V«IS». Tok, U DliiNirHa- all a Via bvale- )) GLAS NARODA it List slovenskih delavcev v Ameriki, * OTATBJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno posknžnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Second CUm Matter September 21st, INS at Um PmI Office At New York. N. under Act of Concrete of March 3rd, 181«. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK No. 209.—Stev. 209. NEW YORK, THURSDAY. SEPTEMBER 8, 1938—ČETRTEK, 8. SEPTEMBRA, 1938 Volume XLVL — Letnik XLVL V --.-- ■■■ NEMČIJA SE NE BOJI BLOKADE SVOJIH SOSED HITLER JE REKEL, DA IMA NEMČIJA DOVOLJ ŽIVIL IN POTREBŠČIN, NI PA OMENIL ČEHOSLOVAŠKE Francija ima v Maginotovi črti 350,000 vojakov. Hitler je kritziral nemške "bojazljive©" v svetovni vojni. — Češka vlada namerava priznati teri« torijalno avtonomijo sudetskega ozemlja, sudet-skim Nemcem pa popolno enakost v čehoslova-ski državi. J. L. Lewis v vlogi posredovalca FAŠISTIČNA OFENZIVA JE USPEŠNA Pri Gandesi so nekoliko napredovali. — Izgube na obeh straneh so zelo velike. — Italija pošilja pomoč gen. Francu * H END AYE, Francija, 7. septembra. — Španski fašisti zatrjujejo, da so v; okolici Gan-dese zavzeli nekaj važnih kra- NUERNBERG. Nemčija 7. septembra. — I litler je v svojem prvem govoru na kongresu nacijske strenke rekel, da se današnja Nemčija ne boji blokade, s kakoršno so jo obkolile zavezniške države v svetovni vojni. Ne da bi omenil Čehoslovaške- je Hitler pred 800.000 naciji. ki so se zbrali v Nuernbergu, zagotovil, da je njegov trdni sklep, da postavi še večjo'lev \n da stalno .potiskajo re publikanee nazaj. Največ uspeha so fašisti dosegli na cesti med Gandeso in Nora de Eibro. General Franco pa najbrže s posameznimi napadi skuša zasesti važne strategične postojanke, predno bo pričel z novo splošno ofenzivo. BARCELONA, Španska, 7. septembra. — Fašisti nadaljn jejo s svojimi napadi na vladne postojanke ob Ebru, zlasti v okolici Corbere in v Caballos pogorju. Po vladnih poročilih so imeli fašisti zelo velike izgube Veliko Nemčijo. Konrad Henlein je prišel v Nuernberg, ki je oddaljen od čehoslovaške meje samo 60 milj, ob 6.30 popoldne ter se je takoj odpeljal v Deutscher Hof, kjer se je nastanil Hitler in s katerim je imel takoj konferenco, na kateri mu je poročal o zadnjih koncesijah čehoslovaške vlade sudetskim Nemcem. Hitlerjev govor je prebral bavarski naci jski voditelj Adolf Wagner, čigar glas je sličen Hitlerjevemu. "Misel na blokado Nemčije moremo opustiti kot popolnoma neučinkovito orožje,** je bral Wagner. Hitler V SVOJI poslanici na nemški narod pravi, da je bila letošja letina v Nemčiji tako obilna, da ji več 1 v boJih ob Ebru igrajo polet ne bo treba biti v skrbeh zaradi živeža. If r™ vfžn° vl°f° in . , . i -j i i - • • » i .italijanski aeraplam. V vcerai- Hitler je sede! s sklenjenimi rokami v kongresni jšnjih zračnih bojih so republi- dvorani nekaj čevljev za Wagner jem ter gledal na | kanci izstrelili dva nemška in tisoče naci je v v uniformah. Gromovito vpitje je zadonelo po veliki dvorani, ko je Wagner bral Hitlerjevo zagotovilo, da se Nemčiji ni treba bati pomanjkanja in stradanja, ako bi prišlo do vojne zaradi Čehoslovaške. Tuji diplomati so bili zelo presenečeni, ko je Hitler v svoji poslanici ostro obsojal nemške "bojazljivce" v svetovni vojni ter so si njegove besede razlagali, kot da kljubuje nemškim vojaškim poveljnikom, ki so mu odsvetovali zasedenje Porenja in osvojitev Avstrije. Nemški poveljniki, med njimi tudi maršal Hermann Wilhelm Goering, so Hitlerju svetovali, da naj bo glede Čehoslovaške bolj previden, kot pa je bil glede Porenja in Avstrije. LONDON. Anglija. 7. septembra. — Nove kon- BARCELONA, Španska, 6. cesije čehoslovaške vlade sudetskim Nemcem so v ^ « velikem obsegu odvrnile vojno nevarnost z Nem- fronti ob Ebru ter so zavzeli MINIMALNA PLAČA ZA JEKLARJE KITAJCI SO PREPREČILI PRODIRANJE Tovarna, k i prevzame Japonske bojne ladje je. z a $10,000 vladnih ustavila ovira na Jang-naročfl, ne sme delav- ceu. — Japonci skušajo cem manj plačati kot je najti slabo točko kit&j-dolocila zvezna oblast, j ske obrambe. WASHINGTON, D. C., 7. j ŠANGHAJ, Kitajska, 7. sep. sep. Thomas Holland, zvez- — Prodiranje japonskih boj ni načelnik za javne kontrak- nih ladij po jangceu proti te, je rekel danes, da se je spo- Hankovu je ustavila ovira na razumel z jeklarsko inuustrijo Jangceu med Vusuehom in glede minimalnih plač. »Matovoin. * Holland in njegova dva to-| Japonske armade, ki skušajo variša — Oscar R. Strackbein prodirati proti Hankovu, so še in major Robert N. Campbell vedno oddaljene od svojega ci-— bodo v teku dveh tednov. I ja okoli 100 milj. MARTIN NAMERAVA ODCEPITI UAWU OD LEWIS0VEGA ODBORA DETROIT, Mich., 7. sep. — Danes se je setal izvršilni odbor United Automobile Workers k posebni seji, ki bo usodna za bodočnost organizacije. Od stališča, ki ga bodo zavzeli odborniki, bo odvisno, če se bosta predsednik Homer Martin in John L.. Lewis pobotala ali če bosta šla še bolj narazen. GOZDNI POŽARI V RUSU; Japonski motorizirani oddelek, ki prodira skozi provinco en italijanski aeroplan, medtem ko sami niso izgubili nobe nega aeropiana. Kot pravijo nekatera poročila, se nahaja med 150,000 fašističnimi vojaki 8 italijanskih livizij ob Ebru. Zanesljiva poročila tudi pravijo, da je na potu na Špansko še več italijanskega vojaštva. General Franco dobiva tudi vedno več marokanskLh -vojakov iz Afrike. Privatna poročila naznanjao, da general Franco na Španskem ne more dobiti dovolj vojakov in da je poklical pod zastave že 18 let stare mladeniče. predložil svoje priporočila delavski tajnici Miss Perkins. Zadnjo besdo bo imela Miss Anhvej v Honan, naskakuje Perkins. Nobena jeklarna, ki Kuših, da si dobi oporno točko, bo hotela dobiti od vlade za' od koder bi mogel prodirati več kot 10,000 dolarjev naročil, j proti Sinijangu ob Peiping -ne *bo smela svojih delavcev (Hankov železnici, okoli 10G manj plačati kot bo določilu milj severno od Hankova. zvezna oblast. | Predno "se je pričela japon- Koliko bo znašala minimalna'ska armada pomikati proti Ku-plača, se ne ve, toda zdi se, da šihu, je bila 48 ur zapletena v bo za različne kraje različna. ]xroč boj s kitajsko 88. divizijo.-Philip 'Murray, ki je podpred j Japonske čete na južnem bre sednik CIO, je priporočil ura gu Jangcea napadajo Matov hi du, naj določi za vzhodno o- so v teku vroči boji v hribih za-krožje 62 in pol centa na uro, padno od Jujčanga. za zapadno okrožje 60 centov in 45 centov za južno okrožje. TISOČ LOVCEV SE VSAKO LETO SMRTNO PONESREČI HANKOV, Kitajska, 7. sep. — Trdovratni odpor Kitajcev n a najbolj kritčnih krajih obsežne fronte je vstavil japonsko ofenzivo proti Hankovu. Na cesti, ki pelje od Singcea do Tejana, so bili Japonci vstavljeni 20 milj severovzhodno od Tejana. Na tem kraju so bili boji zelo hudi in na obeh straneh je bilo »e-č sto Iz poročila statističnega u-rada Metropolitan Life Insurance je razvidno, da Se v Ameriki vsako leto smrtno ponesre. 'mrtvih, či skoro tisoč lovcev. Štiristo- Kitajci so postavili na naj-jih postane žrtev svojih to vari- nevarnejše kraje svoje najbolj-šev, šeststo jih pa ne zna pra- ge divizije in so prepričani, da vilo ravnati z orožjem. I Japonci bojne črte ne bodo mo- • ^ m 'jedi prebiti, toda v skrbeh so za POVODENJ V NEMČIJI I j^ČS S&ft;3! kraje, na katerih bi mogli prebiti črto, tedaj bodo Kitajci CljO. Kot pravi angleška Reuter časnikarska agentura, je šla čehoslovaska vlada zelo daleč, da vstreže zahtevam sudetskih Nemcev. Kot pra vi. to poročilo, je čehoslovaški kabinet o-dobril naslednja "načela": Praga priznava teritorijalno avtonomijo sudetskega ozemlja. Priznanje enakosti nemškega uradnega jezika v sudetskem ozemlju. PARIZ, Francija, 7. septembra. — Francoska vlada je postavila veliko pristanišče ob Sredozemskem morju, Marseilles, pod vojaško upravo, da bo imela zvezo s Severno Afriko, ki je poglavitni vir za surovine, ki so potrebne za vojno. Na zunaj izgleda, kot da hoče vlada uvesti normalni promet pristanišča, v resnici pa si hoče zagotoviti redni promet s severno afriško kolonijo za slučaj vojne. STIRING-WENDtL, Francija, 7. sep. — Ojače- dva važna hriba pri Ganidesi in se mora iz tega sklepati, da so fašisti pričeli veliko proti ofenzivo na tej fronti. Po vladnem zatrdilu so imeli fašisti ' strahovite izgube". — Republikanci so izstrelili en Heinkel aeroplan, en aeroplan pa je najbrže prostovoljno pri- šisti zavzeli Čorbero, katero stal na republikanskem letali- mesto