¡^ daily «w«pt 8stw Sundays Mi Holidays. mJ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In uprsvniftkt prt*tori! MIT 8outh Uwndsls Am. Off ico of PubUeotloB) SWT Soutk LowndaU Ato. Tslaphoas, Rockwall 4904 CHICAAO, ILL.. PETEK. IS. NOVEMBRA (NOV. It), 1M7 •4.00 InriF ftTEV.—NUMBER 222 fcr SMilltag at apooUl r»U of posta— proTléX I» ta aoottoo 110», Art of Pot. I. ltlT, aetSoetssd oo Jono 14. lili Sovjetsko časopisje poziva na boj proti fašističnim državam v# fašistična agresivnost ne ograža samo sovjetske Rusije, temveč vse demokratične države. Po-! treba enotne fronte Rusije, Anglije, Francije , in Amerike proti fašizmu, ki izziva vojno. Biv-ii sovjetski poslanik v Varšavi in več drugih f visokih uradnikov aretiranih v Moskvi | Moskva, 11. nov. — Sovjetsko isje je včeraj opozorilo de-tične države, da jim preti na g strani Italije, Nemčije Japonske, ki so zadnjo soboto ¿enile protikomunistični pakt. Om io prav v taki nevarnosti kafer Sovjetska unija. ! isvestija, glasilo sovjetske vla-in Pravda, organ ruske ko-Lgoistične stranke, urgirata ko- kktivno akcijo Sovjetske unije, Velike Britanije, Francije in A-perike proti fašizmu. Izvestija K tudi pritožuje, da med mirovnimi državami ni take soli-osti kakor med fašističnimi. Pravda piše, da je pravi na-protikomunističnega pakta ipacija kolonij, ki jih imata ija in Anglija, z oboroženo lilo. "V interesu mini je potreb-u opozicija proti fašističnemu Noku, enotns fronta demokrati-čnih držav, ki naj zalčiti kolektivno varnost na bazi nerazdelit-« miru," pravi Pravda. "Italijanski in nemški fatisti ter ja-ponski militariati morajo biti poceni, da bodo njihovi poskusi, 4 unetijo novo svetovno vojno plamenom osvajanja tujih teritorijev, naleteli Kampanja ADF v Nebraski Prvi poskus se obnesel dobro Lineoln, Neb. — (FP) — A-meriška delavska federacija je otvorila organizatorično kampanjo na dveh frontah, med poljedelskimi in strokovnimi delavci, da potegne okrog 800,000 neorganiziranih delavcev v unijo. Kampanjo vodi C. O. Huff, organizator ADF, ki je prišel sem iz Indianapolisa. Huff je dejal, da so bili prvi poskusi uspešni. V nekaj tednih je organiziral več tisoč avtnih mehanikov in voznikov tovornih avtov. Odbor CIO tudi vodi organizatorično kampanjo med delavci, ki so uposleni v klavnicah v Omahi, industrijskem središču Nebraske, kjer so pred nekaj meseci vozniki oklicali stavko in zmagali. Državna delavska federacija je izgubila veliko število članov * «M»«» 4riaíeh.*| j^JJ1ü¿ ^^"wmo^sfS? dasi je v industrijah uposlenih čez 300,000 delavcev. bvestija naglaša, da je proti-nistični pakt v prvi vrsti jen proti Sovjetski uniji, o pa trdi, da Nemčija In Jato ne moreta pričakovati «like pomoči s strani Italije v teaju napada na Rusijo. Italija je preveč oddaljena od Rusije, pole* tega pa je njena oborožena ■la raposlena v Španiji in Abe-eaiji. Vartava, Poljaka, 11. nov. — T- H. Davtian, ruski poslanik na Nj«kem, ki Je bil predenim me-ecem pozvan domov, se ne bo »i vrnil v Varšavo, se glasi po-ntilo iz Moskve. Poročilo pra-K da «ta bila Davtian in njego-iena, bivša operna pevka, a-'»tirana. Sovjetska tajna policijo je obtožila, da je bila pred «i ljubica maršala Mihaela Tu-■kvkejja, ki je bil ustreljen * sedmi drugimi ruskimi v juniju tega leta. VoJ-»••odiWe jih je spoznalo za kri-«veleitdaje in obsodilo v smrt. poslanika in njegove ie-* * bilo aretiranih več drugih JJ**ih sovjetskih uradnikov v P*»t Med temi so Valerlan Pianov, pomoini milltariatič-■ Pribočnik; M. Aleksandrov, r*p'«ni pribočnik, in M. Listo-poročevalec ruske časopi ■J **enture Taas in reprezen-, ' *»dne časopisne agenture ' V»rtavi. Njegov prednik je m * Kowalaki, ki je izginil v tl>«ljeje bil aretiran ^odoUki, bivši sovjetski v Kovnu, Litvinska. Jojt se glaai, da je zunanji 7\*t«ki urad vznemirjen, ker Mina policija odkrila gnezdo ■«»•tov v ruskem poslaništvu ^^•vi. Nekateri vidijo v ne-£">«■> «ihodu Makaima Utvt-¿J ^^Ukega zunanjega ko-iS Bruslja, v Moskvo E? * *r*tacija«rt sovjetskih C—**. Utvinov je bil vi-Mnemirje«, ko je potoval j** W4av<> domov. U. nov. — Nadaljnjih jr *'\r*inikov Sovjetske s * bilo v A« raj ob«ojenih ir .i.trelj^ai v raznih kra-CftOe. "Čiščenje" se * r ''»povedane so F Anglicanska cerkev za-prla vrata Windiorju Pariz, 11. nov.