PnStnfn* nTnFar* v pofo^nL Leto XVIII., ŠU 214. Ljubljana, sreda 14. novembra 1937 Cena 2 Din upra viustvo, ujuoijaiia. Knafljeva atica 6 — feietoD 91. S122, 3123, 3124 3125, 3126 Inseratn) oddelek: Ljubljana, Selen- Durgova ui. 6 — Tel 3392. 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. TeletoD št 2455. E'odru2nica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon št 190 Ftacuni pri pošt Cek. zavodib: Ljubljana §t 11 842 Praga Cislo 78.180, wten §t 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—. mm^mmmmmmmmmm^mmammam^mm^mmm^rnmmmffi^m^i^^mammmmm^mmmmmammmt Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1« telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Albanski jubilej Albanija praznuje te dni petindvajsetletnih svojega obstoja. Glavni praznik je dne 28 novembra, toda slovesnosti se bodo začele že iutri ter se vrstile potem do ponedeljka. Tiranska vlada je že dolgo na delu. da pripravi praznovanje petindvajsetletnice državne samostojnosti kolikor naiboli mogoče slovesno in na daleč vidno a na znotr-ai tako. da participira pri nroslavi čim večia množica in se tako čim bolj ponularizira. Petindvajsetletnima svobode in državne samostojnosti mladrg? naroda je vsekakor obletnica ki vzbuia no7ornost narodov vzhodnp "Evrrmp Vi iim ie nrav tako čele moderna doba pripeka preporod in tako uvrstila v samostojne mednarodne edinice N; malo tak-ib narodov danes v Ftvroni dasi je albanski med njimi vendarle nekako poslednji ki je prišel na vrsto Spričo tega ie um-1 jivo da vzbuja alban^Vo pptipdvaiset-letnica pozornost tem bolj. ker je ob-]ptriii-a nri^+Va dr5pvne samostojnosti tu zares šele obletnica saninstninpoa unoštevanja vrednega narodnega živTip-nia Zato tem boli razumemo ori^ade-Vanie tiranske vlade Ha bi dolo cvnip-mu nraznikti kar največji poudarek. Albanska pptjudvaisptlptpipa pa vzbuja nri nas v Jugoslaviji Vihrati nncphne vrste spomine Ni slučaj da se časo^n-m uiema z naivečiimi nra^niki na5<= ne Sri)iie. S pra7novaniprn pp+lpHvaispt-letnire kar «p ie osvoVmrliln SVoplie rta Kosovo Bitolj i-n i^T-npa r>->pcto na Šem iuPU ki ie bil nr-prl 1p+i nod-lo^on Turčiji tako srpo so sno- miniali tudi petindvaisetln+nVo dopod-ka ki se ie zdel takrat pred četrt cto-letia izrednp nomemV,pp- ppesene+ivvo ■pacflocra nobodo crb«"'"^« J^ot rireVo albanskih gora do obale Jadrap^-ga moria v nredeip starega alban- skega pristapi5?a Srbii^ ip v borbo da osvobodi staro središč Dnsonovega carstva kar se ji ie v polni mPn posrečilo Toda v borbo ip "Ta turli 5r» cro-spodarskih nag;hov da dosp*p svobodno tule kent-rolp -n-roc+o not do moria 'n 57 e; n^rire tolikanj nn+rpliin nVno V svet To dr"«*o se ji ni posrečilo /^ac? so hrabre srb^Ve b^ipp trume osvojile dn^ton do moria v Draou. Tn tu se začne zgodovina albanske svobode Dokler so sp Albanci sami upirali Turkom, so ni;hova nrizadevania ostaiala bre7 uspeha ne gl^do pa to da ti upori prav 7a prav piso izvirali 17 na-ciopalpi^1 p^fT;^ov 5p1p ko so 7-magovi+e boino cilp balkanskih zaveTiiVnv pregnale Turke ter s tem ^aVliunile stoletno oblast muslimanske A-^ie nad Balkanom. se je začela nova doba tudi 2a Albance. Toda pobuda za to je prišla od zunaj Na Dunaju so bili dpjapcko pravi izvor? alhapcVp svobodp ip državne samostojnosti Stari habsburški Dunaj je bil tisti faktor. ki ie sictprnati?no pobiral Albance že pred usodnim letom 1912. v prizadevanju. rla odloča O balVapc^i politiki. Ne mor^a iz ljubezni do A^ap-cev saj so se takrat v stari cesarski Av-striii ponovno čule nritožbe češ da bi mogel Dunaj svoio linbe7op do mlarlih ne dovoli s nravinami obdarjenih narodov uveliavlia+i in i7r>rir;a+i na mrioto učinkovitejši na^in doma Ne cesarji Dunai ie V^7a+i s^rojo bi-ipo 73 Albance iz nasprotstva do južnih Slovanov speoialno Ho Srbov ki so se mu zdeli pajoriaspeišj pasnro+pik in ki jih ^plol /a vsak" "pnn pi-i+icpi+i ob steno Tp ko 'i nrišla porodila da srbsko orožie na RalVapu 7mac"ije pa da se zmagovite srbske voi^ke bližajo .TaH*-an-skernp morju nri Dr aru ie takra+ni Dunaj pognal v obrat ves svoi aparat, da o pravem času 7avre Srb"'n na zmagoslavnem po+u Tn ko+ sreHst\ra 7a^ do-Sp<-rr> tega oilja se je Dunai noslu^il — Albancev Začel ie z energično diplomatsko akoijo ki naj Al^aprem nrjpo-more do d^vne samos+ojposti ter s •(;pp-i žanre Srbiii svoboden docton do morja. T<=ta cesarska Avstrija k' doma nanram las+nirp narodom zlasti Slovanom ni ho+pla nrirna+i pj»rodnoffq prava ie pa osnovi is+ecra dopna t*V0 dosledno tlačepega pač^a ustanavljala Al-bqnrpm novo državo To je oni okvir, v katerem je nastala nova Albanija, in v katerem so se odigravali dogodki, katerih pe+indvajset-letnico praznujejo te dni v Tirani s toliko slovesnostjo. Ko se je pripravljala londonska konferenca velikih sil ki je imela odločati o novem stanju na Balkanu pa posredovati mir med albanskimi zavezniki in Turčijo, je začel uvod v albap^Vo camodtoipost' 7brali SO se nekateri albanski prvaki ter sklenili da se osnuje samostojna albanska država Zgodilo se je to dne 28. novembra leta 1912. in ta isti dan se je tudi sestavil odbor ki se je proglasil za začasno albansko vlado. Na tej osnovi je mogla cesarska dinlornacija predTagati ve^eposlaniški konferenci, ki se je sestala v decemhru 1 !Q12 in ta isti dan se ie tudi cpstavil odbor ki se ie proglasil za 7a^acn^ aiVopcVo Trlndo Na t.ei osnovi je mogla cecarska dir^omo^ija predlagati vcleposlaniški konferenci, ki ZAROTA IN VOHUNSTVO V FRANCIJI Nove aretacije v Parizu — Policija napoveduje nova senzacionalna odkritja o zaroti Pariz, 23 novembra w. Danes popoldne se je dozmalo da je policija v zadevi odkritja tajnega orožja aretirala pet oseb. Gre za arhitekte, ki so hoteli izvršiti v kleti neke velike hiše v okraju Vendome, torej v središču Piriza sumi iva dela Policija ie v rej hiši izvedla nreiskavo vendar čuva rezultat še v sTogi tajnosti. Tudi v raznih mestih \ provinci ie bilo vse polno hišnih preiskav Policija napoveduje senzacionalna razkritja. Danes se je vršila ministrska seja noa predsedstvom predsednika l.ebruna. Na seji je notranji mims'er Dormuvs poročal o dosedanjem poteku preiskave v zvezi z odkritjem tajnih skladišč orožia in muni-cije ter o ukrepih, ki so bih izdani v zvezi s tem. V preiskavo posegajo že vojaške ©Masti Pariz, 23. novembra, o. V borbi proti zarotnikom so sedaj tudi vojaške oblasti priskočile na pomoč republikanski gardi. Oblasti so namreč dopnale rla so z zarotniki sodelovali tudi številni tuji in francoski vohuni ki so o docela voiaških stvareh obveščali neko evropsko ve'esi'o Preiskava se ie zaradi fep-a tako oroti zarotnikom kakor tudj proti vohunom še boli posnešila in je dos<-g-!a v poslednjih 24 urah nove pomembne rezultate V Mulhouseu so aretirali Štiri vohune, ki so dajali informacije diplomatskim zastopnikom neke francoske sosede o tajnah Maginotovih utrd. Policija je dognala, da sta bila dva izmed njih pristaša de la Rocqueove socialne stranke. 2e zaradi te afere so bile vojaške oblasti prisiljene nemudoma izdati vse potrebne varnostne ukrepe in predvsem ojačiti straže okrog vseh francoskih vojaških letališč v srednji in vzhodni Franciji. »Matin« je obiavil nadalje vest iz Lvona da se je tam preiskava zaradi vohunstva še prav nos-bno pospešila in razširila in da so tamkajšnje letališče zasedli večji oddelki vojaštva V Lvonu °nttor : sto potoval v tuiino in zlasti v Nemčijo. Tar^ipnieve v^e "i ie pridobil francosko f^ržavManstvo ^e m-ed leti je bil v avctrMcVi Uon7illirn' sVij^i Po vsei Franfiii so oddelki orožništva v prptpi^U pnSU no <->hoe°tnih jarkih po- 0 umikajo Možnost vcpe napovedi — Japonsko prodiranje se nadaljaje Šanghaj. 23. novembra, o. Na .iankin"ki ironti odpor Kitajcev zmerom bolj pojema. Japonci prodirajo }roti severu in severo-zapadu v vedno bolj naglem tempu. Fronta jugovzhodno od Nankinga. se je seda.j razširila ž? na celih 300 km in «e razteza od Kiangjina do Vusiha ot severovzhodni obali jezera Tajhu po'.em pa še na drugi strani jezera daleč proli zapadu in v loku na jug do Hanečovskega zaliva. Japonski motorizirani oddelki skušajo sedaj Kitaice čim boli potisniti proti Nankin-gu. kar pa jim zaradi terenskih težav n? gre tako od rok. Tudi na Jangcegjangu prodirajo japonske vojne ladje le počasi proti Nankingu. ker morajo med potjo nenehoma razgreljevati nasipe in jezove, ^ katerimi so jim Kitajci nameravali zadelati pot.po reki. Neposredno za fronto v bližini Tijangji-na so si Japonci v poslednjih dneh zgradili tudi začasno letališče. .ia katerem je sedaj koncentriranih 120 letal, ki nenehoma napadajo umikajočo se kitajsko vojsko. Tudi v severnih pokrajinah e>o Japonci baje dosegli nove uspehe. Z nenadnimi napadi so zavzeli že ves severni šantung. V pretekli noči je padel v njihove roke tudi Sing-Sing. Borba za to mesto ie bila izredno krvava. Sedaj so Japonci udrli tudi v pokrajino Honan. Tokio, 23. novembra. AA. Gospodarski list »Kugajsogi.jo« poroča, da je tajnik novoosnovanega cesarskega glavnega sta- Ftfšiifcci privolil prostovoljcev Njegova tozadevna nota je bila včeraj izročena lordu Plymoutfiu London, 23. novembra. AA. Danes dopoldne je zunanje ministrstvo dobilo odgovor vlade generala Franca na predloge z dne 4. novembra Francova vlada v načelu pristaja na predlog, da se pošljeta na Špansko dve komisiji, ki bosta proučili odpoklic prostovoljcev, vendar navaja nekatere pridržke ir: zahteva naknadna po as-nila o nekaterih podrobnostih. Zunanje ministrstvo bo še danes poslalo Francov odgovor lordu Plvmouthu. predsedniku ne-vmeševalnega odbora. Salamanca, 23. novembra. AA. fStefani) Vrhovno poveljstvo nacionalis'ične vojske se je sestala v decembru 1. 1912 . da se prizna izvršeno dejstvo, pa da se izpolni nacionalna želja Albancev po svobodi in državni samostojnosti. In tako se je zgodilo: londonska konferenca ie sklenila da se o^nuie albanska država, na kar so sledile rioig^triipp razprave, v katerih je polagoma Albanija dobivala svoj p mQio pa ozemlju ki so ga vzele Turkom balkapske bojne sile po koneno dobila tudi svojega prvega vladarja. To so dogodki katp-rih petindvajset letniea poteka letos Sk-oro b1' mog^j reči da se tičejo bolj naše pego aibao-ske Titrodovme Toda vse to ie danes že prpteklost Cesarskega Dunaja, ki ie s tolikim prizadevanjem ustvarjal Albancem nacionalni dom ni več in več tudi ni njegove politike Ostala pa je Albanija in zaživela svoje državno življenje Dosegla je s*aror;nf><;+i ma^ sikai novega Končno bodo Albanoi no mppii; to kar deian^Vo cr, bodo rJ^^agi-ppp 11|t-ppJ-|o ip " nvPli°'Ti1; v in smeri ki oricm^r-;-. njihovi prav: resnični narodni moči. ie snoči ob 20. izdalo poročilo, da na bojiščih ni ničesar novega. Ura no poročilo republikant-kera ob am-'»nega m'n's rstva pravi, da je repuH? n-ska pehota v Estremaduni v odseku Taja na predlo vala za 1 km. Po vesteh iz Alicanta je bijo med bombardiranjem v soboto ubitih 32 in ranjenih 80 o>eb Japonska bo priznala Francov rezini London 23. novembra. A A Po brzojavki, ki jo je Reuler dobil iz Salamance. bo japonski cesar v kratkemi podpisal akt o prizna-nju vlade generala Franca. Brzojavka pravi dalje, da se ]e dosegel po>x>ln sporazum pri pogajanrh ki jih »e vod;! v Tokiu od-r ravnik pcslov nacionalistične Špan;ie s Hi-roto. •. • Poljska še ne Varšava. 23. novembra. AA. V pou^eoih krogiih i z ir vijak) da se gosjiodar ka pogajanja z 7astoo.i;ki stenske nacionaVi tične vla de ugodino razvijajo, prpuranjen' r>a -~o glasovi. da bi bila pol;>;,ka vlada že sklenila priznali vl?do generala Franca in da ima že prioravlieno o=ebo. ki nai prevzame poljsko diplomatsko zastopstvo pri buruoik1 vlad Dijaški nemiri na Dunaju Dunaj, 23. nov. br. V znak protesta proti novi uredbi o medicinski fakulteti so me-dicinci dunajske univerze proglasili stavko. V znak solidarnosti so se jim pridružili tudi slušatelji ostalih fakultet. Danes je prišlo na univerzi do velikih nemirov. Policija ie vdrla v univerzitetno poslopje in ie 45 lijakov aretirala. V protest proti bmu so nrglasili1 stavko tudi «luša!plji univerze v Inomo tu. Postufi «n ©stafsj efa» Vodnikove družbe! tokih in kanalih večje količine orožja in streliva, ki so jih očividno odvrgli razni zarotniki, da bi se tako osvobodili slehernega obtežilnega gradiva. Zarotniki v službi rojalistov ? Pariz, 23. novembra g Preiskava v za-rotniški aferi prinaša na 6^eio ve ino nova dejstva Dozdevno je bila zarotniška organizacija v službi rojalistov. ne pa v elužni lig. ki vsaj formalno pnbnajo re ublik . Danes ee imen-ujejo imena omnigih plemičev in velikih in 'ustrijcev oja 'n^šajo kvečemn do fin mlli-ono' f~"n''ov Glavni s-e1^.? zarotni- kov 60 bila poleg Dieppa in Caena mesta LiLle, Lvon in Toulouse. Tajne organizacije eo imele v raznih mestih različna imena. V Toulouseoi n. pr. 6e je organizacija imenovala študijska sekcija za francosko obnovo ter je štela približno 2.000 članov. Dosedanje ugotovitve Pariz, 23. nov^bra. o. V zvezi z zaroto so policijske obiaisti doslej dognale naslednje: 1. Vsa dosedanja odkritja politične policije dokazujejo nedvomno zvezo med desničarskimi orgrf izaoijami in framasonskimi roja!rs'i. ki so skunno nameravali proglasiti diktaturo v Franciji. 2. Preiskava napreduje le počasi zaradi tega. ker je v zaroto zapletenih ogromno ljud';. ki pn so bili tako organizirani, d" te med seboj niti niso poznali in si nso WM na jrsnem. v kakšnem razmerju so bili do glavneia d:rektori.ia zarote. 3. Pri preiskavi so oblasti dognale. 60 :ir.e!i tuji agitatorji v okviru te zarote nalogo izzvati državljansko vojno v Franciji. Nemci oporekajo Berlin, 23. nov. AA. »Berliner Tage-blatt« obširno piše o sumničen:ih francoskega tiska, da je bilo orožje, odkrito pri zarotnikih, nemškega izvora ter pravi, da bi lahko ta zadeva ostala v okviru francoske notranje politike, če ljudje, ki so na površju, ne bi hoteli dati temu mednarodnega pomena, dasi so vesti o izvoru orožja izmišljene. Nesramno je pisati, da bi tuje velesile obenem oboroževale anarhiste in trockiste. da bi se francoski narod za pletel v državljansko vojno, v katero bi nato posegle tuje države. na, admiral Nuečugu, prejšnji poveljnik japonske mornarice, včeraj u.emeljeval predsedniku vlade knezu Konoju nujnost vojne napovedi Kitajski. V vladnih krogih rer.no proučujejo to vprašanje. Tudi drugi listi objavljajo slične informacije. Kitajska vojska v razsulu? šaiighaj, 23. novembra. AA. Po japonskih poročilih je med kitajskimi četami, ki se umikajo iz Kašinga, nastalo pravo razsulo. Med vojaštvom se vse povsod širijo upori in je prišlo že do več oboroženih spopadov pri katerih je padlo okoli 800 mož. Tudi med kitajskimi četami v Kjangsanu je prišlo do uporov. Notranja Mongolija proti komunizmu Tokio, 23. novembra, b. V Kalsanu je bila včeraj osnovana nova vlada, ki se smatra kot začetek nove uprave v Notianji Mongolija. Zastopniki treh avtonomnih pokrajin so se namreč sestali v Kalganti na skupno posvetovanje in so pr, tej priliki ustanovili nekakšen federativen komite, kateremu so poverjeni skupni resori financ, prometa in industrije v vsem notranjemon-golskem ozem'.iu. Nadaljnji skupni program tega fo erafivnega komi*eja dolo"a med glavn ma točkami skupno borbo proti komunizmu. Madžarska ln Nemčija Pri berlinskih pogajanjih so nastale težave političnega in gospodarskega značaja Budimpešta, 23. novembra, o. O razgovorih madžarskih državnikov v Berlinu se je izvedelo, da so nastale neke težave tako glede gospodarskih kakor tudi političnih problemov. Madžari zahtevajo za svoje kmetijske pridelke, ki jih bodo v bodoče uvažali v Nemčijo, plačila v gotovini, i Na drugi strani nočejo pristati na zahteve. da bi se Nemčiji priznal neposredni vpliv na nemške manjšine na Madžarskem Nemci zahtevajo, da naj madžarska vlada dovoli nemški manjšini narodno socialistične organizacije. DarSnyi je to zahtevo odklonil, ker so nemški narodni so-| cialisti na Madžarskem v zadnjem času so- delovali z madžarskimi pri vseh nemirih in demonstracijah, s katerimi je imela madžarska policija toliko opravka in ki so vzbudili v tujini dokaj neugoden vtis. Nemška vlada pripisuje tej svoji zahtevi izreden pomen in je ne namerava opustiti. Pripravljena bi bila dati le vsa diplomatska jamstva, da se organizacije nemških narodnih socialistov na Madžarskem v bodoče ne bodo vmešavale v madžarske notranje zadeve. Končno Nemci zahtevajo od Madžarske, naj bi se priključila proti-boljševiškemu paktu, kar pa sta Dar&nyi in Kžnya prav tako odklonila. Volilna borba v Rusiji Kandidati za svet sovjetov in svet narodnosti so že postavljeni in potrjeni ' Moskva, 23 novembra, b. Sovjetska volilna kampanja je v polnem teku in se že bliža svojemu koncu. Kandidati za svet sovjetov in svet naiodnosti so bili že imenovani v vseh volilnih okrož ih in so jih volilni komisarji že potrdili. Sedaj so vsi kandidati na agitacijskem potovanju med volilet. Volilna zborovanja, ki so se doslej vršila v zaprtih prostorih, se vrše sedaj že na prostem. Volitve bodo 12. decembra. Kandidate postavljajo organizacije. Ako se kdo poteguje za kandidata, mora uspeti pri kaki javni organizaciji, ki se odloči za njegovo kandidaturo. Pri tem je mogo- če, da enega in istega kandidata kandidira več organizacij Rekord je v tem pogledu dosegel Stalin, katerega je nič manj kakor 1378 organizacii postavilo za svojega kandidata. Njemu slede Kaganovič 613) organizacij), Vorošilov (574), Ježov (517), predsednik Sovjetske unije Kalinin (456) itd. Ker pa je vsak kandidat lahko izvoljen samo v enem volilnem okrožju, se sam odloči za eno izmed njih Stalin kandad)-ra v Moskvi. Z izjemo nekaterih volilnih okrožij je v vseh postavljena samo po ena kandidatna lista. Vzgajanje voditeljskega naraščaja v Nemčiji Berlin, 23. novembra. AA. Vodja nemške delovne fronte dr. Ley je izjavil, da se bo posebna pozornost posvetila kadru mladih ljudi, ki bodo po posebnih študijah zmožni da nastopijo kot voditelji v posameznih strokah gospodarskega udejstvo-vanja. V vsaki od 32 pokrajin bo ustanovljena po ena šola, ki se bo imenovala po Adolfu Hitlerju in v katero bodo hodili mladeniči od 12 do 18 let. Te šole bodo sprejemale samo izbrane dijake iz vseh slojev prebivalstva. Celotno število dijakov ne bo presegalo 4.000. šolali se bodo na stroške narodno socialistične stranke. Po končanem študiju se bo vsak absolviran dijak posvetil posebni stroki, obenem bo pa v službi stranke. Okoli tisoč absolvi-rancev te šole bo nadaljevalo svoje študije na vseučiliščih, kjer bo posvečena posebna pozornost tudi političnemu pouku in telesni vzgoji. Določeno število najboljših absolventov bo poslušalo posebne tečaje, kjer bodo predavali ugledni člani stranke. Ustanovljena bo tudi strankarska visoka šola, ki jo bo vodil Alfred Rosenberg. Tako bo Nemčija polagoma dobila celo vrsto popolnoma usposobljenih mladih voditeljev v posameznih pokrajinah. Belgija brez vlade Bruselj, 23. nov. br. Kriza belgijske vlade. ki traja že nad me-ee dm. še vedno ni rečena in ni šo nikak;h izgledov, da bi se i to v kratkem zgodilo. Po svojem rovra.ku i iz Londona je kralj najprvo poveril man lat za sestavo vlade Jansonu, tocia njegova pri-zaievanja so ostala brezuspešna. Mandat je nato dolvl 7a>-!'o"nik kršooreko demokratske stranke F?n. Tud: on n; inrd sreče. Nato je krali oove i! manda' socialist5čnemu roslanoi in bivšemu mimstni Brunettu. Bru-neti ie vodil obširne razeovore s predstavniki roomo/.nih strank a ;e prav toko prišel do prepričan:a. la "lad- na !osedan'i ono vi ni moeofe se-tn%r'li. ''nto ie tudi on vrnil mandrd. Zvečer je krali ponovno 'Ozval Jan sona in mu t overil manda'. Ce tudi t^edaj nr bo imel --reče. potem sodijo, da bo kralj imenoval uradniško vlado, parlament pa razpustil in razpisal nove volitve. Program Delbosovega potovanja Pariz, 23. nov. A Zuranji mi list?! De! l^o* 1*) ob-otov.i defiiu^vnn i> Pn iz dno 2 decembra oh dveh nonol Ino > o»vern:ir eksp' rs>m \ Varšavo k«n«o- H p.