Trst v soboto 24. junija 1905 Tečaj XXX. ZzlukJ* vsaki 'ad ob nedeljah in orainirih ob 5. ari. ob ponedeljkih ob ?. on tiuu«;. »Mtal^ie številke ne proaaiajo po S novć. (6 stotinki t znoffih tobakarnah » Trstu in okolici. Ljubliani, Gorici, >ltt. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sahni, Nabreiini. Noremmesiu itd. I»laae la maroške rorejema unrava lista .Edino«", tllet |>r«i« Galattl It. iS. — V radne mre se od 2. pop. de v. srečer. — Cene oeiasom 16 si na Trato petit; poslanice, ^smrtnice, javne zanvaie in domaći orlasi po pogodbi. TELEFON Ste t. 11U. Cdinost Gtuili p9lltiČMgi društva „EiiMSt" za PriMrsk«. V edinoati Je moč I Saročnlna znala ta vse leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozir«. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankoraaa pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ml. Giorfio Galattl 18. (Narodni dom.l ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Poitno-hranilnlčnl račun it. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Vprašanje glede premirja. PETROGRAD 23. Is Ruuje gredo ve ' >e anriice mladih častnikov na skrajni Vztok. Razo i vojni dopisniki m vračajo zopet na boječe. Ruski slikar M.ek Krovačenko i po tuje naravnost k LiseviSa, ki gn je tjakaj povabil, torsj tudi znamenje, de m jride še d ) sklepa mira. Dogodki v BulJL PETROGRAD 23. (Petrograjaka btn. agent.) Namestnik Aleksejev je odpuščen od svoje službe, toda obdrii svoje dostojanrtvo kakor gNy* Dagligt Allebanda« hoče vedeti, da je vlade v torek podala svojo ostavko. List zahteva, naj se sestavi ministarstvo is vssh srenk, t> je da je neizgibno potrebno uvesti nove davke, ako 89 hoče naprav.t. ravnotežje v pro računu. Upor proti nori vladi na Ogrskem. KOLOSZVAR 23. (Ogrski biro.) Na današnji glavni skupščini mestnega muoici-pmiaega odseka, je btlo sklenjeno, da se municipalnim uradnikom in mag'stratu zaukaže, ; n vatae brzojavke o dogodkih v Erivanu ..... . . . . » .. . A , L koalicijsko ministarstvo. »Aitoabladet« pravi, neresnične. 1 amkaj vlada mir, e po vaseh | . * « razpoloženje napeto. Brzojavne vesti. 0>*ar v Bruck u ob Litvi. BRUCK ob LITVI 23. Cesar je danes • utraj dospel semkaj mšpicirat čete druge da je pričakovati, da prva zbornica ne pooblasti sedanje vlade, da ss pogaja z Nor-vež5o. Večina druge sborn-ce etoji približno na vladinem stališču, vendar pričakujejo tukaj ostrih napadov na vlado. Frmncoak-e vojn« Indije na Kreto. TOULON 23 Poveljnik sredomorske s ;or š*ne dob*. V njegovem spremstvu »e eskadre j« prejel ukez, naj pripravi enega -jt ajajo nadvojvoda Friderik, vojni minister ali dva kržarja, da rze slučaj odplujete i VI Pitr»i«b, generalai adjutanti grof Paar Krelo. in aron Bof.es ter vojni at*šeji inozemskih franclja in Nemčija, drž«v. Cesarja so vsprejeli : zborni poveljn.k, PARIZ 23. Na današnjem ministerskem general konjeai«:va gref l"txhia 1, ogrski nad- svetu, ki e« je vršil v palači Elysee, je mi- :upao in poiiupaa, cd avstrijske strani , „^terski predsednik in minister za znanje -krajni glavar in mestni načelnik. Nato .ejfctTari R0MVier poročal o stanju pogajanj, ki ••easr pričel inšpicirar čete. 6e t Nemčijo in ki napredujejo ner BRUCK ob LITVI 23. Popcludoe je maino. Potrjuje s , da je bila nota, uroceaa bil pri cesarju dvorni obed, katerega so se v^raj nemškemu poslaniku Radclinu, iatc-tidelež i nadvojvode Friderik, L=opold Sal- £a€ao isročena vsem velevlastiir. va'or, in Fran Salvator, vojni državni mi-j PARIZ 23. >Pett Pariš'eo« por -či is uiater Pitreirti, minister^ki pie isednik Fejer- Loa-drma, da je minister vnanjih stvari mar-verv, generaliteta, namo^tojniki čet, avstrijski cf Landf-d wne glede ro e izjavil francoz- r» ■ gr-si dostojanstveniki mesta n županije, keaau poslen ku, da ista popolnoma odgovarja Po obedu je imel cesar cercle. a&aorom acg'ežke vlade. Baron FeJervarj v Bru«*n Ob Litvi. Mmravicr pride v Petrograd. BUDIMPEŠTA 23. Ministerski pred- j DrTDArr, A r^ «q i u ! PETROGRAD 23. Sedanji pjslaniK v prav in dobro delamo, ko si prisvajamo nazore tujino a, na kar — seveda — postopamo tudi v smislu tujinskih žel. a. Iz lasti gospodje, ki bo se povBpeli vifie, se kmalu nekako uživljajo v tisti nam Slovencem neugodni milieu, v katerem žive m poslujejo, priučujejo {se nekako vzduhu v tistih tfđrah in počasi sejimrazgubi oto pravo intenzivno čutstvovanje in zmisel za to, kar da ne izvrže odredeb neparlamentarične vlade, , . ... i , . , . - j i_ - x • * doli rezburja, boli in peče njihov lastni glede pobiranja davkiv m novačenja. Magi- 1 r j s t rata je bilo prepovedano podpirati poslovanje vlade. Uradnike je treba ščititi proti vsakemu narod... ! Ravnokar rečeno nam pojasnuje enega cedciic barou Fejervarv je riospel danes ob 10. uri predpoiuine v Bruck ob L tvi, ter ' ► e je s kelod?« ra odpeljal v cesarjevo sta no-i R mu. Muraviev nride v kratkem v Pe- 4)d 11 kovanje. BEUOLIN 23. »Staate-Anreig€r< je vao e, kjer je bil vspiejet od «erarja v pc seb&i avdijenci. . . BUDIM^E^TA 23. Ogrski kore-p. Priobčil, da je cesar Viljelm podtl:l red čr >iro poroča iz Bracz« cb L;tvi ; Avdijeaca m n «terskega predsednika biroca Fejervary u je trajala 1. n p >1 uro. Po avdijenci je bil m nietereki predsednik baron Fejervatv povabljen od cefarja na obed. Ob 4. uri j ATENE 23. Ralii ie že prisegel. Novo p j>oludoe se je m ni-ter^ki predsednik vrnil ministersivo bo Mfcstavl.eno jutri. DdU-annisti nega orla m«d drugim tudi predsedniku avstrijske gospodeks zbornice kaezu Alfredu WindiEchgiiitzu. Minioterstvo Ralii. v Budimpešt». bodo preosne vali svojo stranko ter izjavljajo, , . , . *. i . . . j ^ j. glavnih vzrokov, sakaj ne more priti naše napadu m vsaki škodi, ki jo bodo trpeli radi ® ; . . , , j _ * 'tržaško šolsko vprašanje in mi tržaški Slo- obrambe države. i . , , , . .. ^ ._____* ___venci ne is solske m serije. Kaj more naroa, kaj morejo Btaiiši sami ? Poslednji morejo pa O naši Šolski mizeriji in sborovat:, sklepati resolucije, kričati, poši- njenih posledicah. (Dopis.) I l«p0, hvalevredno in je v vso čast našemu IV. I življu, ki toli žilavo vstraja v borbi sa kul- Tako je poskrbljeno sa šolsko vsgojo j turne potrebf. Moralno je to v čast, prak-tisočev slovenskih