~J. L. C. Dart, vikar tukajšnje angličanske cerkve sv. Jurija, je včeraj odprto sporočil Davidu Windsorju, bivšemu angleškemu kralju Edvardu, da ga ne mara v svoji cerkvi. Windsor je namreč pred nekaj dnevi izrekel željo, da bi rad prisostvoval verskim obredom v pariški angličanski cerkvi na dan obletnice premirja. Ko je pa slišal, da ni dobrodošel pri teh obredih, je začel resno razmišljati, če je sploh še vredno, da je član angličanske cerkve. Izjava Vikarja Darta je nepopisno presenetile blvšegs kralja. Ssj še ni bila pozabljena težka brca, ki jo Je bivši kralj dobil od angličanske cerkve pred devetimi meseci, ko se je morsl odpovedati prestolu. Komaj pred nekaj dnevi je prišla *>rca ameriškega delavstva, nakar je odpovedal obisk Amerike — in zdaj spet brca njegove cerkve! Domače vesti i Novice is Penne Coverdale, Pa. — Tu je podlegel pifletaraki bolezni sušlci John Felc, stsr 44 let in rojen v Ledini pri Idriji. V Ameriki je živel 30 let in v Coverdalu je bival od leta 1919. Bil je aouatano-vitelj društva 427 SNPJ, pri katerem je bil tajnik od uatanovit-ve do leta 1926 in bil je vedno vnet hranitelj načel SNPJ. Tu zapušča ženo, aina in hčer. Lowber, Pa. — Družina Frank Ujan je dobila zdravega sinčka, kar pomeni, da je tukajšnje društvo SNPJ dobilo novega člana za mladinski oddelek. — John Bizjak z družino Iz James City-ja, Kane, Pa., je te dni obiskal tu Cirila Dornika, s katerim se že nista videla celih 30 let, odkar sta leta 1907 skupaj delala v 8y-raouau, N. Y. Imela sta si pač veliko povedati izza tolikih let Bizjak in Dornik sta oba is Ga-berja na Primorskem in oba sta člana SNPJ. Kriza belgijske vlade le ni reiena Bruselj, 11. nov. — Paul H. Spaak, ki predaeduje konferenci devetih driav v zadevi japonsko-kitajske vojne, je včeraj vrnil mandat kralju Leopoldu sa sestavo nove vlade. Spaak je poročal kralju, da ni mogel pridobiti klarikaloev in liberalcev za *o-delovaaJtfiftak, ki je socialist, je bil zunanji minister v Zee-landovi vladi, katera je odstopila pred dvema tednoma. Tehetilna kompanija priznala unijo Charlotte, S. C. — Sest tednov trajajoča stavka v tovarni Highland Textile Co. je bila končana, ko Je drulba priznala unijo in sklenila pogodbo s njo. Pri pogajanjih med druibo in stavkarj! Js sodeloval C. I. Rl-chardson, član sprsvne komisije federalnega delavskega depart-menta. Splošni vojaški nabori v Nemčiji Vsi moški od 37. do 44. leta vpoklicani Berlin. U. nov. — Hitlerjeva vlada Je včeraj obvestila vse moške v Nemčiji, ki so bili rojeni med letoma ISSS In 1900, naj se pripravijo se zdravniško preiskavo v svrho sposobnosti za vojaško službo. f Namen Hitlerjeve vlade je, da vpokliče k v<4a*kemu vešba-nju vse sposobno moške v starosti od 37 do 44 let. Ta sistem splošnega vojaškega veftbanja je Ideja generala Udendorffa, ki še ves čas i«sa svetovne vojne trdi, da Nemčije ne bi bila nikdar premagana, če bi bila imela ta sistem prod svetovno vojno. Berlin, U. nov. — Bernard Sander, star 2S let; jo bil včeraj giljotlniran v Berlinu zaradi vohunatva v sluftbi Francije. To je še četrti Nemec v enem tednu, kateremu «p odsekali gla vo zaradi veleisdftjstva. Relifni izdatki bedo omejeni ZakUdn} tajnik oblju-buje uravnovešen fcutibt mmmmJP ** New York, U. nov. — Zaklad-niškl tajnik Morgenthau je včeraj obljubil bilanciran budšet v prihodnjem letu s znižanjem federalnih izdatkov sa rasne re-lifne namene. VssU redukcije bo znašala okrog T00 milijonov dolarjev, je rekel Morgenthau. Ta Morgonthauova obljuba ss čudno sliši vpričo napovedanega farmskega reliftiega programa administracije, zaradi katerega je bilo sklicano izredno zasedanje kongresa sa prihodnji pon-deljek. Washington, D. C., U. nov. — Predsednik Roosevelt je na konferenci s voditelji ameriškega businessa urgiral podjetnike, naj hitro začnejo § privatnimi stanovanjskimi projekti, če hočejo, da bo federalna vlada znižala izdatke z odatopom od svojih stanovanjskih načrtov. VELESILE NAMERAVAJO POMAGATI KITAJSKI Zalagale j'o bodo s orožjem, da bo lahko nadaljevala vojno OBSTRELJEVANJE KITAJSKE UTRDBE Bruselj, Belgija, U. nov. — V veri, da bi bile ekonomske sankcije ne samo neučinkovito, temveč tudi nevarno, ropressn tantje veleail, ki igrajo glavno vlogo na bruseljski konferenci, razpravljajo o načrtu direktne pomoči nanklngški vladi, ki ga bodo pričeli izvajati, Če bo Je ponska ponovno odklonila sode lovanje pri pogajanjih, da m konflikt na Daljnem vzhodu kon ča. Velesile so proti vsakemu pritisku, ki bi Jih lshko potefnil v vojno s Japonsko, psč pa eo pripravljene pomsgstl Kitajski, da ojačljo njen odpor proti Ja» ponsklm mllitarlstom. Pošiljale ji bodo orotje in munidjo, da bo lshko vztrajala v boju