-fS l»r lio>dn ie'r> dne 'n-roMpp y-r V • -Sa • e b dn< C«-*1 čez noč. dopoldne i« & bo dpeljal v Bu- karešto. kamor prid^ v 6rek» 8. decembra. V Beograd bo prispel 12. decembra. Iz Beograda bo odpotoval dne 14. decembra zvečer v Prao. dne 18. čecembra pa 6e bo zopet vrnil v Pariz. Tiidi Holandska 52 bo okrnila Haag 23. novembra, b. V odgovoru na de-ba'o v parlamentu o predlogu državnega nroračuna iziavlja holandska vlada, da po njenem mnenju tako zvana kolektivna varnost pp obstoia več in da se mora zato tudi Foland^ka nujno n č;mri-ei oborožiti. Oborožitev suhozemne armade zah eva po vladn-m predlogu najmanj 137 milijonov ho-la^dskih goldinarjev (nad tri milijarde dinarjev). oborožitev in izpolnitev vojne mornarice pa najmanj 20.5 milijona goldinarjev. Nov letalski rekord Berlin, 23. nov. AA. Tovarna letal Hein-kel je včeraj prpi-kusila novo dvom o'orno 'etalo na prori 1000 km. da bi ro'o'Hr do-spd7nje rpkord° Polet jp ropolnoma uspel. Z moto'ji kopVkib si;l Daimler Benz ;n tovorom |0fvt Ve > n pi,ve'o nrogo lam b'irj».upšcina se je sestala dopoldne ob 11.45. Sejo je vodil predsednik cirič. Tajnik dr. Liamič je prečital zapisnik, h kateremu se je oglasil narodni poslanec Voja Lazič, ki je kritiziral, da je potekel že zopet mesec dni, odkar skupščina ni zasedala. Ker pa se njegova pripomba ni nanašala na zapisnik, je bil ta odobren. Predsednik Cirič se je nato spomnil predvčerajšnjim v Zagrebu umrlega nar. posl. dr. Iva Juriše. lrosianci so poslušali njegov govor stoje. Cirič je v lepem govoru orisal nacionalne zasluge pokojniKa, zlasti pa obeležil njegovo globoko prepričanje o resničnosti in utemeljenosti jugo-siovenske nacionalne misli. Sledila so razna sporočila in objave. Narodna skupščina je bila med drugim obveščena, da ji je finančni minister predložil novi državni proračun ter zaključne račune za dobo 1936/37. Kar. posl. Voja Lazič je interpelirai prometnega ministra glede prevoza udeležencev mladinskega kongresa JRZ v Beogradu in je za svojo interpelacijo zahteval nujnost. V imenu odsotnega prometnega ministra je minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič na zahtevano nujnost pristal. Dalje je Lazič interpelirai notranjega ministra zaradi dogodkov v Valjevu dne 29. avgusta in tudi za to interpelacijo zahteval nujnost. Minister Cvetkovič je na njo pristal. Nar. posl. Nikola Preka je interpelirai notranjega ministra zaradi dogodkov v Senju, dne 9. maja ti. Sledila so obvestila še o nekaterih interpelacijah. Predsednik Cirič je nato izjavil, da bo notranji minister odgovoril na razne interpelacije, tako n. pr. na interpelacijo narodnega poslanca Rajka Turka, čim bodo zbrani potrebni podatki. Prečitanih je bilo še nekaj aktov, s katerimi je pravosodni minister zahteval, naj se nekateri narodni poslanci izroče sodišču, nadalje večje število prošenj in pritožb ter drugih manjših sporočil. Poslanec inž. Manfred Paštiovič je vprašal predsednika, kaj je z njegovim vprašanjem, ki mu ga je zastavil že na prejšnjem zasedanju o preiskavi v prostorih glavnega odbora JNS. Režimski listi so po tej preiskavi očitali članom votetva JNS, da bo avtorji raznih an,tidiržavmh letakov. Zaradi tega sem prisiljen, da tudi v sedanjem zasedanju ventil iiraim to vprašanje- Zadoščenje JNS Predsednik Cirič je odgovoril, da je prejel odgovor od notranjega ministrstva in da ga bo sedaj prečital S ponosom moram reči in na tem mestu poudariti, da v Naroini skupščini ni stranke, ki bi bila protidržavna. Na štiri točke Paštrovičevega vprašanja pa moram odgovoriti, da je policijska uprava v Beogradu dak vsa potrebna jamstva, da bo v bodoče postopala vselej v smislu zakonskih določb. Notranji minister dr. Korošec pravi v svojem aktu o tej stvari, da so bili policijski organi popolnoma prepričani, d so &e k prostorov JNS v Kosovski uiioi mirili letaki, ki jih državni tožilec ni pregledal, odnosno jih je za branil. Spričo tega je bila olrejena v smislu zakonov potrebna preiskava v strankinih prostor, h. Preiskava se je izvršila docela po predpisih zakona. Najdeni so bil: prepove dani letaki. Ti leitaiki so bili zaplenjeni. 0 preiskavi je bil takoj sestavljen zapisnik, kakor ga zahteva zakon. Posenej >e treh:' ugotoviti, da s to preiskavo ni bilo ovirano delo narodnih poslancev v prosforih stranke kjer so se zbirali budi taki ljudje, ki n;so narodni poslanci. Posl Pašfrovič 7 odgovorom ni bil zadovoljen in je grajal, da se zadeva ni pojasnila pravočasno. Poslanci vladne večine so na zborovanji pripovedovali o .JNS strašne stvari. Označevali po x> z kuhinjo pnVidr-žavnih letakov.* Iz ministrovega odgovora pa se vidi, da so bili to le taki letaki, ki nipo bil"' ^en7iur;Tani. Posl. Mita Dimitrijevič je vprašal predsednika skupščine, kaj lahko stori skupščina proti vedno večjemu naraščanju draginje. ki se je pojavila v zadn'em času v naših mestih. Uradnikom so bili le deloma vrnjeni njihovi nekdanji prejemki, cene življenjskim potrebščinam pa so se silno dvignile, čeprav za tako draginjo ni n {kakega opravičljivega razloga. Dolžnost narodne skupščine .je, da protestira proti brezvestni špekulaciji z življenjskimi potrebščinami Predsednik Cirič se je zahvalil posl. Di-mitrijeviču za izvajanja ter izjavil, da bo i na zadevo opozoril Vlado. Dimitrijevič se s tem odgovorom ni zadovoljil. Narodna skupščina je končno prešla na dnevni red \7a predlog predsednika je bil za prihodnjo sejo sprejet naslednji dnevni red: 1. izvolitev odbora za proučitev zakonskega načrta o ustanovitvi novih okrožnih in sreskih sodišč; 2 razprava o konvencijah s Češkoslovaško o socialnem zavarovanju in z Rumunijo o prometu preko železniškega mostu na Dunavu. Seja je bila ob 11.20 zaključena. Prihodnja bo jutri dopoldne. Iz gospodarskega odbora ministrov Beograd, 23. novembra, r. Na seji gospodarsko finančnega odbora ministrov je bil med drugim sprejet tekst nove uredbe o osnovanju »Nacionalnega instituta za proučevanje goriva in ruid«. Uredbo je izdelalo mini strstvo za šume in rudnike. Prav tako so razpravljali tudi o predlogu novega rudarskega zakona, ki bo skoraj predložen v razpravo ministrskemu svetu. Dalje je bil sprejet predlog ministra za poljedelstvo o spremembi zakona o vinu. ki bo predložen narodni skupščini v razpravo najbrž že te dni. Pogreb posl. dr« Iva Juriše Zagreb, 23. novembra, o. Danes dopoldne je bil pogreb pokojnega narodnega poslanca dr. Ivana Juriše ob veliki udeležbi občinstva. Udeležili so se ga pokojnikovi znanci in prijatelji iz v6eh krogov ne glede na stan in politično orientacijo. Krsto so naravnost zasuti z venfi in cvetjem. Poleg drugih so se pogreba udeležili minister dr. Vrbanič. senatorja dr. Nemec in Kukuljevič, narodni poslanci Kovač, Cvetic, dr. Auer, dr. Mika-šinovič, inž. Horvat, bivši predsednik se-T>ata dr. Pavelič, bivši minister Juraj De-metrovič, pod ban Mihaldžič, komandant IV. annije general Jurišič, celokupni mestni svet pod vodstvom župana dr. Peičiča im zagrebška organizacija JNS. V imenu narodne skupščine se je poslovil od pokojnika nar. posl. Kovač, za mestni svet je govoril svet' iiik dr. Hajdič. Akademski pevski zbor ^Mlados-t«, katerega ustanovitelj in predsednik je bil pokojnik, je ob grobu zapel žalost snke. Na grobu sta govorila se vseučiliškj profesor dr. Ugrinovič v imenu pokojnikovih prijateljev ler Rukavina kot zastopnik organizacije JNS. Z dr. Ivom Jurišo so položili v grob enega najpopulprnejših Zagrebčanov Po svoji značajnosti in poštenosti, po svojem džentlmonstvu je užival v vseh slojih meščanstva ugled in spoštovanje. Menda ni Zagrebčana, ki ne bi obžaloval njegove prerane smrti, saj jc dosegel komaj 53 let. Pokojni dr Juriša je bil pristen Zagrebčan. kjer se je rodil I 1884 kot sin ravnatelja iiudske šo'e T"di vse šole je dovršil v Zagrebu, le zadnja dva semestra Državni udar nameravan tudi v Grčiji Milan, 23. novembra, b. Glavni organ fašistične stranke »II Poroio d ltalia«. po oča h Aten. da je prišlo tam do veliki!) nemirov v zvezi z neko zaroto proti Meitaxapo-vemu režimu. Podrobrosti niso znane, ker so telefonske zveze z Grčijo pretrgane. Gostovanje milanske „Scale" v Zagrebu Zagreb, 23. novembra, o. Snoči in danes je prispela v Zagreb v dveh oddelkih skupina italijanskih opernih pevcev z milanske Scale, Iti bo gostovala v zagrebškem gledališču. To bo po dolgih letih prvo gostovanje italijanskih opernih pevcev v Zagrebu. Italijanski pevci bodo nastopili skupno z zagrebškim ansamblom. Poleg drugih oper bodo podali tudi »Aido«. Iz državne službe Beograd, 23. novembra, p. V poštni službi je bil premeščen višji kontrolor v 6. po-ložajni skupini Julij Helmich iz Zagreba v Ljubljano. Vpokojena sta bila višja poštna kontrolorja Lojze Kraker v Ljubljani ter Ivan Pavlic v Mariboru. — V carinski službi sta biila premeščena višji tajnik v 5. po-ložajmi skupini Svetislav Mantič iz finančnega ministrstva k carinarnici I. reda na Rakeku ter kontrolor Franc Pavlovič z Rakeka v Ljubljano. Krall Boris v Berlinu Berlin, 23. novembra, vv. Bolgarski kralj Boris je prispel v Berlin, kjer bo ostal več dni. juridične fakultete je študiral v Pragi, kamor se je bil izselil precejšen del zagrebške akademske omladine v znak protesta proti nasilniški politiki takratnega bana Raucha. Juriša je bil med voditelji cmla-dinske borbe proti madžarskim eksponentom, pa je bil zaradi tega ponovno policijsko kaznovan, enkrat pa obsojen celo na 6 mesecev zapora, ki ga je tudi odsedel. Vse to ni zlomilo njegove odpornosti in borbenosti. Tik pred vojno se je dr. Juriša naselil v Zagrebu kot advokat in notar. Takoj se je aktivno pridružil hrvatsko-sibski koaliciji in bil na njeni listi 1. 1917. izvoljen v zagrebški mestni svet. V njem je ostal polnih 20 let. Pri volitvah 1. 1935. je bil izvoljen tudi za zagrebškega narodnega' poslanca. Ko je bila ustanovljena JNS, se i' je kot prepričan jugoslovenski nacionalist pridružil tudi pokojni dr. Juriša in je bil ves čas do svoje smrti predsednik njene zagrebške organizacije. Glavni del svoje javne delavnosti je posvečal dr. Juriša napredku svojega Zagreba. Veljal je za enega najboljših poznavalcev zagrehšk^h rnzmer in komunalne politike sploh Njegovo delo so spoštovali vsi. vsi uvaževali njegove argumente To pomeni v Zagrebu tem " vsem prebi- valstvu ne «!ede m politično opredeljenost. §i£Z$?jeve Investicije Zagreb, 23. novembra, o. Danes dopoldne se je nadaljevala seja ravnateljstva Su-zorja pod vods^votm predsednika Marka Bauerja. Takoj spočetka se je pričela obširna debata o veliikom investicijskem programu, o katerem je »Jutro« že poročalo in ki je bil končno v celoti sprejet. Suzor namerava v 5 letih investirati 75 milijone-- din v rasne nove zgradlbe. Tako bodo zgradili nova poslopja za ekspoziture Su-zora v Tivtu, Celju, Vukovaru in Zenici, nova poslopja okrožnih uradov v Novem Sadu, Splitu in na Sušaku, delavsko bolnišnico v Zenici, delavsko zavetišče v Pe-trovgradu, Velik sen stori j na Avali s pomočjo države m beograjske občine, nadalje bodo dogradili eksipoziture v Petrov-gradu in Tuzli, adaptirali poslopje okrožnega urada v Zagrebu, zgradili stanovanjsko hišo v Zemunu, adaptirali zdravilišče v Brestovcu i. t. d. Najstarejša ženska v Jugoslaviji umrla Banjaluka, 23. novembra, o. V Podlu-govlh pri Mrkonjič gradu je danes umrla kmetica Marija Janjičeva, ki je dosegla izredno visoko starost 123 let. Bila je najstarejša žena v Bosni in bržkone tudi v vsej državi. Poljska štiriletka ! Varšava. 23 novembra. AA. Ministrski svet je razpravljal na včerajšnj &ej: o izvedbi poljskega štiriletnega investicijskega i načrta. ( Beležke . Teorija o treh narodih je — komunistična Politični prijatelji ministra za socialno politiko g. Dragiše Cvetkoviča, niškega rojaka ter enega najodličnejftih in najvplivnejših prvakov JRZ, izdajajo v Nišu tednik »Novi list«. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« ponatiskuje v izvlečku uvodnik, ki ga je »Novi list« objavil z naslovom »Jugoslavija in jugoslovenstvo nista zabloda«. Uvodnik hudo napada srbijanske podpisnike zagrebškega sporazuma ter jim očita, da so s podpisom sporazuma sprejeli »čisto komunistična načela in nazor, da so Srbi, Hrvati in Slovenci trije različni narodi«. »Samouprava« še pristavlja, da to ni nič čudnega, saj je imel z zagrebškim sporazumom največ posla znani levičar dr. Dragoljub Jovanovič. To je pa res že streljanje iz velikih ka-nonov. Ob njihovem grmenju se bo končno menda vendarle prebudil tudi »Slovenec« z drugimi slovenskimi glasili JRZ, pa povedal, kaj prav za prav on in njegovi mislijo. Glasilo JRZ obsoja vsako slepomišenje »Vrbaske novine«, glasilo JRZ za vrbasko banovino, pozivajo beograjsko združeno opozicijo. naj javno in jasno pove, kaj hoče. Med drugim pravi list: »Živimo v časih, ko zahteva javnost od političnih voditeljev in skupin, da jasno obeležijo svoje stališče v važnih državnih in narodnih vprašanjih. Namesto jasnih be^ed pa čujemo le izmotavanja in jecljanje. Naš narod zahteva danes, da mu povedo predstavniki političnih skupin, predvsem pa združene opozicije, ali so za politiko prečanske in srbijanske fronte. Povedo naj, ali so za zgodovinske federathMe edinice in za politiko, ki ji je jugoslovenstvo samo fikoija in ki zametuje načelo narodnega in državnega edinstva, pa na njegovo mesto postavljajo načelo o treh narodnih individualnostih«. Mislimo, da je apel glavnega organa JRZ za vrbasko banovino zelo umesten in da je že skrajen Čas za izjasnitev posameznih skupin. kako gledajo na osnovna državna in narodna vprašanja. Morda se bo sedaj oglasil oelo »Slovenec« in povedal, kaj prav za prav misli o narodnem edinstvu in jugoslo-venstvu, ki ga je že nedavno tudi proglašal za fikcijo. pa še za vse kaj hujšega. Akcija za uršulinsko gimnazijo v Ljubljani »Slovenec« poroča, da je prosvetni minister Magaraševič, ko se je v soboto mudil v Ljubljani, sprejel tudi deputacijo pod vodstvom odvetnika in člana ljubljanskega mestnega sveta dr. Kamušiča. Depulacija ga je prosila, naj izda ss. ursuilinkam v Ljubljani dovoljenje, da svojo sedanjo nižjo žensko realno gimnazijo postopno razširijo v višjo. Kakor pravi »SloveAec«, je g. minister de-pntaciji obljubil, da bo »dobronamerno vzel prošnjo uršulinskega samostana v razmetavanje«. „Slovenčeva" drznost »Slovenec« se je zopet enkrat povzpel do trditve, da komunisti med akademiki podpirajo nacionaliste, pa da so se »vštulili v njihove vrste«. Nacionalistom očita, da komuniste tolerirajo in celo pijdpirajo, deloma hote. deloma nehote, »le zaradi svoje; trmaste nevednosti«. Naša javnost je imela ravno v potekajočem letu dovolj prilike na lastne oči videti in se prepričati,, s kom v Sloveniji sodeluje komunistična mladina in koga podpira. Skoda bi bilo vsake besede, ki bi jo o tej stvari še izgubili. Reči moremo le to, da se čudimo »Slovenčevi« drznosti, s katero izziva trezne in razsodne ljudi tudi med svojimi lastnimi čitatelji. Društva s plemenskimi n&zivi »Splitska »Novo doba« poroča, da so hoteli v Dubrovniku ustanoviti »Hrvatski plavalni klub«. Pristojna banska uprava na Cetinju pa je vložena pravila zavrnila Z utemeljitvijo, da ima društvo v imenu »plemenski naziv«. »Novo doba« pravi, da je odlok banske uprave izzval v Dalmaciji veliko pozornost in začudenje, ker druge društvene nadzorne oblasti doslej niso zavzemale siičnega stališča. „Boben poje" Pod tem naslovom čitamo v »Slovenskem domu«, opoldanski izdaji »Slovenca«, sledečo notico iz Konjic: ^Zaradi neplačanih davkov in ostankov ie v na.šem okra\: zarubljrnih ni ravnost ogromno št. vi'o premičnin kmetom in obrtnikom Kmečke korenine, katerim se nekdaj o eksekucijah niti sanjalo ni, si morajo deliti usodo z malimi kmeti in obrtniki. Naravnost srečne imenujejo one hiše, kjer rubežni na sivko, dimko ali kaj drugega nimajo pike. Vse to je posledica preobremenjenosti in velike sticke, v kateri se nahaja kmečki človek, ki ni zmožen več vsega poiavaati.« Mačkovski tednik za Dalmacijo Iz zagrebških listov posnemamo, da se je v Zagrebu sestavil konzorcij, ki bo pričel izdajati tednik »Dalmatinski Hrvat«. List bo izhajal v Zagrebu, namenjen pa bo predvsem za Dalmacijo. V posebnem proglasu sporoča konzorcij, da bo prva številka izšla za božič in da bo list zastopal »politiko hrvatskega narodnega pokreta pod vodstvom dr. Mačka«. Obravnaval pa bo predvsem gospodarska, socialna in prosvetna vprašanja Dalmacije, dočim se bo izogibal poseganju v strankarske boje dnevne politike. Obračunavanje v mačkovskem taboru Poročali smo že o akciji zagrebških klerikalnih in frankovskih akademikov proti vseučiliškemu docentu dr Dinku Tomaši-ču. ki mu hočejo onemogočiti predavanja. Bolj in bolj se vidi, da ima akcija globlje ozadie, kakor je izgledalo v prvem hipu. To se da posneti že iz tega, da ji je »Hrvatski dnevnik« kot glavno glasilo dr Mačka včerai že drugič posvetil svoj notranjepolitični uvodnik. V njem pravi med dru gim: »Vsa ta akcija ni osebna, temveč politična. Tomažič je samo figura, v resnici Ljubljanski mestni svet Redna seja brez posebnih senzacij Ljubljana, dne 28. novembra. Danes a« j« po daljšem presledku zopet •estal ljubljanski mestni svet na javno sejo. Župan dr. Adlešič je najprej sporočil, da je mestna občina pridobila dva nova spomenika, spomenik skladatelju Antonu Foersterju, ki je bil odkrit ob priliki 100-letnioe skladateljevega rojstva, in pa spomenik Jožefu Resslu, ki ga je postavila ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovenskih inženjerjev ln arhitektov pred poslopjem tehnične fakultete. Nato se je župan spominjal umrlega frančiškana dr. Rogalata Cebulja ter umrlega publicista Albina Prepeluha. Mestni svet je spotmin obeh umrlih počastil s trikratnim »Slava!