otrok v Trstu! Tujinci trtno pa ne dovaja do nikakega resultata. režejo naši mladini ta kruh. In če je prišel, Vsi protesti in vse grožnje naroda samega ne kdo nadih felizu, ne more in ne sme, in se basnijo, ako pa drugi činitelji, ki imajo be-boji, ker gospodar ,o mu — tujinci. ^do na tem - bili to zastopniki naroda, Isti ftalostai pojav opazujemo tudi na bili državni funkcijonarji — ostajajo apatični onih redkih slovenskih mežeh, ki so se vendar indiferentni. povspeli viša po službeni lestv.ci, na čemur | Naše mnenje je torej take-le, da naea pa se imajo v ogromni večini slučajev sa- j nesrečao šolsko vprašanje se izlasti tudi zato hvaliti 4e gibljemo v ni- škem in v Iatri. V tfj p< slednji kronovini žavah širokih slojev, in mehki tud', Če smo razlaga posebno lepo svoje nevtralno stališče se slučajno vsp»li v više tf re. Tu geri smo ' »Naša S oga« v Pulki v predzednji in obdani zopet od tujincev. Ti pa imajo krep-' zadnji številki ttk) rahlo, čuteče in pravično-kejo voljo in energjo. P.* ce le to, da nam d.uuljubno žj zdaj pozdravlja slovensko in tujiaec imponuje ss svojo energijo in da le hrvatsko učiteljstvo, ki bo meseca hvgusta preradi klonemo pred njegovo krepko voljo.' ondi zborovalo. — K«r bi nekateri neza-Še huje slo je; da se mi Slovenci r.aboJahko dovoljneži boteli tudi v I*tro zatrositi razj or, dajamo narkotizirati od tujinca, da se tabo zato jih »Naša Soga« svari po očetovsko lshko puščfm » tudi prepričavati od tu- takole: »Rezlvojeni mi v Istri, moremo li ji ca, d i sne o slednjič oelo uverjeni, da vspešno odbijati napade kompaktne PO 1) L I S T E K. 232 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgm*ta Žsbo«. — Nadaljeval in dovriil I. E. Tomi6. Prevel M. O—d. — Hi, ha! Tvoja pamet je čisto pos;-vels, Giacomo. Kako vraga naj Badcer, ima-joči pri sebi pisma proti nama, preBpi pod najino streho? Man se mu ni pamet sme- šale. — Zakaj ? Ztkaj? — Ms, asino ! je planila Ltikrcci^a in napravila s roko kakor da (rebada človeka z nožem. Capitci ? — Si ! Si ! S ! je ugibal zdravn k ter gledal žensko prestrašenimi očm;. — Ali bi pa izvedeli, kje je bil ? — Ah, kaj bi ? On ai tu nikomur nič rekel. — A U bi? ' — Hm! Zakaj ne ? Ali nima človek pravica, da pogazi kačo, ki ee dvig?, da bi ga ugr za la na smrt? — Ali baneeko sodišče? — Kaj, sodišče ? Midva bi it j Is. Celo iskali ne bi ga, ker nočejo, da bi tukajšnji ljudje izvedeli, da ss v mestu mudi beneški ogleduh. Ali bolje je takc4 dobro nama poj de. Ne boj se, stara trebušina. Ne ubijaj si mnogo glave radi tega, to bo moje opravilo. — Verujem, verujem, da se rada spu-iSčš v take posle. To so ti res či'ti pesli ! se je začel Cavagnoli jeziti in obrez mu je žarel o tem. — Kaj? Kaj? je zakričala Lukrccja porogljivo in je začela gledati, nagnivš* se, starcu v obraz. Ljubosumnost! ljubosumnost! Ha, ha, h*, ha! Mis«ncordis. Hvali Boga, da živiš, ti lojeni stari klopec. Pojdi ! Ta ga je zgrabila Lukrccija za obe ramen«, obrnila ga na peti, pahnila ga v sobo, zaprla vrata od zunaj in vsklikn la : — Feliee notte! Potem je ila lepe Beaečanka, da se eavžije lepe mesečine. XXIV. S!fcb > je spal s r^mek Cavagnoli po tisti i grozni prisegi pod jabolkom. S prva ga je | bila uspavala sila rudečega vina. da ie začel oelo glsBno soarčat. Ali ta blaženi m r ni trajal dolgo. V spanju b) ga obletavale grczie slike. Najprej je videl fctarega nov- I čarja M caiela, kako stopa, noseči velik nož, , proti njegovi postelji. Ud rte cči mrtveca so js ja'.e v nesrečnega zdravnika, zobje so mu škripali, a v mesečini se je sablestsl nož. i Malopridnež, je sahiipel strah, pojel si moje cekine. Prišel sem, da jih isrežem is tebe«. ZJravnik je zastokal silno. Tedaj se mu je zdelo, da ga Badoer vle5e okolo mesta Zagrtba. Tresoči se, je letel zdravnik okolo v krrgo, krvav pot mu je tekel s čela, vsaki hip se je ispodtikal, padal, pa ae z>pet dvigal ii Ietrl dalje, dalje, kakor da ga strela nosi. Že se je bil precej cdmaknil cd napadalca. Malca ss je osrl. Groza ! Badoer je rasel bolj in bolj pc dobno orjaku, rasel do neba, a pred njim se je izpodtikalo j deset ottrozobib, krvookih psov, ki so bili neusmiljeno na slsdi siromašnemu zdravniku. »Hac ! Huc !« je hreščal Badoer, »Haf 1 H f!« so lajali pai. Ža dva, tri korake in klati ga zičco, raztržejo ga. Za se upogiblje, že se ima Eesuti. Ha ! Tu so meBtna vri ta ! Skočil je notri, zaprl jih za seboj. R;šen je, hvala Bogu! Da, rešan ! Badoer je porastel še bolj in je, epu-stivši bs v grohoten smeh, preplezal zid, a ljuti psi so skočili za njim. Gonja se je zopet začela. Zdravnik se je začel križati, moliti. Nič ni korist lo. Hotel je pobegniti v drugo ul.'co, ali jeden psov je priletel predenj — zdravnik je hotel v drugo ulico, ali ie je bil tu drug pes. Od povsodi obkoljen, ni vedel, kje, ni vedel, kam. Še je zbral mo5i, da bi poletel na trg, v cerkev sv. Marka. Tu je nehala peklenska sila. Kaj ? Zvon zvoni, mal zvonec kakor za grešao dušo zločinca, ki ga Bpremljajo na vešala. Blizo cerkve je, skoro na pragu. Tu ga je dotekel pes, zastavil mu pot s zobmi, držal ga kakor z želesnimi kleščami, da se ni mogel niti maknit;. Tu se je stegnil orjak Badoer, stegnil roki, st gnil prste, dva vatla na daleč, sgrabil ga okolo pasa. Ha ! Ha! je sakričal orjak, sedaj si moj. Tu stsje vešala pred cerkvijo. Krvnik, na, obeai ga! (Pride še). italijanske stranke? To cam vspeva kcmaj zjed njenim nasproti večeiru številu nasprotnikov. Vsako neutemeljeno deljen e bi torej škodovalo narodni stvari in bi, dogledno ko-r fet lo narodnim protivnikom. More-li to dc-pastiti hrvatski učitelj ? ! More-li hrvatsko srečeništvo d >puetiti, da se vstvari pri nas liberalna in klerikalna stianka?! Večina hrvatskega svečen štva ee izogiblje vsakega rtzpora m ne želi delitve narodnih moć*, sa vrača sirenske glasove s Kranjskega in se ne ozira na pisanje sovin zunaj Istre. Sveče-n štvo ne želi tega tudi ratc, ker bi s tem izgubilo ljubav svoje črede, k«jr bi to njej ne kor-tilo, ne moralno ne materijalno, a vera bi bila ^e največ izpostavljena nevarnosti«. To pravilno stal.