sa svojo neodvisnost. Teorija, kskor vse kale, Jo, da bo Japonska pobijala načrt glede nameravane pomoči Kitajski, ki je postala žrtev njene afre» slvnostl, toda ugovarjaj is temeljnih ozlrov ne bo mogla, ker tako akcijo sankcionirajo obstoječe pogodbe In mednarodni i koni, zlasti ne, ker je Nemčija, njena zavesnica, glavni vir, ki daje Kitajski potrebščino. Proti temu načrtu ugovarja Francija in nekateri drugi sago- vomfki kolektivne varnosn in nsčel Lige narodov. Mnsnje večine je, da v obstoječi mednarodni zmedi ne more nobena grupa držav garantirati neodvisnost drugi držsvi. Noben s ni pripravljena prijeti za orožje, da brani neodvlanoat druge driave. Iz tega razloga mora Kitajska sama voditi borbo, da ohrani svojo neodvisnost. Argument Je, nsj Anglijs, Francija In Amerika zalagajo Kitajsko s orožjem In munlcljo, ds bo lahko nads-I Je vala vojno s Japonako. Aanghaj, 11. nov. Penbroko Stevens, poročevalec londonske-(Dalje na I. strani.) diktatorski režita Prva očitna fašistična država v Ameriki Angleški "mirovni delegat odide v Berlin London, 11. nov. — Vlakont Halifsz, ki je znan, da toplo simpstlzira s Hitlerjem in nem škim nscismom, je bil poobls-ščen od sngleške vlsde, ds prihodnje dni obišče Berlin in kon-ferira s voditelji nacijske Nemčije glede mednarodne politike. Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain je namreč izjavil sinoči, ds ss je Anglijs odločila sa "neformalne razgovore z Nemčijo in Italijo za do-boljših odnoftajev". Strupeno zdravilo pokoeilo do daneš 73 Chicago, 11. nov. — Število žrtev zdravile "eHzir sulfanila-mide", pomotoma pomešanega s strupom, je do danes naraslo na 7S. kakor poroča American Medica! Aseociatlon Najnovejše trt ve eo umrle v državama Te-sasu in South Caroliel Riode Janeiro, Uraalllja (Jul na Amerika), U. nov.—Dr. Ge-tulio Vargas, predaednlk repu blike Brazilije, je včeraj urad no naznanil, da Je untava, ki je bila doslej v moči, odpravljena In vsled tega ae ne bodo vršile predsedniške in kongresne voli tve v prihodnjem letu. Dalje je naznanil, da se v kratkem vrši plebiscit glede nove ustave, ki bo predložena, do tega časa pa je braziljskl kongres suspendiran in vse zakonodajne sklepe bo vršil kabinet z dekreti. Vse te naredbe so morale priti — pra vi predsednik Vargas — zaradi tega, da se prepreči "komunistlč na revolucija" v Braziliji, Dr. Vargas Je nsdaljs nasna nll, da so ustavljene vsa iiplači la v obrestih In glsvnlcah na zu nanje dolgove Brazilije. Govemerja dveh brazlljsklh drla v, Bahlje in Pernambucoja, se nočeta pokoriti gornjim dik tatom predsednika Vargasa in sta rajs resignlrala, nakar so vojaški poveljniki vseli imenovani drftavi pod svojo kontrolo. Govsrnerjl ostalih driav (Brazilija Ima 20 driav) so ss pokorili prsdsednlku. Vargasov jus tičnl minister Franciseo Cam-pos Je Istočasno odredil, da se Armando Salles Olivera, vodja opoticljs in predsedniški kandi dat, takoj postavi pod "policij, sko nadzorstvo". (Prejšnja vest iz Rio de Ja-nelra je sporočila, ds Je nova u-stava, katero js diktiral prod» sodnik Varfes, sestavljena po vzorou portugalske fašistične vh stave In določa korporacljsko državo, v kateri ima predsednik skoro vso oblast. To Js Is drugs ustava Brazilije v zadnjih štirih letih, odkar je dr, Vargas začel bolj in bolj uvajati diktaturo pod pretvezo "komunistične nevernosti". Vsrgas js nastopil predsednlštvo leta 1DH0 po revoluciji In takrat je obljubil liberalno vlado. Sedanji fašistični puč js dr. Vargaa Izvršil v glavnem zato, da prepreči bližajoče ae predsedniško volitve, pri .katerih bi bil prav gotovo poražen. Vse kale, ds Brazilija—prva odprta fašistična drlava na smeriškem kontinentu — se zdsj pridruži fašiatlčni slisncl v K v-ropi in Aziji.) MIROVNA POGAJANJA OO-ADF SE ZAVLEKLA Vielo bo več mesecev predno bo priilo do enotnosti VPRAŠANJE INDUSTRIJSKEGA UNIO-NIZMA Waahington. — (FP) — Mirovna konferenca med Ameriš-ško delavako federacijo in CIO je deflnitivno nasedla na čeri in šla na odmor do 18. novembra. Konferenca nI doaedaj dosegla dosti več kakor to, da je vsaka stran povedala svoje mnenje, ni pa prišla do nlkakšnega sporazuma, kljub optimističnim Izjs-vsm Oeorga Hsrriaons, predsednika konferenoe. Do odgoditve pogajanj je prišlo radi važnih in do aedaj nepremostljivih diferenc. Ena teh diferenc se tiče Imenovanja posebnih odsekov, ki se naj pogajajo s posameznimi unijami. To procedura zagovarja delegacija ADF, na drugi strsnl se pa temu upira delegacija CIO, ker vidi