130. Številka. Trst, v torek. 2. avgmta 1S9S. Trenj XXIII. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRDSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. ft'0. 4 nVČ. v edinosti Je inoft Edinost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina ziinsu : Ohe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 18*— Za pol leta. četrt leta in na mesec raznierno. Naročnino jo plačevati naprej. Na na-ročhe brez. priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu z.jut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Novejše vesti. ltcroliii 1. »Reiehsanzeiger objavlja brzojavko nemškega cesarja grofu Herbertu Bismarcku, v kateri je rečeno: »Obžalujem izgubo Nemčije velikega sina, čegar zvesto sodelovanje na (lelu zopetnega združenja domovine mu je za življenje pridobilo prijateljstvo mojega deda, a za vse čase neizbrisno hvaležnost nemškega naroda. Njegovemu truplu priredim zadnji počitek v berolinski prvostolnici, na strani mojih prednikov«. Cesar je odredil 10 dnevno Temps« javlja iz Madrida, da sc ministerski svčt sestane popoludne, da določi odgovor Španske na mirovne pogoje kakor so jih stavile /jedinjene države. Hodijo, da vlada privoli v odstop Kube in Portorieo ter da pritrdi imenovanju Špansko-amerikanske komisije. Reka 1. Danes je ostavilo naše pristanišče c. in kr. brodovjo pod poveljstvom kontre-admirala Minutillo. Od plulo je v smeri proti Fasani. Koncem tedna pripluje to brodovjo v Trst. |) II il n j 1. Vesti o odstopu ministra za vnanje stvari, grofa Goluchowskcga, so neosnovane popolnoma. Dllllilj 1. Danes se je otvoril tu mednarodni shod rudarjev. Predsednikom je bil izvoljen člen parlamenta angleškega. .Moskva 1. Kralj in kraljevič Romunska sta došla sem. Med vožnjo v palačo sta bila pozdravljena najprisrčneje. Petrograd 1. »Novosti« javljajo, da jc car obljubil kralju Karolu Romunskemu, da mu še v tem letu v Bukarešti povrne sedanji obisk. Pctrograd 1. Listi javljajo, da so sc ob obisku kneza Ferdinanda v Petrogradu poravnale zadnje oviro, ki so bile na potu povrnitvi bolgarskih emigrantov v domovino. Ne le častniki, ampak tudi mnogo zasebnikov, ki bivajo sedaj v Odesi se bodo mogli povrniti na Bolgarsko. Iturd 1. Došlo je 53 delegatov, ki zastopajo 810.000 rudarjev. Florcnc 1. Danes je pričela razprava proti takim 50 osebam — in mej istimi tudi nekoliko žena — ki so obdolžene, da so se dne ti. maja udeležile plenjenj požiganja in pustošenja. l)an <». maja je bil dan groze v Florenei. Celih 4H ur so »To so torej ti ljudje«, se je nasmehnil škof nekako porogljivo, »radi katerih govori vsa Italija: »Čuvaj se senjske r o ke !« V resnici divji svati, ali njih ime, zdi se mi, je nevarnejše, nego oni sami.« »Kaj naj jim rečem? Ker trumoma navale na beneške zemlje, ako sc jim ne olajša. Tako so se mi vsaj zagrozili. Kaj naj jim rečem? »Rccitc jim, gospod kapitan,« je odgovoril škof za trenutek, »naj pridejo vojvode ob dveh popoludne v kaštel. Sporočite to tudi gospodi na magistratu. Tudi Vi pridete gotovo. Recite jim, da sklenemo tam mir.« »Dobro, rcverendissime, ob dveh. Klanjam se globoko Vaši prečasti!« Škof je blagoslovil kapitana, pokimajc z glavo, in v kratkem se je četa razšla izpred škofovskega dvora. Mirno je stal znameniti cerkveni dostojanstvenik pri okiu, naslanjal svoje čelo na steklo ter glodal za temi krepkimi junaki, za tem strahom nekrščenih in krščenih barbarov. Skof, zaglobljen v Čudne misli, ni niti opazil, kako so sc otvorila postranska vratca, kako je stopil v sobo mal, mršav ali precej mlad Človek v rodovniški obleki. »Monsiguorc !« je spregovoril prišlce — »mou-signorc I« je spregovoril glasneje, no čekaje odgovora. »A, tisi Antonio!« je obrnil škof glavo. »Si se-li nagledal tega razbojniškega gnjezda; si-li slišal kake novosti?