Stev. 3.
Trat, v sredo S. Januvarja 1912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
tort efe BBMjftb ta praznikih tb 5-, ik poMdeljkih ib 9. ijutraj.
Paa&midae it«t. ae prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih ewfe»kaxnah t Trstu is okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, ?o«fcojni, Sttžaai, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ttfari, Dornbergn itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) O« LAS I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. OEiiE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 a t. mm. smrtnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po MO al. na. Za oglas« v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »ada^jna vrata K % Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-ctvrf pa 40 atol Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprav« Jedinosti". — Plačuje sa izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo ln tožljivo v Trstu.
ePINOST
Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
,F edinosti je meč.**
sa celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 meseca OK;a« a»-
roćbe brez doposlane naročnine, a« uprava ne ozira ImiaiM m M<«L](k* tstaaj« ,^MM08TT atas«: «»
mU teto Kras 6*a«, u »•> Ktm » «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniAtvo lista. Nefranko-
vana pisma M M sprejema]« 1« rakapla) aa m vraBaJe. Naročnino, oglase ia reklamacije j« poiiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: idloa 6i«rg(» Galattl 20 (Mtradai d«a). Izdajatelj In odgovorni nrednih STEPAJ* GODINA. Tafth konaoreg lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna .Edino**, vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Trato. uliaa
Gicrgio Galatti Stev. 20. PoJtno-hraallnllnl ra?un Stev. S41-652. TELFFOH It 11-57
BRZOJflUNE UE5TI.
Ministrski svet.
DUNAJ 2. (Izv.) Danes popoldne še je vrSI tu ministrski svet, ki ie trajal od 4. popoldne do 7. zvečer. Predmet posvetovanja so bile razae aktualne stvari, posebno pa vprašanje gališkega deželnega zbora, v katerem baje izbruhne obstrukcija maloruskih poslancev.
Odlikovanje bolgarskega diplomata.
DUNAJ 2 (Izv.) Cesar je podelil tajniku v bolgarskem zunanjem ministrstvu dr. Teodorju Stojanovemu red železne krone 111. vrste. Dr. Stojanov je bil še pred kratkim časom tajnik pri bolgarskem poslaništvu na dunajskem dvoru.
Hrvatska stranka prava — razbita.
ZAGREB 2. (Izv.) Komaj je par mesecev, kar je nastala hrvatska stranka prava vsled združenja frankovce v in starčevicijan-cev, že se je pojavil v njej razpor. Poslanci dr. Aleksander Horvat, dr. Fran Milobar in dr. Vladimir Prebeg in še nekateri so izjavit, da se ne strinjajo s strankino politiko proti banu Tomašiču in da vsled tega izstopajo iz stranke. Tako je izstopila iz stranke ena tretjina pravaških poslancev in ti ustanove novo stranko. Ustanovni shod nove stranke se vrši v petek, dne 5. t. m. Stranka bo izdajala svoje posebno glasilo „Hrvatsko Pravo", kakor so ga izdajali svoj čas frankovci.
Nesreča pri drsanju.
BELJAK 2. (Izv) Včeraj popoludne je bio drsališče na Šentlenartskem jezeru pri Beljaku zelo dobro posečeno. Ker pa led Še mi bil dovolj močan, se je razpočil in se je vdrlo 30 osebam, ki so jih pa še pravočasno rešili, tako da ni bilo nobene smrtne nesreče.
Prenos ostankov Aleksandra Karadjor-djevića.
DUNAJ 2. Krste z ostanki kneza Aleksandra Karadjordjevica in kneginje Perzide Karadjordjevičeve, stariŠev srbskega kralja Petra, bodo dejali jutri v kapeli na pokopališču pri sv. Marksu na mrtvaški oder. Popoludne bo srbska duhovščina slovesno blagoslovila o3tanke, nakar jih prepeljejo ob 10 ari 20 minut na državni kolodvor, od taa pa po državni železnici v Topolo, kj«r jih slovesno pokopljejo v tamkajšnjemu mavzoleju, ki ga je dal zgraditi kralj Peter.
Njegušev priziv zavrnjen.
DUNAJ 2. (Izv.) Priziv znanega atentatorja Njeguša, ki je v parlamentu streljal na justičnega ministra dr. Hochenburgerja, proti razsodbi dunajskega porotnega sodišča, je bil danes zavrnjen. — Višje deželno sodišče bo sklepalo le še o Njeguševi prošnji, da bi presedel svojo kazen v koperski kaznilnici.
Nove vojne naprave.
DUNAJ 2. (Izv.) Danes so se širile na dunajski borzi vesti, po katerih namerava avstrijska vojna uprava ustanoviti pet novih artiljerijskih divizij iti se prav tako namerava tudi znatno razširiti načrt za zgradbo novih vojnih ladij, posebno pa da se zgradi več novih dreadnoughtov.
Te vesti so imele za posledico, da so izredno poskočile v vrednosti akcije Škodo ve
PODLISTEK
Jug.
H ii*toričen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek.
Poslovenil H. V-
„Čas, časlu Je odgovoril Nikolaj, „kdaj pa pride ugodnejši čas za razbitje turške sile in pridobitev nesmrtne slave ? Kar so Ogrski kralji zaman poskušali, česar niso mogle doseči po Kapistranu združene zapadne sile krščanstva z Ogrsko močjo, ampak so bile vesele, da so obranile Beli-grad, ta prag Ogrske države: to se posreči tebi kralj moji Slavnejše postane tvoje ime, zmagovalca Turkov, po Evropi, nego ka-tero-koli izmed vseh vladarjev, in Matijaž ogerski si potem gotovo ne bo lastil pokroviteljskih pravic nad teboj."
„Krasno bodočnost mi vsekakor tu prorokuješ, častiti oče I" se je Še vedno vstavljal kralj, toda samo Še na videz; saj sc se mu prsi širile od hrepenenja, in oko mu je gorelo vsled razkošja; „pokaži mi samo še sredstva, in koj jutri odpošljem odposlanca s prazno torbo nazaj."
„Ali ne stoji že tisoče vojščakov ob mejah tvoje države? Kar ozri se na okoio na navdušenje svojega ljudstva za slavo Kristove vere, za neodvisnost in slavo Bosne! Nikogar ne najdeš, ki ne bi pripravljal
livarne v Plznju. — Akcije so poskočile za 31 K.
Velika stavka predilniškega delavstva.
TRUTNOV (Češko) 2. Tu je izbruhnila stavka tkalcev v neki tukajšnji predilnici, ki traja že nekaj dni. Boje se, da se stavka razširi po vsem severnem češkem industrijskem predelu. V Trutnovem je zbrana vsa sila orožništva in vojaštva.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 2. Skupščina je v drugem čitanju s 70 proti 41 glasovom vsprejela zakonsko predlogo tlčočo se dote prince-sinje Helene. (Potem načrtu dobi princesinja Helena, sedanja ruska kneginja, od Srbije mesto letne apanaže 60.000 dinarjev, doto v znesku 1,400000 dinarjev. Ured.)
Minister za notranje stvari je naznanil, da je bilo glasom uradnih poročil, danes zjutraj osvojenih 16 delavcev, ki jih je dne 30. t. m. zasulo v tunelu pri Svrljugi. Delavci so vsi zdravi. Dela za rešitev ostalih zasutih delavcev nadaljujejo. — Skupščina se je nato čez božične praznike odgodila do 22. t. m.
Obravnava proti patru Macohu zopet preložena.
VARŠAVA 2. (Izv.) Kckcr smo že poročali, bi se bila morala še tekom meseca januarja pred varšavskim sodiščem začeti glavna obravnava proti znanemu čenstohov-skemu morilcu patru Macohu. Kakor pa se čuje sedaj, je pater Macoh nevarno obolel v zaporu in se bo morala obravnava preložiti na poznejši čas Obravnava se potemtakem preloži že tretjič.
Stotnik morilec.
FRANKOBROD ob Meni 2. (Izv.) Vsled malenkostnega prepira je v nekem tukajšnjem spedicijskem podjetju rezervni stotnik baron Knobloch potegnil iz žepa revolver in ustrelil enega nameščenca spedicijskega podjetja. Morilca so aretirali.
Oropana pošta.
STUTTOART 2. (Izv.) Na tukajšnjem glavnem poštnem uradu so danes zjutraj neznani zločinci vlomili v poštni voz in iz voza odnesli denarna pisma z vsebino 30.000 mark. O roparjih ni nobenega sledu.
Zastrupljenje v prenočišču ubogih v Berolinu.
BEROLIN 2. V zadnjih 24 urah ni v prenočišču ubogih vFrflbelevi ulici nobeden več obolel.
Iz Perzije.
TEHERAN 2. (Reuterjev biro). V nedeljo zjutraj je bilo razglašeno, da prevzame uradsiške dolžnosti generalnega zakladnika Shusterja, komisija, obstoječa iz Belgijca Mornanda in treh Perzijcev.
Iz Kitajske.
LONDON 2. „Morning post" poroča danes iz Šangaja: Trije kržarji revolucionarjev so dospeli v Čifu, ki bo baje služil kakor baza za napade na Severno Kitajsko.
