OSLifKSfO &A01CJTO1VO m oglmm m KnUjtrta ftal* H.......I i M MM prt poftao Maja lini«. CONC3EBBBONAKIA E9CLUSTVA pcr I* pobfeHcft* ženih sil. da je po sodbi sedanjih kretanj sovjetskih čet na vzhodni fronti upravičeno mnenje, da sovražnik pripravlja, nove množinske napade v odsekih kubanskega predmostja, ob Mi-usu in južno od Ladoškega jezera. Glede borb v odseku pri Orhi piše nemška polu radna ageicija. da se z nemško taktiko elastične obrambe, čeprav prinrsa s vraž-niku določene koristi, kakor n. pr. osvojitev BcLhova. še naprej dosega namen trajne slabitve sovražnika. Srditi boji pri Orlu Berlin, 29. jul. s. Iz vojaškega vira ee doznava, da so bile tudi včeraj najhujše borbe na vzhodni fronti v odseku Orla, kjer je sovražnik zopet ves dan napadal z znatnimi pehotnimi silami. V hudih borbah, označenih z meujajočimi se dogodki, so nemške čete odbile boljševiške napade in zadale sovražniku hude ozgube, obsegajoče številne tanke. Nemško letalstvo je aktivno poseglo v borbo in sestrelilo 33 sovražnih letal. Eklinice tankov in sovjetske pehote so bile razpršene, številne baterije so bile prisiljene k molku in zada, na je bila znatna škoda sovražnim prometnim zvezam. Izčrpanost anglosaškega letalstva Berlin. 29. jul. s. Nemška poluradna agencija doznava, da je sovražno letalstvo po hudih izgubah, ki jih je utrpelo zadnje dni. izvedlo preteklo noč nad severno in zapadno Nemčijo samo nvtilne polete s post meznimi letali. Odvrženih je bilo nekaj bomb, ki niso povzročile škode. Pregnan oddelek angleških motornih torpedovk Berlin, 29. jul. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemške čuvajske edinice napadle na morskem področju TerscheUinga angleške motorne torpedo vke. Nemške edinice so takoj otvorile ogenj proti sovražnim edinicam, ki so se raje obrnile in ubežale borbi. Naraščajoča opozicija proti Rooseveltu Lizbona. 29. jul. a Neki dopisnik lista >Time and Tide« iz New Yorka se bavi v svojem članku z Amen ko od danes in jutri s sodbo, ki je malo laskava tako v prvem kakor v drugem primeru. Proučujoč d naš-nji položaj naglasa dopisnik v pričetku. da je Amerika precej zaostala, v kolikor se tiče številnih vprašanj, v primeri z Anglijo. Po zatrdilu, da nove podzemeljske železnice New Yorka nikakor niso nekaj novega in važnega, temveč so bile zgrajene po zastarelih načinih, pripominja dopisnik, da se vidijo v metropol i tanskem gledališču predstave, ki so jih pred 15 leti imeli v Londonu, že za nem-derne. To pa še ni vse. V hišah bogatašev in v lokalih brivcev na Broadvvavu se slišijo svečano izjave o socialni filozofiji, ki jo smatrajo v Angliji že do igo kot spadajoč o v preteklost. Obravnavajoč vprašanje vojne, zatrjuje dopisnik, da smatrajo v Ameriki vojno še vedno za vojno v inozemstvu, ki gotovo moti, toda se ne tiče načina mišljenja ameriških državljanov. Anglija se mora torej paziti pred lažnim pričakovanjem. Ko je izbruhnila vojna, nadaljuje dopisnik, je postaj Ro-sevelt vrhovni vojni svetovalec, isotčasno pa je ostal predsednik in proti njegovi notranji politiki je močna opozicija, kakršne doslej še ni bilo. Kar morajo v Angliji posebna upoštevati, je nevarnost, da se politika ameriške vlade lahko izjalovi zaradi nerešljivih in številnih notranjih konfliktov. Anglija, zaključuje dopisnik, ne bi smela nikoli pozabiti, da obstoja poleg Rooseveltovega mternackvnadizma imperija! i stični trg starih izolacijonistov in kioguv Henryja Luceja Kentuckv. 25 oseb, ki so bile na krovu se je ubilo. Politična konferenca Madrid, 29. jul. s. General Franco je sklical v palači Parda politično skupščino Falange in ji predsedovaL Angleško zatiranje Etiopije Lizbona, 29. jul. a Bivši opoinornočeni minister Etiopije v Londonu dr. Martin je objavil v neki reviji silovit članek proti zarrralnim metodam Anglije v Etiopiji Martin trdi, da so Angleži, ko so zopet postavHi Haile Selasija na prestol, temu zajamčili največjo svobodo delovanja in vse prednosti neodvisnega vladarja. Te obveze po angleškem sistemu niso bile držane. Angleški diplomatski zastopnik pri negušu je dejanski gospodar poležaja. Vse nepremičninsko premoženje je na uporabo Angležem. Državni proračun in valuta sta pod njih kontrolo, poveljnik »1 v Keniji je tudi poveljnik sil v Etiopiji, kjer so postavili angleške garnizije. Martin piše v svojem članku, da Anglija v bistvu že dve leti Abesinijo popolnoma obvladuje, kakor da bi šlo za katero izmed njenih kolonij. transportno letalo m Aire«. 29. jul. s. Iz New Yorka m dosnarva, da je neko transportno letalo .vilo na tfe. pri TrameJvju ▼ državi ▼ PeMng, 29. jul. a. Predsednik politične komisije za zadeve severne Kitajske, Vangkenhmdn je izjavil tlaku, da pomeni vrnitev mednarodne koncesije t Sanghaju Kitajski ki je bilo središč« anglo-ameriškega imperialističnega izkoriščanja na Kitajskem, za to državo pričetek novega važnega gospodarskega razvoja. Naglasil je. da je vrnitev koncesije eden najvažnejših dogodkov t gguduvLnl nove Kitaj- Sklepi ministrskega sveta Prepoved ustanavljanja poBtlfiilfi strank do konca vojne — Zaključitev zakonodajne dobe — Ukinjenje izrednega Rim. 29. jul. s. Agencija Štefani objavlja: Razen sprejema ukrepov, o katerih je bilo že sporočeno, je minstrski svet na 6\oji seji dne 27. t m. potrdil prepoved ustanavljanja kakršne koli politčne stranke za vse trajanje vojne in je zaradi tega izrecno prepovedano nositi med vojno v kakršni koli obliki znake- embleme in zastavice, ki so v kakršni koli zvezi s političnimi strankam:. Edini znak. k naj v sedanji uri zopet združi in pobrati vse Italijane, j c trobojnica. Ministrski svet je predlagal tudi zaključitev zakonodajne dobe in razpust zbornice fašijev rn korperacij. V štirih mesecih po prenehanju vojnega stanja bodo izvedene volitve nove zbornice poslancev ter bc nato zbornica sklicana in se bo pričela nova zakonodajna doba. Na isti seji ministerskega sveta je bilo sklenjeno, da se razveljavijo vsi zakoni, ki nalagajo omejitve v zvezi s samskim stanom. Te ukrepe je vladar takoj sankcioniral. Rim, 30. jul. s. Uradni list objavlja Kr. dekret z datumom 29. julija 1943. št. 668. ki je stopil v veljavo tega dne in ki določa ukinitev izrednega sodišča za obrambo države, ustanovljenega z zakonom z dne 25. novembra 1925. št. 2008. Razsojanje zločinov, ki je pripadalo temu sodišču, je preneseno med vojnim stanjem vojaškim sodiščem glede na njih ozemeljsko pristojnost. Prenesejo se tudi postopki, ki so v teku. Glede teh zločinov postopajo vojaška sodišča v vsakem primeru med vojnim stanjem po vojnem postopku. Zunanji minister Guariglia prispel v R!m Rim. 29. jul. s. Eksc. baron Raffaele Guarigiiai, ki ga je nedavno maršal Bado-g-lio pozval, naj prevzame zunanje ministrstvo, je danes z letalom prispel v Rim iz Caa-igrada kjer je zapustil tamkajšnje sv>>je dosedanje mesto veleposlanika pri turški republiki. Upokojitve In imenovanja novih pr efektov Rim, 29. jul. s. S Kr. dekretom ao bile odrejene naslednje premestitve prefektov: Upokojeni so: odvetnik Dino Boni, prefekt v Tur m u; dr. /ntonio Le Pera, prefekt na razpoloženju; odvetnik Leone Leone, prefekt v Brescii; odvetnik Oreste Ci-moroni, prefekt v Littorii; gr. uff. Vicenzo Olivari, prefekt v Mantovi; Ftag\ Dinale Noos, prefekt v Vicenzi: gT. uff. Tullio Tamburini, prefekt v Triestu; Rag-. Gio-varmi Moseoni, prefekt v Udinu; gr. uff. Guido Cortese, prefekt v Laquii; cornm. Francesco Bellini, prefekt v Gorizii; gr. uff. Era Parenti. prefekt v Comu; Rag. Francesco Scassellati Sforzorini, prefekt v Anconi; dr. Giuseppe Stracca. prefekt na razpoloženju; dr. Attilio Tossi. prefekt v Reggiu Calabria; Rag. Fortunato Vicari, prefekt v Pctenzi: dr. Nicolo de Cesare. prefekt na razpoloženju; odvetnik Oskar Uccelli, prefekt v Milanu; gr. uff. Albcrto Varamo, prefekt v Palermu; coirun. Emi-lio Grazioli. prefekt v Cataniji; gT. uff. Censo Luciano, prefekt v Benetkah. Na razpoloženje je bil postavljen dr. Massimiliano Dandrea. prefekt v Salernu. Premeščeni so: dr. Vicenzo Ciotola z razpoloženja v Turin, dr. Giuseppe Rainol-di iz Cunea v Littorio, dr. Mario de Cesare iz ministrstva v Brescio, dr. Rodolfo Bian-corosso iz ministrstva v Laquio. Poklicani so na službovanje in dodeljeni navedenim mestom: dr. Mario Montecchi h generalni direkciji za bogočastje, dr. Giuseppe Cocuzza v Trieste, dr. Michele Chiaromonte v Como, dr. Ruggero Palme-ri v Benetke, dr. Sebastiano Sacchetti ▼ An con o. Za prefekte so imenovani in dodeljeni navedenim sedežem: general Giovanni Da ntonio v Milanu in podpr efekti dr. Salvatore Azzaro v Catanio, dr. Torcfuato Carnevale v Gorizio, dr. Pio Gloria v Vicenzo, dr. Rosa rio Speciale v Reggio Calabria, dr. Francesco Tedeschi v Manto-vo. dr. Trturo Vacca de Domincis v Salerno, dr. Marto de Goyzueta v Potenzo, dr. Ugo Mazzolani v Udine, dr. Carlo Schiavi na razpoloženje ministrstva in dr. Cesare Gardarone na razpoloženje ministrstva. Revizija obsodb zaradi Rkn, 29. jul. s. Agencija Štefani objavlja«: S sprejetimi ukrepi se je že pričelo izpuščanje obsojencev zaa-edi političnih zločinov. Glede tega naj se upoštevajo, da bo izvajanje teh ukrepov neizbežno zahtevalo časa zaradi znatnega števila primerov, ki jih je treba upoštevati. Odrejeno > bilo, da naj se brez sleherne zakasnitve birokratič-nega značaja proučitev posameznih primerov kar najbolj poepesi. Izvršene so bile zaradi pr^-idnostnih ukrepov javnega reda številne aretacije uglednih oseb iz raapu-Jčenih vrst PNF. Turški Ust o zunanjem ministru Eksc Guariglii Cari&ad, 29. jul. s. V Turčiji je imenovanje veleposlanika Guarigffe za italijanskega zunanjega ministra napravilo najboljši vtis. List »Tašviri Efkarc objavlja članek bivšega turškega veleposlanika v Rimu Ga lipa Gemala Sojelemzoglua. ki piše med dragim: Položaj, v katerem prevzame Guariglia zunanje ministrstvo, je težaven, toda motili bi ae tisti, ki bi mislili, da bi bil Guariglia sposoben sprejeti mirovne pogoje, ki bi zmanjšali italijanski pre-*S ki izvajanja s priznanjem, da bi vsa Italija prav gotovo odklenila kakršen koli položaj, ki bi pomenil napad na njen moralni in materialna obstoj. Vsa Italija ]e zbrana okoli svojega Kralja Bem, 29. jul. s. švicarski listi še nadalje poudarjajo, da je krona prevzela nasproti dogodkom vso odgovornost in da je Kralj Viktor Emanuel zepet dokazal, da je zelo priljubljen v državi, ki je vsa strnjena okrog njega. Listi nadalje podčrtavajo v smislu poslanice maršala Badoglia da se vojna, nadaljuje in da poslednji dogodki v Italiji niso niti najmanj vplivali na vojaške operacije na Siciliji, ki se nadaljujejo in petrjujejo hrabrost vojakov. Odpor italijanskih in nemških Čet na Sic1 liji se je celo povečal in tudi kanadske čete so naletele na večje težave v svojih operacijah. Listi objavljajo nadalje obširne življenjepise maršala Badoglia m navaja slavne etape njegove vojaške kariere, poudarjajoč, da je njegov ugled v vsej državi in tudi v sovražnih državah zelo velik. Izredni dogoditi, ki so se te dni odigravali v Italiji, so dali švicarskim listom priliko, da opozo -re na brezhibne odnose med obema državama. Vsi listi izražajo tudi upanje, da bo rneva vlada vrnila italijanskemu narodu mir v pravici in časti. Splošno je tudi priznanje iskrenih namer in vroče ljubezni za nesmrtno Italijo, ki prevevajo tako Savojski dom kakor maršala Badoglia, o čigar domovinskih čustvih ne more nihče dvomiti. List »Journal de Genove« objavlja