Poštnina plačana t gotovini, Leto LXXm., št. 257 LJubljana, sobota 9* novembra 1940 Cena Din L— ENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje tn praznike. — Inaeratt do 80 petit rrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din S, večji ineeraU petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25,—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA. Kns.fl jeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 In f*L-20 Podružnice: MARIBOR, Grajski tr^ št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 36 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. lfeiika bitka za Korico Na severozapadnem odseku grške fronte se bije že tri dni velika bitka — Grki skušajo prodreti do Korice, Italijani pa si prizadevajo z ofenzivnimi operacijami vreči Grke z albanskega ozemlja Z grSko-jugo«»!ovenske meje, 9. nov. e. >Politika« poroča: Velika bitka, ki se je pred včerajšnjim pričela na vsem odseku fronte, se je nadaljevala vso preteklo noč. Bo'-be so bile srdite na obeh straneh. Grki in Italijani so si prizadevali na vso moč, da utrdijo pozicije na tej fronti. Italijani so s težkim topništvom Intenzivno bombardirali grške pozicije in ceste, ki vodijo med Malim in Velikim Prespanskim jezerom. Italijanski letalci so ves ta čas bombardirali pozicijske točke grške vojske in ovirali njeno gibanje ter sploh grško utrjevanje. Elitne čete grških evzonov so zbrane na tem odseku fronte in se odlično borijo. Grki so napadli v smeri Morav*. ki jo smatrajo za težko osvojivo, italijanski pritisk pa je v smrei Biklišta. Na vsej fronti dežuje, kar znatno ovira operacije. Atene, 9. nov. s Fxchange Telegraph javlja, da so trije grški bataljoni v severovzhodnem delu bojišča dosegli včeraj v boju z Italijani nove uspehe. Italijani so imeli v boju 70 mrtvih in ranjenih. Ujetih je bilo še neugotovljeno število italijanskih vojakov, nadalje so bili zaplenjeni štirje topovi in mnogo vojnega materijala. Uradno ta vest še ni potrjena. Atene, 9. nov. e. (Reuter). Grške vojne sile so ponravile svoje utrjene položaje na odseku Pinda in Korica. Grško vojno pore čilo Atene, 9. nov. s. (Reuter). Poveljstvo grške vojske je objavilo ponoči naslednje 13. vojno por* čilo: Topu Sk rbe se nadaljujejo na vsej fronti. V raznih bojih lokalnega značaja so naše čete ujele pet italijanskih oficirjev in 150 vojakov. Zaplenjenih je bilo pet havbic, sedem strojnic in mnogo drugega vojnega materijala. Sovražna letalska aktivnost je bila včeraj brezpomembna. Bombardirana je bila samo neka vas, ne da bi bila povzročena škoda. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Zavrnjen napad na Atene Atene, 9 nov. s. (Keuter). Dež in megla sta včeraj močno ovirala letalske operacije nad Grčijo. Tako so italijanska letala tekom dneva bombardirala samo neko vas ob meji, ne da bi povzročila večjo škodo ali žrtve. Pač pa je formacija italijanskih letal poskusila prodreti nad Atene. Angleška lovska letala, ki vrše stalno patrolno službo nad Atenami in Pirejem, so preprečila napad. Italijanski bombniki so morali odvreči bombe v morje, ne da bi bila povzročena škoda. Med tem v Atenah ni bil dan letalski alarm. Vpoklici oficirjev Atene, y. nov. s. (Keuter). včeraj popoldne so bili poklicani pod orožje grški rezervni častniki letnikov 1914—1916. Ameriška podpora Grčiji Atene, 9. nov. s. iCBtt). Ministrski pied-sednik Metaxas je imel včeraj 40 minutni razgovor z ameriškim poslanikom. Nato se je sestala k seji grška vlada. Izvedelo se je, da je razgovor ministrskega predsednika z ameriškim poslanikom veljal organizaciji ameriške pomoči za grško civilno prebivalstvo. Tudi seja vlade je razpravljala o Istem vprašanju. Zaenkrat bodo Ze-dinjene države predvsem poslale finančno pomoč grškemu Rdečemu križu. Pet ton bomb na Valono Kairo, 9. nov. s. (Reuter). SnoČnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu poroča med drugim o dveh napadih angleških bombnikov na Valono. Omenja predvsem napad v sredo, ki ga je javilo že včeraj poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji. Dalje poroča komunike, da so v četrtek angleški težki bombniki ponovno napadli letališče v Valoni. Vrženo je bilo ob tej priliki pet ton bomb. Komunike javlja tudi. da so izvedla angleška letala več izvidnikih poletov nad Albanijo. S teh poletov ter z napadov na Valono pogrešajo skunno 2 angleški letali. Neko angleško letalo je bilo med izvi d-niskim poletom nad Tarentom in Brindisi-jem nad Južno Italijo nanadeno od štirih italijanskih lovcev. Angleško letalo je eno izmed sovražnih letal poškodovalo, nato pa je nadaljevalo s svoiim izvdniškim poletom. Drueri izvidniški noleti so bili izvedeni nad Jonskim in Egejskim morjem. Zadovoljiv položaj za Grke Atene, 9. nov. s. (Reuter). V tiskovnem uradu grške vlade je bila snoči inozemskim novinarjem podana iziava o položaju na grško-albanskem bojišču. Grško službeno pojasnilo pravi, da je položaj za Grke v splošrem zadovoljiv. Po 12 dneh bojev nl«o Talijani nikier dosegli večjega usoeha. Menda niso točne vesti, da bi bi!: Italijani že nrispeli do reke Acheron ali da du so v teku boji z nekim italijanskim oddelkom. Na desnem krilu fronte, v Msce-doniji, je položaj nespremenjen, toda za Grke zadovoljiv. Kako so prepeljali angleške čete Atenef 9. nov. s. (Reuter). Reuterjev poročevalec je posetil angleške čete na Kreti. Poroča, da so že takoj ob prihodu angleške vojske italijanska letala bombardirala vojne ladje, ki so pripeljale vojake. Samo dva vojaka sta bila ranjena in tudi škode napad ni povzročil. Angleški vojaki so se nato brez ovire v nekaj urah izkrcali z vso vojno opremo, ki so jo ladje prav tako pripeljale. Vojska je opremljena s topovi, otklopnlmi vozili tn vsem drugim orožjem. Angleške čete so bile razporejene po raznih postojankah na vsem otoku. Izkopani so bili na odrejenih točkah strelski jarki in zgrajene postojanke za topove. Prevoz angleške vojske na Kreto je bil izveden v največji tajnosti z neke neimenovane lutke na Bližnjem vzhodu. Vojaki so bili prepeljani v luko z vlaki, letali in tovoinirni avtomobili. Med vožnjo na Kreto so ostali vojaki v notranjosti ladij, da jih sovražnik ne bi mogel opaziti. Posadke vojnih ladij pa so bile neprestano v pripravljenosti, tako pri težkih bepovih, kakor tudi pri protiletalskih topovih vendar konvoj sploh ni bil napaden. Po prihodu angleške vojske na Kreto so italijanska letala bombardirala Ghanio 6 hiš v mestu je bik) porušenih, toda žrtev med prebivalstvom je bilo zelo malo. Angleški bombniki nad Italijo L,ond»nT 9. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: Preteklo noč so izvedli angleški bombniki napade na industrijske objekte v Italiji ter na prometne naprave in druge objekte v Nemčiji. Letalske akcije v Afriki Kairo, 9. nov. s. (Reuter). Iz Afrike javlja komunike, da so sovražna letala v Zapadni puščavi dvakrat napadla oazo Siva Povzročena škoda je zelo majhna. Sedaj je ugotovljeno, da so bila v letalski bitki nad Gala batom, ko so angleške čete zavzele mesto, sestreljena štiri sovražna letala, peto je bilo menda pravtako sestreljeno, vendar to ni zanesljivo ugotovljeno. Angleži so skupno v vseh teh operacijah izgubili pet svojih letal, toda dva pilota sta se rešila na angleško ozemlje, tretji pa je pristal na sovražnem ozemlju. Poškodovani italijanski podmornici v Tangerju L°ndon, . nov. j. (Reuter) »Dallv Sketch« objavlja, da bo angleška vlada storila korake, da s špansko vlado poizkusi sporazumno urediti vprašanje obeh italijanskih podmornic, ki sta poškodovani poiskali zavetja v Tangerju. Angleška vlada bo od Španije zahtevala internacijo obeh italijanskih podmornic, ker se nista v mednarodno določenem 24 urnem roku umaknili iz nevtralne luke. Stališče Turčije Carigrad, 9. nov. e. V Turčiji nikakor ne prikrivajo, da se dužava nahaja v zelo kočljivem položaju glede na italijansko-grški spopad in druge dogodke. Toda še vedno se poudarja, da Turčija predstavlja činitelja miru in ravnotežja na Balkanskem polotoku in jugovzhodu Evrope. Glede i talijansko-grškega spopada se pravi, da ni ničesar nerazumljivega v takem stališču Turčije, ker je bila Grška vedno prijateljska država za Turčijo. Glede stališča Bolgarije pa pravijo: Ker je Turčija ostala samo opazovalec, je logično, da mora tudi Bolgarija ostati nevtralna in prijateljsko razpoložena napram svojim sosedom ker bo to mnogo doprineslo k miru na Balkanu. V carigrajskih krogih še nadalje pripisujejo velik pcmen sovjetsko-turškim odnosa jem- Tur siki tisk obširno komentira besede Kalinina, da Sovjetska Rusija tudi še nadalje ostane opazovalec v vojni. General Smith zapustil Ankaro Ankara, 9. nov. e. šef angleškega generalnega štaba na Bližnjem vzhodu general Smith je zapustil Ankaro in odpotoval po 10-dnevnem bivanju v Turčiji v Kairo. S tem pose tom je vrnil obisk, ki so ga napravili višji oficirji turške vojske in mornarice nedavno v Egiptu. Letalske bitke ob angleški obali Po angleškem poročilu je bilo včeraj v zračnih bitkah sestreljenih 20 nemških letal London, 9. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je javilo snoči, da je bilo včeraj nad Anglijo in ob angleških obalah sestreljenih skupno 20 nemških letal. Naknadno je javila informacijska služba letalskega ministrstva, da je bilo včeraj najbrž uničenih še 6 nadaljnih sovražnih letal, dve drugI pa sta bili poškodovani. Skoro vse te izgube so utrpela sovražna letala pri napadih večjega stila na ladje v bližini angleških obal. Predvsem je prišlo popoldne ob južno vzhodni angleški obali do velike letalske bitke. 25 nemških str-moglavcev tipa Junkers 87 je tedaj napadlo skupino angleških ladij. Nad nemškimi bombniki je krožilo v veliki višini še več formacij Messerschmittov. Skupina angleških lovcev tipa Hurricane je napadla nemška letala. V letalski bitki, ki je trajala samo pet minut, so Hurricani sestrelili 15 nemških strmoglavcev, težko poškodovali dva druga in najbrž uničili še šest nadaljnjih. Iz cele nemške formacije sta se torej rešila najbrž samo dva strmo-glavca. Bitka se je odigrala v višini samo 150 m. Hurricani so napadli tako, da si je vsak od njih izbral po enega strmoglavca in ko je bil ta sestreljen so se spravili nad drugega. Na angleški strani sta v bitki sodelovala dva poljska častnika, ki sta ob tej priliki sestrelila vsak svoje prvo letalo. Londonski komunike IiOnoon, 9. nov# s (Reuter). Letalsko In notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem ju trn jem komunikeju: Sovražni letalski napadi na Anglijo so bili preteklo noč usmerjeni v glavnem na Londcn in okolico. S početka so bili tu napadi nekoliko močnejši, nato pa so izgubili na silovitosti, so se pa v zmanjšanem obsegu nadaJjevali še tudi nekaj časa po polnoči. Nekaj oseb v Londonu je bilo ubitih in ranjenih in mnogo zgradb je bilo poškodovanih. Izgleda pa, da sta povzročena škoda in število žrtev manjša nego v prejšnjih nočeh. Tudi na druge točke v Angliji so bili v prvem delu noči izvedeni napadi, vendar v manjšem obsegu. Po dosedanjih poročilih je bili. povsod povzročena le manjša škoda in število človeških žrtev je majhno. bi bili zasedli neki vrh pred Janino. V Fin- , angažirane na grško-albanski meji. Komunike o Bitolju vojskujočim se drŽavam — Jugoslavija bo zahtevala odškodnino Kr. vlada je opozorila vojskujoče se države na nezaželjene posledice, ki bi jih moglo imeti ponavljanje takih incidentov. Izrazila je nado, da bodo s svoje strani izdale potrebne ukrepe, da bi se aki incidenti več ne ponovili. Kr. vlada si je rezervirala pravico, da na osnovi rezultatov preiskave naknadno formulira svoje zahteve glede pravične odškodnine za osebno in materialno ško-j do, ki je bila povzročena pri tem bom-i mrdiranju. Beograd, 8. nov. p. Agencija A vala je objavila nocoj naslednji službeni ko-nunike: Glede na bombardiranje Bitolja je kr. vlada v pričakovanju, da se preiskava, ki je v teku, zaključi, ukrenila pri vladah v Atenah, Rimu in Londonu vse potrebno ter obrazložila ta primer kršitve jugoslovenske teritorialne neodvisnosti, ki jo je treba pripisat! obkroženim silam ene izmed držav, ki so vojaško Naknadno je ugotovljeno, da se je še eden izmed včeraj pogrešanih pilotov angleških lovskih letal rešil. Tako je bilo včeraj izgubljenih šest angleških lovskih aparatov toda trije piloti so rešeni- Bombe na letalske tvornice v Friedrichshaf enu Bern, 9 nov. s. (CBSjf. Preteklo neč so angleški bombniki izvedli zelo mečan napad na nemške letalske tvornice v Frie-drichhavenu ob Bodenskem jezeru. S. švicarske strani so opazili, da se je napad pričel že nekaj pred 21. Letala so bila sprejeta z močnim protiletalskim ognjem. Nad dve uri je bilo videti in slišati eksplozije bomb in strele protiletalskih topov. Napad na Kruppove tvornice London, 9. nov. s. (Reuter). O napadu, ki so ga izvedla angleška letala v noči od četrtka na petek na Kruppove tvornice v Essenu, poročajo zdaj nadaljnje podrobnosti: Vrženih je bilo več sto zažigalnih bomb tn več ton eksplozivnih, med njimi tudi takih najtežjega kalibra. Napad je trajal nad štiri ure. Vreme je bilo ugodno in že prva angleška letala so z lahkoto našla svoj cilj Poznejšim skupinam letal so pri orientaciji pomagali še številni požari. Piloti pripovedujejo, da so se eksplozije v tvornicah, ko je bdi napad na višku, vrstile neprestano tri če trt ure. Med tvorniški-mi objekti je nastal ogremen pežar v dolžini ene milje in širini četrt milje. Ob koncu napada so se angleška letala spustila še prav nizko in vrgla svoje bombe direktno na cilj. Zgodovinski Tower zadet London, 9. nov i. Pri predvčerajšnjem bombardiranju Londona je bil od bombe zadet tudi zgodovinski Tower. zgradba, ki je bila stara nad 900 let in ki je zadnje čase služila kot arzenal in muzej. V To-wru so bile shraniene tudi angleške kraljevske dragocenosti. M AL' POLOŽI DAR ĐOMV NA OLTAR! CMD prosi 10. novembra stori svojo dolžnost! SO nemških bombnikov nad Londonom Lt>ndoo, 9. nov. s. (Reuter). Letalski napadi na London so bili preteklo noč zlasti v prvem delu noči zelo siloviti. Napadi so pričeli zelo zgodaj zvečer. Tedaj je skupina okrog 50 nemških letal v smeri od ustja Temze priletela nad mesto. Ta formacija je prispela prav nad središče Londona, pa se je po 10 minutah zopet oddaljila proti morju. Vrženih je bilo na London nekaj bomb, ki so med drugim porušile dve prazni hiši. Ko se je velika sovražna formacija oddaljevala, so jo napadli angleški nečni lovci. Kolikor je znano sta bili dve nemški letali menda sestreljeni. Pozneje tekom noči so se napadi na London ponavljali, toda v manjšem obsegu. Napadi so bili končani več ur pred nastopom zone. V Londonu je bilo od brmb poškodovanih ali porušenih več hiš. neka postaja, za pix)tiletaJsko obrambo, neki poštni urad, šola in bolnišnica, število smrtnih žrtev med prebivalstvom pa je majhno. Drugod v Angliji so napadla nemška letala predvsem dve mesti v srednji AngMji-Bombe so poškodovale hiše, trgovine In druge zgradbe, število človeških žrtev pa je majhno. Dvakrat je bil tekom noči napaden tudi Liverpool. Tu pa so metala nemška letala samo zapiralne bombe. Povzročenih je bilo več požarov ki pa so bili vsi pogašeni, preden je nastala večja škoda. Sovražna letala so bila ponoči opažena tudi nad nekim mestom v severno-vzhodni AngUii, nad južnozapadno Anglijo in nad škotsko. Afigleffca letala zopet preletela Švico Corih, 9. nov. i. Vrhovno poveljstvo švicarske armade javlja: V noči od 8. na 9. novembra je več angleških letal preletelo mejo preko Jure preti severovzhodu. Švicarsko topništvo je sovražnika obstreljevalo. Nemške akcije na morju Nemci poročajo, da so potopili odnosno poškodovali Z angleški križarki in celo vrsto tovornih ladij Berlin 9. nov. br. Uradno poročajo, da so bale s torpedo potopljene 4 angleške trgovinske !adje s skupno 28.000 tonami. Tri nadaljnje trgovinske ladje s 7000 tonami so bile hudo poškodovane in so na njih izbruhnili požari. Neka britanska križarka je bila zadeta v polno in je na njej izbruhnil velik požar. Pozneje so na ladji nastale hude eksplozije, tako da se je ustavila in nagnila na stran. Tudi neka druga križarfca je bila zadeta in močno poškodovana- Zapadno od Irske sta bili nadalje napadeni dve tovorni ladji s skupno 2900 tona- mi in sta bili potopljeni. Skupne izgube Angležev so znašale na ta način 37.000 ton trgovinskega ladijskega prostora. London, 9. nov. br. (CBS). Glede na nemške trditve, da so nemške vojne ladje na Atlantskem oceanu potopile cel angleški konvoj s skupno okrog 86.000 tonami, pripominjajo v tukajšnjih mornariških krogih, da angleški axJ mi ral i teti ni še nič znanega o k a ti taki nemški akciji, da bi pa bilo tudi drugače povsem nemogoče naenkrat potopiti celo vrsto ladij ko se vendar lahko razbeže in tako vsaj nekatere eidejo napadalcem- Ameriške zaloge orožja na razpolago Angliji Senzacionalna izjava prezid enta Roosevelta — Amerika bo polovico vsega svojega orožja odstopila Angliji Washingtou, . nov br. (CBS.) Prezi-dent Rooseveit je na današnji Konierenci z novinarji izjavil, da so Zedinjene države sedaj pripravliene odstopiti Veliki Britaniji in Kanadi polovico vseh svojih industrijskih proizvodov, ki bi jih mogli potrebovati za svoje vojne sile; letala, topove, drugo orožje, strelivo itd. 2e sedaj si lahko Velika Britanija in Kanada tako.i nabavita 45% vseh teh ameriških proizvodov. Poskrbel pa je, da si bosta lahko v Ameriki nakupili tudi do 509J- posameznih vrst izdelkov, a določenih vojnih potrebščin celo nad polovico ameriške produkcije. Poleg je bilo objavljeno, da je ameriški narodni obrambni odbor danes obvestil angleško nakupovalno komisijo v Ameriki, da sme takoj plasirati svoja naročila glede dodatnih 12.000 letal pri ameriški letalski industriji. Kakor znano, je Rooseveit pred kratkim v Bostonu izjavil, da se bo zavzel za to, da si bo mogla Velika Britanija skupno s Kanado nabaviti v Zedinjenih državah poleg že. dogovorjenega števila letal v prihodnjih 12 mescih še nadaljnjih 12.000 letal. Washlngton, 9. nov. s. (Ass. Press). K včerajšnji izjavi predsele- teče trdnjave« tudi za one najnovejšega tipa, ki so bile šele prav sedaj prvič izročene ameriški vojni mornarici. Washington, 9. nov. s. (Ass. Press). Ameriškemu kongresu je bil predložen zakonski osnutek, za spremembo nevtral-nostnega zakona v takem smislu, da bi lahko Anglija odslej kupovala vojni materijal v Zedinjenih državah pod gotovimi pogoji tudi na kredit. Washington, 9. nov. e. (Reuter). V teku konference s predstavniki tlr.ka je Rooseveit izjavil, da ne ve, kdaj se bo ameriški poslanik Kennedy vrnil v Veliko Britanijo. Poslanik Kennedv daje zdaj vladi dragocene nasvete in navodila. Dalje je predsednik dodal, da sploh ni bilo besede o kaki spremembi v vladi in da tudi ni bilo govora o tem, da bo VVillkieu odstopljeno kako mesto v vladi. Mebil!z?.c*]a v Indokini Hongkong, 9. nov. s. (Ass. Press). Iz Hanoia poročajo, da so francoske oblasti v Indokini poklicale sedaj pod orožje vse moške do 50 leta starosti. Vpoklici so v zvezi z naraščanjem napetosti s Slamom. Francoska vojska v provinci Tonking je bila poslana proti jugu Indokine. Stran 2 Preprečen prevrat na Madžarsken Pet poslancev strelastih križev bo obtoženih zaradi poskusene nasilne spremembe režima Budimpešta, 9. nov. e. (DNB). Državni tožilec je predložil Imunitetnemu odboru poslanske zbornice zahtevo, da razveljavi imunitetne pravice petih poslancev skupine strelastih križev In sicer VVirtha, Ko-vicza, Zlua, Gyala in Lyla, da se lahko proti tem poslancem dvigne obtožba zaradi organizacije nasilnega prevrata, upora, hujskanja, polzkušenega umora, kakor tudi žalitve državnega poglavarja. Posebej sta se obtožena Wirth in Kovacz, ki sta poleti Izdelala nacrt sa ntirMivrr osvoboditev zaprtega vodja pusčicaatih križev Fran ca Szalava, ki je bil takrat v zaporu > Segedinu. Hotela sta ujeti samega namestnika, od katerega sta hotela izsiliti imenovanje Szallava za ministrskega predsednika, imela sta pa tudi izdelan načrt za umor notranjega ministra Korostoza Fi-šerja, kar naj bi bil pričetek splošne vstaje. Državne oblasti pa so te nakane pravočasno preprečile. Vloga Španije Ameriške informacije o načrtih za obnovo Španskega vpliva v latinski Ameriki Boston, 9. nov. s. Rimski poročevalec lista >Christian Science Monitore, ki je pravkar posetil Španijo, pravi, da ima nemško-italijanska diplomatska akcija v Španiji še drug namen poleg predvidenega sodelovanja v Sredozemlju. Osne velesile se hočejo poslužiti Španije kot posredovalca za povečanje svojega vpliva v latinski Ameriki. Zato je pričela nemška propaganda v Španiji opozarjati Spance na nekdanjo veličino Španskega imperija in na potrebo, da bi bil ta imperij lahko obnovljen. Osne velesile bi hotele s pomočjo Španije dobiti v Južni Ameriki protiutež proti Zedinjenim državam. List pa pripominja, da se latinski Američani danes že čutijo bolj Američane kot Spance. Zato so v ameriških krogih prepričani, da bo zmagal med njimi duh ameriške solidarnosti. Hitler med svojimi starimi soborci Berlin, 9. nov br. (DNB). V znanem monakovskem L.wen-Braukellerju« je bila danes sponuruska svečanost na 9. november 1923, ko so Hitler in njegovi najožji sodelavci v istem prostoru postavili temelje narcvinoscciallstičnemu pokretu. Zborovanja so se udeležili stari narodno-s^cialistični borci s tako zvano »krvno zastavo« na čelu. Med sviranjem godbe je prišel na svečanost kancelar Hitler, ki je imel pri tej priliki krajši nagovor na svoje stare soborce. V svojem govoru je poudaril, da se bo vojna neizprosno nadaljevala do končne zmage. Podčrtal je silno vojaško ntcš narodnosocialistične Nemčije, ki je na njenem zmagovitem pohodu ne more niiesar več zaustaviti. Svečanost, ki je imela značaj intimne prireditve se je končala z državno in narodn^socialistično himno. Kancelar Hitler se je zvečer odpeljal iz Monakovega. Njegov -povor bodo prenašali po radiu šele danes, ker so sno-čnjo svečanost iz varnoslnin razlogov držali v tajnosti. Antonescu potuje v ponedeljek na obisk v Rim Bukarešta, 9. nov. e. Predsednik vlade general Antonescu bo 12. t. m. odpotoval v Rim. Justifikacija dveh bivših španskih ministrov Madrid, 9. nov. e. (Reuter). Bivši socialistični minister Žuga Zagoilia ha bivši državni podtajnik v vojnem ministrstvu socialistične vlade Salido, ki ju je nedavno vojno sodišče obsodilo na smrt, sta bila davi ob zori justificirana. Nemčija in Francija Berlin, 9. nov. e. Po daljšem razgovoru, ki ga je imel z Lavalom ob priliki zadnjega bivanja v Parizu, prihaja danes v Berlin nemški veleposlanik v Parizu Abetz. Mudil se bo kratek čas v nemški prestolnici in bo svoje bivanie izkoristil za to, da predloži poročilo o svoji misiji In o rezultatih zadnjega sestanka z Lavalom. V berlinskih političnih krogih pripisujejo prihodu Abetza v Berlin precej velik pomen. Mislijo da je njegova misija v zvezi z ugodno rešitvijo nekaterih vprašanj, ki so bila dozdaj še neurejena in to v zvezi z dokončno vzpostavitvijo diplomatskih od-nošajev med Nemčijo ln Francijo. Francoska kolonija Gabim prešla v tabor De Ganila Ženeva, 9. nov. AA. (DNB). Kakor se doznava iz Vichvja, je francoski minister za kolonije potrdil zavzetje Lambarene v južnem Ga bunu v francoski ekvatorski Afriki po četah generala de Gaullea, Poročilo navaja, da so mesto bombardirala letala in da so čete generala de Gaullea in generala L&rmena zavzele mesto. Meščani so prostovoljno zapustili mesto- Podrobno-siti o tem še niso znane. S tem pa se niso ogrožene pozicije Gabuna. čigar glavni središča Libreville in Port GentBlee so še vedno v vladnih rokah, kakor je to potrdil sem guverner kofonije. Huda letalska nesreča v Braziliji Rio de Janeiro, 9. nov. i. Nad brazilsko prestolnico se je včeraj pripetila huda letalska nesreča. V zraku sta trčili veliko potniško prometno letalo in neko zasebno letalo. Obe letali sta treščili na zemljo, pri čemer se je ubilo 17 oseb. Med mrtvimi je tudi kubanski poslanik v Braziliji. tja celjskega mestnega sveta Zvišanje plač mestnim uslužbencem, delavcem in upokojencem — Tekoče zadeve Celje, 9. novembra Celjski mestni svet je imel včeraj sejo, na kateri je obravnav al tekoče zadeve. Priobčujemo glavne sklepe, med katerimi je najvažnejši oni o zvišanju plač vsem mestnim uslužbencem, ćelavcem in upokojencem z veljavnostjo od 1. oktobra. Zvišanje prejemkov mestnim uslužbencem Mestna občina je zaradi na ras jjoče draginje priznala z veljavnostjo od 1. oktobra rodbinske doklade za ženo in otroke po 50 din pogodbenim uslužbencem mestnega poglavarstva predstojništva mestne policije, mestnih sol in mestnih podjetij, i rednim delavcem tehničnega oddelka in mestnih podjetij, če niso državni upokojenci in če njih žene niso v službi ozroma če ne izvršujejo kake obrti, in pogodbenim uslužbenkam-vdovam. Z veljavnostjo od 1. oktobra so uknjene vse dragmjski doklade, sklenjene na seji mestnega sveta dne 24. novembra 