Novi tednik
NT&RC
Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 8 - LETO 5«f - CEUE, 23.2. '95 - CENA 170 SIT   , Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ■
Muke in smrt malega Arnesa
Dohodnina na rešetu
Slepa, vendar dobra študentka

PolitičnaSpolicija ali
zgolj propaganda? assf,
kpdnaigraobKIO
^tmiilmnastmilS.

DOGODKI
2
Na Celiskem pet
primerov ošpic
v vsej celjski regiji so od prejšnjega tedna zabeležili
pet novih primerov ošpic, pri sedmih osebah pa so na
bolezen le sumili.
Epidemiologinja dr. Alenka Skaza-Maligoj iz celj-
skega zavoda je povedala, da je doslej v Celju za
ošpicami zbolel en študent, za katerega predvidevajo,
da se je bolezni nalezel v ljubljanskem študentskem
domu. Proti bolezni ni bil cepljen, trenutno pa ga
zdravijo v celjski bolnišnici. V brežiško bolnišnico pa
so poslali tudi štiri otroke iz romskega naselja Gazice
pri Brežicah.
Zdravniki na Celjskem so Zavod za zdravstveno
varstvo obvestili tudi o sedmih novih primerih, pri
katerih so svmiili, da so zboleli za ošpicami. Doslej se je
že izkazalo, da pri dveh ne gre za to nalezljivo bolezen,
za ostale pa na rezultate laboratorijskih preiskav krvi
še čakajo. Primere so zabeležili v Celju, Vojniku, Vele-
nju in v romskem naselju pri Brežicah. Ker tako zahte-
vajo ukrepi, ki jih je ob razglasitvi epidemije ošpic
v Sloveniji predpisalo ministrstvo za zdravstvo, so vse,
ki so bili v stiku z ljudmi, ki so že zboleli za ošpicami
ali pa na to še sumijo, že cepili.
JI
Letos brez preverjanla
Novost za prejemnike otroškega dotlatka
Zakon o družinskih prejem-
kih v letu 1995 za razliko od
lanskega leta ne predvideva
preverjanja o upravičenosti do
otroškega dodatka. Vsem pre-
jemnikom otroškega dodatka
bodo zato to pravico brez pre-
verjanja podaljšali do konca
leta, torej do 31. decembra
1995. Tako prejemnikom
v mesecu marcu po novem ne
bo treba oddajati zahtevkov za
nadaljnje prejemanje otroške-
ga dodatka.
Nove zahtevke in zahtevke
za preverjanje upravičenosti
pa bodo centri za socialno delo
sprejemali na podlagi spre-
memb, denimo spremenjenega
dohodka, spremenjenega stal-
nega prebivališča, uveljavlja-
nja otroškega dodatka za no-
vorojenega otroka ali za otro-
ka, ki se ponovno šola. Pre-
jemniki otroškega dodatka
morajo pristojne centre za so-
cialno delo obvestiti o vseh ti-
stih spremembah, zaradi kate-
rih do dodatka morda ne bi
bili več upravičeni ali pa bi se
višina dodatka lahko spreme-
nila. Na centru prejemnike
otroškega dodatka tudi opo-
zarjajo, da morajo za otroke,
starejše od 15 let, septembra
letos predložiti potrdilo o šo-
lanju za šolsko leto 1995/96.
Brane But, direktor celjske-
ga centra za socialno delo je
povedal, da so do otroškega
dodatka upravičeni predvsem
v tistih družinah, v katerih
bruto dohodek na družinskega
člana znaša 47.309 tolarjev ali
manj. Ilustrativen je tudi po-
datek, da je v Celju lani preje-
malo otroški dodatek 7347
otrok iz 4214 družin.
KL
Številke z usodami
Po številu brezposelnih le Celje na tretjem mestu
Po podatkih Območne enote
republiškega zavoda za zapo-
slovanje Celje je bilo decem-
bra na širšem območju celjske
regije registriranih 12.738
brezposelnih oseb. Število
oseb, ki iščejo zaposlitev, se je
v primerjavi z decembrom
1993 sicer zmanjšalo za 7,9 od-
stotka, vendar je naše območje
po številu brezposelnih še ved-
no na tretjem mestu v državi.
Kot navajajo v območni
enoti, se je lani pri njih na no-
vo prijavilo 8.421 oseb, od tega
je zaposlitev prvič iskalo nekaj
več kot 2.100 oseb, ponovno pa
se jih je želelo zaposliti 6.280.
Skoraj 1.300 ljudi je lani izgu-
bilo delo zaradi stečaja po-
djetja, pri čemer je bilo steča-
jev več v prvih mesecih leta,
nekaj manj kot 1.500 ljudi pa
se je na zavod prijavilo kot
trajni presežki. Dobra polovi-
ca brezposelnih je brez izo-
brazbe, petina pa ima peto, še-
sto aU sedmo stopnjo izobraz-
be. Med iskalci zaposlitve je 56
odstotkov moških, kar 62 od-
stotkov pa jih na zaposlitev
čaka že več kot leto dni.
K zmanjšanju brezposelno-
sti v lanskem letu je med dru-
gim prispevalo tudi intenziv-
nejše zaposlovanje. Med letom
se zaposlilo nekaj več kot
8.000 oseb, kar je za dobro
tretjino več kot v letu 1993.
Podjetja so potrebovala nekaj
več kot 14 tisoč delavcev in
pripravnikov. Najbolj so po-
trebovala delavce s tretjo ali
četrto stopnjo izobrazbe, četr-
tina potreb je bila po delavcih
brez izobrazbe, za brezposelne
s srednjo, višjo ali visoko izo-
brazbo pa je bila na voljo sla-
ba tretjina vseh na zavodu
razpisanih delovnih mest. Po-
djetja so torej najbolj potrebo-
vala delavce s poklicem, kar
pomeni, da imajo tisti brez
izobrazbe le malo možnosti za
zaposUtev. Ena od značilnosti
zaposlovanja v lanskem letu je
tudi začasnost zaposlitve, saj
je 60 odstotkov tistih, ki so na-
šli službo, sklenilo delovno
razmerje le za določen čas.
Skoraj tretjina vseh brezpo-
selnih v regiji je bila konec
lanskega leta iz Celja, druga
po številu oseb brez zaposlitve
je žalska občina. V sedaj že
bivših občinah se je število
brezposelnih lani najbolj po-
večalo v šentjurski, in to za
dobrih 12 odstotkov, za dober
odstotek pa se je v primerjavi
z letom 1993 zmanjšalo v ko-
njiški občini. Med brezposel-
nimi je bilo največ pripravni-
kov v laški občini, kjer je
v primerjavi z ostalimi občina-
mi tudi največ brezposelnih, ki
so mlajši od 26 let, iskalcev
zaposUtve zaradi stečaja je bi-
lo največ v žalski občini,
v šentjurski pa je v primerjavi
z drugimi največ brezposelnih,
ki so trajni presežki.
JI
Krajevna sl(upnost In
občina si kažeta zobe
Svet krajevne skupnosti Šoštanj napoveduje kolektivni odstop
— Nova oličina Jim očita negospodarno obnašanje v preteklosti
Težave zaradi nove lokalne
preobrazbe so tokrat vzklile
med krajevno skupnostjo in
novonastalo šoštanjsko obči-
no. Krajevni skupnosti Šo-
štanj je občinsko vodstvo oči-
talo negospodarno ravnanje
s premoženjem, medtem pa
člani sveta krajevne skupnosti
napovedujejo, da bodo kolek-
tivno odstopili, če spornih za-
dev ne razjasnijo do konca fe-
bruarja. Poudarjajo, da so bili
dobri gospodarji in da so tudi
zavoljo svojih organizacijskih
sposobnosti, saj denarja ni bi-
lo veliko, uspeli v kraju veliko
postoriti.
Kot je povedal minuli četr-
tek predsednik sveta KS Mat-
jaž Natek na tiskovni konfe-
renci, ki so jo člani sveta skli-
cali z namenom, da bi javnost
seznanili s težavami, nastalimi
z lokalno samoupravo, je eden
izmed najvažnejših pogojev, ki
bo odločal o tem, ali bodo od-
stopili ali ne, status krajevne
skupnosti. Želijo namreč po-
Na sestanku predsednikov
svetov krajevnih skupnosti, ki
ga je občina Šoštanj pripravila
v petek, 17. februarja, se zah-
tevam KS Šoštanj niso posebej
posvečali zato, ker niso prejeli
uradnega sporočila o tem, kaj
želijo razjasniti. Zato so
obravnavali le teze za pripra-
vo statuta, ki med drugim vse-
bujejo predlagano rešitev, da
bi krajevne skupnosti v pri-
hodnje ne bile več pravne ose-
be, saj je občina po obsegu
precej manjša. To pomeni, da
ne bi imele svojih žiro raču-
nov, razen v izjemnih prime-
rih, kot je denimo zbiranje sa-
moprispevka za določen kra-
jevni projekt.
stati mestna krajevna skup-
nost. Zakon o lokalni samou-
pravi dopušča ustanavljanje
mestnih, vaških ali četrtnih
skupnosti. Le prva možnost pa
bi bila po godu sedanjemu sve-
tu krajevne skupnosti Šoštanj.
Naslednje jabolko spora, ki ga
vidijo člani sveta KS, pa je
vprašanje lastništva objektov
krajevne skupnosti. »Ne vidi-
mo več smisla za delovanje
krajevne skupnosti pod takimi
pogoji, ki nam jih vsiljujejo
z novo upravo,« je povedal Na-
tek. »Očitajo nam, da nismo
bili dobri gospodarji. A dobili
smo zelo malo denarja, naredi-
li pa zelo veliko. S samopri-
spevki in pomočjo delovnih
organizacij smo gradili prizi-
dek glasbeni šoli, ceste, dom
krajevne skupnosti, začeli
z gradnjo šolske telovadni-
ce... Lastniki teh pridobitev
so krajani, kar velja tudi za
dom krajevne skupnosti, ki ga
želi občina podržaviti.«
»Koliko je kaj stalo in koli-
ko denarja smo dobili,« je za-
trdil podpredsednik sveta KS
Janko Zacirkovnik, »vse ima-
mo dokumentirano.« Tajnica
krajevne skupnosti Milojka
Plamberger, po novem tudi
svetnica v šoštanjskem občin-
skem svetu, pa je menila, da bo
za razrešitev spornih vprašanj
potrebno veliko strpnosti. Si-
cer pa, je še dejala, naj krajani
sami povedo, kakšno krajevno
skupnost si želijo, in ne nazad-
nje, če jo sploh hočejo.
KL
Kako bo z vodovodom?
v petek, 24. februarja, se bo občinski svet občine Ljub-
no ob Savinji sestal na svoji četrti seji, na kateri se bodo
posvetili razpravi o predlogoma za imenovanje odbora za
pripravo proračuna ter odbora za delitveno bilanco. Raz-
pravljali bodo tudi o delovanju odbora za vodovod in se
skušali dogovoriti, kako bo z nadaljnjim upravljanjem
vodovoda. Svetniki pa bodo prisluhnili še poročilu komi-
sije za pripravo statuta občine.
KL
Se naprei
prestopili
Ljubljana, 21. februarja
(Republika) - Poslanci dr-
žavnega zbora so na izred-
nem zasedanju po hitrem
postopku sprejeli zakon
o smiselni uporabi nekate-
rih določb kazenskega za-
konika in zakona o kazen-
skem postopku za gospo-
darske prestopke. Sprejem
zakona pomeni predvsem
to, da gospodarski prestop-
ki za zdaj še niso prekvali-
ficirani v prekrške, kar
obenem pomeni, da se jih
morajo spet lotiti okrožni
sodniki. Poslanci so še od-
ločili, da mora vlada v šti-
rinajstih dneh oddati poro-
čila v vodenju postopkov
za gospodarske prestopke
ter o odprtih zadevah. Prav
tako po hitrem postopku
naj bi poslanci na izredni
seji sprejeli tudi spremem-
be zakona o lokalni samo-
upravi.
Šest novili
zalconov
Ljubljana, 21. februarja
(Večer) - V nadaljevanju
rednega zasedanju se je
v državnem zboru začela
razprava o šestih zakonih
s področja vzgoje in izo-
braževanja. Pri predstavi-
tvi nove zakonodaje je mi-
nister dr. Slavko Gaber
med drugim poudaril, da\
predlagana zakonodaja fa-
vorizira javni sistem vzgoje
in izobraževanja, vendar
ureja zasebne vrtce in šole
v dokaj liberalnih okvirih.
Ob celodnevnih vrtcih naj
bi bili tudi poldnevni in
krajši programi, z vrtci pa
bi se lahko ukvarjale tudi
tuje fizične in pravne
osebe.
Na Otočcu o meji
Ljubljana, 21. februarja
(Večer) - Na Otočcu se bo-
ste srečala predsednika dr-
žavnih komisij za mejo
Slovenije in Hrvaške dr. Iz-
tok Simoniti in dr. Hrvoje
Kačič. Srečanje sodi v ok-
vir pospešenih dvostran-
skih stikov med državama.
Najbrž bo sestanek bolj ru-
tinski, kajti tudi na tem po-
dročju so stvari med Slove-
nijo in Hrvaško zastale.
Zamrznjena cena
moi(e
Ljubljana, 20. februarja
(Delo) - Slovenska vlada je
podaljšala veljavnost cen
pšenične moke in kruha,
kakršne so veljale že v zad-
njih štirih mesecih. S to in-
tervencijo je vlada zamrz-
nila cene žitarjem in tudi
državnim blagovnim rezer-
vam, ki zagotavljajo oskr-
bo s pšenico mlinskopre-
Delovalnim organizacijam.
Tudi Cetis icmalu
v Javno prodajo
Sočasno še dokapitallzacija podjetja,
odrekli pa so se notranjemu odkupu
Agencija je celjskemu Ceti-
su že potrdila program last-
ninskega preoblikovanja.
Z interno razdelitvijo bodo
lastninili 20 odstotkov druž-
benega kapitala, 40 odstotkov
premoženja gre po zakonu na
sklade, ostalih 40 odstotkov
družbenega kapitala pa bodo
namenili javni prodaji delnic.
Po besedah vodje ekonom-
sko finančnega sektorja v Ce-
tisu Srečka Gorenjaka se last-
nini 78 odstotkov družbenega
kapitala podjetja, preostalih
22 odstotkov obstoječega os-
novnega kapitala je v rokah
domačih pravnih oseb. Oce-
njena vrednost Cetisa znaša
brez dokapitalizacije 39 mili-
jonov DEM. Že pred časom je
skupščina sklenila, Agencija
pa odobrila povečanje lastni-
škega kapitala za 15,1 odsto-
tek. Kot pravi Gorenjak, so se
za dokapitalizacijo, ki bo so-
časno z javno prodajo delnic,
odločili predvsem zato, da bo-
do sfinancirali osnovna sred-
stva in izboljšali strukturo ka-
pitala. Glede na to, da ima Ce-
tis velik ugled na Celjskem in
v celotnem slovenskem prosto-
ru, računajo, da bosta javna
prodaja in dokapitallzacija
obrodili dobre sadove.
Za javno prodajo so se v Ce-
tisu odločili tudi zato, ker med
500 zaposlenimi ni bilo poseb-
nega zanimanja za notranji
odkup. Aprila lani so namreč
zaposlene s posebno anketo
povprašali, kaj menijo o no-
tranjem odkupu. Zanj bi se po
rezultatih ankete sodeč odlo-
čilo le 11 zaposlenih, medtem
ko zakon določa, da lahko no-
tranji odkup izvedejo v prime-
ru, ko se zanj odloči tretjina
ljudi. V Cetisu to pomeni, da bi
moralo notranji odkup pod-
preti približno 170 zaposlenih,
v petih letih pa bi morali drža-
vi na račim notranjega odkupa
odšteti 6,1 milijona DEM. Ker
je Agencija potem zahtevala
pisne dokaze, da se v Cetisu
odrekajo notranjemu odkupu,
so v podjetju dali delavcem
v podpis posebne izjave, da se
ne bodo udeležili notranjega
odkupa pri lastninskem preo-
blikovanju Cetisa. Te izjave so
med nekaterimi delavci vzbu-
dile sum o morebitnih nepra-
vilnostih pri lastninskem pre-
oblikovanju. Srečko Gorenjak
zatrjuje, da v Cetisu pri last-
ninskem preoblikovanju zago-
tovo nihče ne bo oškodovan,
javna prodaja pa je bistveno
boljša kot notranji odkup, saj
bi le-ta pomenil samo dodatno
izčrpavanje podjetja v nasled-
njih letih. Da je takšna usme-
ritev pravilna, dokazujejo p)o-
dobne odločitve tudi v števil-
nih drugih celjskih in sloven-
skih podjetjih.
IRENA BAŠA
■NOVI TEDNIK-
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernovs'
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
il. 8. - 23. februar 1995
3
DOGODKI
NOVinPNIK
jflačiti ali ne ■, ■ po zobeh
Koliko mark za eno sejo — Različna mnenja žalskih svetnikov o sejnini
v slovenski prestolnici se gospodje
j^etniki očitno zgledujejo po svojih
j,slanskih kolegih, zato so si brez sla-
L vesti določili sejnine v tolarski pro-
tivrednosti 300 do 400 mark. Med žal-
jivimi svetniki pa so mnenja o izplačilu
jejnine močno deljena.
pa sejnina bo, so sicer sklenili že na
gyoji drugi seji, o njeni višini pa se niso
jpogli zediniti niti takrat niti na zad-
nji, tretji seji občinskega sveta. Sodeč
pO razpravah na obeh zasedanjih
stranke nimajo enotnega mnenja o sej-
jjini, temveč o teh dodatno prisluženih
tolarjih razmišlja vsak po svoje. Tisti
svetniki, ki so prepričani, da niso prav
manj vredni kot oni v Ljubljani, in
Iji si prav tako brez slabe vesti določili
nekaj sto mark sejnine, niso stopili za
govorniški oder, odločno pa je na sej-
nino na obeh zasedanjih opozoril Er-
nest Ramšak iz vrst DeSUS. Predlagal
je, da bi svetnikom plačevali 10 do 12
tisoč tolarjev za vsako sejo. Marjan
Ribič, SLS, sejnini ostro nasprotuje:
»Po dolini živijo kmetje, ki dobivajo
manj kot 200 mark kmečke pokojnine,
pa so garali celo življenje. Kar lepo
število delavcev v Savinjski dolini za-
služi manj kot 30 tisoč tolarjev. Ne bi
jim mogel pogledati v oči, če bi za teh
nekaj ur dobival po 200 mark.«
Ribičevemu stališču se je pridružil
Janez Šketa, ZLSD: >>Za tistih 100
mark ne bom bogatejši, ljudem se pa
za tak denar tudi ne mislim dajati
v zobe.« Janko Kos, prav tako ZLSD,
je že na prejšnjem zasedanju predlagal
100 mark sejnine, kdor denarja noče,
pa naj ga odšteje v humanitarne name-
ne. Predsednik sveta Franc Žolnir,
SKD, pa je bil odločen: »Na volitve
smo šli prostovoljno in vsak kandidat
je vedel, da si po tej poti ne bo iskal
plače. V žalski občini je veliko ljudi
z nizkimi plačami, ljudje živijo v tež-
Poslanci stare sestave žalske občine
niso dobivali sejnine, tako kot kot se-
danjim svetnikom so jim povrnili le
potne stroške. Sejnina v višini 1500
tolarjev pa je bila izplačana članom
izvršnega sveta.
kih razmerah in če sejnina že mora
biti, predlagam 3 tisoč tolarjev.« Svet-
niki o tem niso rekli nobene, saj je bila
seja na predlog Franca Sušnika,
SDSS, zaključena.
IRENA BAŠA
Drnovšek na
Kitajskem
Predsednik slovenske
vlade Janez Drnovšek je
obiskal Kitajsko, z njim pa
je bila tudi številna gospo-
darska delegacija, ki jo je
vodila državna sekretarka
Ravbarjeva. Slovenskega
premiera so sprejeli vsi vi-
soki kitajski državniki,
vključno s predsednikom
države Džjang Dzeminom
in premierom Li Pengom.
Z njim je Drnovšek tudi
podpisal sporazum o od-
pravi dvojnega obdavčeva-
nja, gospodarski del slo-
venske delegacije pa je ki-
tajskim partnerjem predla-
gal 41 projektov, od kate-
rih jih je 5 zelo konkretnih.
Kitajska stran je predlaga-
la, da bi slovenska podjetja
končala že začete projekte
v njihovi državi in da bi
ustanovili predstavništva
posameznih podjetij v obeh
državah. Zagotovili naj bi
tudi direktno sodelovanje
med podjetji obeh držav,
izmenično na Kitajskem in
v Sloveniji pa bi organizi-
rali trgovinske razstave,
sejme in konference. Pre-
mier Drnovšek je obiskal
tudi provinco Sichuan oz.
njeno glavno mesto Chen-
gdu, ki je pravo znanstve-
no-poslovno središče za-
hodiie Kitajske in je pobra-
teno z Ljubljano. V pogo-
vorih z guvernerjem Sichu-
ana je ta izrazil upanje, da
bi Slovenija več vlagala
v High tech center, ki je
eno od največjih znanstve-
nih središč na Kitajskem.
Thaler v Nemčiji
Slovenski zunanji mini-
ster Zoran Thaler pa se je
mudil na obisku v Nemčiji,
kjer ga je sprejel zunanji
minister Kinkel in pred-
sednik odbora za medna-
rodne odnose Homhus.
Thaler in Kinkel sta se
v pogovorih strinjala, da so
odnosi med Nemčijo in
Slovenijo izvrstni na go-
spodarskem in političnem
področju. Poleg meddržav-
nih vprašanj sta ministra
' obravnavala tudi približe-
vanje Slovenije Evropski
uniji ter vključevanje Slo-
venije v evropsko varnost-
ne strakture. Kinkel je ob
tem izjavil, da Nemčija
podpira našo državo in da
jo bo podprla tudi pri skle-
nitvi asociacijskih spora-
zumov. Thaler je po pogo-
vorih povedal, da sta več-
krat omenila 6. marec, ko
se v Bruslju spet sestane j o
zunanji ministri EU. Tha-
ler je še omenil, da ima slo-
venska vlada razloge za
optimizem, odkar je v Ri-
mu nova vlada. V pogovo-
rih s Kinklom je poudaril
tudi slovenski interes za
približevanje vojaški zvezi
Nato ter pri tem izpostavil
naše dobro sodelovanje
v Partnerstvu za mir. Na
koncu obiska je ponovil
povabila kanclerju Kohlu,
ter ministroma Waiglu in
Rueheju naj čimprej obiš-
čejo Slovenijo.
V Andili konec
vojne?
v Andih, kjer so 26. ja-
nuarja izbruhnili spopadi
med perujsko in ekvador-
sko vojsko so dosegli pre-
mirje, le nekaj dni zatem
pa sta namestnika zuna-
njih ministrov Peruja in
Ekvadorja   v   brazilskem
glavnem mestu podpisala
mirovni sporazum. Eno-
stransko prekinitev ognja
je najprej razglasil perujski
predsednik Fujimori, nekaj
ur kasneje pa ga je potrdila
tudi ekvadorska vlada, ki
je še sporočila, da bodo
njeni vojaki streljali le
v primeru, če bodo napade-
ni. Po razpolagajočih po-
datkih (ki so si zelo naspro-
tujoči) je v t.i. andski vojni
na obeh straneh padlo
manj kot 70 vojakov, neka-
teri viri pa govorijo celo
o več kot 200 žrtvah. Na
sporno obmejno območje,
371 kvadratnih kilometrov
pragozda, bogatega z zla-
tom, ki je bila tudi predmet
zadnjih spopadov med dr-
žavama leta 1981, naj bi
v teh dneh prišlo 40 opazo-
valcev, ki bodo nadzorovali
prekinitev ognja in izvaja-
nja mirovnega sporazuma.
Ti bodo iz štirih držav
- ZDA, Argentine, Brazihje
in Čila - ki tudi jamčijo za
Protokol iz Ria (mirovni
sporazum), podpisan leta
1942, leto dni po desetd-
nevni vojni med Perujem in
Ekvadorjem.
Premirje
v Čečeniji
Vojaški predstavniki
Rusije in Čečenije so v me-
stu Sleptsovsk na rusko-
inguški meji sklenili pre-
mirje, ki je najprej veljalo
48 ur, nato pa so ga podalj-
šali še za dva dni. V času
premirja je tudi prišlo do
izmenjave trupel padlih
vojakov in nekaterih ujet-
nikov. Vendar pa so agen-
cije iz Čečenije kljub pre-
mirju poročale, da je slišati
občasno streljanje iz lahke-
ga orožja, za kar pa sta se
sprti strani medsebojno
obtoževali. Iz Čečenije je
tudi prišlo sporočilo čečen-
skega voditelja Dudajeva
(nihče ne ve, kje se skriva),
da bodo čečenski domolju-
bi začeli s terorističnimi
akcijami proti Rusom.
V zvezi s Cečenijo je tudi
novica iz ZDA. Ameriški
državni sekretar Christop-
her je v inter-vjuju za tele-
vizijsko družbo CNN pove-
dal, da se predsednik Clin-
ton verjetno ne bo odzval
povabilu ruskega predsed-
nika Jelcina, naj obišče
Moskvo, dokler ta ne bo re-
šil čečenske krize.
Nominacije za
Oskarja
v Los Angelesu je ameri-
ška Akademija filmskih
umetnosti in znanosti obja-
vila nominacije za najpo-
membnejšo ameriško film-
sko nagrado oskarja, ki ga
bodo podelili 27. marca.
Kar 13 nominacij je dobil
film Forrest Gimip, sledijo
pa mu filmi Šund, Krogle
prek Broadwaya in Shaws-
hankova odrešitev, ki so
dobili po sedem nominacij.
Po najpomembnejših kate-
gorijah je seznam nomina-
cij naslednji: za oskarja za
najboljši film se bodo pote-
govali Forrest Gump, Štiri
poroke in pogreb, Šund,
Kviz in Shawshankova
odrešitev. Za najboljšo
glavno moško vlogo so bili
nominirani: Tom Hanks
(Forrest Gump), Morgan
Freeman (Shawshankova
odrešitev), Nigel Hawthor-
ne (Norost kralja Jurija),
Paul NeuTnan (Nikogaršnji
norec) in John Travolta
(Šund). Oskarja za najbolj-
šo glavno žensko vlogo pa
bo dobila ena izmed na-
slednjih kandidatk: Jodie
Foster (Nell), Jessica Lange
(Modro nebo), Miranda
Richardson (Tom in Viv),
Winona Ryder (Majhna
ženska) in Susan Sarandon
(Klient).
Zupanova plača na ogled
SO si tUdI ¥ žalski občinski hiši privoščili visoka Izplačila?
Pod vtisom vročih razprav;
0 visokih izplačilih ljubljan-i
skim funkcionarjem je tudi'
ialske svetnike na petkovi seji'
zanimalo, kako je s plačami
v njihovi občini.
Da bi svetnikom, še zlasti iz
vrst ZLSD, ki so zahtevali po-
drobnejše informacije o izpla-
čilih, nalil čistega vina, je žal-
ski župan prof. Milan Dobnik
prinesel v dvorano svojo pla-
čilno listo. Na njej piše, da je
' njegova decembrska plača
znašala 218 tisoč tolarjev. To
1 je bil po županovih zagotovilih
eM občinski denar, ki ga je
dobil na svoj račun, v občini
pa ni bilo nobenih posebnih
žplačil. Zaposleni v žalski ob-
ini konec leta tudi niso dobili
rinajste plače.
Sicer pa se je razprava to-
bat dolgo časa vlekla o denar-
ju, saj so svetniki obravnavali
in tudi sprejeli predlog odloka
o zaključnem računu proraču-
na za lansko leto. Brez večjih
pretresov so sprejeli tudi sta-
tutarni sklep, ki med drugim-
natančno določa, kakšna je
vloga župana, ki svojo funkci-
jo opravlja profesionalno,
kakšni bodo pečati, pa tudi to,
da vsi tisti delavci, ki so bili
konec lanskega leta zaposleni
ia občini in po novem niso
prešli v upravne enote, ostane-
jo v delovnem razmerju v novi
občini Žalec do sprejema sta-
rta in sistemizacije delovnih
mest. Na predlog Nikolaja Ro-
žiča, LDS, pa so iz statutarne-
ga sklepa izločili člen, ki med
drugim opredeljuje notranje
organizacijske enote občine
ter imenovanje vodij teh od-
delkov.
Dokaj različna nmenja so
imeli svetniki o začasni komi-
siji za kmetijstvo. Sklep
o ustanovitvi te komisije je
sprejel še bivši izvršni svet, da
bi ji dal pomen, jo je župan dal
v potrditev svetnikom, čeprav
bi jo, tako je dejal na petkovi
seji, lahko ustanovil tudi sam.
Svetniki so na svoji drugi seji
to komisijo sicer potrdili, a ker
ni bila sprejeta z dvetretjinsko
večino, ji zlasti LDS in ZLSD
oporekata legitimnost in ome-
njata celo ustavni spor. Kljub
temu je ta začasna komisija
pripravila predlog za začasno
financiranje urejanja zemljišč
iz sredstev spremembe na-
membnosti krneti j skih zem-
ljišč in gozdov. Predlagajo, da
bi za apnjenje njivskih površin
namenili 45 milijonov tolarjev,
za gramoziranje poljskih poti
30 milijonov, izpiranje drenaž
in čiščenje jarkov dobrih 46
milijonov, za agromelioracije
pa 77 milijonov tolarjev in pol,
skupno torej 200 milijonov to-
larjev. Zaradi narave kmetij-
ske proizvodnje je treba vse te
aktivnosti zaključiti do sredi-
ne aprila.
Svetniki so vsemu navkljub
odločitve  začasne  kmetijske
komisije potrdili, na predlog
Franca Sušnika iz vrst SDSS
pa so iz načrtovane delitve
izločili agromehoracije. O de-
Tudi minulo petkovo zaseda-
nje žalskega sveta ni minilo
brez obujanja spominov na ne-
davno Demosovo proslavo.
Svetniki so podprli predlog
strank slovenske pomladi, da
se proslava financira iz prora-
čuna, in s tem zavrnili pobudo
Antona Bratuše, ZLSD, da se
prireditev ne sme financirati
z denarjem davkoplačevalcev.
litvi 77 milijonov tolarjev za to
področje naj bi se odločili šele
po razpisu javnega natečaja.
IRENA BAŠA
Zlakova pod
bistriško
upravno enoto
Prebivalci Zlakove, ki po
Zakonu o ustanovitvi občin
Ui določitvi njihovih obmo-
čij spada v občino Zreče,
•lo nadaljnjega urejajo vse
zadeve iz državne pristoj-
nosti na upravni enoti
v Slovenski Bistrici, čeprav
spada občina Zreče pod
"pravno enoto Slovenske
Konjice.
Vlada Republike Slove-
l^ije je pri določitvi območ-
ja upravnih enot sicer upo-
števala dosedanjo teritori-
alno delitev občin, vendar
bilo naselje Zlakova po
Jji^j v krajevni skupnosti
^Plotnica in s tem v bivši
slovenjebistnški občini,
pto je občina Zreče proti
|aki odločitvi protestirala,
^ada Republike Slovenije
tem pojasnjuje, da so
Pristojnosti še nedorečene
^•J da je teritorialna delitev
^ornočij upravnih enot za-
^asna. Tako krajani Zlako-
do nadaljnjega v občini
^•■pče urejajo samo vpraša-
iz izvirne pristojnosti
^bčine. Z.B.
$t. 8. - 23. februar 1995
NO^T^NIK
GOSPODARSTVO

Uspešen
začetek leta
Pivovarna Laško, ki je la-
ni zvarila več kot milijon
hektolitrov piva in s svo-
jimi izdelki zapolnila do-
bro polovico slovenskega
trga, je zelo zadovoljna
tudi s prodajo v prvih
tednih letošnjega leta.
Kljub hladnemu vre-
menu je pivovarna janu-
arja prodala več kot
v enakem lanskem ob-
dobju, februarja pa so
v primerjavi z lani proda-
li že za 80 odstotkov piva
več. Zaradi povečane
proizvodnje so morali
v pivovarni uvesti še tret-
jo izmeno.
JI
Premoženje Gala
Trade zastavljeno
Kaj Je povedala stečajna upraviteljica podjetja Gala Trade Zdenka Batistič?
Celjsko sodišče je januarja
sprejelo sklep o začetku ste-
čajnega postopka podjetja
Gala Trade, za stečajno
upraviteljico pa je stečajni
senat določil priznano stro-
kovnjakinjo s finančnega
področja Zdenko Batistič iz
Dramelj.
Po dobrem mesecu dni ste-
čajna upraviteljica Zdenka
Batistič pravi: »Trenutno ni-
mam nobenega dokaza
o oškodovanju družbenega
premoženja. Ob mojem pri-
hodu v poslovne prostore
Gala Trade so bile tam raču-
vodkinja in tri delavke v ra-
čunovodstvu, ki so priprav-
ljale zaključni račim za leto
1994. Ta zaključni račim bo
oddan v določenem roku, to-
rej do 28. februarja. Direktor
podjetja Gala Trade Venče-
slav Zalezina je bil na bolni-
škem dopustu, zdaj pa je
menda v Blagovnem centru.
Od ostalih zaposlenih sem
srečala še Emila Hedžeta, ki
je bil pomočnik direktorja za
razvoj in investicije. Na spi-
sku v tem zasebnem podjetju
je bilo 77 delavcev, vsem je
ob uvedbi stečaja prenehalo
delovno razmerje oziroma so
bili napoteni na zavod za za-
poslovanje. Del teh delavcev
je po pogodbi za določen čas
zaposlilo podjetje Sugros
d.o.o. Celje. To so bili pred-
vsem delavci v trgovinah
v Celju, Metliki, Mariboru in
Šempetru v Savinjski do-
lini.«
Ko je stečajna upravitelji-
ca začela ugotavljati stečaj-
no maso, je odkrila zanimive
stvari. »Prišla sem do pogod-
be o zastavni pravici Merxo-
vega Blagovnega centra do
premoženja Gala Trade. Po
tej pogodbi je praktično vse
premoženje Gala Trade za-
stavljeno Mencovemu Bla-
govnemu centru, ker je le-ta
sprejel poroštvo do kredito-
dajalcev Gala Trade. Ko je
namreč Gala Trade začela
poslovati, je najela kredite
pri bankah, ker pa je bil njen
ustanovni vložek samo 8 ti-
soč tolarjev, so kreditodajal-
ci, torej banke, poleg običaj-
nega zavarovanja zahtevali
poroštvo. In za del teh kredi-
tov je poroštvo izdal Merx
Blagovni center. Zaradi tega
je tudi sklenil pogodbo o za-
stavni pravici na premoženje
Gala Trade, da bi si s tem
v primeru vnovčenja poro-
štev poplačal svoje obvez-
nosti.«
Povedano preprosto: za-
sebna firma si je zagotovila
zavarovanje na račun druž-
bene firme, kar pa je bilo
mogoče tudi ali pa predvsem
zato, ker je bil direktor Gala
Trade kot zasebne firme in
Merxovega Blagovnega cen-
tra kot družbene firme isti
človek: Venčeslav Zalezina.
Če nas spomin ne vara, je bil
ravno zato, ker prej nikoli
niso našli te pogodbe, ustav-
ljen postopek na javnem to-
žilstvu. Bo gospod javni toži-
lec zdaj ukrepal?
IRENA BAŠA
Kam s tovornjaki?
Avtoprevoznikom se v prihodnje oheta
ostrejša zakonodaja
v žalski zbornici zasebnega
gospodarstva so letos organi-
zirali seminar o prevozu ne-
varnih snovi, v prihodnje pa
bodo pripravili še eno strokov-
no srečanje, tokrat o pogojih
za pridobitev licence.
Predsednik sekcije avtopre-
vozmkov pri žalski zbornici
Janez Drugovič je povedal, da
poskušajo na ta način avtopre-
voznike sproti seznaniti z no-
vostmi in spremembami. Med
njimi velja omeniti predvsem
evropski sporazum ADR, po
katerem lahko nevarne snovi
prevažajo samo posebej uspo-
sobljeni vozniki. Seminarja se
je udeležilo preko 50 avtopre-
voznikov. Vsi udeleženci so se-
minar zaključili s posebnim
izpitom.
Druga novost, s katero se
bodo v kratkem na seminarju
seznanili žalski avtoprevozni-
ki, je zakon o pogojih za prido-
bivanje licence. Kot pravi Ja-
nez Drugovič, bo moral vsak,
ki bo hotel pridobiti Ucenco,
imeti urejeno dokumentacijo
o svoji organiziranosti, avto-
mobili bodo morali ustrezati
evropskim normativom, avto-
prevozniki pa bodo morah
imeti najmanj četrto stopnjo
izobrazbe.
Obeta se še ena bistvena no-
vost. Kdor bo hotel pridobiti
Ucenco, bo moral imeti lasten
ali pa s pogodbo zagotovljen
parkirni prostor in prostor za
vzdrževanje vozil. Ravno ures-
ničitev te zahteve bo po Dru-
govičevem mnenju povzročala
največ težav. »Vsi vemo, da
parkirišč skoraj nikjer ni. Ko-
likor smo seznanjeni, bo moral
vsak, ki bo zahteval licenco,
dobiti od občine posebno do-
voljenje, da so parkirni pro-
stori urejeni in da imajo lovil-
ce olj. Tudi če se bo avtopre-
voznik odločil, da bo imel ka-
mion parkiran doma, bo moral
svoj prostor urediti. Lahko bo
avtomobil puščal tudi na pose-
bej urejenih prostorih^ ki pa
jih danes ni nikjer. V Žalcu ni
urejenega parkiršča, čeprav se
mestna skupnost trudi in že
dolgo časa išče ustrezen pro-
stor. Podobno je v Celju, kjer
je edini večji prostor v Cretu,
pa še tam menda ni urejen po-
vsem v skladu z zahtevami za-
konodaje. Težave pričakujemo
tudi pri tistih, ki kupujejo to-
vornjake v firmah, ki gredo
v stečaj, ali pa jih uvažajo iz
tujine. Zakon je v veljavi od
konca lanskega leta, v dveh le-
tih pa naj bi vsi avtoprevozni-
ki pridobili licence,« še dodaja
Drugovič.
m
Izvoljeni funkcionaril
Minuli teden se je prvič sestala nova skupščina celjske
obrtne zbornice. Za predsednika so izvolili Zvonka Juter-
ška. Izvršilni odbor celjske obrtne zbornice pa bodo po
novem sestavljali: Zvonko Juteršek, oba podpredsednika
Franc Podbregar in Franc Štuklek ter Dušan Godnik,
Štefan Han, Janez Javoršek, Marija Klakočer, Jože Kvm-
tarič, Janez Marin, Ivan Sešel, Franc Stropnik, Mira
Šeško in Vili Šumer.
m
Veliko zanimanje za
rentno varčevanje
Prva Je to novost Slovencem konec lanskega leta ponudila
žalska Hmezad banka
»Minuli ponedeljek smo
v žalski Hmezad banki zabele-
žili tretjo obletnico svojega
delovanja kot samostojne ban-
ke. Konec leta 1992 je jam-
stveni kapital ene najmlajših
slovenskih bank znašal 504
mio SIT, bilančna vsota 2,4
mia SIT, dobiček je omogočil
izplačilo 12-odstotne dividen-
de. Do konca lanskega leta se
je jamstveni kapital več kot
podvojil in znaša 1,2 mia SIT,
bilančna vsota pa je narasla na
6,3 mio SIT. S poslovanjem
smo zadovoljni, dobiček banke
bo ugotovljen ob zaključnem
računu, dividende pa bodo
vsaj takšne kot v preteklih ob-
dobjih.«
To je med drugim na tiskov-
ni konferenci v minulem tednu
povedal direktor Hmezad ban-
ke Mihael Goličnik in nanizal
tudi nekaj načrtov. Do konca
leta 1997 načrtujejo dokapita-
lizacijo banke najmanj do viši-
ne 2,2 mia SIT. Letos načrtuje-
jo razpis nove emisije delnic
v višini 6 mio DEM in poveča-
nje bilančne vsote na 97,5 mio
DEM.  Že lani so obnovili
agencijo v Celju, letos pa bodo
posodobili agenciji v Laškem
in Rogaški Slatini, na novo od-
pirajo agenciji v Slovenski Bi-
strici in Šentjurju. Banka naj
bi letno povečevala tržni delež
za 0,1 odstotek, po Goličnikovi
oceni pa bo v Hmezad banki
tudi v prihodnje dovolj kapi-
tala za spremljanje obstoječih
in tudi novih komitentov.
Eno najpomembnejših no-
vosti Hmezad banke, to je
rentno varčevanje, je podrob-
neje predstavila v.d. pomočni-
ce direktorja za sektor poslo-
vanja z občani Darinka Frelih.
Rentno varčevanje so kot prva
in edina banka pri nas ponudi-
li konec lanskega leta. To je
prostovoljno, namensko var-
čevanje, ki je namenjeno prak-
tično vsem, bodisi kot varče-
vanje za večje investicije, var-
čevanje za čas študija otrok ali
vnukov, pa varčevanje za ri-
zična obdobja ali ohranitev
solidnega življenjskega stan-
darda na stara leta. Rentni
varčevalci se lahko odločijo za
rentno varčevanje z revalori-
zacijsko ali pa z devizno klav-
zulo. Čas rentnega varčevanja
si varčevalec izbere sam, prav
tako maksimalni znesek, med-
tem ko so bančniki določili
minimalni znesek, to je 6 tisoč
SIT ali 75 DEM mesečno. Kot
je povedala Frelihova, je od-
mev na njihovo ponudbo pre-
senetljivo dober.
Pomočnica direktorja za
sektor računovodstva in orga-
nizacije Stana Tilinger pa je
zagotovila,   da   so   naložbe
v Hmezad banko zanesljive in
donosne. To med drugim do-
kazuje podatek o kapitalski
ustreznosti banke. Banka Slo-
venije zahteva 8-odstotno,
Hmezad banka pa je že lani
dosegla 2 2-odstotno kapital-
sko ustreznost. Poleg tega pa
so Žalčani neprenehoma pod
Kaj pomeni rentno varčeva-
nje? Ce bi varčevalec ob seda-
nji 11-odstotni obrestni meri
za rentno varčevanje 12 let
vplačeval vsak mesec po 200
DEM v tolarski protivredno-
sti, bi dobival 784 DEM me-
sečne rente, če bi mu banka
izplačevala rento 12 let. Če bi
izplačevanje trajalo 24 let, bi
znašala mesečna renta 609
DEM, za obdobje 36 let pa je
približna renta 573 DEM.
V primeru, da se rentni varče-
valec po 12 letih plačevanja
odloči za enkratni dvig, bi mu
Hmezad banka izplačala pri-
bližno 57 tisoč DEM.
budnim očesom Banke Slove-
nije. Pomočnik direktorja za
sektor sredstev in naložb Zlat-
ko Hohnjec je potrdil, da bo
banka tudi v prihodnje usmer-
jala svoja vlaganja v gospo-
darstvo ter kreditiranje prebi-
valstva. Že doslej je bilo na ti
dve področji usmerjenih 80
odstotkov vseh naložb banke.
Med največje komitente Hme-
zad banke sodijo celjska Kovi-
notehna. Kmetijstvo Žalec,
Celjske mesnine, Tovarna no-
gavic Polzela in Kmetijska za-
druga Šmarje pri Jelšah.
IRENA BAŠA
Activa Eurocard/
Mastercard
Nekatere banke, članice
sistema Activa, bodo v na-
slednjih dneh pričele izda-
jati novo plačilno kartico
Activa Eurocard/Master-
card. To so: Banka Celje,
Dolenjska banka. Gorenj-
ska banka, LB Pomurska
banka, Nova kreditna ban-
ka Maribor in Splošna
banka Koper. Activa Euro-
card/Mastercard je prva
slovenska plačilna kartica,
ki omogoča poslovanje tudi
v tujini. Plačilna kartica
združuje prednosti dveh si-
stemov - ActiveinEurocar-
da. Sistem Activa ima naj-
bolj razširjeno mrežo pro-
dajnih mest v Sloveniji,
Eurocard/Mastercard pa je
prisoten tako v Sloveniji
kot povsod v tujini. Glede
na veliko povpraševanje
imetnikov plačilne kartice
Activa po možnosti upora-
be kartice v tujini banke
izdajateljice pričakujejo
velik uspeh nove plačilne
kartice.
Nemški
veleposlanik
v Bosio
Nemški veleposlanik
v Sloveniji Giinter Seibert
je minuli teden skupaj
s koordinatorjem za ureja-
nje kreditov nemških in/j
naših bank, namen j enih \|
našim zdomcem, ki se vra-
čajo v domovino, obiskal
celjsko zasebno podjetje
Bosio. V to podjetje je nem-
ška stran vložila približno
170 tisoč mark, in sicer
preko očeta lastnika firme
Huga Bosia, ki se je vrnil
z dela v Nemčiji. Firma Bo-
sio se poleg prodaje in ser-
visiranja peči za centralno
ogrevanje ter filtrov za vo-
do ukvarja še s proizvodno
dejavnostjo. Izdelujejo peči
za kaljenje in peči, ki jih
uporabljajo v keramični
industriji, elektroniki in li-
varstvu. Zaposlujejo 10 de-
lavcev, po mnenju obeh go-
stov pa je bil denar v tem
celjskem zasebnem podjet-
ju dobro naložen.
Rudarski rekord
v velenjskem rudniku so
pred dnevi dosegU nov re-
kord, nakopali so 30 tisoč
ton premoga in s tem za 15
odstotkov povečaU rekord-
ni dnevni izkop, ki so ga
dosegli decembra lani. Re-
kordni odkop so dosegli na
šestih odkopih, v jami Pes-
je pa so obenem izkopali
tudi največjo količino pre-
moga, in sicer 9500 ton,
hkrati so tu dosegli še re-
kord v produktivnosti.
K povečanemu izkopu so
velenjskim rudarjem pri-
pomogle tudi novejše me-
tode, ki omogočajo večji in
cenejši odkop, za kar se za-
nimajo tudi tujci.
Domotechnica 95
Od 21. do 24. februarja je
v Kolnu organizirana naj-
večja svetovna predstavi-
tev proizvajalcev bele teh-
nike Domotechnica 95. Na
tej predstavitvi s svojimi
najnovejšimi izdelki tudi
letos sodeluje Gorenje Go-
spodinjski aparati. Januar-
ja so Velenjčani svoje iz-
delke že predstavili na po-
hištvenem sejmu v Daki ter
prvič tudi na največjem
britanskem pohištvenem
sejmu v Birminghamu.
IB
it. 8. - 23. februar 1995

GOSPODARSTVO
NO^^NIK
Ukradenega niti za tolar
fiovo ¥oast¥o zaravlllšča Rogaška le preUsiavllo optimistične poglede na reševanle nakopičenih težav
Večje težave so za nami, kaže se že svetlejša
jihodnost,« zatrjuje generalni direktor Zdra-
vilišča Rogaška Florjan Zorin. O tem je skupaj
J sodelavci iz nove vodstvene ekipe govoril na
^jni letni konferenci zdravilišča, ki je pote-
^gla v znamenju iskanja izhoda iz nakopičenih
{gžav. »Zdravilišče bo živelo ob menjavi last-
jjUtov, menedžmenta in zaposlenih - gostov to
zanima,« je dejal pred številnimi novinarji.
Xo je po svoje res, saj so povedali, da je bilo
pretekli petek v hotelih v Rogaški Slatini 660
gostov, za naslednji dan pa so napovedali še
jto novih. Vodstvo, ki je prevzelo dolžnosti
lani poleti, se že lahko pohvali z obnavljanjem
Vile Golf, bivšega dotrajanega hotela Beograd.
Hotel so prodali za 475 tisoč mark, obnavlja pa
ga kupec, SKB banka-nepremičnine. Do konca
julija, v prvi fazi obnove, bodo uredili prvih 39
apartmajev. Nasproti Vile Golf naj bi se že
prihodnjo zimo kopali v novih Termah (ki bi
bile za kopališko ponudbo Rogaške izjemnega
pomena), pogodbo o tem naj bi podpisali spo-
mladi. »Težave pričakujem predvsem v odnosu
i dosedanjimi upniki. A bitke bodo le na pa-
pirju,« je dejal generalni direktor. Odgovoril je
tudi na govorice o odpuščanju zaposlenih; po-
redal je, da so neproduktivno zaposlenost
omejili s prezaposlovanjem v drugih podjetjih
oziroma iščejo drugo delo.
Vrelce bodo prodali
Sicer pa je znano, da so ime-
li v Zdravilišču kar osem in-
špekcij SDK, zaradi različnih
obtožb pa so se tam oglasili
tudi policisti. »Ukradenega ni
bilo niti za en tolar,« so pojas-
nili na tiskovni konferenci.
Nova ekipa, ki je prevzela ene-
ga največjih slovenskih izgu-
barjev, se je nasploh odločila,
da se bo ukvarjala s prihod-
nostjo in ne s preteklostjo, so.
poudarili.
fce bi bili, na primer, žele-
zama, ne bi zdržali, tako pa
iinajo zaradi tekočega poslo-
Tanja nekaj prednosti. Med
pogovori z bančnimi krogi se
je pokazalo, da vsi največji up-
|Uki soglašajo s spreminjanjem
kreditov v lastništvo, več težav
pa imajo z manjšimi upniki.
Vodstvo ugotavlja, da gre pri
manjših za bistven problem,
zato se še vprašuje, ali tudi te
poplačati iz ostalega premože-
nja. Sicer pa menijo, da imajo
zaradi tega, ker so v lasti Skla-
da, boljši izhodiščni položaj za
pogajanja z upniki. »Glavni
upniki so zelo korektni,« »o
povedali.
i Vodstvo se je tudi odločilo
za ločitev zdravega dela po-
djetja. Dotrajane hotele Trst,
[Beograd in Ljubljanski dom so
prodali nad Imjižno vrednost-
jo, in to v normalnih pogojih,
ne na silo. Novi lastnik mora
hotel po pogodbi obnoviti v 15
mesecih, v najvišjo kategorijo,
potem pa ga prepustiti v na-
jem in upravljanje Zdravilišča
Rogaška. Tako bi prišU v treh
letih do osemsto obnovljenih
postelj. Pri sklepanju pogodb
o prodaji hotelov seveda ne
pozabijo na klavzule o obvez-
nostih, ki so tudi povezane
s prenosom na tretjo osebo, na
primer o vzdrževanju parkov.
Na tiskovni konferenci so tudi
potrdili govorice, da bodo na-
prodaj še Rogaški vrelci, ome-
nili so štiri ponudnike, med
njimi tudi fizično osebo iz Ro-
gaške Slatine. Za prodajo
vrelcev je seveda potrebno so--
glasje lastnika, Sklada.
Pravobranilec le
tožil
Ko so na tiskovni konferenci
govorili o projektu gradnje
Term (naložbo ocenjujejo na
10 milijonov mark), so še ome-
nili, da imajo v rokah ponudbo
močnega slovenskega partner-
ja, s katerim se bodo pogovar-
jali v tem tednu. Bazenski
kompleks bo za Zdravilišče
velikega pomena, saj ga gostje
v turističnem mestu resnično
pogrešajo. Zato pričakujejo,
da se bo po izgradnji Term šte-
vilo gostov povečalo, sedanji
pa bodo še bolj zadovoljni.
Novo vodstvo . Zdravilišča
Rogaška je prepričano, da si-
stem brez dezinvestiranja ni
rešljiv, tako bi morali posto-
pati že pred petimi leti. Zadol-
ževanje iz tekočega poslovanja
pa se je ustavilo. O zadolženo-
sti pravijo, da po mednarodnih
standardih ni prav velika. »Pri
nas so druge relacije in pri teh
stroških ne moreš zdržati,«
meni direktor Zorin. Turizem
ne dosega tolikšne akumula-
tivnosti, kot znaša obrestna
mera, tuja obrestna mera pa,
ugotavlja.
Na novinarsko vprašanje
o lastninjenju je Jože Unver-
dorben odgovoril, da je pro-
gram lastninskega preobliko-
vanja napisan. Zaradi treh po-
slov holdinga pa je družbeni
pravobranilec vložil tožbo, da
je bila oškodovana družbena
lastnina - približno za eno tret-
jino. »Pravda je v začetni fazi,
kaže pa se nepoznavanje zadev
v zvezi z vrednostnimi papir-
ji,« ugotavljajo. Tožnik naj bi
tožbo že spremenil, tako da
prihaja do čudnega položaja,
opaža Unverdorben. Sicer pa
je 70 tisoč mark vredna ceni-
tev tik pred zaključkom, ven-
dar bo zaradi novih dejstev
vprašljiva. Vključeni so na-
mreč tudi dezinvestirani ob-
jekti.
Vzpodbudno preteklo
ieto
o vzpodbudnih lanskih re-
zultatih Zdravilišča je sprego-
voril Franci Križan in pove-
dal, da so število prenočitev
povišali za 4 odstotke. Doma-
čih gostov je bilo za 6 odstot-
kov manj, tujih pa za 15 od-
stotkov več. Med gosti Roga-
ške Slatine je bila več kot po-
lovica tujcev, letna zasedenost
v hotelu Donat je znašala 78
odstotkov, v Savi pa še odsto-
tek več. Sicer pa se v obeh so-
dobnih hotelih po kosmatem
dobičku približujejo evrop-
skemu povprečju. Lani so
v Zdravilišču pripravili kar 68
seminarjev in kongresov. Prav
tako so bili velikokrat na se-
jemsko-promocijskih priredi-
tvah, navzoči so v številnih
evropskih katalogih, zaradi
povečanja števila domačih go-
stov pa so odprli tudi pred-
stavništvo v Ljubljani. Križan
je opozoril tudi na dejstvo, da
je med uradnimi 1400 poste-
ljami slatinskih hotelov so-
dobnih le 640, 310 jih je v do-
trajamh objektih, preostalih
pa niti ne ponujajo več.
Za ugled zdravilišča resnič-
no veliko pomeni njegov
zdravstveni del s petnajstimi
specialisti. V zdravstvenem
delu je 160 zaposlenih, za obli-
kovanje sedanje ekipe pa so
potrebovali dolga leta, je opo-
zoril dr. Bojan Tepeš. Omenil
je, da se novi lastniki dobro
zavedajo velikega pomena
zdravstvenega dela Zdraviliš-
ča, na vprašanje o njegovem
lastninjenju pa je odgovoril,
da za lastništvo zdravstva ni
posebnega interesa. Zdrav-
stveni del ustvarja blizu polo-
vico prihodka z zavarovalni-
škimi pogodbami, ostalo pa
s samoplačniki.
Novo vodstvo zdravilišča je
bilo na tiskovni konferenci
pred predstavniki številnih
slovenskih medijev polno opti-
mizma. Do leta 2000 pričakuje
direktor Zorin že kar 2000 go-
stov na dan, kar pa je hkrati
zgornja meja - zaradi prostor-
ske omejenosti ter nezaželene-
ga masovnega turizma.
BRANE JERANKO
NOVO NA BORZI
Na ruieti namesto
kroglice NBS2
Zdenko Podlesnik
Tudi v tem tednu so bili dol-
goročni vrednostni papirji zelo
nelikvidni. Le redko kateri
dan so predstavljali četrtino
dnevnega prometa na Ljub-
ljanski borzi. Vse se je vrtelo
okoli nakupnih bonov blagaj-
niškega zapisa, ki ga od pone-
deljka naprej najdete v tečaj-
nicah pod novo oznako NBS2,
prej NB2. Razlog je v tem, da
je uprava borze trgovanje
s tem bonom prenesla iz A na
C trg. To za investitorje ne po-
meni nič posebnega le nekate-
re borzno posredniške družbe
so imele zaradi tega dodatne
stroške.
Ob tako velikem prometu
s tem papirjem (NBA2), ki ni-
ma vseh značilnosti vrednost-
nega, je prav da podrobneje
pogledamo kaj se z njim doga-
ja. Z njim se je začelo trgovati
na Ljubljanski borzi 11. 1. 95,
ko je bila dosežena cena 4380
SIT. Njegova najvišja cena je
bila dosežena pretekli petek
16.900 SIT. Vmes sta se zgodi-
la dva padca, prvi okoli 20.
januarja 3446 SIT, drugi 20.
februarja. V obeh primerih je
na ceno vplival podatek o po-
pustu, ki ga dobi vpisnik de-
viznega blagajniškega zapisa,
če predloži omenjene kupone
NBS2. Popust, za ta mesec
znaša dobrih 360 DEM. Ven-
dar se je v tem tednu za razliko
od prejšnjega meseca padanje
tržne cene NBS2 nadaljevalo
in v torek so bili sklenjeni po-
sli tudi po ceni 10.500 SIT.
V januarju se je cena povzpela
na izhodiščno in jo presegla po
enem tednu. Kako bo v febru-
arju? To vprašanje muči mno-
ge, saj je bilo zelo veliko skle-
njenih poslov po znatno višjih
cenah od cen v začetku tega
tedna.
Ker se je pričakovani popust
povečal, jih ni bilo veliko, ki so
pričakovali tako velik padec
cene. Vzrok je mogoče najti
v padanju tečaja DEM. Prv ne-
verjetno je, da se DEM krepi
napram vsem pomembnejšim
valutam razen proti SIT pada.
Ob padanju tečaja DEM je in-
teresentov za vpis deviznega
zapisa in s tem izkoriščenjem
popusta, ki ga nudi NBS2, zelo
malo. Seveda lahko devizni
zapis vpišejo le pravne osebe.
Ob tem je še vedno v zraku
izjava guvernerja Banke Slo-
venije, ki je pred dvema tedno-
ma najavil nov blagajniški za-
pis za banke, s katerim bi vpli-
val na presežek deviz v držav-
ni blagajni in s tem seveda na
tečaj.
Napovedi špekulantov, ki so
glaVni akterji tega trga, so ra-
zhčna. Eni menijo da se bo te-
čaj spustil do 10.000 ter se na-
to začel ponovno dvigati. Dru-
gi menijo, da je najnižja točka
bila dosežena v torek. Verjetno
imajo najbolj prav tisti, ki me-
nijo, da se bo začela cena dvi-
gati takoj, ko bodo znani resni
ukrepi za korekcijo deviznega
tečaja, kar se bo zagotovo zgo-
dilo. Toda kdaj? Nekateri so
mnenja, da novega deviznega
zapisa ne bo, dokler se NBS2,
ki so v obtoku ne bodo porabi-
li. Morda jih je malo preveč ali
pa je le devizni tečaj prenizek.
Podjetniški tečaj se že spremi-
nja v pričakovani smeri navz-
gor. Vemo za časovni zamik
med podjetniškim in srednjim
tečajem Banke Slovenije. Do
katere višine se bo tečaj po-
novno povzpel, je težko reči.
Trenutno si mnogi celijo rane
po sistemu: »prodam ceneje
kot sem kupil, a ponovno ku-
pim še ceneje«. Skratka ruleta
z NBS2 se vrti naprej.
Mrzlica se
začenla
Ljubljana, 21. februarja
(Republika) - Osmošolci in
četrtošolci so že dobili ob-
sežno publikacijo z razpis-
nimi pogoji in drugimi in-
formacijami o vpisu v sred-
nje šole in na fakultete. Di-
jaki in učenci bodo šole, ki
si jih bodo izbrali, lahko
obiskali na informativnih
dnevih 10. in 11. marca, do
24. marca pa morajo oddati
prijave za vpis v prve let-
nike.
Upokoienci dobili
potrdila
Ljubljana, 21. februarja
(Večer) - Zavod za pokoj-
ninsko in invalidsko zava-
rovanje je vsem upokojen-
cem v Sloveniji poslal potr-
dila o prejemkih, ki jih bo-
do invalidi in upokojenci
uporabili pri napovedi
davka za lansko leto. Po-
membna letošnja novost je
možnost, da tisti upokojen-
ci, ki niso plačevali akon-
tacije za dohodnino, obraz-
cev za dohodnino sploh ne
izpolnijo.
Spet denar za
železarne
Ljubljana, 20. februarja
(Delo) - Prvi dan svojega fe-
bruarskega zasedanja dr-
žavni zbor zopet zaradi
igric z nesklepčnostjo ni
odločal o zakonu o igrah na
srečo, z dnevnega reda pa'
so vimaknili tudi uvodni
zakon h kazenskemu zako-
niku. Poslanci so po hitrem
postopku sprejeli ustrezni
zakon, s katerim bo omo-
gočena revalorizacija kre-
ditov, ki jih železarne po-
trebujejo za obratna sred-
stva in nujne naložbe. Dr-
žavni zbor je tudi odločil,
da bo po hitrem postopku
odločal še o sanaciji Sploš-
ne plovbe, o mariborskem
Tamu pa bodo poslanci od-
ločali po rednem postopku.
Ustanovllena
notarska zbornica
Ljubljana, 15. februarja
(Delo) - Z ustanovitvijo no-
tarske zbornice se je kon-
čalo pripravljalno obdobje
ponovnega uveljavljanja
instituta notariat v Slove-
niji. Državni zbor je prvih
30 notarjev imenoval že
konec lanskega leta, kandi-
date za preostalih 37 pa bo
izbrala zbornica. Notariati
bodo začeli delati 1. junija
letos, njihovo delovno po-
dročje pa bo med drugim
samostojno sestavljanje li-
stin o pravnih poslih in nji-
hovo hranjenje, overjanje
.prepisov, podpisov in pre-
vodov. Deloma pa tudi
opravljanje določenih za-
dev s področja zapuščin-
skega postopka.
Štlrlnaist mililard
primanikljaja
Ljubljana, 16. februarja
(Večer) - Zavod za pokoj-
ninsko in invalidsko zava-
rovanje je za letos napove-
dal 14 milijard tolarjev pri-
manjkljaja, ki naj bi nastal
zaradi zakonskih določil
o usklajevanju in poraču-
nih pokojnin ter dodatku
za rekreacijo. Upravni od-
bor in skupščina ZPIZ sta
sprejela sklep, v katerem je
rečeno, da zavod ne more
prevzeti odgovornosti za
nemoteno izvajanje zava-
rovanja in s tem odgovor-
nost prenesla na državo in
državni proračun.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
~ Slovaški proizvajalec obu-
Rozvoj ponuja delovne,
zdravstvene in športne čevlje
(poletna in zimska obutev, po
^mišljenih modelih). Infor-
•aacije: tel. 0042/826-213-322
ift fax 0042/826-212-289 (Ja-
roslav Gazdik).
- Češko podjetje Turek po-
•^uja artikle iz lahke tehnične
pme ter veznih pen - različna
^^snila,  gumijaste  preproge,
Plošče, zaščito proti pršenju
motornih vozilih, izdelke iz
P^ie za pohištveno industrijo,
^°lesa s premerom od 50 do
nun, vgrajenih na kovin-
^•^^ ali plastične obroče, pri-
^erne za kompresorje, samo-
•^olnice, varilne stroje, mešal-
Vozila, premične zapornice,
ošare, rezalne stroje, invalid-
Vozičke idr. Izdelki so ra-
^^cnih barv in trdote. Infor-
^cije: tel. in fax 0042/19-
630-27.
j Češkiproizvajalecusnjenih
?^^lkov M'n'M produktion
j,^^. Ledenvaren ponuja torbi-
^^ ^ pasove. Hkrati želijo na-
jjpsti stike s slovenskimi po-
^^^ji- Informacije: tel. in fax
0042/366-25-637 (Blanka Mu-
drova).
Povpraševanje:
- Nemški proizvajalec lese-
nega pohištva Dielenboker iš-
če dobavitelje za Republiko
Češko. Posebej jih zanimajo
dobavitelji s področja okvirov,
polnil in letev. Informacije:
tel. in fax 0049/56-45-93-22-
23 (Grone).
- Slovaško podjetje Technos
želi vzpostaviti stike s proiz-
vajalcem spiralnih svedrov
v Sloveniji. Zanimajo jih spi-
ralni svedri za vrtanje kovine
in neželeznih materialov. In-
formacije: tel. in fax 0042/89-
624-385 (Cyril Hrašna).
- Slovaško podjetje Kisosyn
(obdelovalec in prodajalec le-
sa) išče dobavitelje iz Sloveni-
je. Povprašujejo po rednih do-
baviteljih oblovine (okroglega
lesa), eventuelno tudi rezane-
ga lesa listavcev. Informacije:
tel. in fax 0042/87-413-375
(Igor Kis).
- Avstrijsko podjetje Paholz
Hendelsges povprašuje po
smrekovem žaganem lesu II. in
III. kvaUtete, deb. 40 mm,
dolž. 4000 mm in širin 121,
144, 165, 185, 206 in 248 mm,
obračvmsko deb. 37 mm, dolž.
4000 mm in širin 116, 139,159,
179, 199 in 239 nmi. Zanima
jih tudi les iglavcev IV. in V.
klase, dim. 21x115x4000 mm,
obračunsko 19x110x4000 mm.
Informacije: tel. 0043/42-82-
32-74 in fax 0043/42-82-32-
87.
Trgovsko podjetje in Čila
Medovič Y Cia LTDA Manu-
factureres' Representatives
povprašuje po uvozu papirja
in kartona za grafično indu-
strijo, fleksibilnih materialov
za pakiranje, plastičnih filmov
in netkanih vlaken. Informaci-
je: tel. 0056/2-777-8-747 in
fax 0056/2-737-8-948 (Žarko
Medovič).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Stovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 aU direktno 215-631.
it. 8. - 23. februar 1995
NOCTNIK
DOGODKI