v tem past. CIO stoji ns stališču, da jo najprej treba rešiti glavno sporno vprašanje, to Je priznanje principa industrijskega unlo-nisma v masnih industrijah in šele potem bodo mogoča pogajanja po odsekih. Vest, da so se pogajalci spors-šumeli glede IS Industrij, Je Mla brez podlage. V rssnlcl so ee vršile le diskusije, toda prišlo ni Lo jalisti razbili železniški most Fašisti se pripravljajo na novo ofensivo —— • Parls, II. nov. — ftpsnakl miličniki so z dinamitom pognali v trak železuični most na fašističnem ozamlju v Milini frsncoske trn je, ns «krsjni aeverni točki s-ragonske fronte. Nshsjsl se Je [>oleg Navanr ns progi Habina-nlgo-Jaca žekznice. Te tvori ve-tno komunikacijsko črto, ki alu Ži fašistom sa prevažanje čet in bojnih potrebščin na fronto na vzhodni strani Haragoae. Uporniki so v zadnjih dneh zgradili močne utrdi* ob reki rfolUgi, de zaščitijo svoje poaicl je v ozadju Zda j J* prišla vest, de se pripravljajo na ofenzivo, katere cilj Je tavzHje Barceloni-, novega glavnega m«ta Apsnake Ijudake vlade. IzamiJs* ele plea. (NarleaJ Jerger.) Duini pa št i r aretiran zaradi pomletva Rloomlngdele, Mich., I!. nov — Rev Harold Meland, mladi pastor beptlatlčne cerkve. Je M! včeraj aretiran na obtožbo, da Je poeilil neko l4-lerej ao ju iztittfli od doma, po-i pa, ko sta ae vrnila, sta ae pa znašla v polni hiši prijate-jev in pri bogato obloženi mizi, na sredi mize pa velik kejk in šopek cvetja. Od velikega presenečenja !l> glnjenoetl nista mogla najti beeed, ko eta vatopila med prijatelje, ki sta JOt nepri akovano našla v avoji hiši. Na ;retko smo jima pojaanili pomen alavja. Kako lepo Je to, da se otroci zavedajo avoje dolžnosti In spoštujejo starše ter jih ob gotovih prilikah tako razveselijo in Jim izkažejo svojo hya-ežnoet. Naš dobroznani slovenski odvetnik Ludvik Zupančič iz so-sedne naselbine Broughton Je tukaj predvajal Zanimive filmske alike iz atare domovine, sa plačilo pa je dobil koa dobre po-ice. Potem amo ae zabavali pozno v noč. ekrena hvala za dobro postrežbo! 2elim, da bi jubilant Anton Princ srečno pokadil debelo cigaro. Obema kličem: Se na mno-ta leta srečnega življenja! Anna Intthar. O ten to^^^^^H Library, Pa. — Treba je pri znati, da doplai iz naše naaelbi-ne so redki, četudi nas je v tej naaelbinl precejšnje število rojakov. Menda je tako, da marsikateri rajši čita kot piše, marsikateri pa menda tudi zgubi ve-aetje do pišanja, ker ee včaai pripeti, da mu uredništvo vsega ne priobči, In pomagaj si, če si moreš. Je pač tako, da je uredništvo odgovorno za vsebino dopisov, zato pa mora tUdI paziti, da, ne pride vanje kaj takega, kar ne ame priti. Delavske razmere pri naa ao dokaj povoljne. Rov Montour Št 10, last Pittsburgh Coal Co., ob-ratuje vsak dan, namreč po pet lini v tednu. Tukajšnji pevski zbor "Bled" ae pridno pripravlja na velik koncert, ki ga priredi na novega leta dan. — Leo Prijatelj, član tega zbora. Je bil pred par tedni pobit v rovu in sedaj se zdravi v Mercy bolnišaki v Pittsburghu Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Preteklo soboto, dne 6. novembra. smo se pa podali čez hribe in doline v nekaj milj oddaljeno mesto Clairton. kjer živi tudi nekaj naših rojakov. U-deležili emo ee slavja .'UMetnic* življenja Antona Nafte lovake aktivneati Chewick, Pa. — Dne 81. oktobra se je tukaj vršila lovska zabava, namreč zabava lovske skupine, ki Je dokaj dobro uepela. Veselje se je nadaljevalo pozno v noč, potem pa smo Šli domov po puške in spet na lov na zajce. Nekateri eo v naglici puške kar doma puetili, drugi pa amo dobro merili in streljali, vendar smo jih precej zgrešili. Na veselico so bili povabljeni seveda tudi zajci, pa se je odzval samo eden zajčji delegat, ki smo ga lipo sprejeli in pogostili. Sledila je debata, kaj bi z nJim, napo-sled pa ae je oavojil predlog, da ga spustimo in mu okrog vratu privežemo lepo rdečo pentljo Dalje je bilo sklenjeno, da lovec ki ga ustreli/plača pet copakov kazni. Doeedaj ga še ni nobeden in upam, da ga ne bo. Sedaj se pa že pripravljamo, da grtmo nad mistra medveda aH pa na mlatra srnjaka; če bo kaj sreče, bom že poročal. Naj o-menim, da se je udeležil naše za bave tudi neki "raubšic"'iz Pitts burgha. Od tam je prišel rojak Meinar in prinesel leseno puško ker niso bile vse lovske listine v redu, je moral plačati dolar "kazni." Naš organizator Tone Le-' skovec se je urno sukal In vsak je moral pristopiti v lovski klub, tako da jih je dobil čez 80. Le tako naprej, Tone, pa ti bodo