. Celo na mnogo nižji nadmorski višini, na primer kje v Alpah, bi bil zahteven zalogaj za ekstremne alpinistične smučarje. Kljub zgodnji uri sva se odločila prenočiti v tretjem taboru in vsaj malo ublažiti primanjkljaj spanca, tekočine in hrane. Počitka na tej višinUseveda ni. Ponoči se je vihar okrepil. Sva napravila napako, ko nisva nadaljevala s smučanjem, naju je grizlo? Zjutraj je bilo jasno, a po gori so divjali vrtinci in oblaki spihanega snega. Navsezgodaj sva se trda od mraza izkopala iz šotora, ki ga bo veter kmalu raztrgal in polomil. Napetost je naraščala. Pod nama je bil prepad Japonskega ozebnika, ki je kot orjaški tobogan v enem zamahu padal v Ledeni Slap. Prvi se je opogumil Marko, zapeljal je v globino in izginil v oblaku zvrtinčenega snega. Do skrajnosti napet sem mu sledil. Se bo splazila s snegom naphana strmina, naju bodo sunki vetra vrgli iz ravnotežja med vratolomnim zavijanjem, me je spreletavalo? Najmanjša napaka v taki strmini pomeni padec, ki se konča v vznožju stene. Smučala sva v presledkih med sunki viharja, med počitki pa dolgo lovila sapo in ravnotežje s težkimi nahrbtniki na ramenih. Ko je eden zavijal, ga je drugi prižet v strmino opazoval, držal pesti in včasih fotografiral. KEGLJANJE VODEČA PORAŽENA DOMA Presenečenje 10. kroga Gorenjske lige so pripravili kegl-javci Kr. Gore, ki so v Kranju po izenačeni, razburljivi igri premagali vodeči Adergas-Jama in naredili prvenstvo spet bolj zanimivo. Zmaga potrjuje, da je liga v tej sezoni zelo izenačena in nobena tekma ni vnaprej dobljena. Rezultati: S. Jenko : Elan 6:2, Adergas-Jama : Kr. Gora 3:5, EP Commerce Jesenice : Lub-nik 7:1, Ljubelj : Triglav 5:3.Vrstni red: i. Adergas-Jama 16 točk, 2. EP Com. Jesenice in Ljubelj 12 točk. Pari 11. kroga jutri, v soboto, 17. februarja, ob 9. uri TRIGLAV : EP COM. JESENICE, ob 11. uri KR. GORA : ELAN, ob 16. uri LUBNIK : ADERGAS-JAMA in v nedeljo, 18. februarja, ob 9. uri LJUBELJ : S. JENKO. Jože Pogačnik OSMRTNICA Zapustila nas je ANICA ŽUN roj. Benedičič Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 17. februarja 1996, ob 14. uri, na pokopališpču na Srednji Dobravi pri Kropi. Žalujoči: Roman in Damijan z družinama Kranj, 15. februarja 1996 KEGLJANJE SANKANJE ZA POKAL MESTA JESENICE Jesenice - Člani Sankaškega kluba Jesenice bodo jutri, v soboto, 17., in nedeljo, 18. februarja, na znani progi v Savskih jamah v Planini pod Golico organizirali 39. mednarodno tekmovanje v sankanju na naravnih progah za Pokal mesta Jesenice, ki bo štelo tudi za točke srednjeevropskega pokala. Nastopili bodo tekmovalci in tekmovalke iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije. J. Rabič NEVERJETNO ZNIŽANJI OD 5. 2. - 1 8. 2. 1996 količine so ©mejen« Z SNOVVBOARD SO ©• IZPOSOJA BOARDOV 64000 Kranj, Jenkova 4, tel.: 064 221-129, int. 2 NOGOMET PRVAKA KARDINARJEVA IN STERŽAJ Minuli konec tedna so kegljavci zaključili s posamičnim državnim prvenstvom. Finale najboljših za ženske je bilo v Medvodah, za moške pa v Škofji Loki. Med ženskami je naslov prvakinje osvojila Marika Kardinar (Miroteks Celje), druga je bila njena klubska kolegica Ljuba Tkalčič, tretja pa Tončka Urbane (Gradiš Norik). V finalu najboljših je imel dve predstavnici tudi kranjski Triglav. Andreja Ribič je bila na koncu odlična sedma, Silva Fleischman pa enaindvajseta. Naslov državnega prvaka med moškimi je osvojil Hari Steržaj (Konstruktor), drugi je bil Stoklas (Dada Rudar), odličen tretji pa Vane Oman (Inskraemeco). Tudi obe naslednji mesti sta pripadli članoma državnih prvakov: Štrukelj je bil četrti, Juvančič pa peti. N.A., V.S. Tudi nogometni sodniki trenirajo - Na začetek tekmovanja v državnih in regionalnih nogometnih ligah se pripravljajo tudi nogometni sodniki. Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske ima 112 članov, od katerih jih je 60 aktivnih. To je premalo. Moralo bi nas biti vsaj še 15 več, pravita sodnika Štefan Tivold in Janez Mohar. V gorenjski sodniški organizaciji je kar nekaj članov najvišjega ranga. Naziv mednarodnega sodnika imajo Štefan Tivold (glavni), Anton Beton (mejni) in Ivan Žunič (mali nogomet), domače tekme najvišjega ranga pa z Gorenjskega smejo soditi Štefan Tivold, Ivan Zunič, Matjaž Bohinc, Anton Beton, Janez Mohar, Emil Šturm, Andrej Eling, Ilija Jakara in Alojz Hostar. Sodniki, ki bodo sodili tekme prve in druge državne lige, imajo prav sedaj preizkus fizičnih zmogljivosti ter preverjanje teoretičnega znanja. Štefan Tivold je pred kratkim sodil na prvem evropskem prvenstvu v malem nogometu v Španiji. Španija je v finalu premagala Rusijo s 5 :3. Slovenske nogometne lige se bodo kmalu začele: prva že 25. februarja, druga 3. marca, tretja pa 16. marca. Naklo v drugi ligi prvi dve tekmi gostuje, prav tako Triglav Creina v tretji ligi, Visoko pa prvo kolo gostuje, v drugem pa igra doma s Triglavom. Na sliki: gorenjski nogometni sodniki med treningom na kranjskem stadionu. • J. Košnjek OSMRTNICA Tri dni po očetovi smrti je tiho odšla od nas naša ljubljena mama in stara mama JOŽEFA PRIMOŽIČ Na zadnjo pot smo jo pospremili v družinskem krogu 9. februarja na tržiškem pokopališču. Sin Ignac in hči Vida z družinama OSMRTNICA Tiho nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded FRANC ŠOBER Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu jutri, v soboto ob 12. uri na pokopališču v Križah. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta MARJANA SVETINE roj. 1933 se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala gre enoti postaje policije, intervencijski enoti Bled, dr. Tancarju, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znafl' cem. Pogrebnemu zavodu, pevcem in g. župniku za lep0 opravljen obred. Žena Marija in sin Dare z družino S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 Hl po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 aH osebno «j re dan pred izidom Gorenjskega glasat Cena oglasov Naročilo xa cb|avo sprejemamo Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure ponudb v rubriki: liredno ugodno. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 NAJ, NAJ AVTOŠOLA Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 19. februarja, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. KO SE ODLOČAM ZA NAJBOLJŠE VOZNIŠKI IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET AVTOŠOLA ING. HUM AR ORBITER, d. o. o. Servis in trgovina TEXTRADE Tel: 332-062 TRGOVINA No 9 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO ŽIVILA Kranj Restavracija Park Sam opos trezna restavracija Hotel Bor in grad Hrib Kranjski kolaček ZATRNIK OBRATUJE AVTOŠOLA BB, na Begunjski 10, pri vodovodnem stolpu. AvtoŠol3' kjer se vožnje učim na najsodobnejših, novih vozilih. Tečaj CPP se 19. februarja ob 20. uri začne v Kranju na Begunjski 1& j 26. februarja ob 18.00 pa v Radovljici v gasilskem domu. AVTO ŠOLA B in B, telefon 22-55-22. Trst 27.2., karneval v Benetkah 17.2., Madžarska Lenti 24.2., Rozman, tel.: 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek. I9'2, 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 j Ugodno! Znižane cene TV - apartov Gorenje, akcijske cene za HI-FI stolpe KORTING. Popravila J^J vrst TV-APARATOV. Montaža satelitskih in klasičnih anten. Prodaja videokaset in daljinskih upraviP Jezerska c. 22, tel.: 242-491, odp. od 9 • 12. in 14. • 16. ure. Ugoden nakup žameta, flanele, platna in druge metraže. Največja in najugodnejša ponudba metrskega blaga po proizvoc cenah v sodelovanju z industrijsko prodajalno tekstilne tovarne TaD Maribor - TRIPOST. Tako boste lahko kupili tekoči meter blaga ze P 498 SIT ali kg blaga po 1198 SIT. Iz kg blaga lahko izdelate mos*u obleko ali ženski kostim. Prodajna akcija bo samo danes 16.2. in jutri 17. 2. V restavraciji Park na Koroški 10 v Kranju organiziramo jutri, v sobo ■ 17. 2., veselo pustovanje, kjer vas bo zabaval "trio Kanebo". NaJD°' maske bodo nagrajene. V naši restavraciji si lahko ogledate sta razstavo in prodajo slik na platno. Vsak četrtek, petek, soboto in neofJ. vas vabimo na klavirske in zabavne večere, kjer vas zabava ' Fleischman. Tokrat bo za vas igral tudi na pustni torek. Vabimo ya*„y . nedeljska kosila. Dodatne informacije: Restavracija Park, tel. 064"^. 203. V samopostrežno restavracijo na Stritarjevi ulici vabimo P° meznike in večje skupine na malice in kosila. Ob sobotah organizira tudi poročna slavja. Dodatne informacije: Samopostrežna restavracP tel. 064/225-177. V hotelu BOR v Preddvoru vam pripravljamo v SO&JJ in v torek pustovanje z večerjo in glabo v živo. Bogate nagrade. Do o* inforamcije: Hotel Bor in grad Hrib, tel. 064/45-080. V Kranj**1* kolačku na Tavčarjevi 17, organiziramo prodajo peciva z 10 % popus1 Dodatne informacije: Kranjski kolaček, tel. 064/222-074. VABLJEN'' Na Zatrniku je 70 cm snega, žičnica obratuje cel dan, za okrepčilo je po^no W brunarici Baulovc. Celodnevna smučarska karta samo 1.500 SIT, konzumacija^ jjjt dopoldanska in popoldanska zgolj 1000.