Koliko časa še?
Zavod za varovanje naravne In kulturne dediščine v Cellu zavrnil predloge za
obnovo Rimskih Toplic — Krka se kliub težavam ne bo odpovedala zdravilišču
»Pismo ne pomeni nič slabega, pa
tudi nič dobrega,« je bil prvi komen-
tar direktorja Krkinih zdravilišč Vla-
dimirja Petroviča, potem ko je v pone-
deljek prebral predlog celjskega Za-
voda za varovanje naravne in kultur-
ne dediščine o tem, kako bi morala
potekati obnova Zdravilišča Rimske
Toplice.
Posebna komisija celjskega Zavoda
je namreč konec minulega tedna zavr-
nila obe inačici, ki jih je predlagala
Krka Zdravilišče in se odločilo za
tretjo, o kateri pa za sedaj še ne želijo
govoriti. Samostojna konzervatorka
zavoda Alenka Kolšek je povedala le,
da bodo o njihovem predlogu za obno-
vo zdravilišča najprej razpravljali
v strokovnih krogih, saj v tej fazi do-
govorov ne želijo vmešavanja javno-
sti. Še zlasti zato, ker so jih iz Rimskih
Toplic pred dnevi ponovno opozorili,
naj ne zavirajo čimprejšnjega začetka
obnove. V tretji inačici je po besedah
Alenke Kolšek Zavod predlagal več
rešitev obnove zdravilišča, da bi bila
odločitev Krke in projektantov lažja.
Po prvih reakcijah iz Novega mesta
pa je vendar soditi, da vse le ne bo šlo
gladko in lahko. »Vsekakor bo potreb-
no veUko dobre volje in še več kom-
promisov,« meni Vladimir Petrovič.
Projekt za oživitev Rimskih Toplic je
po njegovem sporen na vseh koncih, še
zlasti zato, ker si je Krka pri obnovi
postavila zelo visoke cilje. »Povpreč-
nih zdravUišč imamo v Sloveniji že
zadosti,« meni Petrovič, zato želijo
v Krki domačim in predvsem tujim
gostom ponuditi v Rimskih Toplicah
nekaj več. Kot kaže po presojah in
predlogih celjskega zavoda pa bi želje
Krke, če bi jdi seveda uresničili, pre-
več obremenile okolje. Gre predvsem
za nov prizidek, s katerim bi povečali
zmogljivosti Rimskih Toplic, in ki ga
Krkini projektanti želijo zgraditi
vsem na očeh. Zavod za varovanje na-
ravne in kulturne dediščine sicer nima
nič proti prizidku, vendar le, če bi ga
skrili med sedanje objekte in ga po-
stavili ob pralnicah. »To seveda ne
gre,« ugotavlja Vladimir Petrovič, »saj
namestitev v tako postavljenem ob-
jektu ne bi mogli prodajati gostom.«
Krkina zdravilišča bodo morala
s celjskim zavodom uskladiti svoje in-
terese tudi okrog izgradnje novega
bazena. »Verjetno bi za marsikoga bi-
lo najlepše, če bi bil hotel v Rimskih
Toplicah kar pod zemljo, gostje pa naj
bi ostali doma,« pravi bolj za šalo,
malce pa tudi zares Petrovič. Pri tem
pa poudarja, da se bodo predstavniki
Krkinih zdravilišč in njihovi projek-
tanti vsekakor čimprej sestali s pred-
stavniki celjskega zavoda. Pri tem
upa, da Zavod ne bo vztrajal čisto pri
vseh svojih predlogih, saj bi to zopet
otežilo tako težko pričakovan začetek
oživljanja zdravilišča Rimske Toplice.
Če bodo Celjani predlagali kakšno no-
vo, dobro zamisel, jo bodo v Krki vse-
kakor sprejeli. Predvsem pa kljub
vsem dosedanjim in še pričakovanim
zapletom, ne mislijo odnehati. To so
pred dnevi povedali tudi v Laškem, ko
so z idejnim osnutkom za obnovo
zdravilišča seznanili tudi župana Pe-
tra Hrastelja.
Tako vodstvo občine kot župan so
bili nad predstavljenim navdušeni, saj
tudi v Laškem želijo, da bi se zadeve
končno premaknile z mrtve točke.
Predstavnikom Krke so zato na občini
obljubili vso potrebno in kar najhi-
trejšo pomoč pri izdajanju gradbenih
dovoljenj in vse druge dokimiientacije,
ki je v pristojnosti občine. Predstavni-
ki Krke so Laščanom tudi povedali,
da bo kmalu narejen načrt za zunanjo,
parkovno ureditev zdraviUšča, ki ga
pripravljajo v Volčjem potoku, in da
se bo prav kmalu sestal tudi svet vla-
gateljev. Takrat naj bi bilo tudi znano,
koliko denarja bo treba vložiti v ob-
novo Rimskih Toplic.
J. INTIHAR
Leto varstva
narave
Ljubljana, 15. februarja
(Delo) - Z otvoritvijo raz-
stave Varstvo narave na
Slovenskem se je tudi pri
nas uradno začelo evrop-
sko leto varstva narave. To
poteka pod okriljem Sveta
Evrope, cilj prireditve pa je
povečati skrb za varstvo
narave zimaj varovanih
območij. Na slovesnosti so
podelili priznanja Prirodo-
slovnega društva Slovenije
za dosežke na področju va-
rovanja narave, med dobit-
niki pa je tudi družina Ro-
ban, ki je priznanje dobila
za prizadevanje za ohrani-
tev Robanovega kota.
Peskar In Moge
Ljubljana, 20. februarja
(Republika) - Novega mini-
stra Zorana Thalerja in
bivšega ministra Davorina
Kračuna bosta v državnem
zboru zamenjala nova po-
slanca liberalne demola-a-
cije. Thalerjev sedež je za-
sedel Jeseničan Matjaž Pe-
skar, ki je poslansko funk-
cijo opravljal že v prejšnji
skupščini, Kračunovo me-
sto pa naj bi že kmalu zase-
del Rudi Moge.
Kulturni forum
Ljubljana, 19. februarji
(Republika) - Na pobudo^
svojega vodstva so pri soci-
aldemokratski stranki '
ustanovili Kulturni forum,
s katerim želijo prispevati
k smotrni, učinkoviti kul-
turni politiki v Sloveniji in
okrepiti državno identite-
to. Preko poslancev svoje
stranke v državnem zboru
bo forum zahteval, da dr-
žava uravnava kulturno
politiko s proračunskim
denarjem in davčnimi za-
koni, prizadeval si bo za
dostopnost kulturnih do-
brim vsem slojem prebival-
stva, zavzemal pa se bo tu-
di za spremembo pravno-
formalnega položaja sta-
novskih društev.
Denarna pomoč za
poklicno
izobraževanje
Ljubljana, 16. februarja,
(Dnevnik) — Evropska vmija
bo do konca leta 1997 s še-
stimi milijoni mark v Slo-
veniji podprla modernizi-
ranje poklicnega izobraže-
vanja. V okviru programa
naj bi na 15 do 20 izbranih
šolah razvili nove učne na-
črte za približno 20 poklic-
nih kategorij in za pet
splošnih predmetov. Po-
sebno pozornost naj bi na-
menili učnim programom
za turizem, predelavo lesa,
orodjarstvo in tekstil.
Nesrečni zakon
Ljubljana, 17. februarja
(Delo) - Zaradi obstrukcije
desnosredinskih strank j«
državni zbor odločanje
o zakonu o igrah na srečo
preložil na naslednjo sejo.
Poslanci bi morali najprej
glasovati o vladnem dopol-
nilu, s katerim naj bi us-
kladili okrog petdeset ne-
usklajenih členov predla-
ganega zakona, nato pa še
o zakonu v celoti. Zaradi še
zmeraj spornega določila,
kdo bo lastnik igralnic, se
poslanci opozicije niso pri-
javili za glasovanje, pri'
družili pa so se jim še krš-
čanski demokrati.
Vatroslav Oblak
v makedonščini
Ob 130-letnici rojstva veli-
kega jezikoslovca Vatroslava
Oblaka je lani v Ljubljani izšel
makedonski prevod njegove
knjige Mekedonski studii.
Knjigo so na kulturnem veče-
ru, ki ga je organiziralo Make-
donsko kulturno društvo iz
Celja, predstavili v torek
v celjski Osrednji knjižnici.
Knjigo Makedonski studii,
ki jo je iz nemščine prevedla
lektorica za makedonski jezik
v Budimpešti Branislava Dra-
go vik, je predstavil prof. dr.
Dragi Štefanija. Študija Va-
troslava Oblaka je nastala na
podlagi raziskovalne naloge
o govorici v južni Makedoniji
in z njo je avtor skupaj s svo-
jim dunajskim profesorjem
Vatroslavom Jagičem dokazal
tako imenovano »makedonsko
teorijo«. Da je jezik, ki je
v najstarejših slovanskih cerk-
venih knjigah tisti, ki so ga
govorili Makedonci v okolici
Soluna. Predgovor in uvodno
razpravo o Vatroslavu Oblaku
in njegovem proučevanju ma-
kedonščine je v knjigi napisal
prof. Štefanija, v knjigi pa so
tudi slovenski prevodi pisem,
ki jih je Oblak iz Makedonije
pisal svojemu profesorju.
Jezikoslovec Oblak je prva
leta svojega sicer kratkega
življenja preživel v Celju, kjer
je tudi pokopan. Profesorica
Božena Orožen je na večeru
opozorila, da bi Oblaku kot
enemu izmed najpomembnej-
ših Celjanov mesto vsaj ob
100-letnici jezikoslovčeve
smrti, ki bo prihodnje leto,
lahko poskrbelo za obnovo
njegovega nagrobnega spome-
nika na Slovenskem pokopa-
lišču na Golovcu. Spomenik so
leta 1894 postavili takratni
evropski jezikoslovci, relief
z Oblakovo podobo pa je delo
kiparja Frana Bemekerja.
JI
Na Rogll izpolnili obljube
Unior turizem Zreče je mi-
nuli teden na tiskovni konfe-
renci novinarjem predstavil
nov najsodobnejši dializni
center v Termah Zreče, govo-
rili pa so tudi o letošnji smu-
čarski sezoni na Rogli ter
predstavili večino lastnikov
turističnih kmetij in nekaterih
gostišč na tem območju.
Direktor Unior turizma
Maks Brečko je povedal, da pri
njih uspešno združujejo dve
vrsti turizma, na RogU pozimi
smučarskega in poleti srednje-
gorski klimatski turizem,
v Termah Zreče pa za zdravili-
ški turizem izkoriščajo tam-
kajšnjo termalno vodo hkrati
pa to ponudbo dopoljnujejo še
z drugimi oblikami kot so fit-
nes, savna in drugo.
Letos so v Termah uspeli
zgraditi tudi najsodobnejši di-
alizni center z dvanajstimi na-
pravami, ki lahko dnevno
sprejme štiriindvajset bolni-
kov v dveh izmenah. S tem
centrom Terme Zreče sledijo
podobnim centrom v svetu, saj
nudijo možnost bolnikom
s kronično okvaro ledvic, da
normalno prihajajo k njim na
dopust, smučajo, plavajo, ho-
dijo v naravo, skratka da se pri
njih počutijo kot vsi ostali.
V Termah so zelo ponosni
tudi na deset sodobnih vil
z apartmaji, ki so jih zgradili
lani in so upravičile naložbe.
V prihodnje načrtujejo obnovo
hotela Dobrava, razmišljajo
pa že tudi o gradnji novega
hotela.
Unior turizem je na začetku
letošnje smučarske sezone ob-
ljubljal najmanj sto smučar-
skih dni, kar bodo, kot kaže,
uresničili. Temu je precej pri-
pomogla druga faza umetnega
zasneževanja, ki so ga uredili
lani, kot so obljubili, so razši-
rili tudi parkirišča za tristo-
petdeset vozil in sicer tako, da
ekološko niso posegli v pro-
stor. Na Rogli že razmišljajo
o novi štirisedežnici, ki bi za-
menjala sedanjo dvosedežnico
iz Mašinžage do vrha smučiš-
ča. Z njo želijo družinam z ma-
limi otroki omogočiti bolj
udobno in hkrati varno smu-
čanje.
V Unior turzimu so uspeli
najti skupen jezik tudi z osta-
limi turističnimi dejavniki na
tem območju, saj so lani s turi-
stičnimi kmetijami izdali po-
seben prospekt, to sodelovanje
pa nameravajo razširiti še na
druge, saj bi tako odprli novih
dvestopetdeset delovnih mest
za domačine.
FP
RAZBOJNIK
GUZAJ
ali kaj je v resnici bil kozjanski
ROBIN HOOD?
Guzaj - razbojnik, morilec, predrznež, tolovaj, hudo-
delec, prekucOh, rokomavh, rokovnjač, vagabund, ne-
srečnež, zoprnik oblastem, maščevalec, pustolovec,
nebodigatreba, upornik, ropar, zlikovec, človek, željan
ljubezni, razumevanja, topline?
Morda boste našli odgovor v knjigi Milenka Straška in
Ernesta Tirana RAZBOJNIK GUZAJ, ki bo izšla kon-
cem maja 1995 pri celjski založbi Perfekta.
Milenko Strašek je z literarnozgodovinsko študijo ori-
sal čas in prostor v katerem se je Franc Guzaj rodil in
razmere, ki so ga »naredile«, skupaj z ljudsko domišlji-
jo. Njegov pojav primerja s podobnimi v literaturi dnj-
gih evropskih narodov. Straškovi študiji sledi znana in
priljubljena povest o Guzaju, ki jo je napisal Ernest
Tiran in je bila že večkrat objavljena v Novem tedniku.
Knjiga je opremljena z dokumentarnimi fotografijami,
stvarnim in imenskim kazalom. Tiskana bo v formatu
16 X 23 cm, obsegala bo okoli 160 strani. Cena izvoda
v prednaročilu je samo 2000 SIT! Naročniki bodo na
temelju naročilnice prejeli po pošti položnico. Založnik
jim bo knjigo poslal po pošti takoj po izidu.
Pomlajena Kersnikova
v začetku tedna so zopet zaprU Kersnikovo ulico v Celju. Delavci celjskega Vrtnarstva so se
namreč lotili pomlajevanja dreves ob tej pomembni prometnici v Celju. Ce bo vreme lepo, bodo
delo opravih še v tem tednu. Kersnikova uUca je zaprta od 8. do 18. ure, zapora pa ne velja za
avtobuse mestnega prometa. Ukinili jo bodo tudi, če bo vreme slabo.
Foto: EDI MASNEC
it. 8. - 23. februar 1995

VROČA TEMA
NO\B|pNIK
politična policija
ali zgolj propaganda?
Iliatjaž Gerlanc, usianovIteU trolk v SlovenUl: »Boliša le slaba reklama kot nobena^
I i^atjaž Gerlanc, predsednik Nacional-soci-
alne zveze Slovenije, je najprej ustanovil troj-
- posebne skupine, ki naj bi »varovale« javni
^gj, ljudi in premoženje - nato pa jih je prekli-
Ta čas je Slovenija prejela v dar dva dobro
javita politična paketa: Gerlančeve trojke in
lipove SS. Slednji naj bi v uniformah le telo-
vadili ... Samooklicani varuhi iz trojk pa naj
l,i v imenu politične organizacije samovoljno
jlirbeli za red in mir...
Matjaž Gerlanc je moral trojke uspavati, saj
jakon ni pokazal pravšnje mere posluha, da bi
takšne formacije lahko zaživele. Nenazadnje
50 ga morda vzeli celo preveč resno, saj je bila
v ozadju predvsem politična propagandna ak-
cija majhne stranke, ki šteje po novem 479
ustanovnih članov. Po drugi strani pa takega
»pojava« niti ni bilo mogoče spregledati, saj je
ideja trojkarstva nevarna v toliko, ker bi jo
lahko pričele kopirati raznorazne stranke in
politične organizacije za uveljavljanje pisanih
interesov, kar bi lahko vodilo v življenje s troj-
kami na več načinov. Občulki ogroženosti so
namreč zelo različni. V primeru svojih trojk je
Gerlanc izkoristil prevladujoče nezaupanje
med ljudmi do dela po^cije in napeljal vodo na
mlin strankarske propagande. Razumljivo, da
je moral trojke preklicati. Seveda pa poudarja,
da je treba legalizirati samozaščitno delovanje
ljudi in obenem obljublja, da bodo trojke od-
slej delovale prek določenih agencij.
Trojke umikate. Kaj je osnovni razlog za
tako odločitev?
Petkov sestanek pri ministru za notranje
zadeve Šteru. V glavnem jih bomo začasno
umaknili v Mariboru. Patruljiranje in opazo-
vanje namreč ostajata v domeni policije. O sa-
mozaščitnem delovanju pa vlada pravna praz-
nina. Sicer pa po nrnenju člana ustavnega so-
dišča in strokovnjaka za ustavno pravo usta-
navljanje takih skupin ni pravno sporno. Edini
problem je naslednji: če člane skupine policija
'dsta\i\ in vpraša, kaj počnejo na primer ob
polnoči na ulici, je vse v redu, če odgovorijo, da
se pač sprehajajo; ne smejo pa uradno odgovo-
riti, da opazujejo in da bodo policiji sporočiU,
če se bo kaj zgodilo. To je pristojnost poUcije.
Osnovni razlog za umik je torej nelegalnost
tovrstnih skupin.
Niso ne nelegalne ne legalne. Uradno stališ-
če ministrstva in vlade je, da je na področju
samozaščitnega delovanja pravna praznina.
Umikate jih v Mariboru. Ste jih ustanovili še
kje drugje?
Mediji so zapisali, da so bile samo v Maribo-
ru. A na Jesenicah in v Ljubljani smo začeU
z njimi deset dni prej kot v Mariboru. To smo
tudi javno sporočili, a mediji se niso odzvaU.
Čez teden dni se je odzvalo ministrstvo prek
tiskovnega predstavnika s stališčem, da polici-
ja nima razlogov za ukrepanje, dokler ne bi
povzročili kakšnega nezakonitega ravnanja.
Pričele so delovati še v Mariboru. Problem pa
je nastal v torek, ko je slovenska nacionalna
desnica predstavila svoje SS (Slovenske soko-
le). Oni so, vsaj tako je poročala televizija,
grozili, da bodo šli z našimi obračunat v Ma-
ribor,
Zakaj ste se lotili ustanavljanja trojk?
Trojke so čisto medijsld izvun. Mi smo jih
imenovali skupine za obveščanje policije. Lani
je v raziskavi slovenskega javnega mnenja pri-
bližno 56 odstotkov državljanov Slovenije
izrazilo mnenje, da se ne počutijo več tako
vame, kot so se prej. To je povsem preprost
razlog za delovanje skupin za obveščanje. Pro-
blematično pa je, če bi bila to politična forma-
cija. Prav zato svojih članov nismo vključevali
v te »trojke«.
Kako ste si zamislili organizirano delovanje
trojk in koliko ljudi je pri tem dejansko sode-
lovalo?
Pripravljenih je bUo sedemdeset ljudi, ak-
tivnih okoli petintrideset. Na Jesenicah smo
pričeli »na malo«, ker smo čakali na razvoj
dogodkov. Delovati pa smo hoteli na naslednji
način: če pride do kakšne kršitve javnega reda
in miru, bi morali o tem sporočiti policiji. To je
tudi pravica in dolžnost vsakega občana - da
obvesti policijo, če opazi kakšno kršitev.
Na kakšen način ste te ljudi, ki ste jih vklju-
čili v aktivno delovanje trojk, plačevali?
Kdo pa pravi, da so bili financirani?
Ampak potem lahko sklepamo, da je bila to
nekakšna politična policija — če so bili v njej
prostovoljci...
Zakaj politična poUcija? Tega mi ne zna
nihče pojasniti.
Na kakšen način ste jih motivirali za delova-
nje v trojkah?
Pri javni varnosti ne more biti politike.
Ampak ustanavljanja trojk se je lotila vaša
politična organizacija.
Mi smo to samo podprli. V našem programu
imamo že od prvega dneva ustanovitve zapisa-
no, da se zavzemamo za boljšo varnost, javni
red in mir. Še preden smo pričeh ustanavljati
skupine, smo dali tako pobudo državnemu
zboru.
Kaj bi se po vašem mnenju zgodilo, če bi
vsaka politična organizacija vzela pravičnost
v svoje roke in samovoljno ustanavljala različ-
ne skupine po meri lastnih interesov?
Mi nismo trdili, da naj bi varovanje oprav-
ljali politična organizacija ali stranka. Držav-
nemu zboru smo le predlagali, da se uzakoni
samozaščitno delovanje. Lahko tudi osebno
predlagam, naj uzakonijo, da politične stranke
ne smejo imeti nad temi formacijami nobene
nadrejene vloge. Lahko pa jih podpirajo, kot
smo jUi mi.
Kdo si po vašem mnenju v Sloveniji želi
trojkarstva, kdo takšne formacije potrebuje?
Ljudje.
Zakaj?
Vprašajte tiste, ki so v anketi javnega mne-
nja povedali, zakaj se ne počutijo vame. Sicer
pa, če odprete čmo kroniko, vam bo vse jasno.
Navajate rezultate javnomnenjske ankete.
Je bilo ustanavljanje trojk predvsem politična
propagandna poteza, ki je izrabila splošno ne-
zaupanje v Sloveniji do učinkovitosti policije?
Vsako dejanje vsake politične stranke, vsa-
kega leaderja, vsakega člana vodstva stranke
je pohtično dejanje, ki je propaganda. Pozitiv-
na ali negativna. Boljša je slaba reklama kot
nobena...
Kako ste zadovoljni z nemirom, ki ste ga
uspeli zasejati v Sloveniji?
Zadovoljen sem s tem, da so tudi že nekateri
sociologi in doktorji ustavnega prava povedali
svoje nmenje o samozaščitnem delovanju; da
to za zdaj ni ne zakonito ne nezakonito. Nek-
danji poveljnik slovenske policije pa je celo
menil, da so takšne varovalne skupine hvale-
vredna pobuda. In če neka stranka dokaže, da
nekaj vendarle ni neumno, je potemtakem na
pravi poti.
Kaj bo naslednji korak nacionalsocialne
zveze?
Mi bomo varovalne skupine legaUzirah
v Mariboru preko varnostne agencije. V Mari-
boru so takšni interesi posameznikov, tudi ne-
katerih družbenih podjetij. V Ljubljani je po-
dobno.
Vaše politične organizacije pa v trojkah ne
bo več zraven?
Seveda bomo skupine politično p)odpirali.
K. LEKIČ
Država si bo svoje
vzela že med letom
letos več olalšav pri Hohoilnlnl, neplačila pa za večino brez vrtoglavih številk
~ Napovea za oamero bo treba odUatl Ho 31. marca
Povprečna mesečna bruto plača v mi-
nulem letu je znašala 94.618 tolarjev, na
osnovi tega statističnega podatka pa je
jfiiiiistrstvo za finance lahko pripravilo
i^ačun posameznih dohodninskih razre-
dov. Davkoplačevalci se bomo uvrščali
^anje glede na svoje prihodke v minulem °
Ktu in glede na znesek olajšav, ki jih
TOmo uveljavili.
Kot določa zakon, se osnova za odmero
^ohodnine avtomatično zniža vsem dav-
''oplačevalcem za 11 odstotkov povpreč-
''f letne plače v minulem letu, konkretno
^ 124.896 tolarjev. To je novost in za to
''lajšavo ne bo potrebnih posebnih doka-
^- Poleg tega pa si bomo z računi lahko
^ižali davčno osnovo še za tri odstotke,
pdobno kot v preteklih letih smo to
lahko storili z nakupom dolgoroč-
^ vrednostnih papirjev, ki jih je izdala
^ava ali z nakupom delnic zasebnih in
javnih skladov, ki so namenjeni razvo-
znanosti in tehnologije. Med olajšave
^ nadalje štejejo sredistva za nakup,
^^dnjo in vzdrževanje hiše oziroma sta-
^^anja, potem prispevki in premije za
r^večanje socialne vamosti, nakup zdra-
H zdravstvenih in ortopedskih pripo-
močkov, nakup likovnih del, leposlovnih
in plošč, ki imajo umetniško vred-
M. Olajšava je nadalje šolnina, ki smo
i° namenili za svoje izobraževanje, pro-
.'ovoljni denarni prispevki in sredstva,
'stno jih dodatno namenili za telefonski
Priključek ali za priključek na vodovod,
j^nalizacijo, plinovod, toplovod ali ka-
^Isko televizijo. To velja v primeru, če
° bile naložbe v celoti ali delno financi-
s samoprispevkom,
(j f^^^vkoplačevalci si osnovo za odmero
fj^r^pdnine lahko znižamo tudi v prime-
^' če vzdržujemo dmžinske člane. S pr-
otrokom jo znižamo za 10 odstotkov
kii!!^ povprečne plače v Sloveniji, z vsa-
^ nadaljnjim pa še za 5 odstotkov.
V številkah je olajšava za enega vzdrže-
vanega družinskega člana (10 odstotkov)
113.542 tolarja, za dva vzdrževana otro-
ka (25 odstotkov) pa 283.854 tolarjev.
Znesek 8-odstotne starostne olajšave
(nad 65 let) pa je 90.833 tolarjev. V po-
štev pri olajšavah pridejo tudi račimi, ki
potrjujejo, da je davkoplačevalec lani
kupil računalniško programsko opremo,
dal prostovoljni prispevek za raziskoval-
ne namene ali kupil učbenike in dmgo
strokovno literaturo za pridobivanje for-
malne izobrazbe.
Franc Prepadnik opozarja, da morajo za-
vezanci iz dejavnosti do 28. februarja
najprej predložiti napoved za odmero
davka iz dejavnosti, do 31. marca pa še
napoved za odmero dohodnine. Napove-
di bodo na davčni upravi sprejemali
osebno v času uradnih ur ob ponedeljkih,
sredah in petkih, poleg tega pa priporo-
čeno po pošti ali na sedežih krajevnih
skupnosti. Od 16. marca dalje pa bodo na
izpostavi Celje sprejemali napovedi vsak
delovni dan od 7.30 do 18. ure.
Napoved za odmero dohodnine bo tudi
letos treba oddati do 31. marca. Vodja
celjske izpostave Republiške uprave za
javne prihodke Franc Prepadnik je po-
jasnil, da se letos vrsta dohodkov ne šteje
več med lastne vire prihodkov. Davčne
osnove zavezanca tako ne znižujejo več
štipendije in dr^lžinske pokojnine. Kot
novost omenja Prepadnik še znižanje
spodnje meje dohodninske lestvice z 19
na 17 odstotkov in razširitev spodnjega
razreda. Ta je bil lani med 19 in 25 od-
stotki, po novem sta dva razreda združe-
na v mejo od 17 do 35 odstotkov. Kon-
kretno to pomeni, da bodo doplačila do-
hodnine manjša oziroma da bodo plača-
ne akontacije v večini primerov sklad-
nejše s končnim obračunom.
Prepadnik opozarja, naj ljudje dobro
preberejo navodila, ki so priložena
obrazcu za napoved odmere dohodnine
Napovedi za odmero dohodnine ni treba
predlagati zavezancem, katerih osnova
za dohodnino ne presega 11 odstotkov
letne bruto plače zaposlenih v Sloveniji.
Prav tako napovedi ne bodo oddali učen-
ci in študenti, katerih edini vir dohodni-
ne so prejemki iz naslova plačila za za-
časno ali občasno opravljeno delo preko
študentskih ali mladinskih organizacij in
katerih osnova za dohodnino ne presega
51 odstotkov povprečne letno bruto pla-
če v Sloveniji. Podobno velja za vse tiste
zavezance, katerih edini vir je pokojnina,
če med letom niso plačevali akontacije.
in naj z izpolnjevanjem ne čakajo na zad-
nji dan. V primeru, da zavezanec pozabi
vpisati kakšno olajšavo, takšnih prime-
rov pa je bUo lani precej, bo to še vedno
Lani je bilo v Celju oddanih 31.700 napo-
vedi, približno toliko jih pričakujejo tudi
letos. Najvišje doplačilo je plačal obrtnik
in sicer 2,462.693 tolarjev. Največja od-
mera dohodnine je znašala 4,302.553 to-
larjev in sicer iz dejavnosti negospodar-
stva. Najmanj pa je zagotovo bil vesel
obrtnik, ki je državi že med letom plačal
in potem dobil vrnjenih 775.219 tolarjev.
Na davčni upravi v Celju so zabeležili
približno tisoč vlog za odlog, odpis ali
obročno odplačevanje, od tega je bilo za
zavezance ugodno rešenih 686 vlog, 129
pa so jih zavrnili.
lahko popravil na davčni upravi do 31.
m-arca, kasneje pa kljub dokazilom in
računom to ne bo več mogoče. Prve od-
ločbe o tem, koliko dolgujemo državi ali
koliko država dolguje nam pa naj bi letos
dobili menda že konec aprila.
IRENA BAŠA
it. 8. - 23. fobruar 1995
NO^^NIK
TEMA TEDNA
8
Knežji dvorec razicriva
svojo veličastno podobo
Izdelana konsenraiorska Izhodišča za edino tovrstno poznogotsko palačo v tem delu Evrope
Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Celju je
s pomočjo zunanjih sodelavcev
in posebne strokovne komisije
izdelal konservatorska izho-
dišča za Knežji dvorec v Celju.
Brezoblična hiša, ki jo gene-
racije po drugi svetovni vojni
poznajo pod imenom Šlandro-
va kasarna, šele v zadnjih letih
dobiva svojo prvotno podobo
domovanja celjskih knezov.
Skrita podoba
Ko se je konec sedemdesetih
letih umaknila iz mogočne
stavbe tedanja JLA, so že prve
sondaže potrdile domneve dr.
Ivana Stoparja, ki je na teme-
lju sicer skopih arhivskih gra-
div predvideval, da se pod bre-
zoblično stavbo skrivajo
ostanki srednjeveške oziroma
poznogotske arhitekture.
O celjski knežji palači piše že
rokopisna kronika grofov
Celjskih, o njej piše Santonino
leta 1487 v svojem dnevniku,
v Štajerskem deželnem arhivu
v Gradcu pa so ohranjeni spisi
o obnovitvenih delih iz let
1566-1579, kjer so omenjeni
naslednji prostori v dvorcu:
grajska kapela, zgornja in
spodnja dvorana, opremljeni
sta bili z lesenimi stropovi, na
tleh pa je bil opečni tlakovec,
cesarska soba poleg dvorane,
zasteklena okna, pološčene
peči s čelešnjaki, zastrešeno
obzidje, lesene stopnice od
dvorane do velike jedilnice,
kamnite stopnice z dvorišča.
v jedilnico, glavarjeva soba ,
s kasetnim podom, velika je-
dilnica s šestimi okni in raz-
majani, verjetno jugozahodni
stolp in mostovž.
Marija Terezija je dala dvo-
rec preurediti v vojašnico. Le-
ta 1803 je doživel temeljite
prezidave in tedaj je bila imi-
čena grajska kapela, v kateri
so položili na pare leta 1456
zadnjega Celjana Ulrika H.
Habsburžani so pač hoteli pre-
kriti in izničiti vse, kar jih je
spominjalo na svoje nekdanje
tekmece.
Od leta 1990 potekajo na
dvorcu intenzivnejša razisko-
valna pa tudi že prezentacij-
ska dela. To so zgodovinske,
arheološke in stavbnozgodo-
vinske raziskave. Zgodovinske
raziskave obsegajo analizo do-
stopnega arhivskega gradiva,
študij starih upodobitev, kata-
strskih in regulacijskih načr-
tov in kronologijo zgodovin-
skih podatkov. Z arheološki
raziskavami želijo ugotoviti
čimveč podatkov o srednjeve-
škem gradu, odkrile pa so tudi
izredno bogate in za Celje po-
membne antične najdbe. V ok-
viru stavbno zgodovinskih ra-
ziskav so sondirali zahodno
fasado in obodni plašč seve-
rovzhodnega stolpa ter večji
del notranjščine. Dokumenti-
rali so arhitekturne elemente
ter pričeli z zbiranjem primer-
jalnega gradiva.
Že zdaj je znano, da je knež-
ji dvorec edina reprezentačna
srednjeveška palača na slo-
venskih tleh. Ni sicer v celoti
ohranjena, vendar jo je v naj-
pomembnejših sestavinah
možno prezentirati ali rekon-
struirati. Zavod je pripravil tri
različice, strokovna komisija
pa se je opredelila za rekon-
strukcijo gradu v vseh njego-
vih ohranjenih sestavinah
v njegovi najbogatejši gradbe-
ni fazi. Od nekdanje kasarne
ostaja le južni trakt, ki je pre-
novljen po načrtih arhitekta
Friderika Polutnika.
Najslabše je ohranjen pala-
cij, vendar obstaja o njem naj-
več arhivskega gradiva, doma-
la v celoti pa sta ohranjena
severovzhodni in severoza-
hodni stolp. Za posamezne re-
konstrukcije so na voljo
ustrezne primerjave na drugih
gradovih v Evropi, za tlakovec
pa celjski tlakovec v Pleterjih
in Gornjem Gradu.
Presenetljive najdbe
Dosedanje arheološke razi-
skave, ki jih vodi arheologinja
Alenka Vogrin, spremlja po-
sebna komisija v sestavi dr.
Slavko Ciglenečki, dr. Iva
Curk, Vera Kolšek, Irena La-
zar, dr. Ljudmila Flesničar
Gec, dr. Marijan Slabe in Ivan
Tušek, so na dvorišču odkrile
izredno bogate antične najd-
be: 6,80 m široko mestno ulico
v smeri vzhod-zahod, na obeh
straneh te ulice so hiše in poz-
noantično obzidje s stolpom.
Med srednjeveškimi arhitek-
turnimi najdbami sta obe ob-
zidji s stolpoma in temelj veli-
ke, doslej še nedefinirane stav-
be. Arheološke najdbe na dvo-
rišču bodo prekrili s ploščo in
jih predstavili v kletnih pro-
storih dvorišča. To bo prvi
večji primer v Celju,,da bodo
Pogled na knežji dvorec z vzhodne strani.
na ogled antične in srednjeve-
ške arheološke najdbe na me-
stu, kjer so bile odkrite.
Pod južnim traktom so leta
1993 v jugozahodnem stolpu
odkrili prostore rimske hiše
z 1,20 m ohranjenim barvnim
ometom in v enem od prosto-
rov nadaljevanje notranjega
srednjeveškega obzidja z dom-
nevnim vhodnim stolpom.
V zunanji steni domnevnega
stolpa je vzidana 1,80 m velika
rimska statua iz marmorja, ki
predstavlja žensko božanstvo.
Jugozahodni stolp ostaja
vezni člen med obnovljenim
južnim traktom in rekonsturi-
ranim srednjeveškim gradom.
Kot je znano, južni trakt ni del
srednjeveškega gradu, saj je
bil pozidan za časa Jožefa II.
Palacij bo rekonstruiran na te-
melju znanih arhitekturnih
elementov in arhivskih virov.
Severozahodni in severov-
zhodni stolp sta dobro ohra-
njena. Izredno dragoceni so
kamnoseški izdelki oziroma
obdelcmi kcimni, ostanki nek-
danjih portalov, okenskih ok-
virjev, obočnih konstrukcij.
Ob upoštevanju primerjalnega
gradiva iz drugih objektov
v Sloveniji bo verjetno mogoče
vse dosedanje najdbe natanč-
neje opredeliti, s tem pa tudi
odmeriti pomen knežjega
dvorca v okviru reprezentačne
profane poznogotske arhitek-
turne dejavnosti v srednjee-
vropskem umetnostnem pro-
storu. Dr. Stopar meni, da gre
za celjsko delavnico.
Očarljivi lepotec
že dosedanje raziskave nam
kažejo podobo dvonadstrop-
nega, arhitektonsko močno
razčlenjenega dvorca, obdane-
ga z obzidjem in obrambnim
jarkom. Ola-og grajskega dvo-
rišča so nanizane stavbe, jugo-
zahodni stolp, palacij z dvema
dvoranama ter severozahodni
in severovzhodni stolp, vsi ob-
jekti pa se odlikujejo z bogati-
mi gotskimi kamnoseškimi de-
tajli. To je podoba dvorca iz
sredine 15. stoletja, ki ga uvrš-
čajo med podobne stavbe
v Evropi.
Stroka je rekla svoje, torej
izdelala konservatorska izho-
dišča. O bodoči namembnosti
gradu v podrobnostih ni mo-
goče govoriti. Dvorec je sam
po sebi kulturnozgodovinski
spomenik, zato bi sodila vanj
»celostna podoba« Celjskih
grofov oziroma knezov. Bo tu-
di vrhunski reprezentačni ob-
jekt mestne občine Celje, prav
gotovo pa bi pod njegovo stre-
ho morala domovati tudj
kakšna prijetna kavarna ali
gostinski obrat, kakršne poz,
najo v takih primerih drugocj
v svetu. Ker gre sicer za zelo
zahtevno in kompleksno nalo-
go, avtorji konservatorskih
izhodišč predlagajo oblikova-
nje posebnega odbora, ki bo
organizacijsko, vsebinsko ijj
finančno spremljal in usmerjal
obnovitveni program. Odbor
naj bi imenovala mestna obči-
na v sodelovanju z ministr-
stvom za kulturo.
Prejšnji teden so v Zavodu 7,a
varstvo naravne in kulturne
dediščine v Celju predstavili
brošuro s konservatorskimi
izhodišči za rekonstrukcijo
knežjega dvorca v Celju. To je
že tretja tovrstna brošura
z najnovejšimi ugotovitvami.
Predstavili so jo ravnatelj Za-
voda arh. Ivo Prodan in kon<
servatorki profesorica umet-
nostne zgodovine Anka Aškerc
in arheologinja Alenka Vo-
grin. Sicer pa so konservatorji
na tem projektu še dr. Ivan
Stopar, arhitekt Andrej Mal-
gaj in gradbeni tehnik Ivo Gri-
čar. Pri izdelavi konservator-
skih izhodišč so sodelovali tu-
di zunanji člani strokovne ko-
misije: akademik dr. Emilijan
Cevc, arhitekt Jovo Grobov-
šek, umetnostni zgodovinar
Janez Mikuž, arheolog dr. Ma-
rijan Slab*^ in umetnostni zgov
dovinar dr. Nace Šumi.      J|
Najtežje   vprašanje   pred-
stavlja denar. Glavnino bre-
mena bosta še v prihodnje no-
sila mestna občina Celje in mi-,
nistrstvo za kulturo, toda pra^
bi bilo, če bi glede na poM
membnost objekta še kakš^
denar na državni ravni našB
tudi zunaj naslova kulture ifl
celo v mednarodnih fundacil
jah. Celje bo moralo tudi sicer
ostati osrednji generator ce
lotnega projekta, saj bo rekon-
strukcija knežjega dvorca zeli
spremenila ne le svojo podobo,
temveč bo močno vplivala naj
vse mesto.
DRAGO MEDVED
Foto: VIKTOR BERK
Rimski kip vzidan v srednjeveški stolp.
KLJUČAVNIČAR CELJE
Tovorna 7, 63000 Celje
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTOR PODJETJA
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih
pogojev, izpolnjuje še naslednje:
- da ima najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne
smeri
- da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri vodilnih in
vodstvenih delih.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev v 15. dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako
»za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 15. dneh po spreje-
mu sklepa o izbiri.
KI\/IETIJSKA ZADRUGA LAŠKO
z.o.o.
Kidričeva 2, 63270 LAŠKO
Objavlja licitacijo
naslednjih osnovnih sredstev:
1. Dvosobno stanovanje na Badovinčevi 6 v Laškem. Stano-
vanje je v bloku, leto izgradnje 1981, v 4. nadstropju, velikost
56,43 m^. Izklicna cena je 3,700.000,00 SIT.
Licitacija bo v soboto 4. 3. 1995 ob 8. uri na Badovinčevi 6.
2. Nakladalec hlevskega gnoja (Riko Ribnica), rabljen, v iz-
pravnem stanju. Izklicna cena 160.000,00 SIT.
3. Keson, 2 kom, dolžine 6,20 m, za Mercedes 12-13, nova,
brez ponjav. Izklicna cena 80.000,00 DEM za komad.
Licitacija bo v soboto 4. 3. 1995 ob 9. uri v KZ Laško Enota
Transport.
Vsa osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo od 7. ure
dalje.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na
območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani
Slovenije in pred pričetkom licitacije vplačajo varščino v višini
10% izklicne cene.
Kupcu, ki bo na draižbi uspel, se varščina vračuna v kupnino.
Ostanek kupnine se plača ob podpisu pogodbe oz. ob prev-
zemu osnovnega sredstva. Prometni davek in vse druge
dajatve ter stroške prenosa lastništva plača kupec.
Št. 8. - 23. februar 1995