ve zajci hvaležni! Dne 14. novembra se vrši dru štvena seja v navadnih prostorih. Vabljeni ste vsi člani in članice, da gotovo pridete, kajti rešiti moramo važne zadeve, tako tudi radi združitve. Priporočam da ae združimo, ako mislimo postaviti svoj Slovenski dom. Sedaj ko imamo avoj klub, bi lahko v domu imeli naše seje. Cim bolj se bomo zanimali za uresnl čenje doma, tem boljše bo. Anton Klemenčič, fiBB Sodobni človek je občutij bitje Bolezni se dele v dve veliki vrsti- v ali bacilske, in v degenerativne. Bacilski vzrok klice, ki prodro v naše telo, degenei ne so pa pogosto nasledek prvih . . Nej med njimi se razvijejo tudi zaradi ■ Mjivega delovanja žlez, kakor n. pr par ' » (aladkorna bolezen), jeter itd. Spet so izraz pomanjkanja vitaminov, rudni, soli In kovin, potrebnih za ohranitev tkivj Leta 1900 je bila povprečna dolgost nja 49 let. Od takrat je zrasla na dob i let. Kljub tej veliki zmagi zdravniške vi bolezen še zmerom ostala neizmeren pre Sodobni človek je občutljivo bitje, l k ljudi mora noč in dan bdeti nad zdravje* milijonov svojih bližnjih. Med tolikšnii bfvafsvtom Združenih držav se pripeti akoraj 100 milijonov bolezenskih prir 715 mlijonov dolarjev izda USA na Zdravila, vaa zdravniška skrb v vseh pa stane 8,500 milijonov dolarjev. Zdravništvo še zdaleč ni zmanjšalo Človeškega trpljenja, kakor splošno Sicer kužne bolezni danes manj ljudi zato pa toliko bolj umiramo za degenera mi boleznimi; tudi so le-te daljše in mu v«*«*, «t .................................tait a u*mmi a«*. • ♦«»•« «M§t a AH« «••••••••»••••«•»••»•• >aAAT a l^wiiiU An« rODPABDSIDNUUi riMk Slftl .',*',' '„^,.,,.UJUi*»|T. ________ irvffi «»trlkUl M*>M.>..•<<•.Ml a latai _------ m Cii*kM. «t.. .«*....«....«».«•......•..«« .laat a i^wMiU a*®.« cmniv, k a> VMa».............,«. __4n* —PwfcmtMl rlSfefaa. Slika kale razdejanje, ki ao ga povzročile japonake bombe v Kan tenu* Kitajska. , J. Delavka zveza čestita LaCuardiju New York. — Delavska zveza, organizacija brezposelnih in relifnih delavcev, je čestitala U Ouardlju, ki je izšel kot zmagovalec iz volilne borbe kot županski kandidat, t V telegramu, ki vsebuje čestitko, tudi apelira na župana, naj pritiska na federalno relifno administracijo in jo uveri o potrebi ekspanzije gradnje relifnih projektov, pri katerih naj dobijo delo oni, ki ne morejo najti zaslužka v privatnih industrijah. Green udaril po moniarski uniji Obsodba "divje" stavk« lik parniku Washington, D. C. — ••>• .mm a i4m1h a »«h » roaoTNt ossasi « « « t•... a ... X «....<<«««.t «.«•<•••< 414 I.............•.....•.......••••....... INII .!••%•«•t % t. •......... ...................i.......««i tlllllMIMIIWitlMllllilHHtllilitlilKI .Mi k.^..t....«.•«.•••...««......■.....«......•.t............ Avtn Cknliii« flSM Bm il. Mt. ff«k Salta. um ■Mvmpii MABSOSNI OSSSBl ^ iiiiiMtiiiiiiitiiiiMiiiiiiSU a LifMiU A*fci CMta®*, ...........•»..t......««<«•««•• %,%.»••>(..,..>M VMtoki Av«.. PNIi • ••«««•«•««•••«..«.<........«t«.«,.J Ali ste naročeni dnevnik Prosveto? Pod »nirajte svoj liatl Washington. D. C. — bil sprejet v senatu, v nitji zbornici pa je reakcija preprečila glasovanje, bo prišel na razpravo kompromisni načrt, ki ga je sestavil senator G«orge L. Berry, demokrat Iz Tenneaseeja. Gotovo je fte zdaj, da bodo reakcionarni kongresniki in senatorji iz južnih držav pobijali ta-konodajo o minimalni mezdi ln makaimalnem delovniku. Ti eo ■agovornikl bogatih plantažni kov In tovarnarjev, ki obratujejo takozvane znoj ne delavnise na jugu. Mnenje prevladuje, ds ne bodo ničeaar dosegli, če bo orga nizirano delavstvo podpiralo tako zakonodajo. • * Uradno stališče organiziranega delavstva, ki ga represehtlra Ameriška delavska federacija, napram tej zskonodaji, bo podano kmalu po otvoritvi zassisnjs kongresa. Konvencljs federacije, ki m je vršila v Denverju v oktobru, je instrulrsla Greena, naj ekliče konferenco vseh načelnikov departmentov ADF, na kateri naj pojasnijo svoje eta lišče napram zakonu minimalne mezde in maksimalnega delovnlka. Konvencija sama je nagla-slla, da ae strinja z nameni take zakonodaje, obenem pa je iija vila, da Je proti imenovanju dodatnih federalnih delavskih odborov in komUijt ki naj bi reše-vali od noša je med delavci ln de-[lodajalci. Velesile nameravajo pomagati Kitajski (Nadaljevanj« s l. streaM ga Usta Dally Telegraph, je bil danes ubit, ko je opasoval bitko med Japonci in Kitajci v šang-Ihajskem distrlktu Nsntso. Dva druga poročevalca sta bila ranjena. ftanghaj, 