« Vloge v Mestni hranilnici Dalje je župan poročal o stanju vlog Mestne hranilnice. Od 1. decembra lanskega leta, ko so bile oproščene vloge do 5 000 Din, do danes je dvignilo 2.424 vlagateljev Din 4,115.000.— Od 1. marca ko so bile oproščene vloge do 10.000 Din, je dvignilo do danes 2.108 vlagateljev 8,171000 Din in od 17. julija, odkar so proste vloge do 20.000 Din, je dvignilo 1.034 vlagateljev 6,310.000 Din. Skupno je torej bilo dvignjenih 18,596.000, tj. 21.68«/0 oproščenih vlog. število vlagateljev katerih vloge niso še oproščene, znaša 1.589 Včeraj je znašalo stanje novih vlog 86,195-800 Din. Položaj Mestne hranilnice je torej prav ugod-m. Upravičen je optimizem, da gre hranilnica naglih korakov nasproti svoji likvidnosti in da ji bo mogoče v doglednem času ustreči vsem željam svojih starih vlagateljev. Nova pogodba s šišensko električno zadrugo Načelnik finančnega odbora prof. Der-mastja je predlagal odobritev nove pogodbe med mestno občino in Električno zadrugo za Zgornjo in Spodnjo šiško. Podal je obširen referat o dosedanjih pogajanjih in pogodbah, od katerih zadnja iz leta 1936. ni bila odobrena od nadzorne oblasti. Ker so v tem času nastali spori in pravde, kdo ima pravico napravljati daljnovode v šiški, je bilo potrebno najti z Električno zadrugo nov sporazum. Po daljših pogajanjih je bil pred par dnervi res dosežen nov dogovor. Kupnina za prevzem vseh naprav in vsega omrežja je določena na 1,400.000 Din, ki jih bo mestna občina plačala v treh letih. Občina je dosegla še druga določila, ki so ugodnejša od onih v pogodbi iz leta 1936. M. s. Likar in Borštnar sta kritizirala novo pogodbo, m. s. dr. Kaanušič pa jo je priporočal, nakar ie bila pogodba pri glasovanju sprejeta z vsemi proti dvema glasovoma. Nakup Mahrove hiše Ko je bil odobren še računski zaključek pogrebnega zavoda za L1936/37, je prišel na vrsto nakup bivše Mahrove hiše. Občina jo je kupila na javna dražbi za 3,500 000 Din. Ker se v interesu občine ni smelo zvedeti v javnosti, da se zanima občina pri dražbi tudi za to hišo, ker bi to znalo zvišati ceno, je bil župan naprosil dr. Krivica, naj on nastopi za mestno občino. Dr. Krivic je izveuel svojo nalogo odlično ter odklonil za ta posel vsak honorar. Zato mu je izrekel mestni svet toplo zahvalo ob živahnem ploskanju. Hipoteka 1,500.000 Din ki jo iima Mestna hranilnica na hiši, ostane. Ostanek 2,100.000 Din se pokrije iz raznih proračunskih prihrankov in iz nekaterih nepredvidenih dohodkov. Mestni svet je nakup hiše odobril, Stavbišče za Novinarski dom Mestni svetj e potem razpravljal o odstopu stavbišča za Novinarski dom. S sklepom mestnega sveta od 16. februarja 1933 je bila mestna parcela v Tomanovi ulici, nasproti Narodnega doma in poleg Poštne hranilnice, dana na razpolaganje stavbni in gospodarski zadiruigl Novinarski dom za zgradbo tega doma s pogojem, da se ^ačne graditi v 5 letih. Zadruga je letos pripravila načrt in zagotovila potrebna sredstva za zidavo, pa je pros.la, da se parcela tudi v zemljiški knjigi ore- pifie na njo, tako da bo lahko začela _ diti. Po mnenju županovega poročila, ki ga Je na seji mestnega sveta prečital načelnik finančnega odbora, pa bi bil Novinarski dom po predloženih načrtih bolj stanovanjska hiša kakor pa dom reprezentativnega značaja. Zato predlaga finančni odbor, da se zadrugi Novinarski dom podaljša rok za zidanje za nadaljna tri leta in se ji tako da možnost, da pripravi gradnjo bolj reprezentativne stavbe. Predlog je bil sprejet. Razne zadeve Mestni plinarna se je dovolil investicijski kredit 500.000 Din za nabavo plinskih aparatov in drugega plinskega materiala. Za popravilo spomenika na Trgu sv. Jakoba, ki bo veljalo 180.000 Din se je odobril dogovor s tvrdko Vodnik, po katerem bo kreditirala ta znesek za dobo treh let, tako da se bo izplačal iz tekočih proračunskih dohodkov po 60.000 Din na leto. Odobreni so bili nadalje nekateri manjši naknadni krediti ter odkup zemljišča, za otvoritev podaljška Ceste VI v Rožni dolini. Zavrnjena je bila cela vrsta pritožb proti predpisom mestnih davščin. Ugodrno je bilo prošnjam Frančiške Finžgar za gostilno na Poljanski c. 71, Ivana Blagueta za gostilno na Poljanski c. 42, Maksa Klančarja za gostilno na Jernejevi c. 24, Frančiške Mihelčič za ljudsko kuhinjo na Kongresnem trgu 3., Marije Pavšefc za gostilno na Šmartinski c. 26- Uršule žganjar za gostilno v Cerneto-vi ul. 31 in Marije Cešnovar za buffet na Celovški c. 85, dočim so bile ostale prošnje za gostinske koncesije odklonjene. Za gradbeni odbor je poročal m. s. dr. Štele, o parcelacijEkih zadevah. Med drugim je bila odobrena tudi sprememba re-gulačnega načrta za Nunsko ulioo in okolico. Za persona.lno-pravni odbor je poročal m s. Novak. Odobrenih je bilo več prošenj za sprejem v domovinsko zvezo. Nadalje je bilo sklenjeno, da se v okviru občega oddelka mestnega magistrata osnujarjo predsedstveni, tajniški, šolski, kulturni, gasilska in personalni odsek za telesno vzgojo. Soglasno je bil sprejet predlog- kulturnega odbora, naj se v okviru mestnega muzeja ustanovi tudi javna mestna laijižni-ca. Zoper plačilne naloge Dohodarstvene-ga urada vloženi, so bili skoraj vsi .zavrnjeni. ■d-nrri _.-..- ■ :-------- pa so namerjeni streli na HSS in hrvatski kmečki pokret... M' smo že pisali o tem, kakšno mišljenje je imel Ante Starčevič o hrvaški inteligenci. Vsem tem. ki danes zlorabljajo njegovo ime, ni ne za Starče-vica, ne za njegovo ideologijo. Z njima skušajo samo prikriti svoje posebne tendence.« Ves uvodnik je pisan v ostrem tonu. kakršnega »Hrvatski dnevnik« sicer ne rabi. če govori o razmerah v mačkovskem taboru. Končava pa se z grožnjo, da bo »hrvatski narod že zna' obračunati s tistimi, ki zlorabljajo celo častito ime Ante Starčeviča, da bi zavrli zmagoviti pohod hrvatske kmečke misli«. Mladina JNS v slovenjgraškem srezu V nedeljo popoldne je bil v Tršičevi restavraciji v Mislinju ustanovni občni zbor tamiošnje krajevne mladinske organizacije JNS. Zbralo se je preko 70 mladih delavcev in kmečkih fantov, ki so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. V imenu pri pravi jasnega odbora je zborovanje otvoril in navzoče fante pozdravil Stanko Tršič ki je izrekel neomajno zvestobo in udanoet nacionalne mladine mlademu kralju. Njegove besede so izzvale velike manifestacije kralju, kraljevskemu domu i,n Jugoslaviji. Podpredsednik slovenjgraške sre-ske organizacije OJNS Karlo Kokolj in njen tajnik Bogdan Pušenjak sta govorila o pomenu in ciljih nacionalnega mladinskega pokreta, Bogdan Pušenjak še posebej o gospodarskem in političnem položaju v Jugoslaviji in Sloveniji. Obravnaval je tudi likvidacijo kmečkih dolgov, krizo kreditnih zadrug, nezaposlenost delavstva in mlade inteligence itd. Njegovo poročilo je zbrana mladina spremljala z viharnim odobravanjem. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Valentin Prevolnik, aa podpredsednika Konrad Gumpot. za tajnika Konrad Oder, za blagajnika Mirko Verdnik, za odbornike pa Štefan Lušnic. Ivan Pačnik. Jože Zupane-Franc Križovnik in Joško Mihec. S himno j >Hej Slovanu je bilo lepo zborovanje konča- j no. ' Prostor za spomenik kralju Aleksandru Nadalje je dr. Štele poročal, da je odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru prosil, naj bi mestna občina določila poleg kazinskega vrta še kak drug prostor za postavitev spomenika, pri čemer naj bi prišel zlasti v poštev Trg kralja Petra. Dr. Štele je orisal historiat spomeniške zadeve ter sporočil, da je po mnenju gradbenega odibora slej ko ^ prej najboljši prostor za spomenik sedanji ka-zinski vrt, ki ga j s izbral prof. Plečnik. Regulačna osnova za novo osrčje Ljubljane je definitivna in nič več sporna. Zato g: adtoeni odbor ni mnenja, da bi bil spomenik na določenem mu mestu »postavljen v kot«. Tudi ni naloga mestnega sveta, da bi spreminjal dobri načrt, katerega je' ponudil bpemeniški odbor, dokler se ne predloži kak boljši načrt. Vsaka razprava o prikladnosti Trga kralja Petra je nesmiselna, dokler ni namesto Aleksandrovih propiLej drugega predloga. Zato ni nobene" potrebe, da bi menjail mestni svet svoje stališče glede projekta, ki mu je bil doslej edini predložen. Gradbeni odbor zato predlaga, naj se odboru za spomenik kralju Aleksandru sporoči, da nima mestna občina bolj primernega prostora, kakor ga je že določila. Predlog je bil sprejet. Samostojni predlogi Končno je župan prečital še nekaj samostojnih predlogov, med njimi predloge m. s. dr. Bohinjca glede oddajanja stanovanj v mestnih hišah po socialnih vidikih, glede zvišanja prejemkov mestnih usluž-bencev, za razdolžitev mestnih uslužbencev, za spremembo pravilnika o oddaji mestnih del i. t. d. Dalje je dr. Bohinjc predlagal, naj se poskuša dosči sprememba zakona o neposrednih davkih ▼ tej smeri* da se ne bodo šteli v davčno osnovo oni zneski, ki jih razna podjetja izdajo za izboljšanje varnostnih in zdravst venib naprav v svojih obratih, za stanovanja svojih nameščencev ter za razne kulturne in telesno vzgojne svrhe delavcev in nameščencev, župan je obljubil, da bo ta predlog predložil Zvezi jugoslovenskih mest že prihodnji teden ,kc bo imela svojo sejo v Ljubljani. Ostali samostojni predlogi so bili odkazani pristojnim odborom. Ob pol 9. je bila javna seja zaključena. Sledila ji je še kratka tajna seja. Slikar vladarjev umrl London, 23. nov. AA. Znameniti madžarski slikar Las zlo, k:i je živel s'alno v Londonu, je včeraj v 68. letu gtarosii umrl. Že preti svetovno vojno si .je pridobil angleško državljanstvo. Laszio je slikal skoraj vse vladarje v Evropi. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Vpliv toplega zraka e Sredozemlja se še ol>čuitd v južiiovliodmi Evropi, kjer vlada oblačno vreme z nekoliko de? ja od časa do časa. Hladni val iz evrojeke Rudije se jo čez Poljsko razširil nad Srei njo in Zahodno Evropo ter prinesel nekoliko ohladitve z zjasnitviji in jutrnjo meg!o tu pa tam. Jugoslavija: Oblačno v vsej kraljevini. Dežuje sredi države v spodnjem Primorju in v južnih krajih. Megla v severnih in zahodnih prelepil. Toplota brez posebne spremembe. Najimil/ja toplota Plevije —2, najvišja Mostar 20 stopinj. Zemunska vremerska napoved: Oblačno v vsej kraljevini. Nekaj dežja utegne biti v vzhodnih krajih. Megla v dolinah in kotlinah. Pričakovatii je nekaj z jasni t ve na Primorju ln v severnih in zahodnih predelih. Toplota ho nekoliko padla. Zagrebška- Oblačno in nestalno vreme. Dunajska; Na zapadli in na |uau ter v gorah večinorea iasno. mi'0 in mirno vreme. V dolinah Mure in Drave vefiinom*' megleno, mogoče od čaea do časa razjasnitev. ašf kraji in ljudje Družina v hlevu Ljubljana, 23. novembra. Zdajle, ko postaja zima iz dneva v dan hujša, se vnovič odpirajo skeleče rane bede in zapuščenosti, ki je delež brezposelnih in brezdomcev. Ljubljana je od nekdaj slovela kot mesto, v katerem vladata čjit pravičnosti in dobrota, a ko smo bili v teh letih gospodarske krize priče vnebovpijo-čih primerov lakote in zavrženosti in smo stokrat, tisočkrat beležili obupne klice na pomoč smo se morali v grenki žalosti sprijazniti s spoznanjem, da je v tem času v enaki meri, kakor sta zrasla potreba in glad, usahnilo usmiljenje v srcih ljudi. Simo kot kronisti naj zapišemo še tale skeleči krik iz dna. čeprav vemo, da ne bo dosegel nikogar izmed tistih, ki so poklicani. da skrbe za takšne reči. in nikogar izmed njih ki imajo krščansko ljubezen vsak dan na jeziku in radi pridigajo še posebej ljubezen do otroka, ki je božji blagoslov: Brivski pomočnik brez posla sem, oženj en in oče dveh nepreskrbljenih otrok. Naj si še tako prizadevam, da bi prišel do zaposlitve v obrti, ki sein se je bil izučil, ostanem zmerom na cesti, za težaško delo pa ne morem prijeti, ker sem bolehen in slab. Čeprav mora moja žena oskrbovati dvoje nedoraslih otrok, opravlja po hišah službo postrežnice, da izhajamo, kakor pač moremo, iz dneva v dan. Vse bi še šlo kako. če ne bi bili zaradi zaostanka na stanarini ostali brez strehe, in nikogar ne bi nadlegoval s temle pisanjem, da nisem doživel z iskanjem novega stanovanja nekaj strašnih, brutalnih izkušenj. Nekaj let že živim v zakonu, precejšen čas sem že brez posla, a še nikoli nisem tako od blizu občutil, kolikšna sreča je v tej naši dobri katoliški deželi družina brez otrok in kolikšno gorje siromaku, ki je bil tako brez pameti, da si je drznil črvička spraviti na svet. Od jutra do večera begam po predmestjih iščem, prosim, tiščim dinarje za aro v pesti — vse te mesece, kar sem brez strehe, imam zmerom za stanarino spravljen denar — a vse je zaman. Bilo je poletje. ko so me deložirali. in potem sem se potikal z družino okrog, dokler nisem v Štepanji vasi št. 14 našel dobrosrčne gospodinje, ki mi je dala svoj l^ev na razpolago dotlej, da najdem primerno stanovanje. Vse te mesece sem hodil okrog in iskal, a povsod so me prijazno ali neprijazno odslovili. Brezposelnega človeka z družino jemati v hišo, za tem se pač nihče ne peha, a to ni tisto, kar mi je vsa vrata zapiralo pred nosom. V pesti sem zmerom ime) denar za aro. v teh žalostnih mesecih sem dodobra spoznal, da so štiri stene in strop najprvo, kar je človeku treba za življenje, in prisegel sem, da najemnine nikoli več ne ostanem dolžan. A veste, zakaj so me povsod izkomplimentirali čez prag? Iz čisto preprostega, prekletega razloga, ker nismo družina brez otrok, ker za mano in za mojo ženo stopicata skozi vso to revščino dva nedolžna malčka, ki bosta morala pač vse prezgodaj izvedeti da sta na tej zemlji, tej domovini, vsem tem ljudem odveč. Da, bil sem pri kakšnih dvajsetih, tridesetih hišnih gospodarjih in nekajkrat so mi stanovanje že nudili na razpolago, a ko sem v pomenku priznal, da imam dva otroka, so povsod preklicali besedo, češ, mi iščemo stranko brez otrok. Ko se je približala zima in je vse kazalo, da bo družina ostala brez zavetja, sem začel gospodarjem. pri katerih sem iskal kvartir, lagati, da sem z ženo sam. Toda otrok ni kakor milijon v banki, ki ga lahko slepar ocinese in izgine brez sledu. Otroka ne moreš ne poneveriti ne utajiti. To bo ostala pač največja sramota našega stoletja, o katerem sem bral, da mu pravijo stoletje otroka, da mora oče tajiti svojo kri samo zato, da bi ji našel zavetja. Nekajkrat se mi je posrečilo, da sem s pretvezo spravil aro gospodarju v pest in prevzel stanovanje, a kakor hitro so prišli moji otroci na dan, so mi aro vrnili in odvzeli ključ. Primerilo se je celo, da sem stanovanje očistil in pobelil na svoje stroške, a preden sem se vselil, so me vrgli ven — zavoljo otrok. Tako sem še zdaj obsojen na hlev, ki se mu vrata težko zapirajo in ki mu v oknih manjka šip, tla so iz zemlje, zidovi so vlažni. Moj sin je star 6 let in hodi v šolo, moji hčerki je 17 mesecev, žena je pred tretjim porodom, a vsi moramo družno živeti v mrazu in trohnobi. Ne moremo zakuriti, da bi se žena in otroci vsaj za silo ogreli, a kdo bo mislil na kuho, če je še kakšna smet živeža pri hiši. Strašne so noči in še strašnejše bodo, a vse, kar prihaja, je samo obup in smrt. Saj ne pro- Prireditev Umetniškega kluba v Mariboru Ruža Lucija Petelinova sodeluje v sredo 24. t. m. na recitacijskem večeru »Umetniškega kluba« v Mariboru s svojo najnovejšo pesnitvijo »Orači«, ki je lirična paralela k simfonični meditaciji »Orači« skladatelja Jakova Gotovca. Skladba kakor pesnitev sta trodebii in vzporejata oračevo delo — od jutra preko opoldnevnega počitka in užitka do noči — s potekom človeškega življenja od rojstnega krika in mladostnih vzponov preko bežnega užitka sreče do poostrene borbe zrelih let, ki končno izzveni v veliko tišino smrti. Občinstvo bo to miselno in oblikovno sijajno pesnitev, sprejelo gotovo z velikim zanimanjem. sim strehe zastonj, saj prisegam, da si bomo poslednji dinar pritrgali od ust. A kaj pomaga, ko nismo več družina brez otrok. Svet je v svoji krivičnosti v resnici postavljen na glavo. Ce bi imel denarja na kupe, da bi lahko v vilah in palačah najemal apartmane. me pač ne bi vpraševali, koliko črvičkov se žene drži za krilo. Tam je vsako stanovanje pod enim ključem, da ni družina nikomur v napotje, in gosposki otroci so vsakomur v radost. Samo to je narobe, da tisti, ki imajo denar, po navadi nimajo otrok. Le žene siroma- kov rodijo, da Ima družba delavca in država vojaka. Te male, bedne državljane, na katerih bo nekoč slonela usoda naroda in države, pa danes povsod pode izpred vrat. Kje se naj moj mali fant uči za jutršnji dan, kam naj nasloni papir, da bo spisal domačo nalogo, ko sta samo mraz in tema njegov dom? Samo tole sem hotel vprašati. In če bi se morda le našel kdo, ki bi ga zanimala vsa reč, lahko pride in si vse ogleda sam. Naš hlev je dobrim in nedobrim zmerom odprt. Dolenjsko postopno elektrificirajo Na letoviški in zdraviliški kraj — Dolenjske Toplice pa pozabljajo Preteklo leto so dobili nekateri kraji Do]enj®ke električno luč. Letošnje leto so se dela po načrtu nadaljevala proti Hrvatski meji. Prihodnje leto pride na vrsto Novo mesto, ker so, kakor so poročali listi, zadevni razgovori z bansko upravo že končani. Novemu mestu, ki ima že sicer svojo elektriko iz električne centrale v Luknji pri Prečni, se bodo priključile tudi sosedne občine. Le južni in južnozahodni kraji od Novega mesta so za enkrat še izvzeti. Toda tudj ti zapuščeni kraji, ki dajejo Bogu. kar je božjega, in kralju, kar je kraljevega, so potrebni, da se jih odločujoči činitelji usmilijo in jim dado čimprej, kar imajo že drugi srečnejši kraji. Tem od sveta odrezanim in zapuščenim krajem bi morala oblastva posvečati posebno pozornost in jim nuditi možnost razvitka. Tu imamo v m istih v