- SIT, 100 SIT konzumacije. Int.: 064/' petek, 16. februarja 1996 računovodski servis tečaj knjigovodstva lu radovljica organizira smučanje in drsanje med šolskimi počitnicami, na sledu in smučišču straža H tel.: drsališče 741-612, smučišče 741-324 24 že od 7.000 SIT dalje, drsalke CCM TACKS že od 16.800 SIT, Od 17.feb. do 4. marca 1996 hokejske palice ITECH od 2.700 SIT Dober podjetnik potrebuje tudi dobro računovodstvo. Pravi naslov za leto 1996 je MONETA KRANJ. Informacije 0609/641-277. ZA MAJHNA PODJETJA (začetni in nadaljevalni) Organizira LU Radovljica. Pokličite na tel.: 715-265 stopenjske tečaje nemškega in italjanskega jezika. Pokličite po tel.: 715-265 Drsališče Bled: od pon. do pet.; dopol. od 10. - 11.30, popol. od 16.-17.30, sob., ned.: dopol. 10.-11.30, popo. 18.-19.30, možnost: izposoje in brušenje drsalk Smučišče Straža: posebnost večerna smuka pod reflektorji od 17. -20. ure, dnevna karta 1.300,-, dnevna karta otroci 1.000,-, popoldanska karta 800,-, dopoldanska karta 700,-, nočna karta 1.000,- V času šolskih počitnic imate z nakupom dnevne smučarske! karte isti dan prost vstop za rekreacijsko drsanje. Trgovina CANSPORT v športni dvorani Bled ima v zalogi drsalke in ostalo hokejsko opremo po najnižjih cenah, otroške drsalke BAVER od št. ''TUTTO ČASA" Mato polje 3K, Kranj Vse za dom in darila z velikim popustom do razprodaje. DOBRODOŠLI GOSTINCI! Del. čas: 8.30 - 12.30 in od 16.00 - 19.00. Tel.: 223-783 NAKUPOVALNI IZLETI Organiziramo nakupovalne izlete v Lenti, Palmanovo in Celovec. tel: 422-781 Remic Po,e9 nakLJPovalnin Pa organiziramo tudi še ostale izlete za skupine. Meteor, d.o.o. Otroške bunde 5.900 do 7.900 - 20 %, ženske tunike 3.390, velika izbira ženskih hlač in špichoz 2.900 do 4.900. VSE IZ LASTNE PROIZVODNJE. Del. čas: od 9.-12. in od 15. -19. ure, sobota od 9. -12. ure Strokovno in ažurno vodimo poslovne knjige (enostavno in dvostavno knjigovodstvo), izdelamo medletna in letna poročila ter obračune. Opravimo vse računovodske storitve po želji stranke. Svetujemo in pomagamo do najboljših rešitev na računovodskem in davčnem področju. Če potrebujete našo pomoč, nas pokličite po tel. 064 624 371. vas vabi, da jo obiščete. Posebnosti so domače jedi, ki smo se jih naučili od naših babic. Do srede februarja Vas vabimo na dneve Štajerske kuhinje. Odprto vsak dan od 10. ure zjutraj do 6. ure zjutraj. Telefon: 064/718-472 Pralni stoi PS 608 57.546 SIT za got. Pralno sušilna garnitura PSG 96.077 SIT za got. BTV 51 cm TTX vojager 46.415 SIT za got. Ugodni plačilni pogoji: gotovinski popust 13 %; prodaja na 5 čekov; prodaja na kredit -10 obrokov brez obresti odprt vsak dan od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure, razen sobote in nedelje. ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "cvetka« tel.: 225-162 RAFI d o. o. Kapucinski trg 8 6<*220 Škofja Loka domačija zlatorog (texas) v Lescah ob glavni cesti Pri vstopu za Bled Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o. $r?nJ> L Puharja 10 leUfax: 064/325-257 FITNESS na kopališču v Radovljici g°stilna matjaž NOVO V KRANJU! v Centru Krn fJ|Zze '2 ^ne P6^'1 ^a'aman na *aru' f°renf'n steaki, špageti, morski sadeži, škampi, tel' 2l-> a™ sestavljene solate, gratinirane palačinke.. Vabljeni na prigrizek, kosilo ali večerjo. " *£i-430 Del. čas: od pon. do čet.: 10. - 23. ure, pet., sob.; 10. - 24. ure, ned.: 16. 23. ure GOSTILNA PR'BENK Nudimo vam malice, kosila, večerje. Ob vikendih nedeljska kosila. KRIŽE Skupine nad 10 oseb imajo 10 % popust. Rezervacije po tel.: 57-053 Rekreacijsko plavanje wbazenih gorenjskem KRANJ: pon. - pet.: 8.-18. in od 20. - 22. ure, sob., ned.: 8. -22. ure, BLED: hotel Toplice: vsak dan: od 7. - 20. uri, hotel Golf: vsak dan od 7.-19. ure (ob menjavi vode pol dneva zaprt; inf. tel.: 79-20), hotel Park: vsak dan od 12. -18. ure, hotel Jelovica: vsak dan od 10. - 22. ure, ŽELEZNIKI: pon., sred., pet.: 15.-21. ure, tor., čet.: 15. - 22. ure, sob., ned.: 10. - 20. ure. ^Lavni trg 6, kranj roda/a vstopnic: vsakrti!*3 bl,a9ai'na le odprta inuro?aVwnikod1°- do 12. ure Pred^red Metkom vsake C3"6, teL: 064/222-681 tre£ ane Upnice Ja PO-^etko^26* P°' ™ Pred P°srfi P stav. sicer 'ih kujemo v redno prodajo Predstave v Kranju: JUTRI, SOBOTA, 17. 2., ob 19.30 uri, Zijah Sokolović: CABAres, CABArei, za IZVEN in konto PETEK, 23. 2., ob 19.30 uri, Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto SOBOTA, 24. 2., ob 19.30 uri, J. J. Bricaire: DOHODNINA, gostuje MGL Ljubljana, za IZVEN in konto TOREK, 27. 2., ob 19.30 uri, Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto Pripravljamo: Danes objavljamo razpored predstav za TEDEN SLOVENSKE DRAME 1996, vstopnice bodo v prodaji od 20. 2. dalje. Stališče TONETA JA. Jesenice cUFARj< vabi 18. 2. ob 16. uri v gledališče pustne šeme, najboljše maske nagradili. Poskrbeli bodo tudi za glasbo in zabavne igrice. bodo «0 let cerkljanske laufarije Kšo Prebija ^KJČARSKI KLUB SU Prodam GUMI VOZ z dero. 497 4 Nudimo profesionalna računovođi" in knjigovodska storitve Hitro 1» ažurno poskrbimo za vate saidak«111 1 glavne knjigo, obračun osebni* dohodkov in davkov Oe-»/422-46£ PRIDELKI *8 Prodam jedilni KROMPIR in Srednja vas 136 Šenčur Prodam dve let staro dorn^1 ŽGANJE sadjevec in slivo*' ©403-710_ Prodam približno 1500 kg «66-673 Prodam JABOLKA AJDARED SIT/kg. ©802-706, Srnokuč 3^ Prodam krmilni KROMPIR- tf4^i 012___<000^ Prodam MED. Boris Bolka, Grad Cerklje. ©422-291 JEK0VECJ PETER &<^i* -Senidno 27 pri Golnikufiel./fax-0^l> Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naro^ delovni čas: * vsakdan: 6-13.30ure,sob.:9-1Zu pon., čet.: tudi od 16-18 ure ----"rA^ Prodam SENO. ©64-361 Prodam debelo REPO jedilni KH ^ PIR. Pipanova 44, Šenčur Prodam JEDILNI KROMPIR "V rdeči. ©061/613-371 POSESTI VIKEND pod Krvavcem ali zfJ m parcelo, kupim. 0061/72 Samotno in opuščeno lan.*%* topno večjo KMETIJO v ravTMC'./i!? km iz Ljubljane, kupim. ©UD ^ 51-03 ____yJ ---f Koprivnica 15000 m2 poses m dam ugodno. ©77-815 V Zg.Bitnjah zamenjam TRA^^. manjšo zazidljivo PARCELO- - a 056 _--- oddamo 60 m2 za mirno °str* Prešernovem gaju, 120 rn* hinju. KOŠNIK, s.p., 332-061^ Prodamo HIŠE, Kranj F%M stanovanjsko 1/2 hiše v ^*f\f hiši na Bledu, 2 s hišo » m KOŠNIK, s.p. ©332-061____X; Kupim manjšo hišo do 10 ^ Kranja do 150.000 DEM- ™ ifl Ambras ©064/323-067 Prodam travnik 2 r. - 2242 rrtfjV m2 ob cesti Lipnica - Podnevi' 3 r - 1334 m2 na Srednji 0° « Kranju. © 733-735 Prodam njivo na Sorskem P°'iu 4 Bitnju. © 738-093____.____pal Kupim zazidljivo PARCELO / dovljiški občini. ©734-066 KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN APRCELE POGODBO PRIPRAVIMO Ml. Del. čas: vsak delavnik od 8. do 18. ure DOM NEPREMIČINE, Koroš-jg c- 16, Kranj, 022-33-00 4197 ODDAMO 2 ss z garažo in vrtom s Eos. vhodom, 6 mes. predpl. 500 EM/mes, vikend na parceli 3000 fn2,1200 DEM/mes, Podnart 1,5 ss v niši s pos., vhodom, opremljeno, 500 DEM/mes; PRODAMO Kranj Center del starejše hiše, 300 m2, 110.000 DEM, center starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220 000 DEM; Prims-kovo Drulovka novo, vrstno hišo s 300 m2 uporabne površine, 250.000 DEM, Zg. Bitnje delno obnovljeno nišo s trg. lokalom in vrtom, 180.000 DEM; PRODAMO Kokrica manjšo nišo z vrtom, 180.000 DEM; novejšo nišo na parceli 1000 m2 350.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroš-gC. 16, Kranj, 022-33-00 4201 PODBREZJE visokopritlično letnik g. 230 m2, na parceli 710 m2, 230.000 DEM, nedokončano hišo na Parceli 500 m2, 150.000 DEM; PRODAMO Šenčur večjo 10x10 m. enodružinsko hišo z lepim vrtom, Kupimo zazidljive parcele, novogradnje, novejše in starejše hiše v Kranju, šk. Loki, Tržiču, Radovljici, Bledu, Jesenicah. Pripravimo pogodbo! Apron d.o.o. O 331-292 4786 KO^gŠKAC.S T*l. 064/52-23 J POSREDUJEMOPRI PRODAJI. NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. PREROKOVANJE 061-218-401 OBISK V ŽIVO AMBRAS NEPREMIČNINE tel.: 064/323-067 Kupujemo in prodajamo stanovanja, hiše, posl. prostore in parcele. Ugodna provizija! Prodamo Poljanska dolina - starejšo hišico na parceli 820 m2, primerno tudi za vikend, za 60.000 DEM, novo hišo v III. gr. fazi skupaj s staro kmečko na parceli 1200 m2 prodamo za 150.00 DEM MIKE&CO O 4810 ašejKU.'"*" mso z lepim vrium, o-ic C44 235000 DEM; Britof nedokončano 21 b 544 niso z delavnico na parceli 1500 prodamo Kranj -pol hiše, pritličje 80 onTi 2500°0 DEM, Britof na parceli m2 jn klet 50 m2, za 80000 DEM: t« xm2 nišo 176 in 10Q mz nedo" Britof - pol hiše, I. nad. in mansardo, E>* ne delavnice, BAŠELJ nedo- ccai30m2 CK, tel., 300 m2 vrta za *oncano hišo na parceli 700 m2, 120 000 DDM: Radovljica-staro hišo ^ona po dogovoru. Brnik 1/2 hiše z na parceli 400 m2, za 60.000 DEM; »cena po dogovoru. PRODA- MIKE&CO O 216-544 48n "lu,^ALOG nedokončano dvostano- Prodam kuhinjo Marles, pralni stroj, sekular, radiatorje in kimpež. O 685-043 4335 Ugodno prodam PUSTNE MASKE za pusta in stolp SHARP 2x80 W zvočnike, 200 DEM. O53-237 4371 Prodam šivalni STROJ BAGAT Danica, otroški košek, komplet. 