11. nov. — Japonska oborožena sila na suhem, morju in v zraku obstreljuje kitajski Idistrikt Nantao, ki leži poleg (francoske koncesije v ftanghaju. Ilzmed 6000 kitajskih vojakov, ki Lo zasedli utrdbo v tem dlstriktu umiku kltsjske armade Iz anghaja, Jih je »00 pobi»gnllo v francosko koncesijo, kjer so jih avtoritete razorožile in fnter-l ni rak*. Vojaške oblasti pravijo,| da je to priče tek poloma kitajske] obrambe v tem distrlktu. Krogle, šrepncl! In bombe s3 ubile ž« veliko število civilnihl prebivalcev v kitajskem distrik| tu, toda kljub temu kitajska posadka noče zapustiti svoje utrdi Ibe, čeprav je Izpostavljena sll| nemu bombardiranju. • Kitajski Ibrssibovci pravijo, da bodo vzdržali, dokler ne pade zadnji mof. ma delegacija ADF absolutno moč sklenjlti deflnltivne zaključke. SUčae dvome ima tudi dele-kacija ADF o pogajalcih CIO. Sploh ps bodo v nekaterih primerih potrebne izredne konvencije prizadetih unij sa odobritev načrta* to bo resnica v vseh primerih, kjer se bodo morale spojiti dve ali več unij, ali kjer bo morala biti razpuščena ta ali druga unija. Glavni faktor za nadaljevanje pogajanj je močan pritisk članstva, ki zahteva vzpostavitev e-notnostl. Pritisk je posebno velik s strani krajevnih unij ADF. Nekatere unije sploh nočejo plačevati Izrednega asesmenta za boj proti CIO. Pod tem pritiskom pa ni samo delegacija ADF, marveč tudi delegaelja CIO. Toda ta pri- tisk ni za sporazum za vsako ceno. Unije CIO so sa sporaaum le pod pogojem, da se ohrani industrijski unionlaem v industrijah masne produkcije. Poleg vseh teh vprašanj na-ataja Še druga kompllkaeija: padanje članstva v obeh taborih valed tekočega pojavljanja nove deprealje. Padanje članatva nI noben Izreden pojav, ker to ee dogaja ob vsakem poslabšanju gospodarskih prHik. Toda na sedanja pogajanja bo to imelo poseben vpliv. Nekateri unijakl voditelji se zavedajo, da podjetniki lahko pritisnejo na delavce, da puste unije pod pritiskom izgube dela. To je seveda le argument sa Čim hitrejšo dosego sporazuma, toda ima lahko tudi drugačne posledice pri skupini, ki ftell poraziti ln uničiti nasprotno skupino. O* Koti Mi CM. 1.1to»* *eése m«« M S*4 MS I. ff II M«ii*m A««. 4SM S. sissfv-.ni S etASsosM tiss. u«^ w J %» SS9 W y ffm a. Ava. H04SI M. S*. PROSTET* Pki EK. 12. NOVrvni F. M. D08T0JKV8KU: Bratje Karamazovi I«» -M Ko m i« starec pokazal pri nasprot-neh vbodu, kakih deset aešnjev od Mit-jevegs atola, ja U mahoma skotil pokoncu in mu s svojimi trdimi, frontnimi, poi-seienjskimi koraki atopil naproti. Oblečen je bi) Mitja apodobno, v tapeti suknji, trnih rokavicah in s okroglim klobukom v rokah, natanko Uko, kakor je bil pred tremi dnevi prišel v aamoetan, k starcu, na rodbinski sestanek a Fjodorom Pavlovičem in bratoma. Starec ga je pričakoval stoje, s dostojanstvenim in strogim obrazom, in Mitja je mahoma začutil, da ga je U vsega premeril in ogledal, ko je iel proti njemu. Zelo je tudi preaenetil Mitjo o-braz Kučme Kuzmiča, ki je bil zadnji čas nenavadno zabuhnil: njegova epodnja ustnica, ie itak debela, mu je zdaj visela na brado kakor kos testa. Vaino in molče se je poklonil goatu, pokazal mu naalanjač zraven divana, aam pa ae je oprl na sinov komolec in ae bolestno kre-haja, pričel spuščati Mitji nasproti na divan, tako da je ta, videč njegove mučne napore, zdajci začutil v avojem srcu kes in tenkočuten sram zaradi svoje sedanje ničevnoatl pred toli vaino oeebo, ki jo Je bil vznemiril. : ' . "8 čim vam morem ustreči, gospod?" je počasi in razločno, a vljudno izpregovoril starec, ko je vendar ie sedel. Mitja ae Je zdrznil in hotel skočiti pokoncu, a je spet sel. Takoj nato je jel glaano in brzo govoriti, v očividni razburjenosti mahaj« z rokami. Videti je bilo, da je bil človek prišel do skrajne meje in je v pogubi iskal poslednjega izhoda, če«: ako mi izpodleti, pojdem naravnost v vodo. Vse to je stari Samsonov najbrie mahoma uganil, čeprav je ostal njegov obraz neizpremenjen in hladan kakor obraz malika. "Velespoštovani Kuzma Kuzmič je brikone ie večkrat sliial o mojih prepirih z mojim očetom Fjodorom Pavlovičem, ki me je ograbil pri dediščini po rodni materi. . . aaj ae ie po vsem mestu razlega ... zakaj tukajšnji ljudje kričijo vsi o tistem, kar jim ni mar ... In ra--zen toga ste tudi morda slišali od Grušenjke ... oprostite, od Agrafene Alekaandrovne ... od velecenjene Agrafene Alekaandrovne, ki jo vi-aoko spoštujem .. ." je pričel Mitja in obtičal ie po prvih besedah. Toda ml na bomo