NO. 174 Ameriška Domovi ima vlrJI/ttE RI e/* M"-HO IVt E AMCMCAN IN SPIRIT FORCiGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1962 SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPGB ŠTEV. LX — VOL. LX Pomoč tujini utegne biti zeio zmanjšana Predsednili Domovega finančnega odbora ; jo hoče zmanjšati iza bilijon in pol dolarjev. WASHINGTON, D. C. — Demokratski vodniki v Kongresu priznavajo, da je pomoč tujini letos v večjih težavah, kot je bda kdajkoli tekom 15 let, odkar je bila prvič odobrena. Kongres 3° je načelno določil za prihodke finan. leto na $4,754,800,000, toda njeni nasprotniki so jo odločeni zmanjšati za bilijon in Pol, če ne celo za več. V preteklih letih je Predstav-fihki dom običajno pomoč tuji-ni precej obrezal, pa nato na zahtevo Senata pristal na njeno Povečanje. Letos tudi v Senatu ni pravega razpoloženja za obsežno pomoč tujini, ki ji posebno odločno nasprotuje predsednik finančnega odbora Doma kong. O. Passman. Ta jo hoče skrčiti na kvečjemu tri bilijone. Razpoloženje Kongresa kaže odmev javnosti, kjer je po do-šuanj.ih Gallupa priljubljenost predsednika Kennedya padla od na 66 odstotkov največ zaradi nasprotovanja javnosti podpd-ranja tujine, pred vsem seveda komunističnih in “nevtralnih” držav. Predstavniški dom bo glasoval ° dejanski odobritvi denarja za pomoč tujini 19. septembra) če bo debata o odobritvi polnomočja predsedniku za vpoklic rezervnega vojaštva v slučaju Potrebe obravnavo potisnila da-Ije v september. Jugoslovanski športnik je izbral svobodo ORANGE, Mass. — Milan n°r, 23 let stari član jugoslo-^uniake tekmovalne skupine športnih padalcevj se je po tekmovanju 3. septembra tod od-°bil ostati v tujini. Zaprosil je Za politično pribežališče in iz-javil. da želi iti v Kanado nada-Ala,vat svoje študije. Časnikarjem je povedal, da je Ze pred daljšim čašam sglenil, a bo ostal ob prvi ugodni pridnosti zunaj. ^enat odobril predlog za Privatne pokojnine Washington, d. c. — se-nat je pretekij petek s 74 proti glasovom odobril predlog, ki kpV°lju'je ljudem z lastnim po-ce'm odpis privatnega pokoj-^dkega zavarovanja od dav- Rodoben predlog je bil že pre-® sprejet v Predstavniškem do-j U' Nončno besedilo bo izdela-konferenca obeh domov. — in 6Zna Wuda je proti predlogu em'16 Zato mo,žno> da bo pred-. .^"k Kennedy njegov podpis ^klonil. Novi grobovi John Wolf Včeraj je v St. Vincent Charity bolnišnici umrl 79 let stari John Wolf s 1415 E. 39 St., doma v Kamni gorici na Gorenjskem, od koder je prišel leta 1906. Sedaj je bil 12 let v pokoju, poprej je pa več let delal pri American Stove C o. Tukaj zapušča hčere Mario Rejman, Roso Wasie-niak in Frances Grabowski ter dva vnuka. Umrli so brat Michael Vuk, sestra Mary Lesiak in hči Catherine Lesar. Bil je član Društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz Z a k r ajskovega pogrebnega zavoda na pokopališče Highland Park. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih. -------n------ Prva redna katoliška škofija na Aljaski RIM, It. — Sv. oče Janez XXIII. je ustanovil na Ajaski prvo redno katoliško škofijo s sedežem v Fairbanksu. Za prvega škofa je bil imenovan jezuit misgr. Francis Gleeson, dosedanji misijonski škof tega področja. Med 81,000 prebivalci Aljaske je 15,750 katoličanov, razdeljenih v 18 župnij. — Področje Aljaske je veljalo doslej za misijonsko področje. ------o----- IMarokanci zahtevajo špansko posest v Afriki MADRID, šp. — Marokanci so že ponovno stavili zahtevo po španski posesti v severozahodni Afriki. Od Španije zahtevajo, da jim odstopi Ceuto, ki leži nasproti Gibraltarja ob istoimenski morski pžini, z vsem Španskim Marokom ter špansko posestjo ob Atlantski obali Afrike dalje proti jugu. Marokanci so skušali to ozemlje pred nekaj leti že vojaško zasesti, pa jim ni uspelo. Španska vlada je tudi sedanjo zahtevo Maroka po omenjeni španski posesti v Afriki zavrnila in jo je odločena čuvati tudi z oboroženo silo, če bo treba. Nehru manj navdušen za nakup ruskih letal! Hruščev napovedal novo zmago v tekmi z ZDA MOSKVA, ZSSR. — Prvi član Kennedyeve vlade, ki je Komunistični blok je začel prišel na uradni obisk v Sovjet-pritiskati jna ilndijo, naj se 'sko zvezo, je Mr. steward L. U-pobota 'Z grdečo Kitajsko O dali, tajnik za notranje zadeve, ki vodi upravo ameriških naravnih sil za pogon, luč in kurivo. mejElh. NEW DELHI, Ind. V zad- V spremstvu desetih strokov- njih tednih je izgledalo po iz3a'j^jakov je obiskal sovjetske elek-vah vojnega ministra Ki:šne Me- ^rairnej velike jezove, poljedel-nona, da je nakup rusudh MIGls)^e na,makalnice in izboljševal-jet letal gotova stvar. Sedaj pri- ne naiprave. v počitniški vili bajajo iz vladnih krogov vesti, predsednika Hruščeva ob črnem da se je Nehrujevo navdušenje morju sta Hruščev in UdaU dve za to kupč jo precej ohladilo. 'uri govorila o mednarodnih in Komunistični blok držav je gospodarskih zadevah, začel zadrževati pomoč Indiji in | Tajnik Udall ni hotel dati ni-začel na to pritiskati, naj se po- kake druge izjave, odgovoril je godi z rdečo Kitajsko o mejah j samo na vprašanja o stvareh, ki na temeljil kitajskih zahtev. Ki- spadajo neposredno v njegov od- tajska je med tem odklonila in- delek vlade, dijski predlog za “razgovore” in 'je Hruščev pozvala Indijo, naj opusti svoje zahteve ter začne z njo prava pogajanja. V Peipingu trdijo, da Kitajska nima zasedene “niti pedi” indijskega ozemlja, da pa Tu je rekel, da mu napovedal, da bo Sovjetska zveza prehitela Združene države v elektrifikaciji v prihodnjih letih. Obe veliki sili sveta tekmuje- KONGRES JE ODOBRIL 900 MILIJONOV ZAJAVNA DELA Senat je včeraj odobril predlog za javna /dela v .slučaju (gospodarskega zastoja v posebno prizadetih področjih dežele in Iga poslal predsedniku v podpis. j WASHINGTON, D. C. — S 45 proti 22 glasovom je včeraj Senat naglo odobril predlog za javna dela v obsegu 9CO milijonov dolarjev tekom prihodnjega proračunskega leta v onih predelih dežele, kjer je bilo v 9 od 12 zadnjih mesecev vsaj 6 odstotkov brezposelnih. Zvezna vlada bo v večini slučajev prispevala polovico stroškov za izvedbo načrtov, v slučajih, kjer države ali krajevna uprava ne bo sposobna plačati polovico, pa tudi do 75 odstotkov. Predlog je uzakonil javna dela, posebni zakon pa bo moral poskrbeti še za finančna sredstva za njihovo izvajanje. Na osnovi sedanjega zakona bo mogoče graditi letališča, ceste, bolnišnice, naprave za čiščenje voda in podobne naprave v korist splošne javnosti, ne pa šole. Predsednik Kennedy je prvot- ta za prvenstvo v tej panogi. Se- no predložil Kongresu, naj mu Indija skuša vedno dalje segati'daj producirajo Združene drža-'odobri 600 milijonov za takoj- po kitajskem ozemlju. Indijskoddtajska meja je bila določena v razgovorih v Simli še pred prvo svetovno vojno. Kitajska tega dogovora ni nikdar formalno priznala, pač pa ga je dejansko. Tedaj določena meja je bila v dejanski veljavi do leta 1957, ko so rdeči Kitajci zasedli okoli 12,000 kv. milj ozemlja v indijskem Ladaku, delu Kašmirja, in preko njega zgradili cesto iz Tibeta v Sinkiang. --------------o------ Uporniki proti Castru na Kubi prepuščeni samim isebi? MIAMI, Ela. — Na Kubi se uspešno upira Castru skupina gverilcev v Escambrayskih gorah. To oskrbujejo vodniki Castrovih nasprotnikov z odmeti iz letal, ki prilete nad Kubo z okoliških področij. Sedaj je Castro dobil protiletalske rakete in bo lahko ta letala sestrelil. To utegne ustaviti ta način oslkrbovanja protica-strovskih gverilcev. Če ne bo mogoče najti drugega načina, bodo prepuščeni sami sebi morali kmalu opustiti odpor. ve trikrat več električne sde kod šnjo uporabo, dva bilijona pa za Sovjetija. Strokovnjaki v tajni- slučaj posebnih potreb. Senat kovem spremstvu so povedali, da so si mogli ogledati vse, kar so hoteli, in so dobili pojasnila na vsa vprašanja. Delavske unije zahtevajo umik atomskih podmornic iz Vel. Britanije LONDON, Vel. Brit. — Kongres delavskih unij, v katerih je včlanjenih preko <.,600,000 delavcev Velike Britanije, je sprejel z malo večino resolucijo, v kateri zahteva, naj se ameriške atomske podmornice opremljene s Polaris raketami umaknejo iz svojega oporišča pri Glasgowu na škotskem. Delavski vodniki so tudi letos nastopili proti resoluciji, toda med tem kot so lani z malo večino preprečili njen sprejem, se jim to letos ni posrečilo. Sprejem resolucije je zanimiv bolj kot znak razpoloženja javnosti, ne toliko zaradi svojega vpliva na zunanjo politiko Velike Britanije. Ta je še vedno trdno v rokah konservativne stranke. Je pred časom odobril 750 milijonov za tekoče leto, prav toliko pa za slučaj posebne potrebe. Predstavniški dom je predlog spremenil in Senat ga je sprejel v taki obliki brez vsakih dopolnil, da ga ne bi bilo treba ponovno pošiljati v razpravo v Dom in tako njegovo končno odobritev zavleči. Republikanci so predlogu nasprotovali, ker daje predsedniku možnosti dodeliti sredstva za javna dela in s tem vplivati na politično razpoloženje prebivalstva. Razgovori o končanju preskušanja se bodo nadaljevali ŽENEVA, Šv. — Sovjetska zveza je pristala na predlog zahodnih sil, naj se razgovori treh atomskih sil o končanju preskušanja atomskega orožja nadaljujejo tudi v času, ko