INTERVJU - FEUTON
NOVIT^NIK
Utesnjene celjske šole
0eža Javnih vrtcev Je kakovostna, zato Jo Je treba ohraniti
v času priprav na novo lokalno samoupravo
je bilo večkrat slišati opozorila, da bo razdeli-
tev na več manjših občin ogrozila delovanje šol
j0 vrtcev, saj revnejše občine ne bodo mogle
ugotavljati potrebnega denarja za njihovo ne-
oioteno delovanje. Te bojazni se vsaj zaenkrat
oa srečo ne uresničujejo, so pa gotovo upravi-
čene zlasti pri predšolski vzgoji, ki je ostala
v celoti v občinski pristojnosti.
Kako delujejo družbene dejavnosti v novih
razmerah in kako bo z uresničitvijo številnih
zahtevnih projektov za zmanjšanje prostorske
stiske v šolah, ki so jih v Celju zastavili že lani?
O tem smo se pogovarjali z Zeljkom Ciglerjem,
vodjo službe za družbene dejavnosti mestne
občine Celje.
Kako je po novem urejen položaj družbenih
dejavnosti v občinah?
Z uvedbo nove lokalne samouprave oziroma
upravno reformo, ki je na novo razdelila pri-
stojnosti med občinami in državo, je položaj
dnižbenih dejavnosti še nerazdelan, saj se za
vsako dejavnost v tem času sprejema nova
področna zakonodaja (zakon o vrtcih, šo-
lah...). Zato skrbi za celotne družbene dejav-
nosti še vedno občina, ki zagotavlja denar za
njihovo delovanje, za nekatere več, za druge
manj. F*ri predšolski vzgoji je, na primer, obči-
na tista, ki pokriva celotne stroške za javno
mrežo vrtcev, to pa je pomembna naložba
v otroke, v razvoj človeka, v znanje. Zato je
prejšnji sekretariat za družbene dejavnosti
v Celju vztrajal, da mora biti laična javna
mreža vrtcev dostopna vsaki družini, ne glede
na njen socialni status. Ko je lani zaradi za-
konskih sprememb država prenehala dajati
občinam sredstva za subvencioniranje vrtcev
za socialno ogrožene, je ta primanjkljaj zago-
tovila občina Celje.
V prihodnje bo pokrivala občina še vedno
celotne stroške predšolske vzgoje. Za šibkejše
občine z manj denarja pa to pomeni, da se
lahko začne mreža javnih vrtcev rušiti. Na to
m v Celju že lani opozarjali ministrstvo, ven-
dar ni prišlo do sprememb. V primeru, da bo
porodniška tri leta in da bo šel otrok s petimi
leti m pol v šolo, pa lahko vrtce začnemo
zapirati, čeprav v primerjavi z Evropo v Slove-
niji izstopamo po kakovosti v javni mreži vrt-
cev. Prav kakovost dela z otrokom v predšol-
skem obdobju pa je pomembna za kasnejše
življenje.
Ali so se v tem času že kje pojavile težave
s financiranjem predšolske vzgoje?
Zaenkrat teh informacij nimamo. V službi
za družbene dejavnosti smo žiipanoma in nju-
nim sodelavcem iz Vojnika in Stor že predsta-
vili stroške družbenih dejavnosti. Zanimiv je
bil odziv iz občine Štore, kjer so ugotovili, da
denar, ki ga dobijo, porabijo za družbene de-
javnosti, ker morajo pokriti obvezne programe
v šolstvu. V Celju pa imamo tudi dodatne pro-
grame, kot so učenje tujega jezika že v četrtem
razredu, plavalni tečaji, program Petra, ki
uvaja v računalništvo... Občina se lahko odlo-
či, da tega ne bo več financirala. Pri vrtcih se
lahko odloči, da jih zapre ali pa da koncesije.
Vprašanje pa je, ali bomo na ta način še lahko
vzdrževaU javno laično mrežo vrtcev in zago-
tovili kakovost življenja naših otrok in staršev,
ki iz tega izhaja. V Celju je več kot 70 odstot-
kov predšolskih otrok vključenih v vrtce, kar
olajša življenje družine, zato se bomo potrudi-
li, da bo predšolska vzgoja čim bolj kakovost-
na. Res je, da se bo z novo predšolsko zakono-
dajo področje pluralizacije izvajalcev odprlo.
Vendar moramo zagotoviti laično mrežo jav-
nih vrtcev, dostopno za vse starše.
Z oblikovanjem novih občin se šolski okoliši
niso spremenili, kar pomeni, da bo pri vpraša-
njih osnovnega šolstva pomembno sodelovanje
med občinami.
Ministrstvo za šolstvo je na osnovi opozarja-
nja iz občin ugotovilo, da je treba šolske okoli-
še ohraniti takšne, kot so. Tako hodijo na pri-
mer otroci s Teharja v šolo v občino Štore,
v primeru Šmartnega v Rožni dolini pa je ma-
tična šola v občini Vojnik, podružnica pa v ob-
čini Celje. Okoliši, kot so postavljeni, so rezul-
tat gospodarskih, kulturnih in prometnih po-
vezav med kraji ter dnevnih migracijskih gi-
banj. Poleg tega pa lahko v primeru spremi-
njanja okolišev na osnovi sedaj obstoječih ob-
čin, ki jih je treba do novih volitev urediti,
pride do razpadanja mreže osnovnega šolstva.
V Celju ste se lani v sodelovanju s pristojnim
ministrstvom lotili reševanja prostorske stiske
na šolah. Kako bo z uresničitvijo načrtovanih
projektov?
Celje je po enoizmenskem pouku v osnovnih
šolah v enem najslabših položajev v Sloveniji.
Na osnovi analize prostorske stiske smo z mi-
nistrstvom za šolstvo in šport lani pripravili
okroglo mizo in ugotovili, koliko prostora pri-
manjkuje šolam. Minister Slavko Gaber in ta-
kratni predsednik IS Jože Zimšek sta nato
podpisala dogovor o skupnih aktivnostih in
vlaganjih za odpravo dvoizmenskega pouka na
celjskih šolah. Z RC Inženiringi smo pripravili
prikaz potrebnih manjkajočih prostorov in in-
vesticijsko zasnovo, kako jih pridobiti. Z vsem
tem se je lani celjska skupščina v začetku sep-
tembra prijavila na državni natečaj za odpra-
vo dvoizmenskosti pouka s sedmimi projekti,
in sicer novogradnjo na Ljubečni, prizidkom
na Hudinji in v Vojniku, adaptacijo prostorov
na I. osnovni in glasbeni šoli, adaptacijo in
prizidkom na III. osnovni šoli in prizidkom na
rv. osnovni šoli. Občina je s tem prevzela svoj
del finančnih obveznosti. Zaenkrat še nimamo
povratne informacije o rezultatih natečaja.
Za vse prijavljene projekte se pospešeno iz-
deluje potrebna tehnična dokumentacija. No-
va šolska zakonodaja bo, če bo sprejeta, verjet-
no prinesla dodatne prostorske zahteve, kar
bomo morali upoštevati pri projektih. Dejstvo
pa je, da brez teh naložb v Celju ne bo mogoče
uresničiti predvidenega devetletnega šolanja.
Kolikšen bi bil delež občine pri vseh teh
projektih?
Celje bi moralo zagotoviti 480 milijonov to-
larjev, ministrstvo pa 408. Pri novogradnjah je
občina dolžna zagotoviti tudi komunalno
opremljeno zemljišče. Sredstva z natečaja bi
financirala novogradnje oziroma adaptacije
do leta 1999. Predvidevamo, da bi se letos
pričela novogradnja šole na Ljubečni, dogra-
ditev na Hudinji in dela na III. osnovni šoli.
Leta 1997 naj bi zaključili dela na Ljubečni in
Hudinji in začeli dela na IV. osnovni šoli,
v Vojniku in na glasbeni šoli. 1998. bi bila dela
na IV. osnovni končana, naslednje leto pa bi
zaključili še projekt I. osnovne šole in Vojnika.
V primeru I. osnovne šole lahko pridobimo
prostore le na podstrešju, zato je lani naša
služba izdelala projekt, da bi Center interesnih
dejavnosti dopoldne v celoti vključili v izvaja-
nje pouka na šoli, izvenšolske dejavnosti v CID
pa bi se odvijale popoldne.
Tudi nova šola v Socki je zaradi dotrajanosti
in nevarnosti sedanjih prostorov že nekaj časa
v načrtih, vendar imate po dosedanjih infor-
macijah pri uresničitvi zahteve bivše občinske
skupščine številne težave. Kako daleč je sedaj
urejanje tega problema?
Za izgradnjo je pripravljena tehnična doku-
mentacije, ki je pogoj za izdelavo glavnega
projekta, pred tem pa je seveda treba pridobiti
zemljišče, pri čemer so številne težave. Zadnje
čase pri tem sodelujeta tudi župan občine Voj-
nik in Zavod za planiranje in izgradnjo. Zara-
di denacionalizacijskega postopka na zemljiš-
čih v Socki se ni dalo graditi drugje kot na
zemljišču družine Korošec, vendar smo morali
tudi tu najprej odpreti plombo, ki je omejevala
razpolaganje z zemljiščem. Nato smo opravili
parcelizacijo, vendar parcela še ni vknjižena
na občino Vojnik. Denacionalizacijski posto-
pek pa se je pred tednom zaključil z zavrnitvi-
jo zahtevka, saj upravičenci nimajo državljan-
stva.
Tudi za reševanje prostorske stiske srednje-
šolcev sta v Celju predvideni dve naložbi. Ka-
ko je z njuno uresničitvijo?
Iz šolskega tolarja je bila za Celje predvide-
na gradnja telovadnice pri Gimnaziji Center,
ki bi se uporabljala za gostinsko, trgovsko in
zdravstveno šolo ter deloma Gimnazijo Center,
ter dograditev gostinske šole. Na sekretariatu
smo uspeli ministrstvo prepričati, da je po-
trebno pričeti gradnjo nove gostinske šole že
letos. Za to šolo je izdelan lokacijski preizkus
na prostoru ob križišču Levstikove in Kosove-
love ulice, ki ga je potrebno proučiti z ministr-
stvom za šolstvo in šport. Lega je primerna, saj
je v središču mesta v šolskem kompleksu na
tako imenovani srednješolski pešpoti. Nova te-
lovadnica pri Ginmaziji Center pa bo stala
prav tako ob Kosovelovi ulici. Pri teh naložbah
občina nima finančnih obveznosti, zagotoviti
mora le komunalno opremljeno zemljišče.
TATJANA CVIRN
som mocm ?md cimmm somsci
v CELJU v LETIH 1945 -1951
Te skupine s svojim delovanjem niso posegale na širše
celjsko območje, ampak so delovale na območju jugoslo-
vansko-avstrijske meje, in so se njihovi člani po izvedenih
akcijah običajno umaknili v Avstrijo. Edina izjema med
njimi je bila t.i. »Poklačeva banda«, ki je delovala na
sektorju Št. Ilj, Št. Janž, Paski Kozjak, Vel. Mislinja, Raz-
borca, Pohorje in Šaleška dolina. Ta skupina je dobila ime
po bratih Štefanu in Ivanu Poklaču (vulgo Urh), ki sta to
skupino ustanovila in jo tudi vodila. Oba Poklača sta bila
dezerterja iz NOV in sta februarja 1945 stopila v ilegalo.
Poleg njiju je bil član te skupine še Edvard Meža iz Velenja
ter še trije, katerih imena pa niso znana. UDV je glede te
skupine poročala: »Banda se izdaja za križarje ter je prire-
jala v letu 1946 razne sestanke pri nam nasprotnih elemen-
tih. Mreža podpornikov te bande v okolici Velenja, Bevč in
^t. Ilja je bila že vsa aretirana. Značilno je, da banda ne
^ela nikakih vojaških akcij razen redkih ekonomskih. Med
simpatizerji širijo propagando za kralja Petra in križarje.
Zadnji pojav te bande se beleži 17.1. 1947 v bližini Pake pri
"^slinjskem grabnu. Od tedaj dalje ni o bandi nikakih
novih izsledkov, čeprav je bila izvršenih cela vrsta opera-
tivnih ukrepov.«
Kot je razvidno iz citiranega poročila UDV, so bili julija
1947 aretirani vsi, ki so bili osumljeni, da so »Poklačevo
'^ando« podpirali ali kako drugače z njo sodelovali. Sodni
Proces proti njim je bil 13. in 14. 10. 1947 pred okrožnim
Sodiščem v Celju. Pred sodni senat, ki mu je predsedoval dr.
vudvik Lobe, je stopilo 17 obtožencev. To so bili: Štefan
^^šel, kmet iz Črnove; Alojz Hribar, mali posestnik iz
^rnove; Andrej Baloh, mizarski pomočnik iz Črnove;
^hael Brecelj, kmet iz Črnove; Antonija Sešel, kmetica iz
^rnove; Martina Sešel, hči Štefana in Antonije Šeršel iz
^rnove; Marija Hribar, gospodinja iz Črnove; Jože Krajnc,
^met iz Tolstega vrha; Ignac Plazovnik, kmečki sin iz Raz-
oorcev na Pohorju; Ana Oder, gospodinja iz Velike Misli-
Jl^; Jože Legner, kmečki sin iz St. Vida nad Valdekom; Ana
^van, gospodinja iz Št. Janža pri Velenju; Alojz Jovan,
Fojač iz Št. Janža pri Velenju; Anica Hribar, kmečka hči iz
^ove; Andrej Osonkar, delavec iz Razborcev na Pohorju;
j^ranc Trjenk, delavec iz Razborcev na Pohorju in Rozalija
^^^i^' gostilničarka iz Velenja.
A Kot glavni obtoženci so bili v obtožnici označeni Štefan
r^sel, Alojz Hribar, Andrej Baloh in Mihael Brecelj. Obto-
^'^i so bili, »da so bili neugotovljenega časa po osvoboditvi
pa do njihove aretacije člani terenske organizacije za pod-
poro križarskega pokreta, in kot taki nudili oboroženi tolpi
Poklačev, kakor tudi oboroženi tolpi, ki je koncem maja ali
pa začetkom junija 1947 prišla iz Avstrije, vso v poštev
prihajajočo idejno in materialno podporo, na primer: agiti-
rali so za križarje, in propagirali njihove prevratniške
namere, hodili na sestanke in udeleževali se sestankov
z omenjanimi oboroženimi tolpami, vodili bandite na dom
reakcionarno usmerjenih elementov in jih spremljali kot
vodiči pri njihovih zločinskih podvigih, vzdrževali zveze
z banditi na eni strani, z njihovimi podporniki pa na drugi
strani, obveščali jih o kretanju organov javne vamosti in
pripadnikov JA, dajali podatke o političnem zadržanju
prebivalcev svoje okolice, nudili banditom zatočišče in
hrano, dajali jim municijo in orožje, denarne podpore in
slično.« Ostali udeleženci v tem procesu so bili obtoženi, da
so članom Poklačeve skupine ali dajali zatočišče in hrano
ali pa da so vedeli za simpatizerje in sodelavce te skupine,
pa jih niso prijavili.
Vseh sedemnajst je bilo obsojenih na zaporne kazni s pri- ■
silnim delom od nekaj mesecev pa do petnajst let, nekateri ]
med njimi pa tudi na izgubo državljanskih pravic. Samo,
eden izmed njih je bil obsojen tudi na popolno zaplembo \
premoženja, kar pa nikakor ni bilo naklučje, saj je bil]
lastnik 20 hektarov velikega posestva in je torej po takrat- \
nih merilih oblasti spadal med »kulake«. Kot vidimo, med i
obsojenci ni bilo voditelja »Poklačeve bande« Štefana j
Poklača, ker naj bi, kot je navedeno v obrazložitvi sodbe, j
uspel pobegniti iz zapora.
Poleg prej navedenih oboroženih skupin, ki so delovale
predvsem na območju jugoslovansko-avstrijske meje, in so
na celjsko območje posegale le izjemoma, pa so obstojale
tudi oborožene skupine, ki so delovale izključno na celj-
skem območju. Največja in najpomembnejša med.njimi je
bila t.i. Palčkova skupina. Ustanovitelj te skupine je bil
Dušan Mlakar iz Svetelke pri Dramljah, ki je bil do svoje
smrti julija 1947 tudi njen voditelj (po navedbah Ivana
Lavbiča-Palčka, ki jih je dal na zaslišanju, bi se naj Dušan
Mlakar sam smrtno ranil, ko se mu je med spanjem sprožila
brzostrelka). Aprila 1947 se je Dušanu Mlakarju in njegovi
skupini priključil tudi Ivan Lavbič-Palček iz Zagaja pri
Ponikvi, ki je po Mlakarjevi smrti prevzel njeno vodstvo.
Tako Mlakar kot Lavbič sta bila bivša partizana. Oba sta
stopila v partizane leta 1944. Ivan Lavbič, s partizanskim
vzdevkom Palček, je bil ob vstopu v partizane star komaj 17
let. Po vojni je bil do septembra 1945 miličnik na postaji
narodne milice v Sv. Juriju pri Celju, nato pa se je kot
trgovski pomočnik zaposlil v Naprozi v Štorah. Ker je bil
osumljen kraje večje vsote denarja v zadrugi, je bil septem-
bra 1946 odpuščen iz službe. Dušanu Mlakarju se je prik-
ljučil aprila 1947. Kot je sam navedel v preiskovalnenri
postopku, se mu je priključil zato, ker je »govoril, da bo čez
dva meseca preobrat in mi predbacival, da sem pobil,
doMer sem bil v partizanih, veliko ljudi in da me zato vse
ljudstvo sovraži.«
Mlakarjeva oziroma Palčkova skupina je delovala pred-
vsem na območju tedanjih krajevnih ljudskih odborov
Dramlje, Pristava, Ljubečna, Blagovna in Ponikva pri Gro-
belnem, občasno pa tudi izven navedenega območja. Delo-
vanje Palčkove skupine lahko delimo v dve obdobji, in sicer
na tisto v letu 1947 in na ono v letu 1950. Leta 1947 je svojo
dejavnost usmerila predvsem na napade sedežev posamez-
nih krajevnih ljudskih odborov.
Bralcem feljtona sporočamo, da je izšla knjiga Milka Mikole
Sodni procesi na Celjskem 1944-1951. V njej so poleg sodnih
procesov, ki so obravnavani v tem feljtonu, predstavljeni tudi
sodni procesi pred vojaškimi sodišči na Celjskem v letih 1944- ^
1945 ter problematika medvojnih in povojnih izvensodnih
usmrtitev (likvidacij) na širšem celjskem območju. Knjigo lahko
kupite ali naročite v knjigarnah in v Zgodovinskem arhivu
v Celju. Če boste knjigo kupili v Zgodovinskem arhivu, bosten
zanjo odšteli 2500 SIT. Izpolnjeno naročilnico pošljite na^
naslov: Zgodovinski arhiv v Celju, Trg Celjskih knezov 10,1
63000 Celje. Knjigo boste prejeli po povzetju. -]
it. 8. - 23. februar 1995
MOgJMHIK KUHURA ia
V gledališču vodi Afera
Dnevi ifomeHije liončno dobili komedUaniko večera
Komedijanti v predstavah na Dnevih
komedije v Slovenskem ljudskem gleda-
lišču Celje tečejo častni krog. Minuli ko-
nec tedna je bila dvorana oba večera,
kljub maturantskim plesom v Golovcu,
polna, smeha in zabave ni manjkalo. Še-
sti in sedmi festivalski večer bosta ostala
v spominu po dveh izjemnostih. Afera
pouhn kufr v izvedbi gledališča Glej iz
Ljubljane je po nmenju občinstva z oce-
no 4,7 trenutno visoko na prvem mestu
(celjski Matiček je tik za njo), iz sobotne
predstave MGL Na smučišče pa je konč-
no izšla prva komedijantka večera na
letošnjih Dnevih komedije.
Ta naslov je Tanji Dimi tri jevski pode-
lila žirija v imenu občinstva (predsedo-
val ji je Franc Pangrl, direktor Celjskega
sejma in zlobni jeziki so takoj imeli pri-
pomniti, da bi moral biti v komisiji že
prej, pa ne bi tako dolgo čakali na prvo
žensko komedijantko). Žlahtnega kome-
dijanta in žlahtno komedijantko pa bodo
v celjskem gledališču slovesno razglasili
v nedeljo zvečer pred pričetkom gostujo-
če predstave Gledališča Gavella iz Za-
greba. Komedijo Važno je imenovati se
Ernest (biti resen) celjsko gledališče po-
klanja zvestim abonentskim gledalcem
letošnjih Dnevov komedije in predstava
sodi torej v sklop te ponudbe.
Potem se bo zavesa za letošnjim festi-
valom zagrnila. Ocenjevali ga bodo gle-
dališki strokovnjaki že na nedeljskem
simpoziju o letošnjih komedijah. Organi-
zatorji pa bodo o kakšnih spremembah,
pobudah, novostih in še o čem, imeli čas
razmišljati do prihodnjih, petih Dnevov
komedije, ki bodo stopili v prvi mali ju-
bilej.
A po vrsti o dogajanjih iz minulega
konca tedna. Nesporno je, da je Afera
pouhn kufr zares razvnela gledalce in da
Glejevcem zares ni kaj očitati v vseh po-
gledih. Odličen scenarij izpod peresa
mladega Iztoka Lovriča, ki je predstavo
tudi režiral in nastopil v eni vidnejših
vlog. Tekst je sodoben in karikira sloven-
ski aferaški trend, obenem pa je poln
humorja, ki je tudi med celjskjpi gledal-
ci izzval ne samo smeh, ampak pravi
krohot. Predstava, ki je trajala uro in pol
brez prekinitve je ves čas tekla s tem-
pom, brezhibno. Scena je bila zasnovana
na pomičnem odru za hitro menjanje
scen. Odličen pa je bil kar ves ansambel.
Minister za šolstvo Slavlio Gaber na predstavi »Pouhn kufer«. Komentar je odveč.
ki ga sestavljajo mladci in mladenke od
dvajset do trideset let. Vsi so igrali tako
dobro, da so gledalce na koncu pustili
v dvomih, ali morda ne živijo tako tudi
v resnici. Tako je bilo iz značilne ansam-
belske igre težko izbrati komedijanta ve-
čera, ker je bilo potrebno določiti naj-
boljšega med dobrimi. Ta naslov je pri-
padel Marku Miladinoviču, ki je igral
klošarja Štango. Vendar: tako izbor ko-
medijanta kot ocena stojita!
V soboto pa je šest igralcev Mestnega
gledališča ljubljanskega v režiji Jaše
Jamnika in na tekst Johna Godberja
uprizorilo predstavo Na smučišču. Stvar
so vzeli dobesedno in na odru so, v pravi
smučarski opremi, pred navdušenim ob-
činstvom, uprizorili pravo smučarsko šo-
lo z ljubezenskimi afericami vred. Po
smučanju, kot se spodobi, še prava sa-
una, vmes kup ljubezenskih in ljubosum-
nih težav med paroma, pa med smučar-
skim učiteljem in mondeno osamljeno
smučarko. V tem vrstnem redu in spet
pomešano, so zabavali občinstvo in se na
odru pregrevali v vročih zimskih kombi-
nezionih. Afektirano trapo je v tej pred-
stavi zaigrala mlada Tanja Dimitrijevska
kot gostja ansambla, a s svojimi neum-
nostmi je bila ravno prav simpatična, da
ji je pripadel naslov komedijantke veče-
ra. Glasovalni lističi pa so predstavi Na
smučišču določili oceno 3,7. Toliko torej,
kot jih imajo tudi Kranjčani. Sicer pa je
Tanja v Celju letos na Dnevih že nastopi-
la v prvi predstavi Kadar mačke ni do-
ma, saj je stalna članica kranjskega gle-
dališča. S 1. aprilom, nam je zaupala, pa
bo prestopila k ansamblu Mestnega gle-
dališča ljubljanskega. Komedijo rada
igra in tako bomo simpatično Tanjo
v Celju prav gotovo še videli.
Tudi nedeljske, spremne predstave
Dnevov komedije so naletele na dober
odziv. V nedeljo je gostovala ljubljanska
Drama s predstavo Ljubiti, na Odrupo-
dodrom pa je gledalce zabaval Polde Bi-
bič z monodramo Živelo življenje, Luka
de.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
ZAPISOVANJA
Praznik icot
industrija
Piše: Tadej Catet
Hja, saj se menda še spom-
nite vseh tistih megaloman-
skih koncertov ob 25. maju,
Dnevu mladosti? Ali pa vseh
tistih proslulih proslav, s ka-
terimi smo ovekovečili reci-
mo 29. november? Ali pa celo
8. februar? Vsak praznik, pa
naj je šlo za državnega ali pa
lokalnega, nacionalnega, je
bil tako ali drugače povezan
s kakšno prireditvijo. In je še
danes. S to razliko, da je sle-
herna prireditev, ki sledi
prazniku, ki mu pritrjuje,
dandanes povezana z denar-
jem. Oziroma drugače; pri-
reditev, ki sledi prazniku, ki
mu na nek način pritrjuje, jo
bodo lahko razumeli tudi kot
parafernalijo, je organizira-
na izključno zato, da bi se od
nje kaj iztržilo. Praznik je
namreč priložnost za zaslu-
žek. Vsi tisti koncerti, ki so
trajali pozno v noč (ali pa
kar v jutro) so bili organizi-
rani z enim samim name-
nom: potegniti čim več de-
narja. In tako je tudi še da-
nes. Kam gre ta denar, kdo si
bo z njim napolnil žepe, je
tokrat seveda sekundarnega
pomena. Nas zanima praz-
nik kot vir zaslužka. Kot del
industrije. Da praznik ni in-
dustrija? Kaj pa tista reva iz
Meršolove kolumne, ki je
skoraj zblaznela, ker se do
»Valentinovega« kalifornij-
ske vrtnice še niso odprle? In
potem njen nasmejani obraz,
ker so jih vendarle prodali
nekaj pod sto milijonov? In
naši cvetličarji, ki so kar
tekmovali, kdo bo na tisti ce-
lofan prilepil lepši in bolj
»fleten« srček? Pa občinarji
ki se trudijo, da bi ob 2i
maju ustregli kar največ Ijn.
dem, na koncu pa jih ven.
darle premagajo »plave ku.
verte«? Ne, praznik že doigo
ni več stvar srca. Praznik j(
izključno stvar denarja. In^
praznik je končno v interesi
države. Vsa tista jadikov^^
nja, kako si država ob tak^
prazni blagajni res ne mori
privoščiti več praznikov, čel
»kdo bo pa delal?«, so
prazna mlatenja slame. Dt*,
žava si na račun praznikoi
napolni državni proračial
Kar izračunajte. Od devd^
deset milijonov prodanii
vrtnic, od katerih vsaka sta^
ne dolar in pol, gre v državu
blagajno nekaj manj kot pa
dolarja od vsake. Skupno fo
znese nekaj čez štiridesd
milijonov dolarjev. Plus vs
tiste bonboniere v obliki srč-
kov, plus lectova srca, ph
še na stotine raznoraznih a
delkov v obliki srčka. Vala
tinovo je eden bolj donosk
poslov, skratka. Ali pa M
maj pri nas. Pomislite kolia
piva steče po grlu na nekj
ur trajajoči veselici. In koli-
ko od tega si vzame država
Ne, država praznikov ne b
ukinjala zaradi denarjs,
marveč izključno zaradi pri-
tiskov javnosti. In, če bi ve-
ljala beseda države, bi še da-
nes-pretiravam ! -praznova-
li 29. november.
Ne čudite se torej, če vai
bo recimo 25. maja, ta praz-
nik mi je osebno najljubši
pričakalo na desetine razno-
raznih stojnic, kjer vam bo-
do prodajali različne vrsU
piva, kratke majice z nap^
sponzorjev, če vas bodo va-
bili na ta ali oni koncert, pri-
reditev skratka. Vedite le to,
da od vas pričakujejo poln'
denarnico. Industrija, pač.
NA CEUSKIH PlATNiH
Režija: Robert Redford, vloge: Ralph Fiennes, John Tur-
turro. Rob Morrow, Paul Scofield, David Paymer...
Izzivalna drama o ame-
riški etiki in neverjetni mo-
či televizijskega medija re-
žiserja Roberta Redforda
razkriva zgodbo o treh lju-
deh, ki jim priljubljena od-
daja - kviz »21« nepoprav-
ljivo spremeni življenje.
Film raziskuje ozadje
škandala, ki je izbruhnil ob
koncu petdesetih let, ko je
bivši tekmovalec obtožil
producente in sponzorje,
češ da je ena najbolj pri-
ljubljenih televizijskih od-
daj sleparija.
Leta 1958, ko so bih
Američani dobesedno ob-
sedeni od kvizov, je ogorče-
ni tekmovalec obtožujoče
uperil prst v Charlesa Van
Dorena (R. Fiennes), nez-
nansko priljubljenega pr-
vaka kviza »21«. Van Do-
ren je bil na glasu kot vse-
ved in vseameriški junak,
kot slavni obraz z naslov-
nic časopisov Time in Life
ter kot odgovor intelektu-
alnega sloja na Elvisa Pre-
sleya. Priljubljeni predava-
telj Kolumbijske univerze
je za povrh izhajal iz ene
najbolj znanih literarnih
družin Amerike: oče Mark
je bil pesnik in Pulitzerjev
nagrajenec, mati pa časo-
pisna urednica in pisate-
ljica.
Amerika je teden za ted-
nom zadrževala dih, ko je
črpal pravilne odgovore na
najtežja vprašanja iz svoje-
ga neskončnega zaklada
znanja. S prikupnim vide-
zom si je pridobil simpatije
in zaupanje 50 milijonov
ljudi. V resnici pa je občin-
stvo slepil: videlo je zgolj
tisto, kar so mu namenili
producenti programa. Nato
je nekdo iztaknil vtičnico.
Trije ljudje iz različnih
družbenih slojev so pristali
na umazano igro z javnost-
jo iz enega samega razloga
.- xz pohlepa.
Oiirasnl cvetlični iončici
Pokrajinski muzej in Vodi flor cvetli-
čarna Vodišek iz Vojnika sta v postavitvi
kustosa Pokrajinskega muzeja Aleša
Stoparja v prvih dneh meseca kulture
pripravila razstavo Okrasni cvetlični
lončki. Žal je razstava bila odprta le ne-
kaj dni zaradi cvetja, toda njena sporo-
čilnost si zasluži nekaj naše pozornosti.
Avtor razstave se je odločil za okrasne
cvetlične lončke iz celjskega Pokrajin-
skega muzeja, ki sodijo v časovni okvir
od poznega baroka do začetka 20. stolet-
ja. Na zanimiv način predstavljajo del
stanovanjske kulture, zgovorna pa je tu-
di njihova simbolika.
Cvetice spremljajo človeka na vsakem
koraku. Ker jih želi imeti tudi pri sebi
v zaprtem oziroma bivanjskem prostoru,
jih mora preseUti. Da je kultura cvetlič-
nih lončkov zelo stara potrjujejo freske
v egipčanskih grobnicah. V antiki in
srednjem veku sta imela oblika in okras-
je cvetličnega lončka tudi globlji religi-
ozni in simbolični pomen.
Cvetlični lončki nam lahko povedo več
kot bi lahko sodili le na prvi pogled. Vse
bolj aktualni postajajo spet v zadnjem
času, ko se ljudje vse več ukvarjajo s sta-
novanjsko kulturo. Cvetlični lonček torej
ni le posoda, je v nekem smislu materni-
ca, iz katere raste novo življenje, je pre-
nosnik narave iz odprtega prostora v za-
prtega, je likovna, simbolna prvina.
DRAGO MEDVED
Celjski mednarodni
slikarski tedni
Prejšnji teden so v torek zvečer
v prostorih Muzeja novejše zgo-
dovine odprli galerijo Keleio in
. v njej razstavo likovnih del med-
narodnega slikarskega simpozija.
Simpozij in razstava sta nasta-
la v sodelovanju z Mednarodnim
grafičnimn likovnim centrom iz
Ljubljane, Neue galerie iz Grad-
ca, Kunstsammlung NRW iz Dus-
seldorfa. Centre for Contempoi'a-
ry Arts iz Glasgowa, Galerijo su-
vremene umjetnosti iz Zagreba,
Ministrstvom za kulturo Lombar-
dije iz Milana, Mestnega sveta
Glasgowa in Kulturnega urada iz
Dusseldorfa. Letos razstavljajo:
Derek Cunningham, Horst Ke-
ining, Ivan Kožarič, Alistair Ma-
gee, Heinrich Polzi in Drago
Tršar.
Generalni pokrovitelj je Kovi-
notehna, razstavo pa je odprl slo-
venski minister za kulturo Sergij
Pelhan. D. M.
Cvetje na grafiliaii
V Grafičnem muzeju v Ro-
gaški Slatini so v začetku tega
meseca odprli novo razstavo
starih grafičnih listov, na ka-
terih je prikazano več vrst
okrasnega cvetja.
Razstava je, tako kot že vr-
sto prejšnjih, plod sodelovanja
z g. Kurtom Miillerjem iz Švi-
ce, ki je zdravilišču poklonil
obsežno zbirko grafik in jih
v muzeju predstavljajo v zao-
kroženih vsebinskih sklopih.
Tokrat so razstavljene rože, ki
so jih grafiki izdelali v devet-
najstem stoletju in sicer je po-
udarek na eni od najvišje ce-
njenih vrst, to je vrtnici, ki jo
zaradi izredne lepote, vonja in
oblike imenujejo tudi kraljico
rož. Gojitelji so s pomočjo kri-
žanja vzgajali vedno nove vr-
ste, ki so se razlikovale po bar-
vi, obliki in vonju, pogosto pa
so vrtnice dobivale imena po
slavnih osebnostih. Skozi zgo-
dovino so bile vrtnice prisotne
tudi v svojem simboličnem po-
menu, npr. v krščanstvu, še
danes pa pomenijo simbol is-
krene ljubezni. V začetku so
bile te rože upodobljene v več
barvah in sicer v tehniki akva-
rela, ki jih je narisal slikar Bi-
kinger, po teh osnutkih pa so
kasneje natisnili v tiskarni
Friedericha Jasperja na Duna-
ju grafike v posebni tehniki li-
tografije, s kamnotiskom. Gre
za postopek, ki se je imenoval
cromolitografija, pri čemer so
za vsak ton barve uporabili
poseben kamen in zato pri
zahtevnejših odtisih tudi do
trideset kosov. Tako so nastale
serije grafičnih listov, ki so bi-
li združeni v mapah. Del tega
rožnatega cikla so natisnili
v Bruslju, kjer sta znana dva
avtorja litografa: F. de Tolle-
naere in J.L. Goffart. Tudi
ostale vrste rož so narejene
v tehniki barvne litografije,
nekatere grafike so ročno po-
barvane, za vse razstavljene li-
ste pa je značilna izredno na-
tančna in estetsko dovršena
izdelava. Razstava bo na ogled
do 1. aprila.
BORIS GORUPIČ
Šff. 8. - 23. februar 1995
11
KULTURA
NOV^^NIK
poljska lirika 20. stoletja
Poljska lirika 20. stoletja je
y Osrednji knjižnici v Celju
g skupinico amaterskih igral-
cev s Teharja dokazala, da ži-
vimo s svojim jezikom v želji
pO duhovni kulturi.
Pod vodstvom prof. Božene
Orožen, režisersko spretnostjo
petra Simonitija in scenarista
gožidarja Ščurka, je Knjižnica
ponudila izjemen večer. Igral-
ci so z odgovorno duhovno
kulturo na Poljsko poezijo in
gvoj jezik ustvarili vzdušje, da
smo blagozvočno in žametno
začutili veličino Chopenove
glasbe, Warschawski simbol
Sireno in hkrati varno okrilje
Czestchowske Madone. Ta duh
večno prisotne zaščitnice res-
nice in pravice, predvsem pa
dobrote - je plaval tudi med
obiskovalci tega večera. Ma-
vrično sUkovito in melodično
pojoče se je čutilo, kako se je
duh blagega dotaknil vsakega
posameznika, da bi v ljubezni
do jezika dveh kulturno pove-
zanih narodov, našli nujno so-
žitje med Slovenci. V svoji
kvaliteti so si ustvarili sloves,
tudi v meddržavniškem meri-
lu. S teharsko skupino je sode-
lovala tudi tukaj živeča Polja-
kinja, dr. Jadvviga Hajevska-
Kosi, ki je delček poljske lirike
identificirala z mehkobo polj-
skega liričnega jezika - vse
navzoče pa pogostila s čajem
in drugimi dobrotami.
Večera pa se je udeležila tu-
di odpravnica poslov Poljske
ambasade v Ljubljani, Mal-
gorzata Wierzbicka, ki je doži-
vetje okarakterizirala s poh-
valo in da ji je večer deloval
kot »balzam na dušo.«
Upamo, da se bo kdo od ma-
loštevilnih razurrmikov zavzel,
da bi to uspelo predstavitev
ponovili v Narodnem domu.
Duhovna hrana tako čiste
dimenzije je nekaj več kot pre-
stižni obiski predstav, ki zapi-
rajo odprtinice skozi katere
naj bi dobivali duhovne dobri-
ne - pa čeprav le kot seme v ve-
tru. Velja ponoviti: Večer je bil
izjemen, ker so ljudje domov
odhajaU duhovno obogateni.
SILVA ŽELEZNIK
Krava
v Ljubljani
v soboto, 25. 2. ob 10. uri
bo Plesni Fonmi Celje go-
stoval s plesno humoresko
Krava v cirkusu (avtorice
Bine Štampe Žmavc, v ko-
reografiji Goge Stefanovič-
Erjavec) v Cankarjevem
domu v Ljubljani, kjer bo
po predstavi veliko pustno
rajanje. Program pustova-
nja bo povezovala Goga
Stefanovič-Erjavec s po-
močjo plesalcev Plesnega
Fonmia, ki bodo izbrali
najboljše maska in jih na-
gradili z lepimi nagradami.
G.S.E.
Na Polzeli Zadrega nad zadrego
Po krajšem premoru je dramska sekcija Svoboda Polzela spet krepko poprijela za delo. Tokrat
so se lotili komedije Zadrega nad zadrego, ki jo bodo prvič uprizorili v domačem domu Svobode,
12. marca ob 16. uri.
»Čeprav sodi komedija med zahtevno gledališko zvrst, smo se je lotili z veseljem,« nam je
povedal režiser Jaka Jeršič. Krajanom in ostalim gledalcem želijo namreč pokloniti priložnost za
smeh, ki je, kot pravijo, čudežno zdravilo za vse tegobe sveta. V komediji gre za uprizoritev
dramskega besedila, ki prikazuje zadrege obeh spolov zaradi pretiranega in zaradi tega tudi
komičnega prizadevanja, kako dokazati, kdo je pametnejši. Doslej so imeli 30 vaj. Nastopajo:
Vlado Marjetic, Marija Romih, Igor Pungartnik, Lea Pšaker, Angela Mastnak, Sergej Ocvirk,
Barbara Mustafič, Mateja Vrtnik, Simon Skalič in Sandi Mlakar. Za režijo in sceno skrbi Jaka
Jeršič, za glasbeno opremo Simon Skalič in Matjaž Jeršič, kostume pripravlja Angela Mastnak,
za luč bo skrbel Jože Hočevar, šepetalka pa bo Vlasta Pšaker. rj, -pAVČAR
Sredi prostora 95
v počastitev slovenskega
kulturnega praznika so v kul-
turnem domu v Novi Gorici
pripravili 7. pregled ustvarjal-
nosti najboljših slovenskih
plesnih skupin Sredi prostora
95 v organizaciji ZKOS.
V Sloveniji deluje okoli 120
plesnih skupin v okviru
ZKOS. Dvodnevni program je
oblikovala selektorica Sinja
Ožbolt, sicer koreografinja in
plesalka     Plesnega     teatra
^Ljubljani
V Novi Gorici se je predstar
vilo 13 plesnih skupin, s celj-
skega območja pa Plesni Fo-
mm iz Celja ter plesni skupini
Media in Kvin iz Velenja.
G.S.E.
Novejše grafike in
risbe Zore Stanič
Do konca tega tedna raz-
stavlja v Likovnem salonu
v Celju akademska slikarka
Zore Stančič.
Stančičeva je diplomirala
leta 1984 na Akademiji za li-
kovno umetnost v Sarajevu,
nakar je nadaljevala z grafič-
no specialko na ljubljanski
Akademiji, ki jo je dokončala
leta 1990. Izpopolnjevala se je
na študijskih potovanjih
v evropskih umetnostnih sre-
diščih. Sodelovala je na nmo-
gih prireditvah, ki promovira-
jo to likovno zvrst, priredila
pa je tudi večje število samo-
stojnih razstav.
V Celju je avtorica predsta-
vila novejše grafike in risbe.
Oblikovala je poseben tip fi-
gur, ki po zunanji formi sodijo
med stripovsko upodobitvijo
in naivnostjo.lastno otroški
risbi. Format napolnjuje z go-
sto konstituirarunai potezami.
ki jih označuje lahkotnost in
sproščenost. Oblikuje različne
nepredmetne modele, oma-
mentalne vzorce, toda še naj-
pogosteje pa so v ospredju fi-
guralni motivi. Njeni portreti,
figure ali zgolj posamezni deli
teles so naslikani posplošeno,
stilizirano. V teh podobah lah-
ko najdemo različne asociacije
in simbolično vsebino, kjer je
Stančičeva nanizala jasne in
prikrite podobe iz svojega zaz-
navanja življenja, v njihovo
univerzalnost pa se lahko uja-
me tudi nepristranski gleda-
lec. Razstavo spremljajo tudi
unikatni albumi njeriih origi-
nalnih grafik, v času poteka
razstave pa naj bi izšla njena
nova monografija, s pregle-
dom litografij in linorezov, ki
jih je naredila v zadnjih dese-
tih letih in so dopolnjene
s strokovnimi in literarnimi
teksti.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
^^HH|^9l E D A LIŠ Č: E
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v okviru Dnevov
komedije, jutri v petek ob 19.30, gostovali člani gledališča Zato iz
Ptuja, s komedijo Plešasta pevka. V soboto ob 19.30, bodo s kome-
dijo Klovni, gostovali člani Slovenskega mladinskega gledališča iz
Ljubljane, v nedeljo prav tako ob 19.30, pa bodo gostili še gledališče
Gavella iz Zagreba, s komedijo Važno je imenovati se Ernest.
V ponedeljek ob 15. uri in v torek ob 10. uri, bosta zaključeni
predstavi Ta veseli dan ali Matiček se ženi, v sredo ob 10. uri
zaključeno ter ob 16. uri za abomna Čebelica, pa bodo uprizorili
Slugo dveh gospodov.
mm^lg O M C E RT I
v Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri, v petek
ob 20. uri, koncert Moškega pevskega zbora Obrtnik iz Lenarta in
Moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška.
||[|||||||||||||||^
V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko ogledate razstavo
z naslovom Drobci nekega vsakdana, ki prikazuje srednjeveške in
novoveške najdbe iz arheoloških izkopavanj Koroške, Štajerske in
Prekmurja.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do jutri razstavljal likovna
dela akademski slikar Leon Koporc.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 1. aprila,
ogledate razstavo starih grafičnih Ustov iz 19. stoletja iz zbirke
Okrasno cvetje.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko do 31. marca, ogledate
pregledno razstavo slik Avgusta Lavrenčiča.
V Zdravilišču Laško si lahko do 1. marca, ogledate razstavo Geolo-
ški sprehodi v okolici Laškega - to je svet fosilov, avtorja Tomaža
Majcna.
V knjižnici v Šentjurju bodo danes, v četrtek ob 18. uri, odprli
slikarsko razstavo akademskega slikarja Francija Karasa, na temo
Rože.
V Likovnem salonu v Celju bo do sobote na ogled razstava Zore
Stančič z naslovom Albumi.
V hotelu Dobrna si lahko do sobote ogledate razstavo slikarskih del
Staneta Petroviča.
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava
SokoU na Celjskem.
V Razvojnem centru predstavlja svoja dela Zoran Josič.
Union od 23.2. do 1.3. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Kviz;
Mali Union od 23.2. do 1.3. ob 20. uri britanski film V imenu očeta;
Metropol od 23.2. do 1.3. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film
Maska; Dom od 23.2. do 1.3. ob 18. in 20.15 ameriški film Varuh
časa.
Kino Žalec 23.2. ob 20. uri ameriški film Nevarna ženska, 24.2. ob
20. uri, 25.2. ob 18. uri ter 26.2. ob 18. in 20. uri ameriški film Divja
reka, 25.2. ob 20. uri pa avstralski film Izgnanec.
Kino Rogaška Slatina 24. in 25.2. ob 17. in 19. uri, ameriški film
Junior.
Kino Dobrna 26.2. ob 17. uri ameriški film Policijska akademija VII.
Kino Vojnik 26.2. ob 10. uri amerišld film Čarovnice se vračajo.
Hm[^^Qs T A L o
V knjižnici v Rogaški Slatini bo mladim bralcem jutri, v petek ob 12.
uri, predstavil svojo knjigo z naslovom Košarkar naj bo, Primož
Suhodolčan.
Peli so skladbe dr. Schv^^aba,
Pahorja, Adamiča, pa vrsto priredb
narodnih in partizanskih pesmi. Po
tem nastopu so se pevci s čestitko za
njegovo poroko razšli z dirigentom
Kunejem, ki je tudi zaradi zdravstve-
nih razlogov prepustil dirigentsko me-
sto že uveljavljenemu zborovodji Jur-
četu Vrežetu.
Ta zamenjava pomeni sicer brez
vzročne povezave tudi konec obstoja
Celjskega pevskega društva. Nove po-
litične in družbene razmere so nareko-
vale ustanavljanje sindikalnih kultur-
no-umetniških društev (SKUD) in
pevski zbor kot samostojno društvo
naj ne bi več obstajal. Kljub prizade-
vanjem predsednika dr. Finka, da ne
bi prišlo do tovrstnih političnih priti-
skov na eno najstarejših pevskih dru-
štev, so se bili pevci prisiljeni vključiti
v SKUD. To je bilo društvo France
Prešeren, ustanovljeno pod okriljem
celjskih železničarjev. Osnova društva
1^ bila železničarska godba, pozneje pa
^0 ustanovili še nekatere druge odseke.
Pevski zbor je bil priključen bolj ali
^anj po politični direktivi s sklepom
občnega zbora 22. junija 1948. V tem
l^tu je zbor pod Vrežetovim vodstvom
dosegel tretje mesto na republiškem
tekmovanju v Mariboru, naslednje leto
^e osvojil okrožno prvenstvo, leta 1951
je na tekmovanju v Ljubljani osvo-
ji še prvo mesto v B kategoriji meša-
zborov Slovenije. Tedaj je petje
^^ijskega zbora prvikrat zabeležil tudi
^'^gnetofonski trak Radia Ljubljana,
^^nimiva je bila tudi ideja Jurčeta
Režeta, da se v društvo Prešeren
,'ključi njegov mladinski zbor iz ta-
^1'atne druge gimnazije. Tako naj bi
^0 poskrbljeno za pevski naraščaj pri
^ešanem zboru. Prišlo je do nmogih
^'^Patičnih skupnih nastopov, ki pa
postali redkejši, ko je dirigent Vreze
o^tvo odraslega zbora prepustil Bch
risu Ferlincu in kasneje Jožetu Kore-
su. Pod Vrežetovim vodstvom je bil
zbor dobro organiziran. S številnimi
kvalitetnimi nastopi je gostoval v bliž-
nji in daljni okolici, tudi na Hrvaškem
in v Bosni.
Koncertno sezono 1954/55 je zbor
končal z dirigentom Borisom FerUn-
cem, predavateljem glasbe na celjskem
učiteljišču, ki je za naslednjo sezono
pridobil še mladega glasbenika Jožeta
Koresa. Spomladi 1956 sta skupaj pri-
pravila koncert z naslovom Kdor naš
si, z nami poj! v počastitev 60-letnice
Celjskega pevskega društva. S tem so
- predvsem na pobudo še vedno aktiv-
nega dr. Konrada Finka in tedanjega
predsednika Hinka Jordana — oživili že
nekoliko obledeli spomin na CPD.
Koncert je izzvenel v eno najkvalitet-
nejših prireditev tega zbora po osvo-
boditvi. Zbor je s tem sporedom kmalu
gostoval v Makedoniji, kjer ga je kriti-
ka označila kot »zbor z velikimi vokal-
no-umetniškimi kvalitetami, sposoben
naj občutne j šega in niansiranega po^
dajanja narodnih in umetnih pesmi.«
Po omenjenem jubilejnem koncertu je
zbor samostojno vodil Jože Kores. Kar
nekaj koncertov so opravili po Slove-
niji, imeli so redne letne koncerte
v Celju, celovečerna v Ljubljani in No-
vem Sadu, snemali so za arhiv Radia
Ljubljana. Zbor je bil prisoten tudi na
vseh političnih proslavah, kot sekcija
železničarskega društva pa tudi na
vseh proslavah železniških praznikov.
Seveda pa je imel ob tem tudi precejš-
njo boniteto: za vse nastope izven Ce-
lja so imeli prosto vožnjo po železnici.
V koncertne sporede si je dirigent
Kores prizadeval vključevati tudi ne-
koliko sodobnejšo literaturo, vendar je
bila le-ta v produkciji še kar precej
naravnana na vsebino iz časov parti-
zanstva. Posebno odmeven in kakovo-
sten koncert je imel zbor pod Koreso-
vim vodstvom v decembru 1958, ko je
nastopil v prenovljeni dvorani Narod-
nega doma. O tem koncertu je kritik in
skladatelj Blaž Amič v časopisu Ljud-
ska pravica med drugim zapisal: »V
napolnjeni lepi novi dvorani nam je
pevski zbor Prešeren pod vodstvom
Jožeta Koresa pripravil lep kulturni
večer... Program je bil psihološko
skrbno sestavljen, z nekaterimi točka-
mi pa tudi tvegan, ker je bil tehnično
zelo zahteven. Zborovodja Kores je
dokazal s svojo vzorno interpretacijo
visoko umetniško stopnjo...«
V tem obdobju so bile organizirane
tudi rrmoge zanimive društvene prire-
ditve. SKUD France Prešeren je imel
namreč redne letne akademije s pred-
stavitvijo vseh sekcij. Tako je prišlo do
nekaj skupnih nastopov mešanega
(Koresovega) in mladinskega (Vreže-
tovega) zbora. Vendar prizadevanje,
da bi se mladi člani istega društva
pozneje vključili v odrasli zbor, ni
imelo nobenega uspeha. Proti koncu
petdesetih let so opažali vedno večji
osip, pa tudi vedno slabšo udeležbo na
vajah, kar je posebno vestno beležil
novi in odtlej dolgoletni tajnik Ciril
Zalesjak. Ponovna večja kriza v delo-
vanju zbora pa se je nakazovala od
konca leta 1959, ko je zborovodja Jože
Kores najavil prenehanje svojega de-
lovanja pri zboru. Zaradi nmogih zbo-
rovih obveznosti med sezono je sicer
Kores vodil zbor še nekaj časa (Prešer-
nova proslava, revija zborov, vrsta
proslav ob prazniku dela...), na začet-
ku sezone 1960/61 pa dokončno odpo-
vedal sodelovanje, »dokler si ne bom
uredil svojih družinskih inj)rivatnih
zadev.« Pripomnil je tudi, da ga k te-
mu sili »slaba fizična kondicija in ne-
urejenost.« Z neurejenostjo je verjetno
mislil na slab obisk pevcev na vajah in
težave zaradi neustrezne glasovne za-
sedbe.
Št. 8. - 23. februar 1995
NO^TIPNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE

Na prvem mestu je vedno človek
Že kot settmošolec se le Alojz Kobal odločil: '^Zdravnik bom!^
z žalskim zdravnikom dr.
Alojzom Kobalom sva se za
klepet o njegovi življenjski in
zdravniški poti dogovorila mi-
nuli četrtek. Četrtek je namreč
tisti dan, ko se zjutraj odprejo
vrata njegove ordinacije,
opoldne ima kakšni dve uri
odmora, potem pa se pacienti
spet vrstijo tja do zgodnjih ve-
černih ur.
A tisto o dveh urah opoldan-
skega odmora je očitno bolj na
papirju. Vsaj tokrat je bilo ta-
ko. Delavca s poškodovanim
in krvavečim prstom pač ne
gre pustiti v čakalnici, pa od-
mor gor ali dol. Tudi med naji-
nim pogovorom je zvonil tele-
fon in takšnih četrtkov je naj-
brž še veliko. Pa ne samo če-
trtkov, temveč tudi drugih dni,
ko je na vrsti za dežurstvo ali
ko je treba nadomestiti bolne-
ga sodelavca. Takšnim in dru-
gačnim virusom v tem napol
pomladanskem vremenu se tu-
di zdravniki seveda ne izog-
nejo.
Za dr. Alojza Kobala bi lah-
ko rekh, da je resnično žalski
zdravnik. Po rodu je iz žalske
fare in tudi njegovo zdravni-
ško delo je vseskozi povezano
z žalskim zdravstvenim do-
mom. Luč sveta je ugledal
v Dolenji vasi, stanoval pa
v bližnji Latkovi vasi. »Naša
družina ni bila nič posebnega.
Bila je to običajna delavska
družina z dvema otrokoma,« je
povedal na kratko. Da bo
zdravnik, se je zatrdno odločil
že v osnovnošolskih klopeh. »V
sedmem razredu je bilo to,« je
dodal med smehom. In potem
krenil po običajni poti. Naj-
prej dijak na celjski gimnaziji,.
potem študent v Ljubljani.^
Kot splošni zdravnik je naj-<-
prej nekaj mesecev služboval
na Polzeli, vse od prvega sep-
tembra 1976 dalje pa je zdrav-
nik v Žalcu, v tamkajšnjem
zdravstvenem domu. »Začel
sem v obratni ambulanti, po-
tem sem bil nekaj let v ambu-
lanti za borce, pa na medicini
dela, potem spet v obratni am-
bulanti, danes pa je to ponov-
no splošna ambulanta,« je na-
števal. Ko ga povprašam
o kakšnih posebnih in spomi-
na vrednih doživetjih, se samo
nasmehne in preprosto pravi:
»Če bi začel govoriti o prime-
rih in dogodkih, bi se morda
kdo spoznal in to bi lahko bilo
preveč osebno. Kot zdravnik
moram vsekakor zaščiti svoje
paciente.« Argument, ki seve-
da drži.
Sicer pa je dr. Kobala za
svojega osebnega zdravnika
izbralo kar 1980 pacientov.
Seznam bi bil lahko še daljši,
saj si v njegovo ambulanto že-
lijo še novi pacienti. A tudi dr.
Kobal je samo človek, tudi
zanj ima dan samo 24 ur, zato
novih pacientov skorajda ne
vpisuje več. Izbira osebnega
zdravnika pa je po njegovem
dobra stvar. »Z izbiro osebne-
ga zdravnika smo naredili prvi
korak, naslednji korak bi mo-
ral biti še izbira družinskega
zdravnika. V svetu se je takšen
način dela že zdavnaj pokazal
kot zelo koristen. Zdravnik, ki
zdravi celo družino, namreč
pozna vse morebitne kronične
bolezni, pozna razmere v dru-
žini in vse to mu je lahko v ve-
liko pomoč.«
Tisto, kar ga v našem zdrav-
stvu najbolj jezi, pa je dejstvo,
da odgovorni ljudi ne informi-
rajo pravočasno in dovolj na-
tančno — v zadnjem času deni-
mo o novostih v zvezi z zava-
rovanji. »Stalno se pojavljajo
kake novosti in potem smo
zdravniki tisti, pri katerih lju-
dje izvedo za spremembe. Vi-
deti je, kot da mi postavljamo
omejitve, čeprav stvari v res-
nici omejuje zakonodaja. Ne-
jevoljni pa so ljudje tukaj, pri
nas, v naših ambulantah. Res
je, da se včasih pojavljajo te-
žave zaradi same organizacije
dela, zgodi se, da izbrani
zdravnik ni vedno dostopen.
Mislim, da v večini primerov
pacienti lahko počakajo svoje-
ga izbranega zdravnika, če pa
gre za kaken nujen primer, se-
veda ni treba dvomiti, da ne bi
dobili potrebne pomoči tudi
pri drugem, na primer dežur-
nem zdravniku.«
Sogovornik vse to pripove-
duje umirjeno, ničesar ne izre-
če na hitro, raje vmes še za hip
premisU in potem strne svojo
misel. Tudi zato, ker zna po-
slušati svoje paciente, ga lju-
dje cenijo. In še eno pravijo
zanj: da je odličen diagnostik.
Ko ga povprašam o tem, se sa-
mo nasmehne: »Kar govorijo
ljudje, je eno, sam se nimam za
nič posebnega. Res pa je, da
vedno poskušam pomagati pa-
cientom po svojih najboljših
močeh, tudi dolgoletne izkuš-
nje najbrž lahko pripomorejo
k mojemu delu.« In ob tem še
namigne, naj mu nikar ne po-
jemo hvale. Ne bomo, a skoraj
dva tisoč ljudi že ve, zakaj je
za svojega osebnega zdravnika
izbralo ravno njega.
Četrtkov opoldanski odmor
se počasi izteka, v čakalnici
v prvem nadstropju, v resnici
je to le podaljšek hodnika, so
se spet začeli zbirati njegovi
pacienti. Beseda nanese še na
zasebno prakso, o kateri je dr.
Kobal že razmišljal, a so po
njegovem stvari v tem trenut-
ku še premalo razčiščene, da
bi se je v resnici lotil. Ko ga
povprašam o tem, kako se po-
čuti ob številnih razpravah
o takšnih in dmgačnih napa-
kah zdravnikov, pa razpreda-
njih o nizkih plačah v zdrav-
stvu, pove kratko in odločno:
»Vedno imaš prijetna in nepri-
jetna presenečanja. Prepričan
pa sem, da se vsak zdravnik
potrudi in naredi, kar zmore,
ne glede na plačilo. Ne verja-
mem, da bi si kdo namerno
oremenjeval vest s tem, da bi
komu škodoval in da ne bi
opravil svoje dolžnosti zato,
ker pač ni ustrezno plačan.«
Ko je dr. Kobal tistega poz-
nega popoldneva končno odlo-
žil belo haljo, mu najbrž ni
ostalo kaj prida časa, da bi se
posvetil svojemu edinemu ko-
njičku. Včasih je rad posedal
ob potokih in ribaril, danes
najraje postori to in ono okoli
hiše, ki so jo Kobalovi kar ne-
kaj let gradili v svetu pod Go-
lavo. V tamkajšnji mir in spo-
kojnost narave se vse pogoste-
je rad umakne. In vse bolj res-
no razmišlja, da se bo tjakaj iz
mestnega vrveža umaknil za
vedno. Seveda le zasebno,
službeno pa je in bo zdravnik
splošne medicine v Žalcu.
IRENA BAŠA
Mojstri
liumorja na
veienjsifi
televiziji
v petek, 24 februarja,
bodo v produkciji regional.
ne velenjske televizije pos-
neli Mednarodno TV para-
do humorja '95. Prireditev,
na kateri bodo nastopili
priljubljeni mojstri humor-
ja, bo v večnamenski dvo-
rani v Vinski Gori.
Za obilico smeha in do-
bre volje bodo poskrbeli
naslednji gostje: Nela Er-
žišnik, Dudek in Regica,
Modra kronika s plešočimi
cigani, Geza Farkaš, Straš-
na Jožeta, svetovni prvak
v komičnem plesu Feldas,
Boris Kopitar, Vinko Ši-
mek, Jože Skubic in Slapo-
vi, Korado Buzeti in Bren-
di, ansambel Bacardi in
Moni. Oddajo bo velenjska
televizija predvajala v me-
secu marcu v najbolj gleda-
nih terminih na vseh slo-
venskih regionalnih in lo-
kalnih televizijah. Vsi, ki bi
se radi dobro zabavali pa
imajo priložnsot že prej - na
sami prireditvi, jutri v Vin-
ski Gori.
Pred trienalom satire
ŠmarskI svetniki o Aritasu Šmarie '95
v Sloveniji dobivamo po-
sebno prireditev, posvečeno
besedni in likovni satiri. Gre
za I. slovenski trienale satire
Aritas Šmarje 95, ki bo
v drugi polovici maja. O tem
so razpravljali na petkovi
izredni seji šmarskega ob-
činskega sveta, ki je za prire-
ditev na republiški ravni na-
menil začetnih 500 tisoč to-
larjev.
Kot je bilo povedano, bodo
v Šmarju le gostitelji, ne pa
tudi glavni plačniki priredi-
tve, na kateri naj bi se pred-
stavniki slovenske satire
zbiraU vsaka tri leta. Nate-
čaj je bil zelo odmeven, saj so
sodelovali najuglednejši slo-
venski   satiriki,   dobitniki
priznanj pa so že znani.
V Šmarju pri Jelšah se bodo
tako v drugi polovici maja
predstavila številna ugledna
imena slovenske kulture.
Gostom nameravajo posebej
predstaviti lepoto ter zna-
menitosti te premalo znane
in uveljavljene pokrajine.
Ta teden bo arhitekt Janez
Anderluh pripravil tudi pro-
jekt ureditve avle šmarskega
Doma kulture. Gre pred-
vsem za prostor, kjer bo raz-
stava likovne satire, ki je
v bistvu nedokončan, sicer
pa nameravajo poskrbeti za
lepši videz Doma kulture
nasploh. Za primeren videz
kraja v času prireditve naj bi
poskrbela tudi krajevna
skupnost.
Pobudo za vseslovenski fe-
stival satire Aritas je dali
šmarski rojak, akademski
slikar Stane Jagodic, orgarij
zacijski nosilec projekta Jj
celjsko podjetje Fit-medB
prireditev naj bi sofinan«
ralo tudi ministrstvo za kul
turo in še nekaj pokrovitd
Ijev. Častna gosta letošnjegi
prvega trienala satire bosta
umetnika France Mihelič in
Žarko Petan.
Šmarski občinski svet je
začetnih 500 tisoč tolarjaj
namenil iz bodočega prora
čuna šmarske občine, iz dd
narja za družbene dejavncH
sti. Svetniki so sklep sprejeli
soglasno brez posebne raz-
prave.
BJ
Brez predstavnikov zveze
Letna konferenca članov
gasilskega društva v Novi
Cerkvi se je začela s skoraj
tričetrturno zamudo, ker so
(zaman) čakali na predstav-
nika Občinske ali po novem
Gasilske zveze Celje.
Lani so uspešno delali.
Z velikim naporom so na ga-
silskem domu uredili novo
fasado in žlebove, v dvorani
pa napel j ah centralno kurja-
vo. Pohvalijo se lahko s 132
člani društva, med katerimi
je 37 operativcev, veliko
mladih, žensk in nekaj vete-
ranov. Lani so bili uspešni
na športnem področju, saj so
dosegli doslej največje uspe-
he v svoji 98 letni zgodovini.
Tudi v Novi Cerkvi dobro
sodelujejo s krajani. Na veli-
ko prevažajo pitno vodo,
kjer so lani opravili kar 210
voženj, v katerih so prepelja-
li 840 tisoč litrov vode. Pre-
vozili so 1760 km po večino-
ma slabih cestah, pri čemer
so opravili 490 prostovoljnih
ur. Najbolj aktivni so bili go-
spodarja Jože Tratnik in
Boštjan Selčan ter šoferja
Slavko Jezemik in Sandi
Kovač.
Na letni konferenci so po-
delili tudi več občinskih in
društvenih priznanj. Občin-
sko priznanje 1. stopnje so
dobili Andrej Ramšak, Viki
Ivšek in Jani Kovač, 2. stop-
nje pa Brigita Jezemik, Ne-
venka Pekošak, Viktor Jelen
in Emi Divjak. Priznanja za
pripadnost društvu pa so do-
bili Vinko Modrijančič, Mi-
lena Modrijančič, Silva Za-
ložnik, Janko Jesenek, Irena
Baumgartner, Tanja Jezer-
nik, Miran Zupanek, Toirij
Mastnak, Sebastjan TajnšelI
Jože Tratnik, Adrijana Nci
vak in Drago Založnik ml. ^
10 letno članstvo, Silva Štra-
us in Danica Jezernik za 20
let, Drago Založnik, Ger-
hard Skaza in Viki Pekošak
za 30 let in Janko Stolec za
50 let.
TONE VRABL
Na Češko^
Društvo maratoncev in pf-
hodnikov Celje organizira tra-
dicionalni maraton Brdska
stežka v Mnišku pri Pragi na
Češkem. Odhod bo v četrtek, 2
marca ob 21. uri iz parkirišča
Glazija. Cena prevoza za član«
društva je 60, za nečlane pa 7"
mark, plačljivo v tolarjih;
Udeleženci si bodo ogledal*
znamenitosti Prage, domov s«
bodo vrnili v nedeljo, 5. marca
Prijave sprejema ZŠAM Celje
Četrtkova srečanja na Polzeli
Pred petimi leti so v Domu upokojencev na Polzeli
uvedli redna četrtkova srečanja, ki za mnoge upoko-
jence pomenijo pomembno popestritev življenja
v domu.
Polzclski upokojenci se na teh srečanjih trenutno
zbirajo v štirih skupinah. Pogovorijo se o aktualnih
novicah v njihovem domu ter novicah iz zunanjega
sveta, poleg tega pa si vsak teden izberejo še posebno
temo iz različnih področij življenja, bodisi o praznikih,
starih šegah ter običajih in podobno. Za organizacijo
teh srečanj skrbi predvsem domska socialna delavka
Marinka Povše, ob četrtkih, pa tudi sicer, ji pogosto
priskočijo na pomoč socialne delavke iz žalskega cen-
tra za socialno delo. Ob praznovanju pete obletnice
četrtkovih srečanj so v goste povabili citrarko iz Zabu-
kovice, v domu pa si želijo, da bi podobna srečanja
redno organizirali tudi v prihodnje.
IV
Preioški stolp se nagiba
Preloški izvozni stolp, ki je obratoval s polno obremenitvijo kar 34 let brez vsake okvare, se že
vidno nagiba. Visok je 55 metrov, pod zemljo pa je bil jašek poglobljen za 375 metrov. Uradni
podatki o nagibu stolpa niso znani, lahko pa bi ocenili, da znaša nagib okoli 6 metrov proti
vzhodu in nekaj manj proti severovzhodu. Izvozni stolp in jašek sta vrsto let opravljala tri
pomembne obratovalne fimkcije: jašek je služil kot dovod svežega zraka na jamska delovišča,
koristil je pri prevozu rudarjev s kletkami v jamo kot tudi pri izvozu vsega materiala ter premoga
iz jame. Danes se stolp počasi nagiba... Vprašanje je, koliko se še lahko nagne, preden bo
dokončno klonU?
L. OJSTERŠEK
Št. 8. - 23. februar 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVl^NIK
pvomi o Smarskili parkih
fl0Zburjenle zaraai Jelšlngraaa_
v Šmarju pri Jelšah trenutno urejajo
jredišče kraja, prispevali bodo denar za
^aacijo graščinskega parka Jelšingrad,
^rejajo pa tudi deset novih gradbenih
parcel v predelu Zadrže. Zaradi urejanja
parkov imajo v kraju nekatere pomi-
sleke.
pri župnijslci cerkvi v središču kraja so
gj-adbenima dela pri koncu, po načrtih
grete Jagodic pa pripravljajo parkovno
ureditev. Posadili naj bi posebne vrste
drevja, ki jih slovenske drevesnice ne
premorejo, so povedali svetnikom na
petkovi seji občinskega sveta. Za uredi-
tev parka in sadike iz uvoza bodo potre-
bovali od 700 do 800 tisoč tolarjev. Svet-
niki so se strinjali s tem zneskom, imeU
pa so tudi nekaj pripomb. Igor Habjan je
opozoril, da bi se morali pravočasno do-
govoriti, kdo bo za razmeroma drago
parkovno ureditev pozneje tudi skrbel,
sicer se lahko zgodi, da bo denar zaprav-
ljen, v okolici pa se bo razraslo grmovje.
Joško Lojen pa je dejal, da je kraj tudi
sicer precej neurejen; ob tem so se poja-
vile zahteve po posebni seji, na kateri naj
bi celovito obravnavali omenjene proble-
me. Sicer pa bi se morali o tem najprej
pogovoriti v krajevne skupnosti ter dolo-
čiti roke za ureditev, so še menih svetni-
ki. Veliko kritičnih pripomb so imeli
svetniki tudi na račun nepravilnega par-
kiranja. Na parkirišču pri občinski stav-
bi pretežno ves delovni čas stojijo vozila
uslužbencev, občani, ki pridejo na obči-
no urejat zadeve, pa se morajo znajti,
kakor vedo in znajo.
Živahno razpravo je povzročil tudi
predlog, naj bi Šmarčani prispevali de-
nar za sanacijska dela v graščinskem
parku Jelšingrad. Moti jih, da zapuščeni
park sploh ni njihova, občinska last; po-
datki namreč dokazujejo, da sta njegova
lastnika slovenski kmetijski sklad in
Zdravilišče Rogaška Slatina. Območje
Jelšingrada naj bi saniralo neko ljub-
ljansko podjetje za parkovne ureditve,
zato so se svetniki čudili, zakaj tega ne
opravi parkovna služba Zdravilišča. Ko
je župan Čakš omenil, da bi lahko bilo
dolga leta načrtovano golf igrišče Jelšin-
grad največja šmarska »tovarna«, z vr-
hunskim turizmom, so svetniki poudari-
li, da gre za stare obljube, območje graš-
čine pa je vsem v sramoto. Prav nič se
doslej še ni premaknilo, kot kaže, zaradi
ozkih interesov vplivnih posameznikov.
Nazadnje so le sprejeli sklep, da bodo
polomljeno, a zaščiteno drevje, ki ogroža
sprehajalce, pomagali urediti z denarjem
davkoplačevalcev. Zato je občinski svet
kljub številnim pomislekom le soglašal
s predračunom za sanacijska dela pri
Jelšingradu.
BJ
Ze sedmi Jožefov sejem
Vsako leto večja sejemska priteilltev v Petrovčah bo letos v nedeljo, 19. marca
te bo sveti Jožef lepo vreme dal, bo
kmet prav dobro stal. Tako pravi star
pregovor in lepega vremena si prav goto-
vo želijo tudi organizatorji letošnjega že
sedmega Jožefovega sejma v Petrovčah.
Sejem pripravljata Hmezad Kmetijska
zadruga Petrovče ter Kmetijska sveto-
valna služba Žalec, ki tudi sicer že vsa
leta skrbita za ohranjanje sejma kot se-
stavine naše kulturne dediščine in po-
sebne oblike ljudske trgovine. Na prire-
ditvenem prostoru se bodo s svojimi iz-
delki tudi letos predstavili razstavljavci
in prodajalci s svojimi mesarskimi in pe-
kovskimi dobrotami, medičarji, zeliščar-
ji, pa številni rokodelci, kolarji, mizarji,
pletarji in lončarji, kovači ter številni
drugi obrtniki. Ker je letos dan svetega
Jožefa, zaščitnika vseh rokodelcev ravno
na nedeljo, si v Petrovčah obetajo še po-
sebej veliko obiskovalcev. Obenem pa je
Jožefov sejem ravno v času pred spomla-
danskimi opravili in zato še zlasti prime-
ren za nakup strojev, orodij, semen in
drugih izdelkov. Blago boste lahko pro-
dajali sami ali pa prodajo rabljenih stro-
jev in orodij zaupali v prodajo trgovcem
KZ Petrovče preko komisijske prodaje.
Podobno kot prejšnja leta bo tudi tokrat
organizirana licitacija kmetijskih stro-
jev, organizatorji pa obljubljajo še boga-
to razstavo kmečkih dobrot ter starih
orodij iz kmečkega življenja.
Sedmi Jožefov sejem bodo v Petrovčah
ob osmih pričeli z sveto mašo v petrovški
baziliki, sejem bo odprt od 9. do 19. ure,
uradna otvoritev pa bo ob desetih. Po-
poldne bodo podelili še nagrade in priz-
nanja za najboljše kmečke salame, kmeč-
ki kruh ter najboljše vino savinjskih vi-
nogradnikov.
IRENA BAŠA
KOMEN"!"IRAMO
Počitniška otožnost
v ponedeljek so se začele
počitnice, vendar razposaje-
nih otrok v Celju ni bilo vi-
deti. Kot vsako leto so bile
tudi letos organizirane ra-
zlične dejavnosti, za katere
je poskrbela Občinska zveza
prijateljev mladine Celje.
Žal se otroci na razpisane
dejavnosti niso odzvali. Za
njih so pripravili tako ime-
novano dnevno zimovanje,
kamor so vključili likovno in
šahovsko delavnico, izlet na
Celjsko kočo, zabavne igre
ter ogled filma v otroški
knjižnici. Dejavnosti naj bi
potekale vsak dan od 10. do
13. ure, vendar so odpadle
prav vse, ker ni bilo zanima-
nja zanje. Žalostno, vendar
resnično. Od tako velikega
števila otrok na Celjskem so
se prijavili le trije. Otroci se
očitno ne zanimajo za nič
drugega kot za televizijo,
pred katero sedijo ves dan
ali pa se igrajo z računalni-
kom. Morda pa je za njihovo
»nezanimanje« kriv denar, ki
vsakomur ne pada z neba in
si vsega ne morajo privošči-
ti? Kje pa, saj so bile prej
omenjene dejavnosti brez-
plačne, prijaviti pa so se mo-
rali do 15. februarja. To že
ne bo vzrok tako neaktivnih
počitnic v Celju.
Ko smo že pri denarju, naj
povemo, da so starši lahko
skupaj z otroci odšli na smu-
čanje na Krvavec in sicer za
145 nemških mark (toliko so
morali plačati za osebo za
štiri dni), za šest dni pa so
odšteli 215 mark. Osem dru-
žin se je prijavilo za štiri
dnevne počitnice, dve druži-
ni pa za šest dnevne. Prijave
s tem še niso bile zaključene,
tako da se je morda prijavila
še kakšna družina več. Na
Krvavcu so za njih pripravili
številne aktivnosti. To je bil
seveda edini odziv na vso po-
nudbo, ki jo je pripravila
OZPM.
Če torej sklepamo, da ve-
čina otrok v času zimskih
počitnic najraje smuča, še
vseeno ne pridemo do zak-
ljučka, kajti vsi starši ven-
darle nimajo toliko denarja,
da bi svoje otroke odpeljali
na smučanje. Kje so vsi tisti,
ki so ostali doma? Ja, doma
seveda, in verjetno ne počne-
jo nič koristnega. Zakaj pa
bi, če imajo počitnice! Mor-
da pa so naveličani enoličnih
dejavnosti, ki jih že toliko let
ponujajo pri zvezi prijateljev
mladine. Če razmišljamo
o tem, da niso bili dovolj ob-
veščeni, se motimo, ker so
nam na OZPM povedali, da
so plakate izobesili v vseh
šolah in vrtcih, poleg tega pa
so programe poslali še na
približno tristo naslovov,
med njimi tudi v številna po-
djetja in posameznikom, ki
so že kdaj sodelovali z njimi.
V primeru, da to drži, se mo-
ramo malo zamisliti. Ima
sploh še smisel organizirati
takšne počitniške dejavno-
sti, ki otrok očitno ne moti-
virajo več.
D. S.
Žrebanje pri
Erjavcu na Kaiobju
Danes objavljamo že tretji
kupon za sodelovanje na 23.
izletu 100 kmečkih ž6nsk na
morje. Žal se tudi letos doga-
ja, da bralke že pošiljajo ku-
pone, čeprav je na njih samo
ena številka. Žal bodo ti ku-
poni romali v koš, ker so ne-
popolni in jih ne moremo
upoštevati. Počakati je treba
na vse štiri številke, jih nale-
piti na kupon in poslati. Ko-
mur manjka ena številka od
1 do 4 pa bo to nadomestil
z rezervnim kuponom, ki bo
objavljen 9. marca.
Po dveh letih bomo letos
ponovno pripravili javno
žrebanje v gostišču Erjavec
na Kaiobju. Nevenka in Raj-
ko Erjavec takole pričakuje-
ta žrebanje, ki bo tudi letos
minilo z lepim in privlačnim
zabavnim programom:
»V našiirestavraciji je pro-
stora za okoli sto ljudi. Spre-
jemamo rezervacije, kdor že-
li prisostvovati javnemu žre-
banju in prijetnemu večeru.
Po končanem žrebanju se bo
možno vrteti vse do jutranjih
ur ob glasbi, dobri kapljici in
hrani.
V programu, ki ga bo pre-
našal tudi Radio Celje, bosta
sodelovala ansambel Vigred
iz Laškega in kantavtor Ri-
hard Kotar prav tako iz La-
škega, ki pripravlja prvo ka-
seto. Seveda pa to še zdaleč
ni vse, nekaj naj ostane za
presenečenje. 17. marca bo
torej z žrebom padla odloči-
tev, katerih sto kmečkih
žensk bomo 7. in 8. aprila
popeljali na morje.
T.VRABL
Po poroki peš iz Avstrije
Zlatoporočenca Karollna In Anton Galuf Iz Štor
Kar nekaj težav smo imeli,
da smo zlatoporočenca Galu-
fova iz Štor našli doma. Te dni
se namreč vsak dan odpeljeta
na Dobrno in si privoščita ko-
panje v zdravilišču. Pravita,
da vsako leto tako poskrbita
zase, zato tudi ni čudno, da sta
oba, Karolina in Anton, pri
svojih letih še tako krepka in
čila. Sama sicer trdita, da je
tega krivo trdo delo v življe-
nju, zraven pa ugotavljata, da
jima vsaj sedaj ničesar ne
manjka in da sta zadovoljna.
Vedno pa ni bilo tako. Zlasti
v letih med vojno in po njej ne,
ko sta šla oba skozi številne
preizkušnje. Anton je bU doma
na Pečovju nad Štorami in si je
v Železarni služil kruh. Med
vojno je moral na delo v Av-
strijo in tam se je zbližal s Ka-
rolino, ki jo je prvič srečal na
železniški postaji v Štorah.
Karolina, ki je po materi Av-
strijka, po očetu pa Slovenka,
se je rodila v Leobnu v Avstri-
ji, živela nato na Nizozem-
skem, kjer je bil oče rudar, in
se nato pri dvanajstih z mater-
jo preselila v Jurklošter, od
koder je bil doma oče. Takrat
ni znala niti besede slovensko.
Zgodaj je morala v službo, po-
ročila se je in kmalu postala
vdova. Nato je spoznala Anto-
na, vendar je vojna skoraj pre-
prečila njune načrte o poroki.
Ko je namreč iz Avstrije hotela
na obisk k sorodnikom v Slo-
veniji, so jo aretirali in prista-
la je v Starem piskru, saj so
Nemci ugotovili, da so bili na
kmetiji njenih sorodnikov par-
tizani, česar pa Karolina ni ve-
dela. Iz Starega piskra pa je na
srečo ušla v znani akciji reše-
vanja zapornikov konec leta
1944. Pridružila se je Šercerje-
vi brigadi, kjer pa je zbolela in
poslali so jo domov. 28. janu-
arja 1945 sta se z Antonom
v Avstriji vendarle lahko po-
ročila. Ker vlaki niso več vozili
zaradi porušenih prog, sta se
mesec dni za tem kar peš od-
pravila v Štore, kamor sta pri-
spela po dveh dneh.
Ker se je železarna širila, so
jih leta 1950 razlastili in dobili
so nadomestno zemljišče ob
cesti na Pečovje, kjer živijo še
danes. Karolini in Antonu sta
se rodila hčerka in sin, ki nista
šla daleč od doma. Sin si je
uredil stanovanje v domači hi-
ši, hči pa si je v soseščini po-
stavila novo. Tako ima Karoli-
na še vedno dovolj dela, saj
skrbi za gospodinjstvo velike
družine. Najbolj jo razveselju-
jejo štirje vnuki. Tudi dela
okoli hiše nikoli ne zmanjka.
Ko smo prišli, smo Antona
zmotili ravno pri rezanju vin-
ske trte.
Vse to počneta Galufova
z veseljem in v medsebojnem
razumevanju, zato tudi ni čud-
no, da sta praznovala zlato po-
roko. Res sta se v dolgih letih
tudi večkrat skregala, tako kot
je to običajno v življenju, ven-
dar jeza ni dolgo trajala. Da-
nes jima največ zadovoljstva
prinašata razumevanje in
zdravje v družini in tega si že-
lita tudi v prihodnje. Ob nju-
nem prazniku so se ju spomnili
številni prijatelji in sorodniki.
pa tudi predstavniki nove ob-
čine Štore mso pozabili nanju.
T. CVIRN
)planinski
1/kotiček
poilod na Snežnik
Planinsko društvo Železni-
čar Celje vabi, da se udeležite
pohoda na Snežnik, ki bo v so-
boto, 11. marca ob 5. uri, z av-
tobusne postaje Celje. Pot vodi
do planinskega doma na Sviš-
čakih, nato pa do vrha Snežni-
ka. Ker je lahko zaradi zim-
skih razmer ta pot zelo zahtev-
na, je zimska oprema obveznja.
Prijave sprejema Slavko Ko-
stne, pri potniški blagajni av-
tobusne postaje Celje.
Trlie poliodi
Planinsko društvo Zlatarne
Celje vabi na pohode, ki bodo
v prvi polovici meseca marca.
V soboto, 4. marca organizira-
jo pohod po Jurčičevi poti. Od-
hod bo ob 6. uri, s posebnim
avtobusom s parkirišča na
Glaziji.
V nedeljo, 5. marca, z odho-
dom ob 6. uri s parkirišča na
'jlaziji, bo organiziran Spo-
'iiinski pohod na Arihovo peč
v Avstriji.
V soboto, 11. marca ob 5.
pa se bodo na novi avto-
busni postaji zbrali vsi tisti, ki
* bodo pridružili že tradici-
''nalnemu pohodu na Snežnik.
Vse podrobnejše informacije
I pisarni društva, telefon 31-
'U, int. 355 ali 452-927.
!-Btni občni zbor na
Svetini
. Planinsko društvo Železni-
I^^r iz Štor pripravlja redni
^tni občni zbor, ki bo v soboto
, niarca ob 15. uri, v planin-
^•^em domu na Svetini.
. Hkrati vabijo svoje prvopo-
J^dnike iz leta 1972 in 1973 na
^abno srečanje z obuja-
spominov, ki bo v soboto
Jj- marca ob 12. uri. Start bo
^ 10. uri z Lipe čez Žerviše,
tiste, ki pohoda ne bi več
^^Sli, pa bo poskrbljen tudi
^^^zplačen prevoz v obe smeri.
1 prijave in informacije, po-
^^citena telefon 771-263.
MOJCA MAROT
Št. 8. - 23. februar 1995
NO\G.TIPNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Čas krivih ust in maškarad
Ob pustu Ito veselo povsoil — Karnevali, maškaraile In pogrebi
Konec februarja se bliža in
z vsemi svojimi norčijami, ma-
skami, karnevali in smehom,
je tukaj tudi letošnji Pust.
Tako kot po vsej Sloveniji
ga bomo tudi na našem koncu
proslavili pestro in dostojno
— tako kot se za pust in za vse,
kar sodi k njemu, spodobi...
Za vse tiste - tako otroke kot
odrasle, ki si boste v prihod-
njih dneh nadeli nove maske
in se prepustili maškaradni
evforiji, običajem in tradiciji,
smo pripravili zbirnik priredi-
tev, ki bodo na območju naše
regije potekale od sobote, 25.
februarja, pa vse do srede, ko
bo letošnji Pust pokopan.
V soboto ob dvajsetih se bo
v dvorani E Celjskih sejmov na
Golovcu pričela maškarada za
odrasle. Maske imajo vstop
prost, na maškaradi pa bo or-
ganizirano tudi žrebanje na-
grad. Naslednji dan, v nedeljo,
bo v modri dvorani ŠRC Golo-
vec otroška maškarada. Ob
14.30 uri.se bo pričela maška-
rada za predšolske otroke, ob
sedemnajsti uri pa za šolarje.
Oboje bo zabaval ansambel
Journal, otroci pa imajo na
maškarado vstop prost.
Na mestnem trgu v Žalcu se
bo v soboto ob petnajstih pri-
čelo pustno srečanje mask, ki
ga organizira Turistično dru-
štvo iz Žalca. Turistično dru-
štvo bo najboljše skupine in
maske nagradilo, zbranim ma-
škaram pa bo spregovoril tudi
žalski župan.
V Grižah na veUko gasilsko ^
maškarado vabi Gasilsko dru-
štvo. Maškarada bo v soboto
ob devetnajsti uri, prisotne pa
bo zabaval ansambel Štirje
kovači.
V Braslovčah se bo v nedeljo
ob petnajstih pred braslovško
osnovno šolo pričel pustni
karneval, zaključil pa se bo
v Kulturnem domu Braslovče
s pustno zabavo. Tudi tu bodo
najboljše maske nagradili.
V nedeljo ob štirinajstih bo
otroška maškarada v Matkah,
v Vrbju pa bo v sredo ob šest-
najstih tradicionalni pokop le-
tošnjega Pusta.
Organizator osrednje pustne
prireditve v Zgornji Savinjski
je »Društvo Pust mozirski«.
Prireditev bo tudi letos v Mo-
zirju, pustno rajanje pa se bo
pričelo v četrtek, 23. februar-
ja, ko bo ob 18. uri na debelega
pusta večer »javna skušnjava«
Te dni po številnih krajih na Celjskem odmevajo zvonci ptujskih korantov, ki tako vabijo na
tradicionalno domačo prireditev. V ponedeljek so bili v Celju in tudi pred našo hišo.
pustnega orkestra Boj se ga in
podelitev trških pravic. Čez
dva dni, v soboto, bo v dvorani
TVD Partizan Mozirje tradici-
onalna maškarada, na kateri
bodo najlepše maske nagradi-
li. Naslednji dan dopoldne bo
I\ist Mozirski obhodil nove
občinske meje, popoldne ob
14. uri pa bodo v dvorani TVD
Partizan prišli na svoj račun
otroci, saj jih bo na otroški
maškaradi zabavala Sanja
Mlinar. »Tržani, odprite duše,
špajze, kleti in šparovce«, je
slogan ponedeljkovega popol-
danskega »ofiranja« od hiše do
hiše. Na sam pustni torek bo
že navsezgodaj zjutraj, ob šesti
uri, ansambel »Boj se ga« po-
skrbel za budnico. Ob sedmi
uri bodo iskali Pusta, uro kas-
neje prevzeli oblast na občini,
ob deveti uri pa bodo maškare
obiskale bližnja podjetja in
poskrbele za reševanje njiho-
vih gospodarskih težav. Ob pol
dvanajstih se bo osnovna šola
predstavila na otroškem pust-
nem programu. Torkovo po-
poldne bo ob 15. lui popestrila
že tradicionalna prireditev
Pust v Mozirju, ki se bo odvi-
jala na glavnem trgu. Večerno
pustno rajanje, na katerem bo-
do maske bogato nagrajene, pa
bo v dvorani TVD Partizan.
Organizatorji  prirejajo  tudi
polnočni program ob smrti
Pusta Mozirskega. Naslednji
dan, v sredo dopoldne, bodo
Pusta položili na pare, ob 15.
uri pa pokopali tako, da ga
bodo sežgali na Pekovih lavah,
sedmino in branje testamenta
pa bodo opravili na mozir-
skem trgu.
V Velenju se bodo na pusta
zabavali predvsem otroci. Ob-
činska zveza društva prijate-
ljev mladine Velenje priprav-
lja v soboto, 25. februarja, ob
9. uri dopoldansko pustno ča-
janko za otroke, ki bo v Slašči-
čarni Center. V Rdeči dvorani
pa se bo v nedeljo, 26. februar-
ja, ob 15. liri pričelo pustno
rajanje za otroke. Na tej že
tradicionalni pustni priredi-
tvi, ki jo je lani obiskalo okoli
tri tisoč gostov, bodo za dobro
voljo letos poskrbeli glasbeni
gostje Mateja Koležnik, Sanja
in Urban Mlinar ter Hmeljar-
ski instnmaentalni kvintet.
Da bo tudi v Šoštanju
v pustnem času veselo, bo po-
skrbelo krajevno turistično
društvo. Mesto je že ta teden
okrašeno s pustnimi maskami,
ki so jih izdelali šoštanjski os-
novnošolci in otroci iz vrtcev.
Pvistovanje pa se bo pričelo
v petek, 24. februarja, ob 17.
uri na glavnem trgu s pred-
pustno skupščino. Izvolili bo-
do pustnega župana, izobesili
pustno zastavo, naravnali po
novem pustni čas ter odlikova-
li pustu najbolj privrženega
gostilničarja. V nedeljo, 26. fe-
bruarja, se bo ob 15. uri na
Šoštanj skih ulicah pričel
osrednji pustni karneval, ki so
mu nadeli ime »Šoštanjski
Pust odganja zimo«. Sodelova-
li bodo Pusti iz Šoštanja, Ga-
berk, Lahovice, Raven, Topol-
šice, Skomega, Lajš in Zavo-
denj, gostovah pa bodo Pust
Mozirski ter Pusta iz Šmartne-
ga ob Paki in Paske vasi.
V sredo, 1. marca, pa se bo ob
16. uri pričel pogreb Šoštanj-
skega Pusta izpred hiše žalosti
na glavnem trgu.
Vrtec Laško pripravlja v so-
boto ob petnajstih v športni
dvorani v Laškem pustovanje
za najmlajše. Maškarada za
odrasle maškare v Laškem pa
bo v jedilnici Zdravilišča, in
sicer ob dvajsetih. Igral bo an-
sambel Journal, vstopnina pa
bo sedemsto SIT. Pustovanje
za odrasle pa bo v Zdravilišču
v Laškem tudi v torek ob dvaj-
setih, zbrane bo zabaval isti
ansambel kot v soboto, vstop-
nina za na maškarado pa bo
v torek nižja za dvesto to-
larjev.
V mestu Šentjur bo na pust-
ni torek vsakoletna pustna po-
vorka šolarjev. Po jutranji ma-
škaradi v šolskih prostorih se
bodo učenci napotili do Mest-
nega trga, z rajanjem pa bodo
nadaljevali na šolskem dvoriš-
ču oziroma v kulturnem domu,
odvisno od vremena.
Na širšem območju Kozjan-
skega bo največji pustni živ-
žav v Rogaški Slatini, kjer so
se najbolj potrudili v zdravi-
lišču. Začetek slatinskega
pustnega dogajanja bo na
pustno soboto, v hotelu Sava,
v okviru otroškega počitniške-
ga programa. Otroci bodo,
med 10. in 12. uro, izdelovali
maškaradna oblačila.'Ob 20.
uri bo v hotelu Sava pustova-
nje odraslih, z ansamblom
Nočna izmena. Vstop bo prost.
Istočasno bo pustovanje tudi
v restavraciji Pošta, z ansam-
blom Adonis, vstop pa bo tudi
tam prost. Na pustno nedeljo,
ob 14.30, bo v restavraciji Po-
šta ter pred njo otroška pustna
delavnica, koncert steklarske
pihalne godbe ter pustno otro-
ško rajanje z družabnimi igra-
mi ter karaokami. Na pustni
torek bo pustovanje v Kristal-
ni dvorani ob 20. uri, kjer bo
igral ansambel Kristali. Po
prireditvenem izobilju bodo
Slattnčani Pusta seveda še po-
kopali in sicer na pepelnično
sredo, pred Zdraviliškim do-
mom. Pogrebci se bodo zbrali
ob 16. uri.
V Rogatcu karnevalskega
vzdušja letos sicer ne bo,
v kulturnem domu pa bo pust-
na veselica z ansamblom
Smeh, ki jo pripravlja domači
nogometni klub. Prireditev bo
na pustno soboto.
Edini karneval na Kozjan-
skem bo med Pristavo pri Me-
stinju ter Atomskimi Toplica-
mi. Pripravljajo ga že sedmo
leto Pristavljam. Zbrali se bo-
do na pustno soboto, ob 13.
uri. Napovedah so, da bodo na
pustni način opozarjali na
krajevne težave, ter si prav po
maškaradno izposodili politi-
ke. r*usta bodo pokopali tudi
Pristavljani, in sicer v četrtek
ob 16. uri.
Živahno pustno dogajanje
bo tudi v Šmarju pri Jelšah.
f*ustno soboto namenjajo
v Šmarskem hramu pustnemu
plesu za odrasle, ko bodo ob
dvajsetih zaplesali z Novimi
prijatelji. Pustni torek bo po-
svečen domačim otroškim ma-
skam. Po 10. uri se bo povorka
z nekaj sto maskami napotila
na osrednji trg, kjer bo vsako-
letna prireditev, s programom
domačih učencev ter pravimi
ptujskimi kurenti. Na torko-
vem dopoldanskem rajanju, ki
ga načrtujejo vse do 13. ure,
bodo sodelovali tudi malčki iz
domačega vrtca. Po živahnem
dopoldnevu bo popoldan, ob
16. uri, v Šmarskem hramu še
otroška maškarada. V hramu
bodo izbrali najboljše maske,
posebne nagrade pa priprav-
ljajo za vse prisotne.
Podobno bo v Kozjem. Na
pustni torek zjutraj se bodo
zbrale maske v šolski telovad-
nici, do 9. ure pa bo ples v ma-
skah. Nato se bo vesela povor-
ka dvestotih mask odpravila
po Kozjem, obiskali pa bodo
tudi prostore tovarne Mont.
Foto: EDI MASNEC
HUMORESKA

Nič ni več tako, kot je bilo!
Oče v nebesih je trdno lopnil
po rajski mizi, da so se vseh
blaženosti vajeni angeli zdrz-
nili od strahu.
To, kar se je zadnje čase do-
gajalo pod njegovo upravo, je
presegalo vse že videno!
Nepredvidljive zmešnjave,
vretje in raznoteri pritiski
z vseh strani so bili posledica
nepremišljenih sistemskih, ka-
drovskih in družbenih spre-
memb, ki jih je začel brez
predhodnih koalicijskih dogo-
varjanj Vražji Peklenšček.
Nebeški Oče je bil najbolj
razočaran nad svojimi nebe-
škimi dušicami, ki so slovele
po svoji čistosti, krotkosti, po-
nižnosti in kar je še takšnih
čednosti. Zdaj pa so se začele
vsevprek pritoževati in razmi-
šljati o nekakšnih reformah, ki
naj bi Nebeško kraljestvo po-
sodobile. Vsesplošna enakost
jih je začela dolgočasiti. Bla-
ženi Svetniki so hoteli pretira-
no poudarjati svojo pomemb-
nost, sploh tisti, ki so umrli
mučeniške smrti, a tu so bile
tudi duše nedolžnih otrok, tu-
di te so zahtevale privilegije,
nekakšne posebne dušne pra-
vice ...
Najhujše in najglasnejše pa
so bile nepreštete duše žensk
in moških v najboljših letih.
Le-te so se pritoževale nad ne-
katerimi v raju prepovedanimi
(mesenimi!) užitki, ki bi jih
morali v Peklu ukiniti in brez-
pogojno uvesti v Nebesih. (Saj
zato pa so Nebesa!) A tudi
v Peklu je vrelo, še bolj kot
sicer je bilo vroče!
Hudič je uvedel nekaj izred-
no izvirnih kadrovskih spre-
memb in peldenska storilnost
je skokovito narasla.
Svoje najzvestejše ministre
je lastnoročno slekel, njihove
zastarele rdeče uniforme pa
skuril. Zdaj so se vsi novi (in
stari) ministri smeli lepotičiti
in preoblačiti v zeleno, črno,
belo, perverzno prozorno in
rdeče, smeli pa so se ločiti od
drugih tudi po kakršnih koli
temperamentnih tonih.
Zadovoljstvo je bilo popol-
no, kajti hudobija je cvetela,
spletke so se razraščale, pe-
klenski kriminal se je bohotil
za vsakim kotlom...
Učinkovitost Pekla se je
z vsakim dnem še povečevala,
kajti sprejemali so nove in no-
ve zakone, kar je bilo včeraj
legalno, je bilo danes gotovo
kaznivo.
Navadni Hudički se spričo
takšne birokratske naglice
kljub visoki stopnji izprijeno
sti niso mogli tako hitro in
uspešno prilagajati, da bi lah-
ko mimo in udobno hudobili
po Peklu, zato so se strah, pa-
nika in kaos nevarno stopnje-
vali. Točno to je bilo tisto, kar
je Hudiča najbolj vzburjalo.
To je bila tista zdraharska ek-
sotika, ki mu je prej zmeraj
manjkala v Peklu!
Hudič se je samopašno čoh-
Ijal po našpičenih rožičkih in
se pomilovalno posmehnil svo-
jima zgagarskima ministroma,
ki sta pritlehno čivkala, da ga
morata nujno pripeljati k Ne-
beškemu Očetu, kjer ga na
skupnem koalicijskem sestan-
ku pričakujeta z ministrom za
zveze iz Vic.
Tudi tam namreč ni bilo mi-
ru. Zahteve po demokraciji in
vicerski samoupravi ter po no-
vih županih so bile vsak dan
glasnejše. Zahtevali so, da se
smejo iz svoje prihodnje deže-
le, v kateri se nahajajo nedo-
ločljivo dolgo, poljubno spre-
hajati tudi po Peklu in Nebe-
sih, kajti le tako se bodo po
končanem prehodnem obdob-
ju lahko pametno odločili za
eno izmed teh dveh dežel.
Nebeški Oče je samo sklepal
nemočno tresoče dlani in utru-
jeno brundal nerazumljive
molitve v svojo sivo brado.
Hudič je medtem skrbno
proučil seznam vicerskih svet-
nikov in bil prav zadovoljen
z izborom. Tudi seznam župa-
nov je hitro predihal in nekaj
bi jih moral takoj zamenjati
s samim seboj - in ker je imel
zverzirane pravnike, se za pri-
hodnost ni bal.
Minister za zdravstvo
zdaj le opozoril Očeta Raja na
nevarne Hudičeve kremplje
tudi minister za notranje za-
deve je neslišno prišepnil, ka-
ko trepeta pred heretičnim^
idejami strašnega Peklenščka-
Kaj naj bi storil vladar
Nebes?
Mili angeli mu niso vedeli
nič pametnega svetovati, zato
je Nebeški še enkrat energično
usekal po mizi, nato pa, ^
vsak slučaj, vložil interpelaci-
jo zoper srboriteža, čeprav
slutil, da ta stvar z demokrati-
zacijo in privatizacijo (ki }^
zajela tudi Nebesa) že teče ta-
ko, da ni vedel kako... ,
KRAU
Avtocesta na Roglo
Rogla doživlja v teh dneh invazijo motoriziranih vozil smučarjev iz vseh koncev sveta. Kako
tudi ne, ko je počitnice pričakala deviško bela z novozapadlim snegom in s soncem obsijana. Žal
pa je to predvsem v nedeljo povzročilo kar nekaj težav, saj so se vozniki slabo pripravili na nove
snežne razmere pa tudi bolje organizirana redarska služba bi lahko poskrbela, da ne bi prišlo do
»ozkega grla« pod vrhom. Zastoj je nekatere tako stal tudi do dve uri prikrajšanega smučanja.
Foto: EDI MASNEC
Šff. 8. - 23. februar 1995

NASI KRAJI IN LJUDJE

V Podčetrtku so na računalniškem področju med vodilnimi v Sloveniji. Učitelj Andrej Kelemina
ter učenca Matjaž Plevnik in Gašper Petovar v tem tednu sodelujejo na svetovni razstavi učil.
Prikaz obsoteijskega znanja
Podčetrtek le na Diilactl z računalništvom pri likovni vzgoll
v osnovni šoli v Podčetrtku
dajejo računalništvu poseben
poudarek, so tudi osrednja šo-
la v Sloveniji za področje li-
kovne vzgoje. Zanimanje med
učenci je veliko, saj lahko pri-
de v računalniško učilnico
v bistvu vsak učenec. Rezultat
računalniške prizadevnosti
v Podčetrtku je tudi njihova
predstavitev na svetovnem
sejmu učil, na Didacti v Diis-
seidorfu.
V Podčetrtku so se odločili
za predstavitev  praktičnega
dela z računalnikom pri likov-
ni vzgoji. Učenca Gašper Peto-
var iz Imenega ter Matjaž
Plemik iz Virštanja, ki sta ra-
čunalniško ter likovno nadar-
jena, na uglednem sejmu pred-
stavljata delo s programom
»paintbrush plus« (slikarsko-
risarski program) in risalnik
»easv painter« (namesto miške
je na računalnik priključen
svinčnik). Z učencema sta na
Didacti prizadevni šolski li-
kovni pedagog in vodja pro-
jekta Andrej Kelemina ter
ravnatelj Darko Pepevnik. Na
razstavnem prostoru pred-
stavljajo tudi nekaj likovnih
izdelkov podčetrteških učen-
cev, posebej pa želijo predsta-
viti še Podčetrtek z Atomskimi
toplicami - kraj v celoti, šolo in
zdraviliški turizem. Za pred-
stavitev so pripravili video in
katalog v treh jezikih. Za vse
priprave so potrebovali kar
nekaj tednov.
Na razpis ministrstva za
šolstvo in šport za sodelovanje
na ^dacti so se prijavili, ker
so s podobno predstavitvijo
šbčfefovali že na lanskem ljub-
ljanskem Infosu, sejmu raču-
nalniške informatike, in to kot
ena od dveh slovenskih šol.
Predstavitev je bila odmevna,
zato so se opogumili še za pot
na tuje. V okviru Petre, pro-
jekta uvajanja računalništva
v slovenske šole, pa so se lani
predstavili tudi v ljubljan-
skem domu španskih borcev,
spet kot ena od dveh sloven-
skih šol. Takrat so predstavili
uporabo programa za risanje
in grafično oblikovanje »Cor-
rel draw«. Podobno kot na Di-
dacti se bodo predstavili tudi
na letošnjem sejmu Vse za
otroka.
V Podčetrtku se ukvarjajo
z račimalništvom, odkar so se
v Sloveniji pojavili prvi raču-
nalniki, pred tremi leti pa so
po svojem znanju začeli izsto-
pati. Fakultativno poučuje ra-
čunalništvo v 8. razredu uči-
telj Zdravko Romih, ki vodi
tudi računalniški krožek, uči-
telj Andrej Kelemina pa se po-
sebej posveča področju raču-
nalniške grafike, slovenski po-
sebnosti. V poseben račimalni-
ški krožek se lahko vključijo
tudi učenci od 1. do 4. razreda,
vodi pa jih Dejan Kelemina.
BRANE JERANKO
Otroški karneval
v Braslovčali
Društvo prijateljev mladine
Braslovče bo v sodelovanju
z ostalimi društvi in organiza-
cijami pripravilo v nedeljo, 26.
februarja, otroški karneval.
Zbirališče mask bo pred os-
novno šolo ob 15. uri, nato pa
bo sprevod krenil skozi trg do
kulturnega doma, kjer bo
pustilo rajanje z ansambloifir
Hap^y Band. Vse maske hoda
obdOTJene.
T. T.
Jtotoodelni
iMK^eit
Da bi v blagajno župnij-
ske Karitas na Polzeli pri-
teklo nekaj več denarja,
bosta moški pevski zbor in
oktet Adoramus v nedeljo,
26. februarja, ob 16. nasto-
pila na dobrodelnem kon-
certu. Vse, ki radi prisluh-
nejo lepo zapeti pesmi, va-
bijo na koncert, ki bo
v župnijski cerkvi.
T. T.
Najiapši fiimi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil tokrat obraz
Jacka Nicholsona, v filmu Let
nad kukavičjim gnezdom.
Do torka do 9. ure, je v naše
uredništvo prispelo 43 kupo-
nov, od teh pa je bilo le 5 ne-
pravilnih. Izmed pravilnih
smo izžrebali tri nagrajence:
Ivanko Makuc iz C. Kozjan-
skega odreda 6, Štore, ki naj se
čim prej oglasi v našem oglas-
nem oddelku, kjer jo čaka sod-
ček laškega piva; Boštjan Zore
iz Celja, Brodarjeva 22, bo po
pošti prejel majico, Lučki Be-
lak iz Celja, Kajuhova 9, pa
bomo po pošti poslali kapo.
I^oitiiad se bliža
j-^adnji vikend je bila celjska diskoteka Casablanca spet neko-
bolj obiskana, saj so manekenke modne skupine Meka
^nanile, da se bliža pomlad in da imajo »kaj« pokazati. Za
Podbudo se jim je pridružila še Anka Senčar, nekdaj zelo
3ularna manekenka, danes pa pisateljica zakulisnih avantur.
2 jf^kovalci pretiranega zanimanja za modno revijo niso poka-
f>či so bolj pasli na simpatičnih dekletih, ko so slekle nekaj
^^večnih« oblačil.
Foto: EDI MASNEC
Prospekt Šmarja
V Šmarju pri Jelšah so sku-
šali priti do lastnega turistič-
nega prospekta že v preteklem
skupščinskem mandatu, zara-
^ različnih lokalnih interesov
pa jim to ni uspelo. Kot kaže,
bodo prospekt vendarle dobili
do 10. maja.
Pretekli teden je šrn^skj
''oB^ihski svet namreč pooma-
župana Čakša, na} s po»^
djetjem Perfekta podpiše pS^''
fodbo o izdelavi prospekfšl
estna j stranski štiribarvni
prospekt formata 20x20 centi-
metrov bo pripravil Drago
Medved, zajel pa naj bi vse,
kar je v novi šmarski občini
pomembnega. Župan je svet-
nikom povedal, da žeUjo poce-
ni prospekt, vendar ne na ško-
do kakovosti, potrebujejo pa
ga najakasneje do začetka ma-
ja, ko bo v Šmarju trienale slo-
venske satire.
Za prospekt bodo v občini
odšteli 14.500 DEM, na petko-
vi seji občinskega sveta pa so
najbolj razmišljali o nakladi.
Nekateri so namreč menili, da
je predlaganih 5 tisoč izvodov
premalo, drugi pa so opozorili,
da pripravljajo v okviru kme-
tijskega ministrstv-at ,8» pro-
spekt vinske ceste, ki upošteva
območje nove šmarske občine,
na Sladki gori pa že imajo svo-
jo zloženko. Na koncu so se
ustavili pri predlaganih 5 tiso-
čih izvodih. Dogovorili so se,
da bo župan med podjetji sku-
šal pridobiti kar največ pokro-
viteljev, saj želijo razbremeni-
ti davkoplačevalce.
BJ
PRI ZVESTIH
Eno samo garanje
Osem križev gospe MIml
Marija Aljančič iz Celja je
morala v življenju marsikaj
prestati. Bila so dobra leta, še
več je bilo slabih. »Prav vsega
se spominjam,« pravi, »bolj ko
sem stara, bolj jasne slike iz
preteklosti mi prihajajo pred
oči«.
Gospa Marija se prav dobro
spominja leta 1956. Po dobrem
in po slabem. Tistega leta sta
z možem Francem izgubila vse
svoje imetje. »Država nam je
vzela vse. Hišo, zemljo, obrt. Iz
bogatih ljudi smo čez noč po-
stali reveži, brez vsega, tudi
brez strehe nad glavo. Res ža-
lostno leto. A se je takrat ven-
darle zgodilo nekaj lepega.
Z možem sva naročila Celjske-
ga in po štirih desetletjih je še
edini, ki mi dela družbo. Vsi
drugi so odšli. Po moževi smr-
ti, ko sem zopet ostala brez
vsega, sem časopis odpoveda-
la. Pa nisem vzdržala dolgo, že
po treh mesecih sem ga zopet
naročila in zadnja leta komaj
čakam na četrtek. Novi tednik
preberem že prvi dan, tudi do
polnoči včasih bedim.«
Marija Aljančič se je rodila
pred dvainosemdesetimi leti
na veliki in lepi kmetiji v Šmi-
klavžu pri Ljubečni. Doma je
bUo devet otrok, ona je bila
najstarejša od šestih deklet.
»Leta, ki sem jih preživela na
domači kmetiji, so bila najlep-
ša v mojem življenju,« se spo-
minja danes gospa Mimi. »Na
kmetiji sem bila zadolžena za
pomoč v kuhinji. Tudi kuhar-
ske tečaje sem obiskovala in
potem kuhala po ohcetih. Naj-
lepši so bili večeri, ko smo s se-
strami prepevale. Takrat sem
razmišljala, da bom kar umrla,
če bom kdaj ostala sama. Zdaj
Zvesta tedniku - Marija Aljančič iz Celja.
sem že trideset let sama, pa še
kar živim.«
Marijin oče je poleg kmetije
imel še trgovino z lesom in ta-
ko je spoznala svojega moža
Franca iz Celja, ovdovelega
obrtnika z dvema otrokoma.
Vzela sta se leta 1949 in Marija
se je preselila v Kersnikovo
ulico v Celje. V službo ni hote-
la, saj je bilo doma veliko dela.
»Delala sem od jutra do veče-
ra, kaj delala, garala,« se brez
grenkobe spominja Marija.
Treba je bilo gospodinjiti, hra-
niti živino, delati na polju in
pomagati možu. Ji pa zato ni
nič manjkalo, vendar je sreča
trajala le nekaj let. Leta 1956
so jim zaplenili posestvo in    '
obrt, družino pa poslali v vilo
Ana na Lavi. »Mojega Franca
je to tako prizadelo, da je začel
vidno hirati in čez devet let je
umrl. Pred tem nama je uspelo
na kosu zemlje, ki so nam jo še
pustili na Ostrožnem, postavi- .
ti skromno hišo, kjer živim še  ^
danes. Čisto sama sem, saj
svojih otrok nimam.«
Marija se kasneje ni hotela
več poročiti. »Sem imela snub-
ce, pa sem vse po vrsti zavrni-
la. Svojega Franca sem imela
preveč rada, še danes ga imam,
zato sem raje ostala sama.«
Težko živi, saj ji že sicer zelo
skromno pokojnino skoraj do
polovice »požrejo« položnice.
Kljub visoki starosti zato še
vedno obdeluje vrt in njivo, ki
jo še ima na Dobravi. Vsako
leto posadi krompir, prodaja
ga svojim stalnim strankam,
goji tudi koruzo za deset koko-
ši, da lahko potem prodaja jaJT
ca. Tudi slivovo žganje kuha.
»Ničesar si ne morem privošči-
ti,« pravi. »Nikamor ne grem,
na noben izlet, saj ni denarja. .. .
Kar mi uspe dati na stran, po-
rabim za nujna popravila hiše.
Vse moram prati na roke, ker
nimam pralnega stroja, nimam
niti električnega štedilnika ni-
ti televizije.«
Marija upa, da bo država res
popravila krivico, storjeno
pred skoraj štirimi desetletji.
Skupaj s pastorkoma je dala
zahtevek za vrnitev premože-
nja. »Vsaj v teh nekaj letih,
kolikor mi jih je še preostalo
do smrti, bi rada nekoliko bo-
lje zaživela. Saj sem si zasluži- ..
la, kajne?«
JANJA INTIHAR
Št. 8. - 23. februar 1995
NOCTNIK
ŠPORT
1«
Obdržati izhodišča
v spomladanski del nogometnega prvenstva Putillkum In Rudar štartata z mest, ki
še zagotavljata neposredno uvrstitev v ligo desetih
Po trimesečnem premoru se bo v nede-
ljo nadaljevalo državno pr\'enstvo v no-
gometu. Najboljša osmerica bo održala
status prvoligaša, naslednjih šest ekip bo
moralo v kvalifikacije, vmes pa je še po-
kal (polfinalna para sta Publikum-Mari-
bor in Beltinci-Mura) in kvalifikacijski
tekmi za EP z Estonijo doma ter Hrva-
ško, Litvo in Estonijo v gosteh.
Publikum: nič slabši?
Jarc je ostal brez polovice prvega mo-
štva (Žitnik, Pevnik, Nikčevič, Pranjič,
Sudec), toda za Cara, Krška, Plevnika in
Usnika trdi, da niso nič slabši. Z odhodi
nekaterih problematičnih zvezdnikov se
je v slačilnico vrnil mir, jesenski inciden-
ti so pozabljeni, ekipa pa naj bi bila celo
bolj homogena kot kdajkoli poprej.
Celjani si še vedno želijo novega nasto-
pa v Evropi, ki je dosegljiva le prek po-
kala (polfinalni tekmi z Mariborom bo-
sta 15. marca in 5. aprila), v prvenstvu pa
je zaloga za zgornji del lestvice na prvi
pogled dovolj veUka. Če bo seveda vse
v redu z realizacijo napadov, ki je bila
v pripravljalnem obdobju kritična.
V povprečju le gol na tekmo je seveda
premalo za večje cilje, zahteven razpored
(za uvod v Vevče k Mendašu in Hrovati-
ču!) pa lahko marsikatero zadevo posta-
vi na glavo. V lovu za rezultati najbrž
spet ne bo dovolj časa (poguma?) za re-
alizacijo večkrat napovedane pomladitve
Celjani so imeli jeseni šest tujcev (N'To-
ko, Sudec, Krstičevič, Grgič, Njeguš, Mi-
hajlov), seznam pa sta pred nadaljeva-
njem prvenstva razširila Car in Kršek.
ekipe z domačimi upi, čeprav v preteklo-
sti trenerji tudi niso hoteli veliko tvegati.
Več kot leto dni se je na Skalni kleti
zadržal le Zavrl, kadrovska politika
(tehnični vodja Janežič se je po sedmih
letih umaknil) z dotokom drugoligaških
igralcev s Hrvaške pa je tako ali tako
j>oglavje zase. Lahko se celo zgodi, da bo
imel nekdanji Kladivar v dresih Šentjur-
ja večji obisk, po drugi strani bi se Jarc
kot trener prihodnosti vendarle moral
odločili za bolj drzne poteze. Sešlar,
Cugmas ter mladinca Kos in Ulaga imajo
dovolj znanja in argumentov, najmočnej-
ši pa je hiter odhod spornih lanskih
»okrepitev« Nikčeviča, Krstičeviča, Gr-
giča in Njeguša.
Rudar: vzpon
s Prašnlkarjem
Po treh letih je Bojan Prašnikar spet
v domačem okolju, zato mnogi pričaku-
jejo Rudarjev vzpon. »Osnovni cilj je ob-
stanek, želja pa pokal Intertoto,« pravi
novi velenjski trener, ki je imel po odho-
du iz Olimpije veliko ponudb in se kljub
drugačnim napovedim odločil za Ve-
lenje.
»Za pol leta sem se nameraval uma-
kniti in izkoristiti ponudbi za izpopol-
njevanje pri Eintrachtu in Borusiji.
Z Rudarjevo upravo je dogovor sklenjen
do konca prvenstva, nakar bodo vse
možnosti odprte. Oboji imamo v mislih
nadgradnjo, do sredine maja bo nared
pokrita tribuna za 2000 ljudi in Šaleška
dolina znova postaja pomembno nogo-
metno središče,« je našteval Prašnikar,
ki je v podobnem položaju kot pred peti-
mi leti v Celju. Skalna klet je bila tedaj
ob enaki uvrstitvi (6. mesto) in z doma-
čim igralskim kadrom veliko bolj polna,
podoben boom pa naj bi spomladi doži-
velo Velenje. Mlada ekipa si želi uvelja-
vitve in odmevnih rezultatov, do katerih
jim bodo pomagali nekateri bolj izkušeni
nogometaši. Rudar je pozimi ogromno
pridobil s prihodi Stankoviča, Pranjiča,
Ekmečiča in mladega albanskega repre-
zentanta Sillo, ki je bil v kombinaciji za
Olimpijo, a ga je Prašnikar za poldrugo
leto preusmeril med zeleno-črne. Z zna-
čilno »Prašnikarjevo« igro in rahlim od-
stopanjem od klasičnega modela 3-5-2 je
realno dosegljivo tudi 4. mesto, v sozvoč-
ju z načrti pa so tudi razmere. Ob štadi-
onu sta povsem novo in peščeno pomož-
no igrišče, drugi vadbeni center pa je
Mozirje, kjer obe travnati površini vzdr-
žuje prav Rudar.
ŽELJKO ZULE
Žoga se bo v pr\'oligaške mreže kotalila do 31. maja, kvalifikacije bodo od 14. do 25.
junija, finale pokala pa 10. in 24. maja.
Loterija
brez
dobitka
četrtek, 16.2.
Skoki so loterija in v La
Clusazu sem ostal brez dobit-
ka. Na treningu je kazalo zelo
dobro, na tekmi pa sem oba-
krat slabo doskočil in zasedel
32. mesto. Trojni salto z dvema
vijakoma sem končal s preva-
lom, v drugi seriji pa sem pri
trojnem saltu z vijakom pole-
tel previsoko in padel na hr-
bet. Z normalnima doskokoma
bi se zanesljivo uvrstil med
najboljšo dvajseterico, s pov-
prečnima dvojnima saltoma
okoli 20. mesta, a sem tvegal in
nisem razočaran. Gale je oba-
krat skočil dvojni salto in
osvojil 24. mesto, v prostem
slogu je Pogačar zasedel 34.
mesto, Jemec pa zaradi lažje
poškodbe ni štartal.
Petek, 17.2.
Začenja se finalni del pr-
venstva, naša reprezentanca
pa se s kombijem vrača v do-
movino. Med vožnjo je dovolj
časa za analizo. Sam pri sebi
sem zadovoljen. S skromnim
poletnim treningom sem pa-
metno dvigoval formo in do-
kazal, da še vedno lahko ska-
čem trojne salte. Na treningu
so mi uspevali z lahkoto, na
tekmi pa se je zalomilo. V dveh
dneh je bilo nemogoče narediti
čudež, toda zadnji del sezone
pričakujem z novim optimiz-
mom. Okoli polnoči smo
v Kranju, od koder sam nada-
ljujem pot proti domu.
Sobota, 18.2.
Dogodki si sledijo z veliko
hitrostjo. Svetovno prvenstvo
je že pozabljeno, na vrsti so
priprave za skandinavsko tur-
nejo. Na zadnje tekme evrop-
skega pokala v Oemskoldsvik
in svetovnega pokala v LiUe-
hamer in Hundf jallet gremo že
v ponedeljek, vrnili pa se bo-
mo šele čez tri tedne. Pot je
dolga in zato smo se odločili za
starta tudi na zadnjih tekmah
svetovnega pokala. Po solid-
nih nastopih v Franciji je raz-
položenje v reprezentanci
boljše, razkorak s svetovno
elito kljub pomanjkljivemu
treningu ni prevelik in spet se
pogovarjamo o pripravah za
olimpijske igre v Naganu. Bom
zdržal še tri sezone? Veliko bo
odvisno od končne uvrstitve^
v evropskem pokalu.
Nedelja, 19.2.
Na Švedskem bo prihodnjo
soboto in nedeljo zbrana veči-
na najboljših skakalcev evrop-
skega pokala. V dvomih je sa-
mo vodilni Scotta, a ne verja-
mem, da bo manjkal. Skupaj
z Italijanom imava po 70 točk,
sledijo Tortschanoff (Avstrija)
in Von Stredick (Švedska) po
67, Van Rijn (Nizozemska) 60
in Kramer z 59 točkami. Moj
cilj je kolajna, za katero bo na
obeh tekmah potrebno precej
preudarnosti. V zelo izenačeni
konkurenci se bo maščevala
vsaka napaka, okvirni načrt
pa sem že skoval: če bo po-
trebno, bom skočil tudi trojni
salto! Če ne v Oemskoldsviku-
pa zanesljivo na zadnjih tek'
mah svetovnega pokala. Skan-
dinavske turneje se veselil"!
ob koncu sezone smo vsi bol]
sproščeni in zato so skupne za-
bave in party nekaj poseb-
nega.
ffi^RAMA
Rokomet
i. liga
Moški-22. krog: Celje Pivo-
varna Laško-Slovan 31:13
(13:7); Šerbec 9, Šafarič 6,
Ivandija 4, Jeršič, Puc 3, Bego-
vič 2, Načinovič, Pungartnik,
Tomšič, Leve 1; Kodeljevo-
Gorenje 17:16 (9:8); poraz go-
stov dve sekundi pred koncem
tekme; Semerdjijev 5, German
4, Ocvirk 3, Tome 2, Rozman,
Cvetko 1; Inles-Prevent 23:22,
Jadran-Dobova 37:28, Drava-
Rudar 23:30, Litij a-Fructal
24:12. Končni vrstni red: Celje
Pivovarna Laško 44, Jadran
33, Rudar, Gorenje 26, Kode-
Ijevo 25, Dobova 22, Slovan
18, Prevent 17, Fructal, Drava
15, Litija 12, Inles 11.
Ženske -15. krog: Žalec-Izo-
la 31:19 (14:12); Popovič 9,
Randl, Hudej 8, M. Šimek, T.
Dolar 2, S. Simek 1, V. Dolar
1; Vegrad-Mlinotest 26:24
(12:13); Medar, Vujovič 9,
Kranjc 3, Stevanovič 2, Topič,
Draganovič, Karaman 1; Bra-
nik-Kočevje 26:18, KranJ-Pi-
ran 16:17, Krim-Burja 36:24,
Bakovci-Olimpija preloženo.
Zaostala tekma: Kočevje-
Olimpija 17:20. Vrstni red:
Krim28, Burja, Olunpija (-) 24,
Žalec 21, Branik, Mlinotest 19,
Vegrad 12, Kočevje 11, Piran
10, Izola 6, Bakovci (-) 3, Kranj
1.
Pokal Slovenije
Polfinale - prvi tekmi: Pre-
vent-Celje Pivovarna Laško
22:34 (8:16); Puc 10, Tomšič 7,
. Šerbec 4, Načinovič, Ivandija,
Jeršič 3, Begovič 2, Šafarič,
Leve 1; Gorenje-Šešir 21:20
(10:9); Rozman 7, German 5,
Semerdjijev 4, Tome, Cvetko
2, Plaskan 1.
Košarka
A-1 liga
Moški - 22. krog: BWC-Ko-
vinotehna 62:91 (38:41); Tiller
22, Petranovič 20, Jagodnik
18, Stavrov 12, Zaletel 10, Ci-
zej 5, Kobale, Rovšnik 2; Ro-
gaška-Postojna 83:70 (50:32);
Jurkovič 22, Petrovič 15, No-
vakovič 12, Mičimovič, Sušin
11, Nikitovič 6, Tabak 3, Vulič
2, Petovar 1; 01impija-Satex
96:81, Litostroj-Helios 97:70,
Triglav-Ilirija 70:72, Koper-K.
zidar 78:74. Končni vrstni red:
Olimpija 42, Kovinotehna 38,
Satex 36, Triglav 35, Rogaška,
BWC, Litostroj 34, Postojna
32, Ilirija 30, Helios, K. zidar
28, Koper 24.
Ženske - 5. krog: Ilirija-Ce-
Ije 75:79 (39:40); Polutnik 27,
Obrovnik 16, Jurak 13, Germ
12, Hajdinjak 8, Jug 3; Odeja-
Comet 83:59 (37:29); Račič 34,
Šporar 13, Skerbinjek, Tem-
nik 3, Koželj, Brglez, Olup 2;
Ježica-Maribor 71:59. Vrstni
red: Jezica 29, Maribor 26, Ili-
rija, Odeja 21, Celje, Comet 19.
A-2 liga
Moški - 22. krog: P. Laško-
Slivnica 93:82 (43:37); Gole
33, Vujovič 28, Govc 12, Bla-
gotinšek 8, G. Čop, Starovas-
nik, Dumik 4; Olimpija ml-
Comet 87:85 (73:73, 38:36);
Šporar, Plevnik 20, Sivka 17,
Nerat 15, Železnikar 13; Idri-
ja-Elektra 70:53 (36:24); Taj-
nik 14, Rizman 11, Bogataj 10,
Mrzel 6, Brešar 2; Interier-Li-
tija 70:63, Loka-Ježica 77:63,
Gorica-Medvode 75:69. Konč-
ni vrstni red: Interier 43, Litija
42, P. Laško 38, Idrija 36,
Olimpija ml. 34, Loka 33, Co-
met, Slivnica 31, Jezica 30,
Elektra 28, Gorica 27, Medvo-
de 23.
B liga
Skupina ob 1. do 10. mesta
- 3. krog: Celje-Vrhnika
101:85, Starše-Novo mesto
84:114, Zagorje-Borovnica
92:58, Bistrica-Brežice 70:64,
Maribor-Radovljica 61:69.
Vrstni red: Novo mesto 20, Ce-
lje, Zagorje, Celje 19, Radov-
ljica 18, Maribor 16, Brežice,
Borovnica, Bistrica, Starše 15,
Vrhnika 13.
Skupina od 11. do 19.mesta:
Feniks-Mik Prebold 91:77,
Snežnik-Kemoplast 102:67,
Tohnin-Ruše 97:67, Janče-Sl.
Gradec 103:82, Unika prosta.
Vrstni red: Janče 19, Feniks
17, Mik Prebold, Unika, Tol-
min 15, Snežnik 14, Ruše 12,
SI. Gradec, Kemoplast 11.
Kegljanje
i. liga
Moški - 15. krog: Proteus-
Celje 7:1 (5554:5330; zmagal:
Cene 906, izgubiU: Salobir
874, Sivka 903, Milač 860, Kli-
nar 875, Vodeb 912), Gradis-
Žalec 7:1 (5166:4876; zmagal:
B. Kompan 878, izgubih: Mi-
leč 807, M. Kompan 808, Grač-
ner 808, Podkrajšek 800, Jako-
povič 775), Triglav-Brest 8:0,
Fužinar-Tekstina 7:1, Kon-
struktor-Rudar 6:2. Vrstni
red: Triglav 30, Konstruktor
25, Proteus 17, Tekstina 16,
Fužinar, Gradiš 14, Rudar 12,
Cehe 11, Žalec 7, Brest 4.
Ženske - 15. krog: SI. Gra-
dec-Miroteks 1:7 (2384:2506;
zmagale: Grobelnik 442, Še-
ško 400, Tkalčič 412, Kardinar
466^ Petak 412, i^^bila: Zu-
pane 374), Norik-Korotan 7:1,
Triglav-Adria 6:2, Kamnik-
Gorica 6:2, Konstruktor-Ru-
dar 4:4. Vrstni red: Miroteks,
Norik 28, Rudar 20, Triglav
16, Adria 14, SI. Gradec 12,
Korotan 9, Konstruktor 8,
Kamnik, Gorica 7.
11. liga
ženske - 15. krog: Miroteks
II-MTT 3:5 (2370:2370; zma-
gah: Filipčič 409, Ledinek 442,
izgubile: Kmeta 379, Špoljar
373, Stajic 362, Lesjak 405),
Proteus-Komcel 5:3
(2410:2352; zmagale: J. Sala-
mon 424, Oblak 381, Jurše 379,
izgubile: Tomažin 372, M. Sa-
lamon 384, Štampar 412), Izo-
la-Tekstina 6:2, Norik II-Kr-
ško 5:3, Slovan-Kočevje 3:5.
Vrstni red: Izola 24, Miroteks
II 22, Proteus 18, Slovan 16,
Kočevje, MTT 15, Norik II 14,
Krško 11, Tekstina 9, Komcel
6.
Območna liga
14. krog - skupina A: Demit-
Ljubno 2:6, Izletnik-Kovinar
5:3, Metka-Komcel 7:1, Dobr-
na-Avto Celje 7:1; skupina B:
P. Laško-Rogaška 1:7, Žična-
Kvit 7:1, Kovinotehna-Petrol
7:1, Konjice-Obrtnik 7:1.
Končni vrstni red - skupina A:
Dobrna, Izletnik 25, Metka 17,
Kovinar, Avto Celje 13, Ljub-
no 12, Komcel 5, Demit 2; sku-
pina B: Konjice 28, Rogaška
20, Kovinotehna, Žična 18,
Obrtnik 12, Petrol 11, P. Laško
3, Kvit 2.
Plavanje
Državno prvenstvo
Maribor:  mladinci  -   100
m hrbtno: 1. Kolčan 58,62, 3.
Stojanovič 1:00,13; 200
m hrbtno: 2. Kolčan 2:06,97, 3.
Stojanovič 2:08,45; 200 m me-
šano: 3. Kolčan 2:12,54 (Nep);
4X100 m kravi: 3. Neptun (Re-
beršak, Stojanovič, Pečar,
Kolčan) 3:34,58; 4x200
m kravi: 2. Neptun (Stojano-
vič, Reberšak, Pečar, Kolčan)
8:13,93; 4x100 m mešano: 2.
Neptun (Stojanovič, Reberšak,
Kolčan, Pečar) 4:08,90; mla-
dinke - 100 m kravi: 3. Roš
(Nep) 1:01,93; 200 m kravi: 1.
Valcl (Vel) 2:10,01; 2. Roš
2:11,55, 400 m kravi: 1. Roš
4:32,11; 100 m prsno: 2. Udo-
vičič (Vel) 1:19,02; 200 m prs-
no: 3. Pečar (Nep) 2:36,81; 100
m hrbtno: 1. Valcl 1:05,50; 200
m hrbtno: 1. Valcl 2:21,50; 200
m mešano: 2. Cunjak (Nep)
2:32,97; 400 m mešano: 3. Roš
5:17,51.
Kadeti - 200 m kravi: 1.
Valcl 2:02,62; 400 m kravi: 2.
Valcl 4:16,26, 3. Petras
4:20,44; 100 m delfin: 1. Valcl
(Vel) 1:01,52; 200 m delfin: 3.
Kampuš (Nep) 2:25,69; 4x200
m kravi: 1. Velenje 9:29,92;
kadetinje - 200 m kravi: 1. Ba-
gari 2:16,08; 400 m kravi: 2.
Bagari 4:44,33; 800 m kravi: 1.
Roš 9:15,25; 800 m mešano: 2.
Bagari 9:45,33; 200 m mešano:
2. Bagari (Nep) 2:35,37.
Hokej
1. liga
18. krog: Olimpija - Iimtal
13:0 (6:0, 2:0, 5:0), Jesenice
- Bled 9:3;
19. krog: Inntal - Jesenice 2:13
(0:5, 2:3, 1:4); Zolek 2, Kolar;
Bled - Olimpija 11:1. Vrstni
red pred zadnjim krogom:
Olimpija 33, Jesenice 27, Inn-
tal 19, Bled 17.
it. 8. - 23. februar 1998
1^
ŠPORT

