Leto XXIV,, št. 215
Pnfenua phtdaot v gocorts
Pi >fRcMilu baj bezabii
LjrMj^j f?eda žO. septemfcra f
Preis — Cena t- C
UpravmStvo LjuDliana, fuccuuieva a Lica 5
Telefon št 51-22. il-23. ii-24
Liiieramj judelek Ljubi lana. Puccioiieva obča j - Teleloo fe 51-25. 51-26 Podružn.ca Nove mesto: Liubl lanska cesta 42 LJdiučno zastopstvi a oglast 12 ltaliir in inozemstvo UPI !> A. MII.ANO
Računi ia Liubl lansko pokra line pri pošujif čekovnem zavodu 4t. 17.749. za ostale kiait
lta:"e Servizio Conti Cort. Post No II MIh —
deistscher B©tagewinn In Mittel-Holland
Der Gejjner verstarkte feich durch neue nichtet — Heidenmiitis kampfen die V punkte vveiter — Abernials der Feind Sovvjets an der Nordu estgrenze Ruma panzer in Lettland unil
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 19. Sept. I)ISiJ. Das OberKommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In Mit te 1-Holland verstarkte der Gegner seine im riickvviirtigen Frontgebiet abge-setzten Krafte durch neue Luftlandungen. Eigene Angriffe gegen die Absetzstellen ge-\vinnen gegen ziihen Feindwiderstand lang-sam Boden. Aus dem Briickenkopf von Neerpelt griff der Feind mit starken Panzerkraften nach Norden an und drang in Eindhoven ein. In erbitterten Nahkampfen v urden 43 Panzer vernichtet. Nordwestlich Aachen konnte der Gegner trotz starken Einsatzes von Artillerie und Panzern nur geringen Bodengevvinn erzielen. Westlich und siidlich der Stadt wurden alle Angriffe abgevviesen. Im Kaum von Luneville verlau-fen die eigenen Gegenangriffe weiterhin er-folgrešch.
Von den uhrigen Frontabschnitten wer-den nur ortiiehe Rampfhandiungen gemel-det.
T nter starkent Einsatz von Artillerie und Fllegern griff der Feind auch gestern Bou« logne und Brest an. In Boulogne konnte er nach schweren Kampfen in die Stadt ein-dringen, vvurde aber aus mehreren Batte-riestellungen wieder geworfen. Stadt und Ilafen von Brest sind nur noeh rauchende Triimmer. Die iiberlebende Besatzung hat sich anf die Halbinsel Le Crozon zuriickge-7egen und kampft dort weiter. Feindliche > orstosse gegen Lorient und St. Nazaire selu-iterten. Aus einem Stiitzpunkt an der Gironde-Miindung fiihrte ein Bataillnn ei-rten Ausfall auf die Stadt Saujon und ver-niohtete dort grosse Kraftstoff- und Muni-tionslager des Feindes.
Luftlandungen — 43 Feindpanzer ver-erteidiger der deutschen Kiistenstiitz-durchbruch in Italien verhindert — Die niens zuruckgevvorfen — 149 Sovijet-Estland vernichtet
In Italien halten die sehweren Abivehr-schlachten im Raum nordlich Florenz und an der Adria in unverminderter Starke an. Im Verlaufe der Kampfe konnte der Gegner Einbriiche in unsere Stellungen erzielen, die abgeriegelt \vurden. Der beabsichtigte Durchbruch wurde auch gestern verhindert. Die harten, beiderseits verlustreichen Kampfe dauern \veiter an.
An der Nordvvestgrenze Rumaniens vvar-fen Gegenangriffe ungariseher und deut-scher Verbande den Feind bis in den Raum von Temeschburg, ostlich Arad und sud-ostlich Grossvvardein zuriick.
Bei Thorenburg und im Nordteil des Szekler-Zipfels scheiterten Angriffe mehre-rer sovvjetischer Schiitzendivisionen.
Auch bei Sanok nnd Krosno vvurde der erneut angreifende Feind im Gegenangriff abgevviesen. An einer Stelle vvurden 24 durehgebrochene sowjetische Panzer vernichtet.
Nord ostlich Warschau blieben sovvjetische Angriffe erfolglos.
Sudwcstlich Mitau sehossen unsere Truppen bei der Ahwehr feindlicher Gegenangriffe 29 Panzer ab.
In Lettland und Estland verhinderten unsere z'Ah kampfenden Divisionen auch gestern feindliche Durchbriiche und vernichteten in den beiden letzten Tagen 149 Panzer.
Feindliche Bomber fiihrten Terrorangrif-fe gegen Wesermiinde und Budap^st sowie andere Orte im ungarisehen und serbisehen Raum. Jiiger und Flakartillerie der Lnft-waffe sehossen 19 feindliche Flugzeuge ab.
napram finskemu narodu se nI Izpremenlio
Objava vrhovnega psvelfnlštva nemških čet v severni
Finski
DNB. 18. sept. Vrhovno poveljništvo nemških čet v severni Fnski objavlja:
Nemške in finske čete so ob pričetku vojne si Sovjetsko zvezo zopet zavojevale staro fn-sko sveto zemljo, ki jo je odtrgala finskemu narodu moskovska mirovna pogodba.
Dolga leta je potekala bojna črta globoko v gozdovih Karelije in no goli tundr:. Pogoji premirja, kj >o j'h vsilili Fincem v Moskvi, so prisilili nemške sile. da zap-uste deželo, ki so jo tri leta doigo bran le kot svojo laetno domov no. Temu so priče nemški vojaki, ki počivajo v finski zemlji poleg svojih mrtvih finskih tovarišev.
Odmikom nemške vojske skledi za petam' boljševizem. S tem prihajajo finske vasi'- in naselbine v bojno področje. Nemško vrhovno poveljništvo ie storilo vse da bi obvarovalo f nsko preb v: istvo pred grozovitostmi vojne, tako z zadržanjem svojih čer kakor tudi s> pomočjo pri ev.i'-c':ac;j: prizadetih ozcme'j. Kjer je bilo le m .žno. so dali Nemci na razpolago »voia t( vorna voz:la. da bi reSli premoženje pr zadetega prebivalstva. To so ugotovili z velikim priznanjem tudi finski zvezni častniki, k so v območju nemških čet in ki so z lastnim: očmi videl: prijateljsko zadržanje nem k h čet n ari ram finskemu narodu. Fr: tem je obžalovanja viedno. da razš rjajc gotovi krogi vesti, češ. da je bila požgana cela vrsta f nskih vasi na področjih, kjer se vršijo nem:ki odmkahi premiki. Nemško vrhovno poveljništvo je podalo o tem finskim uradnim krogom jasno in točno poročilo.
Pov?em absurdno je smatrati, da bi nemški vojaki, k; so tri leta s svojimi življenji branili finsko zemljo in finsko premoženje in za kar so plačali tudi visok krvn' davek, sedaj :z same samovoljnosti unčevali to, za kar so se doslej borili. Finska je postaja Nemcem v teh let h draga in ljuba. V teh letih so nastala med Finci in Nemci številna pr ja-teljsitva. Celo po nesrečnem 2. septembru ]. 1944 ni prestalo nrisrčno lojalno sodelovanje med finsko ,n nemško vojsko na Laponskem. Finski narod se je naučil spoštovati nemškega vojaka ne samo kot borca, marveč tudi kot človeka, številne finske rodbine so sprejemale nemške vojake v svojih domovih kot drage goste. One vedo za nemško zadržanje napram Finski in one naj vedo tud: danes, da Sc* to zadržanje nemškega vojaka napram finskemu narodu ni izpremenilo. Kjerkoli še stoji nemšk vojak danes na fnski zemlji, varuje finsko ž vljenje in finsko imetje. Kaj pa se bo zgodlo, če bo prdrl v deželo boljševiški val? Finski kmetje so v teh dneh v svojem cbupti požgali svoje imetje, da ne bi prišlo v roke boljševikom. Tam. kjer napada sedaj
smrtni sovražnik Evrope branike zapadne kulture, kjer prinašajo sovjetske čete sedaj vojno na finsko zemljo, vlada zakon vojne. Kar lahko siluži sovražnku v njegovem boju proti nemški gorski armadi, mora biti uničeno. To je bilo tako v vseh vojnah in temu se ni mogoče izogniti niti v tem boju na finski zemlji. Kjer so b la podvzeta uničenja, niso bila usmerjena proti finskemu narodu, marveč proti smrtnemu sovražniku f'nskega naroda — boljševizmu.
Neresnična vest o nemškem
napa&u na Aalandiske otoke
Stockholm, 18. sept. Kakor javlja agencija TT, je objavil štab finske obalne obrambe, da je neresnično poročilo angleške poročevalske službe, češ da je neka nemška vojna ladja obstreljevala zapadno obalo glavnega otoka Aalandske skupine, nakar so odgovorile z ognjem tudi finske obalne baterije. Preiskava na mestu je ugotovila, da se takšni dogodki niso izvršili.
Šefa finskega parlamenta
Stockholm, 19. sept. TT javlja iz Helsinkov, da so v torek ob 5. zjutraj pozvali vse poslance finskega parlamenta, naj s« zbero ob 615 zjutraj na Izredno sejo. Ta seja je trajala poldrugo uro in ji je prisostvovala tud". vsa finska vlada. Tisk fnske prestoln;ce je dobi! navodilo, naj bo pripravljen, da izda posebno izdajo, čim bo izšla uradna izjava o tajni seji.
Hackzeliava zdravstveno stanje
Stockholm, 18. sept. Agencija Tass javlja, da je zdravstveno stanje finskega min. predsednika Haekzella »nadalje nevarno«.
Finski &egund na švedskem
Stockholm, 18. sept. Kakor javlja posebni dopisnik lista »Morgon Tidningen« je prekoračilo doslej finsko-švedsko mejo med Karesuandom in Harapandom 5360 finskih beguncev s 3000 domačimi živalmi.
Beg prebivalstva
iz severne 'Norveške
Oslo, 18. sept. Kmečki list »Nationen« javlja, da se nadaljuje beg civilnega prebivalstva iz severne Norveške. Več tisoč ljudi je na potu proti jugu. Mnogo jih je že prispelo v Drontheim. Kakor ugotavlja list, so videli ti Norvežani v boljševiških terorističnih dejanjih v poslednjem času, kaj jih čaka, če bi vdrli boljševiki v deželo.
Telki fesp za Moltike Iti Palaisšk® etečje
Tokio, 19. sept. Dne 17. septembra dopoldne so pristale sovražnikove mornariške Kile na otoku Angaur, južnozapadno od otoka Palag Pililiu. Tamkajšnje japonske sile so v boju z izkrcanimi četami.
Tokio, 19. sept. O težkih bojih za otoke Pililiu in Angaur, ki spadata v otoško skupino Palau, in za otok Morotai z Moluške skupine, so bile sedaj objavljene nekatere podrobnosti. Kakor javljajo vojna poročila, dovaža sovražnik pod varstvom največjih vojnih ladij in številnih letal, ki odletavajo iz oporišč na Novi Gvineji, stalno nova oja-čenja, da bi si s tem zavaroval pot proti Filipinskim otokom. Posebno ogorčeni so boji na otoku Pililiju, kjer zadržujejo Japonci sovražnikove sile na južnem delu otoka, ter prehajajo noč in dan uspešno v protinapade. Ta del otoka je že popolnoma opusto-Sen. Sovražnik je izgubil tam več kot 150 oklopnikov. Japonski branilci so sestrelili 26 sovražnikovih letal. Sovražnik je utrpel tudi velike izgube med pomorskimi edinica-mi. Doslej je izgubil eno križarko, en ruši-
lec, eno podmornico, en čistilec min in neko ladjo neznanega razreda. Razen tega so potopili Japonci 61 izkrcevalnih ladij. — Tudi sosednji otok Angaur, ki je le 11 km oddaljen od prvega, je ves čas v težkem ognju sovražnikovih ladijskih topov. Tudi tam so se vneli najtežji obrambni hoji. o katerih še niso znane posameznosti. Dosedanja vojna poročila javljaio le, da je utrpel sovražnik pri tem visoke' izgube. — Na otoku Morota-ju so obdržali Američani svoje predmostje na južnem delu otoka in ga poizkušajo razširiti ter zasesti ves otok, da bi lahko z otoka, ki je najbližje Filipinom, z letali napadali vse otočje.
Napad na Budimpešto
Budimpešta, 18. sept. V Budimpešti so imeli v nedeljo štiri ure in pol letalski alarm. Močni teroristični oddelki so napadli mesto v štirih valovih. Povzročena je obširna stvarna škoda in izgube med civilnim prebivalstvom. Tudi iz nekaterih pokrajinskih mest javljajo o terorističnih napadih.
Postopno nemško napredovanje v srednji
Nizozemski
Nasprotnik se ojačuje z novimi letalskimi izkrcanji — 43 sovražnikovih oklopnikov uničenih — Branilci nemških obalnih oporišč se junaško bore naprej — Sovražnikov prodor v ItaFji znova preprečen — Sovjetske čete ob severno-zapadni meji Rumunije vržene nazaj — 194 sovjetsluh oklopnikov uničenih v
Latviji in v Estoniji
Fuhrerjev glavni stan, 19. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
V srednji Nizozemski je ojačil nasprotnik svoje sile, ki jih je odvrgel v zaledju bojišča z novimi letalskimi izkrcanji. Lastni napadi proti pristajališčem kljub žilavemu sovražnikovemu odporu polagoma napredujejo. S predmostja pri Neerpeltu je udaril sovražnik z močnimi oklopniškimi silami proti severu in vdrl v Eindhoven. V ogorčenih bojih iz bližine smo uničili 43 oklopnikov. Severnozapadno od Aachna je kljub močni uporabi topništva in oklopnikov le malenkostno napredoval. Zapadno in južno od mesta smo zavrnili vse napade. Na področju Lunevilia potekajo lastni napadi še nadalje uspešno.
Iz ostalih odsekov bojišča javljajo Ie o krajevnih spopadih.
Z močno uporab« topništva in letalcev je sovražnik tudi včeraj napadel Boulogne in Brest. V Boulognu mu je po težkih bojih uspelo, da je vdrl v mesto, vendar smo ga z več baterijskih postojank vrgli zopet nazaj. Mesto in luka Brest sta le še kup razvalin. Preživela posndka se je umaknila na polotok Le Crozon, kjer se bori naprej. Sovražnikovi sunki proti Lorientu in St. Na-zairu so se izjalovili. S svojega oporišča cb izlivu Gironde je napravil neki bataljon izpad v mesto Sair.jon, kjer je unič;l velika sovražnikova pogonska in municijska skladišča.
V	rtaJiji se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo težke obrambne bitke na področju severno od Florence in ob Jadranu. V bojih so se posrečili nasprotniku vdori v naše postojanke, ki smo jih zajezili. Nameravani pro boj smo tudi včeraj preprečili. Hudi boji, v katerih imata obe Strani izgube, se nadaljujejo.
Ob severnozaf)adni rumunski meji so vrgli protinapadi madžarskih in nemških oddelkov sovražnika nazaj do področij pri Temišvarti, vzhodno od Arada in južno-vzhodno od Velikega Varadina.
Pri Tu rdi in v severnem delu Szeklerske-ga rogljiča so se izjalovili napadi več sovjetskih strelskih divizij.
Tudi pri Sanokai in Krosnu smo s protinapadom odbili ponovno napadajočega sovražnika. Na nekem mestu smo uničili 24 prodrlih oklepnikov.
Severnovzhodno od Varšave sovjetski napadi niso imeli uspeha.
južnozapadno od Jelgave so uničile naše čete v obrambi sovražnikovih protinapadov 29 sovražnikovih oklopnikov.
V	I^atviji in Estonski so naše divizije, ki se žilavo bore, tudi včeraj preprečile sovražnikove proboje in uničile v obeh zadnjih dneh 194 oklopnikov.
Sovražnikovi bombniki so teroristično napadli Wesermiinde in Budimpešto ter druge kraje na madžarskem in srbskem področju. Lovci in protiletalsko topništvo letalstva so sestrelili 19 sovražnikovih letal.
mas&z oispor mms cb Rskavskesn preliv«
IMi obraiK%ni fesfi ob cb?2i straneh Aarhera in Nancy|a — Scvražsa"k, ki |e	vzhofno od Nancyja, zadržan
Beri n. 19. sei>t. Kljub neprestanemu težkemu obatreljcv.nju in skoraj eta'nemu bombardiranju so branilci Bresta v nedeljo v polnem obsegu obdržali svojo glavno bojno črto v vzhodnem preclelu trdnjave, na zanadnem pa so prav tako krvavavo odbT v glavnem vse na široki črti izvršene sovr žn kove napade proti opor ščem v podmorniški luki. Vedno znova jc uspelo nem-kim padalcem, grenadlr-jem in mornarjem, da eo zajezli vdore in zadali napadalcem težke zgube. Pritisk, ki sc že več dni sta'no jač% sc je zgostil v več močnih napadov na polotok Crozon. Napovedal ga je večurni topniški in bombn :ki ogenj. Tud; ob zapornih postojankah t k vzhodno od Ciozona so Ncmci prestregli sovražnika v krvavih bojih :z bližine. Branilci Bresta, ki sc še nadalje neomajano bore v gorečih razvalinah in posacf-:e cstalh oporišč v Brctar. ji, vežejo še vedno kake štiri severnoameriške d vizije in poleg tega močne, od Anglc meri-čanov obnrožene teroristične skupine.
