Marjan Gobec
foto TomtTnl.ir
Veliki strnad Miliaria calandra i aluminijastim obročkom
Že v srednjem veku so ljudje ptice obročkali z ovratnicami ali nožnimi obročki. Svetovni popotnik Marco Polo je v svojih opisih popotovanj v Azijo omenjal, daje videl z obročki opremljene sokole, namenjene za lov. Ljudje so jim okoli nog nataknili obročke, na katerih je bil vpisan naslov njihovega lastnika. Podobno so ribiči obročkali kormorane in sive čaplje kot pomočnike pri ribolovu, srednjeveške vojske pa so obročkale svoje golobe pismonoše. Vendar takšne oznake niso imele nikakršnega znanstvenega pomena in so zgolj označevale lastnino. Prvi, ki je spoznal pomen obročkanja ptic v naravi, je bil Hans Christian Cornelius Mortensen iz Viborga, majhne vasice na severu Danske. S svojim predanim terenskim delom je v znanost uvedel novo metodo.
S STOLETNICA OBROČKANJA PTIC
STOLETNICA OBROČKANJA PTIC
letnik 6, iteviika 3, september 2000
Začetek obročkanja kot metoda v znanosti
Mortensen je bil učitelj v Viborgu. Zbral in objavil je veliko opazovanj in zanimivosti iz življenja in biologije škorcev Siunms vulgaris. Slišal je govorice o sivi gosi Anseranser, kije bila označena z ovratnico in po tridesetih letih ustreljena. Prišlo mujc na misel, da bi tako lahko dobil več koristnih podatkov o selitvi škorcev iz Viborga. V letu 1890 je dva škorca obročkal z obročkoma iz cinka, na katera je napisal svoj naslov. Toda opazil je. da lahko obročki, narejeni iz cinka, v daljšem času škodijo zdravju obročkanc ptice. V letu 1898 je obročkal osebek srednjega Žagarja Mergus senator z aluminijastim obročkom. Ptica je bila kasneje ustreljena in obroček prinesen nazaj. Ta najdba je Mortensena prepričala, daje metoda obročkanja ptic zelo obetavna.
Auminijaste obročke je začel načrtno uporabljati 5. junija 1899. Najprej je uporabljal zaprte, cele obročke, ki pa jih je težko natikal na noge ptic. Zato je kmalu začel uporabljati aluminijaste ploščice. Potem ko je vtisnil nanje zaporedno številko in svoj naslov, jih je zakrivil. V letu 1898 je tako obročkal 165 škorcev. Svojo novo metodo je objavil v ornitoloških revijah: Ornis {1901). Vor Jord( 1902) in kasneje v Dansk Ornitologis ForenmgsTidsskrift (1912). Leto 1899 štejemo za začetek obročkanja ptic v znanstvenoraziskovalne namene. Po dveh letih je Mortensen objavil prve rezultate svojih izkušenj z obročkanjem: od 165 obročkanih škorcev so našli dva mrtva še istega leta, naslednjo pomlad sta bila dva opažena kakih 60 kilometrov proč od Viborga, štirje pa so se vrnili na gnezdilev v Viborg.
2 leti je začel Mortensen obročkati večje lovne vrste ptic. za katere je večja verjetnost, da jih bo kdo našel. To so bile predvsem razne gosi Ansersp. in bele štorklje Ciconia ciconia. Kmalu je spoznal, da lahko samo dobro napisan naslov vzpodbudi najditelja, da mu najdbo tudi sporoči. V začetku so obročki nosili napis "M. Danmark". od leta 1906 pa "Mortensen Viborg D." ali "Mortensen Viborg Danmark". Na obročkih belili štorkelj je bil napis" Write to H.Mortensen Viborg Danmark Europe". Vsak obroček je imel poleg naslova vtisnjeno tudi zaporedno številko. Od vsega začetka je Mortensen vodil evidenco o vseh obročkanih pticah. Vpeljal je tudi barvne obročke in z njimi obročkal škorce, ki so gnezdili v njegovi hiši. Svoje izkušnje je zelo natančno opisal tako za potrebe obročkovalccv kot tudi za potrebe vodenja ornitološke centrale. Njegova načela, objavljena leta 1912. so v glavnem veljavna še danes. Mortensen je po hudi bolezni umrl 7. junija 1921. Njegova soproga Ingcborg Cathrine Lemming je po njegovi smrti objavila nekaj člankov o najdbah ptic. obročkanih v Viborgu. Zanimivo je. da prvi pomembnejši Mortensenov objavljeni članek ni prispevek
o selitvi ptic. ampak o razvoju gnezdenja škorčje družine številka 839. Mortensen je bil od vsega začetka prepričan, da obročkanje ptic ne prinaša le podatkov o njihovih selitvenih poteh, marveč omogoča tudi vpogled v ptičje življenje, vedenje, pojavljanje in v populacijsko dinamiko vrst.