1939. s veljavnostjo od 1. oktobra so ukinjene vse draginjske dokla-draginjske doklade: poročenim pragmatičnim uslužbencem z mesečnimi brutto prejemki do vštetih 3.000 r4n mesečno 400 din. če žena ni v službi oziroma se ne bavi s kako obrtjo, onim s prejemki nad 3.000 din mesečno 300 din, onim poroče-ni m uslužbencem, katerih žene so v službi oziroma se bavijo s kako obrtjo, samskim uslužbencem in uslužbenkam ter uslužbenkam, katerih možje so v službi, pa 250 din. Pogodben1 uslužbenci mestnega poglavarstva, predstojnlštva mestne policije in mestnih pojetij dobijo na uro 1.25 din več. jemki do vštetih 3.000 din dobijo mesečno 250 din, s prejemki nad 3.0O0 din 150, oni, ki so državni upokojenci s 500 din pokoj- I nine 250 din, s 500 do 1000 čin pokojnine i 200* din in z nad 1000 din pokojnine 150 j din. Redni delavci tehničnega oddelka mestnega poglavarstva in redni delavci mestnih podjetij dobijo na uro 1.2 din več. tako da je dosedanja urna mezda povišana za 0.75 din. Prejemki delavcev pri pomožni akciji ostanejo nespremenjeni. Mestni upokojenci in upokojenke ki živijo v Celju m ki nimajo postranske službe ali poklica odnosno kakih drugih dohodkov dobijo ob pokojnini do 1000 din 250 din več, ob pokojnini od 1000 do 1500 din 200 din več, doklade onih s pokojnino nad 1500 din pa ostanejo nespremenjene. Mlloščinarjem z miloščino od 400 din navzgor je priznana doklada 150 din, onim z miiodcino do 400 din pa doklada 100 din. Izredna rodbinska draginjska dokIa:a po 50 din mesečno je priznana za vsakega rodbinskega člana, za katerega prejemajo draginjsko doklado pragmatični in pogodbeni uslužbenci mestnega poglavarstva, predstojnistva mestne policije, mestnih šol in mestnih podjetij ter redni delavci tehničnega oddelka mtjst-nega poglavarstva in mestnih podjetij. Dosedanja c oklada po 2 din za ženo is vsakega otroka za vsak delovni dan je povišana za 1 din. Rodbinska doklada pragmatičnih uslužbencev znaša od 1. oktobra za 1. in 2. otroka mesečno po 200 din. za 3. ki 4. otroka po 250 din. za 5. in vsakega nadaljnjega otroka po 300 din, za ženo in ostale rodbinske Člane pa po 200 din. Izredne in osebne draginjske doklade za čas do 31. decembra t. 1. se izplačajo takoj. Vse to povišanje prejemkov zna/a na leto okrog 740.000 din. Modernizacija dveh cest Prihodni teden bodo začeli Vodnikovo ulico, kjer so napravili betonsko podlago, tlakovati z granitnimi kockami in zalvati z asfaltom obenem pa tuđi betonirati hodnik za pešce na obeh straneh ulice. V najkrajšem času bodo začeli tudi kanalizirati Mariborske cesto, ob kateri gradijo sedaj asfaltiran hodnik za pešce. Telefonski kabli Postna uprava je pre-ložiia mestni občini načrte za polaganje telefonskih kablov v mestu. Te table bo položila občina v lastni režiji, poštna uprava pa ji bo potem vrnila stroške. Regulacija dveh potokov Potok Ložnica je reguliran od izliva do bližine Joštovega mlina. Od tod do Jofito-vega jeza bodo obrežje pilotirali in zasilno zavarovali. Proračun znaša 18.000 din. Definitivno regulacijo tega odseka Ložnice bodo izvršili pozneje. Občina bo izplačala posestnikom za odstopljeno zemljišče ob regulirani strugi Ložnice okrog 47.000 din in kupila od ge. Majdičeve zemljišče ob Ložnici v Medlogu, ki bi prišlo v poštev za poznejšo gradnjo železniškega postajališča v Medlogu. Regulacija Sušnice se bo nadaljevala skozi Ost rožno, če bodo posestniki odstopili potrebno zemljišče brezplačno in če bo prišlo z njimi do sporazuma glede trase. Podražitev plina in drugo plinarna je zaraui podražitve inozemskega pUnakega premoga podražila koks od 1000 na 1-250 din za tono franko plinarna, plin pa aa 18.8 do 20.5%. Plin stane sedaj ob mesečni porabi od 1 do 5 kub. metrov 5 dni (doslej prav tako 5din), od 6 do 13 kub. metrov 4.75 (doslej 4 din), od 16 ob 30 kub. metrov 4.25 din (3.50) in nad 80 kub metrov 3.50 din (2.90 din). Industrijski plin stane ob mesečni porabi od 1 do 250 kub. metrov 3.50 din (doslej 2.90), od 251 do 500 kub. metrov 3.25 (2.75), od 501 do 750 kub. metrov 3 dtn (2.50), od 751 dO 1000 kub. metrov 2.75 din (2.25). in nad 1000 kub. metrov 2.50 din (2 din). Mesečna najemnina za pilno-mere in plinske aparate je povišana za 25 odstokov. Regulacija Savinje v drugem delu pete etape med Grenadirjevo brvjo ln drugim železniškim mostom bo Izvršil tehnični razdelek sreskega načelstva v mešani režiji, kar je bila tudi druga ponudbena licitacija v Ljubljani brezuspešna. Na razpolago Je 1,254.000 čin. Mednarodne obcestne znake bo namestila občina na raznih važnih točkah. Proračun znaša 21.729 din. Mestna elektrarna bo oskrbela razsvetljavo orientacij, tabel na najvažnejših križiščih. Spomenik kralja Aleksandra I. v Celju Na zadevno vprašanje odbora za postavitev spomenika kralja Aleksan-.ra I. v Celju je občina zavzela stališče da je v načelu pripravljena po svoji moči nakloniti prispevek, če bo odbor ustanovil v Celju primemo socialno ustanovo. Ob otvoritvi muzeja v Krškem Svečana otvoritev bo jutri — Pomen in namen muzeja Krško. 9. novembra Komaj leto dni je minilo, ko je bil sklican ustanovni občni zbor ter se le v Krškem ustanovilo Muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice. Ze takrat smo ~ poudari al i pomen te tako važne ustanove za Soodnie Posavje. ki nai Dokaže vsei iavnosti da so minili časi. ko so hodili k nam razni tujci ter od nekega kmeta kupovali za cenen denar razne dragocene najdbe ter iih odnašali v tujino. Prav v tem. da zaščiti vse še ne odkoDane ero-bove in morebitne najdbe, ie o: men društva neprecenljiv. Obenem oa društvo skrbi, da vsi naideni predmeti orideio v domači muzej, ki naj bo nekakšna slika davne prošlosti našeea orožja. Jutri se bodo prvič odprla vrata našega muzeia- ki bo važen faktor tudi v pospeševanju tujskega prometa v Krškem Prva zamisel ustanoviti muzei v Krškem sega precei daleč nazai. Nerazumevanje merodajnih činiteljev 1e takrat zavrlo vsako akcijo. Vedno nove naidbe in odkritja rja so klicale vedno boli po taki ustanovi, saj je vse bosato gradivo vedno odhnjaTo drugam, često do nedovolienili ootih. do-čim smo ostali tukaj Draznih rok Kmet i e so začeli pravo trgovino z rajde^imi in izkopanimi predmeti, ki ie zlasti cvetela okrog Drnoveea. Zeod vinsko zanimive zgradbe so zaradi brezsrČnosti iele propadati, ker ni imel kdo skrbeti ?anie in tudi ni bilo smisla med takimi, ki bi lahko pomagali. Številna raz;skavanja raznih naših priznanih strok^vn-'akov so bila pri nas vedno kronana z uspehom in ie ime naše okolice vedno bo^i slovelo med zgodovinarji in arheologi. Ljudstvo se ie pri vsem tem začelo vedno b^li zanimati za zgodovino našega kraja in ču'e so se ponovno zahteve no ustanovitvi muze1 skesa društva v Krškem, posebno ker ie Aurrra-nova zasebna zbirka vedno boP kanala kaj bi lahko imeM v KršTcem. ko bi biV malo uvedevn«jSi. V rač«tku lanskeea leta se je ponovno začel srriti pokret za ustano- vitev muzejskega društva, ki se je končal s septembrskim ustanovnim občnim zborom. Kako važna, da i e ta ustanovitev za Snodnje Posavie. ie dovoli iasno Dokazal sreski načelnik g. dr. Tomšič, ki ie prevzel sam predsedstvo društva Takoi ob ustanovitvi si ie društvo nadalo naloao čim uspesneie širiti propagando med ljudstvom in takoi začeti z delom. Takoi so se začela pogaiania. da d bi društvo svoiim potrebam primeren dom, in v kratkem so rodila Drve sadove. Cerkvena oblast ie dovolila v ta namen zapuščeno cerkvico sv. Duha. katero ie krški žuonik in dekan e. Kurent v novembru razsvetil Takoi po razsvetitvi so se začela v cerkvici dela Predvsem so io popravili in r>a preuredili, da seda i lahko ustreza svojemu namenu Med tem časom, ko se ie v Krškem pripravi i al mlademu društvu dom, se ie širila misel po potrebi lastnega muzeia vedno boli med narod in ie žela naravnost Dresenetliive usoehe Znani so primeri, ko so posamezni lastniki raznih zgodovinskih spomenikov darovali muzejskemu društvu razne dragocenosti le proti pismeni izjavi, da bodo ostali last muzejskega društva v Krškem in ne bodo romali v druge muzeje. Jutri, ko se svečano odpro vrata nagega zgodovinskega hrama, bomo lahko videli Drve usDehe mladega društva, ki se ie moralo ves čas boriti z gmotnimi ovirami. Pod pokroviteljstvom bana g. dr. Natlačena bo svečana otvoritev ob 11.. ob pri-sotnosti predstavnikov oblasti in številnih društev, ki so že prijavila svoi prihod. Upamo, da ne bo v n^šem srezu kakor tudi ne v brežiškem nobenega intelektualca, ki se ne bi udeležil tega tako važnega dogodka, ki bo važen meinik nn kulturnem ooliu Spodniega Posavia Nniavl;en. je prihod številnih zastopnikov tuii od drugod, predvsem pa želimo, da bi bil^ domača sreza polnoštevi no zas^ooann ori svečanosti Sklepi Pratituberku-lozne zveze Ljubljana. 9. novembra Protituberkulozna zveza v Ljubljani je na seji upravnega odbora dne 23. oktobra t. 1. spreiela naslednje sk'epe: 1. Problem o tuberkulozi na vasi V tem o žiru nai bi se razširila aktivnost di pan-zerjev v vaseh. Zato ie PZ sklenila prirediti tečaje za zdravnike, na katerih nai bi se v izčronih referatih razoravPa'o to vorašanie Razen tega ie odobren sklrtp. da se vpeljejo sestanki učiteljev, kateri bi na podlagi strokovnih referatov pri teh sestankih uspešno pripomogli k prop gandi in svoie d^lo na srcia'nem ooliu Š2 bol^ po"l^bili. Prot:t berknloz^a zveza bo poživila svoje delovanje v zimskem č su s nropafTadnl,"r,: predavanji, razpečavaniem razglednic, brošur itd. 2. Odbor ie nadalie skleni1 nabavo božičnih razg'?d-ic dveh vrst in sicer vsako vrsto po 7.000 komadov. 3. Odbor si ie osvojil pravilnik o skladi za socialno p^mo«* re.Tim jetičoim bolni-|com in ie sklenil da vdira za soc'alne r'.--^-?e pri nro^tuiberku^znih dispanzerjih din 50 ron. 4. Srreiet M7 tudi *!en etede razoisa nagrad za KijsMenfka ^ta*^ovania. 5. K-nČno i~ odbor dolofih vs-tn 10.^0 din. ki nai se razd^V mM naioot^ebneiše |rr?Tjmie v našJ ba~ovim Ko to objavljamo, se obračamo r>a nao irp-nr»ct 7- 7ivo in nuir!^ oroSrn^v da te naš^ akcile vsr,s*ransko In uc^nkovfto podnr° tako v mora^ne-m kakor1 tucR materialnem o-^^i. kar rr -ra(*o*o";lo zadovoljiv usoeh paš?m'.i pr* za d'rva*"'i u Iz C£X Cerfralni Sahovaki klub se bo udeležil i'itrišnjrga meiklub--k-ga brzopoteznega tnmtria S?Z s tremi moštvi. Irralci naj bodo ob 9.30 v kletni dvorani hotela Slon. V pokalnem turnirju CSK-a so bile do-slei vse partije silno borbene Jn je malo-kat^ra končala pred nreknitvi'o. Tz prvega k^la ie srexanje šcrli-Hrrmnn rrin^sTo neodločen rezultat. \-z treMesra kola pa ie bila oartija Herman-rerrr.ek nono-no nrklaje-na v boliši pozieiii za slednjega. V četrtem kolu je h^fl naiv»žn0j~a franco«?kq narttin Fur1ani-Si*ka. V ostr' ierri je Furlani zaradi rana en-* kombmaeiie IzmiMl lr"litefo in PTk'nil part;-'o v c^kniiko slabši nozi-cin. Herman ie kot črni s preciznim manevrom os^oil Arri^lerju figuro in zmagal. Parti-'a T*uc-£or1i -le bila preložena. V petem kolu sta se £or!i in Furlani udarila v izredno te?k' nartri. V časovn; stiski i« Furani pokvaril močno pozicHo. 1»ni>41 rledn ;' š» ri-^iro in s tem partiio. Herman je močno vodH nap»d m-ot! Pucu. ki se je spretno branil Prekini1« sta v nejasni poziciji. V damskem gambitu se je Germek zaman nrlzartovpl. da bi snravil Arrf^lerja v težave, nrekl^ll" sta v remi s noz^ci-i. Po petem kolu vod* ftorli 2*'«. Furlani. SiSka 2 (1), Herman 1»'- (1), Arrigler 1 (1), Germek in Puc i/, (2). Na brropoteTrnem tnm'rlu za prvenstvo v novembru fe zm, ~ ' \ \ I i i a 4 ^ j*»>. v .a . ~ * T •* v vy ^ 7* / -9 f 't e iti > i > ^ - ^ * V 'V r ;r 4 ' -V t - ^ -*r —* > ' ^ ^ . + * ', * % ' . V V y ▼ *«- -v _^ '■v y V- % -r " y ^»» . j ^ . y s f**r * 4 t~ *■ #* \ j »"'a i + f A V v « i ■ r*** Velike konjske dirke Ljubljana, 9. novembra Kakor smo že poročali se bodo pod pokroviteljstvom bana g. dr. N. Natlačena vršile dne 10 ln 12. novembra velike konjske dirke na stadionu 2SK »Hermesa« v Spodnji Šiški. Dne 10. t. m., v nedeljo se bodo dirke ob 14. uri, dne 12. t, na., v torek pa kot posebna velemestna atrakcija ob 19. uri ob razsvetljavi električnih obloč-nic. Za dirke se je prijavilo dozdaj 20 najboljših kasaških konj Američanov domače vzreje in 17 jahalnih konj. Med prvimi so najboljši predstavniki znane ameriške pasme iz našega ljutomerskega rejskega okoliša. Skupne nagrade za oba dneva znašajo din 26.000. Na dirkah bo po vzorcu velikih dirk v tujini posloval totalizator — stava na konje. Prireditev je velikega pomena za našo konjerejo, važno panogo kmetijskega gospodarstva. Konji naše domače vzreje so ze ponovno širom naše drŽave in v Inozemstvu Izpričali svoje odlične sposobnosti in dober glas, ki ga uživajo. Dirke obetajo biti med vodilnimi sportski mi prireditvami v letošnji sezoni. Najkrajši dohod na dirkališče je od tramvalske postaje pri Gasilnem domu ▼ Spodnji Siškl. Iz Kamnika — Br. Andreju Hribarju, požrtvovalnemu In nesebičnemu sokolskemu delavcu, pri-' redi tukajšnje društvo poslovilni večer, Tci bo dre vi v restavraciji Narodne čitalnice. Sokoli in prijatelji iskreno vabljeni. — Nabiralno akcijo za obmejne Slovence priredi tukajšnja CMD podružnica v nedeljo 10. t. m. Pri tej akciji bodo sodelovala tudi ostala narodna in nacionalna društva ter or*ranizacije. Vsakdo naj po s volih močeh daruje v zavesti, da gre za pošteno narodnoobrambno stvar. Vdova a znano dramsko umetnico Emmo Gramatico, lepo Iso Pol o in priznanim mojstrom mofikih vlog Ruggerom Ruggerijem. — Film na sijajen način obravnava odnose med snaho ter taščo in tastom in vprašanje, ali ima lepa mlada vdova pravico do ponovne možitve. Igra je podana tako življenjsko resnično, da bo za vsakogar doživetje, ki ga ne bo pozabil! KINO UNION Istočasno predvajamo domači film Odkrit ie spomenka krali u Aleksandru I. v L ubl ani Predstave danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri v nedeljo pa ob 10.30 ljudska predstava po znižanih cenah in ob 14.45, 17., 19. in 21.15 uri! ZKD za utrditev nacionalne moči Tuđi Jutrišnji občni zbor ZKD bo manifestacija kulturnih naprednih delavcev , ki nesebično služijo idealom domovinske ljube eni in državljanske zavesti Ljubljana. 0 novembra Jutri se bodo zbrah v Ljubljani delegati vseh številnih članic Zveze kulturnih društev iz vseh krajev S'ovcnije. Kakor vsa leta doslej, bo tudi jutrišnji občni zbor ZKD mogočna manifestacija na^ih prosvetnih in kulturnih dedcev ki le dulga leta posvečajo vi>€ svoje delo visokim idealom domovinske ljubezn. m državne zavesti. Stremljenje po d-ihovni strnitvi vseh nacionalnih sil vodi te odiočne in zavedne borce skozi dobo -»talne vznemirjenosti in mračnih pogledov v bodočnost Postavlja jih pred probleme za katere sm) mislili, da so že zdavnaj reser« Zato je bila in bo vsa njih skrb posvečena le delu za utrditev naše nacionalne moči in srtoge. Uspešno je bi!o delo zveze v pretekli poslovni dob*. S podr^rr.im delom in v sk.adu z lansko leto razglašenimi smernicami je ZKD nadaljevala ir. razvijala svoj program. Okoliščine, ki so sprtm'iaie delo, so bile vse prej kot ugodne Vendar bo občni zbor pokazal, da 90 mladi napredni borci premagali vse težave :r» opravili delo uspešno. Odpadle so razne man'festativne prireditve, zato pa je nilc notranje življenje v društvih, ki so č'anice zveze toliko bo'j razgibano Da se tudi v težkih ■'asih ahko mnogo stori za visoke smotre, kažejo izredni uspehi nekaterih društev, ici so dosegla v le-to:njcm letu lepše uspehe kor kdajkoli. Naj omenimo samo požrtvovalne napore Sokolskega društva v Kamniku in S'>kolske-ga društva Lji;b'iana II. k' je dogradilo krasen dom, ka.crega bo danes izročilo slovesno svojemu namenu. Ti in še mnogi drugi uspch; nai vzpodbujajo našo javnost, da bo v bodoče še bolj podpirala idealno in tvorne delo nesebičnih kulturnih delavcev. Omeniti je treba pri tem. da so danes nacionalne prosvetne organizacije odvisne ?a' sam« od plemenitosti posameznikov in zasebt.:h ustanov. Tem. ki so tudi v preteki' poslovni dobi podpirali nacionalno delo ZKD. gre iskrena zahvala vse naše nacionalne javnosti. Odbor je delal v najlepš* sloei dasi je bilo delo zaradi raznih ovir dostikrat neprijetno in odgovorno. Naša nacionalna javnost se bo po poročilih odbornikov prepričala, da je ZKD zaključka poslovno dobo uspešno in da bo prav Itn ocenila dela odbora. Delo in poročila o njem se bodo komu zdela skromna, ker ZKD ne istoveti manifestacijskih prireditev svojih številnih članic z delom osrednjega društva, niti se ne poslužuje shodov aH taborov, o katerih bi se na občnem zboru na široko razgovorih in razpisali Poročila odbornikov ne obsegajo de4a, ki ga opravljajo članice leto za letom po lastni pobudi, temveč sc omejujejo na delo. ki se je opravilo 4e s pobudnim posegom centrale v posamezna društva. Zborovalci pa bodo imeli priliko slišati tudi o velikem nacionalnem delu ki sc ga opravile posamezne članice in to na podlagi statističnih podatkov. ZKD obsega teritoni bivše ljubljanske oblasti. Na tem prostoru yz organiziranih 374 društev, od katerih je bna velika večina v stiku s centrailo. Na novo so pristopila tri društva. Zaradi odredbe notranjega ministra so morale odpast vse večje prireditve od druge polovice maja dalje Proslavo »prosvetnega dne«, za kar je bil določen ves mesec maj, so mogla izvesti *»amo nekatera društva. Med najlepše prireditve moramo šte- že vedno pomanjkanje bencinske mešanice Tovarne ie vedno ne dajejo dovolj Špirita za mešanje z bencinom Ljubljana. 9 njvembra 2e približno 6 tednov v Liubljani primanjkuje bencinske mešanice, kar seveda ne more ostati brez posledic za gospodarsko življenje. Dovoli velika škoda je že zaradi zastoia v prometu z motornimi vozili, kajti večina avtomobilov Dri nas še vedno uoorablia bencirsko mešanico kot pogonsko gorivo. 2e večkrat smo dokazovali, da ie promet z motornimi vozili v najtesnejši zvezi s številnimi gospodarskimi strokami, da Ca ne morejo več oeere-Sati trgovina, industriia in obrt. Prav tako trpe te gospodarske stroke, ker so prizadete bodisi posredno ali napoved no zaradi zastoja v trgovini z motornimi vozili, ker imaio mehanične delavnice čedalie manj dela. ker ie zelo zmanjšan zaslužek avtobusnih in prevozniških podietii itd Zaradi pomanjkanja goriva so pa prizadeta tudi mnoea industriiska in obrtna podjetja, ki uporabljajo bencinsko mešanico v svojih obratih. To zlasti v teh časih ni malenkost, ko gosnodarsko življenje ovira že toliko drugih neizogibnih težav. Ali ie pomanjkanje bencinske mešanice tudi nujno zlo? Nikakor ne; tudi ta primer je eden izmed tistih tako znač;lnih za naše gospodarske razmere, ki dopušča i o nekaterim posameznikom ribariti v kalnem. Ves čas. odkar liudle vprašujejo po krivcih, slišijo eden in isti odgovor: bencina je sicer dovolj, premalo je pa šoirita za izdelavo mešanice. Prodaja samega bencina ni dovoliena, in rafinerije, ki imajo sicer dovoli čisteea bencina, čakaio. da jim tovarne pošlieio špirit Pred tedni ie centrala za šoirit objavila poia^nilo. da so letos tovarne šoirita začel«* delati oozneie. ker se ie zakasnila tudi kampania sladkornih tovarn: niso dob;ie melase Razen tega ie bila, po te i izjavi. tud': lani produkcija SbfaHa maniša. ker ie bila slabša letina korure Napovedovali so pa. da bo na trgu kmalu dovoli novega špirita. I Minilo ie zopet več tednov, a bencinske mešanice še vedno ni dovoli na trgu iz istega razloga: ni dovoli špirita. Toda s samim tem pojasnilom se ne moremo več zadovoljiti. Zakaj ni še vedno špirita? Tovarne vendar zdaj Obratujejo s polno paro. Kam gre špirit? Ce so naše tovarne špirita prejšnja leta lahko krile domače potrebe, zakaj iih ne moreio zdaj? Poraba špirita za mešanje z bencinom ie prav za prav maihna. sai le znano, da celotna poraba pogonskega goriva v naši državi ni velika. Naravnost smešno bi pa bilo trditi, da nimamo dovolj Špirita za bencinsko mešanico, kolikor je porabimo sproti. Ljudje, ki ddbro poznajo razmere, trde. da naše tovarne produciralo dovoli špirita, a da ga raie prodajalo na zunanjih tržiščih, kier jim ga bolje plačajo Tega bi Hm nihče ne zameril, če bi bile zagotovljene dovoljne količine Špirita za najnujnejše domače potrebe. Taksne malomarnosti gost)odarstvo ne more prenesti brez velike škode. Kdo 1o bo plačal? Tis«, ki hočejo nekoliko več zaslužit s prodajo špirita? Na tn? prihajak> zelo male količine bencinske mešanice, a še tega blaga vselej ne dobe narpotrebnejši. Potrebno bi bilo strogo nadzorstvo nad izdajo dovoljeni, ki lih izdaja finančna oblast za neposredne nakupe bencinske mešanice pri grosistfti. Včasih dobe dovoljenje za nakup bencinske mešanice 1 tud le. ki le pri najbolj« volji ne moreio sami porabiti, če 1o sploh porabljajo. To Mm pa ne dela velikih skrbi, kajti v času pomanjkanja pogonskega goriva, ki ie razen tega še naorodal na nakaznice, ni težko prodati te dragocene tekočine. Zato se dotfaia. da nekateri prodajalo bencinsko mešanico »nod roko« celo po 12 din liter, skoraj 5 din dražje od uradno določene cene. Prosimo torej: Več bencinske mešanice na tn? in več reda. reda in ie enkrat reda povsod! ti prireditve Bralnega društva v Tržiču, Narodne čitalnice in Sokola v Kamniku. Sokola na Jesenicah Sokoia na Vrhniki, Sokola in Jadranske stra/e v ?rdnartu. Sokola v Domžalah, Sokola v Gcrjah pri Bledu in Sokola v Dolenjem Logatcu Dobra je bila zveza med članstvom in centralo, kljub temu da je b;,a možnost stika v letošnji poslovni dobi zarad; izrednih prilik zelo majhna. V okviru možnosti je centrala nudila vsem članicam potrebno podporo. Prepričan- smo. da *-o razmerje med članicami in osrednjim društvom ostalo še nadalje tako prisrčno. Veliko pažnjo je odbor posvečal večjim prireditvam in proslavam, na katere je poslal svoje zastopnike. Odseki so opravHi svoje delo vestno, posebno pomembno prosvetno delo sta opravila propagandni in predavateljski odsek, ki sta skupno izvedla določen program. ZKD je priredila 102 predavanji, ki so bila vsa odlHčno obiskana. Podčrtati je treba veliko požrtvovalnost predavateljev, ki nudijo zvezi vso svojo podporo, število predavanj, izbira in velik obisk so zgovoren dokaz o visoki kulturni ravni edinic zveze in njih voditeljev. Propagandni odsek se je v zelo neugodnem času lotil težke naloge, to je poživitve okrožnih odborov. številne prosvetne konference, katerih namen je bil poglobitev dela, so opravile prvo etapo pri delu za poživitev teh odborov. Po podatkih drama tskega, knjižničnega in tiskovnega odseka se bodo zborovaJci lahko prepričali, kako zelo delavna so društva, ki so včlanjena v ZKD in kako neizčrpen vir moralnih sil je na braniku nase svobode in naše neodvisnosti. skih stroškov leto 1914 (indeksna števHka 100), sprevidimo, da mora zdaj delavska družina izdati za svoje preživljanje 3.35% več kakor pred vojno, kajti indeksna številka znaša 103.35. V primeri s cenami L 1929 pa znaša zdaj indeksna številka 99.5 odstotka, to se pravi, da so bih življenjski stroški prejšnji mesec samu za pol odstotka nižji kakor v letu najvišjih cen. Septembra je znašal eksistenčni minirmrm delavske družine 2524.47 din, prejšnji mesec pa 2578.69. Lani oktobra so znašali minimalni življenjski stroški 1842.35 din. Letos oktobra so bili življenjski stroški za 39.98% višji kakor pred letom. Pred letom smo torej še živeli v zlatih časih, čeprav nismo nič manj tožiP nad draginjo kakor zdaj. V primeri z letoma 1914 in 1929 je zdaj stanovanjska najemnina zelc nizka, čemur je treba pripisovati, da skupni življenjski stroški znatno ne presegajo višine v teh letih. Zdaj so izdatki za stanovanje še vedno za 9.95°/» nižji kakor 1. 1914 in celo za 29.02 odstotka kakor 1. 1929. Toda obleka in obutev s>ta dražji za 33.07V« kakor L 1914, za 2.05% kakor 1. 1929 in ceflo za 6733V» kakor lani avgusta. Hrana je za 6.139/« cenejša kakor L 1914. wm 13.93% dražja kakor t. 1929 in za 56.27°/» kakor lani avgusta. Stroški za kurjavo in razsvetljavo so za 11.97V* večji kakor L 1914, za 19.83% nižji kakor L 1929 tn za 1636% večji kakor lani avgusta. Po »Indeksu« se izdatki za kurjavo in razsvetljavo oktobra niso povečali, to se pravi, cene so ostae nespremenjene. Po teh številkah torej sprevdimo, da sta se v primeri s cenami 1. 1914 in lani avgusta najbolj podražila obleka in obutev, v primeri s cenami 1. 