bo razoroži-tvena konferenca na počitnicah. Ta je svoje zasedanje pretekli teden prekinila za dva meseca. Berlinska kriza se bliža novemu vrhuncu BERLIN, Nem. — Zapadni di- j Hruščev je v zadnjih izjavah jeti vprizorili na Koreji, potem ba pomagati iz te zagate da reši plomati trdijo, da Sovjeti in nji- ponovno trdil, da je skrajni čas, bova vzhodno nemška satelitska da se berlinsko vprašanje reši vlada pripravljajo korake, ki bodo povzročili, da kniiza na novo vzplamtela. V zadnjem letu hite komunisti izvajati ob celi razmejitveni črti toliko vojaških priprav, da jih ni mogoče razumeti drugače kot s tem, da imajo namen izvesti svoje dosedanje grožnje in morda po njegovih predlogih. V zvezi bo berlinska |z vojnimi pripravami kažejo te izjave na to, da mislijo Sovjeti uporabiti vzhodnonemško vojsko za preizkus namer zapadnjakov. Sovjetska zveza bi podpisala z Vzhodno Nemčijo mirovno pogodbo, ki bi po Hruščevi teoriji v Vietnamu in ponovno s Kvi-mojiskiml otoki, ko so poslali svoje satelite v spopad z Ameriko in zapadnimi silami. To vse tudi pove, da se Sovjeti izogibljeno splošni vojni, hočejo pa pri stranskih vratih, preko krvi svojih satelitov doseči svoj namen in dobiti Berlin in vse, kar na njem visi. Pri tem si Sovjeti zavarjejo Zavore močnejše ja av°re modernega avtomobi-so več kot petkrac močnejše hiotorja vozila. v ^eainoma sončno in hladnej-G' Najvišja temperatura 70. Rdeče vojaške priprave dala vzhodnonemški vladi vse še presenetiti s kako novo akci- pravice vlade suverene države, prednost, da se vedno lahko u-jo, ki bi prekinila premirje na jki se ji ni treba več ozirati na maknejo, če bo Vzhodna Nemči-dosedanji črti. omejitev, določene v dogovorih ja imela slabo srečo. med štirimi velikimi silami gle- j Angleži pripravili posi'edo-de sedanjega stanja in javne I valni predlog? Ob celi črti so zlasti posta- uprave v Berlinu. Vzhodnonem-j Med zapadnimi zavezniki so vili gosto vrsto protiavijonskih'ška vlada bi potem uveljavila in Angleži tisti, ki mislijo, da bodo raket. Pripeljali so nove aparature za motenje radijskih prenosov vesti z zapada. Pripeljali so najmodernejše orožje, s katerim lahko vsak čas ustavijo miren promet po zraku po vseh koridorjih, ki so sedaj zapadnim zaveznikom na razpolago za promet, ki veže Berlin z Zapadom. Vzhodnonemška vlada je poklicala pod orožje nove letnike čuvala svoje suverene pravice s popuščanjem v manjših stva-in seveda s tem takoj prišla v reh preprečili resen spopad gle- nevarne spore z zahodnimi zavezniki, Iker njihovih pravic v Zapadnem Berlinu vzhodni Nemci ne priznajo. Vojna nevarnost povečana Iz vsega tega je vidna vojna nevarnost. Toliko je zmanjšana, da bi se izognili spopadu med moštva in z novim, najmoder- Sovjetsko zvezo in zapadnimi nejšlim lahkim in težkim orožjem opremila vso svojo vojno moč. Z zadnjim dekretom je bilo vpoklicanih 175,000 mož. velesilami in bi za komuniste šla v ogenj najprej sama Ulbrichto-va komunistična Nemčija. Ponovila bi se igra, ki so jo Sov- de Berlina. Oni upajo, da Hruščev sedaj samo išče izhod iz težkega stanja. On je sam to krizo naredil in izzval, on sam je hujskal vzhodne Nemce k ostrini. Moral je preklicati že veliko napovedi glede Berlina. Pogoltnil je marsikako grenko. Sedaj mora tolažiti svoje satelite in jim obljubljati sadove v bodočnosti. fTa ;naj (reši Hruščeva iz ] zagate Angleži mislijo, da mu je tre- Zadnje vesti SPOKANE, Wash. — Včeraj se je kakih 20 milj od tod na področju Mt. Kit Carson ponesrečilo vojaško prevozno letalo KC135, pri čemer je našlo smrt 44 oseb. Vzrok nesreče še ni ugotovljen. LONDON, Vel. Brit. — Dr. R. Soblen, na dosmrtno ječo v Združenih državah obsojeni ruski vohun, je danes zjutraj umrl od preobilice uspavalnih sredstev, ki jih je vzel v četrtek, ko bi bil moral biti vrnjen v Združene države. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je posvarila Združene države, da utegne vsak oborožen nastop proti Castrovi Kubi sprožiti tretjo svetovno vojno. WASHINGTON, D. C. — Združene države so objavile, da bodo izvedle nad Johnstonovim otokom v Pacifiku še nekaj preskusov atomskega orožja, nekaj jih bo v vesolju, nekaj v ozračju. WASHINGTON, D. C. — Obrambno tajništvo je objavilo, da bo otok Guam glavno oporišče atomskih podmornic, o-premljenih s Polaris raketami v zahodnem delu Pacifika. svoj prestiž in si umije roke. Prišli so menda na dan s predlogom, naj bi Sovjeti dobili pra-vtico, da stalno vojaško stražo pri Vojnem sopomeniku v angleškem sektorju Zapadnega Berlina smatrajo za vojaško posadko v Zapadnem Berlinu pod pogojem, da odstopijo od vseh svojih dosedanjih zahtev, naj zaipadnjaki umaknejo svoje vojaške sile iz Zapadnega Berlina. Zaipadno berlinski župan W. Brandt je na zadnji seji občinskega sveta nastopil proti temu predlogu in rekel, da je to le okno, skozi katero bi se Sovjeti vrinili kot četrta okupacijska sila v Zapadni Berlin. Ko bodo tam, jih nihče več ne bo izrinil. Župan Brandt pravi, da nima nič proti temu, da ves Berlin pride pod upravo štirih velesil, tudi vzhodni, zapadni sam pa ne. To bi pomenilo toliko, kot korak k porazu. Angleška vlada je uradno zanikala, da bi imela o gornji rešitvi kakoršnekoli razgovore z Rusi. Med tem je znano, da se je angleški zunanji minister Home razgovarjal o njej z ameriškim državnim tajnikom D. Ruskom v Ženevi v preteklem juliju. Več zaposlenih, pa tudi več - brezposelnih! WASHINGTON, D. C. — Število nezaposlenih je porastlo v avgustu. Tajništvo za delo ugotavlja, da je porast nezaposlenosti najvišja v zadnjih dvajse tih mesecih. Sedaj imamo zopet toliko ljudi brez dela, kot smo jih imeli v januarju. V odstotkih izraženo je brezposelnih se daj 5.8 vse naše delovne moči. Posebno zanimivo je, da je a istem času tudi več ljudi bilo pri rednem delu, kot v prejšnjih mesecih. Ta pojav p' as njujejo tako, da je število doraslih, mladih ljudi, ki so za delo sposobni in ga iščejo, višje, kot je bilo. Ti ljudje so deloma še brez dela in so povečali število nezaposlenih. V avgustu, ko se navadno število nezaposlenih zniža radi sezonskih razlogov, je bilo letos zaposlenih 69,762,000 ljudi, torej za skoro 200,000 več kot v prejšnjem mesecu. Brezposelnih je sedaj 3,932,000. To dejstvo bo imelo neprijetne posledice za administracijo v volilni kampanji. Senatorji in kongresniki že dajejo izjave, da administracija nima srečne gospodarske politike in očitajo predsedniku, da ni imel prav. ko je odklonil znižanje davkov sedaj prav z utemeljitvijo, da upadanje brezposelnosti kaže, da je naše gospodarstvo zdravo in ne potrebuje nobene take injekcije, kot so jih predlagali v načrtih davčne reforme. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ta mesec nima redne seje, ta bo šele v oktobru. Podružnica št. 15 SŽZ ima ju-itri) v sredo, ob 7:30 zv. sejo v SND na E. 80 St. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. V bolnišnico— G. Leo Tonejc s 16207 Waterloo Rd. se je podal v Suburban Community bolnišnico na 4208 Warrensville Center, kjer bo operiran. Obiski prijateljev so dobrodošli. Pismo iz starega kraja— Mrs. Josephine Knific s 18322 Neff Rd., Cleveland 19, O., tel. IV 1-9980, je dobila iz Begunj nad Cerknico pismo s prošnjo za pomoč tamkajšnji cerkvi. Me-niševci, ki se za to zanimajo, jo lahko pokličejo. Pozdrave z onstran morja— Mr. in Mrs. Rudi Perhinek s 7616 Linwood Ave. pošiljata prijateljem pozdrave iz Aachena na Nemškem. Preko morja— Na obisk v Slovenijo in Jugoslavijo je odšla preteklo soboto skupina rojakov in rojakinj, med njimi Mr. in Mrs. John S. Pe-stotnik z Elinore St. v Euclidu in Mrs. Mary Pestotnik z E. 68 St. Vsem je vse potrebno za pot uredila pot. pisarna Kollander. Srečno pot in zdrav povratek! Seja— Skupne podružnice Slov. ženske zveze imajo jutri, v sredo, ob enih popoldne važno sejo v St. Clair Recreation Centru. Podr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Vanik ne bo županski kandidat Kongresnik Charles Vanik je sinoči objavil, da ne bo kandidiral za clevelandskega župana, da pa tudi ne bo podpiral nobenega izmed prijavljenih demokratskih kandidatov za primarne volitve 2. oktobra. R. White umrl— Včeraj je umrl Rollin Henry White, član znane družine indu-strijcev v mestu. Pokojnik je bil star 90 let in je živel v pokoju v Hobe Sound, Fla. V mlajših letih je odločilno sodeloval pri razširjanju in obratih White Motor Co., White Sewing Machine Co. in Cleveland Tractor Co. Vsa tri podjetja je ustanovila njegova družina ali on sam. Zmanjšanje sovjetskih oboroženih sil? MOSKVA, ZSSR. — Obrambni minister maršal Malinovski je odredil, da morajo odsluženi vojaki takoj v civilno življenje, naborniki letnika 1943 pa bodo vpoklicani kasneje. Vojni letniki so sorazmerno precej manjši kot predvojni. Tako se bodo sovjetske oborožene sile zmanjšale za več de-settisoč mož in morda celo več. Sedaj cenijo številčno moč ruskih oboroženih sil na tri in pol do štiri milijone mož. V Keniji 14,000 slonov NAIROBI, Kenija. — Z letali so šteli slone v Ttoetsavo narodnem parku in na svoje začudenje dognali, da jih je najmanj 14,000, če ne celo 20,000. Doslej so sodili, da živi v parku le okoli 3,000 slonov. Kako se je bilo mogoče zmotiti pri tako velikih živalih