Na podlagi drugega odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A) Občina Logatec s tem
javnim naznanilom
obvešča javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora DL-233 Soseska ob Notranjski cesti
I.
Občina Logatec naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora DL-233 Soseska ob Notranjski cesti (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek načrta) in povzetka za javnost.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno od 25. 9. 2013 do 25. 10. 2013, v prostorih Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, Logatec.
Gradivo iz prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi na spletni strani občine http://www.logatec.si.
Javna obravnava bo potekala v sredo, 2. 10. 2013, s pričetkom ob 18. uri v veliki sejni sobi, I. nadstropje, Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, Logatec.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek načrta. Pripombe in predloge se poda do 25. 10. 2013 ustno na zapisnik, pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali se pošljejo na naslov Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec.
Občina Logatec bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na oglasni deski ter spletni strani občine http://www.logatec.si.
Pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih podatkov se šteje, da je dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj naveden način. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Številka: 3505-3/2012-28	Berto Menard, l. r
Datum: 22. 8. 2013	ŽUPAN
Na podlagi drugega odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A) Občina Logatec s tem
javnim naznanilom
obvešča javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora GL-43 Stanovanjska soseska Male Laze
I.
Občina Logatec naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora GL-43 Stanovanjska soseska Male Laze (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek načrta) in povzetka za javnost.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno od 19. 9. 2013 do 18. 10. 2013, v prostorih Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, Logatec.
Gradivo iz prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi na spletni strani občine http://www.logatec.si.
III.
Javna obravnava bo potekala v sredo, 25. 9. 2013, s pričetkom ob 18. uri v veliki sejni sobi, I. nadstropje, Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, Logatec.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek načrta. Pripombe in predloge se poda do 18. 10. 2013 ustno na zapisnik, pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali se pošljejo na naslov Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec.
Občina Logatec bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na oglasni deski ter spletni strani občine http://www.logatec.si.
Pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih podatkov se šteje, da je dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj naveden način. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Številka: 3500-10/2013-25	Berto Menard, l. r.
Datum: 6. 8. 2013	ŽUPAN
PRAKTIKUM 2-15
POLITIKA 16-18
PISMA BRALCEV 19
NAPOVEDNIK 20
KUUURA 21-25
SPORT 26-29
GENERACIJE 30-33
DRUŽBA 34-37
ZAHVALE 38-39

Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Šolska vrata so se ponovna odprla in tako kot vsako leto sem tudi letos v vseh OŠ in podružnicah pozdravil prvošolce, njihove starše, pa tudi učitelje. V spremstvu ravnateljev, vodje Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve, mag. Nevenke Malavašič, in predsednice RK Silve Kranjc smo tako prvošolcem zaželeli varno pot v šolo ter namig, da se naj čim bolj učijo, saj je to najboljša »naložba« v njihovo prihodnost, v kvaliteto njihovega prihodnjega življenja, hkrati pa prispevek k razvoju naše družbe in države. V podporo domovinski vzgoji smo jim darovali slovensko zastavo in knjižico z naslovom »Poklici«.
Glede na največkrat »brezumno« stanje v naši družbi, nestrpnost, preračunljivost in egoizem se sprašujem, ali nismo skoraj vsi prebivalci naše dežele potrebni udeležbe prvega razreda »Šole demokracije«. Tako pa ostajamo vsi še kar naprej prvošolci. Dan za dnem padamo in se vedno težje pobiramo, želeni cilji so vedno bolj in bolj oddaljeni. Kaj se je zgodilo v naši prelepi predalpski deželi, v kateri so bili naši predniki znani po trdem in vestnem delu, po tradicionalnih vrednotah, ki so jih gojili in prenašali iz roda v rod, po globoki veri in nenazadnje, tudi po odpuščanju. Ta trdna vera v dobro, v ljubezen do zemlje, jezika in lastne kulture, nas je ohranjala kot trden in homogen narod, kljub temu, da smo na ozemlju današnje mlade države Slovenije večji del časa bili priče tujim gospodarjem.
Zdaj ko imamo svojo lastno državo, z njo ne znamo upravljati. Ne znamo biti človeku človek, ne znamo gojiti iskreno prijateljskih in čustvenih vezi. Očitno kot človek in kot narod še nismo odrasli, saj smo, namesto človeških kvalitet, polni obtoževanj in celo sovraštva. Mnogi še vedno govorijo o več resnicah, čeprav je resnica ena sama. Zato moramo skupaj razmišljati in delati za skupno prihodnost vseh generacij, ki živimo danes v času krize, vsak s svojim bremenom in skrbmi, kako preživeti vsak dan, kaj bo s prihodnostjo naše mladine in ne nazadnje, kaj bo z našo državo, ki je bila za naše prednike neuresničljiv tisočletni sen. Stopimo skupaj, bodimo demokrati in vsem bo lepše.
Vaš župan, Berto Menard
IPRAKTIKUM odgovor zvezi kulturnih društev
dopis z naslovom nova razdelitev denarja - ukinjanje kulturnih društev v logatcu
Jurij Švajncer, zastopnik Zveze kulturnih društev, je v juliju 2013 Občinskemu svetu in Nadzornemu odboru ter medijem posredoval dopis v katerem navaja, da
1.	se je Občina Logatec odločila, da bo postopoma ukinila manjša in srednje velika društva, in sicer tako, da se maščuje kultur-nicam in kulturnikom, ki so nasprotovali javnemu zavodu in tako da poskuša krčiti sredstva za ljubiteljsko kulturo v prihodnje in ogrožati obstoj društev,
2.	je Občina Logatec kulturnim društvom v Logatcu v pouku odločb, ki so bile izdane v okviru javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov za leto 2013, odvzela pravico do pritožbe,
3.	je Občina Logatec velik del sredstev odvzela manjšim in srednje velikim društvom,
4.	je Občina Logatec nespoštljiva do kulturnih društev in, da naj sklene anekse k obstoječim pogodbam, s katerimi upravičencem ne bi bilo potrebno izvesti celotnih prijavljenih programov, dobila pa bi vsa odobrena sredstva,
5.	Občina Logatec nima izdelane dolgoročne strategije na področju kulture.
Nadzorni odbor Občine Logatec je sprejel sklep, v katerem župana prosi, da do 15. 9. 2013 pripravi odgovor ZKD, v katerem navede na kakšen način bo v bodoče Občina Logatec delila sredstva za uresničevanje javnega interesa za kulturo. Občina Logatec odgovarja na navedbe ter podaja odgovor, katerega je želel tudi Nadzorni odbor.
1. Maščevanje društvom zaradi nasprotovanja javnemu zavodu
Očitki so brezpredmetni, namen občinske uprave ni politično, pač pa strokovno delovanje v skladu z veljavnimi predpisi. Že v oceni stanja in razlogih za sprejetje predloga novega Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov in projektov v občini Logatec je bilo jasno obrazloženo, da je bil predlog novega pravilnika pripravljen na osnovi težav, s katerimi se je Občinska uprava soočala tekom razpisnega postopka v letu 2012 in na osnovi neusklajenosti s
področnim zakonom. Namen novega pravilnika je bil prilagoditev pravilnika potrebam organizacij in materialnemu zakonu s področja uresničevanja javnega interesa za kulturo (ZUJIK), saj se je izkazalo, da je prejšnji pravilnik neskladno z zakonom segmentiral upravičence, ki so se lahko prijavili na razpis in poziv, delo komisij je izvajala samo ena komisija namesto dveh in tudi postopek odločanja ni bil povsem usklajen z zakonodajo. Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, da morajo Občine opravljati svoje zadeve in izvrševati naloge v okviru ustave in zakonov in ne po predpisih, ki niso pripravljeni skladno z zakonodajo in ki zato ne morejo biti tran-sparentni. Nepravilna je navedba, da se sredstva za sofinanciranje kulture v letu 2013 krčijo, saj je višina sredstev, ki jih Občina daje v ta namen, ostala enaka kot je bila v letu 2012. Tako se je Občina Logatec odločila kljub drugačni praksi nekaterih občin, ki so zaradi razmer v državi znižale proračunska sredstva za namen sofinanciranj kulturnih in tudi drugih dejavnosti nevladnih organizacij. Občinska sredstva, namenjena podpori ljubiteljski kulturi, bi ljubiteljskim kulturnim društvom morala predstavljati samo to - torej podporo, del pridobljenih sredstev in ne celote. Matični vir financiranja in pomoči ljubiteljskim kulturnim društvom bi namreč moral biti Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, kar določa tudi Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008
-	2011 (v nadaljevanju: RNPK), ki je do sprejetja novega Nacionalnega programa za kulturo še v veljavi. RNPK v 4. poglavju, ki govori o področjih in dolgoročnih ciljih kulturne politike v točki št. 13. točno določa: »Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo v naslednjih letih nadaljeval izvajanje programov, začrtanih v zadnjih letih. Temeljna področja dela sklada bodo:
-	sofinanciranje projektov kulturnih društev in skupin,
-	sofinanciranje projektov investicijskih posegov in nakup opreme,
-	organizacija ljubiteljskih kulturnih prireditev in izobraževanja.«
Med prioritetami in cilji, ukrepi in kazalni-
ki pa RNKP zada izvajalcema, ki sta Ministrstvo za kulturo ali Javni sklad za kulturne dejavnosti, da ustvarita ustrezne pogoje za delovanje kulturnih društev in njihovih zvez ter s spodbujanjem ustvarjalnosti zvišati doseženo raven ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; spodbujati sodelovanje slovenskih kulturnih društev in ustvarjalcev s sorodnimi slovenskimi organizacijami v zamejstvu. Občina Logatec se je že vsa leta kljub določbam RNKP v največji možni meri trudila zagotavljati prostorske in finančne možnosti za izvajanje programov oziroma delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin ne glede na njihovo velikost. Ob tem poudarja, da nima namena ogrožati obstoja in delovanja društev oziroma organizacij na področju kulture, saj prav ta v veliki meri prispevajo k zadovoljstvu občank in občanov ter njihovemu aktivnemu in polnemu preživljanju prostega časa.
2. Odvzem pravice do pritožbe
Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 27/08 Odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, v nadaljevanju: ZLS) v 67. členu samoupravnim lokalnim skupnostim določa dvostopenjsko odločanje, a samo v primerih, če zakon ne določa drugače, in sicer: »O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.« Tudi 233. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, v nadaljevanju: ZUP) določa, da o pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdala uprava samoupravne lokalne skupnosti v upravni zadevi iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, in o pritožbi zoper odločbo, ki jo izda nosilec javnih pooblastil na podlagi predpisa sveta samoupravne lokalne skupnosti, odloča župan. Vendar ZUP že v 3. členu določi subsidi-arno uporabo ZUPa s tem, ko določi, da so lahko »posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je za postopanje

na takem upravnem področju to potrebno. Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah tega zakona pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom.« Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11; v nadaljevanju ZUJIK) določa javni interes za kulturo, organe, ki so zanj pristojni in odgovorni ter mehanizme za njegovo uresničevanje. Tako ZUJIK ureja tudi področje odločanja v postopkih razpisa in javnega poziva za sofinanciranje kulturnih projektov oziroma programov, in sicer ne samo, kadar tonamenska sredstva razdeljuje pristojno ministrstvo, ampak tudi kadar javna sredstva razdeljujejo samoupravne lokalne skupnosti. Tretji odstavek 100. člena ZUJIK določa, da se postopki javnega razpisa in javnega poziva uporabljajo tudi za lokalne skupnosti s tem, da pristojnosti ministra izvršuje župan oziroma organ, ki je po zakonu pooblaščen zastopati in predstavljati lokalno skupnost. (V skladu s 33. členom ZLS predstavlja in zastopa občino župan.) Nadalje ZUJIK v: 111. in 117. členu ureja zavržbo prepoznih, nepopolnih vlog in vlog, ki so jih vložile neupravičene osebe. Sklep o zavržbi sprejme minister (na ravni lokalne skupnosti: župan oziroma organ, ki je po zakonu pooblaščen zastopati in predstavljati lokalno skupnost); 113. in 120 členu ureja izdajo odločbe o odobritvi oziroma zavrnitvi sofinanciranja kulturnih programov in projektov. Odločbo izda minister (na ravni lokalne skupnosti župan oziroma organ, ki je po zakonu pooblaščen zastopati in predstavljati lokalno skupnost) na podlagi poročila strokovne komisije (ki je imenovana na podlagi 20. člena ZUJIK). Na podlagi navedenega je edino redno pravno sredstvo zoper posamične akte, izdane v postopku javnega razpisa ali poziva na področju kulture, ureja peti odstavek 94. člena ZUJIK, ki določa, da je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. Odpravljena ali za nično izrečena odločba
ne vpliva na že sklenjene pogodbe. Na podlagi navedenega ZUJIK, ki predstavlja poseben predpis nasproti ZUP-u, ki je splošen predpis, ne predvideva dvostopenjskega odločanja v predmetnih upravnih postopkih, zato zoper odločbe ni dovoljena in predvidena pritožba, pač pa samo upravni spor.
Občina Logatec je že v letu 2011, ko je pripravljala Pravilnik o sofinanciranju projektov varovanja kulturne dediščine v občini Logatec, ugotovila, da ZUJIK določa pri sofinanciranju kulturnih projektov in programov samo enostopenjsko odločanje. Postopke sofinanciranja projektov varovanja kulturne dediščine namreč prav tako določa ZUJIK. Občinska uprava Občina Logatec je zaradi želje po razjasnitvi in pravilni pripravi predpisa zaprosila za odgovore o pravilnem ravnanju tako Ministrstvo za kulturo kakor Skupnost občin Slovenije. Pravna svetovalka Skupnosti občin Slovenije je pojasnila, da ZUJIK ne pozna dvostopenjskega postopka in da se v odločbi na koncu prvostopenjskega postopka napiše naslednje besedilo: »Pravni pouk: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, dopustno pa je vložiti tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, Tržaška cesta 68 a, v roku 30 dni od vročitve odločbe.« Z Ministrstva za kulturo pa je Občina Logatec v vednost prejela dopis, ki je bil naslovljen na Službo vlade RS za zakonodajo, Službo vlade RS za lokalno samoupravo, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije. V dopisu je ministrstvo izpostavilo ugotovljeno stanje in ob takratni pripravi sprememb ZUJIK vse naslovnike povprašalo za mnenje o ustreznosti odlo-
čanja v postopkih javnega razpisa oziroma javnega poziva za sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov na občinski ravni, kot ga ureja ZUJIK. Glede na ugotovitev, da predlog sprememb ZUJIK, kot je bil pripravljen v letu 2011 (a ni bil poslan v proceduro sprejema) in kot je pripravljen v letu 2013 (je v proceduri usklajevanja), ne spreminja postopka odločanja, gre predvidevati, da bo še naprej v teh postopkih, tudi na ravni občin, možno odločati samo enostopenjsko. V kolikor bo občinskim upravam preko inštitucij Skupnost občin Slovenije in Združenju občin Slovenije uspelo prepričati pripravljavca tega zakona, da spremeni postopek iz enostopenjskega v dvostopenjskega, pa bo slednjega lahko upoštevala tudi Občina Logatec. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih programov in projektov v občini Logatec (Logaške novice, št 3/13) namreč v drugem odstavku 1. člena določa, da se za posamezna vprašanja s področja sofinanciranja javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki niso urejena s tem pravilnikom, neposredno uporablja zakon s področja uresničevanja javnega interesa za kulturo. Glede na dejstvo, da je predlog zakona v javni obravnavi in se tiče tudi ljubiteljskih kulturnih društev pa bi pričakovali, da bodo tudi slednja sodelovala pri kreiranju dotičnega zakona.
Berto Menard Župan
Nadaljevanje odgovora zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki.
OPRAVIČILO
V julijski številki Logaških novic smo v prispevku Urejanje zelenih površin na hitro zapisali, da je naziv projekta ureditve parka Po poteh kulturne dediščine. Pravi naziv sofinanciranja s strani Evropske unije je: Do narave, dediščine in ljudi prijazen Logatec. V uredništvu se pripravljavcu projekta, občini Logatec, za napako opravičujemo.
Uredništvo Logaških novic
PROGRAM PRIREDITEV V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA
Nedelja, 1. septembra 2013, ob 8. uri, Logatec Mednarodni simpozij pri projektu Forte Cultura na temo Utrdbena dediščina v Sloveniji
Org. in info: Ad Pirum, 031 339 813 (Anton Marn), zavod@adpirum.si
Nedelja, 1. septembra 2013, od 13. do 19. ure, Logatec, Notranjska
Strokovna ekskurzija Forte Cultura na relaciji Logatec -Ljubljana - Zapolje - Unec - Logatec
Org. in info: Ad Pirum, 031 339 813 (Anton Marn), zavod@adpirum.si
Ponedeljek, 2. septembra 2013, od 8. do 19. ure, Logatec, Notranjska
Strokovna ekskurzija Forte Cultura na relaciji Logatec -Žirovski vrh - Hlavče njive - Idrija - Podroteja - Godovič -Logatec
Org. in info: Ad Pirum, 031 339 813 (Anton Marn), zavod@adpirum.si
Torek, 3. septembra 2013, od 13. do 19. ure, Logatec, vzhodna Slovenija
Strokovna ekskurzija Forte Cultura na relaciji relaciji Logatec - Turjak - Žužemberk - Sevnica - Celje - Žiče -Logatec
Org. in info: Ad Pirum, 031 339 813 (Anton Marn), zavod@adpirum.si
Sreda, 4. septembra 2013, od 13. do 19. ure, Logatec, Gorenjska Strokovna ekskurzija Forte Cultura na relaciji relaciji Logatec - Škofja Loka - Zali log - Soriška planina - Bled -Begunje - Logatec
Org. in info: Ad Pirum, 031 339 813 (Anton Marn), zavod@adpirum.si
Četrtek, 5. septembra 2013, od 13. do 19. ure, Logatec, nekdanja Koroška
Strokovna ekskurzija Forte Cultura na relaciji Logatec -Fort Hensel - Rabeljsko jezero - Predel - Kluže - Kobarid -Logatec
Org. in info: Ad Pirum, 031 339 813 (Anton Marn), zavod@adpirum.si
Četrtek, 5. septembra 2013, ob 18. uri, Galerija Hiša sonca
Logatec, Notranjska 14, Logatec
Slikarski tečaji za odrasle, od risbe do slike
Org. in info: JSKD Ol Logatec, 01 7591 740, www.jskd.si,
http://www.jskd.si/kulturna-mreza/osrednja-slovenija/
logatec/predstavitev.htm#
Petek, 6. septembra 2013, od 8. do 19. ure, Logatec, Primorska Strokovna ekskurzija Forte Cultura na relaciji Logatec -Hrušica (Ad Pirum) - Cerje - Sveti Mihael - Gradišče -Palmanova
Org. in info: Ad Pirum, 031 339 813 (Anton Marn), zavod@adpirum.si
Petek, 6. septembra 2013, ob 20. uri, Galerija Hiša sonca Logatec, Notranjska 14, Logatec
Goran Milošev:Turkizno rdeče morje, fotografska razstava
Org. in info: JSKD Ol Logatec, 01 7591 740, www.jskd.si,
http://www.jskd.si/kulturna-mreza/osrednja-slovenija/
logatec/predstavitev.htm#
Sobota, 7. septembra 2013, ob 7.30 uri, Igrišče Balinarskega športnega društva Logatec Balinarski turnir društev invalidov Notranjske regije in prijateljskih društev
Org. in info: Društvo invalidov Logatec - Šport za invalida, di.logatec@kabel.net
Sobota, 7. septembra 2013, od 8. do 12. ure, Palmanova - Logatec
Strokovna ekskurzija Forte Cultura na relaciji Palmanova - Logatec
Org. in info: Ad Pirum, 031 339 813 (Anton Marn), zavod@adpirum.si
Sobota, 7. septembra 2013, ob 9. uri, Vaški muzej in galerija Laze
Juterškovo srečanje -11. srečanje likovnih umetnikov
Org. in info:TD Lanski vrh, td.lanskivrh@gmail.com ali 041 376 278 (Šabec Janez)
Nedelja, 8. septembra 2013, ob 10. uri, Pred Gostilno Bistra v Bistri Pokažimo Notranjost!