ŠANGAJ 2. (Reuterjev biro). Mirovna konferenca je včeraj sklenila, da ima vsaka pokrajina Kitajske poslati v narodno skupščino tri zastopnike. Tudi Mongolija in Ttbet bosta zastopana vsak po treh poslancih. Poslanci bodo sklicani deloma v imenu Mandžurov, deloma v imenu provizo-rične vlade.
orožja, da bo pripravljen na prvi tvoj klic na boj za križ, za domovino, za tvojo slavo ! Če pustiš to prvo vsplamtenje pogasniti, jedva se vname drugič s tako silo, ker je bo dušil dvom o Istinitosti tvojega podjetja. — Ne, ne, sedaj, ali pa nikdar je čas za svetovnozgodovinski boj — ti z mečem in jaz s križem v roki bova vodila bosanski narod proti najpoglavitejšemu sovražniku krščanstva. Podila ga bova skozi pragozde Srbije in za Balkanom, po dolinah in ravninah Bolgarije notri do bregov, ob katerih se razbijajo valovi morja!"
Kralj je zrl z raz vnetim licem na škofa; z desnico je parkrat zamahnil po zraku, kakor da že seka turške glave v divjem preganjanju; potem je udaril na ročaj svojega handžara in je odprl usta k odgovoru; toda v tem slednjem trenotku je še enkrat umolknil vsi vzroki njegove matere proti temu boju so mu naenkrat oživeli v spominu. Obotavljal se je z odgovorom in pri nastali tišini je bilo čuti, kako mu bije srce. Potem pa, ko se je s silo iztrgal iz svojih dvomov, je vskliknil navdušeno: „Naj se zgodi volja Gospoda! V boj torej na življenje in smrt! Krona Bosna in meč ejubskl sta v stavi drug proti drugemu. Ali vsplamti polumesec s stolpov kraljevskega Bobovca, ali pa zavihra zopet zastava &ža nad seli Srbije in Bolgarske! Kakor hoče Bog, toda jaz ne morem drugače 1"	|
KAIGEN 3. Knezi južne Mongolije ki so udani dinastiji, so enoglasno sklenili, da bodo podpirali vlado v boju proti revoluciji, da pa odpadejo od kitajske in se proglasijo neodvisnimi, če se osnuje repulika.
PEKING 2. (Reuterjev biro) Iuančikaj je prišel danes v cesarsko palačo. Kakor Izjavlja unanji urad, mu je stavila casarica-vdova na razpolago 3 milijone taelov. Mnogo znakov govori zato, da severna armada čaka le na to, da zopet prične boj
Turčija.
Ministrska kriza.
CARIGRAD 2. Veliki vezir Said paša je izročil sultanu demisijo, ker je prišel v konflikt z večino zbornice, ki se upira namero vanl spremembi ustave, po kateri bi se razširilo sultanove pravice. — Vlada je izd&la manifest, v katerem protestu je proti očitanju, da hoče prekršiti ustavo. Tudi opozicija je izdala manifest, v katerem je rečeno, da se hcče premeniti ustavo zato, da bi se vzdržalo miadoturško moč. — Sultan je včeraj sprejel deputacijo opozi-cijonalnih strank v avdijenci. Imenom depu-iacije je poslanec Ismail izjavil, da obstrukcija ni proti pomnožitvi sultanovih pravic, temveč znači ie nezaupanje napram Said paši. Prosil je sultana, naj ne imenuje več Said pašo za velikega vezirja, na kar je sultan odgovoril, da spada imenovanje velikega vezirja med kronske pravice sultana. Sultan je na to sprejel predsednika zbornice, ter izrazil željo, da bi složno delovali mladoturki in opozicija.
Bombni atentat.
SOLUN 2. Glasom neke sem došle vesti, je v bližini I Štipa bila razrušena neka oroŽniška stražnica z dinamitnimi bombami. Poročilo ne govori nič o mrtvih ali ranjenih. Razburjenje v Ištipu in okolici zopet narašča.
Proti krščansko gibanje v kaspiški provinciji.
PETROGRAD 2. (Izv.) V Baku vlada med prebivalstvom velikansko razburjenje, ker se je bati izgredov proti krščanskemu prebivalstvu. Po mestu krožijo močne vojaške patrulje in vse vojaštvo iz okolice je bilo poklicano v mesto.
Monakovo 2. Grof Friderik Belle-garde, člen avstrijske gospodske zbornice, bivši naddvornlk pokojne cesarice Elizabete, je včeraj v palači prijateljske mu rodbine grofa KOnigegg-Audendorf ponesrečil na način, da je padel v odprt prostor lifta. Poškodoval se je ob padcu tako težko, da je nekoliko ur potem umrl.
Celovec 2. Tu se je zastrupil posestnik dr. Leopold baron Wieser. Vzrok samomoru so slabe gmotne razmere.
Dnevne vesti.
Uvedba hrvatskega jezika v Dalmaciji. S 1. januvarjem t. I. je stopila v moč dalmatinska jezikovna odredba od dne 26. aprila 1909. S to odredbo je pri vseh državnih oblastnijah uvedena hrvaščina kakor notranji uradni jezik. Dosedanji italijanski uradni jezik se bo rabil le v nekaterih dalmatinskih primorskih mestih, In sicer se bo v italijanskem jeziku došle uloge reševalo v tem jeziku; notranji uradni jezik bo pa tudi tukaj hrvatski.
Padši na kolena pred Škofom, je dejal: „Podeli mi svoj blagoslov k velikemu podjetju ; jutri odpošljem nazaj sultanovega odposlanca."
Še isto uro so turškega odposlanca obvestili, da jutri dobi odgovor.
Molče je vsprejel oni to vest in se ni dalje brigal za kraljevskega dvorjana; obrnil se je proti svojemu slugi, zapovedujoč mu, naj vse pripravi za jutrajšnji odhod.
Oni za bosansko državo usodni dan se je počasi izmikal iz objema temne noči; zarja se je razlila po vshodnem obzorju, in v njenem rudečem žaru so blesteli vrhunci gora, kakor da se kopljejo v krvi. Dvignilo se je solnce vroče, pekoče, naznanjajoč, da mu bo sledila nevihta neposredno. Kakor je bilo soparno pod nebom, tako soparno je bilo tudi na bosanskem dvoru. Vsakdo je vedel, da je napočil usoden dan; ln ker ni nihče poznal kraljevega namena, ki ga je skrival pred vsakim, da ne bi njegova mati prezgodaj izvedela zanj, je tlačila nesigurnost prsi vsakogar, kajti, naj odloči kralj kakor-li, vedno je odvisna od njegove odločitve usoda Bosne, ki ostane na škodo samostojnosti obdačena od Turka, ali pa mora začeti krut nejednak boj s turško premočjo, v katerem se bo kockalo z železno igro za bodoči obstanek države, same, da, celo za obstanek naroda.
(Pride še.)
Boj Slovencev na Koroškem za ekzistenco.
Praška „Union" je prinesla te dni članek, doposlan jej od slovenske strani, ki v živih barvah slika nevarnost nemških nasilij za ekzistenco Slovenstva na Koroškem. Ta verna slika prežalostnega položaja koroških bratov nam je v poved, d.i tudi mi zopet opozorimo našo javnost na bedne svoje brate na Koroškem ter da jo opozorimo na nujno potrebo dvojnega: da se revidira zi-stem našega sedanjega obrambenega dela na Koroškem, ln da začne zopet vsa slovenska skupnost Izdatneje podpirati borbo koroških Slovencev za narodno ekzistenco / Na prvo potrebo opozarja posebno tudi članek v praški „Union".
Da umejemo namen, pomembnost ic usodnost nemških silovitosti na Koroškem, moramo imeti v prvi vrsti in pred vstm pred očmi dejstvo, da je ves tamošnji nemški narodni boj, ki ima uničiti koroško Slovenstvo, eden detajlov v velikem načrtu nemške ekspanzivnosti na poti do Adrlje.
Sredstva, ki jih uporabljajo Nemci Ba Koroškem v svojem nasilnem in brutalnem boju proti Slovencem, so v zasmeh vsem pojmom o pravici in pravičnosti. In v službo tega smotrenega germanizovanja, ne plašečega se nobenega, in tudi ne najgršega in najnr-kulturnejšega ubijanja Slovenstva na Koroškem, se postavlja tudi ves državni aparat. V tej službi so politične oblasti, justične oblasti, poštna uprava, železniška uprava. A najhuje orožje v rokah prodirajočega nemštva je — ljudska Šola, ker ta je, ki v srca slovenskih otrok seje pleve narodnega Izdajstva vspričo vsega tistega paragrafa v deželnem lotskem zakonu : otroke je vzgajati v ljubezni do prirojene narodnosti.
Od prvega uradnika do zadnjega sodnega sluge mora vse sodelovati na davljenju Slovencev. Nemški uradnik — tudi sodnik — sme biti zaupnik nemškega volksratha in čim več kršenj pravic Slovencev zagreša, temveč nade ima za — svojo karijero. Ob takih razmerah seveda ni mesta na Koroškem za slovenskega uradnika, ki noče biti rabelj svojega lastnega naroda.