uvodnik, v katerem piše. da pomenijo politični dogodki, ki so se odigrali v Rimu, zaključek dolgega razvoja in pripominja, da bo Švica z največjimi simpatijami spremljala napore maršala Badcglia in njegove vlade. Švica, ki je povezana z Italijo na temelju nepreklicnega prijateljstva, upa, da bo ta dižava našla pot do svoje obnove. List izraža tudi željo, da bi Italija s svojimi novimi voditelji uveljavila tradicije, na katerih je zgrajena njena veličina in da bi dala Evropi, ki bo izšla precej skrušena iz te vojne, svoj bogat duhovni doprinos in smisel za delo. Ne nasedajte lažnim vestem! Rini. 29. jul. s. Agencija Štefani objavlja: Še nadalje krožijo in se širijo lažno vesti o senzacionalnih dogodkih, ki nimajo nobene podlage. Te ve>»ti očitno Širijo neodgovorni in prot ina rodni elementi, ki jim je do tega, da motijo mir in red. Državljani se zopet pozivajo, naj ne zaupajo tem vestem in naj jih nikakor ne širijo. Zadužnica ob obletnici smrti kralja Utnberta I. Rim, 29. jul. s. Davi je bila ob 431etnici smrti blagopokojnoga Ki ulja Umberta I. v Pantheonu zadušnica, k^ftere se je udeležil Nj- Vel. KnAj in Cesar. Maše se je udeležil tudi celotni dvor. Popolno edlnstvo italijanskega naroda Sofija, 29. jul. s. V političnih krogih bolgarskega glavnega mesta je obširno odim-va4 prvi vtis o novi vladi, ki je bila poklicana, da vodi usodo Italije. Ta odmev se zrcali na vseh področjih javnega mnenja. V Sofiji podčrtavajo, da vlada najpopolnejši mli- v Italiji. V resni uri, p.avijo v bolgarskih političnih krogih. je italijanski narod pokazal svetu zgledno edinstvo in popolno predanost domovini. Zbrani okrog slavne osebe Kralja in Cesarja, so vsi Italijani denes soglasni v hotenju, da Blu&jo z vsemi silami narodu. Sofijski listi pišejo, da Italijani danes dokazujejo popolno edinstvo v čuslvih. v disciplini, v dolžnosti in v predanosti r»>_ rvčila iz Carigrada, ki jih je objavil bolgarski tisk, prinašajo izjave novega zunanjega ministrai Guariglije, ki jih je podal, preden je zapustil Turčijo. Mir. t Guairiglia je rekel: Politika vlkle marta] h Badoglia ne bo slonela na teorijah, temveč na stvarnosti in na narodnih ta&tart Ul Itadije. Novi italijanski režim ni vojadka diktatura. Naša vojaška sila nikakor ni ohromi jena temveč se nasprotno vedno bolj organizira in ojačuje. Ob koncu je minister Guariglia izrazil svoje zadovoljstvo 5?p: i?o turške zunanje politike ter upanje, a b do odnosi med Italijo in TureijV. poatajBU vedno boljši. Za Japonce imagovli® bitke v južnem Pacifiku Superiornost japcctsldfe sil na merju, v zrak« in na kopnem — Skupno je bilo doslej pote^Ifenili 62 savražn'h križar k, 52 nadaljnjih pa p3škodovanih Tokiot 20. jul. s. V pregledu dogodkov, ki so se pripetili od prvih pomorskih bitk pr} Salomonskih otokih do danes, so vojaški komentatorji izjavili, da so silovite bitke med japonskimi in ameriškimi silami na področju južnega Pacifika dokazale superiornost japonskih sil na kepnem, v zraku in na morju Naglasili so, da je biio po prvi pomorski bitki pri Salomonih v istem področju še 12 kopnih letalskih in pomorskih bitk največje važnosti. Največji spopadi od avgusta 1942 do 12. julija tega leta so bili: prva bitka pn Salomonih od 7. do 9. avgusta lanskega leta. druga pomorska bitka pri Salcmnih dne 24. avgusta, pomorska bitka v Južnem Pacifiku dne 16. oktobra, tretja pomorska bitka pri Salomonih od 12. novembra do 14. novembra, nočna pomorska bitka pred Lungo 30. novembra, pomorske bitke pred Renneliom od 29. do 30. jajiuarja, pomorske bitke vred otokom Izabello od 1. do 7. februarja, pomorska b'tka pred otokom Florido 7. aprila m letalska bitka nad Lungo dne 16. junija. Nadalje so Japonci izvedli napade na sovražnika, ki se je pričel izkrcavati na otoku Rendovi dne 30. junija. Omeniti je še močno bitko v zalivu Kule od 4. na 5. julij in nočno pomorsko bitko pri Kolom-bangaru dne 12. julija. Tokio, 29. jul. s. List »Jomiuri Hoki« tolmači poročilo japonskega glavnega vojnega stana, ki je javilo potopitev neke kri žarke razreda »San Francisco«. in podaja v zvezi s tem pregled angleško-ame-riškega brodov j a istega tipa. fci so ea Japonci potopili od začetka vojne dalje. Iz tega pregleda je razvidno, da so japonske letalske in pomorske sile potopile 62 krili poškodovale pa 52 Uspešne akcije japonskega letalstva Tokio, 29. ji:l. s. Skupine japorisk'ii bombnikov so pri belem dnevu napad'e 27. t. m. Ln silovito bombardirale sovražno letalsko oporišče na nekem otoku vzhodno od Nove Gvineje. Povzročili so najhujšo škodo v vojaških napravah. Vsa japonska letala so se spet vrnila na oporišče. PopcUme dne 27. t. m. so japonski lovci sestrelili 2 sovražni letali. Isto popoldne so japor.skc letalske edinice napadle sovražne topniške postojanke vzhodno od Nove Gvineje jn zadale hudo škodo in izgube sovražniku. Vsa japonska letala so se vrnila na oporišča. Odbit napad ameriških bombnikov na Hongkong Hong^ong, 29. juL s. Letala ameriškega letalstva na Kitajskem so se danes popoldne pojavila nad Honqkongom. toda pc poročilu vlade so jih obrambne baterije odbile. Letala, ki so odvrgla kakih 20 bomb na slepo, so povzročila neznatno škodo. Japonski izdelki iz gumija Nizozemske Indije Tokio. 29. jul. s. Doznava se, da je ministrstvo za trgovino in*industrijo odredilo prmlajo velikih količin izdelkov iz gumija, narejenih iz surovin iz Nizozemske Indije. Cena teh izdelkov je za 5 do 15 odstotkov nižja, kakor so sedanje cene na trgu. % x» m m «oo sm Stran j Štev. T7I Sadovi dela žuljavih rok O letaSnji letini lahko Ljubljana, 30. jul:ja. Zdaj. ko so glavni poljski pridelki, razen krompirja, pospravljeni, že lahko govorimo o letošnji let ni. škoda, da romamo urada, ki bi zbiral vsako leto točne podatke o letinah, da bi imeli jasno sliko o tem, koliko so naši kmetovalci pridelali in kaj vse bomo imeli na razpaloga čez zimo do novine. To bi bilo važno v marsikaterem pogledu. Kakor morata skrben gcspodar in gospodinja vedeti, kaj in koliko je v shrambi, da lahko živila pravilno razdelita, tako bi bili potrebni tečni podatki tudi za skupnost. Toda pri nas smo b li vedno vajeni govoriti o letinah le na splošno, ker pomen statistike vse premalo uvažujemo. Letošnja letina no pri ras v splošnem srednje dobra. Poletje ;'e b;lo mnogo prev?č deževno in to se pozna nekaterim poljskim pr'delkem. zlasti krompirju. Po dolinah je žto močno poleglo in posledica je. da zrno ne bo tako kleno kakor bi b'.lo sicer. 2:ta so bila izredno rs-ka, prišlo je nekaj neviht z nalivi, da je pšenico in rž kar povaljalo. Najbolj ;'e trpela pšen ca. Po hribih, kjer ne zraste tako v so ko žito te škc-de kmetovalci ne bodo čutili. Z ječioenom se pohvalijo zlasti kmetovalci po hribih. Ječmen, pšen'ca in rž so požeti, deloma, tudi že omlateni. Tam, kjer je b*lo žito po-leženo. je prMelek po količin; in kakovosti rekoliko slabši, zato bo pa mnogo slame, ki pride kmetovalcu tudi prav čez zimo. Kdor je le mogel, je posejal leseni in spomladi več žita kaker druga leta, tako da lahko v splošnem rečemo da bo pridelek žita letos pri nas znaten. Tudi o drugih poljskih pr'delkih ne moremo reči. da bi bila letošnja letina izvrstna. Vse je res lepo kazalo in pridelali bi bili mnogo več. da ni bilo poletje tako deževno. Deževje se bo posebno poznalo kromp'rju tam, kjer je zemlja močna. Zgodnji krompir rogljičkar, ki se ga vsako leto tako veselimo, ker je zelo dober, je letos skoraj ves zgnil tako, da ponekod sploh ne kaže kopati ga. Le v izrazito pe-ščenj zemlji so ga pridelali nekaj, pa še tam je pridelek globoko pod povprečnim. Rogljičar obrodi navadno zelo dobro, med vsemi vrstami krompirja najbolje, a letos za krompir leto še daleč ni tako ugodno, kakor je bilo lansko. Tudi druge vrste krompirja bodo v močni zemlji precej gnile, poleg tega je pa krompir letos zelo ob-jeden tako, da bo pridelek bolj slab, mnogo slabši od lanskega. Fižol kaže v splošnem lepo. Zelo £c pa pohvarjo kmetovalci in pridelovalci letos s sočivjem, zlasti s splošno rečemo, da ho nekoliko kumarami, bučami in papriko dočim se paradižnik; niso cbnesli. Druga leta ob tem času je bilo na trgu vse polno domač'h paradižnikov, letos so pa še \Tsi zeleni in proti vrhu še pridno cveto. Fižol prekljar gospodinje že trgajo, da ga je za sproti. Obrodil je precei dobro, ker je bilo dovolj moče. Tud; graška je bilo precej, a zdaj je že redek. Čebula, k* je obrodila zelo dobro bo kmalu dozorela. Krompir so letos posadili kmetovalci v aplošnem mesec dni prej kaker druga leta in zato ga bodo tudi prej kopali, še bolj kakor lani se pojavljajo l2-tos okrog mesta taki >pndelovalci«. ki pridelujejo krompir na tuj*h njivah. Kopati so ga začeli, ko je bil še dreban kakor orehi, pa jim je vseeno teknil. Koruza kaže dobro, zelje tudi. Zgodn.o zelje je večinoma že pospravljeno in pridelovalci so s pridelke m zadc voljni. S pridelkom krme so kmetovalci tudi lahko zadovoljni. Sena je bilo sicer ponekod nekoliko mani kakor v letih zelo dobrega pridelka, pač so pa nakosili mnogo detelje in tudi otava bo lepa, ker je dež dobro primakal. Nekoliko je nagajalo koscem vreme, a v splošnem so lahko seno pospravili, da jim ni gnilo na prostem, ker je bilo vmes vedno nekaj dni ali vsa; ur lepega vremena. Za rezanico je važna tudi slama, ki je kmetovalcem letos ne bo manjkalo. S krmo bo torej živina zadostno preskrbljena, da lahko upamo, da ne bo tako draga, kakor je bila spomladi. S sadjem pa letos ne moremo biti zadovoljni. Lani smo imeli izrazito dobro sadno letino, a dveh zapored tudi ne m> remo pričakovati. Le tam, kjer lani ni bilo pridelka, ie letos sadno drevje obilno obloženo, drugod pa stoji prazno. Le redka so sadna drevesa, ki jih je bilo treba podpret, da bi se pod težo sadežev ne polomila. Marelice so skoraj že dozorele, a nikjer jih ne dobiš, ker so obrodile le ponekod. Ljudje jih obdrže sami. tako da na trs sploh ne pridejo. O vseh vrstah sadja lahko rečemo, da ga bo malo, tako da domače za tre skoraj ne pride v poštev. Trg bo torej odvisen od uvoženega "adja in kdor ga bo hotel imeti kaj čez zimo, se bo moral podvizati. Pač pa letos izredno dobro kaže trta. ki je tako obložena z grozdjem kakor že dolga lata ne. Vse bo pa odvisno zopet od vremena. Ce ne bo jesen deževna kakor je bilo poletje, bo vinski pridelek letos zopet po količini in kakovosti izboren. V splošnem lahko rečemo o letošnji letini, da bo nekoliko boljša od srednje. Ljubljanska kronika v Bleiweisovih ,N©yTsah4 Ob leo letnici njihove ustanovitve Ljubljana, 30. julija. Letos ie minilo sto let od ustanovitve našega drugega slovenskega in prvega kmet-skega lista Bleiweisovih ^Kmetijskih in rokodelskih novic*. Blei\veisove »Novice« vsebujejo v svojih letnikih živo, plastično podobo slovenskega življenja, pa tudi ljubljanske kronike. Na i proslavimo stoletnico BleivveLsovih ->Novic« z objavo nekaterih zanimivih prispevkov, ki naj našim čitateljem poka/e;o. kako ie Pleiweisova pozornost segala na vse strani. V prvi objavi naj nosvetimo svojo pozornost ljubljanski kroniki v našem drugem slovenskem listu. V številki 3. petega letnika 1874. beremo pod naslovom * Nekaj iz ljubljanskega gle-diša.