za tako število, ne povedo. f AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 11, 1962 Ameriška Domovina VVl ■ X—ll<»/V'II 0H7 St. Clalr A v*, t— HEnderson 1-0021 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor] Mary Debevec NAROCNINAi £& Zedinjene države: |14.00 na leto; |8.00 za pol leta; |4.S0 za t meeece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: f 16.00 na leto; |9.00 za pol leta; $6.00 za 8 meeece Petkova izdaja $4.00 na leto ___________ iJnited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 month*. Panada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 8 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 174 Tues., Sept. 11, 1962 Washington in Latinska Amerika Naša zunanja politika d0 Latinske Amerike se je gibala prav do zadnjih let v okviru dveh idej: izolacijonizma in Monroeve doktrine. Naš interes je bil, da evropske velesile ne iščejo novih kolonij v Ameriki, zato se pa naša dežela ne meša v posle drugih kontinentov. V tem okviru je bila naša zunanja politika do držav Latinske Amerike zelo enostavna. Ni nikoli spraševala, kakšni režimi vladajo v posameznih republikah. Zadovoljila se je s tem, da so bili zavarovani gospodarski interesi naših podjetij, obenem pa tudi življenje in varnost naših državljanov. V tem pogledu je bila naša diplomacija večkrat zelo brezobzirna, kar jo je spravilo v slabo luč pri zastopnikih nacijonalnih gospodarskih interesov. Ker se nismo nič brigali, kako živijo delovni ljudje v vseh teh republikah, nismo tudi pri njih uživali nobenih simpatij. Tako smo počasi dobivali v Latinski Ameriki sloves dolarske diplomacije, ki se briga samo za dobiček ameriških podjetij. Očitek dolarske diplomacije nam ni dosti škodoval pri posameznih vladah Latinske Amerike, kajti vse te vlade sicer niso imele spoštovanja do naše dežele, spoštovale so pa dolar. Zato so v domači politiki zabavljale proti Washingtonu, v zunanji politiki pa sledile našim nasvetom. Pri tem je igralo malo vloge dejstvo, ali so bile vlade parlamentarne ali diktatorske, civilne ali vojaške. Kmalu po zadnji svetovni vojni se je položaj začel spreminjati. V Latinski Ameriki so začeli igrati socijalni boji zmeraj večjo vlogo, kar so morale upoštevati ne samo svobodne parlamentarne vlade, ampak celo diktatorji kot na primer Peron v Argentini. Vsaka nova vlada v Latinski Ameriki je to spremembo čutila, naj je prišla na krmilo potom volitev ali potom revolucije. Le v Washingtonu niso mislili na potrebo po spremembi zunanje politike do Latinske Amerike. Da je sprememba potrebna, smo spoznali šele takrat, ko je Eisenhower poslal tja svoje zaupnike na politične oglede. Nekaterim med njimi, kot podpredsedniku Nixonu, se pri tem ni imenitno godilo. Med tem so romali po Latinski Ameriki tudi odlični demokratje, ki s.o vsi takoj začutili, da tam vleče drug veter. Ko je sedanji predsednik Kennedy prišel v Belo hišo, je kmalu sprevidel, da je treba, da naša zunanja politika do Latinske Amerike začne hoditi po novi poti. Predlogov je bilo v tem pogledu več, ni pa se bil0 lahko odločiti, kako in kaj. Končno se je Kennedy odločil za politiko Zveze za napredek. Politika Zveze za napredek se razlikuje od prejšnje v mnogih pogledih. Prejšnja politika se ni brigala za soci-jalno in kulturno stanje v posameznih republikah Latinske Amerike, za gospodarsko šibke sloje. Zveza za napredek je pa posvečena ravno tem slojem. Prejšnja politika je iskala stike samo z vladnimi krogi v posameznih republikah, Zveza za napredek išče pota do navadnega delavca in kmeta. Prejšnja politika je vse to smatrala za vmešavanje v notranje zadeve tuje države, sedanja se ne boji takega očitka, kajti pomagati hoče delovnim ljudem samo v sodelovanju z domačimi vladami. Kennedy je šel še dalje. V okviru idej Zveze za napredek je dal kar sestaviti neke vrste Marshallov plan za La-< tinsko Ameriko, ki naj bi trajal 10 let in zahteval 109 bilijonov dolarjev stroškov. Deset bilijonov bi dala naša dežela, ostalo pa Evropa in Južna Amerika sama. Kennedy je dalje navezal program Zveze za napredek ne samo na socijalne, kulturne in administrativne reforme, postavil mu je kot cilj tudi režim svobodne demokracije, kot je razumemo pri nas. Tu se je mož prenapel. Vladajoči krogi v posameznih republikah Latinske Amerike so hitro spoznali, da se njihovi interesi križajo s programom Zveze za napredek. Kjer bi program dosegel svoj cilj, tam bi bilo konec njihovim gospodarskim in političnim privilegijem. Oblast bi morali deliti z demokratsko in svobodno izvoljenimi narodnimi zastopniki, državne blagajne ne bi mogli več brezobzirno izkoriščati, davke bi morali plačevati, zemlji bi se morali odpovedati itd. Zato niso bili nikoli s srcem za Zvezo za napredek, dasiravno so jo na zunaj hvalili pod pritiskom njihovega domačega mnenja. Sovražniki idej izraženih v Zvezi za napredek So postali tudi vsi levičarji s komunisti na čelu. Levičarji so tudi razumeli, da ne bodo mogli več zlorabljati revščine delovnih ljudi v svoje politične namene. Ideji Zveze za napredek pa tudi niso mogli postavit nobene privlačnejše kot tekmovalko. Zato so začeli le s kritiko in omalovaževanjem Ken-nedyeve zamisli. Naša administracija skuša že leto dni izvajati ideje Zveze za napredek. Odkrito povedano, posebnih uspehov še ni dosegla, ne po krivici osobja, ki ga izvaja, ampak radi prikritega odpora od strani tistih vlad, ki bi morale sodelovati, pa nočejo. Nevarnost obstoji, da bo Zveza za napredek počasi podlegla napadom z leve in desne. Naša administracija si hoče v prvi sili pomagati s tem, da organizira prijatelje Zveze za napredek v posameznih deželah Latinske Amerike. Načrt ni slab, toda vprašanje je, ali bodo take organizacije dosti močne, da se borijo na levo in desno. Povrhu pa želijo tisti javni delavci, ki bi bili pripravljeni, da branijo Zvezo za napredek pred domačo javnostjo, razne spremembe v programu Zveze. Dokler spremembe ne spreminjajo bistva, je stvar v redu. Ako gre za bistvene spremembe, kdo naj odneha? Naša politika ali tuji zagovorniki naše ideje? Zdi se nam, da je Kennedy preobložil Zvezo za napre^-dek s preveč cilji. Naj bi rajše omejil cilje samo na tiste, ki se tičejo dela na socijalnem, kulturnem in upravnem polju, opustil pa zaenkrat politične. To se pravi: pri sklep-nju pogodb v okviru Zveze za napredek ni treba gledati, kakšno vlado ima republika, ki dobi našo podporo, diktatorsko ali svobodno. Glavno je, da lojalno izvršuje pogoje, ki jih je sprejela pri sklepanju pogodbe. Seveda mora naša dežela zmeraj povdarjati, da je sovražnica diktature katerekoli vrste. Po tej poti bi se izognili takim neljubim precepom, kot smo ga doživeli v republiki Peru. Akcija Zveze za napredek seveda ne sme podpirati politično nobene diktature. Mora pa zahtevati od nje, da točno izvršuje vse pogodbe narejene v okviru Zveze za napredek. Če ne, je treba podpiranje takoj ustaviti. Tega se navadno vsaka diktatura hitro zboji. BESEDA IZ NARODA Zvon Marije Vnebovzete Cleveland, O. — S pričetkom šolskega leta je spet vsak dan živahno okoli poslopij Marije Vnebovzete. V šolo se je vpisalo 445 otrok. Bližnji prihajajo ipeš, oddaljenejše pa pripeljejo ibusi in te po šoli 'busi tudi do-, imov odpeljejo. Velik del otrok ima “lunč” v kafeteriji šole. V cerkvi bo ob nedeljah popoldne spet blagoslov ob pol 3. in ob prvih petkih malo pred pol 12 sv. maša za šolske otroke. Društva so pričela z rednimi sejami. Med počitnicami so imele sestanke sžimo članice Oltanskega društva, seje pa tudi Društvo slovenskih mater. Za pričeto “društveno sezono” so društva napravila že programe. Objavimo nekaj iz načrtov slovenskih društev pri fkri. Slovenska šola Šola se prične v soboto 15. septembra. Zadnjo soboto je bilo vpiscvanje. Učitelji so sledeči: Jožica Pavli, ravnateljica, Lojze Bajc, Janez Rigler (petje), Marinka Petrič, Ivica Tominc, Mojca Novakj Gr. Pavli je sicer še v Evropi, toda je sporočila, da pride in je tudi že naročila nekaj slovenskih knjig za šolo. šola bo imela dve glavni oderski prireditvi: miklavževanje in materinsko proslavo. Obe prireditvi bo režiral Rudi Knez. Miklavževanje (opereta) bo v nedeljo 9. decembra v novi cerkveni dvorani, čas in kraj piknika bodo odločile matere na svojem sestanku v soboto 15. septembra. Ker je lanski zlet s tremi busi dobro uspel, bodo matere določile datum za tak zlet na istem šestanku. Bo pa gotovo po zaključku šole. Oltarsko društvo To društvo zbira žene in dekleta vsake starosti k oltarju z Najsvetejšim (skupno obhajilo, ura molitve) in skrbi za čistočo in okras oltarjev. Poleg tega 'imajo mesečne sestanke in zbirajo sredstva za krotje stroškov za okras oltarjev. Prvo soboto v oktobru (6. oktobra) imajo takozvani Card Party za iste namene. V prihodnjih treh tednih bodo na delu z agitacijo za to prireditev. Nabirale bodo tudi dobitke za žrebanje ob isti priliki. Društvo je za tak svoj “Card Party” vsako leto napolnilo šolsko dvorano s prijaznimi in veselimi “kvartači.” Upamo, da bo tudi letos tako, ko bodo spretne in izvežbane članice starega odbora pomogle navdušenim mladim članicam novega odbora. Boste videli, kaj znajo te naše žene in dekleta. Društvo Najsvetejšega Imena Društvo