Koroškim Slovencem krojijo pravico ljudje, ki sploh ne umejo slovenski, ln da morejo taki ljudje sploh služiti med slovenskim ljudstvom, v to naj služi drakonično sredstvo: slovenski jezik je jednostavno izgnan iz sodne dvorane.
Slovenski učitelj, ki noče kloniti svojega tilnika, je plenom najsrditejega terorizma. A za to, da je čim manje tacih poštenih značajnih učiteljev slovenskega plemena, skrbi korupcija — kupovanje duš z denarjem, da stojimo pred žalostnim in za ekzistenco Slovencev na Koroškem usodnim dejstvom, da je le mala peščica teh učiteljev ostala na strani svojega naroda ! Nemec je pa bil, ki je napisal besede: Ničvreden je narod, ki ne daja vsega za svojo Čast ! A kaj se meni koroški Nemec za najmo-drejše in najplemeniteje sentence in nauke tudi lastnih soplemenjakov, ako mu ti nauki prihajajo navskriž z namerami njegove nasilne naravi. Današnjemu politikujočemu Nemcu nedostaja popolnoma vsaka inteligenca — srca. Ob vsej svoji neutajljivi inteligenci uma je nasilen, brutalen, krivičen.
Na kratko: slovenski del Koroške je turški pašalik, dežela, kjer narodno nasilje uganja najhuje orgije; pašalik, v katerem nima koroški Slovenec nobene druge pravice, nego da plačuje davke ln daja rekrute, ki se pa po odsluženju pod orožjem v največ slučajev vračajo domov kakor — rene-gatje, ki zanašajo strup odpadniŠtva v svoje lastne rodbine, v svoje domove!
Ves javni aparat, podpiran od kupljenih sužnjev, davi torej koroško Slovenstvo.
Gori smo že omenili, da dopisnik v „Union" naglaša nujno potrebo spremembe naše obrambene borbe, ki v dosedanjih oblikah in po dosedanjem načinu ni v ni-kakem razmerju z nemško silovitostjo. Podajamo tu doli Člankarjevo izvajanje tudi zato, ker njegov apel velja — če tudi ne v toliki meri kakor za Koroško — za vso našo periferijo.
Pravi namreč: Koroški Slovenci delujejo diletantski, površno. Njihova politična organizacija je vspričo zistematičnega, smotrenega boja od nemške strani popolnoma nezadostna. Raje danes, nego jutri, naj se lotijo, da si ustvarijo za boj pripravno organizacijo, ki bo v polni meri dorasla svoji nalogi — organizacijo, ki bo združevala vse slovensko-narodne elemente ln vsi Iskreni koroški Slovenci naj sodelujejo na tem delu t
Oni imajo sicer vrlega državnega poslanca Graf ena uerja in dva deželna poslanca.
Stran IT
»EDINOST« It. S.
V Tretn, dnt 3. jannvarijm 1911.
AH to ne zadošča za ohranitev njihovega naruJnega posestnega stanja. Oni so začeli poslopje svoj:^ narodnegi osamosvojenja graditi pri — dimniku, a pozabljajo na polaganje temeljev — na zistematično, smo-tre no, zdržno občinsko politiko. Zasledujejo naj vse velike in male pomanjkljivosti in klbe koroške politike in odločijo naj se, da i bodo — sine ira et studio — vodili z vso energijo praktično, reclno, narodno politiko.
Slovenska javnost se je zadovoljevala doslej z izjavami simpatij in z — jeremija-dami o tužnem Koroškem. Ali nobene izdatne podpore ne dobivajo koroški Slovenci od zunaj.
— Slovenska javnost nima nikakega smisla in ne časa za resnično jednotno narodno politiko. Vse dotlej, dokler ne bo obstoječe smrtno sovražtvo med dvema političnima strujema v slovenskem narodu po-tisneno v meje vsaj dostojne borbe, dokler Miso zastopniki slovenskega naroda sposobni za jednotno produktivno narodno politiko, dotlej bodo ogroženi koroški Slovenci zastonj pričakovali pomoči. Poseči morajo po samopomoči. Parola bodi — delo J Koroški Slovenci naj ne tožijo radi tega, da je njihov poslanec v parlamentu osamljen in da ne dobiva tiste podpore, kakor bi jo zahtevala važnost koroške pozicije. Delajo naj raje in prepuščajo drugim — športno politiko!
Ali ne zveni ta klic koroškega rojaka nekako po — „edinjaško" ?!!
Zveza z Italijo in Slovenci.
V plenarni seji avstrijske delegacije o budgetnem provizoriju je posegel v debato tudi slovenski delegat g. dr. Korošec in je izjavil med drugim, da so Slovenci pristaši zveze z Italijo ter da Iskreno žele, da se ta zveza ohrani. Takoj pa je dodal klavzulo, da se ta zveza ne bo mogla ohraniti, ker zagotovila Italije, da hoče vstrajati v trozvezi, niso vsikdar v skladu z vnanjo politiko Italije.
Ta poslednja trditev g. del. Korošca je popolnoma resnična, kajti potrjajo jo očitna, splošno znana dejstva. Samo bi mi pripomnili, da to, kar je naglašal rečeni delegat, ni še vsa resnica. Italija si ne dovoljuje ekstratur samo v svoji vnanji politiki in ravnokar posebno — kakor jej je očital dr. Korošec — v Tripolisu, marveč je istotako resnično, da tudi domača, notranja politika Italije ne odgovarja principom lojalnosti, korektnosti in iskrenosti nasproti jedni za-veznici v trozvezi — nasproti Avstriji. Oficijelna Italija ne le da si zatišče vsa svoja očesa vspričo iredentistične propagande, očitno naperjene proti integriteti naše države, marveč izkazuje tej propagandi vso svojo benevolenco. Na tem dejstvu ne spreminja iisto nič, da Italija včasih, ko že prav ne more drugače, podaja kake diplomatsko zvite in zavite izjave, ki naj bi varovale videz dolžne korektnosti. Znan je že rek, da di-plomatje imajo dar govora v to, da prikrivajo svoje misli in svoje namene. Ta rek pa velja še v posebno veliki meri za italijansko diplomacijo. Poteza v karakterju italijanskega naroda je veliko nagnenje do teairalične geste, torej do — komedije. Ta poteza je še posebno lastna tudi italijanski diplomaciji. Jedna italijanska roka se ponuja zaveznici v potrdilo zavezništva, druga pa se stiska za hrbtom v sovražne ■amene. To moramo imeti pred očmi, da nam je jasna vsa resnica v zveznem razmerju med Avstrijo in Italijo. To razmerje ■ost na čelu pečat neiskrenosti in zavrat-■osti.
Ni nam prijetno, da moramo zopet in zopit ponavljati te, že stokrat povedane reči. Kaj hočete — mi pač nismo diplomatje ! Zato pa smo prijatelji resnice in sinovi tistega slovenskega naroda, čegar največji interesi morajo služiti kakor kompenzacijski objekt za italijansko — hlinjeno zavezništvo.
G. delegat Korošec naj nam ne zameri tir še iskrenosti, ako podamo tu nekoliko korekture k njegovi izjavi, da smo Slovenci pristaši zveze z Italijo in da odkrito želimo, da se ta zveza ohrani. To ne odgovarja resnici. Resnica je le ta, da ne želimo vojne z t alijo, ker je vsaka vojna velika nesreča. Za zvezo pa ne moremo biti, ne po nesrečnih političnih razmerah, pod katerimi trpimo narodno in politično večinoma ravno radi te zveze, ne po svojem geografičnem položaju. M;r z Italijo — da ! Za vsake intimnosti žnjo pa moramo ravno mi v prvi vrsti plačevati račune.
Gosp. delegat dr. Korošec je pač podal ono svojo izjavo v miljeju avstrijske delegacije. Da živi na naših tleh trde realnosti, menda bi je ne bil podal.
Nemški prestolonaslednik — zaprt
Dunajska „Mittags-Zeitung" poroča, da je nemški prestolonaslednik sedaj zaprt v Dancigu za kazen, ker je o priliki debate o nemško-francoskem sporazumu v nemškem parlamentu ploskal nekemu govorniku, ki je napadal vlado I Zapor je tako strog, da niti m smel obiskati svoje žene, ki je nedavno temu rodila sina, niti ni smel se ganiti iz mesta za praznike. Kot vzrok, da se piinc ne prikaže med svet, pa se navaja — bolezen !
istrskem deželnem zboru so se včeraj zbrali na drugo konferenco glede modalitet za
Domače vesti,
Iz finančne službe. Kancelijski ofici- j sklicanje deželnega zbora in vprašanja mož-jal Rudolf C a v i n i v Trstu je imenovan nosti, da se isti sestane. Konferenci je pred-
C a v i n i
kancelijskim adjunktom v IX. Činovnem razredu. — Prov. f;nančni komisar Anton Franki je imenovan definitivnim finančnim komisarjem v IX. činovnem razredu. — Carinski asistet Josip V o I ar ič je imenovan carinskim oficijalom v X. činovnem razredu. — Carinska blagajnika Josip Petri č in Matej S c h e n k sta povišana v X. čin ovni razred.