«; Pretečeno sredo nas je gosp. Gram-bach .pervi naših letašnjih igravcov »razveselil s petjem dveh slovenskih pesem. Šaljivi nemški igri -Laibach in einem an-dern Weltheile je prav primerno vverstil dve kaj lep pesmici, ki so poslušavcem močno dopadle. Perva pesem je bila »Veselja dom- vsakemu Slovencu dobro znana, od nekiga visokega pesnika zložena, ki sta i o gosp. Grambach in pa gospodična Kalliano tako ljubo pela, da je poslušav-cam serce od veselja igralo. Kako sladko in preljubeznivo je gospodična Kalliano njene verstice pela. si noben človek misliti ne more, ki je sam sliial ni. Tu smo se zopet živo prepričali, kako pripraven je slovenski jezik za petje. Zares poje se. kakor de bi sam med pekel. — Drugo pesem »Veselico t je gosp. Grambach sam pel. in je vsako besedo tako zastopljivo in pomenljivo izgovoril, kakor de bi bil rojen Kranjc. Se za zde i nam po ušesih done besede: »En glažek al j pa dva, ta nam kurajžo da!« Gosp. Grambach je to pesem od naš i ga dobro znaniga gorenjskega pevca Jurija dobil. — Zraven tega se je pokazala gospodična Kallianov tudi v kranjski noši. To je bila Šiškarca. nališpana od nog do glave, de je bilo kaj! Javalne je lepši oble- ke na Kranjskim viditi, kakor jo je ta večer Kalliano imela in hktero je — kakor smo slišali — od neke kerčmarice v Šiški dobila. — Z eno besedo: gosp. Grambach nam je prav vesel večer npravil, sebi pa tudi prav zlo vstregel, zakaj ljudi je bilo v glediši. de se je vse terlo. ki so svoje dopada jen je nad nemškimi in slovenskimi pesmi glasno — pa spodobno — naznanje dali. in tako je bilo prav. V številki 11. letnika 5. 1847. pa je objavljena pod ;:Cerne bukve« naslednja notica: Neko podrejeno babo, ki se žlahtna gospa imenovati da. in svojo grozovitno roko tudi še poljubiti ponuja, posebna želja po fazanih mika. Ker pa ti le poredko per-letijo, zato si razvajeno željo s kopuni, hkaterim fazanov vkus dati ve, spolnu je. Ona kuha v vini neko začimbo, po tem pa vrelo vino v žive kupune vliva, jih za vrat obesi, in v tej strašni žgalini crkniti da. — Kdor zamore to nečloveško ravnanje z ubogo stvarjo brez groze poslušati? — Cerne bukve so za tako divjakinjo še premalo. Številka 16. letnika 5. prinaša notico, ki se nanaša na zidanje ljubljanskega kolodvora. V rubriki > Urno. kaj noviga?« čitamo: (Zidanje ljubljanskega kolodvora (Bahnhof) za železnico) se bo začelo mali-ga serpana. de bo zidovje do zime pod streho ^rišlo. Ljubljanski kolodvor, ki pride blizo Mulinove predilnice, je kolodvor druziga reda in bo — kakor smo slišali — 800 sežnjev dolg. — Železnica do Ljubljane bo mende do jeseni prihodnjiga leta dokončana.« V številki 18. letnika 5 beremo: »Kramarija »pri Kovaču« v Šiški poleg Ljubljane gosp. Ferdinanda Smida je oznanila kmetijski družbi, de bo napravila zalogo vsih navadnih in tudi rovih sedem detelj, trav, dreves in družin sadežev, po kterih kmetovavci povprašujejo. Tudi bo vsako naročilo za ptuje semena rada prevzela Ker se kmetijska družba ne more s semenskim kupčevanjem in na- ročevanje pečati, nam je to oznanilo toliko ljubši, ker vemo. da se bo imenovana kramarija prizadevala, vsakimu kupova vcu z dcbr*m biaeam in poceni post reči. V številki 20. letnika 5. na strani 80: Pod naslovom >Poslavljenje«: >Presvitli Cesar so 24. pretečeniga meseca dozdanjiga prvi ga svetovavca pri mestn-j gesposki v Ljubljani gosp. Janeza FiSerja za mestnega poglavarja v Ljubljani izvolili.« V isti številki pod >2alostno oznanilo^ Pa beremo vest o smrti uglednega ljubljanskega meščana: »Deseti dan tega meseca 1847. je po dolgi, dolgi bolezni umeri Ljubi jar ski mestjan in posestnik gosp. Andrej Malic v 79 letu svoje starosti. Več kot 40 let je bil v hudih in dobrih časih, ki so nase mesto in celo Kranjsko deželo zadele, mestni cdbornik in veliko let tudi priden ud oskerbništva ubojih v Ljubljani. Tudi kmetijska družba, ktere ud je ranjicj veliko let bil, ga je med svoje narpridniši in umn'ški podpornike štele. Ozrimo se v njegove verte. ki so polni žlahtnih dreves ali pa na njegovo pelio posebno na ljubljanskim močirij, jn vkliK bom kcin-.o je rarjki Malic pri kmetijstvu opravil. Bil je tudi vedno pripravljen svoje skušnje drugim razodevati, ki so njegoviga sveta potrebovali in se je tako z besedo in z djanjem ver!iga moža skazal. Bil je tudi od začetka dobr do zadnje ure ud cbertnij-ske družbe, ktere prizadevanja je vedno radovoljro podpiral. Veliko je bil obrajtan pri vjsocih in rezkih zavoljo svojih mnogo-verstnih vednost, zavoljo svoje bistre umnosti in ljudomile prijaznosti do vsaciga človeka. Mestnjani so si namrečt kar so mogli, prizadeli, mu zadnjo čast skazati, ako ravno je ranjkj želel, prav natihama in brez vse očitnosti pokopan biti. Dvanajsti dan tega mesec?, ob 6 zvečer so ga na pokopališč nesli in ljudi iz Ljubljane, ki so ga spremili, se je iz vsih stanov toliko skupaj zbralo, de se ih pri malo kterim pogrebu toliko skupej vidi. Naj po dolgim trudu mirno peciva v zeml-*i svoje domovine, kte-ro je do zadnje ure iskreno ljubil!« Športni pregled Izidi nemškega lahkoatletskega prvenstva V soboto in nedeljo je bilo v berlinskem stadionu letošnje nemško lahkoatlet-sko prvenstvo. V odsotnosti mnogih najboljših atletov, ki se bore na frontah, so nastopili številni mlajši, zato izidi niso posebno na višku. Izboljšani so bili samo Štirje na lanskem prvenstvu doseženi rezultati. Največji uspeh je dosegel znani Svring, ki je 5000 m pretekel v 14:57.8. Svring, ki je tako postal že 16ič nemški državni prvak, ni imel pravega tekmeca in je zato njegov uspeh še lepši. V skoku v višino je bil favorit Nacke premagan od Langhoffa, ki je preskočil 1.97 cm. Za las je zrušil 2.01 cm. Wagemann, eden izmed redkih, 'ki je mogel braniti svoj lani pridobljeni naslov državnega prvaka, je zmagal v skoku v daljino ponovno z 7.37 cm. Izidi so naslednji: 100 m: Huth 11.2. — 400 m: Gilbert 49. — 800 m: Schlundt 1:56.4. — 1500 m: Warnem6nde 3:56.8. — 5000 m: Svring 14:57.8. — 110 m čez zapreke:: Zepemick 15.3. — Štafeta 4X 100 m: Eintracht, Frankfurt 43.6. — Skok v višino: Lang-hoff 1.97. — Skok v daljino:: \Vagemann 7.37. — Skok s palic0: Stiirch 3.90. — Met krogle: Bongen 15.92. — Met di»ka: Hilbrecht 45.56. — Mrt kopja: Strackc 63.35. — Met kladiva: Storch 53.96. — Štafeta 4X400 m: Hamburg 3:24.2. — Desetoboj: Herrmann 6370. V ženskem prvenstvu so bili doseženi naslednji izidi: 100 m: Schultz 12.5; 80 m čez zapreke-. Domagalla 12.2; štafeta 4X100 m: Miin-chen 49.5; skok v daljino: Brunemann 5.69; skok v visino: Friedrich 1.69; met krogle: TJnbescheid 12.82; met diska: Mal-lenhauer 41.56; met kopja: Planck-Wolf 45.44 m; peteroboj: Staudt 334 točk. 80 meddržavnih tekem je odigral Severino Minelli, eden najbolj znanih evropskih nogometašev, se je odločil končati svoje športno delovanje. Minelli je Švicar. Do danes je odigral 80 meddržavnih reprezentančnih nogometnih tekem. Tako visoko število meddržavnih nogometnih tekem ni doslej odigral še noben evropski nogometni igralec. Minelli je star 34 let. Od leta 1939 igra v znanem Grasshoppersu. ki je z njim osvojil šestkrat državno prvenstvo, sedemkrat pa dosegel pokalne zmage. V državnem moštvu je Minelli igral od 1. 1930 naprej. Njegov prvi in zadnji nastop je bil proti Švedski. Ukrep zoper stavbeno pidjetji Kamnikar Alojzi] Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941. št. 291, pretvorjenega v zakon z dne 27. aprila 1943, št. 385. glede na čl. 99. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910, s kas-nejš'mi spremembami z dne 27. junija 1921, z dne 22. januarja 1922 in z dne 5. decembra 1931. upoštevajoč, da je tvrdka Kamnikar Alojzij iz Ljubljane, ki ji je bila med drugim poverjena gradnja javnih protiletalskih zaklonišč na Valvasorjtvem trgu, povzročila neljubo nezgodo, ker je prezgodaj odvzela notranjo oporo betpnskemu cevnemu zaklonišču, smatrajoč, da je, kakor jc takojšnja prciska\a natančneje dokazala, pripisati nezgodo površnosti in malomarnosti tvrdke. odloča: Tvrdka Kamnikar Alojzij iz Ljubljane je za dobo cne«ia leta, začenši z dnem 15. julija, izključena od kakršne koli morebitne dodelitve v kateri koli obliki pri delih, spadajočih v njeno tehnxno poslovanje, ki bi jih odredil Visoki komisariat ali kateri koli drugi javni urad Ljubljanske pokrajine. Izvzete so pogodbe, ki se že izvajajo. Ta določba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljanske pokrajino. Ljubljana, dne 26. julija 1943. Visoki komisar Giuseppe Lombrassa. Teniško prvenstvo Bratislave Na letcšnjem teniškem pvenstvu Brati, slave so nastopili tudi hrvatski tenfški igralci, ki so zasedli vsa najboljša mesta. Slovaškemu igralcu dr. Frillu se je sicer posrečilo premagati Mitiča. vendar je v finalu zmala Palada. V polfinalu je dr. Fillo podlegel svojemu rojaku Košinarju.. ki se je potem pcmeril v odločilni borbi s Palado. Hrvat je zmagal S:6, 6:1, 6:4. V turnirju moških dvojic sta zmagala Mitić in Palada, ki sta premagala v finalu Vrbo in Košinarja 6:1, 5:7, 6:1 in 6:4. V tekmovanju žensk poedink je Hrvatica Hela Kovačeva premagala Slovakinjo Grl-tilovo 6:4, 6:3. Hrvati so nato odpotovali v žilino, kjer so nastopih na posebnem turnirju. Prodaja mesa na edrezek 113 Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 31. julija t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »113* julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 gr govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. Zanimiva povest — Samo trenutek, prosim, gospod, povedati vam hočem zanimivo povest: — Nekdo gre po ulici. — In vi imenujete to zanimivo? — Potrpite malo. Na ulici sreča znanca, ki naveže z njim pogovor. — Kakor vi. — Res je. Gospodu se mudi in komaj posfluša, kaj mu znanec pripoveduje. — Kakor jaz. — Res je. Kar se izkaže, da ima znanec pred očmi strogo določeni cilj: rad bi si izposodil od gespoda nekaj nedarja. — Obžalujem, toda denarja iz principa ne posojam* — Od kod pa veste to? — Kaj? Da ne posojam denarja? — Ne! Temveč da rabi gospod v moji povesti te besede? — To sklepam iz podobnosti položaja, — Razumem. Znanec pritisne na gospoda, opiše mu svoj obupni položaj, svojo nesTečo. prosi ga in roti. — Zaman! — Res je. In zato začne znanec besneti in zagrozi gospodu, da pojde na davčni urad, kjer ga bo ovadil, da je prenizko prjavil svojo hišno najemnino. — Od kod pa ve znanec, da je dotični gospod prijavil manj, kakor znašajo v resnici njegovi dohodki od hiSe? — Povsem točno ne prijavi dohodkov noben hišni posestnik. To je nemoralna povest. — žallbog. In vendar ima svojo moralo. — In sicer? — Kdor ima mašilo na glavi, mora Imeti mehko srce. — Kaj pa naj pomenijo te vase besede? — Da je gospod posodil svojemu znancu piškav stetak, bi si bil prihranil globo, ki ga je na njo obsodil davčni urad. — Gospod! Ce boste zdajle zahtevali od mene sto lir, bom smatral to za izsiljevanje. — Kako to? Mar plačevanje davkov pri vas tudi ni v redu? — Kdo pravi da ni? Vse je pri meni v najlepšem redu. — Kako pa morate potem takem govoriti o izsiljevanju? — Vem, kakšen namen imate s svojo zanimivo povestjo, toda vedite, da se vaše prikrite grožnje ne bojim. Moja vest je čista, — To je nezaslišano! Saj sploh nimam namena iztisniti iz vas sto taka. — Ne? Ah, če je tako, pa oprostite, razburil sem se. — Saj. nisem niti z besedico omenil, da... — Pomirite se! Gre za nesporazum! — Ne, ne morem se pomiriti! Hotel sem vam povedati zanimivo povest, a vi... Toda če se vam bom hotel osvetiti, ml to ne bo težko — davčni urad ni daleč. — Kaj me to briga! Saj sem vam že povedal--— — Toda v najboljšem primeru boste imeli sitnosti in pota. — Kaj boste pa imeli vi od tega? — To mi bo osveta za vase grdo sumni-čenje! In prav meni bi radi naprtili kaj takšnega, meni. ki nisem še nikoli cd nikogar iztisnil niti prebite pare, čeprav se mi godi zelo slabo. Sicer je res, ko sem vas opazil, sem vas hotel prositi, da bi mi posodili sto lir, pa sem si premislil. Zdaj me pa tako grdo obrekujete, namesto da bi mi bili hvaležni. — Oprostite! Obžalujem! Ali bi mogel to popraviti tako. da___ — Ne, to se sploh ne da popraviti! — Zbogom! — de trenutek, prosim! Zelo bi me veselilo, če bi... — Hvala lepa! Od vas nočem nobenih uslug! — Bilo bi mi v največje zadovoljstvo, če bi vam mogel pomagati. — Vaše nezadovoljstvo me prav nič ne zanima. Od človeka, ki me žali, nočem ničesar sprejeti! — Oprostite ml, prosim vas. Zdaj je zopet vse v redu, mar ne? — Da. — To me veseli! Na svidenje! — Počakajte! Saj ste mi hoteli posoditi sto lir! — Ne, zdaj nočem. Pač vam pa hočem svetovati, kako lahko pridete do denarja. — Kako? — Evo tam gospoda Brklča. Povejte mu zanimivo povest. — Ali mislite, da bi pri njem držalo? — Seveda bo. Sicer pa — evo vam sto lir. Povem mu jo sam. Zadnja uprizoritev Smetanove komične opere »Prodana nevesta« v letošnji sezoni bo v soboto izven abonmaja. Zasedba bo običajna: Marinka - Vidalijeva, Janko - Čuden, Vasek - Banovec, Kecal - Lupsa. Dirigent: D. zebre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoneti; koreograf: inž. P. Golov in; scenograf: V. Skružnv. (Bel KOLEDAR i: Petek. 