« (Dalje pride.) morali vztrajati vojaki, ne da hi kaj jedli, izpostavljeni zasraniovanjeni izgrednikov. It i m 1. Vladni list objavlja naredbo, s katero se odpravlja ol>sedno stanj«1 v pokrajini Como. Boj za jednakopravnost na vsej črti. »Čast mil!« IN hI tem naslovom jo priobčila »Kdinost« v večernem izdanji za soboto dne 30. ju lija ISUS. odlok o. kr. urada za odmero pristojbin v Trstu od dne aprila t. 1., glasom katerega jo bila sestava plačilnega naloga H M.'13/07 v italijanskem jeziku popolnoma na svojem mostu, »ker jo tukajuradno vslod notranjega poslovnika inerodajen jezik, v katerem se jo vršila zapuščinska obravnava«, in jo bil v predležečem slučaju ta jezik — italijanski. (To v Podgradli!!) Kakor razvidno iz druzega odstavka onega odloka, izdal je pristojbinski urad slovenskemu kmetu Mezgeeu prevod v slovenskem jeziku; toda povedal mu je jako razumljivo, da dostava toga prevoda no velja prav za prav nič, ker vso zakonito posledice so sodijo lo po dostavi prvotnega, t. j. italijanskega plačilnega naloga. Kaj jo torej pridobil gosp. Mezgeo z slovenskim prevodom? Doznal je, koliko iuiii plačati in od česa, česar prej ni vedel. Će bi so pa hotel pritožiti proti odmeri, glodale bi oblasti, kakor zgoraj rečeno, le na dostavo italijanskega in ne na dostavo slovenskega plačilnega naloga. Ker pa znaša čas za pritožbo le 510 dnij od dostavo, hi se mu pritožba gotovo vrnila nerešena, ker je gotovo minolo vseh 30 dnij, prodno mil je bil dostavljen slovenski prevod in prodno je torej mogel misliti o tem, kar govori italijansko povelje. Tak p r e v o d n i m a tor ej j u r i d i č no nikako veljave, ker je prvotni, stranki nerazumljivi plačilni nalog postal redoma pravomočniin, predno je mogla stranka razvideti iz prevoda, kaj se zahteva od nje. Plačevalci pristojbin za zapuščine si po tem odloku ros ne bodo mogli misliti, kedaj bodo slovanske stranke v zapuščinskih stvareh dobivale slovanske plačilne naloge. Do sedaj je na pristoj-hinskem uradu v Trstu (in to tudi vslod notra-njega poslovnika) merodajnim oni jezik, v katerem je sestavljena listina, na katere podlagi je odmeriti pristojbine, in ne razpravni jezik sodnijske razprave, zlasti no, če se je vršila ta v slovanskem jeziku. Tako vsaj so se glasili različni odloki, o katerih se jo govorilo svojedobno. Ker se pa pristojbine od zapuščin odmerjajo na podlagi sodnijskih zapuščinskih izkazov, sestavljenih od sodišč v italijanskem ali nemškem jeziku, in menda ne nikoli v slovanskem, je naravno, da je bil dosedaj v zapuščinskih stvareh na Primorskem slovanski plačilni nalog popolnoma nemogoč. V resnici ga tudi ni viditi in kolikor jih prihaja do znanja slovanskega razumništva, so ti nalogi, če tudi namenjeni siromašnemu in neukemu kmetu, izključno italijanski ali nemški. Znamenito v tej stvari je to le: V jednom slučaju se sklicuje pristojbinski urad »na jezik zapuščinske razprave«, v drugem »na jezik sodnij-skega spisa« ; v obeh slučajih zaniknje pa slovanski stranki ustavno ji zajamčeno pravo do zahte-vanja naloga v njenem jeziku. l)a hi že vendar pristojbinski urad uredil svoj notranji poslovnik tako, da l>i nam vsaj naše pristojbine nalagal v jeziku, ki nam bode razumljiv, to je : v slovanskem. Sicer so ne rešimo nikdar iz tega nesrečnega kolobar«. Jz dejstva, da je jedna oblast — v tem slučaju sodna — grešila proti zakonito zajamčeni ravnopravnosti, izvaja druga oblast pretvezo ali celo dolžnost, da tudi ona — zanikuje ravnopravnost slovanskim strankam ter greši zoper državne temeljne zakone. Ali tudi v takih slučajih je mnogo zavisno od energije slovenske javnosti in nje pravnih zastopnikov! DOPISI. Iz Materije dne 21). julija 1898. (Izv. dop.) V cenjenem listu »Kdinost* od dne t. ni. štv. 135 (večerno izdanje) čitati je