je bilo za republikance fcČu. »velikega pomena. I Kot trdijo fašisti, so republi-HBNDAYE, Francija, 5. j kanci od 25. julija, ko so prvič septembra. — Fašisti poročajo,1 prekoračili Ebro in Drodrli da-da so pregnali republikance z Ječ v fašistično ozemije, izgu-več milj dolgih utrjenih po i bili 25,000 vojakov, jstojank ob Ebru in da so pričeli I Republikanci pa naznanjajo, (na tem kraju splošno ofenzivo. Ida so na fronti v Estramaduri Na fronti pri Gandesi so fa- zavzeli več važnih višin. BRESLAU, Nemčija, 5. sep. — V največji povodnji v zgodovini ob rekah Odri in Neisse je utonilo 8 oseb. Vsled hudega deževja so gorski potoki v Šle- ziji drvili veUke množine vode koU 1Q0QQ0 vojakov Njim v dolme. V Glatzu, bl«u ceho- rot- stoji mooo Ritaj slovaške meje, je voda odnesla' v i -v cev. vec his. prisiljeni se umakniti. Največja nevarnost preti Kitajcem na severnem bregu Jangeca, kjer imajo Japonci zelo tajno, stoje na straži na meji ter čakajo na izid čehoslovaške krize. V 250 milj dolgi Maginot črti je navadno 100 tisoč vojakov, po splošnem mnenju pa je sedaj za ne armade Fimncije in Nemčije, katerih število je sedlo to obrambno črto do 350,000 vojakov. INDUSTRIJALNI MIR NAJ ZAJAMČI SVETU MIR INTERLAKEN, Švica, 4. septembra. — Govorniki na letnem kongresu Oxfordske skupine so soglasno poudarjali, d*i je industrijalni mir predpogoj svetovnega miru. William Ro-well, zastopnik londonskih nezaposlenih, je rekel, da je španska državljanska vojna samo predigra splošne .svetovne vojne, ki bo gotovo izbruhnila, če ne bo čimprej izkoreninjeno razredno sovraštvo. ADVERTISE IN 4 GLAS NARODA" MOSKVA, Rusija, 5. sep. — Vsled dolgotrajne suše je nastalo mnogo gozdnih požarov v Uralu v skrajno vzhodni Rusiji. Po pobočju Urala v provinci Sverdlovsk je 44 gozdnih požarov. Blizu Moskve so vojaki odložili orožje in so s škati polivali ogenj ter rešili neko vas. . STOCKHOLM, Švedska, 5. septembra. — Velikanski oblaki dima se vale čez Finsko, Švedsko in Norveško ter segajo na severu do Laksanda in na jugu do baltiških držav. Celo sredi Stockholma je bilo mogoče duhati močan dim po gozdnem požaru. Po sredini Švedske so gasilci na mnogih krajih šli iskat gozdne požare, pa jih niso našli. Ravno takšna so poročila iz Finske ter izražajo mnenje, da* divjajo v Rusiji velikanski požari,«^ toda o njih ni nikakili poročil. Neko poročilo iz Helsingfor-sa pravi, da so Rusi najbrže zažgali 20 kilomterov širok pas med Ru?ijo in Estonijo, od koder se je moralo spomladi izseliti vse prebivalstvo. Dim prihaja v hiše celo skozi zaprta ckna, dasi je požar oddaljen kakih 500 milj. MAJOR UMORIL ŽENO COLUMBUS, Ga., 7. sep. — Pred tukajšnjim- sodiščem se zagovarja 451etni major Jolm R. Brooke zaradi umora svoje žene. Broke je potomec stare vojaške družine. Njegov oče je bil ameriški polkovnik, njegov stari oče pa general v državljanski vojni. Ko je njegov zagovornik pripovedoval porotnikom, v kako lepi slogi in ljubezni sta živela z ženo, je pričel major britko ihteti. Usmrtil jo je, da bi dobil po nji dva tisoč dolarjev zavarovalnine. NEVTRALNOST ZA JUŽNO AFRIKO PARL, Južnoafriška unija, 7. sep. — Nacijonalistična stranka je včeraj soglasno sprejela resolucijo, da bo Unija obdržala svojo nevtralnost, če se Anglija zaplete v vojno. Voditelj stranke dr. D. T. Milan je rekel: — Anglija ni v vojaškem pogledu tako močnu kot je bila in ne more Južne Afrike tako zaščititi kot hi Gna želela ali kot bi mi želeli. Glavnim odbornikom b o predložen Lewisov načrt za poravnavo. Homer Martin je nedavno na neki konferenci v Washingtonu nučrt zavrgel, zdaj bo pa odločal o njem ves odbor. Kakor znano, je T^ewis predlagal, naj bodo izključeni oziroma suspendirani glavni odborniki sprejeti nazaj in naj o-stanejo na svojih mestih do prihodnjo konvencije, ter naj bodo vse bodoče sporne zadeve predložene posebnemu odseku CIO. Homer Martin, načelnik iz vršilnega odbora, pravi, da bo glasoval proti Lewisovemu načrtu. Lewis je imenoval za svoja zastopnika Philipa Murraya, načelnik organizacijskega odbora jeklarjev, in Sidneya Hil-mana, predsednika Amalgamated Clothing Workers, ki bosta danes dospela sem. ■Splošno se domneva, da bi Homer Martin dosti raje odcepil United Automobile Workers unijo od Lewisovega odbora kot da bi se podredil Le-wisovim zahtevani. SMRT ŠPANSKEGA PRINCA MIAMI, Fla., 7. sep. — Don Alfonso de Bourbon, nekdanji španski prestolonaslednik, je umrl za poškodbami, ki jih je dobil, ko se je avtomobil, katerega je vozila njegova prijateljica Mildred Gaydon in se je hotela izogniti tovornemu avtomobilu, zadel ob telefonski drog. Nekaj ur po nesreči je grof umrl za posledicami svoje podedovane bolezni, krvavenja. Princ Alfonz, vojvoda Astur ski, se je odpovedal vsem pravicam do španskega pro.-tola leta 1933, ko se je poročil Edel-miro Ignaeie Adriana Sampe-dro, hčerjo bogatega kubanske-ga veletrgovea. Lota J^.JT je njegova žena dobila ločitev za kona. Tri mesce pozneje se ja Alfonz poročil z Marto Roca- ort, hčerjo dent ista. Zaradi j bolezni, ki jo je podedoval po svoji materi, pa se je tudi druga žena od njega ločila čez 5 mesecev. MORILEC OBSOJEN NA DO-SMRTNO JEČO •PONCE, Puerto Rico, 7. sep. — Vojno sodišče je danes obsodilo na dosmrtno ječo Eliasa Escobara, ki je o priliki poslcu-šenega atentata na generalnega governer ja Winshipa usmrtil col. Luisa A. Irizarxyja. t 0 KtBODl«-Kew T leto velja llat m Anerlko in Kanade ..............90.00 Za pol leta ................$3.'i0 ZaCatrt leta.............../UJM Za Keir York ca celo leto . . $7 00 Zd pol leta ................f3.r*0 Zm. Inocem^tro it celo leto .. $7.tW Za pol leta ................S3.60 Sub^rlpilao Yearly $6— -OLA« N4RODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfll NEDELJ TN PRAZNIKOV "ULAfi NARODA1*. 211 WEST 18th STREET. NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CHclten S—124i POPISI brea pod pita In onebnostl ae ae prlobčujejo. Denar za naročnino naj ae blagovoli poMljati |k> Moulv» liSCe naznani, da hitreje najdemo naaloroika. NESLOGA V DELAVSKIH VRSTAH V organizaciji avtnih delavcev, ki je poleg United Mine Workers najmočnejša, kar se jih je podredilo Lewisovemu od boru za industrijalno organizacijo, divja boj, ki utegne imeti usodne posledice. Nedavno je predsednik Homer Martin suspendiral in pozneje izključil nekaj glavnih odbornikov, češ, da so se bra til I : komunisti in da so skušali zanesti v organizacijo komunisti« ne ideje. ....... ..... Ta Martinova odredba je povzročila razkol med članstvom, in John Lewis, predsednik CIO, je bil primoran posredovati. Toda možak >e je motil. Če je mislil, da ho takoj napravil ied. Homera Martina je pozval, naj sprejme nazaj izključene glavne odbornike, k1 naj ostanejo na svojib mestih do prihodnje konvencije. Konvencija naj nato odloČi, kaj in kako. Homer Mart in ga noče ubogati. Njegovo stališče je zavzela tudi največja lokalna organizacija avtnih delavcev (lo eal 156 v Flint, Mich.) ter poslala Lewis« oster protest, češ, da v' ue sme prilaščati nikakih diktatorskih oblasti, in da imajo edinole avtni delavci pravico odločati glede zadev v svoji organizaciji. Protestu so priložili uzorec pravil ter rdeče podčrtali tiste točke, na katerih temelji njihova izjava. Š tem pa seveda ni rečejo, da je Lewis osamljen. Ve' drugih lokalov mu je izreklo svojo zaupnico, češ, da ga smatrajo za najbolj zmožnega delavskega voditelja, ter obenem posvarilo Homera Martina, naj pred javnostjo ne ponižuje- Od bora za industrial no organizacijo in njegovega vodstva. Kakšen bo konec tega nesoglasja? Prav lahko se zgodi, da se organizacija avtnih delavcev razcepi na dvoje, in bo a meriško delavsko gibanje, ki se je že z ustanovitvijo CTO razcepilo, še bolj razcepljeno. Homer Martin in John L. Lewis sta trmasta do skrajno *ti. Od svoje trme nimata nobenega dobička, pač ima pa organizacija veliko škodo. Denarne DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO ZallSB...........Din. 100 « »10............DU. 300 | Ugo............Din. too fHjtft ............Din. tu* fSjOO............Din. 1000 fffcOO............ WB. 2000 V ITALIJO 2a t A35............Li» 100 t 12.2&............Ur 2M f 28.30............Ldr OdO f 67.00 ............Ur 1000 imjto............Lir 2000 $1*7.00............lir 9000 CBM1 e«pAi HITRO KW1UO SO DAVBDBNi C»H» FOOVSiBNB SPREMEMBI GORI ALI DOLI BT Izplačil V ameriških dolarjih mirti i I A- iaa*nfr h* 1.11 • «1 naj - m > - MlM krajo tapueuo v dom rji*. tO dšiKM &i&m ik BLOy&OC PUBLBfftNG COMPANY Piše kakor misli FRANK KER2E Razgovor po praznikih. Tri »tedne je od tega, če se ne motim, ko seim sedel bas na tistem prostoru, kakor sedim danes. To je v joaoji dvorani pri oknu, skozi katerega se kaiže narava y vsi svoji krasoti. Reka Hudscm se pomika komaj vidno, za njo počiva ^>oj Rožnik Inwood Hill park tako tiho in mirno, kakor nedelja na deželi naše nekdanja domovine. Kar noče mi v glavo, da so prazniki minili in da leži i:ad naiini spet eden izmed tistih dni, ko jo trfjba milsliti kaj l»oš pri jo I v roke. Tri tedne je od tedaj, pravim — ko sem .sedel jaz in moj drug. Živo se spominjam, kako je bilo vroče. Nalk, nikdar nimam navade, da bi zabavljal čez vročino. Zakaj ob takih prilikah mi pride vtselej na misel — peč, ikatere neomejen vladar sem bil skoro četrt stoletja. Vladar — nak. -sluga. Peč jo vladala, jaz sem bil pa tisti, ki ji jo stregel. Tako-le od srede oktobra pa tje do kon-''a aprila je dolga doba, polna snega m mraza, in treba je bilo iti vsako jutro, največkrat prvi, pospraviti vse. očistiti, naložiti, kar ni bilo majhno in tudi ne posebno čisto delo. Zakaj dan je bil d alg in treba je bilo vsako toliko teči doli in popraviti, da je bilo vse prav. In prosim vas, skozi pol leta dan za dnem. Kaj čuda, če me mraz stresa v sredi gorkega poletja. če se doraslim tega in če z vsemi štirimi držim sedanjega načina, ko drugi kurijo mesto mene. No vidite, to je vzrok, da ne godrnjam, kadar je vroče. Iz sa»me hvaležnosti, da človek ogne takega dela, ki je nehvaležno in umazano. Zakaj kdor hodi okoli peči, je zini raj kaj od saj. Ampak pred tremi tedni je bila vročina, ki je držala že ves me-ec. Ni bila podobna tistim valom, ki pridejo In gospodarijo po par dni, potem pa jzgi-nejo sann ne vem kam. Naj-poprej smo imeli ves mesec grde deževje s ta;ko vlažnim zrakom, da se ni nikamor videlo. Nato je pritisnila .vročina, ki je držala ves mesec in prav posebno še na tisti torek pred tremi tedni. Ne rečem, da som nerad sedel poleg pisalnega stroja, Četudi nisem bil posebno izpočit. Misli v .glavi je bilo kar na kupe in sam se nisem mogel odločiti, o čem bi pisal. Nazadnje sem začel s člankom, ki je bil od vrste do vrste hujši tako, da se mi je začel upira.ti pisalni stroj. Pomagala je nekoliko tudi vročina, da ni tekel voziček, (kako jbi moral. Zato je 'bila skoro v vsaki besedi kaka na pajka. Vendar sem bil opisal z veliko potrpežljivostjo i,n samo. zatajevanjem dobro tretjino. TctJaj pa ne mi posveti v glavi* kakor bi bil o kaj težkega padlo na mene iu v meni fee oglasi oni drugi 4ijaz", ki govori tfl^ ko tibo, da ga more slišati samo vsak človek sam in govori tako naraivnost, da je res najboljše, da tpride tako malo tega bla?ra Tla dan. Niikdar ga ne slišijo drugi ljudje, pravim, zgodi se pa včasih, da> človek iz\*e kaj v debati. Če "ga" ima mamreč. kdo malo več pod kapo, se začne oni notranji človek oglašati s tako pravico, daj mn ne more zunanji ostati dolžan in zato mu "tudi ne vrača z enakim, kar ise pravi: v normalnem stanju človek potibo-ma vse izve od njega in tihi tudi poti-homa vse-odgovori. Kadar je pa v glavi malo preveč tega ali onega, nja elovek krepko in jedrnato odgovarja. Sami modri odgovori, pravim, ki jih pa vendar svet ne eeni pre- "ec. Še posmehuje se jim, če zaetene na kaj takega. Torej pred tremi tedni je hi-io, ko se mi je naenikrat vse tista vilo. In ozrl sem i-o sikozi okno, kakor bi ipkal odgovora. V Kaj pa, če bi si vzel porotnice ?" Nad dve leti že delaš. Kakor bi bil vkordan. Malo počitnic ti m? bo škodilo." Ozrem se po članku. Res, kaj takega ne mormi poslati v i i.^karno, popraviti se ne bo dale, pisati na -trnju ne gre, ker r a gaja,, .pisati z roko — nai kaj takega ft I i kaj podobnega \io Življenje naše postaja od do ionja to he^ofla. Drugi izgubljajo ta čut ali pa ga že davno nimajo več. Zato so zmožai nečloveško izkoriščati -'vojega bližnjega. K ljudem jih n- morem več prištevati in r*c premišljam, kam tbi jih s pi i-dom uvrstil, pa mi pravi notranji glas: kam drugam, kakor :uod prašiče. (V nismo torej obogateli, smo pa vsi ostali — Tn to je tudi nekaj. • • V AMERIKI JE VSE MO r K \ teirek z\ečer so m«1 iznena-da obiskali: Mrs. L'rh in Mrs. Istenič, moj dragi prijatelj Fr. Masle iz Little Falisa ter nj« gov -in in sinova žena. So rekli, da se nne za prazni ko čakali na Žiberšah, ker me le ni hotelo hiti, so >o podali na --•"> milj dolgo pot pogledat, koliko dni, terino\ in meseeev mi ie še naklonila usoda. t'etudi ni lepo rečeno, moram priznati, da .>ean bil skoro vo-ei, videč, da je tudi Frank nekoliko polomljen: levo kole no mu no funkcijonirn. Je že tako, — bolnik bolniku ljudje bolezen privošči. Tloveška na Človek tura je pač taka. e začudim K»da in slovesno naiznanil, da ta teden ne bo članka, ker stroj I hi mrgii s «vojo fflavo presoja nagaja, dragi teden pa tudi ne;|ti. kaj j0 d0ib'0 in ka j np j tretji «je prav \n kaj napak. Težava No In bilo ga ni tudi teden. Hotel sem, da vključim še '4Lafbor Dav" — praznik dela med svoj? počitnice, kar -t«m tudi storil. rv bi bil poprej vedel, kaj si (bom na.kopal s tom, bi najbrž ne bil vzel nobenih počitnic. Žalca j stvar je taka: Glas Naroda je šel med svet. Če-trteHv — priloga listu — vse dobro in pravilno. Ampak na drugi '-'t ran i nekaj manjka. Kaj pravite, kaj je? Ali je bolan, ali se je kaj skregal ali se je naveličal — mogoče no v? več, kaj bi pisal. Bila so vse sorte ugibanja in poizvedovanja in (konec konca je ts.k. da bi moral priti zopet v javnost, tudi če ne bi hotel. Zakaj mi duševni delavci -mo kakor jablana hb c sti življenja: .potnik za potnikom prihaja truden in potan, postoji v njeni senci, vtrga eno jabol-ko e.li dva, pa gre zopet po-krepcan svojo pot. f'e bi ne bi-io tam .jablane, bi je nikdo ne pogrešal. Ker pa je in ve vsak zanjo, zabteva vsa'k svoje: sence in sadu. človek bi mislil: če hočeš delaš, če ne pa ne. Res jo to mogoče za druga dela, ne pa za duševna. Komiur je dala na-rr.va zmožnosti in življenje prilike, tistemn je vsadila tudi neko nevidno silo, ki neprestano ponavlja: ker znaš, moraš. Življenje je težko in tmjevo — kaj ti ni dobro, če komu o-ia-diš trenutek in olajšaš trpljenje? In če čutiš, da je dragemu vslcd tega la*žj\ kaj ne čutiš boljše Tudi ti? Mogoče bo kdo rekel: ja, saj tvojega itak ne eita \^sa1<. Skoro da se ne izplača trud, ker... Za teim ''ker" pride lahko polno t vari. Lahko jih vpo-š te vaš, iaihko pa prime« tudi metlo, odpreš vrata in vs? skupaj spraviš an cesto. To je tudi najboljše. Zakaj j?vet je pisan in sortast, -kakor koeevs-ki grehi. Enim pri ja. to, dragim ono. Pa naj vzame vsak, kar hoče. To jo pravilno in demokra-tiiČtio, kaj ne! Vendar j?a bi rad povdaril eno: feo stvari, iki jih človek 1 :vbko brez škod.? opusti. V navadnem dnevnem čatsopisu je največ talkega, o katerem bi človek rekel da je boljše, če ne V.eroš. So pa tudi »fvari, ki ti j", da je velika večina zadovoljna, da drugi govore in mislijo mesto nje. In ker večina odloča, ne moremo nikamor. Kakšna je rsizlika med živim človekom, ki rabi svoje možgane in bedakom. >ki crplja za dragimi, bom x>okazal z resničnim vzgledom. Kakor veste, (smo imeli zad ija doisti, delavcev pa malo. O-stal sem z vami vsa leta in -om še dane-. Nak, to delo -o ni nikdar plačalo, kakor so še danes no. Ce bi bil mislil na Morar' bi pisal v angleščini, kakor delajo to drugi. Ker sem pa mislil L na dolžnosti do -voj- ga naroda, sem delal in ostal ž njim. Mene ne straši, če nas jo zrn i raj manj. Vprašanje ni. koliko iias je, ampak kaj zmoremo. Dokler smo. imamo svoje naloge tnkaj, na z mlji in sicer vsa'k d«.n sproti. Ne tii;ti. ki zbirajo bogastva |v svojo malho, prič pu tisti ki prožijo roko svojemu sobratu r.ja leta precej suha. Imamo|lla težkem notu življenja, vrši v sredi ne ših držav velikanske j svoj prtklic in svoje naloge. Ne planote, ki imajo dobro zemljo!ki Čaa prt-ponosen, da bi prosil sta riše ali prijatelje, k: bi mu z veseljem pomagali. — Nekega jutra se znajdem pred tovarno za zrakoplove, — mi je pripovedoval. Nepregledna vrsta prosil j. je sredstvo za kopičenje m rt vega bogastva in za izkoiiš("a-nje živega človeka. nja, kakor ga je vselej dovolj v naMh državah. Vse sorte vzroke so navajali in najbolj zna?