prvi vrsti Dolenjske Toplice, ki =*> letoviški in zdraviliški kraj in še nimajo električne napeljave, dasi bi moralo biti vsakomur jasno, da je zlasti za razvoj tujskega prometa prvi pogoj električna luč. Kopališka uprava sama ima sicer svojo lastno elektriko za svoje objekte, vendar to ne more priti v poštev, ker je ta električna sila mnogo preslaba, da bi mogla zadostiti vsem potrebam Niti ulice ne more razsvetliti. Kako naj se potem razvije kopališče, v katerem vlada v večernih urah, ko si gostje žele izprehoda, egiptovska tema. Vsa prizadevanja lokalnih faktorjev so ostala doslej brezuspešna. Z neizpolnjenimi obljubami so se zadovoljili in upali od leta do letd, da se jim naposled potrebna želja izpolni. Skrajni čas je že, da oblastva ugodijo upravičenim zahtevam. išče vzroke Rozmanove smrti Včeraj dopoldne je bila v Breznem obdukcija Maribor, 23 novembra. Danes dopoldne je bila v mrtvašnici v Breznem sodna obdukcija pokojnega Karla Rozmana, o čigar tragični smrti smo včeraj podrobneje poročali. Obdukcija se je izvršila ob navzočnosti tesarja Ivana Mi-hela ter pokojnikovega svaka Ferdinanda Vetriha. Ferdinand Vetrih se je namreč v soboto 20 t. m. podal v Marenberg, da od-sedi tamkaj tridnevno zaporno kazen, ker je pomladi pretepel nekega posestnika. Danes zjutraj so ga iz marenberških zaporov prepeljali k obdukciji v Breznem. O življenjskih prilikah pri Rozmanovih smo doznali še sledeče podrobnosti: Rozmanova tretja žena Ana. rojena Vetrih iz Kaple, ima dva nezakonska otroka, in sicer Valterja, ki je star 5 let. in Marico, ki je stara 16 let. Z Rozmanom ima enega otroka. Iz prvega zakona še živi 35-letna zakonska hčerka pokojnega Karla Rozmana Antonija, ki pa je duševno zaostala. O smrti Rozmanovega sina Karla iz prvega zakona, ki je umrl pred tremi tedni, krožijo med ljudmi najrazličnejše govorice. Rozmanovi so ljudem pojasnjevali kot vzrok njegove smrti, da se je po vrnitvi iz bolnišniee tako zelo najedel žgancev in jabolk da je na posledicah umrl. Pokojni Karel Rozman, ki se je par dni pred tem podal v Avstrijo po denar, ki ga je imel v nekem tamošnjem denarnem zavodu. je bil zelo potrt, ko je ob prihodu domov našel sina mrtvega. Tudi o nedavni nesreči Rozmanovega sina Karla ko so valili debla v dolino, vedo nekateri sosedje zlasti, Ana Lapanova. zelo zanimive stvari, in pravijo, da je mora! pokojni Kari Rozman mlajši na najbolj eksponiran prostor pri tem delu, da ga je deblo zajelo in tako poškodovalo, da so ga morali s strto nogo prepeljati v tukajšnjo bolnišnico Brat druge žene pokojnega Karla Rozmana starejšega je umrl letos pomladi. Živel je pri Rozmanovih kot preužitkar. Imel je na Rozmanovem posestvu za preko 40.000 dinarjev. V zvezi z njegovo smrtjo sušljajo ljudje vse mogoče, vendar ni bila ob njegovi smrti uvedena nikakšna preiskava Pokojni Kari Rozman je imel na jugo-slovenski strani 40 na avstrijski strani pa 22 oralov zemlje. V zadnjem času se je mnogo govorilo o nekem razmerju med Mihelom in njegovo ženo Ano Rozmanovo. zaradi česar jc bolj pogosto prihajal na svoje posestvo v Breznem. ki je na približno 300 m visokem hribu med Kozjim vrhom in Breznem. Pri preiskavi so našli orožniki v omari krvav suknjič in telovnik pokojnega Karla Rozmana. Sleparja iščejo, osleparjeni se ne javijo Ivan Bogovič lažni zastopnik Gavriloviča in Teoka- roviča Ljubljana, 23 novembra. Vse policijske uprave in orožniške postaje v kraljevini imajo opravka s preve-janim, izredno drznim sleparjem, ki je v najrazličnejših krajih, a med drugimi tudi po številnih slovenskih mestih in vaseh izvršil na kupe prevar s tem, da je nastopal kot trgovski potnik znane Gavriloviče-ve tvornice mesnih izdelkov iz Petrinje in Teokarevičeve tvrdke iz Paračina. Gre za 42-letnega Ivana Bogoviča, bivšega krojaškega pomočnika iz Križevcev, ki že vrsto let slepari z lažnimi zastopstvi po vsej državi in je svoj čas že odsedel daljšo kazen na ta račun. Z Bogovičem je neka ženska njegovih let. bivša služkinja, ki je po rodu od nekod z Dolenjskega. Da njegove prevare niso le posel kriminalnega tipa skromnih talentov, kakršnih dandanes mrgoli v življenju, temveč, da je mož velikega stila, priča med drugim dejstvo, da sta mu v Ljubljani nasedli tudi dve veliki tvrdki, neka veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom in neka tvornica mesnih izdelkov. Medtem ko gre v večini sleparij za manjša naplačvla, sta ti dve tvrdki izplačali prevarantu bržkone večje vsote, a da varujeta svoj Steves k> ugled, sleparije sploh niste prijavili policiji. Število opeharjencev, ki jih ima Bo-govič v naših krajih na vesti, « peč mko-li ne bo dalo točno ugotoviti, ker bo večina njih iz sramu rajši molče »trpela škodo. Bogovič je od pomladi do jeseni potoval po naših krajih, obiskoval trgovce, gostilničarje, obrtnika zasebnike in jim po i»-redno ugodnih pogojih nudil najboljšo *v bo na prodaj. Človek, ki je naročil pri njem večjo količino Gavrilovičevih salam ali Teokarevičevih suken, je dobil za nameček čisto zastonj še raznih dragih dobrot, sladkorja, papirnatih izdelkov in se bog vedi česa. Vse je bilo kajpak samo papirnat izdelek a la Bogovič, obljube so ostale na naročilnici, in ko je agent izginil s svojim honorarjem, ni bilo od nikooei ne blaga ne nagrad. Kupčije je Bogovič sklepal na navadni naročilni knjigi, opremljeni s preprosto ponarejenim žigom oben tvrdk: »I. Jugoslavensko Indus D. & D. Gavrilovič, Petrinja—Zagreb—Ljubljana— Glavno zastopstvo Beograd« m »Tvornica D. & D. Teokarovič, Paračin—Zagreb Pismo iz prestolnice Beograd, novembra Proslava lSOletnice rojstva Vuka Stefano-viča Karadžiča je minila, pa mi ne zamerite, ee vam tako prihajam s temile vrsticami post festum. Veste, tam gori pri vas v Ljubljani ste nekam zelo občutljivi, Č3 gre za take veiike može, kakor je bil Vuk, pa vas zato prosim zamere in prihajam post festum, kajti če bi vam bil prišel ante ali inter festum, bi me gotovo poslali nekam, dočim upam, da boste zdaj prizanesljivej-ši, vsaj toliko in tako, kakor so Vukovi naj-pžji sorojaki sami. Saj je vendar v beograjskem »Vremenu« v nedeljo, na dan, ko se je razkril v proslavo njegova lSOletnice Vu-ku spomenik, »Vremenov« nedeljski humorist Obrad, ne da bi se bil kdo spotaknil ob njej, zaigral smešno beseduo igro z Vuko-vim imenom, polagajoč svoji obligatni nedeljski karikaturi ruskega begunca Serjože na jezik »velikega kurjaka« (kurjak-vuk -volk), ki nima ene noge lesene, temveč obe bronasti, ki je bil pač »saobračajac« (prometni stražnik), ker so mu postavili spomanik ob razpotju za tehnično fakulteto, kjer je menda opravljal svojo prometno službo, in je ta kurjak. grozno podoben Serjoževi fiziognomiji, seveda po svojih dolgih visečih brkih, kar naj »rukopipatelj-no< dokazuje karikatura Serjože pred Vu-kovim epom ?nikom. Pri vas tam gori, vidite, bi brez dvoma z metlo in loparjem udaril po človeku, ki bi se predrznil celo na dan proslave lSOletnice rojstva takega narodnega velikana priti na dan a tako rečja; pri nas te doli pa smo čisto drugačni. Tu se prav nič na razburjamo zaradi takih prispevkov k proslavi naših velezasluinih mož, ker si pač mislimo, da ima možak popolnoma prav, ker govori resnično! Tako nekako, kak>r ta žalostno smesna ligura ruskega begunca Serjože, si pač ogromna večina Beograjčanov predstavlja Vuka, in Serjoža je tudi zadel naravnost v črno, ko pravi, da pozna glavno Vukovo jezikovno pravilo: »Misli, kakor hočeš, govori, kakor moreš, a piši, kakor znaš!« Tako so si namreč zares prilagodili Vukova iz narodove govorice posneta jezikovna pravila dandanašnji tukajšnji »ljudi od pera«. Saj v današnji beograjski bulvarSčini tudi z lupo zaman išč3š kak ostanek Vukovega jezika. Vukovo >ije«-kavščino, ki je danes »hrvatska«, je izjiodrinila »pristno srtska«, »e«-kavščina, jezik vse mrgoli najstrahotneje izmaličenih in spakedranih tujk, skladnia popolnoma tuja. ne srbska, ne slovanska, temveč romanska, francoska.... »Misli, kakor hočeš, govori, kakor moraš, piši, kakor znal«. Tako! Ko sem si v nedeljo četrt ure pred odkrivanjem spomenika šel ogledovat s trobojni-carni zakriti spomenik, se :ni prav nič ni bilo treba prerivati med občinstvom Nasprotno stran Aleksandrove so zavzele beograjske srednje šole — pač samo višji razredi, ker je za one male tam niže doli stvar tako še nerazumljiva. Drugega občinstva pa je bilo tako, tako. .. Bronasti Vuk sedi na visokem podstavku iz tannosivega mramor-ja na desnem dolnjem vogalu parka med tehnično fakulteto in dijaškim domom ob Aleksandrovi ulici. Toda ne mislite, da je ta podstavek res v celoti ji mra morja. O ne! » i@@K@ipw!i«-evo blago — odlično blago!« Tako pravijo naši odjemalci. Tako boste dejali fudi Vi po prvi obleki iz Teokarovičevega sukna. Certe naših blago(v j e v m eler, crpi a 6 a • ♦ r i J VI« J« Tovarna: Paračin Osijek Kapucinska 14 teke od f?0 do 200 dinai* |a veltsvft flc»«inQ [J Ko ©•K@RW0©- Prodajalne: 8na Za$reb Beograd Jurišičsva 4 Knez M i ha j lova 35 Novi Sad Trg Osloboaenja S Sarajevo in v vseh večjih strossmayero*« mestih v državi —Ljubljana — Beograd — Glavno zastopstvo«. Svojim žrtvam se je Bogovič v naših krajih predstavljal pod različnimi imeni: Ivan Gregorin, Ivan Gregorič. Zvonko Salaj, Berkovič. nekajkrat ps tudi kot Jože Guček. Kolikor je policija doslej zbrala podatkov, je Bogovič od pomladi do jeseni delal v Ljubljani in okolici, v Domžalah. Litiji, Poljčanah, Pragerskem in v mariborski okolici. A bržkone je dodobra ofcredel vso Slovenijo, saj se je v naših krajih mudil z redkimi presledki od marca. O njegovi cinični drznosti priča dejstvo, da je nekatere kraje obiskoval tudi po dvakrat. Tako se je v Ljubljani pojavil, kolikor je doslej ugotovila preiskava, najprej 16 marca, drugič pa se je brezskrbno ogla- sil v avgustu in brez težave nabral še nekaj novih žrtev. Po raznih krajih Hrvatske in Bosne je Ivan Bogovič pričel svojo sleparsko kariero že pred letom 1930. Takrat se je moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Zagrebu. ker je ogoljufal na podoben načm okrog 50 strank. Takrat je vršil razne agenture pod imeni Horvatič, Jakšič. Mag-dič. Pere, Vukeiič, Nemčič. Lovošen. Mat-kovič. Obsojen je bil na dve leti robije, a mu je uspelo pobegniti iz ječe. 2e poprej je bil izgnan iz Zagreba. Beograda in še cele vrste jugoslovanskih mest. Tiralice opisujejo Bogoviča kot dobro oblečenega moža drobne postave in svetlih las, govori hrvatski ia po navadi nosi očala. Tragična smrt mladega učitelja Vlado Kneisel iz Pameč se je zadušil, zadet od kapi Slovenjgradec, 23. novembra V nedeljo zvečer se je vračal mladi pameški učitelj g. Ladislav Kneisel od večernega vlaka, s katerim je prispel iz Maribora, s posta ie v št. Jederti domov v Pameče. Med potjo se je še ustavil vVrh-njakovi gostilni, kjer je imel spravljen, ključ svojega stanovanja, in popil z dvema osebama pol litra vina. Nato je okoli 22. ure nadaljeval svojo pot do Pameč. Na občinski cesti komaj 75 korakov od šole pa je mladi učitelj omahnil in padel z obrazom v majhno blatno lužo na cesti v kateri se je potem zadušil. Zadeta ga je bila kap. šele v ponedeljek zjutraj so našli otroci svojega priljubljenega učitelja. Seveda mu tudi tafkojšnrja zdravniška pomoč ni mogla več vrniti življenja. Pokojni učitelj je bil znan nacionalni delavec in član Sokola, Društva kmečkih fantov in deklet, Slovenjgraškega salonskega orkestra in drugih društev, ki ga bodo zelo pogrešala. Bil je nad vse priljubljen pri ljudstvu ki otrokih, katerim je bil najboljši vzgojitelj. Tragična smrt uglednega učitelja je globoko presunila vso dolino in posebno vso nacionalno javnost, ki bo ohranila svojega zvestega tovariša v najsvetlejšem spominu. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako goreče IjUtfL Na novinarskem koncertu se predstavi javnosti klarinetist L. Kocjančič Na novinarskem koncertu 1. decembra nastopi za našo javnost prvič mlad klarinetist, Leonard Kocjančič, ki bo izvajal ob spremljevanju male godbe glasbenega društva »Sloge« pod vodstvom dirigenta g. H. Svetla za Ljubljano novovrstno skladbo, koncertno fantazijo za klarinet sok), ki jo je zložil italijanski 1UMJ«p>«itHt G. Ms te. To je skladba z vsemi vrlinami, Id jfli pričakujemo od italijanske glasbe starega sloga, polna sočne melodike in živega temperamenta, toda tehnično tako kočljiva, da jo tudi v Italiji sami ie redki klarinetisti sprejemajo na svoje programe. Leonard Kocjančič, ki se hoče baš s to skladbo v za nas nenavadni zasedbi predstaviti širši glasbeni publiki, je škedenjec, iz tistega tržaškega predmestnega kraja doma, o katerem se je nekdo prav dobro Vid al sem, kako 6o zadnje dni, tik pred odkrivanjem, celo v največjem dežju, iz navadne zidne opeke zgrajeno štirivoglato prizmo oblagali z nekaj prstov debelimi mramor-natimi pločami. Pa so na ta podstavek posadili bronastega Vuka in nato v hitriri še izravnali okolico spomenika, porazme6tiM nekaj zelenja in potegnili na drogove zastave, pa je bilo v nekaj kratkih dneh vse pripravljeno. Tako se je bronasti Vuk pa_ vendarle odselil iz dvorišča Srbske književne zadruge v ulici Kralja Milana, kjer je sedeč na brunih v dvoriščni travi lete in iete čakal. da se najde zanj kak drug prostor in pride primerna prilika za njegovo »odkritje«. Sreča zanj, da se je rodil točno pred 150 leti. Naj H se bil kako 'eto prej. bi bil menda moral sedeti v on*m dvorišč« vse do 200letnice . • . Ej, ima prav čika Proka! Veste, cika Pro-ka je Užičan. pravi »Erat, šaljiva, zafrklji-vec, tako nekako nedolžno zloben. Kot učite'i in =o,i;ki nad^o^nik je prebrodil vso nekdanjo Srbijo. Svetovna vojna ga je zanesla preko Albanije v severno Afriko in Francijo, a zdaj uživa v pr.*toln;ci svoi° 7P-služ no i dup!o«. torej 80. a v.se skupaj 135. In se pritcžuie. da iglavna kontrola« in njegova žena nikakor nočeta priznati tega njegovega računa. Pa sedi čika Proka hladnega jasenskega izrazil, da živijo tam sami ribiči — in če niso ribiči, so godci. Prvo šolo sta mu dala dva, med našimi Primorci splošno znana glasbena mojstra, ki sta vzgojila z nesebičnim entuziazm o m celo, danes po vsem svetu raztreseno pekolenje glasbenikov in godbenikov, učitelj Ivan Grbec in pokojni Josip Flego. In ta šola mu je ostala skoraj edina, kajti v tragičnem mrtvilu, ki ga je doživelo duhovno fivljenje našega rodu v zasedenem ozemlju, v težki borbi za vsak-canji kruh ni bilo ne časa ne gmotnih možnosti, da bi si mladi godbenik najemal posebne učitelje. Se največ je pridobil potem od svojega brata, izšolanega hornista, in od sebe, od neprestanega samostojnega učenja in vežbenja v okviru raznih tržaških godb, malih orkestrov in godbenih skupin. Tako si je z ogromno voljo ustvaril presenetljivo tehniko in zavidljiv ton, • tem pa se je znal tako uveljaviti, da je Izvrstni vodja slovite tržaške mestne godbe A. Montagna mladega fanta že po prvem postavil k prvim klarinetistom, med same profesorje in poklicne operne godbenike, kjer je bfl še nadalje deležen njegove posebne pozornosti. Kot prvi kla-rtoettet omenjenega godbenega združenja Je Leonard Kocjančič nastopal tudi pod snoftmi svetovnega imena, kakršna sta Ma-■Lagiii in Zazidonai. Priznanja tu ni bilo maio. slabše pa je bilo v gmotnem pogleda ln nekega dne je bilo treba po sili v svet za kruhom. Sedaj je med nami, a zdi se, da mu tudi tukaj noče biti mehko postlano, kakor da bd za mladega, talentiranega človeka pri nas res ne bilo možnosti. da se ustali. Marsikdo bi nemara izgubil voljo in bi se lotil česar koli drugega, Leonard Kocjančič pa je iz drugačnega kova. Rajši nego da bi čakal s prekrižani-mi rokami, je v treh mesecih kar je v Ljubljani, naštudiral celo vrsto težkih in najtežjih skladb za bližnje samostojne koncertne nastope, mimogrede se je pripravil za svoj prvi nastop na novinarskem koncertu. Sprejmite ga s simpatijo, kakršno zasluži vsaka mlada, stremljiva moč! dne v »užički radnji« v Milanovi ob >čokanj-četn ljute«. Milija, hladno je. Vse mi ledeni mravljinci lezejo po nogah ravzgor. Daj še eno! Eh, vidSš, pa sem se spomnil. Na toči, natoči pol litučka siivovke na moj račun, pa jo pon 3-si tamie na dvorišče št. 19. Saj veš. tam. kjer je nad vrati komolec visok napis »tapetar«-Tam v dvorišču sedi (sedi — sedi ali tudi stanuje) stari Vuk. Eh, kako že? Menda Ka-radžič. Ali ga vsi poznajo za Vuka. Vean. da nima siromak drv, da bi si zakuril, pa naj se vsaj s slivovko malo ogreje. Pa reci. da ga pozdravljam. Če ga ne poznaš, vprašaj tapeta rja«. Milija je natočil 6livovke in jo ponesel na št. 19.. tja. kjer je nad vhodnimi vrati v »avlijo« komolec visok napis > ta pet ar«, pod njim pa toliko manjši: »Srpska književna zadruga«. Kmalu J6 vrnil Milija. Užičan. aH dol-goletan Beograjčan, najbližji sosed št. 19. Nič ni dejal, ko ie pollitrsko steklenico z lepo modrimi češpljami na nalepku prazno postavil v stran ki spet stooil za >tezgo«-Ne pokaže Užičan nikdar, da ga je uščipni-la potegavščina. »Daj mi kusur (ostanek)«, je d?jal čika Proka in položil dvaisetačo na mizo. »Dve ljute dva, pol litra siivovke šest. je osem. Tu dvanajst. Hvala, čika Proka!« »Prav! Ali je teknilo Vuku?« je vprašal čika Proka. »Ne! Njemu ne, pač pa tapetarju, ki ssm ga vprašal zanj«, je mirno odvrnil Milija. »Alal mu vera!« je menil zadovoljno čika Proka. »Vidiš, Vuk nam je stapeciral naš jezik, jaz sem stapeciral tebe, on pa teb a in —r. RADIO- aparati dovršene blagozvoč-nosti - prt mlntm&lni porabi loka Radio Pegan LJUBLJANA — TTRŠEVA 12 I lisice vesti * Na prvi odborovi seji ZKD se je odbor konstituiral takole: predsednik dir. Jeran Fran, 1. podpredsednik dr. Bajič Stojan, 2. podpredsednik rav. špicar Jakob, 1. tajnik inž. Rus Jože, 2. tajnik VerbiČ Dušan, blagajnik Pavel Borštnik, gospodar inž. Zajec Slavko. Načelniki odsekov: propagandnega inž. Rus Jože, predavateljskega dr. Alujevič Branko, prireditvenega inž. Roth Matija, knjižničnega Artnak France, dramskega rav. Špicar Jakob, mladinskega Mlakar Štefan. * Seja in zborovanje ljutomerskega uči-teljskega društva. Upravni, nadzorni in gospodarski odbor učiteljskega društva v Ljutomeru bodo imeli svoje seje v četrtek 25. t. m. ob 14. v Vučji vasi. Zborovanje pa bo 4. decembra v Gornji Radgoni. + Za svetnika prosvetnega ministrstva je bil imenovan naš rojak g. Anton Skala in olenem pomaknjen v IV/2 grupo. Čestitamo! * Delegati združenih druStev železniških upokojencev iz Ljubljane, Zagreba, Subo-tice in Sarajeva se mudijo v Beogradu, da bi vnovič na vseh merodainih mestih posredovali za rešitev perečih vprašanj novo- in staroupokojencev, provizionistov, miloščinarjev. železniških invalidov, vdov in sirot, železniške upokojence dravske banovine zastopa društveni predsednik g. Šalamun. * Nesreča s tovarni KID. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 27-letnega delavca Otona Gerdeja z Javornika. V tovarni je vlekel žarečo žioo, pa se mu je nevarno breme dotaknilo kolena in mu prežgalo žile in kite. Puhlmann»ov čaj nblažuje kašelj in razkraja sluz. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavojček 125 gramov din 37.—k Ogl. reg. br. 1503/1836 n— Z univer«e. Novi privatni docent filozofske fakultete za primerjalno književnost g. dr. Anton Ocvirk bo imel v petek 26. t m. opoldne v univerzitetni zbornici nastopno predavanje z naslovom »Historizem v literarni zgodovini in njegovi nasprotniki.« n— 0 eemlji in iivljenju v njej bo predaval g. inž. Simonič pod okriljsm podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani v dvorani mineraloškega instituta na univerzi v sredo 24. t. m. ob 19. Vrtnarji in ljubitelji narave naj ne zamudijo tega važnega predavanja. Vstopnine Je bo. u— Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo 24. t. m. ne bo predajanja zaradi obolelosti predavatelja. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fovp« grenčice - »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov Ogl reg. S. br 15. 485/38 + Predavanje »Narodnega doma« v Zagre bu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo 24. t. m. ob pol 9. bo predaval g. univ. prof dr. Zamik o bistvu življenja (s projekcijami). Vstop prost. o Ali ste kdaj prejeli v življenju — 7 zaušnic ? Da stvar le ni tako tragična, se boste lahko prepričali in presmejali v duhoviti in zabavni komediji 7 zaušnic... PREMIERA JUTRI V ELITNEM KINU MATICI. in teh 7 zaušnic ne boste pozabil do smrti.' LILIAN HARVEY — WILLY FRITSCH Rezervirajte vstopnice v predprodaji — tel. 21-24. * Poplave od Broda do Mitrovice. Sava pri Bosanskem Brodu še vedno narašča in je blizu 800 cm nad norraalo. Njeni izlivi so najbolj nevarni pri Bosanskem šamcu in pri Bosanski Gradiški. Vsi planinski pritoki Save so tako narasli, da povzročajo razsežne poplave že med svojim tokom. V obratu je vseh pet postaj s črpalkami. Primanjkuje pa materiala za pogon in zaradi tega počiva zelo važna postaja na Vr-tiču. Nevarni so izlivi iz Bosuta, a tudi vodovje potoka Cikasa se bo daleč naokrog razlilo, ker se ne more izlivati v Savo zaradi njenega previsokega nivoja. Pri Mitrovici je Sava za 685 cm lad nor-malo. V Mitrovici je voda v zanadnem delu mestne periferije pretila nasip ki še ni bil dovršen za nekaj metrov Ta nasip gradijo že 5 let. a še vedno ni gotov, * Tovarna -IOS>. KW( H sprejema mehi« • n ^kroniipn^ rw»rl1c v na ilepšo izdelavo 3 * Za miklavževanje vam nudi najlepši uvod igra »Nebeška orapij. Zupan dr. Juvan je dejal, da se bo tudi letošmja proslava izvršila Vremenska ^ar^ala Dozdevno vreme v novembru po stoletnem koledarju Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. S. 24. Janez Kr. C. 25. Katarina Z. krajec ob 1.4 P. 26. Konrad S. 27. Virgillj N 28. Gregor m. P. 29. Satumin lep jesenski dan podnevi lepo, ponoči de? podnevi lepo, ponoči de* podnevi lepo. ponoči dej lepo, sončno lepo, sončno vetrovno T. 30. Hrabroslav Andrej ap. Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 23. novembra Ljubljana 7. 7G4.8, 3.2, 97, O, 10, dež, 5.5; Maribor 7. 764.0, 4.0, 90, NW1, 10. —, —; Zagreb 7. 764.4, 6.0, 90. O. 10, megla, 3.0; Beograd 7. 763 6. 6.0. 90. SE2, 10, dež, 0.1; Sarajevo 7. 7G4.1, 6.0, 95, O, 10. dež, 13.0; Skoplje 7. 768.5, 10 0, 90, 0. 10. —. —; K um bor 7. 700.3. 13.0. 80. N4. 10, dež, 6.0; Split 7. 761.8, 10.0, SO. NE2. 7, dež, 7.0; Rab 7. 762.5, 9.0, 70, NNE2, 10, dež. 15.0. Temperature: Ljubljana 3.5. 2.6; Maribor 9.0, 3.0; Zagreb 7,0. 5.0: Beograd 7.0. 6.0; Sarajevo 5.0. 5.0; Skoplje 16.0, S.0; Kuimbor —, 12.0; Split 16.0, 10.0; Rab —, 7.0. Ljubljana, 20. novembra. Da bi bila javnost, predvsem ona, ki je prispevala za postavitev likovnega spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani, objektivno obveščena o prizadevanju vojnih do-brovoljcev iz samega vira, priobčuiemo sledeči dve spomenici Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, poslani na naslov Odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinite-]ju. Prva spomenica z dne 24. 9. 1937. se glasi v izvirnem besedilu. »Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani je dala v času marsejske tragedije inicijativo za postavitev likovnega spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. Inicijativo so vojni dobrovoljci prepustili odboru za postavitev spomenika, ker so upali, da bo dobila Ljubljana veličasten likovni spomenik, ki bo ovekovečil spomin kralja Mučenika. To upanje je bilo tem bolj opravičeno ker je večina prispevkov s požrtvovanjem učiteljev zbrala mladina vseh naših šol in urad-ništvo, ki si je odtrgalo od ust, da je lahko prispevalo za spomenik. Vojni dobrovolici so pričakovali monumentalno zgodovinsko delo, ki naj bi imelo izredno važnost in nacijonalni vzgojni pomen za sedanjost in bodočnost. V tem oziru pa nas je načrt univ. prof. Plečnika razočaral, ker ni v skladu z nacijonalnimi čustvi vojnih dobrovoljcev. Kralj Aleksander ni bil imperator z osvajalnimi načrti, ker ni zavoje-val kakih plemen, marveč je vodil junaško borbo za osvobojenje in ujedinjenje vseh Jugoslovenov. V tej borbi kra^' ni nikdar klonil, vedno je bil neustrašen in poln po-žrtvovanja, bil je nacijonalni heroj in junaški zmagovalec v militantni dobi našega naroda, ki ga je ob njegovem prvem prihodu po osvobojenju navdušeno kot takega pozdravljal. Povojna doba nam kralja Aleksandra prikazuje kot tvorca in državnika, ki je imel dva velika ideala: urediti in utrditi na znotraj in zunaj Jugoslavijo, ki je bila ustvarjena s krvjo in ogromnimi žrtvami ter zagotoviti težko preizkušeni domovini in z njo vred vsej Evropi ,dolgo dobo miru in nemotenega razvoja. Pri izvrševanju tega poslanstva je pidel in žrtvoval svoje življenie kot borec za lepšo bodočnost Jugoslavije in kot vojak v službi miru. Objavljeni načrt Aleksandrovih propilej blagopokojnega kralja ne pre^stavlia niti kot borca za naše ujedinjenie, niti kot državnika in tudi ne kot tvorca, ki je vfd-no gojil prisrčne in globoke stike s svojim narodom, kateremu bi ga omenjeni načrt, če bi se uresničil, celo odtujil. Zato tak načrt odločno odklanjamo in zahtevamo, da se postavi likovni spomenik, ki bo dostojen Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Spomenik naj predstavlja kralja tako, kot je v resnici bil, ne pa v stisnjeni idealizirani obliki, kl povsem nasprotuje njegovi borbi za Jugoslavijo. K temu dodajemo še to. da je sedaj izbrani prostor za spomenik neprimeren in predlagamo, da se spomenik postavi v parku na Kralja Petra trgu, ki naj se v ta namen preuredi.« Na to pa je sledila druga spomenica z dne 14. oktobra t. 1. s sledečo izvirno vsebino: »Pne 24. septembra t. 1. pod štev. 826. je poslal odbor Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani Odboru za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju spomenico, v kateri je sporočil svoje stalile k osnutku spomenika, predloženega odboru od arhitekta univ. prof. g. Josipa Plečnika pod imenom >Aleksandrove propileje«. Ta spomenica je bila prečitana na plenarni seji dne 1. oktobra t. 1. in izraža odklonilno stališče vojnih dobrovoljcev 1. glede predlaganega lika kralja Aleksandra; 2. glede predlaganega prostora za spomenik ter 3. predlaga kot primernejše mesto za spomenik Trg kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Iz poročila naSih delegatov o poteku omenjene odboiove seje smo izvedeli: 1. da je univ. prof. gosp. Plečnik umaknil svoj prvotni predlog za lik kralja Aleksandra, 2. da je po živahni debati izglasovala večina odbora odklonitev predlaganega prostora kot neprimernega za spomenik, in 3. da je v debati radi predloga vojnih dobrovoljcev za postavitev spomenika na Trgu kralja Petra I. izjavil župan g. Jure dr. Adlešič, da ta prostor ne more priti v poštev za ta spomenik, ker bo na podlagi že odobrenega načrta univ. prof. g. Plečnika preurejen v druge namene. Z ozirom na vse gori navedene momente in v želji, da dobi Ljubljana čimpreje dostojen likovni spomenik kralja Mučenika, izjavlja sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani po svojih delegatih sledeče. 1. Vojni dobrovoljci hočemo, da se postavitev spomenika kar najbolj pospeši, da bo le-ta po možnosti ob obletnici kraljeve smrti leta 1938. odkrit. Odbor z?, postavitev spomenika naj ukrene tudi vse potrebno, da se tako pri njegovem vodstvu kot pri član=;tr>-'rn=»vo vzvišenega Hej Slo vani<, ki jo bo pela vsa zbrana množica. V okviru debat so poudarjali zastopniki mariborskega sokolskega meddruištvenega odbora, da se Sokolstvo uvrsti v povorko takoj za voja5tvom in da bodi letošnja manifestacija spontana izpoved našega narodnega edinstva brez česar koli drugega. Poudar-iali, so, da bodi prvi december manifestacija jugoslovanskega Maribora za močno uedi-njeno Jugoslavijo ter manifestacija ljubezni do ljubljenega mladega kralja Petra II. o vzvišenega kraljevskega doma. Ponedeljkov sestanek je prinesel soglasje in pristanek vseh organizacij, da se letošnja proslava prvega decembra izvede v dostojnosti in v znamenju jugoslovenske orientacije, kar bodi čast in ponos našega obmejnega Maribora. a— Jubilejne prosiave Pokola Maribor -matica se ■začnejo v nedeljo 28. t. m. s sokolsko razstavo v Narodnem dom«, ki se otvori v nedeljo ob pol 11. in ostane odprta do 1. decembra. V to-ek 30. t. m. zvečer bo telovadna akademija v Narodnem gledališču, ki se ponovi 1. decembra popoldne. Pi.odaja \Btopnii« je pri dnevni bl»rvaj-r.ii Narodnega gledališča. 1. uiecembra do-I>oldne ob 11. bo slavnostni občni 7-bor, zvečer T>a velik družabni večer v Narodnem domu. a— Recitaeijski večer v Ljudski uriverzi. DreLepota in bolečina« ter tri pesmi; pesnica Ruža Lucija Petelinova bo recitirala pe-nitev sOrafi« in nekaj liričnih pesmi, pisatelj in pesn>k dr. Ivan Dornik bo pa zaključil nastop s svojo prozo in pesnitvami. E>ela, ki se bodo brala, je pregledala in odobrila posebna žirija, tako da bo ta nastop odlična revija tvornosti naših domačih lepo-siovcev. a— Prireditve Umetnostnega tedna. Drevi bo v Ljudski univerzi literaren večer. V petek bo velik koncert, na katerem se bosta izvajali povsem novi kompoziciji in nastopi na tem koncertu poleg nvtriborskega klavirskega virtuoza tudi ljubljanski kvartet s Pfeiferjem in Staničem (gosli), šušterčičem (viola) in Miillerjem (čelo). V soboto bodo vprizorjene Šnuderltove novitete »Lopovščine?. Zanimanje kulturnega občinstva je zsa vse prireditve v okviru Umetnostnega tedna zelo živahno in je imela tudi slikarska razstava v kupčijskem oziru prav lepe uspehe. a— Povratck iz Rusije, v Maribor je pripotoval preko Dunaja in Varšave 44-letni Arsa Bugarin, ki ie bil 23 let v Ru-siji. Leta 1914. je z 29. pešpolkom odrinil na rusko fronto in je bil v oktobru 1014 pri Lvovu ujet, od tod pa so ga Rusi prepeljali v koncentracijsko taborišče v Novi Kikolajevsk. L. 1916. se je Bugarin udeležil kot dobrovoljec v srbski dobro-v oljski diviziji bojev v Dobrudži, a kmalu so ga spet odpremi li nazaj v Novi Nikolaj evsk. kjer je živel kot poljedelec in hlapec do nedavnega, ko je dobil dovoljenje in potrebne dokumente za povratsk v •domovino. Ko so Eugarina na obmejnem ; komisariatu zaslišali, je nadaljeval pot v Veliki Bečkerek, kjer še živi njegova žen a. a— Gospodarska sloga na mariborskem trgu. N 3 mfi riborskem trgu prodajajo nekateri mariborski vrtnarji, pooblaščeni od Gospodarske sloge, razno zelenjavo iz Dalmacije, predvsem karfiolo. Doslej Gospodarska sloga ni segala na mariborski trg. a— Brod mesto mosta. Ker ni izgleda, da bi se v doslednem času pričel graditi novi most pri Vuzenici, ki ga je jeseni odnesla Drava, so pričeli prizadeti posestniki sami z gradnjo broda, da bodo imeli zvezo msd Vuzenico in Mulo. ' svojemu velikemu športnemu udejetvova- nju ni nikoli zanemarjal študija, bo te dni star 3eie 24 let in se namerava sedaj posvetiti športni medicini. Ljubljanski zimsko-sportnl podsaves objavlja službeno: JZSS namerava v letošnji sezoni prirediti tečaj za klubske trenerje. Tečaj bo trajal okoli tri tedne ln bo obsegal teoretični in praktični del na terenu. Ker je izvedba tega tečaja le v korist našemu smučarskemu športu, Je dolžnost vseh izvežbanih tekmovalcev, da se prijavijo za obisk. Opozarjamo vse klube, da čimprej prijavijo podsavezu ozir. savezu Število in podatke tekmovalcev, ki nameravajo sodelovati v tem tečaju. — Sodniški izpiti za sodnike v teku, alpski kombinaciji in skokih se bodo pričeli dne 15 decembra t. 1. Prijaviti se morajo kandidati neposredno podsavezu, in sicer do 5. dec. t. 1. Na naknadne priiave se ne bo oziralo. Izpiti bodo ob 18. v mali sobi kavarne »Union«. Podsavez opozarja vse ljubljanske klube, naj redno pošiljajo svoje tekmovalce na gimnastlčni trening pod vodstvom saveznega trenerja. Klubi, ki še niso poravnali članarine, naj to store čimprej. SK Reka (smučarska sekcijah Članski sestanek bo drevi ob 20. v gostilni Kon-zum, Glince, Tržaška cesta. Pridite vsi in pripeljite še nove člane s seboj! Verificirani prinesite lesitimadie. Priiavlieni, udeležite se drevi ob 19. treninga trenerja g. Kulsme. SK Mars. Drevi ob 20. sestanek zaradi nedeljske t^kme na Jesenicah in gostovanja v Liubl.iani. Zaradi važnosti dnevnega reda naj pridejo vsi točno in sigurno! — »Ilustrovane snortske novosti« objavljajo v zadnii številki z dn? 23. t m. mnogo zar>irr>iv^pa grad'va '">. vc^h soorinih nanos, med nilmi tudi članek o »Spb'+u, bodočem sedežu plavalnega saveza«. Ta Številka vsebnie tudi noseben »Slovenski kotiček«. v katerem pa veie kolikor se vid'' iz odstavka o oiavainem športu — precej vpfpr. ''"Vaj neki. Posamezna številka rtane 1 Din. V nekaj vrsfal BSK je poslal vsem ligaškim klubom svoj predlog prcpozicij za tekmovanje za zimski pokal. Predlagatelj prosi vse klube, naj predložijo svoje prijave in morebitne pripombe najkasneje do 30. t. m. Tekme bi po tem razpisu trajale dva meseca, in sicer od 12. decembra do 30. januarja 1938. V prvem kolu bi nastopilo osem moštev, brez Slavije in Hajduka ter s Haškom in Ljubljano medsebojno. Drugo kolo je določeno za nedelji 25. decembra in 2. januarja in bi v tem kolu Ljubljana med drugimi — če bi zmagala seveda — nastopila proti zmagovalcu iz tekme Gradjanski—Concordia. Tudi v tem kclu Slavija in Hajduk še ne bi posegla v borbo. Tretje kolo bi se vršilo 9. in 26. januarja 1938 in bi v njem zmagovalec iz zagrebške skupine nastopil proti Hajduku. Obe finalni tekmi sta določeni za 23. odn. 30. januarja. Finančni pogoji in določbe glede sodnikov so za to tekmovanje enake kakor za ligaško. Razpis je sestavljen dovolj spretno in najbrže proti njemu ne bo posebnih ugovorov. Beograjsko »Vreme« prinaša v senzacionalni obliki vest, da namerava znani napadalec BSK Moša Mar janovič za visoko odškodnino prestopiti v vrste prestol-niške Jugoslavije. Po dosedanjih skušnjah sodeč se bo najbrže tudi ta senzacionalna novica slej ali prej spremenila v prazen nič. češkoslovaški amaterski plavalni savez pripravlja za prihodnjo leto v revanžo za letošnii Dubrovnik veliko mednarodno plavalno prireditev med Češkoslovaško in Jugoslavijo, katere glavni spored je določen na dneve X. vsesokolskega zleta v Pragi. Razen nastopov v Pragi bi imela ju-goslovenska plavalna reprezentanca še več zanimivih srečanj po Češkoslovaški, tako v Čeških Budjeiovicah. Brnu in Bratislavi. Ni izkJiuČeno da bi se na povratku ustavila tudi v Budimpešti. Tudi ta točka plava'nes-a sonreda za prihodnje leto ni^ča. kako vpfrne naloge v naib^žii bo- dočno^ri naš piavaln* snert. za katpreg-a •jp nrov se^a 1 taive^eo-a no^enn. v^o tv> irpv»i nlegovo vor"?tvo AH Split aH L1ub-Ijana ? Madžarski olimpijski prvak in znan! mednarodni plavač Franc Cslk je postal v nedeljo doktor medicine. Csik, ki kljub ! Pred sodiščem zaradi stavke I »Gazzetino« poroča v svoji sobotni številki o pirooiisu, ki se je vršil dan prej pred goriškim okrožnim sodiščem proti skupini delavcev iz Opatjega sela in okolice zaradi protestne srLavikie, ki je po zakonu kazniva, v Pujevem kamnolomu pri Opatjem je hotelo prod nekaj meseci šest delavcev zaradi slabega vremena opustiti d"!o. Sedmi delavec, neki France Perini (Perič), pa se jim tedaj ni hotel priključiti. Naslednjega dne je lastnik kamnoloma vpričo vsega delavstva Perini-ia pohvalil in mu daroval zavojček cigaret. Onih 6 delavcev pa je tedaj sklenilo, da bodo popoldne v protest proti Perinijeve-mu postopanju stavkali. Dejansko so opustili delo in prisilili tudi ostalo delavstvo k neprostovoljnemu počitku. Zaradi tega so bili prijavljeni sodišču, ki je zadnji petek sodilo o tej zadevi. Obtoženi so bili; Ivan Kralj, Josip Franzot-ti. Drago Palior, Stanko Ferletič, Anton Ferletič in Lojze Vižintin. Prva dva sta bila obsojena na zaporno kazen po 9 mesecev in po 400 lir globe, Pahor in Vižintin po 6 mesecev in 200 lir, Anton Ferletič na 200 lir denarne kazni, vseh pet hkratu pa še na plačilo sodnih stroškov in izgubo sindikatskih pravic za dobo 5 let. Postopanje proti Stanku Ferletiču je bilo v smislu zadnjega amnestijskega dekreta opuščeno, keir še ni star 18 let. Drobne novice Zaradi bega čez mejo se je moral pretekli četrtek zagovarjati pred goriškim sodiščem 22 letni Drago Cermelj iz Renč, ki jo bil obenem obtožen, da se je hotel z begom rešiti vojaške službe. Bil je obsojen na 6 mesecev zapora in 3000 lir denarne kazni. Iz podobnih razlogov je bil obsojen na prav toliko kazen tudi 28 letni Rafael Curk iz Vipave. Stečaji, v času od 15. oktobra do 15. novembra je bilo na Goriškem 5 stečajev. Med drugimi sta morala v konkurz peka rnar Bernard škarabot v Gorici in trgovec z mešanim blagom Albin Bezeljak v Idriji. Demanti. V večerni izdaji tržaškega »Piccola« je bilo pretoMo sredo objavljeno poročilo o novi delovni pogodbi za trgovske nameščence, po kateri morajo trgovci svoje uslužbence, ki zaradi kakšne bolezni dalj časa niso mogli opravljati svoje službe, po ozdravljenju spet sprejeti na delo. Dva dni na to je »Popolo di Tri-rte« objavil popravek zveze trgovcev, češ da omenjena