šče zavzemajo tudi vsi oni s.ovenski domoljubi, ki ni§o v taboru libera'cev ali klerikalcev. Teh je veliko število v vseh pre; omenjenih slovenskih pokrajinah. Tudi na Kranjskem število tth ni več majhno, kar se je pokazalo ž* s tem, da so ei ti ne\ tram slovenski p3litiki zasnovali celo -voje glasilo, kakoršno ;e n. pr. kamniški list. Žaleli bi še več takih listov, ielasti pa bi želali, da bi ee k-teri teh megel povzdigniti do dnevnika. To vprašanje, željo po listih, stoječih zg >lj na narodnem stališču, ne bi bilo težko rešiti. Veliko preglavico pa nam dela vprašanje o ustanovitvi nove politične stranke. I>a je taka želja opravičena z rodoljubne-, političnega stališča, to je jasno kakor beli dan ' in logično, kakor le kaj. Kijubu temu je treba | so že iscrpili ves svoj človeški materijal, ki je sposoben za vojno. Japonci ne morejo doseči nikdar ugodnejih mirovnih pogojev, n e g o • 1 i Beda j. Brez tehtnih varokov ne estaja nobena zmagovalna armada tako, kakor je ostala njihova skozi tri mesece : popolnoma nsds-lavne. Res je : eni so oetavili pri Mukdenu najbrže tretjino svoje armade. Ker se pa nahajajo blizo domovine, bi bili morali že davno spopolniti avoje izgube, ako bi zamogli. To se pravi, da so ae na eni strani bali posledic za slučaj zmage ruske baltiške flote, na drugi strani pa da imajo na razpolago is še svoje z a d n j e rezerve. Oni cdlašajo s odpošiljttvijo istih na bojišče. Oni poznajo Linsviča, njrgovo odločnost in neodjenljivost, ter se ga bo;'ć. Lineviča ni lahko oplašit*'. Vrhu tega s s njegova armada nahaja tudi v imenih pozicijah. Sedaj spravljajo Japonci na bojišče svoje zadnje rezerve. Tendar ne napadajo, Omejsli se bodo samo na močneje rekognosciranje, da bodo na ta način nastopali kakor napadalc:, toda v r e s n i e i ne napadejo. G:1 ike je posebno naglašal znamenitost Lineviča ter je menii, da bi bila vojna ca Rusije že davno zmagovalno dovršena, ako bi bil Linevič od začetka vojne vrhni poveljnik. Nadalje je rekel G»ike, da ima armada absolutno nade, da zmaga, da pa mora do jeseni priti iz Rusije na bojišče 3 do 5 novib armadmh vojev, da mora vsak od 424 bata-lijooov generala neviča biti spopolnjen cs 900 mož in sicer samimi vojaki. Rusija zamore sedaj od poslati na bojišče z veakira ni od morske strani. Komisija je začasno ustavila svoje delovanje, ker se veči del prič nahaja v japonskem vojnem ujetništvu. Roždest venski in Nebogatov. Iz P«trograda javljajo, da RoždestvenBk: še vedno boluje na težkih ranah, ki jih je zadobil v bitki pri Tsušimi na glavi in na rokah. Še le v treh mesecih utegne ozdraviti. Admiralu Nebogatovu je, kakor javljajo, potemnel um. prev daosti, predno se lotimo Slovenci orga- vlakom po 1000 mož, mesto (kakor do eedaj) aizacije nove politične Btranke. Ta organizacija irtala bi veliko truda in vprašanje je šele, da li bi kaj koristila, da li ne bi morda celo prinesla nov.h zmešnjav? Vsi ti*tr, ki se ne strinjamo ne z 1 bjraici ne s klerikalei, ekoro da storimo najbolje, ako se za sedaj omajamo na to, da etergično, vztrajno in dosledno branimo svoje narodno stališče in da v tam zmislu govorimo možato in brez strahu na obe strani. Tako utegnemo vsaj eno stranko pripraviti do prepričanja, da je bila njena politika v minolosti napačna. Morda pride ena ali druga stranka slednjič do tega, da bo pripravljena odstopiti od svojih takozvanih »načel« in v revizijo svojega programa in postopanja v zmislu, da bo branila v prvi vrsti naredne in gespodarske koristi naroda slovenskega! Ne bi pa bilo umeatno, ker bi bilo prezgo laj, ako bi mi hoteli že sedaj ugibati, katera slovenskih strank utegne pre prit do takega spoznanja. A to jedno je gotovo, da bi bilo to velikega pomena za bodočnost nareda našega, ako bi nastopila stranka, ki bi nastopila proti ki v naikritičaejš h časih obsoja narod nas in njega zastopstvo v — obnemoglost. Kdor ima ras srca za narodno bodočnost našo, naj razm šlja o tem ! 750 do 800 mož z dotičn;mi trani itd. Le pet takih vlakov na dan tvori mesečno 120:000* do 150.000 mož. Po dveh mesecih bo imel Liinevič armado, ki bo štela 500 do 530.000 mož. Raznn tega so za poeebne operacije potrebni še 2 do 3 voji. Z e*o besedo, ko pe-nehata vročina in deževna doba, ki ata ne-znosljiva za Evropejce, in po gori cmsnjenih pripravah, bo mogel L*inevi$ zapričati energično ofenzivo a polnimi šansami na zmago. (Japonci bodo pridobivali tal, dokler »a bodo Rusi borili le sa pridobitev bo pa zbrana ruska premoč, takoj aprameni bojna sreča. To povdarjal Kuropatkin s svojim časa. Ko potem s-i je vedno klicem za Rnsko-japonska vojna. Trst, dne 23. junija 1905. Čitatelji nam gotovo pritrde, da smo mi d s.edno naglašali, da sklep miru nikakor ne bi bil v interesu Rusije, ampak Japotnte. D >9.edno temu smo bili tudi uverjeni, da sa vse pritiskanje iz Amerike in Anglije za eklep miru vrši v spora u m ljenju z Japonsko. V tem veče zadoščenje nam jef da mo- »potrpljenje«. Drugača pa ne bi mogel delati tudi Linevie. Naglica ne pomaga nič v tej vojni. Torej — potrpi i en je. Opomba ured.) Za prvo dobo, dokler bi še utegnilo nedostajati ruski armadi navdušenje, zaupanje v lastno moč in v sposobnosti vihoega vodstva, morajo Rusi razpolagati s premočjo na številu. Potem bo pa vojna tekom enega leta takemu boju, dovršena, ako Japonska še prej ne zaprosi za mir. Japonci so že dosegli višek svojih naporov ; od tod i tudi vzrok nj.hovi želji po miru, ki jo anajo tako dobro markirati. Gfidke je svoje nazore resumiral nastopno: Mir bi bil sedaj aa Japonsko mnogo ugod-neji, nego-li za Rusijo. Narod, ki igra vlogo take velesile kakor jo igra Rusija, nima pravice, da utakne meč v nožnice, dokler so tnčetrt; ruske armade še popolnoma nedotaknjeni doma v Rusiji. Osolnost, da je Oyama zamudil izkerietiti moralni efekt pomorske bitk) pri Taušimi, kaže bolje nego vse drugor da fo moči Japonske že izrabljene do skrajnosti .... Možnost, da, g.t^vost za zmago Ruaov, je tu — tu je treba le hoteti in primerno danes citirati tu veljavno pričo za svoj napeti moči. Tu gre le aa zadnji, toda - nemškega polkovnika Gfi Ike, znano ! ruskega naroda dostojen napore. remo nazor in priznano avtoriteto. Na vprt^inje dopisnika »Petr. Vedomo-ati« : »Je li Rum a prisiljena, skleniti mir«, je odgovoril G:l4ke: Priznati se mora, da si Japocci niso prisvojili le evropske vojne