čilen je bil ta-le: "Koder ni bilo od nekdaj nobenega drevja, je jasno, da ni Bog namenil, da bi tam sploh drevje rajalo." In potrdili so to starinski bedaki v veliki večini, 'četudi je to navadan zloraba božjega ime Nekaj podobnega pride felednji dan v javnofet v eni ali drugi obliki — nikjer toliko, kakor pri nas. Vlada je Šla s svojim delom naprej, nasadila na (milijone mladega drevja -a po najslabših krajih. Tri četrtine vsega ise je prijelo 'kljub temn, da ism« imeli par suhih let po vrsti in danes imamo po nekdanjih puščavaih do -dvajset čevljev visoko zelenje. l£aj pomaga? Kako ne. Vsak aker Zasajen z drevjem varuje dvajset »krov dobre zemlje. Kadar so se ljudje mislili umikati, tam se zaceli popravljati svoje domove in delati za sVojo bodočnost. — Če bi bila odločala večina, bi ne bilo tako. Zakaj (delam? Včasfti pra-"Im pri sebi: skupaj je neumno. LaWko. da je to res, zato je pa treba, da še bolj de-laimo za to, ka>r spada med pametno. Mi vsi smo vjeti v ti veliki (feželL Skoro slednji je prišel semkaj z namenom, da kmalu obogati ih se potem vr- Kakor do danes, naj ostane še zn naprej in — na svidenje bodoči četrtek. KAKO HRANIJO RADIJ. Bolnišnicam, ki so taiko srtč-ne, da laapolagajo z radijem, povzroča hranitev tega zaklada velike škrbi. Tu ne irre -a-ino za nevarnost izžarevajočih žarkov, proti katerim se je mogoče zaščititi s svinčenimi eklerpi, temve-č tudi za dejstvo, da se dragocena snov neprestano razkraja v pline, ki jih je treiba loviti. Radij so zato doslej hranili najrajši v raztopljeni obliki in dragocene razkrojne pline so zbirali s črpalkami v posebne potsode. Že dolgo pa so si prizadevali dobiti način, po katerem bi hranili radij v trdi obliki. ne da bi mogli razkrojni plini uiti. Doktorjema Parhomeniku in Btfhounkm s .praškega radiološkega. zavoda je sedaj uspelo, da sta rešila to nalogo. Pobku. ?i, o katerih govori strokovni tisk .na obširno, so pokaizali, da =e pri shramfbi v gobasti obliki kremenčeve kisline učinkovitost preparatov ohrani do 97 odstotkov več let. Novi liačin .chrao pripravljeni zapeti par prav prijetnih pesmic. Na piano jiih bo opremljal Eddie Ctfkrinta. Na tem onestu so prav uljud- no vabljeni vfei prijatelji in znanci iz Ibližnjih naselbin: Nilee, Warren, Farrell, Pa., Bessemer, Pa. in tudi Cleveland in Barberton nista izvzeta. da se v obilnem številu udeležijo našega večera. Za plesaželjme bo igral Umek orkester prav prijetne poskoč-nice. Vstopnina bo prav nizka 25 centov. Gospodinjski Klufb je že sedaj prav pridno na delu ki bo yc veseljem občinstvu postregel. Za jesti iin piti bo vseiga dovolj preskrbljeno. Torej še enkrat, ne pozabite na 17. septfffiubra visi v Slovenski Dom v Girard, O. Mary Gafbrovšek, tajnica Od*p. Kluba. NOV SLOVENSKI ZDRAVNIK Te dni je odprl svoje zdravniške prostore slovenski zdravnik dr. Carl W. Roter v poslopju LaSalle gledališča, na Ealst 385. cesti v Clevelanldu. Mladi zdravnitk ne potrebuje dosti o-pisa in predstavljanja v okolici Collinwooda, Nottinghaina in Euclida, kajti tu je živel dol^o vrsto let. Jijiša njegovega očeta, Mr. Jim Rottarja na Keewanee Ave. je bila vedno oi bil že kdaj'jih so bili Indijanci, a prvi be-kakšen dopis iz tega mcsteca,! li ljudje *o prišli iz St. Louisa ker tukaj ne žive Slovenci. So J a pozneje so se v Nebraska City pa naisoljeni ljudje raznih dni- naselili Nemci. ki iso v velikem SODNIKOV AVTOMOBIL. Iz Clevelamla poročajo: — Pretetkli teden so tatovi do -Kpeli na dvorišče hiše, kjer sta-ruje slovenski sodnik Mr. Fr. J. Lauscehe. Odpeljali so mu njegov Pontiac avtomobil, v katerem se je nahajalo tudi za neka/ko $200 vrednosti golf športne opreme. Te dni so pa zveani tajni agenti nekje v Pennsylvaniji našli sodnikov avtomobil, precej poškodovan. Golfna mprema je izginila, kar je sodniku močno hudo 1898 1938 Sodobje 40 Let Jugoslovanska Katoliška Jednota Glavni stan in lastni dom: Ely, Minnesota $5,677,744.00 je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve. Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski f podporni organizaciji v Ameriki. / Skupna imovina: _ $2,260,028.00 gih narodnosti, kakor Švedi, Danci Irci, Cehi in Poljaki. Mestece jemalo; leži ob moštu Ord, kjer je tudi okrajno sodišče, na drugi strani je mesto IvOU7> City, «kozi katerega teče reka I^oup. Kmetje iso revni in redijo ovce, katere )>otom prodajo v mestu Omaha, ki je oddaljeno od tukaj 200 milj. Olavni pridelek je koruza, na katero tukajšnji kmet stavi vse upanje. Lani so jim kobilice vise uničile. Letos jim je splavalo vse upanje po vodi, ker če ravmo je koruza zrasla velika in lepa, je prišla napo-blfd velika vročina dno 20. avgusta in jim je zopet vse uničila. Samo posušeno koruzno iistje je ostalo. Polja izgledajo kot pogorela. Kar ni pokončala vročina na vrtovih, so pa zopet uničile kobilice Upanje stavijo za prihodnja leta na prekop, katerega je dovolila napraviti vlada. Dogo-tovljen bo letos. Zime (so 'hude. Včasih nastanejo veliki snežni viharji. Premog- je zelo drag in pozimi ga je včasih tudi težko dobiti zaradi velikega .=iieaj malo vpogleda v to malo imigranteko mestece. Ostajam s prijaznim pozdravom, Marv Ponct*. MLADINSKI PEVSKI ZBORI GOVOR JU JE IZDAL. George Halemam, 5523 Garry Ave., in John Matko, sta se nahajala v kleti hiše na Garry Ave. v Clevelandu, in se glasno pogovarjala. Govorila sta -o kotličkih in koliko ga bosta nakuhala. Mimo je prišla poli-policija, in eden izmed polici-tov je razumel govorico obeh, daisi nista govorila v angleščini. Policisti so stopili v klet in dobili oba omenjena, ne da-ieč od njiju, v neki duplini, se je prijetno kuhalo žganje. V kleti je bilo tudi več. sodov jabolk, hrušk in drugega sadja. Oba sta bila izročena zveznim oblastem. Koncert združenih mladin-f&kili pevskih 'zborov se bliža. Vsi zbori in njih odbori so pridno na delu za boljši uspeli. Kakor izgleda, bo to koncert kakršnega še ni bilo v slovenski metropoli. Sedem Zborov 'bo nastopilo posamezno in skupno. Peli bodo pesmi naših ameriških slovenskih pesnikov: Zormaiia, Zupana, Kristana, K. Župančičeve, Moleka in Krasne. Koncert bo -zelo obširen. . Rojaiki in rojakinje, pridite :n dajte korajžo mladim pev-ccm. Stariši pevcev, vaša dolžnost je, da tudi vi pomagate odboru v vsakeim oz inn. Sam otfebor .se bo naveličal, če ne bodo stariši za njim. Udeležite se sej. Zanimajte se za razvoj zbora. Ni zadosti, da otroka na vajo pošljete, češ, bodo že naredili. Pomagajte sedaj s prodajo vstopnic. Pridite na sejo delavcev in kuharic, da bo šlo vse gladko, kot je (začrtano. Na vse .Slovence apeliram, da udeležijo tega koncerta. Tu gre za mladino in za nas, koliko časa. želimo še slišati slovensko petsem. Ce bomo pustili, da se ta mladina razi de, potem le pričakujmo, da dolgo ne bo donela slovenska pesem po Clevelandu. Odrasli pevski zbori, kako le]w> bi bilo, če bi se udeležili konporativno tega koncerta! Sr..j od tu bo vendar naraščaj za odrasle zbore. Zbori, ki se bi udeležili konporativno, naj to sporočijo tajnioi Miss Traven. obenem naj sporočijo, lvdaj imajo konc?rt, da bomo njih koncert priporočali. Trgovci, izobraženci, kot na primer zdravniki, sdvokati councilman i, upamo da bomo vas vse videli na tem koncertu. Slovenci, ne pozabite dan mladine, dno 18. septembra. Pozdrav! J. Terlep, preds. združenih mladinskih pevskih zborov. ZMAGALEC V MARATONU. William Vičič, 22 let stari Si ovcmec, je bil v nedeljo spet zmagovalec pri maratonskem teku SDZ. v Clevelandu. Vičič je zdaj že v tretje zmagal. Raradaljo od Slovenskega narodnega doma pa do Pintarjeve Carme je pretekel v oni uri, 37 minutah in 11 sekundah. O-iimpijade, na kateri je bil glavni govornik župan Burton, se je udeležilo nad 2500 oseb. Vodja atletskega programa je bil Rudolf Lokar. Drugi in tretji zanagovaleč v maratonskem teku sta bila Frank Za-hizmk in Frank Kleanenčič. SLOVENSKA POROKA V soboto ob 9. uri se je vršila v slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagu, 111. }>oroka ženina Mr. Joseph Oblaka, ki je in vrle slovenske družine Mr. in Mrs. Jos. Oblaka Sr., cerkovnika pri sv. Štefanu in Mi>s Jennie Mladič. Ženin je znan med chicaškimi Slovenci. IŽenitovanja se je udeležil tudi ženinov stari oče Mr. Mar. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI za moški zbor....................................50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .....................50 ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .................... .30 Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV za Klas s klavirjem..........1.25 j ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za gh»s In klavir L— Franc Veiiturini—SESt MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV.......65 ko BIutli, oče ženinove matere ,|.