priprave za SP 1998
Celje bo leta 1998 organizator svetovnega prvenstva
v kegljanju, pr\'e priprave pa so že stekle. Na obisku je bil
zastopnik nemškega podjetja Vollmer, ki je kandidat za
postavitev osemsteznega montažnega kegljišča.
Predpogodba je že sestavljena. Vollmer bi brezplačno
odstopil kegljišče, vendar bi bila nastanitev njihove ekipe
sorazmerno velik strošek in zato iniciativni odbor za SP še
išče dodatne ponudbe. Po prvenstvu naj bi zveza za
150.000 mark odkupila kegljišče, v Celju pa razmišljajo,
da bi s temi napravami nadomestili sedanje. Kegljišče
v Golovcu se uporablja že štirinajst let, tehnologija pa je
še deset let starejša. Elektrovod je medtem prenehal izde-
lovati kegljišča, tako da originalnih rezervnih delov sploh
ni več mogoče dobiti, zato je obnova objekta nujna. Po
grobih izračunih bi veljala 340.000 mark, zato bodo odgo-
vorni v naslednjih tednih poiskali najbolj optimalno vari-
anto. Ena izmed možnosti je posodobitev kegljišča leta
1997, v vsakem primeru pa nameravajo naložbi zdnižiti.
Ž. Z.
Branile 31 točk
Odbojkarice Celja so pred
tednom dni prvo finalno tek-
mo pokala s Cimosom dobile
s 3:0 (19, 14, 7), povratna tek-,
ma pa je bila pozno sinoči
v Kopru. Celjanke so v naj-
močnejši zasedbi v drugem ni-
zu že zaostajale z 8:12, a se
rešile in bi jim za osvojitev pr-
ve pokalne lovoriko zadosto-
val že niz ali pa bi v najslab-
šem primeru (poraz z 0:3) mo-
rale zbrati vsaj 32 točk.
Jurak hitreiši
V Gelsenkirchnu je bila zad-
nja tekma svetovnega pokala
v plavanju v malih bazenih,
Goran Jurak je v vseh treh
startih v prostem slogu krepko
izboljšal rezultate s tekme iz-
pred desetih dni v Italiji.
V šprintu je s 23,69 in s sko-
raj pol sekunde boljšim časom
zasedel 26. mesto, na »stotki«
je bil hitrejši za več kot sekim-
doin z 51,73 zasedel 29. mesto,
iia 200 metrov pa je plaval
/•54,37 in končal na 31. mestu.
V St. Vincentu so bili Jurakovi
rezultati 24,10, 52,82 in
1:56,91, zato konec tedna na
državnem prvenstvu pričakuje
rekordne dosežke.
Štirje za prvaka
Končan je ligaški del ob-
močnega prvenstva v keglja-
nju, naslednji teden pa se bo
začela končnica. Za prvaka in
nastop v kvalifikacijah za me-
dregijsko ligo se bodo potego-
vali Dobrna, Izletnik, Konjice
in Rogaška, strokovnjakipa
največ možnosti pripisujejo
Dobrni in Konjičanom, ki so
edini dobili vseh štirinajst
dvobojev. V mini-ligi za uvr-
stitev od 5. do 8. mesta bodo
igrali Metka, Kovinotehna,
Kovinar in Žična, od 9. do 12.
mesta Avto Celje, Obrtnik,
Ljubno in Petrol, od 13. do 16.
mesta pa Komcel, Pivovarna
Laško, Demit in Kvit. Medse-
bojni rezultati iz pred tekmo-
vanja se ne prenašajo.
Žalske plakete
Ob zaključku 31. delavskih
športnih iger je športna zveza
občine Žalec podelila še zlate
plakete za vrhunske dosežke.
Nagrajeni so bili lokostrelec
Mladen Melanšek za 7. mesto
na svetovnem prvenstvu ter
košarkarji Kovinotehne in ro-
kometašice Žalca.
T. T.
NA KRATKO
Celje: v zaostali tekmi 3.
kroga vaterpolskega prven-
stva Neptun-Kranj 4:23 (0:7,
2:3, 2:5, 0:8). Strelca: Glavan
3, Mutec 1. Vrstni red: Triglav
8, Koper, Maribor 6, Kranj 4,
Okolje, Neptim 0.
Zreče: v 2. krogu C košar-
karske lige Rogla-Cerknica
81:69 (38:41). Vrstni red: Por-
torož, Hrastnik 13, Cerknica,
Rudar, BP, Vič 12, Jesenice,
Rogla 11.
Grosuplje: v 2. krogu D ko-
šarkarske lige Grosuplje-Pod-
četrtek 110:95 (51:54). Vrstni
red: Radenci, Parklji 14, Pod-
četrtek 13, Šenčur 12, Grosup-
lje, Pragersko, Toplice 11, Je-
šovnik 10.
Areh: na veleslalomu
vzhodne regije med cicibani
zmaga Lovca (Gozdnik), 9.
Zupančič (Unior), 10. Rančigaj
(Goz), 11. Stopinšek (Un), med
cicibankami 2. Drev (Vel), 11.
Pogorevc (Snežak), 13. Klep,
14. Smrkolj (obe Goz).
Podvig za športno zgodovino
Rokometašem Celja Pivo-
varne Laško je v soboto uspel
podvig, ki ga naša športna
zgodovina še ne pomni. Zele-
no-rumeni so kot prvi sloven-
sko državno prvenstvo v igrah
z žogo končali brez oddane
točke, časa za slavje pa ni bilo
na pretek, saj se je že sinoči
začela končnica.
Celjani so suvereno dobili
vseh 22 tekem (razlika v golih
649:412) in samo petkrat niso
dosegli dvomestne razlike:
z Rudarjem, Slovanom, Gore-
njem, Jadranom in Dobovo.
Fantastično serijo zmag so
v soboto v Velenju (Golovec je
bil zaseden z maturantskim
plesom) kronali v igri z večnim
tekmecem Slovanom, ki je do-
živel doslej najhujši poraz.
Končni cilj je seveda sezona
brez oddane točke v domačem
prvenstvu in pokalu, za kar bo
potrebno še petkrat zapored
zmagati. Drugi polfinalni par
prvenstvene končnice je Ja-
dran-Rudar, povratni tekmi
bosta že v soboto, morebitni
tretji pa 8. marca. Finale bo
19. in 25. marca, finale pokala
pa 1. aprila.
Foto: EDI MASNEC
Ni denarja, ni iiolceja
Hokejska kriza je prejšnji
teden dosegla \Trhunec. V pe-
tek v Ljubljani proti Olimpiji
ni nastopilo kar trinajst igral-
cev prvega moštva. Nekaj za-
radi poškodb, večina pa zaradi
neurejenih razmer v klubu
oziroma zaradi neizplačanih
dohodkov.
V večini slovenskih klubov
so mnenja, da potrebujejo mo-
čan center v Celju. Tako raz-
mišljajo tudi pri HZS in poiz-
kušajo pomagati, vendar še
brez uspeha. V zadnjih dneh
prihajajo iz različnih koncev
nasprotujoče si novice, ki
pravzaprav demantirajo ena
drugo, kar je kazalec popolne
anarhije v Mestnem parku.
Predsednik zveze Janko Po-
povič, direktor Inntala Milan
Lukič in celjski župan Jože
Zimšek se bodo verjetno kma-
lu ponovno sestali in pretehta-
li možnosti za izhod iz krize.
vprašanje pa je, če takšna
možnost sploh obstaja.
Celjani bodo jutri gostovali
še na Bledu in s tem zaključili
drugi del prvenstva, ki bo za
več kot mesec dni prekinjeno
zaradi nastopa državne repre-
zentance na SP skupine C. Pr-
venstvo se bo s polfinalom
končnice na štiri zmage nada-
ljevalo šele 30. marca, do ta-
krat pa bo znana usoda hokeja
v Celju. Če se položaj ne bo
vsaj delno uredil, v Mestnem
parku lep čas ne bo več kako-
vostnega hokeja.
T. L.
Lauk pri vrhu
Kolesarska sezona se je za-
čela s serijo štirih tekem za VN
Rovinja z nagradnim skladom
15.000 mark. Na uvodni (105
km) je bil dolgo med ubežniki
Baloh, na koncu pa v šprintu
drugi Lauk in osmi Poljanšek.
Na drugi dirki (132 km) je La-
uk spet prišel v cilj v glavnini
in s 6. mestom obdržal možno-
sti za skupno zmago.
Cankar 770 cm
Na atletskem mitingu
v Miinchnu je Gregor Cankar
zmagal v skoku v daljavo in
s 770 cm izenačil osebni dvo-
ranski rekord ter še enkrat iz-
polnil ndrmo za SP. Topolov-
čan je bil drugi s 730 cm, v tro-
skoku pa je zmagal s povpreč-
nih 14,96 m. Na državnem pr-
venstvu za mlajše mladinke je
prvakinja postala Govedičeva
s 560 cm v skoku v daljavo,
Zavšek (vsi KI) je bil tretji na
ovirah, Poles (Vel) pa v isti
disciplini drugi.
Izstop Svobode
Pred spomladanskim nada-
lj.eranjem prvenstva v tretji
nogometni ligi je izstopila še
Svoboda iz Brežic, vendar se
dosedanji rezultati upošteva-
jo. S tekmovanjem bo tako na-
daljevalo le dvanajst ekip,
Brežičani pa bodo skupaj
z Žalcem jeseni štartali v pr-
venstvu MNZ Celje, čemur se
oboji zaradi slabih uvrstitev
tako ali tako ne bi izognili.
ŠI^®>ITNI
KOLEDAR
Petek. 24.2,
Hokej
Bled: Bled-Inntal (20. krog I.
lige, 19).
Rokomet
Ljubljana: Olimpija-Velenje
(16. krog I. ženske lige, 17).
Sobota, 25.2.
Atletika
Ljubljana: dvoransko DP (od
10. ure).
Košarka
Polzela: Kovinotehna-Satex
(19. 30), Ljubljana: Litostroj-
Rogaška (1. krog A-1 moške lige,
19); Hrastnik: P. Laško-Helios
(1. krog lige za A-1, 20); Sloven-
ske Konjice: Comet-Olimpija ml.
(19), Velenje: Elektra-Ježica (1.
krog A-2 moške lige, 20); Mari-
bor: Maribor-Comet (18), Škofja
Loka: Odeja-Celje (6. krog I.
ženske lige, 20); Borovnica: Bo-
rovnica-Celje (19. 30), Prebold:
Mik Prebold-Snežnik (17), Šent-
jur: Kemoplast-Janče (4. krog
B moške lige); Ljubljana: Vič-
Rogla (3. krog C moške lige, obe
18); Podčetrtek: Podčetrtek-To-
plice (3. krog C moške lige, 19).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Celje Pivo-
varna Laško (druga tekma polfi-
nala končnice), Ajdovščina: Mli-
notest-Žalec (16. krog I. ženske
lige, vse 19); Sevnica: Sevnica-
Celje, Brežice: (17. krog II. mo-
ške lige, obe 20).
Vaterpolo
Portorož: Okolje-Neptun (5.
krog I. lige, 19).
nedelja, 26,2,
Nogomet
Velenje: Rudar-Maribor,
Ljubljana: Vevče-Publikum (16.
krog I. lige), Slovenske Konjice:
Dravinja-Radeče (polfinale po-
kala, vse 15).
Torek, 2S.2,
Rokomet
škofja Loka: Šešir-Gorenje
(povratna polfinalna tekma po-
kala za moške, 20).
Sreda, 1.,
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
BWC (19), Polzela: Kovinoteh-
na-Postojna (2. krog A-1 moške
lige, 19. 30); Škofije: Koper-P.
Laško (2. krog lige za A-1); Vele-
nje: Elektra-Comet (2. krog A-2
moške lige, obe 20).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna Laško-
Prevent (povratna polfinalna
tekma pokala za moške, 19).
Večll sklad, dve nagradi
v 23. krogu je bil nagradni sklad povečan na
20.000 tolarjev, med znova več kot sto kuponi
pa je bilo le na dveh pravilno izpisanih vseh
pet tipov: Pivovarna Laško - Slovan 1, Kode-
Ijevo - Gorenje 1, BWC - Kovinotehna 2, Ilirija
- Celje 2, Inntal - Jesenice 2.
Z žrebom sta nagrajenca Boštjan Pere iz
Žalca (12.000 tolarjev) in Ida Petrovič iz Celja
(8000 tolarjev). Nagradi bosta dobila po pošti.
Za sodelovanje v naslednjem krogu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 25.
februarja, ali če bodo najkasneje do 12. ure
istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v na-
šo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
logia: med snegom in deskami
Rogla je bila konec že drugič prizorišče tekmovanj v snovvboardu za pokal Ballantine's in West,
^, in 19. marca pa bo na Jasi še državno prvenstvo v veleslalomu in paralelnem slalomu,
•^terem bo naslov prvaka branil Boštjan Verdnik iz Griž.
ji.^.^jholj atraktivno je bilo tekmovanje v prostem slogu v snežnem kanalu na Mašin žagi (na
/^), ki je edini te vrste pri nas in je dediščina lanskega mladinskega svetovnega prvenstva.
^ tošnje se je v torek začelo v Zakopanih na Poljskem, med udeleženci pa sta tudi Staša Fijavž in
Uvr^"^ Kranjc (oba Rogla), ki je pred dobrim letom dni s 5. mestom zabeležil najboljšo slovensko
Foto: EDI MASNEC
it. 8. - 23. februar 1995
MOVL^DNIK
ŠPORT
181
Trma, zanos, želja
Košarkarska Inventura preti drugim delom prvenstva v A ligah — Rogaška In
Kovinotehna za prvaka. Pivovarna Laško v srednil skupini, Comet In Elektra za
obstanek
Košarkarji so prvi del pr-
venstva igrali skoraj pol leta,
v soboto pa z drugim krogom
začenjajo boj za končne uvr-
stitve. Osmerica v A-1 in A-2
ligi medsebojne rezultate pre-
naša, kandidati za mesta med
najboljšimi pa ne, ker se je
zgornji del moral odločiti le za
enega tujca, ki ga bo lahko
pred vsako tekmo zamenjal
z drugim.
Rogaška: trma
Pred sezono so igrali fanta-
stično v pokalu in v gosteh na-
digrali Konjičane ter Laščane,
start v prvenstvo pa je bil po-
lomija in med novembrsko
prekinitvijo je celo grozil raz-
pad. Nadaljevanje je bilo spet
vrhunsko in Rogaška celo
starta kot druga, s Kovinoteh-
no in Litostrojem z 2:0
v zmagah.
»Zaradi poškodbe smo tik
pred prvenstvom ostali brez
Mičunoviča in Petroviča, zato
je bil play Kosovac, ki je veči-
no lanske sezone počival. Do-
mača poraza s Heliosom in Ili-
rijo sta bila na srečo nepo-
membna, vzpon pa je bil bolj
posledica trme,« trdi trener
Srečko Žgajner, ki s klubom še
nima urejene pogodbe.
Igralci so dobili le oktobrski
del dolga in Virant je še enkrat
več obupal. Novi direktor Ti-
šma je zdržal le mesec dni in se
z januarjem poslovil, škriplje
pa celo pri opremi. »Cilj je vsaj
5. mesto in Koračev pokal, za-
radi zaloge točk pa odkrito'
merimo na končnico najboljše
četverice. V prvem delu smo
lahko marsikateri spodrsljaj
popraviU, v nadaljevanju pa
bo vsaka tekma pomembna in
veliko bo odvisno tudi od
uprave, ki Je vse bolj apatič-
na,« meni Zgajner. Po novem-
brskem štrajku so se igralci
nekako vdali v usodo, po dveh
tednih prisilnega počitka pa iz
trme začeli dokazovati, da si
košarka v Rogaški Slatini za-
služi boljši status. Nekatere
sporne zadeve (stari dolgovi)
še vedno niso razjasnjene,
v položaju status quo pa je
dvorana vedno bolj polna. Ma-
li pokrovitelji krepko prekaša-
jo gigante, zaslomba na pokro-
vitelja pa iz znanih vzrokov ni
več najbolj trdna. Se bo pono-
vila zgodba z žensko ekipo?
Kovinotelina: brez
Zaletela
Sobotna zmaga v Mariboru
je popravila oceno, ki je za
Evropo v vsakem primeru vi-
soka, za prvi del domače sezo-
ne pa morda celo pod povpreč-
jem. Najbolj boleč je seveda
neuspeh v polfinalu pokala,
zmage v Kranju, Ljubljani (Li-
tostroj) in Mariboru (BWC) pa
so odtehtale dva domača spo-
drsljaja.
Z januarjem so na Polzeli
končno urediU profesionalni
režim in zdaj Zrinski vodi tudi
dopoldanske treninge. »S STŠ
sem uskladil službene obvez-
nosti, po končani sezoni pa se
bom s klubom dogovoril kako
naprej,« o spremembi pravi
trener Kovinotehne, ki se na-
giba k zaposlitvi profesional-
nega trenerja. Polzelane so pe-
stile poškodbe, v soboto pa
ostali še brez Zaletela, ki bo
zaradi izpaha komolca moral
počivati najmanj mesec dni.
»Verjetno še dlje,« ocenjuje
Zrinski, ki ima med načrti za
drugi sezone zapisano uvrsti-
tev v končnico. Ob Petranovi-
ču so nosilci igre končno tudi
mlajši Tiller (23), Zaletel (22)
in Jagodnik (21), domači pa so
nekaj več priložnosti dobili le
ob poškodbah standardnih
branilcev. »Preveliki apetiti so
nas veljali uvrstitve v finale
pokala, žreb z dvema zapored-
nima tekmama na Polzeli pa ni
najbolj ugoden,« svari Zrinski,
saj po lanski evforiji Kovino-
tehna očitno počasi popušča.
Pivovarna Laško:
čas za zmage
Moštvo velikih načrtov ni
bilo najbolj prepričljivo (z In-
terierjem in Litijo je obakrat
izgubilo), a si je toliko prej za-
gotovilo končnico za napredo-
vanje, v kateri bo osamljeno
med ekipami iz Ijubljansko-
primorskega okoliša in zato bo
naloga še težja.
Poškodbe so skozi vso sezo-
no redčile zeleno-rumene vrste
in hitrejši začetek drugega de-
la prvenstva (All-star bo šele
4. marca) je dodatna nevšče-
nost. Zadnje priprave v Ra-
dencih so za malenkost dvig-
nile formo, v drugem delu pol-
sezone pa je bil izbor kvalitet-
nih igralcev že večji in s pra-
vim Golcem bi se morala do-
končno razigrati še Govc in
zlasti Starovasnik, ki še vedno
preveč niha. »Enkrat moraš
začeti zmagovati. Nihče nas ni
nadigral, podrejeni pa bomo le
zaradi določila o tujcih, ki jih
bodo Ilirija, Helios in K. zidar
lahko sproti menjavah,« meni
predsednik kluba Jože Sadar.
Laščani so v številnih nasko-
kih na drugoligaški vrh uspeli
le enkrat, zato nekateri v po-
razih z Interierjem in Litijo vi-
dijo mentaliteto večmh pora-
Za štiri mesta za uvrstitev v A-
1 ligo se razen Pivovarne La-
ško potegujejo še Ilirija, Heli-
os, K. zidar, Koper, Interier,
Litija in Idrija.
zov. »Ne, s psiho ne bo proble-
mov. Ključne tekme smo res
izgubljali, toda nikoli poprej
nismo bili tako dobro organi-
zirani. Veliko je pogojeno
z novo dvorano, zato tradicija
naj ne bi bila pomembna,« od-
govarjajo v Laškem, kjer brez
težav le ne gre. Termini
v Hrastniku so še vedno ne-
ugodni, za zadnjo tekmo
z Idrijo se bodo zaradi zasede-
nosti dvorane spet morali seli-
ti, toda cilj je še vedno A-1
liga.
Comet: edini
obdržali zmage
Konjičani so v svoji najslab-
ši sezoni imeli nekaj priložno-
sti za uvrstitev v zgornjo tret-
jino lestvice, a so že po tradici-
ji tesno izgubili vse ključne
tekme, ki se jih je v zadnjih
letih nabralo že najmanj deset.
Za tolažbo so edini klub, ki
v drugi del prenaša vse zmage
in z vrnitvijo Beniča (minuli
mesec je operiral meniskus)
računa na neposredni obsta-
nek. Novi trener Tumšek zna-
čilnih konjiških nihanj v igri
ni odpravil, ob že kar kronič-
nih poškodbah tudi bistveni
premiki navzgor niso opazni
in prihodnost je močno vpra-
šljiva. Tudi zaradi odhoda di-
rektorja kluba Hlasteca na Je-
zico (zamenjal naj bi ga Ro-
man Matavž), pa še igralce,
pokrovitelja in razvajene gle-
dalce bo v dosedanjem obsegu
A-1 liga: Qlimpija 26, Roga-
ška, Kovinotehna 22, Satex,
BWC, Triglav 20, Litostroj,
Postojna 19; A-2 liga: Olimpi-
ja ml. 26, Loka 24, Comet 23,
Slivnica 22, Jezica 21, Elektra
19, Gorica 18, Medvode 15.
težko zadržati v neatraktivni
A-2 ligi. Po večletni krizi se je
v zadnjih kolih prebudil mladi
Lušenc, veliko je pokazal tudi
Temnik, toda z branilci Comet
nikoli ni imel težav. Bolj so
sporna druga mesta, pa re-
kordnih šest porazov na do-
mačem parketu in zadnja tek-
ma z Olimpijo, ko so bili Siv-
ka, Šporar, Neiat, Plevnik in
Železnikar na igrišču vseh 45
minut...
Elektra: kritično
Zadnji (skoraj zanesljivo
Medvode) bo neporedno izpa-
del v B ligo, naslednji trije pa
bodo igrali končnico za obsta-
nek. Brez tujcev. Elektra brez
Rizmana pa je v sedanjih oko-
liščinah ekipa za B ligo, zao-
stanek pa je že velik.
Širitev šoštanjske dvorane
se je zavlekla za skoraj leto
dni, ekipa je ostala brez Kita-
ka in Plešeja, veliko pa bo od-
visno od prvih tekem nadalje-
vanja: doma Jezica in Comet,
gostovanje pri Gorici in doma
Medvode. S štirimi zmagami je
obstanek dosegljiv, s tremi
vsaj prednost domačega igriš-
ča (pet in šesti) v play-outu.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Zaletel (levo) bo zaradi izpaha komolca počival najmanj mesec
dni, Stavrov (desno) pa se po poškodbi gležnja šele vrača na
igrišče.
Zadrege s perilom
Spet sem na ameriškem
kontinentu. Lansko zimo sem
v Park Cityu in Stonehamu
tekmoval v tehničnih discipli-
nah, v naslednjih dneh pa bom
na Whistler Mountainu in
Aspnu v smuku in dveh super-
veleslalomih za svetovni
pokal.
Za tritedensko turnejo se je
nabralo veUko prtljage. Trije
pari smuči za superveleslalom,
dva za smuk, ter po en par za
slalom in veleslalom, ker bova
s Koblarjem vmes štartala še
na kakšni tekmi Fis. Čevlje
imam le ene in čeprav ima
Nordica poseben model za
smuk, sem se že pred časom
odločil za bolj univerzalno
opremo.
V smuku bom najbrž štartal
kar s smučmi za SG. V zavojih
so bolje vodljive, zato je na
tehnično zahtevnejši progi re-
zultat lahko tudi za sekundo
boljši. Enako je na državnem
prvenstvu storil Jovan in dobil
oba smuka, zato nestrpno ča-
kam novi start, saj je od zadnje
tekme svetovnega pokala
v Kitzbvihlu minil že dober
mesec dni.
Na daljših turnejah, ki so
povezane tudi s selitvami, j
največ   zadreg   s   periloi
V ZDA ima praktično vsak ho
tel pralnice na žetone, ki so
sorazmerno poceni in zato si
nekatere stvari sproti opere-'
mo. Pogosto garderobo tudi
dokupimo, saj je perilo skoraj
cenejše kot pri nas in tako pre-
živimo večtedensko odsotnost.
V vsakem primeru smo ude-
leženci svetovnega pokala že
samo zaradi smučarske opre-
me obkroženi z gorami prtlja-
ge. Na torbe, kovčke in neštete
pare smuči sem se sčasoma na-
vadil, na ameriški kontinent
potujemo vsaj dvakrat letno in
že vnaprej približno poznamo
dostope do prizorišč smučar-
skih tekem. Večinoma gre za
znana središča, zato se tudi
vsakodnevnim potrebam hitro
prilagodimo.
Športna dvorana kmaiu pod strelio
v Šoštanju so dlje časa načrtovali širitev osnovnošolske dvorane, ki bo imela že kar podobo
športnega objekta. Vegrad naj bi dvorano pri osnovni šoli Biba Ročk dokončal marca ali
v začetku aprila, do takrat pa bodo šolarji še vedno v stari telovadnici Partizana.
Denar za gradnjo so pridobili iz samoprispevka, investicijska vrednost pa znaša okoli 72
milijonov tolarjev. Finančno so gradnjo podprli še v Rudniku lignita Velenje in nekaterih
delovnih organizacijah. Športna dvorana bo velika 34 x 37 m in bo opremljena s tribunami za tisoč
gledalcev. Uradno naj bi jo izročili namenu maja ob velikem krajevnem jubileju, ko bo Šoštanj
praznoval 220-letnico osnovnega šolstva.
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Št. 8. - 23. februar 1995
i9
PISMA BRALCEV
NOViTIONIK
ODMEVI
gospoda Oseta
Oset VII
Gospod mag. Peter Volasko
iz Ljubljane verjetno ni kdor-
cigabodi. Ima namreč nepre-
cenljive zasluge za Demos in
SLS Saj kot sam pravi, je celo
Ijoter njenega imena. To naj bi
pornenilo, da je njen dober
poznavalec in prijatelj. Ven-
dar iz njegovih del tega ni mo-
goče zaslediti. Tu se ne razli-
kuje veliko od ideologov SKD,
g Peterleta in g. Umka.
pogled z ljubljanskega gra-
du na modro nebo je mogoče
(jrugačen, kot iz okolice. Ven-
dar to dejstev ne spremeni.
Ljudje se združujejo, če
ijnajo iste interese, hotenja,
načela. Če pa imajo samo iste
interese, načela pa diametral-
no nasprotna, govorimo o ne-
načelnem združevanju.
Našo vlado, ki jo sestavlja
trojna koalicija, ne zdnižujejo
nikakršna načela, ampak sa-
mo sla po delitvi dobrin in pa
preprosto »biti zraven«. Re-
zultate takšnega vladanja ob-
čutimo vsi državljani. Spom-
nim naj samo na oškodovanje
družbenega premoženja in na
»jugoslovanski dolg«, ki ga bo-
mo pač plačali Slovenci. Pri
tem imajo krščanski demoki-a-
ti v »lasti« celo represivno mi-
nistrstvo. Ljudski rek pravi,
da kdor vrečo drži, je prav ta-
ko kriv, kot tisti, ki krade.
S tem bom končal polemiko,
ki ima zgrešen naslov. Bralci
in volilci si pač sami ustvarja-
jo sliko o dogodkih na politič-
ni sceni in njenih protagoni-
stih.
ROMAN OMERZU
Celje
Aispoda Oseta
Oset (zadnjič)
V tej rubriki teče že nekaj
tednov vroča polemika, v ka-
teri so se skresali gospodje Mi-
ran Šneberger iz SND, magi-
ster Peter Volasko iz SKD, Ro-
man Omerzu iz SLS in neod-
visni Gregor Uranič. Začel jo
je Šneberger, ki se je obregnil
ob opurtunizem in konformi-
zem SKD ter hitro prižigajočo
se politično zvezdo gospoda
Alojza Oseta. Nadaljevalo se je
s konvertitstvom, ki ga je SKD
poočital Gregor Uranič. Kon-
čalo pa se je zaenkrat tako, da
je magister Volasko malo bra-
nil SKD, malo pa upravičeno
ošvrknil vso desnico, ki se ne
zna povezati.
Po maratonskem odstopa-
nju s funkcije zimanjega mini-
stra je pridobil Lojze Peterle
veliko časa za razmišljanje
o sebi in stranki. Kot že več-
|u'at, mu je pri tem tudi tokrat
izdatno pomagal dr. Dimitrij
Rupel, ki je v Sobotni prilogi
l^ela prostodušno priznal, da
so zadrževali SKD v koaliciji
tudi zato, da se desnica ne bi
jnogla poenotiti. To je sodu iz-
■^ilo dno.
Lojze Peterle je nenadoma
Ugotovil, da doživlja stranka
^ koaliciji le še ponižanje za
Ponižanjem. Pretreslo ga je, da
^^lo to, da so koalicijskima
Partnerjema pomagali odstra-
'^ti Janeza Janšo, ni utrdilo
^'raiJcinega položaja v tej
Ruščini. Začel je že skoraj is-
^^^no obžalovati, da tistega
Ponedeljka, ko so v državnem
?ooru odstavljali Janšo, ni pri-
^1 pred parlament med pro-
ptnike, ki so bih sami krist-
al- Tako takrat, ko je bil še
ni slišal" dragocenega na-
, ^l^a, ki so ga skandirali za-
^^•"Dljeni zborovalci: Peterle,
Dudi se! Ne zatiska si več oči
Pfed resnico, da je šlo od tiste-
dne s stranko le še navzdol.
IJokopal se je do krutega
^^'5'^nanja, da po eni strani
^^Jooljši slovenski kristjani
niso v SKD in da je po
r^^gi strani stranka doživela
•f^^eUk osip. Tako so brez ob-
^^ovanja dovolih, da je odšel
najeminentnejši član stranke
Viktor Blažič, da so ob odhodu
Narodnih demokratov nekate-
ri odpirali šampanjce in da jim
je dokončno odleglo ob izstopu
krščansko socialnega krila.
Nič manj ga ni prizadelo, ko je
ugotovil, da stranka v koaliciji
sploh ne uresničuje svojega
programa.
Ko je Peterle analiziral
vzroke za tako stanje, je ugo-
tovil, da se je obdal v poslan-
skem klubu, izvršilnem odbo-
ru in v svetu stranke s preveč
karieristi, ki jim gre le za do-
bro plačane službice in razne
ugodnosti. Res je, da ga še bolj
grdo lomijo v LDS in ZLSD,
vendar pa to ni nikakršna to-
lažba, saj v teh strankah niso
nikoli častili deset božjih za-
povedi. Peterle je tudi spoznal,
da je stranka organizirana
najbolj centralistično in da jim
je služilo članstvo le za glaso-
valni stroj. Ko je slišal, da bo
tudi slovenska škofovska kon-
ferenca razpravljala o tem, ali
je SKD še vredna pridevnika
krščanski, pa je dokončno
sklenil, da bo odločno ukrepal.
Sklical bo izredni kongres
SKD. Na njem bo predlagal,
naj članstvo razreši celotno
vodstvo stranke, nakar bo
obračvmal še z nekaterimi po-
drepniškimi in nenačelnimi
vodstvi občinskih odborov ter
bo sam odstopil in predlagal
združitev s SLS, kar vse bo
sprejeto z aklamacijo. Podob-
no bo ravnal tudi samovšečni
predsednik SLS Marjan Po-
dobnik. Tako bo prišlo v korist
Slovenije do nove ugledne in
močne ljudske stranke. Skupaj
z Janševo SDSS bosta pre-
močno zmagali na predčasnih
državnozborskih volitvah in
pod Alpe se bodo spet vrnila
pravica, red in poštenje.
MIRO GRADIČ,
Celje
Duh zlaganosti
in sprenevedanja
oli 5. obletnici
Demosa
Asociacije na ta naslov mor-
da osvetlijo dejstva, da se je
proslave pripravljene s strani
gospoda Milana Dobnika iz
Žalca in posebne slovesnosti,
udeležilo le skromno število
strankarskih prvakov s pred-
sednikom SKD gospodom Loj-
zetom Peterletom.
Po informacijah v časopisih,
kjer se je oglasil g. Lampret
menim, da dokler bo demokra-
cija pogojena z ljudmi piščeve-
ga formata, ki je s svojo zlaga-
nostjo vzel vse, kar je demo-
kracija obetala in še ponuja,
bo duh Demosa mrtev in farsa.
Gospod Janez Lampret na-
mreč vse prehitro pozablja ka-
ko se je profiliral na poslanski
stol ob rojstvu parlamentarne
demokracije. Pozabil je na po-
slanske obljube dane svojim
volivcem in davkoplačeval-
cem, ki so mu omogočili, da je
mojstrsko že ob samem začet-
ku ob relativnih idejah obvla-
doval premnoge funkcije, s ka-
terimi je barantal levo in des-
no, formalno, javno in podtal-
no. Vzel si je vse pravice, da si
je v malho, prazno vrečo metal
vse in tudi, kar ga je oviralo na
poti za njegove ambiciozne ci-
lje. Njegova zlaganost s popa-
čeno vestjo še kotira tako kot
nekoč, ko so mu ob začetku
njegovega predsednikovanja
SKD v Celju dobrovoljno in
velikodušno stopali ob stran
premnogi z edino željo, da bi
slovenska pomlad in demokra-
cija bila pravična za vse.
Gospod Lampret je hotel ve-
liko več! V boju za direktorsko
mesto generalnega PTT Slove-
nije v Ljubljani si je obetal še
več kot mu je prinašala po-
slanska pokojnina. Ob neuspe-
li kandidaturi in boju za
oblast je grozil, da bo, če bo
treba, vložil tožbo na Medna-
rodno sodišče. Vrh SKD je iz-
bral slabšo od boljše možnosti,
gospod Lampret je postal svet-
nik generalnega direktorja
PTT Slovenije. Njegove zaslu-
ge za slovensko demokracijo
so pač brezmejne. Navkljub
hudi obremenjenosti s funkci-
jami, je brezkompromisno šel
v boj za funkcijo na lokalnem
nivoju. Strategija mu je prine-
sla mesto svetnika v novi
mestni občini v Celju.
Celjska SKD je ravnala po
vzoru vodstva v Ljubljani in
»glavnim svetovalcem« je
z mladim neizkušenim pred-
sednikom uspela manipulaci-
ja, s katero je presegla sam
vrh.
Z združeno desnico bi SKD
na lokalnih volitvah obdržali
svojo pokončnost in z uspe-
hom bi bili tudi zdravo misle-
či. Proporcionalni sistem voli-
tev je zagotavljal uspeh vsaj
prvemu kandidatu. Janez
Lampret pa je z represalijami
preprečil sodelovanje z drugi-
mi strankami, ker bi ga to pri-
sililo v start s spodnje strani.
Lampretovo navajanje, da je
med SKD najmanj bivših ko-
munistov drži, saj se je bal še
pravoverne pameti. Z metoda-
mi podtikanja, ustvarjanja su-
ma, z etiketiranjem o domnev-
nem članstvu ZK pa je sam
najbližji boljševiško komso-
molski praksi. Kot nekdanji
predsednik celjskega Demosa
se še danes čuti poklicanega,
da pravoverno ločuje zrno od
plev. Odkriva janičarje, se
oglaša v prid slovenskega jezi-
ka in kulture, poudarja pomen
Prešerna in Slomška, da ne
uporabljamo jezika hlapcev in
dekel.
Z ostrimi napadi na komu-
niste in njihov režim pozablja,
da je le on v najtršem obdobju
tega režima pridobil možnost
za študij prava in sodniški iz-
pit, h kateremu so bili pripuš-
čeni le uporabni, obetavni,
preverjeni v prid ideje in raz-
cveta obstoječega režima. Že-
lim ohraniti vsaj delček svoje
krščanske kulture, skozi kate-
ro se identificiram s SKD, zato
tem dejstvom ne bom dodajala
maratonskega števila napak.
Pred dvema letoma sem te-
mu gospodu pri polnočnici is-
kreno segla v ponujeno roko,
upoštevajoč, da smo ljudje
podvrženi večnemu spremi-
njanju iz dobrega v slabo in
obratno. Že takrat in mnogo-
krat pozneje bi v obraz zaslu-
žil krepak pljunek. To pa seve-
da ni krščansko, ko gre za
uglednega gospoda, ki je kot
tak uporaben tudi za gospoda
Peterleta.
Slovenska pomlad pa je še
daleč...
Farso na temo naslova
ustvarjajo Lampret in njemu
podobni, ki so z zlaganostjo
v blišču demokracije prezrli
svojo lastno duhovno bedo.
SILVA ŽELEZNIK,
Celje
Ogorčeni župnik
Krajani in farani Šentru-
perta in podružniških cerkva
Šentrupertske fare sv. Petra in
sv. Barbare, smo ogorčeni nad
govoricami in vsemi časopis-
nimi namigovanji, da je nedo-
pustno, ker je bila v naši cerk-
vi modna revija.
Zelo nas čudi tudi ravnanje
cerkvenih oblasti, češ da bi
moral zaradi tega iz naše fare
tudi naš priljubljeni gospod
Izidor-Dori Pečovnik. Vseka-
kor bi se vsaj ta oblast morala
zavedati svoje pretekle vloge
in zgodovine, katero tako radi
poudarjajo, da so bili nosilci
šolstva, kulture, sociale, itd.
Mar ni v sedanjem času tudi
moda in vse v zvezi z njo tudi
kultura, še posebno, če je bila
modna revija pripravljena in
izvedena na visokem kultur-
nem nivoju, ki nikakor ni mo-
gla žaliti ali sramotiti cerkve
in njenih visokih predstav-
nikov.
Vsekakor pa bi želeli pouda-
riti, da je gospod Pečovnik kot
dušni pastir izredno priljub-
ljen, da je organiziral ali pa
pomagal organizirati vse ak-
tivnosti, ki so se v kraju oprav-
ljale in je vprašljivo, če bi ne-
katere sploh zaživele, če ne bi
bilo njegovega ogromnega po-
žrtvovalnega dela in naporov.
Mar ni prav, da se stvari do-
gajajo tam, kjer so ljudje? Če
je, kar pa smo mi prepričani
da je, se pri nas to lahko zgodi
samo v cerkvi, ker pač nimamo
drugega objekta, kot so pov-
sod znani kulturni domovi
z dvoranami, ki so jih premno-
gi kraji dobili v času socializ-
ma, mi pa smo bili nerazviti in
tako odmaknjeni od občinske-
ga dogajanja, da nam žal tudi
socializem ni dal nobenega
kulturnega hrama.
Torej se zbiramo tam, kjer je
prostor in kjer je volja po na-
predku in kjer je prizadevanje,
da ljudje ne bi bežali iz pode-
želja, da dobijo kulturne do-
brine tudi v svojem kraju.
Vsekakor želhno poudariti,
da je bilo v naši cerkvi mnogo
gostovanj pevskih zborov, in-
strumentalnih zasedb..., ven-
dar vse to ni motilo nikogar,
pa naj ne moti tudi ta revija, ki
smo jo mi vzeli za svojo, ker
sicer mnogi izmed nas nikoli
ne bi imeli priložnosti videti
kaj podobnega.
Krajani apeliramo tudi na
cerkvene oblasti, naj puste do-
brega župnika med svojimi fa-
rani, ker ga imamo radi, ga
spoštujemo in načrtujemo še
mnoge skupne akcije v dobro-
bit celotnega kraja in fare.
BOGDAN PUSAR,
Olešče nad Laškim
Zavladali so
stranicarski
predsodki 1.
»Izjave in pogledi g. Dobni-
ka, žalskega župana, ki ste jih
objavih v intervjuju pretekh
teden v Novem tedniku, so
njegovo osebno razumevanje
zadev in kažejo ozko strankar-
sko usmerjenost, ki jo vgrajuje
v svoje delovanje kot župan,
s čimer pa se ne moremo stri-
njati.
Vse, kar piše g. Dobnik o po-
membni vlogi propadlega De-
mosa pri »tistih časih« velja
tudi za druge stranke, celo še
bolj. Zato proslava, na katero
je napovedoval prihod stran-
karskih prvakov samo desnih
strank iz Ljubljane (ki pa so
bili pametni in niso prišli), ne
more biti občinska proslava.
Zato je ne sme financirati na
račun davkoplačevalcev in ne
sme sam presojati, kaj je ob-
činska proslava in kaj je veliko
denarja. Zapravljati se ne sme
niti malo niti veliko denarja.
Ne strinjamo se z mnenjem
g. Dobnika, da je Demos nada-
ljevanje narodno osvobodilne-
ga boja. Takšna primerjava ni
primerna, kot tudi ne pripiso-
vanje zaslug pri osamosvaja-
nju Slovenije samo Demosu.
ZLSD je v prejšnji številki
»Savinjčana« predlagala ob-
činskemu svetu prevzem po-
kroviteljstva nad proslavo 50-
obletnice zmage nad fašiz-
mom, kar pomeni tako materi-
alno kot vsebinsko. Tako po-
memben dogodek praznuje vsa
Evropa. Vendar pa g. župan te
pobude ni sprejel, ne čuti po-
trebe po organiziranju občin-
ske proslave, prepušča jo bor-
cem z izjavo »ki jo bodo najbrž
organizirali borci.« To pomeni
za našo stranko omalovaževa-
nje resnično pomembne oblet-
nice. S tem se z njo ne strinja-
mo in pozivamo župana k ak-
tivnejšemu sodelovanju pri or-
ganiziranju proslave zmage
nad fašizmom.
Tudi če bi občinska uprava
delovala brez napak, je težko
dopustiti poučevanje med red-
nim delovnim časom, posebej
pa še, če delo ni opravljeno
v redu. G. županu zmanjkuje
časa za prebiranje Uradnih li-
stov, da bi poznal zakone,
strokovnjakom - poznavalcem
zakonov ne verjame, dopušča
sprejemanje nezakonitih skle-
pov na svetu občine, povzroča
dodatne stroške davkoplače-
valcem (napačno poslane po-
ložnice). Ko pa ga občinski
svetniki opozorijo na napake,
postane to opozorilo »stran-
karski interes.« G. župan, ne
moremo se strinjati z vami!
Dokler bodo v občinskem
svetu dovoljena vpitja svetni-
kov desnice, da desnica ne po-
trebuje opozicije za sprejema-
nje sklepov, da so to sposobni
zaradi večine v svetu storiti
sami (čeprav tudi takšno po-
četje spravljajo pod plašč de-
mokracije) in jim pri tem ne
nasprotujeta niti župan in niti
predsednik sveta, je težko kri-
viti opozicijo nekonstruktiv-
nega delovanja.
Popravni izpiti iz demokra-
cije in zakonitosti je žalski ob-
činski svet že moral prestati.
Demokracije, strpnosti, upo-
števanja mnenj tudi opozicije
in poštenega ravnanja se ne
sme učiti na napakah, ki jih
plačujemo davkoplačevalci.
Žalska občina spada med ti-
ste, ki z muko sprejemajo za-
časen statutarni sklep, kjer
župan še ni pripravil sistema-
tizacije občinske uprave, ki ni-
ma sklepa o začasnem financi-
ranju aktivnosti in ki nima
urejenih še veliko drugih stva-
ri. Prav pripravljenih predlo-
gov za reševanje resničnih
problemov občine pa do sedaj
z županove strani nismo preje-
li. Ali torej res lahko trdi, da je
delo dobro zastavil?«
ZLSD OO Žalec,
FRANC TRATAR
Zavladali so
strankarski
predsodki II.
z zanimanjem sem prebral
v zadnji številki intervju z gor-
njim naslovom. Res so zavla-
dali v žalski občini strankar-
ski predsodki, vendar tudi po
vaši zaslugi gospod župan
Dobnik. Na volitvah ste nasto-
pili kot nestrankarski kandi-
dat, sedaj pa ste v imenu obči-
ne organizirali strankarsko
prireditev in jo plačali z ob-
činskim denarjem. Zlorabili
ste svoj položaj župana in za
nos potegnih vohvce, ki so vas
volili tudi zato, ker so bih siti
političnih strank.
Interesantna je vaša razlaga
zakaj ste organizirali to stran-
karsko prireditev. Mesto in
vsa dolina naj bi bila v času
osamosvajanja v ospredju do-
gajanj. Verjetno je mišljeno
v Sloveniji. Iz razhčnih memo-
arskih del, ki danes izhajajo to
ni razvidno. Najbrž avtorji teh
del namerno zamolčijo vlogo
in pomen mesta in doline in
nekaterih posameznikov
v njej. Poznano mi je odločno
delovanje štaba teritorialne
obrambe glede predaje orožja
takratni armiji, vse ostal pa
ne. Da ne bodo poznejšim ro-
dovom neodkrite zasluge teh
posameznikov vas pozivam da
že,.-enkrat javno pojasnite to
delovanje. Kot vem je bila Sa-
vinjska dolina takrat enotna
ne glede na strankarsko pri-
padjiost in zakaj naj bi naen-
krat le Demos imel zasluge za
osamosvojitev in zato potreba
po proslavi.
Se bolj čuden pa je vaš prin-
cip glede plačevanja stroškov.
Ali ne ločite, da je Demos poli-
tična grupacija, ki naj jo fi-
nancirajo v njo vključene poli-
tične stranke, zveza borcev pa
nepolitična organizacija ude-
ležencev narodno osvobodilne
borbe. Zato vsako takšno pri-
merjavo odločno odklanjam.
V intervjuju izjavljate, da bo
iz proračima plačana proslava
ob 50-letnici zmage nad fašiz-
mom, ki jo bodo najbrž orga-
nizirali borci. Kaj se vam ne
zdi, da bi morala takšno pro-
slavo organizirati občina, po-
sebno sedaj ko ste pokazali
takšne sposobnosti za organi-
zacijo proslave (strankarske).
Z vašim delovanjem kot
mnogi občani nisem zadovo-
ljen.
TONE DELAK,
Žalec
Val podražitev
takoj po volitvali
V.
o, sveta preproščina, g. De-
lak! Toliko črnila ste porabili
zato, da ste poskušali »analizi-
rati« moje analitične poglede
na upokojensko problematiko.
ki je resnično vredna pozorno-
sti in hkrati niste uspeli argu-
mentirano spodbiti niti enega
izmed dejstev, ki sem jih nave-
del glede DeSUS v potrditev
resničnosti ugotovitev ge.
GrobeLnikove. Po drugi strani
pa je dejansko žalostno, da se
morate upokojenci še vedno
boriti za svoje pokojnine pre-
ko »udinjanja« vsakodnevni
politiki kot trojanski konji
slovenske neo-komunistične
provenience.
Namenoma sem izpostavil
vašo politično stranko, De-
SUS, ki je marsikateremu
upokojencu še kako znana.
Predvsem po 1. 1991, ko se je
DeSUS ustanavljal. Takrat se
je denar za upokojensko re-
kreacijo namenjal predvsem
za ustanavljanje stranke De-
SUS kot celote in njenih OO.
Denar za rekreacijo so preko
Društev upokojencev Sloveni-
je prejeli samo tisti upokojen-
ci, ki so podpisali pristopno
izjavo za vaš DeSUS. To je ne-
izpodbitno dej.stvo, g. Delak in
vas lahko resnično zbode v oči,
ali pa vas morda niti ne, zato
mi nikar ne pošiljajte progra-
ma DeSUS, saj papir vse pre-
nese. Tudi manipulacije z res-
ničnimi dejstvi! Tako vam je
uspelo »skupaj zmahati«
19.000 upokojencev, s kateri-
mi sedaj opletate, hkrati pa si
lastite prizadevanja za odpra-
vo vseh tegob in težav 450.000
slovenskih upokojencev in
okoli 170.000 slovenskih inva-
lidov. G. Delak, ali ne veste
(ali pa morda še kako veste!?),
da slovenski neokomunisti po-
spešeno »pristopajo na oblast«
z vsemi sredstvi (diskreditaci-
ja, likvidacija) in bodo za do-
sego svojih ciljev uporabili vsa
sredstva? Prav tako bodo upo-
rabili vse generacije (od do-
jenčkov v jaslih do vas, sloven-
skih upokojencev).
Tako gre (pač) to... spošto-
vani g. Delak, zato je polemika
še kako potrebna in predvsem
koristna pa čeprav izjavljate,
da me ne poznate. Slednje dej-
stvo navsezadnje sploh nič ne
pomeni, važno je le »nalivanje
čistega vina.«
GREGOR URANIČ,
Celje
PREJELI
Javno vprašanje
Golnikom
Ceiisko SNS
Glede na zadnja dejanja in
izjave prvaka SNS, Zmaga Je-
linčiča (v mislih imam napad
na človeka z rdečo kravato in
Jelinčičevo zavzemanje za na-
vezavo stikov z ZRJ), je več
kot očitno, da je Jelinčiča in
njegovo SNS že »kupU« vse
bolj agresivni prosrbski lobi,
ki deluje v Sloveniji. Sloven-
ska nacionalna stranka se bo
lahko mimo preimenovala
v t.i. Srbsko narodno stranko
(kot je že registrirana na Hr-
vaškem). Vsled tega sprašujem
eminentne čelnike celjske SNS
(g. Ekselenskega, g. Lorenča-
ka, g. Smodilo in g. Prezlja),
kako dolgo bodo še včlanjeni
v takšni stranki, ki jo zastopa
takšen človek kot je Zmago Je-
linčič.
To vprašanje jim namenjam
predvsem zaradi tega, ker jih
še vedno smatram za ponosne
nacionaliste oz. menim, da so
še vedno predvsem Slovenci in
tudi Celjani. V pričakovanju
njihovega odgovora še vedno
upam, da niso podlegli finanč-
nim »drobtinicam«, ki jim jih
kdaj pa kdaj nameni njihov
gospodar v Ljubljani, prav ta-
ko pa tudi dvomim, da so že
podlegli bednemu blesku
(ukradenega) blindiranega
mercedesa, ki je vreden okoli
300.000 mark davkoplačeval-
skega denarja. Sicer pa Jelin-
čič že ve, zakaj se mora naoko-
li voziti v blindiranem vozilu.
GREGOR URANIČ,
Celje
Št. 8. - 23. ff«bruar 1995
NO^y^NIK
REPORTAŽA
Slovo ceste smrti?
Dela na avtocesti Hoče-Arla vas potekalo po načrtu — Vrtanle preilora Pletovarle tik pred koncem
DARS je pričel maja 1994
z izgradnjo avtoceste Hoče-
Arja vas. Ta cesta, bolj zna-
na kot Slovenika, je terjala
že ogromno življenj. Največ
nesreč se je zgodilo tik pred
ali v predoru Pletovarje, kjer
delavci sedaj vrtajo nov
predor.
Že od maja lani ima člo-
vek, ki se vozi po cesti, rezer-
virani za motorna vozila, od
Arje vasi do Maribora, obču-
tek, da se vozi po velikem
gradbišču. Povsod so ogrom-
ni gradbeni stroji, nad cesto
so žerjavi nadnaravnih di-
menzij, pred predoroma Ple-
tovarje in Golo rebro pa vr-
talni stroji, buldoržerji...
Trenutno dela na terenu
v okviru celotnega projekta
okoli sedemdeset delavcev,
glavni izvajalec del pa je po-
djetje Gradiš Maribor v ko-
operaciji z drugimi izvajalci,
specializiranimi za posa-
mezna področja.
Potek del
Ko se s fotoreporterjem
pripeljeva iz predora Pleto-
varje, ob vstopu na enega
številnih gradbišč ob cesti
ustavim delavca, ki pere ko-
lesa tovornjakov. Jasno, pra-
vi, dela je dosti, lenari nUiče.
Vsak delavec, projekt, vsak
tovornjak, vsak stroj, pa je,
kot lahko vidi vsak voznik,
ki ga pot zanese na to cesto,
le delček ogromnega si-
stema.
Vse mora potekati bre-
zhibno. Kot je povedal vodja
nadzora DARS, Jože Herga,
ki smo ga srečali v »centru«
celotnega projekta, v hišici
pod gradbiščem, so se dela
začela na odseku, imenova-
nem tri tri. »Gre za viadukte,
ki so izredno veliki objekti,
in zaradi zahtevnosti del se
je celoten projekt začel
z gradnjo teh.
Sicer pa smo z gradnjo za-
čeli na objektu Skedenj 1,
sledil je objekt Skedenj 2,
vmes pa sta most in predor,
ki smo ju pričeli graditi poz-
neje. Z deli v predoru Pleto-
varje smo pričeli avgusta '94,
Golo rebro pa bomo začeli
graditi marca. Izvajalec del
je pretežno Gradis-Nizke
gradnje Maribor. Dela pote-
kajo po načrtu, na objektu
Skedenj 1 smo začeli že jese-
ni postavljati stebre za grad-
njo viadukta. Ob opisanem
projektu pa poteka še eden,«
je povedal Jože Herga.
»Vzporedno z gradnjo ceste
bomo strugo reke Žičnice
speljali v propust, ki bo v ce-
loti pokrit, posejan pa bo tu-
di s travo...
Ob propustu je speljana
tudi nadomestna cesta; tam
namreč trasa ne more pote-
kati. Propust pa bo ščitil tu-
di pred plazom, tako da ne-
varnosti, da bi plaz zasul ce-
sto, ne bo več.«
Kot je povedal Jože Herga,
časovno dela potekajo po na-
črtu. »Izvajalci se načrtov
držijo. Imamo reden teden-
ski pregled nad načrti in po-
tekom del tako časovno kot
tudi finančno.«
V vsej dolini je okoli šest-
deset, sedemdeset delavcev,
ki jih iz Maribora na delo
vozijo z avtobusi. »Moramo
se držati rokov,« razlaga
Herga, »tako da nas vreme
ne sme ovirati. Če hočemo
uresničiti plan - petletni rok
avtocestne izgradnje - mora-
mo delati ob vsakem vreme-
nu - če je le mogoče.«
Večino zemljišč, ki so po-
trebna za izgradnjo avtoce-
ste, je država odkupila. Lo-
kacije, ki jih potrebujejo le
v času izgradiije avtoceste,
pa so vzeli le v najem in
z lastniki podpisali pogodbe.
V času, ko se pogovarjava
z Jožetom Hergo, pride
v njegovo pisarno starejši
moški in se pritoži, češ, kaj
so naredili z njegovo zemljo.
Pravi, da to ni bilo v skladu
s pogodbo, da jih bo tožil...
Herga mu pove, da se mora
obrniti na vodjo gradbišča,
ki je z Gradisa, in mu svetu-
je, naj počaka s tožbo dva
meseca. »Kot piše v pogodbi,
bodo izvajalci zemljišče po
uporabi uredili, da bo takšno
kot prej,« ga potolaži. Poz-
neje pa mi pove, da je v po-
godbi tudi tbčka, po kateri
morajo izvajalci za morebit-
no škodo, ki bi jo povzročili
ob uporabi najetega zemljiš-
ča, plačati odškodnino.
Pletovarje
In predor Pletovarje? Delo
v predoru samem je seveda
najbolj nevarno. Dva delav-
ca sta se pri vrtanju že po-
škodovala, vendar k sreči ni
bilo nič hujšega. Paziti je
treba na metan, na skale, ki
se krušijo... Vsakemu tovor-
njaku, ki pripelje od tam, pa
zaradi čudne mešanice broz-
ge in prahu, vode in blata,
operejo gume, preden gre na
cesto.
Do preboja tunela manjka
še nekaj več kot sto metrov.
Kopati so začeli konec avgu-
sta lani, predor pa naj bi bil
končan do aprila. Kopljejo
v treh izmenah, štiriindvaj-
set ur na dan. Tako bo vse
dokler predor ne bo prebit.
In kdaj naj bi bil projekt
»Odsek Hoče-Arja vas« kon-
čan? Jože Herga datuma ne
more povedati, pravi le, da je
celoten projekt zastavljen za
pet let.
Sedaj v to že lahko verja-
memo. Vsaj glede na številne
delujoče delavce, stroje in do
sedaj vidne rezultate dela,
avtocesta Hoče-Arja vas ni
več utopija. Kot kaže, bo
kmalu napočil čas, ko se voz-
niku, ki se odpravlja na to
cesto, ne bo več treba iz dne-
va v dan spraševati, ali se bo
domov vrnil živ...
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Objekti pred predorom PlettM
»Center* celotnega projekta ji
Nosilci za novo cesto so že postavljeni, predor Pletovarje pa naj bi izvrtali do aprila.
Ženinu so šrangarji zaračunali ši
Oh, rožce dišeče cvetele so nam,
Tud ptičke veselo prepevale nam.
zdaj s solznimi očmi
slovo jemljemo mi,
od veselih in kratkih noči.
(Voglarska iz Šmartnega ob Paki)
Župnik Dragotin Ripšl, ki je
zapisal »Svatbene navade pri
štajerskih Slovenih v okolici
Laškega«, ni niti z eno samo
besedo omenil šranganja. Opi-
soval je ohcetne šege svoje do-
mače fare. Tudi v Štrekljevi
zbirki ljudskih pesmi je 217
svatovskih pesmi, a v komen-
tarjih ni niti besede o »šranga-
nju«. So seveda »prežarske«
pesmi, pri nas bolj znane kot
voglarske ali kobilčarske, ven-
dar omenjane v zvezi s petjem
nevesti za krancelj na predve-
čer ali na prvi svatbeni večer.
Sama beseda »šranga« (po
nemško die Schranke), torej,
zapornica, sicer še ne pomeni,'
da bi šega morala biti prinese-
na od severnih sosedov. Bolj se
ponuja drugačna razlaga, ki bi
jo bilo treba seveda raziskati.
Gospod Ferdo Lukner, ki je bil
še pred letoma župnik v Šmar-
jeti pri Rimskih Toplicah, je
pri pregledovanju župnijske
poročne knjige ugotovil, da je
še do nedavnega bilo malo po-
rok »čez Savinjo«, kljub mostu
in nekdanjim »brodom«. Reka
ni samo naravna ovira. Leta
1797, ko je bila iz vasi, naselij
in posamičnih hiš okoliških
župnij ustanovljena nova fara
sv. Marjete, je bila reka še ved-
no meja. Kot naravne ovire:
reke, visoki hribi, razsežni
gozdovi, so bile župnijske meje
tudi neke vrste pregraje. Cerk-
vena razmejitev je bila veliko
bolj živa od politične. Skupni
prazniki, šole, trgovina, gostil-
ne, pokopališče so bolj na go-
sto prepletu stike med ljudmi.
Ker pa so bili kmečki ljudje do
zemljiške odveze z zemljo vred
pravna last gosposke, se izven
fevdnih okolišev sploh niso
smeli gibati. Zategadelj uteg-
ne biti »šrangarija« manj sta-
rinska šega, kot se zdi, in tudi
obnavljanje' te šege, ki tu in
tam zaživi še danes, ima zelo
raztegljiva »pravila«. Eno od
pravil, ki ga dandanes zelo ši-
rokogrudno kršijo, je, da se
med »šrangarje« vrinejo ože-
njeni, celo kar priletni možje.
Opravičilo za to naj bi bilo, da
so fantovske pevske skupine
redke, da brez starejših pevcev
ljudskega petja ni. Fantje bi se
že radi postavili, vtaknili
kakšno odkupnino v žep, a kdo
bo pel? Na novo komponirane,
narodno-zabavne popevke in
viže se prilegajo starim šegam
kot sedlo kravi.
Kakor koli že, šranganje je
spadalo k starim svatbenim
običajem, kolikor koli je že
staro. Da bi ženin iz druge fare
speljal nevesto, ne da bi se za
to odkupil, je veljalo za neza-
slišano. In nevesta bi morala
biti celo užaljena, če bi jo iz
domačega kraja spustili kar
tako. »Strošek« naj bi v resnici
bremenil ženinovo stran. Ne-
vestini bi zastran tega morali
biti neprizadeti, razen če bi bi-
la zaroka rahla, cena visoka,
šrangarji nepopustljivi - pa bi
ženinovi pustili vse skupaj in
šli. Kdo ve, če se je kje to res
zgodilo?
Šrangali so od kraja do kra-
ja drugače. Precej je bilo od-
visno od ugleda in veljave ne-
vestine hiše in od ženinovega
premoženja. Najpogosteje so
fantje na ta način dobili pri-
ložnost, da so se odžejali in
poveselili, če že niso bili po-
vabljeni na gostijo. Šranga, ki
so jo postavili na poti med ne-
vestino hišo in cerkvijo, je bil
lepo ozaljšan hlod, položen na
dve stolici čez pot. Pogosto so
na vsako stran vkopali še s pi-
sanimi trakovi ozaljšani smre-
ki. Največkrat so šrangarji
imeli svoje godce, vsekakor pa
šrangarije brez petja ni moglo
biti. Za to priložnost so bile
primerne ljubezenske, vaso-
valske in poslovilne pesmi.
Marsikje so k šrangi postavili
tudi mizo z obilico pijače, češ,
ne gre za napitnino, temveč za
fantovsko pravico. V novejšem
času so pogoste valutne spre-
membe omogočile, da so imeli
na mizi ali pa na vrvici vse
vrste malovrednega denarja,
češj nismo berači, ampak ter-
jamo svoj pravični delež. Ne-
koč, ko so srebrniki in zlatniki
odtehtali današnje večštevilč-
ne bankovce, takšno papirnato
frfotanje v vetru ni bilo po-
trebno. Prav tako gredo novo-
dobni šrangarji v to skrajnost,
da imajo v pritaji vse mogoče
pijače najrazličnejše industrij-
ske proizvodnje. Če je že včji
sih beseda nanesla, kaj šraiP
garjem vendarle manjka, se je
zgodilo, da so ob vinu, jabolč-
niku, žganju in pivu pozabili
na mleko. Če so šrangarji po-
sumili, da bi se svati utegnili
zmuzniti po kakšni drugi poti,
so razpeljali opazovalce in za-
sedo hitro prestavili z vso
opremo vred.
Potek šranganja je bil eno-
staven. Fantje so zaprli pot,
prepevali so, se zabavali, igrali
karte. Šrangarji iz Šentruper-
ta nad Laškim, ena zelo učin-
kovitih etno-skupin, uprizori-
jo sredi ceste vtis, da so sredi
najbolj  vnetega  dela:   ed^
Ko sta se pred leti poročila člana KUD »Antona Tanca«, ^1
šrangarijo. Edinega bradača v društvu, Mikija. so ženino 2
nezakonsko mater, da bi se nevesta, Zdenka, vendarle preaiiS'^
vseb pravilih, toda v takšnem krogu so si to pač privoščili.
ŠI. 8. - 23. februar 1995
REPORTAŽA
20,21
Lgsti del so z gradnjo pričeli tukaj.
to in zidana hišica DARS; pod viaduktom.
Bsečino
i veže glinast
nlati na cepe
it hlod. Tako
vi dedje. To,
! vpletli opra-
li niti malo ni
IV, dokler jih
ili. se zanje še
»tem se je za-
Srangarji
"edajo, svati
')o poroke, ki
požegna-
! čakajo in da
1'volji. Nate-
'ia, dokler ni
' z narejeno
<^^i pridejo
Sef šrangarjev je tedaj začel
delati obračun vseh stroškov
in sitnosti, ki jih je imela fan-
tovska družba\[ Ženinu so za-
računali noči, ki so jih prečuli
in mu branili v vas, za travo, ki
jo je pomencal pod nevestinim
oknom, za lajež psov, ki jih je
zbujal s svojim nerodnim va-
sovanjem, za sitnobo nepre-
spanega nevestinega očeta, ki
so jo morali prenašati, celo za
obrabo jagod rožnega venca,
ko je mati molila, da bi ta, ki je
dekleta motil, ne bil falot. Da,
Pratika za prihodnji podlistek
terja pustovanjske šege, zato
se bodo opisi ohcetnih običa-
jev, ki so se od Gornjega Gra-
da do Sotle in od Pohorja do
Save precej razlikovali, nada-
ljevali po pustu.
celo za mesečino, ki je osvet-
ljevala ženinu pot, ko je vaso-
val, so vpletli v hudo visoko
»rajtengo«. Ker jim svati niso
takoj ustregli, so šrangarji pri-
stali na popust, vendar pod
določenimi pogoji. Starešina
je postavljal ugankarske zan-
ke in za vsako vprašanje, na
katero niso znali odgovoriti, so
znižali ceno za del. Zmenili so
se, recimo, za sedem vprašanj,
vsako je bilo vredno sedmi del.
Ponekod, če je šlo pogajanje
na trdo, so fantje nevesto
ukradli in skrili, da bi svate
omečili, spet drugod so ponu-
jali »cenejšo« nevesto, v bab-
nico oblečenega fanta.
Ko so se pogodili, so fantje
prežagali hlod, zapeli pesem
slovesa in se še v isti sapi na-
povedali za kobilčevanje ozi-
roma voglarjenje. Po vseh teh
pripetljajih je svatovski spre-
vod vendarle dospel pred du-
hovnika. _
Slepa, vendar
dobra študentka
Sonja Pušnik Iz Nove Cerkve si Je v-življenju usivarlla luč v temi
Sonja Pušnik iz Razdelja
pri Novi Cerkvi (bivšega
Strmca pri Vojniku) je sko-
raj povsem slepa. Njeno
vidno polje je močno zože-
no, saj sta ji dani komaj
dve desetinki vida. Več kot
99 odstotkov je teme, loči le
noč in.dan, pa tudi kakšno
senco vidi, če je obrnjena
proti svetlobi. Življenje
brez smisla? Sonja si je iz
svojega življenja ustvarila
luč v temi, bogatejše je od
premnogih življenj videčih
ljudi.
Obiskal sem jo v štu-
dentskem domu za ljub-
ljanskim Bežigradom, na
Kardeljevi ploščadi. Na
bližnji Pedagoški fakulteti
študira v 3. letniku defek-
tologije in je dobra štu-
dentka. Doma, v Novi
Cerkvi, vodi skupino Vera
in luč, ki združuje 29 dru-
žin z otroki z motnjami
v duševnem razvoju, igra
vrsto instrmnentov, nekoč
je rada planinarila... Sle-
pa je od rojstva, sicer pa
obdarjena z nmogimi ta-
lenti. Po naravi je vedra,
samozavestna in polna vere
v življenje, obkrožena
s številnimi prijatelji. Po-
govarjala sva se o njenem
študiju in slepih študentih,
o njenih konjičkih, prostem
času, o življenju, ki preki-
peva od volje...
Pet sester
študij je njeno glavno
početje, ne pa edino. Vest-
na študentka je, vendar ne
povsem zakopana v študij-
sko gradivo. Trenutno je
njena povprečna ocena pri-
bližno 8,5, seveda pa ji
kljub slepoti ničesar ne po-
darijo.
Način njenega študija je
nekoliko drugačen ob obi-
čajnega. Na predavanjih si
piše zapiske s pomočjo po-
sebne elektronske beležni-
ce, eloboksa, pri tem je celo
hitrejša od videčih. Ko se
vrne v svojo študentsko so-
bo, si jih z elotajpom sti-
ska, in to v Braillovi pisavi.
Drugače je, če je treba na-
študirati snov iz knjige.
Odnese jo na Zvezo slepih,
kjer besedilo presnamejo
na kasete. Učenja s poslu-
šanjem kasete ne mara pre-
več, zato si na Braillov pi-
salni stroj napiše izpiske.
Potem se uči po vseh izpi-
skih in zapiskih v Braillovi
pisavi. Za tiste izpite, ki so
praviloma pisni, se s profe-
sorji dogovori in jih oprav-
lja ustno.
Fakulteta je blizu, na
predavanja pa gre v družbi
katere od sošolk. V istem
apartmaju živita z njo kar
dve sošolki, če ni nobene,
pa vzame belo palico in
odide sama. »Pot si dobro
zaportmim. Bela palica je le
še zaradi previdnosti.« Na
poti je namreč veliko ne-
pravilno parkiranih avto-
mobilov.
Domov, v Novo Cerkev,
se vrača vsak konec tedna.
Na vlak gre skupaj s sošol-
kami s štajerskega konca,
če odpotuje sama, pa se od-
loči za avtobus. Izza Beži-
grada je šla sama na ljub-
ljansko postajo le nekaj-
krat v prvem letniku, zdaj
pa ima veliko prijateljev.
V Celju jo ponavadi čaka
kdo od sorodnikov z avto-
mobilom, sicer pa se je že
peljala z avtobusom do No-
ve Cerkve tudi sama, nato
pa še odšla peš do doma.
Od doma je morala, ko je
bila stara pet let in pol. Za-
radi dolgotrajne odsotnosti
je doma izgubila stik
z vrstniki, v Ljubljani in
Škof ji Loki pa si je prido-
bila prijatelje iz vse Slove-
nije. Na začetku fakultet-
nega študija ni poznala ni-
kogar med študenti, zdaj
pa ima veliko prijateljev
tako v Ljubljani kot v Novi
Cerkvi. Doma obiskuje
mladinsko veroučno skupi-
no, vodi skupino Vera in
luč, sodeluje pri priprav-
ljanju različnih priredi-
tev ... In v Novi Cerkvi so
seveda njeni najbližji, star-
ši in sestre, ki jo imajo zelo
radi. Mlajša, Melita, je še
doma, na domu je poročena
sestra Ivica, Ljubica je po-
ročena pri sosedovih. Ro-
mana pa nad Vitanjem. Ne-
kaj zemlje imajo in slepa
Sonja je včasih, ko je bilo
več časa, zelo rada sadila
krompir, tlačila seno na
vozu in podobno.
Ubijajoči telefon
Sonja je hodila v malo
šolo že v Ljubljani. Na os-
novno šolo ima lepe spomi-
ne, imela je veliko prijate-
ljev. Zdaj se v osnovno šolo
znova vrača, saj ima tam
študijske nastope.
Po osnovni šoli je opra-
vila srednjo administrativ-
no in telefonsko šolo
v Škofji Loki, kjer je Cen-
ter slepih in slabovidnih.
Pomembno prelomnico je
pomenila počitniška prak-
sa v drugem letniku šole,
ko je delala kot telefonist-
ka v nekem celjskem po-
djetju. »To ni zame,« je
ugotovila. Telefonska cen-
trala jo je ubijala noč in
dan, še ponoči se ji je sa-
njalo o vseh tistih lučkah in
tudi v sanjah so jo ljudje
nadirali. Vse to ji je dalo
novo moč, spoznanje. Vese-
lili so jo psihologija, social-
no delo in sploh vsako delo
z ljudmi, ko je spoznala de-
fektologijo, pa je uvidela,
da je to njena najboljša od-
ločitev. Najprej je seveda
morala izpolniti pogoje za
vpis na fakulteto, za kar je
potrebovala leto dni.
Jeseni leta 1992 se je na-
to vpisala v prvi letnik de-
fektologije. Na ljubljanski
univerzi seveda ni edina
slepa študentka. Na filo-
zofski fakulteti študira v 4.
letniku zgodovino in etno-
logijo Viki Vrtačnik iz To-
polšice, neka slabovidna
Notranjka je v prvem letni-
ku filozofske fakultete, ne-
ka Primorka je na pravu,
Primorec končuje socialno
delo, v Kranju pa so en sle-
pi ter dva slabovidna štu-
denta. Vse pozna s poletnih
taborov, največkrat pa sre-
čuje Vikija.
Slepa v Parizu
Prosti čas slepe študent-
ke Sonje Pušnik? Ta je tako
pester, da bi bilo enostav-
neje pisati o tistem, kar je
ne veseli.
V času srednje šole,
v Škofji Loki, so hodili
v hribe, ukvarjali so se
z radioamaterstvom in at-
letiko, kegljali, plavali,
pletli, pripravljali kulturne.
prireditve... Sonja je sku-
paj z Jano Povalej iz Štor
in Suzano Dajčman iz Ma-
ribora pod vodstvom men-
torja naštudirala odmevno
točko Trenutek svetlobe,
s katero so kar 89-krat na-
stopile v Sloveniji, na Ko-
roškem, Tržaškem in Gori-
škem. Ljudem so skušale
predstaviti slepoto tudi
z družabnimi igrami, prire-
jenimi za slepe - šahom.
igro človek, ne jezi se, z do-
minami ... To obdobje, ki
pomeni čas mladostnega
zorenja, jo je bistveno spre-
menilo. Poprej se je spraše-
vala: »Zakaj moram biti
slepa prav jaz?«, tudi bele
palice ni zmogla sprejeti.
Naenkrat je med ljudmi ni
bilo nič več sram povedati,
da je slepa, ni je bilo več
mogoče zmesti z nobenim
vprašanjem...
Danes je samozavestna
in sama pomaga ljudem
v stiski, v skupini Vera in
luč, ki povezuje družine
s prizadetimi ter spada
v istoimensko svetovno gi-
banje. Srečujejo se na red-
nih mesečnih srečanjih,
v Novo Cerkev pa prihajajo
iz Savinjske doline in Ce-
lja, Slovenskih Konjic in
Vitanja. Za sodelovanje
v njeni skupini je veliko za-
, nimanje, vendar je že pre-
velika, zato bodo ustanovi-
li še eno, v Celju. »To je
nekaj iskrenega, prisrčne-
ga, to mi veliko da,« pravi
Sonja, ki se v skupini tudi
sama notranje bogati. So-.
nja Pušnik se je prav tako
udeležila seminarjev o so-
dobni glasbeni terapiji
s posebnimi instrumenti,
prirejenimi za otroke
z motnjami v razvoju - Ul-
vvilla, ki jih je pripravilo
šentjursko podjetje Huma-
ni tar.
Rada ima glasbo, zvočna
knjižnica za slepe je njena
pogosta spremljevalka.
Končala je štiriletno glas-
beno šolo, igra klavir, pa
tudi citre, harmoniko, kita-
ro, flavto, sintesajzer. Vsa-
ko stvar rada preizkusi.
Uresničila se ji je želja, da
je lahko jezdila konja, ne-
koč, ob srečanju z alpinisti
v poletnem taboru, je lahko
poizkusila dva, tri korake
v steni... Ob neki prilož-
nosti jo je zanimal vlak in
lahko se je peljala s stroje-
vodjem. Ko so se vračali
z maturantskega izleta, iz
Dubrovnika, se je po letalu
sprehajala s stevardesami.
Med zadnjimi novoletnimi
prazniki je bila v Parizu,
kjer jo je najbolj navdušila
podzerrma železnica. Hodi-
la je levo in desno, gor in
dol, in tako dobila pravo
predstavo. Zanimalo jo je,
kako se zapirajo vrata pod-
zemskega vlaka, pa aparat
za uničenje vozovnice pri
vstopanju...
Sonja je popolnoma sle-
pa, vendar pa so pri slepem
človeku druga čutila po-
polnejša. Zaradi orientira-
nja v prostoru je pomem-
ben izostren sluh, tip pa
predstavlja za njo druge
oči. Tudi vonj in okus sta
zelo pomembna, zlasti ka-
dar kuha.
Sreča Iz
malenkosti
»Sliši se čudno, morda
bodo ljudje rekli, da sem
neumna, vendar svojo sle-
poto sprejemam kot dar.«
Marsičesa ne zmore, ven-
dar je takšna, da išče v lju-
deh in stvareh predvsem
lepo, dobro. Znotraj dane-
ga poišče in najde veliko
lepega, najlepšega. Če vidiš
lepoto v malenkostih, se
s slepoto da živeti. Sreča pa
je sestavljena prav iz ma-
lenkosti.
Z domačimi se o slepoti
ne pogovarjajo. Zanje je to
gotovo bolečina, opaža. Ni-
ti domači precej časa niso
razumeli, da je zanjo lahko
študij na fakulteti nekaj
normalnega, tisti, ki jo
manj poznajo, pa še vedno
razmišljajo na ta način.
Marsikdo se vprašuje, kako
bo lahko pozneje opravlja-
la službo, ali misli, da ji
profesorji izpite podarjajo.
Ker ni tako, je to ne boli.
Prihodnost slepe Sonje?
Najprej želi končati fakul-
teto, o malo bolj oddaljeni
prihodnosti pa še razmi-
šlja. Želi si ustvariti druži-
no, sicer pa se bolj podariti
tistim, s katerimi bo delala
in jo bodo potrebovali.
BRANE JERANKO
V svojem študentskem apartmaju slepa študentka Sonja Pušnik študira gradivo v Bra-
illovi pisavi.
Pomaga si s pisalnim strojem, prirejenim za slepe.
Št. 8. - 23. februar 1995
NOVIT^NIK
PISMA BRALCEV