Ob Rokavskem prelivu, kjer vežejo posadke Boulogna. Calsisa in Dunkerqua skoraj pet divizij, so Kanade še nadalje pritiskali. Zas pali eo utrdbe s težkimi granatami in bombami. Nasprotnik je pripeljal nadaljnje baterije, s katerimi strelja sedaj tudi na ca-laiskc obrambne naprave. Mornarske obalne baterije »Grosscr Kurfurst«, »Todt« in »L'n-dem.nn« odgevajajo na ogenj. Pri tem je uniči! »G rose r Kurfiirst« dva sovražn kova toneva in pri njih nagrmadeno municijo. S pehoto in cklonn ki je napadel nasprotn k samo Dunkerque. kjer so Nemci izravnali krajevne vdore z malenkostno odmaknltvjo svoj:h prednjih črt. Utrjena oba'na mesta v Breta-nji in v Ca'aiskem prelivu vežejo torej s tem okrog deset sovražn'h divizij daleč za glavnim boj ščem Kako velika je skup:na teh čet, kaže okolšcna. da ima vsa v severni Bel-C"ji nastopajoča druga angleška armada okrog 12 divizij Junaški odpor nemških razmeroma ma;hn h sil na obalnih oporišč h torej bistveno slabi nasprotnika na glavnem bojišču.
Koncenfri&ai napadi na p:r* m Nizozemskem

Berlin, 19. sept. O položaju na zapadnem bojišču poroča nemški poročevalski urad:
Nemško vodstvo je izvedlo tri ukrepe za obrambo nizozemskega področja in s tem tudi spodnje doline Rena. V zaščito pred sovražnikovimi izkrcevalnimi poskusi z morja je dalo preplaviti širok obalni pas. Napade s kopnega pa naj bi prestre-gle nemške čete na severno-belgijsltem področju, ki je prepreženo s številn:mi prekopi. To nalogo so čete tako dobro izvršile, da sovražnik, ki je napadel ob Albertovem prekopu in prekopu Maas-Schel de, kljub strnitvi nad 12 divizij na tesnem področju doslej ni mogel prebiti zapornih črt. Za obrambo proti vdoru iz zraka pa so bili ustvarjeni razni obrambni pasovi. Ko so poskušali Američani v nedeljo s svojimi padalskimi oddelki in letalsko pehoto pospešiti svoje operacije, ki so v severni Belgiji že nekaj dni v zastoju, so nemške čete bliskovito udarile po njih. Ze pri preletu obale so sestrelile številna tovorna jadralna letala ali pa so jih prisilile, da so na preplavljenem ozemlju zasilno pristala. Mornariški topničarji, ki so že z oporišč ob obali obstreljevali prva prevozna letala, so zajeli tudi prve ujetnike jn sicer preostanke nekega zbite-ga letala, obstoječe iz enega častnika in 11 mož. Nemški lovski in varovalni oddelki so takoj obkolili precej narazen razmeščena pristajališča nasprotnikovih sil, da bi na ta način preprečili ustvaritev strnjenih bojnih skupin. Nasprotnikove sile so se poskušale polastiti dveh letališč in z uničenjem mostov zavleči nemške protiukrepe. Da so izkrcevalne operacije, kot je to sicer vedno običajno, v tesni zvezi z dogodki na dejanskem bojišču, dokazuje skoraj istočasno pričeti pehotni in oklopniški napad druge britanske armade ob prekopu Maas-Schelde. Izkrcanje za hrbtom nemških obrambn h črt v severni Belgiji in istočasni čelni napadi naj bi prebili predvsem nemške zapornice ob prekopu Maas-Schelde. Tudi proti nasprotniku, ki je pri Neerpeltu vdrl v nemške postojanke, so se takoj pričeli protinapadi.
V zvezi z novim navalom Britancev ob prekopu Maas-Schelde so ojačili Američani svoj pritisk ob obeh straneh Aache-na. Pri Maastrichtu so hoteli vdreti v nemške črte ob rečici Geul. Z visokimi izgubami se jim je v zaščiti težkega orožja posrečilo, da so napravili dve majhni predmostji, katerih razširitev pa so nemške čete s protisunki preprečile. Napadi na nemške postojanke ob južnem robu Aachena so se izjalovili, pač pa so se na področju Stolber^a nadaljevali sem in tja valujoči boji. Z uspešnimi protin<*»oadi so iztrgali nemški oklopniki med Aachenom in Stolbeigopi sovražniku ozemlje, ki ga
je zasedel v zadnjih dneh ter privedli ujetnike. Južno od Stolberga se nadaljujejo boji z nasprotnikom, ki je ponekod nekoliko prodrl. Zapadno od Eifla in v trikotniku med Sauerjem in Priimom so nemške čete v izpremenljivih bojih napredovale in sovražniku z odvzemom oporišč in višinskih postojank zavrle njegovd" napredovanje.
Tudi na lotarinškem obmejnem ozemlju so se bili hudi boji. Ob severnem robu vdornega področja pri Nancyju so poskušali Američani znova izgraditi svoje severno krilo, katero so jim Nemci prejšnje dni s protinapadi raztrgali. Uporabili so svoje pri Chateau-Salinsu zbrane čete, da bi z njimi zamašili vdorne vrzeli in vzpostavili zvezo z oddelki severno od Pont-a-Moussona. Protisunki so izvedbo teh sovražnikovih namer preprečili. Drugi vzhodno od Nancyja prestreženi klin je zavil z delom svojih sil proti Lunevillu. Sovražnik je vdrl v mesto, pa .ie naletel na nemški protisunek na široki črti, ki ga je pognal zopet iz Lunevilia in istočasno iztrgal drugi degaullistični oklopni diviziji žilavo branjeno mestece Chatel ob Mo-selli. S tem so nemški protinapadi na področju severno od Nancyja zavrli sovražnikovo prodiranje proti Lotaringiji. Bitka med Nancyjem in Epinalom pa očitno še ni dosegla svojega viška. Obe stranki poskušata še nadalje, da bi si dobili izhodiščne točke za nove operacije, pri čemer so dosegle nemške čete nekaj prednosti s tem, da so postopoma razbile sovražnikove postojanke ob Mosselli.
Ob Burgundskih vratih so se omejili boji na spopade naskakovalnih edinic pred nemško zaporno črto med Epinalom in švicarsko mejo. Številne sovražnikove akcije severnovzhodno in vzhodno od Vesou-la so se izjalovile. Tudi ti uspešni obrambni boj i dokazujejo, kako močna je obramb na črta nemških čet na tem področju, kateremu se Američani le previdno bližajo.
Izgube poljskih oddelkov v Italiji in Franciji
ženeva, 19. sept. Z dobro poučene strani so sporočili sedaj zanesljive podatke o izgubah poljskih oddelkov, ki so jih poslali Angloameričani na različne odseke bojišča. Na italijanskem bojišču je izgubila tako zvana poljska elitna brigada samo pri Cas-sinu polovico svojega močtva. Iz vrst obeh tam uporabljenih poljskih divizij je doslej izpadlo 12.000 ljudi. Dve poljski diviziji na francoskem bojišču pa sta izgubili samo v mesecu avgustu 3500 ljudi.
Naročite se na romane »Dobre knjige"
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo.
Memento Ljubljani
V ponedeljek opoldne je tudi Ljubljana doživela prvi direktni in teroristični napad sovražnega letalstva. Okrog pol ene se je pojavila nad mestom manjša skupina angleških »Spitfirov«. Letala so v razmeroma nizkem poletu -streljala na raznih krajih, kjer so pač opazila na tleh kako skupino ljudi. Med drugim so obstreljevala tudi neki vlak, s katerega so ljudje pravkar bežali ua prosto. Večje škode niso povzročila in k sreči tudi smrtnih žrtev ni bilo, vendar pa je bilo nekaj civilnih oseb ranjenih. Nemška obramba je sestrelila eno od sovražnih letal, ki je nato strmoglavilo na Barje. Njegov pilot je odskočil in se rešil s padalom. Bil je ujet. Izkazalo se je, da je letalski oficir iz. Anglije.
Tako torej je za Borovnico, Verdom in drugimi podeželskimi kraji tudi Ljubljana doživela svoj »ognjeni krst«, čeprav zaenkrat še v ne preveč tragični obliki. Vendar je tudi ta ponedeljski napad nadvse resen memento za naše mesto in vse njegovo prebivalstvo. Nad mesto so pridrveli »Spitfiri«, torej lovska letala, ki že sama po sebi niso sposobna, da bi v zaledju povzročala omembe vredno vojaško škodo. Streljala so s strojnicami, ki pač lahko pobijejo ljudi, ne morejo pa rušiti vojaških objektov. Iz teh dejstev jasno izhaja, da. je imelo početje angleških lovcev izrazit značaj terorističnega napada, ki naj zanese poplah med civilno prebivalstvo. Opozoriti je treba ponovno, da so bila letala angleška in ne ameriška, da je torej povsem zmotno marsikje razširjeno mnenje, kakor da bi Angleži v bombardiranju bili manj brutalni in brezobzirni kakor Američani.
Res je, napad je to pot minil brez znatnejših žrtev in brez večje gmotne škode. To je nedvomno velika sreča za .Ljubljano, brezvestno lahkomiselno pa bi ravnal, kdor bi računat, da bo tudi v bodoče tako. Koliko mest na naši celini je morda po prvem pose tu sovražnih letal mislilo, da stvar le ni tako huda in da so svarila oblasti pretirana! Koliko je morda mest, ki so se bila iz sličnih razlogov zazibala v brezskrbnost, dokler jih ni nemilo prebudila najokrutnejša stvarnost.
Vsa taka mesta vedo danes iz lastne žalostne izkušnje, ua angleški in ameriški letalski gangsterji ne poznajo niti trohice usmiljenja in da so vredni drugi drugih. Vsem je v enaki ali še večji meri kakor uničevanje vojaško važnih ciljev namen ustrahovanje in uničevanje civilnega prebivalstva brez razločka, ali pade pod streloiu ali bombo otrok ali starec, moški ali ženska, vojak ali civilist. Zgovoren primer iz najbližje soseščine nam nudi Trst, katerega prebivalstvo se je tudi tedne in tedne tolažilo s praznimi iluzijami, da mu bo pri za-nešeno, če že ne zaradi drugega, pa zato, ker sta mati iu ba je tudi žena Roosevelto-vega prijatelja, newyorškega župana La Guardie rojeni TržačankL Toda nekega dne je prišla iztreznitev, ki jo je moralo tržaško prebivalstvo plačati z množico mrtvih in ranjenih. Izgube bi bile mnogo manjše, če ne bi se ljudje vdajali lahkomiselnim omamam.
Morda se dobe še tudi med nami taki, ki nočejo razumeti stvarnosti. V človeški naravi je res tako, da vsakdo najrajši verjame ono, česar si želi, pa naj ga je stvarnost že ponovno podučila, da na svetu ne gre po željah tega ali onega. Za vse te naj bo ponedeljski napad svarilen pred-o k u s angloameriškega letalskega terorizma, resen memento ob dvanajsti uri.
Ni naš namen, da bi posnemali Kasan-dro in širili črnogledstvo. Pač pa naslavljamo na vse prebivalce prav resno opozorilo, naj vestno izpolnjuje vse predpise in vsa navodila protiletalske zaščite ter zlasti ob vsakem alarmu nemudoma pohiti v zaklonišča. Zavedati se moramo, da je tudi Ljubljana vsak hip lahko izpostavljena brezobzirnosti in okrutnosti angloameriških zračnih teroristov. To pot so šle strahote še enkrat mimo nas, ni pa prav nikakršnega jamstva, da se bo to zgodilo tudi drugič. Umestne in potrebne so tedaj največja pažnja, previdnost in disciplina.
Poziv bolgarskemu naroda
Berlin, 18. sept. Delovni m nister in minister za delovno službo v narodni bolgarski vlad: polkovnik Rogosarov je objavil po radiju poziv na bolgarski narod, naj ne zgubi hrabrosti in naj se uvrsti v fronto borcev za izbris sramote, v katero so vrgli Bolgarijo neodgovorni pačanci. Tisočletna bolgarska zgodovina ne beleži doslej nobenega izdajstva, ki bi bilo slično sedanjemu. Bolgarskim delavcem, kmetom in meščanom groz; zaradi tega izdajstva grozovitejša sužnost. večja kakor pa je bilo pefatoletno tlačanstvo.
Nikogar, nravi poziv dalje, naj ne uspavajo lažniva zagotovia. Ura največje preizkušnje je nastopila in bodočnost bo pokazala, kaj premore mladi bogarski rodoljub Rogosarov je nadalje ugotovil, da je vojaška in gospodarska moč Nemčije na veliki višini. Nemške zaloge so danes večje kakor kdajkoli. duševna in moralna moč nemškega naroda pa bo edinstvena v zgodovini. Primerjal je nemško zadržanje z gran tno skalo, nozval Bolgare, naj doprinesejo ob stran Ncnač je k osvoboditvi svoje domovine.
Denrlitarlzaczfa Oardanel
Stockholm, 18. sept. xSvenska Dagbladet« objavlja poročilo agencije »Associated Press« iz Londona, po katerem izjavljajo londonski diplomatski krogi, da namerava Sovjetska zVeza zahtevati od Turčije demilitarizacijo Dardanel in otvoritev te vodne poti za vse zavezniške ladje. V Londonu so mnenja, trdi »Associated Press«, da bodo Angloameričani podprli to sovjetsko zahtevo.
Lažne vesti
Bern, 19. sept. V nekem poročilu s fran-eosko-švi carske meje demantira včerajšnja »Suisse« vesti, po katerih je prišlo veliko število nemških vojakov preko švicarske meje In so jih tam internirali. Ta poročila niso resnična. Nobenega dvoma ni, tako beleži švicarski list, da so nemški vojaki trdno odločeni braniti se do pcfeledfljega.
Kulturna setev
i
na Primorskem
Bilanca prvih kulturnih manifestacij — Začetek šolskega leta na Goriškem — Zaslužno delo učiteljstrva
pogledu nedvomno dosegla sivoj namen. Sedaj že "prihajajo od vsepovsod poročila o otvor tvi novega šolskega leta. V večini krajev se pouk začenja prav te dni. Požrtvovalnost učiteljskega zbora zasluži zares vse priznanje, kajti delo, ki so si ga naprtil:, je v sedanjih razmerah gotovo naporno. Zato pa jim vliva pogum misel na hvaležnost tega dela. ki bo — prav tako kakor obče prosvetno delo med našim ljudstvom — zapustilo trajne 6ledove v našem najmlajšem rodu.
Tudi; versko življenje Primorcev, zlasti v Gorici. je oživelo. »Goriški list« je goriško nedeljo t-kole opisal: »Ob 9. se zbira slovensko prebivalstvo na lepem trgu Travniku Nekdaj je ob 9. uri veliki zvon vabil v cerkev, danes pa le bije ura v zvon ku. Lepa je cerkev, posvečena sv. Ignaciju. Slednji^kotiček je poln. Od najbolj preprostega ljudstva do našega iz-obraženstva. Naše pošteno ljudstvo je verno, globoko verno! ... Okoli oltarja se zbira naše najdražje, naša mladina ... Vse je tajinsitveno, veličastno, slovesno To je naša nedelja.«
Pač pa so Vipavci ostali brez lepega prošče-nja v znameniti romarski cerkvi v Logu pri Vipavi, kj vabi sredi vročega poletja na Veliki Šmaren in v začetku jeseni na Mali Šmaren Letosi je Log sameval, kakor še nikdar doslej, tudi v najtežjih letih zgodovine ne. Kdo je kriv? Stara vipavska grča tako odgovarja \ »Goriškem listu« na to vprašanje: »Tisti slovenski sinovi in hčere, ki so odvrgli verske svetnje in lepe tradicionalne stoletne navade našega ljudstva. Kaj njim mar praznik, cerkev, Bog. ko so jim Bog, umor, požig in rop!« Letos so namesto klenkanja loških zvonov regljale smrtonosne brzostrelke in namesto sveč so krvavo žarele mne Komu sta namenjena smrt in kri? Lastni brat strelja na lastnega brata, ki noče tuliti internacionale in zavreči verskh in narodnih ;dealov, ki so bili tisočletja sveti našemu rodu. Toda isti Vipavec tolažljivo odgovarja z vedrim upanjem v bodočnost: »Tudi ta bratomorna burja bo utihnila. Nad Nanosom bo vstalo sonce, v Logu bo zazvonil vel k: zvon, v cerkvi bodo zapeli veličastne himne odlični pevsk-; zbori iz Trga (Vipave). Vrh-pclja, Podrage, Goč in Sturij... Zunaj, med topoli in kostanji, pa bo spet vstala naša lepa, slovenska pesem, kajti: Naj Ie divja burja tuli — naj le močne hraste trese — nas Vipavcev iz doline — burja ne odnese.	J. Briški
Gorica, sredi septembra.