0
bročkanje je bilo revolucija v raziskovanju ptičjih selitev. Pred Mortensenom so terenske raziskave temeljile na opazovanju dnevnih selitev ptic. Že pred več kot sto leti je Linné (1707-1778) pripravil načrte za določitev mreže stalnih opazovalnic ptic selivk po Evropi. Njegove napredne ideje so šele po več kol sto letih upoštevali na prvem mednarodnem ornitološkem kongresu leta 1884 na Dunaju. Sprejeli so sklep o mednarodni mreži opazovalnic in koordiniranju opazovanja selitve ptic. Opazovanja so bila do Mortensenove iznajdbe edina metoda spremljanja ptičjih selitev. Prednosti obročkanja so: sledimo lahko določenemu osebku na vsaj dveh točkah (obročkanje. najdba ). Najditelju ni treba določati vrste ptice, ker je to storil že obročkovalec. To je eden izmed pomembnejših razlogov, da se je obročkanje ptic zelo hitro razširilo po Evropi. Ze leta 1903 je Johannes Thienemann na ornitološki postaji Rossitten pri Kaliningradu uporabil obročkanje kot metodo pri raziskovanju ptičjih selitev na velikem številu ptic.
Obročkanje v Evropi
Obročkanje je metoda, ki v nasprotju z drugimi metodami zahteva administrativen aparat in dobro koordinacijo znotraj posamezne države kot tudi med drugimi državami. Danes je obročkanje organizirano na nivoju države kot ena ali več ornitoloških central. Države brez ornitološke centrale v Evropi so redke izjeme (npr. Avstrija, ki uporablja obročke nemške centrale Radolfzell ). Nekatere države imajo zaradi različnih zgodovinskih vzrokov lahko več central ( Nemčija ima tri centrale: Radolfzell. Helgoland in Hiddensee). Evropske ornitološke centrale so se leta 1963 združile v EIJRING. Evropsko zvezo za obročkanje ptic. in osnovale temeljne smernice za delo nacionalnih ornitoloških postaj. Uvedle so tudi tehnične standarde in poenotile metode za zbiranje podatkov. Večina podatkov o najdbah obročkanih ptičje danes shranjenih v nacionalnih ornitoloških postajah in v banki podatkov Euringa v Heterenu na Nizozemskem. Euring vodi skupne akcije in projekte na območju celotne Evrope. Trenutno poteka med drugimi dejavnostmi tudi projekt raziskave biologije in selitve kmečke lastovke Hiruncto rusiica, ki bo trajal pet let. Raziskovanje in obročkanje v gnezditvenih kolonijah, na selitvenih prenočiščih in v afriških prezimovališčih naj bi dalo odgovore, zakaj število te selivske vrste tako hitro upada v celotni Evropi.
SVET PTIC 11
revija DruStv.i /.i opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
STOLETNICA OBROCKANJA PTIC
1 mitološke postaje večinoma vodijo in usmerjajo državne ustanove, največkrat muzeji, v nekaterih državah jih vodijo zasebne organizacije (npr. v Veliki Britaniji in Švici). V evropskih državah ima obročkanje ptic v raziskovalne namene dolgo tradicijo in temelji predvsem na prostovoljnih obročkovalcih. Njihovo delo usmerjajo ornitološke centrale. Velika druščina obročkovalcev po vsem svetu je enkraten pojav pri zooloških raziskavah, saj nikjer drugje ne sodeluje toliko ljudi. Samo v Evropi je trenutno več kot 10 000 usposobljenih obročkovalcev. Kakor je rekel naš priznani ornitolog Iztok Geister: «Pri nobeni drugi znanstveni disciplini ne pride bolj do izraza rek: znanost ljudem!«
tiajdbe ptic iz vse Evrope je zbral G. Zink in v letih 1973 in 1975 objavil selitvene karte posameznih vrst ptic. Šele najdbe i/ celotne Evrope so dale sliko o selitvenih poteh in koridorjih posameznih vrst selivk na poti v prezimovališča. Število obročkanih ptic v evropskih državah je različno. Daleč največ jih obročkajo v Veliki Britaniji in na Irskem, kakšnih 800 000 na leto. Pri tem imajo tudi daleč največ obročkovalcev, okoli 2 000. Število ptic, obročkanih v Evropi od leta 1997. je ocenjeno na 135 milijonov. Število najdb presega 2 milijona.