30. julija: Abdon In Senen. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matlca: Želim si ljubezni. Kino Sloga: Mala porednica. Kino Union: Učitelj glasbe. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5: Deu-Klamjfiček Dia, Cesta Ariele Rea 4 in Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Iz pokrajine Trieste — Ljudsko gibanje. Dne 28. julija je bilo v Triestu 9 rojstev, 9 smrtnih primerov in devet porok. — Mladina se je vrnila iz Kolonije Ban-ne. Te dni se Je vrnila v Trieste prva skupina iz počitniške kolonije Banne. — Cerkvena glasba. Dne 1. avgusta bo v cerkvi sv. Ane v Valmaura tradicionalna cerkvena slovesnost. Svečano mašo bo imel servolski župnik m on s. Mazaroli. Med slovesno mašo bodo peli izbrane cerkvene skladbe pod vodstvom maestra Fabri-sa. Na harmoniju bo spremljal pevce prof. Gaston de ZuccolL — Doti iz ustanove Scaramanga. Kakor znano, je pokojni Ivan Scaramanga določil v svoji oporoki znesek 300.000 goldinarjev, ki gredo deloma v prid vsakoletni dvojni doti mladim triestinskim nevestam. Ustanovo upravlja poseben kuratorij. Letos sta bili deležni dotnih prispevkov iz omenjene ustanove triestinski nevesti Evi-leja Sattelli in Ferdinanda Dessenibus. Prispevka znašata po 1250 lir letno. — Nov nagradni natečaj za kuharje delavskih kuhinj. Triestinski prefekt je razpisal z ozirom na lep uspeh prvega natečaja nov nagradni natečaj za najboljše kuharje, ki so zaposleni v delavskih kuhinjah po posameznih triestinskih obratih. Natečaj predvideva sledeče nagrade: prva nagrada 1500 lir, druga 1000 lir, tretja 800 lir. četrta 600 lir, peta 500 lir, šesta 400 lir, sedma pa 300 lir. — Ponesrečenci. Pri delih na trgu Fo-raggi v Triestu so se ponesrečili delavci 27-letni Ivan Burlon, ki ima zlomljeno desno nogo, 32-letni Marcel Nadalet iz Trin-boeha. ki ima poškodbe na levi nogi. 43-letni Josip Crastich. ki ima tudi poškodbe na levi nogi ter 68-letni Celestin Zanetti iz Trenta, ki ima zlomljeno desno nogo. 47-letnega Arturja Pecchianija iz ulice Pon-ziana je povozil pri šentjakobski cerkvi v Triestu neki kolesar. Ponesrečenec ima poškodovano desnico. V delavnicah S. An-drea ie bil zaposlen 51-letni Anton Civi-din. Pri delu si je ranil desno nogo. V nekem skladišču v ulici Mazzini si je poškodovala pri padcu levo nogo 47-letna Ana Denich. Ponesrečili so se v Triestu tudi 50-letni Karol Slobez. 39-letna šivilja Izabela Susel, tramvajska sprevodnica Ivanka Wilhelm in 37-letni Stanislav Vi-cic. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helene. Iz pokrajine Gorizie — Novo mašo je pel v župni cerkvi v Camigui novomašnik pater Ivan Rustja iz Družbe Jezusove. Domači župnik Viktor Stanič mu je pripravil ob prihodu v domačo župnijo lep sprejem. GLEDALIŠČE OPERA Petek, 30. julija, ob 17.30: Madame Butte*-fly. Red A. Gostovanje Zlate GjungjenČeve, članice beograjske Opere. Sobota, 31. julija, ob 17.30: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja. 1. avgusta, ob 17.30: Thai«. Izven. Gostovanje Zlate GjungjenČeve. Članice beograjske Opere. Cene od 35 Ki navzdol. Ponedeljek, 2. avgusta, ob 1730: Mrtve oči Red A. s Zadnji nastop Zlate GjungjenČeve v »Madame Butterfly« bo drevi za red A. Zasedba partij je sledeča: Butterflv . Gjungjenčeva, Suzuki - Golobova, Kate - sturmova, Pin-kerton - Lipusček, Sharpless - Popov. Goro - Rus, Tamadori - Dotničar, bonec - Lupsa, komisar - Gregor«, uradnik - ftkabar, mati - flkrjančeva. Dirigent: D. Zebre: režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simo-niti, scenograf: A. Forige. Abonente reda A opozarjam«, da bodo Imeli v ponedeljek 2. avgusta predstavi D*Albertove opere »Mrtve oči«, ki je bila zaradi nenadno izpremenjene policijske ure v torek 27. t m. odpovedana. Spodnja štajerska — Novi grobovi. V Mariboru so umrli posestnik Franc VVeingerl od Sv. Jurija v Slov. goricah, star 65 let. sodnikova žena Mihaela Kuder. stara 53 let. nvzar Franc Majcen, star 79 let in posestnica Marija Ačko. roj. Repni k iz Kalš, občina Šmartno na Pohorju, stara 54 let. Na Teznem pri Mariboru je umrl hišni posestnivc in ključavničar Peter Poropat, star 53 let. — Nemški študentje na Spod. Štajerskem. Kakor lani so prispeli tudi letos Študentje iz Nemčije na Spod Štajersko pomagat kmetovalcem pri delu na polju. Primejo pa tudi za drugo delo, kjer se pokaže potreba. V taborišču pri Rogaški Slatini, kjer je zbranih 200 študentov in študentk, dobivajo vsa potrebna navodila po zastopnikih štajerskega Heimatbunda in pokrajinskega študentovskegn vodstva. — Spodnještajerski gostje na Bavarskem. Iz Slov. Bistrice ie odpotovala oni dan v Ordensburg Sondhofen na Bavarskem skupina mladeničev in deklet, članov mladinskega odseka štajerskega Heimatbunda. ki jc prikazovala Bavarcem spodnjestajersko narodne plese. Gostje so si med potjo najprej ogledali Monakovo in njegove zanimivosti. V Ordensburg-Sondhofenu so bile pravkar zaključene velike športne tekme Hitlerjeve šole. na katerih se je zbralo nad 2.000 tekmovalcev. Spodnještajerska mladina je bila predstavljen tudi poveljniku vseh Hitlerjevih šol. _ Gostje iz Leobna in Weiza v Trbovljah. Danes teden so prispeli v Trbovlje zastopniki 11 krajevnih skupin okrožn Leoben in Weiz pod vodstvom okrožnega vodje Christanda iz Leobna in okrožnega vodje Obererja iz Weiza, Bivanje gornie-štajerskim vodij krajevnih skupin v Trbovljah je dalo pobudo za bodoče sodelovanje med poedinimi okrožji. Gostie so se peljali skozi sedeže petih krajevnih skupin, kjer so se prepričali, da je opravil štajerski Heimatbund tu svoje delo v polni meri. _ Dva nevarna tatova obsojena. Pred kazenskim sodiščem v Mariboru sta se morala zagovarjati oni dan dva nevarna tatova 25-letni mizarski pomočnik Štefan Arnuš iz Vinterovcev in 23-letni mizarski pomočnik Friderik Weisskopf iz Studencev pri Mariboru. Arnuš ima na vesti 14. Weisskopf pa fmo tatvino, poleg tega sta pa skupaj kradla petkrat, a Arnuš je bil že dvakrat predkaznovan. Arnuš je bil bo-sojen na 10 let. VVeiaskopf pa na 14 mesecev težke ječe. Po prestani kazni bo Arnuš nos lan v prisilno delavnico. __ Nesreče. 68 letni upekejen; nadporoe-nik Jaromir Derkič iz Maribora je del v ponedeljek zvečer čez državni most proti trgu Adolfa Hitlerja. Od nasprotne strani je prevozil avto in njegova vratca so se nenadoma odprla in zadela Derkiča. Pretresel si je možgane jn zadc bil več peskodb po telesu. — Med delom je padel 72 letni hlapec Anton Marmar iz Radvanja čez posekano drevo in si zlomil več reber. ■— V Pobrežju pri Mariboru je 62 letna delavčeva žena Frančiška Pletermaničeva tako nesrečno padla da si je močno poškcdcvala hrbtenico. 43 letni Josip Pleterse iz Bohave je padel c kotesa m si poškodoval obe nc^-. Pisarna gesfMMlarskjh svetovalcev v Ljubljani Po zgledu zapadnih držav je bila pri nas že leta 1939 uvedena institucija gospodarskih svetovalcev, t. j. akademskega svobodnega poklica kvalificiranih strokovnjakov za gospodarska vprašanja. Gospodarski svetovalci so si najeli skupno pisarno, ki se nahaja v Ljubljani na Rimskem trgu št. 9 (pred sodnijo). Pisarna je začela poslovati 1. julija t. L pod imenom: Pisarna gospodarskih svetovalcev. Skupna pisarna ima namen, interesentom olajšati stike s posameznimi gospodarskimi svetovalci. Interesenti - nalogodajalci imajo pri tem popolno svobodo pri izberi svetovalca, ki vsak vrši svojo funkcijo za sebe in je za sebe tudi polno odgovoren v smislu § 5 uredbe o gospodarskih svetovalci Vsak svetovalec je še posebej vezan pri poverjenem mu nalogu napram vsakomur na najstrožjo molčečnost. Delokrog, ki se mu posvečajo naši domači gospodarski svetovalci, je zelo obsežen. Njihova najvažnejša opravila so: gospodarski nasveti (finančni, borzni, zavarovalni, davčni itd.): anaP.za trga in konjunkture; strokovni nasveti in pomoč gospodarskim družbam pri njih ustanovitvi, preureditvi, sanaciji, fuziji, razdružtvi in likvidaciji; strokovna pomoč nadzornim organom; sestavljanje, ugotovitve, ocenitev ter revizija imovine gospodarskih bodjetih in ustanov; organizacija in reorganizacija podjetij ter njih računovodstva (knjigovodstva, kalkulacije, statistike in proračuna), njih revizija in kontrola; vodenje računovodstva za račun tretjih oseb; analiza obrata in bilance; racionalizacija gospodarskega poslovanja; uprava premoženj, sporazumna ali prisilna; varuStvo in skrbstvo imovine, delno ali popolnoma preklicanih, mladoletnih in odsotnih; poravnave, sprave, premoženjske ureditve; strokovna razsodniStva: sodno izveden'Stvo za splošno ter trgovsko, industrijsko, bančno in zadružno knjigovodstvo, za bilance, za revizijo, za računsko stroko ter za druge gospodarske panoge; vsi drugi gospodarski pomožni posli, zlasti zaupniški posli, zaupna dela in prevodi ▼ italijanski, nemški. angleSkt, francoski, nizozemski, ruski in srbohrvatski jezik in iz teh jez*kov. Upamo, da bodo gospodarski svetovalci s svojo novoustanovljeno pisarno nsJli prt naši Javnosti, posebej pri našem gospodarstvu, prijazen sprejem. Stev. 171 Izpred okrožnega sodišča Na MdUHhi ie trajale bolj redke — 8 okoristiti nfCOVENSEI NAROD€,J*Uk,M.JuBj»ii« Stran 3 Ljubljana, 30. julija. Na sodišču je sedaj razpoloženje bel j mirno. Mnogo sodnikov je nastopilo svoj redni dopust, enako pa tudi drugi uradniki in uslužbenci. Nekateri so se že vrnili z depusta, drugi odhajajo. Zato so senati, ki sodijo nujne zadeve, sestavljeni kakor dopuščajo razpoložljive moči. V torek je v razpravni dvorani okrožnega sodišča št. 79 sodil mah senat, ki mu je predsedoval s?s Ivan Brelih. Sodelovala sta sos Ivan Kralj in sos Fran Gorečan. Obtožnico je zastopal državni tožilec France Sever. Razpisani sta bili dve razpravi, tretja, ki jo je vodil kot predsednik sos Ivan Kralj, pa je bila prizivna. V prvi razpravi je državni tožilec prebral obtožnico preti 261etni na Viču rojeni in v Dobrunje pristojni kleparjev! ženi Mariji B., ki stanuje na Rudniku. Dne 19. maja letos je obiskala svojce oziroma znance štirih zapornikov, ki so bili priprti v policijskih zaporih zaradi raznih deliktov. Z lažnim zagotavljanjem, da so jo oni poslali k njim. jim je izvabila razne predmete, ki jih je potem porabila zase. Oškodovani so bili: Angela Grabnarjeva za več perila in obleke, prof. Emil Zma-sek za nekaj obleke, čevlje in 200 lir gotovine, Leopoldina Kalan za več perila, obleke in nekaj jedil in Franc Bajt tudi za perilo in obleko. Državni tožilec je kvalificiral dejanje kot obrtno prevaro in je zahteval kaznovanje po 5 337 kz. Obtoženka se je seznanila z zaporniki v zaporih šentpetrske vojašnice, kjer je zvedela za njihove domače razmere. Izvabljene jestvine in denar je porabila, nekaj oblačil je prodala, nekaj pa so jih zaplenili in vrnili lastnikom. Obtoženka je dejanje priznala že v preiskavi in je pri priznanju ostala tudi na razpravi. Ker je bila zaslišana samo ena priča, je bila razprava kratka. Obtoženko je zagovarjal dr. Sajevic, ki je predlagal prekvalifikacijo dejanja, češ da gTe za samo eno prevamo dejanje, ker so bile vse prevare storjene v enem dnevu. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi senat, ki je obtoženko spe znal za krivo po § 334 -— 1, 2 in jo obsodil na 5 mesecev strogega zapora in 50 lir denarne kazni. Častne pravice izgubi za dobo 1 leta. Plačati mora 80 lir takse. Obtežilno je b?'lo, da je prevarila ljudi, ki pripadajo revnejšim slojem in da je za svoje kaznivo dejanje izrabila izredne vojne razmere. — Olajšilno je bilo, da je škoda vsaj deloma poravnana. Grabnerjevi in prof. Zmasku mora povrniti škodo. Obtoženka je kazen sprejela. 800 lir vrednega psa je ukradel Sledila je razprava proti dvema obto-žencema. ki sta pogosta gosta zatožne klopi. Zagovarjati sta se morala Daniel Peterlin, brezposelni pek jz Trnovega, star 38 let in kaznovan že okoli 29krat ter Stane Bitenc. kleparski pomečnik iz Velike Čolnarske v Trnovem, ki je bil prav tako že mnogokrat kaznovan. Lani je bil oosojen na 6 mesecev strogega zapora. Državni tožilec ju je obtožil tatvine mladega psa volčjaka. vrednega 800 lir. Pes je bil last mesarja Pušnika in je bil ukraden 8. junija. Državni težilec je zahteval kaznovanje po 314 oziroma 315 kz. Obtoženca sta tatvino zamkala. Peterim je zagotavljal, da nista imela namena, prilastiti se psa. Pes je piišel z njim na travnik, kjer sta kosila in spravljala seno. Priznal pa je, da sta ga potem privezala, češ da je hotel teči enkrat za tem drugič za drugim človekom, ki je šel mimo. Kasneje sta ga peljala v mesto. Pri Okrožnem uradu ju je ustavil nekdo, ki je povedal, da je pes Pušnikov in je zahteval, da ga vrneta. Bitenc ni bil pri volji ugoditi njegovi zahtevi, češ da mu je malo prej kupil za 2 lire kosti in je zahteval 5 lir odškodnine. Odpeljala sta psa naprej, šla v neko gostilno, kasneje pa ležat na nek travnik za kolodvorom. Med spanjem jima je pes ušel. Bitenc se je zagovarjal nekoliko drugače. Predvsem je zatrjeval, da s psom ni imel nobenega opravka m da se je Z njim ukvarjal le Peterlin. Zanikal je, da bi psa ponujala na prodaj, kakor je v preiskavi izpovedala neka priča. Mesarica Pušnikova je izpovedala, da Je bil pes ukraden iz zaprtega dvorišča. Adolf Savinc je srečal oba obtoženca ko sta peljala psa po mestu. Spoznal je takoj, da je pes last Pušnikovih. Vprašal ju je, kjer sta ga dobila, nakar mu je Peterlin rekel, da ga je kupil od Pušnikove, kar mu pa priča ni verjela. Zahteval je, naj psa vrne. Peterlin pa je hotel Imeti 320 lir odkupnine. Psa sta prav tedaj ponujala neznanemu meškemu v nakup. Mati obtoženca Bitenca je izpovedala, da je Peterlin pripeljal vsa k njim na dom že ob pol S. zjutraj in da ga je imel privezanega na vrvici. Dejal je, da ga je našel pred trnovsko cerkvijo. Po pregledu kazenskih listov, iz katerih izhaja, da sta bila največkrat kaznovana zaradi beračenja in manjših tatvin, je spregovorila dr. Ferlan - Jernejčičeva. ki Je zagovarjala obtoženca Bitenca, Senat je po kratkem posvetovanju spoznal oba obtoženca kriva, vendar je spremenil kvalifikacijo. Peterim je bil obsojen, ker je ukradel psa in zagrešil s tem prestopek po § 314 kz. na 1 mesec strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. Plačati mora 80 lir sodne takse. Bitenc pa je kriv, da je pomagal voditi psa, za katerega je vedel, da je ukraden, torej prido bi jen s kaznivim dejanjem. Zagrešil je prestopek po § 333 — 2 kz. ter je bil obsojen na 20 dni strogega zapora in 50 Ur denarne kazni, ki jo je prestal že s preiskovalnim zaporom. Zasebna udeleženka je bila s svojim odškodninskim zahtevkom zavrnjena na pot civilne pravde. Obtoženca sta kazen sprejela. Obsojen tramvajski uslužbenec Dne 30. marca se je peljala v tramvajskem priklopnem vozu na Žale neka M. G. s svojo hčerko. V priklopnem vozu ni bilo sprevodnika in je njegovo delo prevzel sprevodnik motornega voza. Bili sta edini potnici. Na postajališču pri Žalah Je hči M. G. naglo izstopila, mnogo sta- rejša mati pa je bila bolj počasna. Ko je sprevodnik pogledal skozi okno motornega voza, je po svojem zatrjevanju ni videl in je zato dal znak za odhod. Prav v trenutku, ko je M. G. stopila z levo nogo na tla, obrnjena v smeri proti vožnji in se je še držala za tramvaj, je voz poteg, nil. M. G. je izgubila ravnovesje, padla je vznak, dobila živčni šok in se potolkla na glavi. Zdravniško spričevalo je ugotavljalo lahko telesno peškodbo ozdravljivo v 10 do 14 dneh. M. G. je tožila sprevodnika za 1500 lir odškodnine, obenem pa je bil obtoženec o vajen kazenskemu sodišču zaradi prestopka po § 204 — 2 |cz., ki pravi: kdor ogrozi varnost javnega prometa zlasti na ulicah, cestah ali tržiščih tako, da povzroči iz malomarnosti nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom do 1 leta ali v denarju do 10.000 lir. Pred okrajnim sodnikom je bil sprevodnik oproščen. Zagovarjal se je, da ni videl M. G., dasi bi jo moral videti. Oškodovan-ka je nesreče tudi sama kriva, ker je izstopila z levo nogo in v napačni smeri. Sodnik je njegovemu zagovoru dal prav v mneju, da se cškodovanka ni pripravila na izstop in da je izstopila na nevaren način. Proti tej sodbi je državni tožilec prijavil priziv. Na torkovi prizivni razpravi je sprevodnik v glavnem ostal pri svojem zagovoru, M. G. pa je povedala, da se je že prej pripravila na izstop in da je začela izstopat, čim je tramvaj ustavil. Pred zaključkom razprave se je nasprotje med obema izpovedbama toliko pojasnilo, da se je ugotovilo, da sprevodnik ni imel popolnega pregleda čez stopnišče priklopnega voza. Znak za cdhod je dal, ker je videl izstopiti hčerko oškodovanke, nje same, ki je bila počasnejša, pa ne. Ce je oškodovan- ih LjANSKI KINEMATOGRAFI KINO MATICA TeJefoa »-41 Vesela pustolovščina mlade plesalke. — Jazz, smučanje in razkošne plesne revije Zelini si ljubezni V glavnih vlogah: Marika Ročk, Viktor Staal, Madv Rafal Predstave ob 16. in 18.30 uri 1 KINO SLOGA Telefon 27-30 Najzabavnejša komedija ljubezni v filmu Mala porednica V glavnih vlogah: Jeanne Boitel, Rene Lefevre, Hemi Rollan Predstave ob: 14., 16. in 18. uri l KINO UNION Telefon 22-21 Zabaven švedski film iz življenja današnje šolske mladine in njenih učiteljev Učitelj glasbe V glavnih vlogah: Adolf Jahr in in AUee Nelson Predstave ob: 16.30 in 1S.30 ka izstopila napačno, to za kazensko odgovornost ni merodfcLjno, pač pa lahko vpliva na civilno. Senat je prizivu ugodil, sodbo razveljavil in obsodil sprevodnika na 100 lir denarne kazni, pogojno za dobo 1 leta. Plačati mora 60 lir takse. Zasebna obtoženka, cškodovanka je bila s svojimi zahtevki zavrnjena na pot civilne pravde. — Senat je v utemeljitvi ugotovil, da je padca oškodovanke kriv sprevodnik, obenem pa je sokriva tudi oškodovanka. Predsednik je svetoval obtožencu, naj se z M. G. poravna, da se ne bosta pravdala Se pred civilnim sodiščem. DNEVNE VESTI — Smrt znanega ornitologa. V Milanu j enenadno umrl Luigi Ghidini, star 37 let. Pokojnik je bil zelo znan kot pisec razprav ornitološke in lovske stroke. Predelal je Franceschijev lovski priročnik. Napisal je več razprav o odnosa jih med lovstvom ter umetnostjo. Poznali so ga tudi preko meja Italije. — Razvoj železarskih obratov. Agencija »AgiU poroča: Navzlic vojnim prilikam se železarska industrija lepo razvija. Tako je bilo do 31. decembra 1942 zvišan znesek za gradnjo novih obratov na 749 milijonov lir. — Komisar v ravennski zadružni zvezi. Iz Raven ne poročajo: S prefektovnim odlokom je bil pod prefekt Giarri od ravenn-ske prefekture imenoVan za komisarja uprave ravennske zadružne zveze. — Novinarska vest. Ravnateljstvo dnevnika »Resto del Carlino« v Bologni je prevzel prof. Albert Giovannini. — Posmrtno odlikovanje. Zlato spominsko svetinjo je prejel major Josip Romano iz kraj Morone pri Campobassu. Padel je na afriškem bojišču. V utemeljitvi odlikovanja se navaja njegova hrabrost do posledniega diha. — Iz »Službenega listE«. >Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 60., z dne 28. julija objavlja proglas Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italijanom, proglas šefa vlade Italijanom, razglas poveljnistva XI. Ar-madnega zbora; odločbo Visokega komisarja: ukrep zoper stavb, podjetje Kam-nikar Alojzij v Ljubljani in ceenik za meso in goveji drob št. 3. — Iz trgovinskega 'eglstra. Pri tvrdki Sekotex, družba z o. z., sc vpiše nadaljnji poslovodja Zalta Adolf, tekstilni tehnik v Ljubljani, Pavšičeva ul. 20. — Iz zadružnega registra. Napredni tisk, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani«: vpiše se za sopodpisovanje pooblaščeni nameščenec zadruge Reisner Jožef, direktor .v pok. v Ljubljani, Igriška ulica 3. Pri Nabavljalni zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadrugi z omejenim jamstvom v Ljubljani, se izbriše član upravnega odbora Magajna Josip, vpiše pa se Član upravnega odbora Sever Janez, železniški uradnik v Ljubljani, Mariborska ul. 19. Pri Lesni zadrugi »Ljubljanski vrh«, zadrugi z omejenim jamstvom na Verdu, se izbrišeta člana upravnega odbora Furlan Franc in Nagode Matevž, vpišeta pa se člana upravnega odbora Petrov-čič Anton, posestnik iz Verda 15, in Stra-žišar Franc, posestnik z Verda 27. — Natečaj m sprejem gojenk. gola za zaščitne sestre pri Higienskem zavodu v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v I. letnik, šola je triletna. Pogoji za sprejem so: starost od dovršenega 18. do 24. leta, z uspehom dovršena nižja srednja ali meščanska šola — prednost imajo abiturientke gimnazije ali učiteljišča — popolno duševno in telesno zdravje (zdravstveno stanje ugotovi zdravniška komisija pred rešitvijo preden j) in nravstvena neoporečnost. Oskrbnina znaša mesečno 190 lir. Ob vstopu v šolo morajo gojenke nabaviti predpisano delovno obleko. Pravilno opremljene in kolkovane prošnje je vložiti do 25. avgusta na šolo za zaščitne sestre, Ljubljana, Bleivveisova cesta 25. I. — Štiri kavarne zaprte. Ferrarski prefekt je odredil, da se zamrejo štiri glavne ferrarske kavarne za tri dni, ker se niso lastniki držali predpisov o zapiranju javnih lokalov. — Srečonosne številke. Pri nadaljnjem žrebanju zakladnih bonov z zapadlostjo dne 15. septembra 1850 so bile izžrebane sledeče številke: V seriii 33 dve nagradi po 100.000 lir za štev. 680.020 in 1,590.160. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 256.939. 350.527, 416.041 ter 1,448.735. V seriji 34 dve nagradi oo 100.000 lir za štev. 438.439 in 1,204 288. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 430.938. 