1929 pa je najdražji živež, ki se je tudi prejšnji mesec najbolj podražil. Mojster Japel Ljubljana, 9. novembra Samo preprosti mizarski mojster Je, a lahko rečemo, da ima mnogo več prijateljev kakor marsikateri minister; s poštenostjo m marljivostjo solidnega ljubljanskega, obrtnika, z delom svojih rok v pravem pomenu besede si je pridobil spoštovanje med medčani. Mojster Karol Japel se je rodil pred 75 leti v Blagovici in pri-jstelji so se ga spomnili ob njegovem tihem Jubileju ter mu ob tej priliki čestitajo. Vse mojstrovo življenje Je delavnik ln se zdaj, v tako lepi starosti, Je dan za dnem v svoji delavnici na 2abjaku od jutra do večera pri delu. Kakor posten, je ostal vedno tudi reven; dela brez pomočnika in vajenca. Skromno se preživlja s življenjsko tovarsMco Tončko ki letos obhaja svojo 70ietnico m ki mu Je pomagata, kot vaorna mati vzgojiti ter vzrediti kopico otrok: enajst se Jih Je rodilo, sivi so pa ie trije sinovi ki dve hčeri, vat ftaarHj ljent- En sin je ostal na bojiacu. — Mojster Japel se Je izučil pri podjetja Petrinu v Hrenovi uHci. Pri tam podjetju, ki Je medtem trikrat menjalo svoje lastnike, Je delal celo 37 let. V svoji delavnici pa dela že 20 let. Da, nad pol stoletja samega dela m mnogo, mnogo Skrbi! Toda kljub temu ali morda prav zaradi tega Je mojster ie povsem admnr ter c*L Nikdar ni Ml bolan zato pa tudi smemo upati, da bosta z seno zdrava m zadovoljna dočakala bK&u^o zlato pocoko^ Križanka Pomen besed Vodoravno; i. ločilo, 4. povelje, 7. višji muslimanski duhovnik, 9. moško ime, 11. ruska reka, 13. vrsta pesnitve, 14. višji državni funkcionar, 16. predlog, 17. vojaška edinica, 19. moško ime, 21. odpadnik. 22. grška boginja, 23. poglavar arabskih plemen, 25. latinski veznik, 26. kemična prvina, 28. ženska, v katero se je zaljubil Zevs in jo spremenil v kravo, 29. huda bolezen, 31. del strehe, 32. žensko ime, 35. bajeslovna ustanoviteljica Kartage, 36. obrtnik. Navpično: l. istrsko mesto, 2. gora na Primorskem, 3. kem. znak za prvino, 4. pamet, 5. posoda, 6. grški modrijan, 8. števnik, 10. vrsta gledališke igre, 12. istrsko letovišče, 14. jugoslovenska pokrajina, 15. afriška reka, 18. veznik, 20. oblika osebnega zaimka, 22. okrutni judovski Ljubljana, 9. novembra. Ker je imel dopoldanski brzi vlak znatno zamudo, tudi ni bilo pred kolodvorom na Trati nobenega voza da bi se peljali do mesta, temveč smo jo ubrali po široki, precej uglajeni cesti, kjer prede slaba pešcem, ki se morajo umikati vozovom v blato. Tu se zopet pokaže velika pomanjkljivost, da se pri ureditvi ceste ni nič na to oziralo. Koča na Ljubniku Dan je bil meglen, le sever in barometer sta kazala, da se bo vreme izboljšalo, in tako smo tvegali ta nedeljski izlet. >Slo-venski Narode Je priobčil oni dan lep dopis, kako se razširja in lepša škofja Loki. Spomnil sem se na čase, ko sem pred mnogimi leti v kulturnem delu obiskoval to prijazno mesto. Zato mi je prav prišlo vabilo na ta izlet. Odkar je planinski dom na Ljubljana, 9. novembra. Trgovski lokali so se v Ljubljani v zadnjem desetletju naglo modernizirali, ne le, da se je lepo razvijalo aranžerstvo, temveč tudi v tehničnem pogledu. Tudi mlajša generacija se dobro spominja, da je bilo v Ljubljani Se celo po vojni dolgo zelo malo večjih in moderno urejenih trgovskih lokalov. Svetle, prostorne trgovine z moderno opremo, skratka, velemestne trgovine, pri nas dolgo nismo poznali. Šele zadnja leta so se začela uveljavljati načela sodobne ainitekture tudi v naših trgovskih hišah. V zadnjem desetletju je bilo sezidanih v našem mestu mnogo hiš s številnimi plovnimi lokali in trgovine so se začele seliti iz starih hiš v nove. Kjer so pa že ostale v starih lokalih, ki so biLi po večini pretesni in zlasti premračni in prenizki, so jih začeli prezidav a ti. Kljub temu še zdaj ni v Ljubljani mnogo res velemestnih trgovin tudi po svoji zunanjosti. Večina trgovin, tudi najmodernejših, ima še vedno izložbena okna starega sloga, ker pač sama konstrukcija poslopja ne dovoljuje, da bi namesto obodnega, nosilnega zidu stopila v vsej dolžini steklena stena. Moderna tnvvuina v pritličju je odprta vsa očem kupcev, da nikjer ne opaziš niti stebra, ki nosi zidov-Je ln strop nad njo, kakor da je arhitektu posrečilo premagati težnost. Primer taksnega trgovskega lokala se nam bo kmalu pokazal sredi Ljubljane; prad glavno poŠto se lušči izza razvalin kralj, 24. zločinec, 27. vrata pesnitve, 30. posoda, 31. oziralni zaimek. 33. japonska narodna družabna igra, 34. krajevni prislov. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. Zlin, 4. kolo 7. Nimes. 9. as, 11. Sar, 12. He (helij), 13. tam, 15. Beg, 16. Omiš, 18. para, 19. Orinoko, 20. obad, 21. Leda, 23. Don,' 25. rob, 26. r r, 27. ser, 29. tu, 30. titan, 32. neon 33. kava. Navpično: l. zlato, 2. in, 3. Niš, 4. ker, 5. os, 6. ornega, 8. maj, 10. Samobor 12. Heroiot, 14. Miran, 15. baker, 17. šid* 18. pol. 20. Odrin, 22. abuna, 24. pet, 27. sin, 28. rak, 30. to. 31. na. Tatvine Radeče, 7. novembra Celo poljski pridelki na njivah niso varni pred tatovi. O tem se je prepričal g. Medvošcek, ki je pustil koruzo del j časa na njivi v nadi, da mu bo bolj dozorela. Ko je pa prišel pred dnevi na svojo njivo, je zal:tU tam dobro znanega možakarja, ko si je ravno oprtal zvrhan k>cš koruze! Ker možakar ni nujno potreben tako samovoljno pridobljene podpore in da se izogne morebitnemu sodnemu pestopku, Je radevolje pristal na zahtevo c^odovan-ca, da mu plača po 5 din za vsak manjkajoči koruzni strek na njivi. Tako je ta reč zaenkrat likvidirana. Bolj zamotana zadeva pa je tatvina, katero je zagrešil sedemletni rejenček posestnika Srečka Zalarja na Goreljcah. Mali nepridiprav je ukradel bližnjim sesedom okrog 200 din. svojemu redniku pa skoraj celih 800 din. Kako je mali pokvarjenec zapravil skoraj cel tisočak, se ne ve, Zato se širijo govorice, da je bil deček le orodje neke starejše osebe. Koliko te govorice odgovarjajo resnici, bodo skušali dognati naši orožniki ki se zanimajo za to zadevo. Ljubniku, nisem bil gori, ter me je tudi radovednost vlekla na gore. Kolodvor na Trati je olepšan. Na cesti živahen promet in ob nji opaziš mnogo novih stavb, vse tako, kakot je napovedal »Slovenski Narod«. Dostop do kapucinske cerkve je lepo urejen. Seveda se pot za nunskim zidom skozi Vincarje ni spremenila, še manj pa steza, ki drii navkreber proti našemu cilju. Preskočiti je bilo treba po deževju narasle potoke. Megla jo zakrivala okolico. Drevje polomljen' od zadnjega zgodnjega snega .je na več mestih ležalo preko poti. Malo nad vasjo sme bili iz megle. Posijalo je sonce in oJprl se nam Je lep razgled na Storžič in na Kamniške planine, proti jugovzhodu pa na dolomite. Prijazne cerkvice pri Sv. Andreju in Ož-boltu so pozdravljale v daljavi. Shojena pot proti vrhu kaže. da je Ljub-nik dobro obiskan in da je tudi dostop v dobri oskrbi. Burja je bila, ko smo prišli do koče. Tembolj se nam je prilegla topla gostilniška soba in dobra postrežba. S terase in proti zahodu je bil krasen pogled na Triglav in njegove sosede. Vrnili smo se po isti poti in prišli pod starim gradom v dolino. Valvasor omenja, da je bil tu nekoč sedež mogočnih loških gospodov ter da je bil grad že o njegovem času zapuščen in je razpadal. »Divjo loko« imenuje te razvaline in samotno okolico. Mrak je že bil, ko smo prišli v mesto. Ulice so bile razsvetljene. Peš, kakor dopoldne, smo jo mahnili na Trato, kjer smo v restavraciji pred kolodvorom v piretni družbi domačinov prebili čas do odhoda vlaka. nizke hiše preteklega stoletja prava trgovska palača, zidana res smotrno ter svojemu namenu ustrezajoče. Gradivo in slog izdajata na prvi pogled značilno moderno arhitekturo, ki stremi predvsem po smotrnosti in doseza lepotne uičriKe z giud-kirni ploskvami, ravnimi črtami in svetlimi oarvaml Trgovina Bate na vogalu Aleksandrove ceste in Selenburgove ulice bo odprta v soboto 16. t. m. Pojutrišnjem bodo delavci začeli podirati zadnji ostanek stare hiše ob Bonačevi trgovini in Čez teaen oni uo vsa čelna stran ob Selenburgovi ulici prosta in urejena. Dotlej, torej teden dni, bo trgovina tvrdke Bat'a počivala. Vselili se bodo v dokončno urejen velik ogelni ioi.al v novem poslopju in odprli trgovino, ko ne bo ob nji več nobenega sledu stare hiše. Lokal je zdaj v glavnem že urejen. Najbrž je eden največjih, če ne največji v Ljubljani. K njemu je priključenega še del prvega nadstropja. Pripravljeni so pa tudi že na otvoritev drugi lokali v pritličju, ki so sicer znatno manjši, a prav tako moderno urejeni po svoji zunanjosti in opremi. Ob Selenburgovi ulici bo lekarna, v kotu ob Bonačevi trgovini pa bo po široki, z izložbami okrašeni pasaži izhod iz novega kinematografa. Pasaža je tudi ob trgovini Roj ine na Aleksandrovi cesti, ki bo delno služila tudi za kinematografsko čakalnico. Na levi ob njih besta še dvo fcrgo- vini, prodajalna slaščic in parfumerija. sifski stroški zda} visoki kakor L J Po reviji „Indeks" so se življenjski sUuifcl oktobra povečali za Z.14% Ljuljana 9 novembra Val draginje še vedno ne pojema, česar zftasti pred začetkom zime ne moremo pričakovati. Ce draginje r bik) mogoče zajeziti doslej bi bilo prazno upanie, da bodo nenadno zdaj začeli učinkovat5 neki čudežni ukrepi. Primerjanja števi'k življenjskih stroškov v posameznih mesecih nam kaže celo neko zakonitost neprestanega namenja. Dva manjša nihaia snu opazili junija in avgusta na račun sezonske pocenitve živeža Mesečno poročil' soda'no statistične revije Benka-Grada »Indeks« nam kaže. da so se življenski stroški povečali v letu dni za 45.26V« Življenjski stroški se torej povečajo povprečno za 3.8% oa mc- Ali naj rečemo, de smemo biti zadovoljni ker povečanje življenjskih stroškov oktobra ni doseglo tega povprečja? To bi- bila kaj plehka tolažba, kajti moramo vedeti, da ljudje zdaj od meseca do meseca težje prenašajo draginjo, saj je lok že prenapet. Če torej draginja še narašča v teh časih, ko je že marsikoga izčrpala pomeni tudi najmanjša podražitev neznosno poslabšanje. Po »Indeksne so se življenjski stroški oktobra povečali za 2.14%. Najznačilnejše je, da so se vda i življenjski stroški približali že skoraj povsem visini L 1929, ko so bili najvišji po vojni m rodi nekoliko višji kakor.L 1914 pred začetkom svetovne vojne. Cc vzamemo sa presojo sedanjih stftjeaj- Vtisi z izleta na Ljubnik Shojena pot proti vrhu kaže, da je ta hrib dobro obiskan Primer modernega lokala v Ljubljani Pred glavno poŠto dobimo pravo trgovsko palačo Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 9. novembra 19i0. BtCT. 257 Jutri velike konjske dirke na stadionu SK Hermesa — Začetek ob 14- url DNEVNE VESTI — Vodnikove knjige izidejo 20. t- m. Poleg lepo ilustrirane Vodnikove pratike za leto 1941., ki jo je uredil P. KarLin, povesti Eda Deržaja >Pod špiki« in poljudno strokovne knjige inž. kem. Jakoba Turka >0 rastlinski, ljudski in živalski prehrani« obsega letošnji knjižni dar Vodnikove družbe tudi povest like VaStetove »Rožna devica«, ki se godi v zadnjem letu francoske Ilirije. Pisateljica »Vražjega dekleta« in »Romana o Prešernu« razgrinja v njej tedanjo prestolnico Ljubljano, njene ljudi in njih pestre doživljaje. Potek živahne povesti je osredotočen okrog blagega licejskega ravnatelja ln pesnika Valentina Vodnika, ki s svojim iskrenim domoljubjem Ln idealnimi pogledi na življenje dobrodušno razpleta razgibano dejanje. — LetoSnja naklada je omejena! Kdor se ne bo takoj prijavil krajevnemu poverjeniku ali družbini pisarni (Ljubljana, Knafljeva ulica 5), žal ne bo mogel dobiti Vodnikovih knjig za leto 1940. — Promocija. Na ljubljanski univerzi bosta v torek opoldne promovirana za doktorja prava gg. Leon Gerzinič iz Ljubljane in Alojzij Jama iz Podgore pri Ljubljani, čestitamo! — Poroka. V ponedeljek se poroči na Brezjah znani industrijec g. Ciril Pogač-n i k iz Podnarta z gdč. Janjo ? e 1 j a k o -v o iz Ljubljane. Mlademu narodnemu paru želimo v zakonskem življenju obilo sreče! — Lepo vreme, ki bo največ koristilo kmetu. Včeraj je po dolgem času spet posijalo solnce. ki ga je vesel meščan, še bolj pa kmetovalec. Voda po polju se je hitro odtekla in spet je bilo treba prijeti za delo. Kmetje v vsej naglici pospravljajo z njiv pozne pridelke, repo, korenje, ponekod pa tudi zelje. Ko bo opravljeno to delo, bo treba pohiteti v gozd. da se pripravi stelja, za katero so bili kmetje letos spričo dolgotrajnega deževnega vremena zelo v skrbeh. ZVOČNI KIXO SOKOLSKI DOM V SISK1. telefon 41-79 Krasen drsalni film Karneval na ledu V gl. vlogi: Joan Crawtord Predstave: danes ob 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri Predstave v ponedeljek odpadejo zaradi popravila aparature. Prihodnji spored (v soboto 16. XI.): Padec Robespierra — Zaprta cesta. Banovinska cesta I. reda, štev. 14. Dravograd—SlD/eij Gradec— Velenje—Šoštanj—Letuš--Sv. Peter v Savinjski dolini, odsek od Kan 27.000 do km 28.500, skozi Hudo luknjo, ki j*» med Gornjim Doličem in Velenjem, bo od ponedeljka 11. t. m. dalje do preklici zaradi raz-streljevanja skal za vsak promet zaprta, in sicer dnevno od 7. zjutraj do opoldne. V ostalem času, to je popoldne, je dovoljena le previdna vožnja. V času, ko bo cesta zaprta, je možen promet med Slovenjim Gradcem in Velenjem le preko Vitanja. — Težave v slovenski usnjarski industriji. Hrvatski listi pišejo mnogo o težavah naše usnjarske industrije, češ da ji primanjkuje kož za predelavo. Menda hočejo dokazati, v kako hudo stisko so prišle slovenske usnjarne o:kar je prepovedan iz Hrvatske izvoz kož. Med drugim se sklicujejo tudi na to, da je morala us-njarna v Mokronogu ustaviti svoj obrat. Vendar se zavzemajo, naj bi bil zopet dovoljen izvoz kož v Slovenijo, saj so zaradi prepovedi izvoza prizadeti Hrvati sami najbolj, ker ne prejemajo več dovolj usnja z Slovenije. — Novi sovjetski poslanik v Franciji na poti skozi Beograd. Na poti iz Moskve v Francijo so se peljali v četrtek zvečer skozi Beograd novi sovjetski poslanik Ale-sander Bogomolov. II. tajnik poslaništva Aleksander Ubisinski. tiskovni ataše Dimitrije Petrov, njegov pomočnik Nikola Kabaiev in dopisnik »Časa« Aleksander Uspenski. — Zagreb dobi socialno policijo. Načelnik socialnega odseka zagrebške občine dr. Rasuhin ie izjavil zastopnikom zasebnih nameščencev, da dobi Zagreb v kratkem socia'no policijo, ki bo nadzirala de-lodaialce in vse tiste, ki bi ne izo lnievali zakonskih določb ali odlokov delovnega sodišča. — Bovfctshl knfiZevnf muzej bo objavil 10 neobjavljenih pisem Vuka Karadžiča. Državni knj ževni muzei v Moskvi ie sklenil obiaviti v kratkem 10 še neobjavljenih pisem Vuka Karadžiča. ki 1ih ie psal od 1. 1842—1852 z Dunaja slovitemu ruskemu slavistu in članu Akademij? znanosti I. Srežnjeko.skemu. Vuk Karadžić in Srež-njekovski sta se med drugim dopisovala o skupnem znanstvenem raziskavanju srbskega jezika in srb?ke folklore. — Tudi Soboti ca hoče imeti radijsko postajo. Znana subotiška književnica Mara Gjorgjević-Malagurski. ki živi v Beo radu, ie pokrenila akciio. da se zgradi v Suboti ci radijska postaja. Zgraditi so jo hoteli že pred desetimi leti. pa ie ostal načrt samo na pap:riu. Predsednik beograjske radijske družbe dr. Voja Janjič pride danes teden v Subotico. kjer se bo posvetoval o tei zadevi z zastopniki lavnega življenja. Radiiska oostaia v Subotici bi igrala v kulturnem in narodnem življenju Vojvodine va*no vlogo. ... _ Uredba o aprovizarfjsKih ustanovah podpisana. Ministrski svet je izdal uredbo o aprovi za ci jskih ustanovah. Z njo so urejena vsa vprašanja glede organizacije In poslovanja občinskih aprovizacijskih uradov Uredba določa, da morajo občine večjih mest ustanoviti občinske aprovtzacij-ske urade. Pri vseh podjetjih, ki imajo nad 50 delavcev in nameščencev se pa morajo ustanoviti konzumne zadruge. Občinski aprovi zaci j skl uradi in konzumne zadruge nimajo namena zamenjati trgovsko in zadružno organizacijo v prometu z življenjskimi potrebščinami, temveč je njihova naloga samo oiajftatt preskrbo siromašnih prebivalcev večjih mest, odnosno za- gotoviti redno preskrbo delavcev in nameščencev gospodarskih podjetij z življenjskimi potrebščinami. — Namizno °lje se bo pocenilo- Na podlagi kalkulacije a strokovnjaki in pristoj-mi ustanovami so prišli mercdajni krogi do prepričanja, da bi se namizne olje ne smelo prodajati dražje kakor.po 21 din liter. V tem je vračunan že zaslužek tovarnarjev, vele trgovcev m trgovcev. Za to je bilo včeraj posvetovanje zastopnikov urada za kontrolo cen ln ustanov zaposlenih s proizvodnjo in pr ,dajo olja. Vse kaže, da se bo olje pocenilo. — privilegirana uvozna družba. Preskrba nase države z raznimi inozemskimi si-rovinami in raznimi industrijskimi Izdelki je potisnila v ospredje vprašanje ustanovitve posebne uvozne ustanove ki bi morala biti pri -vil egirana državna ustanova. To vprašanje se je obravnavalo na predvčerajšnji seji sveta za zunanjo trgovino. Svet je sklenil predlagati, naj se čimprej ustanovi privilegirana uvozna družba. O novi ustanovi nase zunanje trgovine bo baje v kratkem izdana posebna uredba. V nedeljo zvečer Martinova gos in koncert v RESTAVRACIJI UNION Priporoča se Matija Karba, re sta vrat er. — PAB bo oajaia Kredite prehronjovai-nim ustanovam. Da se olajša poslovanje prehranjevalnih ustanov je izšel ministrski svet na predlog finančnega ministra posebno uredbo o izpremembi zakona o Priv. agrarni banki, ki bo dajala kredite vsem aprovizacijskim ustanovam, katerih naloga je preskrbovati prebivalstvo z življenjskimi potrebščinami. PAB bo prevzelo za te ustanove tudi jamstvo. — Trgovinska Pogajanja s Švico pred zaključkom. V Švici se opaža zadnje čase veliko zanimanje za naš rjavi premog in koks pa tudi za lignit. Z nase strani ni pomislekov proti izvozu gotove količine premoga v Švico, kar bi bilo pa mogoče 3amo na bazi izmenjave blaga. V Beogradu bodo v kratkem zaključena pogajanja med našo in Svicareko delegacijo in ni izključeno, da bo načeto tudi to vprašanje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno ja=no. zmerno hladno vreme. Včerai ie deževalo v Zagrebu, B?o-gradu. Sarajevu. Splitu. Kumbcru. Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 20. v Dubrovniku 19. v Splitu 14. v Sarajevu Ln Rabu 13. v Zagrebu 12. v Ljubljani in Visu 11. v Mariboru 5. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 769.1, temperatura ie znašala 0.6. na aerodromu —1.0. v Mariboru —5.0. — Tatvine. Z avtomobila Franca Skoka, ki ga je za hip pustil brez nadzorstva pred neko kavarno, je tat odnesel svetlo-rjavo volneno obleko z rdečimi kvadrati, vredno 200 din. — Na Jurčkovi poti Je nekdo ukradel Andreju La vrtcu iz drvarnice dve zeleni ode?! in nekaj perila, ▼ skupni vrednosti 500 din. — Iz poslopja Trgovske akademije na Bleiweisovi cesti je tat odnesel Viktorju Bradaču dolgo temno zimsko suknjo, vredno 2000 toplo kurjeni, odprti dnevno od 9. do 18. ure. —lj Kino Moste ima to nedeljo zopet na sporedu dva izredno skrbno izbrana filma, katerih eden bo navduševal predvsem tiste ki ljubijo solo petje, dočim je drugI namenjen tistim, ki so želni romantike in senzacij. V fUmu Jetnikov* pesem predstavlja sloviti pevec Dlck Foran zdravnika, ki j« po nedolžnem obsojen na smrt ter preživlja svojo mladost med najzakrk-nejšimi morilci in roparji. Veličastne so scene o uporu v kaznilnici, kjer pa slednjič zmaga lepa pesem nad surovo silo in se tope srca okorelih zločincev ob arijah Schubertove Ave Marije. — Heroji zapada pa je brezdvoma najmonumental-nejši velefilm iz spopadov in tisočerih borb beiokožcev s Indijanci ko se je sirila civilizacija na ameriškem zapadu. Vse zgodbe Kari Mava oživa pred našimi očmi, kajti ameriška režija Je izdelala ta film v tako ogromnem konceptu, da moremo to delo, ki Je bilo posneto za svetovno razstavo nazvati največji masovni film. Nizke cene m lahek dostop do kina, Id Je od zadnje tram. postaje oddaljen le 100 korakov, jamčijo, da bo obisk tudi iz sredine mesta precejšen. 2054 —lj Lutkovno irledaJliče Sokola I na Taboru vprizori Jutri v nedeljo, 10. t. m. ob 15. mi pravljično lutkovno Igro v 5 dejanjih: »Sirota v paradižu«. Igrico Je spisal pisatelj Vinko Bitonc ter js deloma v vezani besedi. Sirota Jerica resi s pomočjo Jurčiča v oslička začaranega princa, zakleto kneginio m bolnega kralja. Krasne dekoracije! Jurčkov jasa. Cenjenemu občinstvu priporočamo poset te mlčne m vesele Igre. 464-n —IJ »Nenavaden človek« ▼ Šentjakobskem gledsttia. S to sodobno reportažno satiro mladega hrvatskega dramatika bodo ftentjakobčani otvorili svojo letošnjo sezono. Ierra Je skrbno pripravljena in so jo z velikim uspehom uprizorila gledališča v Zagrebu, Novem Sadu, Pragi, Pisnu ter je pravkar na repertoartu tudi mariborskega gledallMa. V glavnih vlogah bodo nastopili: Koiak. Lavrič, Plevel J, Vldičeva, v ostalih pa: Kos, Lom bar. Bvper, Moser, Cnekova. Kramarjev* L dr. Na premiere tega zanimivega odrskega dela opozarjamo že sedaj. —lj Danes družabni večer v Mostah. Podružnica CM družbe priredi danes zve-cer, ob 20. uri v salonu restavracije Laa&n Martinov družabni večer s obširnim programom. Prijatelji družbe se vljudno vabijo k poset u. Vstop prost. Odbor. 457-n —lj Plesno športni klub Ljubljana vabi vse interesente ln ljubitelje draftaJmega plesa kot sporta k pristopa V klub. Redni plesni večeri-treningi pod vodstvom mojstra Jenka se vrtijo vsako nedeljo od tO. do 2S ure v Kazim, kjer se dobijo tudi vse informacije. Odbor »P. S. K.« 460-n —lj Jenkov plesni zavod v —Sfjj Ima vsako nedeljo ob 16, uri popoldansko plesno vajo. Informacije ln vpisovanje za vse večerne tečaje in posebne plesne ure vsak dan od 11. ure dalje. Studenti - nje popust. 461-n —lj Lutkovni oder na Vlčo. Jutri ob 16. bo otvoritev na novo preurejenega lutkovnega odra s predstavo »Jurček, dvorni norec«. Režija Paternostova, sodelujejo pa stari, preizkušeni igralci in nove moČL —lf Domače krvavice, mlado svinjsko DAJ-DAM, 462_n —lj Pečene pitane štarejske purane, gosi in ocvrte plške gostilna LOVftTN. 459-n —lj Gostilna Martine, Zgornja Šiška, teL 41-88. Jutri veselo martinovanje! Danes ln jutri domače krvavice! Pečena sros! "53-n —lj I. koncert slovenske mladinske klavirske skladbe bo v ponedeljek 11. t. m. ob 20. v veliki filharmonlčni dvorani. Na sporedu, ki ga bo izvajala ga. M. Osterc-Valjalova, so samo slovenski skladatelji. Vstopnice od 25 din navzdol so v prodaji v Matični knjigarni. 458-n —lj žeparji na delu. Policijska kronika beleži v zadnjem času spet več žepnih tatvin. Najbrž se klati po Ljubljani nekaj tujih žeparjev. Med vožnjo v tramvaju in sicer od >Evrope« čo pivovarne »Union« je bila ukradena Francu Petrinu iz notranjega žepa suknjiča rjava usnjata listnica, v kateri je imel 2300 din in razne listine. — Pred glavno pošto se je žepar lotil v gneči konservatorista Srečka Zalo-karja in mu ukradel črno usnlato listnico s srebrnim monogramom Z. S., v kateri je imel 1100 din in dve legitimaciji. — Marjeta Strah pa je prijavila, da ji je drzen žepar, pri vstopanju v avtobus v Tavčarjevi u'"ci, ukradel rjavo ueniato denarnico, v kateri je imela okrog 850 din. Z Jesenic Zvočni kino Radio Dredvaja v soboto in nedeljo ob 8 uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Melodija noči« z B. Giglijem v slavni vlogi. Med dodatki tudi vojni tednik. — Sledi velefilm »Usoda v gorah«. — Bratom In sestram na meji — pomoči Industrijske Jesenice in okolica se dobro Spominjalo kako potrebna ie vzaiemna DOineč v sili. Tudi ugledno vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda se ie že večkrat v hudih časih spemnilo in obdarilo revne otroke. Zato se dobro zavedamo, da se mora pomagati socialno šibkejšim ker ne vemo kaj nas v bližnji bodočnosti čaka. radi tega upamo, da se bo sleherni odzval v nedeljo dne 10. t. m. nabralcem in položil mal dar — domu na oltar! Za mr:ogobrojen in časten odziv prosi Podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo. — Nov grob. Po daljši bolezni ie v 66. letu starosti preminul v mestnem zavetišču g Alojzij Potočnik. upokoj-?ne~ bra-tovske skladnice na Jesenicah. Pri K I. D. ie delal okoli 35 let. Zadnie tedne svoiega življenja ie prebil v novem mestnem zavetišču, kier ie oskrbnino sam plačeval. Bil je prvi oskrbovanec v novem zavetišču, ki ga je pobrala smrt. Bodi delavskemu trpinu ohrani en leo spomin. — Poverjeniki Vodnikove družbe za Jesenice, Javornik in Koroško Belo crosiio one člane, ki niso še poravnali članarine za tekoče delo. da nai to čimprei store. Obenem opozarjajo one. ki se nameravalo prijaviti kot člani Vodnikove družbe, da nai ^ se prliaviio Čimprei, da bodo mosli dobiti še letošnje knjige. Na pozneiče prijave se ne bo moglo ozirati Vodnikova družba bo tudi letos izdala štiri lepe in poučne knjige, od katerih 1e vsaka toliko vredna kot znaša članarina. — Mleko »e ie podražilo. S 1. novembrom so vse mlekarske zadruge zvijale cene mleku od din 2.25 na din 3.—. Mlekarske zadruge so vplivale tudi na zaceb-ne prodajalce mleka tako da mleka v revirju skorai ni mogoče dobiti pod din 3.