Večer
z ministrom
Sergijem
Peiiianom
Prejšnjo sredo sta Združena
lista socialnih demokratov in
Zavod za kulturo Žalec pri-
pravila v prostorih Občinske
matične knjižnice zanimiv
razgovor z ministrom za kul-
turo g. Sergijem Pelhanom.
Pogovor je vodila direktorica
Zavoda za kulturo g. Krčmar-
jeva, ki je uglednemu gostu
postavila vrsto strokovnih in
zanimivih vprašanj, v nadalje-
vanju pa so se ji pridružili
s svojimi pobudami ministru
tudi dovolj številni udeleženci
večernega razgovora. V pojas-
njevanju nekaterih zakonskih
rn drugih možnosti za večji
razvoj in podporo kulturi, ne
samo »poklicni« temveč tudi
ljubiteljski po šolah, krajevnih
knjižnicah, amaterskih igral-
skih skupinah, pevskih zborih,
godbah na pihala ipd., je g.
minister zelo nazorno opozoril
na vrsto zadev. Tako je najprej
na tujih in domačih praktičnih
primerih pokazal, kako krepi-
tev kulture ustvarja nova de-
lovna mesta, kako v že kar
klasični dilemi »več orožja ali
kulture« na primeru osamo-
svajanja naše države niti naj-
sodobnejša orožja niso prepre-
čila osamosvojitve, kakšna je
bila v zgodovini vloga kulture
tudi pri ohranjanju slovenstva
itd. Ob tarnanju predstavni-
kov ljubiteljske kulture zaradi
pomanjkanja sredstev pa je
opozoril na drugačno usmerje-
nost sedanje družbe, ki preha-
ja v večji meri v potrošništvo
in bo šele s porastom standar-
da prešla k duhovnosti. Ljubi-
teljstvo pa pomeni med dru-
gim tudi to, da se s tovrstno
aktivnostjo ukvarjajo »ljubite-
lji«. Država bo od zbranih
davkov namenjcila vehko sred-
stev kulturi (čeprav še zdaleč
ne toliko kot bi potrebovah ali
kot bodo dobivala druga po-
dročja), vendar pa lahko tudi
občinski sveti in župani veliko
pripomorejo k večjim finanč-
nim deležem kultiui ob spreje-
manju občinskega proračuna
s tem, da skrbijo za skrbno
trošenje sredstev davkoplače-
valcev.
Razgovora z ministrom Pel-
hanom so se udeležili številni
delavci na področju kultvu-e
ter najvišji predstavniki
upravne enote, občine, Zveze
kulturnih organizacij, amater-
skih društev in ljubiteljev kul-
turne dediščine. V sproščenem
in prijetnem vzdušju so natre-
sli ministru kup nalog, priča-
kovanj, veliko idej, pa tudi že-
lja po podpori iz ministrstva.
Opozorili so na bogato tradici-
jo kulturniškega življenja
v naši občini ter se dogovorili
z njim za ponovni obisk ob ju-
bilejni državni prireditvi
»Zlate citre«, ki bo jimija
v Grižah.
Ob opazni odsotnosti pred-
stavnikov medijev (izjema je le
»Savinjčan«) lahko samo upa-
mo, da se to ni zgodilo iz oma-
lovaževanja dogodka, ministra
ali žalske občine, ki bi v tem
primeru postala že kar navad-
na provinca nekdaj okraja Ce-
lja, ali pa da se to ni zgodilo iz
povsem drugih razlogov.
FRANC TRATAR
Pravila, stara pol
stoletja
Prisilni mobiliziranci
v nemško vojsko smo zopet ko-
rak bhžje do vojne odškodnine
za našo neporavnano terjatev
od Nemčije ter za vse kar smo
morali prestati v nemški voj-
ski, ko smo se morali boriti na
vseh takratnih frontah Evrope
in Afrike. Celotno zadnje ob-
dobje smo morah poslušati
lažno parolo in geslo: kaj vi
zahtevate od nemške države
vojno škodo in odškodnino, saj
to je že vse poravnano, saj to je
plačal Vih Brand direktno
maršalu Titu, ko sta se tajno
pogovarjala o teh stvareh na
Brionih in tudi postala takrat
velika prijatelja in smo bUi ta-
krat prisilni mobiliziranci tudi
delno prodani, to je bilo leta
1974. Sedaj po dvajsetih letih
se je pokazala resnica, ko
Nemci uradno zahtevajo od
bivše Jugoslavije vračilo dolga
iz tega leta, ko so Nemci urad-
no posodih Jugoslaviji eno mi-
Ijardo nemških mark in ni bilo
na račun vojne škode, kot se je
to uradno na veUka usta zelo
rado govorilo, s ciljem, da ni-
mamo kot odškodnino od
Nemcev več kaj zahtevati.
Mobiliziranci pod prisilo
za.sledujemo reševanje našega
problema in smo se veselili, ko
je slovenski parlžiment sprejel
naše želje in zahteve ter obli-
koval v dvajsetih točkah naše
probleme in jih posredoval
vladi v nadaljnjo obravnavo
ter reševanje. Vlada ni v teku
preteklega leta na tej nalogi
nič naredila, kar nas žalosti in
vznemirja in prosimo za toza-
devno obrazložitev, oziroma
opravičilo. Navedeni problem
in slučaj je bil poslan v ved-
nost tudi varuhu človeških
pravic gospodu Bizjaku v nje-
govo presojo in odločitev, ker
mi, kot prisilni mobiliziranci
v nemško vojsko v obdobju
1941 do 1945, izgnanci in
ukradeni otroci, ker smo po
sklepu državnega zbora Repu-
blike Slovenije žrtve vojnega
nasilja in smatramo ter oce-
njujemo, da vlada ni poslušala
želje in volje državnega zbora,
kateri nalaga vladi Repubhke
Slovenije, da pospešeno nada-
ljuje pogajanja z republiko
Nemčijo ter tako prične reše-
vati pravdo, staro pol stoletja.
Letošnje praznovsmje Dne-
va zmage to je 9. maja bi naj
bilo združeno z raznimi
spremljajočimi dejavnostmi in
sicer popravo vseh krivic, ki so
bile storjene po zmagi in kapi-
tulaciji Nemčije in s tem tudi
široka sprava med različno
mislečimi Slovenci, pravična
ureditev vojne škode in popra-
vo krivic nad prisilno mobiU-
ziranimi v nemško vojsko ter
pregnanci in ukradenimi otro-
ci. Pobuda društva prisilno
mobilizircmih v nemško vojsko
ni osamljena, ker se sedaj za
isto misel in pobudo, to je
zgraditev skupne grobnice,
oziroma spomenik, pomnik za
vse mrtve in padle, ki so padli
za kogar koli ah kadar koli
v zadnji svetovni vojni, ki naj
bi bil na enem mestu in to nek-
je pri Celju in to zaradi razlo-
ga, ker je to blizu središča Slo-
venije in tudi ni ideološko pre-
obremenjen. Po tej zamisli bi
pač morali skupaj ležati vsi
pokojni partizani, vsi mobili-
zirani Slovenci v nemško in
italijansko vojko, belogardisti
in tudi vsi, ki so bili obsojeni
in so izginili na raznih proce-
sih in sodiščih. Ob tem spome-
niku oziroma pomniku bi lah-
ko bila dobra priložnost za ta-
ko imenovano slovensko spra-
vo, ko veliko o tem govorimo
in pišemo. Torej združimo
skupne sile za skupni spome-
nik in skupno slovensko spra-
vo ob spomeniku.
FRANC VALENČAK,
Kozje
Vprašanje za g.
Milana Dobnilca
v lanskem letu je bil sprejet
sklep občine Žalec (Ur.1.20/
94), da se za investicijska vla-
ganja komunalnih storitev, ki
se zbirajo na posebnem računu
občine Žalec, plačuje na ku-
bični meter porabljene vode
petnajst tolarjev. S 1. junijem
lanskega leta se je ta prispevek
povečal na 53,13 tolarjev. Pro-
sim, da mi odgovorite, koliko
denarja se je nabralo na tem
posebnem račimu in zakaj je
bil porabljen.
Plačniki tega sklada smo
upravičeni do te informacije.
Za ureditev komunale smo
plačevali samoprispevek pet
let, vem, da bi se pri takšni
vsoti denarja le moralo nekje
poznati. Kljub temu, da se de-
nar, zbran od samoprispevka
ni nikoli kontroliral, smo v ne-
pravni državi glasovali zanj.
Danes v pravni državi to ni
potrebno, saj namesto nas od-
ločajo občinski veljaki, mi pa
imamo pravico le do plačeva-
nja račtmov.
MARUA AMBOŽ,
Žalec
Laže on ali
lažejo oni
Zelo sem žalosten, da mo-
ram pri delu naših poslancev
v državnem zboru uporabiti
gornji naslov.
Gospod Anderhč je na prvo
vprašanje na TVS o plačah od-
nosno predlogu za njihovo po-
večanje izjavil, da je dobil
ustrezne zahteve ali predloge
od poslancev ah vodij poslan-
skih skupin. V isti televizijski
oddaji je samo predstavnik
poslanske skupine poslancev
SDSS izjavil, da so bili in so
proti preidlaganemu p>ovišanju
plač. Par dni potem je tudi
Združena lista dala podobno
izjavo, ostalih strank izjave po
tem vprašanju pa niso bile ta-
ko objavljene, kljub temu, da
so vse stranke zanikale, da bi
podale zahtevo na katero se
gospod Anderlič sklicuje.
Upam, da v državnem zboru
obstoji tehnika postopka s ka-
tero se spremlja dajanje raznih
predlogov in izjav poslancev
in da se vse lahko dokumenti-
ra. Upam, da bo gospod An-
derlič postregel z dokazi
o predlogih poslancev sicer
bomo smatrali, da je dal lažno
izjavo ali domače, da je lagal.
Tudi poslanci bodo resnič-
nost svojih izjav, da niso pro-
sili ali predlagali povišanja
svojih plač, morali pred držav-
nim zborom in javnostjo doka-
zati, sicer ostane njim očitek,
da so lagali. Vsa zadeva vzbuja
pri državljanih vprašanje
o moralnih kvalitetah nekate-
rih naših poslancev. Vprašanje
morale pa vzbujajo tudi neka-
tera glasovanja v državnem
zboru kjer poleg »padalcev«
(Jelinčič in njegovi) nastopajo
še tako imenovani »zmajerji«
(poslanec dr. V. Pukl in slični).
Tak primer smo imeli pri gla-
sovanju o varuhu človečanskih
pravic kjer je bila potrebna
dvetretjinska večina. Gospod
Poljšak je za razna glasovanja
že večkrat objavil rezultate in
navedel stranke in poslance
z imeni, kako so glasovali.
Predlagam, da občila
spremljajo glasovanja, alma-
nahu, ki ga vsako leto izda ča-
sopis Delo, predlagam tudi, da
objavi podatke o imenskem
glasovanju za vsa vprašanja iz
dejavnosti državnega zbora.
To bi pripomoglo k odgovor-
nješemu glasovanju in ponaša-
nju poslancev v državnem
zboru. To bil bila najboljša de-
janska predvohlna akcija za
bližnje volitve v letu 1996. Po-
slanci, upoštevajte, da držav-
ljani spremljajo vaše delo in
da bodo vašemu delu ustrezno
volih.
CIRIL KNEZ,
Laško
Evropa
Na začetku letošnjega leta,
6. januarja, sem odpotovala
v London in ta pot mi je poka-
zala kaj pomenimo v Evropi.
Imam slovenski potni list in
sem rojena Slovenka. Nič hu-
dega sluteč sem šla s svojim
potnim listom za vsemi, naen-
krat mi začnejo kazati z roko,
da moram ven iz vrste ostalih.
Kaj pa sedaj, dobro pač grem
na drugi izhod. Torej za njih
sem še vedno državljan ex-Ju-
goslavije. Ko sem prišla po tej
svoji drugi liniji, izhodu (vsaj
gneče ni bilo) do carinika me
je rešilo sinovo garantno pi-
smo, ker sodeč po žigu (immi-
gration) me mogoče še notri ne
bi spustih, niti kot turista,
kljub temu da sem tudi zato
imela s seboj dovolj denarja!
No, ker je sinovo garantno
pismo bilo v redu so mi v potni
list napisali, da lahko ostanem,
celo šest mesecev. Torej to je ta
Evropa, kjer ti že s pogledom
pokažejo (povedo), da si prišel
v razviti svet. Kdor ne verjame
se lahko prepriča sam. In še
tole, vsi, ki odhaj?imo v Italijo,
Avstrijo, pa je odnos drugačen
to je samo gledanje v nas skozi
trgovinski interes. No mimo-
grede - v Londonu je bilo kras-
no. Pri izhodu iz Anglije me ne
prizadene več nič, ker vem, da
moram iti tja, kjer gredo drugi
in tako v letalo in spet domov
poslušat pravljice koliko mi
pomenimo za Evropo in da ni-
smo več vzhod in da smo ved-
no bih Evropa.
MAJDA KRSTIČ,
Celje
»Vroči«
avtomobili
Zadnji novogoriški izvršnik
je za hitrejši start kupil lepe
avtomobile županom novih
občin. Očitno je v občinskem
proračunu privarčeval dovolj
denarja.
V Celju pa nismo bili take
sreče. Bivši izvršnik in sedanji
eldeesovski župan Jože Zim-
šek že nekaj mesecev tuhta,
kako naj pokrije tristomilijon-
sko proračimsko luknjo, ki jo
je skopal v letu 1994 skupaj
s svojim prenoviteljskim na-
mestnikom Želj kom Cigler-
jem. Celo nagrade članom iz-
vršnega sveta, ki so jim rekli
proračun, so morali ob koncu
lanskega leta izplačati v dveh
delih. Celjske davkoplačeval-
ce, ki so imeli radi svoje izvrš-
nike, je to zelo prizadelo. Pri-
voščili so jim namreč še višje
poračune, izplačane v enem
znesku. Celje je po velikosti le
tretje slovensko mesto, zato si
tudi njegovi izvršniki zaslužijo
tretje največje poračune.
Tako bosta morala župana
štorske in vojniške občine ho-
diti peš ali pa na leasing kupiti
kolesi. Prav jima je, zakaj sta
pa hotela za vsako ceno ustreči
svojim privoščljivim volivcem.
DAMJAN PIRŠ,
Celje
Koga plačujejo
slovenski-laški
davkoplačevalci?
Delo nekaterih laških poli-
cistov in njihovega komandir-
ja daje temu uvodnemu vpra-
šanju le delni odgovor. Opisa-
ni dogodek je eden izmed
mnogih nepravilnosti, ki jih
počenja skupina policistov in
komandir Gašparič.
V mesecu decembru 1994
sem bil s prijatelji v bifeju
»Janček« v Zg. Rečici. Tam je
med pogovorom prijatelj A.Ž.
z roko nenamerno porinil ko-
zarec, ki je padel na tla ter se
razbil. Kozarec je A.Ž. takoj
plačal. Čez dva ali tri dni pri-
deta v ta bife policista in »iz-
prašata« natakarico ter oba
lastnika lokala o tem dejanju.
Ker pa lastnika nista bila ob
dogodku doma, jima policista
»obrazložita«, kaj se je dogaja-
lo - laž in izkrivljena resnica.
Potem pride drugi dan še en
policist v civilu, ki postavlja
enaka vprašanja. Ker koman-
dir PP R.G. s tem ni zadovo-
ljen, se sam odpelje do tega
bifeja in pjove, kaj se je dogaja-
lo. Ponavljajo se ista vpraša-
nja, sam dogodek pa se skuša
spraviti v d^go smer, ki bi
najbolj ustrezala komandirju,
ne pa resnici. Sledi predlog SP
Laško zop)er Roberta Bačiča
(kozarec pa je nenamerno raz-
bil Žikovšek in ga tudi plačal).
Toda k bistvu. Že samo »razi-
skovanje« tega zapletenega
primera, predlog zoper napač-
ne osebe, vaše laži v predlogu
in podtikanje naj bodo R.G.
v premislek, kako usp>ešni in
pošteni ste pri svojem delu.
Koliko ste potrošili denarja,
časa in prevoženih kilometrov,
izračimajte vi in tudi mi jih
bomo.
Občani Laškega R.G. ne
poznajo, poznajo pa dobro
bivša komandirja J.K. in A.M.,
ki sta bila skupaj s policisti na
terenu. Policiste je v mestu le
poredko opaziti. Pa še takrat
se vozijo po mestu nepripeti,
parkirajo vozila na mestih.
kjer je to prepovedano. Po^
pa delijo lističe za napač^
parkirana vozila.
V letu 1994 smo večkrat si
šali o napadih na vaše polj,;
ste. Obsojamo takšna dejanj
vendar se sprašujemo ali rot
tudi kdaj sami prispevali k t(
mu? Vprašajte se tudi vi R.cj
Pozorno preberite zadn
odstavek NT z dne, 26.1. igj
o eksploziji v Laškem — Ali i
Laščani počutijo vame? Odg(
vor je ne! Če bi bil komand
kot dmgi, bi to vedel. Če pai
veste, vprašajte stanovali
Valvazorjevega trga, don
upokojencev, ali obiskovali
cerkve. Vprašate lahko tu(
sprehajalce pred vašim nosa
v parku. Dobili boste pravile
in edino resničen odgovor. N
smo nevarni tisti, ki smo p
vaših ugotovitvah še dvakn
kršili javni red in mir v L
škem. Rimskih Toplicah in Q
lju. Preiskava pri SP bo poki
zala, kako pošteni ste pri svi
jem delu. Na dan drugega kn
ga vohtev v Laškem za župan
sta neznanca trgala plakate ij
voljenega župana in njegov
stranke, vsled česar smo obvi
stili dežumega, da bi vsaj ne
nanca vprašal kaj počnet
vendar policistov ni bilo odn
koder. To se je dogajalo p
pošti na Titovi ulici.
Za določena posamezna*
Janja policistov, suma prdij
račitve pooblastil bomo sfe
paj s prizadetimi obvest
Svet za varstvo človekov
pravic in podali posamea
zasebne tožbe.
G.R. vedite: da ste vi pri
v Laško z določeno nalogo, i
pa Laščani k vam. Vsaj pošt
no jo opravljajte, če ste sev«
tega zmožni!
ROBI BAČI
ANDREJ ŽIKOVŠE
in ostali prizad«
ZAHVALE,
POHVALE
Nastop folklore
v Domu
upokojencev
v Domu upokojencev Šma
je pri Jelšah nam stanovale«
uprava večkrat omogoči kak
no prireditev, da se malo ra
vedrimo in polepšamo vsa
dan. V lanskem novembru
bil kar dvakrat nastop folkl
re. Tudi letos so desetega i
bruarja prišli ob 18.30 uri ft
kloristi iz Kozjega. Kako
take in podobne prireditve Z
želene priča polna dvorana v
like jedilnice gledalcev še pr
nastopom. S pomočjo pridn
negovalk in medicinske]
osebja, so se te lepe priredit
lahko udeležili tudi števil
oskrbovanci na vozičkih. Vs
skozi je bila prisotna social
delavka gospa Karmen. V i
in pol trajajočem programu
izvedli vrsto gorenjskih in D
rodnih plesov.
Hvala vam mladi folklori«
S svojim lepjim nastopom ^
nam omogočili, da je kljub *
robnemu in hladnemu zimsi
mu dnevu posijal topli son;
žarek med nas in v naša,
sih zagrenjena srca. TakšH
in podobnih prireditev si t"
vsi v bodoče želimo. Lep ^
stop folklore pa nam bo
v prijetnem spominu.
HILDA LOKOVŠ^
Šmarje pri Jee
Št. 8. - 23. februar 1995


NOVIT^NIK
frutost, ki je zunaj
bniDčia zdravega razuma
jgl ¥se le moral pretrpeti mali Ames, preHen Je umrl poti težo udarcev očima In lastne materel
IVlilan O. (33), bosanski Srb
fodu, državljan R Sloveni-
f doma iz Velenja, in Ifeta F.
(22), begunka, Muslimanka in
Lavljanka BiH, prav tako iz
Velenja, sta po policijski ka-
enski ovadbi utemeljeno
Osumljena: Milan O. kaznive-
ga dfjani^ posebno hude teles-
ce poškodbe, ki se je končala
smrtjo žrtve, Ifeta pa kazni-
vega dejanja zanemarjanja
mladoletne osebe in surovega
ravnanja z enako posledico.
Štirinajstega februarja letos
j3J bi tako zelo pretepla Ame-
58 F., rojenega 1. maja 1990,
je 19. februarja v celjski
|)olnišnici podlegel številnim
poškodbam. Ifeta je Amesova
jiati, Milan je njegov očim.
Oba sta na prostosti.
Beg pred smrtjo
Poldrugo leto je minilo, od-
kar sta, takrat še ne dvajset-
letna mati Ifeta in njen triletni
sin Ames kot begunca pribe-
žala v Slovenijo, da bi ubežala
strahotam nesmiselne vojne,
ki še vedno divja po državi
Bosni in Hercegovini. Ameso-
vega očeta ni bilo zraven, ta
naj bi bil uim-l nekje na fronti,
braneč svojo domovino.
Kmalu po prihodu v velenj-
ski begunski center se je Ifeta
od tam izselila in se preselila .
k neVa dioižini v vasi blizu Ve-
Ien;a, kjer je pomagala pri
[vsakdanjih opravilih. V zame-
no /a opravljeno delo je imela
zase in za svojega otroka za-
stonj hrano in bivališče. V tej
TCi je spoznala Milana, dobro
desetletje starejšega moškega,
delavca v velenjskem rudniku,
in čez čas zaživela z njim
'skupnem gospodinjstvu. Tri-
članska družina si je kasneje
novi dom ustvarila v Velenju,
v stanovanju, ki ga je Milan O.
dobil od Rudnika lignita Vele-
nje. Takrat pa naj bi se je za
malega Amesa začelo življe-
nje, ki ga človek ne bi privoščil
niti najhujšemu sovražniku.
Kot vsak zdrav otrok, je bil
tudi Ames nagajiv in je kdaj
kakšno ušpičil. Je pa bil za
vsako napako kaznovan, kazni
pa so bile različne, od milejših
<lo trdih in krutih. Udarci
s palico so včasih kar deževali
po njegovem drobnem telesu,
^zično in psihično maltretira-
•ije pa je povzročilo, da je fan-
ponoči vse pogosteje močil
posteljo, kazen za mokroto
v postelji pa so bili spet udar-
^- V želji, da bi svojega sina
■naučila reda in čistoče, je ma-
"la Ifeta na kosu papirja sesta-
^la nekakšen dnevni red sino-
j'^ga vsakdanjika, dokumentr
^ nosi datum 21. oktober
*993. Dobesedni prepis tega
""levnega reda se glasi:
Izlete se dovodi do
pameti ovako
' strogo i blagim
'<^zumom:
8 sati ustajanje
;;10 hrana
.^"U učenje što valja i što ne
„ ,'"12 vježbe kako ne pisati
Jkrevet
f-l ručak
£J spavanje
ustajanje i razgovor sa
'"atnom
■6 igranje
; \ večera
spavanje
jj^stajanje-pišati
J'^stajanje-pišati
j^^^stajanje-pišati
j^Jl^tajanje-pišati
■j^^^^ajanje-pišati
j^^^^ajanje-pišati
^^^tajanje iz kreveta
ponedeljak - izlazak napolje
sat i po
srijeda - izlazak napolje sat
vremena
petak - izlazak u predvečemju
šetnju
-pisanje u krevet 50 šiba po
rukama
- pisanje u gače 60 šiba po guzi
- za traženje vode kad negdje
ode 100 šiba - 50 po guzi i 50 po
rukama
- za neslušanje uši izvuči i kaz-
na bez: hrane, igranja, izlžizka
napolje, spavanja, stajati celi
noč i šibanje 100 šiba
Obavezna šiba a ne šake
Nadalje ide ovako a ako ne
onda i pre...
Verjetno se je mali Ames,
vseh teh zapovedi in kazni
sčasoma navadil in je vso to
fizično in psihično nasilje po-
trpežljivo prenašal. In nemara
bi takšno maltretiranje trajalo
še lep čas, če se ne bi mama
Ifeta in očim Milan pred krat-
kim grdo in grobo pregrešila
zoper ustaljeni in zgoraj nave-
deni »dne\Tii red in kaznovalni
režim«. S tem se je tudi konča-
lo življenje dečka, ki bi 1. maja
lahko praznoval svoj "peti
rojstni dan.
Premalo dokazov
Na Miklavžev večer predla-
ru je Amesu na poledeneli ce-
sti spodrsnilo. Padel je in si
zlomil roko. Dežumi zdravnik
je takrat, poleg poškodovane
roke, opazil vrsto modric po
fantkovem telesu, ki so kazale
na hudo pretepanje otroka. To
je prišlo na ušesa tudi orga-
nom pregona, ki so z zbira-
njem obvestil (takrat je druži-
na živela še na vasi) izvedeli
marsikaj, kar naj bi se hudega
dogajalo z Amesom. Zaradi
suma kaznivega dejanja zane-
marjam j a mladoletne osebe in
surovega ravnanja po 2. od-
stavku 96. člena takrat veljav-
nega v Kazenskega zakona
R Slovenije, so kriminalisti na
začetku marca leta 1994 napi-
sali kazensko ovadbo zoper
Milana in Ifeto, ki pa jo je so-
dišče koncem julija istega leta
zaradi pomanjkanja dokazov
zavrglo. Očim Milan in mati
Ifeta sta s tem dobila nov za-
gon za nove »vzgojne« metode
in malemu Amesu naj bi se
potem še slabše pisalo. Palica
je pela še pogosteje, vse več-
krat pa se je dogajalo, da sta
ga »starša« z vezanjem rok in
nog privezala za posteljo. Ta-
ko naj bi se nadaljevalo vse do
usodnega dne.
Torek, 14. februar
1995
Tega dne, popoldne je bilo,
se je Ames doma igral in igraje
raztrgal nekaj listov v knjigi.
Ko je mama Ifeta to videla, ga
je pričela pretepati z rokami in
palico in ga nato poslala spat
v sosednjo sobo. Ker ni mogel
zaspati, je mamo poprosil, naj
mu dovoli igrati se v dnevni
sobi. Mama mu je to dovolila,
tam pa je bil očim Milan, ki je
fanta začel grobo pretepati
z rokami, za nameček pa ga je
nekajkrat obrcal. Po konča-
nem pretepanju ga je nagnal
spat v sobico, v času večerje pa
se je Ames vrnil v dnevni pro-
stor. Takrat pa ga je očim tako
močno brcnil, da je otrok pa-
del po tleh, ko se je pobral, pa
ga je s pestjo udaril v hrbet. Ta
udarec je bil tako močan, da je
fantka vrglo po prostoru proti
kavču, kjer je s prsnim košem
udaril v leseno stranico kavča
in obležal na tleh nezavesten.
Milan in Ifeta sta otroka od-
vlekla v kopalnico, ga tam po-
livala z mrzlo vodo, in revež je
počasi le prišel spet k sebi. Le-
gel je v posteljo, tam pa ga je
očim Milan zvezal za posteljo
za obe roki in obe nogi. Tako
pretepen, ves moder od pod-
plutb in zvezan, je trpel več ur,
končno pa se ga je mati le
usmilila in od Milana zahteva-
la, naj otroka razveže. Otrok je
iz dneva v dan bolj hiral, zaprt
v stanovanju ter s tem skrit
pred očmi javnosti. V nedeljo,
19. febmarja, se je fantku sta-
nje toliko poslabšalo, da sta ga
bila starša primorana peljati
k dežurnemu zdravniku.
Zdravnik v Velenju se je zgro-
zil ob pogledu na otroka in ga
nemudoma napotil v celjsko
bolnišnico, saj je bilo več kot
očitno, da njegovo življenje vi-
si na nitki. Okoli 8. ure so ga
pripeljali v Celje, tam pa ga je
že, po predhodni najavi iz Ve-
lenja, čakala celotna zdravni-
ška ekipa. Ta se je za Amesovo
življenje z vsemi močmi borila
približno eno uro, ko je deček
izdihnil. Bilo je mnogo pre-
pozno. Ob mrtvem otroku je
jokalo zdravniško osebje, solze
so zalile oči kriminalistov, ki
so sicer vajeni najbolj grozlji-
vih prizorov.
Teh oči ne moreš
pozabiti...
Eden tistih, Id se je v bolniš-
nici v nedeljo zjutraj boril za
Amesovo življenje, je bil tudi
dežumi sprejemni kimrg. Ko
nam je opisoval tisto zadnjo
uro fantkovega življenja, ni
zdržal. Krč ga je stisnil v grlu,
po Učnicah so začele polzeti
solze. Ob prihodu v bolnišnico
je bU Arnes pri zavesti, a v hu-
di dihalni stiski, nam je pove-
dal dežumi zdravnik, in nada-
ljeval: »Na naša vprašanja ni
bil sposoben razumljivo odgo-
varjati, edino njegovo prošnjo
za čaj, smo lahko razumeli. Iz
sprejemne kirurške ambulante
smo ga odpeljali na pediatrijo,
tam se je otrokova dihalna sti-
ska še povečevala, nastopil je
srčni zastoj, vsi poskusi reani-
macije pa so bili brezuspešni.
Umrl je nekaj minut po deveti
uri. Odpovedalo je srce, odpo-
vedala so pljuča, odpovedala
so ledvica... Ko je bil otrok že
približno pol ure pri nas, sta
prišla njegova starša. Mati je
dejala, da se je otrok poškodo-
val, ko je pet dni prej padel po
stopnicah. Res je, da ne morem
biti razsodnik v takšnih zade-
vah, ampak tako poškodovan
otrok, kot smo ga mi prejeli, ne
more biti od padca po stopni-
cah. To si upam mimo trditi,
ker sem otroka videl, ne le
zadnjo uro njegovega življe-
nja, ampak sem bil poleg tudi
pri obdukciji. Pa tudi, če bi te
poškodbe zares bile posledica
padca po stopnicah, se sprašu-
jem, zakaj otroka niso takoj po
poškodbi oziroma domnevnem
padcu po stopnicah pripeljali
k zdravniku. Tako hudo potol-
čen otrok je vendar težko ho-
dil, moral je imeti hude boleči-
ne, in če mi da nekdo odgovor,
zakaj starša nista prišla
z otrokom po medicinsko po-
moč vsaj dan po poškodbi,
bom verjel, da imata starša či-
ste roke. Jaz na storilce ne mo-
rem pokazati s prstom, lahko
pa trdim, da je bil to otrok, ki
so ga mučiU. Tii dni je od tega,
pa me še ..vedno vsepovsod
spremljajo" te otroške oči...
vse ostalo lahko pozabiš, le teh
oči ne moreš...«
Na svobodi
o smrti malega Amesa so
bili takoj obveščeni organi
pregona in dežumi državni to-
žilec ter dežumi preiskovalni
sodnik. Slednji je za mrtvega
otroka odredil sodno obdukci-
jo. Ta je pokazala, da je imel
pokojni deček možganske kr-
vavitve, krvavitve v trebušni
votlini, raztrganino ledvice,
krvavitev v pljučih in še vrsto
dmgih poškodb ter nešteto
potpludb po vsem telesu. Za-
radi utemeljenega suma stori-
tve kaznivega dejanja povzro-
čitve posebno hude telesne po-
škodbe in kaznivega dejanja
zanemarjanja mladoletne ose-
be in surovo ravnanje, so kri-
minalisti zoper oba osimtiljena
storilca napisali kazensko
ovadbo in ju privedli k dežur-
nemu preiskovalnemu sodniku
na zaslišanje. Ta ju ni ne po-
gledal in ne zasUšal. Ker po
naši veljavni zakonodaji ni na-
šel razloga za pripor, sta Milan
O. in Ifeta F. zdaj na svobodi.
Kazensko ovadbo bodo krimi-
nalisti, kot jim je bilo naroče-
no, poslali z redno pošto, tako
kot pošiljajo ovadbe zoper ti-
ste osumljene storilce, ki v tr-
govini ukradejo salamo. 'De-
lavcem v pravosodju pravza-
prav ni kaj očitati, saj so se
tudi v tem primem oklenili čr-
ke zakona. A kakšen je ta naš
zakon!
Ifeta F. je v šestem mesecu
nosečnosti. Svojemu Milanu
O. bo spomladi rodila otroka.
MARJELA AGREŽ
Fotografija: UNZ Celje
Otroka je očim večkrat privezal na posteljo. Kriminalisti so
odkrili skrito vrv.
it. s. - 23. februar 1995
NOVl^NIK


s 3,4 ie bila Ona
• v soboto, 18. februarja, so
policisti na celotnem območju
UNZ Celje izvajali poostreni
nadzor v cestnem prometu in
pri tem posebno pozornost po-
svečali psihofozičnemu razpo-
loženju voznikov in voznic.
V času akcije so ustavili in
kontrolirali 920 voznikov in
ugotovili 185 najrazličnejših
prekrškov. 102 voznika bosta
morala k sodniku za prekrške,
47 so jih mandatno kaznovali,
preizkus z alkotestom pa je
doletel 199 bolj ali manj sum-
ljivih voznikov. Nad 0,5 pro-
mile alkohola v krvi je imelo
72 voznikov, žalostni rekorder
v tej akciji pa je bil voznik
z 2,5 promile alkohola. To pa
pravzaprav sploh ni bil noben
večji »podvig« v primerjavi
z rezultatom, ki ga je v pone-
deljek, 13. februarja dosegla
ženska, ki jo je policijska pa-
trulja ustavila in kontrolirala
na Šmarskem. In - ne boste
verjeli - vesela Šmarčanka
v starem fičku, stara 47 let, je
napihala za celih 3,4! Kaj ta-
kega lahko preživi samo žen-
ska, je nekdo porogljivo pri-
pomnil. Bil je moškega spola.
M.A.
PROMETNE NfiGODE
Zaneslo io Je
Na magistralni cesti zunaj
naselja Vinska Gora se je, v to-
rek, 14. februarja popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri so
se ena oseba hudo in tri lažje
telesno poškodovale, na vozi-
lih pa je nastalo za okoli 300
tisoč tolarjev gmotne škode.
Alica D. (21) iz Griž pri Žal-
cu je vozila osebni avtomobil
iz smeri Velenja proti Celju.
Ko je v Vinski Gori pripeljala
v levi ostri ovinek, jo je pričelo
zanašati po vozišču in jo zane-
slo na nasprotni vozni pas. Ta-
krat je iz nasprotne smeri pri-
peljala voznica osebnega avto-
mobila, 19-letna Matejka B. iz
Velenja. Vozili sta trčih, hude
telesne poškodbe pa je utrpela
voznica Alica D., voznica Ma-
tejka B. in njena sopotnika,
17-letna Tanja R. m Marko T.
pa so bili lažje ranjeni.
Z bankine v jarek
Na magistralni cesti zunaj
naselja Vinska Gora se je,
v sredo, 15. februarja dopold-
ne pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo ranjena,
gmotna škoda pa znaša pri-
bližno 100 tisoč tolarjev.
Stanislav B. (30) iz Velenja
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Velenja proti Arji vasi.
Ko je v Vinski Gori z levega
ovinka pripeljal na ravni del
ceste, je zapeljal na nasprotni
vozni pas. Tu je vožnjo nada-
ljeval po bankini, nato pa za-
peljal v približno meter globok
jarek. Voznik se je lažje teles-
no poškodoval, hude poškodbe
pa je utrpel sopotnik, 31-letni
Gabrijel J. iz Velenja.
Z avtom v beton
Na regionalni cesti v Vezov-
ju se je, v noči na 16. februar,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bili dve osebi ranjeni; ena tež-
ko in ena lažje, na vozilu pa je
škode za okoli 250 tisoč to-
larjev.
Marjan K. (23) iz Visoč je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Čmolice proti Dobju pri
Planini. V Vezovju je v blagem
in preglednem ovinku zapeljal
proti desnemu robu ceste in na
bankino, od tam pa je vozilo
zdrsnilo v obcestni jarek in tr-
čilo v betonski propust kolo-
vozne poti. Vozilo se je nekaj
časa prevračalo in obstalo na
kolesih, v nesreči pa je hude
telesne poškodbe utrpel sopot-
nik, 16-letni Stojan K. iz Do-
ropolja, voznik pa je bil lažje
ranjen.
Na prehodu za pešce
Na Šlandrovem trgu v Žalcu
se je, v četrtek, 16. februarja
zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ema oseba hu-
do poškodovana.
Milan N. (36) iz Žalca je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Savinjske ceste proti Šlandro-
vem trgu. Na zaznamovanem
prehodu za pešce je takrat
prečkala cesto 10-letna M.K.
iz Žalca, voznik jo je zadel in
zbil po vozišču. Deklica je bila
hudo ranjena.
Trčil v tovornjak
Na lokalni cesti zunaj nase-
lja Ješovce pri Kozjem se je,
v petek, 17. februarja dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
se je ena oseba hudo telesno
poškodovala, gmotna škoda pa
znaša okoli 150 tisoč tolarjev.
Franc K. (30) iz Brezovca pri
Polju je vozil osebni avtomobil
iz smeri Kozjega proti Bučam.
Ko je pripeljal v levi nepre-
gledni ovinek, je zapeljal v le-
vo in trčil v nasproti vozeč to-
vornjak, ki ga je vozil 24-letni
Željko F. iz Vrenske Gorce.
V trčenju se je voznik Franc K.
hudo telesno poškodoval.
V škarje
Na magistralni cesti v kraju
Kapla pri Vranskem se je,
v nedeljo, 19. februarja po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri sta bila dva udeležen-
ca hudo telesno poškodovana,
eden pa je bil lažje ranjen.
Gmotna škoda na vozilih zna-
ša okoU 350 tisoč tolarjev.
Filip N. (29) iz Kranja je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Ljubljane proti Celju. V Kapli
je v dolgem, blagem in nepre-
glednem desnem ovinku pričel
prehitevati avtobus, takrat pa
se je iz žalske smeri pripeljal
voznik vlečnega vozila s pol-
priklopnikom, 49-letni Kon-
stantin H. iz Češke. Ta se je
umaknil skrajno desno, a ne-
sreče le ni mogel preprečiti.
V trčenju sta se hudo telesno
poškodovala voznik Filip N. in
njegov šestletni sin, štiriletna
hčerka pa je bila lažje poško-
dovana.      _^^^^
Povozil ga je
vlak
Ob železniški progi med
Šentjurjem in Grobelnim so
17. februarja našli povoženo
moško truplo. Pri ogledu je bi-
lo ugotovljeno, da gre za 20-
letnega Matjaža B. iz Rogaške
Slatine. Kako je prišlo do tra-
gične nesreče, pa še ni uradne
informacije. Za zdaj domneva-
jo, da je Matjaž S. na dan smrti
hodil ob progi iz smeri Šent-
jurja proti Grobelnem.   M. A.
Dva mrtva
Na magistralni cesti
v Levcu se je, v ponedeljek,
20. februarja ob 17.40 uri,
pripetila nesreča, ki je ter-
jala dve človeški življenji.
Metod L. (31) iz Šentjur-
ja je vozil motorno kolo iz
smeri Petrovč proti Celju.
V Levcu je z njegove desne
strani prečkal vozišče pe-
šec, 42-letni Vladimir P. iz
Levca, ki ga je motorist za-
del in ga zbil po vozišču, po
tleh pa je padel tudi moto-
rist. Pešec Vladimir P. je
utrpel tako hude telesne
poškodbe, da je umrl na
kraju nesreče, motorista
Metoda L. pa so hudo ra-
njenega prepeljali v celjsko
bolnišnico, kjer je po dveh
urah in pol ranam pod-
legel.
M.A.
Zgorela uta
v sredo, 15. februarja zvečer
je izbruhnil požar v manjši le-
seni uti, last Marije K. iz Pla-
nine pri Ljubnem. Policisti so
ugotovili, da je tega dne last-
nica v uti kuhala žganje, okoli
18. ure pa je to delo končala,
vendar ognja ni pogasila. Ker
je bil spodnji del žganjekuhe
dotrajan in se je dotikal lesene
stene, je izbruhnil požar, v ka-
terem je, skupaj z uro, zgorelo
tudi več kosov orodja. Gmotna
škoda znaša okoli 400 tisoč to-
larjev. Ogenj so delno pogasili
sosedje, posredovalo pa je tudi
21 gasilcev iz okoliških dru-
štev.
Igra z vžigalicami
Desetletni žalski fantič se je
prejšnjo sredo vračal iz šole
domov in se med potjo ustavil
pri kamp prikolici v Železnem.
Prikolica je stala na travniku,
med igro z vžigalicami, ki jih
je fant iz dolgočasja prižigal in
metal po tleh, pa se je vnela
suha trava. Ogenj se je potem
hitro razširil na deske, ki so
bile zložene v bližini in na pri-
kolico, ki je zgorela v celoti.
Nastalo je za okoli 100 tisoč
tolarjev gmotne škode, ki jo je
utrpel vikendaš Slavko G. iz
Maribora.
Podstrešje v ognju
Minuli četrtek popoldne je
začelo goreti na podstrešju
stanovanjske hiše v kraju Bork
na Konjiškem. Zgorelo je ce-
lotno ostrešje, v podstrešni so-
bi pa je zgorelo pohištvo, obla-
čila, posteljnina, gospodinjski
stroji in razna živila. Požar se
je s podstrešja razširil še
v pritlični del hiše, tam pa je
v kopalnici začel goreti pralni
stroj. Požar so pogasili gasilci
PGD Slovenske Konjice in
Zreče, lastnik objekta, Ludvik
S., pa je oškodovan za okoli
mihjon tolarjev. Po dosedanjih
ugotovitvah preiskovalcev je
požar povzročila napaka na
električnem vodniku.
Gorel Hardv
Minulo soboto ponoči so
pričela goreti vhodna vrata
v frizerski salon Hardy na
Šlandrovem trgu v Žalcu. Po-
žar, v katerem je nastalo za
okoli 35 tisoč tolarjev škode, je
nastal zaradi pregrevanja
električnih vodnikov ventila-
torja nad vhodnimi vrati. Za-
radi hitre in učinkovite inter-
vence gasilcev iz Žalca, se po-
žar ni širil dalje na lokal oziro-
ma celoten objekt.
Požar v mestu
v torek, 21. februarja, je ob 3.58 uri izbruhnil požj
v večstanovanjski hiši v Ulici Ivanke Uranjek 3 v Celju. D
požara je prišlo v drugem nadstropju, kjer je prebival pod
najemnik Vladimir D., ki je okoli 19. ure prišel domoi
skupaj s Srečkom Š. Tik preden sta zaspala, je Vladimi
prevrnil svetilko, ki je padla na kavč in pozneje povzročili
požar. S skokom skozi okno si je Srečko rešil življenje
Vladimir pa je pred ognjem zbežal skozi vrata. Hudo poško-
dovanega Srečka so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Vkf.
mirjevega stanovanja se je ogenj hitro razširil navzgam
podstrešna stanovanja in ostrešje. Požar je povzročilli
okoli 20 milijonov tolarjev gmotne škode.
M.
Foto: EDI MASNI
Samokaznovanje s slepoto?
To, kar se je dogajalo 16. februarja na celjskem Starem grad
sodi bržkone v področje psihologije in psihiatrije, zato dejanji
ki je sicer srh vzbujajoče, na tem mestu ne kaže pripisovati veq
pozornosti.
Gre za to, da so na območju gradu našli nekega občan
Celjana, starega 33 let, ki je bil ves okrvavljen. Z lastnin
rokami si je sam tako močno poškodoval obe očesi, da mu ji
kasneje specialisti v celjski bolnišnici niso mogli rešiti. Člove
bo ostal slep. S policisti v preiskavi ni hotel sodelovati, dajal]
vtis osebe s preganjavico, samokaznovalna nagnjenja pa j
kazal že pred leti, ko naj bi se sam namerno poškodoval po glai
z opeko.
m
februar 1995