>rdo Juvanec—IZ MLADIH LET, Mrs. Oblak, ki je že v 84 letu, moNki zbori ..................65 staroisti, pa ie še vedno svež in j . . c, I Peter .Jereb—OSEM ZBOROV (mo- trdna pijonirska korenina. Sva-, -ki in meiaIli) .........\ ^ tAtraii m co in vrailrt lin ilivmil ' W0TP 7A Iff AtffR At I HAR. tavanje >=e je vršilo na donru nevestinih staršev. 'ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA V Clevelandu je po dolgi bolezni premi mil dobro poznani Frank Kovačič, star 70 let. Za-imšča žalujoče sinove Franka ml., in Mathewsa ter iičer Terezijo in brata Fabjana v West Parku ter več sorodnikov. Rojen je bil v Skaloviču na Hr-mat^kem, kjer zapušča dva brata. Bil je splošno poznan med narodom ter je mnogim pomagal, ko so dospeli v Cleveland. Dosti se je žrtvoval za narod na društvenem in narodnem polju. V nedeljo zvečer je po dolgi boleemi .preminul v Clevelandu znani Frank Oričar, po domače Peteik, fetar 50 let. Zapušča žalujočo soprogo Frances, roj. Mikuž, doma iz Rakitne pri Borovnici in brata Felixa v Forest City, Pa., kjer je po-fcojni tudi žii\-el 12 let, in več sorodnikov. Doma je bil iz sv. Križa, vas Javorje pri Litiji, kjer z£fpušča brata in štiri sestre. NaroČite se na "Glas Naroda", najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. V Clevelandu je umrl rojak Rudolf Pozek, star 45 let. Pokojni je bil rojen v vasi Adle- šiče. V Ameriki je živel 38 let. * V Leinontu, IU., je mmrl M. Golavšek. Spolni 1 je svoje 77. leto starosti. Rojen je bil v župniji Grižo pri Celju. Ostal je vedno samski in delal v tekstilnih tovarnah v domovini v Nemčiji in Ameriki. V Clevelandu je preminul na svojem domu John Lusin. Star je bil 61 let. Bil je vdovec 6 let. Rojen je bil v vasi Sodra-žica. V petek popoldne" je v Chicagu, 111., preminula Mrs. Antonija Košnik, rojena Jarc, po dolgi in mučni bolezni. Pokoj-iiica je bila rodom iz vasi sv. Dull pri Ščavnici in Štajerskem. V Ameriki je bivala od leta 1910. Pokojnica je ležala na mrtvaškem odru na domu. mtm MILWAUSKE XOVIOE. Terezija Remshak se je morala podreči operaciji na žolč-nih kamnih. Operacijo je srečno prestala. Nahaja se v bolnišnici St. Joe^eph, kjer naj io prijatelji obiščejo. PoroČmo dovoljenje so dobili Joseph Poushe in Mary Jaji^žič ter Gustave Schmeling in Ag-nes Čeme. V Shebovganu sta se poročila Amelija Dragan in Hugo Gehr. NESREČA. Težka avtomobilska nesreča se je pripetila v bližini Cedar-burga, AVis., v kateri so dobili večje pošikofibe rojak Mihael KoHbar in njegova žena Helena ter dva njih prijatelja. Ko so vozili preko nekega lesenega mostu, se je kolo zataknilo v neki jami in <=e prevrnilo v potok. Ive z največjim naporom so razbili šipe v avtomobilu in se tako rešili grozeče smrti v avtomobilu. baseball igra v ven6čixi. slo- V nedeljo okoli polnoči je umrla na svojem domu v Clevelandu dobro poznana rojakinja Marv Zaviršek, roj. Opalt. V Clevelandu je živela 46 let. 1. SI.OVENLVN DANCE VANDA POLKA .................. .. .33 2 ro JEZERU KOLO .................... 3. BARfKA MLADI KAPETANE .......... .. .35 4. OHIO VALLEY SYLVH POLKA .................. . .35 a. T.AM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ .............. .. .35 Športni odseki dveh mladinskih društev v Milwaukee, Wi>., so imeli preteklo nedeljo z?nimivo baseball igro v — slovenščini. To je, vsi običajni »-•ngleški izraizi v igri so se ra bili prevedeni v slovenči.no, kar je brez dvoma vlilo igri mnogo postranske zabave in smeha in povečalo zanimivost. Slovenske izraze v nadomestilo za angleške je pre tolmačil a mladina sama in so prav originalni. NOVICE IZ CALUMETA. Dne 1. septemlbra se je v Hempstead, država New York poročil naš ealumetski mladenič, poročnik Ferdinand Chosa-rt k, sin glavnega tajnika Slov. Hrv. Zveze Ferdinand Chesarek je letos graduiral na West Point vojaški univerzi. Poročil se je z Mi ss Javne Rullman, ki je po narodnosti Nemka. V kratkimi jih pričakujejo na Calumetu, ko bo sta posetila ženinove starše. ŽRTEV SVOJEGA NASLOVA. IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cenc: Ameriška slovenska lira, (Holmar) .50 Orlovske liimne (Vodopiver) ...............50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Ma- Doma je bila iz vag-i Strahomerj"v 30 ),ri Ign. ADVERTISE IN "GlAS NARODA" EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA V NEW YORKU IN OKOUCI PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA (n moSkp) ' (za ženske) Pogreb $110. in VEČ Predno greste kam drugam, pa če Je 3e tako daleč, pridite, ali pa telefonirajte nam za pojasnilo. Jamčimo, dm boste z našo postrežbo popolnoma zadovoljni. 129 E. ?th ST„ med L Ave In Ave A jI 707 PROSPECT AVE, vogal 155 St. NEW YORK TeL: ORchard 4-2568 "BRONX Tel.: MElrose 5-6577 zbor in orkester, (Sattner).... JS0 Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .....................60 Dve pesmi, (Prelovec) za moški zbor in solo.................................20 Naši himni, dvoglasno .................... .25 Gorski odmevi, (Laharnar), II. zvezek, moški zbori ................ .30 ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) .................75 Bom šel na planince, (Bajuk), podpuri ..................................... ^i) ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki _ (Koželjski) .............................. ZA KLAVIR: Buri pridejo. Koračnica —......20 Naročilo pošljite ua: "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. V bolnišnici v Westminstni umrl lord Haldone. Štel je 4?, let, a je bil podoben izzive-lemu starcu. Nekoliko dni prej so s?a bili .našli -popolnoma izčr. panega na stopnicah bolnišnice. Imel je za seiboj £u< I igra I svojevrsten dogodek njost hudičevega odposlanca. Nekega večera, ko ni bilo no- Konec je bila precejšnja rana 1 »enega moškega doma, je sto-,na glavi, ki bo zahtevala daljšega zdravljenja in ali mu bo Roža zaradi tega kaj bolj na- klonjena, nI znano. pila pred neko kmečko gospodi njo grozotno našemljena moška postava. S pretečim glasom je pokazala na deklo in dejala prestrašeni kmetici: 4tVrag me je poslal, da odvedeni Rožo s seboj. Satanov sel je moral biti v resnici grozen, kajti kmetica, ki ni bila plašijiva, pač pa je biLi praznoverna, se je po teli Usedali onesvestila na ležalni kn, na katerem je bas čitala ča-nik. Nič manj se ni prestrašila mlada dekla, ki je odložila ročno delo in sledila neznancu trepetajoč po vsem telesu. Ker inn je šla očitno prepočasi, jo je trdo zagrabil za ramo in vlekel •/.;i seboj. Ko p«i sta korakala zunaj mimo -klndovniee polen, se je Roža opogumila. Na tako lahek način >voje duše vendarle ni hotela prepustiti hudiču. Preden je grozotni neznanec zaslutil, kaj »e bo zgodilo, je pograbila poleno in ga tako krepko tre ^•'•ila /. njim po glavi, da se je zgrudil 11:1 11«. Osvestil se je čez nekaj časa, a tedaj je bil mladi «• < • k I i pogum še bol j zrasel. Stopila je se bliže in mu str-galn krinko z obraza — tedaj je opazila, da je hudičevega sla za. is^ral neki znimi fant iz sose-«ine vasi. Stvar se je potem hitro pojasnila. Pant seje bil v krepko dekle i Dne 10. majnika letos pa jo zaljubil do ušes. Rad bi jo imel I tamkaj rešila gotove smrti tri malo na samem, v času, ko jeimoškc, svojega moža, sina in vedel, da rii nobenega moškega j t ret jega spremljevalca. Ko se pri hiši. Ker je pa vedel, da j ie te dni vrnila domov, je doma JUNAKINJA LEDENEGA MORJA Iz severnega norveškega kraja Trornso poročajo o velikem Junaštvu vrle Norvežanke Ber-tine .lohansen iz Balsifjorda na severnem Norveškem. Ženska ie odšla s svojim možem in sinom ter še nekaj drugijni lovci na lov na tjnlnje ter je s svojo družbo prezimila v mali koči na Spitzbergih. Tako dela že celih deset let ter nikakor ni novinka • tamkajšnjih severnih ledenih krajih. Ona moškim gospodinji, t>ri čemer ji pomaga tudi mala nečakinja, ki jo jemlje vsako leto s seboj. Poleg tega zna imenitno živali devati iz kože, da se moškim ni treba s tem u-kvarjati. Ker pa v pustinji o-staja z dekletcem večkrat sama, zna tudi dobro streljati in je postala izvrstna lovka na divje živali. Podrla je že precej sever nili medvedov, mrožev in tudi lisic. Toda severna polarna noč re navadno zagabi marsikake-niu trdnemu moškemu, Bertina pa se zi a znajti tudi v tistih dolgočasnih razmerah ter ima j vedno polne roke dola. *iiiiititiilliiii«iiiiiii((i(iiii»iiii,l.i:iii!:ti:i{| .iiimniit,■iiiimiii||||(.::itiiiil|| ,tiiiiiiii|, .hiiiiiih ,,«llM|||»ll,,l«M.