ima vsako drugo nedeljo sv. mašo s skupnim sv. obhajilom (sv. maša ob 8). Po maši je zajtrk in kratek društveni sestanek. Ti naši “holinemarji,” kakor jih po domače največkrat kličemo, so za zgled vsem faranom in ponos fare. Nekdaj je bilo tako, da so fantje in možje kaj radi ostajali zadaj v cerkvi ali pa celo zunaj cerkve, toliko da ne v najbližjem “salunu.” Prve prostore so zavzemale ve'-činoma ženske. Sedaj je pa ravno narobe. Možje in fantje Najsvetejšega Imena prikorakajo v cerkev kot vojaki in zasedejo prve klopi in gredo v lepem redu k in od obhajilne mize. Kako pa ženska društva na svoje nedelje . . .? Društvo bo letos imelo lepo spominsko slovesnost za umrle člane na dan vseh svetnikov po večerni maši. Vsi člani in vsi verniki so vabljeni k tej spominski pobožnosti. iSlovenske matei'e To društvo zbira slovenske žene in dekleta k verskim, vzgojnim in izobraževalnim sestankom. Posebna skrb društva je podpiranje skfvenske šole. Imajo vsak mesec sestanek v zbiralni dvorani nove cerkve, navadno ob sobotah zvečer. Prihodnji sestanek bo v soboto 14. septembra. Predaval bo Father Martelanc. Pričetek ob 8. Marijina legija To društvo ima dvojno članstvo: aktivne in pomožne. Aktivni člani vrši j 6 dela laiškega apostolata, pomožni so samo molitvena četa in imajo samo enkrat na, leto sestanek. Tak sestanek pomožnih bo v nedeljo dne 18. novembra. Gb pol treh pobožnost v cerkvi, nato (ob 3) v šolski dvorani družaben sestanek s kratkim poročilom in petjem. Ob tej priliki bodo otroci Slovenske šole pokazali 10 minutni prizoček “Marijin trubadur.” Pomožnih članov ima naša legija 205. Ta prireditev je brez vstopnine. Petje bo vodil Janez Rigler, Trubadurja bo režiral Rudi Knez, trubadurja-goslača bo predstavljal Emil Dular. Sv. misijon Slovenski misijon bo sicer šele v adventu in bomo o njem še pisali. Za tiste; ki angleško govorijo ali vsaj razumejo bo dvotedenski misijon v oktobru: za žene od 7. do 14., za moške pa od 14. do 21. Podrobnejši spored bo prinesel cerkveni vestnik. J. G. STAR! IN MLADI Poročilo o desetem slo-venskem socijalnem dnevu Slovenski socialni delavci v Argentini so 12. avgusta letošnjega letea pripravili deseti slovenski socialni dan. Vršil se je v Buenos Airesu v centralni Slovenski hiši ob zelo lepi udeležbi Slovencev, ki žive v Argentini. Razveseljivo je bilo zlasti to, da se je zborovanja udeležilo mnogo mladine. Letošnji — deseti — slovenski socialni dan j g bil posvečen važnemu družbenemu vpraša-j tovne vojne in med njo, ona ži nju in sicer odnosu med sta .jšo in mlajšo generacijo, torej vprašanju, ki je sicer že silno staro pa še vedno aktualno, in prav posebno pereče med slovenskimi izseljenci. Deseti socialni dan je potekel takole: Ob osmih je imel v slovenski kapeli sv. mašo g. župnik Gregor Mali s priložnostnim cerkvenim govorom, v katerem je zlasti povdaril zapoved ljubezni, ki naj bo vez med starimi in mladimi. Po sv. maši je v dvorani slovenske hiše začel zborovanje predsednik Stalnega odbora za slovenske socialne dneve g. Avgust Horvat. Po kratkem nagovoru, v katerem je povdaril pomen tvarine, ki jo je za letošnji socialni dan izbral omenjeni odbor, je bilo izvoljeno predsedstvo zborovanja. Izvoljeni so bili: za predsednika dr. Leopold Eiletz, za podpredsednico gdč. Marjetka Železnikar in za tajnika g. Stane žužek. ’ '* : G. dr. Eiletz se je zahvalil za zaupanje, nato pa je naglasil pomen in namen socialnih dni, za katere je dal pobudo pokoj ni profesor dr. Ivan Ahčin. Povedal je dnevni red in opravičil odsotnost g. Rude Jurčeca; njegovo predavanje je prevzel g. dr. Tine Debeljak. Prvo predavanje je imel vso-učiliški profesor dr. Ignacij Lenček. Naslov predavanja je bil: “Staro in mlado”. Vsi poslušalci šd z izredno pozornostjo sledili temu odličnemu in globokemu referatu, v katerem je predavatelj pokazal na borbo, ki se v vseh časih vrši med starim in novim, med staro in novo miselnostjo, med starejšo in mlajšo generacijo. Je pa ta borba nekaj naravnega. Stari se ozirajo v dobo, ki so jo preživeli, mladina pa gleda naprej. Star; cenijo tradicijo, mladi pa jo dostikrat zavračajo. Prava pot je samo tista, ki tradicijo spoštuje, pri tem pa ne zapira pogleda v bodočnost. Napredek je mogoč samo, ako ustvarimo sožitje in sodelovanje generacij; mladina daje namreč s svojim zagonom in navdušenjem vsemu delu močan pritisk naprej, starejši, rod pa modro pazi, da to delovanje ne gre do škodljivih skrajnosti. Drugo predavanje je imel namesto obolelega Rude Jurčeca dr. Tine Debeljak. Govoril je o borbi med starimi in mladimi v zgodovini slovenskega naroda in prikazal več dogodkov iz slovenske zgodovine, v katerih se je pokozala borba med starimi in mladimi na političnem in kulturnem področju. Orisal je dogodke leta 1948 in poznejše, prikazal borbo med “starimi” ki jih je vodil dr. Ivan Šušteršič, in “mladimi”, ki sta jih vodila dr. J. E. Krek in dr. Anton Korošec. Po prvi svetovni vojni pa se je kot odpor proti starim pojavilo v Sloveniji mladinsko gibanje “križarstvo”; večina članov tega gibanja pa je pozneje utonila v krščanskem socializmu in v komunizmu. Po predavanju dr. Debeljaka sta bili prebrani in z navdušenjem sprejeti pozdravni £ismi, naslovljeni na predsednika Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miho Kreka in na buenos-aireskega nadškofa kardinala dr. Caggiana. Sledil je tretji referat, ki ga je imel g. Marko Kremžar. Naslov predavanja je bil: “Stari in mladi med nami v izseljenstvu”. Ker se je njegov referat nanašal na konkretne današnje razmere med slovenskimi izseljenci, je vzbudil izredno zanimanje pri navKočih. G. Kremžar je naglasil, da je vzdrževanje ^ezi med rodovi ena izmed važnih nalog emigracije. Golo obupavanje, da mladine ne razumemo, je prav tako brezplodno, trmasto zanikanje, da ni in ne sme biti razlik med nami in novim rodom. Mladina ni doživljala dogodkov izpred druge sve- vi v sedanjosti, daleč od domovine, v tujem okolju. Zato novi rod ni in ne bo tak, kakor če bi živel doma. Glejmo pa, da bo boljši. Predpogoj za sodelovanje med rodovi je medsebojno razumevanje. Ni res, da bi mladina ne imela smisla za nič drugega kot za zabavo. Sodelovanje z mladino pa se mora začeti že v družinah in nato nadaljevati v šolah in organizacijah, ki so ključ naše bodočnosti. Po predavanju Marka Kremžarja so bile sprejete naslednje resolucije: 1. Življenje v družbi se stalno obnavlja, eni prihajajo, se rodijo, drugi odhajajo, umirajo. V vsakem trenutku in vedno so prisotne tri generacije, to je mladost, zrelost in starost. 2. Sodelovanje generacij vsake človeške skupnosti je neob-hodno potrebno. Brez njega m urejenega življenja, zaželjenega napredka in (socialnega miru. Zato je dolžnost vsake in vseh generacij, da to sodelovanje iščejo in ga uresničijo. 3. V vsakdanjem življenju je sodelovanje generacij večkrat težko. Različnost okolja in dobe, v kateri se je vzgajala vsaka izmed njih, jim je vtisnila močne posledice, ki se izražajo v mišljenju, dejanjih in vrednotenju in pojmovanju življenja in družbe na splošno. Zato sodelovanje zahteva obojestranskih žrtev, potrpljenja in odpuščanja. 4. Starejši generaciji morata mlajši izročiti narodna in verska izročila, tradicijo, delo in ustvaritev preteklosti. Truditi se morata za urejeno življenje v družbi in take socialne, gospodarske, kulturne in nravne življenjske pogoje, da se bo mladi rod lahko času in potrebam primerno vzgojil, pripravil za življenje in bo obenem tudi čimbolj zavarovan pred težavami bodočnosti. Potrpeti morata z revolucionarnostjo, nestrpnpsijo in nepočakanostjo mladih, učiti jih z zgledom delavoljnosti ter uravnavati mladostne sile in idealizem k idealom in ustvaritvam trajne vrednosti. 5. Mlajša generacija mora spoštovati starejše, ker iz tega izhaja lastna sreča bodočnosti. Sprejeti mora preteklost in na njenih zdravih temeljih graditi novo. Staro je treba spoštovati in izpopolnjevati z novimi izsledki. Zavedati se moramo, da je poznanje preteklosti predpogoj za nove ustvaritve. Staro se vedno preliva v novo. Kdor ne gradi na starem, ostane na stopnji primitivcev in ne more napredovati. Izročeno dediščino je treba izpopolniti, postaviti na raven sodobnosti ter se pripraviti s čutom odgovornosti na čas, ko bo treba vse duševno, nravno in tvarno bogastvo izročiti poznejšim rodovom. 6. Treba se je izogibati borbe. Zgodovina nas uči in tudi naša daljna in bližnja preteklost nam pokažeta, da je borba med generacijami škodljiva. Kot v vseh težavah/, je tudi tukaj treba iskati moči in solidarnosti s pomočjo vere, ki je najmočnejša življenjska vez, skupen zaklad vseh tistih, ki hočejo hoditi po poti, ki vodi k Očetu človeštva. 7. Sodelovanje generacij v slovenski izseljenski skupnosti je se posebej izrednega pomena. Tega se moramo vsi In vsak zavedati in po tem uravnavati postopanje in udejstvovanje. 8. Starejši generaciji morata posredovati narodnost, vera, izročilo, zgodovino in kulturo mlajšim rodovom. Velik greh imajo vsi tisti, ki to dolžnost zanemarjajo. Mladini je treba nuditi možnost in priložnost, da se bo lahko s tem seznanila in tudi sprejela. Treba je pripraviti take pogoje in okoliščine, da bo to mogoče sedaj in v bodoče. Temu naj služijo organizacije, domovi, tiskana in govorjena beseda. 