Org. in info: Turistična agencija Argonavt, 040 562 335, argonavt.turizem@gmail.com
Nedelja, 8. septembra 2013, ob 14. uri, Izobraževalni center
RS za zaščito in reševanje - enota Logatec Srečanje
upokojencev Notranjske regije
Srečanje upokojencev Notranjske regije
Org. in info: Društvo upokojencev Logatec, predsednik
Vladislav Puc
Ponedeljek, 9. septembra 2013, ob 19. uri, Knjižnica Logatec Prvo srečanje članov bralnega krožka Žarek -Beremo z Manco Košir, v sezoni 2013/2014
Org. in info: Knjižnica Logatec (Urška Orešnik), 01 7541 722
Sreda, 11. septembra 2013, ob 16. uri, Dom starejših Logatec
Razstava slikarke in ilustratorke Nejke Selišnik
Org. in info: Dom starejših Logatec, Gubčeva 8a, Logatec, 01 750 80 80, info@ds-logatec.si
Sreda, 11. septembra 2013, ob 17. uri, Rovte Postavitev temeljnega kamna za novogradnjo -Vrtec Kurirček Logatec, enota Rovte
Org. in info: Krajevna skupnost Rovte, 031 503 526
Nedelja, 15. septembra 2013, ob 9. uri, Balinišče BŠD Logatec, "ob železniški progi" 14.Vebrov memorial
Org. in info: Balinarsko športno društvo Logatec, tel: 070376977, jkozman07@gmail.com
Nedelja, 15. septembra 2013, ob 11. uri, v ICZR -Enota Logatec v Blekovi vasi
70. obletnica ustanovitve Logaškega bataljona, 12. septembra 1943 v Žibršah
Org. in info: Združenje borcev za vrednote NOB Logatec, 041 459 958, vesna.jerina@siol.net
Ponedeljek, 16. septembra 2013, ob 17. uri, Mali park pri Poštnem vrtu
Odprtje novega parka Mali park pri Poštnem vrtu
Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 in Knjižnica Logatec, 01 7541 722
Torek, 17. septembra 2013, ob 17. uri, pri kapelici pod Sekirico Test hoje
Org. in info: Zdravstveni dom Logatec, 01 7508 220
Torek, 17. septembra 2013, ob 19. uri, Upravni center Logatec, sejna soba, 1. Nadstropje Predavanji: Javni prostor trajnostnega mesta, mag. Katja Žagar, Občina Logatec in Trajnostna mobilnost za uspešno prihodnost Logatca, dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600
Sreda, 18. septembra 2013, ob 17. uri, Grajski park Logatec Otroški kolesarski izziv
Org. in info: Kolesarska trgovina Cult Logatec, 01 7541 030
Sreda, 18. septembra 2013, ob 18.30. uri, Dvorana Glasbene šole Logatec 1. koncert Koncertnega abonmaja GŠ Logatec (2013/2014) - Jure Robek - klarinet
Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01 7590 730
Četrtek, 19. septembra 2013, ob 16. uri, Vrtec Kurirček Logatec - enota centralni vrtec Za lepši svet - delavnica za otroke v okviru Tedna mobilnosti 2013
Org. in info: Centralni vrtec Kurirček Logatec, 01 7590 400, Nataša Grginič
Petek, 20. septembra 2013, od 8.30 do 15. ure, Prostor pred Kolesarsko trgovino Cult v Logatcu Kolesarski sejem
Org. in info: Kolesarska trgovina Cult Logatec, 01 7541 030
Petek, 20. Septembra 2013, ob 10. uri, Cankarjeva cesta v Logatcu V mestu brez avtomobila 2013 - Logatec
Ob 10. uri - predaja prikazovalnika hitrosti Občini Logatec Od 10. do 13. ure - Otroško dopoldne Od 15. do 19. ure - Vaš korak za čistejši zrak Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600
Petek, 20. septembra 2013, ob 10. uri, Cankarjeva ulica, Logatec
Predstavitvena stojnica: Knjižnica za vse generacije
Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722
Petek, 20. septembra 2013, ob 10. in ob 17. uri, Cankarjeva ulica, Logatec
Predstava za otroke Pismonoša Aljoša med prometnimi znaki, v izvedbi gledališča Antolin
Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 in Občina Logatec, 01 7590 600
Petek, 20. in sobota 21. septembra 2013, ob 19. uri, ŠRC Kovk Rovte Rock in Rovte
Org. in info: Športni društvo Kovk Rovte, 041 790 349, sd.rovte@gmail.com
Petek, 20. septembra 2013, ob 19.30 uri, Narodni dom Logatec Slavnostna seja Občinskega sveta ob občinskem prazniku občine Logatec s podelitvijo občinskih priznanj
Org. in info: KD Simfonični orkester Cantabile, info@cantabile.si, www.cantabile.si
Sobota, 21. septembra 2013, ob 8.30 do 15. ure. Prostor pred Kolesarsko trgovino Cult v Logatcu Kolesarski sejem
Org. in info: Kolesarska trgovina Cult Logatec, 01 7541 030
Sobota, 21. septembra 2013, ob. 10. uri, ploščad pred Narodnim domom v Logatcu
Zarolaj v Teden mobilnosti s Superpolhom - brezplačni tečaj rolanja za otroke
Org. in info: Superpolh, superpolh@superpolh.si, 040 453 993
Sobota, 21. septembra 2013, ob 19. uri, Steklena galerija v Športni dvorani Logatec Likovna razstava - Extempore Logatec 2013
Org. in info: Društvo likovnikov Logatec, 041 365 329, janez.ovsec@kabelnet.net
Nedelja, 22. septembra 2013, ob 16. uri, Razstavišče Stolp na vratih Štanjel Odprtje razstave Pomežik Andreju Žigonu ob deseti obletnici njegove smrti
Org. in info: Razstavišče Stolp na vratih Štanjel in Knjižnica Logatec, 01 7541 722
Nedelja, 22. septembra 2013, ob 19. uri, cerkev sv. Nikolaja Logatec
Koncertino pred odhodom na tekmovanje v Rimini
Org. in info: KUD Adoramus, 040 227 401, info@adoramus.si
Sreda, 25. septembra 2013, ob 19. uri, Galerija Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Partizanska 22 Parafraze likovnih del, območna tematska razstava odraslih likovnih ustvarjalcev iz območnih izpostav Logatec, Vrhnika in Cerknica
Org. in info: JSKD Ol Logatec, 01 7591 740, www.jskd.si, JDKD Ol Cerknica 01 7096 741, oi.cerknica@jskd.si, http://www.jskd.si/kulturna-mreza/osrednja-slovenija/ logatec/predstavitev.htm#
Sobota, 28. septembra 2013, ob 10. uri, ploščad pred Knjižnico v Logatcu Zaključna prireditev poletnega bralnega projekta Poletavci - poletni bralci in podelitev nagrad
Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722
Sobota, 28. septembra 2013, ob 17. uri, Športna dvorana Logatec
Obeležje 30 letnice delovanja Društva invalidov Logatec
Org. in info: Društvo invalidov Logatec
Ponedeljek, 30. septembra 2013, ob 17.00 uri, Knjižnica Logatec Prvo srečanje članov mladinskega bralnega krožka Beremo2 - ker beremo in se pogovarjamo, v sezoni 2013/14
Org. in info: Knjižnica Logatec (Urška Orešnik) 01 7541 722
Prireditev organizira Simfonični orkester Cantabile, ki je bil za izvedbo te prireditve izbran na javnem pozivu za sofinanciranje kulturnih projektov, ki so v interesu Občine Logatec za leto 2013.
ÜI
Občina Logatec
Občina Logatec
Spoštovani,
ob praznovanju občinskega praznika vas vljudno vabim na
Slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Logatec s podelitvijo občinskih priznanj,
ki bo v petek, 20. septembra 2013 ob 19.30 uri, v Narodnem domu Logatec
Plaketo Občine Logatec prejmejo:
Marinka Cempre Turk Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Logatec
Tone Mihevc
Listino Občine Logatec prejme: Balinarsko športno društvo Logatec
slavnostni govornik župan Berto Menard
v kulturnem programu nastopajo:
Simfonični orkester Cantabile
Marjan Grdadolnik, dirigent solisti: Erika Frantar, harfa Eva Vrtačnik, oboa Lucas Somoza Osterc, bariton
slovesnost povezuje Anja Sedej
Prijazno vabljeni tudi na ostale prireditve ob občinskem prazniku Občine Logatec.
Župan Občine Logatec Berto Menard
zanimiva družina
Bralka Logaških novic nas je poklicala in nam povedala, da se je težko pričakovani novi član družine končno skotil. Gre za majhnega oslička, ki se je, ko smo ga šli fotografirat, sramežljivo skrival za mamico. Upamo, da nam niti njegov lastnik niti osliček objave fotografije ne zamerita. Da imamo v logaški občini osličjo družino, je hvalevredna novica. Menda gre za prav posebej cenjeno pasmo - istrskega osla. Osli sicer pri večini ljudi redko uživajo spoštovanje. A so zelo cenjeni in koristni - o tem bi gotovo vedeli več povedati njegovi rejci. Osli so prehransko skromni, so pomočniki pri čiščenju trnatih rastlin s pašnikov, uporabljajo jih tudi kot varuhe čred pred zvermi. Paša katerekoli vrste na suhih pašnikih pa je učinkovita preventiva pred zaraščanjem in pred požari.
Uredništvo Logaških novic
T	. ;
V v
T .-v1 „„
nüi RRT E £
BES SSffl IW33, s
i
NAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/1
VVVVVVVVVVVVV^^
AKCIJA ZBIRANJA RABLJENEGA TEKSTILA
<8>
xeKsiMiica
KDAJ:
V ponedeljek, 30.september2013 med 15.00 in 17.00 uro.
KJE:
Parkirišče OŠ 8 talcev, Notranjska cesta 3, Logatec.



m

Imate tudi vi v omari kose odvečnih oblačil in ne veste kam z njimi? Vašega rabljenega tekstila bomo zelo veseli na projektu Tekstilnica.
Tekstilnica ima več zbirnih točk po Sloveniji za oddajo tekstila. V mesecu septembru pa se bomo oglasili tudi pri vasv Logatcu.
KAJ ZBIRAMO:
-OBLAČILA in OBUTEV -MODNE DODATKE
- HIŠNE TEKSTI LUE (posteljnino, rjuhe, pregrinjala, prešite odeje, brisače, prte, zavese in metrsko blago)
Prosimo vas, da prinesete čista oblačila, obutevv parih, vse pa zapakirate v večje vreče.
S podporo projekta Tekstilnica naredite nekaj dobrega za naše okolje! Hvala.
"ProjektTekstilnica delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve."
E-ZD: dobrote.zbo@gmall.com E-EBM: tekstllnlca@oclstlmo.sl www.tekstllnlca.sl
obvestilo tabornikov
septembra srečanje notranjske koordinacije du.
Spoštovani prebivalci občine Logatec! Logaški taborniki v letu 2013 beležimo 20-letnico delovanja našega društva, zato smo se v okviru praznovanj odločili organizirati Republiško orientacijsko tekmovanje - največje taborniško tekmovanje v Sloveniji, ki bo potekalo od 27. 9. do 29. 9. 2013 v okolici Logatca. Tekmovanja se bo udeležilo okrog 400 tabornikov iz cele Slovenije, ki bodo v treh dneh tekmovali v različnih disciplinah, glavna oz. najdaljša izmed teh je orientacijski tek, ki bo trajal celo soboto in nedeljo dopoldne. Kje točno bo potekala proga, mora ostati zaradi tekmovanja skrivnost. Taborniki bodo hodili po cestah, gozdovih, po travnikih, vendar s hojo ne bodo povzročali škode. Proga cela ne sme biti posebej označena, saj tekmovalci iščejo kontrolne točke, ki so označene z oranžno-belimi znaki (sportident), ki jih bomo postavili že v petek in pospravili v nedeljo. Prosimo vas za podporo pri izvedbi tekmovanja, saj bo to dobra promocija Logatca kot kraja in gostoljubja njihovih prebivalcev. V primeru, da naletite na katero izmed oznak, jo prosimo pustite na mestu.
Vesna Istenič vodja tekmovanja
IPRAKTIKUM novosti iz otroškega in šolskega dispanzerja
nova pediatrinja v zd logatec
V pediatrični ambulanti/otroškem dispanzerju že od januarja 2013 dalje kot specialist pedi-atrije dela Andrej Trojar. V Logaških novicah smo ga predstavili že leta 2010, in sicer kot specializanta. Veliko staršev se je z dr. Trojarjem že seznanilo in ga spoznalo, izvedeli ste tudi, da se je februarja po dolgoletnem delu v pediatrični ambulanti upokojila specialistka pediatrije prim. Jasna Čuk Rupnik. Prim. Čuk Rupnikova še naprej sodeluje z Zdravstvenim domom, saj vodi Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. 10. junija 2013 pa je z delom v Zdravstvenem domu Logatec pričela specialistka pediatrije Sabina Marš Kogej, ki je zapolnila vrzel v otroškem dispanzerju. Dela trikrat tedensko, in sicer v ponedeljek in četrtek dopoldne, ob torkih pa popoldne. Ker sta po novem v pritličju dva pediatra, se je zaradi boljše organizacije dela šolska ambulanta Blagice Džaic, dr.med., spec.šol.med., preselila v 2. nadstropje, pri dvigalu nad glavnim vhodom.
Sabina Marš Kogej, nova pediatrinja v logaškem Zdravstvenem domu.
Sabina Marš Kogej je po rodu iz okolice Celja, študij medicine pa je končala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Po opravljenem stažu je pričela s specializacijo iz pediatrije na Pediatrični kliniki v Ljubljani in na otroškem oddelku splošne bolnišnice
Celje, ter jo leta 2009 uspešno zaključila. Po opravljeni specializaciji se je zaposlila v predšolskem dispanzerju Zdravstvenega doma v Idriji. V letošnjem letu se je odločila nadaljevati delo v otroškem dispanzerju Zdravstvenega doma Logatec, saj zadnji dve leti z družino živi v Logatcu. Ima dva majhna otroka. Prosti čas najraje preživlja z družino, aktivno v naravi. Glede tega se ji zdi Logatec s številnimi naravnimi možnostmi in dobro cestno povezavo odličen kraj za prebivanje.
Tanja Miklavc Maček, v.d. direktorice
aktivnosti za tretje življenjsko obdobje
Društvo UTŽO je bilo ustanovljeno 12. 9. 2012 in za nami je prvo študijsko leto. Imamo 84 članov in v 9 programih je bilo 127 »študentov«. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da polni optimizma vstopamo v drugo študijsko leto. Če ste starejši in bi radi še kaj storili zase, se nam priključite. Življenje je učenje ... Lepo povabljeni!
V študijskem letu 2013/14 bomo organizirali naslednje študijske programe: Računalništvo, Umetnostno zgodovina, Angleščina, Italijanščina, Nemščina, Keramika, Mozaik, Ročna dela (različni sklopi), Gibanje ob glasbi, Okrasni vrt in zelenjavni vrt, Kako ohraniti zdravje v zrelih letih.
Programi so bodisi 50-urni in trajajo 2 semestra (jeziki, računalništvo in umetno-
stna zgodovina) bodisi 25 urni in trajajo 1 semester. Programi potekajo enkrat tedensko od ponedeljka do četrtka v popoldanskem in dopoldanskem času. Do vpisa bo znan tudi urnik predavanj.
Vpis bo potekal v septembru, in sicer: ob ponedeljkih: 9 .9., 16. 9. in 23. 9. in 30. 9., od 17. do 19. ure v prostorih Društva na Notranjski 14 v 1. nadstropju.
Ob vpisu dobite vse potrebne informacije, plačate letno članarino 20 EUR in plačate 1. obrok šolnine ali šolnino za 1. Semester (40 EUR). Programi se začnejo 1. 10. 2013 in potekajo predvidoma do konca aprila 2014 oziroma do realizacije programa. V soboto, 12. 10., organiziramo tudi 4-urni kuharski tečaj s kuharjem Robertom Mr-zelom. Vsebina: Enolončnice in strjenke.
Cena: 20 EUR. Organizirali bomo tudi delavnice in člane sproti obveščali. Skupine štejejo od 10 do 15 slušateljev, v primeru manjšega vpisa pa se program ne bo izvajal. Imamo odlične mentorje, zagotavljamo dobro vzdušje v skupini, zato vabljeni k vpisu. Naš slogan ŠIRIMO OBZORJA IN ZDRUŽUJEMO LJUDI obeta, da je vredno vlagati v vsakega starejšega za boljše počutje in zdravje.
Informacije o Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje lahko dobite tudi na blogu: utzo.blogspot.com ali na telefonu 051 316 422. Vabljeni!
Upravni odbor Društva UTŽO, Metka Rupnik, predsednica društva
PRAKTIKUMI policija svetuje
varovanje otrok na poti v in iz sole
Z načrtovanimi aktivnostmi bomo policisti Policijske postaje Logatec tudi ob začetku letošnjega šolskega leta 2013/2014, skupaj s člani ZŠAM in SPV Občine Logatec,
skrbeli za varnost otrok na poti
v in iz šole. Tako bomo:
•	v okolici šol izvajali poostrene nadzore, pri čemer bo glavni cilj umirjanje prometa (nadzor hitrosti), še posebej v času prihoda učencev v šolo in odhoda domov,
•	preverjali uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi bodo starši pripeljali otroke v šolo,
•	pozorni na varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolcev in drugošolcev z rumenimi ruticami in z odsevnimi telesi ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem,
•	opravljali poostrene nadzore tehnične brezhibnosti vozil, s katerimi se bodo učenci prevažali v šolo in iz šole domov, in ob tem dosledno ukrepali,
•	ob prihodu otrok v šolo s kolesom kontrolirali obvezno uporabo zaščitne čelade.
Poleg tega za večjo varnost otrok priporočamo naslednje:
Staršem svetujemo: da te in prihodnje dni več časa namenite
prometno varnostni vzgoji svojih otrok. Zelo pomembno je, da neposredno v prometu preverite, kaj vaši otroci na šolski poti znajo in zmorejo, da pri prevozu otroke dosledno zavarujete z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažate zavarovane v ustreznih sedežih.
Voznikom svetujemo: da so v prometu še posebej pozorni na otroke in njihovo nepredvidljivost in da temu prilagodijo tudi način svoje vožnje.
Več nasvetov za varnost vaših otrok v prometu lahko najdete na internetni strani www.policija.si / preventiva /.
Vam in vašim otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu.
Policijska postaja Logatec
VAROVANJE OTROK NA POTI V tOLO IN IZ NJE
S septembrom se oa poteti proti Sflam iwiwvno
lUjPJdjQ-S.ülaiii.JirUQ POLICIJA OPOZARJA
POT
foiciab ifctfici i-s. zvapliPOOSTRENE NADZORU.t" praxn ns VAM h:l.Ü0"R05 fi PREČKA« JE CESTE 4ptii*aiuei OTROK Z CCSEVfM TELEH jierarjall UPÜRA0Ü WRH0STHI-FWSCH m ßREZm&JÖST HXE5 tar lOLES 1 HÖTOfUBI ii obvezrc izrabo ZASClTtH ČELAD
0btm	POLICIJA SVETUJE
tnitttM
■DATEH PRIHODNJE 2H VBi fcSSA HAMiMTEPFCWTHO WftNOSTHI V230JI 5VOJH OTROK. POSREDNO V PROMETU PRtVEBl'E, KAJ WSl OTROCI NA50USKI POTI ZW JO
NZMCBEJO
NAUCrE JM PFAtfILNE HOJE PO ŠOLSKIH PIHEK V^NJO Z WTCWOÖLQM FK OTROKE DO&JODtlOZMRJUTE Z WRNCSTHM PASOVI OZFOMA JH VOZITE ZMROWfC V i)STREŽNIH CrTK&SHIH £EDC2H. VOZNIKOM:
DA STš V PROM-TU iE POSEBEJ PCiZCG NI HA OTROKE IN HJlHCKffl KEW!E(M(SLJUBST TER DA TEMU FR UÖQDITE TUH HTROST N NAÜH SMCJE WljHJE VW nSswte* JSvamWtvftfihalrDtvpiamalulailtDßajilBtHna irlfr natii slrmi
n ri J.: jl: ;; Jp'a^enV^a l.
Ven in val m drekom žel mo sueätio w prtjmelrterti vieKdani.. RaUcialta poelaja Logas:
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
v občini logatec
TUDI V SEPTEMBRU
KDAJ: 25. SEPTEMBER 2013 MED 12. IN 17. URO KJE: SEJNA SOBA OBČINE LOGATEC, I. NADSTROPJE PREDHODNE PRIJAVE: NA TEL.: 01/7590600

urbana v medkrajevnem prometu
tudi kot plačilno sredstvo
Ljubljana, 18. julij 2013 - Ljubljanski potniški promet (LPP) 1. avgusta na vseh linijah v medkrajevnem potniškem prometu kot plačilno sredstvo uvaja Enotno mestno kartico Urbana, ki bo potnikom na medkrajevnih linijah omogočala brezplačno prestopanje v roku 90 minut in neomejeno število potovanj v mreži linij medkrajevnega potniškega prometa LPP. Obstoječe kartice na medkrajevnem potniškem prometu bo treba zamenjati najkasneje do 31. julija 2013. Možnost plačila z gotovino na medkrajevnih linijah LPP ostaja. Ob uvedbi novosti cene vozovnic ostajajo nespremenjene. Z Urbano bo možno tudi plačevanje ostalih storitev, vključenih v sistem Enotne mestne kartice Urbana.
S 1. avgustom LPP na medkrajevnih linijah v občinah Vrhnika, Borovnica, Logatec, Videm/Dobrepolje, Ivančna Gorica, in sicer na vseh napajalnih linijah znotraj občin in glavnih linijah do Ljubljane ter na liniji Ljubljana - letališče Brnik, uvaja nov plačilni sistem. Brezkontaktna kartica Urbana bo potnikom po novem omogočala brezplačno prestopanje v roku 90 minut na medkrajevnih linijah, z doplačilom 1,20 EUR iz dobroimetja na kartici ali z nakupom mesečne vozovnice za mestni potniški promet pa tudi na mestnih linijah. Obstoječe plačilne kartice morajo potniki na medkrajevnih linijah zamenjati za brez-kontaktno kartico Urbana do 31. julija, saj plačevanje prevozov z obstoječo kartico po tem datumu ne bo več mogoče. Potniki bodo po 1. avgustu prevoz plačevali z Urbano ali z gotovino po veljavnem ceniku medkrajevnega potniškega prometa. Zaradi spremembe plačilnega sistema in zaradi lažjega prestopanja v roku 90 minut med medkrajevnimi linijami se bodo uskladili tudi nekateri vozni redi teh linij, linija Pa-dež - Zavrh - Pokojišče - Borovnica pa se bo uskladila z voznimi redi Slovenskih železnic. Potniki terminsko, zeleno kartico Urbana, na katero lahko naložijo mesečno vozovnico, uredijo v Potniškem centru LPP na Bavarskem dvoru v Ljubljani, na Avtobusni postaji Ljubljana in v Turistični agenciji PAV na Cankarjevem trgu 4 na Vrhniki. Po zamenjavi kartice bodo potniki nakupe mesečnih vozovnic lahko opravili tako na zgoraj naštetih prodajnih mestih kot tudi v Turistični agenciji Na-
klo Logatec (Notranjska cesta 14), v Študentskem servisu na Kolodvorski cesti 3 v Grosupljem in v Študentskem servisu v Ivančni Gorici (Sokolska ulica 12). Zamenjava kartice je brezplačna.
Za ureditev kartice Urbana potniki predložijo obstoječe plačilno sredstvo in osebni dokument na Potniškem centru LPP, nato pa se na novo kartico prenese stanje dobroimetja ali protivrednost kuponov s stare kartice na novo. Nakup mesečne linijske vozovnice bo predvidoma od konca avgusta možen tudi na vseh Urbanomatih v Mestni občini Ljubljana. Cene terminskih vozovnic kljub spremembi plačilnega sistema ostajajo nespremenjene. Potniki v medkrajevnem prometu lahko na termin-sko, zeleno kartico Urbana naložijo tudi mesečno vozovnico za mestni potniški promet ali dobroimetje v višini do 50 EUR, s katerim lahko plačujejo storitve, vključene v sistem Enotne mestne kartice Urbana (plačevanje parkiranja na parkiriščih v upravljanju Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice ter plačevanje voženj z grajsko vzpenjačo) ali pa kartico uporabijo kot vrednostno kartico Urbana. Omenjena kartica lahko potnikom služi tudi kot članska izkaznica Mestne knjižnice Ljubljana. Vrednostne kartice Urbana, rumene barve, lahko potniki iz občin Vrhnika, Borovnica, Logatec, Videm/Dobrepolje, Ivančna Gorica in na liniji Ljubljana - Letališče Brnik kupijo že danes in polnijo na več kot 200 obstoječih prodajnih mestih LPP: na Urbanomatih, v večjih centrih Mercator-ja in Spara, izbranih bencinskih servisih Petrola, kioskih in trafikah Tobačne 3Dva in Dela prodaja. Tudi z dobroimetjem na vrednostni, rumeni kartici Urbana, lahko potniki v medkrajevnem prometu plačujejo vse storitve podjetij, povezanih v sistem Enotne mestne kartice Urbana ali jo uporabijo za člansko izkaznico Mestne knjižnice Ljubljana.