Obročkanje v Sloveniji
w
[e v času Avstro-Ogrske je na ozemlju današnje Slovenije v letih 1882 do 1888 delovalo šest stalnih opazovalnic, ki so nastale po Linnejevi zamisli. Opazovalnice so bile v Ljubljani, na gradu Snežnik, v Gorici. Piranu, Žalcu in Pekrah pri Mariboru. V letu 1926 je bil ustanovljen Ornitološki observatorij. Takoj so začeli z načrtnim obročkanjem in v tem letu obročkali 143 ptic. Observatorij je vodil dr. Janko Ponebšek. V Izvestjah Ornitološkega observatorija je objavil prve rezultate obročkanja na Slovenskem. Najdbe je razdelil na tri skupine: ptiče, obročkane v Sloveniji in najdene v tujini, ptiče, obročkane v tujini in najdene v Sloveniji, in ptiče, ki so jih obročkali in ponovno našli na območju Slovenije. L.eta 1930 so obročkali 554 ptic. ki so pripadale 30 vrstam. Rezultati naših najdb so bili upoštevani v atlasu evropskih najdb, ki jih je izdelal Zink in objavil leta 1973. Načini lova so bili različni, od poznanih limanic do vrš in pasti, ki ptic niso poškodovale. Vsekakor je bil način odvisen od spretnosti in domiselnosti obročkovalcev. Obročkali so tudi v gnezdih. Ločeno statistiko o številu obročkanih ptic v gnezdu in drugih ptic vodimo v Sloveniji od leta 1975.
I letu 1960 je delovalo 50 obročkovalcev. Takrat so v Sloveniji letno obročkali prek 7 000 ptic. Konec sedemdesetih let smo v Sloveniji prešli na lov ptic z mrežami
in obročkali neprimerno več ptic kot prej, v letu 1985 že 28 050. v letu 1990 pa kar 65 392 ptic. Število obročkanih ptic nezadržno raste, v letu 1995 jih je bilo že 85 658. Naslednik Ornitološkega observatorija je postal Kustodiat za ornilologijo pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Ta vodi ornitološko centralo in danes koordinira delo 54 aktivnih amaterskih sodelavcev.
Od leta 1987 deluje stalna obročkovalska postaja na Vrhniki na robu Ljubljanskega barja. Obročkanje na postaji poteka od sredine julija do konca oktobra. Več kot desetletno delo na ornitološki postaji je dalo tudi pomembne rezultate o najdbah ptic. Prav tako je bilo na vrhniški ornitološki postaji več prvič ugotovljenih vrst za Slovenijo: robidna trstnica Acrocephalus dumetorum, travniški vrabec Passcr hispaniolensis, mušja listnica Phvlloscopus inonuitus in mali vrtnik Hippolais callgaia. Zelo redka vrsta, plevclna trstnica Acrocephalus agricola, je bila ujeta kar štirikrat. Veliko biometričnih podatkov in tudi najdb še čaka na obdelavo. Samo na Vrhniki smo v obdobju 1987 do 1998 povprečno obročkali 23 025 ptic na leto (od 10 276 do 39 411). kar je četrtina vseh obročkanih ptic v Sloveniji. V letu 1998 smo v Sloveniji obročkali 115 238 in v letu 1999 kar 125 112 ptic. kar je največ doslej. Če pogledamo naše rezultate v primerjavi z drugimi evropskimi državami, lahko rečemo, da smo obročkovalci dostojno opravljali svoje delo in po številu obročkanih ptic ne zaostajamo za drugimi evropskimi državami. Po številu obročkanih ptic v enem letu na enega obročkovalca smo v Sloveniji prvi s povprečno 2 316 ptiči, kolikor jih je v povprečju obročkal en sodelavec Prirodoslovnega muzeja v letu 1999. Sledijo nam Belgija (1 428), Švedska (I 027). Italija (735), Estonija (609) in Nizozemska (512). Delovanje obročkovalcev prinaša tudi najdbe. V zadnjih petih letih je močno naraslo število najdb, kar je posledica načrtnega obročkanja na ornitološki postaji v Vrhniki.