9. Mladi rod, ki raste in se vzgaja v tujini, se mora zave- dati, da mora svoje znanje in pjoznanje življenja graditi na temeljih, iz katerih je vzklilo njihovo življenje, to je slovenskih. Zato mora sprejeti in spoznati besedo, kulturo in vero svojih očetov, jo ohraniti, dopolniti, ker le to pomaga k u-stvaritvi trdnih temeljev za poznanje kulture in vrednot družbe, v kateri živi. Tako se bodo vzgojili v uravnovešene osebnosti in uveljavili v tujem svetu, v ponos sebi in narodu, iz katerega so izšli. Tudi sami morajo sodelovati, pomagati in prispevati k izpopolnitvi ter ohranitvi ustanov, ki jih nudi narodna skupnost. Sm. R. ------o------ Smrf rojakinje v Eh? Ely, Minn. — V St. Mary’s bolnišnici je preminula po dveletni bolezni za rakom Mrs. Ana Rozman, v starosti 73 let, rodom iz Čudnega sela pri Črnomlju; njeno dekliško ime je bilo Jud-nič. Soprog Štefan Rozman ji je umrl pred več leti. Živela je na 445 E. Camp St., moja najbližja 'soseda. Mrs. Rozman je bila zaposlena več let v mestni čitalnici kot knjigovezka. V prostem času je mnogim vezala molitvenike in druge knjige za Boglo-naj. Vsa občina jo je poznala vsled njene vljudnosti in dobrega srca. Bila je pa tudi dejanska katoličanka: nikoli ni zamudila svete maše v jutru. To je bila njena prva dolžnost, preden je šla na službeno delr.. Da je bila v resnici priljubljena, je pokazalo občinstvo na večer pred pogrebom in na dan pogreba 1. septembra iz pogrebnega zavoda Banovec v cerkev sv. Antona. Bila je res lepa udeležba pri pogrebni maši, ki io je opravil župnik Rev. Fr. Mihelčič. Težko jo bodo pozabili njeni prijatelji, posebno sosedje, s katerimi je živela v prijaznoš. blizu 40 let. V Ely zapušča sina Johna, v Duluthu dve hčeri: Mrs. Ana Nadalski in Mrs. Mary Shoberg ter štiri vnuke. "V Ely zapušča dve sestri: Mrs Mary Pluth in Mrs. Katharina Sprajcer, v starem kraju tudi dve sestri. Bila je članica društva sv. Cirila in Metoda ABZ. Draga naša soseda, ker se bila tvoja dobra dela velika, t® bo Bog tudi bogato poplačal 7 večnim veseljem nad zvezdami- Vsem sorodnikom naše soža- Ije. Jos. J. Peshel. ------o------ Pojoči gozd v Alberti Nenavaden radijski pojav so odkrili v gozdovih kanadske p°' krajine Alberte. Na sedmih področjih je slišati zjutraj in zvečer odmev glasbe in poročil, ki jih oddajajo postaje v skoraj 3,000 milj oddaljenem New Yor-ku in v Chicagu. Med drevjem jasno zaznavno odmeva glasba, razumeti je mogoče posamezne dele poročil- Za zdaj celo strokovnjak’ zgolj ugibajo o vzrokih za odmev teh radijskih oddaj v okolici Malega jezera sužnjev. Domnevajo o vzročni zvezi z napetostjo v ozračju in z magnetnimi polji! Nekega dne so žvenketale celo šipe na magistratu v Edmontonu, glavnem mestu dežele. P° nekaj trenutkih tišine se je oglasil newyorški napovedovalec: “Naslov naslednje popevke . - Lovci pripovedujejo, da so nenadni odmevi radijskih oddaj v gozdovih splašili tudi že živali-Zdaj proučujejo nenavadni P°' jav. ------o------ Vrtljiv rastlinjak Z namenom, da bi dobile vse rastline pod steklom enakomerno množino sončne svetlobej so v Kaliforniji za poskušnjo zgradili steklen rastlinjak na vrtljivi osnovni ploskvd. Vse poslopje se zasuče do P6*-' najstkrat na uro. Avtomati uravnavajo notranjo temperaturo in vlago. KANADSKA DOMOVINA folklorne skupine, predsednik Društva SPB, predsednik “društva Slovencev,” Slovenskega sveta, zastopnice K. ženske Lige, starešina STZ, predsednik gradbene družbe “Triglav.” Slovo je bilo prisrčno, prijateljsko. Kaidar odhaja prijatelj, je preostalim žal, ker ga bodo izgubili. A ker se dr. V. Anto-Mn s tem odhodom bliža svojemu cilju, o katerem je toliko sanjal in se nanj toliko let pripravljal, so se prijatelji tudi veselili z njim ter mu želeli srečno pot in in obilo božjega blagoslova na novem službenem mestu. Prijateljiem se pridružuje tudi “Kanadska Domovina” z željo, da bi vsi Antolinovi srečno dočakali dan, ko se bodo mogli vrniti v deželo svojih sanj, v prestolico svobodne Slovenije, v belo Ljubljano. Por. ___ Iz slovenskega Toronta Zborovanje protikomuni- ference, predsednik Prekmurske stičnih borcev V soboto, 1. sept., zvečer je v slovenski dvorani na Manning Ave. zborovala Zveza društev slov. protikomunističnih borcev. Sil je njen redni letni občni zbor. Po zastopnikih so se ga udeležile vse edinice Zveze iz Kanade, Združenih držav in Argentine. Občni zbor je potekal v lepem redu in v velikem prizadevanju na poti do soglasja med različni-"ni mnenji in različnimi edinica-In ta prizadevanja niso bi-zastonj. Pojasnile so se ne-kutere miselne razlike in so bili razloženi dogodki, iz katerih so te razlike izhajale. Iz poročil je kdo razvidno veliko delo, ki ga l'e gl. odbor opravil v preteklem tatu, tako glede konsolidacije Zveze kot glede prikazovanja resnice o slov. protikomunistični borbi. Izvoljen je bil tudi nov odbor, ki mu predseduje g. F. Grum. V odbor so prišli tudi vsi predsedniki krajevnih edinic, kar bo balo odboru še večjo avtoriteto ta Večjo možnost dela ter pove-Zave. O občnem zboru bomo še poročali in razmišljali. Slovenska šola Začetek pouka na slovenski šoli pri Mariji Pomagaj je bil v nedeljo, 9. septembra, s šolsko noašo ob pol 12. na slovenskem otovišču. Pouk sam pa se bo začel v soboto, 15. septembra, ob 2- pcijDoldne in sicer za prve štiri razrede. Za peti razred pa bo Za,četek poulka šele v petek 14. novembra. Konec je poletnih mesecev in konec počitniške raztresenosti. Začenja se resno delo, ki pa naj ne bo resno samo za učečo se mladino in za učiteljstvo. Samo B sodelovanjem staršev, bo šola dosegla uspehe. Por. Zapuščajo mas Te dni zapuščajo slovensko skupnost v Torontnu dr. Anto-linova družina. Dr. Viktor An-tolin odhaja na svoje novo službeno mesto profesorja filozofije na St. Joseph College v Em-mitsburgu, Maryland, USA. Oba dr. Antolinova, g. Viktor ln ga. Ivanka, roj. Veliikonja) sta v slovenski skupnosti v Toron-tu veliko pomenila. Z njunim °dborom bo nastala med nami Velika vrzel. Gotovo jei da nas Spomini in sedanjosi Toronto, Ont. — Takole mi piše prijatelj iz Argentine: “Tvoje kanadske novice so me zanimale. Tulkaj pri nas je precej drugače. Ljudje držijo skupaj. Tudi “norih” idealistov za javno in društveno garanje je še kar precej. Nihče ničesar ne pričakuje, vsi pa damo, kar in kolikor moremo. Sedaj imamo že SEDEM SLOVENSKIH DOMOV. Ves Buenos Aires imamo obkrožen z njimi. To je že nekaj milijonov premoženja. Pričenjamo z graditvijo centralnega slovenskega doma. V slovensko šolo> ki je v domovih, prihaja nad 800 otrok. To jie naša bodočnost. Društvo Slovencev (sedaj Zedinjena Slovenija) trdno povezuje vse slovenske domove in jih usmerja v delu. Tudi slovensko pristavo v Castelariju mislimo "preurediti v lokalni dom. Seveda ostane še naprej skupna slov. last. Nad njo drži roko Društvo Slovencev. Duhovniki so goreči in pridno delajo za skupnost. Če njih ne bi imelij bi bilo neprimerno slabše, kot gori pri vas. Tu duhovniki mirijo, vzgajajo in vplivajo. Saj< se včasih tudi malo “pošpičimo,” pa vse bolj iz gorečnosti kot pa iz sebičnosti in domišljavosti. Kregamo se pa ne. Versko pa počasi leizemo navzdol. To je posledica Strašno zmaterjalizi-ranega okolja. Trenutno je v deželi huda moralna kriza, kate- Zapušča eden velikih slov. mi- re posledica je politična in gos-Eslecev. Kadar je dr. Antolin p6dansfka kriza. To so sadovi spregovoril o važni stvari, je po- stoletne laicistične šole in vzgo-Vcdal lepo, preprosto in jasno; Ije. Na vse načine se trudimo, Povedal je resnico, ker ta ne mo- da bi vso mladino rešili in vse naše skupno delo gre v tej smeri. Na vsaka dva meseca imamo medorganizacijski svet, ki ga zelo skrbno pripravimo in na njem obdelujemo skupne probleme. Kar nam dolga leta ni uspelo, je zdaj nastalo, ko so razmere dozorele. Pobijamo zabavljanje in neumno kritikastr-stvo. Pustimo vsem najširšo svobodo delovanja. Gospodarsko ljudje na splošno dobro stoje. Hvala Bogu! Zato tudi lahko dajejo. Če nas kriza ne bo preveč pritisnila, bomo načrte izpeljali.” Le kdor je šel skozi društvene domove in črpal v njih izobrazbo, srčno in telesno kulturo, ta zna ceniti vrednote teh prostorov. Kar si mlad človek pridobi v društvenem domu, to bo le tali nelepa, je vedno preprosta in jasna. S to svojo načelno tasnostjo je pritegoval, gladil in Privlačeval, v vseh organizacijah, _tar je delal. Ni bilo malo tega cta’ Slovo, ki so ga Antolino-Vlim pripravili prijatelji, je to Pokazalo. V četrtek zvečer, 6. septembra, So se zbirali v slov. cerkveni dvo-ranj predsedniki, odborniki in *n člani številnih organizacij, da r- Antolinovim spregovorijo v s °vo. Navzoči so bili: župnik Pri Mariji Pomagaj preč. g. A. re,bil CM, predsednik cerkve-noSa odbora, predsednik in čla-ta SKAS-a, predsednik in člani KPD “Baraga,” predsednik in c ani društva NIJ, predsednik in p komiki žup. Hranilnice in _ 'Gojilnice, Vincencijeve kon- ^'‘■■iiiiiiriiitiihiiiiiiiiiiiiiuiiiMuriiufRHiiuntiiMmiiuriiiuitiiiiiiiiimimiiiiimi^ nosil s seboj do konca življenja. Kako lepi so spomini na tista mlada leta, polna visokih idealov, ko smo se v nenehnem delu pripravljali za javne nastope. Duhovni vodja nam