Večkrat smo že poročali o kulturnih prre-ditvah. ki so jih bili letos, predvsem po prizadevanju Slovenskih narodnih varnostnih straž deležni rojaki na Gor škem in na Krasu. Navdušenje, s katerm je primorsko ljudstvo to prosvetno delo sprejelo, je najboljši dokaz, kako potrebno je bilo in kako velike zasluge so s- ž njim pridobile Slovenske narodne varnostne straže. »Goriški list« je pomen tega kulturnega dela na Primorskem prikazal v posebnem uvodniku pod naslovom »Vsejano seme« Iz njega posnemamo nekaj misli, ki so vredne, da jih zabeležimo:
»Kulturna njiva na slovenskem Primorskem je bila dolgo časa neobdelana, zanemarjena, z bodičjem prer ščena. Leur> smo za slo od-stran lj neknj trnja, zoral>t ledino in posejali prvo zrnje slovenske besede in slovenske omike. Rast je b:la razveseljiva :n zadovoljni smo b li z njo.« List nato toži. da ie poleg zlate pšenice zrasla seveda tud; ljulika, kajti »ni seja! samo pošten delavec na prosvetni njivi, se jal je tudi njegov sovražnik Poleg božjega je padlo tudi vražje seme in je tudi pognalo svoje škodljive rastline« Navzlic temu pa go pogledi »Goriškega lista« v bodočnost vedri: »Vendar ne obupujmo! Ako smo sejali č&to p"enicc slovenske rcrosvete. bomo znal; t ud" loč:ti zrnje od ljulike in bomo znali trebiti tudi v bodoče naša polja Tistim, ki so menili, da morejo uživati oboje: žito in ljuliko, se že sedaj odpira io oči in odklanjajo škodljiv" plevel. Skrbeti moramo v bodoče, da se bodo odprle oči še drugim. Nismo sejali na nehvaležno polje, ki obrodi morda samo enkrat, sejali smo v trajnejšo zemljo, zakaj sejali smo v slovenska srca... Seme, fci 6mo ga letos vse-jali. je tako trdoživo, in tla, v katera smo ga vrgli, sc tako odporna, da to seme ne bo zamorjeno. pa naj prde kar koli hoče.«
Kakor je- razveseljivo to prosvetno delo na primorskih tleh. t.ifco vzbuja v vso h Primorcih radost tudi obnova šolskega pouka v slovenskem jeziku povsod, kjer koli je bilo to doslej že mogoče in so bile učiteljske moči že na razpolago. Vse priznanje zaslužijo v tem pogledu tisti slovenski pedagogi, profesorji in kulturni delavc'. ki so sc prostovoljno javili, da bi vzgojil; in pripr.vili za leto-nj: šolski pouk na Primorskem primerno število učiteljev. Učiteljska tečaja v Tolmiiu in Goric; sta v tem
Z vzhsdiaega bojišča
Zavrnitev sovražnikovih napadov v ftižisem delu Sedimo" garaške ln Qh sevenssm robu Gozdnih Karpatov
Berlin, 19. sept. Četrti dan bitke v Kur-landiji je prinesel poleg nadaljevanja težkih borb na področjih severno od Bauska severnozapadno od Modohna in ob obeh straneh Valka razširjenje boljševiškega navala na področje pri Dorpatu. Na dosedanjih težiščih so napadale še nadalje močne pehotne in oklopniške sile sovražnika, da Ibi dobil v zameno za težke izgube, ki jih je utrpel v zadnjih treh dneh, vsaj nekaj ozemlja. Nemške čete so trdo odbijale napade, s protisunki izravnale vdore ali pa dosegle to z manjšimi od-maknitvarni, s čimer so na vsej črti obdržale svoje obrambne postojanke. Ko so na sovjetski strani spoznali, da ne morejo na žariščih zadnjih dni doseči nikakih probojev, so razširili napade proti severu. Zbrali so vse razpoložljive sile in navalili ob obeh straneh Dorpata proti črti ob Embačhu. Nemške čete so prestregle tudi ta prebijalni poskus in ga deloma s protinapadom vrgle nazaj. Da bi podprli napad, so boljševiki že dan prej brezuspešno poskušali s Pejpuškega jezera obstreljevati nemške postojanke s svojimi topniškimi čolni. Nemške edinice so jim v nedeljo odgovorile in potopile 1 sovjetski topniški čoln, drugega pa težko poškodovale.
Za bitko na severnem bojišču je nadalje zelo značilna močna sovražnikova letalska aktivnost. 75 sestreljenih sovjetskih letal priča o uspešnosti nemške letalske obrambe. Poleg tega so nemški letalski oddelki podpirali obrambne boje in uničili z bombardiranjem sovražnikovih oklopniških konic ter oskrbovalnih kolon številne bojne vozove, topove in vozila. Z največjimi silami začeti boljševiški prodor se je zpova izjalovil v sodelovanju vseh delov vojske in z udeležbo latvijskjh prostovoljcev.
Da pa se nemške čete na severu vzhodnega bojišča nikakor niso omejile zgolj na obrambo, dokazuje napadalna akcija južnozapadno od Jelsave. Tu so prodrli napadajoči nemški oklopniki globoko razporejen sistem obrambnih postojank pri
Sagarnu in Dobelnu. Kljub močnemu odporu oporišč in bunkarjev so navalili Nemci na neko obvladajočo višino in napravili več predmostij preko nekega potoka. Čeprav so na sovjetski strani z največjo naglico privedli ojačenja, niso mogli zadržati napredovanja nemških oklopnikov. Z novih postojank pritiskajo nemške čete še naprej.
Spričo strnitve vseh razpoložljivih napadalnih sil v Latviji in Estonski, pa tudi pod vtisom svojih velikih izgub, so mirovali boljševiki na mnogih dosedanjih težiščih srednjega vzhodnega bojišča. Dočim se mora smatrati mir ob Narevu kot mir pred viharjem, pa bo izviral odmor pri Varšavi iz težkih izgub, ki so jih Nemci skupno z madžarskimi oddelki zadali ruskim napadalcem. Le na področju pri Sanoku in Krosnu so bili sovražnikovi napadi še nadalje živahni, čeprav so se že kazale izgube, ki jih je dobil prejšnje dni. Prišlo je zopet do hudih bojev, v katerih so skušali boljševiki doseči svoje cilje z močno uporabo letalstva. Proti krajevnim vdorom so se takoj pričeli uspešni protinapadi nemških čet Južnozapadno od Krosna so se razvile za neko strateško višino ogorčene borbe, dokler je ni neka nemška oklopniška skupina dokončno zopet ponovno osvojila. Ob tej priliki so izgubili boljševiki 13 oklopnikov.
V južnem odseku vzhodnega bojišča je prišlo le na južnem Sedmograškem področju do večjih bojev. Tu so boljševiki in Rumuni zaman napadali pri Turti in ob Murešu. Na enem samem mestu so pustili odbiti napadalci 300 padlih in 120 ujetnikov.
Na meji med Srbijo in Bolgarijo je prišlo do prvih spopadov nemških čet z izdajalskimi Bolgari Da bi dokazali moskovskim oblastnikom svojo podlost v polnem obsegu, so poskušali deli bolgarskih čet s podporo kakih 60 oklopnikov odpreti obmejne prehode v Srbijo, da bi na ta način odprle pot boljševiškim četam. Bolgari so doživeli krvave poraze. Izgubili so 10 oklopnikov in so se morali umakniti.
Bap v Italiji
Na ital jarskem bojišču so se znova izjalovili vsi sovražnika, da bi prebil nemške črte
Berlin, 19. sept. Bitka za vrata v zgornjo italijansko nižino severno od Pistcje in Florence ter ob jadranski obali postaja vsak dan silovitejša. Iz svojih zbirališč udarja sovražnik z vso silo proti nemškim obrambnim črtam med cestami, ki vodijo čez prelaze južnih in etruščanskih Apeni-nov. Spričo odločne obrambe nemških padalcev in grenadirjev so se izjalovili vsi napadi z visokimi žrtvami za sovražnika.
Ob cestah čez prelajze, zlasti pri Mon-te Fiassionu in Monte Altuzzu je prišlo vedno znova do ogorčenih bojev iz bližine z angloameriškimi oddelki in pa z indijskimi in brazilskimi edinicami. Z močnimi silami izvršeni sunek proti prelazu Giosiu je dovedel spočetka sicer do krajevnega vdora,- vendar so vrgle nemške čete v žilavih borbah sovražnikove oddelke zopet s pobočij Monte Altuzza nazaj na njihove izhodiščne postojanke Vztrajnost, ki jo kažejo tu nemški borci v Italiji, ki so podnevi in ponoči pod skoraj nepopisnim valjarjem sovražnikovih Domb in granat in ki kljub temu odbijajo vse nasprotnikove napade, se z besedami ne da popisati. Ze tri tedne bijejo nemški grenadirji, oklopniški grenadirji in padal-
ci ob Jadranu enako junaški boj proti množestveni premoči britanske armade, ki napada poleg nekaterih redkih elitnih oddelkov z vsemi mogočimi pomožnimi četami iz Kanade, Indije. Nove Zelandije, Poljske, Grške. Maroka in Francije.
Glavno težišče sovražnikove ofenzive je bilo še vedno ob obali južno od Riminija, kjer prehajajo Apenini v griče, ki se spuščajo do Jadrana. Ker je tu odipadla naravna gorska ovira, je nemško vodstvo na tem odseku prisiljepo k obrambnim ukrepom, ki zahtevajo izredno taktično znanje in ki so tudi v nedeljo znova pripomogli k velikemu obrambnemu uspehu, ki so ga ponovno izvojevali nemški vojaki
Razmere v južni Italiji
B£rn. 19. 3ept. Angloameriško delavsko odposlanstvo, ki je prepotovalo preko 1000 milj po zasedeni Italiji, objavlja skupno izjavo o razmerah, ki vladajo v onih delih Italije, ki so jih zasedli Angloameričani. Izjava pravi, da so razmere v deželi kratko-malo nepopisne. Večina delavcev nima redne zaposlitve. Umrljivost otrok se je v enem letu zvišala v rimski pokrajini od 450 na 1000.
Obvestila »Prevoda«
Delitev dodatnega obroka maščob za bolnike in delavce
Od 22. do 30. septembra prejmejo bolniki in delavci pri spodaj naštetih trgovcih dodatni obrok maščob, in sicer:
a)	bolniki na bolniška nakazila v količini, ki je na nakazilu vpisana, in sicer:
olje pri svojem stalnem trgovcu, zaseko pri enem spodaj naštetih trgovcev;
b)	osebe, ki so v posesti dodatnih živilskih nakaznic za delavce pri težkih in najtežjih delih, izdanih od mestnega preskr-bovalnega urada v Ljubljani (s pretiska-mmi rjavimi in rumenimi črtami):
100 g zaseke na odrezek T. D. 7, 200 g zaseke za odrezek N. T. D. 13;
c)	osebe, ki so v posesti dodatnih živilskih nakaznic za delavce pri težkih in najtežjih delih, izdanih od mestnega preskr-bovalnega urada (za delavce izven bloka) in preskrbovalnih uradov na Ježici, Rudniku, Dobrunjah in Polju (s pretiskanlmi rjavimi in rumenimi črtami ter Črko »Bc rdeče barve):
220 g zaseke, in sicer 100 g na odrezek T. D. 7 in 120 g na odrezek T. D. 9.
320 g zaseke, in sicer 200 g na odrezek N T. D. 13 :n 120 g na odrezek N. T. D. 18;
d)	osebe v ostalih občinah, ki so v posesti dodatnih živilskih nakaznic za delavce pri težkih in najtežjih delih (s preti -skanimi zelenimi črtami) so upravičeni nabaviti pri svojih stalnih trgovcih, zamudniki pa tudi pri spedaj naštetih trgovcih v Ljubljani, zaseko v količini in na odrezke, ki so navedeni pod b), kakor v mestu
Ljubljana.	i >
Zaseko bodo delili sledeči trgovci: Kačar, Vodnikov trg 87; Avsec, Bežigrad 13; Lunder, Rožna dolina, Cesta II-2; Svetina, Kongresni trg 3; Kačar, Sv. Petra cesta 67; šarabon, Zaloška cesta j.; Pragov, Karlovška cesta 19 in Nabavljalna zadniga uslužbencev državnih železnic za
svoje člane.
Urejene odrezke in nakaz'la bodo trgovci oddali mestnemu preskrbovalnemu uradu v zanje določenem roku skupaj z vsemi ostalimi odrezki živilskih nakaznic.
IzpJasevassje prispevkov pri pokrajinskem vojaskcan uradu
Voja&i urad pokrajinske uprave (Poljanska centa 2) bo izplačeval dosedanjim upravičencem pripadajoče pristojbine po naslednjem
redu:	,
1 Podporo za mcsec september 1944 svojcem civilnih internirancev in konf-nirancev 'n s:cer: od 25. do 27. septembra za upravičence iz Ljubljane, od 28. do 30. septembra za one
izven Ljubljane.
2.	Začasno pokojnino za mesec oktober 1 aktivnim častnikom, vojaškim uradn:kom m podčastnikom bivše jugoslovanske vojske: od 2. do 5. oktobra.
3.	Preživnino za mesec oktober 1944 sivoj-cem vojnih ujetnkov aktivne in rezervne jugoslovanske vojske in sicer:
od 2. do 5. oktobra za upravičence iz Ljubljane, od 6. do 10. oktobra za ene izven Ljub-ljane.
Podpora ee izplačuje navedene dneve od 8 do 12. in od 15. do 17., razen v sobotah popoldne in nedeljah.
Izplačevanje 1. oktobra odpade, zaključi pa se 10. oktobra.
V času izplačevanja se nove prošnje ne bodo reševale, niti se bodo dajala pojasnia strankam, temveč šele po 11. oktobru v urad-nli urah od 9. do 11. Upravičenci so dolžni predložiti tele listine:
a)	osebno izkaznico;
b)	pošto svojega člana iz vojnega ujetništva, internacije oz. konfinacije. pisano vsaj junija 1944 ali pozneje in adresirano na upravičenca, ki podporo prejema (na očeta ali mater — od sina; na ženo od moža; na otroke — od očeta), ne pa na druge osebe izven Ljubljanske pokrajine. — Taka pošita mora imeti naslov obeh strank in uradni poštni žig ter se smatra kot uradni dokument.
Ako take pošte upravičenec nima, potem mora predložiti potrdilo rejonske policijske stražnice (za Ljubljano) oz. potrdilo pristojne občine (za okolico), da se omenjeni član družine še ni vrnil domov.
Tako potrdilo zamenjuje eoFno lahko uradno potrdilo Rdečega križa, ako navaja, kje se do-tičnik nahaja, in ako je izdano vsaj meseca junija t.. 1.
Kdor izmed upravičencev ne more priti osebno. lahko pooblasti pismeno drugo zanesh Ijivo osebo (oni izven Ljubljane n. pr. župane, tajnike, uradnike prehrane), kater.m naj se izroči tudi vse, kar je pod a), b) in c) označeno.
Ako občinski organ želi dvigniti pripadajoče prejemke za vse ali več upravičencev iz občine. naj se za vse take člane, nahajajoče se v vojnem ujetništvu, internaciji ali konfinaciji, ki se še niso javili s pošto, napravi skupen seznam, potrjen od župana in tajnika, s pripombo, da se dotičniki še niso vrnil", domov. Seznam naj obsega podatke: tek štev., ime m priimek voj. ujetnika, intemiranca ali konfi-niranca; ime in priimek upravičenca in štev. njegove osebne izkaznice. Za one osebe, ki so se javile s pošto, naj se ista predloži.
Pripominja se, da se bo denar izdajal edino proti predložitvi naveden'h dokumentov.
c)	Ako upravičenec sprejema podpore za več oseb v družini, naj se taki dokumenti predlože za vse člane iz družine.
Druž'nam interniranih, konfiniranih ali priprtih razvrščenih ln nerazvrščenih uslužbencev države, pokrajine ali drugih javnih in pomožnih ustanov, ne pripada nit; preživnina niti sploh kakšna podpora pri tukajšnjem uradu.
Zaplemba imovine opornikov
Službeni list šefa po/krajinsike uprave v Ljubljani z dne 16. sepetembra L 1944. objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov: Zakragška Alojzija, krojača, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Valebitska ulica št. 9; Vilharja Savata, risarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Levstikova c. št. 25; Blažiča Ludvika, diijajka, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Verdijeva ul. št 3; Schvveitzerja Devota, dijaka, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Novi trg št 1 in Kovača Antona, krojača, nazadnje stanujočega v Ljubljani. Križevniška ulica St 11.
Ostavka Islandske vlade
Amsterdam, 17. sept Islandska vlada pod vodstvom Bjorna Thordarsona Je danes odstopila. Predsednik Islanda Sven Bjornson je odstop sprejel, naprosil pa je ministre, naj še naprej opravljajo svoje posle. Voditelji strank se sedaj posvetujejo, da bi sestavili novo koalioijsko vlado.
Nova naredba o oskrbi s tekstilnimi izdelki
Na podlagi pooblastila iz čl. 1. m 4. na-redbe vrhovnega komisarja v zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva na operacijskem ozemlju »Jadransko piimor. je« z dne 24. junija 1944 (Službeni list 151/54) je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik izdal izvršilne določbe štev. 2., ki so objavljene v »Službenem listu« 16. septembra in so z dnem objave stopile v veljavo.
Racionirani tekstilni Izdelki se od 1. julija t. 1. oddajajo potrošnikom (posameznikom, kakor tudi pravnim osebam zasebnega in javnega prava) bodisi na posebne nakaznice, bodisi na oblačilne izkaznice in sicer po pričuje«! naredbi ln po določbah naredbe za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve z dne 8. novembra 1941 ter naredbe prezldenta pokrajinske uprave o dono^nitvi predpisov za porazdeljevanje tekstilnih Izdelkov in oblačilnih predmetov z dne 8. septembra 1943, kolikor ti dve naredbi ne nasprotujeta pričujoči naredbi.