pogodba v tržaški pokrajini ne velja, ker se na področje pokrajine doslej tudi še niso razširile določbe o zavarovanju trgovskih nameščencev pri državni nacionalni bolnišikri blagajni. Dar. Občinska uprava v Zminju je sklenila nakloniti organizacije »Liktorslke mladine« občinsko parcelo, da si bo na njej uredila svoje športno igrišče. Za zgraditev igrišča bo organizacija izdala okrog 7000 lir. Nova mešanica krušne moke. Pred dnevi je tržaški prefekt odredil vsem mlinom v pokrajini, da morajo od prvega novembra dalje dodajati doslej običajni krušni moki po 5 odstotkov koruzne moke, od 1. decembra dalje pa po 10 odstotkov. Le za moko, ki se rabi za dieto in slaščice, ta določba ne velja. Naredba določa tudi stroge kazenske sankcije- »Popolo di Trieste« je objavil daljši članek, v katerem pojasnjuje ta ukrep. V nlem pravi, da je znašala letošnj ažetev pšenice sicer 81 milijonov stotov, tako da je bodo poleg 6 milijonov stotov, ki jih je treba za seme, še 3 milijoni ostali za rezervo, vendar pa iz povsem razumljivih razlogov potrebno to rezervo po možnosti še povečati, kar bo mogoče doseči z uporabo koruzne moke za kruh. Tudi v drugih pokrajinah so se v smislu načela o nujnosti gospodarske avtarkije odločili za tako mešanico. Zameti na Goriškem, že pred dnevi, ko Je tudi pri nas zamadel prvi «meg, so se poleg pobočij Julijskih Alp močno pobelili vsa Hrušica. Trnovska planota in Idrijski kot. V Črnem vrhu je tedaj zapadlo skoraj meter snega. Promet je bil na več cestah okrog Idriie, Crnfiga vrha ln Lokve zaradi pravcatih žametov prekinjen za nekaj dni. Sedaj poročal o velik'h snež-,, tudi T>-«.fiAju preko kate- -e«ra so »vt^vel Se do sMdniesr* voz'H te Bovca v Trbiž in nazaj. Promet le bil seveda prekinjen. Visok sneg je zapadel po vsej gornji Soški dolini, na Cerkljanskem ter celo v neposredni goriški okolici. Gospodarstvo Nova bremena Včeraj smo poročali o vsebini predloga nove tarife sa prevo« blaga, o kateri bo 6. decembra pričel razpravljati tarifni odbor. Predlog nove tarife prinala ia najvažnejše vrste blaga pri srednjih raadaljah od 100 do 600 km poviSanje prevoznih stroflkov za 10 do 26%. Ker je mano, da so se železniški dohodki slasti letos znatno dvignili in železnice niso pasivne, bi predstavljalo to povišanje tarif v resnici nekakšno fiskalno breme, kar Je težko zagovarjati v času, ko gospodarstvo upravičeno pričakuje olajSav. Tudi državni davčni dohodki so se letos prav občutni dvignili in znaša povečanje dohodkov od neposrednih davkov, trošarin, taks in carin v 6 mesecih tekočega proračunskega leta 457 milijonov Din, nasproti Istemu obdobju leta 1935. pa preko 600 milijonov din. Na celo leto preračunano znaša torej povečanje davčnega donosa 900 odnosno 1200 milijonov Din. Ko Je v teku krize država zaradi padajočih dohodkov zviSevala davčna bremena, je bilo to opravičljivo in so po« dobno delale tudi druge države. Sedaj pa, ko davčni dohodki tako naglo naraščajo, bi bilo prav, če bi država nudila gospodarstvu vsaj nekaj razbremenitve. Predlog novega državnega proračuna nam žal ne prinaša nobene razbremenitve, nasprotno, obetajo se nam n^,ra bremena, kakršno je gori omenjeno povišanje Železniških tarif. Povišanje carinskega ažija Docela nepričakovano smo dobili včeraj tudi občutno povišanje carin. Finančni minister je namreč na osnovi čl. 4. zakonskega predloga o splošni cariniki tarifi izdal odlok, po katerem se od 22. t. m. naprej pobira na uvozno carino in na vzporedne takse pri carinjenju ažijo v višini 1200% (doslej 1100%, kar pomeni, da se k carini in vzporednim taksam v višini 100 zlatih Din pribije 1200 Din odnosno da se za zlati dinar računa 13 papirnatih dinarjev. Naša carinska tarifa označuje carine še v predvojnih zlatih dinarjih (predvojni zlati dinar je enak predvojnemu zlatemu franku). Pobirajo pa as carine v papirnatih dinarjih na ta način, da se k izračunanemu znesku carine v zlatih dinarjih pribije ažijo, Id Je znaial do 14. daoembra lanskega leta 1000%, potem pa Ja bU po-vlžan na 1100% ln sedaj M zvišuje na 1200% (do 14. decembra lanskega leta smo torej za 1 zlati dinar računali 11 Din v bankovcih, pozneje 12 Din, sadaj pa moramo računati 13 Din). Povišani ažijo so že včeraj pričeli pobirati na carinarnicah, ln sicer za vse blago, na katero le niso bile plačane carinske dajatve. Povišanje ažija velja kakor rečeno tudi za vzporedne dajatve (to Je za žigovlno. ležarlno in poslovno dajatev), ki bo predpisane v zlatih dinarjih. Finančni efekt 90 milijonov Din Povišanje ažija od 1100 na 1200% pomoti, da se bodo vse carinske dajatve povečale ca 8.8% Letos je v 6 mesecih tekočega proračunskega leta znašal donos carin 515 milijonov in je pričakovati, da bo za vae tekoče proračunsko leto znašal okrog 1100 milijonov (računano pri dosedanjem ažiju). Povišanje ažija pomeni torej pri sedanjem obsegu uvoza dodatno obremenitev ca preko 90 mili*onov Din na leto. Gibanje carinskega ažija je bilo od leta 1919 naslednje: 1.1.1919 1. V. 1920 16. VII. 1921 10. XI. 1921 10. XII. 1921 15. VTI. 1922 15.1.1923 40% 100% 300% 400% 500% 600% 800% 1. IX. 1924 900% 1. X. 1924 1000% 1. V. 1925 1100% 16. VH. 1925 1000% 14. Xn. 1936 1300% 22. XI. 1937 1200% Do srede 1. 1925. se je pri nas carinski ažijo stalno dvigal. Dne 16. julija 1-25 je bil določen v višini 1CD0% in je na tej višini ostal preko 11 let. Teoretično je dana irožnost, da se ažlio še nadalje poviša, kajti po novem povišanem ažiju se za zlati dinar računa 13 papirnatih dinarjev, medtem ko znaša vrednost 1 predvojnega zlatega dinarja z oficielno premijo (28.5%) okrog 14.20 din. Seveoa pa je treba upoštevati, da so cene naših gla-^ih uvoznih predmetov navzlic devalvaciji dinarja danes za 20 do 25% nii^e neco v letih pred krizo, medtem ko so carinske dajatve zaradi dvakratnega povišan ja a?i »a za 18.2% višje in je torej relativna carinska obremenitev uvoza že danes precej višja nego pr~*d krizo. Važne sprsmembs v Italijanski trgovinski politiki Ze pred meseci smo obširno poročali o informac:jah dunajskega tednika »Die Bjrse«, ki je napovedal bistveno spremembo gospodarskega sistema rimskih protokolov odnosno trgovinskih pogodb Italije z Avstrijo in Madžarsko, in sicer v zvezi z ureditvijo italijansko-jugosloven-skih odnošajev. Tajne preferenčne ugodnosti, ki jih je nudila Italija Avstriji in Madžarski, so že v dobi pred sankcijo precej zadele naše izvozne interese in smo pri izvozu v Italijo močno občutili preferira-no avstrijsko in madžarsko konkurenco na italijanskem trgu, zlasti pri lesu in živini. V gospodarski pogodbi, ki je bila letos v marcu podpisana v Beogradu v zvezi z ita-lijansko-jugoslovenskim političnim sporazumom, nam je Italija v načelu priznala pravico do enakih ugodnosti, kakor iih uživata za svoje blago Avstrija in Madžarska. Zato nas tem bolj zanimajo vse spremembe v preferenčnem režimu med državami rimskega bloka, ki po beograjskem sporazumu avtomatično veljajo tudi za nas. Do izenačenja pri uvozu v Italijo med jugosloveriskim blagom na eni strani ter madžarskim in avstrijskim blagom na drugi strani doslej še nI prišlo zaradi prizadevanja Italije, da ukine Avstriii in Madžarski priznane prikrite preferenčne ugodnosti, tako zvane kreditne in transportne ugodnosti, ki predstavila jo nekake subvencije in uvozne nremiie za avstrijsko in madžarsko blago. Hali ja pa je bila tudi zaradi razvoja trgovinske bilance z Avstrijo in Madžarsko pri sil i ena napraviti ukrene za izravnavo, kajti njen uvoz iz Avstrije in Madžarske je bil zadnia leta znatno višji nego uvoz iz teh držav, kar je povzročilo težkoče v plačilnem prometu. Prikrite preferenčne ugodnosti za avstrijsko blago se ukinejo V zadnjem času so se vršila tako med Italijo in Avstrijo kakor tudi med Italijo in Madžarsko dolgotrajna pogajanja, ki so sedaj zaključena. Po pravkar sklenjenem sporazumu med Italijo in Avstrijo se sistem kreditnih in prevoznih ugodnosti, ki jih je doslej uživala Avstrija, v ccloti ukine s 1. januarjem 1938. Ukinjen je teh ugodnosti bo imelo vsekakor za posledico zmanjšanje konkurenčne sposobnosti avstrijskega blaga na italijanskem trgu, vendar je Italija dala Avstriji zagotovilo, da bo z avtonomnimi prehodnimi ukrepi skušala omiliti prehod. Avstrija se je morala sprijazniti s tem, da se bo njen izvoz v Italijo nekoliko zmanjšal, ker nima možnosti za povečanje uvoza italijanskega blaga, Italija pa je ponovno poudarjala svojo zahtevo po Izravnavi trgovinske in plačilne bilance. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je znašal avstrijski izvoz v Italijo 117.6 milijona šilingov, uvoz iz Italije pa komaj 71 milijonov šilingov, tako da je tu nastal neizravnan saldo v vlSinl preko 60 milijonov šilingov. V lanskem letu je Italiia odstopila Avstriji razne avstrijske vrednostne papirje (obligacije italijanskih tranš avstrijskih posojil*, ki so jih italijanski državljani morali prisilno oddati. Na ta način je krila primanjkllaj v plačilnem prometu zaradi pasivne trgovinske bilance. S*daj so te možnosti Izravnave izčrpane in mora zaradi tp<*a Italiia paziti na popolno izravnavo plačilne bilance. V novem sporazumu so oste^e nesprem^nlene določbe dosedanja sporazuma glede kontingentov ln odkritih preferenc. Ukinjenle prikritih preferenc ca madžarsko blago Podoban sport-zum le TtaUi« te dni "kanila tudii z Ma^Tv^o. k' ^ dorlei u"ivn'n kreditne ln rTPvorre «"0iTorii nrHv-em 7!» n£p,|v>o 'O ?'vi"0 T^ iif«-!-^!! pn ip-t"' tikin'"^ Gledp n5»r:c* ima Tt?lila obrito na 600 000 stotov. v?pdar je letos uvozna potreba Italije zaradi dobre letine majhna , Za živino ie Italiia Priznala Madžarski enak 1 kontingent kakor lani. Tudi italijansko-madžarski sporazum je sklenjej na načelu izravnave trgovinske in plačilne bilance, in sicer na ta način, da s2 bo madžarski uvoz iz Italije povečal za 5 milijonov pengov, madžarski izvoz v Italijo pa se bo zmanjšal za 15 milijonov pengov. Tako naj pride do izravnave med izvozom in uvozom. Pretežni del madžarskih izvonih terjatev v Italiji, ki znašajo okrog 40 milijonov pengov, bo Italija poravnala na ta način, da bo madžarski vladi odstopila dslaice madžareko-ilafišjan-ske banke v Budimpešti. Po informacijah, ki jih objavlja beograjsko »Vreme« iz Rima, bo po končanih pogajanjih z Avstrijo in Maržars>ko prišlo do novih pogajanj med našo državo in Italijo. Naša delegacija pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra g. Pil je bi prišla na pogajanja v Rim v prvi polovici decembra. (Kakor smo že poročali, je predvideno, da se 7. decembra sestane v Beogradu italijansko-jugoslovenski stalni gospo-darsiki odbor). Zasedanje zbornice za TOI Glede na današnjo plenarno sejo Zbornice za TOI se je včeraj pričelo zasedanje zborničnih odsekov, ki je trajalo dopoldne in popoldne. Nekateri odseki so zborovali do poznega večera. Vsi odseki so razpravljali o zborničnem proračunu z« leto 1938. Sejo industrijskega odseka je vodil pred-[ sednik Rihard Skubec, poslovno poročilo pa je podal generalni tajnik g. Ivan Mo-horič, ki je zlasti referiral o nameravani reformi železniške tarife (o čemer je »Jutro« včeraj poročalo). O tem vprašanju se je razvila dolgotrajna debata. Nadalje je industri:ski odsek, razpravljal o imenovanju davčnih in reklamacijskih odborov, o izvajanju trgovinskega zakona, o izpopolnitvi trgovinskega registra ter o raznih socialno-političnih vprašanjih. Sejo trgovinskega odseka je vodil predsednik g. Albin Smerkolj, ki je poročal o gospodarskem položaju in zlasti o nastopu treovstva glede uredbe o veleblagovnicah. Sledilo je poročilo tajnika dr. Plessa, ki je obravnaval gospodarski položaj posameznih trgovskih strok in ugotovil, da navidezna konjunktura ne kaže v trgovini nobenega zboljšanja in je položai nadalje težaven, kar je povzročila deloma tudi slaba letina. Njegovo poročilo je obravnavalo tudi vprašanje krošnjarstva, novega zadružnega zakona, akcijo glede prodaje soli, železniške tarife in drugo. Po poročilu predsednika Ivana JelaSina je bil soglasno sprejet zbornični proračun za prihodnje leto. Odsek je z odobravanjem sprejel n* znanje referat g. Milka Senčaria o potrebi pav£aliranja nridobnine malih trgovcev. Odsek je nadalje razpravljal o obveznem zavarovanju trgovstva, o ureditvi seimiše in je razdelil podpore trgovskim nadaljevalnim šolam. Ob zaključku je tajnik dr. Pless poročal o spremembi pravil abitu-rientskega tečaja Zbornice za TOI. Gospodarske vesti = Donos posameznih davčnih vrst. Iz zaključnega računa državnih dohodkov in izdatkov za let-o 1936/37 je nzviino. da je v tenn lotiu znašal donos posameznih davčnih vrat v mili,'ornih D!n (v oklepajih razlike nasproti predvidenemu drnosu): Znn-Ijarina 431.0 (—1^.0), »Trrd-irina 275.6 (+5.6), pridobnin.i 2W.fl (+18 6). rent-ir.a 44 5 (+4.5). družben1 iavek 179.1 (_10.8\ nsli!W>ensk.i davek ?528 (+82.8) samski rfavrk 1.7 (—obrect; 23.6 (+3 6); n i roo.7 (+37.7). — D vreč 204 — 206. BOMBAŽ + Liverpool, 22. novembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.46 (prejšnji dan 4.39), za maj 4.00 (4.53), za julij 4.64 (4.57). + Newyork, 22. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 7.75 (7.75), za maj 7.90 (7.02). Levo:. Vila »La Futaie«: y Rueilu, y kateri je policija odkrila veliko skladišče orožja in streliva — V sredi: Tajno skladišče v bližini ulice Ribera ob preiskavi po policijskih organih —* Desno« Poslopje S ulici Ribera, kjer so imeli zarotniki enega svojih glavnih stanov In skladišč za orodje V gnezdu zarotnikov Skrivnost hiše pariške ulice Ribera št. 41 V starosti — lastno Pariz, 21. novembra Rue Ribera je ena najmirnejših ulic v larizu, skoro bi lahko zapisal: ulica pobožne tišine. Stanovalci, ki mirno Ln tiho žive v tem kotičku Auteuila, 6i prav gotovo niso nikdar ; rf-dslavljali, da bo njih ožji domovinski kraj nekega dne v središču politične senzacije. Hišice, ki stoje tukaj, pričajo, da je Ldio to ozemlje na zapadni strani Pariza še nedavno vaška naselbina. Navzlic mešanici starega in novega pa kažejo vse zgradbe neko eno'itost: lične so in čiste — česar ni ravr.o mogoče trditi o vsakem kotioku v Parizu... Hiša v ulici Ribera št. 41, je zgrajena v slogu stavb iz 1. 1900. v takozvanem »stile-nouille«. Pročelje je okrašeno z arabeskami. Človek bi na prvi pogled sodil, da je to hiša rentnikov, ljudi, ki so pozabili na duh časa. Toda podrobnejše informacije nam prikažejo kot pribežališč? oficirskih vdov in drugih starejših žensk Lastnik poslopja je reki Pephe. k: je hišo odda! v najem zakoncema Jucherau. Ta dva sta v poslopju uredila penzijo. ki se na zunaj ni prav v ničemur ni razlikovala od drugih podobnih penzij v Auteuilu. S to h!."o je imela pariška policija precej opravka, p/euen je pojasnila vse njene posebnosti. Sedem ur so se detektivi trudili, ko so preiskovali njeno notranjščino. Najprej so se napotili v klet. Navidez je bil to prostor, ki je sam v sebi zaključen kakor so običajno kleti v predmestjih velikih naselij. Niti sosedov ni bilo v nji Samo par zabojev 6 steklenicami j>? pričalo, da niso prebivalci te^a poslopja nasprotniki vinske kapljice. Ob neko steno je pri slon jena polica za prazne steklenice. Komisar kriminalne policije, ki vodi preiskavo, se napoti naravnost proti tej polici. In z veščo roko odkrije tam konec motvoza. ki moli nedolžno kakor ostanek stare vrvi iz zidu. Potegne — kos skritega zidu se obrne v desnem kotu. Gledalci iztegnejo vratove, da bi bolje videli 6enzacijo. Toda senzacije ni... V odprtini se pokaže zaenkrat samo del opečnega zidu. Komisar se zdaj ne da več odvrniti, zdi se. da je nekaj zavohal. Iz odprtina, ki je komaj tako velika kakor ena opeka, moli kovinska paličica in ko jo vešča roka premakne. zazija v sredini zidu odprtina, velika kakor vrata. Ta vrata 30 jeklena, njih ploščo zakriva neveščemu očesu opečni zid. In vrata so tako težka, da bi jih jedva premaknilo trideset parov krepkih moških rok, toda zdaj so se na pritisk sama zavrtela v svojih tečajih, ki se naravnost kopljejo v olju. Komisar pojasni, da je rabil več ur, preden se mu je posrečilo to odkritje.. Mehanizem vrat je izredno bistroumno sestavljen. Snim policije je prvotno vzbudila votlo doneča stena v kleti, čeprav se je zdelo, da ni tu naprej nikjer več prehoda. Če bi bili steno prebili na katerikoli drugem mestu, bi zadeli na 50 em debel zid iz železobetona in ves trud bi bil zaman. Tako pa smo zdaj v betonirani kleti, glavnem skrivališču zloglasnih kutarjev. Prostor je ob našem vstopu že izpraznjen. Komisar nam razloži samo to, da je tu ležalo več zabojev streliva in orožja. 1'rije veliki tovorni avtomobili so odpeljali bombe, puške in strojnice na policijo. V šestih zabojih je ležalo 30 granat, poleg tega je bilo v kleti 50 strojnic in celo nekaj dvojnih strojnic za obrambo proti letalskim napadom. Najvažnejša najdba pa je bil zaboj s 15 kg streliva, ki bi bilo zadostovalo, da bi ves Auteui] zletel v zrak. Zdaj razumemo, kakšno vlogo sta igrala v tej zaroti Va?*elin in Anceau. V hiši so bili neprestano zidarji na delu. A nihče ni vedel povedati, kaj se popravl ja ... Ni dvoma, da je bila hiša v Rue Ribera št. 41 namenjena za eno centralo generalnega štaba kutarjev ali vsaj za eno izmed trdnjav zarotniškega kroga. Še je v kleti polno žic, mikrofonov, telefonov in zvočnikov, kar pač dovoljno priča o tem. da so hoteli francoski katarji voditi boje na ulicah s pomočjo modernih tehničnih pripomočkov iz podzemlja. Opreznost varnostnih organov je zaenkrat preprečila njih peklensko nakano.. drla sta rešila svojega mladiča Lovec Innocente Simmonetta iz Milana je odšel v gore pri Premosellu na lov na orle. V zadnjih dneh so se bile te ptice zavoljo hudih snežnih metežev v Alpah pojavile v bližini gorskih vasi in so med prebivalstvom povzročile malodane paniko. Simmonetta je dolgo prežal na orle, nazadnje mu je uspelo, da je nekega orliča zadel z dvema streloma. Mladič je bil le lažje ranjen. Medtem ko ga je hotel lovec pobrati, je orlič vreščal na vso moč. Nenadno sta se nad prizoriščem pojavila dva ogromna, odrasla orla, samec in samica. Ptici sta planili takoj na Simmonetto, ki se ju je le s težavo obranil s kopitom puške, V tem neenakem boju sta ga ptici po vratu in rokah grdo zdelali, tako da je moral svoj plen ostaviti. Ujeai pa sta mladiča pograbili in ga odnesli v svoje gnezdo. ognjišče Praški župan dr. Zenkl je imel po radiu govor v katerem je razpravljal o socialnih problemih, ki jih nameravajo pra5ki mestni uradi rešiti čim prej. Med drugim je govoril tudi o starostni preskrbi. Dr. Zenkl je pri tem dejal, da nas izkušnja uči. da prebijejo ljudje svoje zadnje dni rajši ob lastnem ognjišču nego v kakšnih zavetiščih. »Zato se trudimo, da bi omogočili oskrbo takšnih oseb z dovoljno podporo v krogu njih družin. Gradili ne bomo nobenih nadalinih ubožaic.