081-520 4420 Prodam motorno žago, v najem dam garažo, prodam starejšo katrco. O 241-462 4425 Ugodno prodam kostim KLOVEN 3-4 teta, pingvin 5-6 let, ter Rogovo kolo, 5 prestav. 076-276 4446 Ugodno proam PREMOG (kocke) po 500 kg dostavim tudi na dom. 043-110_4455 Prodam suhe borove PLOHE, novo kletko za 30 kokoši. 0061/841-475 Jeklenko 25 kg več vrst krompirja za sejanje, prodam. 0061/841-475 4543 Štiridelno zajčnico s predali, prodam. Beleharjeva 47, Šenčur 4568 Ugodno prodam raztegljivi kvač in dva fotelja, ter šivalni stroj Bagat v omarici. 0714-414 4232 Poceni odlično ohranjena masivna miza ter mizica za dnevno sobo. 059-109 4242 Prodam štestoglato MIZO. 0217- 975 4350 Malo rabljeno enodelno garderobno omarico, vitrino, 2 kom predalnika, dvosed, prodam. Jakopič, 0718- 333 4380 Prodam raztegljiv enosed uporaben kot ležišče ali fotelj. 0212-356 4470 Prodam kuhinjsko mizo, 4 stole, peč na drva, etažno peč, kavč in foteljo. O 45-825 4512 Prodam starinsko posteljo Secesija, vrata od omare Intarzija, dvojno pomivalno korito in mizo s štirimi stoli. 0323-067_4636 Ugodno prodam eno leto staro, malo rabljeno, pisarniško pohištvo v beli barvi. 0215-407 med 12. in 14. uro 4638_ Prodam 4 delno omaro, 3 delno omaro Naturles nerabljeno, komplet splanico brez jogijev. 0715-695, int. 24 4757 STORITVE ŠPORT POSLOVNI STIKI vanjsko hišo na parceli 1200 ME, 170 000 DEM ; STISKA VAS nedokončano hišo, 3 ha travnika in 1 ha ____- nSSV«150-000 DEM; MOJSTRANA Ugodno prodam kompletno opremo cn w„ 2„v alPskem stilu z delavni- vulkanizersko delavnico v račun 380.000 DEM. DOM NEPREMI- osebni avto. O 731-200 Prodam mizo "Polona" 822. O 66-676 in lok za TV 4571 ZRAČNO PIŠTOLO, samostrel pištolo in električno žago Aligator prodam. 0326-5I74 4418 00 'NE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33- MOJSTRANA večjo večstanovanjs-£0 hišo z vrtom, 350.000 DEM, Bled •tan°r£išo 9 x8 m2 na par. 400 m2 za ESS& DEM- PARCELE PRODAMO mV?DBENE: Kranj Primskovo nado-estno gradnjo ob cesti na parceli «21? m2- Hu)e 600 m2 za poslovno-^novnajsko gradnjo, Sr. Bitnje 900 zelenem pasu; SR DOBRAVA *u Podnartom 500 m2; Kamnik- ' U m. »rtantironn Ar\ „0 369 0422- Poslnu" m- adaptirano, cca 40 m2 Dem tne9a Prostora, za 180.000 hišo „!er novejšo dvostanovanjsko klet p^rceli 76° m2, 2x100 m2, lovka 2a 350.000 DEM, Dru- na atn'ska hiša, nova, podklete-rri2 rX«_ina 0|ie- terasa, parcela 349 prodamo 370000 DEM MIKE&CO * 2l6-544 ^n« Prodam suha DRVA in hlevski gnoj. 0325-063_«M» Prodam BUTARE suhe, trde in peč 17 Kcal, za centralno. 047-657 4290 Prodam suhe butare takojšnja uporaba. O 631-683 4332 altama commerce ^ C.1.'maja, Kranj, smer iz centra proti OŠ Stane Žagar Del. čas: 9-19, sob. 9-12, tel.:331-552 PRALNI STROJ GORENJE 1100 obratov SUŠILNI STROJ PERILA GORENJE 900x ZAMRZOVALNA OMA OCEAN 2001 BTV 51 GORENJE TTX ŠIVALNI STROJ ELNA model 2002 (6 prog.-i- gumbnica) ŠIVALNI STROJ ELNA model 3002 (18 prog. z avtom, gumbnico in avtom, nadev, sukanca) En mož - cel orkester (pianist, harmonikar) vas zabava za najrazličnejše priložnosti. Vzamem tudi nekaj otrok v učenje klaviatur in harmonike. Toni Fleischman d.0.0., Savska 34, Kranj. O 211-343_312 Globinska strojna, kemična čiščenja, tapisonov, sedežnih garnitur, redna vsakodnevna čiščenja gostinskih lokalov, poslovnih prostorov, stanovanj ali po potrebi. Naročila na telefon: HRIBAR BLESK d.o.o. O 331-431 1010__ Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. O 213- 218 1840 SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...O242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na O 324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2405 RTV SERVIS in trgovina GORENJE in SAMSUNG aparatov! Popravila na domu. ORBITER.d.o.o., Jezerska c. 22, 0241-493_2571 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni več! 0061/813-553, 061/ 814-913 2608 Izdelava kostimov, plaščev, kompletov, hlač, po naročilu. Krojaški salon OREHAR, Špikova 18, Novo naselje, Drulovka. 0332-171_2634 Računovodske in knjigovodske storitve opravljamo za podjetja in s.p. 0212-108 ali 241 -301 3201 Dobavimo in montiramo ROLETE, ALU ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISSE ZAVESE. LEKERO.d.o.o., Cesta na Rupo 45, Kranj - Kokrica, 0245-124 ali 245-125 3256 LEDO SERVIS - hladilna zamrzovalna tehnika, pralni stroji, štedilniki. HITRO - poceni. 0242-766 3457 Izdelava mansarde, stenskih, stropnih oblog z gipsom (opažem), predelnih sten, Armstrong strop. 049-416 3543 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno! 0331-450 3620 Montaža stropnih in stenskih oblog. 043-098 3836 Montiramo lesene opaže (stropa, stene, podstrešne z izolacijo, predelne stene). O 83-585 Matej 4251 Tipkam vse vrste besedil na računalniku. 0324-574, popoldan 4256 Izdelujemo PEČNICE za kmačke peči in kamine - klasičnih in moder-nlh oblik. 0061/823-349_426i Nudim knjigovodske storitve d.o.o. in s.p. 0720-115_4267 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 4276 UMETNI KAMEN izdelujem in polagam. 0061/713-038 4360 Popravilo, previtje rotorjev električnega orodja elektromotorjev, hladilne tehnike. Naklo, Pivka 20, 047-490 4580 SERVIS orodja Iskra, B&D, Bosch, Aeg, Makita. Metabo, Hilti. NAKLO, Pivka 20, 047-490 4581 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ! 0331-199 4595 VODOVOD V HIŠI (komplet z "štemanjem") ali razna popravila. NON-STOP, Q218-427_4608 Popravila in preventivni pregledi plinskih ŠTEDILNIKOV - nastavitev izgorevanja. O 57-695 4633 Nudim strokovno nego ali oskrbo dolnika - tudi v vaši odsotnosti. O620-I832 4669 SERVIS pralni stroji, elek. bojlerji, štedilniki z garancijo. 0632-002 4673 Vodim poslovne knjige, tipkam diplomske naloge delam vsa administrativna dela. 078-708 4686 Prevajam vse vrste tekstov iz nem. v slo in obratno. 0733-445 4710 Sanacija in obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, relacija Kranj -Radovljica. 0714-282 4730 SERVIS pralnih strojev. 4364 r714-465 Prodam JUGO 45, letnik 1986, več telet in kormpir droben in jedilni. Podbrezje 160 4ei7 Ugodno prodam regal za dnevno sobo in Z 101, letnik 1985. 0332- 283_4681 Papirnate vrečke 28x55x15 cm, dvosljne, prodam. O 64-367 4790 Prodam neokvirjene gobeline, šivam tudi nedokončane. O 323-131 4797 STAN. OPREMA Poceni prodam plavo WC ŠKOLJKO in BIDE z armaturo. 0311-050 4230 Prodam otroške PANCARJE št. 38, komplet SMUČI 150 cm. 0622-532 4431_ Prodam bele PANCERJE DACHS-TEIN št. 37 8000 SIT. 0403-3294440 Prodam ČOLN kliček dol. 3,90 m in motor Johanson 25. Saje Milan, O327-323 4640 Prodamo SMUČI 140 cm, PANCERJE 39, moške DRSALKE 42 in čelado AGV 56. P733-272. 4682 ženske drsalke št. 39, smuči Ranger, smučarske čevlje št. 38, prodam. 041-211 4701 SATELITSKI SISTEMI z montažo 356 DEM, lahko na čeke. 0719-014 4385 SOBOSLIKARSTVO in pleskarstvo na območju Jesenic in okolice, naročila. 084-623 4390 VODOVODNE INŠTALACIJE hitro in kvaitetno. KOŠNIK, s.p., 0332-061 4412 Postavitev lončenih peči In zidanih štedilnikov. O685-173 4432 TEHNA d.o.o. PTUJ IZDELAVA VMEH VRST ŠTAMPIUK STAMPILJKE LAHKO NAROČITE PRI: FAJFAR MARJAN, Vrečkova 7, KRANJ •n- 064 325297 med8.in 10. ter15.in20.uro želite SNOWBOARD-ati BOARD VEZI ČEVLJI SHUTTLE FREESTYLE FREEDOM (GOLTES) (GOLTES) (NORTHVVAVf) SWITCH SOFT FREEDOM (HOOGER B.) {HOOGER B.) (NORTHVVAVE) AMP PERF. TRDE (BURTON) (BURTON) COMP TRDE (HOOGER B.) [HOOGER B.) CENA/KOMPLETA 55.990 63.990 55.990 55.990 RODE Strojni estrihi tel.: 064/41-605 ŠIVILJSTVO POLAJNAR iz Hrastja 94 pri Kranju, tel.: 064/323-034, vam po proizvodnih cenah nudi pestro izbiro ženskih hlač za vse postave, "špichoz", pajkic, bluz, pulijev in brezrokavnikov, ter otroških trenirk in izdelkov iz termovelurja. Del. čas: NON - STOP 64000 Kranj, Jenkova 4, tel.: 064 221-129, int. 2 REKLAMA učinkovita, kakovostna, hitra, po ugodni ceni, to je mini rotopano! 0421-479 4436 Deklaracije izdelamo takoj! 0633- 942 4449 SERIJSKO ŠIVANJE prevzame izkušena šivilja z industrijskimis troji. O 738-142, po 21. uri 4463 Sprejemo vsa zidarska DELA. Delamo kvalitetno In poceni. 0211-071 4502 OBNOVA ALI ZAMENJAVA PLASTIČNIH OKEN. Vse informacije na 0421256 4505 Ugodno nudimo elektro instalacije, strelovodne naprave z vašim ali našim materijalom. O46-623 4508 Polaganje keramičnih ploščic, kompletno in po ugodnih cenah. O 49- 521 4789 Keramiko polagam - 1m2 10 DEM, kličite po 15. uri na tel. 375-817 4817 STANOVANJA PRODAMO: Kranj Planina II 1 s, 45 m2/l., 65000 DEM; 2 ss 48/II m2, 65000 DEM, 2 ss 68 m2A/ll, 100000 DEM, 2 ss, 76 m2A/., 100.000 DEM, Planina I: 1 ss 37 m2, novo, 60.000 DEM, 3ss, novo 67 m2/ll, 1500 DEM7m2, 3 ss/lll, 77 m2, tel., 1200 DEM/m2, Preddvor 1 ss 45 m2/pritl., 70.000 DEM, Bled 3 ss, obnovljeno, 60 m2/l., 135000 DEM; Škofja Loka novo garsonjero 27,7 m2/ll, 2100 DEM/m2, Jesenice, 1 ss 46 m2, 550.