498.929. 1.896.886 in 1.999.595. — Smrt pod avtokarjem. Na ulici Aure-lia v La Sneži j i je neki avtokar povozil 28-letno delavko Elzo Moretti iz ulice Sar-znaa 179. Obležala je s počeno lobanio. Med prevozom v bolnišnico je izdihnila. 43-letni Ecij Dada. ki je šofiral, pa je dobil poškodbe lažjega značaja. — Vojak je rešil potapljajoči se sestri. 10-letna Lavra Mazoni iz kraja Vigarano Pieve pri Ferrari se je kopala s svojo sestro. Voda je Lavro zanesla proti sredini, kjer se je začela potapljati. Ko je njena starejša sestra 13-letna Julijana opazila smrtno nevarnost, v kateri se je znašla njena sestra Lavra. je brž zaplavala proti njej, da bi ji pomagala. Toda mlajša sestric se Je starejše tako prijela, da sta se obe začeli potapljati. V zadnjem hipu jima je priplaval na pomoč vojak Rino Rlselli, star 20 let, ki je obema sestrama rešil življenje. Očividci so izražali vojaku rešitelju svoje iskreno priznanje. — Kmetova smrt pod lastnim vozom. Kakor poročajo iz Florence, je peljal 41-letni kolon Albert Sc h i uman i iz kraja Fiu-mana dvovprežni voz s polja domov. Ob —ij Znmrnjava osebnih izkaznic za prosilce, ki prebivajo v mestu Ljubljani na Barju zunaj vojaške kontrolne Črte, bo v sredo, četrtek in petek 4.. 5. in 6. avgusta L L v ljudski šoli na Barju vsakokrat od 8. do 14. ure. Prosilci naj pripravijo potrebne dokumente in. po tri fotografije. —lj Razstava najnovejših del a kad. slikarja Evgena Sajovica v izložbi Kosovega i salona v prehodu nebotičnika bo odprta samo še kratek čas. Na to opozarjamo ljubitelje domače upodabljajoče umetnosti i in kupce. —lj 2egOza-MaIi gospodar obveščata j svoje člane prašičerejce. de prejmejo to j sobeto 31. 7. nov nagnit krempir in sicer ! od 9. do 12. ure dopoldne v skladišču na Medvedovi cesti 4 zadaj za ABC in sicer i po 50 ke na člana. —lj Diplomirani filozofi. Na filczcfski I fakulteti kr. univerze v Ljubljani so v junijskem terminu 1943 dokončali diplomski j izpit in prejeli fakultetno diplomo naslednji kandidati in kandidatinje: Bajt Neven-! ka (permanska skupina). Držaj Saša (ro-} manska skupina), FeliciJan Jožef (izjemna 1 skupina): a) obča zgodovina, b) francoski i jezik s književnostjo in starofrancoskim ! iezikem. c) latinski jezik in južnoslovan-j ska književnost), Janežič Marija (skupina j za slovenski jezik in književnost). Kresevič Danica (biološka skupina). Oblak Jožefa s. I Blanda (biološka skupina). Skrbinšek Ma-I rijan (matematična skupina). Zemljak Vi-temir (pedagoška skupina). Zupanič Vida j (skupina za občo zaodovino). —lj Mestni tehnični oddelek in odsek za hišno zaščito v kresi j i na Nabrežju 20. i septembra, odnosno Lingarjeva ul. št. 1. j zaradi snaženja prostorov v ponedeljek 2., i v torek 3.. v sredo 4. in v četrtek 5. av-' gusta t. I. ne bosta poslovala za stranke. —lj Pravkar je izšla> v slov. prevodu Jana Baukarta Kiplingova Prva knjiga o džungli, ki jo bo slovenska javnost, staro in mlado, gotovo toplo pozdravila. Knjiga i ima več prav posrečenih slik in nosj zu-; nanjo opremo inž. arh. O. Gasparija. Knjigo Je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge ! v Ljubljani in se dobi v njeni trgovini v Šelenburgovi ulici 3. —lj Nesreče. Stanislav Jakič, 6-letni sin posestnice iz Velikih Lašč, si je pri padcu zlomil levo nogo. Rudolf Janežič, 17-letni sin posestnika iz Žel imel j, se ie urezal s koso v levico. Ivana Otoničarja, 14-letnega sina posestnika z Blok, je vol pahnil tako močno da je padel in si zlomil desno nogo. Stanislava Bergantova, 20-letna služkinja iz Ljubljane, je padla z lestve in si zlomila desno nogo. Marija Vrhovec. 21-letna hči posestnika z Verda, je padla na r>odu in si zlomila desnico. Franca Horvata. 17-letnega sina posestnika iz Ambru-sa. je na paši podrla krava, da si je zlomil desnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v splošni bolnišnici. Trebnje — Zamenjava osebnih izkaznte. Prihodnji teden pridejo na vrsto "za vlaganje prošenj za zamenjavo starih osebnih izkaznic za nove sledeče vasi; V torek 3. avgusta: Dečja vaa ob 9. uri; Gor. Ponikve ob 15. uri. V sredo 4. avgusta: Mrzla luža ob 9. uri; Igrlenik ob 15. uri. V. četrtek 10. avg.: TT uvorpraui • ZLjr ■ f škoveo ob 9. uri; Rodne ob 15. uri. S tem nekem ostrem ovir.,ui je prišel nesrečni ° ^ _ ™3t« ,r c^™^m ^ Schiumani pod lasten voz. Bil je pri priči mrtev. — Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl upokojeni drž. pod uradnik Prane Kos. Ob lepem spremstvu so ga pokopali v četrtek popoldan iz mrtvašnice bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji na šmihelsko noko!>ališče. Pokojnik je bil v naši dolenjski metropoli zelo znan in spoštovan. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem, svetlem spominu. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Vsak dan nezgode. V Velikih Laščah je delal v gozdu 58-letni posestnik Jakob Jaklič. Deblo je padlo nanj in mu zlomilo levo nogo. S strehe je pade v Dolenji vasi pri Rilnici 50-letni tesar Jakob Honigman. Ima občutne notranje poškodbe. Hudo se je opekla po obeh rokah in licu 16-Ietna posestnikova hčerka Tončka Šircelj iz Gorenje vasi pri Ribnici. Ponesrečenci so bili prepeljani v bolnišnico. — Novomašnika. V novomeški kapiteljski cerkvi sta pela v juliju svojo novo mašo Novomeščan Leopold Povše in Alojz Avgoštin iz Radovljice. Pri prvi novi maši je orglal na koru šolski nadzornik V. Ske-be, pri Avguštinovi pa organist Anton Markelj. — Motociklistična nesreča. Pri poskusni vožnji z motornim kolesom se je ponesrečil 24-letni pekovski pomočnik Stanko Mlakar iz Zažarja pri Vrhniki. Pri padcu je dobil notranje poškodbe in si je ranil desno nogo. Po srečnem naključju pa je odnesel zdravo kožo njegov prijatelj, ki se je skupno z njim vozil na motociklu. — Treščilo je v plezalca. Severno steno Dachla sta preplezala Viljem H^ksl ter Ka-rol Ruprach iz Nurnberga. Med sestopom je nastalo neurje. Treščilo je vanju. Bila sta pri priči mrtva. — Nova maša v Zaplani. v juliju je pel novo mašo v Zaplani novomašnik Vojko Seljak. Pridigoval mu je bogoslovni profesor dr. I. Len ček iz Ljubljane. — V Krki je utonil. 23-letni Jurij I. iz Stopič je lovil ribe v Krki. Pri tem je padel v Krko in priletel v neko skalo. Verjetno se je ob udarcu onesvestil, tako da si ni mogel pomagati. Voda ga je zagrnila in ga čez nekaj dni naplavila. Nesrečnega utopljenoa so pokopali na stopiškem pokopališče. — 302 birmanca je birma! škof dr. G. Rozman v Cerknici. Naslednji dan 19. julija pa je bila birma v Grahovem. V Cerknici je vezal birmo menda najstarejši letošnji boter v ljubljanski Škofiji Ronkov oče iz Male ulice. IZ LJUBLJANE —U Vročina narašča. Megleno jutro je bilo včeraj znak, da bo dan lep. Visoka megla se je razkadila že v zgodnjih jutr-njih urah in sonce je naglo potiskalo živo srebro v toplomeru navzgor. V opoldanskih urah je bilo zelo vroče. Kdor je le mogel, je pohitel na Ljubljanico, pa tudi drugod je bilo Drecej kopalcev. Proti večeru so se sicer zbirali na severozapadu oblaki, bili so pa zelo pohlevni in so se kmalu zopet razpršili. Toplomer je včeraj kazal 29.5° C. V enem dnevu se je temperatura dvignila za dve stopinji m smo se včeraj močno nribližali letošnjemu naiboli vročemu dnevu, ko ie toplomer zabeležil 31 stopinj C. Današnja minimalna temperatura je bila 13.7 stopinj C je za občino Trebnje za moške v starosti od 15. do 50. leta zamenjava osebnih izkaz-| ni c končana. Zamudniki iz že objavljenih vasi pa. naj brezpogojno vlože prošnje za zamenjavo osebne izkaznice v petek 11. in v soboto 12. avgusta. Po tem roku se prošenj ne bo več sprejemalo. Opozarjamo, da. izgube stare legitimacije veljavo z dnem 31. avgustom t. 1. Raspored za ženske in za moške starejše od 50. let bomo pravočasno še objavili. Vsi moški, ki so proSnje za zamenjavo stsre legitimacije za novo že vležili in niso še dvignili novih osebnih izkaznic, naj iste nemudoma dvignejo v popisnem uradu. 0 Izreki So ljudje, ki so bolj odkritosrčni «o drugih, kakor do samega sebe. Zavidanja vredna je starost, mlado sreč. Id ima CIm večje so naše želje, tem manjši smo mi. * Olika dostikrat zahteva napačen napev. m Blagoslov staršev otrokom hiše zida, otroški blagoslov dela dolgove nanje. • Mož, ki ženi mnogo govori, ima mnogo zamoičati. • Kar nam laska, to nimamo vedno za laska vost. • Srečna ljubezen se konča s poroko, nesrečna ljubezen se pa z zakonom začne. Pikolovec bo prej prezrl celo črko 1, kakor piko na njej. Kako prozaičen je človek, 89 opazi takrat, kadar začne pesnikovatl. Kdcr se za prazen nič kesa. ta uničuje sebe. Napredovanje velikega človeka, zahteva pridnost malega. Marsikdo je podoben avtomobilu, hitro gre naprej in navzgor, toda za seboj ne pusti dobrega vonja. Marsikdo pita mladino z dobrimi nauki, katere si je od lastnih ust pritrgal. Marsikdo bi rad svet na glavo postavil, ali vsaj na svojo glavo. Kdor dviguje prah, ga mora tudi sam pogoltniti. Čimbolj , tiho šepetaš, tembolj pozorna so ušesa, da slišijo. Povprečen človek ne pozabi svojih porazov, plemenit človek pozabi svoje zmage. Omejen človek vidi povsod ovire. Kamur so življenje sanie, naj pomisli na razočaranje cb zbuditvi. So dc'gcv: more plačati. ■z 3tvo ne Mnogo ljudi govori o načelih drugih, katere bi sanu radi imeli. * Cez svoj lastni »Jaz« je že ma.sikdo padel. * So ljudje, ki so vse življenje balončki iz mila. * Dromedai je domišljav na svoji dve grbi, kadar sreča kamelo, ki ima le eno grbo. * Mladost vleče l.-mež. ke dela brazde za stai ost. * Malo življenjskih cvetic zvone, ker navadno še cvetoče potrgamo. • Kdor pr de k tebi vedno z rokav cami, ne zaupaj njegovim rokam. Radia L^blfaisa PETEK, 30. JULIJA IM&JOOi 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slo-vnščini. 13.12: Klasični oikester vodi dirigent Manno. 14.00: Poročila v ital:jan. ščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. sijanec. — Simfonična glasba. 15.00: Porcčila v italijanščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert sopranistke Valerije Hevbalove. 17.40: Koncert kitarista Stanka Preka. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Lohen. 19.30: Poročila v italijanščini. 1945: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Radio za družino. 21.15: Moderne pesmi vodi dirigent Zorne. 21.40: Kasični orkester vodi dirigent Manno. 22.35: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročila v italijanščini. SOBOTA. 31. JULIJA 1943 XXI. 7.30: Pesmi in napevi. S.00: Ni poved časa. — Pore čila V italij ruščini 11.50: »Pol ure za vojake-:. j2.20: Piošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.4"» ,.;.hUa ;_: In =->>'■«. 13.00: Napoved časa. Poročila v itil-jan-ščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Domovina v vojni — himne in p^smi. 14.00; Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. SI janec — sodelujeta soprenistka Dragi Sokova in tenorist Janez Lipuščck. 15.00: Fo_ ročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert Malega orkestra, vodi Stane Lesj-.aik. 17.40; Pisana, glasba. 19.30: Poročikt v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Pomočila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.20: Lirična prireditev družl>e KIAP.: VITADINI: Vesela duša. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t- 1 naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 2.30 Ure, v kosih od 400 do l 000 g 220 fire; testenine Iz enotne moke 3 90 lire za kg: enotna pSen»čna moka 2 70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 Ur za Kg. Z. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 2840 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg: mast 17 hr za kg. 3. Kis. 4% vinski 6 35 lire za Uter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15 90 lire za duzo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8-25 lire za Kg, 9 kockah 8 35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skla-iišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot: mehki roblanci (zamanje), približno 1 m iolgl, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 Ur za stot; enotno milo, kj vsebuje 23—27% kisline, 1.10 lire za kg. Podcba življenja vedno širši okvir. dobiva s starostjo Zlogovnica št. 36 a — a — a — a — a! — ba — bar — brus — ce — de — den — el — gnad — gned — gu — he — i — ja — ka — kel — ki — ko — ko — ko — lez — li — lo — ma — me — m on t — mund — na — ne — ni — ni — nič--nik — o — o — o — pa — ra — re — ri — ri — rig — ro — ryt — sen — sten — sto — šič — te — trop — u — un — zu — že. Iz teh zlogov sestavi 19 besed s pomenom: 1.) mesto v Kanad\ 2.) mesto v Belgiji. 3.) vrsta topolov. 4.) italijanski klasik, 5.) usodne besede (iz sv. pisma). 6.) švicarski kanton. 7.) slovenski etnolog, 8.) norveški polarni raz sko-valcc. °) država v Srednji Ameriki, 10) trg v Sremu- 11.) država v Afriki, 12.) vrh v Kavkazu. 13.) poldrag kamen. 14.) nabiratclj slovenskih narodnih pesmi (y 1830). 1.5.) podpornik slovenske protestantske knj:ževnosti, 16.) obrtn: kraj na Gorenjskem, 17.) mesto v Crni gori, 18.) Mencingerjev roman. 19.) mesto na španskem. • Prve in nato zadnje črke. brane navzdol, povedo navedek iz Aškerčeve pesmi. RE&ITEV ZLOGOVXICE STEV. 35 1. Pompeji. 2. Romulus, 3. Iliri, 4. Metohija, 5. Ostende. 6. 2erjav, 7. Tivoli, 8. Ruma. 9. Uruguaj, 10. Bizerta, 11. albumin, 12. Retoromani. Primož Trubar — Juri i Dalmatin. MALI OGLAS? »VHE GOBE «E tfm VESTE* ' ia vam oglas v >8k> ✓enakem Narodu« oo> /ume vse Vase skr* *! Ce tsčete tlulbc ili stanovanje, če želite Karkoli kupiti se inmtte ns oglasni odleteli »S I oven*kera Marnda« ki Vam oo f renenim ogjasora ts> vjiiu zelja jvisji dnevni os> ni kupuj« & Kora*. Strm A Kakšna je bila Emona in ali je bila vofaMd tatar afi ne - Ka} pravdo 9tniwra}ald W. B. Saria se soglašata Ljubljana. 30. julija Prepro-ti ljudje, pa tudi povprečen me-fian, vedo sorazmerno malo o Emoni, rimskem mostu, predhodniku Ljubljane. Vendar bj lahko marsikaj zvedeli o življenju tega mesta že v našem muzeju, kjer so shranjene številne izkopnine, da bi jih bilo skoraj dovolj za majhen samostojni muzej. O Emoni so raziskovalci dognali marsikaj, česar ni bilo mogoče za mnoga druga rimska mesta, ker njeno ozemlje ni bilo zazidano v srednjem veku ter je bilo raziskovanje omogočeno celo v tem stole-tiu. Znani arheolog Walter Schmid je raziskoval Emono še v letih pred prvo svetovno vojno. Ugotovil je temelje emon-skrh hiš na večini površine emonskega o-zemlia. V talnem načrtu Emone, narisanem na ped h g; njegovega raziskovanja, je vrisanih temeljev za 31 hiš. razen tega je pa tudi nnhaznn prostor za forum. Wal-ter Schmid je prišel do prepričnja. da je bila Emona rimska kolonija v Avgust ovi dobi, Bn!riuin Saria pa je vztrajno trdil, da ie biln Emona vojaški tabor, češ-, to dckazuje velikost emonske površine, ki je istovetna s po\T<'no rimskega vojaškega tabora. Schmid izpodbija trditve B. Sarie Iz zanimive razpis ve v Glasniku Muzejskega društva za Sovenijo L 1939 ^»Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi . ki jo je napisal B. Saria. smo že posneli nekatere zanimive podatke. Na to razpravo je odgovoril Schmid v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo I. 1941; naslov njegove i"azpjrave je; »Emona ni bilv vojaški tabor*. TV;k.o \.čenjak že v naslovu izpodbija t rdi Lev B. Sarie .V uvodu svoje razprave pravi, da je B. Saria v omenjeni razpravi ponovil dvome o po, Stanku rim.-ke kolonije y Emoni v Avgu-stova dobi ter da se njegove t. ti ve dado strniti v treh točkah: prostor, k; ga obdaja rimski zid na Mirju. ima obliko in točno velikost rimskega tabora ene legije; rimski tabor v Emoni je trajal od začetka vladanja cesarja Tiberija, kar pričajo grobni spomeniki vojakov legije XV. Apol-linaris in nagrobni napis prolegata T. Julija Mo.iUinc.: Emone po te i takem ni ustanovil I. 34 pred K. Oktavian in šele po premestitvi XV. legije okrog leta 15 v Carr.untum je postala Emona koloni ja (;„od Tiberijem 14—37) in je povzela po njeni piiimek colonia Julia; rimsko obzidje na Mirju je poznoantično. kar dokazujejo okrogli stolpi, oblika vrat in zidna tehni-£s — Te trditve Schmid izpodbija, češ da ga za to upravi ču je njegovo raziskovalno delo Emone v letih 1909—1912 m 1. 1916. Obseg taborov v prvem stoletju Schmid navaja mere rimskih vc^a&tih taoorov v prvam stoletju, da bi tako iz- podbfl dokaz, češ, Emona je bila vojaški tabor glede na svojo površino. Omenja Veter 0 ob Renu (Xanten), ki ie obsegala 59.28 ha (mere z obrambnimi napravami vred): dolžina tega tabora je znašala 932 metrov, širina 636 m. Obseg tabora Norvae-sivmi (Neuss v Porenju) je znašaj 27.2 ha (z obrambnimi napra\Tami vred), dolžina 598 m in širina 456.5 m. Vindobona (Dunaj) je obsegala 21 ha. dolžina tabora 473.6 metra in širina 444 m. Mere Emone so pa znašale od zunanjega roba zidu do nasprotnega zunanjega roba zidu: površina 22.8 ha. dolžina 523.6 m in širina 435.5 m. — Schmid najprej ugotavlja, da so bile v dobi ofenzive Rimljanov in za v o je van ja sovražnih dežel (pod vlado julijske in klaudi.iske dinastije do 1. 68 po Kr.) v taborih zbrane legije skupaj s pomožnimi četama. V dobi miru od 1. 70—100 v taborih niso bili več združeni vojaški oddelki; pomožne čete so dobile posebna taborišča, večkrat precej daleč od legije. Legije niso bile več tako utesnjene na tesnem prostoru. Zaradi tega se Schmid ne ozira le na mere domnevnega demonskega tabora iz Avgustove dobe«, češ. odločilne so predvsem mere sodobnih taborov. Dalje pravi, da je bil v najstarejši dobi priljubljen tabor dveh legij, zlasti v dobi vlade Avgusta. Tudi v Sisciji (Sisek) je bil do leta 46 po Kr. tabor dveh legij. V tem taboru je Avgust utaboril garniziio 25 kohort. Ta tabor je bil najstarejši na ozemlju bivše JUgoHavije. Schmid se sklicuje, češ. B. Saria pravi, da je emonski tabor po velikosti najbližji taboru v Vir.doboni. Toda že razlika v dolžini znaša 100 čevljev aB 29.6 metra. Tudi primerjanje z drugimi tabori ni ugodnejše, povsod se kažejo, zlasti v dolžini, precejšnje razlike. Od teh mer se pa oddaljuje domnevni emonski tabor, če računajo, da je bil poznoantični zid postavljen tik pred nasip tabora Avgustove dobe ter je k površini še pritegnjen dvojni jarek. Kaj 90 pokazala raziskovanja Ko so 1. 1909 raziskovali Emono, so presekali rimski zid ob Goru povi ulici. Pri tem so ugotovili prerez tega zidu: zid je 2.4 m debel in 4.25 visok; postavljen je na produ brez sledu starejše kulturne plasti. Zidan je iz lomljenega podpeškega kamna, ki je bil vezan z dobro malto, mešan s peskom in opečnim zdrobom. Ves zid stoji na enotnem. 3.06 m debelem podstavku. Na notranji strani je bil zid okrepljen še z nasipom iz ilovice, zemlje in kamenja. B. Saria sodi. da Je bi: ta nasip obrambni emonskega tabora. Zato bi moral biti ob straneh obdan z lesenimi stenami, tu pa ni bilo sledu o kakšnih lesenih stenah. V tem nasipu so našli plast malte v sredini, kakor še ne v nobenem drugem taborskem nasipu. Schmid sodi, da je bil nasip na-menje! le za okrepitev zidu in ne za o-brambo Dalje se sklicuje, da se pri taborih začenja dvojni jarek ob nasipu, v Emoni je pa med zidom in jarkom vmes 10 m široka cesta (s cestnim jarkom vred): to se zdi raziskovalcu nekaj nenavadnega za tr.bor. Če bi držale trditve'B. Sarie. bi Emona kazala, kakor pravi Schmid, >prav izreden, enkraten primer .tabora*, ki ima pred nasipom 2.4 m širok obhod C-poznoantični zid). 10 m široko cesto in za njo šele dvojni jarek.« Kaj dokazujejo grobni spomeniki Schmid pravi. da grobna spomenika dveh veteranov XV."*legije ne dokazujeta, da bi bil v Emoni tabor. Prav tako ne pripisuje dokazilne moči drugim napisom veteranov iz panonskih legij. O spomeniku prolegata T. Julija IVTontana. ki bi naj po sodbi B. Sarie dokazoval garnizijo legije v Emoni, pravi Schmid. da ne moremo sklep-'; drugega, kakor da je Montanus ■ ia za ranami — v Emonj umrl. Ve-i. iT • ramo. da r=e je v Panoniji štiri leta zbiiala velika vojska in tedaj je šlo nešteto voja -a sko^.. En no. — Schmid naglasa, da Emoni ni bila nikdar stalno naeščena XV. ledija. pa tudi r.obena druga ne. Vojaška tabc:"a sta na bila v zgodnji cesarski dobi v Sisciji in Carnuntu. Legije so pa pošiljale oddelke po deželi in tudi v podrejene pokrajine, razumljivo tudi v središča upravne oblasti. Zato je bila ructi v Emoni kakor v nekaterih drugih k^niih, kjer ni bilo taborov, v prvem Stoletji ga-mizi ja. Schmid pravi, da je bil?. hiš II v Emoni (v svojem načrtu Emone označuje emonske hiše z rimskmii številkami, in sicer jih šteje od južne strani, od M i rja, proti severu) vojašnica, kjer je bil nastanjen sorazmerno majhen oddelek v primeri s številnostjo legije. V razvalinah te hiše so našli več orožja . Obzidje Schmid tudi izpodbija trditev, de bi emonsko obzidje dokazalo, da je Kila Emona vojaški tabor. Pravi: »O mestnem obzidju B. Saria ni čisto nič na jasnem. L. .1937 trdi, da je bil L 15 ctekiani emonski zid prvotno namenjen še vojaškemu taboru, nato pa je služil novi koloniji. Leta 1938 pa že govor io pozr>oantičnem zidu in ponavlja svojo trditev 1. 1939 v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo, kjer je v naglici prezidal četverooglate stolpe v okrogle.« Schmid pravi, da bd bil edin-Btve primer v Avgustovi dobi. če bi vojaki 1, 14—15 zidali obzidje iz kamenja za svoj tabor. V drugih taborih so sicer zidali poslopja iz kamenja, a tabor je navadno obdajal nasip iz zemlje z lesenimi stenami. Značaj rx>znoanttčnih obzidij rimskih mest se pa tudi očituje v nepravilni obliki; ima več kotov, močno je, stebri so okrogli aH polokrogli ter precej gosti, navadno v razdalje od 22 do 26 m: razdalje stolpov ne presegajo 38 m. Emonsko obzidje pa je bilo zidano v strogo pravilnem pravokotu in utrjeno z 22 štiri oglatim i stolpi, postavljenimi sredi zidu. V stoletjih mirne dobe je bil zid zanemarjen, pozneje, v vojni nevarnosti, so ga pa popravili ter podprli: prizidki in opore poznejše dt^e niso v zvezi s prvotnim jedrom zidu, tako da je celo Po 10 cm vrzelL Po popravilih so vziJali mnogo ostankov razpadlih stavb in nagrobnih spomenikov ter se pozna, da so v naglici porabili gradivo, ki so ga pač imeli pri rokah. Schmid sklepa svojo razpravo z ugotovitvijo, da je Emona dobila obzfdje zidano v slogu prve cesarske dobe, pod vtisom panonskih vojn. ki leta 9 niso bile še povsem končane. Emonsko obzidje je tako doHro ohranjeno in mastni prostor temeljito preiskan — izdelanih je 12 popolnih in 6 delnih talnih načrtov hiš —, da je Emona lahko vzor za proučevanje drugih rimskih mest, kjer so srednjeveške stavbe zakrile in po večini uničile prvotne rimske plasti. Sofija se naglo širi V prilik litjih 50 letih naj bi se povezala r^evUo njenih rta Sofija: Katedrala Aleksandra Nevskega Uprava bolgarske prestolice je uredila dobra 2 km od središča mesta, ob Klc-mentovi cesti na zapadni stranS stanovanj, .