Poštnina plačana v gotovini, GLASILO KR.JČAN JKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Tragika sedanjega časa Značaji D» vpliva kapitalizem po svoji vsebini v veliki meri tudi na posamezne družine delaveev in da sd ti ne morejo misliti življenja brez kapitalizma, je vzrok kapitalistična gospodarska moč in pa nedostopnost enega dela delavcev do krščansko socialističnih načel. Nekaterim delavcem ne gre v glavo, kako bi bila mogoča večja gospodarska podjetja brez osebnega kapitala: ne pomislijo pa, da nobeno podjetje ne more obstajati brez delovnih ljudi. Oboje, kapital in delo, sta za proizvajanje nujno potrebna. Da, še več. Kapital sam se nikjer, tudi ob delavnih strojih ne more množiti in dajati kakršen koli dobiček in življenjske potrebščine dela, ki ga opravljajo delavci. Iz tega je videti, da je delo veliko važnejše kakor kapital. Kapital jt* neke vrste orodje dela, kakor n. pr. kovaču kladivo ali krojaču šivanka. V gospodarstvu prevladuje v prvi vrsti delo, kateremu je kapital le pomočnik, ['oda današnji narobe svet tega noče razumeti. Da bo to še bolj jasno vidno. vzemimo za primer gozd z lepim drevjem. Kaj in koliko pomaga ta gozd in drevesa lastniku brez potrebnega dela? Biti morajo delavci, ki drevesa spravijo iz ptmla in jim dajo s tem njihovo vrednost. Toda to je šele surova vrednost teh dreves. Vsako drugo in nadaljnje obdelovanje prinaša večjo vrednost. Tako je z vsemi stvarmi. Material, ki sam na sebi brez potrebnega obdelovanja nima porabne vrednosti, jo dobi z delom delavčevih rok >n delavskega razuma. Kaj je n. pr. bivalni stroj? Množina umetnih delov, toda brez dejanske vrednosti, ako ga šivilja ali krojač ne uporablja kot orodje pri svojem delu — šivanju. Tako pri vsem materialu in materiji, Ali je kateri koli sad kaj vreden, ako ga človeška roka ne privede do porabe? Mislim, da je dovolj obj usnjen o, da le delo množi naravno vrednost stvari, ki so sicer božja last in jim je Bog dal človeka, da jih obdeluje in jim daje uporabno vrednost in si s tem služi *voj kruh. Delo je dolžnost vseh ljudi. Toda neopravičljiva pohlepnost človeka in nad moč nekaterih je zapeljala človeštvo v gospode in hlapce. Kdor po hlapčevsko pride do velike »lastnine«, ta si najame ljudi, ki mu služijo kot hlapci in množi v lastnem siromaštvu svoje imetje. To je kapitalizem, proti kateremu se bori ves zaveden proletariat. Značaj kapitalizma obstoji v neznačajnosti nepriznanja dejstva, da je tisti, ki delo izvršuje, njegov vzdr-ževatelj, ki pa nima do dobička noseme pravice. Krščanski socializem zahteva, da naj bodo delavci slehernega podjetja ob-eneni tudi solastniki, ki učestvujejo po sv®jih svobodno izbranih zastopnikih v vodstvu podjetja. To je tem bolj upravičeno, ker podjetnik garantira za podjetje z denarjem, ki mu ga zaslužijo delavci. Delavec pa za podjetje izpo-i 'tavlja dostikrat lastno zdravje in življenje. Tu pa se nahajajo delavski značaji, ki se temu protivijo. Ne zavedajo se ijjliko samih sebe in svojega stanu, da *‘! mogli misliti o tem, da se bo soci-, ° razmerje med delom in kapita- lommoralo rešiti, in sicer v korist de-i Pa rešitev brez potresov, ki se brez nepotrebnih nasprotstev more ugodno rešiti. Več kot to, delavcem v materialnem oziru ne more dati noben socialni sistem. V duhovnem oziru, brez katerega ni drnžabne pravičnosti, pa Državniki, sociologi in gospodarstveniki govore o te/kih časih, o socialni bedi in o splošnem nezaupanju delovnih slojev. Spoznanje dejstev še ne zadostuje, potrebno je. da se odločujoči poglobe v vzroke takega stanja. Če l>i to storili, bi ugotovili, da je v/.rolk temu napačno .stanje v družbi saiini. To stanje je pa posledica gospod-stva kapitala nad ljudstvom. Vsak pritisk rodi odpor. To je že znana, večkrat ugotovljena resnica. Težke gospodarske in socialne razmere morajo nujno roditi odpor v prizadetih. Slednji ine morejo namreč doumeti, še manj pa pristati na to, da žive v pomanjkanju, kljub temu, da pridno in vestno vršijo svoje dolžnosti. Tudi te.gn 110 morejo doumeti, di bi reševali njihove zadeve »zastopniki«, ki ne spadajo med 111 je niti ipo svojem mišljenju niti po svojem udejstvovanju. Zopet imaš opravka s kapitalom, ki se dobro zaveda posledic, če bi prišli na svetu do soodločanja tisti, ki jih stiska socialna beda. Zgodovina tiči. da se dosedaj ni zadovoljivo rešil še noben problem, pa naj bo državni ali .socialni, brez aktivnega sodelovanju tistih, ki se jih najbolj tiče. Če danes ljudske množice tožijo o svojem težkem položaju, ki zahteva nujne izpremetmfoe. potom treba te -tožbe vzeti na znanje. Tn sicer i ih je treba vzeti na znanje resno. Kdor predolgo odlaša s sistematičnim zdravljenjem trdovratne bolezni, navadno zamudi pravi čas. Prepozno ali pa nesistematično zdravljenje ne id ri nese v>opolne ozdravitve, ampak le odmakne katastrofo. Odločujoči faktorji bi morali spoznati. da je prišel četrti stan. to je delavski stan, iz mladeniške <1 obe v moško dobo in da zahteva ta stan kot tak svoje pravice. Te pravice ne obstoje le v zboljšanju plač ali v »lablši ali boljši socialni zakonodaji, ampak v tem. (la se ga prizma za doraslega moža in da (lobi tudi svoje mesto vse-liovsod — v gospodarstvu in v javnosti — primerno njegovemu doprinosu za gosipodarstvo jn javnost. Ne '1h» odveč, če se pri tem spomnimo na ugotovitev, ki je v delavski okrožnici »Reran no-varum«, da je namreč verjetno, da izhaja bogastvo držav od dela delavcev. To pomeni, da predstavlja delovna sila glavno žilo gospodarskega življenja držav. Tn to drži popolnoma. Le predstavimo si, kaj bi bilo, če bi nekega dne prenehala delovna sila. Bilo bi. kot da je smrt razprostrla svoja krila nad svet. Ne bi vodili vlaki, tovarne bi stale polja ne bi dajala sadov, v gozdovih me bi pela sekira in žaga, še celo •godba no bi proizvajala veselih poskočnic, v plesnih dvoranah in barih. Pravičnost zahteva, da dobi v zboru stanov vsak stan tako mesto, kot mu pripada po pomenu in prispevanju za družbo. Če motrimo polo/n j delavskesra stanu s tega vidika, moramo ugotoviti, daje krščanstvo v svojem nauku popolno poroštvo za pošteno življenje, če se ga človeštvo oprime. Ako hočemo torej, da se kdaj reši socialno ali družabno vprašanje pravilno dolžnostim, moramo pač z vsemi silami delati na to, da dobi krščanski socializem na svetu vpliv, ki je potTeben za miren in pravilen razvoj največjega vprašanja — socializma krščanskega da je družba proti njemu zelo krivična. V delavskem stanu ne vidi enakopravnega in za splošnost pozivitnega ter koristnega člana. V vsakem njegovem koraku sumi nekaj revolucionarnega, nekaj nedovoljenega, družbi nevarno akcijo. Nočejo priznati, da je borba delavskega, stanu za pripadajoči prostor v družbi nekaj naravnega, znamenje njegovega zdravja in mladosti. Kajti le organizem, iki ni sposoben borbe in življenju, se vda raznim