84. številka. Ljubljana, v četrtek 14. aprila 1904. XXXVII. leto. Izbaja VBak dan zvečer, izimsi nedetje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za eetrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano • pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpo&iljatva naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po H h, Ca bo trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi raj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, npravnifitvo pa v pritličju. — DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vojna na Daljnem Vztokn. Katastrofa pred Port Arturjem, Včeraj so došle is Port Arturja vesti, ki zvene skoro neverjetno in katerim bi Človek ne verjel, ako bi ne bile celo iz Petrogr&da potrjene. Določnih, natančnih poročil sicer ni, vse je zavito v neko tajinstveno kopreno, a že iz tega se da sklepati, da se je moralo včeraj pred Port Arturjem dogoditi nekaj strahovitega, za rusko portarturško e^kadrj morda naravnost usodepolnega. Ena izmed največjih vojnih ladij, oklopnica »Petropavlovak« se je pGtopila, to je gotovo, a!i je zadela na podmorsko mino, ali pa bila morda zadeta od japonskega torpeda, to pa je popolnoma nejasno. Saj ae niti prav ne ve, ali se je oklopnica »Petropavlovsk« potopila med bojem z japonsko mornarico, ali pa, ko se je vračala v pristanišče, ko so se Japonci še nahajali na širokem morju. Ako je vest, da je »Petropav lovsk« zadel ob lastno podmorsko mino, resnična, se mora človeku nehote vsiliti mnenje, da Ru3e zasleduje zla usoda. Kar jim ladij ne uničijo Japonci, razstreli jih lastne ruske mine same! Stvar nam ni po* popolnoma jasna, vendar pa moramo, dasi s težkim srcem, izpovedati, da se nam zdi, da vlada v ruskih mornarskih krogih v Port Arturju obžalovanja vredna brezbrižnost in malomarnost, ker drugače bi moralo biti izključeno, da postanejo žrtvo ruskih tudi admiral Makarov, to pa bi značilo za Rusijo pravo praveato katastrofo z nedoglednimi posledicami. Admiral Makarov, ta nada ruskega naroda, o katerem je bila vsa Rusija prepričana, da bo zmagonosno zlomil japonsko premoč na morju, naj bi bil poginil neslavne smrti baŠ v trenotku, ko bi ga domovina najbolj potrebovala! Ne, to ni mogoče, to mora biti pomota, to mora biti zlobna laž! Laž, pomota? Saj se vendar ta vest v bistvu celo iz Pe-trograda potrjuje! A navzlic temu ji ne moremo popolnoma verjeti. Zatrjuje se, da je admiral Makarov utonil, ko se je potopila oklopnica »Petropavlovsk«. A kake je to mogoče, saj ta oklopnioa ni bila admiralova ladja, saj doslej še Makarov ni nikdar vodil svoje eskadre s te ladje in baš včeraj bi naj bil zapustil svojo admiralsko ladjo — br-zovozno križarko »Askold« in se preselil na poginu posvečeno oklop-nico »Petropavlovak« ?! Ako je to resnično, znači to višek tragične usode, to tem bolj, ako je admiral M&karov, ta vojak in junak od nog do glave, poginil po nesrečnem naključju in ni umrl slavne junaške smrti v Ijutem boju proti ljutemu sovražniku! Vsekakor je včerajšnji dan za bratsko Rusijo — dies nefastus, črn dan nesreče in zlega. Vso prostrano Rusijo navdaja globoka žalobt in tuga, in tisoč in tisoč slovanskih src se krči cd bc- podmorskih min ruske ladje same. I lesti in pretaka gorke solze. Tudi Vemo, da je to huda cbdolžitev, vendar pa se nam zdi, d* je pod danimi pogoji, vsaj kolikor se da iz sedaj znanih činjenic sklepati, kolikor toliko utemeljena. Sicer pa bi za Rusijo izguba oklopnice »Petropavlovsk« še ne po-menjala nikake katastrofe, ako pa je res — in po doBedaj došlih verjetnih poročilih nimamo vzroka o tem dvomiti — daje zajedno z oklop nico »Petropavlovsk« utonil mi Slovenci delimo z ruskimi brati to tugo, a v tej tugi je nam v utebo trdna vera, da bo Rusija izšla navzlic vsem nesrečnim naključjem zmagenosna in zmagoslavna iz boja in da »zginut ruski voroženki, jak rosa na solnci«! Črne vesti iz Port Arturja. V Petrogradu se širijo najr&z ličnejše vesti. Pravi se, da je namestnik Aleksejev poslal carju več važnih brzojavk. Nadalje se zatrjuje, da so admirala Makarova ▼ jeli Japonci, do čim trde drugi, da je utonil. V Berolin je došla iz Petrograda vest, da je admiral Makarov mrtev in da je že danes napovedana božja služba za pokoj njegove duše in za posadko, ki je utonila na o k 1 o p n i c i »Petropavlovsk«. V London pa se poroča iz Ci-fua, da so Japonoi včeraj zjutraj ob zori napadli rusko eskadro, ki je v polni svoji moči priplula pod poveljstvom admirala Makarova iz pristanišča in odbila japonski napad Pozno popoldne je bila razglašena v Petrogradu brzojavka, ki jo je poslal carju Nikolaju poveljnik portarturske trdnjave in ki se glasi: Oklopnica »Petropavlovsk« je zadela na podmorsko mino in zletela v zrak. Admiral Makarov je najbrže utonil. Naše brodovje je usidrano pri Zlati gori, japonsko pa se približuje pristanišču. Veliki knez Ciril, ki se i e rešil, je ranjen. Nekoliko pozneje je došla carju brzojavka generala Grigoroviča, poveljnika portarturškega pristanišča, glaseč se: Najudinejše javljam Vašemu Veličanstvu, da so bili dosedaj s oklopnice »Petropavlovsk« rešeni: Veliki knez Ciril, 6 Častnikov, med njimi težko ranjeni poveljnik oklopnice Jakoblev, 2 poročnika, 3 ks-detje in 32 mornarjev. Dosedaj smo našli mrtvih 12 mornarjev, 4 častnike in 1 zdravnika. Japonska mornarica je zginila z obzorja Podrobnosti ho poročal podadmiral knez Uhtomski, ki je začasno prevzel poveljstvo mornarice. Namestnik Aleksejev poroča carju: Glasom poročila poveljnika p or t a r t u r i k e t r d n j a v e a o naše oklopnice in križarke, ko se je sovražnik približal, o d -plule pod poveljstvom admirala Makarova it pristanišča-Japonska mornarica se je na hajala še na širokem morju. Ko se je zbralo že 30 japonskih lad i j, se j e n a š e b r o d o v je vrnilo v notranje pristan i ft če-Oklopnioa »Petropavlovsk« je zadela ob podmorsko mino in bila razstrel jena. Veliki knez Ciril se je rešil. Japonsko brodovje je usidrano pri LiaoČangu. V Parizu ae širi vest, da je oklopnioo »Petropavlovsk« razstrelil japonski torpedo, drugi zopet trde, da je imenovana ladja zadela ob takozvani mirujoči torpedo, ki je eksplodiral in pognal oklopnico v zrak. V Petrogradu se splošno govori, da se je podadmiral knez Uhtomski, ki je prevzel začasno poveljstvo portarturske eskadre, včeraj popoldne zapletel v boj z 18 japonskimi ladjami. Ker še ni de slo nobenih natančnejših poročil, se v Petrogradu boje za usodo ostalih ruskih ladij. Splošno se dosedaj ničesar natančnega ne ve, kaj se je pravzaprav včeraj dogodilo pred Port Arturjem. Gotovo je samoto, da se je potopil »Petropavlovsk* in da je utonil admiral Makarov. Kako se je to godilo in kdo je to strahovito katastrofo zakrivi!, ne ve dosedaj nihče, a bo to pokazala najbližja bodočnost. Vojne operacije v Koreji, »Standartu« se iz Seu!a poroča, da so Japonci, ko so zasedli Vidžu, spoznali, da imajo Rusi namen, se postaviti na severnem obrežju reke Jalu Japoncem v bran V Tokiju pa se splošno govori, da se je na reki Jalu že pričela odločilna bitka med Rusi in Japonci, dasi Še niso došle nobene direktne vest'. To se sklepa tu4i iz tega, ker so dobili vsi vojni atašeji, ki so prid*-ljeni japonski ar madi, povelje, da se naj pripravijo. da v kratkem odpotujejo na bojišče. Atašeji se baje že te dni odpravijo na bojno polje. Ob izlivu reke Liao. Iz Tiencina bo poroča v London: Japonci nameravajo v najkrajšem Času napasti NiuČvang, preje pa morajo uničiti rusko brodovje vPort Arturju. Najraje bi Ruse izvabili na morje in jim potem zaatopili pot v pristanišče. Japonska eskadra je baje že pričela odločilno bitko z ruskim brodovjem pri Liaotienšanu v obližju Port Arturja. Podrobnosti še v Tiencinu niso znane. Iz Niučvanga se javlja da bo odpor proti morebitnemu japonskemu napadu zelo velik. Cela pokrajina od Kaipinga do Liaojanga je močno utrjena. Vsi fori pa se ia vedno utrjujejo. Zlasti močna armada je koncentrirana v Tašičavu. Podzemeljski rovi in mine so zlasti močne ▼ Hajhenu in Anšančanu, da je mand-žurska železnica popolnoma zavaro-vana'in da se bodo mogli vedno še dobivati novi vojaški oddelki iz Muk-dena, ako bi se potrebovali. Kakor poroča rusko brzojavno agentstvo, a« je v pondeljek pojavilo ob izhf u rek« Liao več sumljivih ladij, na katere so ruski fori nemudoma začeli streljati, in sicer iz daljave 200 vozlov. Ladje so se jadrno umaknile. Obče ae misli, da so bile to japonske ladje, ki so semkaj priplule v svrbo reko-gnosciranja. Admiral Makarov. Admiral Makarov, ki je na toli tragičen način izgubil življenje, je bil 23. februvarja t. 1. imenovan poveljnikom ruske vojne mornarice na Daljnem Vztoku na mestu admirala Starka. Makarov je bil rojen leta 1848. v Nikolajevu na južnem Ruskem in je bil torej star 56 let. V vo;ni mornarici je služboval od 1. 1864. V ru-s^o turški vojni ). 