med »domačimi vestmi« v sestavku »Pet let brez šolskega pouka«, da v vasi Brezovica, pol lire oddaljeni twl Materije, ni že pet let šolskega pouka. Ti) no odgovarja resnici. Do konca šolskega leta 1 >/*H jo poučeval učitelj gosp. Martelane, in po tem šolskem lotu, 1 H92/93, tamošnji kapelan veleč. gosp. Počivalnik kakor pomožni učitelj do konca I. četertlotja šolskega lela 1897/OH. Le od ta čas ni šolskega pouka, pa ne pot let. Novo šolsko poslopje v Brezovici jo dogotovljeno, v kar je pripomogel v prvi vrsti sedanji predsednik k raj noga šolskega sveta, g. G. Kastelic, v drugi vrsti pa taisti, katerim je bilo zložiti potrebno glavnico, to jo : vsem davkoplačevalcem občine. Čudno je pa, kako mora Miloslavič pisati, da služba še ni razpisana. Tudi t«) ne odgovarja resnici. Kako bi bil mogel sicer novoimenovani učitelj, gosp. Anton Stres, uložiti prošnjo za učiteljsko mesto v Brezovici, ako to mesto ne bi bilo razpisano. Gospod Stres jo celo pod Gorico, a je vedel vendar, česar Miloslavič ne ve. Sedaj no vemo, ali je g. Miloslavič nalašč poročal krivo, ali jo bil slabo poučen o stvari. Gospod Miloslavič pravi tudi v svojem dopisu, da je barbarsko to, ako se šolsko obiskovanje ovira z nalaganjem šolskih taks. No, v Brezovici nas niso oviralo 110 šolske takso, 110 zamuda glede razpisa učiteljsko službo, ker ista bila se je razpisala pravočasno. A tudi to, da šolsko poslopje ni bilo so dovršeno, nas ni oviralo, ker šolska občina je imela najeto drugo sobo za šolo. Manjkal je jedino le učitelj. Povdarjam še, da g. učitelj Anton Stres je bil imenovan odlokom visokega c. kr. dež. šol. sveta v Trstu ter da nastopi defitivno svojo službo z 1. septembrom t. 1. v Brezovici. Toliko v pojasnilo gosp. Miloslaviču, katerega bi prosili, naj so popred dobro pouči o stvari, prodno piše v časnike. (Opomba uredi. Nam se zdi, da je tu nekoliko nesporozumljenja. Naš dopisnik je menda hotel povdariti, da je minolo 5 let, odkar se je nehal redni pouk, Saj pripozniiva tudi današnji dopisnik, da je bila po odhodu učitelja Martelanca le pomožna šola. Opazka o šolskih taksah pa gotovo ni bila naperjena proti lokalnim činiteljem v Brezovici, oziroma Materiji, najmanje pa proti gospodu predsedniku krajnega šolskega sveta. Obrncna je bila — to jo jasno — proti onim, ki v resnici hočejo ovirati razvoj šolstva s takimi bnemeni, kakoršne so šolske takse. In to je naprej italijanska večina v deželnem zboru isterskem, a za isto ho krive tudi druge oblasti v deželi, katerim bi bila sveta dolžnost, skrbeti za to, da taki sklepi — kakorsen je oni o šolskih takrat — ne zadobe višega potrjonja.) Politični pregled. K položaju. Danes je ni niti jedue sume vesti 7. Dunaja, ki bi se nanašala na našo notranjo krizo. Vso je nekam tiho, kakor da vsi naši državniki leže kje v senci in kakor da v Avstriji ni bilo nikdar nemške obstrukoije in njenih posledic. Kako naj si tolmačimo ta mir? Ali je to tisti mir, ki osrečuje človeka, kadar si je gotov svoje stvari in v svesti si svoje konečne zmage? Ali se za tem molkom skriva tista zadrega, ki tlači človeka, kadar nam ne ve, kaj hoče, ali kadar ne ve, kako bi prišel do toga, kar hoče ? ! Sedaj res ne vemo, dali je grof Thun zavarovan za vse slučaje, ali pa čaka fatalistično tega, kar ima priti na jesen. Tem pridnoje je nemško liberalno novinstvo v vznemirjanju — Madjarov. »Neues \Viener Tag-hlatt« od minule sobote n. pr. naklada kar naj-debeloje barve, da bode slika panslavizma najčrneja, tistega panslavizma, ki jima svoje gnezdo na Češkem, in ki prebuja tudi med Cehom sorodne Slovake! Za madjarsko državo je torej nevarnost pred vratmi, ako .... no, ako Madjari ni? po-morejo zopet n:i konja židovskemu liberalizmu avstrijskemu. Y tem grmu tiči zajee. Oifutsko glasilo se spominja sicer, da