Socijalno-demokratični občinski svetovalec g. Rudolf Czerniutz objavlja v včerajšnjem „Piccolo" precej dolg spis, v katerem izpodbija razne insinuvacije in očitanja tega lista na adreso socijalno demokratičnih zastopnikov v našem občinskem svetu glede ustanovljanja manjšinjskih šol po mestih, v konkretnem slučaju slovenskih v mestu tržaškem. Gre namreč za neko izjavo, ki jo je podal v mestnem svetu svet. Cerniutz glede nasilne in naravne asimilacije. On je za to, da se Slovencem dajo šole, a je mnenja, da se bo radi tega vseeno vršila naravna asimilacija, to je: poitalijaoče-vanje Slovencev.
Vendar se tu ne mislimo baviti z izvajanji svet. Cerniutza, pač pa se hočemo pobaviti s ponesrečenimi „dokazovanji" „Piccola", ki bi hotel dokazati na vsak način, da je priseljevanje slovenskega elementa v Trst umetno in — od vlade pospeševano. S „Piccolom" polemizirati je nekaj v resnici težkega. On postavlja vedno resnico na glavo in zato treba pri polemikah s tem listom vedno najprvo ustanoviti resnico; ker pa on ravno resnice noče, je seveda tudi stvarna polemika nemožna. Taka je tudi njegova včerajšnja argumentacija o „umentnem" priseljevanju slovanskega elementa v Trst. „Piccolo" pravi med drugim: „Javna tajnost je, da se pomnoževanje Slovanov v našem mestu vrši naravnost pod avspicijami z voljo vlade. Trst, kakor glavno mesto pokrajine, je sedež večih državnih, pokrajinskih uprav, tu je namestništvo, finančno ravnateljstvo, sodnija, policijsko ravnateljstvo, ravnateljstvo državnih železnic, poštno ravnateljstvo, ki štejejo vsa skupaj več tisoč uradnikov. In tu je znano, da je v vseh teh velikih, od vlade odvisnih uradih ne-le neznatno Število italijanskih urad- ^_________r_______, _
nikov v razmerju s slovenskimi, temveč je j Zgodovina Slovencev, 19. stoletje, izdan celo splošen ukaz, da se ima spre- Avgusta 1912 priredi S. S. M. 14 dnevni jemati kar možno največ slovenskih urad- učiteljski izobraževalni tečaj s predavanji iz nikov, tako, da italijanski aspirant na mesto j vseh pedagoških strok. Natančen program uradnika ne more nikdar upati, da bi mu; objavimo še ta mesec.
dali prednost pred slovenskim".	j Zamenjal je nekdo na Silvestrov ve-
Edino, kar je resničnega v gori nave- v gled. dvorani „Nar. doma" klobuk. Do-deni „Piccolovi" trditvi, je to, da je Trst tičnik dobi klobuk v našem uredništvu, glavno mesto pokrajine in kakor tako sedež j	-	.
večih državnih in pokrajinskih uprav. Takoj i TrŽaŠka Klala KrOIIIKa. potem pa je „Piccolo" v navskrižju s svojo	.. v™«!,, 7AH<iCi1»
staro sovražnico - logiko ! Človek bi mislil, Otroka bi ise bila Ikma^u zadušila.
da ravno zato, ker so v tem mestu nasta-	Sinoči ob 10
njene državne uprave, namenjene prebivalstvu	bodoi luki čuli Mici napomo<L INta parniU^
vse pokrajine, morajo ti uradi tudi odgovar-	usidranih ob pomolih niso vedeli kaj to jati jezikovnim potrebam prebivalstva vse i pomen, a • Konečno je
pokrajine, to je: Narodnostno razmerje med	neki mali parnik in ta
uradništvom v teh posameznih uradih (ozi-	na pomoč pilotčuvai	„a valo.omu Zučer
roma na državnih upravah) bi moralo tudi	Njegova dva ^roka	l2-letn.Antonm4
vas rs
in umetnem ff £tt^lffl1^^ ^ fifl -Sd\Tbo „Piccolo- jemal nove prebivalce je kmalu spravi otroka izven nevarne
Trsta ki so neobhodno potrebni, ako se» Regnlkolska hvafnost. naj prebivalstvo množi? Isto bo prihajalo Faust Fratelli, stei_36 let, ^ dobil steno-naprVo iz Goriške in Istre; ker je pa to;vane lastonj priJeleni ^. stanujoči prebivalstvo po večini slovenske narodnosti, i v ul. Nuova št. 47, in to M več tednov V je naravno, da mora biti tudi dotok po ve-:sobi, *jer 1* »Pj, » je nahajal zaboj ki je čini slovenski. In to imenuje „Piccolo" bil zaprt. Regmkolo je v zahvalo za podar-umetno pospeševanje slovenskega dose- jeno stanarino ulomil zaboj in je vkradel iz Ijevanja! Da, če bi bilo naraščanje mesta njega oblačila v vrednosti 240 K. Piemontež umetno, potem bi imel tudi „Piccolo" prav; |e bil aretiran.
če je pa naraščanje mesta naravno — kakor. Poskus samomora. Lucija Messeria, ie v resnici — potem je naravno tudi do- strežnica v Magdalenski bolnišnici, je pred-seljevanje slovanskega elementa v Trst. sinočnjim v gostilni v ul. Fornace izpila na Za boga svetega, kje pa naj „Piccolo« en požirek smes morfine in nekega teka, vzame Italijane, ki naj bi jih naseljeval v predpisanega od zdravnika. Rešili so jo in
Trstu?! Moral bi po nje v Italijo! Po „Pic- prepeljali v bolnišnico
sedoval namestnik princ Hohenlohe. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se konferenco odloži na jutri.
Za petkov koncert naše podružnice Glasbene Matice vlada vse povsod veliko zanimanje. Vabimo vse tržaške Slovane, da posetijo prireditev našega glasbenega zavoda. Vstopnice in sedeži se dobivajo pri vratarici „Narodnega doma". Istotam se dobi tudi razlago in besedilo.
Trgovski ples se bo vršil v soboto, dne 6. t. m.
Cvetka na grob vrlemu mladeniču. Prejeli smo: Včeraj je umrl pri sv. Maiiji M. spodnji nenadne In nenaravne smrti vrl 19 leten mladenič — Anton Zorn. Pokojnik je bil značajen narodnjak, pevec društva „Slava", sin uglednega posestnika Ivana Zorna pri sv. Mariji Megdaleni spodnji. Položivši to spomen-cvetko na mrtvaški oder milega nam tovariša izražamo spoštovanemu očetu najgloblje sožalje.
Tečaj za pomorske trgovske poročnike in kapitane. Danes 3. t. m. se prične pouk v kurzu za pomorske trgovske pomočnike in kapitane.
V ta kurz se je možno upisati v ravnat, pomorske sekcije c. kr. akademije v uradnih urah. C. kr. naučno ministerstvo podeli kandidatom, ki niso iz Trsta, podpore, za kate je od včeraj razpisan natečaj.
Gibanje delavcev v prosti luk). Socijalno - demokratična organizacija sklicuje za drevi ob 6 30 v mestno telovadnico v ulici Gluseppe Parini shod začasnih delavcev (težakov in oglarjev) v prosti luki, da sklepajo o odgovoru delodajalcev na njih zahteve. (Glej tozadevno vest v včerajšnji „Edinosti")
Člani našega gledišča bodo v soboto 6. t. m. z Bernsteinovo igro „Vihar" gostovali v Gorici v glediški dvorani „Trgov, doma".
Slovenska Šolska Matica. Odbor nam naznanja, da bodo knjige za leto 1911 kmalu dotiskane. Letos izidejo 4 knjige obsegajoče do 28 tiskovnih pol, in sicer 1. Pedagoški Letopis, XI. zvezek, 2. L. Lavtar, Ukoslovje računanja, 3. snopič, 3. prof Zupančič, Zrakoplovstvo, 4. dr. Lj. Pivko,
bi bilo torej naravno, če se je pre v Trst kak Kalabrež; če se pa naselja
Samomor. Včeraj okolo 2 popol. si je čevljar Anton Z., stanujoč v Zg. Kjar-ki se" ne pušča boli sprožil v usta krogllo iz revolverja.
Kmalu potem je revček umrl. Ni znan vzrok
selil
Kraševec, Tolminec, Brkin,
poitalijančiti — potem pa je to „umetno"!	. .