1877 je bi! Makarov poveljnik oklopnice »Veliki knes Konstantin« in se je posebno odlikoval s tem, da je neke noči poskusi LISTEK. Uspehi slovenske umetnosti. Ko se je izza dobe slovenskega preporoda pričelo naj živahnejše gibanje in delovanje na vseh poljih, zdelo se je, kakor da bi bilo Slovencem usojeno, da bi edino na polju upodabljajočih umetnosti ne imeii^sposobnih delavcev. V sedemdesetih letih ste se sicer pojavili na obzorju slovenske umetnosti dve svetli zvezdi, katerih blesk je segal daleko preko mej ožje domovine — brata Šubica, toda ko sta ta dva umetnika legla v prezgodnji grob, se je kazalo, kakor da bi z njima legla v gomilo tudi jedva porojena slovenska upodabljajoča umetnost. In res so potekla leta, ko nismo imeli Slovenci na tem polju niti enega delavca, ki bi bil dostojen nositi ime pravega umetnika. Sele v devetdesetih letih se je v tem ozira preokrenilo na bolje; stopila je v javnost cela vrsta mladih nadarjenih mož, ki so takoj s svojimi prvenci dokazali, da se nahaja v njih ne samo krepka stvarjajoča sila in umetniški talent, marveč tudi resna volja, se izobraževati in izpopolnjevati ter ustvariti dela trajne vrednosti. Na umetniškem polju je vzniklo novo živahno življenje, ki je doseglo svojo kulminacijo v ustanovitvi „Umetniskega društva" in v prireditvi I. slovenske umetniške razstave v Ljubljani. Ta razstava je bila nekaka revija slovenskih upodabljajočih umetnikov in slovenska javnost, ki se je dotistihmal jedva zavedala, da vobče eksistuje slovenska umetnost, je v svoje ne malo presenečenje spoznala, da šteje upodabljajoča umetnost med Slovenci prav častno število svojih učencev in sicer takih, katerih se ji prav nič ni treba sramovati. Prva, kakor druga slovenska umetniška razstava se je priredila v prvi vrsti pač zbog tega, da bi javnost seznanila s slovenskimi umetniki, ki so bili do tistih dob celo svojemu last-nemu naroda nepoznati in tuji, jo poučila o njih težnjah ter zbudila med Slovenci zanimanje, razumevanje in ljubezen do umetnosti. Ne motimo se pa, ako trdimo, da je bil ne morda I docela postranski namen teh prireditev tudi ta, da bi se zbudilo v Slovencih ne le zanimanje za umetnost samo, kakor zlasti, da bi se med njimi pridobilo prijateljev, ki bi z dejanskimi gmotnimi podporami stremljivim umetnikom slovenskim posegli pod ramena iu jim omogočili Še večjo umetniško izobrazbo in izpolnitev, za katero pa se potrebuje, kakor za vojskovanje, denarja, denarja, in zopet denarja. Ta dvojni smoter pa se je le deloma dosegel. Ne pride nam na um, da bi trdili, da niso slovenski umetniki našli v slovenski javnosti dovolj zasluženega navduševalnega priznanja, ki se je javljale v številnem posečanju razstav b strani občinstva in v laskavih ocenah v slovenskih listih, vendar pa se nam zdi, da so naši umetniki, boreči se v pretežni večini z gmotnimi neprilikami, pričakovali manje idealnega, a tem več praktičnega priznanja to je, da bi Slovenci nele samo občudovali njihove umotvore in se ob njih naslajali, ampak da bi jih tudi — da govorimo jasno — kupovali. T tem oziru pa je bil uspeh naših umetniških razstav skoro — ničev. Zato se ni Čuditi, da bo naši umetniki, ki žal ne morejo Živeti zgolj od zraka in problematičnega priznanja, malo po malem obrnili domovini hrbet in se napotili v tujino, da bi tamkaj našli srečo, ki so jo zaman iskali doma. — Ko smo pred meseci poizvedeli, da nameravajo slovenski umetniki, združeni v „Saviu, prirediti na Dunaju razstavo svojih umotvorov, se nismo mogli ubraniti neke tajne bojazni, ker se nam je zdel ta korak naravnost smel, že glede na to, da je Dunaj umetniško mesto par excellence, kjer se umetnost zares sodi s strogo umetniškega stališča, in ker smo se bali, da nam bode strokovnjaška dunajska kritika, pred katere forum so po našem mnenju s preveliko samozavestjo in s prevelikim samozaupanjem stopili slovenski umetniki, uničile one iluzije, ki smo si jih zgradili v rodoljubnem srcu, morda ne popolnoma prostem lokalnega patrijo-tizma, povodom umetniških razstav v Ljubljani. V veliko svoje zadoščenje in ra dost pa smo se skoro uverili, da je bil ta naš strah prazen in neupravičen. Ko smo Čitali razne častne, da, laskave ocene razstavljenih umotvorov slovenskih umetnikov v oglednih dunajskih listih kakor ^Neue Freie Presse", „Die Zeitu, nReiehs\vehru itd., smo dajali našim umetnikom hvalo, da so stopili odločno pred umetniško izobraženo dunajsko javnost in izsilili slovenski umetnosti, dotlej še docela neznani, ne samo priznanje, marveč tudi pohvalo. In to je mnogo! Nikdo si naj namreč ni misli, da si je tako laskavo priznanje in tako pohvalo na Dunaju lahko pridobili. To bi bila pomota! Razstavljalci so bih Slovenci, Slovani, kar znaČi dovolj. Pomniti je treba, da vlada neka animoznost proti Slovanom celo v dunajskih umetniških krogih, ki se ne morejo docela otresti oskosrčnosti in pristranosti, kadar je treba ocenjevati dela slovanske umetnosti. In da je bil vpliv in vtis slovenske umetnosti toli močan in silen, da je prebil led oskosrčnosti in izsilil strogim kritikom takorekoč proti njihovi volji priznanje in pohvalo, to znaČi mnogo, to pomenja pravcati triumf za slovensko umetnost. Slovenski umetniki pa so lahko 8 polnim pravom na ta svoj uspeh ponosni! (Kone« prlb.) Pred otvoritvijo državnega zbora. Dunaj, 13. aprila. Prihodnji ponedeljek imajo Miadočehi skupno posvetovanje c jugoslovanskim klubom in z radikalnimi Malorusi zaradi na-daljnih korakov tehnične obatrukoije v predstoječem državnozborskem zasedanju. Lvov, 13. aprila Glasilo tiste skupine poljskega kluba, ki je za koalieijo in parlamentarno večino, poudarja, da je prizadevanje poljskega kluba, da bi se nasprotstva umirila, korist države, Galicije in Cehov. Sedanji poskus za sporazumljenje je resen. Nemce list pomirja, naj se ne boje bivše desnice v parlamentu, ker je obnovitev »železnega obroča« pod sedanjimi razmerami nemogoča. Nadalje poziva članek Cehe, naj ne napenjajo loka preveč ter naj opuste anarhistično sredstvo obstrukcije, ker bi jim ista ravno tako škodovala, kakor njihova abstinenca za časa Beu-sta in obeh Auerspergov. Praga, 13. aprila. »Narodnv List v a pišejo: »češka obstrukcija bo tudi to pot pri državnem proračunu in finančnem zakonu nastopila s popolnim parom«. O lom u o, 13. aprila. »Pozor« poroča, da v mladočeških krogih zrejo nezaupno na poljsko posredovanje. Obnovitev češkega notranjega uradnega jezika bi morali plačati Čehi z velikimi koncesijami Nemcem. Ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskom pa se itak ne more doseči s pogajanji. Staročeške poslance list graja zaradi njihovega vedenja v zadnjem zasedanju. Pod vladno kuratelo, Praga, 13. aprila. »Budivoj« poroča o nekem tajnem navodilu finančnega ministrstva na finančno deželno ravnateljstvo v Pragi, naj odgovori o vseh manipulacijskih na stavljencih po celem Češkem: Koliko otrok ima dotični uradnik; ali jih poučuje v nemščini ali v češčini; ali je član političnih društev; ali je vnet narodnjak itd. — Radikalni češki poslanci bodo zaradi te naredbe prijeli vlado že v prihodnji seji. Mrvatsko-ogrska finančna nagodba. Budimpešta, 13. aprila. Danes sta imeli hrvatska in ogrBka regni-kolarna deputacija skupno sejo. Od hrvatske strani so prisostvovali razpravi ban grof Pejaosevioh, minister pl. C s e o h in dr. Š u m a n o v i o Hrvatski zastopniki so se končno izjavili, da so za sprejem stavljenih točk pod gotovimi pGgoji. — Pozneje je biiA plenarna seja hrvatBke r gni-kolarne deputacije. Glavna razprava se je sukala okoli užitnins< ega davka, ki ga dosedaj uživa tudi od HrvatBke le Ogrska. Ogrbka doputa cija je ponudila, naj bi biia Hrr&tska deležna užitninskih dohodkov w razmerju s prispevanjem k skupnim stroškom. — Posl. dr. Frank pa je predlagal: Regnikolarna depu tacija skleni popolno gospodarsko in finančno samostojnost Hrvatske. Ako pa se ta predlog odkloni, žali sledeče sklepe: a) Obračuni med Hrvatsko in Ogrsko se morajo popraviti tako glede dohodkov kot glede izdatkov po dejanskih in pokrajinskih razmerah. b) Prispevanje Hrvatske k obreslo-vanju s k u p n e ga drž dolga, naj se zniža na polovico sedanjega zneska, c) V bodoče ne sme skupni parlament ustvarjati nobenih zakonov, ki bi napravljali finančno nagodbo s Hrvatsko iluzorično. d) Sestavi se naj poseben odbor, dana-pravi izkaz o dohodkih Hrvatske od leta 1869. d) Zahteva ae naj zgradba železnic Ogu-lin-Gospić-Knin in B i h a ć • O t o-čao-Sinj-Reka kot del finančne nagodbe, f) Sklene se naj, da se morajo razprave regnikolarnih deputacij vršiti enkrat v Budimpešti, drugič v Zagrebu. — Ti predlogi so bili o d -k 1 o n j en i. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 13. aprila. Posl. Zoltan Pap je interpeliral bram bovškega ministra, zakaj se med po goji za sprejem v vojaško akademijo zahteva poznanje nemško-avstrijskih pisateljev. Potem je sprožil poslsneo V i s z o n t a y razgovor o sestanku avstrijskega in italijanskega ministra zunanjih zadev v Opatiji. Ministrski predsednik je dal znano pomirjevalno zatrdilo. Nekateri poslanci so zahtevali, naj zbornica razpravlja o predlogu, ali je grof Khuen-Heder-vary vreden ministrske časti z ozi* rom na nepojasneno afero Dienes-Szaparv. Ministrski predsednik grof Tisza je izjavil, da si sam želi, da bi se čimpreje razpravljalo o poročilu te afere. Toda z vso odločnostjo že sedaj odklanja vsako sumničenje, kakor da bi na vladi ležala kaka senca. Za imenovanje grofa Khuena ministrom a Istere prevzame z mirno vestjo (?) popolno odgovornost.— Potem je odgovarjal na razne interpelacije. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 13. aprila. Turška vlada je obljubila, da izpolni vse zahteve zastopnikov velesil glede ma-cedonskega orožništva. Obenem je poslanikom naznanila, da general De Georgis s prideljenimi častniki odpotuje dne 14. t. m. v Solun. Bel grad, 12. aprila. Glede bol-gar8ko-turškega dogovora piše »Politika«, ča pomeni za srbsko zunanjo politiko velik poraz, kar ;e le posledica večletnega nestalnega notranjega I položaja v Srbiji. V tem, da se je Avstriji ravno okraj Skoplje poveril v reformiranja po orožnikih, vidi »Politik«« da iekosežno poverjen je. Ta vilajet vznemirjajo namreč Arnavti, zato bo treba izvanrednih odredeb, Sofija, 13 aprila. V Čudnem nasprotju z ravnokar podpisanim bolgarsko-turskini dogovorom je okolnost, da je vojna uprava naročila dve v pristanišču v Batumu usidrane vojne ladje b torpedi razstreliti v zrak. Ideja, da bi se oklopnica »Veliki knez Konstantin« armirala s torpedovkami, ki bi naj napadle turško luko, se je rodila v glavi poveljnika Makarova. Zato je dobil več odlikovanj in oar Aleksander II. ga je imenoval za svojega adjutanta. Makarov je postal slaven radi svoje iznajdbe novih oklo-pov za vojne ladje, ki so se izkazali kot izvrstni. L. 1881. je bil Makarov prideljen voju generala Skobeleva in se je udeležil zavsetja trdnjave Geok-Tepe. L. 1882. je bil Makarov poveljnik ruske eskadre v Carigradu. Pozneje je služboval v baltiški mornarici in je bil poslan leta 1894. kot poveljnik fregate »Knez Požarski« povodom japonako-kitajske vojne v vzhodno Azijo, kjer se je posebno odlikoval kot poveljnik ruske eskadre v Čifuu. Od 1. 