„l||l'B|ltiil>«ttl"'^I.IIIIIIIII1l,h|ii,,,|!l»HUIJ{|,|lll','-ll||i;|llt' ..................... Za gospodinje Kuharske Knjige... Slovenske žene .-o splošno znane kot dobre ku-s ha ricc. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha jc nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so se-stavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne maleukostne stvari, kot te ali one zelenjave ili dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "(ilas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: g--:-; 'jmwmumnmmmmm SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr 728 strani. Cena $6. LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana $1.50 KNJIGARNA "GLAS NARODA* 216 WEST 18th STREET NEW YORK povedala tisto zgodbo, katero so potem prinesli norveški li-5ti. Sama takole pripoveduje: Bilo je 10. majnika nekako ob 11. zvečer, ko sva z nečakinjo hoteli zlezti spet na svoj mali pregrad v mali kočici. Najino dnevno opravilo je bilo končano, medve pa sva bili utrujeni. Moški, to se pravi, moj mož. moj sin in lovec Sivertsen, so pravkar odveslali v svojem Čolnu, hoteč priti na krov naše lovne ladje, ki naj bi jih pripeljala v Lombemav. Naenkrat .-eni od jezera slišala klicanje na pomoč. Naglo planem iz postelje in zdirjam na obrežje, kjer sens videla, da se je onim trem prevrnil čoln. Svojega moža in sina nisem več videla na vodi, le Sivertsen se je še držal nad vodo. Se danes ne vem, odkod sem' dobila tisto moč, vendar se mi je posrečilo, da sem sama porinila drugi čoln s suhega v morje ter s krepkimi vesli od-veslala Sivertsenu na pomoč, preden pa sem bila pri njem, držal se je pre vrnjenega čolna, sem naenkrat zagledala, kako se je iz vode pomolila roka. Bila je roka mojega moža! Po nekaj udarcih vesel sem bila pri njem, zgrabila za njegovo roko ter ga potegnila k sebi. Moje sile pa niso bile kos, tla hi ga bila mogla potegniti k >e-bi v čoln. Kakor sem šele sedaj opazila, se je moj sin krčevito objemal obleke svojega očeta Oba pa sta bila še pri polni zavesti. Kolikor sem pač mogla, sem •/ eno roko trdno držala oba nad vodo, z drugo pa sem ve-,-lala k Silvertsenu. On pa je bil edini izmed trojice, ki je mogel plavati. Pa tudi on je bil zaradi mraza že tako otrpel, da se ni mogel skobacati v čoln. Vsi trije so se zato trdno <1 r-žali za rob mojega čolna, jaz pa sem na vso moč veslala nazaj k bregu. Ko sem priveslala na plitvino, sem naglo skočila v morje, kjer sem s pomočjo svoje- nečakinje znosila vse tri moške na suho obrežje, odtod pa v kočo. Dolgo pa je trajalo, preden sem jih zbudila k zavesti. ('cz tri dni pa so bili že docela dobri ter so znova veseli odhajali na lov. Naročniki! Pazite n« ŠTEVILKE poteg naslova, ki pomenijo* prva nestr, drug* dan in tretla pa If to. kdaj vam naročnina potrte. Napritnee: — , . 9.5.38 TO POMENI, da vam je naročnina potekla Sep. 5, 1938 Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo poftljanja opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York mm^m i . - ! ICmet je misKl, da ima pred seboj mrtveca aH težiko ranje-i! je za balon, in vreča, ki je bila pritrjena nanj, naj bi nadc*mere«d \FMil je na Srzeto, ki jo je ljubil pnrv lako vreče kakor pred letMin dni, ko *ta se vzela. f'u-do\ir«, U*to življenja je bilo za i:j)m. Irto, ki ga je preživel v » injhni vili na robu mo-jat«^ W»-ko jutro s« je peljal z dotna na i{« |o in k«> je proti večera vo-411 drenov, je njegovo srce drhtelo od pričakovanja. Zdelo -e nui je. kakor da prihaja na tiMit-k k izvoljenki svojega »ea. ne pa »lomov v objem žene. . Ob nedeljah, ko «t« bila oba |»rn#til. Nil j precej razlezen in je na enem krnim mejil na irozdie. kjer -«• j« koneavalo napelje vil. Tam i*' >lala >0 ena vila. Si-z^tin mož -e ni nikoli brigal lastnik« te hi-<\ niti j»- govoril / njim. Vi čutil potrebe, a živi njun so-ed, koliko je -tar in kaj počenja doma. Sizrtin mož je čutil prisotnost tega so-eda bolj kako njegova žena. je bil zanj wijetna os-ba. Zato l i r je živel v svoji vili kakor «?a ga ni 11 a svet 11 tr ni nikoli motil njegove in Sizetine t»'če. Kako sta bila molčeča i:; -ama zase Size t a ;n nje mož, iak<» je tudi njun so-ed živel popolnrvnn zrse daleč od sveta. Niti pozdravljali se niso. Sizo-t n mož. ki je imel samo eno •/■ Ijo, namreč to, da bi živel s ■vojo mlado ženico čimbolj ne-i iot* 110. je bil torej popolnoma /adevolj n. Ko je ko naj bi bil ta Manfred Mjuu -esrrl. t i-ti Manfred, ki ra je Si/.ota srečala v življenju r> mu naklonila takšno pozornost ? Sknsal se jo odvrniti ol tega. a s. < mu ni hntelo pr-reč:-1 i. XekaMen nr^miseln sum mn j ostal v njem, ki se ne dal prepoditi, že tri dni -l je mizadeval, da bi prišel s seboj -Tr,jo ženo in sosedom na čisto zaradi t . zadeve. Ko j. naslednji lan ob na- bil napol odločen, -da to beda--to vohunjenje r/pusti, saj je b;lo brez pomena. Sizeta se mu je zdela čista in nevredna-podlega sumuičfvnja, da ga vara. Kljub temu pa je bil naslednji dan namesto na delo, zopet v gozdu. Dopoldne je zaman! motril soseda s knkr.loin. Pre-j gaujal si je dolgi čai< s čitanjem; knjig, 'katere je imel s '-eboj.j Opoldne je nekaj jedel, ves čast pa je nwiogo kadil. Šolo v popr Itlanskih urah - 1 mu .?«• zopet zdelo vredno, da pogleda proti dolinici. In takoj j*1 videl nekaj, knr -e mu je zde]o rrefino n jegovega truda in opre z van ja. Xjegov >osed je objemal in kal ž n-ko bitje. Ta ženska je bila Sizeta — tako so govorile njegove oči. Sosed jo te prižemal k sebi. Za Sizeti-n. ga moža ni t»ilo nobenega fvnna vi č. Sizeto je spoznal 'udi po obleki, k j • stopala po -r -» lovem vrtu. Zvečer -e ie vrnil »lomov. Sizeta n: npaaila na svojem jirožu ni>V»€ne spremembe. Xa-vzlie t - mu je imel nje mož strašil ure za seboj. V gozdu je trpel nedopovedljive muke. Bi. 1j ira jo -ram. odkriti svoj ob-• az t koj. zato se je trudil, da W bil prijazen - svojo ženo. Skušal j« biti -eelo ljubezniv. A vso noč s*1 je valjal brez span ja , o ležišču in zjutraj se mu je •delo, da mera nokaj ukreniti, k< r je zdaj prišel pravi ča« za to. Skoval je m črt, kako se l.o osvetil svojenra >o-» dn, ki mu je uro pal mlado ženo. Tretji dan je^vl namesto na delo zopet na grič nad gozdi-[čtni. Xastavil je kukalo iu zopet je ugledal soseda, ki je ob- . '^^Š^^SS "m ■" Slika nam kaže avtomobil "T!nuiderb<»lt v katerem je am«-iiški kapitan (I. is!ieo .'I4."» mil j na uro. K. Ky-ton v > t»i! pri Bonneville, 1'tah, z na CIGARETE PINANCARJU NA GLAVO. »vedel, se mu je na glavo nekaj i ' 1 Iz Brik-lja ]>or(.čajo tole ve -e!o tihot;if>sko zg«»iibieo: Bli>?u St. <^ti litina n;i b.-lgij-| ti-stilo. Prižgal je -ko-franeocki meji h ži preet-j -vetilko in v svoje v« lik gozd, ki mi vča>ih /••nj tiln-tapei živahno tihotapili blago iz ene države v dru-uo. Kajpada to tihotapsko ve j eej-vetle noči je tud* lahko. lupila blago. Omislila sta >i --— j opazil, tla je takrat po zraku le- vak- ga večera -Ii- '| :;!i na tistem kraju tUt»> prav!f.,pi ud no žvržuaiiije. Kal: r je bi-' nel ;u, ki l.i Niti Veni nega sledu o člove-rnu bi 1 bog I stn -t i ' .. ii:st -e ni ganil na drevju. Pr *U ',riskal je gozd in tlrevje. psi i za-1 , , : . , .. . . , » . , , , Stražnik poslusa, pa v gozdu >•-1 |e ni dolgo trajalo, ker jmu , , . . . , ... , , , J , n; vi: dala noena tišina je bila 11 na ne a oIm-Ii držav * irnialu za petami. Financ tisti gozd prav iimh"*iio -tražili. Vsak dan in vsak noč I« ži tamkaj finančna stra-i'7" '" ' N\ zadnje oa -o dt»gn:di. . v. ... ^ cigarete na glavo. i( . . .. v... za v za«:'di ter preži na tiho- Mrrko mi kaj je. Nikarte si mi «mee. ! Diugi v< čer je strn/nik /.<> ' -lit", da je k.ij strašilo Stvar Tedni -e je po tistem gozlniptt piisel na 11— 11 krai v gozdu je bila preeej enostavna, čeprav srnin kal (belgijski finančni -.tra j n -krit po-lu^al, <)!» določe- v-i> moč prebrisan:. Blizu žar Henri Ihipont. Bil:, je žejnem času i<- znova nad njim .-iej« ria b Igijski strani " na temna noč. on pa je mirno žd«*l1 m k-j j zažvižgalo. Ie da se t<>- -vej. kun t ijo belgijski knietič, v svojem skrivaVi.ščii tt r {»režiil.! krat ni nič u-.'ilo. Pač pa je ki ima *:e d.aleč od mej.* ua Xacnkrat je na«l -eboj zaslišal j "daj spoznal, odkod firihližno tVaner • ki strani svojega -osi- >if kako žvižganje. Brž se je j prišel ti-ti žvižga »oči šnnedri. Ta dva moža sta se d«»go- ezrl, tla bi pogledal, kako inilu karu je izgini!. V mraku v. ril . da bosta po zraku tilio- električnoj ktnicn. Cele letine so pr. i~ka !