« je dejal sloviti češki socialni delavec. Nasprotno bodo pomnožili v Pragi domove za ljudi, ki trpijo za neozdravljivimi boleznimi. Tudi kar se tiče oskrbe za slaboumne, je pokazal primator nove poti: dosedanje ustanove za te nesrečnike bodo nadomestili z delovnimi naselbinami na kakšnem praškem velenosestvu, in to med drugim tudi iz gospodarskih razlogov. Kupujte domače blago! Zverinska mati Novorojenca je usmrtila, razsekala na kose in ga se* žgala — Ljudski glas ]o je pri vedel pravici v roke Na zverinski način je 35-letna poljedelska delavka Julijana Lexova iz Eggenburga na avstrijskem štajerskem umorila svojega novorojenega otroka, in odstranila njegovo truplo. Sedaj se mora zavoljo tega zločina zagovarjati pred graškimi porotniki. 9 Zakaj je padel Sučav Iz Tokija so poročali te dni. da je Japoncem uspelo zavzeti mesto Sučav. Neka japonska patrulja, ki je štela samo petnajst mož, se ie splazila v mesto skozi vrata, katerih kitajska straža je bila zaspala. Brez truda je patrulja prišla do visoke pa-gode. kjer je razobesila japonsko zastavo. Na to znamenje so začeli Japonci prodirati in so prodrli v mesto tako hitro, da se jim Kitajci niso mogli postaviti niti v bran. Japonske izgube so bile pri tem naravnost neznatne. Odposlanstvo naše vojske v Rimu Vrednost francoskih kovancev Finančna komisija francoske zbornice je sklenila, nai se za kovan ie novega drobiža uporabi cenejša zlitina. To se je zgodilo zavoljo tega, ker se je po razvrednotenju potreba po kovancih povečala, po drugi strani pa so stroški za izdelovanje kosov po 5 in 10 centimov že višji nego je njih nominalna vrednost. Vojaška misija Jugoslavije je v Rimu med drugim obiskala tudi Mussolinijev forum, kjer so se ji predstavili italijanski atleti. Misijo je na tem obisku spremljal glavni tajnik fašistične stranke, S ta race Lexova velja mfd vsemi, ki jo poznajo, za sirovo brezsrčno žensko. Imela je razmerje z nekim pomožnim delavcem, kar ni ostalo brez posledic. Pred svojci in znanci je to skrivala. Imela je namreč že od vsega po-četka trden namen, da otroka neposredno po porodu umori. Rodila je ot> koncu septembra. Kako se je znala obvladovati in prikrivati svoje stanje,, je najbolj razvidno iz tega, da nje brat ki je spal v isti sobi, o porodu sploh ni ničesar opazil. Otroka je porodnica stisnila k sebi in ga s tem zadušila. Pot em je zaspala. Zjutraj je zakurila na ognjišču, da bi skuhala krmo za prašiče. Ko se je prepričala, da je nihče ne opazuje, je vzela nož. Mrtvega otroka je razrezala in ga potem po kosih sežgala v peči. Kosti in pe^pel je raztrosila po njivi. Bogve na kakšen način pa so ljudje nekaj zasumili in so začeli o njenem zločinu govoriti. Ljudje so bili posebno ogorčeaii, ker je Lexova živela pri 6vojem bratu, ki bi se bil za otroka brez nadaljnega zavzel. Govorice so prišle tudi orožnikom na uho, ki so jo zaslišali. Sprva je tajila, petem je vse priznala. Sedaj jo čaka zaslužena kazen. ANEKDOTA Ko je MacDonald nekoč govoril v Parizu, je začel svoj govor najiprvo s tem, da se je spomnil bolezni angleškega kralja. Njegove besede so bile. polne globoke vdanosti in iskrenega sočutja. »Tako je govoril škof Bossuet o kralju Ludoviku XIV!« je menil eden izmed poslušalcev. VSAK DAN ENA Zajtrk za strežaja velilkiega žerjava. Kakor Rusi, ki so pred Napoleonom morali izprazniti Moskvo, so tudi Kitajci pri svojem nmiku iz Capeja zažgali najvažnejše objekte, da se z njimi ne bodo mogli okoristiti prodirajoči Japonci Tapolev ustreljen? Iz Helsinkov poročajo, da so v Moskvi ustrelili najboljšega sovjetskega letalskega graditelja, Tupoleva. Tupolev je delal v tej stroki petnajst let in je izdelal 40 različnih tipov letal. Vodil je aerodinamični osrednji zavod v Moskvi ln okrog sebe je zbiral mlade graditelje le-taL Očitali so mu, da je gradil pretežka letala, letala, ki naj bi vzdrževala zvezo med Moskvo in Zedinjenimi državami. Pripisovali so mu pravo krivdo za nesrečo letalca Levanevskega. Pravijo, da se je tudi letalec Čkalov, ki je z uspehom opravil polet iz Moskve preko Severnega tečaja, ob preizkušanju nekega novega letala, ki ga je bil zgradil Tupolev, težko ponesrečil. Letalo je padlo na tla. Čkalov je poskusil skočiti ia njega, pa je bilo prepozno. Radijski oddajnik v škatlici Na radijski razstavi v Kolinu je razstavljena popolna oddajna naprava, ki jo z vsemi njenimi sestavnimi deli lahko shraniš v škatlo za vžigalice. Toda ta naprava ni kakšna igrača, temveč deluje na daljavo do 4 km popolnoma brezhibno. Za obratovanje tega miniaturnega oddajnika zadostuje žepna baterija. Napravica je posebno važna za svarilno in pa-truljsko službo zračne in plinske obrambe, gasilcev, policije, za medsebojno zvezo zaklonov zoper zračne napade itd. Zlata krona kralja iz Kambodže Pariški muzej za kolonije so pred dnevi obiskali vlomilci, ki so morali dobro poznati prostore ter so ukradli zaklad sultana Ah-maduja, ki so ga svojčas odkrili v Afriki ob Nigru. Odnesli pa so tudi dve tiari iz čistega zlata in kronske dragulje kralja Kambodže iz 12. stoletja. Ta plen je posebno dragocen zaradi umetniške izvedbe, ne glede na to, da ima že zaradi zlata veliko ceno Kitajci zažigajo za seboj izpraznjena mesta K oltarni pregled Foerster-Polič, Gorenjski slavček Vihar navdušenja je zajel operno gledališče, ko se je »Gorenjski slavček« prvič po .'ivetovni vojni zopet pojavil na ljubljanskih. deskah. Tako je tudi svobodna aiovenaka mladina čuia v slovenskem gledalcu to folklore polno delo že osivelega skladatelja Antona Foersterja. Od tedaj pa do danes se je v domačih razmerah marsikaj spremenilo. Narodna pesem je prišla pod lupo strokovnjakov, ki iščejo v nji samoniklih vrednot in pravilno odklanjajo vse, kar je nepristnega in našemljenega. Mladina je med tem s svojim okusom zašla pod vpliv lahkonogega šlagerja in cenenih dovtipov, ki se pa takrat v gledališču še niso šopirili. Okus tistega občinstva pa, ki je željno resne glasbe, se je dvignil primerno kulturnim stremljenjem in pridobitvam zadnjih let. Pri tem je navdušenje za narodne snovi tako pojenjavalo kakor ugaša vsaj na videz val vzhičenja nad zadobljeno svobodo, kadar se razvnamejo v mladi državi borbe za nje notranjo ustvaritev in uravnove-Senost. Sredi teh razmer, v 19. letu po prevratu, amo dobili »Gorenjskega slavčka« ponovno, tokrat v četrti, po ravnatelju g. M. Poliču in dramaturgu g. J. Vidmarju popolnoma predelani obliki. Iz prvotne lirično-komične opere lahkega značaja je nastala triurna, po dejanju in glasbi široko razpredena ljudska opera, čije glasbeno lice in dejanje je docela izpremenjeno. Oba prireditelja sta hotela premostiti odrsko-teh-nične, glasbeno-stilistične in instrumentalne nedostatke tako, da bi novo delo bilo zgrajeno na utemeljenih dramatskih zapletih, z glasbene strani pa bi postalo zaokroženo, plastično in izdelano. G. Polič se v polni meri zaveda svojega uspešnega dela in njegovi izjavi, da je »Slavček« sedaj v tehničnem, arhitektonskem, instrumentalnem in vokalnem pogledu čist in dognan, je treba z največjo pohvalo pritrditi. »Slavčka« je prilagodil današnjim razmeram z vsem svojim bogatim znanjem in izkustvom. Jemal je glasbo iz partiture prvotnega »Slavčka« (iz leta 1872) in njegovih predelav, pustil najboljše glasbene točke nedotaknjene (arijo »Veselje — radost«. »Ave Marija«), izpustil nekatere narodne popevke, dodajal iz Foersterjevih zborov in prepredel vse s tolikim vživljanjem v skladateljev način ustvarjanja, da ima celotno delo popolnoma enotno lice. Značaj dela samega pa tudi nacionalni čut, nista dopustila prirediteljema, da bi temu delu iz čitalniške dobe odvzela narodno-politični značaj. Presadila sta dejanje v dobo narodnega prebujenja, v Napoleonovo Ilirijo in tako ustvarila okoliš, ki bo morda marsikateremu današnjemu gledalcu ravnodušen, ki pa je razvoju sedanjega dejanja le v prid, če že ne postavlja trajnega spomenika zgodovinski dobi, ko se je slovenski duh prvič osvobodil tlačečih ga spon. Ni ga z lepa dela, ki bi uspešno kljubovalo kritičnemu gledanju z vseh vidikov. Paradoksno je dejstvo, da je baš velika zmožnost g. Poliča, prilagoditi se Foer-sterievi glasbi (če izvzamemo instrumen-tacijo) posredno kriva neke dolgoveznosti, ki kdaj pa kdaj zmanjšuje glasbeno zanimivost dela. Zasluga A. Foersterja za našo glasbo ne bo manjša, če si upam trditi, da je samoniklost njegove invencije vendar premalo izrazita, da bi mogla pozornega poslušalca zanimati z opernim delom ves večer, še danes je njegova glasba najučinkovitejša tam, kjer ubira brez vsakega patosa preproste strune ali kjer se skladatelj ves prepusti resnemu razglabljanju (zbori »Razbita čaša«, »Umrl je mož«), odmaknjen zahtevam nekdanjega svoega zaostalega miljeja. Na takih mestih si daje duška njegova romantična miselnost bodisi v melosu, bodisi v dekla-maciji ali modulaciji. Sedanja predelava Gorenjskega slavčka pa ima za osnovo obsežno in vsakovrstnih scen prebogato dejanje, ki stavlja seveda do komponista takšne zahteve, da jim Foersterjeva glasba ni povsod v najvišji meri kos. Odveč je omeniti, da je sobotna slavnostna predstava v spomin 100-letnice rojstva skladateljevega, ki ji je prisostvoval prosvetni minister g. Magaraševič, bila pod vzorno taktirko g. ravn. Poliča samega izvrstno podana. Nepozabnih nekdanjih no-siteljev glavnih vlog, ge. Lovšetove in gg. Levarja ter Šimenca, ni več na našem odru. Pa saj ne bi imeli v novem Slavčku več svojega dosedanjega delokroga! Vsa komika nekdanjega dejanja je nakopičena v osebi upravitelja štruklja (g. Betetto) in njegovega pisarja Rajdla (g. Banovec). štrukelj zalezuje lepo Minko (ga. Vidali-jeva) imenovano »Slavček« zaradi prelepega petja. S sumljivo listino hoče dokazati, da je Minka le rejenka Mihova (g. Kolacio) in Nežina (ga. Golobova). Tako bi hotel vzeti dekle pod svoje varstvo, kar mu prepreči kapetan francoske okupacijske čete (g. Janko), ki sam prevzame pa-tronanco nad dekletom iz zanimanja do njenega lepega glasu. Slednjič se izkaže, da je štrukljeva razlaga najdene listine zmotna in Minko dobi njen pravi fant Janko (g. Franci) prav na dan proslave ustanovitve Ilirije. Režiser g. prof. Sest je imel polno dela, da široko razpleteno dejanje spravi na odru v pravi tir. Imel je v ing. Francu, kakor tudi igralcih vestne sodelavce, med katerimi gre g. Betettu prvenstvo. Njegov štrukelj je pevsko in igralsko prežet s tolikim znanjem in doživetjem, da poživlja celotno dejanje. G. Franci je zaslužil za sveže zapeto arijo »Veselje in radost« aplavz, gg. Janko in Kolacio, posebno pa Banovec so se prav dobro znašli v svojih vlogah; enako ga. Golobova. Ga. Vidalljeva je z Minko v kratkem času svojega javnega udejstvovanja podala že tretjo glavno partijo, le da se ji Minka glasovno še ne prilega tako, kakor smo to sicer vajeni. Prav častno sta se odrezala zbor in balet, kateremu je g. Golovin sestavil nekaj plesov na originalne slovenske plesne gibe, kakor jih je ohranilo ustho izročilo. V koliko bo »Gorenjski slavček« vžgal izven slovenskih meja, je težko proroko-vati. Povsod pa b ov sedanji, z umetniškega vidika neoporečni obliki g. ravn. Poliča častno zastopal našo operno tvorbo. P. Š. Leopardi v srbohrvaščini Letošnja stoletnica smrti Giacoma Leo-pardija je vzbudila plodne odmeve ne le v Italiji, njegovi slavni domovini, marveč tudi v ostalem kulturnem svetu, študije in prevodi jubilejnega leta so samo pomnožili dovolj obilno leopardijevsko bibliografijo in marsikakšen nov donesek je še bolj razširil slavo tega nesmrtnega pesnika bolesti, minljivosti in »želja neizpolnjenih bolečin«. Tak pomembni donesek k leopardianam je 232 strani obsegajoča knjiga (v cirilici): »GjakOmo Leopardi, PeSme j proza«, ki jo je izdala med letošnjimi rednimi publikacijami Srpska književna zadruga v Beogradu. Ta zvezek Leopar 'ija je na področju Jugoslavije prva knjižna izdaja njegovega dela; že obseg kaže, da prinaša samo izbor. Tenkočutni pesnik naših jadranskih vod, otoških krajin in pomorskega življenja, Sibe Miličač, je zastavil za izbrano Leo-psirdijevo delo ne le svoje trdno poznanje italijanskega jezika in posebej še vzdržne, ponekod kar plastično stroge muzike Leopardijevih verzov, marveč tudi ves svoj pesniški talent in oblikovno kulturo svoje srbohrvaščine. Tako so nastali prevodi, ki res dostojno uvajajo pesniške stvaritve nesrečnega grofa iz Recanatija v literaturo naroda z vzhodne obale one iste Adrije, katere daljno zrcalo ie pesnik Giaeomo Leopardi tolikokrat gledal s slikovitih recanatskih hribov. Beograjska izdaja Leopardija je opremljena z uvodom starega in zaslužnega poznavalca italijanske literature, člana akademije Marka Carja. Na bore 13 straneh je ta predstavitelj srbohrvaškega eseizma orisal osebne in literarne silhuete Leopardija in pokazal, v čem je njegova neminljiva vrednost. Uvod M. Carja sodi med vzore takihle introduKcij v slovstvena dela. Tudi o samem izboru dobi poznavalec Ltopardija ugodno sodbo, čeprav zlasti iz poezije pogreša še to ali ono, kar sodi med bisere Leopardijeve poezije. Z užitkom pa sprejema to, kar je izšlo v tej knjigi: predvsem pesnitve »Ultlmo canto di Saf-fo«, »II passero solitario«, »L( infinito«, »La sera del di di festa«, »Alla luna«, »Consalvo«, »a Silvia«, »Le ricordanze«, »Canto notturno di un pastor e errante deli' Asia« in »La ginestra o il fiOr del deserto«. Medtem ko so bile nekatere Leopardijeve pesmi že prevajane v srbohrva ščlno, bo velikemu delu čitateljev pravo odkritje njegova proza iz zbirke »Operet-te morali«. Prevajalec je z obilnimi in značilnimi primeri pokazal vse značilnosti teh Leopardijevih spisov, ki so takisto polni poezije, prav tako korenito leopardijevski in še bolj kakor pesmi značilni za Leo-pardijev filozofski pesimizem. Pesmi in proza tega trpina in samotarja potekajo iz drugačnih duhovnih in socialnih tal kakor poezija njegovega dve leti mlajšega slovenskega sodobnika Prešerna. Nje inspiracijski vir ni samo mediteranska pri roda s svojim svetlim in jasnim ozračjem, marveč tudi Italija izza dobe pred risorgimentom, Italija klasičnega stila in antičnih spominov, a brez zavesti svoje slave in svojega duhovnega edinstva (glej Leopardijevo pesem »Ali' I-talia«). Ta potomec recanatskih aristo-kratov je zrasel med zidovi starega gradu, sredi knjig iz 17. in 18. stoletja, v družbi antičnih pisateljev. Trdi oklep grajskega življenja z njegovimi čudaškimi osebami je pritisnil z vso silo dušo mladega Giacoma in jo tako po sverje izoblikoval, kakor je njegovo bolehno, rahitično telo zaradi večnega sedenja nad knjigami dobilo pohabljen videz. Leopardi je eden tistih, katerih mladosti ni nikdar ogrevalo solnce materine ljubezni in komaj da se mu je le enkrat nasmehnilo sonce ženske ljubezni. Ta somrak vsega ženskega je težko ležal na njegovi duši in vsa njegova poezija je bila en sam krik duše in telesa, ki sta se zvijala pod pritiskom usode in ljudi. Odtod njegova tem-noglednost, njegovi neskončni razgovori s samoto, minljivostjo, smrtjo. Tako je bil Leopardi — po srcu pristaš mladine, ki je hotela zedinjeno, svobodno Italijo — kot človek kot pesnik cvet stare aristokratske kulture. Njegove pesmi imajo ponekod kameniti hlad plastike in nobleso starih palač, tako da se zde včasi prisiljene in izumetničene. Kažejo pa veliko kulturo izraza in se približujejo pesniškim stvaritvam antičnih mojstrov. Ob nrjem so se in-spirirali italijanski pesniki 19. stoletja. V lepem prevodu Sibe Miličiča bo sedaj Giacomo Leopardi dostopen tudi tistim, ki ne morejo uživati njegove slikovite besede v izvirniku. Strokovna kritika bo imela priliko, da oceni prevode S podrobno jezikovno analizo in primerjavo; mi se zadovoljimo samo z vtiski. Vendar se celo časniški kronist ne more ubraniti skušnjavi, da bi ne postavil k Miličičeve-mu prevodu nekoliko verzov izvirnika, v katerih tako jasno odseva metrika Leopardijevega plastičnega verza, kadenca njegovih besed, muzika njegovega ritma. (Iz pesmi »La sera del di di festa«): Meka i vedra noč je, i bez vetra, A tihi, iznad krovova i bašta, Počiva mesec, te, dalek, otkriiva Svaki breg jasan. o devojko moja, Sve staže čute, a na prozorima Nočna svetiljka, retka, prosijava. Ta 1. 1820 nastala pesem se začenja v izvirniku takole: Dolce e chiaira 6 la not te e senza vemto, E queta sovra i tetti e in mezzo agli orti Pasa la luna, e di lontan riivela Serema ogni montagna. O donna mia, Gia tace ogni sentiero, e po i balconi Rara traluce la nottiurna lampa... Italijanistika Jugoslavije je obrodila s prevodom Leopardia nov plemenit plod. Anton Oven, češki učbenik Izvršilni odbor Jč lig v Ljubljani je pravkar izdal 80 strani obsegajočo knjižico prof. Antona Ovna »Češki učbenik«. Za razliko od večjega in obširnejšega učbenika, ki ga je sestavil pred leti prof. Janko Orožen, je Ovnov nastal iz praktične potrebe poučevanja češkega jezika v šolskih in drugih tečajih in ima zato izrazito praktični značaj. Namenjen je se- Mislila je, da je njeno perilo belo • • "............. i&iiv:®^^ . ......s. w>g' ■'■'•'•'•'•'-'•'•••'■' •••■■.-..-.•.■.•.