1899. je bil Makarov komandant rnornarioe v Kronštatu. Kot tak se je mnogo bavil z znanostjo in je napravil več ek špedicij v Severno ledeno morje. Poznat je bil kot izboren raziskovalec morske globine. Ledolomec »Jermak« je bil zgrajen na njegovo inicijativo. Leta 1901. je vodil Makarov posebno ekspedicijo na »Jermaku« v Severno ledeno morje; dosegel je Fran Josipovo otočje, kjer je ladja 28 dni tičala v ledu. Admiral Makarov je bil znan kot eden najboljših in najnadarne;Ših ruskih pomorskih oficirjev in poveljnikov. Njegove velike zmožnosti, njegovo vztrajnost in železno voljo so brezuvetno priznavali celo najhujši sovražniki Rusije. Vsi listi so naglašali, da bi Rusija na odgovorno in silno težavno mesto poveljnika portarturske eskadre ne mogla postaviti sposobnejšega in nadarjenej-šega moža, kakor je bil Makarov. Ko je Makarov odšel na Daljni Vztok, je bila vsa pozornost Rusije vprta v njegovo osebo. V resnici je ruska eskadra takoj ob njegovem prihodu prešla iz pasivnosti v aktivnost in admiral Makarov je s svojo agilno8tjo in energijo provzrooi!, da bo postali Japonci veliko bolj ponižni in se celo niso več upali v neposredno bližino. Port-Arturja Brez dvoma bi bil Makarov dosegel še veliko uspehov, da mu ni bila na tako tragičen način prestrižena nit življenja. Petropavlovsk. Oklopnica »Petropavlovska je biia ena izmed največjih, dosedaj še nepoškodovanih ruskih vojnih ladij v Port Arturju. Zgrajena je bila leta 1894. Njena dolžina je znašala 113 m, široka je bila 21 m, 7*9 m pa je je bilo v vodi; deplacma je imela 1134 ton in njeni stroji so reprezentirali moč 12.213 konjskih sil. Topov je imela oklopnica 54 najmodernejše konstrukcije in bronast oklop, debel 40 cm. Oklopnica stane 15 do 20 milijonov goldinarjev. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Papež Klemen III. so je zanimal samo za križarsko vojno, katera je pripeljala v bližino Rima angleškega kralja Rikarda Levosrčnega. Papež je poslal posebnega kardinala v Oatij>, naj kralja Rikarda povabi, da obišče Rim. Kralj Rikard pa je kardinala ošabno odpravil. V prejšnjih časih so kralji tako povabilo smatrali za posebno čast, a naslednik pobožnih anglosaških kraljev, ki so se šteli srečne, ker so mogli v Rimu obleči raskavo meniško kuto, je papeževemu odposlancu zaničljivo povedal, da ne ve, čemu bi šel v Rim, saj ni na papeževem dvoru drugega videti, kakor lakomnost in korupcijo. Med to križarsko vojno je umrl cesarski kolos srednjega veka, cesar Friderik, in na njegovo mesto je Btopil Henrik VI Papež Klemen III. ga je hotel kronati za cesarja, a predno je to mogel storiti, je umrl (leta 1191) Hijacint Bobo iz rimske plemiške rodovine Orsinijev, je postal sedaj papež. Imenoval se je Celestin III., a ee ni hotel dati kronati samo zato ne, da bi mu ne bilo treba kronati cesarja. Ta pa se je bližal Rimu z veliko armado in te se je sv. oče tako vstrašil, da je dal hitro kronati najprej sebe, potem pa je 15. aprila 1191. kronal cesarja. Dva dni pozneje so Rimljani uničili mesto Tu-skulum. Cesar je mesto izročil papežu, papež pa je dovolil, da se Rimljani uničijo, s pogojem, da mesln* posestva pripadejo papežu. Zdaj so vslod papeževega izdajstva Rimljani lahko zadostili svojemu staremu sovraštvu proti Tuskulanom. Porušili so vse hiše, tako da ao otitale same razvaline, prebivalstvo pa so poklali in podavili. Le malo je prebiva' ■ uteklo v Fiesole in v druga bližnja mesta. S tem je bilo konec enemu najstarejših mest. Tus&ulum je v poganskih Časih dal dosti mlajšemu Rimu mnogo odličnih mož izmed katerih je zlasti omeniti Katone, v srednjem veku je dal Rimu ¥9& konzulov in pairicijev iu tiranskih papežev. Melanholično stoje danda nes borne razvaline na osojnem hribu; kdor jih vidi, se spominja nehote strašne Marocie, Alberihov in Teofilaktov. Tuskulum je bil uničen, ker je bil zvest papežu. Mir med papežem in med rimsko republiko je napotil rimske ple-menitaše, da so opustili svoje na-eprot07anje republiki. Začeli so siliti v senat in dosegli, da je ta, ki je bil od 1. 1143. skoro izključno plefcejski, prišel v roke aristokracije. Prebivalstvo pa je bilo s tem kmalu nezadovoljno. L. 1191. je prišlo do vstaje. Narod je razgnal aristokratski senat, odpravil ustavo in postavil na čelo uprave župana, ki se je imenoval Summus Senator. Prvi župan je bil Benedik Carushomo in prvo dejanje je bilo, da jo konfisci-ral vse dohodke, ki jih je papež neopravičeno užival. Benedikt je bil imeniten mož, ali imel je težko stališče, ker mu je plemstvo delalo silne težave. Rimsko prebivalstvo se ie razcepilo na več frakcij in papež je to pospeševal, ker je slabilo moč [ rimske republike. Močne republike torpedovki in razne obrežne topove za bolgarski pristanišči Varna in B u r g a s. Carigrad, 11 aprila. Armenskega škofa iz Muža in 11 članov cerkvenega odbora so zaprli, ker bo se pritožili nad izgredi turških voja kov. Po posredovanju patriarha Firmi lian a bo jih vendar baje že izpustili. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 13. aprila. Major Leut-wein poroča, da je po spopadu pri Okahandji zasledoval sovražnike v gore Otjozazu - Čundo ter našel 30 mrtvih Hererov ter več svežih grobov. — Proračunska koinis-j* je postavila v proračun za Afriko nadalj-nih 274 000 mark, da se nastavijo evropski policaji. Dopisi. Ix Idrije* G. Kristan je kakor kronane glave, kadar napravijo kako budalost: L;sti sploh ne smejo pisati o tem, ali pa uradni list dementira vse vesti. Kajti taka gospoda je vzvišena nad kritiko navadnih Zemljanov. Tako daleč pride človek, ki je zaljubljen sam vase. In da g. Kristan v istini trpi na hudi megalomaniji, o tem nas je prav ponolnoma prepričal zadnji »Naprej« Namesto da bi priznal, kako se je pri cb&nBki seji blamirai, ko je trdil, da zapisnik pred • zadnje seje dva dni pred isto še ni bil podpisan, se pa brez vsakega po voda zaganja v g.občinskega ta;nika in predrzno taji svojo blamažo. Temu nasproti moramo pribiti: 1. Gospod cbčinski tajnik nima z »Narodovim« poročilom o obČ. seji prav ničesar opraviti. 2. Gg. Kos in Val. Lapajne sta pri seji izjavila, da sta zapisnik predzadnje seje podpisala, dneva pa ne moreta navesti, ker je od tega že dolgo časa, v zadnjih dveh dneh pa ga gotovo nista podpisala. 3. V izjavi g Kristana: »da se je prepričal, da brez prič ne bo več konštatiral podobnih dejstev, kajti, kar ni bilo, se je naredilo«, v tej izjavi tiči dvojna neutemeljena obdolžitev. Kdo je naredil to, kar ni bilo? Mogoče je le dvoje, ali obč. tajnik ali pa imenovana odbornika. Če je mislil g. Kristan na g. tajnika, tedaj ga je dolžil naravnost ponarejanja podpisov: če pa je mislil na gg. Kos i in Val. Lapajneta, tedaj je pa ta dva gospoda dolžil laži, ker sta pri seji izjavila, da zapisnika nista potrdila v zadnjih dveh sejah. Pa naj že misli g. Kristan to ali oco, oboje ima v sebi hudo obdolžitev ah članov obČ. sveta ali pa obč. pisarne. Zato pa poživljamo g. župana, da vso stvar resno vzame v roke in pri prvi obč. seji od gosp. Kristana zahteva zadoščenja; kajti pri tem trpi tudi županov ugled, česar pa kot prva oseba v Idriji ne sme pripuščati. 4 Ideje in nauki velikega Tyrša nimajo prav ničesar skupnega z blamažami g. Kristana. 5. G. Kristanove grožnje: »Cas bo prišel in je blizu, ko nam bo drugače ravnati«, se g občinskemu tajniku ni treba prav nič bati, ker čas bo prišel in je blizu, ko g. Kristan v Idriji b •!'. h ne bo imel ničesar govoriti, ker bo šel po potu svojega nekdanjega pokrovitelja in prijatelja g. Rinaliija. Radovedni smo, kdo izmed občinskih odbornikov bo pri prihodnji občinski seji stavil na g. župana sledečo interpelacijo: Zakaj se je g. župan udeležil velikonočne pa se je papet bal tembolj, ker je imel nove konflikte z brezvestnim, po gospostvu vsega sveta hrepene-Čim cesarjem Henrikom VI. Na srečo papeštva je umrl cesar že L 1197., star Šele 32 let, nj etrov naslednik pa je b'i otrok in v oblasti tercijalsice sicilijanske žene. Papež Celestin III. je že čez štiri mesece sledil cesarju v grob, a Celestinov naslednik je postal eden največjih izmed rimskih papežev. Dne 8. januarja je bil kardinal Lotar, sin grofa iz Stgnija izvoljen kot Inocencij III. rimskim papežem. Oče njegov je bil potomec nemških plemen tašev, mati njegova pa je bila Rimljanka. Komaj je bil papež izvoljen, že bo začeli Rimljani kričati in zahtevati denar. Vsak papež je moral njihovo zvestobo kupiti in uelo rimska občina je zahtevala od papeža 5000 funtov. Prestol je bil v nevar-nosti, še predno ga je Inocencij zasedel. A Inocencij je bil bogat in zato je razmetal ogromno svoto, pa sklenil, da bi iz te razvade zagotovi trajen dobiček. (Dalje prih.) procesije, ali je morda dobil kako zadoščenje za razžaljenje prejšnjega goap. Župana ne kot privatne osebe, ampak kot zastopnika mesta in ali js morda dobil kako garancijo, da ae tako žaljenje v bodoče ne bo več pripetilo; dalje zakaj gosp župan ni korakal v prvem paru, zakaj šele v predzadnjem? Še boij smo pa radovedni na županov odgovor. G« Iz Zagorja na Notranjskem« V nedeljo 10 t. m. je priredilo naše narodno bralno društvo javno poučno predavanje. V tukajšnjem šoUkem poslopju se je brez vsake agitacije zbralo nad sto vrlih mož in mladeničev iz Zagorja in bližnjih vasi Iz Ljubljane je dcŠel gospod dr. F. Novak, ki je v eno uro dolgo trajajočem zelo zanimivem govoru predaval »o zgodovini kazenskega zakona« in »o mogoči izpremembi taistega v prihodnosti.