Brez dvoma je obročkanje ptic od začetkov do današnjih dni glavni vzrok /a hiter razvoj pri raziskovanju ptičjih selitev. Že Mortcnsen je v letu 1920 lahko na podlagi najdb svojih obročkanih belih štorkelj objavil karto najdb, ki je jasno nakazala glavni selitveni koridor čez Balkan, skozi Bospor in Bližnji vzhod proti Južni Afriki. Prvi atlas evropskih ptic selivk sta objavila Schutz in Weigold leta 1931. Objavljenih je bilo 6 830 najdb na 262 kartah. Sledil je atlas najdb ptic pevk. ki gaje objavil Zink leta 1973. Ne le najdbe, marveč tudi podatki, ki jih obročkovalci zberejo pri lovu in obročkanju. so postali pomemben vir podatkov pri raziskavah ptičjih selitev. Pri tem so zbrani tudi podatki o izbiri habitata, o trajanju bivanja na selitvi v določenem kraju.
10 stol htnica obrofkania ptic
STOLETNICA OBROČKANJA PTIC
letnik 6, iteviika 3, september 2000
foto Dut.in Klenoviek
Ujete ptice tehtamo z vzmetnimi tehtnicami na desetino grama natančno. Ptica se pri tehtanju v posebnem lijaku, odprtem tudi na zoženem delu, popolnoma umiri.
o fazah golitve. o teži ujetih ptic. dolžini in vrhu njihovih peruti, o zalogah tolšče in drugi biometrični podatki.
Obročkanje in varstvo narave v prihodnje
Obročkanje postaja tudi pomembna metoda pri varovanju ptic. V Veliki Britaniji obročkanje uporabljajo za ugotavljanje vsakoletnih podatkov o uspešnosti gnezdenja, o številu poletencev. umrljivosti in populacijski dinamiki gnezdečih vrst ptic. Kljub temu obročkanje brez drugih metod nikakor ni in ne more biti edina metoda, ki bi lahko odgovorila na številna še vedno nerešena vprašanja. Pomanjkljivosti metode so v dejstvu, da pri najdbah izvemo samo za dve točki, ki ju je ptica obiskala na svoji selitveni poli. Med
mestom obročkanja in mestom najdbe nikakor nc smemo preprosto linearno potegniti smeri selitve, kajti selitev ne poteka premočrtno niti krajevno niti časovno. Šele ob zadostnem številu najdb sije mogoče ustvariti približno sliko o selitvenem koridorju posamezne vrste.
Barvni obročki, iznajdba Irca Burkitta. imajo prednost pred klasičnimi aluminijastimi obročki, saj ptice ni treba ponovno ujeti. Zadostuje že ponovno opazovanje označenega osebka. Ponavadi se z barvnimi obročki označujejo večje ptice, in sicer tako. da ima vsaka označena ptica svojo kombinacijo barvnih obročkov na obeh nogah. Barvno obročkanje se večkrat združuje z natančno določeno kodo. kije lastna samo enemu osebku. Takšen primer je obročkanje labodov grbeev Cygnus olor, kormoranov Phalacrocorax sp. ali galebov l.ariis sp. Kadar barvno obročkamo ptice pevke, pa gre večinoma za raziskovanje lokalnih populacij in njihove dinamike.
Novejša metoda spremljanja selitev s telemetrijo odpravlja to pomanjkljivost, vendar je tako nemogoče spremljati majhne ptice pevke na velikih razdaljah. Telemetrija je metoda spremljanja ptičev in tudi sesalcev z oddajniki, ki jih pritrdimo na telo živali. Oddajniki prek oddanih radijskih signalov sporočajo natančno mesto, kjer je označeni osebek. Pri selitvah črnih štorkelj Ciconia uigra iz držav Beneluxa v vzhodno Afriko so leta 1999 uporabili satelit, kije vsako uro sporočal natančen položaj označenih štorkelj (www.explorado.org/solon-new/). Radarsko spremljanje selitve ptičje ravno tako novejša metoda, ki jo uporabljajo zlasti v krajih, kjer se selivke zgostijo, na primer na Gibraltarju in na Sinaju. Preučujejo število selivk, smer selitve glede na vremenske razmere, hitrost selitve, višinsko porazdelitev selivk in podobno.