doslov-no navajali vsega njegovega govora, ampak bomo naznačili samo vaebino. Po njegovem je bila stvar v tem, da se je bil on, Mitja, še pred tremi meseci namenoma (baš "namenoma" je rekel, ne "nalašč") posvetoval z nekim odvetnikom v gubernljakem mestu, "z znamenitim odvetnikom, Kuzma Kuzmič, a Pavlom Pavlovičem Kornjeplodovlm, gotovo ste ie izvolili slišati o njem? To vam je široko čelo, malone driavniški um ... in vaa pozna ... v najboljšem zmlslu se je izrazil o vas..." je obtičal Mitja ie v drugo. Toda obtlkljaji ga niso ustavljali; vsakega je takoj preskočil in drevil vse dalje in dalje. Ko ga je tisti Kornjeplodov potrt robno izprašal o vsem in si ogledal liatine, ki mu Jih je mogel Mitja predloiitl (o listinah ae Je Mitja le nejaano izrazil, tu ae mu je vob-če najbolj mudilo), mu je dejalpda bi bilo za-stran imenja Cermainje, o katerem meni on, Mitja, da bi moralo biti po materi njegovo, res mogoče začeti pravdo in a tem oaupiti starega grdeia . . . "zakaj vaa vrata vendarle niao zaklenjena in pravica ie ve, kod smukne skozi." Skratka, nadejati bi ae bilo, da navrie Fjo-dor Pavlovič še kakih šest ali celo aedem tisoč, zakaj Cermašnja je vendarle vredna vsaj svojih pet in dvajaet, se pravi, gotovo oaem in dvajset tisoč — "trideset, trideset, Kuzma Kuzmič, jaz pa, predstavite ai, nisem izdrl iz tega okrutneia niti sedemnajst tisoč! . . ." In tako sem jaz, Mitja, takrat puatil to stvar, ker ne urnem voditi poslov a sodni j o, a ko sem prišel semkaj, sem kar odrevenel ob novici, da je podana zoper mene tožba z nasprotne strani (tu se je Mitja spet zamotal in spet nenadoma preskočil): in tako, je dejal, ali ne bi hoteli vi, velecenjeni Kitama Kuzmič, prevzeti vseh mojih pravic nasproti temu nečloveku? Samo tri tisoč bi mi dali zanje ... izgubiti nikakor ne morete, na to vam dam častno beaedo, na avojo čast se vam kolnem, ds ne, ampak celo narobe, šest ali aedem tisoč lahko zaslutite namestu treh ... Glavno pa je, ds sklene-va to "kar danes še". "Napravil bi vam tam pri notarju, ali kaj, kakor pač mora biti . . . Z eno beaedo, pripravljen aem storiti vse, dam vam vse listine, ki jih potrebujete, vse vam podpišem . • , in to pisanje bi nspravila kar takoj, in če je mogoč«, če je količkaj mogoče, tedaj bi še to dopoldne ... Vi bi mi odšteli teh tri tisoč rubljev ... zakaj kdo pa je v tem mestecu kapitalist v primeri z vami... in s tem bi me rešili onega . . . skratka, rešili bi mojo ubogo glavo za plemenito, za vzvišeno stvar, lahko rečem . . . ker namreč gojim naj plemenitejša čustva do neke oeebe, ki jo dobro poznate in za katero skrbite po očetovsko. Ako ne bi skrbeli po očetovsko, vobče ne bi bil prišel k vam. In, če hočete» tu smo pač trije trčili z glavami, zakaj usoda, Kuzma Kuzmič — to vam je strašna stvar! Realizem, Kuzma Kuzmič, realizem! In ker je treba vas ie davno izvseti, ostaneta po tem takem dve glavi, kakor sem ae izrazil, morda ne baš spretno, a saj niaem literat. To je, ena glava je moja, druga pa — tega izvrika! In tako se zdaj odločite: ali jaz ali izvriek? Zdaj je vse v vaših rokah — tri uaode in dve kocki . . . oprostite, v stran sem zašel, s saj razumete ... po vaših spoštovanih očeh vidim, da ste me razumeli ... In če me niste razumeli, tedaj pojdem še danea v vodo, tako je!" Mitja je s tem "Uko je!" prekinil svoj nesmiselni govor in skočil pokoncu, čakaje odgovora na svoj bedasti predlog. Ob poslednjem stavku je bil mahoma brezupno začutil, da je vse propalo, in kar je glavno, da je sklatil strahovit nezmiaeL "Čudno, ko sem šel semkaj, ae mi je zdelo vse dobro, zdaj pa je vse sama budaloet!" mu je zdajci šinilo po obupani glavi. Vsa čas, dokler je govoril, je starec nepremično sedel in ga opazoval z ledenim izrazom v očeh. Nekaj trenutkov ga je pustil tako koprnečega, s naposled je izpregovoril s kar najodločnejiim in breznadnim glasom: (Dalje prihodnji«.) Ivan V«k: Modrijan (Pe t ta ro indijskem ustnem iiročilu) Za visokimi gorami Himalaje je nekoč iivel maharadža Jusi-fali, gospodar deiele Alibager-stan. Bil je pravičen gospodar in gledali eo nanj njegovi pod-ložniki a spoštovanjem. Zakaj bil je tudi modrijan, in dežela A-libagerstan je bila bogata dežela. Nešteto njegovih ladij je plulo po morju, palače njegove so sijale razkošja in v mogočni in umetniški lepoti stavbinske umetnosti. Maharadža Jusifali je ljubil umetnoat in je podpiral umetnike in posledice te lju bežni so bile krasne stavbe i glavnem mestu Alibagerstana, Aliali