« Vse navzoče občinstvo je z napeto pokornostjo sledilo temeljitim izvajanjem govornikovim ter mu ob sklepu z živahnim ploškom izrazno svojo zadovoljnost. Posebno iskreno zahvalo pa izreka tudi odbor našega bralnega društva gospodu doktorju, ki «e je žrtvoval za nas. Iz mnogobrojne udeležbe pa je gotovo spo znal, kako ukaželjno je naše ljud stvo; zato prosimo, da se započeti pouk nadaljuje ter tako tudi našega ratarja privede na čim višjo stopnjo kulture. Iz Prevoj. Po nasvetu ravnatelja kmetijske družbe g Pirca, se je pri naa dne 1. januarja 1903 usta novila mlekarska zadruga. Dasiravno je g. Szofio prepustil prostor brez plačno, imeli bo za adaptiranje istega m za nabavo strojev in posode čez 5000 K ustanovnih stroškov. Mlekarna je imela prvo leta 131 članov, ki so donesii 214.739 litrov mleka in dobili zanj 18 002 K 98 h. Kakor bo je pri občnem zboru te dni izkazale, pa je zadruga razven tega tud: žr vse ustanovne stroške poplačala! Ie teh uapehov se d& soditi, da je vodstvo v pravih in nesebičnih rokah in dolžnost nas veže tem potom izreči javno zahvalo vr d stvu in še posebe neutrudijivima odbornikoma g. Josipu Raku in g davkarju Mažuranu. Tako uspevajo zadruge, pri katerih n i politikujočih kaplanov! Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 aprila. — Osebna vest. Učitelj telovadbe na ljubljanski višji realki gospod Fran Brunet je dobil naslov profesorja. — Obnovljenje važne institucije. Sedanji papež je obnovil važno institucijo, katere delokrog je pa omejen samo na Italijo, dasi bi bila v različnih drugih škc fijah še bolj potrebna. Papež je ob novil apostoliške vizitaoije a žal da samo v italijanskih škofijah Te vizitacije bodo izvrševali posebni papeževi pooblaščenci v namen, da spoznajo vse razmere v dotičnih škofijah, da poizvedo za želje prebi valatva in preiščejo pritožbe proti škofom in njihovim duhovnikom ter poskrbe za red v cerkvi in za disciplino med duhovščino. Od žalu jemo, da je ta vizitacija uvedena samo ?a škofije v Italiji, kajti zunn Italije so t*ke vizitacije Še nujn*)* potrebne. Župnik Vogrinec je v avoji znameniti knjigi »Nostra mt>ximj cu'pa« priznal, da je duhovščin i kriva, da ginevata vernost in nrav nost. Rim seveda tega ne more ve det% gaj ne pozna na pr. kranjskih razmer. O teh rizmerah ve samo to, kar poroča škof in ta gotovo ni imo-žen, podati papežu objektivne slik« naših razmer, sat je vendar te raz mere sam provzročil. Le Čebipap*-*: po posebnem pooolaščencu dal naš* razmere preiskati in sicer nepristran •ko in zaslišuje ne samo duhovnike nego tudi njih nasprotnike, bi 'zve del golo in čisto resnico in bi za mogel odrediti kar treba, da se bV seže spet mir. To je vzrok, iz kate rega obžalujemo, da je delokrog ob novljene institucije omejen samo na Italije. Pri nas pojde vse tako na prej, kakor doslej, korak za korakom se bodo nasprotja pooatrovaia in končno pride veliki debaele, ko b > škof morda tudi Slovencem pošiljal taka pastirska pisma, kakor jih je poslal zdaj Nemcem, a tedaj bo že — prepozno. §sf* Dalja v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 84, dnč 14, aprila 1904, — Rektor dunajskega vseučilišča in slovenski akademiki« Izmed zastopnikov nenemških društev je, poklical rektor najprej Slovenoe k sebi ter jim prigovarja), naj opuste vse nadaljne demonstracije. Vedel se je prav hinavsko proti slovenskim zastopnikom in oelo zatrjeval, da je on eden izmed tistih rektorjev, ki so Slovencem posebno (!) naklonjeni; on da je veđno gle dal, da se ustanove in podpore raz-dele pravično med Slovenoe in da je že marsikateri slovenski dijak samo po njegovi zaslugi dobil podporo v svrho študij. Ko so ga zastopniki vprašali, kako to, da Slovence in Slovane sploh v raznih seminarjih in inštitutih preterirajo, ni vedel na to nobenega drugega odgovora, kakor da vse to ni res in da se naj v takih slučajih Slovani naravnost do njega obrnejo, on bode že poskrbel, da se jim ne bo godila nikaka krivica. — Tako in enako je besedičil v svoji pravicoljubnosti, boječ se novih demonstracij. In ko so hodili Slovenci na rektorat po podpise za pobotnico Knailove ustanove, so tam vsakemu posebej zabi-eevali, kako žalostne posledice bi imele nove demonstracije za Slovence. Štipendistom bi odvzeli ustanove in vsakega, ki ga dobe pri demonstraciji, relegirali. Zastopniki slovenskih društev so izjavili, da Slo venci ne bodo demonstrirali, razen če bi izzivali Nemci. — Pred nekaj dnevi je dal rektor nabiti v auli oglas, v katerem se poteguje za staro pravo Nemcev, po katerem je določen prostor pod arkadami za »bu-melc. Gledalci naj ne postopajo po nepotrebnem po prostoru določenem za burnel, da se isti lahko mirno in brez ovir vrši. — Tako torej izziva ta pravicoljubni rektor, kjer more. — Preveč zvonjenja v Ljubljani! Piše se nam izmed ljubljanskega občinstva: Naša Ljub liana se v novejšem času lepo razvija. Ne sme se več imenovati »dolga vas«, nego je že lepo moderno mesto. Nove regulirane ulice z velikimi hišami, električna razsvetljav*, elek trična železnica, mnogo število sol, denarnih zavodov, dvojna drama, dvojna opera slovenska in nemška, in še marsikaj drugega daje Ljubljani resnično moderno mestno lice. Marsikaj pa je še ostalo izz* stare »dolgovaške« dobe, kar se mera čimprej odpraviti! Tujci, ki pridejo k nam iz velikih mest, tožijo in po pravici, da je v malokaterem avstrij skem mestu slišati toliko tistega zoprnega zvonjenja, kakor v Ljubljani. V velikih mestih so pametni ljudje sprevideli, daje p r e dolgo zvonjenje živcem na ravnost škodljivo in zato Be je to zvonjenje že povsod omejilo na minimum. Zvon ja gotovo nekaj poetičnega, veličastnega, ako se cglaša redko; ako pa ga moraš poslušati prepo gosto, postane tvojim ušesom nadležen in dela te nervoznega. Neznansko zoprno je tisto dolgo zvo njenje mrliču. Pa tudi popolnoma nepotrebno in nezmiselno, ker no koristi nikomur, škoduje pa tistim fineje organiziranim in duševno de-lajočim ljudem, ko ga morajo poslu sati dan za dnevom! Zdrava pamet Be vprašuje zaman, čemu je to po pol ure dolgo klobuŠtranje z zvonjenjem? Kako pride človek do tega, da mora poslušati nekaj, kar mu je skrajno zoprno? Zakaj so odpravili ▼ novejšem času zvonove po železniških postajah? Zato, ker imajo usmiljenje z živci, ki trpe" vsled bedastega žvenkljanja. Vsak krup je živčevju škodljiv in eden najbolj škodljivih hrupov je cerkveno zvo-njenje po mestih! Obračamo se zatorej z u mes tno prošnj o do slavnega občinskega sveta ljubljanskega, naj čimprej poskusi vplivati na predstojništva mestnih Ura, da se nepotrebno in i i v&ne m u z dra vj u kvarno zvonjenje v našem mestu kolikor mogoče omeji! Potom iele bo Ljubljana zares moderno mesto.. . — Dogodki v Samoboru. Nas poročevalec, ki je bil očividec vseh dogodkov v Samoboru, nam javlja, da so orožniki s pomočjo vojaštva izvršili te dni nebroj aretacij. Nijeden hrvaških dogodkov zadnjih let ni zahteval toliko žrtev, kot jih bo ta. Seljaki so pred dohodom topuiČarskega oddelka pobrali iz orožniške vojarne vso municijo. Zagovorniki glavnih krivcev, župnika Mi-letn'a in Župnika Mrakužića, besedičijo na dolgo in na široko o pravdi med posl. Kiepahom in med kmeti zaradi spornih pašnikov in gozdov ter njih razdelitvi. Res je, da neki kmetje sovražijo Kiepaha zaradi te pravde, ali ta stvar ni z dogodki v Samoboru v nobeni zvezi. Na shodu o tem sploh ni bilo govora, sicer pa ravno kmetje iz Šestine, ki so prišli z Miletićem na shod in ki so potem največ „delovali" nimajo pri tej zadevi prav nič opraviti. Kiepahov proces se teh kmetov ne tiče; torej niso mogli zaradi procesa začeti z izgredi. Kmetje 80 bili brez dvoma že prej preparirani in podučeni. Župnika Miletić in Mra-kužn- nista hotela podpisati poziva na shod — prišla sta pa vendar in pri-guala vse polno kmetov s seboj. Čemu ? In čemu je župnik Miletić vpil, da „0b-zoraši", ki so sklicali shod, „ne verujejo v Boga" in da so „proti veri" — če ne v namen, da kmete našcuje, kajti da bi stranka, ki je vedno priznavala škofa S t ro s s m a y e rj a za svojega vodjo, ne verjela v Boga in bila proti veri, to je blaznost. Vsakdo ima vtis, da so bili izgredi pripravljeni, Čeprav so postali hujši, kakor so nameravali prireditelji. Prav v ta namen so tudi pripeljali toliko ljudstva in sicer takega, ki je nasprotno „Obzorašenr* — glavna režiserja pa sta bila župnika Miletić in MrakuŽič. Položaj na shodu ilustruje tudi dejstvo, da je neki socialistično nadahnjeni delavec, ki ga je protežiral župnik Miletić, za svoje prazne in puhle i r a z e najtrivijal-nejšega kalibra, žel več in burnejšega priznanja, kot vsi drugi govorniki skupaj. — Končno bodi še omenjeno, da nam mestni blagajuik v Samoboru g. Stjepan Vuković z ozirom na naše brzojavno poročilo o tem dogodku piše, da je bil samo lahko ranjen in ne oropan ter da se že nahaja izven hiše na službenem delu. — Občni zbor Dramatičnega društva81. Opozarjamo znova na jutrajsnji občni zber »Drimatč nega društva«. Pired občnim zborom, ki se začne ob pol 9. v gostilniških prostorih »Narodnega dema«, je ob 8 sestanek vseh prijateljev sloven skega gledališča. Razpravljalo se bo o važnih vprašanjih naše slovenske Talije, zato je želeti Čimvečje udeležbe. — Poštne Testi. Premeščeni so: g. oiicijal H u gon Miillner iz Ljubljane v Trst, oficijal g. Božidar Keil iz Trsta v Ljubljano, oficijal g. A n d r e j Š u m i iz Št. Petra v Ljubljano, pom. uradnice g.ce M arija T r a t-uikova iz Ljubljane v Kamnik, Adelh. Koutnvjeva iz Ljubljane v Krško in Antonija A rko v a iz Ljubljane v Skofjo Loko. —- Drugi vseookolski shod v Ljubljani se vrst v dneh 16, 17. in 18 julija t. I. Spored v širokih potezah se je določil takole: V soboto, IG, sprejem gostov, ogledo vanje Ljubljane in nje bližnje okolice; zvečer slavnostni koncert »Glasbene Matice*, ki je z velikim navdušenjem piitrdila vabilu, da priredi ta koncert; po koncertu komers in koncert godbe na prostem. V nedelj o, 17, je dan telovadbe, ki pri Čenja s tekmovalno telovadbo ob 6. uri zjutraj; dopoldan skušnja za javno telovadbo; ob 11 uri slavnostni sprevod; popoldne velika javna telo Vfrdba vseh Sokolov; zvečer ljudska siavnost. V pondeljek, 18., izleti. — „Russitij kružok11 je imel sinoči pod predsedstvom svojega vele-zaslužnega načelnika g. dr. L. Jenka svoj letošnji občni zbor. Vlado je zastopal policijski svetnik gosp. Wrat-sehko. Tudi v minulem letu je imel kružok dva učna tečaja v katerih je g. dr. Jenko podnčeval, povrh pa še prirejal čajne večere, na katerih so se čitali ruski klasiki in se člani vadili v ruski konverzaciji. Društvo je imelo v minolem letu 272 K 40 v dohodkov in 456 K 12 v izdatkov, tako da znaša deficit 183 K 72 v. Društvena knjižnica se je znatno pomnožila, posebno ker ji je pokojni dež. blagajnik g. Dragutin Žagar zapustil vso svojo zbirko ruskih knjig. Odboru se je izrekla zahvala. Predsednikom ruskega kružka je bil zopet izvoljen duša in neutrudni učitelj tega društva g. dr. L Jenko. — Nevarno je obolel vse-učiliški profesor v Freiburgu g. dr. Vladimir L e v e o in se moral podvreči nevarni operaciji. Njegov oče, deželni šolski nadzornik g. Fr. Leveč, se je odpeljal k njemu. — Napad v župnišču v Križah pri Tržiču« V nedeljo, med 3. in 4 uro popoldne je šel Luka Jazbeo, delavec v predilnioi, v Križe plačat maše za svoje starše. Ko se je vračal iz župnikovega stanovanja so ga napadli farovški hlapec in dva fanta iz katoliškega izobraževalnega društva po imenu Prinčkova. Ti trije katoliški junaki so Jazbeca pretepali, kričaje: »Kaj ste liberalci?