— liter. Poraba mleka se bo rali o"dražitve precei omejila. Delovno ljudstvo nima denarja. Družine s Številnimi otroki ne bodo iemale toliko mleka kot doslei. Pri tem pa bodo najboli prikrajšane stare žene in otroci, ki Imaio največkrat samo kavo za zajtrk in večerjo. Iz Trbovelj — Prosvetno društvo Vzajemnost priredi v Trbovljah v Delavskem domu v soboto zvečer in nedeljo popoldne igrokaz i>Pekovsko«, veselo zgodbo s petjem in godbo. Sodeloval bo orkester Delavske godbe. To bo letos prva prireditev te vrste v Trbovljah. Cas bi ie bil. da se v Trbovljah tudi drugod malo zdramimo, saj je zadnja leta zavladajo pri nas v pogledu kulturno prosvetnih prireditev precejšnje mrtvilo, — Športne vesq. SK Trbovlje sklicuje za sredo 13. t. m društveni sestanek v gostimi Forte na Vodah, Na sestanek se vabijo vsi klubovi člani« Ptedvsem pa se naprošajo stari časni, da se seje udeležijo sigurno, kajti na dnevnem redu so vsAva vprašanja, med drugim delovna reorganiza cija društva, razširitev delokroga in razgovor o pripravah za občni zbor. Sporedno se bo vršil tudt sestanek boksarske sekcije ktaba ter so vabljeni tudi novinci, zlasti športni delavci, ki bi se hoteli posveti delovanju te sekcije ter ljubitelji težke atletike in rcJcoborbe. Uprava kluba bo te društvenega delokroga iztočila nogomet ter se bo odsihmal posvetila ostalim atletskim sportskim panogam, ki bi jih res veljalo razviti v Trbovljah mnogo bolj. Predvsem se misli na sistematsko gojitev boksarskega sporta, ki ima v Trbovljah mnogo pristašev ter je ta sekcija SK Tr-bovlja pokazala že lepe uspehe. Poleg telovadbe in rokobortje naj bi ae gojil pod društvenim okriljem tudt plavalni sport m tenis. Khib misli pozi veti tudi svojo table-teniflko sekcijo. Za vse te športne panoge se bodo dol MU redni treningi na Juniorje m senlorje. Delo SK Trbovlja je zadnji čas nekako zaostalo, kar je pač škoda, ker je svojčas bas ta klub imel na raznih športnih pol tih lepe uspehe. Sedanja uprava kluba tU novega živahnega dela, pri kate- rem naj bi poprijeli v«a, ki jim Jo do obstao-J*Jn Uspešnega, razvoja društva. Klub ie prepričan, da ae bodo njegovemu vabilu odKV*M vZ-±l vxD~A*a~VdX>,J |ifl|k£AAM/y l-^SOA L£sšCALT) je krasen muzikalen film Predstave ob 16., 19. m 21. ))rtQp$VVttdna IJElDČZeil« pretresljive ljubavne vsebine Pojeta BEN1AMINO GIGU in Marin canigiia. — Film za nežne, iirićne duše in za resne, moralizujoče značaje... Lepota... ___ poezija . . glasba . .. čustvo ... Zlasti dandanes moramo spoštovati materinščino Misli ob novem vPregledu slovnice slovenskega književnega jezika" — AH že gojimo kult jezika? Ljubljana 9. novembra če je med Slovenci se vedno toliko jezikoslovcev«:, kakor ji je baje bilo včasih, moramo biti tega samo veseli, kajti čim večje zanimanje kažejo ljudje za jezikoslovna vprašanja, tem bolj ljubijo svojo mateitaščino, ki je tudi danes največji zaklad zlasti malega naroda, dokler ima še tako mah narod svoj jezik, živi, čeprav so mu izpodrezane vse druge korenine, s.j pcmeni smrt jezika hkrati smrt naroda. Dandanes med nekaterimi malimi narodi še posebno oživlja kult jezika, kajti jezik je zadnje orožje ogroženega naroda ko odpovedo vsa druga sredstva. Prav je tudi, da se ob tej priliki spomnimo, kake se je prav nas mali narod bojevaJ za svoj obstanek stoletja m da mu je bil jezik najboljši zaveznik, v resnici svetinja — kakor so govorili včasih — najzanesljivejši vodnik iz stisk mračnih dni in pogf st< tudi edina tolažba, tudi tedaj, ko so ljudje smeli samo še misliti v svojem rodnem jeziku Zato bi naj naši brusilci ali reše-tarji jezika ne zahtevali edino zase pravice ca smejo o jezikovnih zadevah, namreč o živem jeziku ki ga vsi govorimo m nekoliko tudi pišemo, soditi m celo govoriti sami. Ko je izšel naš pni nekoliko obsežnejši pravopis, so nekateri zelo zamerili časopisju, da je pisalo o njem kakor o živi knjigi, ki je pisana za žive ljudi in ne le za zapi-ašene knjižne police- Dandanes izid slovenske slovnice ni več tako znamenit dogodek kakor v dobi bojev za materinščino, saj je v rabi več slovnic kot učbenikov in v veljavi je splošno priznana Breznikova Slovenska slovnica. Knjgra, ki je pa izšla nedavno, ni slovnica sama na sebi, temveč pregled slovnice, pravopisa, pravorečja in stilistike slo-ven> g književnega jezika; sestavijalcu. prof. Stanku Buncu, se je posrečilo združiti to zelo obsežno gradivo v precej tesnem okviru, na 152 straneh osmerke. Na knjige, ki obravnavajo postave naše ma-t--: nvin", je treba opozarjati, o njih moramo govoriti če jezik res spoštujemo in se zavedamo .kaj nam pomeni; opozai jati je neba na nje ker pri nas marsikdo jezika ne spoštuje in ker ga nekateri celo skrunijo, če ga že ne omalovažujejo, da ga rabi j? malomarno, nespretno in spak-ljivo. Jezik je spričevalo kulture nareda. Slovenskemu časopisju niso nikdar radi priznavali zaslug za razvoj slovenščine, že od nekdaj pa ga dolže. da pači jeslk; vselej, ko gevore o slabem jeziku, mislijo tudi na liste. Jeziku naSega časopisja je treba res marsikaj očitati, a prav ta občutljivost pri listih bi se morala izkaza- I ti pri tiskani besedi sploh. Koliko ljudi pri 1 nas res piše lep jezik? Vemo, da pišejo mnogi, a čuta za lep. logičen in res *i°-vensKj jezik je menda manj kakor kdajko-li prej. Žal čuta za jezik ne morejo dati nikomur učni pripomočki sami; pesnik ne postaneš, če se naučiš teorije o pesništvu kakor 5e ni skladatelj vsak, ki pozna note. VendVar ne moremo verjeti, da bi si vsaj malo posluha in smisla za lepoto m pravilnost jezika ne pridobil vsak s pazljivim čitanjem dobrih knjig in prisluškovanjem preproste ljudske gevorice Zakaj se torej književna slovenščina tako nesrečno sprevrača, ne le v dnevnikih ti mveč v kn.,igah m slovstvenih revijah? Za; se. da se čedalje bolj vtihotapija v Književni lezik zmeda našega govorni ga ezika; znano je namreč, da slovenska inteligenca v veliki večini ne zna rabiti govornega jezi-Ka. kakor da ga sploh nimamo. N. pr. v Ljttbljanj je v rabi ljUbljanščina. ki ni niti enotno narečje, temveč postaja Čedalje bolj zmes neštetih slovenskih narečij, ne la bi pri tem prevzemala tudi njihovo besedno bogastvo. Govorni jezik izobražencev je prej izogibanje pred narečjem kakor res pravi jezik omikanih ljudi kulturnega naroda. Včasih grese tudi v šotah, kjer govore z učenci v narečju celo pri slovenščini. Ali se pri nas sploh Čuti cdo poklican — društvo, ustanove krožek izooraven-cev — ki bi gojil kult lepe Slovenščine ? Sami učbeniki ne morejo dovolj poglobiti ljubezni in spoštovanja do jc-uka. čeprav so se tako dobri. To velja tuai za »Pregled«. Dosedanje ocene o tej cnj'gi so bile dobre, mi. nestrokovnjaki, pa žeiimo, tistih, ki ga ocenjujejo, in vnih, ki se boda bi »Pregled* čital še kdo drugi razen do skušali z njim pripraviti na izpit iz slovenščine. Tudi kdor se ne zanima za čista jezikovna vprašanja, bo našel v knjigi marsikaj zanimivega, kar ga bo zanimalo o našem književnem jeziku. A11 morda veste, da se slovenska narečja dele v sedem glavnih skupin in da je skupno 46 slovenskih narečij podnarečij in govorov ? (Pisec pravi, da jih je sokoli 46«, a 46 ni cikroglo število.). Narečja so našteta (koroška, primorska, rovtarska, dolenjska gorenjsko, štajerska in panonska) s kratkimi karakteristikami. Mimogrede naj omenimo, da se je pri primerih prehoda trdega 1 v a v panonskih narečij pripetila mala pomota: v Slovenskih goricah ne govore mislija (mislil) in pepea (pepel), temveč: misla, pepel. Pri enobožnih glagolskih oblikah. tl pr.: pel, pil, bril mat, itd. je končnica v izgovoru v resnici ja (peja, pija, brijs meja) kakor pri bil (bija). pri večzložni. pa pride do redukcije (nosil — nosa, ne sel — nesa. hodil — hoda, pisal — pisa gučsJ — guča). Pa tudi enozložne obliki nimajo vedno končnice ja: šel — ša, jel -ja . dal — da. No, izjeme so tudi pri več zloženih oblikah: kosil —kosija. pokril -pokrija. zaprl — zapja itd. Kakor se jin zdi nemogoče izgovoriti 1 na koncu samostalnika ali pridevnika pri topolu, orlu plevelu itd, drugače kakor srednji 1, tako ga ne izgovarjajo tudi v besedi pepe kot a. O tem naj sodijo strokovnjaki: sloven ščina ima ćetvoren I, kakor pravi prse Pregleda« Včasih smo se učili, da inu nas jezik samo tri 1: trdnega, srednjeg; rn mehkega; v »Pregledu« je naveden tu di primer zlugotvornega i. Toda naveden sta dve besedi ki laika nista mogli prepričati: grlce. čmrlj. Ali je v prvi bese di res l zlogotvoren ? Ali ni morda prevzo vlogo samoglasnika r in ne 1? V drugi be sedi pa bi moral biti 1 vendar mehki. sa. to kaze pisava; 1 j in zdi se da zlog zopet tvori r. Ce pa ima slovenščina res tudi zlogotvomi 1 kakor drugi slovanski jeziki (češki, poljski, bolgarski), bi kazalo, da bi to tudi učili v vseh šolah. Veseliti nas mora, da so obravnavana tudi nekatera kočljiva pravopisna vprašanja, n. pr. o pisavi tujih lastnih in občnih imen in o Izvedbi pridevnikov iz njih. Med tujkami je naveden šport kakor ^ Pravopis« in ne sport, čeprav je to beseda angleška in ne nemškega izvora. — Da ne bi bilo več omahovanja bi bilo prav, če hi si zapomnili pravilo o'sklanjat-tvi slovanskih imen: imena na -ski, -cki -čki, in -y imajo pridevniško sklanjatev; imena na -ov, -ev, -oj in -in je treba sklanjati po primeru samostalnikov. Torej ne več Tolstega, temveč Tolstoja, zato pa seseda Dostojevskega — V pravrrečju pisec zahteva da izgovarjamo tudi nena-glašene sarn^ senike, a seveda ne smemo pretiravati. Izgovarjati je treba tudi i pri nedoločnikih. ne kakor nas uči »Pravopis; in kakor slišimo v ljubljanskem gledališču. V vseh osmih poglavjih knjige je toliko jedrnato, srnjctmo in pregledno predelane srrvi. da bo lahko našel vsak čitatelj kaj zase. čeprav si domišlja, da je mojster slovenskega jezika. Tudi številne lepe nauke, ki bi sd jih naj zapomnili zlasti iz poglavja o pmvorečju! Slovenščina je jezik, ki zasluži spoštovanje ne le. ker njen besedni zaklad šteje že nad 100.000 izrazov, temveč tudi po svoji lepoti — če je že ne ljutoite kot svojega rodnega jezika. K& zadnji božji poti K jutrišnjemu dnevu narodne zbirke CMD Letos poleti sem šel zopet enkrat na božjo pot. Potrebno mi je bilo. da se skesam, izpove m, izči.stim. dušo in srce ter se vrnem prenovljen in osvežen na delo. Z g:oba Janka Kersnika na groba Franceta Prešerna in Simona Jenka. In končno na Okroglo v spominih na Toma Zupana, ustanovitelja in prvega predsednika Družbe sv. Cirila in Metoda. Krasna je pot iz Kranja po livadah in logih, v ozadju heroična mogočnost naših divnih gora, do Okroglega, domovanja na-šega odličnega, do najvišje starosti neutrudnega prešerno- slovca in neustrašnega praporščaka vseslovenske vojske. Tam. sredi cele vrste velikih skrbno urejenih, Zupanovih knjižnic in sredi grmad zbornikov in dnevnikov me je postalo sram svoje nevednosti, saj nieem vedel, da je bil Tomo Zupan, gimnazijski ka-tehet in pridigar na naših šolskih mašah, mož tako široke kulture in tako svobo- doumnega obzorja. V njegovih knjižnicah sem strmeč videl poleg najstarejše slovenske literature, redkih izjemno rešenih naših tiskov nabožne in posvetne vsebine tudi premnogo nove in najnovejše slovenske književnosti, mesečnike, tednike in dnevnike menda prav vseh posvetnih in političnih naših stremljenj, pa tudi ogromno tuje. orške in latinske klasične, francoske, italijanske in seveda tudi nemške klasične, romantične in moderne književnosti. "Ve, Tomo Zupan ni bil omejen Slovenec, - ... -. temveč vsesvetsko glo- boko in široko razgledan mož. In ko sem z lačnimi očmi sedel med njegovimi knjižnicami in grma čami listov, sem se kesal, da ga nisem poznal tako resnično še živega. Pa občudoval sem ga — čudodelnika. ki je znal s svojo močno vero v bodočnost slovenskega naroda organizirati in izvežbati največjo našo ljudsko armado. Kot mlad novinar sem bil često poročevalec glavnih skupščin Družbe sv. Cirila in Metoda. Mnogokrat sem bil v družbi Tomovi, Ivana Vrhovnika, Andreja Senekovica in Aleksandra H ud o vernika, prvomest-nikov ali glavnih propagator je v Vrhovnikov ega gesla: »Mal položi dar domu na oltarje Neštetokrat sem cul Tomov z visokim, pojočim glasom ponavljani, iz kipeče duše in vrelega srca mu prihajajoči poziv: »Molče delajte in žrtvuj1«!« Kakor beseda Kristovih apostolov je storil čudeže ta Tomov poziv. Ne med bogataši, ne med mogočnjaki, ne med zidanimi damami, ampak med najbolj preprostimi, najmanj znanimi možmi in ženami našega naroda je Tomov klic zbral ln strnil v mogočno vojsko tisoče in tisoče, ki molče delajo, trpe in se žrtvujejo za cilje Družbe sv. CM. Brez slave, brez redov in hvalisujo- čih člankov delajo molče po naših vaseh, hribovskih naseljih, po trgih in mestih kakor čebele pridna neznana naša dekleta, skromne žene in preprosti možje; prepevajo, igrajo teater, muzicirajo, deklamlrajo. pa se vedrih duš nastavljajo ploham in vihram po vogalih in cestah, potrpežljivo prenašajo posmeh, godrnjanje, celo osornosti na svojih moledovalnih potovanjih od vrat do vrat — vse samo z gesloma: »Mal položi dar — domu na oltaric in >Molče delajte in žrtvujte!c Za potreb« šole, otroške vrtce in roiake zelnike na ' Pol stoletja delajo tako in se žrtvujejo tihi, resni, neznani junaki obeh spolov našega naroda. Marsikaj velikega in lepega je z njihovimi uspehi že ustvarila Družba CM. marsikaj rešila marsikaj opasnega preprečila. In tako delamo in bomo delali dalje, Molčč. vztrajno in ponosno!... Tako sem mislil in sklenil na svoji poslednji božji poti, na Tomo Zupanovem »Okroglem«. FRAN GOVEKAR llsvenska mladinska klavirska glasba / nobenem evropskem centra prizadevanja glasbenikov na tem polju Se niso prišla tako daleč kakor pri nas profesionalni zbor m se niso mogli sprijazniti z mislijo da je zbor svojo višino dosegel tako rekoč »mimogrede« Po zaslugi pevovodje Pirnika imamo ns Rakeku mlad pevski zbor »Vilhar«. ki je Slavčku enako-, vreden. Prav odlične take zb- re *m«mo tuna to, da je realizacija \ di v Konjicah, Racah pri Mariboru, Šoštanju in še kje drugod. Poseti koncertov v teh kraj:h so nas prepričali, da je mladina vsa srečna, da se lahko na tem polju udejstvuje. videli smo pa tudi veselje in navdušenje staršev in vzgojiteljev te mladine V kavarni in pri skoraj vseh slučajnih sestankih smo razpravljali o možnosti razširjenja mladinske glasbene vzgoje na instrumentalna področja. Sestajad sem se razen & Pirnikom skoraj z vsemi skladatelji, ki bi prišli za sodelovanje v poštev: s Sicer jancem. Tom-cem, dr. Cvetkom, Marokom, Lipov škom, Ljubljana, 9. novembra V kratkem bo UJMA (Udruženje jugo-slovenskih muzKk h autora > priredilo koncert, na katerem bo občinstvo seznanilo z domačo mladinsko klavirsko glasbeno tvorbo. Pri tem dejstvu ćutim dolžnost da javnost opozorim na to, da je realiz tega nacrta sad naših od nikoder drugod sugeriranih prizadevanj in da v nobenem evropskem centru kjer sem imel priliko opazovati prizadevanja tamkajšnjih glas-ben;kov. niso prišli tako daleč. Javnosti bo gotovo še v spominu, kakšne uspehe je v inozemstvu doživel mladinski zbor »Trboveljski slavce*:« Vsi udeleženci 1. kongresa za glasbeno vzgojo v Pragi so morali priznati na^im pevcem svetovno prvenstvo, prav tako našim skladbam za mladinski zbor. Še več: skoraj vsi so bili mnenja, da je »Trboveljski slavček« 55vicem, dr. Dninarjem, z Liparfem iz Kra nja, z Mirkom in Pahorjem iz Maribora, z obema Sancinovima in Pregljem iz Celja ter še nekaterimi, z našimi pianisti in drugim instrumentalisti — začeli smo delati. Na produkcijah glasbenih šol so se začele pojavljati poleg tujih sporadično tudi domače skladbe in v pretekfli sezoni me je presenetil Lipovšek z izvedbo svojih mladinskih skladb na svojih seriioznih koncertnih večerih v Ljubljani, Mariboru in Celju. Danes razpolagamo Slovenci s tolikimi klavirskimi skladbami za mladino, da nam je bilo mogoče sestaviti celovečerni spored. Pa je še ostalo. Na sporedu tega UJMA-koncerta srečamo stare znance (Mirk Premi 1) poleg njih je najjačje zastopani »srednja generacija« (Skerjanc, Osterc. S vara Bravn car, Ščeko va, Sancinova, Pregeilj, Pa ho/. Dolinar in Tome), z njo bo teknvvvals '»mlajša šola* (Lipar, Cvetko, Šivic) m najmlajši »poedi-nec« (Jur. Grcgorc). Skladbe so pisane za mladino v dvojnem smislu besede: skušajo se prilagoditi mladinskemu občutju m tuoi glede tehnike so mladini primerne Pred kratkim sem ocenjeva' 10 tovrstnih Skerjančevih kompozicij in sem napisal, da je njegova zbirka vsem inozemskim edicijam te stroke vsaj enakevredna denes lahko to napišem o vseh skladateljih ki sem jih imenoval. Ves spored bo izvaja-« na pamet moja žena Marta Osterc-Valjalo, k- g» ie zaigrala na aprobacijo na jodličnej^cmu hrvaškemu pianistu, prof akademije Svetislavu Stančiću, ki je izjavil da s-' sploh m mogel predstav1 jati, da je mogoče iz samih mladinskih skladb sestaviti ta*"-* zanimiv spored, ki izpoln* ves koncert Ko sem o tem referiral svojim zagrebškim in beograjskim kolegom so bili vs presenečeni in navdušeni ter so mi izjav li, da bodo tudi oni pljunifli v roke. Edin' dT Miloje M'lojević se ni prav nič začud'1 m je rekel: »Pa naravno! Vi u Ljubljan- več nekoliko godina radite kao jedna muz;rk-» velesila!« Slavko Osi ere Iz Kranja — Odlikovanje. Ravnatelj meščanske Sole g. Josip Lampe je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. — Bratom in sestram na meji pomoč! Jutri v nedeljo 10. t. m. bo CMD podružnica v Kranju izvedla zbirko za pomoč severnim bratom. Naj ne bo nikogar, ki bi s sodelovanjem ali s prispevki ne omogočil, da bo zbirka dosegla častno višino. Naši severni bratje žive v težavnih prilikah. n*im posvetimo jutri.nji dan. — Kino »Narodni dom« predvaja drevi in v nedeljo ob običajnih urah odličen film: Nezvesti ljubimec. — Na naslov banovinske elektrarne Prejeli smo: Odkar je prevzela banovins Maverjevo elektrarno, opižamo. da z električnim tokom ni vse v redu. V zadnjer-času je bil zlasti na Mencingerjevem trgi1 v levem b^oku hiš večkrat prekinjen tok in to v času. ko ga odjemalci potrebujejo Zato zahtevamo, da se za popravo namest-' dovolj moči. da ne bo treba iskati monterja vej dan, drugič da hodi pobiralec redno VIKTOR Mc L4GLEN in BINNIE BARNES v filmu, ki je bil odlikovan z največjo nagrado ameriške akademije umetnosti: P^^ftlf^ra danesf ali Ahilova peta človeka jeklene volje in nezrušljivih živcev. Film pestre in močne vsebine! — Predstave danes ob 16., 19. in 21. un. — KINO SLOGA, tel. 27-30. V VRTINCU ŽIVLJENJA ^o števnino in tretjič, da se za visoko pla-evanje pri elektrarni vendarle vpelje red — SK Mars : SK Kranj. Jutri ob pol 15 0 na tukajšnjem nogometnem igrišču re anžna tekma med drugim zastopnikon „jubljane v ligi in domačim klubom, ki j< la prvi tekmi v Ljubljani premagal SK Marsa z 2 : 1. Ta tekma je bila po Čudn 3ti razveljavljena in tako vlada velike animanje za jutrišnji dvoboj. Po starem iranjskem pravilu se mora jutri »skazat: travica«. — Osebne vesti, z davčne uprave je bil remeščen v Ljubljano g. Jože Griča r. ačasni davčni eksekutor. Na novo je bila ameščena gdč. Renata R u s o v a. — Vlomi v živilske shrambe. Na mestni oliciji sta prijavila gg. Vrtačntk in Wer-igT, da jima je bilo pokradeno blaga, naj-eč živil, masti, jedi in mila, za 4000 din. vdo so neznani zlikovci, bo težko ugoto-itl. Opaža pa se, da z draginjo rasejo sdi tatvine. — Zapora ceste Kranj"—Mokrica. Sresko ačelstvo je odredilo zaporo imenovane este zaradi popravil. Promet naj se usme- 1 na Naklo- Mokrica, Predoslje—Britof — Dela na cestah gredo h koncu, čeprav nočni nalivi ovirajo zadnja popravila na estah. se zdi. da bo naposled le prišlo ob-instvo zopet do urejenih hodnikov. V zad-tjem času so uredili tudi tlakovanje Pošt-ie ulice, ki je bilo glede na velik promet nujno. Sedaj popravljajo še robnike na Vidovdanski cesti, po Jelenovem klancu pa rrade odtočne kanale, tudi dela pred Unionom« se bH/aio koncu. Potrebno bi bilo, da se urede tudi hodniki, na katerih ie le preveč vede. Iz Cefla —c Težka nesreča. Ko ie 271etni sin do-sestnice Jcsid Krajne iz Tmovelj ori Celju vozil v četrtek s Darom koni eramoz. sta se konja solašila Krainc ie oad^' ord voz, pri čemer mu Te šlo kolo čez d^sno nogo in jo zlomilo v kolenu Krajnca so prepeliali v ceMsko bolnico. —c MT'bor kQ Narodno gledališč«^ bo uprizorilo v sredo 20 t m ob 20. v c- j-'kem gledališču Sonečićevo učinkovito tragikomedijo »Nenavaden človek«. Predstava ie za ab-Tima —c Iz o1 je^tr.oeti je vrre! kamen v avto na cesti ori Teharju 29'etni Jemei Trbovc "z Podgrada Dri St. Juriju ob iuž železnici. Kamen ie zadel šoferja in ca močno poškodoval no elavi. Okrožno ^odišče v Celju ie obsodi1 o Trb~vca zaradi rjreovega de-ianja na 6 mesecev zaoora ooeoino za dobo 4 let. —c PrrateUi toJe laHninc n-^ delu. T? dni ie 261etni brezposelni š^f^r Hubert K. iz Nove cerkve vlomil z vitrihom v stanovanjski vagon artista Petra Založnika Dri sejmišču ob Klavniški ulici in odnesel 300 din. Založnikova žena ie storilca kmalu izsledila na ceMskem kol dvoru in ga izročila policiji. Pri aretirancu so našli še 230 din. V sredo zvečer ie nekdo ukradel ^as ob nem u uradniku in hišnemu d cestniku W. iz njegovega sta^ovanjq na K alia Petra ce?ti 1.800 din vreden rjav damski olašč in 1.500 din vredno dragoceno ročno torbico. Storilcu so že na sledu. Istega večera so našli ori voglajnski brvi ob Ce^ti na grad tri damske ročne torbre ki jih je bil očividno kak tat odvrgel Ena torbica ie iz rdečega, druga iz črnega usnja in rdeče obrobljena tretja Da ie iz črnega usnja. La^nice nai se zgla^io v kriminalnem oddelku celjske policije. —c Zdravniško dežumo službo zt člane OTJZD bo imel v nedelo 10. t. m. zdravnik dr. Josid ćerin v Prešernovi ulici. —C V proslavo Jadranske^ dn^ orire-dijo pomlac'ki Jad anske straže v Ce ju a sodelovanjem celjske vojaške godbe in krajevnega odbora JS v Celju v nedeljo 10. t. m. ob 16 30 v celiskem gleda'išču akademijo z zelo Destrim. lepim in zanimivim sporedom. Slične akademije so priredili v petek in r'anes za vse celjske šole. Priporočamo občins'vu. da Fe v nedeljo popoldne v čim včjem rt vi u rdeleži akademije, katere čisti dobiček ie namenjen dijaškim kuhinjam. —c Sirkov večer v Celjskem domu. Društvo »Celjski kulturni teden« p-ir""di drevi s oričetkern ob 20.30 v Celjskem domu družaben večer v počastitev odlikovanega celjskega umetnika prof. Alberta Sirka. -c Družabni verpr p^^doflcifiev c«*l^ke irarn?zije se prične drevi ob 20 30 v Narodnem domu. Sodelovala bo vojaška godba. —C Zbor društvenih fn četnih načelnikov in narelnic celf«ke sokolske žii*>e bo v nedeljo 10. t m. ob 9. dopoldne v Narodnem domu v Celju. —c AkademMa in koncert v proslavo m-a-rnika zedin'en^a. Sokolsko druš'vo Celje-mati^a priredi v soboto 30 t m. na oredvečer pravnika z^dinjenia ak-^rmro v gledaliSču. celjska pevska društva in Glasbena Matija na priredijo v nedeljo 1-decembra ob 20. v gledališču slavnosten koncert. —c »Planina cvete« ie naslov p^e^ava-nja. ki ga priredi Savinjska podružnica SPD v Celju v četrtek 14. t. m ob 20. v risalniei m<"*šč^nske šole. Predaval bo eoso. Karlo Koc^ančič iz Ljubljane, ki bo govoril o svoiih izkušniah rjri snemaniu planinske flore in planinske prirode z barvastimi fffmi ter predvajal 120 koloriranih skioptičnih slik. —c Za na£o mejo! Ne odVaniait'* ornh, ki pridejo k Vam z b^oki in polarni, in darujte po svoiih močeh za obmejne š^le Jutri bo dan narodne zbirke, ki nai izpriča Aum>o volio za rast in napredek našega naroda. —c Umrla .fe v četrtek v St Juri T" *>b iuž. žel. v starosti 67 let dentis+ka sa. Na-dežda Mobilnička. sooro^a tamkaiSni^ga •'dravn'ka dr. Vladim'ra Mogilnicke^a. no rodu iz Podkarpatske Ukr^une Za vresiio 16 v Celju ie umrla v petek 421etna 'ena slaš^čprs1-^«^ mojstra MOT"iin Ter-*kova. roj. Pu^klova. V celjski bodici ie imrl v t0^" Mihael L,un*e iz PodČetr+^a —c Šoferski ?9TkH za kan-H^ate s prH-**očja predstojn^fva me^ne policije v Ce-Mii ter iz r«»l;«ke«a. l^ške^a. gomieg-ai-~ke«ra. ko^^iške^a šma^s^ega sreza se ^»Vio prčili v none^Hek 18. t. m ob R H'^rai ori pre^^ojnjstvii me^"" p^Hrije v Celiu. Po izpitih bo oreglei m^+ornih vozil, ki letos še niso bila pregledana, —c Tri prvenstvene nogometne tekme. / nedeljo 10 t. m. ob 14.30 se prične na "•hmpovem igrišču v Gaberju zan rniva ;?ina prvenstvena tekma med SK Oiim-Mm iz Celja in SK 2e e ničariem lz Ma-bora Ob 9 bo na istem igrš'u Drven-*vena tekma mladin Jugoslaviie in Atle-:kov. ob 9.30 pa na Gla7iji prvenstvena "kma mladin Celja in Olimpa. Nedelja, 10. novembra 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Koncert flavta g- Slavko Korošec, klavir g. prof. M. Lipovšek. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Preludij in melodije (plošče). — 10: VersKi govor (g. dr. Ignacij Lenček). — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. — 11: Ne-eljski koncert radijskega orkestra. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: VeseU godci. — 14: Veseli pevci (plošče). — 17: Kmet. ura: Gozdarstvo. — 17.30: Domač spored (radijski orkester). — 19: Napovedi, poročita. — 19.30: Iz življenja naših velikih mož: Davorin Jenko. — 20.30: Salonski kvintet. — 15: Narodne ob spremljavi harmonike (sestri Kregar in A. Stanko). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Valčkova ura (plošče). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, n. novembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Pisano polje — Zidane volje! (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert ra ijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). —18.20: Razigrani utrinki (plošče). — 18.40: Naši kamnolomi (dr. Dolar-Mantuani). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Hudomušnosti (g. Pr. Lipah). — 20: I. koncert >Ujmec (prenos iz vel. filharm. dvorane). Izvaja ga. Marta Osterc-Valjalo. Slovenska mladlnsika klavirska glasba. — 21.30: Pevski zbor Grafika (plošče. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15. Radostni zvoki (radijski orkester). Konec ob 23. Torek, 12. novembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05* Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.15. — 12: Bolgarski odmevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napove "i. — 13 02: Opoilan-ski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.15: Šolska ura: Kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor) do 15. — 18: Vsakega malo (plošče). — 18.40: Začetki krščanstva v Rusiji (g. Fr. Terse-glav). — 19: Napovedi, poročila — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Persuh). — 20: Godbe na pihala (plošče). — 20.30: Glasba starih mojstrov, VT. stilni koncert (radijski orkester).— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Duet: orglice in harmonika (gg. Fr. Petan in A. Stanko). Sreda, 18. novembra 7: Jutranji koncert. — 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Okrogli napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli spomini (plošče). — 14: Poročila. — 17.30: Dijaška ura. — 18: Poj te z nami (g. I*. Kramolc). — 18.40: Visokošolke in mladinsko soc. skrbstvo (gi. Marija KeržiČ). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Po domače (plošče). — 20: Violinski koncert: g. prof. L. Miranov, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 20.45: Plošče zavrtimo — pa malo zaplešimo! — 21.15: Samospevi gdč. Mire BaSič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Bežigrajski pevski zbor. Konec ob 23. fietrtek, 14. novembra 7: Jutranja pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12; Za oddih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. —13: Napovedi. — 13.02 Duet harmonik (g-g". Jenko Vilibald, MihelČič Miloš). — 14: Poročila. — 18: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina, za Slovence (g- dr. Rudolf Kolarič). — 19: Na-povei. poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Radijski salonski orkester (K. Fctrič). — 20 45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Konec ob 23. Petek, 15. n°vembra. 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: Šolska ura: Od Ljubljane do Ohrida (g. Jelo Ja-nežič). — 12: šopek naših pesmic (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesel spored radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujsko-prometne zveze. _ 18: ženska ura*. 2ena in socialno zavarovanje (gdč. Marija Penca). — 18.20: Operetni odlomki (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Izseljenski kotiček (g. Joško Rozman). — 20: Večer klasične glasbe. Sodelujejo: gg. A. Dermelj (violina), F. Ma-theis (viola) in ra/iijski orkester. — 21.15: Veseli trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. Konec ob 23. Sobota, 16. novembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: V pisano vrsto plošče hite, z glasbo veselo naj vas razvedre. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: V' pisano vrsto ploSče hite. z glasbo veselo naj vas razvedre. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Trije potepini (članice Narod, gledal.).— — 17.30: Med igračami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Vesele ruske pesmi ( plošče). — 20: Zunanje-polltični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Zapozneli ženin. — Vesela zgodba za radio. Napiaci Milan Pavlovič. Izvajajo člani radijske igralske družine. — ?2: Nar^ovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Konec ob 23. liiirivncst stresnih ©!c©3tnjakov v Etmzh grobovih Nobenega zanesljivega odgovora nimamo na vpraSanje, zakaf so Tuđje v pradavnih ča^ih pokopavali mrliče skrčene in zvezane V grobovih iz starejše kamenite dob*5 so bili mrtvi navadno p kopan: sključeni. Starejša kamenita doba pa ni edina v tem pogledu. Na skrčene okT^bvake na1f,t'mo tudi v grobovih iz poznejših časov Tako so pokopavali ljudi skozi vso mlaišo kamenito dobo in deloma še v bronast: dobi Na vprašanie zakai so v starih ča~ h lako pokopavali ljudi, menda nikoli ne bomo dobili točneea odeovora Na to vprašan ie »e ne da odgovoriti, vsa i zanesjivo ne. Sključeni okosinja.si se pojavljajo po vsem svetu in ta pegi vb.ii običa. se^a skoz. tisočletja Vse kaže. da ni co u naključje, da so imeli mr;ič. skrčene n ee. temveč da ie treba videli v tem stiogo zakonitost Naibri^ ie vers naeib s li' človeka pred mnogimi tisočletji, da je umrie svoice pokopaval ta^o. da so imeli noge skrčene Ka< ie oa napotilo j udi do tega bo Stalo najbrž? "as netka Iz Pičlih ostankov kosti se ne da skonstruir t: po-iasnilo ono se lahko na^iania na č oveškr domišiiiio in vse razlage so res fan as ič-ne. Večinoma si bistveno n^sorot ij-^jo. ena pobija drugo nobena ne d ~ži Skrivnost skrčenih okostnjakov ostane nepoias-njena S to zagonetko se ukvarja tu' č?"ki učenjak "dr. J Neustuonv v svoji št diji »Vera prebivalcev Ceško-Moravske v pra-veku« Avtor našteva v SVoH razora vi ne kai razlac o skrčenih -»ko t ia'.ih Tako nai bi skrčeno telo pomenilleso D'od i v materinem telesu Mr'iča so v nraiav-nih časih položili v zemlio tako kakor ie ležal Dred roistvom. V tei razlagi ie oa povsem no^ablieno na to da s^ oaleo'itsk lovci najbrže Drav mal^ ved li o leei ol° du v materinem telesu Domneva se. da bi bili Ijrdie v pradavnih Ča^ib po^ona^-a1-umrle svoiVe skrčenih nos iz nigibov varčevanja, da bi zavzemali mrVči v zeml;i čim man^ prostora in da b' tip blo tr^b 1 kopati velikih grobov se razbija ob ugovoru, da ie bilo človeku v onih čas'v ka malo ležeče na tem ali ie kona' dv^ a'i tri ure. V onih časih je blo n? z^mVi prostora in časa mnt>?n več k^kor i° zda^ In Če ie šlo celo za poe^e^ne obre^Q k-so iih prednisovale o'emeiske tradi"ie se človek v praaavnih časm gotovo ni oziral na čas. Verjetnejša ie razlaca. da posnema skr I čeno telo lego telesa v spanju Morda ie smatrai človek v pradavnih časm smrt res za globoko spanje Ta razla a bi zadostovala za stare oosrebe. on katerih s? je mrličevo telo sk čilo le nekoliko Nekateri mrliči so bili pa skrčeni tako močno, da so se kolena malone dotikala brad? in da so na petah skorai sedeli V t ki legi oa človek nikoh ne soi 03 na' bo njegovo spanie še tak? trdno Da ie ostalo človeško telo v taki legi so ga m rai krepko povezati Toda čemu so mrl če *vezovali? Tu bi zopet lahko sledi'a ce'a vrsta r*d-20vorov Naiverietneiša raz a^a ie ta da so se mno?a plemena mrličev baTa Sij Še sedal čutimo tesnobo in strah p-ed mrličem Človeku nehote obstane tesno pri srcu. čp pomisli Ha ie še nekai ur Dr3i govoril s človekom ki leži zda i nred n;im mrtev Mnotro boli so «° mord^ be>'t; liudi mrličev v pradavnih časih. M l;č ie bil bled kakor nikoh' orei trd hs nepremičen z njim se ie zgodi'o n<*ka^ o~v-em neoa-»-avnega Tega so se ljndip »otov> nstr^-5tli kakor se ustrašilo še zda" in mar se 7da^ liudi« ne ustrašilo n°o~*p:sno dozdevno mrtvi oživi' Liudi-> v oradam^h časih so že r^a1' r>*tvlienie d~7devno m^-vp?fl Drenr' č'ti MrMča so z^e^ah *n +ak° ie bilo vsako p^ese^eč0"!« i^kli č^no ^klj'če-^e^a in z\-eza',e*,a mrffJH s^ oolo-"Hli v itraVi in taV0 <:o j'm n; bHi trebt bati da bi pž'vel Izkazov«h" so nvi \-s° mo se je zgiasil oni dan na polici iskt:n ravnateljstvu v New Torku in prosil naj ga aretirajo češ da je med prepirom nek<>gji ubil Policija je takoj uvedla preiskavo ir krrmlu se je izkazalo, da je mož lagal — Zak*» ste to storili? — so ga vprašal na po'iciji — Nimam niti službe, niti *tanovdP/a, pa sem si mislil, bom vsaj za silo preskrbljen, če me zapro, — je odgovoril. Toda policija njegovi želji ai ugodila in razočarani Torbes je od-el Ce^ tri ure se je pa vrnil. — Vlomil sem \ krčmo in ukradel medeninasto pipo — je de a! uradniku, ki ga je bil že prej zaf*'šal. — Poberite s« in nikar nas ne nadlegujte z novo izmišljotino, ga je zavrni konrisar in poklical redarja, da b' Torbesa odvedel na ulico Torbes je pa svečane za'rje val da govori to pot resnico. Končno jc poslal komisar v dotično krčmo reO-irja, ki je ugotovil, da je res izginila velika pipa. Tako je bil Torbes končno pridržan v policijskih zaporih. Neplodnost in zdravniška veda 2ene. ki nimajo otrok, so nesrečne na naj svojo nesrečo še tako skrbno p k i-vajo. 2e od pamti veka je bila naloga zdravnikov pomagati neplodnim ženam. Vzroki neplodnosti in splavov so lazlični. Ce so anatomičneea izvora se ne da nič pomagati. Ce pa gre le za vpliv okolice ali posledice bolezni zna zdravniška veda v večini primerov pomagati. Včas: more pomagati samo kirurgov nož. Večkrat pa gre za motnje hormonalnega značaja, kakor jih opisuje v svoji zanimivi knjigi ^Eleksiri življenja« H. Grai pner. Neplodnost kot posledica motenj v ciklu ali pa posledica tega, da spolni crrani niso dovoli razviti se je dala ods4ranit z dozami folikularnega horm na Ženske, ki so imele pogoste splave, so pa l?h'd- srečilo odstranit; motnje tako da eč da je .lena -zujejo obris" zdravljenja v bo čn st Svet živ tentsldh el 1 siriev do ra vr ta tudi najk čljivejšim problemom čoveške £a živi j ji j a Moden m d: in Čak . n i tem polju še mnovio važne a in nv...ežne-ra dela. Motite 32> 22 mislite..« da je živel D:os*encs v sodu Ta zoo.iha ie nasta'a iz Senekovm besed, ki je 300 let po Diogenov' smrtT zarisal, tak pust in dolgočasen mož bi mora' ž;veti v sodu kakor pes; da izobraženi starši na pod'atii dednosti dvignejo duhovno- raven otrok: da znese kokos jajce sede Nasprotno /nese ga stoie: da koristite svojim očem. če jih izpirate v hladni čisti vodi Edino kar dosežete je draženje ali \nctje: da leteče ribe letajo. Premikajo se sicer včasih nad vodo do 150 m daleč toda sa mo po vztrajn«ysti gibanja, pridobljenega v vodi in s pomočjo ucjmlnega vetra: da mora biti babje leto vsako leto Včasih ga sploh ni. včasih se pa pojavi večkrat: da ie dobro zm'eto steklo -kodljivo človeškemu zdravju, kakor nam zatrjujejo pisci detekt'vsk'h romanov, samo drobci ste-k'a tahko Človeka -"ko EN i i si- j-e-nkret v zadevi, ki še n bila končana Več sto prebivalcev mo~ta se ie nao ti" v mrtvašnico, da bi vi 'el- mtimiio. Od vseh s4rr.ni so <:e ^M^aM klasovi n veivi starčevi ljubezri T.: de so govorili: Z->r~i- bi je ne mo^oi d b:.4: nr»7a? <^ni n; ničesar s*o-ril Noki zagovornik ie b-ezpl^čn^« pre\T?l zagovorniStvo ,,;rv^ c\n hn s^nr gosn d umrl od žalosti če bi mu mumijo pokopali. Sam si 1$ ©ptrlmf slepič Neltaj primerov tefkils operacij v izredno težkih razmerah V planinsk; kr-či na Mont R'anchu ie ntipravil neki zdravnik pred leti zelo težko operacijo Operiral je na možganih svojega tovariša plezalca, ki je bil v planinah padel in si prebil lobanjo Kirure ni imel pri rokah instrumentov Pomagal si je kar z navadnimi vilicami in žepnim nožem. Kljub temu se mu je operacija posrečila. Drugo tako presenetljivo operacijo je napravil neki zdravnk v industrijskem mestecu Lovvcll v državi Masjvchussets. Inž John Maclov je bil obvisel nekega dne visoko na žerjavu, kjer mu je velik železni kavelj predrl ramo. Nesrečneža je žerjav krepko stiskal. Poklicali so zdravnika, ki je takoj spoznal, da inženjer ja ne bo mogoče drugače rešiti, nego da mu takoj odrežejo roko In mirno kakor da leži bolnik na operacijski mizi, ne pa visi visoko med nebom in zemljo, je napravil zdravnik to težko operacijo. Globok smisel za odgovornost do bolnikov je pokazol švedski zdravnik dr. Ging-ling, ki je sredi operacije nenaloma opazil, da si je levo roko inficirah kljub temu je mirno nadaljeval svoje delo z desnico-. Po operaciji pa je moral ugotoviti, da ie infekcija njegove levice že tako napredova- la, da si more re^ti življenje le, če sn takoj odreže levo roko. V stranih mukah si je odrezal levico in njegovo življenje je bilo rešeno. Nek1 dunajski kirurg jc bil na turi v solnogra^kih Alpah v spremstvu svojega prijatelja in njegove žene. Med plezanjem na neko goro je prijateljeva žena začutila silne bolečine in zdravnik je ugotovil, da trna vnetje slepiča. Na planinskem pa ni-ku, kjer je imel rui razpolago samo žepni nož in nekaj že rabljenih žepnih robcev, je zdravnik prijateljevo ženo operiral in ji re^il življenj«*. Brazilski zdravnik dr. Tajados se je mudil na znanstveni ekspediciji v pragozdovih na gornjem toku reke Amazonke Tam je ncnadoTTui obolel. S seboj je imel samo enega Indijanca Kot zdra\nik ie vedel, da je izgubljen kajti imel ie vnetje silepiča. in bil je tik na tem. da se mu razlije gnoj. Ni mu preostajalo nič drugega, nego da se operiru sam. Napil se je žganja, potem si je pa z žepnim ntiem odrezal slepič. Indijanec mu je dr/al pri tem zrcalec. da je zdravnik bolje videl v svojo trebušno votlino. Ali bo Antarfctida naseljena ? Admiral Byrd je predaval nedavno v Santiago di Chile o svojih nazJskavanjih antarktičnih krajev. To njegovo dela je počasi zopet segreva. Byrd ne Izključuje možnosti, da se bo sčasoma ogrel tudi hladni Humboldtov tok, ki ohlaja zdaj sub-tropične kraje republik Chile in Peru. Zdaj vlada v Antarktidi ostra zima. Na eni svojih prejšnjih ekspedicij je Byrd ugotovil, da je padla temperatura na —60l). Byrd misli, da ta mraz ni posledica ledene dobe, ki naj bi bila opustošila nekdanje tropične kraje. Tako je recimo Byrd v Palmerovi zemlji odkril jezero, ki je dobilo debelo ledeno skorjo pred 10 do 20.000 leti. V ledu so bile zamrznjene živali, ki so zopet oživele, čim so se resile lednega oklepa. Byrd pravi, da ne more odgovoriti na vprašanje, dali so bili antarktični kraji kdaj naseljeni ali ne. Ne izključuje pa možnosti, da bodo ti kraji nekoč zopet naseljeni ali vsaj godni za naselitev, če ne nastane nova ledena doba. Byrd razkazuje v Beli hiši ob globusu načrt svojega potovanja trajalo polnih 12 let. Na podlagi proučevanj in izkušenj je prišel Byrd do prepričanja, da je bila Antarktida nekoč tro-pična dežela, ki se je ohladila in ki se 3,000.000 rokopisov Literarni muzej Sovjetske Rusije obsega nad 3 milijone rokopisov. V muzeju so spravljeni zaaebnl arhivi znanih osebnosti, originalni rokopisi del slavnih ruskih pisateljev in drugi dragoceni rokopisi. V knjižnici je med drugim 900 pisem carja Petra Velikega, njegove naredbe. 300 pisem in dnevnik carice Katarine LT. 27 rokopisov slavnega ruskega vojskovodje Si>-vorova In še več drugih znamenitosti. Posebno pozornost posetnikov vzbuja ob 100-letnici smrti pesnika Lermonta arhiv z njegovimi rokopisi. Tu so spravljeni tudi spisi kavkaskih vojaških uradov o Ler-f montovem dvoboju. Nedavno se je knjižnici posrečilo dohiti zelo dragocen Izvod prvega romana Tolstega >Vojna in mire. Ta izvod obsega avtorjeve korekture po tretji Izdaji romana. Zanimivo je, da je avtor vse francoske pogovore junakov romana prevedel v ruščino. Edmund O' tiara: 26 R o m a d — Moj smoking je zelo oguljen, — je odgovoril Tovvnsenci Iiratko, - - ne morem reči, da bi bil reprezentativen. Moja edina srajca je bila pa polita z vinom. Russell se je milostno nasmehnil. — Vi ste izobražen človek, Kenntlburv, — mu je priznal prijateljsko, toda njegov glas je zvenel nekam nenaravno. Tovvnsend je začutil nevarnost in sklenil je biti oprezen. — Toda za vas se bo našlo kaj prikladnejšega, — je nadaljeval tovarnar prijazno. — Kaj ne, Liana? — Da, oče, — je odgovorila radostno in ošinila detektiva z izzivajočim pogledom. — Jaz sem ti že predlagala... — Takoj bomo o tem govorili, — jo je prekinil oče. — Ali ste kaj podkovani v tehniki. Kenntlburv? Vprašanje se je glasilo čisto nedolžno, toda Town-aend je zopet jasno začutil ost neiskrenosti. Gotovo se jima zdim sumljiv. — je pomislil. — toda zaenkrat kaže. da si še nista na jasnem glede mene. Kaj neki hočeta od mene? — Pred mnogimi leti sem se zanimal za tehnična vprašanja, — je odgovoril oprezno. — No, vidite, vidite, — je vzkliknil Russell vidno vzrađo?čen. — V bcJ^žk^h o vas ie to Ha'c ajpinano. »O^le luje stroje s strokom in.:* V.nai očmi,« Townsond ni z ničemer izdnl - ->n.-.* *-: !ež poVsferri nedolžna ttneseUpva opazka mu je po"fesni!a Ne ^pto ker je re?il njegovo hčerko, temveč* sato; Jčer je poznal profesorja Morbidusa, ■\(% ^o^tal inženir. Zagonetka, H se ie pMla okrog profesorja, je postala s tem še bolj zamotana. xrv. Ko ie Btojaffl TJowttse»d iz tovarn Širega poslopja in se nrm^ti1 ^očnsi po or^-'h. mm^nih ulicah proti dimu. so bile njegove misli izredno živahne. Bfl ie prepričan, da ie na nisto zagoneten način u"ol veliki nevarnosti. Mi bilo prvič, da zaradi tegr> ni čutil nobene radosti. Cemu se je moral zahvaliti za svojo rešitev? Morda naključju? Morda, čeprav je 'nilo to zelo neverjetna Nasoro*no, vse je kazalo, da je bil zopet na delu njegov neznani prijatelj, No, naj bo že kakorkoli, svoji lastni sposobnosti in hladnokrvnosti ni mogel pripisati svoje čudne rešitve. Jasneje nego kadarkoli je čutil, da je on, že sloveči detektiv, ki je neštetokrat pokazal svoje sposobnosti, on, čigar pomoč je potrebovala celo new- 1 vorška policija, da on v tem čudnem primeru igra vlogo marionete. Ravnal je točno po navodilih neka , tretje osebe, nekega neznanca, o katerem točno ni vedel niti tega, da-li mu je res prijatelj, pa tudi če bi mu bil, je imel ta predlog gotovo svoje posebne I cilje. Vse tisto, kar je bil Townsend dotlej ukrenil na lastno roko, je bilo zgrešeno. A vse, kar je storil po nasvetu tega neznanca, se je posrečilo in ga spravilo za korak naprej. Tako recimo v najnovejšem času to poznanstvo s profesorjem. Ker je poslušal neznancev nasvet, je postal na čisto enostaven način inženir. To bi se mu pri vsej njegovi lokavosti ne bilo posrečilo. Toda v kakšni zvezi je bilo to z Morbidusom? Zakai sta i njegov neznani pri jfa tel i i Russell želela, da bi se seznanil z njim ? Ali ni bilo to ... — Kenntlburv, — je naenkrat zaklical glas za niegovim hrbtom. Tovvnsend se je naglo obrnil. Zn. n-"i"m je stal zdravnik r^nhradec. Molče ie ^okjmal Townsendu. Izraz njegovega obraza je bil hladen. — Prosim, kaj želite? — je vprašal Townsend "ačudeno. I — Pojdite naprej, — je dejal zdravnik srdito. Ko bi bili trgovci zavarovani Za starost ia bolezen, bi se jim tudi ne bilo treba v teh časih tako bati rizika v trgovini — Raj naj počne lo.ooo ljudi, če propade trgovina? Ljubljana, 9. novembra Kdor se ni dovolj vživel v dandanašnje razmere, bi najbrž dvomil, da je prav dandanes trgovina najbolj ogrožena — ne le zaradi zmed na blagovnem trgu temveč tudi. ker tako zvana svobodna trgovina že dolgo ni već v resnici svobodna. Vedno bolj m bolj se uveljavljajo stremljenja proti tradicionalnemu sistemu trgovine: na eni strani nastopajo velike, gmotno dobro podprte in gospodarsko sijajno organizirane družbe, bodisi kot javni aH skriti karteli, >veleblagovnice«, konzumi Itd., na drugi strani pa država a številnimi ukrepi, ki globoko posegajo v temelje svobodne trgovine, spreminja trgovce v nekakšne svoje uslužbence skoraj prav tako nesamostojne kakor 96 prodajalci monopolnih Izdelkov (trafikanti). Mala trgovina zdaj nedvomno ne preživlja zlatih časov, kakor bi se morda komu na prvi pogled zdelo Trgovčev zaslužek je predpisan, a če trgovec dandanes več proda zaradi večjega prometa, se ne veseli pritoka denarja spričo izgube zalog dobrega blaga. Za Izkupiček ne more več nabaviti vselej taksnega blaga, kakršnega je razprodaj in zlasti po nespremenjenih cenah. Toda Izkupiček je trgovčev obratni kapital, ki ga je treba zopet spremeniti v blago, ako že trgovec ne more opustiti trgovine in se posvetiti drugemu poklicu. Govorimo o malih trgovcih; jasno je, da mali trgovec ne more živeti od rente, če pusti trgovino in izkupiček naloži v denarnem zavodu. TRGOVEC IN DRAGINJA Razsodni ljudje se tudi dobro zavedajo da se draginja ne začenja žele v trgovini. Blago se v resnici Se nekoliko podraži na poti od veletrgovca do cie taji ista. Vendar zdaj ne načenjamo vprašanja, ali je sploh mogoče odpraviti posredništvo med vele-trgovcem in porabnikom, odnosno med producentom in konzumentom, kakor tudi ni treba še posebej dokazovati, da bi razdeljevanje blaga med porabnike v vsakem primeru zahtevalo režijske stroške, najsi bi trgovino na drobno vodila država ali katerakoli ustanova. Hočemo le reči, da je dcraginja povzrc-eena drugje, ne v trgovini ter da je ni mogoče odpraviti s samimi ukrepi proti trgovcem. Blago je podraženo že v tovarnah, tovarne so ga pa podražile, ker so bile podraženo tudi sirovine. Blagr) se podraži tudi zaradi zvišanih dajatev tovarn. Podraži se. če se n. pr. podraže kmetijski pridelki, ki niso le sirovina za industrijsko predelavo, temveč tudi življenjska potrebščina. Ko se podraže življenjske potrebščine, zahteva delavstvo zvišanje mezd, ko so pa zvišane mezde, se zopet podraže industrijski izdelki. Drastičen primer tega začaranega kroga je zvišanje mezd delavstva, zaposlenega v premogovnikih: zvišanje mezd — podražitev premoga — zvišanje železniških tarif (železniška uprava mora kupovati dražji premog) — podražitev vsega blaga ki ga je treba prevažati po železnici — zato zopet zvišanje mezd itd. KREDITNE TEŽAVE Menda je dovolj jasno, da mali trgovec ne more oboga teti v času stalnega podra-ževanja blaga, saj denar — trgovčev izkupiček — izgublja vrednost v sorazmerju s poch-aževanjem blaga in je zaslužek še celo ogrožen, če se trgovec zmoti v kalkulaciji. Zmoti se pa prav lahko, ko se cene tako naglo spreminjajo. V teh časih pa mah trgovec preživlja hudo krizo tudi zaradi tega, ker mu mnoga podjetja nočejo več kreditirati blaga. Blago je treba plačati vnaprej. Ce blago naročiš danes in ti ga takoj ne pošljejo, bo kupčija stornirana ako se bo blago medtem podražilo. Mali trgovec ima tudi precej blaga razprodanega na upanje ali na obročno odplačevanje Ce hoče stalno in sproti izpopolnjevati zaloge — kar je nujrio potrebno že zaradi tega, da ne izgubi stalnih odjemalcev — mera imeti vsaj majhen kapital. Kje ga naj vzame? ZAKAJ SE NE ZAVARUJEJO? Po vsem tem je razumljiva bojazen mnogih naših trgovcev pred nezanesljivo prihodnostjo, zlasti še, ker niso zavarovani za primer onemoglosti in starosti in ker ne uživajo niti blago lati bolniškega zavarovanja. Naža javnost se menda ne zaveda, da je to eden naših najvažnejših socialnih vprašanj — zavarovanje našega trgovstva. Marsikdo pri nas ne ve, da si naši trgovci že desetletja prizadevajo, da. bi dobili 1 v kakršnikoli cbliki starostno zavarovanje, J a da jih v teh prizadevanjih ni še nihče i primerno podprl. Nihče se ni niti resno i zavzel, da bi trgovci dobili bolniško zavarovanje. Tako niso mogli drseči niti, da bi se smeli priključiti kot zavarovanci k Trgovskemu bclniškemu podpornemu društvu, ki je bilo. k?ker je pač menda dovolj znano ustanovljeno iz vrst ljubljanskega trgovstva- GOSPODARSKI IN SOCTA T^NI POMEN ZAVAROVANJA žalostno je pisati o tem, ker je izredno slabo spričevalo naših razmer. Toda tudi zgodovme prizadevanj za bolniško in sta- rostno zavarovanje se bomo morali ob priliki dotakniti; sramota je, da pri nas ni razumevanja za tako pomembni socialni problem. Ce bi se okrog 10 000 trgovcev zavarovalo pri Pokojninskem zavodu za nameščence, ali bi s tem tudi ne izboljšalo pokojninsko zavarovanje samih nameščencev? Ali je kdo pomislil, kako lep, plod obnosen kapital, ki bi lahko izredno mnogo koristil vsemu našemu gospodarstvu, bi se ustvaril z uvedbo starostnega zavarovanja za trgevce ? in kako krasen sanatorij bi lahko sezidalo Trgovsko bolniško podporno društvo, če bi med sveje člane štelo tudi trgovce ne le nameščence, še mnogo lepšega od sedanjega! POTREBA PO SOCIALNI ZAŠČITI Ne obveznega In ne prostovoljnega zavarovanja, starostnega, kakor tudi ne bolniškega trgovcem ne dovolijo. Ne upoštevajo, da okrog 10.000 malih trgovcev ne more niti v najugodnejših razmerah nikdar tako obogaten, da bi bili vsi preskrbljeni za starost in da bi se jUm ne bilo treba neprestano bati za eksistenco. Dokazali bi lahko, da mnogi trgovci životarijo in da jih čaka na starost, če jo bodo dočakali beda. Ali tega res ni mogoče razumeti, da je tudi za trgovce potrebna socialna zaščita? Ali ni mogoče nikomur v tepsti v glavo da naši trgovčiči, ko obnemorejo, ne pomnože vrst bogatih rentnikov? In ali se kdo zaveda, kakšna nesreča doleti trgovca, ko za delj časa zboli ter mora zanemariti trgovino, pa še plačevati drago zdravljenje ? Mali trgovec prav lahko gmotno povsem propade samo zaradi bolezni. ŽALOSTNO POGLAVJE ... Toda trgovci so znali se mnogo lepše dokazovati, kako neobhodno potrebno bi bilo za nje starostno in bolniško zavarovanje, a so iskali že tolikokrat zaman zaslombe za svoja plemenita prizadevanja. To je eno najbolj čudnih poglavij iz zgodovine našega socialnega in gospodarskega življenja, a