težavam in zaprekam. Zdrav organizem pa sprejme odnosno mora sprejeti boj, ker hoče živeti. Torej, kakršno koli t,pravico« dobi delavstvo, ni to nobena milost ali posebna naklonjenost toga ali onega faktorja, ampak le drobec iz skupka pru-vic, ki mu gredo. Sedanji voditelji družbe se zelo radi zatekajo h krščanstvu. zlasti če menijo, da je 'ta ali ona zahteva delavstva »pretirana«. Tako zatekanje je le zlorabljanje krščanstva. Kajti ravno nuj več ji krščanski odnosno katoliški duhovi preteklega in sedanjega časa so poudarjali in še poudarjajo, kako velikega pomena je za družbo socialna pravičnost, h kateri spada seveda tudi udejstvovanje prizadetih pri javnih poslih družbe. Toda. kadar slišijo o pravicah delavskega stanu v imenu krščanstva, so gluhi. Le, kadar se govori o njegovih dolžnostih. radi poslušajo in še premalo se jim zdi takega nauka. Če so pa prisiljeni priznati delavstvu to ali ono, menijo, da so napravili veliko milost in nekaj nezaslišano socialnega. I.e berite meščansko časopisje; ob raznih prilikah! Žabo napihnejo v volu. Vse to doku,/.uje, da je stremljenje delavskega stanu bistveno različno od dejanj sedanje družbe. Delavski stan postavil ja svoje zahteve v imenu pravičnosti, družba pa daje, ikar inu daje, prisiljena in meni, da izvršuje s tem posebno .milost in socialnost. Torej nasprotje v temeljih, čim bolj bo zahteval delavski stan svoj prostor v družbi, tem globlje in ostreje bo to na--iprotstvo. Značilno pa je tudi to, da so in bodo zahteve delavstva tem izrazitejši- in odločnejše, čim trdovratnejsi bo odpor družbe proti upravičenim zahtevam delavskega stanu. V tem boju se bo delavski stan po nujni doslednosti razvoja, in z njim ostali delovni sloji, odmaknil od meščanske družbe, se otresel njenega vpliva, katerega sad je namišljeno nasprotje delavskih množic, in pOslcdicu medsebojna borba, ter po zgledu drugih Čudno je, da toliko iskrenih in celo vernih^ kristjanov zamenjuje ljubezen do bližnjega z dajanjem miloščine. Nikdar se niso obdolžili grelia proti pravičnosti, medtem ko imajo brez števila vznemirjenj zaradi stvari, ki se tičejo le zunanjega ponašanja. (Fran?ois Mauriac.) smisla. Zato se mora pa delavstvo pred vsem oprijeti krščanske socialistične organizacije, ki je razširjena po vsem svetu in ima svojo centralo v Utrechtu, domačo združenje pa v Ljubljani pod imenom »Jugoslovanska strokovna zveza«, katere član bi moral biti vsak zaveden in značajen delavec. Ne razcep, temveč združenje daje moč in ugled. Jože Gostinčar. ustvarjal enotnost v borbi za svoje pravice. Ta razvoj lahko imenujemo zadnjo konsolidacijo delavskega stanu. Če bi vzeli pri reševanju zahtev delavstva za podlago pravičnost, bi se vse razvijalo normalno, to je, delavski stan bi prišel po izdravem razvoj,u do svjenegu mesta v družbi, noče svojih ustvarjala harmonija vseh stanov in potom te harmonije vse Obče blagostanje ter gospodarski in duhovni napredek, po katerem vsi tako hrepene, zlasti pa delavski sloji. Kapitalizem noče pristati na pravičnost, noče ‘odstopiti od krivično prisvojenega mesta v družbi, noče svojih •pravic« odstopiti tistim, katerim de-jaulsko pripadajo. Posledica je /radikaliziranje prizadetih. Včasih je veči-iui delovnih slojev verovala v evolucijo, to je, da je mogoče priti delavstvu potom demokracije do svojih pravic. Na to je gotovo mislil tudi kardinal Verdier, ko je svetoval katoličanom, da naj sodelujejo pri ljudski fronti v Franciji. Tudi drugi izven Francije smo priznali: »Taka pot je* zdrava, delavstvo v Franciji je prišlo do svojih pravic.« Ko so pa hoteli nekoliko prikrajšati »pravice« dve sto bogatim družinam, je morala ljudska fronta pasti in razpasti. Kakšne bodo posledice tega upora dve sto bogatih druižin, bo pokazala šele bodočnost. Za sedaj moremo ugotoviti le to, da je vera v evolucijo zelo padla. Samo zgled iz novejšega časa, ki naj bi bil Obenem svarilo. Posledica nepopustljivosti je tudi pojav po diktaturi proletariata. Ta pojav ni nič drugega kot protLzahtevn proti diktaturi kapitala. Če bi šel družabni razvoj pod vidikom pravičnosti, bi še tako ekstremnemu ne padla misel na diktaturo proletariata. Pa če bi jo kdo tudi propagiral, bi ostal osamljen. Kajti kdor je pošten, bo priznal in se zavedal, da bi bilo nezdravo tako »tanje. Kajti družbe ne ustvarja en sam stan, temveč vsi stanovi skupaj. Kdor hoče imeti zdravo družbo, ne tsnie iti prdko sestavnih delov družbe, ali en sestavini del ali več delov zasužnjiti v korist tega li onega sestavnega dela. Če ise to vrši, je nezdravo in ikazen ne izostane. Zgodovina je najboljša učiteljica. Ko bi fevdalni vladodržci pravočasno in iskreno dali delovnim stanovom pravice, ne bi bilo francoske revolucije. Znani nemški konvertit katoliški župnik Fiedler je zapisal glede ruske revolucije isto. ko je navedel: »Če bi ruiski velikaši hoteli odstopiti revežem , Jelovico svojega premoženja, ne bi bi-o revolucije. Ker pa niso hoteli odstopiti ničesar, so izgubili vse.« Želeli bi, da bi odločujoči faktorji ko kaži ejo na ruzne vznemirjujoče družbene j>o jave, upoštevali dejstvo, da je delavski stan dozorel in da mora dobiti v družbi svoje mesto. Dokler tega ne dobi, bo v družbi nekaj nezdravega, in bo to nezdravo stanje nujno vodilo do medsebojnega odtujevanja in do boja. Če kdo meni, da bo mogel svoje »posestno« stanje obdržati na tu ali oni način, se bo zelo varal. Nasprotno. Borbo proti sebi bo še pojačal in mogoče celo povzročil težke posledice te borbe. V tem pa je ravno tragika sedanje družbe, ko meni, da ustvarja sredstva v svojo obrambo, v resnici pa le jača silo tistih, ki morajo prej ali slej, na ta ali oni način dobiti svoje mesto v družbi. Meehoona pj%r&elLa- Volitve obratnih zaupnikov Volilni odbori za volitve delavskih. obrii tinib zaupnilkov, ki so prijavili Inšpekciji delu odbore v po-I rditev, a jim jih ta še ni potrdilu ji) razpisala volitev, .naj num to takoj sporoči', da bomo pri Inšpekciji delu razpis volitev urgirali. V obratih, 'katerih volilni odbori ko zaradi kraiikega časa zamudili rok za prijavo in 'potrditev volil-iH-ga odbora, Jablko Ikljub tan:u izvedejo volitve obratnih zaupnikov po skrajšanem volilnem postopku. V tern primeru mora volilni odbor, kti se s<",stavi iz obiratmih zaupnikov, zahtevati od Delavske rJx>rn.i-ce volilni material z izrecno navedbo, da bo volitve izvedel po skrajšanem 'postopku. Za itzvedibo volitev po skrajšanem posfopfleu ni Ireba Inšpekciji dela prijaviti volilnega odboru v ipotrdiitev, niti da raiapiše volitve. Vse to izvrši volilni odbor po navodilih o slkrajša-neni postopka. Zato izvedite volitve po skrajšanem postopku v vseh tistih obratih, v katerih ste zamudili rok za redni volilni postopek. Od Delavske zbornice je v tem primeru iprav tako zahtevati volilni material z izrecno navedbo, da se bodo volitve vršile po skrajšanem