« En....! »Kako so z Novakom naredili pri volitvah?« Jazbec je stekel k župniku in ga prosil, naj svoje ljudi posvari. V tem pa so se rečeni trije napadalci, ne dr. bi bili potrkali, pojavili pri vratih župnikove sobe in kričali nad Jazbecem: »To je tisti, ki je Smolnikarja na shodu ust*vil, da ni mogel naprej govoriti«. Župnik je dejal: »Saj poznam te delavce iz predilnice, kaj da so.« Napadalci so te župnikove besede dobro razumeli, kajti kričali so še bolj na Jazbeca. Ta je rekel župniku, da se ni prišel prič-kat, marveč plačat maše za svoje starše, ker ga pa Župnik niti pred svojimi ljuimi ne brani, naj mu vrne denar za maše. Župnik je četudi nerad vrnil denar, na kar je Jazbec oriš ,l Na stopnicah pa so ga župni-kovi tolovaji zopel napadli, mu vzeli palico in ga z njo pretepali, potem pa jo vrgli po dvorišču Tu se je vnovič vnel boj in zdaj je Jazbec v silobranu priložil župnikovim tolovajem par gorkih. To je že drugi slučaj, da je bil pošten človek v kriškem župnišču napaden. Lani je župnikov hiapec z vilami napadel nekrga delavca in ga ranit, letos pa se je spet zgod i napad. To so pač sadovi katotiške vzgoje! Župnika Porento pa le vprašamo ali je njegovo bivališče še župnišče, ali brezno tolovajev ? — Brezmejna podlost. Mi-nolo nedeljo se je zgodila v Idriji že zopet velika nesreča, katera je vzbudila tolikanj večje obžalovanje, ker je zahtevala človeško žrtev. Mladenič Fr. P. je zadel s svojim kolesom vpokojenega rudarja A. V., ki je tako nesrečno padel, da je kmalu na to umrl. Kakor kažejo različne okoliščine je bil ponesrečenec največ sam kriv svoje nesreče. Ni bolj propalih, bolj brezvestnih ljudi od idrijskih klerikalcev. Tudi to veliko nesrečo, katero pomiluje vsak, najbolj pa nesrečni mladenič sam, sosebno ker je bil ponesrečenec njegov sorodnik, izkoriščajo v svoje namene. V svojem glasilu „Slovence" poročajo o tej nesreči tako, kakor daje društvo „SokolM, kojega član je omenjeni mladenič, krivo te nesreče. Bere se, kakor da „Sokol" prireja kolesarske vaje po mestu, dasi je „Sokol" načelno nasproten kolesarjenju, kot vsakemu športu, in se je ravno v „Sokolu4* mnogo odsvetovalo proti kolesarjenju, a razume se, da se članom ne more prepovedati vožnje s kolesi. „Sokol" pa ima tudi premnogo drugega dela, da bi se mogel brigati za take prireditve. A vsaka prilika je našim klerikalcem dobra, da udarijo po „Sokolu". Premnogo najzlobnejših napadov je „Sokol" mirno prezrl, a pozabil jih ni. pride dan maščevanja in to takrat, kadar vas bo klerikalce najbolj bolelo. Tudi drugo poročilo je vse tendencijozno zavito. Danes še ne odgovarjamo, ker je sodnijska preiskava v tiru, ki bo gotovo najbolje pokazala, kdo je kriv velike nesreče. Pribili smo le zopetno klerikalno lumparijo, kojo storiti so zmožni le idrijski katoliški falotje. — Predavanje. V nedeljo, dne 17. t. m., priredi bralno društvo v Dol. Logatcu svoje 6. predavanje. Predava g. dr. Ivan Robida, zdravnik v Ljubljani, »O alkoholizmu«. — Predavanje v Idriji. G. rcalčni profesor Makso Pirnat predava v soboto ob ^9. uri zvečer v prostorih delavskega bralnega društva o Jurju baronu Vegi. K predavanju se Člani naroduih društev najvljudneje vabijo. — Nesreča za nesrečo. Včeraj, dne 13. t. m., ob 3. uri popoldne je nastal požar v Domžalah pri posestniku Janezu Ogrinou. Nastal je v živinskem hlevu. Pogoreli so trije objekti, hiša, hlev in od An tona Krajcarja kozolec Ogrinc je bil zavarovan za 800 K. Krajcar pa ni bil zavarovan. Scoda znaša skupno okoli 6000 K. Kako da je ogenj na s'a', se ne more dognati, sodi se, da g.t je zinetila ali zlobna roka ah pa je nastal vsled neprevidnosti otrok. — Uboj. V nedeljo okolu 9. ure zvečer je Fran Km lic iz Leš svojtga sv&ka Janeza Mokorela na cesti od Hudoeka do Leš z nožem sunil v srce tako, da je bil takoj mrtev. Km lic je pohitel v Tržič in javil žandarmeriji, da je svak umorjen, kot krivea pa je imenoval svojega prija telja Janeza Zupana. Orožniki so prijeli Knilioa in pozneje tudi Zupana ter oba odvedli v Radovljico, kjer se dožene, kdo je izvršil ta uboj. — V Soloah je v nedeljo v bralnem društvu predaval gosp. dr. Vladimir Ravni h ar »o prisegi«. Zbralo se je kakih 60 poslušalcev, ki so s veliko pozornostjo sledili zanimivim izvajanjem gospoda predavatelja. — V Krki pri Novem mestu je ribič Jakob Stopar našel 12. t. m. truplo kakih 45 do 50 let starega moškega. Kdo da je vtonljenec, pri katerem so našli samo 7 vinarjev denarja, se ne ve. — Nesreča. Pri Skopem na Krasu je is Vipave prišel voz zadel ob vagon tako nesrečno, da sta 80 letna Marija Jamšek in 59 letna Marija Volk odleteli z voza. Marija Jamšek se je ubila, njena spremljevalka pa je težko poškodovana. — Poljudno predavanje v Mariboru o »Rusih in Japoncih« se zaradi glavne vaje gledaliŠčne igre »Legijonarji« za en teden preloži; isto bo torej namesto 16. v soboto 23 aprila t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma« pri prostem vstopu ob 8 zvečer. — Samomor. V graški bolnišnici se je obesil r>31etni hišnik Josip Vrečer, doma iz Št. Jurja pri Celju. — Tovarno so zaprli. Veliko Ritterjevo tovarno za svilo v Pod-gori pri Gorici, kjer je delalo 900 oseb, so zaprli zaradi krize v svilni industriji. — Pevsko društvo ,Kolo< v Trstu priredi v nedeljo dne 17. aprila t. J. v prostorih »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu veselico. — Zadruga gostilničarjev, krčma rje v, ka var nar je v in žganjetočnikov v Ljubljani je sklenila, prirejati vsaki torek v drugem lokalu redni sestanek. Prvi tak sestanek bo v torek dne 19. t. m. pri A v-gustu Zajcu na Rimski cesti. Začetek ob 3. popoldne. — Vojaški nabor. Na današnji vojaški nabor je prišlo 153 fantov iz ljubljanske okolice in jih je bilo 52 potrjenih v vojake. — Delavsko gibanje. V Hru šico k zgradbi železnice se je odpeljalo včeraj 60 delavcev. — Včeraj se je peljalo skozi Ljubljano 200 laš kih delavcev na Dunaj. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 5 izseljenoev. — Koncert v „Narod nem domu". V soboto dne 16. t. m. bo po javni telovadbi Slovenskega ženskega telovadnega društva v restavracijskih prostorih „ Narodnega doma" svirala godba. _ — Brzoparnik ,,La Lor-raine" francoske družbe taste p po tovalnafpisarna Ed.Šmarda) je odšel iz Havra 2. aprila, srečno došel v New York 9. aprila. Vozil je 7 dni 6 ur. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 3. do 9. aprila 1904. število novorojencev 14 (= 1935 °/0o) umrlih 24 (=32 25 9/00), med njimi jih je umrlo za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 16. Med njimi je bilo tujcev 9 (=37 5 •/<,), iz zavodov 16 (=66 6° o). Za infekcioznimi boleznimi bo oboleli, in sicer za vra-ticO 1 oseba. Najnovejše novice- — Umor in samomor. Na Dunaju je streljal nski J. Marz na svojo ženo, ki živi ločeno od njega, ter jo je smrtno ranil. Preden je prihitela po lioija, se je Marz sam ustrelil. — Tovorni vlak je zdrknil • tira v predoru Kastenreith pri Lincu. Dvanajst voz se je zdrobilo, vsled česar je promet za dva dni zadržan. — Poneverienje. Blagajnik banke Metzl v Trankobrodu, neki Friee, ki je že 36 let služil pri banki, je poneveril 150000 mark in pobegnil. — Strajki v Budimpešti. Sedaj štrajkajo v Budimpešti kiju čavničarji, peki in sladčičarji. — Izseljevanje lansko leto. Kakor poroča ravnokar izdano kon-sularno poročilo, se je lani izselilo iz Avstro Ogrske: 37.499 Poljakov, 34.412 Slovakov, 32 892 Slovenoe v in Hrvatov. 37113 Madjarov. 23 597 Nemcev, 18.759 Židov, 9819 Malo-rusov in 9577 Cehov. * Razveljavljen krst. Kako globoko še tičimo v Avstriji v ultra montanismu, je pokazal zopet najno vejši slučaj pri upravnem acdišČu. Trgovec K r e č m a r v Krnovu je sklenil svoječasno zakon po katoliškem obredu. Pozneje se je proglasil z ženo vred za brezverca. Med tem časom sta se mu rodila dva sina. Končno pa je prestopil z družino k protestantizmu ter dal sinova po tem obredu krstiti. Ker je sedaj zahteval oče, da se sinova poučujeta v šoli v protestantski veri, pritožil se je župnik. Češ, da otroka morata biti do 14. leta katoličana. In v tem smislu ■0 tudi razsodile vse instance: okr. glavarstvo, deželna vlada, naučno ministrstvo in upravno sodišče. * Premeten žid. Iz svoje rojstne vasi Poctape je šel neki poljski žid v Krakov ter tam poučeval sinove bogatega lesnega trgovca Bienensohmalza. Ž* prvi teden je poslal ženi domov prisluŽeni denar in zraven pismo: »Najprej ti poročam, da sem, hvala Bogu, zdrav, in želim isto slišati tudi o tebi. Nadalje pa te prosim, pošlji mi tvoje čevlje. Vpašala boš, zakaj prosim za tvoje Čevlje in ne moje čevlje? če bi te prosil, pošlji mi moje čevlje, bi ti brala ,moje čevlje1 in bi menila, da hočem tvoje Čevlje in ne svoje Čevlje, če ti pa pišem ,tvcje čevlje' in ti boš brala ,tvoje čevlje', boš tudi razumela, da mislim svoje čevlje in ne tvoje Čevlje. Prosim ta tedaj, pošlji mi tvoie Čevlje.