umetnosti, ampak da so tudi izvrstni diplo-matje. Oni so, ki potrebujejo, in sicer potrebujejo neizogibno miru ter sc uprizorili občudovanja vredno in spretno kampanjo po časopisih, v prilog miru. Možno je celo, da ao oni potom avo-jih zaveznikov Angležev prijav.li predsedniku Rcoieveltu, da so pripravljeni za takojšnja pogajanja za sklep miru.... Gaike je izrekel potem svoje mnenje, da nedelavnost miršala Ovame po pomerski bitki pri Tsušimi zamore služiti v jasen dokaz, da Japonska ni v stanu odpoelati na bojišče veče število čet — kolikor bi jih bilo potrebno, namreč 12 divizij. Tega ne morejo storiti — je nadaljeval Ruski patrijoiični listi dostavljajo k tem besedam : To vse pravi — Nemec, in pri nas je strašljivcsv, ki sa zvijajo za mirom. Kaka ara mota zanje ! * * * Sedanja vojna in Siovenel. Ruski list »Novoje Vremja« ima v a voji 10508. številki od dne 18. junija dopis ic Tis a pod naslovom »Južnije Slavjane i vojna«. Dopisnik govori, kako južni Slovani z zanimanjem zaaledujejo boj Rusov z Japonci ter se vesele vsakega ruskega vspeha, a so v skrbeh, če je Ruse zadela kaka nezgoda. Te simpatije južnih Slovanov do Rusov je treba upoštevati tem bolj, ker bo vsi njih sosedje, kakor Nemci, Turki in drugi, Ruaom bolj ali manje nssprotni. Preiskava o kapitulaciji Port A rt u rja. Iz Petrograda ao sporočili : Preiskovalna komisija za kapitulacijo Port Arturja je proučila vsa dokument) tar je prišla do zaključka, Ga ike —, oni n majo v to ni častnikov ni da je bila kapitulacija neobhodno potrebna, podčastnikov in teh tudi ne morejo imet . Oni ker ni bilo pričakovati pomoči ni od kopne Avstrijska državna zbornica. Dunaj 23. Minister za notranje stvari je odgovoril na razne interpelacije glede dogodkov v Domžalah. Minister je na temelju uradnih informacij rekel, da je politična oblastnija, vkljub temu, da ni bilo pričakovati spopadov, poskrbela za ojačenje orožništva, in ko ni isto zadostovalo, je zahtevala novih ojač&nj. Zaprto zbirališče nemškega pevskega društva »Andreas Hofer< so demonstrantje obmetavali s kamenjem, vsled česar je bilo zadeto mnogo oseb, trije otroci so bili pa lahko ranjeni. Demonatrantje so zahteva)}, naj se odstranijo dve črne-rdeči-zlati zastavi, kar je pa slavnostni odbor odklonil z ozirom na privatni značaj svečanosti, kakor tudi,, da »i bilo teh zastavic videti od zunaj. Na ulici sta dva orožnika, is Etrahu,. da ne bi bila rasorožena, rabila bajonet, vsled česar sta bili dve osebi ranjeni. Ko so se nemški gostje v spremstvu orožnikov podali na postajo, so bili večinoma ranjeni orožniki, zadeti od kemenja. Padla sta dva strela, eden v smeri proti Nemcem, eden v smeri proti Slovencem. Kolikor se je zs-moglo na temelju dosedanjega preiskovanja konstatirati, ni bil nihče zadet. Dva orožnika, ki sta zaprla dohod na kolodvor, sta bila prisiljena streljati, ker je letelo na njiju kamenje, a tudi tukaj ni bil nihče ranjen. Vlada obžaluje, da ee je kalil mir med obema narodnostima na Kranjskem, vendar meni, da mora biti zbornica prepričana, da se oblastaiji ne more očitati, da je kaj opustila, oziroma, da je nekorektno postopala. V nadaljevanju prvega čitanja proračunskega provizorija je ministar za deželno brambo omenil zadnj-h izvajanj grofa Stern-berga. Med došli mi vlogami se nahaja interpelacija poel. Ellenbogena in tovarišev na ministra za deželno brambo glede grdega postopanja z delavci v arzenalu vojne mornarice v Puli. Posl. Schonsrer je v imenu vsenemcev protestiral proti izjavi minieterskega predsednika, da misli uvesti notranji uradni češki jezik ; s čemer se je ministerski predsednik oficijelno označil kakor grobar notranjega nemškega jezika. Uvedenje češkega notranjega uradnega jezika po menja za Čehe važno dobo v dosegi njihovih državnopravnih aspiracij, za Nemce pa pomenja to konec vsakega nemškega ugleda in vsaka avtoritete. Nato je govornik omenil odnošajev Avstrije z Ogrsko ter grajal nedelavnost tozadevnega odsaks. Govornik je skušal dokazati, da je resolucija BantlV jeva, ki jo je vsprejela cgrska zbor-nca, v kolikor iita odreka prispevke za skupne stroške, protiustavna in protizakonita. Ker sta pa obe zbornici državnega zbora glede vprašanja državnopravnega razmerja zavzeli svoje stališče, je dolžnoet avstrijskega parlamenta, da to tudi stori, in zato stavi govornik nujni predlog nastopne vsebine : Poslanska zbornica se izreka za ločitev od Ogrske ; poživlja se vlado, da prične tozadevna pripravna dela. Govornik zahteva, naj se odravi § 14. ter je prečital vsenemški program, ki stremi za tem, da nemška Avstrija stopi v zvezo z nemškim cesarstvom, nazdravil je cesarju Viljelmu, ter navedel njega marienburžki govor, kako ukloniti slovansko preširnost. Govornik je konečno izjavil, da so vcenemci prepričani Bismar-kovci ter je dovršil e klicem : »Živela Vee-nemčija !< Na to je bila debata zaključena. Oba glavna govornika Borč <5 in Biankini sta se pritoževala, da vlada mačehovsko postopa nasproti Dalmaciji. Na to so sledili dejanjski popravki. Proračunski provizorij je bil na to izročen proračunskemu odseku. Na to je prišel v razpravo nujni predlog pos1. Schonererja. Isti je v utemeljenje svojega predloga navedel resolucijo Batfty-jevo. ki jo je vsprejela ogrska zbornica, izjavivši, da je dolžnost avstrijske poslanske zbornice, da poda na to primeren odgovor. Ministerski predsednik je izjavil, da se vlada meritorno ne udeleži posvetovanja o predlogu, to prepušča zbornici. Na glasova, nju se je pokazalo, da je bilo navzečih fici poslancev. Zbornica je bila vsled tega ne sklepčna, zato je predsednik zaključil sejo Vsenemci so klicali: »Eljen Košut!