Posebne nakaznice
Spričo vojnih razmer se smejo posebne izkaznice izdajati načelno samo po najstrožjem merilu in samo za zagotovitev najnujneše pct.ebe delovnega ljulstva in da se prepreči neposredna škoda za zdravje. Naredba navaja v posebnem seznamu (člen 2) tekstilne izdelke (konfekcijoni-rane ali metrsko blago), ki se smejo oddajati potrošnikom samo proti posebni nakaznici in brez oblačilne izkaznice. Ta seznam obsega moške in ženske obleke, suknje, plašče in površnike, dežne plašče ln pelerine, spodnje perilo (srajce, sp. hlače, hlačke) delovne obleke, pletenine za moške in ženske, hišno perilo (brisače, posteljnina) in tkanine (razen lahkih tkanin za mladoletne). Posebne izkaznice se izdajajo samo za blago, označeno v tem seznamu ln se za blago, ki ni našteto v tem seznamu, ne smejo izdajati. Izjeme od tega določa šef pokrajinske uprave po sporazumu z nemškim svetovalcem za Ljubljansko pokrajino. Posebna nakaznica preneha veljati po preteku treh mesecev od dneva izdaje. (Točen seznam tekstilnih izdelkov, ki se prodajajo zgolj proti posebni nakaznici, bomo objavili v prihodnji številki.)
Izdajanje posebnih nakaznic Za izdajanje nakaznic so pristojna tale oblastva:
a)	šef pokrajinske uprave (odsek za oskrbo pri oddelku vm) glede javnih potrošnikov, državnih službenih mest in dobrodelnih ustanov.
b)	okrajna glavarstva in župan Ljubljane po svojih preskrbovalnih oddelkih za izdajanje posebnih nakaznic posameznikom, ki imaio stalno bivališče v njih upravnem območju.
c)	župan mesta Ljubljane po svolem preskrbovalnem oddelku za posebne nakaznice beguncev z onih območij pokrajine, ki so ogrožena po partizanih, ako imajo v pokrajini svoje stalno domovallšče.
d)	Pokrajinski gospo larsk; svet za '•""'»to nakaznic za delovne obleke za nameščen. stvo vojno važnih obratov.
Prvostopna upravna oblastva ln Pokrajinski gospodarski svet volijo o izdanih nakaznicah kartotečne liste z naslednjimi podatki: ime in priimek potrošnika, rojstni dan, poklic, redno in trenutno bivališče, številka in datum izdaje osebne izkaznice ali druge enakovredne listine z navedbo oblastva, ki jo je izdalo, številka delavske knjižice z navelbo poklicne skupine. Izdane posebne izkaznice se vpiše v kartotečni list z navedbo vrednosti točk blaga.
Nove oblačilne izkaznice
Izdajajo se štiri vrste oblačilnih izkaznic:
a)	oblačilna Izkaznica za moške In ženske, ki ima 40 odrezkov z arabskimi številkami (40 točk) za nakup tekstilnega blaga iz seznama po čl. 3., 20 odrezkov z malimi črkami za nakup prejice, 4 nakupne izkaze z rimskimi številkami za nakup nogavic in kratkih nogavic na pre Vpisane točke in 11 posebnih odrezkov označenih z velikimi črkami A do K za nakup tekstlL nih izdelkov po posebni odredbi;
b)	Oblačilna Izkaznica za mladoletne od dopolnjenega 1. do dopolnjenega 15. leta starosti, ki ima 80 odrezkov z arabskimi številkami za nakup tekstilnih izdelkov iz seznama po čl. 3., 20 olrezkov z malimi črkami za nakup prejice, 6 nakupnih izkazov z rimskimi številkami za nakup otroških nogavic na predpisane točke in 9 posebnih odrezkov z velikimi črkami A do I za nakup tekstilnih izdelkov po posebni odredbi;
c)	oblačilna izkaznica za dojenčke, ki Ima 120 odrezkov z arabskimi šetvilkami za nakup tekstilnih izdelkov lz čl. 4 te naredbe in 4 odrezke z malimi abecednimi črkamj za nakup prejice.
d)	dodatna oblačilna izkaznica za noreče žene, ki ima 30 odrezkov z arabskimi številkami za nakup vseh vrst tekstilnih izdelkov iz seznama, porabnih za gornje ali spodnje oblačilo, razen nogavic.
šef pokrajinske uprave bo določil dan, ko se bodo smeli pričeti uporabljati nakupni jzkazi oziroma cdrezki oziroma posebni odrezki oblačilnih izkaznic za odrasle in za mladoletne. Nove oblačilne Izkaznice bodo veljavne do nadaljnje odredbe.
Oblačilna izkaznica za dojenčke preneha veljati po preteku enega leta od dneva izdaje; izkaznica, ki je bila izdana pred 1. julijem 1944, pa izgubi veljavo najkasneje 31. decembra 1944, kolikor ne bi njena veljava glede na datum izdaje že prej potekla.
Oblačilna Izkaznica za noseče žene se izda v četrtem mesecu nosečnosti in preneha veljati po preteku treh mesecev od dneva izdaje.
Blago, ki se prodaja na odrezkd oblačilnih izkaznic
V členu 3. navaja naredba o posebnih seznamih tekstilne izdelke, ki se smejo oddajati potrošnikom samo na odrezke oblačilnih izkaznic. V naslednjem navajamo iz teh seznamov najvažnejše predmete z navedbo števila točk:
A. Moška oblačila in perilo: kratke hlače
iz blaga, težkega nad 300 gramov na meter 17 točk, iz blaga težkega do 300 g 10 točk; ovratniki 1. kravate 2, nočne pižame 22, dnevne 46, kopalni plašči 30. žepni robci od 25 X25 do 50X50 cm 1. oatali robc; m šali po velikosti 3, 6 odn. 12 točk; predpasnlci m prašne halje 15. šali 17, kožuhi 120. rokavice iz tkanine al: icnja 3, klobuki iz klobučevne 5, čepice 34točke.
B ženska oblačila in perilo: bluze 9 točk, spodnja krila iz blaga težkega nad 200 g na meter 18 točk, iz blaga do 200 g na m 10 t domače in prašne halje 15, kopalni plašči 30 pižame 22, kostumi za sončenje (ne iz pletenin) 12; žepni robci (od 25 X 25 do 50 x50) 1, ostali robci in šerpe po velikosti 3 6 odn. 12 točk; rokavice iz tkanin ali usnja 3; klobuki z klobučevine baržuna, pletenin ali druge tkanine 4, iz slame, palmovih vlaken in podobnih snovi, opremljeni s^tkanlnarrd 3 t£ke; šali 17; kožuhi jag-niečii. kozji, zajčji, mačji ali krt ji: ali ka-zaW do 50 cm dolžine 25 točk, jopiči in plašči do 90 cm 30 točk, plašči nad 90 cm 40 točk; ostali kožuhi: jopiči 70, plašči
100 točk.	_. . .__
C Hišno perilo: posteljna pregrinjala za
otroške postelje 12, za eno osebo 27 za več
ko eno osebo 44 točk; prti za čaj (do 115
krat 115 cm) 30 točk za \oseb (do 150
krat 150) 45 točk, za 12 oseb (do 150 krat
Sni 77 točk, do 200 X 300 cm 90 točk; prti-
či (serviete) do 30X30 cm 3. do 60X60 cm
7 t£k- podloge za likanje do 120X150 cm
20 b£k; zagrinjala, zavese in blazine po
uporabljenih tkaninah.
D Preproge: prem-oge in tekači na kvadratni meter 6 točk. namizne preproge in vezene preproge na kvadratni meter lO t.
B Prejice: za šivanje in vezenje do 100 m 1 točka; za krpanje in spenjanje za vsakih 5 g 1 točka; trgovska preiica za pletenje in kvačkanje za vsakih 100 g 4 točke.
P Nogavice: nogavice in kratke nojravice za odrasle nad 16 let 2 točki, za dečke do 26 cm dolžine stopala 1 točka za par. za deklice do 23.3 cm dolžine stopala 1 točka, za otroke do 5 let (dolžina stopala 18 6 cm) za 2 para 1 točka: športne nogavice za odrasle 7 točk. za dečke in deklice 5 točk; za otroka 2 točki, vse za 1 par.
G Oblačila in perilo za dečko od 5 do 15 let starosti: jopiči z blaga težkega nad 300 g na m 24 točk. iz lažiesra blaea IS t.; telovniki 4 odn. 3 točke, hlače 14 odn. 10 t., kratke hlače 8 odn. 5 točk, zimske suknje, plašči ln površniki iz blasra težkega nad 500 g na m 51 točk, iz lažjega blaga 40 t.; dfžni plašči ln pelerine iz jrumirnneea nlat-np, celofana ali druerih sintetičnih -rovi 12, ostal' 27 točk: sraice z dolgimi rokavi 3 t., s kratkimi 6 točk. ovratnik 1. srednje če kratke 3, pižame nočne 16 dn^vn* 3o; halie 35 odn. 23: kopalne hlačke 1° nI robci 1, ostali robci in š°me 3 6 odn 1? t., predpasniki in prašne halje 10 točit šah 17, rokavice 3. klobuki 5 četriee 3 točke.
H. OblačMa !n pcH'» ra iz bla<ra težkesra n*d 200 r na m 33 Ožjega blaea 17 točk: posamezne	°5 odn. 14 točk; spodnia krila 13 7 zimske suknje, plašči in r-n^'-'- ^ 23 točk; bluze 6: dežni plpfi in nelerlne 'z gumlranesra nlatna aH slntet^fh snovi 12, ostali 27 točk: sraice dnevne 4 ° * • spodnje hlače (ne lz pletenin) 3 ko^M—"e (ne lz pletenin) 6 točk: domf^e in '"•"te halje 10, delovni predpasniki 6. za s^-ve 3 točke, kopalni plašči 17 nižale 1« lz blaga nad 150 g na m 28 iz lažjega Wa-ga 9 točk. kostumi za son^enie (v. iz Pletenin) 10. žepni robci 1. ostali robd in pe 3. 6 odn. 12 točk: rokpvire 3 3 odn. 2 točki; šali 17, kožuhi 25, 30. 70 odn. 100 točk.
J. Oblačila ra otroke do 5 let: obleke v enem kesu iz težiesra blasra 17. iz laž^esra 9 točk; kratke hlače ali krih 7 o^prs™ 3 točke; suknje, plašči, dežni plašči 17 točk, srajce 2, spodnje hlačke (ne iz pletenin) 2, pižame 6, žepni robci 1	2,
šali in šerpe (ne lz ple+e-nin) 3 t*čk-.
H. Tkan'ne za mladoletne od 1 d^ 15 let: tkanine (izvzemši za podloge za hišno perilo in opremo) v teži -lo 60 ?r nq tekači meter 3 točke za meter do 100 g 4, do 150 g 7. do 200 g 9, do 250 g 11 točk, podloge 3 točke.
L. Pletenine za mladoletne: spodnje, vrhne ali kopalne pletenine v teži po kosu do 50 g 3 trčke. do 100 g 6. do 150 g 9 točk, za vsakih nadaljnjih 50 g po 3 togke
M. Izdelki In Mapo iz čiste »vile se pro-daiaio na oblačilne izkaznice po točkah, ki veliajo za blago, ki se prodaja na posebne nakaznice.
Tekstilno blago za dojenčke
Izključno na odrezke oblačilne izkaznice za dojenčke se predaja naslednje tekstilno blago: oblekce 10 točk, površniki in plašči z oglavico 12, životci 3, spodnje oblekce 4. srajčke in spodnje hlačke 1. čepice 1, ovojnice 10, podbradniki 1 točka za 2 podbrainika. ovoji v širini 10 cm, dolžini 1.5 m 2 točki, v širini 15 cm in dolžini 3 m 3 točke; vrhni povoji 12. trioglate ali kvadratne plenice 1; podloge zoper vlago 2, nogavičke ali rokavičke 1, čeveljčki 1 točka.
Oskrba trgovcev z blagom
Trgovci na drobno in cbrtn:k; morajo do 5. dne v vsakem mesecu izročiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu posebne nakaznice in odrezke (posebne odrezke, nakupne izkaze) oblaolnih izkaznic, k; so jih prejeli v prejšnjem mesecu. Na osnovi tega in glede na obstoječe tekstilne zaloge prejmejo za to posebne pooblastiInice. s katerimi si lahko nabavijo tekstilne izdelke preko tekstilnega konzorcija v Ljubljani, kii razdeljuje vsakovrstne dodeljene tekstilne kontingente po navodilih Pokrajinskega gospodarskega sveta Tekstilni konzorcij v Ljubljani oskrbuje nakup tekstilnih izdelkov v mejah tekst lnega kontingenta, ki je za pokraj no določen pri teksitilnem konzorciju v Trstu ali pa pr"! proizvajalnh ali drugih trgovskih tvrdkah. Indtfstrjska in obrtna podjetja s sedežem v Ljubljanski pokrajini so dolžna prodajati sivoje izdelke izključno tekstilnemu konzorciju v Ljubljani, razen tega morajo oddati izdelano blago naročniku, ki je hkrati dobavil surov ne.
Kršitve prednjih določb se kaznujejo po veljavnih zakonskih predpisih.
Gospodarske vesti
= Iz trgovinskega registra. Vpisala se je tvrdka Ljjubljansika knjigarna, lastnica Sli-var Majda, Gosposvetska cesta 3. — Pri tvrdlki »Opeka« družbi z o. z., je bil izbrisan poslovodja dr. inž. Ivo Ribarič, vpisan pa Matija Skrbeč, župnik in deikan, sedaj v Ljubljani.
= Japonski vojni proračun. Japonski parlament je odobril dodatni vojni proračun v višini 25 milijard jenov. Tako bo celotni vojni proračun za letošnje leto dosegel 63 milijard jenov. K temu je prišteti še 13 milijard jenov rednega proračuna. H kritju vojnega proračuna bodo prispevale osvobojene južne dežele preko 18 milijard. V letu 1942 je ta prispevek južnih dežel znašal komaj 3.3 milijarde jenov.
KvoniUa
*	Na italijanskem bojišču je padel 8. septembra Herman Georg R e x r o t h , eden izmed znanih nemških poročevalcev. Doma je bil iz Frankfurta. Izpod njegovega peresa imajo Nemci več del reportažne vsebine.
* Smrt uglednega gospodarja. Iz Ort-neka so nam sporočili, da je umrl g. Ivan G o d e r e r. Pokojnik je bil ugleden gospodar in spoštovan družinski glavar. Zapustil je vdovo in dva sina. Na zadnji poti so ga spremili v poneleljek 18. t. m. i z hiše žalosti na pokopališče na Velikih Poljanah. Lep mu spomin, žalujočim naše iskrene sožalje!
*	General Dcntz aretiran. Iz Pariza poročajo, da je bil v Grenoblu aretiran bivši vrhovni poveljnik francoske vojske v Siriji general Dentz.
*	Mižnja nasproti sudetskim Nemcem. Nemški listi poiočajo o uničevalnih načrtih, ki jih kujejo sovražniki proti sudetskim Nemcem za primer, da bi zmagali v sedanji vojni. Baje namerava dr. Beneš izseliti 2 milijona sudetskih Nemcev s- mo zaradi tega, ker so fanatični pripadniki narodnega socializma. Neizseljeni bi v primeru zmage ostali samo tisti r-udetski Nemci, ki so pokazali svojo lojalnost do češkoslovaške države. V Moskvi baje podp rajo načrte, ki predvidevajo deporsacijo strokovnih delavcev iz Sudetov v Sibirijo.



novne njo s i predr*. bodo štora v 500 lir
u— Združenje trgovcev v Ljubi'ani naznanja, da bo vpisovanje v Trgovsko strokovno nad. šolo za vse razrede v dneh cd
26.	do 29. septembra t. L v pisarni Združenja (Trgovski dom), vsakokrat od 9. do 11. ure. Poznc-išega vpisovanja ne bo Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisu zadnje šolsko spree-valo. učno pogodbo in zdravniško potrdilo. Za s; e ~m v šolo mora imeti vsak novinec r ; ir.ianj tri razrede srednje ali meščan: i ■ -. oziroma osem razredov os-
e. I" ener z dovršeno nižjo sred-t'. -nsko šolo z izpitom imajo r^joci z manjšo pred izobrazbo ■ ni :e v slučaju zadostnega pro-• 'i. Vsak učenec plrča pri vpisu ..i .e. novinci pa poleg te še 100 lir vpisnine. Učenci III. razredov pa plačajo po eg šolnine še 100 lir onrostnine. Bivgi učenci se vpišejo s predložitvijo lanskega šolskega spričevala. Popravni :n razredni izpiti bodo v ponedeljek dne 25. septembra cb 14. uri. Pomeni zaVjučni izpili bodo v torek dne 26. septembra ob 14. uri. ustni pa v istem času v sredo dne
27.	septembra. Redni pouk ?e bo pričal dne 3. oktobra 1914 ob 14. ur. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski pred vhodom v šolo.
u— V počastitev spomina blagopokojne-ga g. Izidorja Ostara ie darovala rodbina Antona Koritnika 200 lir, nameščenci cestnega nadzorstva pa v počastitev spomina blagopok. g. Franceta Svetka 468 lir za Društvo slepih. Odbor se plemenitim darovanem najtopleje zahvaljuje.
u— Sadjevec pridobiva letos svojo staro ve\javo in mu je tudi cena že primerno narasla. Na Dolenjskem kakor tudi v Ljubljani se je povzpela celo na 25 lir Naj bi že bilo tako. če bi vsaj bil sadljevec povsod
primerno pripravljen. Moštno sadje spravljamo najlažje, če ga otresajno, ko je zrelo. Spočetka tresemo narahlo, nato kKpkeje. Ce tresete močno kair od kraja, se veje polomijo. Nezrelo biago pa ne more dati dobrega sadjevoa. Najbolje je spravljati moštno sadje dva do trikrat v presledkih po en teden. Klatenje sadja s prekljami je treba brepogojno opustiti,- ker s takim ravnanjem samo poškodujete in odbijete krhki rodni les. Pod drevesom kaže razgrniti slamo ali otavo, da se sadje pri padcu čim manj poškoduje. To je priporočljivo zlasti tam. kjer so trdna tla, torej ob cestah ali dvoriščih. Razgrinjanje slame je potrebno zlasti tedaj, če nameravamo mostno sadje prodati in ga razpošiljati po železnici.
u— Zavod za žensko domačo obrt v LJubljani, Dolenjska cesta štev. 23, bo vpisoval gojenke za prihodnje šo «ko ie'o dne 28. in 29. septembra od 9 do 12.
n— Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2-II., se vrši tudi v počitnicah dnevno. Dijakom (-kinjam) izven Ljubljane se priporoča vpis čim prei, da dobijo pravočasno potne dovolilnice' Podrobne informacije daje ravnateljstvo.
u— Nezgode. Mar jan Levičnik. 18 mesecev stari sin kuharice, je prevrnil nase lonec kropa in se nevarno opekel po glavi. Antonijo Jarčevo, 3 letno hčerko posestnice, je konj udaril v glavo. Andrej Bele, 2 letni sin ooštnega služitelja, si je doma na štedilniku opekel roke. Ana Jerinova, 3 letna hči sluge iz Logatca, je padla z voza in si zlomila desnico. 11 letni soboslikarjev sin Stanko Mrak je padel s kolesa in se potolkel po glavi. 20 letna Milojka Boltetova iz Ljubljane je prav tako padla s kolesa in si zlomila levico. Tako so en sam Oan pričel jali na zdravljenje v našo Splošno bolnišnico zgolj mlade ponesrečence.