imenovanem. In ker je ljubil umetnost in nje lepoto, je imel tudi zelo lepo ženo. Najlepšo iz najlepših svoje države je izbral in jo povišal za princeso in za ženo. In tu di zato so ga vsi, ki so ga poznali, častili in gm šteli za modrijana. Zgodilo pa se je, kakor se zgodi v človeškem življenju, ko človek s svojimi vrlinami raste in pada, ko s svojim bistvom pridobiva in izgublja, da se je nekega dne Jusifaliju, maharadži dežele Alibagerstan, nekaj za zdelo. Zamislil se je in premišljeval, zakaj zdelo se mu je, da je mladi sušenj princese in njegove žene preveč domač. "Kaj, ali ni morda nevaren?" se je vprašal Jusifali. In zapovedal je ovaduhom, naj tega mladega sužnja dobro in tiho opazujejo. In glej — neke poletne noči, ko so v razkošnih grmičkih go-stoleli slavčki svoje pesmi o ljubezni, so ovaduhi Jusifalijevi zalotili ihlKdega sužnja, ne sicer, da bi preptval o ljubezni kakor slavčki, ampak v objemu lepe princese in fcene Jusifalija. Brž so hiteli k Jusifaliju in rekli: Mogočni J,.. Mladi suženj prekrasne princese in žene tvoje je v objemu njenih nežnih, z rubin in smaragdi posutih rok. Pojd in prepričal se boš!" In Jusifali, maharadža dežele Alibagerstan, ki je tam za gorami Himalaje, je šel in videl Mladi suženj je poljubljal rolna ta usta lepe princeae, ona pa mu je božala kodre črnih las. e Trd je bil glaa Jusifalija, ko je na prestolu sedeč z očmi zbada' Hubert Wilkina (desno) in H. Hollick-Kenyon ogledujeta letalo» a katerim bosta poletel arktično ozemlje, ¿a najdeta make letalce, ki so ae izgubili na tem ozemlju v poletu iz Mc proti Ameriki. Ančka: AH ste ie naročili Prosve-to «11 Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, Id ga zs mal denar lahko poiljetr svojcem v domovino. pred njim klečečega mladega »»»«<«., moža in mu z zasmehljivim glasom govoril: "Govori! Kakšen je tvoj zagovor? Kakšno je tvoje opravičilo?" Mladi suženj je vstal. S sun-com glave je popravil goste črne laae s čela, segel pod plašč, potegnil iz njega ogledalo in rekel: "Mogočni, evo moj zagovor in moje opravičilo!" In dal mu je ogledalo. Maharadža je vzel ogledalo. Pogledal ga je. In videl se je v njem: Obraz ves zguban, stari-kav, bled in ovenel. Njegova pleša je blestela v zrcalu. Pogledal je mladega sužnja in zamrmral: "Moder je tvoj zagovor in tvoje opravičilo. Ne boš umrl... Idi!" Stražarji so odstopili in se čudili modrosti Jusifalovi, maharadži dežele Alibagerstan, ki leži tam za gorami Himalaje, ki je vrgel ogledalo v steno, da se je razbilo na drobne kosce. In tudi zato so ga šteli med modrijane. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Po eklepu 11. redne konvencije ae lahke naroči na list Proeveta prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov ia eae družine k eal nini. Liat Proeveta etane as ree enako, aa člane ali nečkae |4.M ene letno naročnino. Ker pa ¿lani ie plačajo pri aaeamentu $1.2e tednik, ae jim ta prišteje k naročnini Torej eedaj ni Taroka, reči. Je liet predreg aa člane B.N.PJ. Liat PreereU Je vala lastnina gotovo Je v vaakl družini nekdo, U M rad čttal liat vaak daa. Ueta Proeveta Je: ' Za Združ. države Ia Kanado. 96.S0 Za Cleero ta Chkage Je... .17J 1 tednik ta..............dJS 1 tednik ta........... S tednika ta.............M« S tednika ta.............1.1 S tednike ta.............L4t I tednike ta......... d tednike ta.............UM d tednike ta.............2.7 • tednikov ta............ nič S tednikov ta........ Za Evropo Je..............$9.00 Ixpolnite epodnji kupon, priložite potrebno veoto denarja ali M« Order v piemu ta ai naročite Proeveto, liat, ki je vaia laatalaa. Pojaanilo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biU tt SNPJ, ali če ae preeeli proč od družine In bo cahheval iam «voj j tednik, bode moral tleti član is dotične družine, ki Je tako alrai naročena na dnevnik Proeveta, to takoj naineniti uprevniitvu liat in obenem doplačati dotično vaoto listu Prosveta. Ako tega ne at tedaj mora upravniitvo «nižati datum aa to vaoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawadale Ava* Chleaio. I1L Priloženo pešiljem naročnino sa liat Proeveto vaoto $.......... Ime....................................vL društva št......< i..................................... 1) Naslov Ustavite tednik ta ta pripišite k moji naročnini od aledeilk moje drežine: S).........................................6. društva It«... S)......»»•• •....................4........• « «•. ni. - SLOVENShA HAHOD*A PODP NA JIDUOTA ¡»••»H karte*.