« Poel. Iro je pričel peti narodno himno. Prihodnja seja v ponedeljek ob 3. uri popoludne. Uporaba 25 milijonov za spo-polnjenje vseučilišč. Ministerski predsednik baron Gautsch je v svojem govoru, ki ga je imel v sredo v zbornici omenil, da bo vlada zaht9vala izreden kredit 2o milijonov kron za spopol* njenje avstrijskih vseučilišč in tehničnih visokih šol. Kakor poročajo z Dunaja, se ti milijoni porabijo v nistopne svrhe : N a D u n a j u se na novo zgradi Szi-kalični institut in se dovrši že pričeto novo poslopje higijeničnega instituta. Prezida se stara tovarna za puške, kjer se namestijo medicinski zavodi ; dogradi se tehnika, izlasti se ustanovi kemični zavod na tehnični visoki šoli. V Pragi se zgradijo nova glavna poslopja za češko in nemško vseučilišče, zgredi se poslopje češkega in cemškega kolegija. V Inomostu: novo vseučiliščno poslopje. V L v o v u : novo vseučiliščno poslopje, nove zgradbe za klinike, razširjenje tthaike. V Krakovu : bolja oskrb vseučiliščne knjižnice in razne medicinske klinike. V Gradcu: spopolnitBv tehnike. Dogodki na Ogrskem. Položaj, kakor je navstal po ubegu ministarstva Fejervarv iz ogrsko-hrvatske zb:r-niee pred grozečo vseobčo nezaupnico, označa dunajska »N. Fr. Presse« kaj dobro rekši : odprla so se vrata v teman prostor, ki mu ni videti izhoda. In ta stara prijateljica Ma-djarov ne more sedaj drugače, nego da očita svojim dosedanjim varvancem, da kršijo prt-vice krone. Kako soglasna pa je vsa ma-djarska javnost v tem kršenju pravio krone, priča dejstvo, da se je tudi večina megnat-ske zbornice, ki je bila doslej vedno več- ali manje pod dvornimi vplivi, s nezaupnico obrnila proti ittemu Fejervary-ju, kateremu je krona na ostentativen način izrazila svoje zaupanje. Konflikt med krono in madjarstvom je torej popolen. Še neko priznanje je napisala sedaj >X. Fr. Pressec, ki nas zanima v visoki men, priznanje namreč, da je vsa vnanja politika monarhije prikrojena v prilog ogrskim koristim. To prizoanje involvira najhujo obsodbo naše vnanje politike od leta 1867. sem. Ve liki interesi so se žrtvovali — osobito na Balkanu — pretenzijain malega ali drzaega in monarhiji nikdar prijaznega plemena. leta »•N. Fr. Preeeec, ki je vedno podžigala ma-djarsko nestrpnost in podtikala plamena uničevanja slovanskih narodnosti na OgrBkem, !ser je menila, da bodo oh tem plemenu najbolje vspevali tudi nemške-židovski interesi — ista >N. Fr. Presse« svari sedaj Madjare v milem tonu, naj ne tirajo dalje te grozDe igre, ki more dovesti do perzonalne unije. Ta pa da bi pomenjala popolno osamljenje Ogreke v svetu. Obkoljeni da bodo od samih sovražnikov, in v času,, ko celo velike države iščejo zvez, da bodo Madjari stali tu brez nijedoega prijatelja. Nu, »N. Fr. Pressec si menda tudi sama ne domišlja, da bi nje pridiga kaj pomogla. Voditelji madjarskih strank so izkušeni politiki in gotovo niso storili v lahko-mišljenosti sklepov, s katerimi zovejo krono na boj. To je tudi povedal predsednik zbornice Justh ministerskemu predsedniku Fejer-varv-ju: Koalicija ima svoj program in visoki krogi ga morajo vsprejeti, če hočejo imeti mir. In ni dvomiti, da je vsa madjar-ska javnost tako hipnetizirana po dosedanjih vspehih madjar^kepa šovinizma, da je danes vsa na strani koalicije in za boj do skrajnosti proti Dunaju. Drobne politične vesti. Surovost v nemški armadi. V Poznanju je s:ražmojster Rakuta ol>3uval nekega vojaškega novinca -K), topničar^kega polka tako, da je vsled tega umrl. Vzrok je bil, ker je vojak slabo snaž 1 puško. Rakuta so zaprli ter pride pred vojno sodišče. Domače vesti. Smrtna kosa. PredvCerajnjim zjutraj j« umrl po kratki bolezni viši uradnik na južni železnici, g. A d a l b e r t Bittner. Pokojnik je bil oduševljen Ćth in Slovan. Ze več let ja bil člen >Slavj. čitalnice«. V svoji uzorni zavednosti je podpiral vsa narodna društva. V svoji slovanski duši ee je rado val na vsakem napredku bratskih Bi narodov, Slovencev in Hrvatov. Bil je eden najognje-vitej'h prijateljev naravi in je kakor člen tržsšze podružnice »Slov. planinskega društva« redno sodeloval na vseh društvenih izletih. Za njim plakajo uzorna soproga in bčerka-jedinica, ne^tevilii prijatelji in ravnateljstvo južne železnice, ki je v njem izgubilo enega najboljih svojih uradnikov. Počiva naj v miru ! Rodbini njegovi pa izrekamo iskreno sožalje. Pogreb bo iz pred niše žalosti (inšpektorat južne železnice) danes ob 10. uri predpoludne. Pogreba se udeleži tudi deputacija tržaške podi užnice »Slov. planinskega društva« a predsednikom drom. Pretnerjem ca čelu ter položi v imenu društva venec na njegov grob. Od prijatelja našega lista dobivamo sledeče poteze o pokojnikovi oaebi : Pokojni B ttner je bil prototip čtške duše, prava korenika. Zaitoni bi isktli aliČ noet: v izložbi slovanskih plemen : zemlja češka je bjgata na šeeru, begata tudi na železni volji in na karakterju svojih ainov. Sledeči prvemu zatonu narave, daje v oaebi sami vsaki predpogoj osebnega in narodnega blagostanja : Ćeh je delaven na vsakem polju: v hiši, v alužbi, v javnosti. Prevzet krUtilno čistim fatnjotzmom in smatrajoči s» malim liet čem na velikem steblu, razteza Ćeb svoje delo na celoto, on prilagodja svoje oeebne petrebe in volje pctrebam in volji nareda. Takov je b.l A iaibert Bittner ! On je bil Ceh — delaven in skromen v javnosti, ali v intimneati visokega poleta. Uživajcči najlepšo srečo v svoji h ši, hotel je uživat tudi v prirodi io v postopnem razvijanju še iavške Slavije Osobito je narava svojim aut e inom in svojim veličastnem očaravala n;*g>vo mehko dušo. Željam svobode in saharskega miru je bil Bittner veteran v četi naših p anincev. NeporuAae energije in čvr stega koraka je bil na neš h izletih eden prv:h na prcditraži — vedno neomajen, na-■trudljiv. Njegov t p je b:l dobrodošel vsakomur. Nikdar ga ni manjkalo. In sedaj smo ga :rgubili. Danes se poslov mo "d njega ter mu sporočimo zadnji planinski pozdrav. L;hka mu zemlja * Mlad planinec. Je-Ii res *. ! Pišejo nam : Na včerajšnjo vašo c<»tieo, (zroma aa n_t co »Soče« morem dodati to, da je tukajšnja uprava nove drž. fe.czaice te prejela potrdilo načrtov za napise na imenovani ž e i e s n i e i. Po teh načrtih je določeno, da bostva v Trstu nemško laška napisa. Na O^ ni bo nemšKO-laško e:oven«ki in po Krasu n^mško-alovenski! Tako smo čnli cd zanesljive strani. Ce pa morda ta vest vender ne odgovarja dejstvom, je nujao potrebno, da kompetentna cbli't da primerno poj asu Io. Shod narodno radikalnega dijaštra v Trst*. Narodno-rad kalao dijaštvo priredi z* ~ t iona meseca septembra t. I. v Trstu svoj prvi abod. V ta namen se že sestavlja pr g-am shodu, ki je v prvi vrsti namenien »iijaštvu samemu. Razpravljalo s§ bo na shodu največ o vprašanjih, ki so v najožji dot.ki z dijaštvoa. Izobrazba