Zdravniška pom°č ob letalskih napadih.
Za primer zračnih napadov na Novo mesto naj občinstvo išče prvo pomoč pri naj. bližnji zdravstveni postaji. Te postaje so: kandijska bolnišnica, ženska bolnišnica, Zdravstveni dom, zaklonišča pri postaji, v Lcčni, v Puglievi ulici, pri mlinu ob Krki in pri preloru ter patrolna zdravstvena služba po mestu. Občinstvo naj se točno ravna po navodilih osebja zdravstvene postaje. Lažji poškodovanci debijo prvo pomoč na zdravstveni postaji, težji poškodovanci se prenesejo v kandijsko ali žensko bolnišnico ali v Zdravstveni dom. kar zavisi od k' aja poškodbe aH od danih okol-nosti. — Kajenje v zakloniščih je strogo zabranjeno.
Ob letošnji ugodni sadni letini je treba, da do enjski kmetje spravijo čim več s d-ja za zimo. Razumljivo je, da potrebujejo mnogo sadjevca, ker bo druge pijače malo. vendar je nujno priporočljivo, da dovolj sadja tudi nasušijo ali pa drugače shranijo za zimo. Spravljajte sad e z drevja po možnosti vedno pri lepem in suhem vremenu! Sadje ne sme priti vlažno v shrambo. Zmrznjenega sad^a ne obirajte v jutranjih urah in se ga ne dotfkajte z rokami Obirajte ob hladnih jutrih šele, ko izgine rosa! Po britvi spravite sadje čimprej v hladno shrambo. V hladni in temni ter

a pmmc pri cipekiieah s fosforJem
Razprava proti dr.
V četrtek ob 11. bo v porotni
Ljubljana, 19. septembra.
Včeraj se je ves dan nadaljevala v porotni dvorani kazenska razprava proti zdravniku dr. Janku Hafnerju zaradi poskusa zastrupitve svojega brata Milana Hafnerja Uvodno je predsednik prebral sporočilo graškega sodišča, ki ni moglo za-slišati nanovo predlagane priče Kristine Če-hove, ker se je med tem odselila neznano kam. Ta priča je b:la namreč nekaj dni zaprta v šempetrskih zaporih skupno s pokojno prof. Nušo Tavzesovo. Ob neki priložnosti ji je slednja baje zaupala, kakor je izpovedal dr. Milko Gornik, da dr. Hafner ni kriv in ji je žal, da mu je napravila tak socialn' škandal.
Sodniki so nato zaslišali še tri priče. Mačeha Kristine Cehove je potrdila, da je nja-na pastorka, ko je doma čitala prvo sodbo proti dr. Hafnerju, povedala, kaj ji je zaupala Tavzesova. Trgovka F. K, ki je bila prav tako nekaj časa politično zaprta skupno s Tavzesovo, ni videla, da bi Tavzesovo in Cehovo vezala večja zaupljivost. Mati pokejne Tavzesove je končno izpovedala, da ji hči ni povedala, da b: se v zaporu spoznala s kakšno sojetnico, ki bi ji bilo ime Kristina Ceh. Pač pa ji je mnogo pripovedovala o drugih.
Ob 11. je dobil besedo državni tožilec Branko Goslar, da oblikuje po izsledkih preiskave in razprave končni predlog za kaznovanje. Državni tcžlec je zelo obširno razčlenil vse gradivo in je nadaljeval svoj govor tudi po opoldanskem odmoru, ko se je razprava*nadaljevala ob 15. Zaključil je
Hafnerju končana
i dvorani razglašena sodba
Iz duhovniške službe. Za upravitelja štandrežke župnije, ki je bila razpisana zaradi odpovedi prof. dr. Čuka. je bil imenovan Artur Zaietel, dolgoletni upravitelj na Vojščici in Kostanjevici na Krasu. Župnijo Vojščieo bo upravljal Efrem Moze.ič, župnik v Temnici, župnijo Kostanjevico pa Vinko Cemigoj iz Opatjega Sela.
Na goriškem živilskem trgu je zopet ži-vahneje. Na trg pripeljejo tudi ja':olka. smokve, včasih tudi radič. Gospod nje čakajo v dolgih vrstah. Precej je ubenic Ce imaš srečo, dobiš tudi nekaj saiate. V trgovinah s sadjem !ah..o kupiš sHve, grozdje in tudi smokve.
Gorelo je v stanovan u An'ona Grud:ne v Tvorniški ulici 38. G«»rL=ki gasilci so preprečili, da bi se ogenj ra š ril na sosedna stanovanja. Škoda na srečo ni velika in znaša nad 3.000 lir.
Duhovniku so ukradli kolo. 24'ctni duhovnik Angel Peršič, ki stanu:e v ulici Sv. Hilarija 7, se je peljal po opra k h v Gradišče ob Soči. Pustil je svoje ko o v neki veži. Ko se je vrnil, ni bilo več kolesa.
Obsodba dveh bivših ministrov. Zagrebški listi poročajo, da sta se morala pred velikim sodiščem Pogiavnikove telesne straže 5. t. m. zagovarjati general Ante Vokič in dr. Mladen Lorkovič. Oba sta bila do nedavne rekonstrukcije hrvatske vlade njena člana, Vokič kot minister domobranstva, dr. Lorkovič pa kot notranji minister. Obtožena sta bila, da sta vodila tajno politično akcijo, ki je bila v nasprotju z njunim službenim delokrogom in v nasprotju z dolžnostmi, ki sta jih imela kot zaprisežena člana ustaškega pokreta. Sodišče je oba spoznalo za kriva, jima odvzelo častniški čin ter ju obsodilo na internacijo. Izključena sta bila iz Pogiavnikove telesne garde. Sodba je bila takoj izvršena in sta bila oba obsojenca odvedena v internacijo.
Nov veliki župan. Z odlokom Poglavnika je bil Imenovan za velikega župana župe Gora-Prigorje ustaški polkovnik Vjekoslav Servatzi.
Spremembe v hrvatski akademiji likovnih umetnosti. Za rektorja akademije likovnih umetnosti je bil imenovan prof. Fran Kršinič, za prorektorja pa prof. Ljuba Ba-bič. Imenovanje je bilo izvršeno na osnovi nove zakonske uredbe o akademiji likovnih umetnosti, ker je dosedanjemu rektorju kiparju Ivanu Meštroviču in prorektorju Joži Kljakoviču iztekla dveletna službena doba in sta razen tega oba na dopustu.
Hrvati v Rimu. Dr. Juraj Madjerec, rektor Zavoda sv. Jeronima v Rimu, je sporočil zagrebškemu nadškofu dr. Stepincu, da so vsi pripadniki hrvatske kolonije v Vatikanu srečno prebili dosedanji vojni vihar ter ostali živi.
s predlogom, naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega v smislu obtožbe in ga kaznujejo po §5 34— III in 167 kaz. zakona na 6 let robije. Ce bi pa sodišče ne sprejelo tega predloga, je v podrejeni vrsti predlagal kaznovanje po § 135 kaz. zakona, ker je obtoženec vedel, da pripravlja pokojna Tavzesova kaznivo dejanje, pa ga ni prijavil, marveč je dopustil, da se izvrši.
Državnemu tožilcu se je pridruž.l zastopnik zasebnega udeleženca dr. Tavčar, ki se je v svojem govoru bavil zlasti s Hafnerjevimi spori s svojo družino in s svojima bivšima ženama. Zaključno je predlagal kaznovanje in prosil, da sodišče prizna Milanu Hafnerju zahtevano odškodnino.
Skoraj dve uri je trajal obrambni govor odvetnika dr. Aleša Peršina, ki je zastopal mnenje, da ne gre za zastrupijenje. Zaključno je predlagal popolno oprostitev obtoženca.
Predsednik senata dr. Felaher je nato zaključil razpravo z naznanilom, da bo sodba razglašena v četrtek ob 11. v porotni dvorani. Razpravi je že včeraj prisostvovalo mnogo poslušalcev, v četrtek pa bo verjetno velika dvorana polna. Zanimanje za izid razprave se kljub ponavljanju ni po-' leglo ne med občinstvom, ne v strokovnih krogih.
Be le&ntcm
KOLEDAR Sreda, 20. septembra: Evstahij.
DANAŠNJE PREDSTAVE Kino Matica: Proces Casilla.
Kino Sloga: Slučaj Deruga Kino Union: V senci gora.
Kino Moste: Nesmrtni valček.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova ui. 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Šeien-burgova ulica 7.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 20. do 6. ure.
DR2AVKO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 23. septembra, ob 18. Kozarec
vode. Izven. Nedelja, 24. septembra, ob 17: Matura. Izven.
Vpisovanje abonentov za sezono 1944-45 je v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Abon-.n-lom lanske sezone so njihovi sedeži rezervirani do petka, 22. t. m do 17. u:e. Od ponedeljka 25. do vštevši petka 29. t. m. pa se bo vršilo vpisovanje novih abonentov. Razpisanih je 6 abonmajev, stalni red Sreda, red Četrtek in red Sobota ter gibljivi red A, red B in red C. Abonma red Prvi letos odpade in so lanskim ab<>n:n-tom tega reda rezervirani njihovi 1 n ki sedeži od petka 22. t. m. v abonmaju reda C, ki je letos na novo otvorjen.
Jddajniska skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
SREDA, 20. SEPTEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40; Poročila v sijvenščind. 9.00—9.10: Poročila v nemščini 12.00—12.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za premor. 12.30 do 12.50: Poročila v nemščini in slove šči-ni, napoved sporeda. 12.50—14.00: P eios osrednjega nemškega sporeda: Konce-t spodnjesaškega orkestra. 14 00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—17.45: Otroška ura — vodi Slavica Vencajz. 17.45—18.30: Muhavosti 18.30—19.00: Drobni napevi. 19.00 do 19.30: »Slovenski napevi« — tercet ses.er Dobrškovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Razgledi. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.15: Goethejeva lirika v pesmi in besedi — govori Trude Kellner, poje Dušan Pertot (M. Lipovšek — (klavir), Elza Kar ovac (alt) in Elfrida Josma. 21.15 do 22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pisana ura. 22.00 do 22.15: Poročila v nemščini, napoved sporeda. 22.15—23.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Prijetni spomini. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda.
Zaradi aktualnosti vprašanja, kakšna naj bo prva pomoč pri opeklinah s fosforjem, ki je — kakor znano — v zažigalnih bombah, kakršne mečejo sovražna letala, pri-občujemo ta kratki pouk, ki nam ga je poslala zdravstvena protiletalska zaščita.
Beli ali rumeni fosfor se na zraku vžge sam. V vodi ne gori. Ce pa pride fosfor v telo, nastopi zastrupijenje. Namen prve pomoči je, da čimprej odstranimo s kože in obleke ves fosfor, sicer nastanejo zelo boleče opekline, kolikor jih na koži že ni.
Navodila.
1.	Cim hitrejša odstranitev fosforja z obleke, po možnosti z vodo, najbolje v kopeli.
2.	Ce vode ni pri roki, je delce fosforja treba pokriti s peskom ali pepelom. Vsi delci fosforja naj se odstranijo s kože in obleke z mokro deščico, nožem ali podobnim, ker bi se sicer vžgali in napravili opekline. Pri transportu s fosforjem poškodovanih je treba imeti vedno pri sebi vodo, da se pogasi pozneje nastali fosforni ogenj.
Zdravljenje opeklin.
Vedno moramo poklicati zdravnika. Majhne opekline naj se z vodo izpirajo, pri večjih je potrebna kopel. Vodi moramo dodati 3 do 5 odstotkov sode ali natr. bikar-bonata, torej eno žlico na en liter vode. Tudi sama soda ali bikarbonat se lahko potrese na opečeno mesto. Do prihoda zdravnika moramo nato opeklino pokriti z mokro krpo, namočeno v isti tekočini ali vsaj v sodi. Zdravnik bo odstranil nastale mehurje in zdravil tako kot se navadno zdravijo opekline.
Kadar delec fosforja pade v oko, moramo oko splakovati z vodo, borovo vodo ali s sodavico, edino zdravnik pa sme odstraniti fosforni delec iz očesa.
Iz navedenega sledi, da sta pri poškodbah s fosforjem potrebna voda in soda. Pri gorenju fosforja nastale fosforjeve megle sicer nekoliko dražijo dihalne organe, v obče pa niso škodljive. V prostorih, kjer je fosforjeva megla, zadostuje, da imamo pred usti mokro krpo.
zmerno vlažni shrambi počasneje napreduje nadaljnje dozorevanje. Tako shranjeno sadije more počakati po več mesecev. Nekatere sorte jaooik, zlasti šampan>ka reneta, bobovec in jonatan počakajo v taki shrambi do novega sadnega pridelka.
Z Gorenjskega
Vse prebivalstvo pomaga te dni na Koroškem pri spravljanju krompirja Krompir je poleg žita najvažnejše vsakdanje živilo. Letošnja letina je prav dobra in mora delno nadomestiti izpadek nekoliko slabšega pridelka žita. Koroški kmetje pospravljajo krompir s pomočjo civilistov, ki v ta namen prav radi pridejo na delo. Tako vidiš na koroških njivah poleg kmetov tudi meščane; vse delo se vrši v znamenju totalne vojne.
V	Veliki Nedelji so praznoval: v nedeljo razvoj ondotne krajevne skupine. Udele- j ženci slavja so si ogledali pridob tve obči- j ne v novih razmerah. Velika Nedelja ima | danes popolnoma prenovljeno občinsko hi- ; šo, novo shrambo za stroje, otroški vrtec, j gasilski dom, športna igrišča itd. Prebivalstvo marljivo prispeva za Zimsko pomoč in za nemški Rdeči križ.
Smrt znane Mariborčanke. V nekem praškem sanatoriju je umrla po daljši bolezni ; znana mariborska lastnica hotela »Pri Orlu«, 5-5 letna gospa Marija Zemljičeva. Pokoj ni ca je bila v Mariboru splošno priljubljena
W i J \KFsa lu U «» V ..ijtui
V	Ptuju so imeli voditelji nemške mladine sestanek, na katerem se je poslovila do- ' sedanja voditeljica Karla Gengerjeva, k: je vodila delo deklet v ptujskem okrožju že od aprila 1941. Gcngerjevi se je zahvalila zvezna voditeljica deklet Traute Lorinser-jeva. K besedi se je oglasil tudi okrožni vodja Fric Bauer. Nova voditeljica je Lota i Kickmeierjeva iz Ljutomera
V	Žalcu so imeli pred kratkim zborovanje v ondotni kinematografski dvorani. Profesor dr. Schelhoss iz Celja je poročal o .»Bilanci Zgornje SavinjsKe doline«. Orisal je borbo Fiihreja cd 1. 1923. do trenutka, ko so prišli narodni soc alisti v Nemčiji na oblast ter je primerjal tedanjo dobo Nemčije z dobo se lan je vojne.
60 letnico rojstva je obhajal 17. t. m. v Celju profesor Anton Klinger. ki je bil od 1906 do 1910 profesor na akademiji za uporabljajoče umetnosti na Dunaju. V svetovni vojni je bil vojni slikar pri vrhovnem poveljstvu avstrijske armade. Po letu 1918. je bil nekaj časa učitelj risanja na Češkoslovaškem, kjer se je izkazal kot odličen borec za nemško ljulstvo. Zaradi tega je prišel v disciplinarno preiskavo in je moral zapustiti svoje službeno mesto, ipd 1941. dalje poučuje risanje na celjski gimnaziji.