Verjetnost, da obročkatio ptico ponovno najdemo, je odvisna od več dejavnikov: kraja, habitata, letnega časa. števila obročkanih ptic. pogostosti obročkanja v deželah, kjer selivke gnezdijo, pogostosti obročkanja v državah, prek katerih se ptice selijo, in od zakonske ureditve lova ptic. Obročkanje je metoda, kije vezana na terensko delo. Gotovo je, daje obročkanje lahko včasih zelo moteče za ptice, zato je pri uporabi te metode treba upoštevati etično pravilo, da je vedno na prvem mestu ptica in šele nato naša. človeška radovednost in želja po spoznanju. V prihodnje bo obročkanje pomembno pri raziskavah selitvenih poti posameznih vrst in določenih populacij, raziskav krajev, pomembnih kot vmesne postaje na selitvi, raziskav prezimovališč in vzrokov za zmanjševanje števila selivskih populacij ptic. Obročkanje bo ravno tako pomembno pri
SVET PTIC 11
STOLETNICA OBROCKANJA PTIC
revija DruStv.i /.i opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
raziskovanju biologije vrst in disperzije osebkov v pognezditvenem obdobju. Prav tako bo pomembno pri nadzoru, monitoringu ptičjih populacij, zlasti pevcev Passenformes. ter pri raziskovanju vplivov na populacijska nihanja.
Kljub vsemu bo verjetno obročkanje za vedno ostalo pri prostovoljni dejavnosti deset tisočih obročkovalcev po vsem svetu. Neposredni stik z naravo ¡11 življenjem ptic navdaja obročkovalca s posebnim občutkom in s spoštovanjem do življenja, s katerim si v času in prostoru delimo ta svet. To pa je veliko več kol zgolj obroček na nogah pernatih vagabundov. Upam. da še dolgo. ■ ■ ■
Viri:
Geisler. I { 1980). Slovenske ptice. Mladinska knjiga, Ljubljana. Jenni, L. (1998) Curing swallow project field manual. Euring, Sempach. Švica.
Jenni. I in Gremaud J. ( 1999): Cent ans de baguage d'oiseaux au service de la science et de la protection de la nature. Nos oiseaux. 46:3.
Ponebšek.J. ( 1934). Izvestje ornitološkega observatonja v Ljubljani 1926-1933.
iere. D.( 1986): Najdbe: rjavi srako per, Acrocephalus št.29, str. 25. Sere, D.(1997): Orntlološke novice za obročkovalce, štev.1, PMS. Sere. D.(1998): Ornitološke novice za obročkovalce, štev.2. PMS.
avtor ■ [ J.iri' Ši li'
Selitvene poti kmečkih lastovk, obročkanih v Sloveniji in najdenih na poti v prezimovališča
UPODOBITEV OGROŽENIH PTIC NA
MOBIKARTICAH IN MOBIPAKETIH
Ana Frelih
DOPPS in družba Mobitel že dve leti organizirata projekt predstavljanja ogroženih vrst ptic na vrednostnih karticah in paketih Mobi. V letu 1998 sta bila najprej pripravljena dva paketa, in sicer mobičuk in mobireglja. ter kartice s tremi motivi ptic in tremi vrednostmi: čuk, plavček, regija. Kasneje se je paleta razširila na 8 mobipaketov in 24 mobikartic. Danes je na voljo tudi mobialbum, ki ga lahko kupite v vseh Mobitelovih centrih in v katerem navdušenci lahko zbirajo mobikartice. Z novo celostno podobo Mobitela so nov videz dobili tudi vrednostne kartice in mobialbum. Mobikartice imajo ne le uporabno vrednost, temveč so tudi del fotogalerije. ki zbiratelje seznanja z vrstami ptic, njihovim življenjskim prostorom in ogroženostjo. Z njimi želimo opozoriti predvsem na stisko tistih vrst ptic, ki lahko preživijo le v enem ali dveh tipih življenjskih prostorov (habitatov) oziroma za uspešno gnezdenje potrebujejo prav določen tip gnezdišča (npr. duplo).
Večina vrst ptic. ki so predstavljene na mobikarticah, ima skorajda povsem uničen življenjski prostor že po vsej Evropi. Ogrožene so v evropskem ali celo svetovnem merilu. Države članice Evropske unije so dolžne zakonsko ščititi njihov življenjski prostor, medtem ko bomo Slovenci ta dolg pticam morali povrniti najkasneje ob vstopu v Evropsko unijo.
Upodobitev ogroženih ptic na mobikarticah in mobipaketih je povsem inovativen in hkrati učinkovit način promocije varstva ptic in narave. Do danes je bilo prodanih več kot 500.000 paketov in več milijonov vrednostnih kartic. Naše sporočilo tako dosega širok spekter slovenske javnosti. Prav tako je projekt odmeven v naravovarstvenih krogih v tujini, saj je edinstven celo v svetovnem merilu. Priljubljenost vrednostnih karlic je
v zadnjih dveh letih močno narasla. Vabimo vas, da razširite glas o mobikarticah in se pridružite krogu zbirateljev mobikartic.
12 S rOLt'1 NIO\ OBROČKANJA PTIC