Kuponske vozovnice
Od 1. septembra dalje bodo v medkrajevnem potniškem prometu v veljavi nove količinske vozovnice, ki bodo vsebovale največ 10 voženj, katere bo treba porabiti v enem mesecu. Za nakup desetih voženj bo zagotovljenih 5 % popusta. Te vozovnice bodo nadomestile sedanje kuponske, ki jih potniki lahko od 1. 9. 2013 do 1. 1.
2014 prenesejo na Urbano in uporabijo v mesecu dni, ali pa protivrednost kuponov kot dobroimetje prenesejo na Urbano že pred 1. 9. 2013.
Validacija za imetnike terminskih kartic Urbana, ki se vozijo iz navedenih občin v Ljubljano, bo potekala tako, da bo potnik prislonil kartico Urbana na validator in jo validiral, ime kartice, ki se bo izpisalo na zaslonu, pa bo: »linijska«. Pri vrednostni kartici Urbana in gotovinskem plačilu bo potnik pred validacijo vozniku napovedal svoje izstopno postajališče, le-tega bo nato voznik na potnikovo željo ustrezno izbral v svojem računalniku, nato pa se bo potnik lahko validiral s kartico Urbana.
Tudi v medkrajevnem prometu za nakup šolske mesečne vozovnice veljajo pravila nakupa subvencionirane vozovnice, kar pomeni, da se dijaki in študentje oglasijo najprej pri izbranem prevozniku medkrajevnega prometa in uredijo vozovnico za medkrajevni promet, nato pa s potrdilom o izdani vozovnici za medkrajevni potniški promet obiščejo Potniški center LPP ali Avtobusno postajo Ljubljana, kjer si lahko dodatno uredijo še mesečno šolsko Urbano za mestni potniški promet. V primeru, da je LPP izbrani medkrajevni prevoznik, se dijaki in študentje oglasijo samo na Potniškem centru LPP, Slovenska 56, na Avtobusni postaji Ljubljana ali v turistični agenciji PAV na Vrhniki, kjer lahko uredijo vse hkrati. Za vse tiste dijake in študente, ki Urbano že imajo (samo za mestni potniški promet), velja, da tako kot vsako leto, pošljejo izpolnjeno »Vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice« na podjetje LPP, Celovška 160, 1000 Ljubljana in jo nato - če je vloga izpolnjena v celoti ustrezno - po preteku štirih dni na Urba-nomatu podaljšajo za prihodnje šolsko leto 2013/2014. Letos bo podaljševanje šolskih vozovnic za novo šolsko leto 2013/14 potekalo od 20. avgusta dalje.
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, Javni holding Ljubljana, d. o. o.
naravi in logatcanom prijazno dejanje
v logatcu kmalu obnovljena čistilna naprava
Čeprav je poletje čas dopustov in počitnic, pa tega ne moremo reči za tiste, ki so se kar nekaj časa intenzivno pripravljali na pomemben dogodek za čistejši in okolju prijaznejši Logatec. Kar nekaj ljudi je moralo precej dela vložiti v pripravo dokumentacije, ki je bila potrebna za slovesen podpis pogodb za nadgradnjo čistilne naprave, za izgradnjo kanalizacijskega sistema v občini Logatec ter izvedbo gradbenega nadzora in storitve inženirja pod FIDIC v sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop. Ta projekt zajema občine Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika. Cilj je izvedba komunalne infrastrukture, dodatna priključitev prebivalcev na javni kanalizacijski sistem in s tem na čistilno napravo ter zmanjšanje izpusta škodljivih emisij v vode. Občina Logatec bo v tem okviru izgradila 12.500 metrov kanalizacijskega omrežja v naseljih Kalce, Gorenji Logatec in Martinj hrib, eno va-kumsko postajo in dve črpališči. Obstoječa kanalizacijska naprava se bo nadgradila na kapaciteto 14900 enot. Tehnologija bo membranska in bo prečiščevala odpadne vode celotnega naselja Logatec. Podpisniki so bili sledeči: CID- ČISTILNE NAPRAVE d.o.o. Koper, TREVEN, gradnje in vzdrževanje d.o.o. Logatec, PONDUS d.o.o., ADRIAING d.o.o. Koper, SGP MESNER d.o.o. Zg. Kungota, FIDIC- PROJEKT d.d. Nova Gorica. Romana Hribar je v uvodu pozdravila vse prisotne in vsakega od predstavnikov podpisnikov povabila, da na kratko predstavi svoj delež pri tem projektu. Župan Berto Menard je povedal, da je kot že povsod v navadi tudi pri tej zadevi prihajalo do določenih težav, vendar je pogodba končno na mizi in ob tej priliki se je zahvalil tistim, ki so pri pripravi projekta sodelovali ter se opravičil predvsem tukajšnjim prebivalcem. Velja rek, da je v slogi moč. Ker je Logatec že na izrazito kraških tleh, je glede voda še toliko bolj obremenjen. Naravo je pač treba zapustiti tudi zanamcem čisto. Vodja Sektorja za kohezijsko politiko pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje mag. Blaž Mozetič je poudaril, da je bilo potrebnega kar veliko časa za pripravo vse dokumentacije, kajti treba je zadostiti vsem pogojem, da lahko črpamo evropska sredstva. To pa se lahko
•1
•s
IS «
J
Podpisniki pogodbe so se veselili začetka del, župan pa se je zahvalil vsem sodelujočim pri projektu.
začne, ko se pričnejo dela. Naloge je treba izpolnjevati, sicer lahko pride do sankcij. Mozetič je v uspešnost ekipe prepričan. Mateja Čuk , ki je vodja projekta, je predstavila celotno sliko projekta. V času do letošnjega leta so se zvrstile vse potrebne dejavnosti, ki so pripeljale do izbora izvajalcev in dokončnega podpisa pogodb z izvajalci. Vrednost projekta bo znašala 9.538.410,00 EUR. Delno ga financira Republika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske unije, delno pa ga financira občinski proračun Občine Logatec. Projekt naj bi bil končan leta 2015. Cilji so 95% vključenost, zmanjšala naj bi se emisija voda, rešil bi se problem smradu, predvsem pa je pomembno varovanje okolja, zdravja in kakovosti življenja prebivalcev. Ob izvajanju je Čukova opozorila tudi na morebitne težave s hrupom in prometom, a bodo z dobro obveščenostjo poskusili težave narediti čim manjše. Predstavnik izvajalca PONDUS d.o.o. Klavdij Kovačič je poudaril, da jim je cilj dela kvalitetno in hitro narediti. Strpnost in manj govoričenja prav gotovo pripelje do zastavljenega cilja. Podjetje velja kot zelo uspešno. Skupaj z njimi sodeluje tudi ADRIAING d. o. o. Koper in SGP MESNER d.o.o. iz Zgornje Kungote. Adriaing ima veliko izkušenj z visokimi in nizkimi hidrogradnjami, zelo dobro in strokovno usposobljeno osebje ter kvalitetno mehanizacijo. Ker je to delo povezano s kar precejšnjim hrupom, so se pripravljeni prilagajati najbolj ustreznemu
času, tako da bi lahko čim bolj nemoteno potekala dela. Za Branka Potočnika iz podjetja CID-ČISTILNE NAPRAVE d.o.o. Koper je projekt zanimiv z inženirskega stališča, ker gre za nadgradnjo in ne za novogradnjo. Na koncu bo voda celo take kvalitete, da se bo v določene namene lahko tudi uporabljala. Ves zrak se bo prečistil preko bio filtra. Skupaj nastopajo z gradbenim podjetjem Treven, gradnje in vzdrževanje d.o.o. Logatec. Tudi po besedah Roberta Trevna je objekt pravi izziv in naj bi bil po njegovih besedah preprosto lep in moderen. Gradbeni nadzor in storitve inženirja bo vršilo podjetje FIDIC skupaj z izvajalcem PROJEKT d.d. Nova Gorica, ki je trenutno v Sloveniji prisoten na 20 projektih, kar govori o njihovi kakovosti. Po predstavitvi vseh podpisovalcev pogodb je sledil še slavnostni podpis. Župan Berto Menard je ob koncu še enkrat izrekel pohvale vsem, ki so pomagali, da je do tega dejanja prišlo. Dela se bodo začela, optimizma ne manjka, najbolj pomembno pa je, da bo čez dve leti Logatec bogatejši za kar nekaj novih priključkov. Kvaliteta življenja se bo zagotovo povečala, okolje in predvsem naši nasledniki pa bodo hvaležni za doto, ki jo bodo dobili v obliki čistejše narave, vode in zraka. Poletje v Logatcu je torej delavno in prav je tako. Kajti koristi, ki jo prinašajo novosti, bomo lahko deležni prav vsi.
Metka Bogataj
PRAKTIKUM otroci potrebujejo gibanje in igro
poletna šola 2013
V
»Mami, mami ... danes je bil pa res najboljši dan,« so besede, ki so spremljale starše ob prevzemu otrok.
Pozno vstajanje, sladoled, morje, sonce, druženje s prijatelji in seveda nobene domače naloge so razlogi, zaradi katerih je čas poletnih počitnic težko pričakovan dogodek. Navdušenje, ki spremlja otroke ob zadnjem šolskem dnevu, pa prinaša skrbi staršem tudi v občini Logatec: »Babic in dedkov nimamo blizu, v službi pa ne dobiva toliko dopusta ...«. Potrebno je varstvo otrok, organizirati letni dopust ali vsaj kak dan v hribih in obenem animirati vse družinske člane, da pri naših načrtih sodelujejo. Breme, ki ob zaključku šolskega leta pade na starše, je tako zelo veliko. V Dlan na Dlan smo se zato odločili, da organiziramo poletno šolo, ki je v času počitnic poskrbela za zabavno in poučno varstvo otrok. Poleg omenjenih razlogov nas je k temu vodila tudi misel, da otroci poleti potrebujejo gibanje, zdravo okolje in veliko igre. Poskrbeli smo za pravilno prehranjevanje s 4 toplimi obroki, športne zabave in pohode, socializacijo otrok in za didaktično usmerjene dejavnosti. »Mami, mami ... danes je bil pa res najboljši dan,« so besede, ki so spremljale starše ob prevzemu otrok. To nam je omogočil pester program, ki je vseboval mnogo različnih področij. Od začetka julija pa vse do konca avgusta so otroci obiskovali kmetijo Kranjc, kjer so si ogledali domače živali, kmetijske stroje ter poskusili odlične domače proizvode. Porisali so tudi sila-
žne bale in se celo vozili s traktorji! Gusar Dlanček pa nam je nagajal skozi vse poletje. Večkrat smo morali po označenih poteh Logatca iskati skriti zaklad ter pokazati naše spretnosti in moč. Nove dejavnosti pa so se kar naprej vrstile. Komaj smo čakali srede, saj nas je takrat obiskala medicinska sestra Andreja ter nas naučila osnove prve pomoči za otroke. Ob koncu poletja so bili otroci pravi reševalci! Še več, postali so tudi izkušeni znanstveniki. Skupaj smo izdelali vulkan, se naučili gasiti ogenj ter napihovati balon brez rok in ust, le s pomočjo mikroorganizmov. Vročina, ki nas je pestila, je bila za nas mačji kašelj, saj smo jo pregnali z vodnimi igrami na Sekirici. Letele so vodne bombe, ki jim ni ubežal prav nihče. V poletni šoli niso manjkali niti bralni in ustvarjalni kotički, risanke, filmi ter super Lego kocke. Prijetna doživetja, ki sta jih prinesla mini plesni disko in telovadnica, pa naj za letos ostanejo skrivnost. Poletna šola je postala naš drugi dom, kjer smo se vsi počutili varno in neskončno uživali. Ponosni smo na vse otroke, ki so pokazali veliko zanimanja in športnega duha ter počitnice preživeli nekoliko drugače - šaljivo, toplo, prijetno in zabavno. Zato vas že sedaj vabimo v Poletno šolo 2014. Naj postane aktivno preživljanje prostega časa del vsakdanjika.
Tina Žakelj
Logaške novice, glasilo Občine
Logatec
ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec. si, logaske@logatec.si Uredniški odbor: Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum natisa: 11. 9. 2013 Naklada: 4.300 izvodov
Naslovnica: Prvi šolski dan
Foto: Nicolas Sautet
Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec oziroma skladno z dogovorom z uredništvom. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11.
Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj in je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
avtobusna postaja grcarevec
čakajoč na sneg
praktikumi
Pred leti smo v Grčarevcu dobili preurejeni avtobusni postajališči. Kljub temu, da je glede na prejšnje stanje to bil korak naprej (prehod za pešce, nova krajevna tabla - omejitev hitrosti na 50 km, izkop pod cesto za bodočo kanalizacijo), so bila dela narejena z veliko pomanjkljivostmi. Pri avtobusnem postajališču v smeri Logatca je oteženo zavijanje avtobusa (šolskega in LPP) ter večjih tovornjakov, v smeri Planine pa ni napravljeno obračališče za avtobuse. Namesto obračališča je za postajo zmi-nimaliziran makadamski parking, kjer se ob deževju nabira večja količina vode. Sramotno je, da še do danes ni pokritih avtobusnih postaj. Aktualni župan je v predvolilnem boju na agitacijskih plakatih obljubljal tudi ureditev avtobusnih postaj v Grčarevcu. Vaščani smo smatrali, da bo obljubo izpolnil in odpravil naštete
pomanjkljivosti. Na to smo opozorili tudi na zadnjem vaškem sestanku (v zvezi z vaško kanalizacijo) 7. marca letos. Če me spomin ne vara (potrdijo lahko tudi prisotni vaščani, verjetno je pa tudi zapisano v zapisniku), je župan izjavil, da je letošnja zima dolga in zaradi snega še niso montirali avtobusnih postaj (kabin iz pleksi? stekla). Da pa je vse pripravljeno. Bliža se jesen in kot je videti, bomo prej dočakali nov sneg kot pa pokrite avtobusne postaje. Šolarji (in ostali potniki) pa bodo v novem šolskem letu spet čakali na avtobus brez strehe nad glavo, prepuščeni na milost in nemilost deževnim ujmam. Upam, da se motim.
Gvido Komar
popravki člankov avtorja gvida komarja
V članku Spomin na Andreja Žigona sem napačno zapisal, da je prva objavljena pesem Andreja Žigona v Logaških novicah pesem »Lepo je tu ležati«. V resnici je to tretja. Prva je bila »Prepad brez jubezni«, objavljena v Logaških novicah, št. 3 (marec 1971) na str. 8. Pri lokaciji kapelice sv. Roka, (kjer je upodobljen Andrej Žigon), sem prepozno opazil, da sem pozabil navesti, da le-ta stoji ob stari cesti Rakek - Cerknica, ki teče levo nad sedanjo. V članku 10 let TKŠD Grčarevec sem žal pozabil navesti, da je društveni prapor blagoslovil dekan Franc Kadunc,
župnik iz Planine. Ob tej priliki se mu v imenu TKŠD Grčarevec zahvaljujem za vse, kar je dobrega storil našemu društvu. Še posebej, ker je z avgustom sklenil svoje delo v naši župniji. Iz teksta mi je tudi »ušlo«, da so se skozi celo prireditev na velikem platnu projicirali fotografski posnetki dejavnosti našega društva tekom 10 let. Zato sta zaslužna Florijan Masle in Foto studio Sannja iz Logatca. Za napake in pomanjkljivosti se iskreno opravičujem.
Gvido Komar
popravek članka
V julijski številki Logaških novic je bilo v članku Srčno in z dušo, moja rodna domovina, natisnjenih nekaj napak o nagrajencih z OŠ Rovte. Pesem je napisala Jana Treven iz OŠ Rovte, spis, ki je bil nagrajen med 150 literarnimi prispevki, pa je napisala Eva Trček iz OŠ Rovte. Mentorica je Amalija Lazar Bevc. Do naravnih lepot Slovenije nas ni popeljala Amalija (men-
torica), ampak Eva Trček, kakor tudi zaključek spisa ni napisala mentorica temveč učenka 7. razreda OŠ Rovte. Avtorjem in mentorici se za napako iskreno opravičujemo.
Uredništvo Logaških novic
voščilo za občinski praznik
Spoštovane občanke, spoštovani občani, 20. septembra 1875 je z delom začelo Okrajno glavarstvo Logatec, ki je bilo v tistih dneh preseljeno iz Planine v Logatec. Občinski svet je z odlokom 125 let pozneje določil 20. september za občinski praznik naše občine, ki ga obeležujemo s Slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Logatec. Osrednji slavnostni dogodek bo letos v Narodnem domu Logatec, in sicer v petek, 20. septembra, ob 19. 30. uri, izvedel pa ga bo KD Simfonični
orkester Cantabile. Ob občinskem prazniku se bodo v septembru zvrstile tudi številne druge kulturne, športne in ostale družabne prireditve, na katere vas z veseljem vabim. Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje občinskega praznika in veliko druženja s sokrajani.
Vaš župan, Berto Menard
IPÖLITIKA že krepko čez polovico mandata
intervju z županom bertom menardom
Župan Berto Menard: »Razvoj občine v mojem mandatu gre in bo šel tudi v prihodnjem letu naprej.«.
Berto Menard je župan Občine Logatec postal leta 2010. Od takrat se trudi za razvoj Občine. Spopasti se je moral s precejšnjimi težavami, v zadnjem času pa je javnost presenetil predvsem z odstavitvijo podžupanje ge. Ladislave Furlan. V uredništvu Logaških novic smo se odločili, da ga povprašamo o razlogih za tovrstno odločitev, pa tudi o dosedanjih uspehih in načrtih za v prihodnje.
Da bi lahko zaokrožili 3 leta vašega delovanja na mestu župana Občine Logatec, nam, prosim, povejte kaj o vašem osebnem udejstvovanju v okviru lokalne skupnosti.
Takoj ob prihodu na Občino Logatec sem se moral spopasti z dokaj negativno zapuščino, gledano predvsem s finančnega zornega kota. Obstajale so kar velike finančne obveznosti do dobaviteljev in do nekaterih drugih institucij, na primer odplačilo dolgoročnega kredita ter večletni dolg Petro-lu, več kot dva milijona evrov, ki smo ga dokončno odplačali konec leta 2011. Praktično vsa sredstva občinskega proračuna so bila že v naprej porabljena za celo prvo
leto mojega mandata. Ker sem že dolga leta na tak ali drugačen način aktiven v občini Logatec, sem problematiko le-te že dobro poznal, zato sem se kar hitro lotil reševanja najnujnejših zadev. Na investicijskem področju smo v obdobju 2011-2013 izvedli kar nekaj del, na primer sanitarno kanalizacijo in lagunsko čistilno napravo v Rovtah, kanalizacijo Kalce-Gornji Logatec, krak Tabor-Ljudska šola-Tičnica z izvedbo dela hodnika za pešce in parkirišča ter obnovo ceste Tičnica, fekalno kanalizacijo Režijska cesta z obnovo meteornega kanala in obnovo ceste, posodobili smo del Režijske, lokalno cesto Trate - Kurja vas--Zajele, uredili smo asfaltni plato pri Zadružnem domu, posodobili lokalno cesto Rovte - Vrh Svetih Treh Kraljev ter cesto Hleviše-Hlevni Vrh, asfaltirali odseke cest, krak A in C, v OIC Logatec, sanirali breži-ne in gradnjo opornega zidu na Vodovodni cesti, obnovili podporni zid na cestah Poljska pot- Notranjska in Notranjska cesta, obnovili obrežni zid ob Logaščici - Brod, izvedli protipoplavne škatlaste kinete v Hotedršici, sanirali most v Log-Kisovcu, obnovili javno razsvetljavo, vzdrževali
gozdne cest 2012, 2013, posodobili ulice Mandrge, dokončali dela pri sanaciji plazu Veharše, rekonstrukciji ceste Valkarton in del pri izgradnji komunalne infrastrukture Martinj hrib, uredili vrtec Tičnica, razširili športno igrišče OŠ Tabor, prenovili prostore v vrtcu Pod Košem, obnovili streho šole v Lazah ter streho stare šole v Gornjem Logatcu.
Tri leta so že minila, odkar ste postali predstavnik občanov Občine Logatec. Nam lahko na kratko opišete dosedanji mandat in razložite vašo politično vizijo? Poudarim lahko, da prva tri leta mojega mandata niso bila lahka. Ne samo iz prej navedenih razlogov, temveč tudi zaradi premalo poslušanja, pripravljenosti na dogovore in medsebojnega razumevanja znotraj koalicije. Nekateri posamezniki so v večji meri želeli največkrat uveljavljati zgolj svoje interese in nikakor niso mogli razumeti, da je poslanstvo občinskih funkcionarjev v služenju občankam in občanom. Sicer pa so sedanjo politično strukturo določili občanke in občani na zadnjih lokalnih volitvah. Mandat želim zaključiti s koalicijo, s katero sem ga začel, in sicer v smislu skupne podpore vsem projektom, ki so dobri za razvoj občine Logatec. Politične vizije ne morem napovedovati, politično podobo naše občine v prihodnjem mandatu pa bodo enako kot pred tremi leti, ponovno določili občanke in občani na lokalnih volitvah že čez eno leto.
Letošnje logaško poletje je bilo vroče. Podžupanja ga. Ladislava Furlan je odstavljena. Zakaj takšna odločitev sedaj?
Poletje je bilo res vroče, in sicer zaradi nenavadno visokih temperatur, ki za našo državo, vsaj do sedaj, niso bile običajne. Sicer pa ga. Furlan ni bila odstavljena, temveč je bila razrešena s funkcije podžupanje. Redki posamezniki res želijo to dejanje prikazati kot nekaj nenavadnega ali celo »vročega«, pa čeprav temu ni tako. Sem pa zadovoljen, da je mnogo več tistih, ki razmere v občini Logatec poznajo že daljše časovno obdobje in ti se z mojo odločitvijo več kot strinjajo ter jo z navdušenjem pozdravljajo. Ob tem sem bil celo deležen kar nekaj čestitk. Razloge za razrešitev ga. Furlan zelo dobro pozna. O problematiki sva se v zadnjem letu večkrat pogovarjala, dobronamerno sem ji predlagal določene rešitve, vendar, kot je videti,
se ni in se še vedno ne zaveda stanja, do katerega so pripeljala njena ravnanja v obdobju zadnjega mandata. Ne glede na navedeno pa odločitve nisem sprejel z »lahkim srcem«. A kot župan sem pristojen in odgovoren, da občankam in občanom v čim večji meri zagotovimo tisto, kar smo obljubljali pred zadnjimi lokalnimi volitvami. To pa je med drugim tudi zagotovitev okolja za vsestransko čim bolj kvalitetno življenje, kar med drugim vključuje tako izgradnjo prepotrebne infrastrukture, kot tudi možnosti za čim kvalitetnejše preživljanje prostega časa in še mnogo drugih stvari. Poseben poudarek pa dajem in posvečam neprestanemu vsestranskemu razvoju naše občine. Tega poslanstva se, žal, niso zavedali vsi občinski funkcionarji. Kako nujna je bila moja odločitev, pa bo zagotovo pokazal še čas.