postopku. A'ko pa je kateri volilni odbor od Delavske zbornice že zahteval gradiivo za volitve obratnih zaupnikov, a mu ga zbornica še ni dostavila. naj nam to takoj sporoči, da Imjiik) pošiljatlev urgirali. Skrbite, da se bodo tudi letos v vseh obratih izvedle volitve delavskih obratnih zaupnikov. Zastopniki delavcev in delodajalcev interveniralo pri ministrih v Belgradu zaradi kolektivne pogodbe stavbinskega delavstva Že dalj časa se vodijo pogajanja med zastopniki dela.vslk.ih strokovnih organizacij in delodajalskih združenj za podaljšanje kolektivne pogodbe gradbenega delavstva, kakor tudi za primerno /.višanje plač z ozirom, na nastalo draginjo. Zastopniki delodajalcev pa so ves čas odklanjali talko povišanje plač kakor tudi podaljšanje kolektivne pogori; be utemeljitvijo, da mora oldatet prej rešiti vprašanje pobijanja šušmarstva in oddajo javnih del ter del, ki jih država izvaja v lastni režiji. Upoštevajo naj se tudi ta delu v kolektivni pogodbi, zlicitirana javna dela pa. v .toliko, kolikor se je podražil material in delo. Obe delegaciji sta v tem pogledu temeljito razpravljali in proučevali to vprašanje. Pri teni je sodelovala tudi Delavska zbornica s svojim referentom g. Stankom Jurijem. Izvolil se je ožji odbor, ki je imel nalogo pripraviti potrebne spomenice in načrte tako za resorne .ministre, Ikakor tudi za bana dravske banovine. Ban dravske banovine je delegacijo sprejel 22. decembra 1939 in izjavil, da bo tsttoril v tej simeri vse, kar je^ v njegovih močeh. Ker so pa ta vprašanja taka, da jih more rešiti le kraljeva vlada s posebnimi uredbami, je odbor sMenil poslati posebno delegacijo v Belgrad, da za to izredno važno vprašanje gradbene industrije zainteresira vse resorne ministre, za katere pride to vprašanje v poštev. Potrebno gradivo je bilo 23. t. m. pripravljeno in je Delavska zbornica zahtevala imena zastopnikov, ki bodo zastopali v Belgradu posamezne strokovne organizacije. JSZ se je takoj zavedala, da je to vprašanje izredne važnosti in da bo treba v Belgradn zastaviti v>se sile, da se bo stvar rešila. Zato je določila tudi svojega zastopnika, in sicer tovariša tajnika Rozmana. Za ZZD sta bila določena dva delegata, a zadnji dan se je ZZD premislila im odločila, da jo zastopa gosp. Gasser Albin, ki je usluižben v centralnem tajništvu Delavskih zbornic v Belgradu. Prav tako je Savez gradbenih delavcev pooblastil svoj savez v Belgradu, da ga zastopa. Od delodajalske isitrani. je Inženirska zbornica pob lasti la svojo Inženirsko zbornico v Belgradu, katero je pri intervencijah zastopal g. inž. Ne-nadovič. Za delodajalska združenja je ■f. delegacijo predsednik zidarskih mojstrov g. Kalc. Tudi Delavska zbornica ni delegirala nobenega zastopnika in je ekspresno pooblastila g. Galsserja v Belgradu, da jo zastopa. Ker Gasser vsega ni mogel zastopati, je Jugoras v Belgradu poslal nekega delavca, ki je zastopal ZZD oziroma Jugoras. Vsi tisti, ki so pri tej stvari sodelovali in imeli vpogled v važnost in težo tega vprašanja, so se čudili, kako da morejo tako strokovne organizacije kakor tudi Delavska zbornica naenkrat polagati na to stvar tako malo paižnje in jo rešiti kar enostavno s pooblaščenimi zastopniki. Poleg tega ti pooblaščenci gradivu niti poznali niso. kalko naj bi potem ta problem obrazložili. Res čudno postopanje, ki gotovo v tem primeru ni bilo .pravilno. Za strokovne ogranizacije je še nekoliko razumljivo, da so se dale zastopati, kajti primanjkuje jim potrebnih sredstev, da bi mogle take stvari financirati.. Strokovne organizacije so od Delavske zbornice celo pismeno zahtevale, da pošlje kot .svojega zastopnika referenta g. Stanka Jurija, ki je ves material poznal in dejansko na njem tudi ves čas delal. Delegacija, ki so jo -tvorili za delodajalsko stran g. Kalc Jakob in g. inž. Nonadovič, za delojemalsko pa zastopnik JSZ tov. Jožko Rozman, zastopnik Saveza gradjevinanskih radmika v Bel-gradu g. Per Gjiuro, .za Jugoras Nikola Skrbi e in za centralno tajništvo Delavskih zbornic g. Gasser Albin, ki je delegacijo tudi vodil, je bila sprejeta v sredo 24. januarja dopoldne pri treh ministrih. Prvi jo je sprejel gradbeni minister g. dr. Krek. Gasser je deputacijo predstavil in povedal, zaradi česa je prišla. Nato je zastopnik delodajalcev g. Kalc izročil predstav-ko glede pobijanja šušmarstva oziroma nelegalnega obrtništva. Zastopnik JSZ Rozman pa je ministra opozoril na to, da je treba drugo predstavko, ki predvsem spada v resor gradbenega ministra zaradi javnih del in del. Mezdno v podjetju bratov Cim je delavstvo, zaposleno v papirnici bratov P iatuii;k v Radečah, stopilo v vrste JSZ, je organizacija takoj .storila potrebne korake za zvišanje nlač tega delavstva. Podjetju je predložila vlogo z zahtevo, da se zaradi dviga cen življenjskih potrebščin zvišajo plače in tudi urede še vsa ostala vprašanja glede pregrupacije skupin itd. Pod jetje, je pristalo na razgovore, ki so se vršili v soboto 2f7. januarja. Pogajamia so se vršila ves dan. Centralo JSZ sta zastopala tov. Jože Grošelj in tov. Ivan Pangeršič iz Vevč. Poleg tega so billi navzoči tudi zalstop-niki krajevne skupine in obratni zaupniki. Podjetje so zastopali ravnatelj ur. Piatnik in gg. inž. Pribiti j in Pre-lovšok. Po celodnevni razpravi sta se Obe strani končno zedinili na to. da se urne mezde, obenem pa tudi akordne povišajo od 22. januarja dalje, in to samskim delavcem za 0.60 din. poročenim pa 70 par na uro. Najnižja urna plača za mo3ke delavce znaša 4 din, za ženske pa 3.75 din. Poleg tega se je izvršila delna pregrupaci ja nekaterih skupin delavstva. Nedeljsko in praznično delo se lx> plačevalo po zakonih, to je s 50% pribitkom. JSZ je tudi tu pokazala, da zna voditi pravo strokovno delo in akcijo. ki jih dela država v svoji režiji, treba vzeti resno v poštev in rešitev. Gradbeni delavci zahtevajo zvišanje plač, delodajalci pa to gladko odklanjajo in pravijo, da ne bodo sklenili nove pogodbe niti zvišali plač vse dotlej, dokler kraljevska vlada teh vprašanj ne reši in ne prinese tozadevnih odredb. Z ozirom na to nastaja nevarnost, da bodo spomladi, ko se bo pričela gradbena sezona, nastali nemiri, kajti delavci 'bodo zahtevali zvišanje plač. Posebno v tej panogi industrije je položaj še posebno težak in bodo gotovi elementi hoteli stisko gradbenega delavstva izkoristiti v svoje namene. Trbovlje so nam v dovolj resen opomin, da za to temu vprašanjiu posvetimo potrebno pažmjo in prosimo g. ministra, kakor kraljevo vlado, naj zadevo smatra za nujno in čim prej reši. G. minister je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, Ikakor tudi, da se .prav dobro zaveda važnosti tega vprašanja za slovensko gradbeno industrijo. Takoj nato je bila delegacija sprejeta pri ministru za trgovino in industrijo g. dr. Amdresu.. Kakor gradbenemu ministru, tako sta tudi trgovinskemu ministru