« * Mlad učenjak. Desetletni sin profesorja iz Harvvardskega vseučilišča, imenom Norbert, je že dijak vseučilišča. Učil se je kemije, matematike, latinščine, nemščine, francoščine in zgodovine; nadalje pravo-pisja itd, dasiravno ni nikoli imel v svojih rokah slovnice. Deček ima namreč dedno bolezen sveje obitelji, njegov oče je profesor, stari oče je bil učenjak, skratka — on je dedno bolan. * Morala nikotena. Sodnik Crane v New Vorku je psiholog, kateri trdi, da je kadenje cigaret vzrok vseh zločinov: Adama in Kvo so prepodili iz „raja-, ker sta prerada ..kadila" cigarete ; meščani starodavne Sodome in Gomore so propali, ker so preveč „kadili" cigarete. Belzasar je pri neki pojedini delil med svoje goste cigarete iu radi tega je bil umorjen; cesar Mutsu-hito v Tokio si je prižgal cigareto v trenotku, ko so Rusi prepodili japonsko brodovje izpred Port Arturja — skiatka, cigarete so vzrok vsega zla na svetu. Nedavno so dovedli k sodniku Crane 201etnega Edvard Raaba, kateri je bil obsojen radi nedostojnega vedenja in tatvine. Sodnik ga je uprašal: „Kadite cigarete?" Toženi je vprašanje potrdil, in zato ga je sodnik izročil porotnikom. * Naraščanje prebivalstva v Zedinjenih državah. Ljudsko štetje leta 1903. je pokazalo, da imajo ameriške Zedinjene drŽave 79 900000 prebivalcev, prebivalstvo se je potemtakem v treh letih pomnožilo za 3906000 ijudi. New Jork ima 3,716.000 Čikago 1,874 000, Fdadel-fija 1,368000 in S;. Louis 600.000 prebivalcev. Kadenje prepovedano. Strog zakon je izdalo mestno pogla-vastvo v Svdneju (Avstralija). Otrokom do 16 leta se je namreč strogo zabranilo kadenje ter se kaznuje nele deček, ki pred 16 letom puš', temuč tudi tisti, ki mu tabak da ali proda. Niti zase ne sme poslati oče sina pod 16. letom po tabak ter so tudi v tem slučaju kaznovani prodajalec, kuoovalec in pošiljalec. * Frideno. Lek za ohranitev vedne mladosti s presenetljivim učinkom so preparati „ Frideno" za gojitev kože, špecialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim. E a u de Frideno pure steklenica K 5-— SvedoČbe vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothscbild, vojvo-ginje Manchestrske itd. pač pričajo, da se ti higienski preparati ne morejo po grešati. Kot najnovejšo pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust iu zob, v odvruitev nalezljivih bolezni, priporočamo otroško ustno vodo „Frideno", cena K 1*— kakor tudi proti ranitvi dojencev in kot prašek: ereme za otroke, cena K 1-20, najboljše sredstvo za gojitev otroške kože. Preparati „Frideno" se dobivajo v vseh boljših lekarnah in parfumerijah, kakor tudi v glavni zalogi na Dunaju, 1. Graben 88, (664) Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-japonska vojna. Petrograd 14. aprila. Nesreča v Port-. \ rtu rja je napravila grozen vtis. Iz poročil iz Port-Ar-turja izhaja, da je rusko brodovje približajoče se Japonce hotelo napasti. V ta namen ffi odplulo iz pristana. V ide vsi pa, tla prihaja Japoncem znatna pomoč in da je japonska eskadra narasla na 30 brodov, se ruska eskadra ni lotila boja nego se vrnila v pristan. Pri tem |>ovratku je velika oklopnica „Petropavlovsk" zadela ob rusko mino, ki je eksplodirala in spodnji del enega konca ladje raznesla. Ladje se je nagnila na stran in se v nekaterih minutah potopila. Vse se je tako hitro izvršilo, da se je le malo ljudi resilo. Veliki knez Ciril je bil že na ladji ranjen; on in drugi so pla- vaje dosegli od družili ladij na pomoč poslane Čolne in se na njih rešili. Nad sto mož je utonilo. Kaj je z admiralom Makar ovo m se še ne da zanesljivo posneti iz doŠlih poročil, vendar vse kaže, da je pri ti katastrofi utonil. Petrograd 14. aprila. Ko je včeraj došla vest o ponesrečenju admirala Makarova, se je njegova žena mudila v Peterhofu. Car je s posebnim vlakom poslal svojega adjutanta, da ji izreče njegovo sožalje. London 14. aprila. „Times" je dobila obširna poročila svojega na posebni ladji pred Port-Artu-rom mudečega se korespondenta. Ta poroča, da je včeraj zjutraj ob V2J3. videl večje japonsko b r o d o v j e pluti proti Port-Arturju. Med ladjami sta bila tudi „Ka-suga" in „Nishin", ki sta šli prvič v boj. Ko se je poročevalec približal Port-Arturju, je videl tamkaj šest japonskih križark, ki so bile že prej tja prišle, da čuvajo naskok japonskih torpedo v k. Japonske oklopnice so se približale bregu do oddaljenosti šestih milj. Ob 10. uri 20 minut so obrežne baterije začele streljati na Japonce, a jako nezanesljivo. Admiral Togo je trikrat plul okrog ruske eskadre, ki je sicer streljala, a brez vspeha. Poročevalec je imel vtis, da se je Japoncem šlo bolj za demonstracijo, kakor za boj, zato so tudi štedili z muncijo. Pred Port-Arturjem je 40 japonskih ladij. Frankobrod 14. aprila. Iz Pariza se poroča, da pojdejo zastopniki večjih bank v Petrograd in sicer v zadevi najetja večjega posojila za vojne namene. London 14. aprila. O včerajšnji katastrofi pri Port Arturju še ni detailiranih poročil. Iz Vejhajveja se javlja, da so Japonci dvakrat naskočili Port Artur. Po prvem naskoku so Rusi najbrž zapustili pristan Japonci so se jim navidezno umaknili, a le da so dobili pomoč. Makarov je sprevide7, da temu brodovju ni kos in zato se je ob polu 8. vrnil v pristan. Tu se je zgodila nesreča, da je „Petro-pavlovsk" zadel ob mino. Pol ure pozneje so se Japonci zopet približali, so bombardirali nekaj časa Port Artur, potem pa se umaknili. Ko se je rusko brodovje vračalo v pristan, so japonske ladje poskusile vjeti neko rusko križarko, kar je pa „Askold" preprečil. Petrograd 14. aprila. Pri katastrofi ,,Petropavlovskaa je utonilo 596 oseb. Gospa Makarov je bila pri prijateljih na obisku, ko je prihitel sluga v sobo in povedal, da je njen mož utonil. Telefonirala je na vojno ministrstvo, kjer pa ni izvedela resnice. Povedal ji je šele carjev adjutant. Makarov je zapustil 171etno hčerko in nedo-letnega sina. Pariz 14. aprila. „Matinua se poroča iz Petrograda, da so se s „Petropavlovskaa rešili samo veliki knez Ciril, pet častnikov in 50 mornarjev. Admiral Makarov je s celim svojim generalnim štabom utonil in vzel seboj v grob tudi svoj vojni načrt, ki ga ni nihče drugi poznal kakor le samo on. Trupla doslej niso mogli najti. Pariz 14. aprila. „Echo" javlja, da je cesar Viljem brzojavil ruskemu carju: „Žalost Rusije je tudi žalost Nemčije. Smrt Makarova je izguba za mornarico celega sveta." Berolin 14. aprila. Glasom poročil iz Petrograda je nesreča pri Port Arturju vse kroge nepopisno konsternirala. Makarov je bil že davno prosil, naj se mu dodeli admiral, kateremu bi zaupal edinole njemu samemu znani vojni načrt, a vsled običajne za-nikrnosti se to ni zgodilo. Zadnjih 72 ur je Makarov spal le oblečen, ker je vsak čas pričakoval bitke. London 14. aprila Vse časopisje na svetu piše z največjim občudovanjem o ponesrečenem admiralu Makarovu, kije bil v Ameriki in na Angleškem osebno jako znan in splošno pripoznan kot prvi in znanstveno najbolj izobraženi ruski admiral. Listi sodijo, da je smrt Makarova za Rusijo večja nesreča, kakor če bi izgubila tucat oklopnic. Trst 14. aprila. Namestništvo je odredilo, da se nemudoma vpiše v volilni imenik 1100 državnih uslužbencev, aktivnih in vpokojenih, katerim mestna občina doslej ni hotela priznati volilne pravice. Dunaj 14. aprila. Rektorat dunajskega vseučilišča je zopet izvršil veliko" junaštvo. Zaradi protesta, ki so ga vložili vi sokošolci proti postopanju rektorata glede slovenskih in hrvatskih naznanil, je „Slovenijan" V. Voš-njak za vedno relegiran, „Dani-čar" K. Brez an in član „Zvonimira" Rojss pa sta dobila con-silium abeundi. Dunaj 14. aprila. Relegiranje Vladimira V o š n j a k a se je danes nabilo na Črni deski. — Na tehniki je profesorski zbor začasno odpravil nabijanje vseh dijaških naznanil. Dunaj 14. aprila. Skupni ministri so bili danes vsi v posebnih avdijencah pri cesarju. Jutri se peljeta Koerber in Bohm-Ba-vverk v Pešto, kjer se bodo vr šile skupne ministrske konference v svrho določitve skupnega proračuna za L 1904. Dunaj 14. aprila. Ministrski predsednik je imel danes dolgo konferenco z grofom \Vodzickim v zadevi poljskega posredovanja med Cehi in Nemci. Dunaj 14. aprila. Avstrijski poslanik v Londonu se mudi tu, da se določijo modalitete cesarjevega obiska v Londonu. Cesar pojde šele meseca junija v London. Poslano.*' »Slovencev« in »Domoljubov« dopisovalec iz Šentpeterske doline me zopet napada z lažnjivim poročilom, to pot v zadnjem »Domoljubu«. Pravi, da sem prišel ▼ Št. Rupert po priporočilu g. župnika, a da sedaj kažem Tavčarjeve kremplje. Ker to ni resnioa in da javnost spozna, koliko je verjeti temu dopisovalcu, iz javljam, da je »Slovencev« in »Domoljubov« poročevalec iz St. Ru-perta glede moje osebe grdo lagal, ker sem prišel v St. Rupert brez župnikovega priporočila. Kar se pa tiče krempljev, pravim, da jib ima poprej tisti, ki z obrekovanjem trga čast in izpodkopuje ugled svoj* mu bližnjemu, ne pa oni, ki bi rad živel v miru. Ako bi imel ta človek kaj čuta resnicoljubnosti in poštenosti, bi se sedaj imenoval in dokazal svojo trditev. Toda kdo bo podpisal laž ? V St. Rupertu, 10. apr. 1904. A. Lunaček, nadučitelj. Se dobiva poviodl u neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zoba čiste, bele in zdrave. Nič več kurjih očes na podplatih, ns prstih sli med njimi, če se rabi moj patentov.. Rungol. Brez namakanja, mazil ali obližev. Kuna;ol je in ■mm ostane doslej edino sredstvo za popolno od* spravljanje kurjih očes brez bolečin. Rungol za na prste ali podplate po 1 K, za med prste 50 vin. Razpošilja po povzetju s po&tnino vred ali franko, če se denar naprej posije, izdelovalec Viljem Runge w Turan TovUeali Kulmerstr. Kslssr v. Čtterr. Priznalna in zahvalna pisma pri izdelovalcu na ogled. 