>e ta reč imenuje, sta potem t .v-ako noč metala drug drugi-a m icaj ni j.en tihotapsko blago <"-ez mejo. -ta brez laiiko tile- a. lie da bi se jima bilo M i je. l\a*I: r je l»i-j treba bati. da bi za prav ja«no. takrat ni ž\ i/ j čuj. črni l innaearjem. Dobro galo. Kakor hitro na "«e biloj-ta vedela, tla finanear tiči *» ■n-»tj >\etlo ali pa eelo megle I gnuiovju ali v gozdu. »>na dva no. takrat je zopet na v-» meč; pa -ta -e smejala, ko je blago žvižgalo skozi gozd. ii.ad glavo llnanearja frčalo v hugo di • ■ dan« - lobičk:: no-no ž«dt». In z-ul"Va bi se morda prav bujno in razvijala, ko bi ii-tega več ra katapult svoi»li eignret m- bi! -ti.-- 1 -avio t*: na near ju na glavo. Tisti eigaretni •!« ž pa je o pe/eril finaiu-o. da je post ila previiln:; in je nazadnje n.i-la trl a r« šuikn ua tej in na oni -trani. Seda i i" k- n e. vadntnn času odhajal z domaJjcmr.1 žensko v višnjevi obleki je I ili Sizeta prav Žid:'ne v o-j, r j0 poljubljal. To ga j" ta-Ije. Kupila >i je bila v mestu i ko razkačilo. da je brenil kn-] !<• a dne v gozdičku nad svojo j ;re'*šn ji dan lepo barvasto ob-jkalo v stran. Napotil se je na- vilo. -e je mukoma trudil, da hi obvladal petero svojih čutov. X.'< 2ov diMni mir je bil proč. Po glavi so mu rojile Čudne aiišli. D- n se je začel s prekrasnim i;it r»mi. Sedela sta s Sizeto na kit pi. oh kateri so cvetele vsa-N.vr-tne rože. Sizeta je naslo- I ko. -vo je vrst no kembinaeijoi»: vnost ektzi grmovje proti; iz višnjeve -vile. ki se ji je!sosedovi vili. Dobre i>ol ure jej imenitno podala k obrazu. Ob grajalo, preden je prišel na za-j v) ov< -u j> mož Sizeto ie enkrat | željen i oilj. Prekoračil je niz-j ehjrl z očmi. Sizt ta ni nitij ko ograjo in plazil po v s h j slutila, kst Hn^M. tU Jr pwufm » tM« ■t(«rrk. VlN nmAr it«l(«-tetnr «hu«njr \mm immtrmm mJImIJ*« pcjannila ta urili rit patrrfea* »rNkrtrtl. da Jf patMuJ« uackM la bltn f->tt m f»-m mm trn v«a paJaMitla. proti sosedstvu. Točno! Xa| vrtu je -eilel Manfred in je dr-j naročju ž iiisko glavo.i aj se godi m d njegovo vilo inlijladil jo je po la-eh. In žen-j o-edovo hišo. '.-Ka nosila Mišnjevo obleko.I Opazil ni nič posebnega. Si-J Sizetinemu možu je »planila kri j v glavo. Čutil je že. kako se| mu udirajo tla pod nogami. V tem trenutku ga je pokli-eal z imenom glas njegove ž^ne. Ozrl sr* je in je videl, da stoji na pragu domače hi^e. 1' Tak priti i nu notri in sedi i k mizi." ga je povabila s pri-iarnim glasom. Ko se ji je približal, ga je . prejela z ljubeznivim nasmeškom. "Kaj si tridi ti ž1 opazil, da -e nekaj godi pri sosedu?" je vprašala Sizeta svojega moža. "Kadarkoli pogledam na njegov vrt, vi«dim. da se poljubljata. Tn ne i^izi me to. da se polj uW jat a, arrcpaik to, da iiosi ena prav tako rtbleko, kakor iaz . . Ml »TMfcrkfaM m, MM pMtajr u patraln* 4«v«IJrnJa M«tl n«*. tiztj* la »pl«4i ta. kar jr «» putttvaajr H^« * aaJtitlrrJArai tu*u. la kar Jr flavita. sa aajaiaajftr »trtltat Nedrtavljanl naj ar #dla*aj« <§• cadnjrfa trrhutka krr p**4»m •r MM Iz WanMncfana pmtrmltf 4»%«.1 JrnJr. KE KNTKV PERMIT. Irpl aaJaMuJ m mmm. f'lMtr I frt tak«) » brmptatfaa m**«lls in lacaavIjMM Vaa ia kMtr iNirmi Ih hMm pafaralt "■M a SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Trtvel Buren«) 2 I 6 West I 8th Street New York, N. Y. "'GLAS NAftODA" % >9:1 jfarno v dtairo do- jj movine, Kdor ga Ko< 0 | . 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata AladŽija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN iN ISKARIOT 1 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Ne varnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nn divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cenn $3.50 WINNETOV 1 2 knjig, s slikami, 1 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadn. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. - -Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč no. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenie Publishing Company 216 WEST 18th STREET 1 NEW YORK. N. Y. *BLZ0 HXBODZ* >— m EOIOEST RLDVERI DULY IN U. JL ROMAN 12 ZIYUEUA ZA M6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. - "Ljubi, dragi go&pod Werner, ali ne moreš mojemu ljubemu papanu povedati, 'kako «lnbo se mi godi ? Ali ga ne moreš prositi, da zopet pride ipo mene? In ti tudi ne, ljuba, dobra teta Brigita?" Tako pogosto šepeče tej sliki. Proti sliki Kvojetga oe«ta pa se ni upala naravnost pogledati, kajti .bilo je čudno, čim dalje je bila od nj< ga ločena, tcim bolj ga v duhu vidi samo se s temnimi, je«zn'nn obrazom, kot ga. je videla nazadnje. Tudi njena punčka Liza je bila zaupnica v|-eh njenih srčnih potreb. Njej je povedala vse, čt-sar ne :bi nikomur drugemu zaupala. Kajti pre-mehki čut je zadrževal Dagmar, da bi svojo stisko pdtsžila strieu Kgonu, ki je bil vedno dober in prijazen do nje. Hpočetka je prišla 'k njtinu s kako pritožbo, toda opazila je, kako mu je'bilo hludo in da se je potem * teto Katarino propiral. In teta jo je nato tako jezno pogledovala, da se ni več upala stricu Egonu kaj povtdati. In tako se bolj in bolj omejuje na to, da toži svoje gorje punčki Lizi in sliki, iz katere «o Brigitino in Wernerjeve oči tako to-lažilno zrle v njo. In vedno bolj se j^ ubogi otrok v svoji tugi zapiral asm v *ibe. s s vojim kljujočim domotožjem in s hrepenenjem po ljudeh, ki bi bili ž njim talko ljubeznivi in dobri. In nelkega dne ji zopet velika bolečina premine srce. 7,i-zo je Včak večer, kadar je legla spat, položila na viznožje in zjutraj je vedno najprej pogledala svojo najljufbšo punčko. Nekega jutra zopet poseže v vznožje in Miplje še vedno malo zaspano po svoji Lizi. Toda roke ji zagrabijo v praznoto _ punčke ni bilo več. Prestrašena skoči Dagmar h postelje i nteče bo-;i, v nočni •mjoi po mrzlih kamnitih tleh v Elenino soibo. Klena! Elrna! — moja Li-za je izginila! Ali je nisi videla!" Mpraša z objokanim glasom, tresoč se v strahu za ljubljeno punčko, k: ji je bila več knt punčka, ker je temu :.urve.n«u bitju veljala vsa njena bolečina, v-e njeno hrepenenje. Klena se zaspana dvigne. 4iNisem je v rdela, saj niti nikdar ne pogledam te grde pUJW'ld , to veš. Ampak najbrže jo je Marietta nazadnje vrjrla v ogenj, kamor je tudi spadala." Ta trenutek vstopi Marietta. Dammar se trese po vseh *vojil. udih m >4oji. kot pribita k tlom pred staro lsu*kinjo. "Moj punčka! Moj« Uza — 'kje je moj liubček?" vpra-ša hripavo. Marietta st nasmeje, da postane vsa ivlečn, ' /e davno .se cvre v ognju; denes zjutraj, na vse zgodaj * m jo skrivaj vzela in jo sežgala; te umazane cunje nVmu, vre mogli trpeti v hiši." Dagmar nekaj časa v veliki boleeti stoji kot okamenela Pa J1 nenedoma zavre jeza in z divjim krikom se vrže na popolnoma nepripravljeno služkinjo in jo z vso silo « stisnjeno pestjo vdari v njen zaničljivo «mejoči se obraz Dra-f ace tako dobri, mehki otrok je moral ta trenutek, v katf-u m je bil vsled žalosti in bolečine ,>opolnoma iz tira, priza-det, tatici •svoje Lize nekaj hudega. In tako vko< <*a bi Dagmar vda ril a, toda isti tremi ek Dagmar izpodisne in se onesvefioena, z-rudi na kamnita tla. Za njeno mlado srce prevelika boS „ za jeon^till tUja P0V°jo mater- <**!» Katarina prišteli ^farietta nav.dezno mrtvo Dagmar položi v njcno poste^ / razburjeno gostobesednostjo pripoveduje Mariet- iw VI Vf 1 T SeVPda V "M ^»i luči. S hladnimi oomi gleda Katarina bledetra otroka k; i leži nred »in a otroka, ki t,e vedno brez zavali innni««r ** Je Mar,etti kako besedo pri- 2klPa Pride lud: Strasser, ker je slfšal ni p3iPa8e ^ ZOI>et Zff0dUor' ^ ^topi k Dagmari- xzela ^n^l0'^ ** amed,el' ker ji * Mari*"* slednjič nmvo ^ ^ J° Pripoveduje žena za- Hgon g«, sknbno ;ibloni nad otroka g takem slučaju trefoa storiti, da odžene omedlevico Neka .asa ne pregovori nobene besede, toda očitajoče gleda svoji ^ 1 'M" " n,kk,ar P0^1^^1- ^^ ^ i časa ko •ATehTTrZrlPrrawk. Rbvt-^edaj, ko inm zaprte oči, je mojemu bratrancu tako podobna, da od reč« m Da ^ mar vs^k d\-oin, če sem ga lrtlai imel." Katarina pa tega ni hotela videti. Ne odgovori, toda njen mož tudi ni zahteval n&aicega odgovora. Pravi H o* ■ tr - • > . $ i. f * KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK PO GLADKI SOLNČNI JUŽNI PROGI 'SOLNČNI STRAN: ATLANTIKA"—NAJHITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA •IZREDNA PRISTEDNJA' PRI VOZNIM V TRETJEM IX TURISTIČNEM RAZREDI Posebne izletne tvne s<» le za omejen čas. Stroški /ji tja in i n-zaj no le 1 y, vožnje v eno smer jhmI jnigojeio, da se vrnete ]m» -i tednih ^vojeKsi hhanju v Kvn.jM. Vprašajte b!:tt.re}?ak«.li