je stal ob strani, nas krotil, nam prilival dušne hrane ter usmerjal naše delo ter skrbno pazil, da ne bi prestopali božjih zapovedi. Res sem bil hvaležen prijatelju iz Argentine za pismo. Ob njegovi vsebini so mi vstajali spomini iz mladih let. Kako vse drugače je pri nas v Kanadi. Zjokal bi se ob premišljevanju, kaj vse je bilo že po-grešenega v preteklost^ koliko zamujenega in koliko se še danes greši na tem. Kako malo se je storilo za našo mladino! Če primerjam naše razmere z onimi med Slovenci v Argentini bi rekel: Oni se na vse načine trudijo, kako bi vso mladino rešili. Naši prvenstveni trudi pa gredo zato( kako bi dolgove poplačali. Pred dvemi leti je bil ustanovljen Mladinski klub. Mnogo smo si obetali od njega. Začetek je še kar lepo pokazal. A danes? Mladinci imajo sestanek ob nedeljah zvečer od osme do enajste ure. Na programu j;e poleg 10 do 15 minutnega predavanja edina točka večera — ples. Poletne mesece pa nimajo ničesar. Pried časom je bila sprožena misel za društveni dom, pa je takoj zašumelo. Kar brž je bila organizirana protipropaganda. In kdo so bili to? Večina takih, ki nimajo otrok. Ne vem, zakaj je dobro posegati v zadevo, ki se te ne tiče. Pustimo vsakemu svobodo delovanja, če j;e stvar na pravi poti. Kdo neki je bolj upravičen iskati izhoda iz stiske kot očetje in matere številnih otrok. Le pustrmo ^ to zadevo njim in poklicnim vzgojiteljem. Ti edini vedo, kako težko j,e danes vzgajati v teh razmerah in v tem okolju ter držati mladino na pravi poti. Kako lepo bi bilo združiti pod eno streho sredi Toronta šolo, telovadbo, mladinski klub z dobrim programom in še druge organizacije. Vsemu temu pa dati duhovnega vodjo ter dobre voditelje in vaditelje. Potreba po takih prostorih sredi Toronta je čedalje večja in jo bo težko premostiti. Tudi ples pod Najsvetejšim bi bilo priporočljivo prekvartirati. Toda, prosim, ne se zopet razburjati. Saj dom še ne bo letos postavljen. Treba bo še potrpeti, še mnogo stvari pojasniti in pripraviti. Toda misli nanj ne smemo opustiti. Kdor je pravičen in pošteno premisli, kar sem zapisal, ne more' biti proti. Z vso ljubeznijo, ki jo obvlada, naj seže v dno duše in srca ter naj se vpraša, zakaj je proti. Oblila ga bo rdečica. . . Lojze Ambrožič st. Dobrohotno p o jV te d a ;n o dobrohotno sprejeto Redni poročevalec novic iz Slovenskega Toronta g. P. M. je Otbjavil po želji nepodpisanega Šenlklerčana dopis pod naslovom: Dobrohotno povedano. Naj bo že kdorkoli, se mu lepo zahvaljujem za vse nauke in čestitam Baragovemu domu. če bi ga še osebno mogel spoznati, bi ga tudi obiskal, kadar se bom mudil v Clevelandu. Sicer sem imel pred nekaj leti v cerkvi Sv. Vida misijon, pa je morda že ta Šenklerčan pozabil name ali se pa misijona ni udeleževal, ker me v tem dopisu tako dobrohotno sprašuje, če sem bil že kdaj v Clevelandu in nato najde vse polno napačnih ugotovitev v mojih dopisih. O Baragovem domu res nisem še nikdar pisal v Ameriško domovino ne dobro ne slabo, pa naj na tem mestu velja vsa pohvala za vse, kar dobrega store. Do tu sem dopis razumel. Ko je pa začel šenklerčan go- CENJTENI ROJAKI! Ce nameravate kupiti avto, se obrnite na LOiil VimOVICHA v prodajnem oddelku SNELGROVE MOTORS LTD. 799 Barton St. East Hamilton, Ontario posl. tel. LI 9-1301 — rez. tel. 385-0103 r*. r ^‘"‘^“"^‘KiiiiHmimuiiiiiiiuiniuiiuiiimiiuiiiHnnuiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiinmim^ Nove počitniške koče v Skalnih gorah Jasperja CALGARY, Alta. — Narodna parka Banff in Jasper sta znana po vsej Kanadi, pa tudi izven nje. Vsako leto prihajajo tja cele trume izletnikov. Prene-kateri bi tam radi preživeli sre di prirode po kak teden, pa ne morejo dobiti primernega bivališča. Letošnjo jesen bodo v Jasper Park Lodge začeli graditi dve novi skupini lesenih koč s po 30 spalnicami in dve s po 10 spalnicami. Trdijo, da bo vse dograjeno že do prihodnjega poletja. ---------------o----- Strelske tekme Toronto, Ont. — Lovska zveza, odsek pri STZ, bo priredila^ dne 16. sept. 1962., strelske tekme na lovski pristavi v Bancrofts Interesenti lahko dobijo vse informacije pri g. F. Mušiču —lil 27th St. Tor, 14.. Newtorontske novice Izlet Slovenske Telovadne Zveze Toronto, Ont. — Delo telovadne zveze je bilo v letošnji sezoni naporno in uspešno. Nastopili so kar na dveh naj večjih slovenskih prireditvah na Sever-no-ameriškem kontinentu. Prvič na telovadnih tekmah v Clevelandu in drugič na III- slovenskem dnevu v Torontu, oziroma na slovenskem letovišču pri Bol-tenu. Toliko skupnega dela in naporne vadbe jih je združilo v prijateljsko grupo. Vodja S. T. Z. v Torontu g. ing.. F. Grmek je vedel, da je bil trening v vročih poletnih večerih tdžaven ter je zahteval resnosti od starejših do najmanjših. Zato je organiziral dne 19. in 20. avgusta skupni izlet v Algonquin Park. Omenjenega jutra se je zbralo okoli 50 članov Telovadne zveze. Toronto so zapustili po avtocesti 401 ter se preko avtoceste 2 oziroma 28 pripeljali v Peterborough. Tu je bil kratek odmor, navdušeni ribiči pa so imeli priliko poskusiti srečo. Cilj prvega dne je bila lovska pristava S. T. Z., ki je oddaljena cca 7 milj od bljižnjega Ban-croft-a, 150 milj severovzhodno od Toronta. Kmalu po kosilu je zavladalo pravo veselo razpoloženje. Najmlajši so imeli veliko veselja s streljanjem z zračno puško, ki se je vršilo pod skrbnim vodstvom starejših članov. Zaključilo se je s tekmami in zmagovalko P. Keber. Skoraj neopazno se je zmračilo in z mrakom je zagorel tudi kres. Prasketanje ognja se je mešalo z otroškim smehom in veseljem. Melodijo lepih slovenskih pesmi je bilo čuti še pozno zvečer. Hiša na pristavi je nudila vsem izletnikom varno prenočišče. Zbudili smo se v nedeljo jutro 20. avgusta. Ob 10. smo se skupno udeležili sv. maše v katoliški cerkvi v Bancroftu, ki v arhitektonskih oblikah močno voritii o mojem razdeljevanju Slovencev v Torontu v skupine, o centralizaciji in o mojem nasprotovanju slovenskemu domu v Torontu, ga nisem več razumel. Kajti kdor je moje newtorontske novice bral tako, kot so bile napisane, vsega tega, kar mi Šenklerčan očita, ni našel v njih. Povedal sem le svoje mnenje, ker je dopisnik v začetku celo spodbujal, naj vsak svoje mnenje pove. Ako večina Slovencev v Torontu resno želi imeti slovenski dom, naj kar začno z delom. Če bodo samo mene kritizirali in me zafrkavali po časopisih, do slovenskega doma ne bodo nikdar prišli. Meni osebno je vseeno, kaj bo kdo proti meni pisal in govoril — sem dobil trdo kožo že na Kitajskem, pozneje pa tudi v Torontu. Ne bi pa rad, da bi trpela ugled katoliškega dnevnika “A-meriška domovina” in stvar za zgraditev slovenskega doma v Torontu. Tisti, ki slovenski dom v Torontu resno žele, naj se nehajo zaletavati v slovenske duhovnike v Torontu, ki nikomur pri delu za slovenski dom ne nasprotujemo, in imajo popolnoma svobodne roke, da zbirajo denar in pripravljajo vse potrebno za slovenski dom. Uredništvo Ameriške domovine sem pa že enkrat prosil in sedaj ga javno, da preneha objavljati brezpredmetno polemiko o slovenskem domu v Torontu, ker nikomur nič ne koristi. Kadar bo spet kaj pozitivnega storjenega v tej smeri, naj se pa objavi. Šenklerčanu, ki mi je dal dobrohotne nauke, se pa zahvaljujem in gft,^ltffl,:f.udi s. pravim imenom spoznati, da se bova lahko še zasebno kaj pogovorila in si prijateljsko stisnila roko. Zaključim naj pa ta odgovor Šenklerčanu z besedami pesnika Gregorčiča: “Na 'delo tedaj, ker resnobni , so dn°vi, ■ , a delo in trud naj nebo blagoslovi! Kritokom pa velja po Prešernovo povedano: “Čez vas sovražni kritiki ne bo iz mojih ust nikoli več prišla beseda žala. . .” * Ko sem bil še bogoslovec, sem često šel na sprehod skupaj z g. Marjanom Kremžarjem, sinom znanega urednika Domoljuba g. Kremžarja. Marjan je bil zelo borbene narave in mi je vedno zatrjeval, da bi bil pozneje kot duhovnik najrajši nastavljen na tako župnijo, kjer bodo razne politične stranke in ljudje z različnimi svetovnimi nazori da se bo boril in ohranil borbenega duha; jaz sem si pa želel vedno preprostih, mirnih ljudi; politične in ideološke borbe so mi bile vedno boleče stvari, ker je končno vsak človek oseba in vreden vse ljubezni in spoštovanja; zato so redki, ki znajo biti v teh borbah plemeniti in ne udarjati tudi po osebi, ki je nosilka idej. Prav tako nikdar nisem želel imeti opravka z denar- landskih slovenskih župnijah. Daši preproste duše in vendar, koliko je v nekaterih življenskih izkušenj, notranjega bogastva in plemenitosti! Tudi v New Torontu imamo take. Zato me je posebno veselilo, ko sta mi pred nekaj tedni brata Severja iz Clevelanda govorila, kako je bil letošnji katoliški slovenski dan v Clevelandu nekak simbol nove povezave med slovenskimi sta- ronaseljenci in novonaseljenci. ♦ Da Slovenci v tujini potrebujemo še bolj katoliških slovenskih vzornikov kot doma, vsi čutimo. Razne vere in razne narodnosti okrog nas ne vplivajo na nas le v tem smislu, da smo gleda vere in slovenstva vedno bolj strpni — kar je končno prav — ampak tudi bolj brezbrižni, kar lahko postane zelo nevarno za naš katolicizem in slovenstvo. Prav zato smo oskrbeli glave 4 velikih slovenskih škofov: Barage, Slomška, Jegliča in