737—B Rogaški ,#yria-vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču 7liwilw Bright-ovim vnetjem obisti prtemhM kataru v goltancu in jabolku kataru v želodou in črevesu dietezi vodne kisline forttil sladkorni griži jjjjij »Hiii. zaprtju bolečinam ne jetrih. POSKUSITE) Vfc.k 4rHo.()Wtt ?mw 6 »i coiti|k. 4K SOk traoo* DOMAĆI PRIJATELJ" Oblastveno konces. vzgajal išče javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36- Ustanovljeno 1849. 819—13 t) APENTA" „Una najboljših solinskih, odvajajocih rudninskih voda". Josip Lapponi telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža. Zapisujem grenko vodo „APENTA" v bolnišnici, kakor tudi v privatni praksi in sem jo spoznal kot res izvrstno Prof. C. Mazzoni primarij, docent patologije, kirurgije in ginajkologije. „Prav ta voda je najboljša za zdravljenje kroničnega zaprtja". 331—8 Dr. Lancereaux profesor na medicinski fakulteti v Parizu; predsednA „Academie de Medicine'1. Dobiva se v velikih in malih steklenicah v lekarnah itd. Izključno razpošiljanje: S. UNGAR ml., c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I., Jasomlr- gottstrasse 4. Zalogi v Ljubljani: Vllliael Mestaer in Peter Ivanini Ik. Frideno Eau de irltlćno pure, steklenica K 5—, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim. Higienski preparati za otroke. Ustna vede r.m otrokr K I*—, najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, sa gojitev ust in za zabranjenje proti nalezljivim boleznim, kakor: oSpicam, škrlatici, davici itd. z« otroke K 1 20, proti ranje-nju dojencev. Prašek K —*£0, najboljše za otroško kožo. Ceniki s številnimi zdravniškimi priznanji gratis in franko. Vpeljano v oirosUlh bo In lenti. Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothschild, vojvodinje Mane nest reke itd. Razen tega spričevala odličnih zdravniških avtoritet. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par fumerljah, kakor tudi v generalni zalogi i Dunaj, l.f Graben 28. 664-6 Darila Za .Sokolski dom" v Idriji so daro-rali: gg. Jakob Kogoj 1 K. Josip ZorŽ —. 20, v, Ivan Tukač, 10 K, Anton Likar 1 K, ga. Jos. pl. Marchesi 4 K. Ivana Štepic 3 K, bratje Iv. Gruden 1 K, Sr. Kogoj 2 K 76 v, Jo&ip Šepetavec —. 90 v, Val. Albrecht 1 K 01 v, Iv. Lapajne —. 20 v, Jos. Pelikan 2 K 60 v, Mat. Moravec 1 K 40 v, Ot. Novak 1 K Evg. Tuje« —. 90 v, Kar. Mikuc —. 20 v, Jul. Novak 2 K, Fr. Krčnik 2 K, in Iv. Petrič 1 K, za od br. Ciniborka podarjeno šatuljo se je skupilo 42 K. 40 gdč. K. Turkova je nabrala 2 K 94 v, KI. Novakova 2 K, A. Perkova 1 K 32 v, razne druge zbirke 10 K 26 v, skupaj 93 K 59 v. Odbor izreka vsem najiskrenejšo zahvalo ! Zahvala. Slavna „Kranjska hranilnica* je darovala za ustanovitev nove in velike podružnične drevesnice v Mokronogu 600 K; 300 K pa je izvolil v isti namen darovati p n. gospod Karol Luckmann, direktor industrijske družbe kranjske na Jesenicah. Za ta dva velikodušna in izdatna da-rova se podpisano nacelstvo darovateljema v imenu vseh podružničnih članov, kakor tudi sploh posestnikov, katerim bo drevesnica v hasek, najtopleje zahvaljuje. Nacelstvo mokronoške kmetijske podružnice. Rakovnik, dne 11. aprila 1904. 1056 «1. A. «r«r Burk«, načelnik. Umrli so v Ljubljani: Dne 10. aprila: Barbara Plank, gostija. 8B let, Cerkvene ulice St. 5, Maraamus seniha. V deželni bolnici: Dne 9. aprila: Lovrenc Kristan, delavec, 96 let, jetika. Franja Kogovšek, dekla, 66 let, srčna hiba Dne 10. aprila: Anton Sobar, dninar, 60 let, opekline in srčna kap. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kursi dunaj. borze 13. aprila 1904. Denar 99*75 99 60 99-60 119-50 98-11855 100*-100-25 100- -100-eC 100 — 100--10160 1 papirji. 4 2°/0 majeva renta . . . 4*27« srebrna renta . . . #•/« avstr. kronska renta #•/. ti »bita „ *•/• ogrska kronska „ 4#/, „ zlata i*U posojilo dežele Kranjske 4Vt% posojilo mesta Spljet •»V/t „ „ Zadei bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/« češka dež. banka k. o. . 47. m » *•<>• • 4'/i*/o zst. pisma gal. d. hip. b. 41/fl7o pest kom. k. o. z 10°/0 pr......II 108-60 4,/i7oM*t. pisma Innerst. hr. |; 101*— #•/,•/• m »- ogrske cen. dež. hr...... •'/••/• a Pio- °Sr- hiP- Dan* 4Vi7o obL ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4'V/t obl. češke ind. banke 47, prior. TrstrPoreč lok. žel. 47«, prior. dol. žel. . . . 37, „ juž. žel. kup. »/iVi 47,7o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 .... n ii i» 1860Vi • • • n »i h 1864 .... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije II i, »*..**, . " „ ogr. hip. banke . . srbske a trs. 100 — tur&ke...... srečke . . . 100-50! 10020 10010 1005( ! 98-5f 9950 299 90" 101 — Basilika Kreditne „ . . • InomoSke „ • . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa „ . . . Ogr. n »t • . . Rudolfove „ . . . Salcbur&ke „ . . . Dunajske kom. „ . . . Delnice Južne železnice . . . . Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ,, Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trbovljske prem. dražbe Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe . . 190-182-259 50 162 50 296 — 293-269-89-132 25 21— 463 — 81-78-68 — 53-29-67-77'-504- 80 50 643 50 1602 -644-760-— 249--622*-413*75 Blago 99 95 99 8) 99-80 119 70 98 20 118-75 100*76 10125 100- -10160 100 30 100-30 10215 10760 102.- 10130 10120 101-101- 100-301 90 101 70 194-184 50 261 5'J j 16450 ; 306 — 297 — 274 — 93_ 133 25 22-_ 47450 85-82 -71-50 55 -30-75- 80- 50 515 — 81- 50 644 50 1612- 645 -761 — 251 — 628 -414 75 1940 - 1950 — 491 50 492 50 341— 345 — 4*0-; 463 — lb3—; 159 — V&lHte C. kr. cekin...... i 11*35! 11*39 20 franki ...*...! 1907! 1909 20 marke....... \ 23*44 23.50 Sovereigns....... 2396 24-04 Marke........ 11715! 117 35 Laski bankovci..... 95 2b 4 RubUi........ 252-5D 2535© Dolarji........ 4 84 5 - Žitne cene v Budimpešti. Dne 14. aprila 1904 Termin. Pšenica za april .... za 50 kg K 7*96 n maj . . . . „ 50 „ „ 7*97 „ „ oktober. . . „ 50 7*86 Rž „ april ... „ 50 „ „ 631 Koruza „ maj 1904 . . „ 60 „ ,. Bil Oves M maj ... . „60 „ „ 5 24 Efektiv. Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. nuna ud nori*ta Wt. Sradnjl mncal tUk 7360 mu 13 14 * 9. zv. j 738 0 7. Ij j 7^8 0 2. pop.! 737 8 13 0 ,sr. jzahod del. jasno 13 1 sr. jzahod del. jasno 19'4 'p.m.jzah.del.oblač. Srednia včerai&nja temperatura : 131«, enrmale: 9 31 Mokrins v 24 urah : 0 0 mm. en V no ju =: sprejme takoj zzzzzzr Franc Vičič 106ž 1 •edlar v Zagorju pri Št. Petru. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take priložnosti! 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Krasno pozlačena, precizna ura, ki točno gre in ki se zanjo 3 leta jamči, z jako primerno verižico ; moderna svilnata kravata za gospode ; 3 jako fini žepni robci; lep prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom ; krasen usnj. mošnjicek ; jako tino žepno zrcalo; par manšetnih gumbov; 3 gumbi za srajc«, (3°/0 duble-zlato) s paten tiranim zaklepom; jako fin tintnik iz niklja; fin album s 36 najl. slikami ; eleg. par. bro&a za dame (novost); 1 par bou tonov od širnih bri-lanta, jako podobno; 3 šaljivi predmeti za stare in mlade; 20 različnih stvari za korespondenco in 5e 400 drugih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se polije z uro vred, ki je sama tega deLarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poŠt. povzetju ali če se denar po&lje naprej. Dunajska centralna razposiljalnica 1049 P Lust, Krakov (Krakau) it 168. NB. Za uengajajofe se denar vrne. Gospića katera obleke za gospe, kakor tudi za otroke sama vreze in izdeluje, se priporoča v boljše ki$e. Pni/ve se: Jerina, Križevniske ulice št. 8, pritličje. 1028—2 Za več let v najem se ižče v Ljubljani. 1008-3 Več pove upravništvo „Slov. Naroda". Kupiti se želi: Stare prodajalnične portale in vrata ter opravo za špecerijsko prodajalno. Prijazne ponudbe pod M. K. 43 upravništvu rSlov. Naroda". 1029—2 lipB poči dobro izurjen v trgovini s špecerijskim in železninskim blagom, išče službe. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 1030-2 TO iz dobre hiše iii kateri bi imel veselje do trgovine, se takoj sprejme. Več se poizve v manufakturni trgovini J. Keber v Ljubljani. Kot učenka želi vstopiti v prodajalno mešanega ali ma-nufakturnega blaga, bodisi na deželi ali v kakem rrestu, 16 letna dek';ca iz poštene rodbine, velika in moCna, ima posebno ve-Belje do trgovine in^je nekoliko izuCena tudi v šivanju. — Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 1032-2 Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom (pričet-niče so izključene), se sprejme takoj. — Ponudbe pod: „B 170" na upravništvo .Slov. Naroda". 1050-1 Hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom, pripravna za vsako obrt, blizu železniške postaje se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Nataučneja pojasnila daje Ant. Umek v Brežicah. i04«—l UD v lepem in prijaznem kraju na Spod. Štajerskem, pol ure od kolodvora oddaljeno, obstoječe iz 1 enonadstropne in 1 pritlične hiše z gospodarskimi poslopji, travnikov, njiv, gozdov, hišnega in sadnega vrta, se radi rodbinskib razmer ceno proda. Pri hiši je koncesija za krčmo in je pripravna za trgovino ali vsakovrstno obrt.--Za letoviščarje jako pripravno. — — Proda se pa tndi samo ena hiša in vrt posebej. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda-*. K 24- 1 Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji registrovana zadruga z neomejeno zavazo bode imela dne 24. aprila t. 1. ob l. uri popoldne v meHtnl il%oi«iinl. & svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom! 1. Poročilo uačelnidtva. 2. Poročilo nadzoruištva o računskem sklepu. 3. Odobrenje računov. 4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udelelbi vabi vljudno i"5& ravnateljstvo. ^385 TG Od^tisočev zdravnikov tu-in in oz e m stva priporučena najboljša hrana za zdrave in na želedcu bolne O t O K 6 Dbbi se v lekarnah in drogerijah. Jzredno se obnesla pri bljuvanju, črevesnem kataru, driski, močenju, postelje itd. €3 t r c3 c i uspevajo izvrstno ob njej in ne trpe na nepre fc> avljivo s ti Tovarna dijef hrane. BviAMEBDu°pRGF"R.Kufeke dunajj-j Postranski zaslužek za risanje stavbenih načrtov. Ponudbe pod „Št. 155, P. Vič", takoj. 