dijaitva, njegovo matarijaino stanje in dijašco delovanje ca ijudsko izobrazbo bodo tvorili glavni del p sretovanj. Na dnevnem redu bo seveda tuli - ovensko vseuč I šče Jter razna predavanja o nocijcnaiizmu. socijalizmu, vedi, veri morali itd. Ferijalna diuštva, ki se udeleže prirede v tržaški okolici polj n d n i h predavanj časa. Ljudstvo da po3taja vedno bolj podivjano, ker ne sliši bož e besede leta in leta in je menda tudi ne bo slišalo, ker nam — tako je rekla — nočejo dati duhovnika, dokler ne napravimo novega poslopja z* kapelana. Poslopje bi Btalo 16.000 — mi pa smo reveži in ne moremo žrtvovati toliko«. »Pravijo — rekla je dalje — da je sedanja kapelanija nezdrava in da gospodje mrjejo v njej. Zakaj pa v Gorici umirajo škofje in •telo papeži v Rima — ki bivajo v palačah«. Po teh besedah sem ženo pozdravil, ker sva morala narazen. Njene besede pa priporočam merodajnim krogom ca uvažavanje. Na Brjah sem našel same prijazne in precej probujene ljud;. Ko s:m se povrnil v Nabrežino, me je na kolodvoru vprešil neki uslužbenec: »Bitte, nach Triest ?« Ker mu nsem odgovoril, je dostavil : »Prego, per Tiieste ?« In ker mu tudi na to vprašanje nisem odgovoril, je mož — molčal ! Na Blovenski zemlji povprašujejo potnike v nemškem in laškem jeziku — 83 mo v domačem slovenskem jeziku ne ! Med vožnjo v Tr.t sem doživel slučaj, ki bi ga pričakoval le med divjaki, nikakor pa ne med Italijani V vozu nas je bilo do 40 oseb. Poznal s?m le dve osebi in s>;r enega S ovenca ic pa profesorja Moserja ; drugi so 1 ili I:a lijani. — S.'ovenski sopotnik je govoril z tekim železničarjem eloveniko. Med Italijani se je pa našel neki »gospod«, oseba civilno olle-čena in z naočniki — ki je slovenski govo rici zabrizgal na vso moč !! Ko smo dospeli na postajo sv. Križ, je nekdo izmed Italijanov rekel: »Sveti Kroc, čemur se je oetala druhal amijala, a neki Mož č (Me sle) je menil: »Kako t*do je to (namreč ime av. Kr.ž)!! Mene je ogorčilo tako počet e od strani ljudij, ki ae hočejo šteti med olikance. To js brezobrczaost brez primere, ako na slovenski zemlji zaaramujejo slovenski jezik in pluvajo nanj ! Če pa so kedaj vjeli kaj, kar so zaslužili, potem pa jad kujejo kakor stare babe! Sram jih bilo — divjake ! ! Letošnja glavna skupščina družbe sv. Cirila In Metodija za Isiro. (Posnetki iz poročila tajnikovega'. Poročilo omenja C.ril-Metodskih »zidar jev« v Zagrebu. To ime nosi m$ia četa vrl h družoinih prijateljev. Tem se ima družba že mnogo zahvaliti. O ji prirejajo sija 113 zabave in nabirajo po načelu : kamen do kemena palača. Na niih bremeni tudi razpredavanje narodnega kolka. Tudi nekaj zapuščin je b.lo v minolem Jletu. Največi sta bili : po pok. Ir. Nep. Petrov <5 1 v Varaži nu z 2000 kronami in SidonaR-kča na Duna u s 5000 kronami. Med družbins Ustanovitelje so pristopili 4 novi členi. Sploh im 1 družba mnogo dobrotnikov in to je tolažljivo. V tem rodoljubnem krogu zavzemlje mladina častno mesto. In sicer srednje- in visokošolska mla tli na. Daje ao se v minolem upravnem letu spomnili družbe tudi rezni denarni zavoli. Vsem bodi najgloblja zahvala in pripore čilo za bodočnost. YTsi dohodki v minolem upravnem letu so iznašali 48.426 K 79 atot. Ta dohodek zaostaja sicer za oaem v upravnem let j 1903, vendar ^riči tudi ta znesek o veliki ljubezni, a katero vseakupni nared spremlja družbino prrszetno delovanje v Istri. Tu opominja poročilo, da bi eventu-vaino zaostajanje v dohajanju prispevkov moglo spraviti v nevarnost družbo samo, pa naj bi te to zaostajanje kazalo kakor refldks ekonomskih, al« političnih cdoašfjev v ntš h krajih, ali pa kakor popeš?anje po dovršenih študijah filozofije izpite s slo venskim in nemškim učnim jezikom s prav dobrim vspehom. Zaboden z nožem je bil s'noči okolo 10. ure in pol 27 letni krčmar Anton Maglic, ki ima krčmo v ulici del Solitario št. 5, a stanuje v uJioi del Šalice šr. 11. Zabol ga je bil eden njegovih gostov, in Bicer v levo stran vratu. Jtfej krčmarjem in pivcem je bil namreč navstal prepir, ki sa je kmalu spremenil v pretep. Is kavarne Goldoni so telefon čai m potom pozvali na pomoč zdravnika se zdravniške postaje, ki je ranjenemu krč-marju obvezal vrat in ga dal potem odresci v bjlaišnico. Rana je precaj nevarna. Slednjič je prišlo do burnih prizorov mej tožiteljem in tožene im ter braniteljem. Sodni dvor je pa slednjič sklenil, da se razprava odgodi do prihodnjega zaEeianja porotnega sodišča, in da me] tem preiskovalni sodnik zasliši po branitelju predlagane priče. Društvene vesti in zabave. »Konsnmno društvo« (»Narodni dom«) pri bv. Ivanu je imslo predminolo nedeljo svoj redni občni zbor. Udeležba je bila prav lepa. Poročila bo ee vzel 1 naznanje a zadovoljstvom, ker kežsjo, da zadruga lepo napreduje. Na volitvi novega odbora, ki se je vršila v navzočnosti c. k. notarja Zencovicha, bo bili itvoljeni: Pradsednikom Ivan Marija V a tova c, odborniki: Ivan Mikeluc, Fran Ponikvar, Josip Ncgode. Josip Jaki č, Anton Švab, Jcs p R že, Hinko Schmid in Josip Cula ; nadzorniki : J.e p Fonde, Ivan Orne, Ivan Marija Udovič, Angelj Jurkič in Anton Bdkler. Podružnica vojaškega veteranskega podpornega društva v Skopem na Krasu priredi v nedeljo dne 25. t. m. plesno zabavo, na kateri bo sviral oddelek društvene godbe pod vodstvom Kapelnika Antona \Vsgnerja. C.eti dobiček je namenjen za podporo bolnim členom. Zadnje brzojavne vesti. Dogodki v Rusi}i. PETROGRAD 23. Viša fskovna ob-Iastnija je Časuikom prepovedala, da ne smejo v bodoče tolmačiti nagovora, ki ga je car Nikolaj imel na odposlanstvo zemstev. Kakor vzrok navaja omenjeoa oblastnij, da 60 nekateri časniki besede carjeve tolmačili v Bmišlu, da bo naredno zastopstvo sklicano na enaki podlagi, kakor se isto nahaja v kon-stitucijonelnih državah. Besede carjeve pa n^so kazale na m žnes^, da se dižavni osnovni zakoni Bpremene. Darila. podzemsko Jamo »Dim- Za novo niče« v Slivjah eo darovali tržaški podružnici »Slov. p!an. društva« : G g.: I n geni e ur I. Šiga 30 K. Dr. V. Gregorič, zdravnik Sfžana, J. Hočevar, Fr. 1 italijanska renta 105.95, Do: zna poročila dat 23 junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19 1)— 19.14 anglsžke lir- K — -do —.