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 '1188_ KUPIMO manjša stanovanja v Prodam R 9 diesel, lepo ohrani6!1 letnik 1985, prvi lastnik, 115000 w< cena 6500DEM. ©874-029 __^ R 4 TL, letnik 1981, prodam celoal1 po delih, motor odličen. 046-01* 4443______ VISA 11 L, letnik 1983, HPj ohranjena, prodam. ©46-819^,^. Prodam R 5 letnik 91, garažirj£ servisna knjiga, 62000 km 307 0725- 444? JUGO 45, letnik 1987, cena % DEM. ©634-148, 0609/632-577^ 128 letnik 1987 prvi lastnik. K* 634-148, O609/63;61 2300 DEM 577 GOLF diesel, letnik is90, možn« menjava. ©634-148, 0609/632^ Prodam JUGO 45, letnik 1989,jgj do decembra, lepo ohranjen, °» ^ popoldan. ©326-520 r AVTO ŠOLA' ing. HUMAR Že peto Ieto zador^ NAJBOLJŠA AVTO ŠoU. EdiNA šoIa, ki je dosEqlA EVROPSKO USPEŠNOST. Tečaj CPP vsak PONEDELJEK , ob & dopoldne in ob 18* popoldne ®311-03Si ""Tlgtpifr Prodam ugodno AX 1.4 diesei, nj 1991, kovinsko modre barve,, ^ po dogovoru. ©241-078, v v ^ danskem času____—~*Ža Prodam TVVINGO EASY, letnIK 1 ^ ©43-346, popoldan ___^ ZASTAVA POLY, letnik 1990, J^jO km, reg. do maja 96, prodam z» ^0 DEM. ©76-926 ___.___ Ugodno prodam FIAT te*' letnik 1987, bele barve, temno ^ la, reg. 7/96. ©312-468 Prodam ŠKODO FAVORIT V 1993, prevoženih 20.50" ^ ©241-500 ___-< Prodam Z 126 PGL, letnik 1990. ^ ohranjeno. ©212-356 Prodam OPEL ASCONO. metalic'serv0-alarm' c-z-eL stekla'radi0'Ls- 90 iSsSr1-4 S'c-1- e-s., t.s., radio, alarm, prva reg. 12/93, met. siva 93 jtMPRA 2.0 SUOSVV 4x4, kima, SV, ES, TS, CZ, EO, alu. platišča, ABS, prva reg. 94 92 ' ™PRA 1.6 SX, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio, el. ogledala, alarm 92 itMPRA 1.9 TD, klima daljin., e.o. e.s., t.s., cz., megl., n. volna, alarm, S.V. 93 i*L PE 2'°16 v TUR60 P|us kompletne max. oprema, metalik modra 94 WICIAY101.1 FIRE KAT, metalic, e. stekla, cz., šibedah, lita platišča, n. volan, Si'klop 1/3' čudovito ohranjene, vredne ogleda, servisne knjižice 93 flNCW DEDRA 1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, cz., dalj. alarm 92 UWGW DEDRA 2.0 TD, ABS, servo, klima, megl. e.s., t.s., cz., alarm 92 JJNCIA DEDRA 2.0, ABS, servo, klima, megl. as., t.s., cz., alarm-daljinski 93 J^A 164 D 3.07V6, max. operna, prvi lastnik, reg. 8/96, rdeča 92 WroV 1 - D GLS 5V- me9L-alarm- s-v- es-l*-< kl°P1/3-Ma 92 gW 1.7 D SW CLUB, klima, s.v„ radio, klop 1/3, t.s., bela, športni sedeži 92 ^IRA 1.4 GLS SW, ABS, klima, s.v., e.s., t.s„ cz., meglenke, klop 1/3 93 S, ASTRA 1.4 GL 5V, air bag, koda, cz„ e.s., t.s., klop 1/3, mod - 95 94 *W TOLEDO 1.8 GLX, servo, cz.., 4x el. stekla, klima, alarm, radio, McD/>'n sed8Ž nas,avliiv P° višini. naslon za roko- kl°P1/3> meglenke 93-94 PR (nc 300 D' c-z- seno, radio, ABS, violet m., reg. do 8/96 91 p^EOT 405 1,6 model italia open, s.v., cz., e.s., t.s., športni volan 92 S11 -8 D sw> sefV°. alarm.es- '-s-.Jibedah. kl°P 1/3> da|i'nsk0 92 En 1,8GU( klima' sv' n-v" air" ba9' es'tSl c'z" 601 radi0, 513 95 i iŽh! 1 '4 D VAN - dostavno vozilo, z dvema sedežema, modra barva 93 71.J* DEDRA 1.8 ABS, air - bag, klima, sv, nv, es, ts, eo, megl, cz, radio, d. klop 94 ^CIA KAPPA 2,4 LS 2 x air-bag, abs, klima, avtoradio s CD, itd. 95 Z E L O U G O D N E C E N E vozila v zalogi - plačaj odpelji MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB, CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. Zgornje Bitnje 32 ~. tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA m PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Prodam MAZDA 323 1.6 I. letnik 1987, reg. 10/96 za 7500 DEM. ©725-050 4588 Prodam R 4 GTL, letnik 90, reg. celo leto. ©85-270 4592 Prodam GOLF II 1.6 bencinar, letnik 1992. Lahovče 40, Cerklje 4593 Prodam Z 101, letnik 1979, reg. do 6/96, rdeče barve. ©221-143 4596 Prodam JUGO 45, letnik 1986. ©332-628 4597 Prodam JETTO CL, letnik 90, prevoženih 102.000 km, reg. do 20.9.96, ali menjam za manjše vozilo. ©710-090 4600 R 18 letnik 1985, reg. 10/96, solidno ohranjen za 3600 DEM. ©312-076 4601 Prodam R 5 1.6 GTD, letnik 1986, 5 vrat, 5 prestav, radio, metalno modre barve, reg. celo leto ali neregistriranega. Cena po dogovoru. ©862- 504 4605 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, ohranjen. Češnjevek 30 4607 Prodam GOLF JXD, model 88, redč, reg. do 10/96, prevoženih 110.000 km. ©712-169 4609 R 4 GTL, 2/86, prodam. ©632-437 4613_ Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1989. hrastje 20, ©327-067 4614 UNO 60 letnik 1987, cena 6000 DEM. Možna menjava. ©632-327 4615 Zastava 101 skala, letnik 1989, odlično ohranjen prvi lastnik, prodamo. AVTOGARANT 633-956 4619 ifiSpfOdam VISO Super E 11. <^J982. O332-740 4623 usodam SUZUKI SWIFT 1.3, Gl, ■S^'k 12/90, cena 10.200 DEM. © ^S-261 4526 .Vodarn JUGO 45, letnik 1988, rdeče ig^cena ugodna. ©212-639 4492 f/oam R 21 GTS, letnik 1990, IgOgno. ©312-248 4493 lQo?dam LADO SAMARO, letnik ^i®224-547 4495 FORD MONDEO 1.8, 5 v, £>a naprava, star dve leti, možen je £evzem leasinga še za eno leto. ^8-371 4497 letnČa,m SUBARU JUSTY 1.2, 4 WD, SgjkT/92. ©66-235 • 4498 I9afam HYUNDAI S CUPE, letnik ŠistL' u°Prerna. radio, elek.stekla, Sgggn. ugodno. ©621-622 4500 D?nHGT diese|. I- 86, reg. do VIII/96, Cl^ni za 4900 DEM. ©47-6284506 lfedam v,so 11 RE. Citro, letnik ^Poldan9' C8l° let°- * 326"9°3, GfiNTflR Bratov Praprotnik 10, NAKLO Telefon/fax: 064/47-035 PRODAJA in MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1990, barva bordo rdeča. ©56-764 4533 R 4 GTL, letnik 1987, reg. celo leto, prodam za 2600 DEM. ©0609/616- 095 4534 ZASTAVO 101, letnik 1990, bele barve, prodam za 3100 DEM. ©325-667 4535 Prodam LADO SAMARO, letnik 1988, cena po dogovoru. ©861-234 4536 fiP&ttKS^ Ponv GLS, se-«» 633T-451 8000 km' 9500 DEM- ""JJ---__4511 SePtemberš5?D0 KARDAN, letnik °Premo li ™'n?aražiran 2 dodatno d°P0ldaVr1°°,° «m- ® 064/223-290 aan " delavnik. 4513 Prodam Z 101, letnik 1986. 530 r725- 4549 p BRAZDA ? ^LJŠICA PRI PODNARTU I=L.: (064) 731-615 '. j^mODOVINEIN ^IVIOZNEGALESA. POVZAMEMO LES NA H*y°ZF<> posek m ^*pRAVlLO LESA 'Sofe? £v101. 'etnik 1987/88, reg. ^J*2^»213-222_ 4482 c6nad^nn,?9LFA 1.3 rdeč, letnik 81, -»^Pj^DEM. ©328-388 4483 rodam GOLFA bencinar, letnik * 55, letnik 1990 in AVTO INTEX, ©224- 1988 m^OLFA bencir WettaUS0 55, letnik 029 1TA 91. AVTO INTE 1989 *Zi^D0 SAMARO 1300 letnik J^Bej^ooro ohranjena. ©225-491 JUG04 5 A letnik 1986. 0,1 "279, po 13. Ud 4487 Prodam LADO SAMARO I. 88/5, cena 4200 DEM, nikoli karambolir-ana. ©217-328 4548 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1987, dobro ohranjen, garažiran. ©46-617 4551 Prodam JUGO 55 8/88 in zastavo 101 4/88, lepo ohranjeni. ©53-082 4554 Prodam R 18 TU, letnik 1984, reg. do 5/96. ©734-075_4557 Prodam Z 850, letnik 1981, registriran, 300 DEM. ©801-166 4558 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 97. ©46-561 po 15. uri 4559 AUDI COUPE 1.8 letnik 1991, model 92, črne kov. barve, les, 53000 km, 30.000 DEM. ©632-465_4564 Prodam R 4 GTL, letnik 1987 in AUDI 80, letnik 1979. ©310-537 4565 GOLF 1.3 B, letnik 1988, 9500 DEM, upoštevam karamboliran R5 ali 126 BIS. ©632-465 4&es VECTRA 2.0 CD oprema, letnik 192, črna, 20.000 DEM, upoštevam karamboliran Golf II. © 632-465 4569 Prodam R 5 CAMPUS, 3 v, letnik 1993, garažiran, cena 10300 DEM in otr. avtosedež. ©211-732 4579 Prodam belo VISO letnik 1985, reg. 12/96. ©77-715_4582 Prodam GOLF JXD, letnik 1989, reg. do 5/96, bele barve. ©621-060, 061/ 614-787 4586 FIAT PUNTO od 15300 DEM naprej, nova vozila, izredno ugodni krediti. ©633-956, 0609/639-206 AVTOGARANT 4620 Prodam CLIO RT 1.4, letnik 12/93. ©324-732 4621 Z 128, letnik 1987, prodam, možen kredit. AVTOGARANT 633-956 4622 BMW 316 I, letnik 1992, lepo ohranjen, prodamo - kredit. AVTO-GARANT, ©633-956_4623 FORD ESCORT 1,8 CLD.Ietnik 1991, karavan, prodamo. AVTOGARANT 633-956 4624 JUGO 55, letnik 1988, lepo ohranjen, prodamo. AVTOGARANT 633-956 4625 FIORINO 1,7 D, letnik 1995, prevzem leasinga, prodam. AVTOGARANT 633-956 4626 ALFA 33 1,5 letnik 1990, ugodno prodamo. AVTOGARANT, 633-956 4627 GOLF 1,6 b, letnik 1987, ugodno možna menjava. AVTOGARANT Frank. nas. 633-956, 0609/639-206 4628_ GOLF 1.6 B, letnik 1987, ugodno prodamo - kredit. AVTOGARANT 633-956 4629 MERCEDES 406 D 635, letnik 1976, kombi 30000 po generalni prodamo z delom. AVTOGARANT 633-956, 0609/639-206_4631 ALFA ROMEO 1.3, letnik 1986, elek. pomik stekel, športna oblika, prodam za 6000 DEM. ©41-269_4634 R 5 CAMPUS 5/93, 23000 km, 5 vrat, ugodno prodma. ©061/127-3628 4650 R 21 NEVADA I.88, reg. 10/96, 107000 km, odlično ohranjen. AVTO LESCE 719-118 4655 R 4 GTL, letnik 1984, reg. 8/96, 2 nove gume, cena 1500 DEM. AVTO LESCE 719-118_4656 FORD ESCORT diesel, I. 91, prvi lastnik, nikoli karamboliran. AVTO LESCE. ©719-118 4657 ZASTAVA 1281. 85, prvi lastnik, cena 800 DEM. AVTO LESCE 719-1184658 R 4 GTL. I . 