nikakor ne po zaslugi trgovcev. Naši trgovci zasluzijo vse priznanje, da se zavedajo izrednega pomena svojega zavarovanja ne le za njihov stan temveč za skupnost ter da so bili vedno tudi pripravljeni na žrtve, da bi sploh prišlo v kakršnihkoli primerni obliki do tako pomembne ustanove. Medtem pa, ko so sami trgovci pokazali v tem vprašanju svojo zreJost, nekateri, ki bi jim lahko pomagali, niso niti našli časa, da bi zaslišali zastopnike našega trgovstva. V teh časih je vprašanje starostnega, kakor tudi bolniškega zavarovanja trgovcev posebno pereče zato smo ga tudi načeli, ie glede, ali je to komu prav ali ne. Plečnikove Žale v očeh delavca Kdor hoče videti ljubljansko baharijo, naj jo gre pogledat na Žale Ljubljana, 9. novembra Marsikatera trpka beseda je bila že izrečena in napisana do izobražencih in poklicnih strokovnjakih na račun Zal. v pogledu njihove arhitektonske zamisli in vrednosti, d očim se ie mani govorilo in pisalo o praktični uporabnosti, kateri imajo 2ale namen služiti bodisi popolnoma ali pa samo deloma ustrezajoče in zadovoljivo. Sicer ie iz vseh člankov, objavljenih doslej v »Slovenskem Naroiu« o 2alah izzvenelo, da niso praktične in da ne bodo služile svojemu namenu tako. kakor bi bilo želeti, toda to bo Dokazala šele bodočnost. Ce bodo svojci umrlih, ki bodo prepeljani takoi do smrti na 2ale. zadovoljni v vsakem pogledu, tako glede na ceno pogreba, čut pietete in druge udobnosti v času. ko leži mrlič na Žalah, bomo lahko rekli, da v polni mari doseeaio svoj namen. Ako oa bodo svojci umrlih izražali nezadovoljstvo o kakršnem koli pogledu, ki se nanaša na uporabo Zal, bodisi do pogreba, ali pa med njim, bomo pač morali priznati, da ima i o Zale svoje večie ali manjše hibe in napake. Morda se bodo dali nekateri ned sta tki. ki se bodo pokazali sčasoma, odpraviti, toda v gotovih primerih, ki se kažeio že sedaj preveč očitno, pa to pri najboljši volji ne bo mogoče. Ali je prav ali ne. da so Zale tako luksuzno urejene, ne bomo razmoti iva 1L rxič pa moramo poudariti, da kdor hoče videti ljubljansko baharijo. nai je nikar ne hodi iskat po salonih, kavarnah in drugih podobnih lokalih, kier se izprehajaio premožni ljudje, temveč naj gre na Zale in naj si jih ogleda pozerno do potankosti od vrha do tal. Po ogledu pa bo vsak nepristranski opazovalec rekel: To ni čut pietete do mrtvih., pa tudi ne navadno zapravi ianie denar i a. temveč ie prvovrstna baharija, ki ii ni zlena nai ti enake in jo more zagrešiti samo tisti, ki ne gradi z denarjem iz svojega žepa. Kdor ve in občuti sam kako se služi denar z delom, bo pri ogledovanju ter razsipnosti v srcu godrnjal na tiste, kd so io zagrešili. Kako prav in po pravici ie zap ?al tisti čla- kar: Imamo luksuzno ureiene Zale. nimamo pa praktične rm-tvašnice. ki bi bila za 60 do 70 odstotkov cenejša! Ce bi bili zidali ceneno, praktično mrtvašnico, bi se bila lahko temu primerno znižala tudi cena vsem pogrebom, tako da bi tista prislovi ca, da — v Ljub ian: umreti ie luksuz — odpadla Ce primer-iamo prejšnjo reži i o mestnega pogrebnega zavoda za vzdrževanie številnega osebia. k on i in prevoznih sredstev s se.ianrm poslovanjem, bi smeli pričakovati, da se bodo pocenili pegrebi vsaj za 50% od prejšnje cene ne pa samo 10°/o. Sicer smo čitali v popravku ljubljanske-ra mestnega poglavarstva da pri plačevanju Zal ljubljanski davkoplačevalci ne bomo nič prizadeti in da bo vse stro'ke kril mestni pogrebni zavod kot pridob:tno Dodj^tie s svojimi doh^ dki. To pa na deistvu ne spremeni niče-ar. kajti. Zale bomo m rali rad: ali neradi plačati Liubliančan; c-1 ne v oblaki me?tnih davkov, pa z visokimi pogrebnimi stro "ki katerim se nih*e ne more izogniti, kaiti da bi hodili Ljubi ian-čani umirat izven Liubliane. bi bilo ne- koliko bolj nerodno, kakor preseliti to ali ono industrijsko podjetje iz območja ljubljanske mestne občine. Pristojne oblasti naj dovolijo ▼ LJubljani samo še eno pogrebno podjetje z neomejeno koncesijo, o i boste videli kdo bo odplačeval Zale. Prepričani smo. da mestni pogrebni »vod gotovo ne. četudi je pridobitno podjetje, ker bi mu najbrže, še za nJe-jrove tekoče stroške primanjkovalo. Popravilo in vzdrževanie Zal pri njihovi komplicirani gradnji in luksuzni opremi pa tudi ne bo malenkostno. Zato bo tvorilo posebno poglavje zase in preceišnjo vsoto, ki io bo treba votirati vsako leto v ta namen, kajti že sedaj, ko je šele začetek, pa se že kaže na arkadah, da bo postala iz »večne beline« najbrž večna črnina in to na notranjem vencu, ki ni izpostavljen dežju. Zagovorniki Zal kal radi poudariaio čut pietete do umrlih, češ. da so v tem pogledu kar na moč vzorne in do popolnosti dovršene. Toda temu ni tako. ker že površni opazovalec takoj vidi, da so posamezne kapelice (boljše rečeno — celice —) v večini primerov mnogo pretesne za namen, ki mu naj služijo. Ce pokojnik dobi samo dva venca, še nekako gre. če pa jih dobi več. recimo deset ali dvanajst, nastane oa veliko vprašanje, kam z njimi? Treba jih ie ali odkloniti ali pa namestiti zunaj kapelice, po tleh, na solncu. dežiu ali po snegu, kar bi bilo v vsakem pogl~du nemogoče in do skrajnosti neokusno, ker bi bil s tem čut pietete grobo žalien. Kako naj prebijejo svojci pok jnika. zlasti če jih je več. z njim v družbi zadnie ure in se poslove od njega, ko oa ni prostora v kapelici niti za vse vence? Ne samo Slovenci, temveč tudi drugi narodi imajo navado, da pri mrliču čujemo ponoči, vsaj ožji sorodniki, kar ie tudi po mnenju nekaterih zelo lepa navada. Toda na Zal'h ie to popolnoma nemogoče ker ni toliko prostora, ni zakurjeno, ni v kapelici nobenega sedeža, sledniič pa jih tudi ponoči zaklepajo, da ostane pokojnik sam kak'r v ječi Zato le noč prebiti pri njem popolnoma nemogoče, pa če nam ie Še tako ljub in drag. Torei o kakem pietetnem čutu ne moremo govoriti. Slednjič nai cenenim še to. da sedanji funkcionarji mestnega pogrebnega zavoda in njihovi tovariši že skoro pet let pri vsaki priliki napadajo svoie prednike pri pogrebnem zavodu ter jim očitajo, da so slabo gospodarili. Po njihovem mnenju se tudi zaradi prejšnjega slabega gospodarstva sedai ne morejo pogrebi r oceniti več kakor za 10%. Vedite, gospodje, četudi bi bilo to res. da ni prav nič lepo. napadati in metati očitke na mrtve, ki se ne moreio braniti. Ali je morda tudi to čut pietete do umrlih? PRAKTIČEN MOZ — Srebrno lisico hočeš ženica? Pomisli srček, zima je že na pragu in gotovo boš hotela imeti tudi kožuh, knmaj pa prestopiva prag novega leta, bo na pragu pomlad, za njo pa takoj poletje. Veš kaj. namesto te nepotrebne srebrne lisice ti kupim kar takoj lepo kopalno obleko. Dečji dom v Metliki dograjen Metlika, 8. novembra Komaj dva mesca sta pretekla, odkar je bil posvečen temelj bodočemu dečjemu domu kraljice Marije v Metliki in je biia ob navzočnosti kraljevega zastopnika gosp. podpolkovnika Iv. sarnbeka svečano vzidana spominska listina v temelje stavbe. V okras starodavni Metliki je na tem mestu dograjena lepa stavba, ki bo koristna ustanova za očuvanje narodovega zaklada — naše dece. Metlika se ne more ponašati s številnimi novimi stavbami, ker je v tem pogledu napredek počasen, zato pa taksna razveseljiva izjema zasluži tem večjo pozornost. S stavbnimi deli so pričeli v začetku meseca septembra in računali so, da bo stavba še v tem letu pod streho ter znotraj Izdelana, popolnoma dogotovljena pa spomladi prihodnjega leta, ko naj bi bila izročena tudi svojemu namenu. Delo se je sicer te malo zavleklo zaradi težav pri dobavi opeke, vendar pa je stavbenik gosp. Avguštin Okroglič podvzel vse, da se stavba dogotovi in pokrije. Danes stoji že pokrita ponosno poleg Sokolske ga doma, De- ci bo dom nudil vse udobje v sobah in v vseh drugih prostoriji. Velik del stavbe bodo zavzele spalnice, ki leže na južni strani in bodo nudUe za približno 200 otrok prostora. Precejšen prostor bodo zavzeli nad 12 m dolgi in več ko štiri metre airokl hodniki, ki bodo istočasno služili za jedilnice. Notranjost bo urejena tako, da pride v klet kopalnica z osmimi prhami z mrzlo in toplo vodo, slačilnica, stanovanje za oskrbnika ter zaklonišče pred letalskimi napadi V pritličju bodo hodnik, dve spalnici, kaihinja. shramba, garderoba ln soba za. prefekta. Ob stopnišču pritličja po pred-sobje s hodnikom in štiri stranišča, veliki hodnik pa bo zaprt od stopnišča z nihalnimi vrati. V prvem nadstropju bodo razen dveh spalnic še bolniška soba, lekarna, pisarna, čakalnica in drugi enaki prostori kakor v pritličju, v podstrešju pa tudi dve sobi za razne potrebe. Vsi prostori bodo okusno, udobno in praktično urejeni, tako da se bo deca povsod počutila srečno in zadovoljno. Želimo Ie, da bi stavba čimprej lahko služila svojemu namenu. Rakočevicev »črnogorski Promete]« Prva Študija o filozofski misli Petroviča Njegoša, pr op a ga tor j a viteškega življenja Ljubljana, 9. novembra Nič lažjega ni za kolikor toliko spretnega proučevalca ko prikazovanje filozofskih, estetskih, etičnih, socialnih elementov filozofa, ki je svojo filozofijo konstruiral bolj ali manj posrečeno v svoji delovni sobi, nič težjega pa ni ko tako prikazovan je" filozof a, ki je bil filozof po božji volji in je svojo filozofijo izpovedal na primer v pesmih ali v prozi med obravnavanjem stvari, ki navidezno nimajo s čisto filozofijo nobenega opravka. Tak nekatedr-ski velik filozof je bil potomec črnogorske vladarske rodbine Petrovičev Peter II., Njegoš, zadnji teokratski vladar črne gore, ki se je rodil leta 1811 ali 1813 in je umrl na Cetinju leta 1851. Filozofa Njegoša je v svoji knjigi »Crnogorski Prometej« obdelal g. Milan Rako-čevič. diplomiran filozof in novinar, ki že več let prebiva v Ljubljani ln je svoje filozofske študije dokončal na ljubljanski fakulteti. Naši javnosti je avtorjevo ime dobro znano, saj je tovariš Rakočevič med onimi inteligenti, ki so prišli k nam z juga, se z ljubeznijo poglobili v slovensko kulturo in začeli prikazovati svojim rojakom naše kulturne vrednote, opravljajoč tako pionirsko delo kaj vrednega zbliževanja bratskih narodov, ki jim je usoda namenila, živeti v isti državi ter čuvati težko pridobljeno svobodo ter graditi lepšo bodočnost. Rakočevicev »črnogorski Prometej« je prva temeljita študija o Njegošu kot filozofu, prvi prikaz Njegoševe spoznavne teorije, estetike in etike. Samo temeljit poznavalec Njegoševega pesniškega dela je mogel tako globoko dojeti Njegoševo filozofsko misel. Pa ne samo temeljit poznavalec, tudi kongenialen mislec in ustvarjalec je bil potreben za to delo. Po sodobni metodi je Milan Rakočevič posvetil v vse skrivnosti Njegoševega duhovnega snovanja. Nad 200 strani obsega študija, v kateri so navedeni odstavki vseh Njegoševih del, ki služijo avtorju za doku-mentariČno gradivo pri končnih sklepih o bistvu Njegoševe filozofije. Studija pa zaradi tega ni suhoparno naštevanje in razčlenjevanje, temveč je pisana z ognjem, ki plamti kakor plemenita strast v avtorjevem srcu, pisana je z ljubeznijo, s filozofskim e rosom, s pomočjo katerega je uspelo avtorju doumeti duhovno radost in duhovne muke ustvarjalca in spoznavalca, kakor je bil Njegoš. V tem okviru in na tem mestu ni mogoče pokazati, kako težavno delo je Rakočevič opravil in kako odlično ga je opravit Za to bi bila potrebna že cela študija o njegovi študiji. Duhovni lik filozofa Njegoša čitatelj doživi in spozna ter ga vzljubi se še večjo ljubeznijo, kakor ga je ljubil dotlej. Prikazane so notranje borbe Njegoševe, njegovo metafizično gledanje, odnos do stvarnega življenja, odnos do človeka, njegov etični imperativ in njegovo pojmovanje nadosebnega smotra življenja. Čitatelj podoživlja usodo genialnega človeka, ki je razpet na lastnem križu želje po odkrivanju vseh skrivnosti sveta in življenja, ki trpi prometejsko bolest, ker hoče razrešiti vse uganke sveta in življenja. Najvažnejši izsledek Rakočevičeve študije je pa brez dvoma konstruktivnost in samobitnost Njegoševe filozofije. Jasno je pokazano, zakaj se Njegoša ne more vzpo-rejati s tujimi filozofi, ki so bili pesimisti ali optimisti ter je zaradi tega njih filozofija v učencih ubijala voljo do življenja. Danes vemo, da ni dosti prida filozofija, ki ni duhovnemu človeku kakor vsakdanji kruh, temveč mu uniči ustvarjalne sile. Njegoš ni bil pesimist in tudi ne optimist, bil je po R^kočevićevi definiciji praktičen idealist, ki je videl smisel življenja v žrtvovanju za visoke narodne in državne ter človečanake cilje. Njegoš je bil propagator viteškega življenja, viteškega humanizma, čojstva, kar je kvintesenca črnogorske narodne etike in ki mora postati etika nas vseh, ako hočemo kulturno živeti in se kot svoboden narod ohraniti. Nemški slavist dr. Gezemann ni našel nemške besede za to Črnogorsko besedo in jo je prevedel z latinskim terminom »Humanitas heroica«. Mlada generacija, ki si gradi svetovni nazor in mrzlično išče odgovorov na zagonetna vprašanja sveta in življenja, naj se loti študija Rakočevičevega »Črnogorskega Prometeja«. Sleherni izobraženec, ki mu je kaj do kulturnih vrednot, naj preštudira študijo, ki je jasna priča o kulturo-tvornih silah, ki so vzklile na naših tleh. Avtor se je z njo uvrstil med naše najboljše poznavalce in tolmače narodnih kulturnih tvorcev. —nek. Obrtniški koledarček Izdaja ga OD že 29 let Kot drugi stanovi tako ima tudi obrtnik svoj stanovski koledar. To dejstvo izpričuje in narekuje vsakemu zavednemu obrtniku, da ne sme pri izbiri koledarja odlagati z nakupom svojega »Obrtniškega koledarja«. Koledar zaznamuje letos 29 letnico izhajanja ter prinaSa obrtništvu vsestransko izpopolnjeno vsebino- Letošnji koledar pa prinaša poleg praktičnih nasvetov tudi vse najvažnejše, kar mora obrtnik vedeti o davkih. Zato so izdelane posebne davčne tabele za davek na pridobnino z vsemi do-kladami, za obrtnike, ld plačujejo davek po oceni davčnega odbora, kakor tudi za pavšal iste. S tem bo omogočeno, da si bo vsak posameznik lahko kontroliral pravilnost plačilnih nalogov davčnih uprav z našimi tabelarni. V koledarju pa najdete poleg tega Se vzorce raznih pritožb in vlog, ki so v zvezi z nepravilno odmerjenim davkom. Tako izpopolnjen koledarček s tako bogato vsebino do sedaj pri nas še ni izšel. Zato svetujemo obrtnikom, da si koledarček letos nabavijo, ker jim bo služil v pravem pomenu besede kot nepogrešljiv priročnik in svetovalec. Uprava Obrtniškega koledarja pa razpisuje za svoje redne plačnike tudi nagradno žrebanje. Izžrebanih bo 10 zlatih nalivnih peres v vrednosti komad po 180 din. Pogoje žrebanja pa boste našli v koledarčku. Uprava Obrtniškega koledarja je bila letos prisiljena ceno koledarčku malenkostno zvišati, zaradi podražitve tiska in papirja. Cena koledarčku je din 15, s poštnino vred, zato prosimo cenjene naročnike, da, to upoštevajo. Naročila naslavljajte na naslov: Obrtniško društvo, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Iz Poli če n — Poroka ob spremshm moiorizirtrrte čete. Te dni so imeli v Poličanah poroko s spremstvom, kakršnega Poljčane sc niso doživele. Poročila sta se občinski delovodja in tajnik tukajšnje gasilske čete g. Janez Mesaric in gdč. Poldka Gašparičeva. V cerkev so ju spremljali 4 avtomobili z gasiH-skim avtom in uniformiranim' gasilci s štirimi motocikli ob vsaki strani kot špalir. Pred vstopom v cerkev so jima gasilci napravili špalir. Mladima porcčencenia, ki sta več let sodelovala tudi kot načelnik in načelnica tukajšnjega Sokola m sta tudi sedaj aktivna odbornika tukajšnjega Sokola, iskreno čestitamo! — Odlikovanje. Z redom srv Save V. stopnje je bil odlikovan tukajšnji župan in predsednik krajevnega šolskega sveta g. Anton Detiček. Odlikovanje mu je ob navzočnosti celokupnega občinskefa odbora izročil g. sreski načelnik, čest tamo! Inserirafte v „S1. Narodu 44 t O D.: Stctak K vojaškemu intendantu Sapogovu je prišel mladenič vsakdanjega, toda simpatičnega obraza v ruski jopici in ruskih skornjih. Cim ga je Sapogov zagledal se je razveselil. — Aha, Petrov — in pomel si je roke. — Pozdravijen, prijatelj Petrov, — je odgovoril na njegov nizki poklon. — Kako se kaj počutiš v In kaj mi prinašat; fant? Petrov se je še enkrat poklonil, potem je pa pomolil Sapogovu zapečateno kuverto. — Od Nila Pavloviča — je dejal spoštljivo. — Aha. že dobro. Povej, da se priporočam Nilu Pavloviču in da bo vse v redu . . IN a svidenje, prijatelj iJeuov. Ko so se za Petrovim zaprla vrata, je Sapogov previdno raztrgal kuverto in pogledal kaj je v nji. _ Mavričen — je ugotovil zadovoljno, ko je zagledal mavrične barve bankovca za sto rubljev Toda takoj se mu je zmračil obraz in zamrmral je: Lahko bi dal tudi več, cigan. — No, vrag ga vzemi, dal bo šel - Sloveči advokat Tarabumbikov je govoril svojemu klijentu: — Ne morem tajiti, gospod Sapogov, da stoji vaša stvar dokaj slabo ... Revizijska komisija vam je pošteno podkurila. Vse govori proti vam ... tako da ne vem ... — Ali je res tako hudo? — se je popraskal Sapogov za ušesi. — Hm, kaj hoče- ' mo... Sicer pa imam zveze, vse še ni iz-I gubljeno. Da bi me le porota oprostila, vse j drugo se bo že dalo urediti... i — Tako? — je zategnil advokat — To : je pa nekaj drugega. Poroto znam dobro obračati, imam jo v mezincu, — in pokazal je Sapogovu stisnjeno pest — Torej lahko upam? — je vzdihnil Sapogov že nekoliko potolažen. — Seveda, če uredite zadevo z revizijsko komisijo in še s kom drugim ... Sapogov je vstal, oblekel plašč, vzel iz denarnice bankovec za sto rubljev in ga položil na mizo. — Za aro! — je vzdihnil. Sam pri sebi je pa pomislil: Niti segrel se ni pri meni ! revček. Domov grede je pa razmišljal, koliko bo še treba temu vražjemu Tarabum-bikovu doplačati in kako težak je njegov položaj ... Potlej mi pa še očitajo, da kradem in sprejemam podkupnino... Toda za koga kradem prav za prav? Za advokata. Zdaj bi moral tudi intendant v prvi vrsti delati za ču*,\ . kata. Eh, težko je na i etu. te?.ko . .. l Pozno zvečer je sedel Tarabumbikov v posebni sobici slovečega nočnega lokala Mauretanie in držal na kolenih drobno črnolasko, ognjevito Španko, ki so jo pa v zabavišču vsi klicali Maša, deloma iz ro-doljubja, deloma pa zato, ker se je biia čudovito hitro naučila ruščine, čeprav jo • je strašno lomila. Toda vprav to je bilo \ Tarabunibikovu všeč. i ! — Ti plešasti, dušica stari, — se je he-hetala Maša in ga neusmiljeno vlekla za redke, že sive lase. Tarabumbikov je nejevoljno potisnil okroglo Mašino ročico od sebe in takoj mu je skočila iz naročja ter nadaljevala brezskrbno: — Jaz vedeti, da ti nima rad, če pravi, dušica stari ... Daj Se šampanjca. j Na mizi so stale že tri n razne steklenice, j prt je bil ves namočen z vinom, kajti Maša ga je bolj razlivala nego pila, toda Ta-rabumbikova je to zabavalo. Zasmejal se je: — No, kakor vidim, delaš pošteno za svojega gospodarja ... — Oh. ti hudobni, stari in lakomni dušica, — se je našobila Masa. — No, nikar se ne jezi, — jo je tolažil advokat — Pripoveduj mi raje tisto pravljico o Ivanu-duraku in požuri se, saj veš, 1 kake rad poslušam tvoje brbljanje... ' Maša je jela pripovedovati, toda to pot se ji je jezik res že zapletal od utruje- • nosti in vina. Zato je kmalu nehala. Obrnila je nadležnemu gostu hrbet in dejala samo ponosno: — Ne bom ln ne bom! španski jezik, boljši jezik. — Zleknila se je v naslanjač ; in zadremala. ; — Glej jo gl°j, razuzdanka, pa je ven-! dar tak oponosna na svojo špansko do-1 movino, je pomislil Tarabumbikov. Domov se je vrnil šele proti jutru. Pred odhodom je vzel iz denarnice bankovec za sto rubljev, ki ga je dobil od Sapogova in rahlo ga je potisnil pod blazinico speče Maše. Nil Pavlovič Stojerosov, lastnik nočnega zabavišča Mauretanie, ki je pii Lem na Levo roko dobavljal vojski tudi konzerve in moko, je pred poldnem preštel izkupiček v blagajni. Sprejemal je denar za prejšnji večer in za noč. — Koliko si dobila od advokata? — je vprašal »Španko« Mašo. — Sto rubljev. Evo jih. — Ali ne lažeš? Ali me nisi že zopet okradla? Tarambumbikov ti je moral dati več. — Oči naj mi izteko če je dal več. Naj i se ne ganem zdrava s tega mesta. In Maša j se je takoj nakremžila in si zakrila oči z j robcem — No, le nikar se ne cmeri, Elageja, saj ti verjamem. Vidim, da si mnogo prizade- j vaš. Štiri šampanjce je imel, plačal jih je t pa pet — je dejal Stojerosov prijazno. j — Krivico mi delate — je dejala Maša z jokavim glasom. — Vi mislite, da lahko I ravnate z menoj tako, ker ste me pripeljali iz ruske vasi in napravili iz mene Span-1 ko... I — No, dovolj je tega, solz nimam rad. Evo, tu je tvoj delež. Pet in dvajset rubljev in nadaljuj svoje prizadevanje Po Mašinem odhodu je Stojerosov za-klical: Petrov! Vstopil je nam že znani simpatični mladenič v ruski jopici in v škornjih. — Izvolite Nil Pavlovič. — Kdo je zdaj na mestu Sapogova? — Od danes Ivan Stepanovič-Sipelev. -— Pošten človek? — Zelo pošten, Nil Pavlovič. Tudi za deset rubljev bo hvaležen. — Dobro, odnesi mu tole. — Vzel je iz mize bankovec, ki ga mu je bila pravkar izročila Maša, ga spravil v kuverto in jo skrbno zapečatil. Potem jo je pa pomolil Petrovu. i — 2e hitim. — je dejal Petrov spoštlji- | .o. Nizko se jc pilklonil in izginil. iniiiiimmiimmimiiiiiimimiriimimmiiiMiiM' Pernice Lzgotovim oa željo c&koj pc isotn perja. Razno PERJE, in PUH vednc v velik* » e O « r aa razpolago SEVER RUDOLF — Marijin trg 2 GOSPODINJE sveža štajerska jajca Vam nudi po konkurenčnih cenah trgovina CUCEK, Sv. Petra c. 13. 2546 RAzno Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek din Za zimo se preskrbite s okusnim dolenjskim belim Krompirjem trpežnimi jabolki do zmernih cer ni pri Trg posL Kmetijske družbe Novi trg 3 60 l'Ali L.M1.A.NJL ažuruanje, vezenje zaves, perila, monogramov, gun.bnic. — VeUka zaloga perja po 7.— din. »-Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. ™~* POHIŠTVO po naročilu oajceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: zorman Breg 14. 2564 Ljubljansko močvirje vsakdo pozna, če vanjga zabredeft, je noga mokra. Vk noge češ suhe Imet — fantič glej, da čevlje nar'di ti sam FRANCE TRUPEJ splošno čevljarstvo, Ljubljana Dolenjska cesta 7 2566 Poslužite se malih oglasov v »Slov i ?rodu« ki so n a i c ♦• r. v i š i 1 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14 TAPETNIŠTVO Habjan, Igriška ul. 10, vam aapravi ali popravi staro najceneje. 2434 PODELJUJEMO POSOJILA državnim, samoupravnim uradnikom, služiteljem ter njih upokojencem na dolgoročno mesečno odplačevanje pod ugodnimi pogoji. Vse informacije daje brezplačno nas zastopnik Mihael Kreč, Ljubljana, Tvr-ševa 33. 2556 KERAMIČNA DELAVNICA za peči v centru Beograda, obstoječa 56 let, s parcelo 540 m1 in stroji v popolnem obratu, se zaradi starosti lastnika ugodno proda. Stahel, Beograd, Niška 28 ali Maribor, Maistrova 15-1V 2557 ~ SMOKING za srednjo, vitko postavo, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogleda se v trgovini — Celovška c. 56. 2560 lMmm*uM.jiiiti(wauiUiiu*iuiuJOiituuu^ Trgovci! Dokler je še prilika, založite se s celimi OREHI IN MEDOM Dobite jih v M e d a r n i Ljubljana, Židovska ul. 6 "wrmT!Wii::nmmwri ■mM*jvrnmmmMMmmK*HMU* TRICiKEL nov, dobro izdelan, nosi 250 kg, 18 mesečna garancija, prodam za 2800.— din in moško kolo z lučjo za 490.— din. Mehanična delavnica Leopold Ambrož, izdelovanje triciklov — Ljubljana. Tvrševa 71. 2562 MU' Beseda 50 par Davek posebej Naimanjsl znesek 8.- din Trgovci! Dokler je še prelika, založite se s celimi orehi in međom Dobite jih v M E D A R N I Ljubljana, Židovska ul. 6 SLUŽBE Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znese H ». dlD BRIVSKI POMOČNIK išče stalno službo. Dober delavec, vojaščine prost, star 25 let. Nastopi lahko takoj. Ladislav Horvat, Čakovec, Tren kova Ul & 2545 s l v dali n s k a kapela potrebuje 2 učenki, mladi, lepe zunanjosti. Gostilna Zrinski — Čakovec 2558 postrežNIC a vešča kuhe, se sprejme za dopoldne v Siski. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Zanesljiva«:. 2555 «303(3» Beseda 50 par Davek posebej Naimanifit znesek H din OMLATENO RŽENO SLAMO vagonske pošiljke kupujem. — Ponudbe poslati na naslov: Peter Ljevaković, Upnik. 2544 REBRO ORAOF KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE L»J l blj a.na rvrseva v (paiaca notela »Slon« > VSAKOVRSTNO ZLATO oriljante in srebro kupuje pc najvišjih cenah A. B02IC — Ljubljana. Frančiškanska 3 49. L ZLATO vsakovrstno Kupuje ZLATAR B. RANGUS Itr. dvom' dobavitelj KRANJ Gostilna „PRI LEVU44 Gosposvetska 16 Nepovišane cene! Prvovrstna domača hrana. Danes domaČe krvavice ln pečenice. Vsak četrtek ln petek velika Izbira morskih rib: Odlična dalmatinska In domača vina: Vinska posebnost: »Crmnlčko« ln dubrovniški »Plavac«: 49 2560—56 Kot pero lahki čeveljčki za male otroeičke. Izdelani so iz klobnčevine Od številke 19 do 22 din 25.— Od številke 28 do 25.5 din 29.— 8222—48002 Trpežni čeveljčki za dečke iz močnega boksa, z neraztrgljivimi gumastimi podplati Od številke 27 do 30 din 19.