g. Kale in tov. Rozman obrazložila, zakaj in čemu je delegacija prišla, nakar mu je delegacija izročilu tudi obe predstavki. Naš zastopnik je g. ministra opozoril tudi na to. da so v pogledu teli vprašanj tako delodajalci kakor tudi delojemalci povsem enotni in da bo prišla v isti zadevi tudi deputacija iz banovine llrva/tske. Tudi trgovinski minister je izjavil, da bo .pri stvori storil, kar bo mogoče in se je posebno zanimal za predstavo o pobijanju šušmar-stva. Glede druge .predstavke pa da jo bo pri ministrskem svetu seveda podprl. Nato je delegacija odšla k ministru socialne politike g. dr. Budisavljeviču. Dr. Budisavljevič se je izredno zanimal za ta vprašanja im izjavil, da je on kot minister socialne politike gotovo najbolj interesiran, da pride delavbtvo do svojih pravic. Tudi njemu Sta g. Kalc in tov. Rotzman objasnila vsebino spomenic in ga prosila, da naj zadevo kolikor mogoče podpre. Drugi dan je bila delegacija sprejeta še pri ministru za finance g. dr. šutej u. Tudi njemu se je vse potrebno pojasnilo in mu izročilo Obe predstavki. Izjavil je, da bo stvar proučil in storil, kar je v njegovih močeh. Delavska delegacija je tedaj .storila svojo dolžnolat in pojasnila tudi tistim, ki imajo usodo tega vprašanja v svojih rokah, ‘kaj in kako jo je treba rešiti. Sedaj je stvar resornih ministrov dm kraljeve vlade, da to vprašanje prouči in čimprej reši. V nasprotnem primeru bodo namreč posebno za Slovenijo nastopile težke komplikacije, kar gotovo ne bo v korist državi, niti prizadetim gradbenikom, pa tudi delavstvu ne. Zato smo prepričani, da ta pot ni bila zastonj in da bodo ministri gledali v tem vprašanju zgolj gospodarsko zadevo, ki terja reditev za več tisoč grabenih delavcev v Sloveniji. gibanje Piatnik v Radečah Brez velikih obljub je mirno in tiho šla na delo ter izvedla to vprašanje na način, ki odgovarja potrebam in koristim zaposlenega delavstva. Delavstvo sc tega prav dobro zaveda in ve ceniti to delo ter sedaj tudi dobro ve, v kateri strokovni organizaciji so resnični in pravi predstavniki delavstva. Zato radeškim pa-pirničarjem ni žali, da so stopili v vrste JSZ in bodo tudi v bodoče tvorili aktivno vrsto delavcev v vrstah JSZ. Volitve obratnih zaupnikov v obratih KID na Jesenicah in Javorniku Volitve obratnih zaupnikov v obratih KID na Jesenicah in Javorniku se bodo vršile dne 9. februarja od 5 zjutrag do It zvečer. In sicer za obrate Javornik pri vratarju, kakor po navadi, za obrate z Jesenic pa v vajeniški šoli (kašta) in v meščanski šoli. Volivce iz okolice, ki prihajajo r. vlaki in avtobusi, opozarjamo, da volijo takoj ko dospejo, .predno pričnejo z delom. Kajti .po končanem delu tsie vsakemu .mudi na. vlak im tako se lahko zgodi, da ne bo volil. Kdor pa ne utegne voliti pred pričetkom dola i« ne po končanem delu do vluka, naj počaka drugi vlak. Vsak naj se zaveda, da je škoda vsakega glasu in naj ne misli — oh, kaj zato, če jaz ne volim, .saj en glas se nič ne pozna. — Ne tako! Lahko se zgodi, da nam prav tvoj manjkajoči glas poje enega zaupnika. Kaj si boš potem mislil o samem sebi? Da si nezaveden delavec in čla» organizacije. To pa se ne sme zgoditi! Pokažimo, da nas je, kljub vsem napadom in omalovaževanjem še vedno visoko število, ki vztrajamo pri noši JSZ ter so borimo za njena načela in življenje vredno človeka in delavca. Pa ne samo da vztrujumo, m ego počasi pa sigurno prehajamo v protinapad Zato pa vsak član, prijatelj in somišljenik glej, da boš 9. februarja gotovo volil našo, t. j. belo listo, na kateri kandidirajo istari in preizkušeni člani in borci za delavstvo in pravico. Apeliramo na vse člane in somišljenike, da agitirate tudi med delavstvom, ki ni pri nas organizirano, poisebno me*! katoliškim, da se pokaže, koliko nas je še, ki ne drvimo za vsako sapico, ki zapiha od katere koli strani. Pred volitvami bomo sklicali še ede« ali dva zaupniška zbora, katerih se udeležite v čim večjem številu, kjer boste dobili potrebna navodila in nasvete. Dobili boste tudi okrožnice in navodila po pošti, katere pazljivo prečkajte in se .po njih ravnajte. Opozarjamo še .posebej organizacijske zaupnike, da v polni meri izvršijo svojo dolžnost, da izidemo čim bolj častno iz teh volitev. Nameščenci SporOčaino svojim članom, da je bilo v preteklem letu delovanje Trgovskega bolniškega podpornega društva zelo obsežno in za nas nameščenci pomembno. Predvsem je bilo delo pri povečavi šlajmarjevoga doma. Povečan Šlajmerjev dom je tako moderno urejen in po svojih novih prostorih tako obsežen, da je vsak zaveden slo-veniski nameščenec lahko ponosen na to zgradbo. Vsak član višjega zavarovanja in tudi zasebniki se bodo lahko paslužili te bolniško ustanove. Samo dejstvo, da je po splošnih bolnišnicah za bolnike današnje dni pravi križev pot, nos prepričuje, da smo lahko hvaležni TBPD, da je imelo pogium v teh težkih časih graditi tako obsežno stavilo in jo tudi dogradila. Ob tej priliki pa priporočamo vsem nameščencem, da pristopijo v višje bolniško zavarovanje, da si bodo lahko okoristili z ugodnostmi Šlajmarjevega doma. Te ugodnosti pa ne veljajo le članom samim, pač pa velikokrat ne-šteftim družinskim bolnikom, ki imajo prav tako možnost, da se zdravijo v tej naši ustanovi. Otvoritev povečanega Šlajmarjevega doma bo izvršena prav kmalu. Takrat pa bomo tudi poročali bolj podrobno, kako je urejen in opremljen Šlajmar-jev dom. Občni zbori skupin JSZ v nedeljo i9. februarja Strokovna skupina lesnega delavstva na Duplici, zastopnik JSZ Jožko Roz- man- j i i Strokovna skupina lesnega delavstva v Jurkloštru, zastopnik JSZ Hočevar Metod. Strokovna skupina apnemcarjev v Kresnicah, zastopnik JSZ Jože Grošelj. , . ... Strokovna skupina papirmčarjev v Medvodah, zastopnik JSZ Ivan Pangeršič. Strokovna skupina delavcev in nameščencev v Mariboru, zastopnik JSZ Srečko Žumer. Strokovna skupina rudarjev v Kočevju, zastopnik JSZ Vinko Ustar. Strokovna skupina tekstilnega delav- stva v Gameljnah, zastopnik JSZ Anton Marinček. Strokovna skupina kovinarjev v Kamniku, zastopnik JSZ Mavricij Bore. Strokovna skupina lesnega delavstva v Preserju, zastopnik JSZ Gašper šti-bilj. Strokovna skupina rudarjev v Trbovljah, zastopnik JSZ Alojz Diacci. Strokovna skupina opekarskega delavstva v Radomljah, zastopniki JSZ Ivan Stare. # Strokovna skupina lesnega delavstva v št. Juriju ob juž. žel., zastopnik JSZ Jože Jurač. Strokovna skupina tekstilnega delavstva v Šenčurju, zastopnik JSZ Franc Logonder. hv&ljujemo č. g'. Babniku, kaplanu starololkemu, ki nam je pri najemu dvorane šol blagohotno na roko. Vprašanje zdravniika-uradniko prt OUZD-u. C) božičnih praznikih je stopil v pokoj zdravnik OUZlD za naiš okraj g. dr. Ilubnd. Vršil je skozi 35 let službo zdravnika bolniške blagajno ter ga jo po njegovi vestnosti' in skrbi za bolnike poznalo vse delavstvo. Ob vsaki uri, naj je 'bilo