KRONIKA
NO^^NIK
Roris K.., ki mu ]e one
Itropol priljubljena re-
freacijska točka, je bil 14.
Ibruarja zvečer tam spet
Ljven. Od rožic zadet se
Boris sproščal tako, da je
|igijal natakarico in se
Sohgrdo poigraval z jav-
^ redom in mirom. Igrive
J^ave je bil še potem, ko
^mu nekaj vprašanj po-
IJavUi policisti, ohlajal pa
• je potem vse do jutra
»policijski treznilnici.
I Dušan K. in Mile Č. sta
^ nekem bifeju na Hudinji
^paj veselo nazdravljala,
^gjr naenkrat pa je Mile po-
5tal hudoben. Brez razloga
je ploznil Dušana in si
ftem prislužil skorajšnje
vabilo za obisk sodnika za
prekrške. Ta bo pretehtal,
gli je klofuta padla res či-
jto brez razloga, glavni
Iffivec pa je gospod alko, ki
se mu mnogi tako težko
upirajo.
t V hudih skušnjavah je
bil prejšnji četrtek Marjan
R. Tudi Marjan je v klonil
pred alkoholom, ko je v go-
stilni Antloga razbijal ko-
zarce in bil sploh precej ne-
prijaznega videza. Tudi
Marjana čaka pot k sodni-
ku za prekrške.
I Dejan Z. je minuli petek
popoldne razgrajal na Po-
djavorškovi ulici in si ni
mogel kaj, da ne bi razbil
enega od oken na stano-
vanjskem bloku. Pripeljali
so ga na policijsko postajo,
lam pa je postal ves krotek.
To je policistom obljubil,
da se bo poboljšal, so ga
spustili na prostost.
» V petek popoldne sta na
avtobusni postaji Milan D.
m Igor L. tepla Sandija M.
id Petra M. V tem mini tur-
nirju v dvojicah sta izgubi-
la Milan in Igor, saj sta si
prislužila vsak po en pre-
Iffšek zoper javni red in
mir.
• K sodniku za prekrške
bo moral tudi Stanko B., ki
je v petek ponoči razgrajal
in kričal v stanovanju
vbloku na Okrogarjevi uli-
ci Da je bil tako glasen, da
so ga slišali vsi sosedje na-
okoli, se ima zahvaUti al-
l^oholu, ki se mu je tega dne
•la vso moč posvečal.
• Od alkohola zadet je bil
v noči na nedeljo tudi An-
'on G., ki je v gostilni
^ornšek na Babnem delal
kraval in vznemirjal ostale
goste, ki so, prav tako kot
^one, izgubili domotožje.
• Sinko Jasminko je v ne-
•i^ljo ob štirih zjutraj rogo-
^lil na železniški postaji.
°ii je tako zelo neugoden,
^a se bo v kratkem srečal
^sodnikom za prekrške.
Zoran Š. je v družbi treh
^ojih somišljenikov v ne-
fleljo zvečer razgrajal v go-
stilni Belej na Polulah. Zo-
ana&Co. čaka sodnik za
Prekrške, podobno kot Mi-
3'^a K., ki pa je istega ve-
^^•"a javni red in mir kršil
i, Zasebnem prostoru na
"ochkrautovi uUci.
M.A.
V gostilni
1 ^Jioči na 19. februar je nek-
i^^lomil v gostišče v Križevcu
Stranicah in ukradel glas-
Jr^ ^^°lp znamke samsung, iz
^ala točihiega pulta pa je
jj"^ denarnico, v kateri je bi-
l ^^em naših tisočakov. Jana
Jj'^ s tem dejanjem oškodova-
^ okoh 80 tisoč tolarjev.
Zamenjava vodstva v Radečah
Zaposleni v prevzgojnem
domu Radeče so proti temu, da
bi ministrstvo za pravosodje
zamenjalo nekatere vodilne
delavce v domu.
Ministrstvo za pravosodje se
je za zamenjave odločilo pred
nekaj tedni. Med drugim naj bi
zamenjali dosedanjega uprav-
nika doma Alberta Sipka, vo-
djo službe pooblaščenih prav-
nih oseb in pedagoškega vo-
djo. Zaposleni v domu menijo,
da se bodo z zamenjavami raz-
mere v domu še bolj zaostrile,
in opozarjajo, da so za težave
v njUiovem prevzgojnem zavo-
du močno odgovorni tudi sve-
tovalci na ministrstvu in nas-
ploh odnos ministrstvadopro-
blemov, s katerimi se v Rade-
čah že dolgo ubadajo.
Zlasti od lanskega julija se
je v domu zgodila vrsta inci-
dentov in napadov, iz zadnje-
ga obdobja pa sta znana dva
večja incidenta organizirane
skupine, ki jo pretežno sestav-
ljajo neslovenski gojenci. Za-
posleni v domu pravijo, da je
k agresivnosti in napadalnosti
skupine pripomogla nekakšna
dvotima kaznovalna politika,
ki je vzgojiteljem vzela neka-
tera pooblastila, svetovalci
pravosodnega ministrstva pa
večkrat neutemeljeno popuš-
čajo najbolj agresivnim gojen-
cem. Poleg vseh težav imajo
v radeškem domu še neurejene
prostorske razmere, primanj-
kuje pa jim tudi strokovnega
kadra.
Zaradi takšnih razmer je
nekaj delavcev doma že odšlo
drugam, številni pa to še na-
meravajo storiti. O vseh do-
Dosedanjega upravnika
prevzgojnega doma Radeče
naj bi zamenjal upravnik celj-
skih zaporov Ivo Kovačec.
godkih v zavodu dobro vedo
tudi na ministrstvu, vendar
v Radečah menijo, da jim nič
kaj ne verjamejo. Zato so pre-
pričani, da bo ministrstvo
s kadrovskimi menjavami na-
redilo več škode kot koristi.
JI
Ponudba s podlim namenom
Prihaja čas, ko ne bomo mo-
gli nikomur več zaupati in ko
bomo nezaupljivi celo do ti-
stih, ki so nam pripravljeni
ponuditi pomoč. Sploh pa ne
bomo zaupali ljudem, ki jih ne
poznamo, kar je sicer eno
glavnih pravil samozaščitnega
obnašanja. O tem se je lahko
prejšnji teden sam prepričal
69-letni Anton Š. iz Rečice pri
Laškem.
V sredo, 15. februarja malo
pred sedmo uro je šel od doma.
ko se mu je, okoli 50 metrov
stran od domače hiše, iz na-
sprotne smeri približeval
osebni avtomobil. Voznik je ob
Antonu ustavil in se mu ponu-
dil, da ga pelje tja, kamor je
namenjen. Jože je, očitno pri-
jetno presenečen nad vozniko-
vo potezo, sedel na sprednji
sedež avtomobila in opazil, da
na zadnjem sedežu sedita še
dva moška. Voznik je vozilo
obrnil, da bi Jožeta peljal
v Laško, po približno 120 me-
trih vožnje pa je ob robu gozda
ustavil. Takrat je bilo Jožetu
že vse jasno. Moški, ki je sedel
zadaj, ga je prijel za roke, voz-
nik pa mu je iz notranjega že-
pa plašča potegnil denarnico
in iz nje pobral vseh 132 tisoč
tolarjev. Denarnico mu je vrnil
in ga nagnal iz vozila, sam pa
pritisnil na plin in oddrvel
v smeri Breznega.
M. AGREŽ
i mini KRIMIČI
Pograbil cigarete
v noči na 14. februar je nez-
nani storilec vlomil v prodajni
kiosk na Starem trgu v Slo-
venskih Konjicah. Tam si je
nabral goro, več kot 2 tisoč
zavojčkov različnih vrst ciga-
ret. Lastnik kioska oziroma
ukradenih cigaret, Marjan P.,
je oškodovan za okoh 370 tisoč
tolarjev.
Upornik ranil
policiste
Patrulja Policijske postaje
Celje je 15. februarja ob 00.30
uri intervenirala v lokalu Bar-
fly v Celju, kjer naj bi pretepli
enega izmed gostov. Ko so
ugotovili, kdo naj bi bil krši-
telj, se je le-ta pri postopku
upiraL.Z brcanjem ter maha-
njem okoli sebe je hotel pre-
prečiti odstranitev iz lokala,
pri prisilni odstranitvi in med
vožnjo v intervencijskem vozi-
lu pa je kršitelj pljuval proti
policistom in jih žaUl, štiri po-
liciste pa je z brcanjem in
udarci lažje telesno poškodo-
val in jim delno raztrgal uni-
forme. Ko so ga končno le pri-
peljali v prostore policijske
postaje, so ugotovili, da gre za
Mirka U., starega 33 let, doma
iz Celja.
Kradel v skladišču
v noči na 15. februar je nek-
do vlomil v skladišče podjetja
Vigrad iz Celja, ki ima svoje
prostore na kompleksu Žele-
zarne Štore v Štorah. Iz skla-
dišča je odnesel visokotlačni
motorni pralni stroj znamke
karcher, skupaj s cevjo in pi-
štolo, v vrednosti okoli 40 tisoč
tolarjev.
Lahek vstop
v sredo, 15. februarja do-
poldne, je neznani storilec, iz
odklenjene garaže v stano-
vanjski hiši v Črešnovi na Ko-
njiškem, ukradel motorno ža-
go znamke husquama, oranž-
ne barve. Da bi bilo garažo
dobro zaklepati, je spoirmil
Avgusta D., ki je s to tatvino
oškodovan za okoli 60 tisoč to-
larjev.
Vlomil v vrtec
v četrtek, 16. februarja zgo-
daj zjutraj, je neznani storilec
^ozi okno priplezal v notra-
njost vzgojnovarstvenega za-
voda na Ulici Kozjanskega
odreda v Rogaški Slatini. Po-
mudil se je v kuhinji in prosto-
ru za shrambo živil ter si na-
bral nekaj hrane, žejo pa si
poplaknil s sadnim sokom. Vr-
tec je na škodi za okoli 7 tisoč
tolarjev.
Osem ur
Minuli petek, malo pred če-
trto uro, je neznani storilec
razbil izložbeno okno urarstva
Polajžer v Žalcu. V izložbi si je
nabral osem ročnih ur ugled-
nih znamk in s tem Marjana P.
oškodoval za okoli 250 tisoč
tolarjev.
Izginuli kombi
s parkirnega prostora na
Kraigherjevi ulici v Celju je
v noci na 17. februar neznano
kam izginilo kombinirano vo-
zilo znamle mercedes 208D,
bele barve z reg. št. ZG 391-
ON. S to tatvino je AMZ Mer-
ma iz Zagreba oškodovana za
okoli 3 milijone tolarjev.
Ukradeni fliper
v noči na 17. februar je nez-
nani storilec vstopil skozi ne-
zaklenjena vrata na hodnik
stanovanjske hiše na Vodniko-
vi ulici. Tam je imela oškodo-
vanka, Marija T., zložene
igralne aparate. Storilec se je
odločil za fliper aparat znam-
ke wiliams, vreden okoli 240
tisoč tolarjev.
Ključi na voUo
Mariborčan Zlatko P. se je
prejšnji petek dopoldne muchl
v enem izmed celjskih gostin-
skih lokalov in bil toliko ne-
previden, da je ključe svojega
avtomobila odložil na točilni
pult in se posvetil drugim za-
devam. To njegovo neprevid-
nost pa je izkoristil neznanec,
ki je ključe na skrivaj smuknil
s pulta in na parkirišču odkle-
nil cimosa AX krem barve,
reg. št. MB Z7-936 ter se odpe-
ljal v neznano. Vozilo je last
rent-a-car Bobra iz Maribora.
UstavUen z blokado
Minuli petek zvečer je šmar-
ska policijska patrulja
v Šmarju z rdečo lučjo ustav-
ljala voznika osebnega avto-
mobila. Namesto da bi ustavil,
je z vso hitrostjo zapeljal proti
policistu, tako da je moral le-
ta odskočiti, potem pa je po-
begnil v smeri Podplata in Ro-
gaške Slatine. Patrulja je po-
tem sledila pobeglemu vozni-
ku, ga skušala prehiteti, a ji to
nikakor ni uspelo. V Tekače-
vem je z rdečo lučjo to isto
vozilo poskušala ustaviti dru-
ga policijska patrulja, a je voz-
nik tudi tokrat zapeljal proti
poUcistu, ki je prav tako od-
skočil, voznik pa je vožnjo na-
daljeval. V Rogaški Slatini se
je njegova cestna avantura ne-
hala, saj so ga poUcisti ustavili
s cestno blokado in takrat tudi
ugotovili, kdo je bila oseba
v vozilu BMW, Id jo bodo ova-
dili za kaznivo dejanje posku-
sa preprečitve uradnega deja-
nja uradni osebi. Gre za 47-
^^etnega F.S. iz Bodrišne vasi.
Kot posebno zanimivost pa so
policisti ugotovili, da je bila
na prednjem delu vozila na-
meščena začasna nemška regi-
strska tablica, na zadnjem de-
lu vozila pa tablica z napisom
CE J8-783, ki pripada druge-
mu vozilu. Izvor vozila BMW
še ugotavljajo.
Kradel orodje
v noči na 19. februar je nez-
nani storilec vlomil v mizarsko
delavnico Jožeta P. v Pirešici.
Iz delavnice je odnesel 9 kosov
različnega električnega orodja
za obdelavo lesa. Ukradeno
orodje je vredno približno 200
tisoč tolarjev.
Osiromašeni traktor
Naznani storilec se je v po-
nedeljek popoldne oziroma
zvečer lotil traktorja, ki je stal
v bUžini stanovanjske hiše
v Vinski gori. Z vozila je de-
montiral nov akumulator, ža-
ganj ač in naftni filter ter s tem
Alojzu D. iz Pirešice povzročil
za okoli 70 tisoč tolarjev gmot--
ne škode.
Uničil domofone
v noči na ponedeljek, 20. fe-
bruarja, se je neznani storilec
znesel nad domofoni in zvonci,
nameščenimi v pritličju stano-
vanjskega bloka v Milčinskega
ulici v Celju. Naprave je žgal
z ognjem in jih povsem uničil
ter stanovalcem povzročil za
okoli 150 tisoč tolarjev gmotne
škode.
M.A.
I. OSNOVNA ŠOLA
ROGAŠKA SLATINA
razpisuje prosto delovno mesto
predmetnega učitelja ali profesorja
slovenskega in tujega jezika
za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo.
Nastop službe možen takoj.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pošljejo vlogo z dokazili
o izobrazbi v 8. dneh po objavi na ravnateljstvo I. osnovne
šole Rogaška Slatina.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8. dneh po objavi razpisa.
^^yy—>v     TRGOVSKO PODJETJE p.o.
■P POTR€ŠMIIK
Celje, Kocenova 2/a
objavlja prosto delovno mesto
vodja finančno računovodskega
sektorja
Poleg z zakonom določenih splošnih pogojev morajo kandi-
dati izpolnjevati še naslednje:
- visoko stopnjo šolske izobrazbe ekonomske smeri in 3 leta
delovnih Izkušenj na področju financ in računovodstva ali
- višjo stopnjo šolske izobrazbe ekonomske smeri in 5 let
delovnih izkušenj na področju financ in računovodstva
- poznavanje del na področju računalništva v računovodstvu
- poznavanje enega od svetovnih jezikov.
Z izbranimi kandidati bomo skladno z akti podjetja sklenili
delovno razmerje za nedoločen čas, s 6 mesečnim poskus-
nim delom.
Ponujamo vam stimulativen dohodek ter poslovno in strokov-
no izpopolnjevanje.
Vašo cenjeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam
pošljite v 15. dneh po objavi v časopisu na naslov:
Trgovsko podjetje
»POTROŠNIK« p.o. Celje
Kadrovska služba
Kocenova 2/a, 63000 CEUE
O izbiri bodo kandkjati obveščeni v 30. dneh po izbiri.
TRGOVSKO PODJETJE MODA
Prešernova 7, 63000 CEUE
razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili
Vodje finančno računovodske službe
Poleg splošnih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje posebne pogoje:
- stopnja strokovne izobrazbe: VI ali VII, ekonomske smeri
- najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju finančnega
knjigovodstva
- znanje enega tujega jezika
- mandat traja 4 leta
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite na gornji
naslov v roku 8 dni po objavi oglasa.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni.
SVET ZAVODA ZA ŠPORT
SLOVENSKE KONJICE
šolska ul. 3/a, 63210 Slovenske Konjice
razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 8. člen Odlo-
ka o ustanovitvi Zavoda za šport Slovenske Konjice, in sicer:
- poznavati mora problematiko s področja dejavnosti za-
voda,
- imeti mora najmanj srednješolsko izobrazbo in pet let
delovnih izkušenj,
- imeti mora organizacijske sposobnosti.
Kandidat mora ob prijavi predložiti program dela.
Direktor bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev in programom dela v 8. dneh po objavi razpisa.
Prijavo pošljite na naslov: SVET ZAVODA ZA ŠPORT SLO-
VENSKE KONJICE, Šolska ul. 3/a, 63210 Slovenske Konji-
ce, z oznako ZA RAZPIS.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po končanem
postopku.
Šf. S. - 23. f«brwar 1995
NO^TIPNIK
ZA AVTOMOBILISTE

BIV1W postaja avtomobilski velikan
časi se res hitro spreminja-   ig||]||||§gg||^^MMMIJiWiWiE':;: I^MUMUMiHM
jo. Medtem ko je bilo leto 1993
za večino evropskih izdeloval-
cev avtomobilov slabo ali sko-
raj katastrofalno, je bilo lani
bistveno drugače. Nemški
BMW, edina ali ena redkih
evropskih avtomobilskih hiš,
ki se lani ni pritoževala nad
letom 1993, je bil seveda uspe-
šen tudi v letu 1994.
Sedaj je že jasno, da je bil
nakup britanskega Roverja iz-
vrstna poteza (BMW je 8 O-od-
stotni lastnik te otoške avto-
mobilske tovarne), kajti sku-
pina BMW je lani izdelala več
kot milijon avtomobilov.
Skupni promet je tako dosegel
številko 42,1 milijarde mark
(leta 1993 je bil promet vreden
29 milijard mark), v koncernu
pa je zaposlenih več kot 100
tisoč delavcev. Ob tem se
BMW skupaj z Roverjem lote-
va velike prodajne oziroma
modelske ofenzive, s katero
seveda hoče še izboljšati svoj
poslovni ter finančni položaj.
V naslednjih mesecih bodo ta-
ko na ogled postavili novi
BMW serije 5, ki bo čez leto in
pol na voljo tudi v touring (ka-
ravanski) izvedenki. Prihodnje
leto bo Rover ponudil novega
roverja 800, ki bo sicer konku-
rent BMW seriji 5, a se bodo
stroški razvoja zmanjšali tudi
zaradi tega, ker bosta oba av-
tomobila zgrajena na enaki os-
novi. Lani obnovljena serija
7 bo v začetku prihodnjega le-
ta doživela motorno osvežitev,
kajti ponudili bodo tudi še-
stvaljne bencinske in dizelske
agregate. Leta 1997 bo Rover
prip>eljal na cesto obnovljeni
model 100, čez nekaj mesecev
bo BMW ponudil tudi compact
v izvedenki 318 tds (turbodi-
zelski motor) in 323i, kar po-
meni, da se bo pod motornim
pokrovom vrtel najmočnejši
bencinski šestvaljnik z močjo
193 KM. Sredi letošnjega maja
bo BMW končno predstavil tu-
di touring razhčico serije 3,
kabriolet serije 3 pa kmalu na-
prodaj tudi v izvedenki 318i
(115 KM). Leta 1996 bo
v ZDA, kjer je lani BMW odprl
novo tovarno (Južna Karoli-
na), stekla izdelava roadsterja
Z3. Skratka, BMW postaja ob
pomoči Roverja velika evrop-
ska avtomobilska tovarna.
Na sliki: BMW serije 5 touring.
V ženevi iaguna evailo in renauit
speeder
že nekajkrat omenjeni že-
nevski avtomobilski salon bo
ob vsem drugem tudi prizoriš-
če predstavitve dveh študij-
skih vozil francoskega Rena-
ulta, pri čemer pa se vsaj eni
študiji obeta čisto resno serij-
sko avtomobilsko življenje.
Tako bodo pod ženevske sa-
lonske luči pripeljali speeder,
avtomobilski roadster, ki ima
ogrodje iz aluminijastih profi-
lov, medtem ko je »karoserija«
iz lahkih kompozitnih materi-
alov. Speeder je prvi produkt
programa Mosaic, katerega
osnovni namen je izdelava Iciž-
jih vozil, po drugi strani pa
hočejo pri renaultu dokazati,
da je lahko sodoben avtomobil
kljub številnim varnostnim ter
ekološkim zahtevam predmet
občudovanja. Avtomobil po-
ganja agregat, ki je sicer znan
iz clia williams U50 Kl*^, svo-
jo moč pa prenaša na zadnji
kolesni par, medtem ko je
v kabini prostor le za voznika.
Drugo študijsko vozilo - vsaj
za sedaj - je laguna evado, ki jo
odlikuje izjemno lična karose-
rijska podoba, znano pa je, da
je predhodnik karavanske iz-
vedenke lagune. Laguna evado
naj bi vsaj načeloma ponujala
dovolj prostora kar šestim lju-
dem, saj so sedeži postavljeni
v treh vrstah, posebnost pa so
tudi štiri sončna okna na stre-
hi avtomobila. Hkrati s tema
dvema študi^krma avtomobi-
loma se bo v Ženevi rodila tudi
laguna v izve«fcM%ki 2,0 S, kar
med drugim pomeni, da so te-
mu zelo uspešnemu avtomobi-
lu namenih še bencinski štiri-
valjnik z gibno prostornino
2,0-litra in 140 KM/102 kW
pri 6000 vrtljajih v minuti.
Na sliki: laguna sgeeder.________
Porsciie RSR zgoii za nekatere
Nemški Porsche se tako
kot večina nemških avtomo-
bilskih tovarn počasi poslav-
lja od izgub. Lansko poslov-
no leto je bilo dokaj uspešno
(skupaj so prodali 18.200 av-
tomobilov oziroma za 43 od-
stotkov več kot leto prej).
Porsche se je popravil
predvsem v ZDA (za zelo ilu-
strativnih 55 odstotkov več),
ki je zanj najpomembnejši
tuji trg; vse kaže, da bo pri-
šlo do sodelovanja s koncer-
nom Volkswagen (kar ne bi
bilo posebej nenavadno, saj
je prvi človek te korporacije,
dr. Ferdinand Piech, tudi
delni lastnik Porscheja), vse
doslej je tovarna dokaj do-
bro sodelovala tudi z Merce-
des Benzom (skupna izdela-
va mercedesa E 500) ipd.
Porsche se ob tem loteva tudi
nekaterih novih projektov,
med katerimi je bil pomem-
ben tudi avtomobil, ki so ga
kot študijo pripravili pose-
bej za Kitajsko, ipd. Na bliž-
njem ženevskem a\'tomobil-
skem salonu pa bo tovarna
postavila na ogled dirkaško
in cestno izvedenko porsche-
ja 911 RS carrera z oznako
RSR. Naredili naj bi vsega
100 avtomobilov, vozilo pa
poganja 3,8-litrski bencinski
šestvaljni bokser motor
z močjo 300 KM. Cestni dir-
kač naj bi stal nekako ITO
tisoč dolarjev, glede na ome-
njeno serijo pa je treba že
skoraj pohiteti.
Na  sliki: porsche RSR.
Fopttaurus
najuspešnejši
v ZDA
Ameriška avtomobilska in-
dustrija je bila tudi v letu 1994
dokaj uspešna, tako po obsegu
prodaje kot po finančnih re-
zultatih. Čeprav se ameriški
trije veliki — General Motors,
Ford in Chrysler - vendarle bo-
jijo ponovnega japonskega
prodora na ta največji avto-
mobilski trg, pa lanski podatki
o najbolje prodajanih avtomo-
bilih kažejo vsaj njim naklo-
njeno podobo.
Najbolje prodajano vozilo je
bil lani ford taurus (skoraj 400
tisoč avtomobilov), sledil je
honda accord (367 tisoč), pa
ford escort (336 tisoč), tovota
camry (321 tisoč) ipd. Zanimi-
vo je, da na tem seznamu ni
niti enega evropskega avtomo-
bila, čeprav drži, da je šlo
evropskim avtomobilskim hi-
šam letos precej bolje od rok
kot lani. Morda se utegne to
spremeniti v prihodnje, kajti
lani je nemški BMW v ZDA
začel izdelovati BMW serije 3,
prav tako nemški Mercedes
Benz pa bo prav tako kmalu
odprl svojo tovarno.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sobotni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golove^
Celju je v deževnem vremenu obiskalo preko 2 tisoč obiskovalcev
so lahko izbirali med 520 avtomobili. Na koncu sejma se jih je utm.
prodalo 16. ^
Cene so okvirne!
Enkrat ford galaxy, drugič VW
sharaa
Skupno sodelovanje Forda
in Volkswagna je pripomo-
glo tudi k nastanku limuzin-
skega kombija, ki se bo pri
Fordu imenoval galaxy, pri
VW pa sharan. Obe različici
se že pokazali na lanskem
pariškem avtomobilskem sa-
lonu, še pred letošnjim po-
letjem pa naj bi stekla tudi
prodaja obeh variant.
Galaxy oziroma sharan
meri v dolžino 462 centime-
trov, kar je približno toliko
kot mondeo, ponuja pa v no-
tranjosti kar dovolj prostora.
Naprodaj bodo izvedenke
z najmanj petimi ali največ
sedmimi sedeži. Kadar teh
ne bo, bo prtljažni oziroma
tovorni prostor velik 3550 li-
trov, kar je nedvomno spošt-
ljiva številka. Vsaj pri Fordu
bodo ponujali galaxy v izve-
denki z opremami CL, GLX
in ghia, pri čemer sta dve
zračni varnostni blazini se-
stavni del opreme v vseh iz-
vedenkah, medtem ko je pro-
tiblokirni zavorni sistei
ABS na voljo za doplačilo
Ford bo pri tem opremlja
limuzinski kombi s tremi ra-
zličnimi motorji: 2,0-litr.
skim DOHC štirivaljnikoa
(po štirje ventili na valj,
dvojna odmična gred ipd^
ki zmore 115 KM. Sledi/#
1,9-litrski turbodize\i
agregat z neposredMJ
vbrizgavanjem goriva m
močjo 90 KM ter serijsi
opremo, h kateri spada tuo
oksidacijski katalizatoj
Naj zmogljivejši bo 2,8-lin
ski bencinski šestvaljni
V oblike z močjo 174 KM i
5800 vrtljajih v minuti. J
laxy bo serijsko opremlja
z ročnim petstopenjskim m
njalnikom, omisliti pa si «
mogoče tudi štiristopenjskl
prestavno avtomatiko. Fon
galaxy v varianti z osnovnii
2,0-litrskim bencinskim rao
torjem bo, vsaj kaže tako, d
voljo za približno 46 tiso
mark. Na sliki: ford galaxy
Žff. 8. - 23. februar 1995

RADIO
NO^TPNIK
preprosto ie treba hiti zraven
Uioianom, oddaja o avtomobilizmu na Radiu Celic
, j^niODl' v »uuuunem na-
1 življ*^"i^     dolgo ni več
^jjjjja«,  ampak   predvsem
^^a, čeprav pa seveda še
Ly tudi modna muha. Naj-
■j in najboljši jekleni ko-
so namenjeni le izbran-
'   v odvisnosti, predvsem
i globine žepa, od želja in
jega praS^ dovzetnosti za
^jnjave, pa tudi avtomobili
^jejo nas, kupce.
^avtomobilizem je ena od
H^lj donosnih gospodar-
ji, panog na svetu. Avtomo-
jjl^o razvite države so tudi
ispodarsko najbolj razvite
■2ave na svetu: ZDA, Nemči-
japonska, Francija, Italija
j Neka tuja anketa je poka-
ja, da bi se vozniki raje
jj^lcli seksu kot avtomobilu,
ročica avtomobilskega trga
zajela tudi nas, Slovenci
BO kljub recesiji kupovali ve-
^0 avtomobilov. Brez avto-
mobilov praktično ne gre. Da
je temu res tako potrjujejo tu-
di nove časopisne rubrike
o avtomobilizmu, kaj rubrike,
novi specializirani časopisi
(Grand prix, Avtomarket itn),
nove televizijske oddaje. Zad-
njič čas, da smo pri tem zraven
tudi na Radiu Celje, z novo
oddajo Za volanom, oddajo
o avtomobilizmu, vsako drugo
sredo ob 10.30.
V oddaji predstavljamo no-
vosti in zanimivosti iz avtomo-
bilskega sveta, avtomobilsko
in prometno zakonodajo,'
opremo (za vzdrževanje vozil,
dodatno opremo, servisiranje),
sezonsko vzdrževanje vozil
(pranje, poliranje, izolacija)
posredujemo podatke o avto-
mobilskem trgu (prodaja do-
ma, Evropa, svet), govorimo
pa tudi o cestah, patentih v av-
tomobilski industriji, old ti-
merjih itn. Velik del oddaje je
namenjen avto-moto športu,
kjer je še poseben poudarek na
formuli 1, najbolj odmevnem
in atraktivnem avtomobili-
stičnem tekmovanju.
Oddajo vodi Primož Škerl,
pripravlja pa jo skupaj z na-
šim strokovnjakom Matjažem
Korošakom, ki v vsaki oddaji
predstavi tudi vozilo, največ-
krat je to vozilo, ki ga lahko
tudi testira na ali po uradnih
predstavitvah (v prvih treh
oddajah smo predstavili Opel
tigro. Škodo felicio in Nissan
maksimo). Stalno rubriko
o formuli 1 ima znani »formu-
loenalog« Miran Ališič, eden
največjih slovenskih pozna-
valcev tega športa, ki je bil tu-
di gost prve oddaje v studiu
Radia Celje, v njej pa je pred-
stavil svojo knjigo Ayrton
Senna - Poet hitrosti. Sicer je
v oddaji Za volanom, gost pra-
viloma vsakič: v prihodnji od-
daji bo to Bojan Žlender, z Re-
publiškega sveta za preventivo
in varnost v cestnem prometu,
razpravljali pa bomo o razvpi-
tem novem zakonu o prometu
(trenutno je še v parlamentar-
ni proceduri), ki prinaša radi-
kalne spremembe za udeležen-
ce v prometu in drastične kaz-
ni za prometne prekrške.
Spomladi bomo pripravili
tudi dve posebni terenski od-
daji Za volanom in sicer s pri-
zorišča sejma Avto in vzdrže-
vanje, ki bo od 4. do 9. aprila
na celjskem sejmišču in s Slo-
venskega avtomobilskega sa-
lona v Ljubljani, na Gospo-
darskem razstavišču v Ljub-
ljani.
ROBERT GORJANC
Katera »makina« bo naslednji test? Matjaž Korošak, urednik avtomobilistične rubrike v Večeru,
dirkač, testni voznik ter naš stalni strokovnjak oddaje Za volanom (levo) in voditelj Primož Škerl,
poznavalec gibanj na svetovnih avtomobilskih trgih.
»Kdo bo prvi letos?« Schummy, Hill, Mansell, Coulthard? Težka bo. Miran Ališič, (desno) glavni
in odgovorni urednik revije Grand prix, gost v studiu Radia Celje, specialist za formulo 1, ki
v živo ne zamudi nobene dirke, naj si bo v Avstraliji, Kanadi. Letos bodo na svoj račun
z Miranovimi ekskluzivnimi informacijami iz sveta Formule 1 prišli tudi poslušalci Radia Celje.
frojice
Takšne enotnosti pa še ne,
Ikar ta oddaja stoji. Samo
)brih dvajset minut je bilo
»trebnih, da smo izčrpali te-
0oddaje, kajti ugotovili smo,
' se ob tokratni temi mnenja
■ bodo kresala, kajti poslu-
ilci so bili kot eden: trojk pa
i ne.
Res, da tudi Celje postaja
ie bolj nevarno mesto. Brez
bi sicer rekel slavni
Jejk, kajti še lep čas (če sploh
laj) ne bomo kakšen London,
'»sterdam ali Chicago. Toda
f^je, ropi, celo resnejši napa-
'.ui v skrajnosti umori niso
^ nekaj tako nemogočega
"'pred leti. Skratka: danda-
^ se človek po našem mestu
yečemih urah ne sprehaja
^ tako sproščeno in brez-
J^^no kot nekoč. Vsaj obču-
tje takšen, so v eni od naših
izpovedali  poslušalci,
'pa bi se zato Celjanom zde-
prunerna kakšna posebna,
•ina zaščita, recimo takšna,
]o v nekaterih slovenskih
^stih že organizira eden od
Jonskih strankarskih prva-
j^ot takoimenovane trojke,
^^^.so rekli Celjani za trojke
p ^'ju. Prav nič bolj vame se
°' Počutih zaradi njih. Ne-
kateri celo narobe: trojke, ka-
kršne so bile predstavljene
v nekaterih medijih, se zdijo
nekaterim celo bolj strah zbu-
jajoče od potencialnih nasilne-
žev. In, še: ni, da bi zaupali
takšniiH samoorganiziranim
skupinam, ki se razglašajo za
zaščitnike poštenih državlja-
nov, zraven pa niso pod nika-
kršnim nadzorom. In navse-
zadnje bo morebiti še najbolj
držalo, kar je pribil zvesti ma-
gazinov poslušalec Brane: da
gre pri vsem skupaj zgolj za
reklamno potezo stranke, ki
doslej v svoji promociji ni bila
kdo ve kako uspešna. Kaj ho-
čemo: dobrota je pač sirota. In
ljudstvo dobrohotnosti in po-
žrtvovalnosti silnih jimakov
Matjaža ne verjame kar na le-
pe oči.
Pa smo zaradi tako složnega
mnenja naših poslušalcev ime-
li priliko zajadrati še v prijet-
nejše teme. Pogledati naše me-
sto še z lepše plati, recimo ti-
ste, ki se nam kaže v izložbe-
nih oknih. Da smo pač še ved-
no najbolj navdušeni nad
izložbami, v katerih je strpane
čimveč ponudbe, opremljene
s cenami. Le nekateri so opazi-
li, da evropski duh v resnici
veje zaenkrat še iz redkih
izložb. Iz nekaterih, pač, tega
ni mogoče zanikati. Ampak
nekako smo kar zadovoljni
z njimi, bi lahko povzeli naše
premlevanje o tej podobi naše-
ga mesta.
Če nekoliko pobrskam po
spominu in razmišljam o sta-
liščih do najrazličnejših tem,
ki smo jih obravnavali, že mo-
ram reči, da smo Celjani nas-
ploh dokaj pohlevni in zado-
voljni prebivalci našega pla-
neta.
NADA KUMER
S stili in trendi
na Vinsici
sejem
V zadnji oddaji Stili in
trendi smo vam zastavili
prvo nagradno vprašanje,
na katero morate odgovori-
ti do 2. marca, če želite biti
med izžrebanci, ki se bodo
udeležili mednarodnega
vinskega sejma v Ljubljani,
ki bo letos od 5. do 9. ju-
nija.
Nagradno vprašanje se
glasi: koliko različnih se-
stavin vsebuje vino. Naj
vam nekoliko pomagamo:
številka je trimestna, zad-
nji dve številki pa sta ničli.
Odgovore na dopisnicah
pošljite na naslov: Radio
Celje, oddaja Stili in tren-
di, s pripisom za pravilni
odgovor, Prešernova 19,
63000 Celje.
Nagrajenci se bodo pod
Pokroviteljstvom Poslovne
skupnosti za vinogradni-
štvo in vinarstvo Slovenije
z avtobusom odpeljali
v Ljubljano, prisostvovali
otvoritvi sejma, si pod stro-
kovnim vodstvom ogledali
sejem in se po koncu ogleda
še udeležili degustacije iz-
branih vrhunskih vin.
it. 8. - 23. februar 1995
MO^!^M!!!L
GLASBA

Nezdrave komunikacije
na božji dan
To nedeUo ¥ hali Tivoli Beastle Boys, All-En, D.J. Hurricane In
Luscios Jackson
R.O.P.O.T. Pomotions se je
na čelu z črnobesednim Igor-
jem Vidmarjem po organizaci-
ji nekaterih lanskih bleščečih
koncertnih dogodkov, le zbu-
dil iz zimskega spanja. Po nje-
govi zaslugi bo, še pred kole-
darsko pomladjo, v nedeljo,
26. februarja, Hala Tivoli go-
stila najpopularnejše pred-
stavnike belega hip-hopa in
rapa, skupino Beastie Boys. Ti
pa bodo gostili še štiri newyor-
ška punky dekleta, zbrana
v zasedbi Luscious Jackson,
svetovno znanega DJ-a, ki že
več kot deset let nastopa pod
imenom Hurricane, in prvega
in edinega pravega slovenske-
ga rapperja, zloglasnega Ali-
Ena.
Na tokratni božji dan se to-
rej obeta pravi mini rap ročk
festival, cel spektakel pa se bo
odvijal pod lučmi in za vrhun-
skim ozvočenjem, ki spremlja
Beastie Boyse na razprodani
evropski turneji.
Beastie Boys-kratka
zgodba o uspehu
Leta 1981 basist Adam Yo-
uch, kitarist John Berrv, bob-
narka Kate Shellenbach (zdaj
pri Luscious Jackson) in pevec
Mike D, na 17. Vouchovem
rojstnem dnevu, prvič skupaj
zaigrajo. Dve leti kasneje iz-
dajo svoj prvi EP, Berrya za-
menja Adam Horowitz, Mike
D pa potem, ko skupino zapu-
sti tudi Kate, postane bobnar.
Tako nastali trio začne hard-
core mešati s prvinami hip-ho-
pa, za nameček pa vse skupaj
začini še z rappersko ostrimi
in neposrednimi besedili. Leta
1986 za založbo Def Jam pos-
namejo svoj prvi LP »Licenced
To 111« in se kot prvi rapperji
z več kot štirimi milijoni pro-
danih izvodov povzpnejo na
prvo mesto ameriške lestvice
najbolje prodajanih albumov.
S te plošče prihaja tudi komad
»To Fight For Your Rights«, ki
kmalu postane himna genera-
cije otrok vietnamskih vetera-
nov. Beastie Boys zatem za do-
bra tri leta poniknejo, konec
osemdesetih pa presenetijo
z albimiom »Paurs Butique«,
ki kljub odličnim kritikam ni
ponovil finančnega uspeha pr-
venca. Leta 1992 Beastie Boysi
zgradijo svoj lastni studio in
za lastno založbo Grand Royal
posnamejo »garažni« album
»Check Your Head«, ki se na
presenečenje vseh odlično pro-
daja. Fantje se odpravijo na
uspešno svetovno turnejo, leto
1993 pa preživijo z vsemi štiri-
mi v zraku. Sredi meseca maja
'94 izide njihov četrti album
»111 Communication«. Glasbe-
ni kritiki ne skoparijo s poh-
valami, plošča pa je vse do
konca lanskega leta prav pri
vrhu ameriške, pa tudi nekate-
rih evropskih lestvic. Komad
»Sabotage« predvsem po za-
slugi norega videospota posta-
ne svetovna uspešnica. Ob
vsakoletnih revizijah glasbe-
nega dogajanja v preteklem le-
tu večina glasbenih časopisov
uvrsti »111 Communication« na
najvišja mesta, Beastie Boys
pa se izkažejo tudi kot izvrst-
na koncertna atrakcija, v kar
se bomo skoraj zagotovo pre-
pričali tudi to nedeljo v mali
dvorani Hale Tivoli.
STANE ŠPEGEL
WET WET WET so se s priredbo skladbe »Love Is Ali Around«
lani kar 15 tednov zadrževali na prveni mestu britanske lestvice
malih plošč. Podoben podvig napoveduje škotska četverica tudi
za letos, tokrat na ameriških lestvicah in to s priredbo Presley-
eve skladbe »It's Now Or Never«.
Zadnji album britanskih dinozavrov THE ROLLING STO-
NES »Voodoo Longue« po številu prodanih izvodov precej zao-
staja za svojim predhodnikom, leta 1989 izdanim LF »Steel
Wheels«. S svetovno turnejo so RoUingi v začetku devetdesetih
potolkli vse rekorde obiskanosti koncertov, nekateri »pozna-
valci« pa so bili že takrat prepričani, da v tem tisočletju ni nihče
sposoben preseči teh rezultatov. »Poznavalci« očitno niso raču-
nali s »come-backom« ostarelih, a še vedno poskočnih RoUin-
gov, ki so s turnejo »Voodoo Longue« presegli same sebe. Na
ameriškem delu svetovne turneje je njihove koncerte obiskalo že
več kot dva milijona ljudi, z nastopi v Južni Ameriki in Evropi
pa bodo najbrž za to tisočletje opravili z vsemi konkurenti,
razen seveda, če se sami še enkrat ne vrnejo na odre.
Zakk Wylde bo zamenjal Pa-
ula Hagea, ki je za kratek čas
(sodeloval je le pri snemanju
komada »Sympaty For The
Devil«) vskočil namesto Gil-
bya Clarka, drugega kitarista
ameriških mega zvezdnikov
GUNS 'N' ROSES. Ta je Gun-
se zapustil zaradi spora z pev-
cem Axlom Roseom, ki je nato
v bend pripeljal svojega prija-
telja Paula Hagea, s katerim
pa ni bil zadovoljen prvi kita-
rist Slash. Nova moč, kitarist
Zakk Wylde je baje všeč obe-
ma, nov album Gunsov pa naj
bi se na trgovinskih pohcah
znašel še pred poletjem.
UNDA PERRY je sredi sne-
manja drugega albuma zapu-
stila californijsko skupino
4 NON BLONDES. Po števil-
nih nesporazumih v bendu, ki
se vlečejo že vse od izida nji-
hovega več kot uspešnega pr-
venca »Bigger, Better, Faster,
More«, se je Linda odločila za
samostojno pot, ostali člani
benda pa se bodo najbrž uto-
pili v spominih na bleščečo,
a kratko kariero.
Podobna zgodba, za bend pa
še zdaleč ne tako usodna, se je
zgodila tudi vedno popular-
nejšim    Angležem    AFGAN
WIGS. Zapustil jih je Sk
Earl, šef benda Greg Duij*
že išče bobnarja, ki bo m?
nom pomagal dokončati
rial za nov album. ^
Korporacija LEVI'S j«
svoj najnovejši reklamni ^.^
izbrala komad »Novelty ^
wes« skupine BIOSPHEjj
Skladbo boste lahko našli
najnovejšem albumu te skrn
ne, ki jo vodi pionir ambi«
talnega tehna Geir Jansseu,
Po večletnem premoru so
na svetovno glasbeno scei
z albumom »Good News pj^
The Next World« v velik!
slogu vrnili SIMPLE MIN^
Nosilna skladba omenjenftj
albuma je »She's A Riv^
single s to skladbo pa je žep|
vrhu nekaterih evropskih 1,
stvic.
Ob 50. obletnici rojstva kn
Ija reggae glasbe BOBA MA|
LEVA bo, poleg albuma
bute To...«, ki je zapolnj,
s 17 priredbami njegovih oj
večjih uspešnic, v kratkem ji
šla tudi biografija z več Jti
petstotimi dosedaj še neobjai
Ijenimi fotografijami.
Po fantastičnem uspel
ameriškega teen-pop kvintet
NEW KIDS ON THE BLOQ
je svetovna glasbena scet
prenesla še cel kup podobni
bendov (Take That, East r
Worlds Apart, Boyzone). Onii
njenim se namerava pridruži
tudi nizozemski kvartet Qt
UGHT IN THE ACT. Benjj
min Boyce, Lee Baxter, Basi
aan Raga in Eloy DeJong so i
na domačih tleh že proslavi
s pesmico »Take Me To Th
Limit«, evropske lestvice pas
naskočili s komadom »Lovel
Everywhere«.
ANDREJ ŠIFRER je s m
jim sedmim studijskim izdel'
kom, kaseto in kompajcdo
ploščo »Sedem irskih nujit,
vnesel nekaj svežine v m
enolično slovensko pop scei
Dobre tri mesece po izidu, I
nec marca torej, bo Andrej |
vič v živo promoviral glasi
z omenjenega albuma, pri te
pa mu bodo pomagali irsl
glasbeniki, zbrani v zased
Stockton Wings.
V ljubljanskem klubu K4
v ponedeljek, 27. februarji
nastopila hrvaška jazz pevk
ZDENKA KOVAČIČE!
spremljal pa jo bo seveda «
pogrešljivi Vanja Lisak Trio.
S
Štajerski potepuhi osvajajo
SiovenijD
Pred sedmimi leti so se v Racah pri Mariboru zbrali
fantje, ki imajo radi glasbo. In ker glasbeniki veliko potu-
jejo, so si nadeli tudi ustrezno ime - Štajerski potepuhi.
Zdaj pripravljajo prvo kaseto, ki naj bi izšla septembra
ali oktobra. Na njej bo dvanajst skladb, šest zabavnih in
šest domačih. Vse skladbe so oz. bodo napisali sami, na
kar so še posebej ponosni. Vadijo sami, le pri snemanju
prvih treh skladb za kaseto jim je s svojim bogatim stro-
. kovnim znanjem pomagal Boris Rošker. Njihovi vzorniki
so vsi, ki igrajo dobro glasbo, kakršno imajo ljudje radi;
Ne nastopajo samo na Štajerskem, ampak vedno bolj
pogosto po vsej Sloveniji. Ljudje jih radi poslušajo, saj jii"
ob dobri glasbi ponudijo tudi veliko humorja. Pred krat-
kim so bili gostje na Radiu Celje v glasbeni oddaji Vrtilja|'
polk in valčkov in iz telefonskih klicev se je dalo razbrati,
da so Štajerski potepuhi že znani tudi na Celjskem. Načr-
tov imajo veliko, o festivalih pa imajo svoje mnenje:
»Nismo še sodelovali, morda bomo kdaj. Festivali lahko
koristijo, lahko pa tudi škodijo,« menita dva izmed sed-
mih članov Ivek Plemeniti in Stane Satler, ki je sploh duša
ansambla, saj piše viže in tekste.
Med prireditvami, na katerih so nastopili, so najbolj
ponosni na tisto, ki so jo organizirali sami.
»Lani smo v Cirkovcih pripravili prireditev, na kater«
smo povabili vse, za katere smo že igrali. Bilo je super ^
nekaj podobnega bomo pripravili tudi letos, 16. septeiH'
bra v Kidričevem.« ,
Videoton in štirje festivali
Glasbena agencija Geržina
Videoton bo tudi letos sodelo-
vala pri pripravi vseh štirih
slovenskih festivalov - treh
z domačo glasbo na Ptuju, Šte-
verjanu in Vurberku, ter Vese-
le jeseni v Mariboru.
V Števerjanu bodo od 30. ju-
nija do 2. julija pripravili jubi-
lejni, 25. festival domače glas-
be. Finale bo na idiličnem pro-
storu Med borovci, prijavijo
pa se lahko vsi slovenski an-
sambli, ki igrajo narodno-za-
bavno glasbo. Predtekmovanje
bo 30." junija in 1. julija, finale
pa 2. julija. Vsak ansambel bo
izvajal dve skladbi, od katerih
mora biti ena povsem nova in
prvič izvajana v Števerjanu,
druga pa iz zakladnice sloven-
ske domače glasbe. V finalu se
bodo ansambli potegovali kar
za osem nagrad. Organizatorji
sprejemajo prijave do 15. maja
na naslov S.K.P.D. F.B. Sedej,
Trg svobode št. 6, 34070 Števr-
jan. Gorica - Italija. Organiza-
tor krije vse stroške prehrane
in prenočišča.
V Vurberku bodo pripraviU
4. festival narodno-zabavne
glasbe Slovenije s sodelova-
njem instrumentalnih skupin
z diatonično harmoniko in
večglasnim petjem. Poleg
agencije Geržina Videoton so-
delujejo tudi Turistično dru-
štvo Vurberk, tednik Kaj ter
Radio in TV Maribor. Festival
bo 17. junija na grajskem dvo-
rišču v Vurberku, prijave pa
organizator zbira do 28. febru-
arja na naslov Turistično dru-
štvo Vurberk, 62241 Spodnji
Duplek, Vurberk 83, s pripi-
som »Za festival«. Vsak an-
sambel lahko sodeluje z dvema
še neobjavljenima skladbama.
Tudi v Vurberku bo priprav-
ljenih osem nagrad, pet jih bo
podelila strokovna komisija in
tri občinstvo.
Pri našem najstarejšem fe-
stivalu domače glasbe, na Ptu-
ju, je prišlo do nekaterih spre-
memb, saj so ga razdelili v dva
dela. Tako bodo prvi nastopi
na 26. festivalu za Orfejeve
značke maja in septembra, ve-
čer novih melodij pa bo 2. sep-
tembra. Točni datmni še niso
RTV Slovenija bo 18. marca
(neposreden televizijski pre-
nos) pripravila prvi festival
polk in valčkov, ki bo v Vinski
Gori. V finale se je uvrstilo
enajst slovenskih ansamblov,
ki se bodo borili za »naj« vižo
95: kvintet Sava, ansambel
Franca Korbarja, Celjski in-
strumentalni kvintet. Ptujskih
5, Slovenija, ansambel Borisa
Razpotnika, ansambel Ekart,
Slovenski muzikantje, Melos,
Krt in Štajerskih 7.
določeni. Festival ob sodelo-
vanju agencije Geržina Vide-
oton pripravljata Zavod Ra-
dio-Tednik Ptuj m ZKO Slo-
venije. Prijave sprejemajo do
28. februarja, skladatelji pa
morajo poslati melodije z be-
sedili do 31. marca (izjemoma
so lahko demo posnetki). Stro-
kovna komisija bo izbrala 16
do 20 skladb za izvedbo na fe-
stivalu. Pevce bo spremljal Pi-
hahii orkester Slovenske poli-
cije. Za Orfejeve značke se
lahko prijavijo vsi ansambli,
ki gojijo domačo glasbo, za no-
ve melodije pa tisti, ki so že
osvojili Zlatega Orfeja.
Vesela jesen v Mariboru bo
7. oktobra, prijave za sodelo-
vanje pa do 15. marca spreje-
ma organizator - Radio Mari-
bor, Ilichova 33, 62000 Mari-
bor, s pripisom »Za festival«.
Izvedenih bo šestnajst popevk
z izvirnimi narečnimi besedili,
zato morajo skladatelji upo-
števati vedrost in barvitost po-
sameznih slovenskih narečnih
območij v glasbi in besedilu.
Tudi na Veseli jeseni bodo po-
delili osem nagrad.
TONE VRABL
IVilnuta z Bogdanom Frasomi
Bogdan Fras je član ansam-
bla Primorski fantje, ki je na
lanskih slovenskih festivalih
domače in zabavne glasbe
(Ptuj, Števerjan, Vesela jesen
v Mariboru) največkrat zma-
gal in tako ponovil uspeh iz
leta 93, ko je namesto v Mari-
boru slavil v Vurberku.
Bogdan igra kitaro in poje,
v prostem času je tudi dober
čarodej, veliko je nastopal tudi
v Celju, kjer ga poznajo zlasti
najmlajši v vrtcih.
Kaj načrtujejo Primorski
fantje za letos?
Predvsem smo se odpovedali
sodelovanju na vseh festivalih,
naj dobijo priložnost drugi.
Razočaranje?
Ne, kajti dela je tudi tako
preveč. Morda bomo šli na Ve-
selo jesen v Maribor, če se bo
kaj oglasil Boris Rošker in
nam napisal kakšno sladbo, ki
bo podobna lanski, s katero ■
smo zmagali.
Kaj pa nova kaseta, Avstra-
lija, sodelovanje z vokalno
skupino 7+?
Primorski fantje igrajo vsako
soboto v izolski Gostinski šoli,
številna gostovanja jim niso
najbolj po godu. Pa vendar jih
bomo letos videli na Pivu in
cvetju v Laškem, na gasilski
veselici v Prožinski vasi, gostje
bodo na 23. izletu 100 kmečkih
žensk na morje ter na Veseli
karavani turistične agencije
Dober dan.
Nova kaseta je narejena na
pol in bi jo radi končali do
poletja. Gostovanje v Avstrali-
ji visi na nitki, ker je težko
zbrati dovolj denarja. Sodelo-
vanje z vokalno skupino, s ka-
tero smo lani dosegli vse velike
uspehe, pa smo vsaj zaenkrat
prekinili.
Sodelovanje na slovenski
TV...
Iz nerazimiljivih vzrokov
nas je Jože Galič dal na stran-
ski tir. Ne vemo, zakaj se je to
zgodilo, smo pa prizadeti.
Veliko nastopaš tudi kot ča-
rodej ...
Pred dnevi je umrla moja
priljubljena psička Pana, s ka-
tero sem dosegal velike uspe-
he. Zdaj si nekaj časa psička
ne bom umislil, ampak bom
delal z golobi in zajci. Sicer pa
se kmalu vidimo v Celju v vrt-
cih. Najmlajše, ki me vedno le-
po sprejmejo, že zdaj lepo poz-
dravljam.
TONE VRABL
Št. S. - 23. februar 1995