Kaj se bo v prihodnje dogajalo s projekti, za katere je bila zadolžena ga. Furlan, npr. z Narodnim domom?
Vsaka oseba, ki je zaposlena, tudi funkcionar, mora v delovnem času izvajati določene aktivnosti. Tako koordinacijo dela kot tudi vsebinsko pokrivanje posameznih vsebin izvaja, po predhodnem posvetovanju in usklajevanju s političnim vodstvom, občinska uprava samostojno. Z odhodom ge. Furlan ni prišlo do nobenega zastoja ali izpada pri nadaljnjem izvajanju katerekoli aktivnosti. Povsem jasno lahko zatrdim, da z odhodom ge. Furlan občanke in občani ne bodo v ničemer prikrajšani, tudi ne pri nadaljnjih aktivnostih, vezanih na izgradnjo novega Narodnega doma. Pri tem pa moram kljub vsemu posebej opozoriti, da so realni omejitveni faktor pri vseh investicijah, tudi pri izgradnji novega Narodnega doma, razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je, zaradi neprestanih podražitev storitev in zmanjševanja prihodkov Občini Logatec, iz leta v leto manj. Le finančna sredstva so in bodo tudi v prihodnje narekovala tempo razvoja tako v naši občini, kot tudi v celotni državi. Prisotnost ali odsotnost enega funkcionarja pri tem ne igra bistvene vloge.
Razvoj logaške občine mora iti naprej. Kakšne so vaše ambicije za leto 2014?
Razvoj občine v mojem mandatu gre in bo šel tudi v prihodnjem letu naprej. Glede tega ne obstaja noben dvom. Kar nekaj pomembnih projektov se je začelo že v tem letu in se bodo vsekakor nadaljevali tudi v
letu 2014. Nadaljevala se bo tudi realizacija projektov, ki so trenutno v fazi priprave projektnih dokumentacij. Tako so v teku dela za ureditev križišča »Črna točka« Tržaška cesta-Rovtarska cesta-Tovarniška cesta, ureditev hodnika za pešce Stara cesta, ureditev hodnika za pešce ob delu Gorenjske ceste, izgradnja kanalizacije Gornji Logatec-Kalce, Kalce in Martinj Hrib - to bo sofinancirano iz Kohezijskega sklada - pa rekonstrukcija lokalne ceste Smre-čje-Žiri, postavitev avtobusnih nadstrešnic na AP Grčarevec, izgradnja vrtca Rovte, rekonstrukcija Tovarniške ulice, izgradnja gospodarske javne infrastrukture v Grča-revcu, obnova podpornega zidu in mostu na odseku ceste Rovte-Zavratec, obnova prepusta Hlevni vrh-Hleviše, obnova javne razsvetljave v ulici Čevica, rekonstrukcija centralne čistilne naprave Logatec Čista Ljubljanica, pa vodovod v občini Logatec. Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija za kanalizacijo Laze, vodovod Vrh Svetih Treh Kraljev ter arhitekturno delavnico za Narodni dom. Planirana je priprava strategij na področjih kulture, turizma, športa in mladih. Kot pomemben projekt vidim tudi realizacijo ukrepov protipoplavne študije, kjer bo izvajalec sicer država, vendar bo tudi vloga občine vsaj v začetnih fazah
zelo pomembna. Menim, da bi bilo treba izvesti tudi podrobnejšo ureditev mestnega jedra (odkup zemljišč, ureditev tržnice, parkirišča, mladinskega centra in povezave med Cankarjevo in Tržaško ulico ter tržnico). Vsekakor pa ne moremo izpustiti tudi nadaljevanja projekta Narodni dom. Seveda pa se moram o projektih, ki so pred nami, uskladiti še s koalicijo in ostalimi člani občinskega sveta ter željami in potrebami občank in občanov. Ob vsem povedanem pa še dodajam, da posebno skrb posvečam tudi vsem oblikam družbenih dejavnosti, pa naj bo to skrb za šole, vrtce, kulturni dom, domove ostarelih kot tudi zagotavljanju pogojev za čim kvalitetnejše izobraževanje, kulturo, vzgojo in razvoj ter čim bolj polno preživljanje prostega časa vseh občank in občanov, še posebej pa mladih, ki živijo na območju občine. Že celoten mandat skrbim za to, da so naloge, ki jih občina mora opravljati in servis, ki ga nudi svojim občankam in občanom, v ravnovesju in jih vsi prejemajo v enaki meri. Le na tak način so lahko vse občanke in občani v enakopravnem položaju.
Spoštovani gospod župan, najlepša hvala za čas, ki ste si ga vzeli za pogovor z nami.
mag. Neža Sautet
J*
Župan Berto Menard »Politično podobo naše občine v prihodnjem mandatu bodo enako kot pred tremi leti ponovno določili občanke in občani na lokalnih volitvah že čez eno leto.«
podžupanja ladislava furlan razrešena
z 2. izredne seje občinskega sveta
Ladislava Furlan je bila s 23. 8. 2013 razrešena s funkcije podžupanje. Kljub temu pa ostaja dejavna v občinskem svetu.
Dne 30. 7. 2013 je v prostorih Občine Logatec potekala že 2. izredna seja občinskega sveta. Svetniki so imeli tokrat na dnevnem redu obravnavo predloga sklepa o seznanitvi s Študijo izvedljivosti za projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 1. Sklop, predloga sklepa o pooblastilu županu za podpis Medobčinske pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri projektu »Dograditev in rekonstrukcija vodovodnih sistemov na povodju zgornje in srednje Ljubljanice« ter obravnavo predloga sklepa o spremembi Načrta razvojnih programov Občine Logatec za obdobje 2013-2016. Na seji je bilo prisotnih 18 svetnikov.
Župan je ob predstavitvi dnevnega reda pojasnil, da je izredna seja sklicana, ker Občina Logatec lovi zadnji vlak za pridobitev evropskih sredstev za izgradnjo prepotrebnega vodovoda, povezave med Rovtami preko Petkovca do Turkove Grape, iz Tičnice na vrhu Sekirice, kjer bo vodohran in bi razbremenili dotok vode do Martinj Hriba in ostalih predelov Logatca, in seveda povezavo med Kalcami, Grčarevcem, Jakovico in Lazami ter povezavo na Planino. Tako bodo tudi ti predeli, ki so do sedaj slabo oskrbovani, dobili kakovostno pitno vodo. Ga. Matej Čuk z občinske uprave je projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 1. Sklop predstavila podrobneje. Nadgradnja vodovodnega sistema v občini Logatec je uvrščena v projekt št. 4. Skupna vrednost vseh projektov je bila 34,8 milijona evra. Občine pa so po potrditvi investicijske zasnove izdelale projekte za izvedbo in izpeljale postopke javnega naročanja. Po teh postopkih je vrednost skupnega projekta narasla na približno 57 milijonov evrov. Zato je tudi treba potrditi investicijsko dokumentacijo za projekt. Vrednost projekta
za Občino Logatec znaša brez DDV 4.124.000 evrov. Miran Obreza, ZARES, je glede izgradnje vodohrana na Sekirici vprašal, ali je skladen z OPN. Prav tako so ga zanimali razlogi, zaradi katerih so določene občine izstopile iz omenjenega projekta in pa, kakšna je vizija izvedbe projekta, če Občina ne bo mogla pridobiti sredstev iz Kohezijskega sklada. Ga. Čuk je odgovorila, da skladnost z OPN in gradbeno dovoljenje so zagotovljeni. Izstopile so občine Igr, Cerknica, Vrhnika. O razlogih je govorila le na splošno, saj je poudarila, da so ti stvar posameznih občin. Tako so na primer v Cerknici več pozornosti namenili projektu čiščenja odpadnih vod, kjer so že v 2. Fazi projekta, na Vrhniki so bile težave z arheološkimi izkopavanji, na Igu pa ni šlo za koheziven projekt, saj ni zajemal več kot 10.000 prebivalcev. Logatec že ima izveden postopek javnega naročila z odložnim pogojem; če sredstva iz Kohezijskega sklada ne bi bila pridobljena, pa je za obrazložitev prosila g. župana. Ta je povedal, da je oskrba z vodo v Petkovcu zelo velik problem. Prav tako Jakovica-Laze, kjer je težava pritisk. Župan je izrazil, da občina še ne ve, kje drugje bi lahko dobila sredstva, če sredstva iz Kohezijskega sklada ne bodo na voljo; Občina Logatec ima namreč v izvedbi še en večji projekt, tj. čiščenje odpadnih vod v Logatcu. Boris Čičmirko, Koliševka, je opozoril na lanskoletno sušo v Lazah in Jakovici in na preventivo, da ne pride do napak v napeljavi; da občanom ne bi bilo treba prekuhavati vode. Marjan Gregorič, SD, je opozoril na pravno napako v gradivu. Mirko Še-mrov, NSi, pa je vprašal, ali je v Cuntovi Grapi predvidena nova vrtina ali pa je zajem predviden kot površinsko zajetje oziroma zajetje izpod Hrušice, kjer so raziskave pred leti pokazale večje zaloge vode. Rafael Cepič, NSi, je spregovoril o rezervoarju v Rovtah. Skrbelo ga je, kako je z zalogami vode tam, oziroma, da ne bi v Rovtah zmanjkalo vode. Župan je odgovoril, da so bile za Rovte opravljene študije in da to ne bi smel biti problem. Sklep o seznanitvi s študijo je bil sprejet. Svetniki so tudi potrdili sklep o pooblastilu županu za podpis Medobčinske pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri projektu »Dograditev in rekonstrukcija vodovodnih sistemov na povodju zgornje in srednje Ljubljanice« in sklep o spremembi Načrta razvojnih programov Občine Logatec za obdobje 2013-2016. Soglasje občinskega sveta je bilo za spremembo le-tega potrebno, ker je višina sredstev prekoračena za več kot 30 %, kar pomeni, da spremembe ne more več sprejeti župan sam. Ob zaključku seje je župan prisotne obvestil, da se je s podžupanjo go. Ladislavo Furlan dogovarjal o razrešitvi s funkcije podžupanje in jo pozval, da sama odstopi s te funkcije. O vseh nadaljnjih podrobnostih naj bi bili svetniki v nadaljevanju obveščeni pisno.
mag. Neža Sautet

PISMA BRALCEVH
bo zd logatec nadaljeval s slabo prakso?
Z javnim odzivom na negativne informacije, ki so prihajale iz ZD Logatec, sem počakala do zaključka izbora direktorja s strani Sveta zavoda, ker želim občane le seznaniti s situacijo v ZD Logatec. Negativne informacije iz ZD Logatec so bile namenjene diskreditaciji in preprečitvi moje uspešne kandidature za direktorja, saj sem kot v. d. direktorice vnesla spremembe v utečeno slabo prakso poslovanja ZD Logatec na nekaterih področjih.
O pravih vzrokih tega dogajanja sem člane Sveta zavoda seznanila z dopisom dne 2. 8. 2013 in s pisnimi dokazi ovrgla trditve, objavljene na Logaški tribuni. Menim, da spremembe, ki sem jih uvedla in so jih terjali tudi z zakonom določeni varčevalni ukrepi, predstavljajo minimalne standarde poslovanja. Tako sem na primer zagotovila razdelitev sredstev izobraževanja na vse zaposlene, znižala stroške materiala in stroške dela, uredila izplačilo nadur in odpravila druge pomanjkljivosti sicer dobro poslujočega zdravstvenega doma. Doslej so si namreč nekateri zaposleni ročno evidentirali delo izven rednega delovnega časa za delo, ki so ga v resnici opravili v svojem rednem delovnem času, pa kljub temu prejeli plačilo nadur. Spremenila sem tudi dosedanjo politiko nagrajevanja dela zdravnikov za »znanstveno-raziskovalno« delo; zdravniki so namreč doslej za preučevanje vpliva določenih zdravil na paciente prejemali sredstva določenega farmacevtskega podjetja kar neposredno na svoj zasebni račun.
Ker mi to diši po korupciji in podkupovanju, takšne pogodbe nisem želela podpisati. Podpisali smo pogodbo, da se sredstva lahko namenijo le za izplačilo ZD in sicer za izobraževanje zdravnic, ki sodelujejo v raziskavi. Zaposlenim sem dala navodila, da se odslej brez izjem obračunavajo zdravstvene storitve vsem, tudi zaposlenim in njihovim sorodnikom. Menim, da sem v času svojega začasnega mandata opravila svoje poslanstvo tudi s tem, da sem uredila nekaj kadrovsko-organizacijskih težav. Po hitri upokojitvi prim. Jasne Čuk Rupnik sem poskrbela za hitro in uspešno zamenjavo z novo zdravnico pediatrinjo, ki je
doslej delala v ZD Idrija. Kljub velikemu pomanjkanju specialistov ortodontije nadaljuje delo po podjemni pogodbi zdravnica, ki je sicer pridobila koncesijo za delo v Ljubljani. Od letošnjega avgusta izvajamo povečan program ginekologije z okrepljeno zdravstveno ekipo. Rešili pa smo tudi težavo z laboratorijem, ki zaradi nadzornice brez ustrezne kvalifikacije ne bi mogel dobiti dovoljenja za delo; nadzornico laboratorija smo zamenjali z novo, ki ima ustrezno kvalifikacijo.
To je še toliko bolj pomembno ob vedenju, da se zaradi pomanjkanja specialistov biokemije v Sloveniji s to težavo srečujejo vsi zdravstveni domovi. Ob koncu maja sem Občino Logatec informirala, da imamo dogovorjene pogoje za delo logopeda in izbrano odlično logopedinjo, tako da se veselim njenega dela po podpisu pogodbe o financiranju s strani Občine Logatec. V ZD Logatec bi se z veseljem vrnila bivša priljubljena zdravnica. A že moje razmišljanje in predlogi, ki sem jih razodela v.d. strokovne vodje, so bili dovolj, da se je proti meni začela prava gonja. Upam, da bosta zdravnici, ki se počutita ogroženi (dr. Katarina Turk in dr. Andrea Turk Šver-ko), zmogli premostiti to oviro v dobro občanov. V nasprotnem primeru občane še nekaj let čakajo menjave zdravnikov v splošni ambulanti za odrasle. Očitek prim. Jasne Čuk Rupnik o političnem, finančnem in kadrovskem fijasku v ZD Logatec tako ne drži; ZD Logatec sem zagotovila finančno boljše poslovanje in zmožnost zaposlitve prej nedosegljivih kadrov.
Da se je tudi v preteklosti vršil podoben pritisk na drugače misleče, pa dokazuje velika pretekla fluktuacija zaposlenih, zlasti zdravnikov; delovno okolje ni zaželeno za osebe, ki se ne uklanjajo interesom določene skupine zaposlenih. Presenečena sem bila zaradi zahrbtnega in očitno vnaprej načrtovanega napada name prav v času, ko sem bila na letnem dopustu. To kaže na nizek in negativni nivo komuniciranja, ki ga premorejo nekateri znotraj ZD Logatec. Presenečena sem nad lahkotnostjo izjav in pisanja prim. Jasne Čuk Rupnik v časopisju o nepravilnostih poslovanja zdajšnje v. d. direktorice. Ko sem jo namreč zaprosila,
da mi dokaže resničnost njenih obtožb, je ta ostala brez konkretnih odgovorov. Nasprotno pa lahko sama pri bivši direktorici dokazujem nepotizem in zlorabo položaja s konkretnimi pisnimi dokazi, ki so bili predloženi tudi Svetu zavoda za obravnavo na seji dne 6. 8. 2013 (npr. dejstvo, da je oblikovanje brošure ob 40-letnici ZD Logatec mimo pravil javnega naročanja predala svoji hčerki Maji Čuk, ki je tudi edino pozvala na znižanje cene). Tudi na podlagi anonimnega pisma, ki bremeni prim. Jasno Čuk Rupnik sklepanja poslov s podjetji, kjer so zaposleni ožji družinski člani nekaterih zaposlenih v ZD Logatec, kaže na potrebo po reviziji njenega poslovanja. Kdo ve, morda pa je k medijskemu linču pripomoglo tudi dejstvo, da sem tik pred odhodom na dopust sprejela sklep o uvedbi notranje revizije računovodskih izkazov za leto 2012 in notranjo revizijo racionalne porabe materialov, ki naj bi jo izvedla zunanja revizijska hiša.
Glede na do sedaj odkrite nepravilnosti me sklep Sveta zavoda čudi; ta je za direktorja izbral vodjo računovodstva, ki je že bila v. d. direktorice v ZD Logatec in ki jo je občinski svet v preteklem letu kot direktorico zavrnil. Izbrana je oseba, ki je bila tudi v preteklosti odgovorna za integriteto in etiko v ZD Logatec. Očitno se vrača moč nazaj trem bivšim direktoricam, ki bodo lahko ponovno vzpostavile slabo prakso. Zaradi dobre ozaveščenosti občanov o dogajanju v ZD Logatec, sem celotni dokument, ki je bil predhodno posredovan svetu zavoda in županu, objavila tudi na straneh Logaške tribune.
V Sloveniji je splošno znano, da so moteči le tisti, ki si upajo dotakniti se nedotakljivih in si upajo spremeniti dobro namazan sistem. Kljub temu, da sem v preteklosti upravljala s premoženjem, ki je dvestokrat večje od premoženja ZD Logatec, doslej še nisem prejela osebnih groženj, ki sem jih bila deležna v ZD Logatec. V življenju imam čisto vest, zato ni razloga, da resnico o ZD Logatec ne bi delila z vami - občani.
Tanja Miklavc Maček, v.d. direktorice

RAZSTAVE
Od 6. septembra do 2. oktobra 9.00.-12. ure:
fotografska razstava Gorana Miloševa Turkizno Rdeče morje
Galerije Hiša sonca Logatec, Notranjska 14.
Organizator in info: JSKD OI Logatec, 01/7591 740, www.jskd.si
Goran Milošev je rojen v Puli, kjer je končal srednjo šolo. Študiral je v Ljubljani, pred 18. leti pa se je naselil v Logatcu. S fotografijo se ljubiteljsko ukvarja že od osnovne šole. Posnel je več deset tisoč fotografij, od tega je več kot 15.000 uspelih, ki pa jih ni nikoli razstavljal. V zadnjem času se je preizkusil v podvodnem fotografiranju. Prisrčno vabljeni!
Nedelja, 22. septembra 2013, ob 16.00, Razstavišče Stolp na vratih Štanjel Otvoritev razstave o Andreju Žigonu - Pomežik Andreju
Org. in info: Razstavišče Stolp na vratih Štanjel, Knjižnica Logatec, Zeleni oblaki, 01 7541 722
DELAVNICE, NATEČAJI
Od petka, 13. septembra, ob 18:00. uri do petka, 27. Septembra, ob 18. uri: Brezplačna fotografska delavnica Portreti zanimivih Logatčanov
Vse mlade ljubitelje fotografije (7.-9. razredi OŠ, dijake, študente) vabimo, da nam pridružijo. Delavnica bo izvedena ob spominu 10. Obletnice smrti Andreja Žigona. Delavnico bo vodil mentor Matjaž Žnidaršič, fotograf in osebni Andrejev prijatelj. Delavnica bo potekala v Galeriji hiša sonca na Notranjski 14, v dveh delih. Organizacija in info.: JSKD, OI Logatec, T 01 7591 740, e-pošta: oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si
Vsi, ki imate otroke ali vnuke stare med 13 in 19 let, vsi ki poučujete otroke, stare med 13 in 19 let, vsi, ki ste stari med 13 in 19 let, vsi, ki imate prijatelje, stare med 13 in 19 let, preberite: Fotografski natečaj Utrip podeželja skozi objektiv
Namen natečaja je povezovanje med mestno in podeželsko mladino. Fotografije so lahko tudi starejšega datuma, pošljete pa lahko največ tri. Fotografije pošljite do 30. oktobra 2013 na elektronski naslov fotonatecaj@kgzs.si. Izbrali bomo dvanajst najboljših fotografij in jih nagradili s priznanji in praktičnimi nagradami. Ujemite utrinke življenja na podeželju ali podeželja v mestu, delovna opravila na kmetijah in kako se podeželje povezuje z mestnim okoljem! Info.: www.zara-zvojpodezelja.si
PREDSTAVE
Ponedeljek, 16. septembra 2013, ob 16.00. uri:
ob otvoritvi Parka pri Mercatorju Pravljična urica za otroke
Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722
Petek, 20. septembra 2013, ob 10.00. in 17.00. uri:
Pismonoša Aljoša med prometnimi znaki, predstava za otroke v izvedbi gledališča Antolin
Evropski teden mobilnosti; Cankarjeva cesta, Logatec,
Org. in info: Knjižnica Logatec in Občina Logatec, 01 7541 722
Ponedeljek, 26. septembra 2013, ob 17.00. uri:
Srečanje članov mladinskega bralnega krožka Beremo na kvadrat, ker beremo in se pogovarjamo; Knjižnica Logatec (vabljeni tudi novi člani) Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722
Sobota, 28. septembra 2013, ob 10.00. uri:
Zaključna prireditev bralnega projekta Poletavci - poletni bralci (podelitev nagrad in kulturni program); ploščad pred Knjižnico Logatec (v primeru dežja v Prešernovi dvorani) organizacija in info.: Knjižnica Logatec, 01 7541 722
Četrtek, 3. oktobra 2013, ob 17.00. uri:
Predstava za otroke Vidkova srajčica, v izvedbi lutkovnega gledališča FRU FRU
Narodni dom; organizacija in info.: Knjižnica Logatec, 01 7541 722
Ponedeljek, 7. oktobra 2013, ob 19.00. uri:
Srečanje članov bralnega krožka Žarek (vabljeni tudi novi člani)
Knjižnica Logatec; Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722
ŠPORT
vsak ponedeljek ob 17.30. uri, mala telovadnica Športne dvorane Logatec. Vadba Joge v vsakdanjem življenju
Začetek jesenskega semestra bo 9. septembra 2013.
Sodoben način življenja nam vsiljuje vse hitrejši tempo življenja. Stalna razpetost med vse večjimi zahtevami nas pripelje do fizičnega in psihičnega neravnovesja. Z vadbo joge si lahko takoj pomagamo, hitro in učinkovito. Vabljeni!
Od 1. oktobra 2013, Logatec: Redna športna vadba za seniorje
Org. in info: Dlan na Dlan, 031,519, 464, www.dlannadla.com
Od 1. oktobra 2013, Logatec: Vadba za nosečnice
Org. in info: Dlan na Dlan, 031,519, 464, www.dlannadla.com
Vadba je namenjena nosečnicam od 1. Do 9. Meseca nosečnosti. Zakaj je treba bti aktiven tudi v nosečnosti? Odgovore najdete na spletni strani.