podnevi ali ponoči, in ob vsakem vremenu je bil brez ikakega godrnjanja vedmo na razpolago bolnikom. Odkar pa je to inesto zapustil, se ne moremo preveč pohvaliti. Zato želimo, da se razpisano mesto zdravnika odda tak011111, ki se bo res posvetil članom OUZiD. »Sploh bi pa bilo {wmet.no, da se ob takih prilikah zasliši delavistv«, ker je vendar Okrožni urad naša ustanova. Volili bomo! Volitve obratnih zaupnikov za našo skupimo v »Seširju« so razpisane na dan IS. februarja, če je kdo razpisa vesel, smo ga gotovo mi, ker bomo imeli zopet enkrat priliko manifestirati za nuišo skupnost ter borno pri tej priliki povedali vsean, ki so mislili med nas zanesti raizdor, da je za strokovno organizacijo samo ena pot, in ta je delavska. Bohinjska Bistrica Skupina lesnega delavstva ima svoj redni občni zbor 11, februarja ob 11 dopoldne v prostorih Valentina Arha. Centralo bo zastopal tov. Jožko Rozman. Tovariši delavcih vsi lepo vabljeni! S polnoštevilno udeležbo boouo dokazali, da ima JSZ še vedno moteno stražo ob vznožju Triglava, čeprav je nekaterim zelena barva zmešala pogled. Mi slovenski brezdomci pa nismo ničesar pričakovali od rolke, ki je danes dvignjen« .pozdravljala vlado- dnžca v Belgradu, drugič pa ista roka poklanjala darila v Hamburgu- Zato ni dr. Krek. V viharnih časih živimo, mnogi so ra*o£arani, iker se kok) časa drugače vrti, kot si žele. Mi pa mmtto razočarani; vihar bo potihnil in zopet 1k> sijalo somce na to 'dolino SentfkiK jansko. > . Jesenice /aupniški zbor skupine kovinarjev JSZ na Jesenicah bo v sredo 7. febm arja ob 7 zvečer v pisarniških prosto rih. Ker bo dnevni red zelo važen, so vabljeni vsi zaiupniki, pa tudi dragi člani naj se tega /bora gotovo udeleže. Kranj V nedeljo 4. februarja ob 9 dopoldne bo širša seja vseh skupin; na katero so vabljeni vsi zaupniki in odborniki. Seja bo zelo važna, ker smo pred volitvami obratnih zaupnikov Zato naj nihče ne manjka. Sejo bo v naših prostorih pri Ijukežu. » Občni zbori naših skupin V zadnji okrožnica (so skupine prejele tudi razpored občnih zborov, ki se bodo pričeli v nedeljo lil. februarja. Skupinam ni treba, da bi še po-sebeej javljale v »Delavski pravici« občne zbore, razen če to smatrajo potrebno zaradi prostora ali kraja. Dtu-gače pa bomo kar v centrali občne zbore javili skupno za vsako nedeljo posebej. V kolikor bi katere skupine želele kako spremembo, naj nam to takoj sporočee, da ne bo nepotrebnih nevšečnosti. Tečaj JSZ v Gornji Radgoni nalik kmfik Količevo . Naraščajoča draginja, ki je nastala /udnje čase, je *»
  • kategorijah od din 8.25 na din 8.00. od din 5.40 na din 0.25, od din 5.15 111 a din 5.80, od din 4.-MI im 4.75 na din 5.60. od din 4J5 na (lin 5.10, od din 4 na din 4.75. Povišanje ženske urne mezde: od din 3 na din 3.75, od din 2.75 na 350. Celotno zvišanje plač znaša okrog 22 od sito tikov. Tem potoni se moramo zahvaliti in riali priznanje podjetniku g. Bonaču in zastopniku podjetja na razgovorili, ravnatelju tovarne g. inž. Bonaču, za uvidevnost nasproti delavstvu, saj so na razgovorih izostali očitki in pred-bacivanja, katerih se tako radi poslužujejo drugi podjetniki, da dosežejo •čim manjše zvišanje plač. Delavstvo bo znalo ceniti) kar se mu je dalo in bo tudi s svoje strani vestno opravljalo svoje dolžnosti nasproti podjetju. Ni pa še v teh vrstah rečeno, da smo popolnoma zadovoljni in da bomo od-tfhvj opustili vse naše dolžnosti nasproti naši skupnosti in naši organizaciji. Čuvali bomo naše delavske ustanove. *jaiti le preko teh so pota k našemu de-lavskeimm cilju. (ipamo, da ,ne bo med nami prav nobenega, fci ne bi bil Član naše strokovne organizacije. Jugoslovanske strokovne zveze. Papimičarji Količevo. Zagorje One 7. decembra 1939 se je poročil član naše skupine tov. Rudolf Boršt-nar z gospodično Senprimoš Marijo, ter naš tov. Franc Prošt z £'■ Pavlo llinšel. lupina jima želi sreče i« božjega blagoslova. Medvode Redni letni občni zbor »Strokovne nipine papirničarjevc bo v nedeljo 18. februarja ob 8 zjutraj v prostorih tov, panceta Knifica v Goričanah. To-ja,r. j Va občnem zboru bomo pregledali delo naše organizacije v preteklem letu in dali smernice za bodoče delo. Ker bo prižeti na občni zbor in zastopal naso centralo tov. Pangeršič iz Vevč, se bomo pogovorili marsikaj važnega za nas papirničarje. Zato v "edeljo 18. februarja^ vsi do zadnjega občni zbor. Udeležba je za vse čla-ne Obvezna. — Odbor. Domžale Skupina oblačilnega delavstva v Domžalah kna v nedeljo 11. februarju ■o/b 9 zjutraj svoj redni letni občni zbor v Društvenem domu. Centralo bo zastopal tov. Tine Sever. Celje Članice in člane opozarjamo na občni zbor naše skupine, ki je določen za ll. februar. Vršil se bo v prostoru JSZ v Delavski zbornici ob devetih dopoldne. Centralo bo zastopal njen predsednik tov. Srečko Žumer. Prav vsi moramo upoštevati važnolst občnega zbora, ki je pregled dela organizacije v preteklem letu in pogled naprej. Važne so tudi volitve, s katerimi postavimo za bodoče nov odlior. Opozoriti pa moramo tudi na govor tovariša predsednika Srečka Žumra, ki vodi našo organizacijo že čez desot let. Njegove mirne, a krepke ter odločno besede bodo dale mnogo poguma za delo v bodoče. Agitirajmo. torej za čim večjo udeležbo. Naša častna dolžnost je, udeležiti se občnega zbora! Na pustno nedeljo, dne 4. februarja se. zberejo naši člani in članice na prijateljsko zabavo, ki bo popoldne pri Skalni kleti. Pridite vsi ob treh popoldne. in pripeljite prijatelje in znance. Za izboljšanje plač pri mizarski stroki. Ker tozadevni razgovor od naše istrani z mizarskimi mojstri ni imel uspeha, je naša organizacija zaprosila za uradno razpravo. Zadeva bi bila za pomočnike ugodnejša, če bi pristala na -povišanje tvrdka Veluhar, ki bi končno vendar lahko sledila posameznim. ki so bili vsaj toliko uvidevni, rlu so povišali plače za 10 odstotkov. Vse odbornike, zaupnike in odbornice opozarjamo na kratko sejo, ki bo zaradi občnega zbora v petek 9. februarja ob |)<)l 8 zvečer. Točno! Sostro Poročil se bo na Svečnico naš vrli in zavedni tovariš Stefan P a v š ič iz Sostrega pri Ljubljani s članico KDM tovarišico Mici šubelj. Veliko sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova v zakonskem stanu! Hrastnik V nedeljo II. februarja bo redni letni občni zbor naše skupine v veliki sobi gostilne ge. A. l/igar v llraisitniku ob 4 popoldne. Centralo bo zastopal tov. Ustav Vinko iz Zagorja. Ker se na občnem zboru polagajo računi, je dolžnost vsakega, člana, da se ga udeleži. Vabimo tudi somišljenike! Kdor še ni poravnal članarine, maj to stori čimprej, zakaj tudi v dolžnostih mora biti red. — Odbor. V nedeljo 21. januarja se je poročil v farni cerkvi sv. Martina v Trbovljah naiš član tov. Čebin Josip z gdč. Roziko Kolenc. Na novi poti jima želimo mnogo sreče in božjega blagoslova. Vevče Volitve obratnih zaupnikov sb razpisane na dan 10. februarja t. 1. ob 6 do 16 v tovarniški restavraciji. Delavstvo je imelo skupini .sestanek v nedeljo 38. januarja v Vevčah. Sprejelo je zahteve za zboljšanje plač in sploh svojega položaja. O tem se je predhodno vršil islkupni posvet z delavstvom iz Goričam in 'zastopniki centrale. Delavstvo je odločeno, da si izboljša svoj položaj, ker je utrpelo v letu 1937. 