Res, logika, vredna rimskih legijonarjev naj-i tega obupnega koraka, novejšega kova!	i Koledar <«	~~Daae*: Gen°-
Vendar — da ostanemo pri državnih vefa dev. — Jutri: Tit Sk. uradnikih, na katere se sklicuje „Piccolo« ! Temperatura včeraj ob 2. uri popoludi« Da na namestništvu ne more biti niti go-; -r Cels. - Vreme včeraj: lepo. vora o kakem favoriziranju slovenskih urad-5 Vremenska napoved m Primorsko: nikov, je znano vsakemu političnemu otroku. Večinoma jasno. Mrzlo. Severno-vztočni
Slovenske konceptne uradnike na namest-. vetrovi.	_
ništvu bi mogli našteti na prstih ene roke i	fl	<m
in italijanskih menda ne bo mnogo več. Ali i	l*pr®a SODISCa.
na tem ni krivo nikako favoriziranje Slo- £e ne 18-letna Ana Jezerčin od Frana vencev. VeČino imajo pač Nemci! Finančna iQ Marije, doma iz Bazovice, občina Trst, uprava pa je bila do najnovejšega časa in ie včeraj predpoludne sedela na zatožni je do neke mere še danes pravo irreden- M0pi deželnega sodišča za kazenske stvari, tistično gnezdo.	fcer je bila obtožena pregreška opuščenle
Na pošti ni nič bolje, a na višji dež. previdnosti pri porodu, v smislu v § 335 sodniji gospodari kakor personalni referent fcaz. zak.
sin glasovitega bivšega namestnika Rinal- Obtoženka je namreč v noči od 5. na dinijal S tem je menda vse povedano. In g. septembra minolega leta ob 2. uri popo-vspričo vseh teh notoričnih dejstev ima lunoči vstala iz postelje in |e na dvorišču „Piccolo« še poguma, da govori o umetnem 0\y vodnjaku rodila dete moškega spola, ki pospeševanju naraŠčenja Slovanov v mestu ;e sicer prišlo živo na svet, a je umrlo vsled od strani vlade!	poškodeb, zadobljenih radi nemarnosti
Istrski deželni zbor. Zastopniki hr- matere, vatsko-slovenskega in italijanskega kluba v Obtoženka, ki jo ]e branil dr. Josip Man-
d i ć, je vstrajala pri svoji trditvi, da aHi mi vedela, kako je žnjo, da-si je priznala, 4* je bila opozorjena cd zdravnika dr.a Tam-burlinija. Misltla je celo, da je vodeiičoa.
Priče dr. Fran Tamburlini, Fra« Jezerčin, Josipina Čufar, Marija Jezerči«, mati obtoženke, in Marija Jezerčin, ststra obto-ženke, so izpovedale v smislu obtožnice.
Iz prečitanih spisov izhaja, da An« Jezerčin ni bila še nikdar kaznovana i« da jo Je bazovski župnik pozval k sebi (ker Je obloženka pela na koru v cerkvi) i« j« vprašal, če je govorica, ki se širi o »jej, resnična. Ker mu je pa toženka zatrdila, da govore to o njej le zato, ker je v Bazovici tujka, jo je pustil še dalje peti na kor«.
Obtožbo je zastopal dr. Zumin, M je ravnokar imenovan državnim pravdniko« ta ki mu ob tej priliki radi izrekamo priz«a«je na tem, da — da-si rodom Furlan — n« razpravah proti slovenskim obtožence« vedno govori slovenski in sicer lepo slovenščino. Zahteval je, naj sodni dvor proglasi obtoženko krivo v smislu obtožbe i« jo kaznuje primerno.
Branitelj dr. M a n d i č je pa izvajal, da treba priznati veljavenim opravičevale obtoženke, da ni v onem hipu vedela, » kaj da se gre. Će bi bila ona prej vedela, to, bi bilo to znakom, da je svoj či« k vršila z namenom, da otroka usmrti: tedaj bi pa to — deželno — sodišče ne bilo več kompetentno, in bi moralo predati vso stvar porotnikom, kajti to bi bil potem čisto navaden detomor.
A tu ni detomora I Tu je le reva, ki ni vedela in ni niti drugim verjela, kaj 4« jo čaka. Prišlo ji je vse tako nepričakovan, da se ni mogla niti pripraviti na to. Zahteval je vsled tega oprostitev, ali pa vsaj pik« milo kazen.
In sodišče je izreklo v resnici jako razsodbo, proglasivši obtoženko krivo pregreška v smislu § 335 kaz. zak. in ©bs«-divši jo na dva tedna zapora.
Ana Jezerčin je izjavila, da vspre-jema obsodbo in je tudi takoj nastopila kazen.	__
Naše gledališče.
Na Silvestrov popoldan so zopet ponovili »Valčkov čar". Poset je bil vzlic neugodnemu dnevu — saj je bilo za ta večer v Trstu napovedanih menda devet ali še nekoliko več slovenskih „Silvestrovik večerov" — Še dosti ugoden. Naši publiki pač ugajajo lahne valčkove melodije i« tri-četrtinski valčkov takt ji tiči globoko v srcu in — petah; zato bo pač „Valčkov čar" imel Še dolgo, če ne vedno, svoj posebe« čar za naše, in prav posebno še popolda«*ko gledališko občinstvo.
Na novega leta dan popoludne je bik repriza Bernsteinovega .Viharja", o katerem velja za reprizo isto, kar smo rekli o premijeri; k večjemu, če pripomnimo, da je bilo memoriranje ulog takrat nekoliko boljše, nego prvič. Gledališče ni bilo preveč pol«o, in del občinstva se je po svoji „navadi* ob najtragičnejših prizorih — najslajše nasmejal. Drugod bi bilo to slabo znamenje za interpretacijo drame na odru, pri nas pa je t« edino le dokaz, kako zelo potrebno je iaše gledališče v vzgojevalnem pogledu. Naše popoldansko gledališko občinstvo je skoraj pri vsaki predstavi drugo, in to občinstvo
—	kakor samo kaže — tako nujno potrebuje vzgoje duha in srca. Zato pa ponovao: le negujte skrbno popoludanske predstave, kajti ravno v pravkar omenjenem pogled« je tudi še najboljše premalo dobro 1
Zvečer smo imeli reprizo „Punčke*. V splošnem oziru smo bili sicer prav zadovoljni. G.ca Janova je bila razpoložena prav dobro: „punčka", kakoršne si le more«io želeti na našem odru; ostali solisti so se potrudili in so vsak po svoji moči prispevali k skupnemu uspehu; prav tako tudi zbor. Le tupatam je moral g. kapelnik precej energično pomagati do enotnega takta.
Ni nam pa nikakor bila všeč malomarnost pri nastopih — ali «i bilo inspicijenta za odrom ? — še manj pa to, da je glede na prozo večino igralcev tu pa tam tako očividno zapuščal spomin. Res je, dt v slučaju potrebe — tudi ne pozabljamo, da je bila predstava po Silvestrovera večer«
—	enkrat, dvakrat pomaga preko taUh vrzeli kak „extempore" ; toda, čim manj takih, navadno slabih zamašil, tem bolje za oder, ki hoče biti resen gledališki oder. Hočemo dobro memoriranih ulog, ne pa extemporiranja. V interesu našega tako razveseljivo razvijajočega se gledališča, žetino prav odkrito, da izginejo taki nedostatki. Repriza „Punčke" je bila izven aboneme«ta in prav dobro posečena. Občinstvo se je zabavalo izborno in |e bilo s pohvalo zda radodarno. Tercet v II. dejan}, elitno točko naše „Punčke", so morali ponoviti; i« za to točko, ki bi delala čast tudi vsakemu drugemu odru, zaslužijo g ca Janova 1« gg. Rajner in Ljubič res vse priznanje. V ostalem velja o reprizi, kar smo rekli o premijeri, in smo prepričani, da „Punčka" s svojo ljubko glasbo in svojim veselim ku-morjem ostane med najprivlačnejšlmi komadi našega odra.
♦ # *
Gostovanje g.ce Janove v Ljubljani.
O gostovanju naše subrete g.ce Janove v ulogi Juliette v Leharjevem „Grofu Lufcsem-burŠkem" na odru ljubljanskega deželnega
V Trstu, dne 3. januvarja 1911.
»EDINOST« št. 3.
Btraa HI.
gledališča smo že poročali na kratko. Danes ■ai navedemo par stavkov iz kritik ljubljanskih iistov o tem gostovanju.
Zelo uvaževani kritik uradnega lista „Laibacher-Zeitung", gosp. — n — (profesor Funte k) pravi o g.ci Jano vi: „Mlada dama je bila prikupljive vnanjosti in je kazala resno stremljenje, da vdihne življenja svoji ulogi. Temperament je gotovo tu; glas ima prijetno barvo, dasiravno ima majhen obseg ia Še potrebuje izobrazbe. G.ca Janova je dosegla v celoti prijazen uspeh".
„Slovenski Narod" pravi: „Za njen Manj močni glas nas je popolnoma odško-dovala izvrstna igra. Njen nastop je siguren, njene kretnje živahne in vseskozi primerne opereti, njeno igranje sploh jako temperamentno in prepojeno s pravo ljubeznijo in ▼nemo do igre in odra. Plesi so bili jaku okusni in prav tako je bila tudi prijetna in simpatična njena zunanjost. Občinstvo ji je jako ljubeznivo aplavdiralo in kot vidno priznanje je prejela na odru cvetlice".
„Dan" pa pravi o gci Jano vi: „Mnogo lepih kritik smo Že čitali o tej gospodični, ki je slovenske krvi, a še več lepih kritik o njej smo slišali. Zdaj smo jo Čuli sami in lahko rečemo, da kritike niso pretiravale. Glasovni njen materijal sicer še ni docela razvit In Še ni popolnoma izšolan, toda gotovo je simpatičen, dovolj prožen in dovolj izdaten za moderno opereto. Njena igra je rutinirana, neprisiljena, naravno živa in gracijozna. G.ca Janova je pokazala, da ima okus, da ne zahaja v grde operetne razvade ii da tiči v njej prirojen igralski talent, sposoben razvoja". Kritik hvali nadalje njeno vzorno marljivost, ker je pela Julietto prvič le po kratki skušnji, in posebno nadarjenost, ter zaključuje, da bi bila g.ca Janova dobra pridobitev za ljubljansko gledališče.