12/86, 4 nove gume, cena 2600 DEM. AVTO LESCE. ©719-118 4659 PASSAT KARAVAN 2.0 I, letnik 1992, cena 19000 DEM. AVTO LESCE 719- 118 4663 ASTRA 1.4 I karavan, letnik 1993, cena 19000 DEM. AVTO LESCE, 719-118 4664 FORD MONDEO KARAVAN, I. 94, cena 27000 DEM. AVTO LESCE 719- 118 4665 ASTRA 2.0 16 V GSI I. 92, 21500 DEM. AVTO LESCE 719-118 4666 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA ROČNA AVTOPRALNICA rCesta na Brdo 22, Kokrica - Kranj (nasproti podružnice O.S.) telefon: 064 217 529 Prodam LADO SAMARO, letnik 1993. ©325-924_4670 R 5 rdeče barve, letnik 1990, 51000 km, prodam. ©48-012 4672 Prodam JUGO 45, letnik 1986, cena po dog. Predvukič, Sp. Duplje 24 A, v petek popoldan 4874 R 4 GTLJ I. 86. prvi lastnik, prodamo*. ©738-843, po 15. uri 4683 Jugo 45 koral I. 88, reg. 11/96, rdeče barve, 65000 km, 2700 DEM. ©634- 000 4684 MAZDO 323 GT 1500, letnik 1985, reg. do 2.12.96, 147000 km, v zelo dobrem stanju, prodam nujno za samo 3900 DEM. ©83-792 4688 KADETT 1.41 1.91, PEUGEOT 350. I. 82, reg. 21/97, JUGO 45 E, I. 87. ©56-564 4690 Prodam R 5, bel, letnik 1992, odlično ohranjen. ©681-463, zvečer 4696 Ugodno prodam 125 P, letnik 1984, reg. do 7/96. ©061/448-425 4700 Prodam VISO SUPER E, I. 83, svetlo zelene barve zelo lepo ohranjena. ©46-874 4703 Prodam LADO SAMARO, I. 90. 48680 km, prvi lastnik, kot nova, 5600 DEM. ©682-738_4704 GOLF III karavan, letnik 93/94, 140000 km, odlično izgleda, pro-dam. ©725-055_4707 Prodam PASSAT VARIANT GT 2.0 16 V, letnik 1993, kot nov, opremljen maksimalno. ©47-340_4711 Prodam ŠKODA FAVORIT 136 LS, .etnik 1991, rdeče barve, prvi lastnik, ohranjena. ©47-340_4712 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1988, rdeče barve, zelo ohranjen, cena 2700 DEM. ©47-340 4713 AVTOKLEPARSTVO, avtovleka Jak-ša vam nudi prevoz in popravilo poškodovanih vozil. Po dogovoru vaše vozilo tudi odkupimo. ©064/ 241-168_4714 Prodam MAZDO 323 1.6 I, HB 1991, dobro ohranjena. Ugodno prodam. ©741-710 4715 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1990, prevoženih 74000 km, bele barve, reg. do 2.2.97. ©862-327 4719 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I 91, HYUNDAI PONY 1.5 GSL, I. 94, ŠKODA FAVORIT 135 L, I. 92, SKODA FAVORIT 135 LX, I. 93, CITROEN AX 11 TGE I. 90, CITROEN AX 11 TRE I.87, GOLF JX, bencin letnik 1988, prodamo možna menajva za cenejše vozilo ali nakup na kredit. AVTOSERVIS LUŠINA, Šk. Loka. ©632-286_4724 OPEL KADETT 1.3 I, letnik 1990, FORD ESCORT 1.6 CLX 16 V, letnik 1993. FORD ORION ELEGANCE, letnik 1992, NISSAN MICRA 1.2 LX, I. 92. JUGO 45 KORAL, I. 89, RENAULT 5 CAMPUS I.90, prodamo. Možna menjava aH nakup na kredit AVTOSERVIS LUŠINA, Škofja Loka, ©632-286 4725 Prodam GOLF letnik 1981, cena po dogovoru. ©222-114 4727 Prodam Z JUGO SKALA 55, letnik 90, cena 3400 DEM. ©52-074 4733 Prodam ALFO 33, letnik 1986. ©212-815 4742 Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986, lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©212-495 4760 Prodam Z 101. letnik 1984. ©242- 127 4762 Prodam FORD ESCORT 1.6 CLX, letnik 1991, prvi lastnik. ©323-211 Prodam R 5 CAMPUS reg. do 7/96, let. 90, 5 v in 5 p, 66000 km. ©48- 725 4764 Prodam LADO NIVO, letnik 1995, in osebni MERCEDES tip 123. © 76-623 od 7. - 19. ure 4768 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. do 5/96, po ugodni ceni. © 327-562 4769 DAIHATSU CHARADE TS, letnik 1990, 51.000 km, garažiran, za 8.300 DEM, možen kredit. © 634-453 4773 Prodam JUGO 55, letnik 1990. Jezerska 78 B 4774 GOLF JGL, bencin, letnik 1982, zelo dobro ohranjen, šibedah, cena 3.800 DEM. B 624-404_4778 Prodam 126 PGL, letnik 1987, 77.000 km, cena 900 DEM. © 710- 049_4778 BMW 318 i. prva reg. 1988, sončna streha, radio, temno rdeča barva, 107.000 km, AUDI 100 2.0 e, 1989, 143.000 KM, 4 V, avtom, klima, servo volan, metalna barva, tonirana stekla, centralno zaklepanje, prodam 13.500 DEM, NISSAN SUNNY 1.4 LX, 1993, 50.000 km, 3 V, rdeče barve, prvi lastnik, centralno zaklepanje, tonirana stekla, NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, 1991, servo volan, el. stekla, NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 1990, 115.000 km, prodamo. AVTO MOČNIK © 064/242-277 4779 QMI vam nudi: enostavno doziranje ob menjavi olja • do 100.000 km zaščite do 90 % manjša obraba motorja - povprečno 7,3 % večjo moč motroja povprečno 5 % manjšo porabo goriva - zaščito pri hladnem zagonu povpr. 12 % boljša kompresija • manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE, Bleivveisova 14. Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR. Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA DONKO, Predoslje 113, Kranj: tel.: 064/241-298 5. AVTODELI PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj; tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Britof 180, Kranj, tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.0.0., Ljubljanska c. 5, Kranj, tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR, Mirka Vadnova 8, Kranj; tel.: 064/242-589 10. KM - Krničar Milan. Dvorje 93, Tel.: 064/422-221 11. CHEMO, C. Staneta Žagarja 53. Kranj; tel.: 064/241-442 12. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46. Šenčur; tel.: 064/41-573 13. KUNCIĆ VOJKO. Stara cesta 28, Naklo; tel.: 064/47-169 14. SERVIS VRTAČ, Visoko 77 a, Visoko; tel.: 064/43-019 15. AVTOMEHANIKA VALJAVEC, llovka 17, Kranj; tel.: 064/211-977 16. NBA d.0.0., Boštjanova 30, Lesce; tel.: 0609/633-640 17. AVTOMEHANIKA GOLOB, Polje 4 b. Begunje; tel.: 064/733-506 18. ČOP d.0.0., H. Verdnlka 23 a, Jesenice; tel.: 064/84-366 19. AVTODELI ŽMIGOVC, Titova 21. Jesenice; tel.: 064/861-015 20. AVTO IN, Titova 69, Jesenice; tel.: 064/862-225 21. VALANT BLED, d.0.0., Železniška 6, Lesce; tel.: 064/718-596 22. MONY, Cankarjeva 30, Bled; tel.: 064/78-600 23. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič; tel.: 064/58-850 24. BENEDIĆIČ DARKO, Žiganja vas 27, Tržič; tel.: 064/58-771 25. JENKO, d.0.0., Virmaše 109; tel.: 064/632-346 26. PROFIL, Virmaše 70; tel.: 064/631-240 27. FAZER, d.0.0., Spodnji trg 2a, Šk. Loka; tel.: 064/621-073 28. SERVIS PRODAJA LUŠINA, Gosteče 8; tel.: 064/632-286 29. AVTOŠPORT, d.0.0., Zbilje 12; tel.: 061/611-450 30. TAPOS, d.0.0., Gorenjska c. 3, Medvode; tel.: 061/613-352 31. SIMAX Masljeva 11, DOmžale; tel.: 061/721-656 32. MIŠA, d.0.0., Podgorska Pot 2, Kamnik; tel.: 061/814-091 33. BENCINSKI SERVISI OMV ISTRA VERTIGO, d.0.0., Mestni trg 27, Škofja Loka tel. 624-228, fax: 623-087 Prodam GOLF 1.6 GTI, letnik 1984, reg. do Junija 96, rdeče barve. Ugodno prodam ali menjam: ©221-589 Popoldan. 4787 Prodam FIAT 126 P, letnik 1988, cena po dogovoru. © 48-142 4788 CITROEN BX 16 TRS, letnik 10/86, dobro ohranjen, ugodno prodam. Q 41-486 4789 Prodam R 5 campus, letnik 1991, 5 vrat. © 323-766 4791 Prodam JUGO 45 E, letnik 1986, reg. do sept., cena 1400 DEM. Bohinec, Golnik 19 4794 Prodam R 4, letnik 1992, prvi lastnik. © 222-188,41-638 4795 FIAT TIPO 1.9 GT, turbo diesel, 90 KM, naksimalna oprema, 28.000 km - ugodno prodam. © 715-257 4800 Prodam BMW 315, letnik 1982, metalno zelen, dobro ohranjen. S 681-347 4813 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 9/ 1990, reg. 11/96. S 871-163 4eis Prodam FIAT UNO DS, 1.3, letnik 1987, reg. do 12/96, metalik modre barve, cena po dogovoru. © 061/ 556-470 4816 Prodamo: OPEL RECORD BERLINA, letnik 1984, R 5 diesel, 5 vrat, letnik 1993, JUGO KORAL 45, letnik 1989, JEEP CHEROKEE, letnik 1991, AX CABAN, letnik 1994, ŠKODA LX, letnik 1993, MAZDA 323 F 1.6, letnik 1990, R4 GTL, letnik 1983, DAIHATSU CHARADE, letnik 1990, R 4 GTL, letnik 1990, GOLF, bencin, letnik 1986.® 326-624 po 17. uri in 325-981 do 17. ure 48ia AVTO-avdio -alarm -mobitel-SVSTEMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel.,Fax: 064/41 016 AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis za prodajo in montažo ZAPOSLITVE V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas ne moti terensko delo, pokličite na © 311-131 339 DZS redno ali honorarno zaposli več zatopnikov. Zaslužek 150.000 SIT in več. ©331-445, vsak petek 2903 Odlično si popraviš standard, če imaš čas, si brez zaposlitve in ti delo ni odveč. ©806-179 3184 Zastopniško in predstavniško delo na področju Slovenija nudi DZS. Zaslužek 120.000 SIT ©325-420, 063/720-688_3251 Ste v finančnih težavah, imate čas ter lasten prevoz, potem je razlog več, da se nam pridružite pri delu, kjer vam nudimo odličen zaslužek ter možnost redne zaposlitve. Infor. sobota od 9-12. ure ©51-904 3348 Zaposlimo zastopnike za švicarsko firmo Roadstar - enkratna priložnost. BOTON.D.O.O., ©222-014 3967 V konfekcijski trgovini dobi pogodbeno delo prodajalka za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. ©325-580, petek zjutraj ali zvečer 4591 Samostojni koercialisti-ke NA TERENU DOBIJO REDNO ZAPOSLITEV za prodajo strokovne literature in izobraževalnih programov. Resni interesenti kličite ©061/264-474, od 8-16. ure 4654 Zaposlitev nudim natakarici