7 in pol odstotno znižanje. Sedaj se je položaj v papirni industriji znatno izboljšal in zato odpadejo razlogi, ki so tedaj narekovali podjetju znižanje mezd. Tudi draginja je itako porasla, da je v decembru podeljena draginjska doklada ni nadomestila. Kalko bomo s temi zahtevami uspeli, pa je odvisno od delavstva samega, ki je dobro organizirano in pripravljeno. Rimske Toplice Volitve obratnih zaupnikov IkkIo 11. februarja od 11 do 13 v tovarniških prostorih, člani JSZ borno glasovali vsi za listo tovariša Kneza Matije. Delo, katerega je izvršil v preteklem letu, je dokaz, da le n jemu še lahko zaupamo madailje to težko in za delavstvo važno funkcijo. — Pripeljite tudi omahljivce. Škofja Loka Prejšnjo nedeljo je naša sk.upina oblačilnega delavstva uprizorila vojno dramo »Mrak< v dvorani starološ-kega doma. Igra je tudi tokrat dostojno reprezentirala našo skupino, kakor vselej olb našem nastopu. Udeležba je bila posebno iz naših vrst zelo lepa, tako da je bila dvorana polna. Aplavz ob vsakem dejanju pa je bil zadoščenje igralcem za trud in potrdilo, da je j,gra dosegla zaželen uspeh. Posebno se ob tej priliki za- O priliki, ko se je vršil tečaj v Ljutomeru, so gornjeradgonski tovariši izrazili željo, naj bi se v mesecu januarju 1940 organiziral podoben tečaj tudi za gornjo radgonsko skupino in za skupine iz bližnje okolice, ki so v sklopu JSZ. Ekspozitura JSZ v Mariboru je zato pripravila vse potrebno za tečaj, ki se je vršil v nedeljo 28. januarju v Gornji Radgoni. Tečaja se je udeležilo riiid petdeset tovarišev im je zelo dobro uspel. Tovariš Pestotnik je predaval o zakoni,u o izaščiti delavcev in nakazal vso važnost delavsko isocialne zakonodaje. Naglašal je, da se ta more izvajati le tam, k jer jo delavci poznajo in kjer so organizirani. Drugi je govoril tov. Hočevar vi. Celja. ki je zelo poljudno tolmačil pravice delavcev do bolniškega zavarovanja. Tudi to predavanje so delavci poslušali/ z velikim zanimanjem. Dokaz za to je v tem? ker je sledila pre-davanjiu kopica vprašanj im se je iz tega razvila zelo živahna debata. Tretje predavanje je imel tajnik tovariš Rozman iz Ljubljane, in .sicer o socialnem im minimalnem indeksu v zvezi s plačami našega delavstvu. V svojem izired.no zanimivem predavanju je nakazal veliko važnost proučevanja delavskih plač v zvezi 7. izdatki delavstva za najnujnejše življenjske potrebščine. Podatki), ki jih je nava-jal. so dovolj zgovorno dokazovali, v kako težkem položaju živi velik del našega delavstva; prav 'tako je predavatelj nakazal tudi način in sredstva, kako isi naš človek pomaga, da pod težo življenja me omaga in kljub težavam vendarle še vzdrži. Izredno važna je bila ugotovitev, da večina zaslužkov našega delavstva zadostuje komaj za preživljanje delavca samega, in da že to nujno govori, da tudi pri nas uvedemo sistem družinskih doklad. Pogoje za to imamo dane, treba je samo bednostmi fond preurediti v izravnalno blagajno, kajti tu »redstva so delavska in jih je zato treba tudi v tej smeri plodno maložiti. Strokovna šola JSZ V nedeljo 4. februarja se bodo nadaljevala predavanja v strokovni šoli JSZ, na kar opozarjamo vse tovariše tečajnike in tdčajinite. V zadnjem času opažamo, da nekateri izostajajo. Ker s tem otežujejo predavateljem njihovo delo, prosimo, da nihče ne. izostane doma brez posebno važnega vzroka, 'ki je samo služba ali bolezen. Zato v nedeljo vsi' v Ljubiiano na predavanje naše strokovne šole. Tečaj je vodil tov. Grand. Po predavanjih se je predavateljem zahvalil za uspela predavanja itn izrazil željo, naj bi JSZ posvečala kar največ pozornosti krajem ob meji naše domovine. Ti kraji so namreč zelo potrrfmi podtpore pa tudi prave delavske vzgoje. Vzgojiti moramo dobre in zavedne delavske borce, kajti na ta način bo tudi to delavstvo prišlo do boljših dni. 1P0 točaju je bila razprava o nekaterih važnih -upravnih vprašanjih in je bilo narejenih več tozadevnih sklepov, ki bodo gotovo rodili dobre plodove. Opekarsko delavstvo se pripravlja Delavec me sme nikoli počivati, njegov duh mora vedno dedovati in snovati načrte, kako bi zboljšal svoj položaj. Za opekarsko delavistvo sicer še ni nastopila prava sezona, vendar pa je treba izvršiti vse predpriprave, da bo malsitopilo dela v urejenih raa-meruh in pod takimi pogoji, ki bodo čimbolj olajšali njegov položaj. Letos se bo treba še posebno dobro pripraviti. Draginja vedno bolj pritiska, njene posledice delajo vedno večje vrzeli v gospodarstvu delavstva. Torej bo treba doseči, da se plače primerno zvišajo. Iz preteklosti se moramo učiti za sedanjost. Razmere v preteklem letu so nam polkazale, kje je treba zboljšati delovne razmere, da bo vladal čim lepši red in čim lepše razmere meid podjetnikom in delavstvom. To (s© da pa najzadovoljivejše rešiiti s kolektivno pogodbo. Zato mora biti geslo opekarskega delavstva; čim več kolektivnih pogodb v opekarne. Tudi delavsko zavest je treba še bolj dvigniti in okrepiti zaupanje v samega sebe, v lastno moč. Če se ta ali oni boj 'ponesreči, ne sme izgubiti korajže, ampak iti znova na delo in še z večjo zagrizenostjo v nove boje. Zato morajo pristopiti v delavsko strokovno organizacijo prav visi opekarski delavci. Neorganiziran delavec me bi smel imeti mesta na opekami. 'Da hoče iti v bodoči sezoni opekarsko delavstvo po začrtani delavski poti, spričuje sestanek delavstvu Združenih opekarn ma Vrhovcih V gostilni Jamnik. Na seisitanku so se ob-ravnavalu vsa pereča vprašanja. Končen sklep je bil, da mora organizaciju v najkrajšem času vložiti na podjetje predlog za sklenitev kolektivne pogodbe. Istotako mora skrbeti, da bodo plače primerno zvišane. ., Sestanek je pokazal emodufinost delavstva. Upajmo, da bo ta enodiušnost vladala skozi vse leto. V središču pozornosti je Romunija, Odkar se je razširila vest, da se nem-iJko čete prišle na poljisiko-.romunriko mejo. Romunija ne pomeni za bodoči razvoj evropske vojni e s strateškega staliSča ničesar posdbnoga. Pač pa je važen gospodarski činitelj romunski petrolej in romunsko žito. Zato se •sedanja k rizu na jugovzhodu razvija i romunski petrolej 'bil res romunska last. Toda romunski petrolej je 'last angleških in francos/kih pertroleji&ih druižb. Nemčiji je petrolej nujno potreben. Anglija in Francija pa lK>sta s isivoje strani storili vise, da preprečitu zalaganje Nemčije s petrolejem iz Romunije. 'Pako stoji Romunija pred najresnejšimi težavami. Videti je, da bi se sama najraje pogodila z Nemčijo za dobave. 