Naše gledališče je lahko ponosno na ta uspeh svoje subrete, ki je njegov otrok, a prav tako upamo, da se ne uresniči tako kmalu želja „Danovega" kritika, da bi nam Ljubljana odvzela g.co Janovo. Z nastopom j.ce Janove v Ljubljani pa, mislimo, da je tudi precej popravljeno mnenje tistih, ki so pisali pred njenim nastopom v Ljubljani o tržaškem slovenskem — „odriču", katerega pomen mi v Trstu pač višje cenimo, kakor marsikdo drug drugje svoje — „ODRE.
*
* *
Iz pisarne slov. gledališča: V soboto ae bo predstave. V nedeljo popoldne se po-aovl uspela opereta
„PUNČKA«.
Zvečer bo v abonementu premijera krasne komedije
„ANATOLOV DVOJNIK«.
P. t. abonente se opozarja, da bo ta mesec Šest predstav v abonementu.
TRŽAŠKI GLEDALIŠČA.
VERDI. — Nocoj premijera opere „La Falena". Libretist Silvij Benko i komponist Smareglia sta domačina. Opera je pisana la libreto legende jednake vsebine. Dejanje se vrši v prvih Časih krščanstva in je zelo dramatično. Muzikalni del se zelo oddaljuje od italijanske lahke opere, ker Smareglia se približuje bolj severnim mojstrom; zato ni gotovo, s kakim navdušenjem bo vsprejeta ta opera od tržaškega občinstva. — Sodelujejo : v glavni ulogi „Falena" gdč. Gari-baldi, Albino poje Calvi, Stellio izvaja Faz-zini, Umberta Martinell«, Morio Carozza. Premijera te opere domačina Smareglie, radi katerega sta v preteklem letu obstojali dve struji v našem občinskem gledališču, se z napetostjo pričakuje. Sod& po pripravah in skušnjah bo predstava uzorna.
Začetek ob 8 15.
POLITEAMA ROSSETTI. Garavaglia aastopi danes zopet v „Hamletu".
EDEN. Včeraj je pričelo gostovanje glasovite plesalke Cleo de Merode. Slavna kra-sotica ostane tu pet dni.
Književnost in umetnost
Koncert podružnice Glasbene Matice v Trstu.
Vspored koncerta, ki se vrši v petek, 5. januvarja 1912, je skrbno izbran in zadovolji gotovo vsakega udeleženca. Zbor in vojaški orkester bosta nudila najboljše.
Posebno opozarjamo danes na sploh prvikrat izvajani dr. Schwabov mešani zbor s s premi je van jem orkestra „Na lipici zeleni..." in sa impozantno slavnostno ouverturo „1812". V sledečem kratko pojasnilo :
Leta 1812 je pridrl Napoleon „s svojo veliko armado" do Moskve, hoteč podjarmiti Rusijo. A kruta zima in ruski kozaki so razpršili Napoleonovo vojsko. V spomin na to zmago so sezidali Rusi v Moskvi spominsko cerkev. Ob njeni otvoritvi je kom-p jniral Cajkovskij po naročilu slavnega ruskega glasbenika in klavirskega virtuoza N. Rubinsteina to slavno ouverturo in jo nazval po zgodovinski letnici „1812".
Skladba začenja z ruskim cerkvenim koralom, za tem se cgtaša otožen naroden motiv izrazujoč bedo in grozo takratnih žalostnih časov. \i daljave se začu jejo vojne fanfare kozakov, a zopet se izgubljajo.
V rogovih se oglaša francoska raarse-ijeza, oznanjujoč prodmnje Francozov proti Moskvi, katero prevzame pozneje ves orkester in jo izvede v vsej svoji moči.
A vse se poizgubf, ▼ koraškem taboru
se oglaša ruska narodna in kazaki plešejo svoj ples „Kozaček". A zopet potihne vse ob mogočnih zvokih marseljeze: Francozi pred Moskvo. Hipoma pa pade ta (poraz Napoleona) in majestetično se oglaša začetni ruski cerkveni koral, kateremu sledijo mogočne fanfare zmagujočih kozakov, katerim se v nizkih legah kontrapuktično pridružuje ruska himna, oznanjujoča rusko zmago.
Društvene vesti.
„Trgov. izbr. društvo" vabi gg. odbornike na zelo važno sejo, ki se bo vršila nocoj dne 3. t. m. ob 9. uri zvečer.
Akad. fer. društvo „Balkan«. Danes v sredo ob 6, točno odborova seja. Ob 8. uri sestanek. Potrebna sklepčnost. Na mesto odstopivšega blagajnika |e bil na občnem zboru izvoljen tov. Batista L. Toliko na znanje tovarišem, ki niso bili na občnem zboru.
Pevsko društvo „Hajdrih« na Prošeku priredi 11. feb. slavnostni jubilejni koncert ob priliki 25-ietnice. Toliko v znanje bratskim društvom. 11. februarja bodi dan „Hajdriha" 1
Šentjakobška Čitalnica. Danes važna odborova seja. Jutri odpade običajni „izobraževalni večer" radi predavanja, ki se bo vršilo v petek in na katerega uljudno vabimo.
Trgovski ples. Novi salonski ples Lanciers valses se bo plesal prvikrat v Trstu na trgovskem plesu v soboto dne 6. t. m. Razlika med tem in starim angleškim Lanciers, je v tem da se vsi liki plešejo mesto v dolgočasnih pokloniti, v veselem valčku.
Ples je jako lep, muzika krasna. Prvi ples „Otrok" priredi Šentjakobska Čitalnica na pustno nedello popol. v gledališčni dvorani „Nar. doma". Na to prireditev, ki bo nudila našim malčkom in tudi odrašenim obilo nedolžne zabave, opozarjamo že sedaj. Podrobnosti slede.
Nar. del. organizacija.
Tovariši skupin L!oyda, sv. Marka, Sv. Andreja, Llnoleuma, Čistilnice olja, Plinarne in ostalo delavstvo Sv. jakobškega okraja so vabljeni, da se v soboto, dne 5. t. m. ob 5. url popol. udeleže važnega sestanka, ki se bo vršil v gostilni g. Kosiča ul Sv. Marka št. 21. — Pripravljalni odbor nove gostilniške zadruge.
Godbenl odsek NDO. Redna odborova seja se bo vršila jutri ob 9. uri zvečer.
Prva slovenska tržaška narodna godba NDO. priredi svoj prvi veliki ples dne 13. januvarja I. 1912 v gledališčni dvorani „Narodnega doma" v Trstu. K plesu bo svirala popolna godba „NDO", sestoječa iz 40 dobro izvežbanih mož pod spretnim vodstvom kapelnika g. F. Majcena v lastnem kroju. Ples se prične ob 9. uri zvečer in bo trajal do 4. ure zjutraj. Med plesom bode preskrbljeno za vsestransko zabavo. Funkcijonirala bo šaljiva pošta, Šaljivi sre-čolov itd.
Seja konsumne zadruge N. DO.
Dne 4. t. m. se vrši v prostorih NDO. točno ob 7 in pol zvečer odborova seja Konsumne zadruge članov NDO. Kjer je stvar zelo važna, so naprošeni vsi odborniki, nadzorniki in pregledovale! računov, da se polnoštevilno udeleže odborove seje. Sklicatelj	Predsednik.
„Narodna Delavska Organizacija" sklicuje z ozirom na demisijo društvenega predsednika in dveh odbornikov, izreden občni zbor za v nedeljo, dne 14. januvarja 1912 ob 10. uri predpoldne v društvenih prostorih v ulici sv. Frančiška št. 2, II. nadstr. Dnevni red: 1.) Volitev predsednika in odbornikov. 2.) slučajnosti.
Gospodarstvo.
Kmetje v okolici, gnojite travnike 1 Vsled velike suše trpe travniki in deteljišča. Dokazano je, da travne in deteljine koreni-čice vsled suše oslabevajo ; korenska glavica
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici,
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38,
Ima vedno v Bvoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča poBebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naSe zadruge.
SFBBJE1CAJO SE TUDI POPRAVE.
Odlikovana krojačnloa
Avgust Stular
TRST - Via delto Poste itev. 12. i. nad. • TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne.
Delo solidno.
Pozor Slovenci 1
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurenca v dobroznani trgovini
,ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
mL m ftiflae Carlicci it. 40 »rej Torreite)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14 Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd
ALLA ČUTA' Dl TRIESTE i
M. ilica Biro Carlicci tter. 48 (prej Torrent«)
Poktorica:: Klara Kukovec
una SVOJ AMBULATORIJ
za ženske In otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4Va ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št 1049.
TELEFON 19-86.
Plašči za dež
pristno nepremočljivi
za gospe, gospode in otroke.