v Radovljici. ©0609/637-558 4679 Iščem honorarno delo po poklicu sem natakar z 9 letno prakso. Slovenec. ©718-568 4eso Iščem pevko za duo, starost do 20 let. ©43-497 4695 Sprejmem delo tudi čiščenje razen prodaje akviziterstva. ©325-828 4706 FRIZERKO in pripravnico sprejmem. Kasandra, Bled, ©741-595 47ia Če vas zanima dinamično delo, se prijavite na predstavitev pri nas novega gospodinjskega aparata Vorvverk, ©738-042 4759 ^Sjorejmem delo na dom. S 624-404 DELO NA DOMU. Zagotovite si 100 DEM dnevno z tel-net marketingom. © 061/12-52-199_4796 Zaposlim kuharico dopoldan, dekle v strežbi popoldan. © 640-825 479b V centru Kranja zaposlimo prodajalko za prodajo ženske konfekcije, pogoj več let prakse. © 332-123 po 20. uri 4814 Zatopajte prodajno uspešnico -video nadzor - trgovine, lokali, hiše. BOTON.d.o.o., ©222-014 3868 Zastopajte proizvode ROADSTAR-TV, video HI-FI, AVTORADIJI, itd. BOTON.D.O.O., ©222-014 3969 Zastopnika za prodajo TURISTIČNEGA VODNIKA iščemo. Nudimo dobro provizijo, strokovno uvajanje in možnost napredovanja, ta064/ 212-357_3972 Zaposlim NATAKARICO. Gostilna BIZJAK, ©45-017_3980 Iščemo dekle za strežbo, zaželjene izkušnje. ©41-125 3992 V gostilni v Gorenji vasi iščemo NATAKARJA za strežbo hrane in pijače. «2681-424 403o Nudim delo na dom. Šifra: PISANJE 4033 Zaposlim KV MIZARJA. ©241-339 4034 Iščem zaposlitev po možnosti prodajalka. ©58-486_4224 Odličen zaslužek v prosti prodaji, visoka kakovost izdelkov, kličite vsak dan po 13. uri na ©861-053 4255 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA. ©41-438 4279 Zaposlimo več KV ZIDARJEV in TESARJEV. ©714-208 4287 2000 DEM, redno ali honorarno z DZS. 064/51-812 ali 0609/634-584 4328 Iščemo natakarico za redno zaposlitev, zaželjena praksa. Praprotno nad Šk. Loko, Pr' Bird. © 64-255 4333 ORODJARJA za delo na potopni eroziji zaposlim, IZMENOVODJA na predelavi plastike zaposlim. © 064/ 874-192. fax: 064/874-194 4337 Pridnim nudim DOBRO PLAČANO DELO. ©51-447_4367 Radi prodajate in dobro zaslužite, pokličite po 15. uri. ©874-061 4375 RADIO 104.5 105.9 107.3 v" IIII l/ 107.5 91.2 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fax. 152-13-62 ŠTUDENTKE - POZOR! Delo v okrepčevalnici ob vikendih. ©421- 812 4376 Iščem delo za tesarja in zidarja. ©714-311_4381 Iščem kakršnokoli fizično delo. ©714-311 4384 Iščemo sodelavko ali sodelavca z opravljeno najmanj 5. stopnjo izobrazbe ekonom, ali trgovske usmeritve, zahtevano znanje iz trgovinskega poslovanja iz kornere, poslovanja, znanje nemškega.jezika, delo na računalniku. Pisne ponudbe: VEBA,d.o.o., Bleivveisova 14, Kranj, ©225-289 4404 V delo sprejmemo delavko vajeno industrijsih šivalnih strojev LENY JEANS, ©58-082, od 8-14. ure dopo. ob delavnikih 4405 STROJNI KLJUČAVNIČAR išče pogodbeno ali honorarno delo. ©860-334 4409 Iščem delo na domu (strojištvo, lesarstvo) kupim previjalno mizico. 0682-643 4429 Nudimo možnost dobrega zaslužka. ©806-362 4448 Na Bledu zaposlimo 2 TRGOVKI tekstilne stroke. ©76-926 4461 Oseba z izkušnjami pravnih izterjav majhnih zneskov dobi delo. ©311-482 od 8. do 10. ure 4465 če ste uspešen prodajalec knjig vam nudimo 40% provizijo in redno delo. Pohitite, število je omejeno. ©311-482, od 8-10.ure 4466 Vodja skupine knjižnega programa dobi redno delo, visoka stimulacija, službeni avto in mobitel. ©311-482, od 8-10. ure 4467 Iščemo študentko (pavzerko) za pomoč v strežbi. 3 331-714 4477 Delo nudimo terenskemu delavcu za prodajo otroških jeans hlač. © 43- 351_4478 Samo iz Radovljice in najbližje okolice Radovljice dobi delo za pomožno pomoč v kuhinji mlajša upokojenka. ©714-120 4484 Če želite s poštenim delom dobro zaslužiti, pokličite po tel.: 064/623-285. Tržimo zelo uspešno prodajan otroški program. Možnost redne zaposlitve. Okrepčevalnica BALINČEK v Lescah honorarno zaposli NATAKARICO. ©714-179, popoldan 4494 Zaposlimo več delavcev za prodajo novega šolskega artikla. © 327-034, dopoldan 4520 Zaposlimo TRGOVKO s prakso v trgovini s konfekcijo. Pisne ponudbe pošljite na KRIM.d.o.o., Visoko 130, 64212 ViSOkO 4556 Zaposlimo trgovca v prodaji keramike, stavbnega pohištva in senčil. LEKERO,d.0.0., C. na Rupo 45 Kranj-Kokrica, ©245-124, 245-125 4573_ Zaposlimo prodajalca za prodajo novih in rabljenih rezervnih delov za tovorna vozila. ©0609/638-559 4583 Redno zaposlimo KV in PK zidarje. Stratos.d.o.o., Gradbeni ing., ©736-435. po 18. uri 4584 Iščem zaposlitev VOZNIK B kategorije. ©46-015 4225 K sodelovanju vabimo PRODAJALKO živilske stroke. Cenjene ponudbe: Trgovina MAK, Škofjeloška 19, Kranj ŽIVALI LABRADORCE - rumene mladiče delovnih staršev, kvalitetno leglo, ugodno prodma. ©692-761 3022 Podarimo PSIČKO kokeršpanjel (rodovnik), staro 18 mesecev. ©328-875 3580 Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 tednov. ©061/613-047 4ooe Prodam PRAŠIČE za rejo ali odojke. Dolinšek, Tupaliče'7 4218 TELIČKA 10 dni starega prodma. ©061/823-210 4222 ZLATEGA PRINAŠALCA mladiča prodma. ©218-330 4223 KRAVO simentalko pred drugo telitvijo, prodam. 0741-415 4228 NEMŠKEGA BOKSARJA starega eno leto, prodamo. 0241-747 4234 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zadraga 17, Duplje 4249 Prodam PAŠNO TELICO v 9. mesecu brejosti, težko 550 kg ali menjam za 200 kg težkega pitanca. Ljubljanska 24, Radovljica 4635 Prodam BIKCA simentalca in JAGN-JETA za zakot ali pleme. 0421-594 4639_ Prodam črno bela BIKCA. ©46-023 4647_ Prodam TELICO 500 kg in kupim TELICO ali BIKCA do 200 kg. ©736- 230 4651 Prodam mlado SVINJO za zakol. ©061/621-207_4660 Prodam BIKCA in teličko simentalca težka 110kg. Pšata 5, Cerklje 4668 Prodam ovce in jagnjeta. © 84-234 4330 Prodam bikca frizijca, stareg 10 dni. ©41-578 4351 Prodam PERZIJSKI MUCKI, stari štiri tedne. ©710-114 4352 Prodam MESO od mladega bika simentalca. ©738-922 4368 Prodam PUJSKE stare 8 tednov, 25 kg cca. Pire, zg. Brnik 56 4387 Menjam 10 dni starega BIKCA simentalca za teličko. Mulej Janze, Selo 20, Bled 4398 Prodam mlado jalovo KRAVO. Pot na vovke 2, Cerklje 4402 Prodam jalovo KRAVO in šest mesecev starega BIKA. ©874-364 4419_ TELE (simentalec), težko 100 kg, prodam. ©66-059 4430 Prodam 3 mes. starega OVNA za pleme ali zakol.©41-807 4455 Prodam TELIČKO 8 tednov ali zamenjam za bikca simentalca. ©217-526_4496 Prodam meso od mlade krave in PRAŠIČE težke 100 kg. ©686-053 Prodam dva črnobela TELIČKA bikca stara 7 dni. 041-813 4501 Prodam PRAŠIČE za zakol, tudi polovico. 0 422-562 4518 Prodam mlado KRAVO 7 mesecev brejo in BIKCA težkega 250 kg. 0725-686 4539 Prodamo papaige nimfe, alek-sandre, senegalce, indijske kose In žakoje. 0422-169, zvečer 4540 Prodam MLADO JALOVO KRAVO simentalko. Zalog 62, Cerklje 4544 Prodam meso od krave. 0730-727 Prodam ŽREBIČKA, starega 7 mesecev in kombajn za krompir Hagedorn. ©421-668 4561 Prodam KRAVO za meso in pleme. ©633-215 4562 Prodam čistokrvne mladiče KOKER ŠPANJEL, zlato rjave barve. ©0609/ 631-868 4574 Prodam črnobelega BIKCA 110 kg težkega. ©422-338 4577 Prodam TELICO frizijko brejo 8 mesecev. Zalog 11, Cerklje, ©421- 696 4578 Prodam plemensko TELICO A kontrola simentalko, brejo 8. mesecev in 10 dni starega BIKCA. 0401- 025 4589 Prodam BIKCA 150 kg in kupim teleta do 10 dni. Sp. Brnik 52 4598 Prodam KRAVO simentalko z druim teletom. Kern, Čadovlje 4, Golnik 4599 Prodam TELIČKO simentalko, težko cca 200 kg. ©622-144 4603 ZLATI PRINAŠALKI - psički (6 tednov), prodam. ©311-524 46io Prodam nemško DOGO psičko, brez rodovnika. ©241-723 4612 Prodam APRIKO - bele pudlje, čistokrvne brez rodovnika, naročila sprejeme na ©061 -711 -782 4645 MUŠIČ - MENGEŠ TEL: (061) 738-619 Travniška brana z obojestranskim delovanjem, z njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreze in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča bujno rast. Zaradi svoje prilagodljivosti je zelo primerna za hribovite predele in pašnike. TELICO 150 kg težko simentalko prodam ali menjam za bikca. ©43- 48 3 4274 Prodam KRAVO simentalko tip pred telitvijo. Janša, Podhom 49, Zg. Gorje_428i PRAŠIČE od 25-40 kg, prodam. Globočnik, Voglje, Letališka 7, Šenčur 4284 Prodam aH zamenjam jalovo kravo za dobro mlekarico. ©633-937 4288 Prodam teličko simentalko staro 1 teden. Zabnica 12, ©310-776 4292 Prodam dva TELIČKA simentalca cca 200 kg težka. ©682-132 4308 Menjam ovna starega 10 mesecev za mlado ovco. ©422-220 4311 Prodam 2 BIKCA 70 kg, ČB. Zalog 52, Cerklje, Bergant 4313 Prodam BIKA za nadaljno rejo in betonske stebre za kozolec. Visoko 31 4318 Prodam TELICO simentalko staro 13 mesecev. ©731-085 4321 ROTVVEILERJE MLADIČE stare 8 tednov z rodovnikom, odlični čuvaji, prodam. ©401-364 4677 Prodam OVCE z jagneti. ©682-557 Prodam BIKCA simentalca 110 kg. ©421-467 4689 Prodam OVCE za pleme in jagneta za azkol. ©45-502 4692 MALTEŽAN z rodovnikom, vzrejnim dovoljenje. Možna paritev po dogovoru. ©50-406 4699 Prodam PRAŠIČE različne teže, telice simenaike ali menjam za bike in krompir za krmo. Možnost dos-tave. ©714 376_4ne Prodam 7. mesecev brejo telico. Strahinj 79. © 47-297_4767 Prodam kravo simentalko po teletu. © 061/627-257' 4771 Prodam rjave jarkice stare 10 tednov, cepljene. Golniška 1, Kokrica 4772 Prodam mladiče LABRADORCE stare 2 meseca, črne barve, odličnih staršev, z rodovnikom. © 50-723 Prodam KRAVO z drugim teličkom in breje po izbiri ali menjam za jalovo. Konc, Visoko 5, Visoko 4732 Na pašo vzamemo govejo živino. ©0609/614-900 4735 Polovico krave prodam. ©311-962, od 20.