Od novembra 2013, Logatec:
Plesna šola — tečaji družabnih plesov za odrasle
Org. in info: Dlan na Dlan, 031,519, 464, www.dlannadla.com
Plesna šola je namenjena vsem začetnikom in tudi tistim, ki bi radi svoje plesno znanje obnovili. Naučili se boste pleson, kot so angleški valček, dunajski valček, foxtrot, polka, tango, cha-cha, rumba, samba, jive, techno swing, disco fox itd.
Od 1. oktobra 2013, Logatec:
Redna vodena športna vadba za otroke, stare od 1 do 8 let.
Org. in info: Dlan na Dlan, 031,519, 464, www.dlannadla.com
Otroci so razdeljeni v štiri starostne skupine. Vadba je namenjena razvoju gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Gre za spoznavanje osnovnih zakonitosti gibanja pod nadzorom dveh vaditeljev na vsaki uri.
Od 1. avgusta do 30. Oktobra 2013, Logatec: Vpis v Nogometno šolo Logatec
Org. in info: Dlan na Dlan, 031,519, 464, www.dlannadla.com
Prvi vpis za fante in dekleta, stare od 6 do 14 let, ki še niso vpisani v nogometno šolo. Vadba preko leta poteka na stadionu Sekiric, v zimskem času v dvorani. V jesenskem in pomladnem obdobju so ekipe Nogometne šole Logatec vključene v redno tekmovanje Nogometne zveze Slovenije.
KULTURAI
slovensko-ceski godbeni odnosi
pihalni orkester majovik karvina v logatcu
Izvrstni češki godbeniki so v začetku julija obiskali Logatec, kot posledica že tradicionalnega prijateljevanja z domačim Pihalnim orkestrom Logatec. Vrsto let oba orkestra vsak v svojem prostoru zavzemata najvidnejše vloge v kvaliteti koncertiranja tovrstne glasbe. Orkestra sta se srečala in spoznala na tekmovanjih pihalnih orkestrov v Ostravi na Češkem, kjer oba že tradicionalno posegata po najvišjih mestih in dosegata najboljše nagrade in priznanja.
Prijateljstvo se je stkalo do te mere, da orkestra izmenično že nekaj let gostita drug drugega in prirejata izvrstne koncerte. Logaški godbeniki so v Karvini gostovali leta 2004 in preživeli nekaj nepozabnih dni, Čehi pa so jim vrnili obisk in se istega leta odpravili proti Logatcu. Že takrat so imeli na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja koncert. Skupen glasbeni projekt so poimenovali Glasba brez meja, saj sta ravno leta 2004 obe državi, tako Češka kot Slovenija, vstopili v EU.
Predsednik češkega orkestra, Petr Ženč, se je celo naučil aktivno slovenskega jezika in je pravi »službeni« prevajalec na srečanjih. Tako so člani češkega orkestra letos zopet gostovali v Logatcu. Program gostovanja je sovpadal z okroglo stoto obletnico domačega logaškega orkestra in stopeto obletnico orkestra Majovik Kar-vina. Gostovanje je bilo načrtovano tako, da so gostje ob izvrstnem muziciranju, ki so ga pokazali, lahko obenem tudi čim bolj spoznali Slovenijo in njene naravne lepote in dobrote. Veliki Pihalni orkester Majovak se uvršča med ljubiteljske češke orkestre, ki igrajo pretežno klasično glasbo za pihalne orkestre. Ustanovljen je bil leta 1908 kot manjša godba na pihala, trenutno pa šteje kar 70 članov. Večkrat je gostoval v tujini, na mednarodnih tekmovanjih pa redno posega po najvišjih mestih. Leta 2009 je na Poljskem prejel zlato odličje, v letih 2009 in 2011 pa je na tekmovanju v Ostravi dosegel absolutno prvo mesto in priznanje za najboljšega dirigenta. V oktobru 2010 je orkester na festivalu Sv. Vaclava premierno izvajal mašo nizozemskega skladatelja Jacoba de Haana Missa brevis in mašo Misa Lyrica Pavla Stanka. Sodeloval je tudi na enem največjih srednjeevropskih glasbenih festivalov »Mir« v Trenčinu. Leta 2011 je orkester zelo uspešno in odmevno nastopil na franco-
Slovenski godbeniki so letošnje poletje gostili svoje češke prijatelje.
skem festivalu »Des Anches Azur« v La Croix Valmer, kjer je lani nastopil tudi naš domači orkester. Ob 105. letnici delovanja, ki jo praznujejo v letu 2013, so z dirigentom Markom Prašilem pripravili poseben glasbeni projekt - izvajali so znamenito Carmino Burano Carla Orffa z opernim zborom moravskega Narodnega gledališča s solisti, pri projektu je sodelovalo kar 160 glasbenikov. Orkester od leta 2012 sodeluje z Adamom Sedlickym, študentom dirigiranja na Visoki šoli za glasbene umetnosti. Glasbeniki orkestra Majovik Karvi-na so bili gostje domačih godbenikov štiri dni. Kot predhodnica je prišla delegacija predstavnikov orkestra z županom mesta Karvina gospodom Tomažem Hanzlom. Dobrodošlico so jim priredili domači godbeniki in logaški župan Berto Menard. Naslednji dan, v petek, je prišla glavnina orkestra in se nastanila v Domu medved na Medvedjem Brdu. V soboto dopoldne so imeli godbeniki ogled Ljubljane, popoldne krajši promenadni koncert pred Tavžent rožo na Tratah, zvečer pa je bil vrhunec gostovanja, celovečerni koncert na Trgu sv. Nikolaja v Dol. Logatcu. Orkester se
je predstavil z izvrstnim programom in izvedbo klasičnega repertoarja, prirejenega za tovrstne zasedbe. Poslušali smo dela J. Straussa, B. Smetane, S. Reinekeja, G. Zamphira... Dirigent Adam Sedlicky je zelo suvereno vodil skozi cel koncert in za poslastico na koncu pričaral čudovito vzdušje z izvrstnima pevskima solistoma, utrinke iz Webbrove znamenite opere The Phantom of the opera. Spoštovanja vreden nastop.
V nedeljo so se člani obeh orkestrov odpeljali na ogled Krasa, mesta Štanjel in njegovih znamenitosti, sledila pa je tudi vodena degustacija kraških dobrot. Sledilo je kopanje v Izoli, zvečer pa skupen nastop obeh orkestrov v vasici Koštabona nad Koprom. Fantastičen ambient male vasice je bil nepozaben ob zaključku srečanja. Ob povabilu logaškim godbenikom za obisk Češke, so gostje v ponedeljek po ogledu Bleda zapustili Slovenijo in se srečno vrnili domov.
Robert Albreht
IKULTURA 90 let narodnega doma v logatcu
od nastanka do današnjih dni
15 let pred otvoritvijo Sokolskega doma (27. junija 1908) je v gostilni Hladnik na Brodu potekal ustanovni občni zbor telovadnega društva Sokol (Logatec). Poleg telovadbe so logaški sokoli v duhu »Mens sana in corporo sano« (Zdrav duh v zdravem telesu) že takoj po formiranju društva ustanovili tudi »Javno knjižnico in čitalnico« (Najprej je za knjižnico skrbel neimenovani knjižničar, potem »brat pod-starosta« Anton de Gleria, kasneje »sestra knjižničarka« Julči Cankar). Že od samega začetka so »bratje« sokoli izrazili željo po lastnih prostorih - sokolskem domu.
Že pred ustanovitvijo društva so simpati-zerji sokolovstva in telovadbe vadili na vrtu Josipa Tollazzija. Na 3. rednem občnem zboru (4.1. 1911) so ustanovili »Odsek za Sokolski dom, tako rečen agitacij-ski odsek za Sokolski dom«. Vanj so bili izvoljeni Ivan Rihar, Fran Korenčan, Josip Tollazzi, Karol Gostiša, Josip Rus, Fran Hodnik in Anton Bajc. Zadolženi so bili za organizacijo gradnje doma. Sredstva so zbirali s prodajo razglednic in kuponov ter z nabiralniki po gostilnah (15), z družabnimi prireditvami (vstopninami) in s pobiranjem prostovoljnih prispevkov na le-teh. Že na začetku se je pojavil problem lokacije doma, saj so člani društva oz. »bratje sokoli« iz Gorenjega Logatca želeli, da se dom postavi med Gorenjim in Dolenjim
Otvoritev Sokolskega doma 5. avgusta 1923.
Logatcem. Do dokončnega dogovora o tem predlogu tudi niso hoteli izročiti nabranih prispevkov. Na omenjenem 3. občnem zboru so sprejeli predlog Toneta Mihevca, da mora biti prostor za dom med Majdičem in Korenom. Nakup zemljišča pospeši dejstvo, da je J. Tollazzi l. 1914 društvu odpovedal uporabo prostorov zaradi lastnih potreb (kasneje si je premislil proti plačilu najemnine). Poleti l. 1914 so končno kupili zemljišče nadživinozdravnika Majdiča (med njegovim vrtom in vilo Oblak) za 2000 kron. Hoteli so še kupiti zemljišče od »Jaklečke« ob cesti oz. zamenjati V> njene parcele za V sokolske, tako, da bi stavba stala ob cesti. Pri Posojilnici in hranilnici v Logatcu so najeli posojilo v vrednosti 12.000 kron. Nekateri podjetniki in obrtniki so jim brezplačno ali za male vsote nudili gradbeni material. Izdelavo načrta za dom so zaupali »bratu« Franu Plečniku. Smelo zastavljen projekt je žal prekinila 1. svetovna vojna. Delovanje društva zamre. Po dolgih sedmih letih je bil 21. septembra 1919 8. občni zbor v gostilni Ivana Riharja v G. Logatcu. Počastili so spomin sedmim padlim logaškim sokolom v 1. svetovni vojni. Žal je kasneje Logatec okupirala italijanska vojska, ki je prepovedala delovanje slovenskih društev. 26. februarja je
v Logatec prispel general Rudolf Meister in naznanil, da bo naslednji dan s kraljevo armado (armado Kraljevine SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev)) osvobodil Logatec. Naslednji dan so Logatčani z največjimi častmi v narodnih nošah sprejeli osvobodilno vojsko in se veselili odhoda Italijanov. Sokoli so po dolgih letih spet oblekli slavnostna oblačila. Začuda je l. 1941, komaj dvajset let po odhodu italijanskega okupatorja, logaška občinska oblast s somišljeniki prav tako slavnostno in z najvišjimi častmi (zastave, narodne noše) sprejela taistega okupatorja. O tem veličastnem sprejemu visokega komisarja Emilia Gra-ziolija, predstavnika okupatorske fašistične oblasti, je poročal časopis Domovina in Kmetski list v članku »Notranjci so izrekli Visokemu komisarju vdanost do Rima: po vseh krajih Notranjske je bil Visoki Komisar prisrčno sprejet«, št. 28, 17. julija 1941 na str. 1, sl. na str. 4.( www.dlib.si) Ob tem se zgraža tudi (tedanji dopisnik in fotoreporter ljubljanskega dnevnika Jutro) Miran Pavlin v knjigi »Ljubljana 1941«).
L. 1921 so sokoli na novo izvolili člane »Stavbnega odseka«, katerega predsednik postane Josip Tollazzi, člani pa: Ivan Rihar, Franc Plečnik, Anton de Gleria ml., Karol
»Za logaške razmere novi dom naravnost impozantna stavba. Zgrajen je v umirjeni arhitekturi in izrabljen zelo praktično. Glavna je velika dvorana s prikupnim odrom, galerijo ter pripadajočimi malimi lokali za garderobo in kopel. Poleg sejne sobe bo mala v gornji etaži prav primerno služila za družabne večere in prireditve v manjšem obsegu ter posebno za čitalnico, ki sporedno s Sokolom že deluje in napreduje. V splošnem nudi novi dom širok okvir za vse napredno društveno in prosvetno gibanje.« Tako je ob slavnostni otvoritvi Sokolskega doma (5. avgusta 1923) zapisal novinar v časopisu Jutro (objavljeno 7. avgusta 1923, št. 183, str. 2).
»Čemu vsemu je sploh služil dom? Po dograditvi so vse dejavnosti in prireditve društva preselili v novi dom. Od tedaj naprej so se vsi občni zbori in seje upravnega odbora odvijale v »novem domu«. Redna telovadba ni bila več motena. Kjer je danes kino dvorana (ki v tem smislu ne deluje več (op.p.)) in obenem dvorana za kulturne prireditve, je bila včasih telovadnica in ob družabnih prireditvah je tu igral »salonski orkester«. V prostoru, kjer so danes šahisti (danes je tam kuhinja Pizzerie Galia, op. p.), so se domačini zbirali ob kozarčku pijače in poslušali harmonikarja z domačimi vižami. Kjer je danes blagajna Narodnega doma (pribl. na tem mestu je danes del Pizzerie ter soba za šahiste in ure pravljic, op. p.), so točili samo vina. V »Titovi dvorani« (pred 2. sv. vojno menda imenovana kot »Petrčkova dvorana« - imenovana po prestolonasledniku Petru Karadorde-vicu, zdaj »Prešernova dvorana« (op. p.)) so bili separeji za pomenke. Kjer so bili prostori bivše knjižnice in sedanje hišniško stanovanje, je bil pred tem »Kongo-bar«, v katerem je igral poklicni glasbenik iz Ljubljane.« Domačinka, dipl. zgodovinarka Mira Hodnik v izvrstnem znanstvenem članku »Sokolsko slavje v Dol. Logatcu (otvoritev sokol-skega doma), Kronika, 2001, št. 1/2, str. 95-100, članek dostopen tudi na www. dlib.si
Serini in Alojzij Mihevc. Josipa Tollazzija so ponovno prosili, če bi lahko do izgradnje novega doma spet uporabljali njegov prostor. Društveni inventar (športni rekviziti, glasbila, knjige, gledališka oprema itd.) je bil v obdobju 1. svetovne vojne ter za časa okupacije Italijanov do 27. 2. 1921 shranjen (skrit) po številnih hišah v strahu pred okupatorjem. Poleg zbiranja denarja je bilo zaželjeno še prostovoljno delo (min. dve uri na teden). Nekateri so prispevali tudi material. Posestniki in lesni trgovci (seveda simpatizerji oz. člani »Sokola«) naj bi prispevali po eno hojo (jelko). Logaški sokoli so pošiljali prošnje za pomoč na druga sokolska društva ter organizirali vrtne veselice. Ugotovili so, da je parcela za
njihov dom premajhna. Po posredovanju Jakoba Verbiča so končno od gospodične Mulley kupili parcelo med Hamerlitzem in Kobalom (lokacija sedanjega Narodnega doma), staro pa prodali.
Spet je postalo vroče glede nove lokacije. Na izrednem občnem zboru 21. 4. 1922 so predlagali, da bi v G. Logatcu sezidali še eno telovadnico, potem je bil predlog naj se društvo razcepi na dva odseka in celo o drugem domu v G. Logatcu (imeli naj bi že dogovor z drugimi društvi in tudi dogovorjeno lokacijo). Spet začnejo delovati vsi odseki. Stavbna družba Slograd je izdelala nov načrt sokolskega doma. Dvorana, ki je bila hkrati tudi telovadnica, je merila 10m X 20 m. Kljub nesoglasjem so se dela začela in s sodelovanjem vseh (poudarjala so se etična načela sokolovstva) naglo napredovala. Kljub temu pa so julija 1923 sokoli v Gor. Logatcu ustanovili samostojno »Sokolsko društvo« (ki kasneje dobi tudi svoj dom (1929)). Dom, ki je premogel 8m »globok« oder, je bil zgrajen v rekordnih 218 dneh. V veliki dvorani je bil 4. avgusta 1923 ob 21. uri slavnostni občni zbor (v čast otvoritvi »Sokolskega doma« ter 15-letnici delovanja društva). Sokol Smole je pozval »napredne in sokolske hiše«, naj z zastavami (slovenskimi) okrasijo hiše (izredna škoda, da te slovenske narodne zastave, ki je bila prvič izobešena l. 1848, med leti 1918-1941 pa je bila naša uradna zastava v okviru Kraljevine SHS oz. kasnejše Kraljevine Jugoslavije, nismo sprejeli za svojo državno v samostojni državi Sloveniji). Naslednji dan je bila slavnostna otvoritev s sprevodom domačih in gostujočih sokolov ter konjenic. Sledil je telovadni nastop številnih sokolov in sokolic. Ob
»Odbor je v tekočem letu (1908 (op. p.)) ukrepal tudi v zgradbi lastnega doma in v nabavi društvenega praporja in to vprašanje za enkrat rešil tako, da je naročil kupone, ki se prodajajo vprid sokolskemu domu ...« Iz zapisnika 1. rednega občnega zbora v gostilni »brata podstaroste« Frana Hladnika, 28. februarja 1909.
otvoritvi je bila predočena spominska knjiga, v kateri so bili zabeleženi vsi, ki so pripomogli k postavitvi »Sokolskega doma«. »Gospodar« (upravnik) Sokolskega doma postane Anton de Gleria.
Z otvoritvijo pa dom še ni bil popolnoma končan. Z dodatnimi deli se je dolg še malo povečal. L. 1935 je Kraljevina Jugoslavija za vse jugoslovanske sokolske domove delila sredstva za obnovo in širitev. Dolg je bil končno plačan. Dom dobi prizidek. Še vedno je bilo veliko prostovoljnega dela. Ob okupaciji Logatca v začetku aprila italijanska vojska odstrani sokola z vrha pročelja stavbe. S tem simbolično in tudi v resnici preneha delovanje »Sokolskega društva Dolenji Logatec«. Nekateri logaški sokoli (npr. Rado Pehaček, Tollaz-zijevi) aktivno sodelujejo v protestih proti trojnemu paktu konec marca 1941 in se kasneje aktivno vključijo v boj proti fašističnim in nacističnim okupatorjem. Po 2. svetovni vojni dejavnost in lastnino sokolov »podeduje« »TVD Partizan Logatec« (tako kot je bila praksa širom Jugoslavije). Sokolski dom se uradno preimenuje v »Narodni dom«, kar je še danes. Tekom povojnih let je bilo več manjših in večjih posegov oz. obnov v Narodnem domu. L. 1987 dobi Narodni dom prizidek - »Matično knjižnico Logatec«, ki je takrat pomenila velik korak na področju bralne kulture v naši občini, saj se je knjižnica iz nemogočih delovnih razmer preselila v večje, (takrat) sodobno opremljene prostore. Danes je v teku priprava izgradnje novega »Narodnega doma«, o čemer so Logaške novice že poročale (in bodo še v prihodnje). Upamo lahko, da se bo projekt tako želenega novega Narodnega doma s knjižnico kmalu realiziral, seveda upoštevajoč stroko, denarna sredstva in trende, kar pa je glede na vsesplošen tehnični razvoj sociološko gledano izredno težko oceniti npr. za nadaljnjih 50 let.
Gvido Komar
IKULTURA
po jubileju še naprej dejavna
notranjska pela tudi poleti
Tako je naneslo, da sta bila petje pri maši in koncertino, ki ji je sledil 23. junija, 400. javna predstavitev »Notranjske«. V Zelšah je obogatila bogoslužje in pozdravila udeležence letnega srečanja cerkniških obrtnikov ter zapela domovini v čast. Maševalec p. Silvo Šinkovec je zbor povabil, da je že naslednjo soboto prepeval pri bogoslužju in koncer-tiral pri sv. Hieronimu na Nanosu. Polna cerkev zbranih je pozorno poslušala izbrani program nabožnih in domovinskih pesmi. Tako predane poslušalce ima zbor redko kdaj pred seboj. Kadar pa so, je to pevcem izjemna priložnost izpovedati se v pesmi in svoje doživljanje glasbe prelivati v srca poslušalcev. Tokrat je bila, in pevci je niso zamudili.
Letošnji Koncertino pod vršaci je »Notranjska« 7. julija odpela na Dolgi njivi nad Tržičem. Kaka stotnija pohodnikov in obiskovalcev te žive planine se je najprej udeležila maše, pri kateri sta sodelovala tudi »Notranjska« in zbor iz Loma pod
Storžičem. Zbrani pohodniki so bili od vsepovsod, tudi iz sosednje avstrijske Koroške. Koncertino jih je navdušil. Četudi je bilo vreme nekam vlažno, a ne deževno, je bilo pevsko veselje veliko. Napletle so se celo niti, ki bi utegnile v prihodnje voditi zbor na avstrijsko stran, njihove pevce pa k nam. Po nastopu se je zgodilo še to in ono; med drugim so pevci čestitali tenoristu Jožetu in njegovi Nataši za srebrno poroko ter s pesmijo pozdravili pri Štefanu Dežmanu pod Kovačevim kozolcem v Radovljici zbrane ekološke kmetovalce.
Dva dni kasneje je »Notranjska« nastopila na eni od prireditev Kulturnega utripa poletja, ki jih pripravlja postojnska občina na osrednjem trgu, pred nekdanjim hotelom Kras. Oder si je delila s Folklorno skupino Torbarji, ansamblom instrumentalistov, ki spremljajo plesalce in ansamblom Erazem. V prijetnem poletnem večeru je osmeri-ca pesmi med poslušalci naletela na zelo prijazen sprejem. S tem nastopom se je iztekla prva sezona po srebrnem jubileju
zbora. Že sredi avgusta pa se je z vnovičnim sodelovanjem pri maši na Otoku sredi Cerkniškega jezera napovedala naslednja, sedemindvajseta po vrsti, če prve, ki je trajala vsega poldrugi mesec, ne štejemo.
Zbor, ki deluje v društvenih okvirih KD OMePZ »Notranjska«, je hvaležen svojim podpornikom, predvsem pa območnim obrtno-podjetniških zbornicam s širšega Notranjskega, med njimi še posebej OOZ Logatec in Občini Logatec, ki mu pomagajo uresničevati zastavljeno delo - vaje in nastope.
Janez Gostiša
Če ni drugega primernega prostora, je za upevanje dobrodošlo tudi - gnojišče: »Notranjska« za kočo na Dolgi njivi. Koncertino in maša sta bila kasneje na drugi strani lepo obnovljene zgradbe, ki ji poletni utrip odmerjata oskrbnika planine Mateja in Matjaž.

milena usenik v popartu
ne škropite pred večerom!