1 oda Anglija in Francija, ki sta tudi njeni zaveznici, ista pripravljeni iti do skrajnosti, da romunski petrolej ostane njima na razpolago. Najbolj napačno bi bilo misliti, da je nevarnost zapletljajev, ki je dobila ime romunske »petrolejske krize«, nastala slučajno. Ta kriza, ki zajema vse jugovzhodne države, je dogodek v logičnem vr.srtnem redu netm-Ske diplomacije in nemških gospodarstvenikov. Kdor je čital načrte nemških .gospodarstvenikov o jugovzhodni Evropi, ne more biti nič presenečen nad krizo, ki se javlja. Nemčija hoče jugovzhodne evropske države pridobiti talko ali tako v okvir svojih gospodarskih načrtov. Nemčija je ponovno poudarila, da potrebuje Balkan /,a dobavitelja poljedelskih proizvodov in industrijskih surovin. Na drugi strani pa želi dobavljati balkanskim državam svoje industrijske izdelke. 1’red temi dejstvi si nikdo no zakriva oči. Anglija in Francija bi popolnoma mirno gledali ta razvoj, ker ne potrebujeta pridelkov balkanskih drtžav. Toda dobro vesta, da gospodarskemu vplivu sledi istočasno tudi politični vpliv. Na drugi strani pa se v sedanji vojni onemogoča uspešna blokada na zahodu, ako ostanejo Nemčiji odprta vrata na zahodu in preko Radkoma v Azijo. Zaradi tega se usodne in težko odločitve .sedanje vojne skušajo premakniti od zahoda na vzhod in jugovzhod. Kakšni so načrti Romunije, da se mši težikega obroča, ki jo je začel oklepati od vseh strani, je težko ugotoviti. Nekatera znamenja kažejo, da se hoče osvoboditi strahu pred Nemčijo s tem, da bi Nemčiji odstopila svoj petrolej. Toda najprej mora ta svoj petrolej dobiti od angleških in francoskih dražb, ki ga imajo v rokah. Zato jo s posebnim zakonom odredila, da o romunskem petroleju odloča romunska vlada. — Tuje petrolejske družbo so inamroč od tedna do tednu, gotovo čisto namenoma začele pridobivati manj petroleja, da tako onemogočijo se tiste dobave, ki j ib je Roinumija Nemčiji že obljubila. To je energično delovanje inenuškoga generalnega štaba lle še pospešilo. Ker niso dosegli uspehov gospodarski odposlanci, so se začele pomikati v bližino Romunije nemlške čete. Posledica je bila v Romuniji ta, da je vlada postavila nad tujo petrolejsko industrijo svoje komisarje. To pa je na drugi strpni sprožilo angleško diplomacijo, ki si je zastavila nalogo, da nemške želje ,)>o petroleju kakor koli prepreči. Pri tem pa Angliji gotovo ne bodo zadostovale pomirljive izjave romiu-skih vladnih pragov. S pomirljivimi »♦MMI »»»♦♦♦*♦«»♦»»♦♦«♦* »**♦♦♦♦*♦♦♦♦♦ Kupujte |>ri tistih, ki oglašujejo v našem listu! MALI OGLASI izjavami se Anglija gotovo ne bo zadovoljila. Z vseh sitrani je j>oložaj za Romunijo zelo resen. V vsakem primeru, naj se odloči za eno uli drugo stran, ji groze nujhujiše nevarnosti. Gre sedaj za to, kako težkih preizkušnjah obnašali njeni sosedje. Z večino svojih sosedov iima že ves povojni čas inajvečje težave. Rusija, Madžarska in Bolgarija si ne delajo skrbi z težavami, ki jih ima njihova romunska soseda. Romunija napeto čaka, kaj Jk> sklenila Balkanska zveza. Znamenje resnih časov za Balkan so stalni sestanki zunanji ministrov balkanskih držav in diplomatov tujih držav na Balkanu. Vsi zunanji ministri balkanskih držav so že izmenjali svoja mnenja med seboj. Nemčija je E oklicala v.9e svoje poslanike iz balonskih držav na konferenco v Berlin. Visi ti sestanki pa so predpriprava za konferenco držav Balkanske zveze, ki bo v Belgradu 2. februarja. Na tej konferenci se bo razpravljalo o važnih odločitvah za bodoče dneve, ki l>o-do gotovo polni skrbi in nemira. Ofi-cielmi komunikeji gotovo no bodo povedali mnogo. Pač pa bo nadaljnji razvoj dogodkov najbrže kmalu pokazal, katerega namen so označili: ohraniti mir vsem baLkanskim državam, obraniti nevtradnost v sedanji vojni še naprej. Vse evropsko časopisje je polno napovedi o sestanku držav Balkanske zveze in o sklenili na tem sestanku. Nekateri francoski listi so zapisali, da se bodo državo Balkanske zveze razdelile na dvoje, listo možnost vidijo tudi nemški listi. Pri tem mislijo, da bi Turčija in Grčija prešli popolnoma na angleško stran. — V turških vladnih časopisih je izraženo mnenje, da Nemčija in Rusija ne bosta šli tako daleč, da bi se vojna razširila tudi na balkanske države. Ker to žele tudi balkanske države, upajo v miren razvoj dogodkov, kakor je upala večina tudi lansko poletje. Konkretne so napovedi italijanskih manjših listov. Pravijo, da Romunija čaka, če bodo vse balkanske države sklenile priti Romuniji skupno na pomoč, če bi bila napadena. Če balkanske države Romuniji ne bi sklenile pomagati, bo Romunija začela takoj sama zase pogajanja z Rusijo. Drugi pa pravijo, da Romunija že vnaprej ručunu, da na pomoč balkanskih držav ne more računati in da se že sedaj pripravlja na sklenitev nenapa-1 dalnega pakta z Rusijo. Pri tem bi ji morala pomagati Nemčija, kateri bi Romunija zaradi tega ostala dolžmica. Zahteve Bolgarije, ki ni članica Balkanske zveze, so še vedno iste: popravijo naj se krivice, ki so bile po vojni nupravljene Bolgariji. Tako je izjavil zadnji teden bolgarski zunanji minister. Dodal pa je, da Bolgarija hoče storiti vse, da se to poravna prijateljsko. Bolgarija hoče storiti za ohranitev miru vse, kar je v njeni moči. Bolgarija hoče ostati nevtralna, hoče ohraniti dobro razmerje do sosedov. . Sporazumu ined Italijo in Nemčijo, ki ni ves čas vojne doživel nikakegu lesnega udarca, služi tudi sedanji oh! k nemiškega gospodarstvenika Clo-dinsa v Rimu. Njegova pot nima samo gospodarskih nalog, ima tudi politične. Nemčija hoče popolnoma razložiti Italiji svoje zadnje želje na Balkanu in jo pridobiti za sodelovanje Se za naprej. Hoče Italiji pokazati, da Ttalijn ne more biti nič oškodovana z delovanjem Nemčije na Balkanu. rPfr$eLvk(i zoeza Iz organizacije t Marjeta Košir. Služkinje, ki obiskujejo svoj Dom v Križevtniški ulici, zlasti tiste, ki so v času svoje nezaposlenosti bivale v tamošnjem zavetišču ^Posekske zveze«, .so ii.ruv dobro poznale tiho im skromno Metko, ki je večer svojega življenja preživljala v tej hiši. (idlkar se je ustanovila organizacija sluižkiuj, je zvesto spremljala njeno rast im se zlasti veselila, ko so je ta iz stisnjenih prostorov zavetišča v Kotnikovi ulici preselila v svojo lastno hišo. Kakor je v času svojega službovanja delala in se trudila za druge, tako je tudi svoje poslednjo že izčrpane moči sklenila posvetiti mladim dekletom, ki prihajajo dan za dnem v maše zavetišče. Ni jim bila zgolj nekaka nadzornica, ampak bolj kot ljubeča mati. Iz svoje bogate zakladnice izkušenj je znala mladim neizkušenim vsak čas podati zrna življenjske modrosti, ki jih je črpala iz neusahljivega studenca žive vere in zaupanja v Boga. Njena, če tudi tako preprosta beseda, je vlila mnogim bridko preizkušenim dekletom tolažbo Kuharski tečaj Poselske zveze P. dr. Gvido Rant šestdesetletni!