jM>- olilašeheega agenta /,a iMxIrolmosli n Zajmafitt si popoln užitek prekooceunske vt-iaie. Izberite katerokoli Italijansko iad>o ter se vt-selite edinstvenih prednosti pladke, solm-tie JUŽNE PROGE, ki vam nudi popoln užitek iu udobnost, osvežujoče 'n zdravo življenje za itof-itek ali igro na tKlprtili solnčnih krovih vas stori udobnt-pa in oživljenega letvam da priliko veseliti s»- vseh užitkov na poti v Va- krasno tlomovino. Ladje Italian Line imajo nepreko- sljive kabine, kuhinjo in postrežbo. VULCANIA SATURNIA Naravnost v jugo.ilaviji) 17. sep.; 15. okt.; 5. nov.; 2(i. nov. R E X C. D SAVOIA ROMA L'jeko Genove: Sep.; 1- okt.; 8. okt.; 22. dki29. okL; 12. nov. Za pojasnila vprašajte pooblaščenega agenta aH pri ITAXJA.N I.IXE, 624 5th Avenue, New l'ork City. ITALIAN L IN E Francija-= svetovni upnik V najnovejši številki pariške 41 Illustration" je priobčil francoski naroitno^oAiJodarski pistelj Robert de Bauplan članek o posojilih, ki jih je Francija dovolila raznim evropskim, azijskim, afriškim in ameriškim državam. Že pred vojno je imela Francija pridevek bankir Evrope, ki je ohranila tudi po svetov, vojni. Denar francoskega človeka in seveda tudi velika sposobnost francoskih poslovnih ljudi ter finančnikov to so činitelji, ki omogočajo Franciji, da s kapitalom zalaga skoro pol sveta. Danes se je obseg francoskih posojil skrčil na znatno manjše ozemlje, kajti med onimi državami, ki so od leta 1919, dalje prejemale posojila, ni več Rusi- je, največjega francoskega dolžnika. Pisec postavlja na čelo — piska francoskih inozemskih ' posojil dolg carske Rusije, ki jc j bil ugotovljen leta 19:24., ko jo 'komisar Trocki izrazil voljo, d h bi se sovjeti poravnali s carskimi upniki na 50 odst. Francija je takrat ruski dolg označila z ogromno Številko 20(>, svojo naklonjenostjo. ' Xajveč je v tem času dobila Ro mutiija (8459 milijonov frankov), tedaj < loma lega dvakrat toliko kakor Jugoslavija (4H17 [milijonov). Avstrija je bila j menda miljenec pariških finančnikov, kajti prejela je nič I manj kakor 5418 milijonov, te j daj relativno in absolutno — i izvzemši Rumunijo — več ka-, kor Poljska, (Vškoslovaška ali Jugoslavija. Zdaj imajo Francozi nekake tež k o če zaradi teh avstrijskih posojil. Češkoslovaška je s svojimi 2396 milijoni 'dobila še najmanj, Madžari pa so si znali pridobiti 3229 milijonov, kar je relativno mnogo | več ko JugoslOveni. Zelo radi so v Parizu posojali Nemčiji; dali so ji vsega 6726 milijonv, dočkn so zavezniški Poljski dovolili 2*4 milijarde manj. Turčija je udeležena na francoskih posojilih približno z enakim zneskom kakor Jugoslavija, do bila je 470 milijonv. Bolgarom se je komaj posrečilo-zaključiti dve posojili za skupni znesek T42 milijonov. Kar se tiče posameznih po-iojil Jugoslaviji, je bilo prvo zaključeno leta 1924. (263 milijonov), drugo 1. 1931. (250 milijonv), tretje zopet 1. 1931. (1025 milijonov in 676 milijonov), četrto I. 1933. (128 in 277 milijonov), peto 1. 1934. (139 milijonv). ku živečih mačk in potem je i-mel mir pred podganami. Ko so ga rešili, je bilo v njegovih kolibah 100 mačk. Iz knjige tu di ne izvemo, kako dober tekač je bil. Gotovo ni zaostajal za olimpijskimi zmagovalci, ker je dohiteval divje koze. V štirih letih svojega bivanja na c to k n jih je ubil 500, ujel pa še več. Ko se je Aleksander ozrl nekega dne na morje, je zagledal ladjo. Ce hi bil slišal pogovor mornarjev na nji, bi bil j kar poskočil od veselja. Pogovarjali so se namreč, da se bo lad i a ustavila pri otoku Juan Fernandez, ker je tam mnogo koz in ker je mornarjem dišalo .-veže meso. Ladja je krenila |proti otoku in bradat mornar, naslonjen na ograjo, ga je ra-Idovedno motril. — Dajti mi j daljnogled je vzkliknil: — Nisem se motil, na otokn je človek ! rez dobro uro se je ustavil pri otoku čoln. Selkirku so tekle solze po licih, tako je bil ga injen in vesel, ko je po štirih letih zopet zagledal ljudi. Toda njegovi novi prijatelji so le težko razumeli njegovo škotsko narečje. L. 170S je stopil Selkirk na angleška tla z 800 funti — to je bil njegov delež pri napadu na neko špansko ladjo na povratku — in potem je živel deloma v Angliji, deloma pa na morju do svoje smrti leta 1723. Zapustil je dve vdovi, ki sta se do smrti prepirali zaradi njegove dedščine.. ANGLEŠKI VOJN F MINISTER Leslie Ho're-Belisha, ki je izvedel reorganizacijo angleške armade. Slika je bila posneta na zadnjih manevrih. ROBINSON CRUSOE Leta 1723 je umrl mož, ki je bilo njegovo ime znano po vsem svetu. Bil je to Aleksander Selkirk, a svet ga pozna pod imenom Robinsona Crusoa. Aleksander je bil še deček, ko je pobegnil od doma in se napotil na morje. Njegov oče jt* bil krpar v FifL Več let je po-ioval Aleksander po morjih, zdaj na tej, zdaj na oni ladji, dokler se ni spri s kapitanom zadnje ladje in izjavil, da se ra je izkrca kakor da bi se vozil s tako staro podrtijo. — Torej te pa izkrcamo I — je zakričal nanj razjarjeni kapitan. — Na otoku Juan Fernandez te pustimo. Te že naučim! Edino ko ze ti bodo delale družbo, ker Irugače ne zaslužiš. V "Robinsonu Crusou* stoji, la je zgradil deček dve kolibi, ne zvemo pa točno, koliko je trpel. Tako so ga silno nadlegovale podgane, ki so mu požrle vse, kar je spravil skupaj, la bi ne umrl od lakote, ponoči «o mn pa grizle celo stopala. Zato je ujel več divjih, na oto- KRETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEW« 9. septembra: Bremen v Bremen 10. septembra: Voleiulam v Boulogne Rex v tienoa 13. septembra: Parbi v Havre 14. septembra: Normaiidie v Havre Aquitauia v Cherbourg Hamburg v Hamburg 16. septembra: Europa v Bremen 17. septembra: Saturnia t Trat 1*0. septembra: Statendam ▼ Boulogne JI. septembra: De Urasse v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg •J2. septembra: lie de France v Havre ■ -4. »eptembra: Conte di Savola v Oenoa ,27. septembra: Bremen t Bremen Nieuw Amsterdam v Boulogne Cbamplain v Havre 28. septembra: Normandie v Havit| Hansa v Hamburg 1. oktobra: Rex v Oenoa Veendam v Bolougne 4 oktobra; Paris v Havre Europa v Brtmen 0. oktobra: Queen Mary v Oherhour^ 8. oktobra: He de France v Havre Roma v Genoa Volendaiu v Boulogne 11. oktobra: Statendam t Boulogne 12. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 13. oktobra: Bremen v Bremen 15. oktobra: Vuleania v Trst 18. oktobra: Nieuw Amsterdam r Boulogne 10. oktobra: Queen Mary v Cherbourg 20. oktobra: Europa v Bremen 22. oktobra: Cbamplain t Havre Conte di Savola v Cenoa 2G. oktobra : Aquitania v Cherbourg 28. oktobra: lie de France v Havre 29. oktobra : Bremen v Bremen Rex v Genoa Veomlam v Boulogne VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj Imate pla£ano naročnino. Prva številka i>omeui mesec, druga dan in tretja pa leto. Da prihra- nite ne|H>trebncga dela !n stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost ali jo pa plačajte našen-u zastopniku ▼ Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana s debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tuu; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Uukfr COLORADO: Pueblo. Peter Culig. A. Saftič Walseuburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Ft. Zupeeti* LLJNOIS: Chicago, J. BevCMt Cicero. J. Fahftaa (Chicago, CTLeero In Uiinoiaj J (diet, Jennie Bamblcfa La Salle, J. SpeMch Mascoutah, Frank Angrurtln North Chicago in Wankegaa, Hntk -Variefc ■URYLAND: Kltzmlller. Fr. Vodoplver MICHIGAN: Detroit, I* flinfcn MINNESOTA: Chiahoim, Frank Goaže. J. hran'« Ely, Jo*. J. Peshel Eveleth, Louis Goals ..Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John Povfe Virginia, Frank Hrvstlrh MONTANA: Roundup. M. If. Panlsa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Guwanda. Karl LRUs Falls. OHIO: Barberton, Cleveland, Anton Bobek- linger, Jacob Resnik, Jo**- Siaptuk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balsnt. John 1 Youngstown, Anton Klkat] OREGON: Oregon City. J. Kotolar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton. Anton Ipavee Cunemaugh, J. Brszavec Coverdale in okoUca, Mrs. I Export. FSrrvll, Jerry Okcrn Forest City, Math —»n Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Notxt Homer City, Fr. Ferenchak Jtdinstown, fshn Palaatz Krayn, Ant Tauielj Luzerue. Frank Balloch Midway. Juud Žtut Pittsburgh in okolica. Philip steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. BcMftst West Newton, Joseph Jovan , WISCONSIN. Milwaukee, West Allis, FT. Sheboymn, WYOMING: Rock Springs, DiamoudvfUe. Jos