Poleti se zvrstijo v Logatcu mnoge prireditve, tudi razstave, a posebna razstava del akademske slikarke Milene Usenik nam bo plapolala v spominu še dolgo časa. Tudi do jeseni, kot ta zapis, ki sicer časovno nekoliko 'zamuja', a prav nič več kot popartistične slike s te razstave. Nekakšno nostalgijo smo čutili ob ogledu skoraj perfekcionističnih del Milene Usenik, saj je minilo že toliko let, ko sta svetovno in slovensko umetnost zanimala geometrija in optika tako močno, da sta ustvarili iluzijo plakata, reklame, potrošništva in še in še. Pri Usenikovi tudi ženske v tem svetu iluzij in nakupovalnih centrov. Čeprav se nam je na trenutke zazdelo, da je (p)opart celo preživet, smo se lahko preselili v razmišljanju in dojemanju v čas 'naše mladosti', če mi je dovoljeno uporabiti to besedno zvezo, ki seveda v vsakem obdobju premika časovnico vsaj za 40 let vedno nazaj, včasih še več. Usenikova je le dokazala, da je vedno 'vedela za kaj gre' in je v slogu najboljše likovne izraznosti upodobila svoj in naš čas 'mladosti'. Pri-
Fotografski kolaž z razstave
VABILO K VPISU
gledališki abonma občine logatec v sezoni 2013/2014
V kolikor bi se radi v dobri družbi sprostili in nasmejali znanim igralskim zasedbam v komedijah Tak si, Ko sem bil mrtev, Najstarejša obrt in Pazi M@il!, ki so jih izbrali abonen-ti pretekle sezone, vas vabimo k vpisu. Predstave si bo mogoče ogledati predvidoma v mesecih oktober 2013, november 2013 in februar 2014, marec 2014. Ker pa imajo gledališča zaradi različnih vzrokov možnost predstavo odpovedati, zamenjati ali prestaviti, vam bomo ob takih primerih pravočasno sporočili spremembe. Cena za abonma na sedežih v vrstah od prve do vključno osme je 40 eur, za vse ostale sedeže pa 35 eur. Več o predstavah si lahko preberete na naslovu: http://logatec.si/vse-bina/Gledališki-abonma/.
Vpis v abonma
Letošnji vpis novih abonentov v abonma sezone 2013/2014 poteka od 3. do 18. septembra 2013 (18. 9. 2013 mora biti prijavnica že na sedežu Občine Logatec). Pravilno izpolnjene in podpisane prijavnice
za nove abonente nam pošljite / dostavite na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, s pripisom »prijava v abonma«. V primeru elektronskega pošiljanja prijavnice, slednjo izpolnite, (natisnite, če do nje dostopate preko spleta), podpišite in skenirajte, ter sken pošljite na naslov: obcina.logatec@logatec.si. V naslov elektronske pošte napišite: prijava v abonma.
Kako prijava na abonma vpliva na sedežni red?
Tudi v sezoni 2013/2014 bodo veljala ista pravila, ki določajo vrstni red prijav in posledično sestavo sedežnega reda. Sedežni red se določi po ustaljeni metodi, in sicer po vrstnem redu prispetja prijavnic. Pozna prijava zmanjša veliko možnosti za dobro lokacijo. 1. Najprej razporedimo redne abonente*, in sicer najprej tiste, ki so se odločili za iste sedeže kot v prejšnji sezoni. * Redni abonent je tisti abonent, ki je imel abonma v sezoni 2012/2013 in se letos ponovno prijavi. 2. Nato od prvega do
znam, počutil sem se, kot da se sprehajam po galeriji kot študent, ko smo tovrstni modernizem sprejemali najprej čustveno, pozneje pa analitično in nekateri poznavalsko. Milena Usenik je kajpak raje vstopila v abstraktnost, oplemenitila barvitost svojega podajanja, a s to razstavo pokazala, da je mojstrica likovne podobe, barvnega čutenja, vešča čistih oblik in stilizacije. Zato se je tistemu, ki je poznal morda umetnico le s prejšnje avtoričine predstavitve v Logatcu, odprl nov svet, ki je Usenikovi že dolgo znan in ga je - po njenem - že davno presegla, a se mu kot prava umetnica ni nikoli odrekla. Milena Usenik je, po mnenju likovne kritičarke in umetnostne zgodovinarke Anemarije Stibilj Šajn, »v slovenski likovni kulturi posebnost, saj so pri nas bila tovrstna raziskovanja izjemno redka.« V Logatcu smo torej lahko prav veseli, da nam je umetnica ponudila na ogled dela, ki so bila takrat, 'v mladosti', in so še danes redkost in posebnost.
KRAS
zadnjega, po vrstnem redu prijav, razporedimo tiste redne abonente, ki želijo sedeti bližje ali dlje od odra. 3. Na koncu zopet od prvega do zadnjega, po vrstnem redu prijav, razporedimo nove abonente. Vrstni red prijav je ključnega pomena, saj odloča o tem ali boste dobili možnost sedeti bolj spredaj ali ne.
Kako poteka razpored na balkonu?
Razpored na balkonu se prične z razporejanjem abonentov od najvišjih vrst proti najnižjim, torej od vrst številka sedem do ena.
Slišnost igralcev po dvorani
Vsa gostujoča gledališča vedno še posebej prosimo, da bodisi uporabljajo ozvočenje bodisi so bolj glasni. Po preverjanju slišnosti predstav lanske sezone je bilo ugotovljeno, da se je vse igralce slišalo in razumelo po celotni Veliki dvorani Narodnega doma. V upanju na še eno fantastično sezono vas lepo pozdravljamo.
Občinska uprava
s tekom do zdravja
logasko drustvo tek je lek
Skupinska vadba v okviru društva Tek je lek.
Od letošnje pomladi v Logatcu deluje društvo Tek je lek. Po besedah Mira Petrovca, strokovnega vodje društva, ne ponujajo samo vadbe teka, ampak vrsto dejavnosti, povezanih z zdravim načinom življenja, in pripravljajo pester sklop jesenskih dogodkov. »Tek je eno najučinkovitejših sredstev za blaženje vsakodnevnega stresa, zmotno pa je mišljenje, da bodo ljudje s pomočjo teka pozdravili vse, kar so si z napačnim načinom življenja, prehranjevanja, nedelavnostjo in drugim nabrali v mnogih letih,« opozarja Petrovec. »Marsikaj je treba prej postoriti, na primer obiskati usposobljenega zdravnika, specialista za srčno-žilna žilna obolenja, medicino športa, spremeniti prehranjevalne navade in šele potem začeti s primerno vadbo, ki ni nujno tek.« Po sogovornikovih besedah je namreč treba najprej pripraviti teren za tek, da bo le-ta koristen. »Kot pravi star ljudski pregovor, zdravemu vse koristi, bolnemu pa nič, tako zdravemu tek koristi, bolnemu pa ne pretirano,« hudomušno pove. V društvu se zato trudijo ponuditi celostno terapijo ali vadbo, ki bi
ljudem koristila.«
Da tek postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije, je dejstvo, ki ga opažajo tudi v društvu. Začetki so bili zelo skromni, se spominja sogovornik, s premori poleti, pozimi in še kdaj vmes. »Zdaj imamo zdravo jedro članov, ki redno vadijo. Zelo velika motivacija za to so množične tekaške prireditve, ki pa imajo svoje prednosti in pomanjkljivosti.« Med slednje po Petrovčevem mnenju zagotovo šteje, ko ljudje začnejo zanemarjati službo, zasebno življenje in družino ter se identificirajo zgolj skozi tek. »So pa tekaške prireditve lep motiv, da se ljudje odločijo za redno vadbo in ko ta pride v zavest, se ustvari ugodna klima tekaških navdušencev,« dodaja.
»Tekaška mrzlica« pred maratoni
Društvo Tek je lek pripravlja redne vadbe, tako poleti kot pozimi, v dobrem in slabem, tako kot v zakonu, se pošali sogovornik. Preostali vadbeni dnevi so stvar potrebe in dogovora. »Pred Ljubljanskim maratonom in maratonom Palmanovo, motivacija zelo zrase,« poudarja, zato se
pred tema dogodkoma tudi ob koncih tedna kot posamezniki ali kot skupina opravijo daljši tek. »Srede so rezervirane za posebno vadbo, ki poteka po Zapolju in je pripravljena tako, da jo je mogoče prilagajati željam in kombinirati.« Sicer tekaške vadbe poleti potekajo na Sekirici z okolico, ki ponuja odlične terene. V zimskem času pa imajo še boljše pogoje, pravi Petrovec. V Zapolju imajo namreč svoje čiščenje in so tamkajšnje ceste očiščene tudi takrat, ko druge niso, zato lahko tudi pozimi tečejo zunaj.
»Trudim se, da bi na naših vadbenih urah delali na gibljivosti in moči. S tem namreč skrbimo za preventivo pred poškodbami, vadba moči pa ima tudi cel kup zelo koristnih učinkov: na mišičevje, sklepe, kosti, imunski sistem, na hujšanje...« pojasnjuje sogovornik. Ob torkih in četrtkih je, kot pravi, tako kot v šoli. »Udeleženci ne poslušajo, ne ubogajo in klepetajo ter čakajo, da bo konec vadbe, ki traja dobro uro. Ko pa ta ni obvezna, traja dlje. Isti ljudje nič ne klepetajo in dobro delajo. To je ob sredah in vikendih.«
Z mlado strokovno pomočjo do boljših prijemov
Strokovnemu vodji društva Tek je lek je veliko do tega, da bi tisti, ki dejansko pridejo na vadbo, resnično delali za svoje zdravje. »To so običajno fizično slabše pripravljeni ljudje, tudi starejši, ali tisti, ki imajo kakšno kilo preveč.« A mu, kot ugotavlja, to ne uspeva najbolje. Tisti, ki dobro napredujejo, gredo v boljšo skupino, kjer je sicer odlična klima, slabši pa običajno prenehajo. Petrovec se nadeja, da mu bo uspelo k delu pritegniti kakšno študentko telesne vzgoje, ki bo imela uspešnejše prijeme. Rekreacijo odraslih namreč zaenkrat poučuje Miro Petrovec sam, v prihodnje pa bodo poskušali skupino za zdravje prepustiti mladi vaditelji-ci. »Za druge pa mislim, da so z obstoječim stanjem zadovoljni,« dodaja.
Pestra jesenska dejavnost
Društvo tek je lek se zaenkrat s članarinami in vadninami. Članarina se plačuje enkrat letno po 10 evrov, plačujejo jo simpatizerji in člani, vadnino pa obračunavajo po udeležbi, 15 evrov na mesec. »Pripravili smo dva dobrodelna teka, lani
in letos, prihodnje leto pa naj bi dobili t. i. olimpijski tek, pri organizaciji katerega je Logatec letos izpadel. Cerknica kot nosilec Notranjskega tekaškega pokala, ki mora predlagati prireditelja, naj bi mu prihodnje leto pomagala. »V sklopu priprav na Ljubljanski maraton bomo v sodelovanju s ŠD Sovica iz Cerknice, ki ima podobne dejavnosti, bomo 29. septembra v Rakovem Škocjanu pripravili tekaški dan. To je lepa priložnost za lep, dolg tek na trasi Dobrodelnega teka s popolno oskrbo in varovanjem. Po treningu pa se bomo tudi poveselili, pripravili pa bomo tudi pomoč pri tehniki teka in svetovanje za pripravo na maratone. Udeležba je primerna za cele družine,« pojasnjuje Petro-vec. Kot pomembnejši jesenski dogodek poleg Ljubljanskega maratona omeni še Maraton Palmanova, 21-kilometrsko preizkušnjo za zaključek sezone. »Merilo uspešnosti društva je, koliko ljudi, mladih in starejših, uspemo navdušiti za zdrav način življenja. To pomeni, da se z veseljem ukvarjajo z gibanjem, izboljšajo način prehranjevanja in si znajo pomagati v boju s stresom in drugimi škodljivimi dejavniki,« poudarja sogovornik.
Miro Petrovec:. »Zdaj imamo zdravo jedro članov, ki redno vadijo. Zelo velika motivacija za to so množične tekaške prireditve, ki pa imajo svoje prednosti in pomanjkljivosti.«
»So pa seveda merila drugačna za otroke kot za odrasle in moramo temu primerno delovati.« Društvo Tek je lek skuša z raznimi prireditvami delovati tudi na področju dobrodelnosti in se vključevati v
humanitarne akcije, pri čemer sodelujejo, denimo, z društvom za duševno zdravje Šent in s podjetjem za zaposlovanje invalidov Dobrovita.
Blanka Markovič Kocen
POZABLJAMO NA TELO IN DUŠO!
C as, ki ga preživimo ujeti med štirimi stenami, po vsej verjetnosti sede na stolu, za mizo, polno dokumentov, papirjev ter elektronskih naprav, je sedanjost večine ljudi. Naporni delavniki, časovno omejevanje, visoka pričakovanja ... so naša življenja spremenili v dnevni ritual hitenja in stresa. Ob tem pa pozabljamo na svoje telo, želje in "dušo". Živimo v svetu, kjer je poleg vsakodnevnih obveznosti nujno treba skrbeti za osebno nego, počitek, zdravo prehrano in pijačo ter za gibanje. Najtežje je najti čas za gibanje, še posebej za tisto vrsto vadbe, ki bi nas veselila. Želimo moč, gibljivost ter lepo in zdravo telo, kar lahko dosežemo z redno in športno »TELO-vadbo« ali pa s plavanjem, če imamo raje vodno okolje. Obenem je to čudovita priložnost druženja, saj lahko ob teku v naravi ali igri košarke v športni dvorani, spoznamo nove prijatelje in okrepimo stare vezi. V času sodobnega hitenja se hitro trga tudi partnerska vez, le-to lažje ohranjamo
kar med gibanjem, natančneje med plesnim tečajem - foxtrot in tango zagotovo prevetrita prav vsak zakon.
Različna življenjska obdobja prinašajo tudi fizične spremembe. Kažejo se v telesni koordinaciji, zmogljivosti, ravnotežju, dinamiki ... torej v sposobnostih gibanja. V času vseh teh sprememb je treba biti aktiven. Na primer vadba v obdobju noseč-ništva nam pomaga pri porodu, kasneje v življenju vadba za seniorje vpliva na učinkovitost srčno-žilnega sistema . Seveda pa je najpomembnejša vadba že v otroštvu in v mladosti. Starši sami moramo poskrbeti, da zadovoljimo otrokove potrebe po gibanju. To počnemo že od rojstva in nadaljujemo s prvimi koraki, skoki in poskoki otroka. Sprva je vadba bolj splošna in igriva, da se otrok na šport privadi in ga vzljubi. Potem postaja vedno bolj intenzivna in usmerjena. Otroci kmalu spoznajo, kaj si želijo; pa naj bo to ples, nogomet,
plavanje ali pa smučanje. V Športni šoli Dlan na Dlan, se pomembnosti vadbe zavedamo, prav tako vemo, da je gibanje pogoj za zdravo življenje, le-to pa je pogoj za dobro počutje, ki prinaša srečo mladim in odraslim.
Tina Žakelj
Ne pozabimo na telo in dušo!
logaški lipov list na zelenem zemljevidu slovenije
ultramaratonec hilarij v logatcu
Ultramaratonec Hilarij je julija v Logatec prinesel sporočilo o nujnosti ohranjanja narave, podžupan Vladislav Puc pa je na zeleni zemljevid Slovenije simbolično pripel lipov list Logatca.
Slovenski ultramaratonec Radovan Sku-bic Hilarij se je že lani lotil edinstvenega podviga v dveh tednih prekolesariti vseh 211 slovenskih občin. S projektom je pričel konec avgusta v geometričnem središču Slovenije, četrti dan pa je v bližini Cerknega padel in se poškodoval, zato je bil projekt prekinjen. Obiskati mu je uspelo le četrtino vseh slovenskih občin. Po uspešnem okrevanju je letošnje poletje prekolesaril 2.200 kilome-
trov po Sloveniji in tako dokončal svoj projekt.
Pomen svojega »zelenega« sporočila je Hilarij označil kot ohranjanje lepot Slovenije, saj se nam bodo, pravi, ko se bomo to naučili, vsa vrata kar sama odpirala. Radovan Sku-bic Hilarij se s podobnimi projekti ukvarja že skoraj 30 let in ugotavlja, da ljudje razumejo njegovo početje, da pa, kar zadeva varovanje narave in okolja, v Sloveniji zaostajamo vsaj 20 let.
Hilarij je prepričan, da je ohranjanje naravnega okolja ključ za boljšo kakovost življenja na vseh ravneh. Zavzema se za
promocijo kolesarjenja kot eno najbolj trajnostnih oblik rekreacije.
Njegov prihod v Logatec pa je podžupan Puc označil kot podporo prizadevanjem za razvoj turizma. »Letos poleti smo zbrali le 700 evrov turistične takse, zato je vsaka podpora dobrodošla,« je dejal podžupan. Radovan Skubic Hilarij pa po tem projektu že načrtuje novega, in sicer snemanje filma S Triglava na Olimp.
Blanka Markovič Kocen
joga za dobro počutje in odlično zdravje
Sodoben način življenja nam vsiljuje vse hitrejši tempo življenja, ki je povezan z nenehnimi skrbmi, strahovi, pričakovanji in razočaranji, s konstantnim stresom.
Stalna razpetost med vse večjimi zahtevami, tako na delovnem mestu, kot doma in negotovostjo ali bomo in kako bomo temu kos, nas pripelje do fizičnega in psihičnega neravnovesja .Zelo hitro se lahko znajdemo na robu obupa, depresije in posledično zdrsnemo v bolezensko stanje, kot zadnji izhod v sili.
Z vadbo joge si lahko takoj pomagamo, hitro in učinkovito.Joga je kot aspirin, prva pomoč, ki je vedno pri roki. Po napornem delu v službi potrebujemo vaje za sprostitev, da se umirimo in pozabimo na vse probleme, ki nas čakajo naslednji dan. Asane (fizičnie vaje) sprostijo nakopičeno napetost iz zategnjenih mišic. V nekaj minutah lahko razgibamo celo telo, poživimo cirkulacijo krvi in obnovimo izgubljeno energijo.
Z dihalnimi vajami umirjamo živčni sistem, odpravljamo stres in psihično nape-
tost, ki se je nakopičila čez dan. Zavestno, poglobljeno dihanje z blagim raztezanjem telesa, masira notranje organe,izboljša delovanje žlez in blagodejno vpliva na fizično in psihično počutje Postopna in sistematična vadba po sistemu Joge v vsakdanjem življenju je zelo priljubljena tako v tujini kot pri nas.Ne pozna starostnih omejitev, zato je primerna prav za vse.
dr.Vasanti Narayan
rokomet
Mlajši kadeti Slovenije (U-17) zlati na olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu na Nizozemskem. Član zlate ekipe tudi Loga-tčan Darko Stojnic.
Na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) julija v Utrechtu je slovenska reprezentanca mlajših kadetov (U-17) osvojila zlato kolajno. V velikem finalu so premagali Norveško z 28:23 (19:11). Na peti tekmi na tekmovanju so slovenski ro-kometaši dosegli še peto zaporedno zmago in tekmovanje v Utrechtu končali z zlato
Darko Stojnic v akciji.
kolajno. V skupinskem delu so varovanci trenerja Saša Prapotnika premagali Norveško, Hrvaško in Nemčijo, v polfinalu
Švedsko, v finalu pa še enkrat Norvežane. Slovenci (reprezentanca igralcev, rojenih letnik 1996 in mlajši) so vse dvome o končnem zmagovalcu pravzaprav odpravili že v prvem polčasu. Slovenija je nastopila v naslednji postavi: Urbič, Kastelic, Velkavrh, Darko Stojnic, Husar, Kavčič, Kikanovič, Janc, Prevolnik, R. Cvetko, Malus , Bedeti, Kolmančič, Marguč, R. Cvetko, trener: Saša Prapo-tnik.
Gvido Komar
triatlon jeklenih treh logatcanov
ivan pergovnik, valentina rebec in vida trček
Turistično društvo Turizem Bohinj vsako leto, menda že vsaj zadnjih 20 let, organizira triatlonsko tekmovanje v veslanju (8 km), gorskemu kolesarjenju (16 km) in teku (8 km). Prvi organizator tega tekmovanja je bil menda Tone Fornezzi Tof. Tekmovalci se najprej pomerijo v veslanju do zaliva Ukanc in nazaj, nato v gorskem kolesarjenju od Bohinjskega jezera preko Fužinskega zaliva na Staro Fužino in Studor v Srednjo vas in nato čez planino Uskovnica na parkirišče pod planino Konjšica na 1300 metrih nadmorske višine, nato pa še pre-tečejo 8-kilometrsko progo po označeni planinski poti preko planine Konjščice do Vodnikove koče na Velem polju, ki je zadnja, ciljna točka tekmovanja. Marsikomu se ob toliko kilometrih športnega truda naježi koža: »Jaz tega že ne bi zmogel!«. A Logatčan Ivan Pergovnik, ki se je leto-
šnjega tekmovanja udeležil že 20. pravi, da gre za pravi užitek. A mu tekmovanje hkrati pomeni tudi izziv: »Če se ne preizkusiš, ne veš, koliko si sposoben.«. Užitek ali ne, na tekmovanje se pripravlja kar cel mesec - s kolesom do Hrušice in še dlje, nato povratek, sledi tek do Žibrš in nazaj. Ali pa se z gorskim kolesom odpravi v Bovec in kolesari po tamkajšnjih strminah. Pravi, da v času priprav poje veliko ogljikovih hidratov, na primer makaronov, špagetov, ki telesu dajo dolgotrajno energijo. Ivana Pergovnika v pripravah in na tekmovanju podpira vsa družina; hčerka z otrokom in žena ga spodbujajo na poti, mu podajo vodo, kadar je vroče in zanj glasno navijajo. Njegov čas je ponavadi okoli tri ure in pol. A Ivan Pergovnik ni edini predstavnik naše občine na tem tekmovanju: letos so se ga udeležili trije tekmovalci iz logaške občine. Valentina Rebec se je tekmovanja udeležila prvič, bila je 2. med ženskami. (za tekmovanje se je odločila
pred cca. 14 dnevi in je Bohinjsko jezero preveslala med zadnjimi, vendar po odličnem kolesarjenju in teku dosegla odličen rezultat). Vida Trček se je tekmovanja udeležila tretjič, svoj čas pa je izboljšala za več kot 10 min, dosegla je čas 3.46.49, v svoji kategoriji je bila 7. Ivan Pergovnik pa je dosegel čas 3.20.05 in je bil v svoji kategoriji 7, skupno pa je dosegel 72 mesto. Še rezultati najboljših: med moškimi se je triatlona jeklenih udeležilo 102 tekmovalca in 11 tekmovalk. Moških ekip je bilo 40 in 5 ženskih ekip. Zmagovalec tekmovanja je bil biatlonec Janez Marič, ki je dosegel nov rekord, in sicer 2.19.19. Med ženskami je zmagala Tea Kralj s časom 2.55.52 pred Valentino Rebec s časom 2.56.51.
mag. Neža Sautet
igeneracije
fotoreportaza: logaško poletje
I? I

Prisluhnili smo lahko Vladu Kreslinu in Malim Bogovom.