Rožmana za novo dvorano Brezmadečne, ki jih je mojster-sko izdelal akademski kipar g. France Gorše. V soboto, 22. septembra, jih bomo blagoslovili in obenem kanadisko ter slovensko zastavo in za to priliko priredili banket. Tako bo dvorana dobila nov okras in nove simbole, ki nas bodo spominjali na naše slovenske in katoliške dolžnosti. Zastavi: da moramo ohraniti zvestobo in ljubezen naši stari in novi domovini. Glave škofov nam bodo pa klicarji naj-večjdh idealov: svetosti, slovenske in katoliške zavednosti. Dva od teh škofov sta že svetniška kandidata, dva sta pa slovenskim staronaseljencem in novo-naseljencem še živo . v spominu kot svetniška škofa in zavedna Slovenca. — Če bi še dobil kak dobrotnik, ki bi bil pripravljen kaj prispevati za katerega od teh škofov (le kip škofa Rožmana je doslej že plačan), lahko iz U. S. A. pošlje kar na kiparja Franca Goršeta, 1135 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio, ostali pa na J. Kopač, C. M., 229 Brown’s Line, Toronto 14, Ont. * Na Slovenskem letovišču bomo imeli zadnjo prireditev v tej poletni sezoni v nedeljo, 16. septembra. Dopoldne ob 11:30 bo maša v zahvalo; popoldne ob treh pa vinska trgatev združena folklornimi plesi Prekmurske in Mladinske folklorne skupine. Sedaj na jesen je Slovensko letovišče naj lepše. Voda je sicer že bolj hladna, a sveži zrak in raznobarvno listje daje letovišču pobesen čar. Da koga ne bo že zeblo, bo poskrbel Triglav orkester. Župan, ki bo vinsko trgatev vodil, bo to pot priznani mojster za šaljive vloge g. Stane Brunšek. Ker imamo za prihodnje leto v načrtu kuhinjo in prava moderna stranišča, bomo denarja za Slovensko letovišče še krvavo potrebovali. sliči našim cerkvam v Torontu, jam. Pa je Kremžar že kot mlad Po končani maši je pot vodila proti Algonquin Parku. Svet hribčkov, dolinic in jezer brez števila. Oči so iskale vedno novih oblik, milje pa so ostajale za nami, kot, da so metri. Sem pa tja se je družba ustavila, da se pomudi ob prijazni divjačini, lepi sceni ali pa, da se ogleda živalski muzej. Nazaj v Toronto smo prišli pozno v noč in pustili za seboj skoraj 400, milj. Izlet STZ je bil vesel dogodek in nagrada za trdo opravljeno delo. Poglobil je prijateljstvo med člani in bo_še dolgo ostal v spominu udeleženih, J. Markes, duhovnik bil ubit in je bilo konec njegove borbe ter je odšel k Bogu miru in ljubezni; mene je pa božja Previdnost postavila ravno tja, kamor nisem želel: same borbe in denarne zadeve. Človek obrača; Bog pa obrne. Vendar naj bo Bog hvaljen za vse! * Priznati pa moram, da sem na-[šel med mnogimi Slovenci v Torontu in pozneje v New Torontu mnogo plemenitih duš. Prav tako na misijonih. In še pose-baj sam vzljubil slovenske staro-. naseljence . po. misijonih širom Kanade in na misijonih v cleve- V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ PRELJUBLJENI IN NIKDAR POZABLJENI SOPROG IN OČE, Charles Benevol ki je rea vedno zatisnil svoje blage oči 11. septembra 1960. Dve je leti že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze nam zalivajo oči. Tvoje roke, ki so dobrega toliko storile, utrujene sedaj mirno počivajo, k Bogu naše prošnje se dvigajo, da srečen si zdaj nad zvezdami! Saj r,e mine nikdar dan. da ne bi bili v duhu tam, kjer zdaj počiva Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Luč nebeška naj vedno Ti sije, v mislih med nami si vsak čas. Počivaj mirno, blaga duša, in pri Bogu prosi za nas! Žalujoči ostali: MARIA — sbproga JEANNE por. HROVAT MARIA por. MARCH — hčeri EUGENE MARCH — vnuK MARLENE MARCH in JUNE HROVAT — vnukinji Cleveland, 11. septembra 1962. Fotografiranje priljubljena jzabava v ZDA V Združenih državah posname okoli 36 milijonov družin na leto okoli 500 milijonov fotografij, od tega vsako leto več barvnih. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Naprodaj Dvostanovanjska hiša, pet sob spodaj, 4 sobe zgoraj, dva plinska furneza, aluminum siding, na East 77. Street je naprodaj. Kličite po šesti uri zvečer 361-6591 (178) Trgovska priložnost Trgovina s pijačo — Lastnika potrebujeta družabnika, ki bi upravljal trgovino ali kupca, moški a 1 i ženska. $4,000. Kličite GL 1-8306. (177) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. Naprodaj Duplex ali kakor dve enodružinske hiše, 7 in 8 sob vsaka, ena prazna, 3 garaže, na E. 151 in Lake Shore Blvd. Tudi ekstra lot. Lastnik IV 1-7381. (177) Sobe oddajo 5-sobno stanovanje oddajo. Kličite RE 1-5513. (174) V najem štiri neopremljene sobe zgoraj oddajo v najem na E. 185 St., blizu E. 200 St. Kličite KE 1-0371. (17G) Sobe oddajo Mirni družini oddajo 4 sobe, kuhinja in mala soba spodaj, 2 spalni sobi zgoraj. Za informacije kličite WH 3-4339. Za ogled sob se vpraša na 1378 E. 52 St., spodaj po 5. uri zvečer. (176) Stanovanje Imamo pet sobno stanovanje z vso udobnostjo, zgoraj, v najem. 1043 E. 70 St. Tel. EX 1-2356. (176) V najem tri sobe in kopalnica, zgoraj, oddajo odraslim na 16309 Trafalgar Ave. KE 1-6218. (177) Sobo išče Starejši moški išče opremljeno sobo, po možnosti s hrano, pri slovenski družini. Prosim kličite LI 1-4064. -(175) ZULICH INSURANCE AGENCY jl8115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio 4 AMERIŠKA DOMOVINA, Brji HENRY BORDEAUX: Zametene stopinje “Kako je prijetno!” je mahoma bleknila Julka. Ob prihodu je bila vsa zaspana, zdaj pa se je vsa spremenila od veselja. Otrok, ki zna izrabiti trenutne užitke, si je naslikal bajne počitnice: stanovali bodo v pravljični vili, podobni temu gostišču; pot tja je dolga in hiša sama je obsežna in polna strahov, ima dolge hodnike in čudni ljudje stanujejo v njej: govore čudno mešanico jezikov kakor ob zidanju babilonskega stolpa, kakor je bila čitala v svetem pismu. Še malo ni slutila, da je bila njena mati — tista mama, ki je bila pred desetimi meseci tako skrivnostno izginila in o kateri je bilo bolje molčati, kakor je sklepala iz očetovega molka in izogibanja gospe Acherjeve — tudi tu, pod isto streho, da je le s težavo ušla smrti in je še vedno tako slaba, da ji najmanjše genotje lahko škoduje. Kaj bi odgovorila, če bi ji povedali, da jo bo drugi dan videla? Toda ne, ne bo je videla! Njenih nežnih možganov ne smejo razburjati! In zase, kaj je odločil Mark? Kaj je odločil? Ni več mislil na to. Vdal se je udobnosti, prevzelo ga je telesno življenje, ki uspava tegobo in voljo in v njem se je porajalo močno nagnjenje, da si znova poživi moči po dolgi, utrudljivi poti. Zares ni več občutil strahu, vdal se je trenutku. Ta kos pečene govedine s krompirjem je zelo okusen, čeprav je nekoliko trd, in to mrzlo vino je lahka pijača. Najtežjim uram v življenju,najhujši zbeganosti sledi trenutek olajšanja, ko se človeški stroj znova popravi, da je pripravljen za najhujše preizkušnje. Hrup ob vratih ga je zmotil. Kakor bi hodila mimo četa vojakov! Le še trobentarja in bobnanja bi bilo treba. “Moje gojenke gredo”, je glasno povedal oče hišnik. CHICAGO, ILL. BOATS FOR SALE 24’ SWEDISH Baltic Cruiser, with new 100 h. p. Volvo marine engine — Perfect condition. Completely equipped incl. 5 wheel trailer. Elec, brakes. Call EV 4-2282 weekdays. (176) Opravičil se je, zapustil omizje in šel novim gostom naproti, da jih nasiti in spravi pod streho. Kmalu pa se je vrnil z njimi v obednico, kamor je sililo dvajset do trideset lačnih ust. Bile so deklice od petnajst do dvajset let. Kite so jim visele po hrbtu, preko ramen so nosile plašče, v rokah pa so imele palice; lica so jim žarela in zdravje jim je sijalo z obraza, dobro-voljno so se smejale in glasno in živahno čebljale. Za njimi se je prikazalo nekaj profesorjev, ki so jih skušali obdržati v redu, kakor vojaški naredniki ne-navajene novince. Že so se prve polastile praznih sedežev, medtem ko so druge čakale na goste, ki so pravkar použivali sir ali sadje in so brez usmiljenja morali razumeti, da se morajo umekniti. Radi ali neradi so se vdali in Julka, ki je tudi vstala, se je posmejala živemu zboru, ki je s svojim hrupom še povečal njeno veselje. “Kako veselo je na Sv. Bernardu, papa!” je vzkliknila. “In kako si si to imenitno izmislil, da sva prišla iz Pariza semkaj!” Ploskala je z rokami, skakala, postajala nemirna in vlekla za lase Silvijo Monestier, ki ni bila tako živahna in jo je njen oče bolj strogo vzgajal. Na hodniku je slovkovala znameniti napis v zlatih črkah na črnem CHICAGO. ILL BUSINESS OPPORTUNITY GIFtTAND CARdIThOP. Must sell on account of health. — Attractive Mdse. ar.d displays. Hallmark, Gibson, and Studio cards. Loc. across from Super market on Oakton St. in Skokie. $19.000. Call for appt. wkdys. OR 4-4730. (174) GROCERY — PRODUCE Rent $120.00 a month. Priced for immediate sale by owner. Sacra-mento-Waveland. PH 588-3300. (174) SCHOOL SUPPLIES AND VARIETY STORE Across from school, good business. Under $3000. HU 6-5405, 5-7 P. M. (174) HEATING — Air Cond. Business. Buy before season starts, established 24 years. Exclusive Franchise. Exc. accounts. West. sub. FI 4-6007. (175) REAL ESTATE FOR SALE ARLINGTON HEIGHTS — BY OWNER. $22,900. MUST MOVE. Sac. % acre cor. lot. Face brk. ranch, 5 yrs. old. 6 rms., 3 bedrms., 1% ba. full bsmt. with rec. rm. 1605 W. Hawtorne. By appt. only. 358-0921 or CL 5-8924 eves. Mrs. Gundlach. (174) BARRINGTON Vic. — Tower Lake. Brk. and frame. 