MT Čevlji iz guipija
pravi ruski, prve vrste in jako trpežni.
Telovadni čevlji.
!! ABSOLUTNO KONKURENČNE CENE !!
Leopoldu Haas
Trst, Korzo 2. Telefon 17-91.
Dp. Pecnik
(PETSCHNIGG)
na novo naseljen slovenski zdravnik
v Zrstn, via S. Caterina št. 1
(hiša Greinitz)
Sprejema: od ll1/.—1 in od 2—3.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifllitifne In kotne bolezni
Ima svoj	om
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nlcold itev. 0 (aad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 5j/i do S.Va pmp
tane Benedetich
ei usoja naznaniti slav. občinstva, kakor tudi svojim cenjen:m odjemalcem, da iS odprt
Trst, ulica Caserma štev. 13
: MESNICO :
EX vd. CARLINA.
Na prodaj je najboljše goveje, telečje, svije in toštrunovo meso, perutnina, kakor tuii specijaliteta : IT GRAŠKO MESO.
Postrežba tudi na dom.
Telefon štev. 57/1 V.
Nova : čevljarska : delavnic*
Ignac Žiberna
Piazza 8*nS0Vin0 8 (na zgornjo stras predora Montuzza)
Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moSke, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
Zelo koristno I
je, ako se pri otrocih vedno rabi Scottova emulzija. Malčki radi jemljejo j gosti izdelek, večkrat tako radi. da ga | sami zahtevajo.
SCOTT-ova
Dobroznana tvrdka manufakturnoga blaga
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
M. A1TE
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fustanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, da prekosi vsako največjo konkurenco.
Prva primorska tvornica za lesne Izdelke z vodno silo
emulzija
je jako izborno sredstvo proti
== kašlju ==
in mogočno varstvo proti pogostemu prehlajenju malih malčkov.
Pri nakupu naj se izrecno zahteva SCOTT-ova emulzija Znamka „Seott", ki je upeljana ie 35 let, jamči za dobroto in uspeh.
Cena orig. steklenici K 2*50. Dobi se v vseh lekarnah.
Samo pristen s to znamko —
ribič — mikom Scottova izdelovanja. —
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITLV j vn v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA Itd. kftfcor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠQLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd.
Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene.
Parketna tvornica stroji nudi parketne de-
ičlee Is hrast In bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako omožIoo!
Strumfi ittelet iili m ? strvmto stroko spaUioft izieutc. - JAMSTVO!
Ywm dela ao solidno in atrokovnjaSko izvedena. — Obisk strokovnjaka
——	S39
Stran IV.
.EDINOST" žt. 3.
V Trstu, dne 3. januvarja 1912
zamira, ali korentfca samo oveneva tn Je Se Živa.
Ako na takem travniku gnojimo s su-perfosfatom In kajnitom v množini 3 k v in t. Šolala in 4 k v. kajnita na hektar, se košnja na poletje dobro obnese. — Gnoji naj se, predno trava poganja. ~ t&Kmetiiska družba za Trst in okolico vabi ob tej priliki vse svoje člane, ki imajo travnike in pašnike, naj senaroče na travna semena, ki jih bo družba oddajala brezplačno — v družbeni pisarni, ulica Galattl št. 14.	_
DAROVL
—	V spomin na to, da so tri „stare tetke" zapeljale „mladega samca", nabralo se je pri „takozvanih" kranjskih klobasah 4
K za Božićnico.
—	Pri krstu malega Leopolda MiliČa pri Sv. Ivanu je nabrala kumica Amalija Drufovka 12 K za novo šolo pri Sv. Jakobu. Darovali so: kumica K 3. oče malega Leo-pol 3 K in Ivan Milič K 6. Denar hrani uprava.
—	Za podružnico družbe sv. C. in M. ■a Greti je nabrala gospa Ustar v svoji trgovini v ulici Rossetti 33 K 7. koji svoti je dodal gospod Josip Ustar K 5. — Srčna
hvala 1
_ — Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu so plačali vstopnino s predplačilom na dobrodelni koncert: Jadranska ^nka, Filijalka ljubljanske kreditne banke v Trstu, Živnostenska banka podružnica v Trstu in N. N. z Opčin po K 20, gg. dr. Ljudevit Ciković, dr. Josip Abram, dr. Josip \Vilfan, dr. Hmfco Dolenc, Fran Žagar ve-Jetržec, Pogrebno društvo pri Sv. M. M Spodnji, rava. Mskso Antlć, Franjo Smuč, Kristijan Dejak, Ivan Manuoč, Pravdoslav
Rebek,--Pazin, Anton Kalister, Matej
Ternovec, ck. dvorni svetnik, monsignor škof dr. Andrej Karlin, Jakob?g Avgust, preds. ck. dež. višje sod., Edvard Horak, dr. Konrad Vodušek, Osrednja banka česk. spor., B. Mimbeili, dr. Aleks. Fatur, Fran Matejčič ck. dtž. šolski nadz., dr. Fr. Man-tiič, dr. Fran Brnč'č, Milovčič Josip, preds. c. kr. dež. sod, Alojz Goriup, posestnik Prošek, Andrej Jafcil, veleposest. tovarnar Rupa, dr. M. Pretner. Viktor Vesel, ck. notar, dr. Edvard Slavik po K 10; — Anton Kuder (Mohorjani) K 15; — gg. monsign. Kosec Fr., kanonik, Josip Gorenjec, Graci-j.iG Stepančič, po K 6; — gg. Sila Jakob, Tomičič Ljudevit ck. svetnik, Šuman Josip, !§k?cfenj, Campa Sttfan, ck. učitelj, Kuščer M ha. Vatovec Josip, Goru p Ivan, glavni za stop. „Prve Češke", Lavrenčič Matija, urad. ck. drž. žel., Hrvatska Štedionica, Vašo Vasiljević, Artur Lokar, ck. notar, Alfonz Steiner, dr. Josip Martinis, dr Feliks Kovači č, Anton Šorli, kavarnar, Just Arhar, c. k. učitelj, po K 5; — gg. Josip Jamšek, Op-ćina, Rebek Just, ck. okr. živinozdr, Pazin, Milošević Jovan, Henrik Leban, vodja ck. pripravnice Prošek, Klodič Anton vitez Sa-biadoski, Gonc;*, Nekerrcann Ivan, ck. okr. šol. nadz. Piosek, Ivan Kokalj, ck. car. ofi-cijal, Josip Škoberne, ck. stavb. inž. Viktor Bcžek, ravn. ck. učiteljišča Gorica, Pogore-lec, Greta, Fabijan Fran, Dutovlje, Furlani Janko, c. k. učitelj, dr. Teodor Stegu, ck. sodn. svetnik, dr. Primožič, Dunaj, Gjuro Tučkovič, trgovec, Vranjac Fran. Jakob Per-bauc, trgovec, Fran Logar, pol. komisar, Manja Drašček, Viktor Cegnar, ck. poštni kontrolor, Knaus Ivan, Martin Kerže, Marko Kunej, Fran Boje, kavarnar, dr. Konrad Ja-nežič, Volosko. Ma ino Luxa, Urbančič Gruntar, Ivan W egele, Jakob Klemene, po K 4; — gg- Frole Iv&n, ck. uradnik juŽ. žel, Roza Goli, Sancin Aurelija, J. Pertot, F. Kran berger, kurat, Koper, Lisec Rudolf, Pahor M. Škedenl, družina Logar, Pakiž Antonija, Slava Pahor, Ribičič Josip, Fr. Sila, župnik Sv. Ivan, Valentič Anton, Zora Anton okr. viši komisar fin. str., Celestin S rk, Josip Sirk, Pavlina Hočevar, po K 3; — gg. Ivan Kosmerl, Vek. Sahar, ck. asis., Mlekuž Kari, ck. namest. uradnik, Rado Lah, ck. namest. prist. Anton Lenasl, fin. rešp.
Kosovel, car. viš. kontr., Seme Fran, polkovnik, Bartol Gregor, ck. pošt. kontr., dr. Ivan Grško\ič, ck. višji sod. svet., Man-koč Jakob, ck. car. blag., Kante Matko, šol. fiadz. Sežana, Ternovec Vladko, Ferluga Štefan, šol. vodja, Opčine, Stiglič Miroslav, nadčinov., HarloviČ Petar, kapitan pri Lloy-du, Wildman Fran, prokur. Ljub. kred. banke, Betriani Teodor, ck. učitelj, Pinter Jernej, blag. Jadr. ban, Lavrenčič Miha, Peter-oel Emilija, dr. Ljubomir Tomašič, Knafelc Alojz, urad. ck. dež. žel., dr. Edv. Rekar, Ivan Arhar, postajenač, Plaper Ljudmila, Marn Josip. ck. gimn. prof. Gorkič Josip, Bazovica, Žagar Fran, Skedenj, Županstvo Nabrežina, Čok Marija, Lonjer, Germek Anion, Sv. Ivan, Malalan Karol, Opčine, Dolenc Matej, ck. profesor, Zarli Fran, ck. rač. svetnik, M. Cwenkel, Zamejic Ema, Vrabec Anton, Greta, Rupel Jak. ck. car. asist, Giom Anton, ck. car. urad., Pešelj Marija, Vatovec josipina, Inž. Kukovec, SubotiČ Katica, Ida Posega, Rud. Golob, viš. urad. drž. žel., Nicefor Stepančič, trg. urad., Milena Kraševec, Trebče, Sabadin Iva, Martelanc I. M., Macarol Josip, župnik, Skedenj, Okre-tič ivan, Dunaj, Al. Peterlln, Brezovica, $trekelj Fran, Jos. Železnikar, urad. drž. žel., Spanger Alojzij, Josipina DelHn, Matija Ska-bar, ck. katehet, Kos Fran, ck. učitelj, V.