* V januarju letos je praznoval šestdesetletnico svojega življenja ne le \ Ljubljani, umpak po celi Sloveniji zelo poznani in priljubljeni p. dr. Gvido Rant. Tiho in na videz nejioznano živ j p. dr. Gvido svoje l»ogato blagoslovljeno življenje v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Kot pravega duhovnega sina sv. Frančiška p. Gvida v sedanji raznivani dobi ni v javnem življenju nikjer videti, ne nastopa kol kaka vplivna oseba nikjer, tem bolj ga je pa videti zato v pravimi dušnem pastirstvu tako na prižnici, kjer se odlikuje po svojih globoko zasnovanih govorih, ki kakor bogata semena padajo na srca poslušalcev, prav tako ga v današnjih razmerah 'skrušena sren najdejo vsak čas v .spovednici, kjer kot pravi duhovni oče dviga in ozdravlja duše. Prav talko pa ga prav dobro poznajo tudi 1 j ul) 1 jonski bolniki, ki ga rabijo kot zdravnika, kateri jim vliva v srca zdravila božje ljubezni in duhovnega miru. iP. Gvido je v svojem težkem pastirskem delu vedno dobre volje. Nikdar ga ne najdemo ozlovoljenega ali ipo-trtega. Odkritosrčen in dobrohoten nasmeh, ki je živ izraz njegove notranjosti, močno vpliva in že vnaprej pomiri vsakega obiskovalca in vsakogar, ki pride z njim v stik. P. Gvido je danets res duhovnik, ki odgovarja v celoti težki duhovni krizi današnjega časa. Ljubezen in spoštovanje, ki ga danes v največji meri uživa, ni nikak potvorjen uli pa samo navidezen znak simpatij, ampak je to že notranja srčna zadeva in odjek tega, kar on deli v bogati meri vsem potrebnim. Želimo ob njegovi Šestdesetletnici naj ga Vsemogočni še dolgo ohrani pri zdravjiu v svojem lioga-tem vinogradu. in novega življenjskega poguma v dušo. Zato je ne bodo pozabile. Ko jo je poklical Gospod k sohi, so jo služkinje v obilnem številu pospremile na njenem poslednjem .potu k Sv. Križu. Bodi Bog plačnik zvesti služabnici ! Slovo. Dne 17. januarja sc je pri pevski vaji poslovila od nas delavna članica načelstvu »Poselske zveze« Minka Zalaznik. Ko se je skoro kot dekliču pridružila naši organizaciji, je ves svoj pičlo odmerjeni iprosti čas posvečala njenemu napredku in pomagala, kjer je mogla. Vedno bolj pa jo je klicalo k sebi samostansko življenje, za katerega se je sedaj odločila. Bog s teboj, Minka, na tvoji novi življenjski poti. Iz organizacije. Dne 4. februarja bo v Domu služkinj zabavna kratka igrt-ca s petjem. Dne It. februarja bo slki-optično predavanje: predaval bo g. prof. dr. Snoj o Palestini. Dne 25. februarja bo predavanje o organizaciji in marca bo igra j Gluha teta«, nato pa srečolov. Dne 14, januarja t. il. je bil s prav dobrim uspehom zaključen trimesečni kuharski tečaj. Udeleževale so se ga tečajnice (služkinje) z velikim vese- POSAMEZNA BESEDA 1 Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANL Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. PREMOG in DRVA kupite ugodno pri Podobnik Vinko v Ljubljani, Tržaška cesta 16. — Telefon 33-13. ljem in zanimanjem vseh praktičnih in teoretičnih vaj boljše meščanske hrane. Dekleta so .si s tem veliko pridobila za svoj stanovski poklic. Priobčujemo jedilnik s tega tečaja za vse ono služkinje, katerim ni bila dana prilika obiskovati tega kuharskega tečaja. Jedilnik (14. decembra 1939): Aspik. — Vranična juha. — Modro kuhana postrv. — Sardelice na olju pečene. — Ribji brodet. — Kavina krema za torte (dobre šibice), ledeni rogljički, lešnikovi upognjenci. Vranična juha: Na 6 dkg masti zarumeni čebule, nu reizime zrezano žean- I jos 3 žlice moke, malo zelenega pe-tršilju in eno govejo nastrgano vranico. Ko se je vranica nekoliko prepražila, da ni več krvava, stolče.mo vse skupaj v ikovmiku, zalijemo z juho ali vodo in kuhamo dalje. Dodamo ■sol, poper, majaron, muškatov orešček, precedimo v jušnik, v katerem srno zmešali dva rumenjaka z mlekom ali kislo smetano. Modro kuhana postrv: Postrv osma-žimo in polijemo z vročo vodo, v kateri smo kuhali: kis, čebulo, poper, javorjev list, sol in počasi kuhamo 20 minut. Kuhano serviramo toplo ali pa ohladimo ribo v vodi in jo mrzlo serviramo z majonezo. Toplo lepo naravnamo na krožniku, jo polijemo s kako omako, jo okrasimo ter serviramo kot toplo predjed. Omaka iz kapar: V vroči masti zarumenimo sladkor, malo čebule in moko. Zalijemo z vodo ali juho in dodamo sesekljane kapare in smetano ter pustimo še vreti. Aspik: Uporabimo različne vrste mesa in zelenjave: malo kuhane ribe, šunke, 1 kuhano jajce, korenje, kumare, ikorfijolo. Lepo naložimo v obliko, zalijemo z asipikom, ko se strdi zopet vnovič zalijemo z aspikom. Pustimo strditi. Pred serviranjem pomočimo obliko v vročo vodo in stresemo na krožnik. Ribji brodet: Ribo zrežemo na kose in jo osolimo. V mrzlo olje denemo precej čebule, nato ribo im vse skupaj dušimo, da porumeni. Ne smemo pa obračati; samo tresemo posodo, da se ne prime. Zalijemo s kisom, da ostane riba v kosili. V vodo denemo paradižnik in kuhamo, vrelo polijemo čez ribo in kuhamo luko tlolgo. da je omaka gostljata. Kavina krema za torte: Malo močne črne kave. 4 rumenjaki, t dikg riževe moke, 16 dkg sladkorja, 14 dkg .surovega masla, eno osminko litru sladke smetane. Močno črno kavo, rumenjake, riževo moko in sladkor stepemo nad soparo. Postavimo na mrzlo in primešamo k penasto umešanemu surovemu maslu ter primešamo dve žlici stolčeno .sladke smetane. Dobre šiibice: Napravi krhko testo: 25 dkg moke, 12 dkg surovega masla, tl dkg sladkorja 2 rumenjaka, limonin olup, cimet. Pusti počivati pol ure. Oblikujemo klobase, ki jih zrežemo na debelost orehov iu zvaljamo v prst dolge in široke palčice. Pomažemo jih z beljakom, potresemo z zmletimi mandelji ali orehi in spečemo. Ledeni rogljički: 16 dkg sladkorja (kock), 4 beljaki, 10 dkg mandeljnov. Sladkor zdrobimo, presejemo in c beljaki nad soparo tolčemo, da dobimo gosto tekočo gmoto. V narezanih mandeljnih oblikujemo rogljičke in jih spečemo na pomazan (Mn in z moko potresenem pekaču. Lešnikovi upognjenci: Beljaki, 3^ dkg sladkorja, 14 dkg lešmikov, 3 dkg lešnikov za potresti in dva oblata. Beljake dobro zmešamo z olupljenimi in z ribani mi lešniki. To naimažeimo pol cm debelo na oblate in ipotresemo z na lističe zrezanimi mandeljni. Nato zrežemo v 2 om široke in 10 cm dolgc paličice, ki jih damo čez obliko ter svetlo spečemo. “pravici krščanskega delovnega ljudstva Uhaja vsak četrtek popoldne, v prlme-rn praznika dan proj. — Uredništvo In uprava je v Ljubljani, Miklošičeva oe-sta 22-1. — Oglasi, reklamacij® »n naročnina na upravo, MikJ°“lceva Ji-L Oglasi po ceniku. — Telefon fttev. 4948. Številka poSt. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: zn 1 rneseo 4 din, za četrt lota 10 din, za po) leta *' din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Joiko v Ljubljani, izdaji, za konzorcij »Delavske pravice* Srečko 7amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. »o. *. ▼ Ljubljani. TyrSeva o 17 (Mak* Blejae)