1045—8 Išče se vesten in marljiv gol n pni i J. J za razprodajo dobro vpeljanega blaga po celi Kranjski. Velik konzum! Vpeljana tvrdka! Blagohotne ponudbe pod šifro L F- K. 500 na upravništvo „Sloven- 1047- 1 skega Naroda". Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 9f Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000.000- Zuinjara li •kskonptiji Daji pređula« ta vrtdnsstM papirji. izžrebane vrednostne papirje in Zavaraje srečke yroti vnovčuje zapale kupone. Ictarzul izgria/toi- Vinkuluja in »levinkulujo vojaške ženitninske kavcije. Podružnica v SPLJETU. Z^č^ Denaru« Mpr^jrmm v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vijžeoi denar obrestuje od dne vloge do Ine vzdiga. 39—42 Promet s čeki In nakaznicami. Izdatno eksistenco si nstvari vsakdo, ki prevzame za mesto in okolico samoprodajo našega svojčas pat. kons. predmeta. Že itak lahko razpečavanje tega predmeta se podpre še z uspešno reklamo. — Samo poštene, pridne osebe z 240—:-i60 K gotovine naj pošiljajo ponudbe pod N. 507 na naslov: Haasenstein <&. Vogler, Draždani (Dresden . 1019—3 JIdliSHd SIIUm! ■ Takoj se sprejme spreten knjigovodja in rgovski dopisnik za hrvatski, nemški in eventuelno italijanski jezik. — Strojarske stroke vajeni imajo prednost. 1054—1 Ponudbe na naslov: .Hrvatska dionička tvornica koža', Karlovec. Škrat edini slovenski humoristično-sati-ricni tednik, ki prinaša izključno originalne slil^e. Jjhaja v Jrstu vsako soboto. — Naročnina vse leto 6 Jf, ja pol leta 3 Jf. Posamezne številke se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi Pozor izletniki! 9 Nova gostilna. Slavnemu občinstvu ljubljanskemu in na deželi vljudno naznanjam, ...............a.. a.a. ........aaa da S Č tU L1 '- V L'!' 1 i aaaa*a4a4 ■ ■ * * * 4 j *A hm *a tm M mm AA « v Medvodah poleg kolodvora NOVO OPRAVLJENO GOSTILNO kjer bodem točil pristna, naravna VINA vsake vrste ter tudi več vrst PIVA. Za dobra mrzla in gorka JEDILA bo vestno skrbljeno. ........................ Postrežba točna in solidna. Jo»ijp Jesili Za rrnogobrojen obisk 41aiaa se priporoča aaaam 1C51—1 z odličnim spoštovanjem gostilničar in mesar v Medvodah. 577 0. S. sv. 1053 Razpis šolske stavbe. Dne 7. maja t. I. ob 9. uri dopoldne vršila se bode v občinskem uradu v Čermošnicah i: licitacija zaradi ciaje nove^stavbe trirazrediie lj Do tega dne sprejemale se bodo tudi pismene ponudbe pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Rudolfovem in pri županstvu v Čermošnicah, katerim je dodati kolek 1 krone in kavcija 10% tistih del, za katere se ponudba stavi. Celi stavbni operat bo do dneva licitacije na vpogled razgrnjen pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Rudolfovem in pri županstvu v Čermošnicah. Stavba z notranjo opravo vred je preračunjena na 2(5.500 kron. C. kr. okrajni šolski svet Rudolf ovo dne 11. aprila 1904. Tovarna za kruh in pecivo KANTZv priporoča pravi rženi kruh, mešan m črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. 20$ Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se n&j točneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163-27 Vsak dan poslednja sveža peka ob 126. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo. 5*3 r$3 ■ < .J . o tU Poskusite pristni rastlinski liker Varstvena znamka. Ogreva In oživlja telo. Budi tak In prebavo, Daje debro spanje. Lastnik: Po okuho in zdravem učinku prvak likerjev. 2 kleparska i pomočnika za stavbno in galanterijsko delo sprejme v stalno službo Mihael Mencinger kleparski mojster v Radovljici« ml£m\d^d^A^A^d^š^d£m\d^š^d^d£h\m)£m\4£jL B-84 EDMDND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. 1000 krerf ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah goapa A. ftaupa, Barlin S. W. 220Linden-> strasse 50 ^.... S5 ,^ Čez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo1* moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi „Sloveoec" ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji 1'rični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, neka] takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja Slavno občinstvo, posebno pa svoje častite odjemalce obveščamo, da je dne 31. marca t. I. g. Božidar Vernik izstopil 1038 2 iz službe pri nas. Delniško družba v sdrusenih pivovaren Žalec in Laški trg — v Ljubljani. — Gostil in unija se da takoj v najem v Sp. Idriji. Več o tem se izve pri Fl% Li-pahu v Dobrunjah, pošta Sp. Hru-šica pri Ljubljani. 1040—2 deček sposoben za trgovino se sprejme v večjo trgovino na deželi. Ponudbe na upravništvo rSloven- 996-5 skega Naroda". Trgovina s suhim mesom v VVolfovih ulicah št. I se zaradi trajne bolehavosti lastnika takoj odda. Več se izve v Prečnih ulicah št. 6, spodaj na levo, od 1.—%\ ure popoldne. 1026—2 Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904. Glavni dobitek kron 40,000 k™ »j«-i ft «5» Dobitki, ki obstoje v efektih, se v denarju ne bodo izplačevali. "9lB es. Kr. avstrijske državne železnice %ahtevajle samo SELLE * KARY-Jev ! čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo. Sumeco in črno. Posebno priporočljivo za f»«*iJJ«* Iz t»ox«*tillN-, OHearia-, elir%re-ntim- In lakorfv« u»nj». I Dunaj XII. 1. 330-11 C. kr. ravnateljstvo drž. železnica v Beljaku. veijaven od dne i. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol P OGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponoCi osobni Viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzcn. * pital$I{e uliee jt. ^ novosti • konfekciji za dame in deklice; bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode; voile satin, levantin, preproge, najboljše platno, perilo in kravate ____za gospode. ~ ^clidne blago! ^(izKc cene! Uzorci na sahtevanje poštnine prosto. 769 fi co Kdor želi biti postrežen, z dobrim, pristnim blagom po solidnib cenab, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdkofc 4*9— 9 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in s^ebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure .Union' v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji £jubljatta, Prešernove ulice nasproti frančiš canskega samostana. k Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga briljaittov, na katere Be al. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. MT „Cene niso pretirane". ~M Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primerna in porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. m m m m m m m m m m m 00 JJ Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. Zaradi preuredbe trgovine se nastopni, v moji zalogi se nahajajoči, zdolaj navedeni damski in otroški prodmoti kakor tudi platneno blago Opuste in se bodo od ponedeljka 18. aprila počenši raxprodajall s 4O°0 do 75 o popustom« nekaj predmetov se pa razproda za vsako ceno. Perilo, srajce, korzeti, hlače, frizirski plašči. Spodnja krila, svilnata, volnata in satenasta. Predpasniki, za dom in za šolo. Mođerci, tudi najnovejših oblik. Spodnje Jopice, tkane Spodnje hlače, tkane. Bluze. Varovale! inodercev, beli in barvasti. \o#avice, vsakovrstne. Oblačllca za dečke in deklice Čepice za dečke. Čepice, ploščate za deklice. ISokavice za dame in otroke. Kopalno perilo. Čipkasti trakovi. Platno za rjuhe, 150, 175, 195 cm široko. Platno za perilo, 60, 78, 90,117 cm široko. Namizni prti, izcela in na meter. Serviete. (Varni* ure za kav*. Brisalke, na tucate in na meter. Brisalne rate, za kuhinjo in za jedilno opravo. iVIilieu, podo*gaste preproge, prtiči za kredence in pladnje. Različni drugi predmeti. Gorenje blago je deloma lastnega izdelka, vse drugo pa tudi najboljši fabrikat, ker nikdar nimam v zalogi bazarskega blaga. Kdor bi torej rad kaj dobrega ceno kupil, naj ne zamudi te ugodne prilike. Z ▼elespofitovanjem 1067—1 C.}. ^Camann. Ljubljana, 14. aprila 1904. Tm bi»jto mr ne podlija na dom n« ogled. Nikogar se ne sili, da kaj kupi! 847-4 » - stil na wo imclri vrolon H°Ha Ko,le» Postaja Buštan llllOltl VI CICU (juž. žel.) KoroSko. nepresežen pri obistnih in meh orni ta bolečinah ter pokvarjenem probavljanju priznana slatina za otroke Prava naravno natočena, velefina namizna voda Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Romer-Ouelle). Dobiva ae v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: VI. KuMtnrr, Ljubljana. Varstvena znamk; Vljudno naznanjam, da sem otvorila od c. kr. dež. vlade v Ljubljani potrjeno obrtno učili^ee <§> nŠfo r^jL za merjenje, izdelovanje cbleK, anje. Prvi teCaj se začne *■ mms> 15« api*lla . 1 • v hiši Narodne Tiskarne44 — Sfnaflove nlice Stev. 5 pi-itli«fle aaam desno. in se je za udeležbo čim preje zglasiti, ker bode sprejeto le omejeDO Število učenk Priporočam se za mnogobrojen obisk z velespofitovanjem 1003-3 Marija Nachtigail - Slavceva. "v Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. ^1_x6 Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni moška čevlji iz usnja z obšivkoin par gld. 2-80. Izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 3-—. Močni, gladki moški čižmi (štifleti) par gld. 2-80. Trpežni ženski čevlji za vsakdanjo rabo par gld. 2-50. Zelo močni ženski čevlji za zavezovati par gld. 2-80. Izvrstni ženski čevlji Elegantni, barvani m&ški čevlji za zavezovati, par gld. 3-50. Priročni moški čevlji iz jadrovine par gld. i--. Barvani moški usnjati sandali par gld. 2-75. Ženski čevlji z navBkrižnimi zapornimi, Crni in barvani, par gld. 2-—. Priročni ženski čevlji za na ulico par gld. 1-30. Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala. Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo. Alfred Franke! kom. družba prej: Modiinška tovarna za čevlje v Ljubljani Špitalske ulice štev. 9. Zastopnik: A. Preatoni. 736 6 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar. Lastnina in tuk .Narodne bakarne". 44