— Od številke 30.5 do 34 din 59.— Od številke 34.5 do 39 din r,9.— 3605—66129 Moderni ženski čevlji iz telečjega boksa, okrašeni na nartu s krokodilsko kožo. K9 7252—57 Visoke otroške hišne copate iz klobnčevine z notran jiki ln usnjenimi podplati. 7225—44 Tople ženske hišne copate iz mehkega karirastega filca z usnjenimi podplati in filcanimi notranjiki. Otroške od številke 19 do 22 Otroške od številke 23 do 25.5 Ženske — — — — — — — - Moške — — — — — — — - din 39. din 45. din 59. din 79. 2625—64650 Udobni ln trpežni ženski čevlji Iz finega boksa, okrašeni z luknjicami, g čvrstimi usnjenimi podplati in petami. 3505—9552 Lahke ženske domače copate iz klobučevine, okrašene s pentljo in lahkimi usnjenimi podplati. Izdelujemo jih v rjavi in rdeči barvi 14$ 3962—64724 Udobni visoki čevlji za dečke iz čvrstega boksa z močnimi usnjenimi podplati in petami Od številke 27 do 30 din 99.— Od številke 30.5 do 34 din 129.— Od številke 34.5 do 39 din 149.— 4055—66111 Udobni in topli ženski čevlji iz usnja, kombinirani s suknom ln okrašeni s krimerom. Imajo usnjene podplate in nizke pete. J405—6540 Praktični ženski čevlji iz diftina, z okusnim okrasjem preko narta. 7117—42 Udobne hišne copate iz dubla. Gospodom po napornem delu za oddih doma zelo potrebne. 2405—66116 Lahki ženski čevlji iz boksa, okusno okrašeni na nartu, z usnjenimi podplati in pol visokimi petami. 9937—64726 Moški čevlji iz prešanega govejega usnja z usnjenimi podplati in usn lenimi petami. Izde-1 u jemo jih v črni in rjavi barvi. 2106—66149 Novi model iz ameriške kolekcije. Odprti čevlji z semiša, kombinirani z lakom. Izdelujemo h v črni in modri barvi 3939—64723 Elegantni moški čevlji iz finega rjavega boksa, z usnjenimi na rom šivanimi podplati in usnjenimi petami. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički dvoKoiesa frivauu stroji, prevozni tncikli pnevmatike. - Ceniki franko! TRIBUNA F- B. L. LfBfeffsttKfc, Kartovlfca 4 3 O v O .ti X •C > z O CA e > r o •j m JUUUUUULODULL^ Posteljno perje po din 10.—. kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 25.—. 35.—. 55.—. Belo in sivo gosje perie in puh dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! 1 ¥¥~ir irmnrv irif if t m i JO I 4 h ■ ■ ■ 1YT TT m | u mr inr j |m il!l!!!!l!;ilii]ili>ajiiiiiiiiii.i.uailil NAJLEPŠE CTIV0 > Broširana knjiga, din 10.-Vezana knjiga, din tb\— Haoljen. Kiabund pjotr- Rasputin {rna vojna Thompson £ff/f{Q Mmeneua Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFUBVA ULICA c le*:*. NAPODNA SKASNA L3UBL3ANA •CNArLJEVA 9 IZVRSUJi VSE VRSlt USKOVm PhhfrROSl E J A NAJFINEJŠE >\ ||4P, 4 Tuđi mladina me ljubi! adeča in spokana koža često zelo boli. Posebno nežna otroška koža Je zelo občutljiva. Zato si otroci tako radi namažejo z NTV>«30 lice in roke, predno gredo na ulico. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inneratni del lista Oton Chratof // Vsi v Ljubljani §ttrr. >57 vSLOVENSKI NAROD c, aobota, 9. novembra 1940. Stran 3 Vdova S znano dramsko umetnico Emmo Gramatioo, lepo Ia© Pol o in priznanim mojstrom moških vlog Ruggerom Ruggerijem. — Film na sijajen način obravnava odnose med snaho ter taščo in tastom in vprašanje, ali ima lepa mlada vdova pravico do ponovne možitve. Igra je podana tako življenjsko resnično, da bo za vsakogar doživetje, ki ga ne bo pozabil! KINO UNION Tel. 22-21 Istočasno prerivaj. Od krit ie spomenika krali u Aleksandru I. v L ublani Predstave danes ob 16.. 19. ln 21.15 uri. jutri v nedeljo pa ob 10.30 ljudska predstava po ■mlto^lh cenah ln ob 14.45, 17.. 19. ln 21.15 uri! Križanka ZKD za utrditev nacionalne moči Tudi jutrišnji občni zbor ZKD bo manifestacija kulturnih naprednih delavcev , ki nesebično služijo idealom domovinske ljube eni in državljanske zavesti Ljubljana. 9 novembra Jutri se bodo zbrali v Ljubljani delegati vseh številnih članic Zveze kulturnih društev iz vseh krajev S'ovenije. Kakor vsa leta. doslej, bo rudi jutrišnp občni zbor ZK.D mogočna mamfestat.;ja na*"»lne napore Sckotskega društva v Kamniku in S koiske-ga društva Ljrh'iana U. k» jc dogradilo krasen dom, kaL^rcga bo danes izročilo slovesno svojemu namenu. Ti in še mnogi drugi uspeh' nai vzpodbujajo na>o javnost, da bo v bodoče še bolj podpirala idealno m tvorno delo nesebičnih kulturnih delavcev. Omeniti je treba pri tem. da so danes nacionalne prosvetne organizacije odvisne žal sam< od plemenitosti posameznikov in zasebr.;h ustanov. Tem. ki so tudi v pretek!; poslovni dobi podpirali nacionalno delo ZKD gTe iskrena zahvala vse naše nacionalne javnosti. Odbor je delal v najlepš; sloei dasi je bilo delo zaradi raznih ovir dostikrat neprijetno in odgovorno. Naša nacionalna javnost se bo po poročilih odbornikov prepričala, da je ZKD zaključ'la poslovno dobo uspešno in da bo prav ln-» ocenila dela odbora. Delo in poročila o njem se bodo komu zdela skromna, ker ZKD ne istoveti manifestacijskih prireditev svojih števHnih članic z delom osrednjega društva, niti se ne poslužuje shodov ali taborov, o katerih bi se na občnem zboru na široko razgovorih in razpisali Poročila odbornikov ne obsegajo dela, ki ga opravljajo članice leto za letom po lastni pobudi, temveč se omejujejo na delo. ki se jc opravilo ie s pobudnim posegom centrale v posamezna društva. Zborovalci pa bodo imeli priliko slišati tudi o velikem nacionalnem delu ki sc ga opravile posamezne članice in to na podlagi statističnih podatkov. ZKD obsega teritom bivše ljubljanske oblasti. Na tem prostoru jj organiziranih 374 društev, od katerih je bna velika večina v stiku s centralo. Na novo so pristopila tri društva. Zaradi odredbe notranjega ministra so morale odpast vse večje prireditve od druge polovice maja daje Proslav »prosvetnega dne«, za kar je bil določen ves mesec maj, so mogla izvesti -»amo nekatera društva. Med najlepše prireditve moramo šte- ti prireditve Bralnega društva v Tržiču, Narodne čitalnice m Sokola v Kamniku. Sokola na Jesenicah, Sokoia na Vrhniki, Sokola in Jadranske stra/e v Pcdnartu, Sokola v Domžalah, Sokola v Gcriah pri Bledu in Sokola v Dolenjem Logatcu Dobra je bila zveza med članstvom in centralo, kljub temu da je bi'a možnost stika v letošnji poslovni dobi zarad' izrednih prilik zelo majhna. V okviru možnosti je centrala nudila vsem članicam potrebno podporo. Prepričan- smo. da o razmerje med članicami in osrednjim društvom ostalo še nadalje tako prisrčno. Veliko pažnjo je odbor posvečal večjim prireditvam in proslavam, na katere je poslal svoje zastopnike. Odseki so opravili svoje delo vestno, posebno pomembno prosvetno delo sta opravila propagandni in predavateljski odsek, ki sta skupno izvedla določen program. ZKD je priredila 102 predavanji, ki so bila vsa odlično obiskana. Podčrtati je treba veliko požrtvovalnost predavateljev, ki nudijo zvezi vso svojo podporo. Število predavanj, izbira in velik obisk so zgovoren dokaz o visoki kulturni ravni edinic zveze in njih voditeljev. Propagandni odsek se je v zelo neugodnem času lotil težke nalc-ge, to je poživitve okrožnih odborov. Številne prosvetne konference, katerih namen je bil poglobitev dela, so opravile prvo etapo pri delu za poživitev teh odborov. Po podatkih dramatskega, knjižničnega in tiskovnega odseka se bodo zborovalci lahko prepričali, kako zelo delavna so društva, ki so včlanjena v ZKD in kako neizčrpen vir moralnih sil je na braniku naše svobode in naše neodvisnosti. &2 vedno pomanjkanje bsaciiiske mešanice Tovarne Se vedno ne dajejo dovolj Špirita za mešanje z bencinom Ljubljana. 9 n vembra 2e prib'ižno 6 tednov v Ljubljani primanjkuje bencinske mešanice, kar seveda ne more ostati brez poledic za gospodarsko živi j en je. Dovoli velika škoda ie že zaradi zastoia v prometu z motornimi vozili, kajti večina avtomobilov7 ori naš še vedno uoorablia benersko mešanio kot pogonsko gorivo 2e večkrat smo doka o-vali. da je promet z motornimi vrzili v najtesnejši zvezi s številnimi gospodarskimi strokami, da ?a ne morrio več D Prešati trgovina. indi:str:^ in obrt Prav tako trpe te gosr>odarske stroVe. ker so pri~a-dete bodisi posredno ali neposredno zi-radi zastoja v trgovini z motornimi vozili, ker imajo mehanične delavnice čedalje mani dela. ker ie zelo zmanjšan zaslužek avtobusnih in prevozniških oodir»tii i+d Zaradi pcmanjkania goriva so pa prizadeta tudi mnotra industriiska in obrtna podjetja, ki uoorablia io bencin ko me"a-ir>o v svoiih obra'ih. To zlasti v teh časih ni malenkost, ko gosoodarsko žlvlienie ovira že toliko drugih neizogibnih težav. Ali ie poman ikanie benemske mešanice tudi nujno zlo? Nikakor ne: tudi ta primer je eden izmed tistih tako zmpolnih za nase gospodarske razmere, ki dopuščalo nekaterim posameznikom ribariti v kal^m Ves čas odkar liudie vprašujen p-> krivcih, slišiio eden in isti odgovor* ben<~;na je sicer dovoli premalo ie o* špirita za Izdelavo mešanice. Prod ia samega bencina ni dovoli ena. in rafmeriie ki imaio s*cer dovoli čist^sa bencina, čakaio. da jim tovarne pošliei^ Špirit Pre^ tedni ie centrala za špirit objavila po^-ni'o da so leto* tovarne šrriHta začela delati pozneje ker se ie zakasnila trudi kampanja ^lad-kom^ t'-»vam: niso d^biTe melase Razen te«ra ie bila, po tei izjavi. rud: la^i p-o-đntcHfa Ipifita manjša, ker ie bila slabša lerma koruze Napovedovali so oa. da bo na trgu kmalu dovoli noveea špirita. I Minilo je zopet več tednov, a bencin-.ke 1 mcišanice še vedno ni dovoli na trgu iz istesa razloga: ni dovoli 5pr ta. Trda s samim tem pojasnilom se ne moremo več zadovoljiti. Zakai ni še vedno sp:rita? Tovarne vendar zdai obratujejo s p lno paro. Kam gre špirit? Ce so naše tovarne špirita prejšnla leta lahko krile d mače potrebe, zakai jih ne moreio zdaj7 Poraba špirita za mešanje z bencinom je orav za prav majhna, sai je znano, d^ celotna porabo po?onske?a goriva v naš: državi ni velika. Naravnost smešno bi oa bilo trditi, da nimamo dovolj špirita za bencin ko mešanico, kolikor je porabimo sproti. Ljudje, ki dobro poznaio razmere, trde da naše tovarne producira jo do/o1 i špirita a da ffa raie prodajajo na zunanjih tr-žiščh. kjer jim ea bolje platio Te^a b; jim nihče ne zameril, če bi bile zae tovljene cVvoline količine *o;rita za najnujnejše domače potrebe. Takšne ma'omar-nosti posnoiarstvo ne more nanesti brez velike škode Kdo io bo o'ačal? Ti^ti. ki hočejo nekoliko več zaslužit s prodajo Špirita? Na trg prihajajo zelo male količine bencinske mešanice, a še tet?a bi-»ca vselej ne dobe najpotrebneiši Potrebno bi bilo strogo nadzorstvo nad Izdalo dovoMenJ. ki iih izdaja finančna oblast za neposredne nakupe bencinske mešanice pri grosfstih. Včasih dobe dovolienie za nakup bencinske mešanice liudie. ki ie pri nai^liši volji ne moreio sami porabiti, če io sn'oh porabljajo. To iim pa ne dela veMkih skrbi, kajti v času pomanjkanja pogonskega goriva, ki ie razen teea še naprodaj na nakaznice, ni težko prodati te dragocene tekočine. Zato se dogaja, da nekateri prodajajo bencinsko mešanico »nod roko* celo po 12 din liter, skoraj 5 din dražje neko zakonitost neprestanega naraščanja. Dva manjša nihaja smo opazili junija in avgusta na račun sezonske pocenitve živeža Mesečno poročilo socialno statistične revije Benka-Grada »Indeks« nam kaže. da so se življenski stroški povečali v letu dni za 45.26*/« Življenjski stroški se torej povečajo povprečno za 3.8% na me Ali naj rečemo, da smemo biti zadovoljni ker povečanje življenjskih stroškov oktobra ni doseglo tega povprečja? To bi bila kaj plehka tolažba, kajti moramo vedeti, da ljudje zdaj od meseca do meseca težje prenašajo draginjo, saj je lok že prenapet. Ce torej draginja Je narašča v teh časih, ko je ie marsikoga izčrpala pomeni tudi najmanjša podrairter neznosno poslabšanje. Po »Indeksu« so se življenjski stroški oktobra poveča H za 2.14%. Najznačilnejše je, da so se zdai življenjski stroški približali že skoraj povsem višini 1. 1929, ko so bili najvišji po vojni in tudi nekoliko višji kakor L 1914 pred začetkom svetovne vojne. Ce vzamemo za presojo sedanjih iiWjeoj- skih stro'kov leto 1914 (indeksna številka 100), sprevidimo. da mara zdaj delavska družina izdati za svojo preživljanje 3.35% več kakor pred vcino, kajti indeksna Številka zna:a 103.35 V primeri s cenami 1. 1929 pa zna:a zdaj indeksna številka 99.5 odstotka, to se pravi da so bili življenjski stroški prej "nji mesec sam< za pol odstotka nižji kakor v letu najvišjih cen. Septembra je zns^al eksistei čn; minimum delavske družine 2524 47 din. prejšnji mesec pa 2578.09. Lani oktobra so znašali mi-I nima-ni življenjski stroški 1842 33 din. Le-; tos oktobra so bili življenjski stroški za . 39.98% višji kakor pred letom Pred 'letom I smo torej še živeli v zlatih časih, čeprav j nismo nič manj toži P nad draginjo kakor zdaj. V primeri z letoma 1914 in 1929 je zdaj stanovanjska najemmna zel< nizka čemur je treba pripisovati, da skupai življenjski j stroški znatno ne presegajo višine v teh le-I tih. Zdaj so izdatki za stanovan:e še vedno 1 za 9.95% nižji kakor L 1914 in celo za 29.02 odstotka kakor I. 1929 Toda obleka in obutev sta dražji za 33 07% kakor l. 1914, za 2.05% kakor 1 1929 in ce^o za 67 33% kakor lani avgusta. Hrana je za 6.13% cenejša kakor L 1914. *a 13.939:- dražja kakor \. 1929 in za 56.27% kakor lam avgusta. Stroški za kurjavo in razsvetljavo so za 11.97% večji kakor 1. 1914, za 19 83% nižji kakor L 1929 in za 16.36% večji kakor lani avgusta. Po »Indeksu« se izdatki za kurjavo in razsvetljavo oktobra niso povečali, to se pravi, cene so osta'c nespremenjene. Po teh številkah torej sprevidimo, da sta se v primeri s cenam. I. 1914 in lani avgusta najbolj podražila obleka in obutev, v primeri s cenami I. 1929 pa ie najdražji živež, ki se je tudi prejšnji mesec najbolj podražil. Mojster Japel Ljubljana, 9. novembra Samo preprosti mizarski mojster Je, a lahko rečemo, da ima mnogo već prijateljev kakor rnarsflcateri minister; s poštenostjo ln marljivostjo solidnega, ljubljanskega, obrtnika, z delom svojih rok v pravem pomenu besede si je pridobil spoštovanje med meSčani. Mojster Karol Japel •e je rodil pred 75 leti v Blagovici in prijatelji so se ga. spomnili ob njegovem tihem jubileju ter mu ob tej priliki čestitajo. Vse mojstrovo življenje je delavnik in bo zdaj, v tako lepi starosti, je dan za dnem v svoji delavnici na zabjaku od jutra do večera pri delu. Kakor posten, je ostal vedno tudi reven; dela brez pomočnika in vajenca. Skromno se preživlja z življenjsko tovarislco Tončko ki letos obhaja svojo 70ietnioo in ki mu je pomagaia kot vzorna mati vzgojiti ter vzrediti kopico otrok: enajst se jih % rodilo, živi so pa se trije sinovi ki dve hčeri, vsi preskrbljeni. En sin je ostal na bojišču. — Mojster Japel se je izučil pri podjetju Petrinu v Hrenovi ulici. Pri tem podjetju, ki je medtem trikrat menjalo svoje lastnike, je detel celo 37 let. V svoji delavnici pa dete, se 20 let Da, nad pol stoletja samega dete te mnogo, mnogo skrbi! Toda kljub temu ali morda prav zaradi tega je mojster ie povsem zdrav ter čil. Nikdar ni bil bolan zato pa tudi smemo upati, da bosta z ženo zdrava in zadovoljna doča-basnjo zlato poroko* kralj, 24. zločinec, 27. vrata pesnitve, 30. posoda, 31. oziral ni zaimek, 33. japonska narodna družabna igra 34. krajevni prislov. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: i. Zlin, 4. kolo 7. Nimes. 9. as, 11. Sar, 12. He (helij), 13. tam, 15. Beg, 16. Omiš, 18. para, 19. Orinoko, 20. obad, 21. Leda, 23. Don,' 25. rob, 26. r r, 27. ser, 29. tu, 30. titan, 32. neon 33. kava. Navpično: i. zlato, 2. in, 3. Nis, 4. ker, 5. os, 6. ornega, 8. maj, 10. Samobor_ 12. Heroiot, 14. Miran, 15. baker, 17. Š3k£ 18. pol, 20. Odrin. 22. abuna, 24. pet 27. sin, 28. rak, 30. to, 31. na. Tatvine Pomen besed Vodoravno; i. loOilo, 4. povelje, 7. višji muslimanski duhovnik, 9. moško ime, 11. ruska reka, 13. vrsta pesnitve, 14. višji državni funkcionar, 16. prealog, 17. vojaška edini ca, 19. mo£ko ime, 21. odpadnik. 22. grška boginja, 23. poglavar arabskih plemen. 25. latinski veznik, 26. kemična prvina, 28. ženska v katero se je zaljubil Zevs in jo spremenil v kravo. 29. huda bolezen, 31. del strehe, 32. žensko ime, 35. bajeslovna ustanoviteljica Kartage, 36. obrtnik. Navpično: 1. istrsko mesto, 2. gora na Primorskem, 3. kem. znak za prvino, 4. pamet, 5. posoda, 6. grški modrijan, 8. števnik, 10. vrsta gledališke igre, 12. istrsko letovišče, 14. jugoslovenska pokrajina 15. afriška reka, 18. veznik, 20. oblika osebnega zaimka, 22. okrutni judovski Radeče. 7. novembra Celo poljski pridelki na nji\-ah niso varni pred tatovi, o tem se je prepričal g. -Medvešćek., ki je pustil koruzo deJj časa na njivi v nadi. da mu bo bolj doczonela. K? je pa priše1 pred dnevi na svojo njivo, je zakmi tam dobro znanega možakarja, ko si je ravno oprtal zvrhan koš koruze. Ker možakar nI nujno potreben tako sa-mo\x>ljno pridobljene podpore in da se izogne morebitnemu sodnemu postopku, je radevolje pristal na zahtevo oškodovanca, da mu plača po 5 din za vsak manjkajoči koruzni strok na njivi. Tako je ta reč zaenkrat likvidirana. Bolj zamotana zadeva pa je tatvina katero je zagrešil sedemletni rejenček posestnika Srečka Zalarja na Goreljcah. Mali nepridiprav je ukradel bližnjim sosedom okrog 200 din. svojemu redniku pa skoraj celih 800 din. Kako je mali pokvarjenec zapravil skoraj cel tisočak, se ne ve. Zato se širijo govorice, da je bil deček le orodje neke starejše osebe. Koliko te govorice odgovarjajo resnici, bodo skušali dognati naši orožniki ki se zanimajo za to zadevo. Vtisi z izleta na Ljubnik Shojena pot proti vrhu kaže, da je ta hrib dobro Ljubljana 9. novembra. Ker je imel dopoldanski brzi vlak znatno zamudo, tudi ni bilo pred kolodvorom na Trati nobenega voza da bi se peljali do mesta, temveč smo jo ubrali po široki, precej uglajeni cesti, kjer prede slaba pešcem, ki se morajo umikati vozovom v blato. Tu se zopet pokaže velika pomanjkljivost, da se pri ureditvi ceste ni nič na to oziralo. Koča na Ljubniku Dan je bil meglen, le sever in barometer sta kazala, da se bo vreme izboljšalo, in tako smo tvegali ta nedeljski izlet. »Slovenski Narod« je priobčil oni dan lep dopis, kako se razširja in lepša škof ja Loka. Spomnil sem se na čase, ko sem pred mnogimi leti v kulturnem delu obiskoval to prijazno mesto. Zato mi je prav prišlo vabilo na ta izlet. Odkar je planinski dom na I Ljubniku, nisem bil gori, ter me je tudi ' radovednost vlekla na gore. Kolodvor na Trati je olepšan. Na cesti živahen promet in ob nji opaziš mnogo novih stavb, vse tako, kakor je napove^sl »Slovenski Narod«. Dostop do kapucinske cerkve je lepo urejen. Seveda se pot za nunskim zidom skozi Vincarje ni spremenila, še manj pa steza, ki di navkreber proti našemu cilju. Preskočiti je bilo treba po deževju narasle potoke. Megla Jo zakrivala okolico. Drevje polomljen', od zadnjega zgodnjega snega Je na več mestih ležalo preko poti. Malo nad vasjo smo bili iz megle. Posijalo je sonce in o-lprl se nam Je lep razgled na Storžič in na Kamniške planine, proti jugovzhodu pa na dolomite. Prijazne cerkvice pri Sv. Andreju in Ož-boltu so pozdravljale v daljavi. Shojena pot proti vrhu kaže, da je Ljubnik dobro obiskan in da je tudi dostop v dobri oskrbi. Burja je bila, ko smo prišli do koče. Tembolj se nam je prilegla topla gostilniška soba in dobra postrežba. S terase in proti zahodu je bil krasen pogled na Triglav in njegove sosede. Vrnili smo se po isti poti in prišli pod starim gradom v dolino. Valvasor omenja, da je bil tu nekoč sedež mogočnih loških gospodov ter da je bil grad že o njegovem času zapuščen in je razpadal. »Divjo loko« imenuje te razvaline in samotno okolico. Mrak je že bil. ko smo prišli v mesto. Ulice so bile razsvetljene. Peš, kakor dopoldne, smo jo mahnili na Trato, kjer smo v restavraciji pred kolodvorom v prijetni družbi domačinov prebili čas do odhoda vlaka. Primer modernega lokala v Ljubljani Pred glavno poŠto dobimo pravo trgovsko palačo LJubljana, 9. novembra. Trgovski lokali so se v Ljubljani v zadnjem desetletju naglo modernizirali, ne le, da se je lepo razvijalo aranžerstvo, temveč tudi v tehničnem pogledu. Tudi mlajša generacija se dobro spominja, da je bilo v Ljubljani še celo po vojni dolgo zelo malo večjih in moderno urejenih trgovskih lokalov. Svetle, prostorne trgovine z moderno opremo, skratka, velemestne trgovine, pri nas dolgo nismo poznali. Sele zadnja leta so se začela uveljavljati načela sodobne arhitekture tudi v naših trgovskih hišah. V zadnjem desetletju je bilo sezidanih v našem mestu mnogo hiš s številnimi poslovnimi lokali in trgovine so se začele seliti iz starih hiš v nove Kjer so pa že ostale v starih lokalih, ki so bih po večini pretesni in zlasti premračni in prenizki, so jih začeli prezidavaU. Kljub temu še zdaj ni v Ljubljani mnogo res velemestnih trgovin tudi po svoji zunanjosti. Večina trgovin, tudi najmodernejših, ima še vedno izložbena okna starega sloga, ker pač sama konstrukcija poslopja ne dovoljuje, da bi namesto obodnega, nosilnega zidu stopila v vsej dolžini steklena stena Moderna tr**wtna v pritličju je odprta vsa očem kupcev, da nikjer ne opaziš niti stebra, ki nosi zidov-je in strop nad njo, kakor da je arhitektu posrečilo premagati težnost Primer taksnega trgovskega. lokala se nam bo kmalu pokazal sredi Ljubljane; pred glavno pošto se lušči izza razvalin nizke hiše preteklega stoletja prava trgovska palača, zidana res smotrno ter svojemu namenu ustrezajoče. Gradivo in slog izdajata na prvi pogled značilno moderno arhitekturo, ki stremi predvsem po smotrnosti in doseza lepotne uičnke z gladkimi ploskvami, ravnimi črtami in svetlimi oarvami. Trgovina Bate na vogalu Aleksandrove ceste in Selenburgove ulice bo odprta v soboto 16. t m. Pojutrišnjem bodo delavci začeli podirati zadnji ostanek stare hiše ob Bonačevi trgovini in čez te^en om oo vsa čelna stran ob Selenburgovi ulici prosta in urejena Dotlej, torej teden dni, bo trgovina tvrdke Bata počivala. Vselili se bodo v dokončno urejen velik ogelni lokal v novem poslopju in odprli trgovino, ko ne bo ob nji več nobenega sledu stare hiše. Lokal je zdaj v glavnem že urejen. Najbrž je eden največjih, če ne največji v Ljubljani K njemu je priključenega še del prvega nadstropja. Pripravljeni so pa tudi že na otvoritev drugi lokali v pritličju, ki so sicer znatno manjši, a prav tako moderno urejeni po svoji zunanjosti in opremi Ob Selenburgovi ulici bo lekarna, v kotu ob Bonačevi trgovini pa bo po široki, z izložbami okrašeni pasaži izhod iz novega kinematografa Pasaža je tudi ob trgovini Roj ine na Aleksandrovi cesti, ki bo delno služila tudi za kinematografsko čakalnico. Na levi ob njih bosta še dve trgovini, prodajalna slaščic in parfumeri ja. Stran 4 »SLOVENSKI ft A ROD <, sobota, novembra 1940. «ter. 257 Ponosna postojanka vrh Pohorja Ob prvi obletnici sokolskega planinskega dona na Pohorju Maribor, 9. novembra V nedeljo 12. novembra 1939 je bi velik praznik za naše zeleno Pohorje Bil je krasen sončn- dan, kakršnega Pohorci že dolgo niso pomnili v tako poznem jesenskem času. Zgodaj zjutraj je oživelo v pohorskih gozdovih Sokoli so hiteli k otvoritvi prvega sokolskega planinskega doma. li Hoč preko pohorske avtomobilske ceste, iz Maribora preko Sv. Bolfenka, iz Ruš preko GLažute in po vseh možnih dostopih SO se zgrinjali k novemu sokolskemu gnezdu, ki kraljuje v višini 1100 m sredi sončnih pohorskih gozdov. Fanfare sokolskega jezdnega odseka so za on le, pevci so zapeli, planinci so zavriskali — v pozdrav ponosni stavbi, ki je vsa nova in sveža pozdravljala goste kakor nevesta na poročni dan. Kakor da se je narava sama veselila dovršenega dela: živo pestre jesenske barve pohorskih gozdov, vedro sinje nebo in prijazno sonce so v veličastvenem okviru obdajali nov sokolski planmski dom. ki je otvarjal svoja vrata sokolski mladini v veselje, razvedrilo in telesno okrepitev sokol-stvu na naši severni meji v ponos in v vzpodbudo. Z otvoritvijo sokolskega planinskega doma je bil kronan petletni trud graditeljev sokolskih zadružnikov, ki jih je v njihovem delu izdatno podpirala naklonjena javnost Namen sokolskih zadružnikov je bil predvsem, nuditi sokolsk; mladini možnost, da se telesno okrepi v zdravi naravi pohorskih višav; lastni planinsk. dom naj bi služil Sokolom poleti kot letovišče in izhodišče za planinstvo, pozimi pa kot torišče za lepi smučarski sport Prvi sokolski planinski dom v Jugoslaviji je velika dvonadstropna zgradba, v kateri je na naravnost zgleden način skrajno racionalno izrabljen vsak kotiček. Dom je v vsakem pogledu sodobno urejen, razpolaga z 8 udobno urejenimi sobami in s 4 velikimi skupnimi spalnicami, ki so vse opremljene s tekočo toplo in mrzlo vodo; dom ima tudi Ustno električno razsvetljavo H1 svoj vodovod. Te dni proslavlja Sokolski planinski dom na Pohorju prvo obletnico svojega obstoja in se še v tem kratkem času lahko ponaša z bogato bilanco