•. v. Ce ste do zdaj mislili, da navadna pralna sredstva Vaie perilo belo operejo, potem si vendar enkrat oglejte stvari, ki so bile oprane z Radionoml »Radionova belina" zmaga vedno. In zakaj? Ker sta v Radionu združena milo in kisik. Radion odpravi iz notranjosti tkanine tudi najtrdovratnejšo nesnago. Zato imajo gospodinje, ki perejo z Rad ionom, vedno najbolj belo perilo. Pridružite se tudi Vi prijateljicam Rad iona. pere sam veda začetnikom in združuje slovnico z berilom. V razlagi slovnice poudarja predvsem razlike med slovenščino in češčino ter ima ob koncu majhen diferencialni slovar, ki seveda niti zdaleč ne izčrpa tva-rine, opozarja pa na najbolj rabljene besede, katerih pomen je v obeh jezikih ponekod 'kar nerodno različen. Prednost Ovnov eg a učbenika je v tem, da prehaja — kakor v znani Mertnerjevi metodi — takoj k tekstom in teh tekstov je v knjižici toliko, da se zdi kakor majhna antologija češke literature.. Sestavljalec daje sicer prednost vezani besedi in se celo ne boji predstaviti začetniku poetični jezik Vitčaslava Neevala, vendar najdeš v učbeniku tudi dovolj primerov pripovedne proze, literarne kritike, publicističnih spisov in časnišfkfih poročil, v tem pogledu je prof. Ovna češki učbenik vzlic majhnemu obsegu knjižica, ki mnogo daje. Uporabnost tega novega pripomočka za jezikovni pouk bodo preizkusili letošnji tečaji, ki jih je, kakor znano, rekordno mnogo, a v novih izdajah se bo marsikaj še izpopolnilo. Vsekako so tečajniki češkega jezika dobili v roke knjižico, ki so jo doslej pogrešali in JČ liga je z nje izdajo naznačila možnost, da izda kdaj pozneje še kakšne pripomočke te vrste, na pr. cenen žepni slovar, informativni priročnik o Češkoslovaški itd. i se to dogaja cesto. Kriv pa ni bil tega noben postni uslužbenec, ampak voznik, ki vozi dnevno k vlaku in je .usodnega dne zamudil. Pismonola, ki spremlja voz, je bil pravočasno v uradu in je čakal na voznika. Iz Ptufa j— Požar. Pri posestniku Napastu Štefanu je te dni na gospodarskem poslopju nastal požar, zaradi cesar je del stavbe pogorel. Na kraj požara je prihitela gasilska četa iz Mihovcev in se je gasilcem zahvaliti, da ni bilo večje škode. Zapiski »Princeska in pastirček« prenovljena na odru. V nedeljo popoldne so dali v drami v režiji prof. šesta na novo pripravljeno Golijevo veselo pravljico »Princeska in pastirček«, ki je bila že pred dvema letoma deležna navdušenega sprejema pri malem občinstvu. Hiša je bila natrpano polna, mladina je z aplavzi pri odprti sceni, kadar je zmagoval pastirček in njegova pravica, in s svarilnimi medklici, kadar so zorele nakane proti njemu, spremljala dejanje. Z obširno mero pristne, prisrčne otroške naivnosti podaja princesko v novi uprizoritvi Levarjeva, pogumnega, kava-lirskega pastirčka igra Starič, ki je z mirno, resno igro tudi tokrat izpričal zdrav, simpatičen talent, a veselega, dobrosrčnega kuharčka poje in pleše Severjeva. Igra je v celoti — a posebej še tisti izmed sodelujočih, ki jim je avtor naklonil vese-lejši delež — ponovno doživela lep uspeh in bo brez dvoma malim gledalcem še mnoge puste, hladne zimske popoldneve nudila zvrhano mero vedrega užitka. L. M. Iz življenja na deželi Z Jesenic Zanimiva razstava žen«klh ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivg /a ročna dela na Jesenicah v državni na rod mi šoli. Odprto do vključno petka 26. t. m. Iz Zagorfa ' z— Zagorska pošta nam je poslala na >Jutrovo« notico pod naslovom »Pošta se ie odpeljala naprej« naslednje pojasnilo: Pošta se je odpeljala naprej samo enkrat, in sicer v petek, po notici pa bi se sodilo, da Sokol Sokolsko društvo Moste pri Ljubljani priredi drevi ob 20. v kinu Mosite predavanje »Alžir in Tunis« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Pirnat Viktor. Sokolsko društvo Črnomelj priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Luži-ški Srbi v preteklosti in sedanjosti« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 24.: »Taralkinova smrt«;. Red Sreda. Četrtek, 25.: Pesem s ceste. Red Četrtek. Petek, 26.: Firma. A. Sol>ota, 27.: BeraSka opera. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. OPEKA Začetek ob 20. uri Sreda, 24.: Zaprto. Četrtek, 23 : Ančka. Opereta. Premiera. Premi ersk i abonma. Petek. 26.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Se- vilj^ki brivec). Sobota. 27.: oh 15. Cavalleria rusticana, Glu-mači. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Ob 20. Gostovanje znamenitega ruskega gledališča vedre umetnosti Sinje ptice. Izven. Gostovanje »Sinje ptice« bo v soboto v operi. Znamenito ru-.ko gledališče vedre umenosti bo nastopilo pod vodstvom ravnatelja J. Južnega s sporedonn: Sinje ptice selivke, štiri škatle, trikrat divja rožica, foxtrott mužikov, preohiražsnci. sibirski izgnanci, pesem o bolhi, lutke, album, ljudje v belem, vse se suče okro2 ljubezmi, kozaki, mačji koncert in argentinski tango. Ansambl Južnega šle je 12 igralcev in igralk, gla-sl«?-ne priredbe in muzikalno vodstvo programa ima N. Gogooki, vsi zamisleki inscenacije in režije so delo ravnatelja Južnega. Prodala vstopnic za velezanimivi večer bo od srede dalje pri dnevni biagajni v o; eri. Veljajo ce>ne od 50 din navzdol. Zanimiva predstava bo premiera Do-beic-Samčeve operete »Ančka«, ki se bo vršila v četrtek za premierski abonma. Mlada avtorja, libretist in komponist sta slušatelja na?e univerze. Dejanje operete se godi v naših domačih kra'ih, kjer pristane stratoiferni balon, v katerem ateri-rata dva profesorja. Komponist ni uporabljal domačih folklornih motivov, temveč . je skušal dati svoji glasbi internacionalen i značaj. V opereti nastopajo: ga Ribičeva v glavni partiji Ančke, ga. Poličeva v važni partiji resolutne oskrbnice Polone, ge.: Smerkolova in Japljeva, komično vlogo županje igra ga. Avgusta Danilova, tenorsko partijo poje gosp. Gorski, komično partijo fotografa bo podal gosp. Zupan, ki bo pel originalne kuplete, go3p. Peček pa bo igral šegavega inšpektorja. Nadalje sodelujejo še gg.: Frelih, Rus in Simončič. Režiser: prof. šest. Koreograf: inž. P. Golovin. Dirigent: Demitrij žebre. MARIBORSKO OLEDALIŠČE Sreda. 24.: Pesem s ceste. D. Četrtek, 25.: Pri treh mladenkah. C. Peiek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Lopovščine. Premiera. H h D I O Sreda 24. novembra Ljubljana 12: Pariške pesmice (plošče). —12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: »Umirajoča zemlja«, igra o kolonizaciji Nove Zelandije (spisal E. Turk, izvajajo člani rad. igr. družine). — 18.40: Od Save do Črnega grabna (g. Franjo Golob). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Nordijski narodi in mi (dr. Fr. Bubanovič). — 19.50: Šah. — 20: Za ples (plošče). 20.30: Slovenski vokalni kvintet. — 21.15: Citraški trio »Vesna«. — 22: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Radijski jazz. Ljubljana 12: Odmevi od blizu in daleS (ploeče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas spored, obvestila. — 13.15: Magistrov trio. — 14: Vreme, borza. — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo. — 19 50: Zabavni kotiček. — 20: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice. Uvodno besedo: L. M. Skerjanc. — 21: Večer vesele elasbe. — 22: Čas. vreme, poročila- spored. — 22.15: Nadaljevanje koncerta vesele glasbe. Beograd 17.30: Orkestralen in pev«ki koncert. — 20: Zabaven program. — 22.20: Lahka godba orkestra. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.2$: Skladbe za orkester in flavto. — 20.25: Zvočna icrra. — 22.30: Violinski koncert. — Varšava 20: Lahka srodba orkestra in pevskeea zbora. — 22: Komorne skladbe. — Dunaj 11.25: Kmečka 2bdba (plošče). — 12: Koncert orkestra. — 16.05: Vedra muzika s plošč. — 17.20: Pevska ura. — 19.35: Zvočne slike s Tirolskega. — 20.25: Pester program. — 21: Orkester dunajskih simfonikov in solisti. — 22.50: Plesna muzika. — Berlin 19.10: Valčki ljubezenskih pesmi. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Pre-no« iz Stufcarta. — Mfinchen 19.10: Opereta »Posebna izdaia*. — 21: Nemška narodna sla?!.« (plošče) — 21.15: Mešan proeram. — 22.30: Prenos iz St.'v!tstu. 30H57-4 Frizersko pomočnico jx>polnoma samostojno moč, zmožno vs,'h v stroko spa-daiočih dol, sprejmem takoj. Stalno mesto. Plača dobra. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 30172-1 Natakarico išče prvovrstna restavracija ▼ Ljubljani. Pogoji: čedna zunanjost starost 30—28 let, resnost, snaga, strokovna in splošna izobrazba. 30168-1 Kuharja in sobarja imlojše moči. j.la odgovarjajoči zakonski pa>r, iščem za privatno hišo. pismene jk>-nudbe pod -180tM na Publi-citas, Ilica 9 30147-1 Žagarja samostojnega, za žago ve-neeijanko, sprejmem takoj Ka stalno, s hrano ali brez. Andrej Zupan. Dvorska vas pošta Begunje pr Lescah. 30144-1 T - Stalno službo dobi perfekten brivska" pomočnik. kn je zmožen kavcije. Naslov v vseih poslovalnicah Jutra. 30104-1 Mlajšo prodajalko sprejmem za trgovino z mešanim blagom. Pomudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in delavna«. Mlajšo moč sprejmem za obisk goetšln, in mlekarn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Fiks in provizija.«. 30183-1 Frizerko dobro ocdulerko, sprejmem takoj v stalno službo. Oskrba v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30182-1 Učenko iz mesta Ctelja aLi bližnje okolice, sprejme za takoj prvovrstni da.mski modni , atelje. Nasta-v v vseh po- I DOSTeduje PoUk Beseda 1 Din, davek 8 Din ta šifio al. lajanje aa.-lva 5 Din. Najmanjši tneem 17 Dm. Inštruktor ja(ico) sa nemško steoograiijo — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30142-4 Med mestom In deželo »Jutro v« alovalnticah Jutra. 3018M J mali oglasnik Naslove malih oglasov pošiljamo «amo onim, ki pošljejo ■^nmka za 3 din. »VPTJ.Tffl?! Viaka Beseda 50 oaz. da rek 8 Dtn; la iiir. ali .1« Mj« naslova S iDn; n»> manjši '.nosek 12 Din. Šivilja gre šiv»t iva dom :1(5 Kil dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 301156-2 Kranj Pismo pod »Marljihra in točna« prejela prepozno. — Prosim ponovnega obvestila na ogl. odd. Jutra pod šifro ■Isto«. 3U.X>-2 Knjigovodja - bančni uradnik išče mesta v trgovini ali industriji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >Knjii-govodja«. 30I)K-2 Vajenci (be) Beseda 1 Din. davek S Din ta šifro ali lajanj« naslova 5 Dn. Nsirenoji' ueHsk 17 Din. Frizersko vajenko inteligentno in marljivo, — sprejme frizerski salon Fet-tioh - Frajnkheim, šelenbur-30164-44 30135-1 gova 7/1. 6. Th. Botman: Gospod Kozamurnik postane umetni Jahač J1LL Beseda 1 Dtn lav bi 8 Dm u Šifro aH lajanje omot* 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Orehova jedrca in cvetlični med najceneje nudi J. MENART, Domžale. 315-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef 20-59 Pridelki Beseda 1 Din. davek 3 Din ta Šifro »I; ta':inj* nava jederua 'n krompir, — uua najceneje Sever & Kom p.. Ljubljana Gosposvetska eeata 5. Ž9720-33 Beseda 1 Din. davek 3 Din šifro »h ' ' ' <>7s 5 Dji. Najmanjši tassek 17 Din Lep srnjak star 6 mesecev, naprodaj'. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 301)33-27 Stabilni motor na vpojni ali lesni plin. eventualno Diesel, rabljen, v garantirano dobrem stanju od 35 K S. kupim za gotovino. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »St«bln'«. 29849 29 Prešo za seno in slamo, kupim novo ali pa malo rabljeno Ponudbe na ogl. odd. Jutra po^ šifro »Preša«. 30183-20 Glasbila Beseda 1 Din davek 8 Du> u Sifr- ili tajanje naslova 5 Din. Kajmanjg' taeeek 17 Din. Pianino dobro ohranjen, pripraven za učenje, prodam po nizki cen.i. Po''-inska cesta št. 30 pritličje, levo. 30175-36 Obrt Beseda 1 Din. davek 8 Din za š ro ali lajanje naslova 5 Ka. Najmanjši tnesek 17 Din NOVE PECI, ŠTEDILNIKE, OBLOGO, POPRAVILA kličite tel. 33-57. A. KOVACIČ, Ljubljana, Viška ul. S. 276 3( Mesarji, pozor! 1. decembra t. 1. dam na-iem mesnico, delavnico, stanovanje in hlev Prodam tudr Spritzmaseh.ine i 17 lit. M. Debeljak Drav lje 79. 301(56-30 Kupim Besed« 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parni kotel od 160 do 300 litrov, 3—5 atmosfer kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Parmi kotel Z«. 30109 7 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bukova drva kupim večj» množino. Ponudbe pod »Drva« na ogl. odd Jutra pod »Drva«. 30174-)15 tSeoeOa 1 Din lavek 8 Din ta šifro ali lajanje aaslova Dn Najmanjši tnesek 17 I>n Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telelon 35-10 lzposluje vse bančne, kreditne posle, nakup in prodajo hranilnih knjižic najugodnejše proti takojšnjemu plačilu. 39-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. kupuje HRA -LNE KNJI2CE vseh i u. zavodov VREDNOSTNE PAPIRJE vs^-h vrst VALUTE vs&ti držav po na. dnevni ceni. 237 6 Hranilne vloge kupite ali prodat« potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ulica 12. teleron 38 10 3016S-16 Lokali- Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Naimaojši tnesek 17 Din. Pozor mesarji! Oddam že dobro vpeljan lokal z mesarijo, eveintueJ-no prodom tudii hišo. Telefon v hiši. — Ptoizve se: Stermensky, Glince, Tržaška cesta 46. aom-cie Beseda 1 Dtn lavek S Din za šifro ali lajanj« naslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Mlin na vodo bliau Kamnika, naprodaj. Informacije pod »Mlin na dražbi« na ogl. odd. Jutra. 30166-20 Enonadstropna hiša v letoviškem kraju v bližini Celja, s cca 1.403 kv. metrov vrta, naprodaj za Dim 60.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30179-20 Beseda ] Dm davek 3 Dtb ta šilr< ili lajauje naslovu 8 Din Najmuojš! u>-*ek 17 Din. 3-sobno stanovanje s kopalnico in vrtom, takoj oddam. Vprašati: Oarja Dušana 14, ob Linhartovi ul. 30l!tB-Jl Solnčno stanovanje dvos>obno, parketirano, od Aamr. 1. decembra. Po;as-n>:la Štrukelj. Stori trg 9/1, 30'i43-21 Stanovanja Beseda 1 Dn lavek 8 Din ta šifro »li ista nje naslova 5 Din Naimanjši tnesek 17 Dn. Stanovanje v pritličju ali I. nadstropju primerno za frizersko obrt, :ščem za 1. fehmaT. Na»lr v v vseh poslovalnicah Jutra. Enosob. stanovanje čisto, prostorno v območju širšega centra, išče za 1. februar starejša gospa, ki redno plačuje. Ponudbe: Kokalj, Mirje 3. 30073-21a mtTiMiITi Beseda 1 Din lavek 8 Din ta šifro ali lajanje naslova 5 Dm. Najmanjši tnesek 17 Din. Opremljeno sobo čisto suho, toplo z elektriko, poceni oddam. Ceg-narjeva 4J.I pn Sv. Petru. 301«K3 Opremljeno sobo mirno, s posebnim vhodom, »ddaim v Križevnišk! ulici 5111. 30170-23 Lepo solnčno sobo opremljeno, poseben vhrd, oddam. Vprašati: Tyrševa cesta 37/1. nadstr., desno. 30108-23 Malo sobico z vso oskrbo ali brca, poceni odda Božič Beethovnova 16/1, levo stop. 30:86-33 Lepo sobo opremljeno, sciparirano, v centru, oddam. Pod Trančo 2/11.. desno. 30173-28 Lepo sobo novo opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam. — Reisljeva cesta 116 (vprašati hišn:ka). 30185-23 (NSERIRAJ V „JUTRU"! Švicarska sirarna, S o m b o r. KUPUJTE ODLIČNE SIRE! Zahtevajte cenik! Pošiljamo tudi poštne pošiljke, najmanj 5 kg. 4+1 cevni suoer MATADOR II. V6 4 + 1 cevni superpoziciiski prejenin'k z oktodo regulator zvoka - osvetljena skala z izpisanim: imeni postal - selektivnost 8kHz prrtikalo za vse napetosti - 9 Wattna končna pentoda 3 valovna območia: 16.7—51 m, 198—585 m, 725—2000 m. Ugoden nakup starih aparatov! za vse valovne dolžine Din 175 —mesečno pri PHILIPS RADIO zastopstvu H. SUTTNER, Ljubljana Aleksandrova 6 Sobe išče Btx>t*la 1 Din. lavtu d Din ta šitro ali lajanje aaslova Din. Naj man jš: tnesek 17 Din. Sobo s posebnim vhodom, iščeta dva dTžavna uslužbenca, po moy,n> st: z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Bližina centra«. 30101 SJa KUPIM Mladega družabnika tihega, išče dubro vpeljana iruimi fakturna trgovina. Glavni pogoj dober prodajalec. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »18«. 30184i:i6 TORNO SKLOPKO (Reibungskupplung) s 115 obrati 240 HP, Benn ali podoben sistem, vrven i ca (Seilscheibe) 300 mm premera, 6 zarez (Rille) š. 55 mm, svedrina (Boh-rung) 120 mm. Dezider Forgač, Bačka Topola. Lovskega psa najraje foršt, kupim. Naslov v vseh poslovoilmieah Jutra. 301®-27 Psa velikega, res dobrega čuvaja, kupim. — Nasltjv v vseli poslovalnicah Jutra. 30:63-37 Kupim rabljeno ekscenter - prešo (Exzenterpresse) 30 do $0 t F. TOMAŽIC — MARIBOR, Slovenska ulica 5. Opremljeno sobo strogo sepojvrano, iščem. Ponudbe pod »Veliko odsoten« na ogl. odd. Jutra. 30161-2fia Sobico iščem, kurjeno, strogo se-pariran vbod, čisto s perilom za ll5. december. Ponudbe z navedbo cene [>od »SoKdna* na ogl. oddi lek Jutra. 301C54-2Sa r nformacije Beseda 1 Dn. lavek 8 Din ta "r« ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Katera obitelj na Gorenjskem bi hotela sprejeti gospodično okrevanja radi naj pošlje svoj naslov z navedbo cene na ogl odd. Jutra pod značko »Zdrava«. 30137-31 -IUL Vseka beseda 2 i>m; davek 3 Din za dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 20 Dn. V podružnici Jutra v Celju je divgniti sledeča pisma: Čedna gospodinja. Dober računar, Dobra žena, Gotovina, Iskrena, Konto:isti-nja, Lo[«a bodočnost, Pekoma, Poceni. Pridna in poštena, Redka prilika. Redkost. Sigurna naložba. Tajnica, Zanesljiv. 10.000. a »176-34 1«. lI'a Ognjegasni aparat original »PASTOR«, odlično ocenjen, namah pogasi požar! Cena din 770.— »Obrana« — Zagreb, Gunduličeva 9, telef. inter. 38-57 štajerska jabolka dobite poceni pri Gospodarski zvezi Ljubljana, Tyrševa 29 DS IP r i I i k a ugodnega nakupa trenfckotov, hubertusov, obleke, perila itd. P r e s k e r |Sv. Petra cesta 14 !llllll!llll!liniil!lllll!llll!llllllllllllllllll!!!llllll!ll>lllll!nM MBHTEt.CHBH 2 9 5 1 niUlliyilillHI!lliiinil!li:!!!i!l!lll!:!!lll!!ll!!ll!lHII!lllli| Vsak Jutrov naročnik je v slučaju smrtne nezgode zavarovan za 10.000 dinarjev Ustrežljiv gospod je prinesel kavelj; toda iz vode je dobil samo prazne vreče. »Kar prihranite si trud!« je žalostno rekel lastnik vozička; »v vrečah je bila namreč sol!« S temi besedami je še enkrat potrto vrgel oči na vodo, v kateri ležal voziček in iz katere so ribe, ki jih je osoljena voda razburjala, jezno poskakovale v zrak. 2ivina naprodaj siva plemenska, vsak dan od lil.—3. uTe popoldne. — Graščina Kodedi, Ljubljana, Moste. 30140-27 Beseda 1 Din. lavek 8 Dn ta šifro ali lajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnesak 17 Din. Pisalni stroj novejšega sistema, brezhiben, poceni prodam. Ma teiič Josip. Ljubljana. Groharjeva 3. 11 30111-29 Umrl nam je naš dragi sin, brat, nečak, gospod Vlado Knefsel učitelj in rezerv, podporočnik Pogreb bo v sredo, dne 24. novembra ob pol 16. uri, iz mrtvašnice zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 23. novembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI Globoko potrti nad neizprosno usodo, javljamo vsem, ki so jo poznali, da je dne 22. t. m. umrla v 61. letu svoje starosti naša draga in iskreno ljubljena mama, stara mama, tažča, sestra in svakinia, gospa KUKENBERG KRISTINA posestnica in gostilničarka v Trbovljah Vse prerano je sledila našemu nepozabnemu dragemu očetu. Pogreb bo v sredo, dne 24. t. m. ob pol 16. uri (popoldne), na občinsko pokopališče v Trbovljah. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 25. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Trbovljah. V TRBOVLJAH, dne 23. novembra 1937. Užaloščeni otroci in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.