-21. ure 4761 KRAVO simentalko, 3.tele, prodam. ©722-110, Zupan, Nomenj 35, Boh. Bistrica 4720 Prodam ovce in jagneta za azkol ali nadaljno rejo. ©802-078 4723 Prodam mlado simentalko s 14 dni starim teličkom in breje ovce ter iagneta za klanje. ©45-368 4726 V SPOMIN 14. februarja 1996 mineva 12 let, odkar v miru počiva naš oče FRANC POŽEK iz Adlešič 29 ŽALUJOČI OTROCI ZAHVALA Ob boleči izgubi mojih staršev očeta in mame IVANE in ALOJZA ERŽEN - KOŠINSKIH iz Stare Oselice 15, v Poljanski dolini se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem trem sosedom, sorodnikom, znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Kralju za mašni obred, hvala pevcem. Hvala tudi dr. Leskovarjevi, dr. Perdanovi, dr. Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujem se vsem, ki ste jima izkazali spoštovanje. Hčerka Darinka z družino. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu zapustil naš dragi prim.dr. JOŽE KERSTEIN zdravnik, specialist kirurg v pokoju Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 12. februarja 1996, v družinskem krogu. Žalujoči: žena dr. Olga, sin Igor z ženo Manjo, sestri Jožica in Minka z družinama ter ostalo sorodstvo Trbovlje, Kranj, 12. februarja 1996 ZAHVALA Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le mamin nasmeh na ustnicah nikoli ne zbledi! V veliki žalosti smo se poslovili^pd naše ljubljene mame, stare mame, tašče in tete JOŽEFE ZRIM iz Jelendola nad IV/i če m Z žalostjo v srcu se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem TOKOSA Tržič, Gorenjske predilnice Škofja Loka, IBI Kranj, Upravne enote Trži?1^ zaposlenim na Občini Tržič in ŽIVILA Kranj za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cV^ u sveče. Posebno zahvalo izrekamo dr. DARJI BENEDIČIČ za obiske in pomoč, Občinskemu 0®?° RK Tržič za kratkotrajno nego in pomoč ter sosedama FRANCKI in MARINKI za njuno nesebrtj. pomoč. Iskrena hvala pevcem bratov ZUPAN za zapete žalostinke ob uri slovesa, pogrebni sluz Komunalnega podjetja Tržič, Gasilskemu društvu Jelendol za organiziran prevoz ter g. župniku ,j opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku in ki ste kakor* sočustvovali z nami, vsem imenovanim in neimenovanim, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni. Jelendol, Kranj, Škofja Loka, februarja 1996 Tudi za vas je čas zlato. Enostavno, brezgotovinsko poslovanje s čeki ali Eurocard kartic0 SKB banke, dvig gotovine ali plačilo računov 24 ur na dan na bančnih P avtomatih ... to so le nekatere prednosti poslovanja z nami. Račun za prejemanje pokojnine - tekoči račun ali hranilno knjižic0 lahko odprete v katerikoli naši poslovalnici, ki so po vsej Sloveml1, Podrobnejše informacije dobite v vseh poslovalnicah SKB banke in na zelenem telefonu 080 15 15. SKIBHKAI.I. 52 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete TEREZIJE WEISSEISEN rojene HOČEVAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem Za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala VSI NJENI Stražišče, Mlaka, Visoko, Kranj 12. februarja 1996 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila ANTONIJA LICHTENECKER rojena Kralj Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kranj za skrb in nego. Zdravstvenemu osebju Golnik, kakor tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem društva upokojencev Kranj za lepo petje in vsem sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ter darovali cvetje in sveče. Sin Dušan in oče Janez Kranj, dne 12. februarja 1996 ZAHVALA Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš Ti in sedla bo na rodna tla in jokala, ker tebe ni. V 86. letu se je za vedno poslovil naš dragi mož in oče FRANCE RANT s Stirpnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, in ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi. V SPOMIN 12. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mati, sestra in hčerka LJUDMILA SELJAK rojena VODNIK Še vedno je v naših mislih in hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. VSI NJENI Preddvor, 12. februarja 1996 V SPOMIN Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcu še iivi in nihče ne ve, kako, zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. Minilo je eno leto od boleče izgube dragega očeta PAVLETA KRIŽNARJA Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, Sr. Bitnje, 16. februarja 1996 V SPOMIN 17. februarja mineva žalostno peto leto, odkar nas je nenadoma in brez slovesa zapustila naša ljuba žena, mamica in sestra MARIJA MARKO VIČ iz Tenetiš Iskrena hvala vsem, ki se je še spominjate in ji prižigate svečke ob njenem preranem grobu. VSI NJENI Tenetiše, 17. februarja 1996 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast VINKO STUDEN iz Cegelnice 2 pri Naklem Iskreno se zahvlajujemo sorodnikom, sosedom, prijatljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo dr. Kreč Šorhjevi, zdravniškemu osebju zdravstvenega doma Kranj in bolnišnice Golnik za dolgoletno zdravljenje, Mariji Jagodic za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, g. Štefetu za pogrebni nagovor, gospodu župniku in pevcem za lepo opravljeni cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Navček, podjetju Gradbinec in Društvu upokojencev. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Cegelnica, Britof, 10. februarja 1996 V SPOMIN Ni smrt tisto, kar nas loči in iivljenje ni, kar druli nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. 12. februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in stric DARKO ROGELJ Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 13. februarja 19% Dale* v SPOMIN da st naZa^ Je Januar 1943, ko sta morala dva fanta v svet, v II. sv. vojno, hvala Bogu, v j ta se vrnila. Nepozaben je tudi 18. februar 1943, ko je brat Tone moral z ostalimi fanti ry SVetovno vojno. Nato sta morala še dva brata v II. svetovno vojno. Žal se niso vrnili. anes so vsi trije bratje na plošči z ostalimi pokojnimi vaščani zapisani. Plošča je na cerkvi sv. Simon in Juda v Vogljah, župnija Šenčur. Bog sprejmi jih k sebi. Anton Bobnar, roj. 1925 Alojz Bobnar, roj. 1923 Jože Bobnar, roj. 1927 Bolkovi iz Vogelj Vsem, ki ste jih poznali in se jih spominjate, prav lepa hvala. TRIJE BRATJE ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega ljubljenega DARKA OGRINA se iskreno in z globoko hvaležnostjo zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, nudili denarno pomoč in ga tako številno pospremili na zadnji poti do preranega groba. Posebna zahvala osebju ZD Kranj, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, g. kaplanu za opravljen verski obred, Gorenjcem iz Naklega in Moškemu pevskemu zboru Kranj za zapete pesmi, Klemenovim ter Mihčevim sošolcem in razredničarkama, Darkovemu prijatelju g. Vinku Janežiču za ganljive poslovilne besede in zaigrano Tišino ter sočutnim delavcem pogrebne službe Komunalnega podjetja Kranj. Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Cerklje, Trboje in Zalog, 11. februarja 1996 Pomagamo družinama Tre ven in Velikonja Za pogorela domova že več kot dva milijona Za družini iz Laniš in Hobovš, ki sta pred novim letom v požaru ostali brez domov, so dobri ljudje prispevali že več kot dva milijona tolarjev. Kranj, 16. februarja - Poleg alom, vrednim nekaj več kot vedno zbirajo prostovoljni denarnih prispevkov, ki se vsak dan stekajo na račun Rdečega križa v Škofji Loki, ljudje pomagajo tudi z materialom in delom. V uredništvu nas je obiskal oče v požaru umrlega Rada IVevna Janez Treven, ki snahi in vnukoma pomaga pri obnovi pogorelega doma. Družina je neizmerno hvaležna za vso pomoč, brez katere bi delavska družina sama težko obnovila hišo. Pri Trevnovih že mrzlično obnavljajo notranjščino hiše, obnova zdaj zasilno popravljene strehe in fasade pa bo morala počakati na ugodnejše vremenske razmere. Šolarja Matej in Jaka vsako popoldne, ko prideta iz šole, pridno pomagata pri obnovitvenih delih, na pomoč priskočijo tudi sosedje. Trevnovi so bili poleg vse pomoči, ki so jo deležni v nesreči, zelo veseli tudi prispevka trgovine Dom Fortuna iz Gorenje vasi, ki prodaja keramiko, stenske obloge in vodoinštalacijski material in jim je pri obnovi kopalnice pomagalo z materi- sto tisočakov. Lesene stopnice jim bo na novo postavil mizar iz Hotavelj Karel Jezeršek. Trevnovi pa so bbili posebno prijetno presenečeni ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, ko so na krajevni proslavi na Sovodnju, zanje zbirali prostovoljne prispevke. Pod geslom "Sošolci sošolcu" (sodelovala je namreč tudi tamkajšnja podružnična šola, ki sodi k osnovni šoli Gorenja vas, to pa obiskuje Trevnov Matej) so za družino zbrali 49 tisoč tolarjev. prispevki za o be družini, Trevnove iz Laniš in Velikon-jeve iz Hobovš. Doslej je 169 darovalcev zbralo 2.045.000 tolarjev. Odkar smo nazadnje objavili imena darovalcev, so za družini prispevali naslednji doborotniki: Barbara Jagodic, Vodice (15.000), družina Dri-novec, Drulovka (5000), Kuhar, Zgornje Duplje (5000), Igor Jamnik, Zabnica (10.000), Milanez, Škofja Loka (10.000), Marija Frelih, Železniki ( 5000), Magdalena Sodja, Bohinjska Bistrica (5000), Jazbec d.o.o. Križe (20.000), N.N. Kranj (10.000), Društvo kmečkih žena Kranj (10.000), Ana Cuderman, Hotemaže (10.000), Francka Demšar, Hotemaže (10.000), Ivan Oman, Zminec (30.000), Tončka Prezelj, Železniki (2000), Mesarstvo Cadež, Visoko (60.000), Šifrar, Škofja Loka (5000), Pretnar (5000), Marjan Jeromen, Ljubljana (5000), Marjeta Dolenc, Kranj (5000), Feliks Slabe, Na žiro računu Rdečega Godešič (10.000), N.N. Škof-križa Škofja Loka pa se še ja Loka (5000), Jelka Slabe, Žiri (5000), Ahačič, (15.000). • D.Z.