uspešnega dela. V teku tega prvega leta je obiskalo dom glasom vpisne knjige nad 4300 gostov, če pa se upoštevajo še prehodni gosti in o**ali obiskovalci, ni pretirano trditi, da je dom v prvem letu njegevega obstoja posetilo nad 7000 obiskovalcev. Poleti je dom služil letoviščarjcm, v bližini doma pa je skoro stalno v večjih aH manjših skupinah, za krajši ali daljši čas taborila sokolska mladina Sokolska društva in skupine Sokolov so redno pnrejali izlete k Sokolskemu planinskemu domu na Pohorju, kjer so se vršili tudi strelski tečaji in druge prireditve. Tudi preko zime je bilo v domu živahno: krog in krog doma ie kar mrgolelo smučarjev, posamezne edmice so prirejale smu-:ke tečaje, tako mariborska župa. posamezna mariborska in okoliška društva, pa tudi druga društva, kakor iz Varaždina, Čakovca itd. Ko je bi! lani dom dograjen in urejen, so sokolski zadružniki dobro vedeli, da delo še ni končano ter so se s svojstveno vztrajnostjo lotili nadaljnjega dela. da bi dom in njegovo okolico čim bolj uredili in čim bolj izpopolnili. Polepšali so okolico doma, uredili ograjo • stopniščem. Iztrebili grmovje, postavši so rusko kegljišče, uredili krasno prostorno igrišče za odbojko in druge igre na planoti nad domom, postavili vrsto klopi v okolici doma itd. Pa to še ni dovolj: v načrtu je še gradnja kopalnega bazena, ureditev drugih igrišč, ureditev posebnih taborišč v okolici doma. ureditev sprehajališč, izpeljava srn uski h tirov in marsikaj drugega. Sokolski zadružniki hočejo svoj planinski dom in njegovo okolico urediti tako, da bo v vsakem pogledu ta postojanka odgovarjala svojemu lepemu namenu in svojemu visokemu poslanstvu. Tako delo Je seveda zvezano z znatnimi denarnimi žrtvami, ki jih zadružniki, zdaj jih je okrog 560, težko zmagujejo. Zato je dolžnost vseh Sokolov, njihovih prijateljev in vseh onih, ki odobravajo lepo in koristno zamisel sokolskega planinskega doma. da v še večjem številu pristopijo k zadrugi m jo podprejo v njenem delu. Izvršeno delo m doseženi lepi uspehi jamčijo, da so bile in da bodo vse žrtve bogato poplačane Do zaključka Petrove petletke bodi Sokolski planinski dom na Pohorju do popolnost urejen in k temu naj pnp^rmorejo vsi m vsakdo V soboto dne 9 novembra in v nedeljo bo pri Sokoiskem planinskem domu na Po horju proslava prve obletnice otvoritve doma. K tej skromni proslav? vabijo sokolski zadružniki vse prijatelje sokolske misli, ki se bodo mogli prepričati o izvršenem delu in veseliti se doseženih uspehov ter bodo radi pripravljen; prispevat' tudi svoj delež za dokončno in popoflno uresničenje lepe m koristne zamisli prv-ga sokolskega planinskega doma na Pohorju. Kriminalni roman Ciglencev se nadaljuje Z nevesto Zo£ko osumljen tudi ženin Stanko Maribor, 8. novembra 2e ko smo dobili na vpogled senzačno poročilo o romantični vlomni tatvini v Ci-glencih, smo pogrešali poleg glavne junakinje Zofke tudi glavnega junaka Stanka Šešerka Kot ocividnega povzročitelja vsega, dejanja. Skoro neverjetno se je zdelo, da bi bilo eno samo dekle — pa čeprav ga je na zločinsko pot zapeljala slepa strast maščevalnosti — sploh moglo izvršiti tako dejanje kaor je bil ta vlom v hi So starke Bračkove. Zakaj je storilec ozir. storilka odnesel samo obleko obeh žensk, pustil pa je šešerkovo obleko in denar in uro, kar vse je bilo brez vsega truda tam na razpolago. To in pa ukradeno blago zmetano v vodnjak ni šlo in ni Šlo skupaj brez pojasnila kaj je bilo v tem Času s Šešerkom, Danes nas je to pogrešano pojasnilo presenetilo celo nad pričakovanje. Posebna orožniška ekspozitura v Dupleku (postaja Sv. Barbara) je med tem izvršila zelo zanimivo izpopolnitev prvih ugotovitev. Sum se je očividno opravičeno obrnil tudi na Šešerka. Ves dejanski stan je sele zdaj dobil svojo trdno podlago. 72 let stara Rozalija Bračko ima v Cigi encih malo posestvo s hišo, vinogradom ln sadonosnikom. fiešerka je svojčas vzela k sebi kot rejenca. Ker mu je obljubila, da mu po svoji smrti zapusti vse skupaj, je pomagal s svojim prispevkom din 9000, da je pred par leti niso popravila. Prišla pa je vmes — nesrečna ljubezen z Bauma-novo Zofko. Od tedaj dalje se je Stanko odtujeval svoji drugi materi Ln kakor smo videli, se je naposled popolnoma preselil k nevesti, s katero ima otroka. Ni pa Se pojasnjen vzrok, zakaj se je spri z Zofko ln se preselil zopet nazaj v hišo Bračkove. Pri Bračkovl pa stanuje — to smo že povedali — tudi Rozina Dolinšek, kateri je Bračkova kot njena babica obljubila zapuščino svoje posesti, tako da bi Šešerko dobil le se tistih 9000 din, ki jih je posodil za popravilo hiSe. Poleg teh povodov pa je bil se eden močnejši vzrok za zasnovo romantičnega vloma in tatvine. Bračkova je namreč kratko pred tem Šešerku ln Zofki prodala letošnjo trgatev za din 2000. Uspeh trgatve pa tudi v Ciglencih ni bil bogvekaj prida. Kakor še marsikaj drugega kaze, je najbrže ta kupčija bila povod, da sta Stanko in Zofka začela razmišljati, kako bi zopet prišla do tistih din 2200. Mogoče, da je bil spor med obema zaročencema le navidezen in zgolj kot sredstvo za Izvršitev celotnega načrta. To bo Sele prišlo na dan. Gotovo je, da je vnanjo izvršitev dejanja prevzela Zofka že s prvim poskusom 25. oktobra, ko jo je po vlomu v hišo Bračkova zasačila. Po tem »obisku« so našli Šešerkovo obleko skrbno zavito ln skrito v grmu pod vinogradom. Zakaj Je Zofka to očividno le maskirala, Se nI pojasnjeno. Brez dvoma pa je, da je morala drugi »resnejši« poskus dne 27. oktobra izvršiti s pomočjo vsaj še one osebe, če ne celo dveh. In ta druga oseba naj bi bil Šešerko. Osumil pa se je sam, ko je iskal na videz ukradeno obleko obeh žensk v blizu hiše se nahaja jočem 32 m globokem vodnjaku. Bračkova slej ko prej trdi, da je Imela v krpah zavito vsotot din 5500. Šešerko pa je našel samo 160 din drobnega denarja. Nam se je 2e pri prvem poročilu sumljivo zdelo, kako je Šešerko — ki je mimogrede povedano, studentski pomočnik — mogel tako hitro najti v vodnjaku napolnjenim z 2 m visoko stoječo vodo in od večje vsote tudi drobiža izračunjeno le 160 din, d očim o oni veliki vsoti nI duha ne sluha ? Najbrže teh 5 jurjev ni nobeden romal v vodnjak, marveč so vsi skupaj našli že prej varnejšo shrambo. Roman iz Ciglenc se torej še nadaljuje. Zaenkrat je Šešerko osumljen, da je svoji Zofki dajal nasvete in najbrže tudi vodil izvršitev vloma in dozdevne tatvine ženskih oblek, ko sta bili obe ženski odsotni. Maščevalnost do obeh žensk bo še bolj na strani Šešerka kot pa njegove Zofke, Najvišji zaslužki v trgovini na drobno veljajo za srez Maribor-desni breg Maribor, 8 novembra Na osnovi določila čl. 2 uredbe o kontroli cen na malo (SI V št 71 od 4. IX. 1°40) ter razpisa bana dravske banovine v Ljubljani 8 X št 511 40 od 17. IX. 1940 se določajo za področje sreskega načelstva Maribor desni breg za prodajo na drobno sledeči najvišji dopustni bruto zaslužki: Za koruzni zdrob koruzno, rženo in ajdovo moko 10°'a, za domače testenine 12%, za riž 12°/o, za čaj. kavo in kakao 20°/o. za jedilno olje razen v kar.tah po 5 kg, 15%, za bučno olje 10°/o, za navadno mi'o 100/«, za terpentinovo mirto 15%. za sveče 15*/», za vse vrste beljenega platna, pn blagu, ki stane en gros do vključno 12 din za meter, 15°/t, pri blagu, ki stane en gr ^ nad 12 din meter, 20%, za gradi (navadne vrste) 15°/«, za kreton (navadne vrste) 20°/». za bombažno predivo 10°V za vse vrste sukanca razen svilenega 15#/o, za fllando in barhent 15Vo, za sukno 25%, za volno 20*/o, za sekire, lopate, krampe, kose, srpe, motike, fa-zimirano železo razen U in T traverz, va- ljano žico in žeblje 20*/c. za paliČno železo vseh vrst 15%, za rafijo in manflo 20%, za kokosovo olje 20*/o, za surovi bombaž 10*/«, za ovčjo volno in predivo 15%. za surovo juto 15°/«, za kaučuk in predmete iz kaučuka 20°/o, za kože vseh vrst 20%, za kositer 20°/», za belo pločevino 20%. Cene, ki si jih po dovoljenem Kruto zaslužku izračuna vsak trgovec sam, morajo biti označene na vidnem mestu Bruto zaslužek se izračuna po nabavni ceni veJletrgovoa s pribitkom vseh efektivnih stroškov nabave blaga, dokler ne dospe blago v prostore trgovca na drobno. Prodajna cena se lahko zaokroži navzgor do naslednjih 25, 50, 75 par ali dinarja Prekrški te odkvčbe se kaznujejo po čl. 9. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije z zaporom do 30 dni in v denarju do 5000 din Ti najvišji dopustni bruto zaslužki stopijo v veljavo 15. XI. 1940. S tem se dopolnjujejo odnosno deloma izpreminjajo bruto zaslužki, določeni z odločbo št. 19562*57 od 10. X. 1940. Mariborske in okoliške novice — Protituberkulozn! dinar ie dosegel v mesecu juliju 1940 kosmato vsoto v Iznosu din 652.525.—. v avg. 1940 din 653.810.—. v septembru 1940 din 655.559.— in v oktobru 1940 din 656.272.—, ki je namenjena za zgradbo j etičnih bolnikov v Mariboru. Izven stanovanjske akcije so darovali za sklad: Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru v spomin na blagooo-koj. g. dr. Josipa Krcnvogla din 150.—. Olepševalno društvo v Mariboru din 200.— in Kreditna zadruga držav, uslužbencev v Mariboru din 150.— v iste namene Mesto nagrobnega venca blagoookoj. mestnemu stavbniku Rudolfu Kifimannu, urad-nistvo stavbnega podjetja Friderk-i Kiff-manna din 200.— m tvrdka inž. Jelene « jjnl Sla i mer v Mariboru din 200.— Uredništvo, in zdravniki OUZD v Mariboru v spomin na blagopokoj. dr. Wankmtiller1a Alfonza 626.— din, tvrdka Utensilia v Mariboru mesto nagrobnega venca blajfoook. ge. dr. Derjančevi din 150.—. Vsem prav iskrena hvala! — Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč Č'a-nom ki njihovim upravičenim svoicem vrti v neodložljivih primerih ln v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo dne 10. novembra 1940 dr. pogrnjc Stanko, Maribor. Tvrieva Štev. 14. I. nadstropje. — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili! Maka Krautber*rer, delavec, in Uršula Javornflt, delavka iz Vuae-nic; Janez Struc, napel javni mojster, to Francifika Veretovšek. šivilja, Meljska cesta 44; Rudolf Babošek, železniČar-dnev- ničar. in Frančiška Galun, posestniška hči, od Sv. Lovrenca na Dravskem polju; Matevž Blazič, premogovni delavec, in Katarina Vulgar, zasebni c a, Cvetlična ulica 8; Rudolf Kraut, delavec, ta Antonija Ribič, delavka, Počehova 57; Engelbert Ber-glez, trgovski sotrudnik, ln Terezija Bo-hak, trgovska pomočnica, Kneza Koclja ulica 16; Janez Lorbek, brivSki pomočnik, in Barbara Brečko; Marjan F\icha. novinar, in Vlasta Tancig; Jurij Cintaver, pi-vovarniški delavec, in Marija Someršak; Franc Janežič. mizar, in Julij ana 2unko; Franc Trzinski, tovarniški delavec, in Draga Les jak, tovarniška delavka, Zo Ig ar jeva ulica 9; Stanislav Jug, pomožni delavec državnih železnic, ta Terezija Slanic, poljska delavka, Pobrežje; Simon Klampfer, tovarniški delavec, in Matilda Trlap, predi miška delavka, Pobrežje; Josip Polanec, podpreglednik finančne kontrole v pokoju, 2olgarjeva ulica 9, in Ana KaniCnlk, gospodinja. Koseškega ulica 27; Ivan Sav-nik, kovaški pomočnik. Rad van je, ln Marija Kenc, hči posestnika, PiSece. Bilo srečno f — Razne novice. Na stavbi v Maistrovi ulici je padel 351etnemu delavcu Jožefu Cucku precej debel ploh na glavo ter ga pobil na tla. Cucka so odprernili v mariborsko bolnico, kjer »e zdravi tudi 501etni hlapec Alojz Rod osek iz Llmbuša, ki mu je slamoreznica poškodovala desnico. — Doslej še neznani zlikovci so vdrli v pisarno Tovarne blagajn d. d. v Frankopa-novi ulici 17, kjer so pretaknili vse omare in predale ter očividno stikali za denarjem, ki ga pa niso našli. Odnesli so naposled pisalni stroj znamke »Remington«, vreden nad 3000 din. — Ko se je vračal 331etni Franc HerkoviČ Iz Turškega vrha proti čomu, ga je na cesti napadel neki moški ter ga s kolom pobil na tla. Her-koviča so prepeljali v bolnico, za napadalcem poizvedujejo orožniki. — 251etni hišnik Josip Bigec je prišel z levico v cirku-larko, ki mu je odrezala dva prsta,. 41-letni posestnik Martin Bračic je padel s skednja ter obležal z zlomljeno desno nogo. V Cvetlinu je padel 141etm posestniški sin Mihael Maltevič z drevesa in sti pri padcu zlomil levico. S hleva je padla 21-letna viničarska hči Elizabeta Gorjup iz Jarenine ter si pri padcu poškodovala glavo. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnici — Jub'lejna predstava ob lOletnici stalnega lutkovnega odra matičnega Sokola in prva predstava v lastnem Sokoiskem domu bo v letošnji 11. sezoni v nedeljo 10. t. m. ob 15. uri z uprizoritvijo krasne domače lutkovne igre v Štirih dejanjih »Zidanje Skadra« v novih dekoracijah in kostumih. Lutkovni odsek se mladini toplo priporoča. — ženska društva v Mar*b°T"u sporočajo javnosti: Dobrodelna akademija za pomoč revni mariborski mladini bo 17. t. m. b pričetkom ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Aleksandrovi cesti. Kličejo in prosijo pomoči potrebni mestni Učenci v obupu in strahu pred bližajočo se zimo. Mariborčani, pokažimo, da je v nas res usmiljeno, toplo srce. Nihče naj ne zapre vrat društvenim članicam, ki bodo prodajale vstopnice po stanovanjih. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo. — Iz malega B^grada. Jutri v nedeljo Ob 16. uri ponvijo vrli člani ruškega sokolskega gledališča lepo pravljično igro »Triglavske reže«. _ Nočno lekarniško s!u*bo imata od danes naprej Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankoponovi 18, tel. 27—01. ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21—79. — Športne vesti, v nedeljo 10. novembra se nadaljuje tekmovanje za prvenstvo Slovenske nogometne zveze, v Mariboru bo tekma med IS3K Mariborom ln SK Amaterjem, v Celju se bosta srečala 3K Železničar in SK Olimp, v Ljubljani SK Bratstvo : BK Ljubljana, v Kranju pa SK Mars : SK Kranj. — V nedeljo ob 10. uri dopoldne bo v dvorani Sokolskega. doma težkoatletski dvomateh med Pekovskim športnim klubom in Radničkim SK iz Zagreba. — Divji lovec, ki raje puftko razbije. PristornUk Ivan, lovski čuvaj Val terja Volfa v Slov. Bistrici je zasačil Mari neka Antona iz Kostanjevice baš ko je oddal strel na zajca, katerega je samo ranil. Ko sta se drug; drugega zagledala, jo je Mar rmšek s svojo dvoosvko moško ucvrl proti bližnjemu potoku in tam vrgel puško v vodo. Čuvaj pa je zahteval, da mora s puško ven iz vode, kar je Marinšek, čeprav nerad, vendarle storil. Toda ko je imel t puško zopet v rokah, je oddal še drugi m zadnji, poslovilni strel iz nje. Začel je Iiamreč razbijati puško po kamnu toliko časa, da je vso razbil, tudi obe cevi »lomil. In ko je bil s tam uničevanjem gotov, je vse skupaj vrgel pred čuvajem z bese- dami: »to ime*!« ln odšel svojo pot. Vendar za vae tako alovo od puške, ki ima bogzna koliko zajcev itd na svoji »vesti«, bo tej poti sledila še ena — neprijetna oot... — Konkurenca med podetel*klmi peki je seveda še večja ko v mestih. To je te dni poskusu tudi Petek Jernej, pek na Po-brežju, ki je bil od strani sosednje konkurence ovaden, da prodaja strankam se svezi kruh, kar bi po novi odredbi ne smel. Petek pa je dokazal, da peoe kakor drugi na predvečer ln prodaja zjutraj (drugo Jutro). To pa je v smislu naredbe seveda dovoljeno, — Kruha ne more plačali, V a vda Ivan, pomočnik pri peku 2urmanu v Slov. Bistrici raznaša kruh tudi no okolici. Tako je od njega jemala žemlje in kruh tudi Braz Pavla, delavčeva žena pri Sv. Jožefu. Ker na ponovne terjatve ni dobil plačila, je ženo ovadil zaradi prevare. Toda kakor se zdi, bo iz te moke težko kaj kruha. Žena namreč zatrjuje, da bi rada plačala, če pa ne more, ko ima toliko ie večjih skrbi. Ce ni zlobnega namena, tudi ne more biti podlage za zlonamerno prevaro. Mariborsko «»«|»**«ee Sobota, 0. novembra ob 20.: »Na dnu«. Red A. Nedelja, 10. novembra ob 15.: »Cvrano de Bergerac«. ob 20.: »Nenavaden človek«. Znižane cene. Ponedeljek, 11. novembra; zaprto. Torek, 12. nov. ob 20.: Na cesaričin ukaav. Premiera. PieuMeia operete »Na cesaričin u k***«, prve letošnje glasbene novosti, z milo, melodiozno godbo in vseskozi zanimivim šegavlm dejanjem, prepletenim s arčkani-mi prizori — bo v torek, 12. L m. Vsebina je polna romantike z osebami iz davne minulosti in v duhu starih Časov, katerim primerni so tudi slikoviti kostimi ln celotna scenerija. Ta prikupljiva opereta je prirejena za srce in razvedrilni ameh in zapušča v gledalcu prav prijetno razpoloženje. Njen skladatelj Granich3tadten je posebno zaslovel po svoji tudi pri nas znani opereti »Orlov«. Nezadovoljstvo tudi med mlinarji Naši mlinarji v Sloveniji občutno oškodovani Maribor, 8. novembra Uredba o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom m povzročila tež- koč samo med pekovskimi mojstri, tudi naši mlinarji tožijo o težkočah prt Izvajanju uredbe. Na podlagi čl. 5. tn 6. te uredbe je ban dravske banovine odredil, da smejo mleti mlini v dravski banovini, ki meljejo na merico, moko po tipih in 809J-no enotno, nepresejano moko. Mlini ki meljejo na račun proizvajalca, morajo vračati proizvajalcu za 100 kg pšenice pri prvem mletju 10 kg bele moke, 60 kg krušne in 17 kg otrobov. Ostanek moke in otrobov smejo obdržati mlini zase kot odškodnino za mletev. Mlini, ki meljejo pšenico na račun proizvajalca in ne iemljejo merice, smejo računati za mletev 100 kg pšenice din 30.—. Mlinarji se opravičeno pritožujejo. V Sloveniji je le malo število moderno urejenih mlinov, največ je primitivnih kmečkih mlinov in ti se vendar ne morejo primerjati z milni v Vojvodini tn drugih žito-rodnlh krajih države. D očim je v teh kra- jih pšenica nad 76 kg hektoliterske teže, se more v Sloveniji računati hektoliterska teza 66 do 68 kg. Od kmeta na mlin pripeljanih 100 kg pšenice se mora odraču-nati na čiščenje najmanj 5 kg. Mali mlini s preprostimi napravami morejo izmletl le do največ 70 kg moke, odredba pa jim predpisuje 80 kg. Vidi se v koliko škodo Je ta malim mlinarjem v Sloveniji. Naši mlini tudi ne dobijo pšenice, v kolikor bi jo rabili, da izkoristijo kapaciteto svojih mlinov. Domače pšenice pa je veliko premalo ln še ta je slabe hektolitrske teže. Poleg teara pa deiajo tudi trgovci konkurenco mlinom, ko zamenjujejo 100 kg pšenice za 50 kg bele moke. Mlinar pa bi moral dati 10 ks: bele moke ln 60 kg krušne moke, ki jo iz 100 kg naše pšenice na mleti ne more. Vsa nezadovoljstva so posledica dejstvu, da se pred izdajo urodb ne zaslišijo strokovnjaki. Mlinarji opravičeno pričakulejo, da se bo banova odredba popravila niim v prilog, ker jim je sicer obstoj ogrožen. Kaj je novega v Studencih Otvoritveno predavanje v Ljudski univerzi — Zadrega lastnikov parcel ob studenškern potoku Studenci ori Mariboru. 9 nov Predsnocnjim ie bilo v občinskh prostorih otvoritveno predavanje v novi sezoni studenške Ljudske univerze. Ob tej priliki so Studenčani in Studenčanke popolnoma napolnili dvorano in oozorno sledili posameznim sporedovnim točkam. Najprei je spregovoril studenški župan in predsednik Ljudske univerze g. Alojzij Kal oh, ki je iskreno pozdravil vse navzoče, oredavatelia g. dr. F. Vatovca. Devce in polnoštevilno zbrane odbornike. Zatem so požrtvovalni pevci »Enakosti« pod spretnim vodstvom g. Plevanča ubrano in zelo učinkovito odpeli primerni uvodni pesmi Zboru se pozna skrbna izvežbanost ter smiselna pevska kultura. Za tem le spregovoril podpredsednik Ljudske univerze g. Lintner, ki je v zanimivih izvajanjih predočil poslušalcem razne tehnične zanimivosti, ponazorjene s slikami. Pred tem le na kratko očrtal delovni program Ljudske univerze v novi poslovni dobi. Poudarjal ie predvsem požrtvovalnost stalnega kadra poslušilcev. ki so s svojo disciplino največja opora sistematičnemu narodno prosvetnemu delovanju studenške Ljudske univerze. Sledilo 1e otvoritveno predavanle urednika g. dr. F. Vatovca, V preglednih obrisih je zalel vso komplicirano problematiko na nacionalnem, gospodarskem in kulturnem torišču, ki se pora i a v sodobnih prilikah. Kakor vsi ostali sodelujoči, tako ie bil tudi preda vatel i za svoia koristna in zelo informativna Izvaian^a deležen prisrčnega p-iznanja številnega hvaležnega občinstva. Prihodnje predavan i e J bo 14 novembra. Predava novinar e. J. Dolar o temi >Noeoi do i dem v kino«. V naših Studencih na vzbuia posebno pozornost težak položai lastnikov parcel ob potoku v Studencih ki razmelu^e občini Radvanle in Studenci Tuka i so r^zni posestniki prodajali svoje parcele za kar pa še do danes nimaio stavbnega dovoljenja. Vzroka sta predvsem ta ker le tnm zaščitni oas in pa ker ni omenieni potok predpisno reguliran. Seveda so seda* ti novi lastniki parcel v nemali zadregi" saj so si tam že uredili barake ter postavili zasilna stanovanja. Ne dobiio pa dovoljenja za zidavo stanovaniskih hiš Prerl posebno komisiio so se bivši poce?tniki zavezali, da bodo potok v smislu ored^;sov regulirali Reveži, ki so si s težko pri sli i-Ženim denarjem kupili majhen košček zemlje, pa upaio. da jim bo oba-* dovolila zidavo. V to svrho so že vložili zadevno prošnjo. Seveda kaže tudi naša studenška tržnica lep napredek. Pred dnevi si ie p-»stavil novo stojnico neki mesar. Ker so vsi ti prodajalci zelo zarana in tudi Še zvečer na trgu. kar ie za studenške delavke s?o-je zelo ugodno, bi bilo potrebno, da bi bilo poskrbljeno za primerno električno razsvetliavo v sredini velikega tržnega prostora. Tudi prosvetno delo studenSkega Sokola je zelo živahno in razgibano. Lutkovno gledališče studenškega Sokola priredi za naše studenške malčke danes v sobot popoldan ob 16. uri zabavno igrico »Janko pri Repoštevu« v 4 deianiih. gostitelj na tu] račun Podjetnost Ivana Brusnjaka iz Tapolšice se je končala v zaporu Maribor, 8. novembra Pri županu v Topolšici je služil Ivan Brusnjak, ki je rojen tnozemec, pristojen pa v Topolšico. Ker so ga povsod poznali, je imel zaupanje tudi v hiši Kumpana Jerneja, h kateremu je prišel po Vseh svetih dozdevno na razgovor v kuhinjo. Imel je pri sebi zavoj, v katerem je rekel, da je perilo in ker je na potu v Šoštanj za drugim delom, bi se rad še prej preoblekel. Seveda so mu dali na razpolago posebno sobo in ga tam pustili samega, čez kake pol ure se je vrnil v kuhinjo ln nadaljeval pojrovor, potem pa je odšel. Eni hčerki je dal 20 din za pismo, da naj se obrne v Ljubljano zaradi službe. Drugi hčerki, ki jo je še srečal spotoma, pa je kupil čokolado. Kratkomalo, $r Brusnjak je postal velikodušen že od začetka svoje poti — v ječo. Nato se je napotil v gostilno Antonije 2aerar ter tam dal za pijačo, da je zapravil 170 din. Dočim so šla prva darila še na račun njegovega zaslužka pri Zupanu, je šla ta pogostitev že na račun njegovega v Inozemstvu živečega očeta, ki da mu je poslal kar 3000 din za priboljšek. Od tu je šel spotoma do Šoštanja v Metlečah se v gostilni Lihteneger, kjer je po končanem zelo radodaren. V Šoštanju se je ustavil v gostilni Sihtenger, kjer je po končnem gostovanju tudi prenočeval. Medtem pa je Že roka pravice iztegovala svoje jekleno železne prste op njem. Pri Kumpanovih so namreč šele drugo jutro prišli na sled, zakaj si je Brusnjak izprosil sobo za preoblačenje. Dobro je namreč vedel, da in kje Imajo shranjen denar ln sicer: 3 bankovce po 1000, 1 za 500, 3 po 100 din. ostalo pa v drobižu, skupaj 3890 din. Vse to je »gospod« Brusnjak vzel s seboj ln na ta račun je šlo tudi vse velikodušno njegovo pogost ovan Je tudi drugih. Ko so ga prijeli v Šoštanju, so na£li pri nJem le ie 1077 din. Denar, Id ga ni Se zapravil, je najbrže kje shranil. Iz Ljutomera — Odlikovana. Minister vojaka in mornarice je odlikoval za dosežene uspehe na sokolskih strelsldh tekmah g. Draga Koro šaka in Janka Jordana s kolajno dobrega strelca. Oba sta člana sokoske čete pri Sv. Juriju ob SČavnici in jima k odlikovanju čestitamo. Iz Krškega _Higiensko razstavo in terensko akcijo priredi zdravstveni dom v Cerkljah za občino Sv. Križ. V tem času bo zaščitna sestra od 9. do 16. t m. vsek dan v Sv. Križu predavala o prvi pomoči, negi dojenčka, splošni higieni ter tudi o drugih aktualnih vprašanjih. Istočasno pa bo odprta ves dan higienska razstava. V tem času bo zaščitna sestra tudi obiskovala okoliške vasi, kjer bo predavala o higieni in pomagala z nasveti. Prav tako se bodo vršila preda- vanja od 16 do 23. t. m. v Oštercu z istim programom ter higiensko razstavo. Opozarjamo okoliško prebivalstvo, naj ne zamudi ugodne prilike, temveč naj posetl predavanje, ln razstavo, kar bo vsakomur le v korist. — Nov zdravstveni dom. V nedeljo 3. t. m. so v št. Jerneju na Dolenjskem blagoslovili ln otvorili nov zdravstveni dom za zdravstveno občino št. Jernej. Novi zdravstveni dom je dobil Že vse potrebne Instrumente ter bo začel takoj poslovati pod vodstvom dr. Reje. To je sedaj že drugi zdravstveni dom v našem srezu. Največ zasluge zanj gre pač ravnatelju Higijen-skega zavoda g. dr. Pircu. Kakor čujemo, dobimo v kratkem še tretji zdravstveni dom na Raki. Pogajanja so že v taku m zadovoljivo napredujejo. n o stani in ostani £tan Vodnikove druibet