Logaško poletje je dalo obilo zabave.
slovo od poletja
v logatcu so se mladi od poletja poslovili že desetič
Pred desetimi leti so Primož Petek in nekaj zanesenjakov iz Logatca rekli: »Poletje se končuje, počitnic je konec, mladi se vračajo. Dajmo storit nekaj za njih«. In so organizirali tekmovanja v malem nogometu, odbojki, košarki, povabili kulturnike, glasbenike, vse skupaj naslovili »Adijo Poletje«. Pa je čez čas nekdo ugotovil, da to ime že obstaja za prireditve nekje drugje v naši državici, nakar se študentje, ki so leta 2010 prevzeli organizacijo festivala, niso dali in le spremenili ime v Logaško poletje. Dogajanje se je z leti širilo na več prizorišč in je tudi letos trajalo deset dni. Letos se je pričelo 23. avgusta z veselico pred lovsko kočo v Hotedršici, na kateri so za ples in dobro voljo skrbeli Mambo Kingsi, ter končalo v nedeljo 1. septembra z odbojko na mivki v Grajskem parku ter malem nogometu z body zorbom zopet v Hotedršici.
Živahno je bilo v soboto 24. 8. na igrišču pred narodnim domom v Dolenjem Logatcu, kjer so najmlajši uživali v »živ-žavu Superpolh«, starejši pa so zadevali koše na turnirju trojk »Basket 3:3«. In potem zvečer uživali v Narodnem domu ob pogledu na trebušne plesalke skupine Sonuna z gostjami.
Nedeljski nogomet na vodi je dobesedno splaval po vodi; bilo je deževno in je bil odpovedan. Škoda, saj so prav dekleta prejšnja leta prišla na svoj račun ob po-
gledu na izklesana telesa mladcev, ki so se »borili« z vodo.
Zeleni oblaki so, kakor so objavili na njihovi spletni strani, tudi letos izdali »spe-cijalno edicijo« Literoadija v ponedeljek zvečer, kjer so jim družbo delali Mlade rime. Skratka: bil je žur! Otroci so ga imeli že popoldne, ko so lahko sami iz plastenk in druge odpadne embalaže naredili igračke. Pomagali sta jim delavki Duo Arta. V torek so prišle na svoj račun brbončice preizkuševalcev namazev. Članice Društva za zdravilne rastline Ognjič Logatec so nabrale štirinajst rastlin, ki so jih v namazih ponudile obiskovalcem. Le-ti so si potem po »razstavni aveniji«, ki jo je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti občine Logatec, ogledali izdelke, ki so jih na stojnicah predstavili umetniki, oblikovalci in izdelovalci unikatnih izdelkov domače in umetne obrti.«Tržnica » je bila odprta ob popoldnevih in v soboto. V torek je bila v Grajskem parku še degustacija presnih pic, tortic, krekerjev, ki jih je ponudil Milan Hervol, ki s presno hrano živi že 20 let. Sreda je bil dan za sproščanje ob zvočni gong kopeli, meditacijski tehniki, ki pomaga pri umirjanju uma in sproščanju stresa iz telesa..V tišini in miru je sproščanje potekalo v Dvorani Tabor. Že popoldne pa so se zopet sproščali otroci, ki so izdelovali igračke iz plastenk, škatlic..Kdo je bil zmagovalec turnirja v pokru ni pomemb-
JSKD, OI Logatec, je pripravil tržnico z rokodelskimi izdelki.
no, važno je, da so zvečer v Navigator pubu uživali tako igralci kot navijači. Knjižnica Logatec je v četrtek v »bukvarni« v Parku ponudila nekaj zanimivih knjig, predstavila svojo dejavnost ter povabila najprej otroke na ogled predstave Kdo se boji morskega psa (gledališče Pravljičar-na), kasneje pa starejše na pravljični večer z Andrejem Rozmanom Rozo, ki je govoril o povodnih možeh in še o marsičem. Edini dan, ko se je dogajanje preselilo v šotor in je bilo treba prispevati nekaj sol-dov, je bil petek. Razumljivo, saj so nastopili Sell out, S.A.R.S., Manouche ter Vlado Kreslin in Mali Bogovi. Zato pa je bil Jonasov nastop v soboto, tako kot vse ostale prireditve, zastonj. Ja, po Vidu Valiču, Mihi Brajniku; Boštjanu Gorencu-Pižami je prišel med nas tudi Jonas Žnidaršič. Naj končam z mislijo, ki sem jo zapisal že pred leti: »Na nekaterih prireditvah se je zbralo le nekaj deset ljudi, na drugih več sto. Vsem pa je bilo skupno: uživanje življenja. In Logaško poletje je ravno to.« Sedaj pa še nekaj obveznih »napisov«: Prireditev so omogočili: ŠKIS ( Študentski klubi Slovenije), Občina Logatec, ŠOS (Študentska organizacija Sloveije). Medijski pokrovitelji: Radio Antena (generalni), Logatčan.si, Notranjsko-kraške novice in TV LEP Logatec. Vrsta podpornikov je precejšnja, preberite si jih lahko na spletni strani KLŠ-ja, ki se vsem naštetim in nena-štetim zahvaljuje.
Otroci so iz odpadnega materiala izdelovali igračke.
Brane Pevec
IGENERACIJE notranjske gasilke v lazah že šestnajstič
letos tekmovanje v treh disciplinah
Na koledarjih gasilk iz Notranjske je označena tretja sobota v juliju. Zakaj? Ker je takrat v Lazah tekmovanje gasilk. Kljub dopustom, delu na vrtu ali na poljih, in še kakšno opravičilo bi se lahko našlo, pridejo na tekmovanje, ki se konča z druženjem pri gasilskem domu. Tako je bilo tudi letos, ko se je v soboto 20. julija popoldne zbralo na travniku pred vasjo okrog 200 gasilk. Seveda je bilo prisotnih še vrsta drugih gasilcev, ki so nadzirali potek tekmovanj, ni manjkalo navijačev in navijačic, še več ljudi pa se je zbralo na prireditvenem prostoru , ko se je znočilo in so temperature padle na znosno raven. Takrat je bil tudi zbor, na katerem so proglasili rezultate, podelili pokale in priznanja. »Rezultati so dobri, enkrat ima ena ekipa več sreče in znanja, drugič druga. Pomembno je, da se srečamo in se pogovorimo,« je povedala Karmen Laznik, nova predsednica domačega gasilskega društva Laze-Jakovica. Ob zvokih članov ansambla Naveza pa so tudi zaplesali. Nekaj več o samem tekmovanju: tekmuje se v treh disciplinah: vaji s hidranti, vajah raznoterosti in vezanju vozlov. K točkam pa se prišteje še ocena testa iz gasilskih znanj. 27 ekip je bilo razdeljenih na tri
Gasilke so tekmovale v vaji s hidranti, vajah raznoterosti in vezanju vozlov.
skupine: v prvi gasilke nad 16 let, teh je bilo 11 ekip, v drugi nad 30 let - 10 ekip in nad 48 let - 6 ekip. Ekipa šteje pet članic- štiri tekmovalke in vodjo. Tekmovalke so prišle iz Ilirske Bistrice, Koritnice, Tolmina, Podbrda, Žirov, Dragomerja in Lukovice, Jezera, Loga, Dolenje vasi, Rakeka, Ivanjega Sela, ter iz šestih gasilskih društev naše občine. O uvrstitvah pa na kratko: pohvala vsem tekmovalkam, ki so premagale vročino in pokazale tudi precej znanja. Sicer pa so v skupini tekmovalk
nad 48 leti zmagale »mladinke« iz Ilirske Bistrice, v skupini nad 30 let pa ekipa iz PGD Dragomer-Lukovica (prva ekipa je bila prva, njihova druga ekipa pa peta), v skupini nad 16 let pa sta obe prvi mesti pobrali domači ekipi. Da je vse potekalo kot mora biti, gre zahvala domačinom PGD Laze-Jakovica in GZ Logatec, tekmovanje pa je podprla tudi občina Logatec in podjetje Hydria Motors.
Brane Pevec
25. KMEČKI PRAZNIK NA MEDVEDJEM BRDU
Četrt stoletja mineva, odkar je bil prvič organiziran Kmečki praznik na Medvedjem Brdu. Sedaj po petindvajsetih letih člani Turističnega društva Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, Krajevna skupnost Trate, gasilci iz Medvedjega Brda in Kulturno športno društvo Trate še vedno prvo nedeljo v mesecu avgustu na prelepem pobočju Medvedjega Brda, kjer si oko spočije ob prelepem razgledu, organizirajo tradicionalni Kmečki praznik. Rdeča nit letošnjega praznika je bilo lesarstvo od A do Ž. V kmečkih igrah, ki jih prirejajo vsako leto, sta se letos pomerili ekipi iz domačega Medvedjega Brda ter iz Zavratca. Ekipa sta bili po košnji, grablje-nju in skladanju drv izenačeni, tako da je o zmagovalcu odločil šele met kocke, kjer pa je več sreče imela domača ekipa. Poleg tekmovanja pa so se predstavili tudi evropski prvaki v gozdnih disciplinah iz Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, ka-
tere član je tudi evropski podprvak, Erik Žakelj. Prikazali so varno in pravilno delo z motorno žago, kleščenje debel ter podiranje dreves. Domačin Jože Brenčič pa je z motorno žago izrezal razne kipce. Od starih način kmetovanja, preko prikazovanja varnega dela do moderne priprave lesa za kurjavo, razlaganja, žaganja, cepljenja drv, izdelave palet ter prikaza krovstva. Ne nazadnje pa ne smemo pozabiti na domače izdelke različnih ponudnikov in pecivo domačih pekaric. Prvič pa so letos izdelali atraktiven šank iz smrekovih debel, ki naj bi drugo leto zamenjali vse hitro postavlji-ve tako imenovane jurčke. Za velik obisk pa je bil zagotovo »kriv« tudi ansambel Modrijani. Tako je prireditev obiskalo okoli 5000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije.
Blaž Korenč
Domačin Erik Žakelj prikazuje pravilni način kleščenja debla.
dvajseta kresna nedelja v HOTEDRšICI
praznovanje ob sv. janezu
Kosci so nabrusili kose in pokošena trava je opojno zadišala.
Zegnanje ali praznovanje godu svetnika, ki mu je bila posvečena farna cerkev, se je že od nekdaj vraslo v naše kraje kot vaški praznik. V naši vasi Hotedršica je cerkev posvečena Sv. Janezu Krstniku, ki praznuje god 24. junija. Kresna nedelja je zato v Hotedršici ovenčana kot farni praznik in prav zato nosi naša tradicionalna prireditev ime KRESNA NEDELJA V HOTEDRŠICI, ki jo že vrsto let organizira Kulturno turistično društvo Hotedršica.
Letos je bilo v naši vasi še posebej slovesno, saj je bila to jubilejna, dvajseta prireditev. Ob takih trenutkih čas postavi mejo in spomin poišče vse tisto, kar je bilo lepega. Kresna nedelja se kiti kot kulturna, turistična in etnološka prireditev, v njej se prepletajo podobe starih vaških običajev, šeg in navad, ki so bile nekoč povezane z vsakdanjim delom vaščanov, medsebojnim druženjem, izpolnjevanjem zakonov in pomembnih ter usodnih odločitev. Veliko je bilo v vseh teh letih vloženega truda, toda veliko je bilo tudi prikazanega. Kosci so nabrusili kose in trava je pokošena opojno zadišala, grabljice veselih lic pa so obračale in grabile seno. Perice pri potoku so prale umazano perilo, oglarji so postavili kopo in žgali oglje. Izdelke različnih vrst so s svojimi spretnostmi pričarali rokodelci, celo pravi mali kozolec. Marsikomu so se pocedile sline, ko so pridne gospodinje
ponudile v pokušino nekdanje in sedanje domače dobrote. Žene so trle lan, na muzejskih statvah se je tkala tkanina. Pika, poka, pok, so peli cepci, ko so mlatili žito, najlepše pa je zazvenela melodija ljudskih godcev. Tudi običaji ob poroki, »štelngi«, drugih igrah so se prepletali v Kresnih nedeljah. Ob Plečnikovem letu smo obeležili spomin na slavnega arhitekta, katerega korenine segajo v našo vas. Ob dvajsetem
jubileju smo v društvu izdali zbornik, v katerem je pregled dogajanja na vseh Kresnih nedeljah. Iz zbranega gradiva smo pripravili tudi razstavo v Stari osnovni šoli. Dvajseta Kresna nedelja je bila pripravljena po zgledu prve Kresne nedelje, z razliko v tem, da je trajala dva dni. V soboto 22. junija smo s kulturnim programom in podelitvijo priznanj in zahval odprli razstavo fotografij, drugih posnetkov in plakatov devetnajstih Kresnih nedelj. V nedeljo 23. junija je bilo še posebej slovesno, že ob dveh popoldne so se začeli sredi vasi zbirati fantje in možje s koso na rami, klepači kos, grabljice, gospodinje z malico, otroci s »putrhi«, polnimi vode, narodne noše, konjeniki in seveda harmonikar. Slavnostni sprevod je nato krenil na travnik pod Lovskim domom, kjer se je pričela košnja na način in z običaji, ki so nekoč veljali za našo vas. Po stari navadi so se po napornem delu utrujeno posedli okoli jerbasa, iz katerega so gospodinje postregle z vinskimi štruklji. Veselo vzdušje sta nato nadaljevala mlada igralca s skečem, zabavno in napeto pa je bilo tudi ob vlečenju vrvi. Za konec pa se je prireditev prevesila v pravo ljudsko rajanje.
Za Kulturno turistično društvo Hotedršica Francka Čuk
Po stari navadi so se po napornem delu utrujeno posedli okoli jerbasa, z vinskimi štruklji.
grčarevski gozdni nosorog
izjemna najdba v »tinčkovem breznu«
Gozdni nosorog, neandertalec, moderni človek.
Skupina jamarjev (članov logaške podružnice Društva za raziskovanje jam Ljubljana - matica) pod vodstvom g. Ivana Dolarja, »desinfektorja« (sanitarnega inšpektorja) pri načelstvu v srezu Logatec se je 3. julija 1932 odpravila proti Kali-šam (ki katastrsko spadajo pod Grčarevec), raziskovat jame. Pribl. 400 m severozahodno od Kališ so čisto slučajno ob poti odkrili do takrat še neznano jamo (ki se od takrat uradno imenuje Dolarjeva jama, po domače pa tudi »Tinčkov brezen«, zaradi človeka, ki se je po padcu srečno rešil iz te jame, o čemer je menda poročala tudi popularna jugoslovanska revija Arena iz Zagreba). Po vrvi so se spustili v sedem metrov globok navpični rov. Na dnu se je jama cepila v dva rova. Pri raziskovanju desnega rova je g. Dolar opazil, da iz ilovice štrlijo kosti. Izkopal je nekaj zob in kos neke kosti. O tej zanimivi najdbi je takoj obvestil Narodni muzej v Ljubljani in tja poslal najbolj ohranjen zob. Znanstveniki so ugotovili, da zob pripada izumrlemu nosorogu Coelodonta mercki Jäger. 25. julija je Društvo za raziskovanje jam odposlalo ekspedicijo, ki je štiri dni sistematično izkopavala razne kosti, večinoma nosorogo-ve. Raziskovanje jame so nadaljevali še med 3. in 6. novembrom, vendar niso več naleteli na ostanke skeleta. Na pobudo dr. Ivana Rakovca je g. Dolar v februarju 1933 spet pričel kopati v »nosoro-govem« rovu. Spet je naletel na ostanke nosoroga. Po temeljitem proučevanju je paleontolog, strokovnjak za pleistocenske sesalce, dr. Ivan Rakovec ugotovil, da vsi najdeni nosorogovi ostanki predstavljajo komaj 1/5 vsega njegovega okostja in da so dejansko ostanki enega samega odraslega nosoroga.(V nekaterih ostankih so bile luknje, ki bi lahko bile delo človeških rok, vendar je pred leti znanstvenik Pavel Jamnik z natančnimi analizami to možnost ovrgel.) Vse to je dr. Ivan Rakovec objavil v strokovni reviji »Pri-rodoslovne razprave« v znanstvenem članku »Coelodonta mercki Jäg. iz Dolarjeve Jame pri Logatcu«. Članek je izšel kot poseben odtis 15. 3. 1933. V njej znanstvenik natančno opisuje odkritje jamskega sistema Dolarjeve jame ter podrobno analizo nosoro-govih ostalin. Merckov nosorog (imenovan tudi Kirchbergov nosorog, gozdni nosorog, toplodobni nosorog), z znanstvenim ime-
nom Stephanorhinus kirchbergensis (=Coelodonta mercki Jäg. = Rhinoceros Mercki = Rhinoceros kirchbergensis = Dicerorhinus kirchbergensis = Dicerorhinus mercki) je bil razširjen od Gilbra-tarja do Koreje. Živel je v gozdnatih predelih, zato ga imenujejo tudi gozdni nosorog. Imel je dva rogova, v dolžino je meril do 4 m, v plečih je bil visok skoraj do 2 m, tehtal pa je okrog 3500 kg (primerljiv z belim nosorogom). Dokazano je, da ga je lovil kamenodobni človek. V Sloveniji so ostanke te vrste nosoroga našli še v Kamnitniku pri Škofji Loki, v Betalovem spodmolu, v Divjih Babah, pri Kozini in pri Črnem kalu. Prisoten je bil v obdobju od srednjega do poznega pleistocena. Izumrl naj bi proti koncu zadnje ledene dobe, pribl. pred 15000 leti. Ob istem času je v severnih predelih Evrope živel dlakavi (volneni, hladnodobni) nosorog (Coelodonta antiquitatis), ki pa po do zdaj znanih podatkih v področje današnje Slovenije ni segal.
Kot zanimivost naj povem, da so po vsej verjetnosti poleti l. 1933 hudomušni in podjetni logaški jamarji proti plačilu v Kališah organizirali spust v Gradišnico, (v Dolarjevo jamo?) ter ogled »našega« ledenodobnega nosoroga (našemljen jamar) v šotoru. Seveda je sledila veselica.
Skratka, zdi se mi, da premalo poznamo naravne znamenitosti našega področja, kaj šele, da bi to promovirali in obeležili s turistično tablo. Mogoče pa bo kdaj v na vidnem mestu ob cesti v veselje množici turistov, ki se vozijo skozi Grčarevec, tabla z ilustracijo in podatki o tej prazgodovinski mrcini, ki se je podila po grčarevskih gozdovih. Ali pa celo skulptura realnih dimenzij. Za zgled naj nam bo Turistično društvo Motnik v Tuhinjski dolini, kjer imajo v muzeju (ob odličnem vodstvu domačina Jožeta Semprimožnika) dve skulpturi pritlikavih nosorogov v naravni velikosti. 25 milijonov let stare fosilne ostanke tega nosoroga, ki se imenuje po Menini planini (Meninatherium telleri), so našli v rudniku rjavega premoga Motnik l. 1910.
Gvido Komar
druga plat zgodbe o sekirici
kar ni nase, ne moremo uporabljati
V julijski številki Logaških novic smo v uredništvu objavili prispevek z naslovom Črnograditeljstvo tudi na Sekirici?, v katerem smo navedli nekaj neresničnih podatkov. Lastnik zemljišča je namreč g. Anton Meze, ki ima za objekt pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Dela za izgradnjo senika pa je namesto očeta izvedel sin Janez Meze in ne Blaž Meze, ki je Janezov sin oz. Antonov vnuk. Objekt je skladen z dovoljenjem. Za vse napake se v uredništvu Logaških novic g. Antonu Mezetu in g. Janezu Mezetu iskreno opravičujemo.
Kje se zgodba začne?
Zgodba o Sekirici je, zdi se, kot jara kača. Vsi uporabniki jo vidijo kot potencial za športne aktivnosti poleti in pozimi. A Sekirica žal ni v celoti javna last, pač pa jo sestavlja kar nekaj zasebnih kmetijskih zemljišč. Če lastnik s tem ne soglaša, pa tovrstnih zemljišč ne moremo kar uporabljati - v kakršne koli namene že, sploh, če za to nismo pridobili soglasja lastnika. Ko se je spomladi začela ob robu Sekirice izkopavati gradbena jama, nas je v uredništvo poklicalo kar nekaj ogorčenih občanov, češ, »ničesar niste napisali o tem«, ali pa, »zakaj se gradi prav tam, ko pa zemljišče uporabljamo pozimi?«. Menda je tudi na Občino telefoniralo kar nekaj ljudi. Zato smo v uredništvu sprejeli odločitev, da stvar raziščemo in o tem napišemo prispevek. Kontaktirali smo g. Mezeta, ki na vprašanja ni želel odgovoriti, kontaktirali pa smo tudi Občino Logatec, ki je, kot že navajamo v julijskem prispevku, odgovorila, »da je poseg skladen s prostorskim aktom, saj v nasprotnem primeru Upravna enota niti ne bi mogla izdati takega dovoljenja.«. Dodati moramo, da bi bilo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča treba spremeniti prostorski akt. Za to pa je med drugim potrebno tudi soglasje Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Druga plat zgodbe
V uredništvu smo se - po objavi članka - srečali z g. Janezom Meze-tom in dobili občutek, da se je z nami nekdo igral »mačke in miši«. Kmetijsko zemljišče, na katerem danes stoji senik, je bilo leta 2012 v prodaji. Z Upravne enote Logatec so nam sporočili, da je »bila ponudba za prodajo navedenega zemljišča objavljena na oglasni deski Upravne enote Logatec in na e-portalu, in sicer od 2. 10. 2012 do 31. 10. 2012«. Z Upravne enote Logatec so nam tudi sporočili, da se »Občina Logatec za nakup ni zanimala«. Zaradi širitve kmetije se je za nakup odločil g. Anton Meze, ki je imel po Zakonu o kmetijskih zemljiščih sicer prednostno pravico do nakupa. »Izjavo o sprejemu ponudbe za nakup je podala samo ena oseba (kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je bilo naprodaj),« sporočajo z Upravne enote. Nato je zemljišče g. Mezeta v vsem tem času gostilo sprehajalce (psov) in tekače, pozimi pa gruče otrok, odraslih smučarjev in sankarjev. Krajevna skupnost Naklo je s teptalcem snega pripravila sneženo podlago za zimske radosti. A, zdi se, brez soglasij lastnika(ov) zemljišč. Tako je letos spomladi, ko je sneg počasi skopnel, na svojem zemljišču g. Meze nabral za debeli dve vreči smeti, tudi pasjih iztrebkov, ki zaradi trakulje menda lahko povzročijo hiranje goveda. Od teptalca snega razrito travno rušo je moral poravnati sam. Povedal nam je, da je »vse skupaj tudi poslikal in skupaj z dopisom poslal županu g. Bertu Menardu«. Ko smo Občino Logatec vprašali, ali razpolaga s kakršnimi koli informacijami glede škode, ki je bila na omenjenem zemljišču storjena pozimi s tep-talcem snega, so nam odgovorili, da »zoper Občino Logatec ni bila po
do sedaj znanih podatkih vložena nikakršna tožba iz naslova škode na zemljišču, niti ni bil vložen odškodninski zahtevek na obravnavanem območju. Občina Logatec je prejela dopis s fotografijami, iz katerega izhaja, da naj bi nastala škoda z uporabo teptalca, kar pa je Občina Logatec odstopila v obravnavo Krajevni skupnosti Naklo, ki je lastnik teptalca«. Ko smo predsednika KS Naklo Matjaža Keteja vprašali, kdaj so od Občine Logatec v obravnavo prejeli omenjeni dopis, smo izvedeli, da KS Naklo o kakršnem koli dopisu ne ve nič, saj ga ni prejela. G. Kete nam je še povedal, da ima krajevna skupnost v planu odkup zemljišč na Sekirici, vendar pa brez pomoči Občine in svetnikov ne morejo nič, saj lahko dajejo le pobude. Je torej športni park Sekirica v interesu lokalne skupnosti? So zemljišča predraga?