^ko kolonijo, ki jo lahko označimo za vzorno. Gre za 754 stanovanj, ki bodo tvorila nov mestni okraj \ prvih dveh mesecih so zgradili 148 stanovanj, kamor so se stranke že vselile. Kolonija bo obsegala same enodružinske hišice, zgrajene lepo v vrstah Vsaka družina, stanujoča v novi to loniji. bo imela ločeno stanovanje dveh. treh ali štirih sob s 1000 m- obsegajočim vrtom. Druga skupina obsega 406, zadnja pa 200 stanovanj. Vse hišice imajo verande odnosno balkončke in že na zunaj so zelo prikupne. Gotovo bo pozneje zgrajeno v novem mestnem okraju tudi primerno kopališče. Stanovalci teh udobnih h:šic bo_ do imeli na razpolago tudi tramvaj, .da jim ne bo treba hoditi pes v mesto. Občinsko upravo je vodila pri tem na eni strani želja omogočiti mnogim družinam cenena in zdrava stanovanja, na drugi strani pa uresničiti del obsežnega regulacijskega načrta, ki ga je izdelal nemški gradbenik prof. Muesmann po njenem naročilu. Ta načrt je bil po sobranju uzakonjen in tako so bili položeni temelji razvoja in zgraditve velike Sofije. Saj ni na sofijskem mestnem grbu zaman zapisano ponosno geslo: Raste, toda ne stara se! Malone vsa prejšnja stoletja vedo povedati marsikaj o# stari Serdiki, ki je bila preimenovana pod bolgarskim Hanom Krumom leta 1809. v Sredec in je bila že od nekdaj pravi 'paiadiž in tudi sadni Osne Oborožene sile na nogometni UUnii med italijanskimi in neiu&kiuii vojaki t Atenah vrt. Če se je končno pomen mesta zmanjšal in če je imela Scfija na predvečer svoje osvoboditve samo še 20.000 prebivalcev, ni bilo krivo njeno prebivalstvo, temveč skoraj 5001etno tuje gospodstvo. V tem času je dobilo star j jedro Sofije svoj pečat po vijugastih ulicah, ki so zdaj večinoma že odstranjena, ker so se morale umakniti živahnim poslovnim cestam Pet iz mesta vodećih, glavnih, cest je polagoma izginilo. Generani regulacijski načrt je obdržal te ceste v cbliki žarkov, samo da je spravil v red njihov slog. Vse kar se. zdaj snuje in gradi mora biti v skladu z generalnim regulacijskim načrtom. Načrt obsega prav tako industrijske okraje, kakor ceste in železniške proge, upošteva pa v polni meri tudi bodoči razvoj mesta, ki s»" bo njegovo prebivalstvo v 50 letih povečalo približno na 800.000. Tako namreč računajo po prirastku v zadnjih letih. Sofija se je zelo naglo razvijala. Malo je mest na svetu, ki bi se bila v 50 letih tako razvila kakor bolgarska prestolica. Leta 1887. je imela Sofija 2ox.000 prebivalcev, leta 1934. že 290.000. 1. 1940. pa celo 400.000. Zdaj je tudi to število že znatno prekoračeno število hiš se je povečalo od 10.530 ob koncu prejšnjega stoletja na 39.930 leta 1934. Samo v šestih letih od 1920. do 1926. so je podvojilo število stanovanjski hiš in sicer od 12.670 na 23.470. Ob osvoboditvi leta 1873. je obsegala zazidana povi a Sofije 2.5 km- leta 1914. 2.7. zdaj pa obsega s priključenimi predmestji 57 km". Ta nagli razvoj pa je imel tudi svoje slabe sU*ani. Posebno živahna je bila gradbena delavnost v Sofiji v prvt svetovni vojni, ko se je naselilo v mestu mnogo begurfcev. V letih 1919. do 1926. je dobila Sofija 19 novih okrajev, ki nimajo nobene prave zveze z notranjim me. stjom. Mnoge stavbne parcele so bile zazidane brez vsakega upoštevanja enotnega načrta. Nekdo je dejal k temu razvoju, da se je pričela atomizacija mesta in to Je točno. Zato je tudi generalni regulacijski načrt v tem smislu za Sofijo nekaj odličnega, ker je zavrl svojevoljno zidanje hiš. Zelene trate bodo segale daleč od periferije do poedinih mestnih okrajev, kjer bodo povezane z javnimi nasadi. Ureditev prometa bo upoštevala tako dolge kakor kratke proge, da bo središče mesta razbremenjeno. Tudi poedini kraji bodo preurejeni, tako trg pred katedralo Aleksandra Nevskega. Sedanje zdravilno kopali- | šče bo preurejeno v velik hotel. Že zdaj ima Sofija mnogo javnih nasadov in vrtov, po novem regulacijskem načrtu jih pa dobi še več. Zdi se, da je nekaj resnice na legendi o princesi Sofiji, tisti hčeri Bizantinskega cesarja, ki je mogla biti zdrava samo tam, kjer je imela na razpolago najboljši zrak in najboljšo vedo. — Oboje je pa bilo in je še zdaj na razpolago Scfiji. poleg obveznega pogozdovanja. Gozdarske sole so dale v ta namen lani na razpolago okrog 600.000 kg semen. Za letošnjo jesen bodo pa pripravile 1,000.000 kg semen. Poleg tega so letos spomladi pogoz-dili nad 14.000 ha, od tega 7S00 ha posek. Za ta dela je dalo ministrstvo na razpolago nad S00 milijonov le j. Veliki krediti so določeni tudi za zaScito gozdov, za zgraditev jezov, regulacijo huoX>urmkov itd. Cirkusi počivajo Cirkuška romantika še ni povsem izginila. V manjših mestih in predmestjih velikih mest se ljudje še vedno živo zanimajo za potujoče cirkuse. Seveda pa v vojnem času cirkusi ne morejo biti takšni kakršni so v mirnem. Divjih zveri je že malo, pa tudi konj primanjkuje. Toda ljudje so zadovolJnJ tudi s tem. kar pač cirkusi imajo, saj raj-de jo dovolj zabave tudi v nastopih cirkuških artistov in klovnov, diesh.uuh psov, raznih čarovnikov, plesalk in plesalcev. Veliki cirkusi so pa zdaj zelo redki, tako da bi jih lahko našteli na prstih ene roke. Pa še ti večinoma počivajo ali pa so obtičali takoj v začetku vojno v enem mestu. Za prevažanje celih vlakov z vso r pot kar jo vozi seboj velik cirkus, zd&j tudi ni prometnih sredstev. 4-vali, tvornice se omejujejo samo na pre-izkušane vrste in na podlagi praktičnih izkušenj radijske aparate le nekoliko izpopolnjujejo. Pogozdovanje v Rumumji Leta 1940. je izgubila Rumunija s severno Sedmograško mnogo gozdov in zato sta lesna trgovina in industrija občutno nazadovali. Vlada je začela takoj razmišljati, kako bi se dala ta izguba nadoknaditi. Odločila se je za pogozdovanje golicav in sploh zemlje tam. kjer so dani pogoji za rast gozdov. Po načrtu naj bi pogozdili letno najmanj 50.000 ha goličav IrvUT madžarskega pnh:$tva v Švico" V Švici se je mudilo nedavno madžarsko odposlanstvo, obstoječe z zastopnikov pohištvene industrije ter nnjvef-jega podjetja lesnega gospodarstva Latorca d. d.«. Pogajalo se je 9 pristojnimi švicarskimi organi o izvozu madžarskega pohištva v Švico. Izgledi so dobri zlasti glede kvalitetnega in luksusnega pohištva. Izvoz bi ne naletel na nobene težkoče. Švica je doslej uvozila iz Madžarske za ok og 100.000 frankov kvalitetnega pohištva. Kar so tiče takozvano trgovske robe bodo pogajan;,a odstram!a nekaj obstoječih tež. koč. Toda položaj še ni povsem jasen. Lani ie mogla Švica uvoziti iz Madžarske samo 60.000 metrskih stotov navadnega pohištva. SMTVKA Jutri se hom dala slikati'r Kaj se no, boš več sama?« P. G, WQPEHOUSE: I Tkalci pepita HamoilsUče« Stresla se je. a>Pad bi, da mi kaj poveste o vsem. kar ate doživel: *i leta, Audrey. Kakfine so bile stvari, ki namiga v nte nanje ?c Ztejcnila se je nazjtj in se s časnikom zasionila pred ognjem, tako da je imela oči v senci. Nato je odgovorrla: >Nu, torej.. . Nekaj časa sem bila strežnica v Lafaveitovi bolnišnici v New Yorlrn.« >To je bilo gotovo težko delo?« >Strašno je, tako da sem ga morala čez nekaj časa opustiti. Vendar. .. človek se marsikaj nauči ... Nauči se ... vsega mogočega. Resničnosti se naučL KMiko naših križev in nadlog je zgolj sad domišljije! V bolnišnicah pa vidiš, kaj je prava bolečina. V oči ti bije.* Molčal sem. Ne vem zakaj, a čutil sem se malce potlačenega, kakor da bi imel opravka z nekom večjim od sebe. »Potem sem bila strežajka v nekem restoranu.« 1 Natakarica ?« »Če pravim, da sem delala vse mogoče! Da, natakarica, in še slaba povrhu. Ubijala sem krožnike in zamešavala naročila gostov. Nazadnje sem morala biti z nekom izmed njih zelo osorna, in tako sem si poiskala spet nekaj drugega. Ne vem natanko, kaj je prišlo nato, a zdi se mi, da je bilo gledališče. Potem sem bila leto dni pri neki družbi gospa, ki so potovale v svojo zabavo. Tudi to je bilo težko delo, a meni je bilo všeč. Potem sem bila šivilja: to delo je bilo še težje in meni na vso moč mrzko. Nato se mi je prvikrat nasmehnila sreča, i »Namreč ? ■ - Seznanila sem se z gospodom Fordom. »Kako je to na/ieslo?« »Najbrže se ne spominjate več neke gospodične Vanderleveve. Američanke, ki je bila pred petimi ali šestimi leti v Londonu in se je pri mojem očetu učila slikanja. Zelo bogata je bila, a tiste čase je hlepela po bohemskem življenju. Zmerom je tičala v najini delavnici, tako da sva postali bližnji prijateljici. Nekega dne, po vsem, kar sem vam povedala, mi je prišlo na misel, da bi ji pisala in jo vprašala, ali mi more najti kak posel. Tako dobra je bila z menoj! . . .« Glas ji je zadrhtel in pritisnila si je časnik na obraz, da je jaz ne bi videl. Hotela je, da bi šla z njo in za zmerom ostala pri nji. a tega seveda nisem mogla sprejeti: odgovorila sem, da potrebujem samo dela. Poslala me je torej h gospodu Fordu, ki ga Vanderlevevi dobro poznajo, in tako sem postala Ogdenova vzgojiteljica. K »Sveta nebesa!« sem vzkliknil. Kaj ste postali?« »Mislim, da nisem bila baš sijajna vzgojiteljica.« Malce živčno se je zasmejala. ^Saj nisem skoraj ničesar znala: toliko da nisem sama potrebovala vzgojiteljice. Pa sem se le nekako znašla.« »Toda Ogden?« sem rekel. Ali vas ni do smrti izmučil, zverinica?« .sOh, tudi v tem sem imela srečo, kajti bila sem mu še precej simpatična, he vem zakaj, tako da je bil proti meni dober kakor kruhek ... Se pravi, kolikor je pri njem mogoče, in samo toliko časa, dokler mu nisein preveč oporekala. Prav za prav sem bila zelo šibkf,. in fant me je .«koraj puščal ves čas samo. To je bila najsrečnejša doba, ki sem jo preživela v teh letih. « »In zdaj. ko je tu, ste prišli po tem- takem tudi vi ,da bi kot njegova bivša vzgojiteljica še nadalje nravstveno vplivala nanj?« Zasmejala se je. rDa, kolikor toliko.« Nekaj časa sva molčala; nato je z besedami izrekla misel, ki se je oglašala v naju obeh. »Čudno, Peter, da takole sediva skupaj in kramljava . po tolikih letih!« -Meni se zdi kakor sanje. rDa, res kakor sanje ... Tako vesela sem! ... Saj ne veste, kolikanj sem časih mrzila sama sebe, ker . . . ker . . . Audrev! Nikar tako ne govorite. Zdaj ne smeva več misliti na to. In razen tega je bila krivda moja,« Zmajala je z glavo. Jaz pa sem dodal: »Reciva torej, da se nisva razumela.« Audrev je počasi prikimala. Res je: nisva se razumela. :>A zdaj se razumeva, sem odvrnil. Bodiva prijatelja, Audrev. - Ni mi odgovorila: in spet sva nekaj časa molčala. Potem ji je — kajti časnik je bila ta čas spet pobesila — nenaden blesk plamena osvetlil obraz in oči: ob tem pogledu je jelo v meni nekaj zlo-vestno odmevati, kakor kadar brci boben in svari meščane, da je nevarnost na vidiku. Takoj nato ji je senca vnovič zakrila cbraz in oči. 'V čudni napetosti sem krčevito stiskal področ-nike naslanjača. V ušesih mi je šumelo. Nekaj se je godilo 7 meni. Imel sem občutek, da stojim na pragu sam Bog si ga vedi česa nevarnega in čudovitega. Od spodaj so se začuli do naju glasovi dečkov. Pouk je bil končan in s tem tudi najin pomenek pri kaminu. Še kako minuto, pa je moral stopiti v najino pribežališče Glossop. gospod Abnev ali kdo drug. Vstala sva — a tedajci. . . tedajci se je zgodilo. Morda se je v temi spotaknila, kajti ujela se je za moj suknjič in jaz sem je v tem objel. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Pran Jeran —- Za inaeratnl del lista: LjuDomir Volčič — Vsi t Ljubljani