Pravočasno vk^etenje krompirjevega pridelka priporočajo letos oblanti. Kjer je le mogoče, naj si potrošniki v Nemči i nabavijo krompir neposredno pri pridelovacu, tako da ne bodo prevozi in prenosi obre-mejevali javnih sredstev. Zaloga krompir-a mora biti dovolj velika, da bo tr ja.a do julija 1945.
Iz Trsta
Iz Sežane nam pišejo: Dne 6. t. m. smo pokopali ob obilni udeležbi gespo Josipino Strniša, posestnlco iz Trbovelj, ki je zlasti zadnja leta živela pri svoji hčeri, obče poznani gospe Senčarjevi. Letos v marcu smo ji še čestitali k 80 letnici, vedeli pa smo že, da je njena bolezen smrtna. Dasl ji je bilo zaradi skrbne nege in njene odporne narave življenje podaljšano še za nekaj mesecev, je končno dne 4. t. m. olšla za svojim pred 35 leti umrlim možem Antonom. Blaga pokojnica je vsa živela za svoje ljubljene vnuke in pravnu-ke, vendar pa zaradi prometnih težkoč ni več videla vseh, kakor si je to pred smrtjo tako želela. Naj bo dragi gospe »nonki« kraška zemlja lahka!
Omejitev v tramvajskem prometu. Mestna družba ACEGAT sporoča, da bodo obratovali tramvaji zaradi skrčene uporabne možnosti električnega toka na progah 1, 2, 3, 5, 6, 11 in B. od 6 do 8.30, od 12 do 15 in od 18. do 20.
Pasja steklina se je pojavila v zadnjem čnsu. M-roži j o se primeri stekline. Občinstvo se ponovno opozarja na županov razglas z dne 14. avgusta, ki določa, da se smejo voditi psi po ulicah in javn h prostorih le z nagobčnikom in na vrvici.
Darujte za Društvo slepih!
A. Gradnikovih »Pesmi o Maji« so posneti trije baladno krepki primeri (Maja in mrtvi brat, Maja in azil, Maja in mesto): tudi v teh treh pesmih pošastno odseva naš čas. Fran Govekar je zastopan z zaključnim poglavjem še neobjavljenega romana »Padar žajbelj«. Roman se dogaja, sredi preteklega stoletja na Igu pri Ljubljani in kaže, da njegov častitljivi avtor tudi v teh časih pridno suče pero. Cvetko G o 1 a r je udeležen kot pesnik in kot dramatik Poleg pesmi na motiv umetnika in njegovega življenjskega poslanstva je tu natisnjen odlomek iz Golarjeve nove ljudske igre »Očetova oporoka«; kaže borbo sinov za dedščino pred umirajočim očetom, ki narekuje oporoko. Ivan Pregelj je mogel zaradi stalne bolehavosti prispevati samo narekovane zapiske z naslovom »Iz spominov«. Da pri nas zopet obuja v zadnjih desetletjih dokaj zanemarjena epična poezija, kažejo trije sočni primeri take pesniške ustvarjalnosti dr. Jože Lovrenči-č a: »Balada o knjigoljubcih«, »Legenda o sv. Kilijanu« in »Legenda o menihu pisarju in vrednosti črk«. Ivan Zoreč je s svojo novelo »Zadnja sodba« segel v dolenjski kmečki svet, ki mu je tako blizu in iz katerega najde vedno kako novo v klenem slogu in jeziku spisano zgodbo. Anton D e-beljak opeva v »Trolistniku« sonetov v zvezi z našo zgodovino Vero, Upanje in Ljubezen. Vladimirja Levstika novela »Pot v Koseze«, opisujoča strašen zimski metež in pot matere in sina, ki se skušata ponoči pretolči domov, sodi med najboljše prispevke v Zborniku. Lirik Griša Korit ni k je odstopil za to priliko pesem »Jezusovi biči«, novelist Stanko Majcen pa je dal na razpolago svojo markantno novelo »Baba Hana«, ki je med tem natisnjena ondi v njegovi novelistični zbirki. Janku Samcu je naša žalostna sedanjost navdihnila dva soneta »Očiščenje« in »Božja svatba«, pripovednik Janez J a 1 e n pa je zajel snov svoje proze »Nagajivi Čatež« iz tistega planinskega sveta, k! ima v njem svojega priznanega epika. Pesmi Ludvika Z o r z u t a CKanin4ka legenda, Da.vna slutnja Sla je v
nas, Ptičke briepharica) so posebej zanimive zarad: svoje lokalne note; zadnja med njimi je spisana v briškem narečju in sodi med redke primere slovenske umetne narečne poezije). V svet svojih Notranjcev je segel avtor »Petrinke« Ivan Matičič s kmečko novelo »Pod oknom«. Po pesmi Ivana Albrehta »Sama« se vrsti prozna »Elegija« Marije Kmetove, nakar nam pesnik Pavel K a r l i n, ki se oglaša le po-redkoma, pokaže v dveh liričnih prispevkih svojo razpoloženjsko in čustveno lepo ubrano liriko. Posebno pozornost utegne vzbuditi odlomek iz še neobjavljenega romana pisateljice zgodovinskih povesti Dke V a -š t e t o v e »Krvavi časi«. Poglavje z naslovom »Leta 1809.« se dogaja v Novem mestu in dopušča bralčevi domišljiji značilne nalike med napoleonskimi časi in sedanjostjo. Radivoj R e h a r je avtor daljše pesniške meditacije o življenju »Beseda iz groba», Tone Gaspari se oglaša s prozo »Lišček«, Gustav Strniša pa s pesmijo »Sončni zahod«. Jana P1 estenjaka proza »Sonce za obzidjem« obuja ozračje in okolje taborišča v PadovL Stano Koso v e i se po daljšem molku oglaša z dvema pesmima: »Oblaki« in »Bolnišnica«. Prozi J. L i k o v » č a »Meduljka«, ki obravnava avtorju tako priljubljene legendarne motive, se pridružuje lirični »Večerni psalm« dr. Antona Vodnika. Dr. Vladimir Bar-t o 1 je iz še neobjavljenega romana »Čudež na vasi« priobčil poglavje z naslovom »Fanikina mladost«. Dve lirični pesmi predstavljata Antona Seliškarja.
Proza Mirka Javornika »Zemlja ob jezeru«, prepletena s krajevnimi opisi in mladostnimi spomini, pripoveduje o tisti Cerknici, ki je ni več. Vinko žitnik je prispeval dve pesmi, avtor pohorskih pravljic in legend, Jože Tomažič pa je zastopan s povestjo »Logarjev gajič«. Davorin R a v 1 j e n obnavlja v svojem sonetu motiv romarja, ki najde svoj dom, Gelči Jon-t e s o v a je zastopana z odlomkom »Na mestnem smetišču«, Mirko Kunčič pa z liričnim ciklusom »Dežela pravljic«. Ivan M r a k je Iz svoje tragedije »Rdeči Logan«
prispeval končne prizore, ki vzbujajo zanimanje za celotno delo, Leopold S tanek se oglaša z dvema pesmima, France Kun-s t e 1 j z odlomkom povesti »Košakova šte-fa«, Jože K a s t e 1 i c s tremi primeri svoje lirske stvarjalnosti, Jože Dular pa z novelo »Sponsa restitit«. Iz zbirke »Srečava-nja s smrtjo« sta vzeti dve najznačilnejši pesmi Severina š a 1 i j a »Balada« in »Pro defunetis«; tema dvema je pesnik še pridružil »Pomlad 1944«. Helena Jaklič je avtorica povesti »Božo«, ki se bavi z ljubezensko dramo mnogih mladenk v vojnem času, Vinko B e 1 i č i č ima v Zborniku dva belokranjska pesniška motiva, dr. Stanko Kociper pa odlomek iz daljše proze, ki nas zopet vodi v avtorjev domači svet: v sončne Slovenske gorice. Zanimiv je odlomek iz opernega besedila na motiv Lepe Vide, ki ga je pesniško prav srečno obdelal Janko Moder. Proza dr. Joža Krivca »Pij, fant, grenko pijačo!« nas vodi v Haloze, ki imajo v pisatelju zbirke »Doni med goricami« svojega literarnega izpove-dovalca. Dušan Ludvik je prispeval tri pesmi, Stanko J a n e ž i č črtico iz Slovenskih goric »Naši klopotci«, Janez K o 1 e n c pesem »Pismo domov«, Mitja S a r a b o n pa troje primerov svoje lirike. Tragično smrt pesnika Franceta Balantiča slika proza Nikolaja Jeločnika »Ognjena smrt«, Stane B r a č k o se oglaša s tremi pesmimi, Zorko Simčič pa s prozo »človek, ki je ubijal.. •«
To je fcronističen pregled vsebine prvega dela Zbornika. Ne da bi se spuščali v podrobno presojanje, lahko ugotovimo, da je ta del Zbornika na dostojni za slovensko produkcijo v Šestem letu nove velike vojne dovolj reprezentativni višini tudi tam, kjer gre za documenta vitae iz sedan jih dni. Ta prerez skozi našo slovstveno sodobnost kaže, da je naša literatura živa in da n! zgubila vezi z najlepšo tradicijo preteklosti
Konec članka A. D. o dr. Rudolfa Mar-na knjigi »Lovski doživljaji (n spomini«
bomo iz tehničnih razlogov pjlob^pi v jutrišnjem kulturnem pregledu.
Leposlovje v »Zborniku Zimske pomoči
»Zbornik Zimske pomoči 1944« je ena
najobsežnejših slovenskih knjižnih izdaj vojnega časa. Teh 620 strani, kar jih šteje zajetna knjiga, že samo po sebi karakteri-zira njegov pomen. Toda to je le vnanja označitev. Zunanji »teži« ustreza še večja, bistveno pomembna tehtnost njegove vsebine. »številna udeležba slovenskih književnikov in znanstvenikov pri tej reprezentativni knjigi Zimske pomoči«, izjavlja uredništvo v uvodni besedi, je prepričevalen dokaz, da skuša vodilna plast našega izobra-ženstva ohraniti svojo kulturno zmogljivost v vseh okoliščinah, ki jih zgodovina odmerja našemu narodu. Kakršne koli so že vna-nje razmere, zaveden kulturni delavec ostaja, kolikor je v njegovih močeh, na svojem mestu in skuša v članih mejah nadaljevati svoje delo, ohraniti kontinuiteto s preteklostjo, pomnoževati narodu tudi v njegovih težkih dneh duhovne vrednote.« Te progra-matsko načelne besede označujejo smisel zbornika: pokazati nezlomljeno in nezlomljivo vero v smisel naše kulturnosti in v nje varovanje ter nadaljevati duhovno ustvarjanje tudi takrat, ko okrog nas in tudi čez naša tla razsaja vihar zgodovinskih procesov.
Zbornik bi imel po prvotnem osnutku obsegati še izbor novih glasbenih stvaritev in pokazati na prilogah primere medvojnega ustvarjanja upodabljajočih umetnikov. Pokazalo se je, da bi zaradi tega dobile knjige že kar neprilično velik obseg, na več knjig Zbornika pa ni bilo mogoče misliti. Tako se je moralo uredništvo omejiti na poezijo, pripovedno pro<co, dramatiko, esej, publicistiko in znanost, a tudi tu ni bilo mogoče priobčiti sestavkov, ki po času svojega nastanka ali po kvaliteti niso ustrezali značaju in pomenu te vendar reprezentativne knjige. V uredniški odbor, ki je deloval pod predsedstvom g. Narta Velikonje,
je Zimska pomoč povabila oba kulturna urednika naših dnevnikov dr. T. Debeljaka in B. Borka in mladega pisatelja Zorka Simčiča. Za jezikovno pravilnost in pravopisno izenačenje prispevkov je skrbel prof. F. Jesenovec, samo v enem primeru (Fr. Marolt, živi spomeniki naših prabitnih re-jev) je pisec odločno vztrajal pri svojem individualnem pravopisu, ki nasprotuje splošno priznanim normam. Ureditev Zbornika karakterizira še to, da je vsak sestavek opremljen z avtorjevo sliko in faksimi-lom lastnoročnega podpisa, ob koncu pa je dostavljeno imensko kazalo vseh sodelavcev z najvažnejšimi življenjepisnimi podatki.
Spričo tako obilne vsebine niti nI mogoče strniti v obseg enega samega podlistka pregleda v Zborniku objavljenih prispevkov. Oglejmo si za danes samo sestavke, ki predstavljajo poezijo, pripovedno prozo in dramatiko. Uredništvo jih je združ'ilo v prvi del, ki šteje 54 sodelavcev s 80 samostojno naslovljenimi doneski. Med njimi je 46 prispevkov v vezani besedi, trije so dra-matsk', vsi ostali pa pripovedni. Prispevki posameznih sodelavcev so razvrščeni v generacijski vrsti, vendar tako, da se vrstita pesnik in pripovednik.
častno kolo vodi pesnik Oton Župančič, ki je zastopan s tremi primeri svoje med sedanjo vojno nastale lirike. Pesmi imajo skupni naslov »Na meji življenja in smrti«, kar dobro označuje motivno sorodnost tega liričnega Triptihona, ki izzveni v značilno izpoved:
Pel sem in sanjal zgornejšo vam bodočnost, vas klical skupaj od severa in od juga: zdaj vame zij& razdor, laž laje in krvoločnost:
in v meni je velika, silna tuga, in v meni je velika, mirna odločnost, in trdna vera v naroda »oslanstvo. V meni je soj, obrnjen v onostranstvo: življenje v svetu tem mi je pregnanstvo: kaži v brezglasje pot. smrt, blaga druga.
Pisatelj F. S. F i n ž g a r je prispeval vi-zionarno, od groze naših dni navdihnjeno prozo »Kolednikove prikazni«, iz ciklusa
Btube za predmostje
Ko je mladi poročnik tekel preko mosta, so preko njega sikali izstrelki težke strojnice. Prihulil se je hropeč in poteč se ter dirjal, kar je le mogel dalje. Od mostne ograje in od tramovja so frčale iveri. Daleč naokoli ni bilo videti človeka, samo hrup borbe je dokazoval, da je tod boj na življenje in smrt za most preko reke. Poročnik se je vrgel v obcestni jarek, da se obvaruje sikajoče granate in čakal njene eksplozije. V teh treh sekundah si je pomaknil šlem na zatilnik ter si obrisal z rokavom potno čelo. Kakih 50 m poleg njega je brizgnilo blato v zrak. Slišal je eksplozijo in sikanje drobcev. Nato je dvignil glavo in se ozrl okoli sebe. Zelo neprijeten teren. Na nobeno stran ni poštenega razgleda. Najprej je nasip ob Vi-sli, potem je železniški nasip, vmes je nekaj kmečkih koč. ki kažejo izmed dreves in izza seči le svoja slamnata slemena. Ob potu so goste vrbe. Ozemlje je popolnoma nepregledno. V tem neprestano pokajo eksplozije, kajti, boljševiki imajo v tem odseku očitno v obratu cel kup mi-nometov.
Poročnik je končno zagledal prvega nemškega vojaka. Bil je starejši podoii-cir, ki ždi v rupi poleg svoje strojrvce. »Tik spredaj so«, pravi podoficir in z gibom glave pokaže na polje. »Tako blizu?« vpraša poročnik. Podoficir ne odgovarja več, marveč pošilja snope izstrelkov proti nasprotniku. Poročnik vidi. kako kakih 300 m spredaj brizga v zrak presušena prsi Z največjim naporom se mu zdi, da se tamle nekaj giblje. »Tega sem zadel,& pravi podoficir mirno, »toda po vsem polju jih kar mrgoli, nocoj zna biti tu še prav veselo. -. Ponoči bom spravil sem svoje topove,« pravi poročnik. Podoficir ga gleda, premeri z očmi njegovo uniformo in vpraša »Protitankovske topove?« »Da. Zdaj iščem najpripravnejše postojanke za nje. Fodnevi itak ne more živa duša preko mostu. Ali se tu lahko gre še dalje?« vpraša poročnik in kaže proti neki kmetiji. Podoficir potrdi: »Da, tarn je še neka naša skupina«. Zdaj se poročnik dvigne in odhaja. »Dobro se držite, nocoj se bomo še videli«. Moža se za slovo nasmehneta, vedoč, da sta tovariša v najožjem pomenu besede. na tem koščku zemlje ob Visii, ki ga je treba zaradi mostu držati za vsako ceno.
Ko so ponoči prihajali prvi tankovski topovi v postojanke, se je začel pekel. S sovjetske strani so zasipali malo predmostje z železom iz minometov in topništvo, ki je še podnevi točno ugotovilo svoj cilj, je udarjalo po mostu. Poročnik je tekel s svojimi podpoveljniki po železniškem nasipu in dajal navodila. Peščica grenadirjev je bila na preži in streljala, kjer se je pokazala vsaj kaka senca. Toda sovražnika ni bilo. Tudi on je najbrže hotel predvsem dognati, kaj novega ima nasprotnik. Svetilne rakete so planile pod zvezdnato nebo. sovjetske so rumenkaste, nemške pa bele. Na obzorju pobliskava ogenj iz topovskih žrel. Desetnik pri topu Cezar je težko poškodovan, tovariši ga s čolnom spravijo na drugi breg reke. Ci-Tsto tiho leži na dnu čolna, roke krčevito pritisnjene na prsi, kjer je srajca vsa v krvi. To noč je bila to na vso srečo edina žrtev.