O inšpekcijskem nadzoru
Za pripravo tega članka smo v uredništvu po Zakonu o informacijah javnega značaja za podrobne podatke zaprosili gradbeno inšpekcijo. In smo v dveh dneh (!) prejeli vse - od gradbenega dovoljenja, ki je bilo s podrobnim opisom vloge v vednost elektronsko posredovano tudi Občini Logatec, do inšpekcijskih zapisnikov in kulturnovarstve-nega soglasja. Zapisniki inšpektorja so pokazali, da je objekt skladen z dovoljenjem. Edini nepravilnosti, ki ju je inšpektor ugotovil, sta dne 9. 5. 2013 bili, da gradbišče ni bilo označeno s tablo in da je gradbiščna varovalna ograja nad izkopom gradbene jame mestoma podrta. Lastnik oz. investitor je tablo moral postaviti v 5 dneh na vidnem mestu in v najkrajšem možnem času popraviti varovalno ograjo. Poznejši nadzor je dne 16. 5. 2013 ugotovil, da je lastnik to tudi storil.
Uredništvo Logaških novic
idruzba
SPOMINSKA SLOvESNOST ROvTE
KLJUB MEDIJSKI GONJI SE JE v ROvTAH ODviL IZJEMEN DOGODEK
Domačini so pokazali svoj ponos na fante, ki so se postavili v bran svojim domovom, svojim in narodovim vrednotam, svojim krščanskim koreninam.
Tam med polji in gozdovi, bele hiše se bleste, sredi njih mogočna cerkev, Mihael njen varuh je. V Rovtah še slovenska pesem v toplih srcih dom ima; Vzdih dežele je domače, rože blagega srca.
S to pozdravno pesmijo rovtarskega pesnika Ivana Malavašiča so člani Spominskega odbora farnih plošč Rovte in Krajevna skupnost Rovte vabili na spominsko slovesnost ob 20. obletnici postavitve farnih plošč, 70. obletnici do-mobranstva v Sloveniji in Rovtah in ob Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Zavoljo obsežnosti slovesnosti so se organizatorji že v začetku odločili, da praznovanje razdelijo na dva dni.
Prvi dan, v soboto 24. avgusta, se je v Domu krajanov v Rovtah odvil prečudovit kulturni večer. Odprtje razstave medvojnega in povojnega gradiva iz Rovt in okrogla miza s priznanimi slovenskimi strokovnjaki, ki se v slovenskem prostoru ukvarjajo s problematiko boleče rane, ki so jo slovenskemu narodu zadali vsi trije totalitarni sistemi. Večer je odprl Domoljubni pevski zbor s 1. in 7. kitico Zdravljice. Domoljubni pevski zbor sestavljajo pevci iz Rovt, Sv. Treh kraljev,
Šentjošta, Brezovice, Polhovega gradca in Hotedršice. Zbor že tretje leto bogati domoljubne dogodke, sestavlja ga petdeset izvrstnih pevcev , vodi pa ga zborovodja Marjan Grdadolnik. Predstavili so se z izključno slovenskimi domoljubnimi pesmimi ob podpori trobilcev iz Logatca. Sledila je predstavitev razstave, katero je ljudem v nabito polni dvorani predstavil Jože Leskovec, vodja zbiranja dokumentov, slik, dopisov, zgodb in oblikovalec same razstave, ki je zajemala dogodke v Rovtah pred, med in po drugi svetovni vojni. Prinesenega je bilo ogromno materiala, ki se je sistematično zbiral in tudi ustrezno arhiviral. Razstava je bila odprta dva dni.
Sledila je Okrogla miza z gosti. Vabilu Odbora so se zelo prijazno odzvali Jože Dežman, vodja Komisije RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč , Marta Keršič iz Studijskega centra za narodno spravo, dr. Andrej Mihevc - direktor Centra za raziskovanje Krasa in član Komisije za raziskovanje povojnih grobišč; in mag. Jože Olup, predstavnik Ministrstva za pravosodje - Sektorja za popravo krivic. Okroglo mizo je povezoval Jan Mihevc. Veliko medijev je že pred samo slovesnostjo odrekalo osnovno življenjsko pravico, spregovoriti domačinom o svoji rani,
rani, ki bi morala biti v opomin vsem naslednjim rodovom. Proti slovesnosti je bila sprožena prava medijska gonja. Pa vendar so domačini pokazali svoj ponos na fante, ki so se postavili v bran svojim domovom, svojim in narodovim vrednotam, svojim krščanskim koreninam ... Vodilo celega večera je bilo predstaviti trenutno stanje v raziskovanju genocida, ki je bil storjen v Rovtah (po vojni je bilo v Rovtah pomorjenih 95 % moške populacije med 18. in 65. letom!!), o problematiki popravi krivic žrtev in njihovih svojcev, zbiranje gradiva, zgodb, pričevanj, ki bi lahko osvetlile takratne dogodke. Gospa Marta Keršič je še po-fe sebej poudarila pogoje, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi v narodu lahko prišlo 3 do sprave in očiščenja travm preteklosti. Treba bi bilo popraviti krivice, ki so bile storjene, sestaviti sezname umrlih, sodstvo pa bi moralo obsoditi zločine in zločince. Zelo pomembno pa bi moralo biti tudi seznanjati otroke z dejstvi in okoliščinami, ki so pripeljale do dogodkov v Rovtah in drugod po Sloveniji. Dr. Andrej Mihevc je predstavil problematiko s stališča strokovnjakov za raziskovanje jamskih brezen in grobišč. Poudaril je, da je večina jam, za katere se predvideva, da so grobišča, načrtno zasutih z raznim materialom, od smeti, skal .. Jože Dežman se je dotaknil tabujev, o katerih nam je še vedno prepovedano govoriti. Medtem ko nasledniki krvnikov še zmerom kričijo in pošiljajo sovražne izjave na žrtve in njihovo potomstvo, bi morale le-te še vedno trpeti ponižanje in bolečino. S tem samo potrjujejo svojo nečloveškost.
Molk ni koristen, zato je tovrsten dogodek velik doprinos k slovenskemu dialogu in narodovem zedinjenju. V programu je bila predstavljena še Rovtarska zgodba o reševanju otrok, ena redkih zgodb, ki so se končale s srečnim koncem, nastopil je dekliški pevski trio, večer pa je zaključil Domoljubni zbor s pesmijo Moja domovina.
O nedeljski maši in slovesnosti v naslednji številki.
Robert Albreht

logatec 1941-1945
o znanem, neznanem in zamolčanem med 2. sv. vojno
Vojni muzej Logatec je v počastitev svoje 15-letnice letos poleti izdal presenetljivo in v mnogočem tudi vznemirljivo knjigo »Logatec 1941-1945«, posvečeno spominu in opominu. V knjigi je dvoje del, naslovljenih: »Logatec v NOB«, kakor ga je prepoznal in zapisal Anton Kebe, partizan Dolomitskega odreda, in »Zamolčano - Logatec 1841-1945 nekoliko drugače«, in sicer tako, do koder je s svojim raziskovalnim občutkom ob dosegljivih arhivih prodrl v izzivalne teme brigadir Janez J. Švajncer, udeleženec vojne za Slovenije. Gre za dvoje del, od katerih vsako posebej pripoveduje svoje zgodbe o dogajanju v istem času; avtorja sta v pričevanjih tako samosvoja, da gredo upodobitve dogodkov dokaj vsaka k sebi, da si dogodki in pojavnosti v samosvojosti celo izrazito nasprotujejo.
Kebe, kot partizan, niza svojo pripoved o narodnoosvobodilnem boju na Logaških in okoliških tleh tako, kot smo stvari iz teh ali drugačnih okoliščin že kar dobro poznali iz časov bratstva in edinstva. To pot morda z nekoliko manj idealiziranja in heroiziranja. Gre pa vendarle za dobršen - če že ne rečemo celovit - prikaz organizacije Osvobodilne fronte in partizanstva, bojev, žrtev, sovraštva, izdajstva, maščevalnosti do zmagoslavja - vse do osvoboditve Logatca (4. ali 5. maja 1945!?). Kebe je svoje zapiske o NOB na Logaškem pripravljal za objavo v knjigi na povabilo logaške ZZB NOV. Vendar zapisi, kakor jih je bil pripravil Kebe, niso bili sprejemljivi za vodstvo ZZB NOV Logatec. Velja povedati tudi to, da logaška javnost o pripravi kake take knjige sploh ni bila seznanjena, toliko manj so bili javnosti znani razlogi glede nesprejemljivosti ali neprimernosti Kebetovega prizadevnega dela. In tako je do letošnje objave o NOB na Logaškem veljalo nekako - bolje nič napisanega kot to, kar je pripravil Anton Kebe (?!). O tem, kako je bila Kebetova zapuščina podarjena
Vojnemu muzeju Logatec skupaj s podeljeno pravico, da lahko muzej po svoji želji objavlja zapuščinske vsebine, pojasnjuje Janez J. Švajncer v uvodu k odkrivanju zamolčanih dogodkov, kakor jih razkriva v drugem delu knjige, naslovljenem »Logatec 1941-1945 nekoliko drugače - Zamolčano«. Avtor pojasnjuje, da drugačnost, temelječa na dokumentih in supozicijah iz situacij, naj pomaga k resnici o enem najbolj tragičnih in veličastnih obdobij slovenske zgodovine. Tako zvemo, da je bil prvi Logatčan, ki je padel v boju z Nemci neki Tršar, da je med logaškimi partizani prvi padel Alojz Kralj ali pa da je ustanovil OF logaški Sokol brez asistence KPS, in tudi to, da je prvo skupino popeljal v partizane Stane Žitko leta 1942. Doslej se tudi ni govorilo o junaški smrti Joška Tollazzija, na primer. Posebej presenetljiva je dokaj vprašljiva glorija narodnega heroja Rada Pehačka, ki naj bi v partizanih dozdevno odigral vohunsko in celo izdajalsko vlogo (!?) - v povezavi z italijanskim pod-taknjencem Saurinom-Slavcem, zaradi česar naj bi bil Pehaček obsojen na smrt, pa bi ga naj Boris Kidrič na posredovanje Josipa Rusa (vodja skupine Sokola v OF) oprostil eksekucije. Poleg žrtev, ki jih je povzročal okupator s kolaboracijo (MVAC, črna roka, domobranstvo), je prihajalo tudi do pobojev, ki so jih povzročali nekateri nasilni partizani-likvidator-ji nad nedolžnim civilnim prebivalstvom in celo nad borci zaradi osebnih zamer ali tudi zaradi ohlapnosti odredb višjih poveljstev. Vsekakor zanimivo, dokumentarično, preudarno in pogumno pisana podoba vojnih dni, podoba, ki ni bila vselej enoznačna. Privlačno branje za spomin in opomin. Škoda le, da manjka poimenični seznam ljudi, omenjenih v obeh delih. Bi veljalo to pomanjkljivost dopolniti pri naslednji izdaji.
Marcel Štefančič
-AV-T-OSOlrA
Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sli^Ja Goric» 11, Vrhnika
L: 041/601-707 www.avtotrado.sl
■ Sprejemamo prijave za
9-9
■	Tečaj prve pomoči
■	Vožnja v Postojni
in LJubljani
■ PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO
■	PRVIH 10 UR PO 19€
■	POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
H Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji internetni strani
www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik
PRIJAVE IN INFORMACIJE NA:
tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si
zahvala
Glej, zemlja je vzela kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
S. Makarovič
SEBASTIJAN BARETIC 1973-2013
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil mož, oče, sin in zet Sebastijan.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izrečeno sožalje in tolažilne besede. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Janezu Komparetu za lep pogrebni obred. Hvala gospodu Gorazdu Bošnjaku iz Komunalnega podjetja Logatec. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Ostal bo v našem trajnem spominu.
Vsi njegovi

UMRL JE MOŽ, OČE, ATA IN STARI ATA
ALOJZIJ TRČEK 3. 6. 1931-5. 5. 2013
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se zadnjič poslovili od ata in ga pospremili na pot večnega počitka. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala uslužbencem KP Logatec za skrbno organizacijo pogreba. Iskreno se zahvaljujemo tudi trobentaču ter članom pevskega zbora Adoramus. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti tudi g. Janezu Komparetu za opravljen obred in besede tolažbe ter osebju doma Marije in Marte za vso nego in skrb za očetovo čim boljše počutje v času bivanja v domu. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
zahvala
Potem naj mine tu mi vsa radost, z radostjo mine zemska naj bridkost! Konča naj moj se časni tir, objame naj me večni mir.
Simon Gregorčič
V 93. LETU JE SPOKOJNO ZASPALA IN NAS ZAPUSTILA NAŠA SPOŠTOVANA MAMA, STARA MAMA IN PRABABICA
ANTONIJA MOŽINA S PETKOVCA 52 6. 7. 1920-17. 6. 2013
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in za darove svetih maš. Hvala dr. Albrehtovi iz ZD Logatec za njen trud. Hvala gospodu dekanu Blažu Gregorcu za opravljeno sveto mašo. Hvala Komunalnemu podjetju Logatec za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste pokojno mamo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
OB SMRTI FRANCA KORENČA IZ ŽIBRŠ, PO DOMAČE ŠPAROVCOVEGA ATA
1931-2013
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sožalje, dali denarno pomoč, sveče, svete maše, cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi.
zahvala
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla. In jokala, ker te ni.
Simon Gregorčič
IZIDOR BRUS 1937-2013
Ob boleči izgubi moža, očeta, ata inbrata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem prav lepa hvala za ustno ali pisno izrečeno sožalje, sveče, cvetje in spodbudne besede. Hvala osebju UKC v Ljubljani za ves trud. Hvala organizatorju pogreba Komunalnemu podjetju Logatec in Gorazdu Bošnjaku, hvala Združenju šoferjev in avtomehanikov Logatec in gospodu Niku Čuku za poslovilne besede. Hvala g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, hvala tudi pevcem in trobentaču.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi

zahvale
zahvala
Vsi bomo enkrat zaspali, v hišo Očetovo šli ...
JUSTINA RUDOLF ŽIBRŠE 40, HOTEDRŠICA

20. 8. 1923-6. 6. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju v Domu starejših Logatec za lepo oskrbo. Hvala župniku Simonu Onušiču za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo petje, g. Matjažu Petrovčiču za poslovilne besede, cvetličarni Karmen in Komunalnemu podjetju Logatec za pogrebne storitve.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
zahvala
Kako prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, le trud in delo tvojih rok nam ostaja.
PAVEL NAGODE 4. 1. 1929-7. 6. 2013
Tiho, mirno je zaspal in odšel od nas dragi ata, brat, dedek, pradedek in tast. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala celotnemu zdravstvenemu osebju za vso pomoč, posebej dr. Katarini Turk in sestri Indiri Pirnat. Hvala g. župniku Simonu Onušiču za sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi in svetarnici Francki Kunc za molitev. Zahvala gre vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
zahvala
PIERINA VILHAR
roj. VERBEC 23. 6. 1942-19. 7. 2013
Ob slovesu naše drage sestre, tete, sestrične in svakinje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Janezu Komparetu za opravljen pogrebni obred z mašo, pogrebni službi Menart za izpeljavo organizacije pogreba, pevcem za zapete pesmi, trobentaču in Komunalnemu podjetju Logatec za nudene in opravljene storitve.
Zahvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
zahvala
Prišel je ta dan, ko odšla si od nas, v večnost, mir, ne bo te nazaj.
In vendar prišel bo dan, ko bomo odšli tudi mi, takrat se spet srečamo in dan bo v veselje odet
OB BOLEČI IZGUBI DRAGE MAME, BABICE IN PRABABICE
ROZALIJE RUPNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, jo obiskovali, darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Domu Marije in Marte in osebju Zdravstvenega doma Logatec za dolgoletno oskrbo. Posebna zahvala župniku Janezu Komparetu za zadnje slovo ter ge. Angeli Menart lepa hvala pri organizaciji pogreba.
Žalujoči vsi njeni
Evropski teden mobilnosti od 16. do 22. septembra 2013
Občina Logatec vas vabi, da se udeležite dogodkov ob Evropskem tednu mobilnosti
Iktüfttwili -.a pnoah
/ EUROPE RH mOBIUTY UiBSK
Ponedeljek. 16. septembra 2013. ob 17.00 uri Mali park pri Po št ne m vrtu
Odprtje novega parka - Malt park pri PoMnem v tU,
Odprlje bo spremljal zammtv kulturno-^aLiavni program &fji;ivl|ičuo unčo za otroke, ustvarjalno delavnico za otroke -potisk vrečk. giasbon; progran rtaslnp Twn ng ki i:>fi ogaških Mažorftl oni sk Marwede £criaphika m pokuš-iia njeg ■■ ■ siasinrl i »tk
Org, h Into QoSifia Ltijaiac, Ol TS90 000 in Knjižnica IDjalec, Ol 75*Ml? Torek. 17 septembra 301?. ob 17 00 uri pn kapelici pod Sekirico
Tesl hoje
Telesna dejavnost |9 eden najpomembnejših dejavnikov za zdravje srca ri jži:ja lar Irugih n.r i bcilezri ti:-.. = ■ ■ rt nop rta i kp ■ lahko ocemte vešo telesno zmogljivost. Pridite Športno obuti Fn oblečeni.
GVg. m mto.i Zdiwrivur» rin-n Lngalw; D' TKiZZfl
Torek. 17. ^E!pli?riiLrri 2013. üb 19.00 uri Upravni csfiIlf Lay<Jtt>i:, sejna soba. I. nadstropje
Predavanj ■ v |.■■ .:. ■,;, -,.. ucsi, m^u \? ,,r
Občino Logatec in Trajnostna mobilnost za uspeino pnhodnosl Lciyat ■■ dr Afjai Plewik Urbanisti i .ri'"i 'RS
II ■, ■ -.k. C V. nn Li: j,j'.i . M '»JliM
Sreda, 1U. se nt um bor 2 0* 3. ob 17.00 mi. Grajski park Logatec
OSroški kolesarski izziv - f.njaw■ ■ ■ ■. <■ i:■ :ui.- > -
prijavni nc ."i
Otroški kolesar .i ■ i i nsmei jei ecJšolskm n osnovno« l&kim or-okem ..■.: lahko . ■■ ■■i- nijanj in spn r-=-.:■ L -:11 - tro menjo I r. j.v.-. 11 1 teiimovataam (hib.. Namer dcq i -.i.-. racali jiari .-iu-L- ilroVin n|[hovH staršev za kolesi rje na kot obliko rekreaciji
al rn; ■ jš.- lokmi ..........I jsivovanfe kaknr -..■ Ii p ■■.:,-. ir cav£St o
varnosli iiromctu.
Q'.I ■ I k Kl ■■ - I-..1 Mjli/v" - 'i. M". I ..........' ■&■!' i K
Četrtek, 19. septembra £013, od 16.00 do 17.30 t.re Vrtec Kurircek Logatec enota centralni vrtec
jši svet delavnica za otroke v okviru Tedna j 'mobilnosti 2013
; ■ nsnefijt i>tfnkom, ki |vd vključeni v Vn i Kij t- ■ I toetoc -enota Cent- hi vrtec. skupaj ü -Irirs.
kl Ci' Nvdiiii vrlüi: K,|.- :-ti-tcr^ifi,:. lil 7GQ\W 00 hlalaM Jejuni
Petek. ZD. september 2013 oct 10.00 do 13.00 ure ter od 15.00 do 19.00 ure, Cankarjeva cesta v Logatcu
Evropsk teden mobilnost ?us 3 poteka pod sloganom »Vas korak za čistejši zrak«. V Logatcu se bo na Ca n karjs vi i i i t-.. pred cerkvi jo Sv. N i kol ,4 j j t st pa rkiflS ÖU pred Zdravstvenim dan orn Logatec odv I r 1 čari miviti dogodkov povednih & športom in kulturo ter / ozavejEfcanjerr o pomembnosti 1 raj nosi ne mobilnosti
Ob 10. urt - predaja prikazovalnika hitrosti Občim Logatec s strani podjetja Goodyear Od 10, do 13. ure - Otroško dopoldne Od 15. do 19. Lire - Vas korak za čistejši <:rak Od 15. ure dalje ■ JUMICAK (simiacija varne voünje: prvi koraki v prometu)
OP 17, 30 uri i Hoja s palicami. zbirno mesto stojnica Zavoda za intelektualne dejavnosti Ad Pirum
n-. ■ ■ 1. 11 ■>.; n ■■ ni r.seda o
,11' ■„ 1 .■_ : I
Petek. 20. septembra 2013, od 10 do 1 J. ur* ter od do 13. ure. Cankarjeva cest."j v lnyaleli
Predstavitvena stojnica
Krilim:: ca zu vse generacije
i.) ■ ntS Km.-uri, I .................
Pe'.ek. 20. septembra 2DtS, ob 10.00 In ob 17.00, Cankarjeva cesta v Logatcu
Predstava za otroke
Pismo noša Al jpša ned prümolnim	..;ki iflfuodbi gjeda"i£ča Antolm
O' I ■ 1I-1 K ■ 111 .1 ■ ' I ,17. :	lil rji ., , . I>,; ,1 ■ Ml, •.
■ mit- ■ ■ ■ 11 i, ■ tj . - i in i, - -.11 -. ■ 1 ■ ■:. i Smrad....... KPrH i ■■ | ;i k ■■
Peltik in	20. in 21. *,i>pu;rnbra 2013. fjrostur fift-d
Kolesarsko trgovino Cuit v t ogatcu Ko;DSrirski sejem
V -.ikviru kolesarskega sejma bo mcgrJSe kolesa testirati','-Kupiti, jjvfijalo ae bo strokovno svetovanje
Jrnik: petek - od 10. do 19 ure, sobota - ■ d -.30 do 15. ure.
Cimj in mto ' KdlHsrdkt iTgr>vina C-ulE Lixjutac. 01 7 VITtOO
Sobota, 21. septembra 2013, med 10.0D in 11.30 liro. ploščad pred Narodnim domom v Logatcu
Zarolaj v Te^l^ mobilnosti s SuperpBbom - bnjzQiaeni tečaj rolanja<
in miti.: Su\rrniri. SujJfcrpoihigaupoffnKh (MCH539931