GLASBA
NO\B|pNIK
Eurosong
'gHUlfsle In btavo Darja Švajget
iger smo Čudežniki sodelo-
,li tudi na prvem slovenskem
boru za pesem Evrovizije le-
1993 (Nekdo igra klavir),
1,1(0 s perspektive izvajalca
^am primerjavo, ki bo dru-
^čna od tistih, o katerih piše-
j oovinarji, ki so postranski
pazovalci.
Besede odgovornega uredni-
3 razvedrilnega programa TV
lovenije, Marka Prpiča, da so
g ob nastopu »IX banda«
oarsikaj naučili in da name-
avajo to preizkusiti na doma-
em vzorcu, so se uresničile.
;estanki, vaje, posvetovanja,
tonsko ekipo, režiserjem in
"V ekipo, garderoberska služ-,
la, maska in nenazadnje bo-
Irilne besede, vse je teklo kot
10 maslu in me zelo spominja-
ti na jubilejni festival »Split
15«, na katerem smo sodelova-
i in se nismo mogli načuditi,
ako vse »klapa«. Običajno je
ako, da uspe le zaključna za-
juska, sicer pa imamo nasto-
jajoči kup težav, ki so posledi-
ca slabe organiziranosti.
No, tokrat je bilo zares dru-
gače. Že na sestanku izbrane
»dvanajsterice« ob koncu ja-
nuarja smo izvajalci izrazili
najrazličnejše želje, ki so bile
kasneje upoštevane in realizi-
rane. Vaje v »Studiu 1« sloven-
ske TV so se v dveh skupinah
po šest nastopajočih pričele
v četrtek in so potekale vsak
dan po točno določenem vrst-:
nem redu. Predzadnji in zadnji
dan so bile vaje in generalka
skupne in takrat smo pravza-
prav spoznali vse skladbe, ki
so se potegovale za finalni na-
stop v Dublinu. Prvič smo si
imeli možnost ogledati posne-
tek vaje in dati svoje pripom-
be, kar je hvalevredna novost,
saj je lahko vsak videl svoj na-
stop in sam pri sebi razčistil
z določenimi pomanjkljivost-
mi. Ker je med glasbeniki kar
nekaj humoristov, je bilo med
čakanjem v garderobah in
v maski ves čas bučno in vese-
lo, odprli smo celo stavnico in
vsaj tričetrt nas je vanjo vloži-
lo denar. Ves čas se je med
nami s kamero sprehajala eki-
pa oddaje »Roka roka« in na-
stalo je marsikaj »odštekane-
ga«, kar bo moč videti v odda-
jah, ki bodo sledile. Kot stare-
mu glasbenem mačku mi je bi-
lo vešč, da ni bilo čutiti kakega
rivalstva, razen pri redkih iz-
jemah, saj je bil lahko konec
koncev vsak zadovoljen, da se
je uvrstil med dvanajst naj-
boljših. Darja je nesebično
vsem delila žajblove tabletke,
ki jih ima vedno dovolj na za-
logi. Mi smo z Otom Pestner-
jem veselo prepevali skladbe
Beatlov, nastalo pa je še nekaj
priložnostnih vokalnih sku-
pin, pivo je teklo v potokih,
skratka ure čakanja, ki so ob
takšnih, večjih prireditvah ne-
izogibne, so minile v prijetnem
vzdušju.
Tudi ko je tekel sobotni TV
prenos, je bil vsak, ki se je vr-
nil z odra v garderobo, deležen
aplavza, kar je še en dokaz, da
ni v odnosih med slovenskimi
glasbeniki nič narobe, ampak
so za razne intrige velikokrat
krivci med novinarji ali ured-
niki. Sledilo je glasovanje dva-
najstih  radijskih  postaj,  ki
smo ga vsi nastopajoči sprem-
ljali na dveh monitorjih. Tudi
pri tem ni manjkalo humorja,
mislim pa, da smo Darji, ki je
bila končno bitko z Otom in
Ireno ter Avia bandom, zmago
vsi privoščili, saj bi morala bi-
ti, po mojem mnenju, že pred
dvema letoma ona tista, ki bi
nas zastopala na Evroviziji,
kar se je pozneje, ko se je po-
kazalo kakšen trend glasova-
nja je prevladoval, tudi potr-
dilo.
Po iskrenih čestitkah zma-
govalki ter avtorjema glasbe
in teksta, je sledila, v petem
nadstropju TV hiše, zakuska,
ki smo jo izkoristili tudi za po-
slovne razgovore. Po nekaj
urah se je tako končal izbor za
melodijo, ki nas bo zastopala
v Dublinu, 13. maja.
Darja, vso srečo!
SLAVC L. KOVAČIČ
R^0T/7RNICA
Naf-ta-ta-lin-ka
Piše Aieš Jošt^.
Namesto valjanja v sve-
žem blatu februarskem, se
raje oprimo na sporočilno
berglo, ki se ji reče Brecljev
Telepolkilogram in se je
v obliki pisemskega fanzina
pojavila v mojem nabiralni-
ku po nekajtedenskem pre-
moru. Vesel vsakršnih novic,
ki prihajajo od matičnega
Društva prijateljev zmerne-
ga napredka v Kopru, bom
povzel nekaj mimogrednih
kratkohlačnih vesti.
Žal za napoved neuradne
otvoritve adaptiranega MKC
v Kopru ni več pravega časa,
tako da je danes, ko to bere-
te, otvoritvena svečanost že
zgodovina. Pa vendar naj
omenim za torek 21. febru-
arja napovedane artiste kot
so maestro Franci Blaškovič
z Idijotsko spremljavo pod
zastavo Gori ussi Winetou,
domači patriarh Marko Bre-
celj in v goste uvoženi Euge-
ne Chadbourne iz Amerige,
diši pa tudi po Pohanih dla-
kah pod vprašajem. Med vr-
sticami se da ujeti imena
bendov, ki jih nekateri še ni-
smo imeli priložnost spozna-
ti, tako interne pohvale kon-
certa za klub kanalske mla-
dine žanjejo Zablujena gene-
racija iz Idrije, staroste CZD
iz Trat, Lenkomak, Scuffy
Dogs, ter Dear&I.
Tisti večer, ko je v Barflyju
sanjal Rožle, je od mojega
akutnega zobobola ostala le
še razbolela viUca od enoin-
polumega zevanja pri Zo-
kozdravniku, zadosten ra-
zlog, da ostanem v domači
negi. Naslednji večer, ko še
ni bilo bolje in so v Ilirski
Bistrici gostovali ameri To-
day is the day in Ha Det Bra,
nisem mogel več zdržati, za-
to smo se v čast rekruta Bar-
barča podali v Motnik na
njegov poslovilni. Potrdilo se
je že znano, da se je mogoče
odštekati tudi brez ecstasy-
ja, še posebej če ga imaš
v krvi že od rojstva in pa to.
da niso prav vsi navdušeni
nad vojaško obveznostjo, še
posebno, če je doma dela čez
glavo. Motničanom velja
prav lep pozdrav, Andreju
pa vso srečo!
V medprostoru sem dolžan
pojasnilo, oziroma dopolnilo
k mojemu poročanju s kon-
certa Boy v Mariboru, ki je
bil sicer uredniško pristri-
žen, pa vendar. Boye namreč
še vedno živijo in delajo
v Novem Sadu, nastopajo
v težkih turbonarodnjaških
razmerah v Srbiji, v Amster-
damu pa so za svoj denar le
posneli in izdali svojo novo
ploščo. Da ne bo potem: bolj
ali manj radi te imamo!
In medtem, ko ležemo na-
sedate govoricam, se sprda-
vate in namrduvlete, se kolo
napredka počasi a neustav-
ljivo premika dalje, z nami
ali pa brez nas. Z mano je
pač tako, da sem bolj po
šlampariji in radi introvert-
nih čistilnih akcij, zgrešil
Skaletovo osvetlitev v Caffe
galeriji, ki mi je tako ali tako
že precej odročna in nezani-
miva. Zanimiva pa je mula-
riji, še posebej ob petkih po-
poldan, ko je že zunaj takšna
gužva, da komaj zlezeš skozi.
Ce se naredim malo butaste-
ga in se vprašam: »Le kaj je
tam tako magnetnega?« me
že naslednji hip začne zani-
mati nekaj povsem dmgega,
in sicer: »Ko to tamo pjeva?
Ne čujem dobro!«
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb,
la predloge, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
rsredo, 29. fwbruarja, ob 18. uri. Nagrada za pravilno
lapoved, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina
OiilS-MASH, je vredna 9000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 8. - 23. februar 1995
NOCTNIK
VRTILJAK

Selvus!
Pomlad se približuje z nezadržno hitrostjo, Ringo je (na srečo)
odšel smučat in sedaj večino časa preživim v njegovi sobi. Veste,
kakšne strašne posterje ima??? Motoriste, Amija, pa super avto-
mobile! Mama in ata sta obljubila, da mu ne bosta povedala.
Sam počitnice preživljam na drsališču in na bazenu, dvakrat
smo že bili na Rogli, z mamo pa se ves čas prepirava, ker se ne
morem odločiti, kaj bom za pusta. Želim si biti Batman ali Miki
Miška, mama pa hoče, da bi bil zajček! Nočem! Zajček sem bil
že v prvem razredu, ampak vsi sošolci so me vlekli za ušesa in mi
kradli korenček!
Kaj boste pa vi? Pridno pišete in predlagam, da za prihodnjič,
ko bomo skupaj, napišete kaj o tem, kje bi si želeli preživeti
sanjske počitnice in kaj bi se zgodilo, če bi se spremenili v lik,
v katerega boste preoblečeni za pusta. Velja?
Do takrat pa se lepo imejte in ne prepirajte se s starejšimi
brati in sestrami!
VRTI LJAČEK
Moje prvo srečanje z omrežnimi
sifupinami
Ko sem bila stara sedem let,
sem bila na počitnicah pri svo-
ji prijateljici. Imela sem domo-
tožje po mamici in po svojem
medvedku, ki sem ga pozabila
na mizi. To me je bilo sram
povedati prijateljici Nataši,
saj sem mislila, da se mi bo
smejala. Vzela sem denarnico,
v kateri so bili telefonski žeto-
ni, ki mi jih je prejšnji dan
dala mami.
Tiho kakor miška sem stekla
iz hiše do prve telefonske go-
vorilnice, Id ni bila daleč.
Odprla sem velika steklena
vrata. »Joj, kako visoko je te-
lefon! Ali ga bom sploh lahko
dosegla?« sem se spraševala
prvi hip. Iz denarnice sem vze-
la žeton in stegnila roko proti
linici, ki je na telefonskem
aparatu, da bi vanjo vrgla že-.
ton. Joj, kako daleč je bila!>
Stopila sem na prste, da bi'
v lino lahko vrgla žeton. Še
vedno je bilo previsoko! Ne da
bi se zavedala, sem skakala
v zrak kot kakšen vesel kuža,
ko zagleda svojega gospodar-
ja. Tako sem poskakovala še
kakšnih pet minut. Vsakokrat
više. Za začudene poglede mi-
moidočih se še zmenila nisem.
»Hop! Jo že imam! Žeton je že
notri. Zdaj pa samo še slušal-
ka! Ta je niže. Z lahkoto jo
bom dobila. Hop! Moja je!«
sem za vriskala, pri tem pa
skoraj pozabila, čemu sem pri-
šla tja. Počasi je šla moja roka
po številčnici. »Tri, pet, tri,
pet, tri.«
»Tuuuu tuuuu,« je pozvonil
telefon na drugi strani telefon-
ske žice, tam, kjer naj bi se
oglasila moja mami.
»Halo! Kdo kliče? Tukaj
stanovanje Stropnik.«
»Kaj ni to stanovanje
Krajnc? Joj, oprostite!«
»Že dobro, punčka. Si poza-
bila telefonsko številko, kaj-
ne?« »Menda res. No, pa
adijo!«
Malo je manjkalo, pa bi se
zgrudila na tla, tako so se mi
zašibile noge. V grlu sem dobi-
la velik cmok. Nisem več vede-
la, kaj naj storim. Žalostna
sem odšla iz govorilnice.
V očeh so se mi nabirale solze.
Pri kosilu nisem imela teka.
Počasi sem grizla meso, kar
z nožem sem hotela jesti sola-
to, saj sem bila z mislimi v svo-
ji sobi, ob mamici in svojem
ljubem medvedku. To je naj-
prej opazila Natašina mamica,
pozneje pa še Nataša. »Kaj ti
je, Vesna? Menda nimaš vroči-
ne?« Sedaj je bilo dovolj. Plaz
solza se je usul po mojem
obrazu. »No, no, nikar ne joči.
Povej, kaj je bilo!« Med hlipa-
njem sem razlagala, da sem
doma pozabila medvedka, da
sem dopoldne, medtem ko je
Nataša pisala domače branje,
telefonirala, ampak ne domov.
Oglasila se je neka tuja žen-
ska. Spet sem zajokala. »Poto-
laži se! Z Natašo bosta skupaj
po kosilu poklicali domov,« mi
je dejala Natašina mami.
Sedaj mi je kosilo bolj te-
knilo. Res. Po kosilu sva se od-
pravili v predsobo, kjer imajo
pri njih telefon. »Ne, ne! Poj-
diva v govorilnico! Tam mi je
bolj všeč!« sem dejala v eni
sapi. »Pa naj bo po tvoje!« je
rekla Nataša, se oblekla in
obula.
Odprli sva tista steklena
vrata govorilnice, ki sem jih še
pred dvema urama za vedno
zasovražila. V mojih očeh se je
zdaj prižgala iskrica upanja.
Nataša je brez težav potisni-
la žeton v lino in dvignila slu-
šalko. »Povej mi tvojo telefon-
sko številko!« je velela. »Tri,
pet, tri, pet, triii,« sem ji odvr-
nila, roke v žepih pa so postale
potne. »Ho, ho! Že vem, kaj si
prej naiedila narobe! Saj nisi
v Celju! V Manboru si! Zavr-
teti moraš še številke nič, šest,
tri!«
Nataša je lakoi dobila zvezo
z mojo mamico. Se tisti dan mi
je mami pripeljala medvedka.
Tistega dne ne bom nikoli
pozabila. Pa tudi v telefonskih
govorilnicah najprej pomislim
na omrežno skupino, šele po-
tem na številko tistega, ki ga
kličem. Upam, da se mi kaj
podobnega ne bo več pripetilo.
VESNA KRAJNC, 6. d
III. OŠ CELJE
Moj brat
Moj brat! Katastrofa! Pu-
bertetnik v pravem pomenu
besede. Tako pravijo tudi star-
ši. Vsako jutro si vzame nez-
nansko veliko časa za ureja-
nje. Lase ima sicer svetle, am-
pak vsako jutro ima temne, saj
ima pol kilograma želeja na
glavi. Tako pravi mamica. Ni-
ma okusa za urejanje, saj se
s parfimai kar poliva.Ponavadi
temu doma sledijo zasliševa-
nja zaradi izginotja vseh teh
stekleničk. Pa tudi čevlje ima
očiščene. Mislim, da se malo
preveč lišpa. Z mamico se mi
zdita smešna, kadar ga priga-
nja k učenju. Mora ga gledati
navzgor. Mene pa njegova vi-
šina kar malo jezi, ker sem
v primerjavi z njim tako majh-
na. On bo kmalu največji
v družini. Ker hodi na gimna-
zijo, misli, da je najbolj pame-
ten. Ampak, jaz se mu ne dam
kar tako. Je tudi športnik. Tre-
nira atletiko in se že kar vese-
lim njegovih rezultatov. BU je
tudi kar dober plesalec, ven-
dar je ples opustil. Všeč pa mi
je, kadar je do mene zaščitni-
ški in me brani, če je to po-
trebno. Pomembno pa je, da
me ima rad in tudi jaz imam
rad njega. Lepo in težko je
imeti brata, ki me prehiteva po
pridnosti, velikosti, lepem ve-
denju ...
Gašper, moj veliki brat, je
čisto O.K.
MATEVŽ WEBER, 7. b
OŠ VERE ŠLANDER, POL-
ZELA
Če bi imeia
lestev do neba,
bi
- pogledala, če je na nebu res
boter meseček. (Anja)
- plaval po vesolju in smučal
po oblakih. (Joži)
- sedel na zvezdni utrinek in
šel okoli sveta. (Romeo)
- lahko prijela sončni žarek.
(Nadja)
-se lahko igral z dežnimi
kapljicami. (Alen)
- se lahko igrala z zvezdami.
(Andreja)
-šla pogledat satelit, ki mi
prižge televizijo. (Eva)
-pokukala v oblak, kjer so
doma snežinke. (Maruša)
- pogledala, če ima zvezdica
zaspanka res zlate lase. (Lu-
cija)
- prijela sonce in videla, če je
res tako vroče. (Klementina)
- vsak dan prišla domov rjava
od sonca. (Barbara)
- obiskal marsovce, da bi vi-
del njihove glave z antenami.
(Žiga)
- obiskal Blipa, Čipa in Kipa
iz berila Marsovčki hočejo
na zemljo. (Dejan)
- pobožala luno in skakala po
oblakih. (Živa)
Učenci 2. a razreda
OŠ OB DRAVINJI, SLOV.
KONJICE
Po poteh XIV. divizije
Potem ko smo prejeli pri-
jazno povabilo Planinskega
društva Dramlje, smo se pla-
ninci osnovne šole Primoža
Trubarja iz Laškega dogovo-
rili, da gremo v soboto, 11.
februarja, na pot.
Z železniške postaje v La-
škem smo se odpeljali
v Šentjur, nato pa z avtobu-
som do drameljske šole, kjer
je bil start.
Triintrideset, med drugim
tudi nekaj prvošolcev, nas je
v vetrovnem vremenu »kora-
kalo« od prve do zadnje toč-
ke pohoda. Prva je bila pri
OŠ   Miloša   Zidanška,   na
nadmorski višini 327
trov, druga pri rojstni
Miloša Zidanška v Sti
tretja pri domačiji Kunj
Šelih in četrta na Uršuli
Vsak, ki je pot v celoti p
hodil, je dobil izkaznico
hoda, v kateri piše: »Si
pohodom- želimo obu
spomin na težke dni,
XIV. divizija vodila bojei
na našem območju.«
Ponosni smo, da smo '
tudi mi med tistimi, ki s
spomnili pogumne XIV.'
vizije.
MAJA NAPRET
OŠ PRIMOŽA TRUBAl
......._.........i«l
Ko v tisti noči
srce sem ti dala,
sem pomislila,
da s teboj bi ostala.
Oba sva verjela
v najino srečo,
ki izgubljena bila je
z nesrečo.
Ljubezen je slepa,
je slepa za vse,
kdor tega ne skusi
ničesar ne ve!
URŠA FIRER, 6.|
OŠ OBDRAVim
SLOV. KONJIC*

Moj prijatelj
Moj prijatelj je droban,
valovitih las kot žitni klas,
modre ima oči kot morje,
ki valovi.
Večinoma resen ima obraz,
a tudi za vice je kot jaz,
za šport pa je pravi as.
Ko kot strela pod koš pridrvi,
bolje, da te tam več ni,
saj vsaka žoga v koš zleti.
Zdaj ga vidiš, zdaj ga ni,
ko za žogo se podi.
Včasih pa pretiho govori,
a prijazen je do soljudi.
Če za kakšno igrico ga prosiš,
rad ustreže ti, saj ti jih celo vrečko zavali,
da od televizorja nihče več te ne dobi,
ob tem pa še mama skoraj ponori.
Všeč mi je, ker je iskren,
pri tepežu ne dela izjem,
pa kdo to je, je jasno vsem.
MITJA BASLE, 7. c
OŠ VERE ŠLANDER, POLZELA
Dan
Vsak dan se začenja nova noč,
vsako jutro se začenja nov dan,
vsako uro se začenja nova ura, nova
minuta in nova sekunda.
Znova in znova doživljamo enake
ali pa podobne si stvari,
pa vendar ne bomo nikoli doživeU
dvakrat današnjega dne.
Današnji dan se ne bo nikoli ponovil,
čeprav je mnogo podobnih dni, kot je današnji.
Današnji dan je nekaj,
česar nikoli ni bilo in nikoli več ne bo
- samo danes je!
ALJA TIHLE, 6. b
OŠ DOBRNA
St. 8. - as. februar 1995

FELJTON ■ ROMAN
NOV^^NIK
meh ob policistovem poročilu
2godbe o tako imenovanih
jj^0jih srečanjih so obreme-
jtev, tj* ovira za razumevanje
np^ ker pomenijo senčno
jgt sicer upoštevanja vredne-
3 pojava. Prispevale so k ne-
jkšni nadomestni rehgiji, pri
>o] so nastale sekte, ki so nav-
^dnje spravile na slab glas
v zvezi z NLP.
Teorija, da so pojavi NLP in
lasti zgodbe o bližnjih stikih
transki proizvod bolj in bolj
j2Človečenega tehnološkega
yeta, ni utemeljena, kajti iz
jejšnjih stoletij je znanih in
apisanih veliko primerov, ko
o ljudje ne le videli NLP,
jarveč so se tudi sestali z nji-
lovo posadko.
Francoski policijski uradnik
iabeuf je leta 1790 službeno
otoval iz Pariza v Alencon. Iz
ijegovega poročila:
»Dvanajstega junija ob pe-
ih zjutraj je nekaj kmetov
pazilo ogromen žareč globus.
Iprva so mislih, da se je vnel
lonlgolfierov balon, a sta jih
iresenetila velika hitrost in
)iskajoč šum. Globus je letel
jočasneje, majal se je, potem
e strmoglavil na vzpetino, pri
čemer je izruval vse drevje na
pobočju. Bil je tako vroč, da je
^relo grmovje v bližini.
Sinet^e so omejili požar, zve-
ffirje bil globus še vedno to-
kI. Potem se je zgodilo nekaj
(navadnega - za priče so dva
iipana, fizik in tri druge kra-
ivne osebnosti, ki vsi potrju-
moje poročilo, seveda pa
(kak ducat kmetov. Na kro-
ki je bila tolikšna, da bi šel
anjo voz s konjsko vprego, so
»odprla nekakšna vrata: po-
kazal se je človek kot mi, le
čudno napravljen. Nosil je tes-
no prilegajočo se obleko. Ko je
opazil ljudi, je nekaj zamrmral
in izginil v goščavi. Kmetje so
se v strahu umaknih, to pa jih
je tudi rešilo, kajti kmalu po-
tem je kroglo neslišno razne^
slo. Razbitine so frčale na vse
strani, potem so se spremenile
v nekakšen prah. Skrivnostne-
ga človeka niso našli. Izginil
je, ko da bi se v zemljo vdrl.
Mar ni bil z našega sveta, ker
se je tako čudno pojavil. Ni-
sem sicer učenjak, toda ta mi-
sel mi roji po glavi...«
Učenjaki francoske akade-
mije so sprejeli poročilo s pi-
krim porogom. Odločno so za-
trdili, da živo bitje ne more
tako priti na zemljo. Odklonili
so ogled tistega kraja, niso se
hoteli prepričati o jami, ki je
nastala tam, kjer je krogla
padla na zemljo. Jama je bUa
vidna še več let.
Živo bitje, padlo izpod neba,
pa še v takšnih okoliščinah!
To je sodu izbilo dno! Mar ni
bilo že dovolj preglavic s sicer
prizadevnim fizikom Emstom
Chladnim? Le kaj je znanstve-
nika pripravilo do tega, da je
vse (takrat veljavne) fizikalne
zakone postavil na glavo in je
trdil, da »kamni - meteoriti
- padajo z neba?« Bil je pravič-
no kaznovan - doživel je po-
smeh. Najbolj jezen je bil ta-
krat kemik Antoine Lavoister,
član francoske akademije.
»Kamni ne morejo padati z ne-
ba, ker na nebu ni kamnov,« je
rekel.
Chladni pa ni odnehal in je
leta  1794 tudi dokazal, da
kamni padajo z neba, vendar
uradna znanost še mnogo let
ni upoštevala tega dejstva.
Igra mačice z mišjo
v noči na 20. julij 1952 so
NLP dvignili preplah pri zrač-
ni straži v glavnem mestu
ZDA. Ob 22.40 se je na radar-
skih zaslonih civilnega letališ-
ča nenadoma pojavila skupina
NLP, ki je letela sprva počasi,
do 200 kilometrov na uro, po-
tem pa izginila z bliskovito hi-
trostjo.
Takrat so sporočile posadke
nekaj letal na rednih progah,
da so opazile skrivnostne luč-
ke, ki so se premikale s spre-
menljivo hitrostjo. Izjave opa-
zovalcev na tleh so se ujemale
s temi sporočili.
Radarski krmarji Bames,
Nugent, Ritchey in Copeland
so komajda verjeli lastnim
očem. Povezali so se z letali-
škim stolpom. Radarski tehnik
Cockelin jim je povedal, da se
ti objekti vidijo tudi na njego-
vem zaslonu. »Enega vidim tu-
di tako. Nimam pojma, kaj naj
bi to bilo,« je še dodal.
Krmarji so nekaj časa nape-
to spremljali NLP na svojih
zaslonih. Ritchey je opazil, da
se je eden izmed njih približal
tovornemu letalu, ki je prav
takrat vzletelo. Takoj je obve-
stil pilota Piremana in mu dal
pozicije tistega predmeta. Po-
tem so — tako rekoč v sekundi
- izginili vsi sledovi NLP, kot
bi jih odpihnil z zaslonov.
Možje pri radarjih so strmeli.
Tisti trenutek se je oglasil
pilot F*ireman. Rekel je, da je
videl tisto reč, vendar se je,
preden se ji je mogel približati,
bliskovito dvignila in tako re-
koč v sekundi izginila. Ko se je
formacija NLP čez čas ponov-
no pojavila, je glavni radarski
nadzornik Bames poklical le-
talsko poveljstvo in dosegel,
da sta se okrog treh zjutraj dva
lovca F-24 odpravila na izvid-
niški polet.
Skupina lovcev za zaščito
Bele hiše in Kapitola je bila
sicer vedno pripravljena v tri
kilometre oddaljenem letal-
skem oporišču Bolling, nekaj
ur pred tem pripetljajem pa so
jo skrivaj premestili na 160 ki-
lometrov oddaljeno letališče
v Wilmingtonu (Delavvare),
ker je bilo treba v Bollingu ob-
noviti vzletno stezo. Reaktivna
lovca sta torej potrebovala ne-
kaj časa, preden sta dosegla
zračni prostor nad Washingto-
nom, kjer so ju krmarji napoti-
li proti NLP. Medtem ko sta se
reaktivca bližala, so NLP bli-
skovito izginili, kakor da bi
prisluškovali radijski zvezi
med letališkim stolpom in lov-
skima letaloma.
Iz tistega časa so tudi izjave
opazovalcev na tleh o čudnih
»lučkah«, ki so se posamič pre-
mikale na nočnem nebu. Dva
neznana predmeta sta se med-
tem ločila od skupine in sta se
motala v prepovedanem kori-
dorju nad Belo hišo, tretji pa je
krožil nad Kapitolom.
In spet čez teden dni
Tisto noč so NLP vedno zno-
va opazovali na radarskih za-
slonih. Enega izmed njih so
hkrati odkrile tri radarske po-
staje na nacionalnem letahšču
in v letalskem oporišču Mary-
land pet kilometrov sevemo
od Washmgtona. Ista igra se je
ponovila teden dni kasneje:
brž ko so se pojavili prestrezo-
valni lovci, so NLP izginili
z radarskih zaslonov.
Hkrati so prišla prva sporo-
čila iz Nevvporta v Virginiji,
kjer so se pojavili neznani le-
teči predmeti kot vrteče se luč-
ke, katerih barva se je spremi-
njala. Nekaj minut kasneje so
v letalskem oporišču Langley
(Virginija) opazili čudno lučko
na nebu. Lovsko letalo je takoj
vzletelo, s stolpa pa so ga
usmerjali, dokler ni predmeta
opazil pred seboj. Toda pred-
met je izginil, brž ko se je lovec
nekoliko približal - »kot bi kdo
obmil električno stikalo,« je
kasneje rekel pilot. Z radarjem
pa se je pilot le za nekaj minut
»obesil« na nevidni leteči
predmet. Potem ko je pristal
v Langleyu, so se objekti po-
novno pojavili nad Washing-
tonom. In znova so morali
vzleteti lovci.
Tokrat pa se NLP niso več
izmikali. Začela se je prava
igra mačke z mišjo. Brž ko so
se lovci dovolj približali ci-
ljem, da bi si jih lahko natanč-
neje ogledali, so se NLP z nez-
nansko hitrostjo ravno toliko
odmaknili, da so jim preprečili
ogled. Med to nenavadno igro
se je eden izmed pilotov nena-
doma zavedel, da so ga NLP
obkolili. Toda še preden je do-
bil odgovor, so se tuji leteči
predmeti umaknili in razdrli
krog. Lovci so jih zasledovali
skoraj pol ure, potem so se mo-
rali zaradi pomanjkanja gori-
va vmiti v oporišče.
Valentin je, poln novih spoznanj, hitro pospešil korak po
°regu, proti dolini na drugi strani, kjer je sinoči pustil avto.
Moram imeti Miro samo zase, vse drugo moram odstraniti
*Pota, tudi Janeza!« mu je kljuvalo v hudobnem srcu. Naj
i^še tako hitel, hudobna misel ga je vseskozi dohajala. Ko
*;e že peljal, divje po prašni cesti, se mu je zdelo, da tudi
'"otor danes ropoče: »Odstraniti! Odstraniti!«
)(V1.
Po prečuti noči je Mira potonila v globok spanec. Sonce,
v tem letnem času zgodaj obsije naše kraje, je bilo že
^soko na svoji nebesni poti, ko seje prestrašena prebudila.
dremežu se je še enkrat pretegnila, potem pa še bolj
''^zločno zaslišala, da nekdo trka na vrata. Hotela je hitro
^^očiti iz postelje, a se je komaj ujela, saj ji je sinoči
nnjevec prav hinavsko stopil v glavo in je še ni čisto
^^Pustil!
, "O moj bog, saj imam še vse razmetano, le kaj bo, kdor-
oli je že zunaj, mislil o meni!« je kljuvalo Miri po razboleli
Naglas pa je rekla: »Malo počakajte, takoj bom
opria.'« »Saj ni take sile, da si le doma,« se je oglasilo
J^aj. Miro je kar streslo, saj je spoznala glas Janezove
^ere, Jere!
''-^oj, le kaj si bodo mati zopet mislili o meni!« Gredoč je
^^inila prazno steklenico za omaro. »Da    moralo mater
^ danes prinesti sem gor!«
"(tro je še postavila Valentinov šopek v vazo in že hitela
>iraf vrata.
^j''^'^bro jutro, ali že bolj dober dan ti želimo!« ni mogla
^^{ii mati Jera pikrosti v svojem glasu. Ni prišla sama,
^^^(^ so bili trije Rudijevi otroci. Mala Martinca je stopila
u^S^i in malo ji je bilo nerodno, ko je rekla: »Dlaga 'etica
J ^. plinesli smo ti ložice!« »Za vaš rojstni dan,« jo je
Poinii živahen svetlolas fantič.
^Joiri so od presenečenja in ganjenosti stopile solze v oči.
^^JSnila je Martinco k sebi in jo poljubila. »O, kako lepo
j,^^^ 'etica!« je čebljala Martinca. Miro je otroška opazka
^Pu streznila. »Kaj bo, če mati kaj posumijo?!« Da bi
prikrila zadrego, je rekla: »Stopite vendar naprej, bom
malo postregla. Tedaj ji je tudi mati stisnila roko. »Naj ti
tudi jaz voščim, predvsem zdravja, saj si videti vsa bleda in
prepadena.«
Miri se je zdelo, da ji mati bere z obraza, kaj se je ponoči
dogajalo! Glas seji je tresel, ko seje izgovarjala: »Ah, glava
me boli, in »ženske težave« so f mano. Ko bo minilo, bom že
bolje izgledala.« Prav odleglo je Miri, ko ji je mati ob tem
razumevajoče prikimala. »Stopimo zdaj, no, naprej, da se
ne bomo vsega na pragu pogovorili!« je Mira še enkrat
povabila vse skupaj, Martinco je potem kar odnesla v hišo.
Vstopili so tudi otroci in prav počasi še mati Jera, ki si je po
ženski navadi vse bolj natančno ogledala. »O, si že nekaj
praznovala, da imaš tako lep šopek na mizi. Takšne rože
tukaj ne rastejo?!« je mati s prikritim vprašanjem v zadnjih
besedah, vprašujoče pogledala Miro. »Oh, seveda ne, tukaj
težko najdeš lepe rože za v vazo,« je navidezno brezbrižno
odgovorila Mira. V resnici seje bala, da ji bo srce skočilo iz
prsi, tako ji je razbijalo. »Sinoči me je obiskala sošolka iz
osnovne šole. Zdaj živi v mestu. Rojstni dan imava le en dan
narazen, zato sva ga včasih velikokrat skupaj praznovali.
Spomnila se me je in mi prinesla šopek in še nekaj slad-
karij.«
Mira skoraj sama sebi ni mogla verjeti, da ji je tako hitro,
kar sama od sebe, prišla na usta odrešilna in zelo verjetna
laž. »Kar dolgo v večer sva klepetali, zato sem danes tudi
dlje poležala,« se je še naprej izmotavala iz neprijetnega
položaja. »Čudno,« je odgovorila mati, »saj je šel Rudi
sinoči gledat, če še imaš luč, ker so mislili že sinoči k tebi na
obisk, a jc bilo že vse temno.« »Ne vem,« je suho odgovorila
Mira. »Mogoče je bolj pozno gledal.«
Videla je, da je bolje zaključiti takšen razgovor, ki bi jo
lahko kaj kmalu postavil na laž. Raje je hitela ponujat
otrokom sladkarije, z materjo sta rekli kakšno o sosedih,
vremenu in takšnih, vsakodnevnih stvareh. Seveda je
morala vklopiti tudi radio, da so lahko otroci poslušali in se
prav po otroško čudili, kako majhni morajo biti muzikanti,
da lahko igrajo v taki, majhni škatli! Mati in Mira sta se
nasmejali otroškim domislicam.
Prejšnja napetost se je porazgubila in prvič se je zgodilo,
da sta se Mira in mati pogovarjali prav zaupno in prijazno.,
»Veš, Mira, ne zdi se mi prav, da je Janez sprejel to novo \
službo in ga ni doma cele tedne. Ne veš, kaj vse se mu lahko '■
zgodi, tam v širnem svetu!« »Saj sem mu tudi jaz branila,
da bi sprejel, a zadnje čase vidi le večji zaslužek!« »Čudno j
se mi zdi, da te tako lahko pogreša in pušča tako dolgo samo \
doma, da se nič več ne boji zate?!« •
»Oh, mati^ name se res lahko zanese in mlada nisem več]
tako, da bi se bilo treba zame bati!« je hotela Mira s šalo,
pregnati zadrego. Mati se na te besede ni nič nasmehnila,'
ampak je resnobno dejala: »Dlje sem na svetu kot ti in semi
že marsikaj izkusila. Ko se rajnki Janezov oče ni vrnil iz\
vojne, takrat sem bila seveda še bolj mlada, so me kljub\
temu, da sem imela otroke, velikokrat nadlegovali pokvar-]
jeni dedci. Samo moja trdna vera me je obvarovala greha. \
Kar naravnost ti povem, Mira, da se mnogokrat bojim zate, ]
ko si takole sama v tej hiši.« »Oh, dajte no, mati, takoj ko\
pade mrak se zaklenem in čisto mimo spim!« je hitela\
zatrjevati Mira. »No, saj takšnih, pred katerimi se zaklepaš,
se ti ni treba preveč bati, veliko bolj se boj tistih, katerim bi
pustila vedno odprta vrata!«
Molče je Mira poslušala staro Jero in si mislila: »Veliko sij
morala doživeti, da tako poznaš življenje!« Gledali sta se ;
nekaj časa brez besed in pretehtavali izrečene modrosti. ^
Prva se je oglasila Mira: »Veste, hvaležna sem vam, da
takole skrbite zame in me podučite, kaj je prav. Ne bi bilo
slabo, da bi še Janezu kaj takšnega povedali!« \
Popolnoma drugače, bi verjetno Mira dmgi krati odgo- 1
varjala materi, danes je pa kar čutila, da mati s svojim \
materinskim čutom pravzaprav sluti, kaj se z njo dogaja. \
Prav zato je pazila na besede in materi prav vljudno odgo- \
varjala. Še sta takole, prav prijetno kramljali, ko je postalo ,
otrokom dolgčas, saj niso razumeli njunega razgovora.
Začeli so skrivaj prositi staro mamo, da gredo domov.       \
»O, seveda gremo in to kar brž, saj sem se res že zaklepe- ;
tala, doma me pa delo kar čaka.« »Tako hude sile menda ni, \
da bi šli še pred kosilom,« je zadrževala Mira. »O, kaj še! j
Tako dolgo ne moremo čakati!« je bila Jera naenkrat vsa i
odločna. Hitro je vstala, poklicala otroke in se, kljub Miri- j
nemu zadrževanju, prav na hitro poslovila. j
Kljub temu, da tokrat mati Miri ni rekla nobene žal
besede, si je globoko oddahnila, ko so zavili otroci s staro
materjo Jero po poti za gričem. Bila je bolj izmučena, kot da \
bi stala pred sodnikom. Ni se ji dalo samo zase pripravljati \
kosila, ampak je raje legla nazaj v posteljo in ob razmišlja- \
nju o zadnjih dogodkih kmalu utmjena zaspala. Ko se je]
prebudila, je sonce že metalo zadnje žarke minevajočega j
dneva po kozjanskih gričih. Vsa zmedena je razmišljala in j
vse bolj se ji je dozdevalo, da so bile vse skupaj le moreče \
sanje. Edino šopek prelepih rož na mizi ji je govoril, da je \
bilo vse v res! \
Št. 8. - 23. februar 1995

ZA RAZVEDRILO

Št. 8. - 23. februar 1995

INFORMACIJE

it. s. - 23. februar 1995
NOViT^NIK
NASVETI

V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
v sobotni (25.2. ob 10.30) ra-
iijski oddaji V modnem vrtin-
cu bo osrednja in seveda tudi
m>ča tema pogovora letošnji
ljubljanski sejem mode, ki se
ie v naši prestolnici dogajal
v času od 15. do 18. februarja.
V studiu bo, ob voditeljici Vla-
iiti Cah -Žerovnik tudi tokrat
zanimiv gost iz sveta mode, pa
tudi običajni klepet s poslušal-
ci Radia Celje ne bo izostal.
Za marsikoga bo najbolj za-
nirmvo žrebanje nagrad v zve-
zi s februarskim nagradnim
^rašanjem. Prvi dve nagradi
bosta ostali isti kot doslej,
tretjo nagrado pa bo prispeval
nov donator. S trgovino Iva iz
Celja se je namreč izteklo eno-
letno sodelovanje, na mesto
[ve pa je zdaj stopila trgovina
Papilon iz Celja, ki bo kot tret-
jo nagrado prispevala metrsko
blago oziroma šiviljski materi-
al v vrednosti 5 tisoč tolarjev.
Nagrajenec, ki ga bodo izžre-
bali v sobotni radijski oddaji,
bo v uredništvu NT&RC dvig-
nil bon in si kasneje nagrado
v trgovini Papilon sam izbral.
V isti oddaji bodo prelistali še
novo številko revije Moda in
po telefonu klepetali z glavno
in odgovorno urednico te revi-
je, proti koncu oddaje pa bo
nagradno vprašanje in še ena,
torej že četrta nagrada, en iz-
vod najnovejše revije Moda
in... In tu je že novo, marčev-
sko nagradno anketno vpraša-
nje za vas, dragi bralci Novega
tednika.
Uredništvo
Ena desna, dve levi...
»Nekoč je živela...« se obi-
čajno začne vsaka spodobna
pravljica. Podobno kot pri
vseh pravljicah, ki niso nikdar
do konca izpete, se dogaja tudi
v modi, natančneje v volneni
modi, ki je znova velik hit le-
tošnje pomladi. Kje je nekoč
živela volna, preden je postala
vaš pulover, ni nikakršna
skrivnost. Morda pa še ne ve-
ste, da je v modnem svetu ta
hip nadvse cenjena surova vol-
na, šetland, alpaka, česan mo-
her... Letošnje najbolj modne
pletenine so očitna reinkama-
cija petdesetih in šestdesetih
let, ko so v ženski modi domi-
niraU kompleti jopice in bluze,
jopice s telovnikom aU tridel-
ne kombinacije s krUom. Naj-
novejši modni pečat jim daje
poudarjen kontrast široke in
oprijete ter dolge in kratke li-
nije, denimo maxi kardigana
in mini krila, pletenega v re-
brastem vzorcu. Saj ga pozna-
te - ena desna, dve levi, v na-
slednji vrsti pa obratno. No, ni
pa rebrasti vzorec edini, ki nas
bo navduševal; tudi tvidasti
oziroma melirani, reliefno ru-
stikalni in starinsko folklorni
motivi se prepletajo z novimi,
izvirnimi idejami. Za nekoliko
toplejše dni bodo dobrodošle
pletenine iz mešanice bomba-
ža, lanu, pa tudi viskoze, ki
daje oblačilom diskreten lesk
in... transparentnost. Ta je
lahko poudarjena ali nakaza-
na — odvisno pač od tega, kako
resno bomo upoštevale slojevi-
tost oblačenja, ki je v pleteni
modi še vedno »in«. Seveda ob
vsej mikromaniji tudi letošnjo
poinlad ne bo šlo brez nad pa-
som odrezanih puloverčkov, ki
pa naj bodo zaradi svoje ozko-
sti in kratkosti le privilegij
vitkih telesc...
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca marca:
KAJ JE PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ MOTEČE PRI VSAK-
DANJEM VIDEZU SODOBNE ŽENSKE?
a) neurejena pričeska, mastni lasje;
b) preveč agresivna make-up in parfum;
c) oprijeta in dekoltirana obleka v pisarni;
d)........................................................
Crnobina
Boris Jagodic
Čmobina (Scrophularia no-
dosa L.) spada v družino črno-
binovk, ki obsega več kot 200
rodov s 3000 vrstami. Njeni
predstavniki so razširjeni po
vsem svetu. V veliki večini so
to enoletnice, dveletnice ali
zeljne trajnice, nekatere pa so
lesnate rastline in ovijalke.
Čmobina je trajnica. V zem-
lji ima temno, kratko, gomo-
Ijasto odebeljeno koreniko, iz
katere poganja več do 100 cm
visokih stebel. Stebla so četve-
roroba in vejnata. Nosijo po-
dolgovate, jajčaste liste z dvoj-
no nazobčanim robom. Listi so
nameščeni navzkrižno. Zani-
miva je lega posameznih parov
listov. Nad parom nasproti
stoječih listov stoji prav tak
par, ki pa je zasukan za pravi
kot. Cvetovi so motno olivno
zeleni in na hrbtni strani rjavi
ter združeni v rahel lat na vr-
hu stebla. Obiskujejo jih čebe-
le in čmrlji, predvsem pa ose,
ki so tudi glavne opraševalke.
Čmobina raste na vlažnih
krajih v gozdovih, med grmov-
jem in ob jarkih. Rastlina cveti
od maja do avgusta, tedaj tudi
nabiramo cvetočo zel. Sušimo
v senci na prepihu, tako da se
ohrani njena lepa zelena bar-
va. Cela rastlina neprijetno di-
ši in je trpkega okusa.
Čmobina vsebuje saponine,
flavonska glikozida diosmin in
hesperidin, alkaloid skrofila-
rin, kardiotonične glikikozide,
sladkorje, sluzi, čreslovine, vi-
tamin C itd.
Čmobina je starodavna
zdravilna rastlina in že v sred-
njem veku so jo zaradi gomo-
Ijaste korenike imeli za zane-
sljivo sredstvo proti otekli-
nam. Ljudsko zdravilstvo še
danes zdravi z njo škrofulozne
otekline žlez, kožne izpuščaje,
razne očesne bolezni, hemero-
ide in vnetje dojk.
V zdravilne namene pri-
pravljajo čaj, tinkturo in tudi
sok iz sveže rastline. Za čaj
vzamemo eno žličko posušene
in zdrobljene rastline in jo
prelijemo s skodelico vrele vo-
de. Pokrijemo in pustimo, da
se ohladi. Nato precedimo in
čaj pijemo po požirkih večkrat
na dan. Čaj pospešuje presno-
vo, žene na vodo in tudi rahlo
odvaja, prisotni saponini in
flavonski glikozidi pa zdravil-
no delujejo na kožo. Z obklad-
ki zdravi domače zdravilstvo
kožna obolenja, kraste, ekce-
me, akne, pa tudi otekle žleze,
čire, zlato žilo itd. Pripravlja-
mo si tudi tinkturo tako, da
namočimo svežo, drobno nare-
zano rastlino v žganju aU v be-
lem vinu. Razredčeno tinkturo
uporabljamo za čiščenje neči-
ste kože. Na enak način upo-
rabljamo sveže stisnjen sok.
KMETIJSKI NASVET
Valorizacije icatastrskega doliodki
v letu 1995 ne bo!
V zadnjih letih smo se že kar
navadili, da se je katastrski
dohodek (KD) vsako leto po-
večal. Ta valorizacija KD je
bila vedno objavljena v Urad-
nem listu ob koncu leta in je
veljala za naslednje leto. Pove-
čanje KD se je izračunalo na
podlagi zakona o ugotavljanju
KD. Lanski izračun je torej
pokazal, da povečanja KD za
leto 1995 ne bo.
Valorizacija KD se izračima
na podlagi povečanja cen pri-
delkov, prirasta lesne mase ter
povečanja cen materialnih
stroškov. Osnova za izračim so
cene (oz. povprečne nabavne
cene) iz leta 1993. Te izhodišč-
ne cene se povečajo z indek-
som, ki se izračuna na podlagi
povečanja cen med letoma
1992 in 1993.
Poglejmo, kateri davki in
prispevki so vezani na višino
KD:
a) dohodnina; odmeri se na
podlagi višine KD. Med letom
se plačuje akontacija dohodni-
ne kot davek od dohodka iz
kmetijstva. Te akontacije ne
plačujejo kmetije, katerih KD
je nižji od 271.555 SIT. Če pa
KD kmetije presega omenjeni
znesek, potem kmetija že med
letom plačuje akontacijo dav-
ka. Od celotne višine KD se
odmeri davek v višini 8 odstot-
kov KD. Ta letni znesek se
razdeli na štiri dele. Akontaci-
ja davka se plačuje na vsake
tri mesece;
b) prispevek za obvezno
zdravstveno zavarovanje; od-
meri se na podlagi višine KD.
Letni prispevek znaša 18 od-
stotkov višine KD. Ta letni
znesek se tudi v tem primem
razdeli na štiri dele. Prispevek
za obvezno zdravstveno zava-
rovanje se plačuje vsake tri
mesece skupaj z akontacijo
davka iz kmetijstva (na isti
položnici).
Marsikdo meni, da plačuje
davek iz kmetijstva, v resnici
pa pretežni del zneska pred-
stavlja prispevek za obvezno
zdravstveno zavarovanje;
c) dmgi prispevki, določeni
z zakonom, na primer samo-
prispevek in podobni.
Pri nakupih reprodukcij-
skega materiala brez plačila
prometnega davka je še vna-
prej mejni znesek KD v vij
4.088 SIT. Kmet, ki je zavj
nec za davek od dohodkov
kmetijstva in ima KD višjij
tega zneska, lahko kupuje,
produkcijski material
plačila prometnega davka.
Dipl. inž. krn,
DARKO SIMONO
ihandrovtrgU
ŽAUC  ^
Marjela steak
Količine za 4 osebe: približ-
no 800 g telečjega oreha, 100
g piščančjih jeter, 80 g šampi-
njonov, 70 g olja, peteršilj, sol,
poper, 50 g čebule, juha za za-
livanje in kisla smetana.
Preliv: bešamel omaka, na-
riban sir.
Dekoracija: francoski peter-
šilj, sezonsko sadje in zele-
njava.
Priloga: žlikrofi in kuhana
zelenjava.
Iz telečjega oreha zrežemo
na debele rezine steake, jih ra-
hlo potolčemo, porežemo koži-
ce, začinimo z mešanico za-
čimb ter opečemo na obeh
straneh. Zalijemo z juho ter
nekaj minut dušimo. Položimo
jih v posodo iz jenskega stekla.
Medtem na olju prepražimo
sesekljano čebulo, jetrca in
šampinjone. Dodamo peteršilj,
začinimo s soljo in poprom in
nato nekaj minut dušimo.
S tako pripravljeno zmesjo
prelijemo steake, dodamo be-
šamel in nariban sir ter vse
skupaj gratiniramo v pečici
K jedi priporočamo sivi p
not - Bagueri.
Cena steaka Marjola s pt^
go 1.300 SIT na osebo.
S priloženim kuponom hof
lahko do 2. marca v gostišf
Marjola v Žalcu uvelja^
25% popusta pri naroČil
Marjola steaka.
FRANCOSK
KUHINJA :i
Čebulna Juha
Nekatere francoske juhe
imajo za glavno sestavino
kruh. Ostanke kruha prelije-
mo z močno juho in vse skupaj
kuhamo na inalem ognju, da se
kruh napije in zmehča. Ena iz-
med posebnosti, pripravljena
na ta način je čebulna juha.
Potrebujemo: 60 g surovega
masla, kg olupljene in na zelo
tanke rezine narezane čebule,
1,5 litra čiste močne juhe, eno
francosko belo štmco, 200
g naribanega parmezana.
V veliki kožici razpustimo
surovo maslo in na njem poča-
si dušimo čebulo, da dobi zla-
torjavo barvo. Zalijemo jo
z močno juho in na majhnem
ognju kuhamo 15 minut. Med-
tem razrežemo kruh na tanke
rezine in jih svetlorjavo pope-
čemo.
V nepregorne skodelice za
juho položimo kmhove rezine
in zalijemo s čebulno juho. De-
belo potresemo s parmezanom
in v vroči pečici zlatorjavo po-
pečemo.
Česnova Juha
Potrebujemo: 2 pora, eno
veliko glavico česna, 250 g pa-
radižnikov, 2 debela krompir-
ja, žhčko olivnega olja, sol, po-
per in malo naribanega mu-
škatnega oreščka. Za prilogo
pa kruhove rezine.
Najprej drobno sesekljamo
por, česen in paradižnike olu-
pimo, razrežemo na koščke ter
jim odstranimo semenke.
Krompir olupimo in narežemo
na drobne kocke. V večji koži-
ci segrejemo žličko olivnega
olja in na njem prepražimo por
in česen, koščke paradižnika
in na kocke narezan krompir.
Zalijemo z 1,5 litra vode, soli-
mo, popramo in dodamo nari-
ban muškatni orešček. Name-
sto tega lahko uporabimo tudi
jušno kocko. Juha naj se kuha
na malem ognju vsaj pol ure.
Juho postrežemo zelo vročo
s kruhovimi rezinami, ki smo
jih prej potresli z naribanim
parmezanom in zlatorjavo po-
pekh v pečici.
Št. 8. - 23. februar 1995

INFORMACIJE

št. 8. - 23. februar 1995
NO\|^NIK
INFORMACIJE - MALI OGLASI
Ji

št. 8. - 23. februar 1995

MALI OGLASI - INFORMACIJE
NO^^NIK
it. 8. - 23. februar 1995
NOVITJPNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
=3
it. 8. - 23. februar 1995

MALI OGLASI - INFORMACIJE


Št. 8. - 23. februar 1995
NOVIT^NIK
RUMENA STRAN
3
Pivovarna uber alles
če so si pomemhneži iz
pretelilosti zaslužili imena
najrazličnejših ulic, bi bilo
pravično, da se po pomemb-
nežih sedanjosti in prihod-
nosti poimenuje vsaj kakšno
mesto. Zato predlagamo pre-
imenovanje Laškega. Do-
končna odločitev naj bo v ro-
kah tistih, ki jim je pivovar-
na že ali pa še bo na kakr-
šenkoli način pomagala, in
teh je, roko na srce, veliko,
veliko. Mi dajemo le nekaj
namigov: Laško pri pivovar-
ni. Pivovarna pri Laškem ali
kar Pivovarna Laško.
Kulturne
znamenitosti
Nov, prav poseben način
promocije Celja, si lahko po-
tencialni turisti ogledajo tu-
di v Salamonovem oglasni-
ku. V rubriki Ona-on je na-
mreč objavljen pravi, prav-
cati načrt našega mesta. Si-
cer res le od železniške po-
staje do Peep-showa, ampak
izvirni promotorji kljub te-
mu niso pozabili na kulturne
znamenitosti. Tik ob ome-
njeni celjski glavni znameni-
tosti je namreč narisana še
ena.
Celjska frankčiškanska
cerkev.
Končno enotni
žalski svetniki so se doslej
nič kolikokrat prerekali
o tem, ali bi kakšen sklep
sprejeli z navadno ali dvo-
tretjinsko večino. Enkrat so
za spremembo res strnili vr-
ste. Enotno so odločili, da bo
med zasedanjem sveta odprt
občinski bife.
Komu vrelce?
v Zdravilišču Rogaška so
uradno napovedali še proda-
jo Rogaških vrelcev, med go-
voricami pa se pojavlja šte-
vilka šest in pol milijonov
mark. Med štirimi morebit-
nimi kupci se je zanesljivo
pojavil tudi krajan Rogaške
Slatine, vsi dobro in slabo
obveščeni pa seveda govorijo
ter govoričijo o skrivnost-
nem Slatinčanu. Največkrat
sliši na priimek Krklec.
Množično plesišče
Veliko občanov je v stikih
z uradništvom prepričanih,
da so z dovoljenji sami križi
in težave. To pa, kot kažejo
podatki, ne velja za papirje,
ki jih ima v naši državi cela
množica   vzhodnoevropskih
»plesnih« umetnic. Gre za
nič manj kot 600 plesalk, to-
rej za eno večje naselje. Slo-
venci smo pač za ples, še naj-
raje za takšnega, erotičnega
tipa.
Zaščitite župana
Prvak laške SLS Vladimir
Petek je zelo zaskrbljen. Boji
se namreč, tako je vsaj zapi-
sal v pismu, da hočejo njego-
vega strankarskega kolega
in župana Petra Hrastelja
ljudje nekdanje občinske
uprave že kar na začetku
mandata obremeniti z razni-
mi težkimi odločitvami. Ob-
staja tudi nevarnost, pravi
Petek, da bo župan zmani-
puliran in bo pristal na odlo-
čitve, ki lahko pomenijo nje-
gov konec. Mi smo pa mislili
(in še vedno mislimo), da je
gospod Hrastelj prekaljen
maček in ne kakšno nevedno
revše iz sosednje ulice. In,
seveda, da se odloča kot mož.
Župan pa na
počitnice
Taisti svetniki imajo konč-
no dokaz, da je žalski župan
prof. Milan Dobnik res pravi
šolnik po duši. Ne le da po-
učuje na celjski gimnaziji
v času, ko bi moral uradovati
na svojem županskem stolu.
Ta teden si je privoščil celo
šolske počitnice. V uredni-
štvu tračnic smo prepričani,
da jih potrebuje in da bo
v tem času resno razmislil
o nekaterih matematičnih
problemih. Zakaj je, denimo,
na občino prevzel nekaj več
kot 20 ljudi, po novi sistemi-
zaciji pa naj bi žalska občina
imela skoraj 50 zaposlenih.
Očetovstva željni
Velenjčan
Matjaž Gerlanc si je zaže-
lel otrok. Veliko otrok. Zato
se je odločil, da jih bo imel
kar v različnih krajih Slove-
nije hkrati; na Jesenicah,
v Ljubljani, Mariboru. In
glej ga zlomka, želja se mu je
uresničila. Povsod je dobil
trojčke. Pa so mu gospod mi-
nister dejali, da taki, s politi-
ko zastrupljeni otroci, ne bo-
do zrasli v dobre ljudi. Zato
se jim je očka Gerlanc s sol-
zami v očeh raje odrekel...
»Pepi, kaj pa se tako vrtiš okrog mene?«
»Radio London iščem!«
»O Pepi, s tvojo anteno še Šmarja ne boš našel.«
»Šit«, bi reklo se v žargonu,
ko spet neumnosti zagledam na zaslonu.
Ob ducatu naših delegacij v tujini,
doma vse bolj nas dajejo skomini.
Si sploh lahko privošči še kdo kitajski zid,
če ta ni član katere od slovenskih elit?
Stavka gladovna je že kar sinonim,
da komu kaj sporoči se v opomin.
A če psihiatru to izhod je v sili,
kdo pacienta tedaj sploh se še usmili?
Da zdravstvo boleha, je več kot na dlani,
le komu možgani odslej bodo oprani?
FRANCI Ceč
Eni jih nosijo samo na pustni torek, drugi pa so priložnostne maškare s stilom
prav vsak dan. Nasmeh, jezo ali razočaranje imajo vedno v rezervi...
#NAJ MUZIKANTI POVEDO^
Do srca
segajoči
Franci
»Pravijo, da je muzikanta težko k hiši
spravit', še težje pa od hiše. To povsem drži.
Dva dni, pa dve noči, če hočete, zame ni
noben problem. Samo opažam, da ljudje
nimajo več kondicije. Se vidi do so izmuče-
ni. Da je >opasna< kriza. Vidi se tudi po tem,
da mladi nimajo denarja in vse stari pla-
čajo.
v mestih so ohceti krajše, ljudi se alkohol
bolj prime. Saj veste, najprej gre v glavo,
potem pa še v noge. Jaz ga ne pijem, saj
nikoli ne vem, kako dolgo bo trajalo. Si ga
rajši potem doma kak glažek natočim,« pra-
vi Franci Rajgl iz Veternika pri Kozjem, ki
ga zadnje čase ni kaj prida doma.
»To je noro. Saj sem že skoraj za vse leto
razgrabljen. Vabijo me na vse konce sveta.
Lani sem bil v Ameriki, pravkar sem prišel
iz Kanade. Ljudje ne morejo verjet', da iz
tako majhne harmonike in tako mirnega
človeka pridejo take poskočne melodije.
Z zadnje turneje sem prinesel album 500
fotografij in posvetila, kjer so predvsem
ženske k fotografiji pripisale >Franciju, za
od srca segajoče melodije.«
EDI MASNEC
Ena Iz Franclovega rokava
Amaterski umetnik Franci je iz lesa ^fl
izrezljal neko umetnino. J
»Kaj pa si naredil?« je zanimalo prij^n
»Boga sem izrezal.« '
»Madonca si ga falil...«
»Eh, nič zato. Ga bom pa poban.'^'
hudiča prodal.«
Menda je v Šentjurju zadnji teden zmanj-
kalo Novega tednika, saj so vsi hoteM glaso-
vati za šalo svojega sokrajana Alojza Obla-
ka. To sklepamo po kupu kuponov, ki so
prišli iz tega kraja, očitno pa so se šali
nasmejali tudi drugi, saj smo prejeli glasov-
nice iz različnih koncev Slovenije. Žreb je
določil nagrado še Brigiti Gobec iz Pristave.
Šala tetina
Na njivi
Mož in žena okopavata^
kuruzo, pa se možu zahoče
malo ljubezni. Žena takoj
odkloni, češ kaj bodo pa so-
sedi z bližnjih njiv rekli.
Mož pa se hitro znajde in pravi: »Ti se
uleži in dvigni noge, jaz pa ti bom dal na eno
nogo klobuk na drugo pa ruto in bodo misli-
li, da sva pri malici.«
Lego kocke
Policisti so imeli družaben večer. Eni so
igrali šah, drugi karte. Janez pa seje odločil
za lego kocke. Janeza tistega večera ni bilo
domov in tudi naslednja dva dni ne. Ženo je
zaskrbelo, zato je odšla povprašat njegove
prijatelje na policijo. Policisti so ji povedali,
da so nekaj časa igrali, potem pa so šli na
pijačo in nato vsak po svoje, Janeza pa niso
kasneje nič videli.
Žena se je vrnila domov in našla Janeza
doma.
Žena: »Ja Janez, kje si hodil te tri dni?«
Janez ves presrečen: »Veš na lego kockah
je pisalo >Za štiri leta !< meni pa jih je uspelo
sestaviti v treh dneh!«
Orali za naJiJene preiJmete
»Prosim, ali je kdo prinesel steklenico
žganja, ki sem jo pozabil v avtobusu?«
»Ne, ampak je sprevodnik prinesel moža,
ki je steklenico našel.«
Pri zoboziJravniku
Zobozdravnik reče pacientu, naj odpre
usta, ker mu bo s kleščami izpulil zob. Paci-
ent odpre usta kolikor lahko, pa mu zdrav-
nik reče, da jih ni potrebno tako na veliko
odpirati.
»Če ste pa prej rekli, da boste šli s klešča-
mi noter?!« mu odgovori pacient.
Zdravnik se nasmehne in mu reče: »To že,
ampak jaz bom ostal zunaj.«
Pretep
Smrkolin ustavi mimoidočega in ga za-
prosi za pomoč: »Pomagajte mojemu očetu,
nekdo ga hoče premlatiti!«
»Kateri od tistih dveh pa je tvoj oče?«
»Ne vesta, saj zato se pa tepeta!«
NerolJa
Fonza razlaga prijatelju, kako je rešil
žensko, ki je hotela narediti samomor.
»Veš, ko sem šel preko mostu, sem videl,
da je neka ženska skočila v vodo.«
»In kaj si storil?« ga vpraša.
»Skočil sem za njo in jo potegnil iz vode.
Ko pa si je nekoliko opomogla, se je obesila
na bližnje drevo.«
»Ali si jo potem spet rešil?«
»Ne, sem mislil, da se hoče le posušiti!«
Opanje
Mati očetu: »Poglej, kakšnega sina imaš!
Gotovo bo končal na vešalih!?«
Oče: »Nikar ne bodimo pesimisti! Morda
bo pomiloščen!«
Šale so prispevali: Zlatka BUDNA iz Dobja,
Stane ŠKRLIN iz Žalca, Alojz OBLAK iz
Šentjurja, Amadej JAZBEC iz Žalca, Franc
VREČKO iz Griž in Brigita KOLAR s Polzele.
Št. 8. - 23. februar 1995