—, London zratek termin K 240 15—240 fcO Francija K 95.15-95 60 Italija K 95 50—95.65 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.30 -117 60, nemški bankovni K--*-- avstrijaka eunotna renta V 100 20 100.t0 ogrsk* kronska renta K J6.*3 .7 0 italijansko. rent —.— —.— kreditne atcije K *59.— — <.61 — državne železnice K 665 ---(61 - 'iom^ar 85?50 87-fO Lloydov® nkcii" 6"2 — - 67< -Srečke: Tisa K £3850 -34250 K 4tt2 5 J do 492 50 Bodenkredit 1*80 K —313 — -denkredit 1889 K 3u6 75 313 75 lurtk* li 142. -do 144. — Srbska —du —.—. Dunajska borza ob 2. url pop. preJvčeraj danea Državni dolg v papirja „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu ; „ kronah 4°/t AvBt. investicijska renta Ogrska renta v zlatu 4 ®/B „ „ „ kronah 4 31/ Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 l^str. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 97 " španski exterieur 90 27, 100 nO li 0 »0 lt 0 85 1C0.30 11^*60 119.50 101-45 10 >.35 9 i -2 » 93 05 117*90 117.20 97-35 96 80 J-3 55 88.05 1642.— 1610.— 561.80 653 - 240 20 240.22 V, 117.32' /, 117 3» 23 iS 2347 19.11 1S».12 «5.f 0 95.50 11.31 11.3) Matej č i č, c. kr. dež.lni šolski nadzornik, Dr. ! akci> otomanske banke 601—. Menjice na London M. Pretner, odvetnik, M. Pretnar, vodje, Dr. ' P ar I z. (Sklep.) Avatrijake drlav-t " Or> j . 1 OA , rr _ I 720— Lombazdi —.— anificiTana taršk« renti 87 70 . Ry>tr, odvetik po 20 kron. M. Kerže, ^^T^. K0[5, ogrskjl 4.;# trgovec, A. B jgdaaovič, veletržec, Prcf. I. rmu--LAndazb^r -»80.— tmfik« arečZ'; Jesenko, c. tr. 8,Uki ...toik, Eraest Peg« ^T^ nJflffflSt. trgovec, F. Počkaj poŠtii uradnik, neimeno- L o n d ■» u. (8k)»u. Konsoltdinu. d«>., 00.3 M v.o«c z GroSaae po 10 kron. K. Abra.n, -' Ž^Ju'-^, u. kr. avskultant, Prof. G ". I. Merhar po o K. i Danajo--donodkl banke —izplačila b»».je G. CilecSsk iapnik PoljS.ne 4 K 90 ,t. V. t-- DOro«lte 23. junija. B?žek c. kr. ravnatelj, Dragotin Š škov:č Budimpešta. Plenici. £a ckt. E 15 38 di . -i_ /S •»_ i n l n K 15 40; rž za okt. K 12.18 do K 12 50 : ovea s okt. poštar m pose .tmk Ornikal po 2 kron. Grac. , do 1104; koruza z. julij K 1182 do K U 81. Stepančič vrhtržec 25 kron. Na občnem, PSenica: ponudba zadostne, povpraševanja sre inje, zboru podružnica nab.al g. dr. V. G.ezorič, a 16.000 met. atot. k maj " O- T* ® ; vzdržano. Koruzi z 5 ar. ni^je. Druga žita mirneje 38 kron. Vreme: vet r. Porotno sodišče. Razprava dr. Stanič-Pittoni. ' H a v r e. {Rklej „) Kava Sar.toa goc»* a - j rige za tek. mesec po kg 43. "A frk, za sept . 44.—. v interesu je hiio — za našo istrsko stvar. Dohodkov kakor že rečeno — 48 426 K 79 atot., izdatkov pa — 74.979 K 7o tt. Pr manj-kljaj minolega upravnega leia iznaša torej 25.9.~>2 kron 94 ttofr. V nadaljnjih izvajanjih podaja poročilo nekoliko pojasnila o tem pri-eboda, | manjkljaju. (Pr deše ) več Noto društvo. C. kr. namestništvo je s akioptikonom vzelo na znanje pravila novega društva : Goriško kmeti jeko društvo v Gor.ci. Nov» Tržarana. Domovinsko pravico v Trstu sta cadobila Mart n Krasovec iz Tominje pri Ilir. Bistrici in Fian S mončič iz §t. Petra aa Notranjskem. Zadnji je po- meško podružnico New-York. fOtvo»- • . Kava Rlo »«• »»r<*n«e , . ' Hnb»w. Stalno, neapremenieno, do 10 st. zvijanja. — Včeraj je b.la z .čela kazenska razprava Prodaja : £000 vr.^. proti letnemu Valentinu Pittoni, dema iz ! ** »m u » g- fSkle • oop.> Kav« go rr i , j j ., .. . • »verage za september — dec. 36\' , za marec Kormina, kakor cdgovornenu uredniku lista 37. - za . aj 37'/, Vzd žano. - Kava H>j »II Lavoratore«, radi razžaljenja časti prtom 'navadni ioco---.navadna reelu«----nav«rii,fc tiska, in aicer na zatožbo cdv. dr. Staniča. ! 'Hamburg. (Sk'e..) Sladkor r a junij 23.60 Predsedoval je razpravi aodai svetovalec Pi- za julij 23.80 *a avgust 23.95, za septe ober tž.^ , ,,. , , , , . za oktober 20 20 zanovenb?r 19-.0. Mlačno. Vreme: derzolli ; vetanta sta b la sod. svet. Cjdrig |epo in Andricb. T. žbo je vzdrževzl tožitelj dr. Sladkor tmemati. Clentrifncs' s oro-nr ■»• i- _ - , . . ... , ; K 74.50 do 75.50, za maj-p.vgust K. 71.0 do 75.5(j, otamc sam, a rxztncev tr^nitejj ;e bil dr. |ConciwA ,B MeJfr. ■»rTinjjcuo K 7f>.50, za maj, Robba. argust K 76.—. 75 op.50 «... , . j .j, London, tilau&ui i* reje auro* II7/* • Zatczba sssto;. iz dveh delo \ Prvi del stalno. je tvoril zatožbo, o kateri re je že vršila) Pariz. Rl za tekoči meaec 16.— r* razprava dne 7. decembra m. ' katera raz- iuUi 15'5?: " julij avgust 15.25 zr septeaberde-r ' cember 15.0o ;airoo.i — P5emca is. tefcoC-' m • prava je končala z oproščanjem. No, ti raz- aec 23.S5, za julij 23 95 za julij - avgust aodho je pa kasacijeki dvor razveljavil, ker J3!0 " -ept^ece^ber 21 60 »tcd,o). Mor« z. kofi mesec 30.90, za julij 31.U5, julij-Hvgm: so bila na i*t-j razpravi porotnike m stav- 30.90, za s - pt. - december *9 2; itrduij. iteuic.ai Ijena vprašanja glede dokazov resnice o dc- olje. ™ 3lme,oC 50 ?/« ^ ~ ' r J ° za julij • avgust 50./4 za septeaabe'-- december i>l \» gojktb, ki ao se viš li v privatnem življtnju {trdoo. Špirit za locoći me-11 Lavoratore« že po onej razpravi, in sicer dne 20. decembra ui. I. Včerajšnja razprava je bila jako viharna. Toženec ;e pre* z l vo odgovornost gUd« inkrimin r nih C1 inkov in je izjavil, da boče dokazi t r*rn čn<>*t vseh trdtev, ki 83 nahajajo v • i» b č aniib, in radi katerih trditev je tožen. Z t-iu ji I ran telj dr. Robba pred lagal ot-lo vrs'o pnčt ki t>i dokazale resu t-noat on b trd Tet te!j dr. Stan č ju i u izjavil, da se ue prot vi ttm predlogom, } a^> pa je 0}.0^.0ril, zakon ne dovoljuje dokaza rernice glede trd «ev, ki ea nanašajo sa pr -vatno življenje. Na to se je branitelj odrakei zas išanju on.b, p^ njem prej predlaganih prč, ki bi imele p:ičati o tožiteljevem privatnem življenju. oktober-januvar 307/e, za janiivar-spril 31, (stalno* rafinirai 6t>*/«—67. vfreaae. vroče. — i o 11 O 11 O 11 O 11 O 11 O i ■ O 11 O ' i O 11 O 11 O i O--* 0 mt Tovarna pohištva ~wm 1 Aleksander £evi jVlinzi ° ulica Tesa štv. 52. R (lastna hi5a) ' ,S ZALOGA: PlAZZn ROSARIO (šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Uuatrovan oenik brezplačno in franko lOHOHOllOilOii OiiOliOi'OiiOnOi SLAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak čian ima po preteku petih let pravico do dividende. =coccoc „S I a v i j a tt Tzajemna zaramalia taka t Pragi. — Rezervni fond 31,865.386 80 K, izplačane oištodnine: 82,737.159 57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave m vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼m pojasnila daj«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. £kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne namene, cc^v. - Vabilo. Tržaška posoj. in hranilnica registrovana zadruga z ome j. porOfttvom vabi svoje zadružnike na ki bo dne 1. julija 1905 ob 7.1/, uri zvečer v posojilniških prostorih (v sodnici)- DNEVNI RED: Prememha pravil. Xa obilno vdeležbo vabi ODBOR. Opazka: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen v smisla § 44J. zadr. pravil, bo drugi občni zbor 10. julija ob H. uri in j>ol zvečer. TKST, dne 22. jun. 1905. Dsaifino služkinja se sprejme takoj v rnuild s. Cilino štev. 413. ulici Velika miza za v skladišče in nova mala tehtnica 100 klg. držeča se takoj proda. Naslov pove vratar hiše št. 24 ulice Belvedere. jen, najboljše dunajske tovarne, se proda. — Pieškovic. Corso 2t> II. filacm/ir za koneert*. nhly UlaoUTlI fliin.rmlcp tnvnrnp Nova hiša v Ajdovščini pod št. 43 z devetimi prostori in dvoriščem ter gostilno se proda ali pa odda v najem. Naslov: Andrej Merkelj v Velikih Zabijah št. 82 p. Sv. Križ-Cesta. IcOP CA ^orespondentinja za na deželo lolsU OO na Kranjskem /možna slovenskega nemškega in laškega jezika. Pismene jx»nudbe jkk! >št. 100« na upravo »Edinosti«. AL A OZNANILA V sovi prodajalnisi jestvin is koioniiai petra PeteiHel v ulici Galia št. 76 je rdobiti TMikoTrstne jestrine kakor : karo, rit, testenine 1 na pel jeke) , atadkor, turttno In belo moko. nararno maslo, treće, milo, jedilno olj« prre ▼rate po 36 botć. — Blago veda« svete. — Tomasoni Dlisse Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deteli De. k orači jt* pob s papirjem. Slikanje aob in napiaor t vseh slogih in na ▼» najine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohifttra, podov itd. Vse po zmernih cenah, toćno in hitro. — Oelavnioa: ulio? 'Jga Fstoolo štev. IS. =J(ova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Prva trž. brusilni ca m na električno moč = Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. coooooooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva. pre- ■Sfa in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, al. Cavana I u hod ulica Ca-▼azzem šu 3). ocooooooooooooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Cenik DrezDlačno m frulo. Tovarna kisa BroscMna & Hrovath Trat - Riva Grumula 6 Zalo ga vinske ga kisa in specijalnih kinov. Konkurenčne cene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 3 a II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. IB- Cene šmarne, -pi Sprejema od S—6 pop. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Opozaijamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga 99 Cro&tia." stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno. blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. -- Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia"-7rst - ULICA TORRE BI AN CA 20 -- Zastopniki za vsako mesto, trg in večje va < i Alojz Ciai s A.Visintini naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Triesto v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču Goldoni). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše novosti. nea Javni ljudski ples ^t^f.oT -tilni Tro£t< v Škorklji (na desno rojanske »♦erkve navzpor). Svirala bo 15 mož inočna godba na pihala. Plesalo se l>o na v to nalašč napravljenem jK>du. V sak komad 10 st. (5 nč.). Krasna lega, svež zrak, senrnati vrt. MI^HAnip vešč knjigovs dstva z večletno iti i dU Cl I Iv/ prakso, zmožen slovenskega, italijanskega, hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega išče služ!>e. E entuvelno tudi samo jk>1 dneva. Ponudbe jkmI » Bodi »čnostc na upravo »Edinosti«. DROGERIJA Josip ZigOniLČašemš • o o • B V • o 0 o KONSTANTIN RUBINIK Frodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenje svetilk na plin oh času *elitre. NeprekosIjiTe plinove mrežice — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. trgovina z manufakturnim blagom AN ION SANZIN pok. Frana - Barrieravecchia II. Velik dohod satena, perkala. batlsta. pifr*\ja In cefi j a. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, uoodtrci. ćroaoarije — Wele in barvane srajce za moike. ovratniki, zapestniki; kravate in pot ebščtna 7a delavce. Vse po najnižjih cenah, da se ni hati konkurence. -sa „SANUS" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriern 2S Izbor drog, barv. čopićev, pokosti, parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa t&m&rlndo, mallnovce itd. itd. ZA BIRMO! Leon Fano ur,JR>suL -zlatar in draguljar prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulja; sprejema poprave po rajzmernejsih cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Čudo v ceno! 500 komadov samo za gold. l'S5. Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na 36 urni tek s pozlačeno verižico 1 krasna spila s ponar. biseri, kravato. 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura I ' gumbov iz 3°/0 double zlata za manAete, ovratnik in H i prsa. ti platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna piši ! sal na oprava, 1 krasno žepno ogledalo v Skatljioi z glavnikom, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 yez. l>e-ležniea, 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjeira stoletja, 72 angl. pisalnih peres in 395 raznih reči, ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1-85 Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SPINGARN, Krakov št. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se prilož. 1 vsakemu po l tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. Frodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera vecchia 19 - TRST. Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 1 50. Prodaja ttidi na obroke. k? scjar Zaloga stavbinskih potrebščin kakor: apna, peska, opeke, koreev, cimentnih plošč itd. itd. Trst GUSTAV MARCO ulica Isuigi Ricci štev. 8 Trst