Klinar, ck. pošt. nadkontr., Edvard SoslČ, Prošek, Viktor Soslč, Opčine, dr. Ciril Premrl, nam. koncip.. Jos. Stantig, Štefan Gom-bač, ckr. urad., Srečko Herzlg, ck. fin. ravn. urad., Viljem Modrijan, urad. Trž. pos., dr. Fran Rismondo, Jezeršek Egon, učitelj, Da-neu Ivan, šol. vodja, Adolf Muha, urad. Valerija Košir, Ljudevit Modlc, Budin Ivan, Šonc Henrik, ck. katehet, Irma Čok, Bian-zani Ivan, ck. poŠt. urad., Franjo Millonig, Fran Fonda, učitelj, Malvina Plaper, Babnik Anton, Amalija Čok, Anton Lenček, Fran Ponikvar, Deteta Stanko, urad., Grebene Alojz, Fran Gabrljelčič, ck. fin. kon. urad. po K. 2; — in J. Ciblc KI;—.
__(Pride še.)
Vesti iz Goriško.
Iz šolske službe. Ravnatelj državne realke v Gorici Viktor Slop pl. Cadenberg je povišan v šesti činovni razred.
Gostovanje članov Tržaškega slovenskega gledališča v Gorici. V soboto 6. t. m., na dan sv. Treh kraljev, gostujejo prvič v tej sezoni člani tržaškega gledišča v Gorici in sicer z izborno Bernsteinovo igro „Vihar" (La rafale), ki je v Trstu že dvakrat tako dobro vspela in vsled svoje zanimive vsebine in živahnega dejanja že: dvakrat napolnila gledališče. Zato upamo, da tudi v Gcrlci ta uspeh ne izostane in) bo vzbudila ta igra zanimanje tudi med goriškim občinstvom.
Vosti iz Istro.
Iz Dekani. Dne 6. t. m. na dan sv. Treh kraljev, priredi cerkveni pevski zbor ob 4. url pop. pevsko zabavo v prostorih „Pos. in konsumnega društva". Vstop k zabavi je brezplačen. Postrežba z jedrni in pijačami bo najboljša. Vabimo torej domačinke, okoličane in okoltčanke na obilo udeležbo na tej prijetni in poučni zabavi.
Iz Materije. Prostovoljno gasilno društvo v Materiji je imelo svoj IV. redni občni zbor dne 31. decembra m. I. in Je bila udeležba od strani Članov povoljna. Zakaj pa se nista udeležila zborovanja gg. podna-čelnik in blagajnik ?
Poleg drugih važnih toček je bila na dnevnem redu volitev načelnika. Dosedanji načelnik je namreč izvoljen nadžupanom in je kakor tak predsednik društva. Načelnikom je bil enoglasno izvoljen gosp. Miho Gulin, mlad, značajen, vsestransko nadebuden mož in vrl narodnjak. Čestitamo!
Zavarovalnica za govejo živino v Materiji bo imela dne 7. t. m. ob 2. uri popoludne svoj II. redni občni zbor v občinskem uradu v Materiji. Ker Je ta ustanova velike važnosti za kmetovalca, želeti bi bilo, da se vsaj vsi zavedni kmetovalci naše širne občine odzovejo ter da vspod-bujajo tudi druge k vstopu v zavarovalnico.
Tajnik.
m
1F
3E

Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TKI, Bi. Mm fl 6 - Telefon 22-85 m MMH PenlCB)
Najbolj ugoden Tir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koio«im bbw.
30
Dobro jutro! &am pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro D06trežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(«A1 buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejši do najnavadnejfie vrate po nizki ceni.u SVOJ) K SVOJIMI — Priporoča se lastnik
M. 1VANČ1C
PA31IUE ZA PRSA
ss „lili veS kašlja" =
ho edino sredstvo proti kašlju, prehlajpDju, Esgrijenosti in vsem b dežnim dihalnih organov. Žkatlja z navodilom 70 Btottnk ' bo dobi samo v lekarni ■
Pr&xmarer„AI DUE MORI '
Trst (mestna hiša) Tel. 377
HALI OGLASU
e obsss
MAU OOLASS m rafeuMje po « flot. besećo. Mastno ttikasa fen-t« «!umjo »krit »«£. N"J-
K 4BOUH

» ^ ^ i micj« pmiuptv.a znata 40 «tot i |	j	M taks; laser. cdd«*.Vt. {

Pral* ti lianta {1416 letni^ TeSčesa hrv*1-
l| dKUnaillCl nkega in iial jamskega jezika išče takoj spedicijsko druStvo „Balkan- v Trstu, Biva Grumula 14.	1
Vloklo f16'18 se iSče tak°j v ulici deIl>
UBRIO Istria 4, trgovinn jestvin.	2
Sedemnajstletna |Xf«°go™kn.0S
ka. želi primerne Blužbe. Ntalov pove ina. oddelek
Edinosti.	_2i'2'S
Slovanske igralne Karte rf:LT
knjigama J. Gorenje.:, uL Casurma 16-, Gregor Zidar A O., Bocol 263, tc.r-.ikarna Segoliu, ulica InduBtria (8v. Jiikob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, v Kosini: Ivan Dekleva.	t472
Mleko
naravno 3-400 litrov dnevno išče se takoj proti enoletni pogodbi tudi več.
Ponudbe sub „MLEKO* naj se pošljejo na Inseratni oddelek „Edinosti".
n l
L
TEODOR KORN g
Trst, ul. Miramar Stv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. —
in
Pokrivač ~streh vsake vrste.
PB£JEX4JO SE VSAKOVRSTNA
- DELA IN POPRAVE =
V po HIZKIH OSffAH. ••• Delo dobro in zajamčeno. :; fllll. 15-26. □ Poslovodja: Frani« iMk«.
3!
' Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakorSnokoli vrste 'oglasov sprejme „Inseratni oddelek41 v uL Giorgio Galattl St. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad Je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
OOffILIfil K D.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijt. se različna pristna vina. Ob vsakem časv se dobijo gorka In mrzla jedila.
^nnpipo pivu
fzdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradni-kov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala v al- del Toro k.
isarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. - TELtFOZJ 20—S6 -
Gostilna konsumnega društva
„Jadran"
pri sv. Jakobu, ul. Industrla IO.
katero rodi Jakob IvftaMi
toči izvrstno Kernovo pivo, ipavaka, istrijanska in cialma-a tinska vina prve vrste, a
N« razpolag« Ima garka in arzla jedili in kraaia krog jišća. — Cana ziaerne.
Za obilen obisk se priporoča udani
ODBOR
M fotosral le	Anton Jerkli, Trst,
Via delle Post« 10. —	GORIOA3 gospoaka alica 7
Isdtlbi odlik.'vac'. na	razstavah. - Ls tturtu k niemu
Rmerikanski bazar!
via della Scalinata št. 3. Velika prilika! Velika prilika!
Partije blaga
po skrajno nizkih cenaK
Platneno blago, brisalke, rute in šerpe iz svile, žepne rute in drugi manuf. predmeti.
Velik Izbor posod Iz železo
po kron 1 60 kg
kakor tudi porcelana, lončene posodt\ kozarcev, buteljk, krožnikov, kuhinjskik predmetov itd. itd.
iZBOR DROBNARIJ.
Gugiiefmo Marengo.
Zaloga obuvala
■»■ in lastu« delalnioa. ■■■■
PAVEL VISinilNI
Trst, ui. Giosue Cardutcl 31.
Veliku iz^era uiuSkih in 2eusPih «Te»Ijev. - l*o-pravc se levrSujejo toč-□o in m lidco
po imsrtfiii cenah
"O
&
w
I ?
CT
I -H
1
h
ANTON SANCIN, S edenj 302
(pri lekarni) priporoča slav. občinstvu svojo (Pri ,ekarnl>
novo trgovino maiiu-^^faktnrnega bSasra
a
a n
pokusile pivo
češke delniške pivovarne
ČEŠKIH BUDEJEVICAH. Je Izboruo, ua plzenskl
uacin narejeno. zaloge:
ZALOG E : LJUBLJANA: V. H. Rohrman; POHTOJNA: Emil stotnik Gariaroll TRNOVO: Rudolf Talen««.
•I
TRST: Sehmldt & Pelosl.
PULI : Lacko Križ.
REKA—SIŠAK: An:« Sabllch.
■I
mm Aususto Dell'fljnolo
Edini preparat iz zdravilnih rastlin.
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Uplivagugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želoricu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo ffatitf	M AilOlO pred kolero.