2 Ige bdrms., Ige. day rm., elec. kit. and dinette, full bsmt., gar. pnld. fam. rm., many clos. and stor. Oil ht., shaded lot. 150x150. JA 6-4661. (175) BENSENVILLE — BY OWNER — 3 BDRM RANCH Lge. util, rm., fam. rm., garage, wooded area. 100x200’ lot. — All schools and churches nearby. — $20,000. — Phone PO 6-0291. (174) PALATINE BY OWNER Moving — Must sell at loss. Immediate possession. 3 Bdrm. brk. ranch, att. gar., % acre. Many extras. Reduced to $18,900. FL 8-4475. (175) PARK RIDGE — By owner, 8 Rm. Colonial. 4 Bedrms. 1% baths, rec. rm. 1st. fl.. Tiled bsmt. Alum, siding. Beau, landscaped. Nr. schools, transp. Priced to sell. Immed. occupancy. TA 3-5208. (177) RESTAURANT — To sell or rent. 36 Seats. Pizza oven. Phone 722-0465. (174) LASTNIK PRODAJA RESTAV-RANT V bližini South Water Street market. Pod ceno. Lastnik ima druge posle. Kličite HA 1-8869. (176) By owner. PIZZA RESTAURANT— Established 6 years. Also must sell 2 flat, 6 rooms each. Moving to California. FU 5-3002. (176) REAL ESTATE FOR SALE FRANKLIN PARK — 4 Bedrooms. Octagon front. 2 tile baths, tile kitchen, 3 car gar. Auto gas hot water heat. 50’ lot. Side dr. Nr. schools, churches, transp., shopping. — By owner. $23,500. GL 5-1485. (175) DES PLAINES — BY OWNER Cape Cod, 3 bdrm., large kitchen, dining rm., living rm., 2 baths, 2 car gar. with attached patio. Low 20's. 824-6796. (176) marmorju: Napoleoni Primo Francorum Imperatori Semper Augusto ... “Napoleon je prišel semkaj”, je hotel gospod Monestier razlagati deklicama. “Bil je velik general, ki je povsod zmagoval.” Toda Julka se je uprla, saj vendar že pozna zgodovino in se je ne bo šele učila: “Vem, vem. Sicer pa ni prišel sem, ampak gor. Gospa Acherjeva ga je videla.” “Gospa Acherjeva ga je videla?” Zdrdrala je odgovor, kakor bi bila v šoli: “Seveda, na beli muli, ki jo je držal s svojimi lepimi rokami brezbrižno za vajeti.” Stara vzgojiteljica, ki je bila zadaj za gručo, je zardela, kakor bi ji kdo odkrival svojo ljubezen. Mark ji je pomignil: “Gotovo je trudna! Naj gre spat!” Otrok pa je ugovarjal, vpil in se upiral: “Ne še, ne še! Tu je tako prijetno. In pa, papa, saj se še nisi podpisal v veliko knjigo.” “Kakšno knjigo?” “Tisto, ki je tu v veži.” Zares je ob vhodu v vežo knjiga, kamor se vpisujejo potniki. Zadnji je bil podpisan gospod Monestier. Silvija se je pri večerji s tem bahala pred svojo sosedo. Na čudne stvari so ponosni otroci. In Julki se je mudilo, da se postavi pred njo. Mark se je v očetovski dobrohotnosti vdal, se usedel in vzel peresnik v roko. Toda v hipu, ko se je hotel podpisati, ga je postalo sram lastnega imena. Ni li njegovo ime onečaščeno, odkar ga je nepazljivi Petit Va-laisan izdal svetu? Ženo, ki je nosila to znano, spoštovano ime, so našli napol mrtvo v gori poleg njenega ljubimca. Ne, ne, javno ni mogel priznati, da je mož nje, ki je nesrečo preživela. Že je videl v duhu, kako se pred odprto knjigo norčujejo iz njega, in znova ga je prevzelo sovraštvo. Oditi mora. Jutri že hoče zapustiti ta nesrečni kraj. Ker ni maral, da bi drugi kaj sumili, je pregledal zadnjo stran knjige. Nekoliko nad gospodom Monestierom je odkril med potniki, ki so bili zjutraj prišli, Ed-monda de Baulainea, ki ga je poznal. “Gospod in gospa Edmond de Baulaine” je stalo v knjigi. Edmond de Baulaine pa ni bil oženjen; zapeljal in odpeljal je bil le gospo Durban, ljubko in šušljajočo Maneto Durban, ki je bila vsa živa, nežna, lahna ko hlap in prekipevajoča in ki je njen okorni mož gotovo ni razumel, a se zaradi njunih dveh otrok tudi ločiti ni hotel; saj je še vedno strastno ljubil svojo ženo, čeprav se mu je vse smejalo. Mihael Monestier, ki mu je bral preko ramen, je opazil, kam Marku bega pogled: “Baulaine. Torej je tu?” “Kakor vidite.” “Lepo zgražanje je vzbudil njegov odhod! Toda to je že stara zgodba! To je bilo pred...” Kakor nekateri ljudje vedno rabijo besede: to je bilo pred vojno ali po vojni, da določijo čas kakega dogodka, in se jim doraščajoči rod čudi, tako je tudi gospod Monestier določal čas dogodka z enim samim merilom: z ženino smrtjo, in dostavil je: “Najbrže pa zdaj o tem več ne govore.” “Midva govoriva”, je grenko dostavil Mark. Hitro se je podpisal tako nejasno, da je bilo moči brati le Remy ne Romenay. Deklice, ki so pospravile večerjo v najkrajšem času — le toliko časa so porabile, da so pregrizle in pospravile jed — so prihrumele v vežo, na hodnik, stopnice, pred vhod. Medtem ko so jim pripravljal’ postelje, so te mlade deklice klepetale, skakale, pele in polnile vso hišo. Nekatere, ki so vstale prezgodaj od mize, so še vedno jedle slaščice in pomaranče in kazale svoje zdrave zobe. Med njimi so bile tudi grde, ki so pričakovale vsega od prihodnosti, in druge, ki jim bodočnost ne bo prinesla lepote. Večinoma so bile še v dni starosti, ko se deklice vedejo kakor dečki in se še ne zavedajo, da so mlade gospodične; ena med njimi je celo žvižgala. Bile so pa med njimi tudi že pol odrasle tem letom; te so bolj pazile nase in nehote iskale zrcala. Tudi v obleki so skušale ugajati, čeprav so bile oblečene po planinsko. Mladost in sveži zrak pa sta jim dala neizrazljivi mik cvetoče svežosti. Zlasti dve med njimi sta si bili veliki prijateljici; držali sta se čez pas, preko katerega so se vsipali svetli, polni lasje, ki niso imeli dovolj prostora, da bi se mogli polno razviti, bili sta bolj razviti od drugih in sta si ljubko pripovedovali svoje skrivnosti v angleškem jeziku. Marka, ki ju je nehote opazoval, je njuna lepota neprijetno dimila. Nemir srca mu je vodil misli: “Kmalu, morda že jutri, morda nocoj, ju bodo ljubili,” je razmišljeval. “Kmalu, morda že jutri, bosta tudi nezvesti in neusmiljeni...” Julka pa ju je že vzljubila in se je pririnila do njiju. Na-smehljali sta se ji in jo pobožali po licu. Očeta je to razjezilo in izročil jo je gospe Acher-jevi, da jo spravi spat. Tudi Mihael Monestier je poklical sobarico, ki je spremljala hčerko na potovanju, in jo ji je izročil. Ko je znova sedel poleg Marka, je vprašal: “In gospa Romenay? Vas ne spremlja?” Mark ga je prodirno pogledal in, ko je videl v njegovem obrazu le nevednost in odkritost, se je odločil in mu je odgovoril po pravici: “Da. Tu je.” “Trudna/” “Zelo trudna.” “Gorsko bolezen ima, kajne? Tudi moja žena jo je večkrat dobila. Na Sv. Bernardu pritiska višina na žile. Zato se ne sme nihče tu dolgo ustavljati. Sicer pa gotovo veste, da po pravilih ne sme nihče ostati v gostišču nad štiriindvajset ur. (Dalje prihodnjič) -------o------- bh li m J I 1» V/ V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT, SVAK IN STRIC ZDRAVKO KRANJC ki je izdihnil svojo blago dušo dne 11. septembra 1961. Obenem pobožno počastimo tudi spomin na našega pokojnega, ljubega soproga in očeta Valentina ter sina in brata Franceta. Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Naj luč Te nebeška vso večnost ogreva, z očetom in bratom slavite Boga, in rodu slovenskem prosite rešen j a, naj milost kreposti in srečo mu da. Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z vami vsak čas, kjer Stvarnik je vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas. V imenu žalujoče matere, sester, bratov in vseh drugih sorodnikov sestra MRS. LILY SIVEC, svak JOSIP, in nečakinja MARICA. Cleveland, O., 11. septembra 1962. BIRCK BAR 961 ADDISON ROAD CLAMBAKE v soboto, 15. septembra Večerja od 6.-10. ure zvečer. Telefonirajte, da Vam rezerviramo prostor vnaprej EN 1-8828 GODBA Vstopnina in večerja po $3.50 za osebo. TONY PETKOVŠEK, lastnik Sedeminšestdeset let nudi KSK.I, ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smitL KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT1 I * Mer se lahko zavaruješ za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrihe moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00. )\ K. S. K. JEDNOTA nudi rrt načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizkciie, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes ko: iutril STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSK.I! pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Mulully Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLU GA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 36$ East l$6th Street KEnmore 1-1411 fs Draga nevesta! n ^ Poročni dan naj bi bil najsvetejši, |* najveselejši in najlepši dan p ’ Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš H povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so H naj večje važnosti. S* Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Š2 M M 8 1 Pridi k nam in izberi poročna p naznanila iz pravkar dospelih najnovejaih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. 1 S i 8 i Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! S? g M § sl i s S3 I i 1 s? s? 1 I i I sl s § i i 1 i I SB i i l § s 1 AMERIŠKA DOMOVINA || 6117 St. Clair Ave. it Cleveland 3, Ohio || REŠIL GA JE EM RTI *— “Bup-pup,” ki ga drži 3 leta stari David Gamble v Chattanoogi, Tenn’ v (naročju) je dečka rešil smrti, ko je zgrabil kačo klopotačo, ki je prav hotela fantiča napasti. Kača je psa trikrat pičila, da se je komaj izlizal. ) ^ _