Proti poldnevu je poročnik pri težkem topu, ki stoji najdlje na desno. Vso noč ni spal, je zamazan in raztrgan od stalnega plazenja od topa do topa. Nekateri vojaki imajo izredno dobro spoznanje za poiožaj. Med te spada tudi ta mladi častnik. Zaradi tega je tudi prvi zagledal jekleno pošast, ki se je bližala z druge strani. To ni nikakršno čudo, kajti drugi vojaki imajo dovolj posla s streljanjem in s skrivanjem, kajti nad njimi grmi neprestan ogenj, da poarhteva zemlja.
Poročnik strmi skozi daljnogled. Vidi, kaRo se maje gorostas skozi grmovje, vendar še ni mogoče točno ugotoviti obrisa. Rožljanje tankovih verig je jačje od bojnega hrupa. Vsi možje gledajo na poročnika, ki mirno pušča, da se sovražnik približuje. Še kakih 300 m in jeklena pošast se pokaže iz grmovja v svoji polni velikosti. Na oklopniku sedi pehota, s ka-rabimkami, pripravljenimi za strel. Poročnik ukaže ogenj. Dvigne se prah, na sovjetski strani pa se razločno čuje zadetek. Sovražna pehota popada z oklopnika, ki obstoji in vrti svoj stolp. Toda v tem ga že zadene drugi strel. Pri tretjem zadetku šine plamen iz njega, jekleni gorostas gcri. Ranjenci kriče, strojnice reg-Jjajo, na nemški strani se zgrudi desetnik, ravno ko prinaša granato. Njegovo življenje je končano. Tovariši mu izvijejo granato iz objema ter ga polože ob nasip. Eden izmed tovarišev pokrije mrliča z vr-bovimi vejami pred sončno pripeko in pred prahom.
Tudi pri drugem topu se moštvu posreči dober strel. Tja je bila udarila sovjet-
ska granata in kakor po čudežu se ni nikomur zgodilo nič hudega. Ležali so namreč vsi v kritju, ker jih je ravno obdelovala sovražna strojnica. Top je nekoliko zdelan, vendar pa še vedno sposoben za streljanje. Treba bi bilo na vsak način odkriti strojnico, ki jih obstreljuje. Naposled jo le zapazijo. Na železniškem nasipu ležijo trije ali štirje in pošiljajo iz strojnice svoja smrtonosna zrna. Strel iz topa udari naravnost med nje Boljševiki zlete
v	visokem loku na desno, strojnica pa se zvali na levo z nasipa. Popoldne prinese najtežje ure, za hrabro posadko, ki se z vsemi sredstvi besno brani. Toda zdi se, kakor da sovražnik raste iz tak vedno no
vi	nasprotniki stopajo preko trupel svo jih padlih tovarišev ter se približujejo topniški postojanki. Kraj je že ves razrit od min, tako da ne nudi nikakršnega krit ja več. ako stoje možje pri topovih. Ka kih 500 m je še gktoko predmosije m ta košček zemlje je kakor goreče žrelo. V tem hrupu je mladi poročnik ledeno miren. Sklenil je, ako bo potreba, da se žrt vuje in da se ne umakne niti za korak. Pot do mostu drži samo preko trupel njegove posadke. Most leži prazen in mrtev v popoldanski sončni pripeki. Na srečo prihaja ojačenje. V čolnih so se pripeljali grenadirji preko Visle. Nadomestili so v opasni postojanki svoje tovariše ter jim bili kot rešitelji iz največje stiske.
Vojni poročevalec K. H. \Villerich
ŠPORT
Kje so meje svetovnih rekordov?
Ko je najslavnejši športnik sveta, finski čudežni tekač :n tolikokratni svetovni rekorder Paavo Nurmi po požetih lavorikah večkrat daial izraza prepričanju, da bodo nekoč obledeli in ostali nekje v pozabi njegovi najboljši uspehi, so bili celo strokovnjaki precej začudeni zaradi teh trditev, prav posebno še v zvezi s tem. ker je Nurmi po svojih izkustvih kratko in malo izračunal v naprej, kakšni bodo : v dosledni bodočnosti novi svetovni rekordi i v tekih na razne daljave, k: jih je do tedaj — j in še precej dolgo pozneje — bnnvl on sam. | V splošnem so smatrali znamke, ki jih je v j raznih tekih napovedoval za dosegljive, za j čisto fantastične in malo jih je b'lo. ki bi bik te pregnoze jemali resno in premišljeno kakor jih je izdajal Nurmi. Čeprav so vojna in njene težave globoko posegle v športna dogajanja v vseh panogah, predvsem pa skoraj docela omrtvičila mednarodna 6rečanja, kjer so sc na tekmah zbirali najboljši predstavniki in je bilo za dosego vrhunskih uspehov največ možnosti in pogojev, je bilo vendarle prav teh v vojnih letih izmed 10 svetovnih rekordov v tekih od 100 do 10.000 m izboljšanih — reci in piši — šest najboljših znamk na svetu. Med temi novimi izidi svetovne vrednosti &o trije taki, ki so že boljši kakor jih je pred leti prerokoval Nurmi in so se takrat prevdarnim ljudem iz športa zdeli bolj ali manj sanjari. V tem pogledu je zanimiva naslednja primerjava med Nurmijevimi računi in sedaj veljavnimi svetovnimi rekordi:
MALI OGLASI
Nurm i jeva Metrov prognoza
100 200 400 800 1000 1500 2000 3000 5000 10.000
10.1
198 45.4 1:44.8 2:19.6 3:43.5 5:12.5 8:07.5 13:57.5 29:35
Svetovni rekord
10.2	(Ovvene)
20.3	(Ovvens) 46.0 (Harbig)
1:46.6 (Harbig) 2:21.5 (Harbig) 3:43 (Haegg) 5:11.8 (Haegg) 8:01.2 (Haegg) 13:58.2 (Haegg) 29:35.4 (Heino)
Tabela je vredna vpogleda z več strani! Prvič: Amerika je v njej zastopana samo dvakrat na obeh najkrajših progah, s svojim črnim olimp:onikom Ovvensom. medtem ko v vseh ostalih disciplinah gospodari Evropa. Drugič: Izmed preostalih 8 svetovnih rekordov sta samo dva rekorda Nemca Harbiga (na 400 in 800 m) še iz predvojne dobe (1. 1939), vseh ositalih šest pa je prišlo v to razpredelnico že po L 1939. med njimi kot zadnji fenomenalni uspeh Finca Heina, ki je potisnil svetovno znamko na 10 km skoraj do meje. o kakršni je nekoč govoril Nurmi. Evropska lahka atletika je torej kljub vojni spet pokazala svoje neizčrpne življenjske stile. Škoda, da je men svojimi najboljšimi zastopniki na tekališčih izgubila Rudolfa Harbiga, ki je padel na vzhodni fronti in bi bil po svoji vztrajnosti gotovo še posegel med prizadevanja za izboljšanje zvenečih uspehov n& srednjih progah. Tretjič: V gornjem pregledu so najmočneje zastopani Švedi po svojem Gundarju Haeggu. ki ga tako že imenujejo »švedskega Nurmja«; brez dvo ma za njegov vzpon ni bilo brez pomena, da njegova domovina ni bila neposredno zapletena
Kdor išče službo, plača za vsako besedo L 0.50, najmanjši znesek za te oglase Je L 10.— Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L Z.—, za vse druge oglase L 1.— za besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1.50 za besedo. Najmanjši iznos za te oglase je L 15.—
Za vsak oglas je treba plačati drž. improv takso L 0.60, za dajanje naslova ali šifre pa L 3.—
HIŠNO POMOČNICO
ki zna nekai kuhati takoj sprejmem k 3-član-rki družini. Plača po do govoru. Nastop lahko takoj. Pogoj — prvovrstna spričeviila. Petrarkova ul. 26. Globus (Komenske-ga).	24493-la
Službe išče
PERILO
hodim Krpat na dom. bodisi nu --troj ali ročno. Ponudbe na oglasni odd. Jutra P<>d
»Zanesljiva« 24490-1
KRPANJE NOGAVIC! Katera b: mi krpala nogavice? Naslov v ogias-ne.-n odd. Jutra. 24513-3
GOSPODiČNA poučuje klavirsko in kro matično harmoniko. Hodi na dom. Ponudbe na ogl. (.dd. Jutra pod »Najraje mladino*
24506-3
FRIZ. V A JENKO
sprejme -aIon Gjud Alek sander, Kongresni trg 6 24478 44
VAJENCA
za čoboslikarsko in pleskarsko obrt. sprejmem. Marn Josip, Wolfova ul. št. 12.	23943-44
VAJENCA ali vajenko za fotografsko obrt in trgovino takoj sprejme Fototehni-ka, Dunajska .c. 15.
24539 44
VAJENKO
za damsko frizersko stro ko sprejmem takoj ali pozneje. Rep, frizer. Gle dališka 8.	24556-44
ZOBOT. VAJENCA s predpisano šolsko ls-obrambo (4 gimn. ali 4 mešč. šole) takoj sprejmem. Po dogovoru nagrada. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 245-1244
JU K*
ROKE
hrapave in razpokane
Vam napravi zopet než ne ln gladke Meloderm glycenn gelee krema. Dooi se v vseh drogeri jah. — Drogeri j a Emona Iv. Kane. LJubljana nebotičnik	22654.6
ZOBJE beli m zdravil Dentamin zobna pasta dobi s« v vseh drogerijah. — Dro gerija Emona Iv. Kane. Ljubljana, nebotičn k.
22655 6 OTROŠKI VOZIČEK
DAMSKI PLAŠČ
za srednjo vitko po6tavo le malo rabljen m fantovski plašč za jeren in zimo za 16 letnega, do-br0 ohranjen, prodam.— Rus. Jadranska C. 22.
24509-6
PRODAM
zelo poceni: akumulator, električni gramofon, več Jo množino čist Icev za šipe razno mizarsko orod Je, več novih senčnikov za električno luč. dva bi cikla-ogrodje ln eno vodno tehtnico. Vprašati — Jernejeva 7. šiška.
24495-6
POHIŠTVO
dobro ohranjeno, več ko sov, prodam. Nafslov v ogl. odd. Jutra. 2-1497-6
RAD'0 PHILIPS 3-fl prodam. Ogled Od po! 8. dalje. Naslov v ogl. odd Jutra 24500^
SPODNJE KRILO lepo. za narodno nočo.
globok ' v zelo dobrem fiC3Pke,	in P°no
6	Sen žen-ki plašč. prod im
i-tanju. z žimnico, ev.
POSTREŽNICO
z znanjem domače kuhe. za ves dan, sprejmem takoj. Pekarna Vovk. Rožna dolina 14-11.	24270-la
POSTREŽNICO od 7. do 15. ure iščem z.t takoj. Hrana in plača dobri. Naslov v ogl. odd. Jutra.	24487 li
SLUŽKINJO a!i poetrežnico, iščem. — Nastop takoj ali s pr-v.m. Puharjeva 311.
24499-la
POSTREŽNICO
pridno in pošteno Iščem za čez dan. Hrana v hiši, plača dobra. Nasslov v ogl. odd- Jutra.
24505 la
POSTREŽNICO
za dopoldanske ure, — tš"em. Informacije v Trdinovi 5. pritličje d«->no pisarna.	24538-1 a
z odejo m kapno. ugod- , no prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	24394 6
PRODAM 2 sliki 8uxiOC cm v okviru (litografija): 1. Mozart at the court of Marte Antoinete; 2. Ro ynl visitors in Waterau's Stud o; ter ptičjo kletko. novo 77x32 v obliki
hišice z balkončkom.— ,	.	_
Naslov v ogi. odd. ju- ° *
;„	,Mcr, K ' šteišič, nv^aničnn de-
tra'	lavnica. Tyrševa 13 <Fi
Ma-arvkova 58 24504 6
PREFROGO volneno, 2x3 m krasen vzorec, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
24536-6 SREBRNO LISICO
zelo dobro ohranjeno, le po. takoj prodam Na slov v og!. odd. Jutra.
24537-6 2 NOVA TR1CIKLA
OGLEDALO
velikost 105x63 cm prodam. Ogled v dopoldan, skih urah. Naslov v ogl. odd. Jutra.
govec. levo dvorišfV.)
24540 6
KOLESI
24433-6 d.imsko in moško, zna-n-
v vojno in je lahko večjo pozornost posve-časa športu, prav tako kakor njcaovi izvajalci.
Meje človeških sposobnosti so neznane — tudi v športu. Z zboljšanjem metod za vež-janje so se že dvignili uspehi tako visoko, kakor niso računali niti največji optimisti. Zato ni prav nobenega dvoma, da tudi dandanes veljavni rekordi ne bodo obveljali; tembolj moramo računati s pravim prevratom na tem področju, ko se bodo množice mladine spet vrnile iz vojne in se z dvojnim navdu-ienjem oklenile športa in telesne vzgoje — za čast in slavo svojih narodov v plemenitem :n viteškem tekmovanju brez orožja.
Drobiž po svetu
Nogometni dogodki po Nemčiji
V	nedeljskih nogometnih tekmah so bili doseženi naslednji izidi:
I Fc Nurnberg se je sestal z Nurnber-gom v tekmi za nagrado okrožnega športnega vodij e. Tekma se je končala neodločeno 2:2. V Berlinu so imeli na sporedu finalni tekmi poletnih iger berlinskih nogometnih klubov. V borbi za tretje in četrto mesto je zmagala enajstorica Tennis Borussije nad Berliner SV 92 s 3:0. V zaključni igri pa je premagalo moštvo ber-inskih letalcev LSV Berlin SG Oranien-burg s 5:1. V hamburškam okrožju je b;lo v nedeljo na sporedu 5 nogometnih prvenstvenih takem. LSV Hamburg je imel sprva precej posla, da je stri moštvo Eims-butler TBD. Slednjič pa je prevladal na igrišču ter zmagal povsem zasluženo s 6:2. Iz labkoatietskegra tabora: Na prireditvi Hamburger SV sta se v teku na 800 m pomerila med seboj najboljša nemška srednjeprogaša Edel in Liiders. Zmagal je Edel v 1:55,3 ter s tem postavil letošnji najboljši nemški rezultat. Liiders je zaostal za 8 m ter zasedel drugo mesto s časom 1:57,6. Tretiji je bil Korting v 2:02,5. Edel je bil prav dober tudi v teku na 400 m, kjer se je boril s Kortingom. Oba sta doseg'a enak čas 50,6, vendar je zmagal Korting za prsa. Na 100 m je bil prvi Schochovv v 11 sekundah. Kari Hein je zmagal v metu kladiva z metom do 55,06 m ter potrdil svojo odlično formo, saj je že pred dobrim tednom zalučal orodije 55,56 m ter takrat postavil letošnji najboljši rezultat v Evropi.
V	tekmovanju za nemško prvenstvo po moških se je ponovno izkazal Kari H in član moštva St. Georg iz Hamburga, s tremi zmagami. V metu kladiva je do-egel 54.54 m, v metu krogle 13,31 in v metu diska 38,43 m. Monakovčani so se sestali na večerni prireditvi Post SG. V petoboju je zmagal Ludwig Koppenwal'ner s 3346 točkami, ki je zasedel najboljši m^sti v skoku v višino z 181 cm in v metu krogle
12.30 m.
»
š. D. Iztok! Danes in v petek strogo obvezen trening za mladinsko moštvo. — Načelnik.
PROTI KOTLOVCU
imam še nekai sredstva, predvojnega. Naslov v Og! odd. Jutra. 24491-6
ZA PARNO PEČ prodam nov pirometer. Naslov v ogl. odd. Jutra.	24-192-6 VOZ
zapravljivček. prodam. Domobranska cest? 7.
24482 6
MOŠKO KOLO
W.tffenrad, predam. — Langusova ul. 17. Mir-je.	24512-6
TORPEDO KOLO
moško, tovarniško novo,
ke Diirkopn ln Adler ter ensport.no kolo za izredno nizko ceno prodam Sušteršič mehanič m delavnica. Tvrteva 13 (Fgovec. levo dvorišče).
24541 6
LEPO ZIMO
15 kg. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	24544-6
ŠIVALNI STROJ Za demičo uporabo, izvrstno šiva. ugodno prodam. Naslov v ogl odd. Jutra.	24548-6
BILJARD avtomatični, popolnoma
brez pnevmatik, zelo brezhiben izvrstno cAra ugodno prodam. Ogled: • ?Jen"
Servis biro. Selenbureo- .trgorlna -O^.ed. Me=tn! va 4	24514-6 i trS 3- vh°d skoz: ve?o.
OTROŠKI VOZIČEK '	24549 6
predvojni, prodam Po-
PROD\MO
Ijan-ka c. 51. 24515-6 i e ektnen. reso. otročki NALIVNO PERO	vozJcek-1 otroške
ugodno prodam. M< dve- :	^ les-
dova 5a. desno. 24517-6 , stolčko^ ta dni?o. Trgo
MOŠKE ČEVLJE
nizke, črne (predvojno blago), ugodno prodam.
Ogled pri vratarju Jutra ,	...
21518-6 w,i!ce- predvojne iz rja
vina 0<rled>- Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
24550 6
NOVE RJUHE
ve kotenlne. uporabne za perilo, prod'm. Na-'!ov v ogl. odd. Jutra.
24552-6
ŠKARJE
zi okr .glo rezanje fKrei« schere) p rod.; m. Na=!ov
ANDREEJEV ATLAS
z indeksom krajev, prodam. Staničeva 21
24519-6 MOŠKE ČEVLJE gumijaste, dobro ohra-
S, ^TlrientiV od. r . juu-n Ogled Gradsška 16. 24507-6 i0«5 19 UTt naPreJ• „ -ŠPORTNI KOSTUM | spREJEMXTCO 24554 6
lepo. s kivčem uirodno rirrdnm. Osled 20. in 21. t. m. od 9. do 10. ure Gajeva 8 <Sa!ay)
24555 6
ŠKORNJE
'št. 43. zelo dobr0 ohranjene. prodam. Ogled i med 13 in 14. uro De lav ki dom 11-1. 24561 6
ČFNO BL\GO za da<-rski*plašč. predvojno prima. prodam. Naslov v ogl. odd. Jntra.