Žlebir Tržič Denar za obnovo Trevnove in Velikonjeve hiše zbiramo na Uro računu Rdečega krila Škofja Loka, številka 51510-678-80807 (s pripisom "za Laniše" in "za Hobovše"). Organizatorji akcije smo veseli velikega odmeva, družini pa pomoči, brez katere bi težko v kratkem času obnovili pogoreli domačiji. Humano dejanje: žepnina za Katjo Rastko bo lajnal za Katjo Prostovoljne prispevke za Katjin scalamobil nam bo jutri pomagal zbirati znani kranjski laj nar Rastko Tepina. Kranj, 16. februarja - Ko bo dejavnosti Vid, dobitnika lanskega priznanja Donator leta dogajanje na jutrišnjo pustno soboto v starem delu Kranja na vrhuncu, se bo na Glavnem trgu pojavil tudi lajnar Rastko Tepina. Denar, ki ga bodo mimoidoči jutri med 10.30 in 12. uro vrgli v njegov klobuk, bo v celoti namenil naši humanitarni akciji v prid Katji Štefančič. V akciji, ki jo trije mediji (Gorenjski glas, Radio Kranj in Tele-TV) vodimo ob pomoči Zavoda za humanitarne 1995, se je samo ta teden nabralo 242.000 tolarjev. Doslej je za Katjo zbranih že 750.500 tolarjev. In kdo so darovalci: Dom Matevža Lan-gusa (kjer Katjo varujejo in usposabljajo med tednom) je prispeval 61.000 tolarjev, Mladinski servis Kranj 60.000, Mesarstvo Čadež Visoko 30.000, Škorc, d.o.o., Ljubljana 10.000, Jazbec, d.o.o.. Tržič 10.000, Jože Bernik iz Škofje Loke 15.000, Vinko Jagodic iz Vodic 15.000, Vervega iz Kranja 7000, Mrgole iz Kranja 6000. Po pet tisočakov so prispevali: Vladimir Flerin iz Kranja, Ivan Gregorc iz Tenetiš, Ivanka Markuta iz Čadovelj; po tri tisočake Milan Hrestak iz Kranja in Dora Gregorc iz Tenetiš, do dva tisočaka Milanez iz Škofje Loke, Mirzata Kalič z Jesenic, Cilka Pristov iz Žirovnice, tisočaka pa Nina Šiler iz Kranja. Kdo je zlorabil humanitarno akcijo Kranj, 16. februarja - Ta teden je na našo dobrodelno akcijo v prid Katji Štefančič padla temna senca. V Kranju seje namreč pojavil goljuf, kije pod pretvezo, da zbira za Katjo, od ljudi izvabljal denar. V dobri veri, da bo njihov prispevek res šel za Katjo, so mu nekateri na žalost nasedli. Tisti, ki so podvomili, pa so o samozavnem dobrodelnežu obvestili policijo. Za zdaj ga še niso prijeli, vendar vse kaže, da ga bo kmalu dosegla roka pravice. Od vrat do vrat se večkrat zbirajo različni prispevki za ta ali oni namen, vendar mora imeti oseba, ki zbira denar, pri sebi podpisano in žigosano pooblastilo, v čigavem imenu to počne. Humanitarni zavod Vid iz Kranja, ki je nosilec dobrodelne akcije za Katjo, nikomur ni izdal pooblastila. Če se torej na vratih pojavi neznani zbiralec denarja za humane namene, zahtevajte od njega pooblastilo in osebno izkaznico, preden prispevate denar. • D.Ž. Prispevke za Katjo še vedno lahko nakažete na račun Zavoda za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja, številka 51500-603-33738 (s pripisom "za Katjo", otroci pa naj napišejo "žepnina za Katjo"). Kdor bi še rad prispeval za Katjo, lahko nakaže na račun Humanitarnega zavoda Vid, ali pa jutri dopoldne v Kranju prisluhne lajnarju Rastku Te-pini in vrže kak bankovec v njegov klobuk. Zbrani prispevki bodo še jutri opoldne nakazani na žiro račun Hu-mani-tarnega zavoda Vid za nakup Katjinega scalamobila. • D.Ž. Foto: Jurij Furlan Zbrali že tretjino sredstev Hruška, 15. februarja - V humanitarni akciji za pomoč prizadetima družinama Cej in Mandeljc, ki jim je ob novem letu pogorela hiša na HruŠici, so že zbrali skoraj tretjino vsote, ki je potrebna za postavitev novih temeljev. Gradbeni odbor, ki prizadevno deluje v krajevni skupnosti Hrušica pod vodstvom Zorana Kramarja, je do zdaj zbral okoli 2 milijona 700 tisoč tolarjev. Radio Triglav je sprejel 958 zahtev za položnice, 6.000 položnic s prijazno prošnjo za pomoč pa so raznosili tudi po nabiralnikih jeseniške občine. Solidarnost res ne pozna meja, saj se je odzvalo zelo veliko darovalcev izven jeseniške občine, tudi iz Ljubljane. V vseh krajevnih skupnostih jeseniške in sosednjih občin so namestili nabiralne pole, kulturniki in glasbeniki pa pripravljajo vrsto dobrodelnih koncertov. Tisti, ki bi želeli darovati v materialu, lahko pokličejo krajevno skupnost Hrušica, na telefonsko Številko 871-260. Denar pa se zbira na žiro računu RK Jesenice, številka 51530-678-81428, s sklicno številko 555. • D.S. Nagrada Mariji in Janezu Tako kot minula leta, tudi letos občasno telefonsko anketiramo naključno izbrane Gorenjke in Gorenjcev o tem, koliko, kdaj in kako beremo časopise. lAjf smo nekajkrat podrobno predstavili namen in nacj izvajanja naših anket, ki Jih sicer delamo že šesto leto. Z žrebom bomo tudi letos vsak drugi petek teds^ podelili dve nagradi Gorenjskega glasa, v žreb vsakič vključili vse doslej sodelujoče v Glasov® telefonskih anketah o branju časopisov. Tokrat^ nagrajenca sta MARIJA ŠIFRER iz Zobnice 15 & JANEZ SLATNAR iz Zvirč 42 - oba enkrat vabimo lep Glasov izlet Marija oziroma Janez bosta soJ^ izbrala, kdaj in kam bi rajžala z Gorenjskim glasofl1 Letošnjo sezono Glasovih izletov nadaljujemo jutri s celodnevnim izletom v Zdravilišče laško na.pust0" vanje in prihodnjo soboto z Glasom izletom v Tefftf Zreče. Za oba izleta - ravno tako pa tudi & naslednjega, ki bo prvo marčevsko soboto v TopU& Dobrna - rezervacij ne sprejemamo več. Iskrena w najlepša hvala vsem, ki ste kadarkoli doslej1 minulih petih letih že sodelovali v Glasov® telefonskih anketah ter z Vašimi mnenji P1*??, mogli, da bo Gorenjski glas s prilogami še bw zanimiv in pester, časopis pa zato nepogrešW del gorenjskega tedenskega utripa. Prav tako že vnaprej zahvaljujemo vsem, ki jih bomo # kdaj v prihodnje povabili k sodelovanju anketah Gorenjskega glasa! VEČNO M LADA-DEVETN AJSTiCA VAS/ BO ZAPELJALA V POMLAD ŽE ZA v 19.500 DEM j laguna break 20 rt že za 37.400 dem VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL' M02EN UGODEN KREDIT PREŠA d.*o. Cerklje, Slov. c. 51 tel.:(064) 422 522 Akcija Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Kranj Vroči ples z El Šenčur - Une Golob, kamer-man nacionalne televizije, je na Valentinovo praznoval Abrahama. Bučno, v krogu svojih novinarskih kolegov -od Matjaža Tanka, Aleksa Štakula, Lada Stražnika do Draga Buka, Rada Božični-ka, Janje Koren, Aljane Jocif in drugih. Ker gre za res znanega stanovskega kolega, ki je znan po neusahljivi dobri volji, smo se odločili, da ga nenapovedani obiščemo in vidimo, kaj se bo izcimilo. S seboj pa smo vzeli Edvarda Maska, imitatorja Helene Blagne, ki sliši na ime Elena in na Gorenjski televiziji Kranj vodi oddajo Elena z vami.. Prav si prebral Tine -(H)Elena je bil moški (sor-ry!). Edvard, pardon, Elena je sicer malo močnejše postave (mimogrede, Tine ima bojda rad postavnejše ženske), zato pa ie njegov, opsa, njen glas preklemano visok. Tako visok in ženski, da je zavedel tudi novinarsko eminenco, ki je Tinetu pomagala pričakati Abrahama. Gromki aplavz, ko je Elena vstopila v leseno kočo ob Tinetovi hiši, in navdušenje Tineta, nam je vse povedalo. Da bi ga videli, kako je z njo zaplesal. In to kamero tri mesece lovil pomembnejše dogodke ■ Kosovu. Teh ni bilo malo-» se še spomnite Miloševih | raznih seperatizmov. je včasih goreče pričaK°^j vsak televizijski dnevniki ^ je bila od te oddaje odvi gradnja njegove koče. Mfl zgoraj brez. Tine seveda, pa boste izvedeli v 0£ ^ ženskega striptiza pa res ne Kamera presenečenja* ** ^ bomo zganjali. V pogovoru danes ob 20.20 na Vx03^\ii smo izvedeli, da je bilo Tine- Gorenjske televizije T& tu najtežje leta 1989, ko je s TV Kranj. KI Tošta svetuie Uporabljajte standardizirano pisemsko in paketki embalažo; s tem el zagotovite varnejši prenos in prihranite pri poštnini. *ADiO 91.3 FH STEREO OD PONEDELJKA DO PETKA OB 9., 14. IN 18. URI GORENJSKA POROČILA