24562-6
PRODAM
Radio Minerva. 7 cevni z magičn:m očesom Tržaška e. 24.	24563 6
RADIO 6 cevni, v odličnem sta. nju. nemške znamke — prod-m. Topniška 16 — Ljubi,*.	24564 6
NEKAJ JOPIČEV za 15 do 116!etnega fan ta in površnik ugodno Tvodam.. Po:zre se pri hišnici. Aleksandrovi 11 24565 6
fcFNSFE SALON v RJE
modre. 38 sfmi? ksča.— nem odd Jutra. 24530-6 i nove r>rodi-n N-^r-n- v ZEFIR PEČ	I osi. 'odd. Jutra. 24568-6
prodam. Pogačnik. Boho POSTELJO ričeva ul. 5. 24531 6 zi0žtjivo. malo rabljeno. PISALNI STROJ	:prod'm. Vprašati od 8
Rcm ngton«, pisarniški do 10 in od 1. do 3 format v nijbo'j<Sem poooMne I^nodvorski 20 stanju, pro^m Naslov v ogl. odd. Jutra
24532 6
BLAGO
z-i moško obleko fhla^e-vina) prodam Ponudbe na op 1 odd. Jutr> r>od
iz najboljšega volnenega bljga in lep črn Z'mski i pla*č. ter čevlje št. 38 senvš. črne in rjave. — prod rim. Naslov v ogl is. nem odd. Jutru 24522-6
JEDILNI SERVIS kompleten za 6 oseb in kavni iz najfnejšega porcelana, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	24523-6
MOŠKO OBLEKO volneno (predvojno blago) in gojzer ce št. 43, dobro ohranjene. prodam Naslov v ogl. odd. Jutra.	24524-4»
ŽIMNICO za otroško DOsteljo in ko šaro novo. prodam. Josip Vinšek. Dunaj =ka c. št. 6. dvorišče. 24527-6
AKTOVKO usnjeno, prod'>m. Ogled med 10. in 11. uro dopoldne. Na=lov v oglasnem odd. Jutra. 24529-6
DAMSKE SRAJCE nove. bele. predvojne roč no vezme. prodam po 500 lir. Naslov v o^las-
pritličje. desno. 24567-6
PARCELO
v izmari 370 kv. m
za
-Do cobote« 24533 6 dvonad-tropnlco (Bežigrad) prodam najboljšemu ponudniku. Real. pisarna Pnstavec Franjo, Gosposvetska 3-1.
__24501-20
HARMONIKO
znamke Lubes. tritonsko dobro nhranieno ugodno r>rodam B»senškova 11. Zelena Jama.
24508-6
ZELO LEP MUF
z ovni tli iko-r avstralski onnzum. prodam zt lir -»000. Naslov v og! odd. Jutra.	245106
ns-VTCKT PL»«Č rrioH.ni k'o j temno mo dre barve. sVoraJ nor— •mt^-im. Naslov
v ogl. odd Jutra
24511-6
STANOVANJE
3-sobno. v centru, takoj oddam onemu, ki odkupi jedilnico m spalnico, ev. samo spalnico. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tr<ii pod
»Trisobno« 24516-21
Kupim
h JUHE. KAPNE. pottelino perilo, brisače, razno moško m domsko perilo kupuiem stalno m plačam naiboliie cene. Kv puiem tudi različna druga oblačila, event. prevzamem ista v komisijsko prodaio Hinko Privšek, Kolodvorska 7, nasproti mestnega kopališč*.	1-41^-7
RAČUNSKI STROJ
za množenje, specia.im »Multiplicator« kupim in plačam dobro Hink0 Privšek. LJubljana. Kolodvorska 7. nasproti Mostnega kopališča.
24445	7
KNJIŽNICO
slovensko z raznovrstni-m poljudnimi knjigami kupim Plačam prmern0 ceno Hinko Privšek — Kolodvorska 7 nasproti Motnega kopališča
24446	7
Vsako ANTIK VARIČNO
slovensko kniigo. rev."0. časopise, posame?ne odtise kot tudi <tare listine kupme in najboliše plačuje Krnicama lan z Dolžan. Ljub-liana. Stritarjeva ulica 6.
r-407 7
HUBERTUS PLAŠČ
za veliko moir.o osebo kup m. Po možnosti tudi samo blago za plašč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod	>Do-
ber hubertuf« 24486 7
ŠPORTNO KOLO
dobre znamke, kupim.— Pi-c Marijan. Aškerčeva 26 II. »	24525-7
DEŽNI PLASč
za veliko pcvt-.ivo, nov ali dobro ohranjen, kupim ali zumenjam za prot :vredno~t. Ponudb*, na ogl. odd. Jutra pod »Dežni« 24543 7
ŠTEDILNIK
nov ali rabljen, prerak l.liv. kupim ali zamenjam za protivrednost. Na-lov v ogl. odd. Jutra.	24545 7
MI
ste ooravnali naročnJno?
, STROJ	_
za robkanje koruze, žita, na ročni pogon, dobro ohranjen, kupim.—■ Zaloška cesta 21. 24551-7
DEŽNI PLAŠČ boljši, za postavo 175 f>a. kup.m. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod
>Balon k « 24553-7 PLINSKI RESO z 2 ali 4 oddeiki, kupim Naslov v ogl. odd. Jutra.
24496-7
KLAVIR
al: pian no. le prvovrst. no zn-imko. kupi-n. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavir« 24498-7
OPREMLJ SOBO
s posebnim vhodom — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam n.-prej« 2t453-23a
PRAZNO SOBO večjo, iščeva. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod	»No-voporofenca, 24502 23a
GARSONIERO ali 2 sobi s kopalnico, prazno ali z odkupom pohištva iščem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod 'Inženj.-r« 24503 23a 2 DMAKINJT iščeta stanovanje pri dru ž ni s hrano, h kateri bi prispevale tudi ssrr.e. Ponudbe nia ogl. odd. Jutra piid
»Dijakinje« 24546-23»
ZAPESTNICA
Jo bila izgubljena v nedeljo 17. t. m. iz Šiške tramvaju v Rožno ciol no. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na ogl. odd. Jutra.	24438 37
VOLNEN TELOVNIK siv, fen izgubla v Stre-liški ulici. Najditelj naj ga odda proti nagradi na Ke^ljevi cesti 13-11.. des no	24520 37
DEN\RNICO z dokumenti na ima Tavčar Vinko sem izgubil od Sv. Krištofa. B'.ei. vvesova. Trnovo. Najditelja prosim, naj to odda na policiji na Br"gu 24528-37 OTROŠKI PLAšč je b:l najden v Tivoliju. Lastnik ga dobi v oglasnem odd. Jutra.
m
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Napeta kriminalna drama
Slučaj Deruga
Wil!y Birgel, Geraldine Katt
Predstave ob 16. in 19. uri
KINO UNION	Teleion 22-21
Prekrasen alpinistični velefilm
V senci gera
Attila Horfciger, Hansi Knoteck
Predstave ob: 16. in 19.15 uri
KINO MATICA
Telefon 22-41
Heinrich George v moderno režiranem filmu
Proces Ca silla
Ostali igralci: Dagny Servaes, Juta Freybe, Albert Hehn Predstave ob 16. in 19. url
Po težki bolezni je dne 4. septembra 1944 mirno v Gospodu zaspala naša blaga mama, stara mama in prababica, gospa
Josipina Strniša
posestnica
v 81. letu starosti. Pokopali smo jo 6. t. m. v Sežani.
Sežana, Trbovlje, Ljubljana^ Slovenska Bistrica. ŽALUJOČA RODBINA SENCAR

Srečen mačak
Moj maček se imenuje Bi.
Prav za prav je tako rekoč šele nastavek mačka, neznaten, črn čopek, ki skače na štirih nogah skozi sobe. tako da ne veš zagotovo, da li morda vendarle ne leti s pomočjo svojega navpično postavljenega ali pa srpasto zakrivljenega repka. Ves gobček mu sestoji samo iz dveh rtastih ušes in dveh velikih, zlato zelenkastih oči. ki se svetijo kakor zglajena medenina. Z njegovo ogl j eno črno »poltjo« se kaj dobro zlaga rumen svilni trak. ki je rabil nekoč zavitku dragih smotk kot pas.
To je vidljiva osebnost mačka Bija.
Njegova nevidna osebnost je nad vse ljubezniva. Izraža se ob vseh prmernih in neprimernih prilikah z močnim predenjem, ki pretresa malo telo brez teže in kosti kakor potres. Razen tega se kaže z veliko nežnostjo, »nažnostjo. prijaznostjo, radovednostjo, ostrim opazovanjem in izrazito samovoljo. Mogoče je, da drema v globini njegovih s pol tucata belih dlačic okrašenih prsi še kakšna lastnost, ta se pa še ni pokazala in je zato ne poznam Bi šteje približno šest tednov. Ima tedaj še časa dovolj, da ss razvije svoje posebnosti
Bi živi tja v dan Njegova edina dolžnost, da se ne sme pregrešiti proti strogim predpisom popolne snage, mu ni v breme, temveč očitno v veselje. Na vrt še ne sme. kajti tam biva Bobi. godrnjavi in pogosto muhasti škot. star samec s slabimi mamrami. Bojimo se, da bi utegnil drobnega Bija požreti tn zato že v naprej preprečujemo bližje poznanstvo. Bi je po vsej podobi istega mnenja, kajti ko
Sobriftleltez • Urejuje: Davorin Bavljen
je prvič zagledal črno. kuštravo pošast, ki je v primeri z njim velika približno kakor slon, je krepko pljun:l vanjo.
Torej, kakor rečeno, vrtni paradiž je Biju za sedaj še prepovedan Zlasti mora najprvo čez svojo telesno neznatnost Potem bo lahko plezal po drevesdh in počenjal, kar se mu bo ljubilo. Privezali mu bomo kraguljček okrog vratu, ki bo svaril ptice. Kar se pa tiče kosov, ki tako nesramno kradejo črešnje. je nemara nekakšna izenačevalna pravičnost v tem. če se priplazi črna senca z ostrimi kremplji skoz' vrt. Mlade srnice v pisemskim nabiralniku so že davno izletele, a ptic. ki bi gnezdile na tleh, pri nas ni. Naše vrtno živalsko življenje sestoji po večini iz mnogih trebušastih. zlatih minic. ki nimajo samo oklepa, temveč tudi nrav roparskih vitezov. Napadajo namreč in plenijo vse cvete brez razlike B- jim bo pozneje kdaj nemara izkazoval nekaj zanimanja in to zanimanje bo našim cvetnim gredam morda v korist. Kajti vsaka reč je> dobra ali slaba, kaker pač nanjo gledaš
A vse to leži š«e nekje v bodočnosti Bi si sme vrt ogledovati kvečjemu skoz- ofcno. pa ne vem, da li ga to zavaja v kakšne bodoče načrte in želje. Saj vendar ne morem pogledati v to črno glavico, v zavoje teh nežn:h možganov, ki pojmujejo že tako čudovito svet okrog sebe. Vem. da je slavni proučevaJec možganov Ramon y Cajal preiskal stotine mačjih možganov, od novorojenih, še slepih do četrt- in polletnih živalic. Odtlej vem, da ae takšni mlacEči razvijajo z vihamo brzino, da jim živčna vlakna rasejo v nepojmljivo hitrem tempu. To je pa tudi vse, kar vem.
je Bi zelo srečen N hče mu še J s poudarkom pritožuje in v teh nekoliko mi- I nja gotov, nevarnosti ia. Le nekatere redke stvari so nutr.h s svoj m življenjem gotovo nr rado- malo je vedel o tem
voljen Tedaj tudi nič ne pomaga, da mu odnesemo tja hrano, žogo košarco n celo malo m'cko iz celofana, ki skače tako veselo po tleh. Zaklonišče sovraži, kajti tam se mnogo ui nihče ne bi vi z njim. Ah, saj nima nobenega pojma, kako šele mi ta prostor sovražimo in da gre samo za skrb in previdnost, čc pripravljamo tam najmlajšemu :n najbolj nebogljenemu hišnemu prebivalstvu kolikor tol ko varno ležišče.
Bi se v ostalem skoraj nič ne zanima za letalske napade in tudi ne za grmenje prot lctal-skega topništva, ki pometa nad našimi glavami Zadnjič si je ulovil. Boc si ga vedi kako, v svojem kot:čku plutovinast zamašek m ga je začel ž vahno kotaliti sem in tja med tem ko je besen vsi za valom polnil z grozljivim bobnenjem nebo nad nami Bobi. neprijaznik. ki je ob vsakem letalskem napadu vzorec vseh histeričnih stanj, kakršna se javljajo pri četve-ronožnem rodu. in ki za nobeno ceno ne ostane sam na vrtu. je spet men i da je odbila njegova zadnja ura ter je skušal zlesti v vsako gubo našrh oblačil. Njegov bedni, skesani obraz nas je navzlic nevarnosti silil v smeh in morali smo ga tolažiti pa naj nam je bilo do tega ali ne Mal' mucek ta šesttedenska peščica življenja pa ni tik zraven kazal prav nobenega strahu Igral se je s svojim zama-škom predel nam je in ni ne praska! ne vreščal Saj praskanje sploh ni njegova stvar. -kajti mačka ki z njo dobro ravnaš, se do tega ne spozablja. A tudi drugače ni kazal nobene preplašenosti Bil si je svojega življe-
Menim. da n- prizadjal zla. Le mu prepovedane, n pr. da bi se vzpenja! na mizo z jedrn' da bi med obedi preveč neskromno mi javkal ali da b trosi preveč peska na kuhinjska tla. Pesek izvira iz njegove zdravstvene naprave ki jo uporablja z navdušenjem m prostovoljno že od prve ure dalje, ne da bi čakal na bolj ali manj oč-ten poziv V tej točk m nobene pritožbe čezenj in be-težni. ujedlijivi Bob- z rodovnikom ter mnogoletno vzgojo bi si ga v tem pogledu lahko jemal za vzgled — česar pa na žalost, ne dela.
Težje je že Biju dopovediti, da jaz ne morem pisati, če mi eed na rokopisu, ali pa. da slabo razume gibanje mojega nalivnega peresa, če ga jemlje kot poziv na majhno veselo igro »nrimi :n drž« Nima tudi najmanjšega umevanja za to. da ni njegov naravn- poklic, služb mi kot pivnik temveč da mi s ten. mojo že tako nečitljivo pisavo napravlja še bolj nečitljivo. In čeprav strmi včash globo-koumno v napisane vrstice, ga 'mam vendarle na sumu, da se ne,ponaša z bogve kakšnimi literarnimi darovi. Pa morda se motm Morda preide tudi on nekoč kakor njegov velik: bratranec »Obuti maček« v nesmrtnost Mai naj mu to želim? Za eeda; ne k?že nit; sledu kakšnega čudežnega otroka — hvala Bogu! Drugi ljudje bi o njem gotovo menili, da je povsem navaden, majhen, črn maček, in morda •majo prav.
Trenutno je v Bijevem življenju ena sama žalost, in to tedaj, kadar ga zvečer spravljamo v zaklon;šče spat. Tedaj se glasno in
ni čutil nobene. Tako je vedel o tem. kaj 6e lahko zgodi z njim in z nami. kakor vemo mi mato o zvezdnih katastrofah, ki se dogajajo tisoče m lijonov svetlobnih let od nas.
Grom protiletalskega topništva je stresal hišo. Pe&ek se je usipal nekje v kotu. Pes se je z nenadnim, prestrašenim tuljenjem stiskal k ljudem, da bi ga varovali. V električnih žarn cah je trepetala luč. ugasnila je. se spet zasvetila in spet zatrepetala. Zamolklo grozno vršanje bomb je padalo kakor ogromni udarci z b'čem skozi neskončni prostor Jarek blisk, udar in razpok. Potem težak molk, ki je jemal d^h.
Dv gn;Ia sem se. stonils sem, da pogledam za Bijem. Toda moja skrb je bila odveč. Bi se je bil utrud 1 sivo je samotne igre z za-ma.škom in je lege! spat Ker ni našel svoje košarice, je stop i čez rob na po! odprte škatle za čevlje, odmaknil je pokrov jn se z'cknil udobno v njej. Ves v svitek. počasno dihajoč, je sipal spanje pravičnega in dobro varovanega, ki se mu ne more nič zgoditi.
Nekaj me je st sn lo za grlo Nenadno sem se zavedla da je to popolno samozaupanje t sta velika sreča, nemara edina, t je mogoča živim bitjem In vedela sem. da ie moj mali maček B; v resnic' srečen Nemara ne bo vedno tako. nemara bo zagrabil tudi njega brezmiselni strah za fsto malenkost njegovega ž vljenja kakor tam preko starega psa Bobija.
A sedaj še ne. Gotovo še dolgo ne.
Srečni, mali Bi!
A. Frsnce-Hamr
mm Far daa EonsorUum »Jntro« als Veriag • Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja; Stanko Vtrant — Fttr »Narodna tiskarna A. G* als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. <Lc kot
Jenu — Fttr den InserateateU verantwortlich . Za taaenatnl oddelek odgovarjaš Ljoboolr Vottto ^