se tudi Nemci na Oger-skem bore za svojo narodno individuvalost, isto-talco kakor Slovaki, ali to je — tako meni po-štenjakovio — vse kaj druzega. Ako si Nemoi na Ogerskem bore za svoj obstanek, je to lepo in hvalevredno in ni nikomur na škodo; ako Slovaki delajo to isto, je pa to — panslavizem, ka- terega treba izžgati ognjem in žveplom, sioor pride |H>lom. Tako so litijska. Madjarski šovinisti naj delajo, kar hočejo. Ali one, ki so odgovorni za interese celokupne države, bi pa vprašali vendar-le, da-li nimajo dosta svarilnega izgleda? Ali ne vidijo, kam je dovela našo državo slavofobna politika na Balkanu in kam jih jo dovelo še posebno zatiranje Romunov od strani Madjarov?! Alineumejo dogodkov in zdravijo v Petrogradu ?! Ali ne umejo zadnjih obiskov v glavnem mostu Rusijo?! Ali ne umejo tega, kar se vrši ravnokar mod Potrogra-dom in Cetinjami?! Ali more biti zares v zadostno nadomestilo naši monarhiji za vso te poraze — prijateljstvo jodnoga Milana?! Taki so plodovi madjarske politike!! Lo sovražniki monarhije morejo vzpodbujati k nadaljevanju tako politike! Take sovražnike so kažejo nemški obstrukcijonisti. Njim je veljalo vsikdar in velja danes navodilo: ako gospodarimo mi, dobro, ako ne — pridi vesoljni potop! Ali treba Avstriji, da bi se pokorila taki brutalni, brezsrčni in za državo ubijalni sebičnosti klike, ki no pozna ne Boga, ne domovine, ki pozna le — sebe?! Iz sooij&lnodemokratične domačnosti. Pod tem naslovom piše praška »Politik« : »Reči treba, da »češki« socijalni deinokratje, ali prav za prav obsenčujoči jih in kakor »voditelji« poslujoči »teoretiški« socijalisti, nimajo posebno srečne roke. Cesar-koli so se lotili, pričalo je o obupni neizve-donosti glede narodne duše češke in o popolnem nepoznanju onih okolnosti in dejstev, ki delujejo, da-si jih ni možno določiti vidno, in ki so često odločilno važnosti v politiki. Parlamentarna akcija proti našemu državnemu pravu, ki je vzbudila v češki javnosti tolik odpor; dejanska in o d 1 o č i 1 n a p o d p o r a, k i sojo dajali s o o i j a l n o - d e-mokratiški poslanci razsaja nju nemških o bs t r u k o i j o n i s t o v, da-si je bilo to razsajanjc naperjeno proti dobremu pravu našemu; sumljivi volilni kompromisi moj socijalnimi demokrati in nemškimi liberalci, sosebno pa sovražno strankarsko vedenje »čeških« socijalistiških listov proti vsem narodnim stremljenjem Cehov — vse to je nemalo pripomoglo v to, da so se delavske mase jele obračati od socijalistiškega gibanja in dalo vspodbujo za organizacijo narodno čutečih delavcev. Ta organizacija je že tolika, da sili do spoštovanja in da vedno bolj zožuje tla »mejna-rodnim«. Taktiškemu grehu voditeljsvase pridružujejo v noveji čas še razna razkritja iz polumraka socijalistiške domačnosti, ki so mnogo škodila stranki v moritlnem pogledu. Najprej je zlobni slučaj priigral vodstvu narodnih delavcev v roke pismo neke pražke nemške tovarniške tvrdke, katerim je to vodstvo dobilo d o k u m c n t a r i č c n dokaz, da obstoje intimne zveze med voditelji »zavednih aocijalistov« in toliko o b r e k o v a n i m i » k a p i t a 1 i s t i š k i m i i z s e-sevaloi«, katerim zvezam bi utegnili najti izvora v starem: peeunia non olet — denar ne smrdi. Toda to je bila še le začetna točka celi vrsti razkritij.« (Tu navaja praški list^mnogo zanimivega, kar pripoveduje nekdanji strastni agitator, a sedanji odpadnik od socijalistov, sluga okrajne blagajne v Pragi, neki Vodička. Ta mož navaja posamične v c 1 i k o k a p i t a 1 i s t i š k c nemške tvrdke, od katerih je on sam prejemal prispevke za soci-jalistiško stranko. V jodnom slučaju celo 2000 gl. hkratu. Sooijalistiška glasila so oporekala na razne načine tem razkritjem, ali Vodička jim je zamašil usta z izjavo, da leže v uredništvu »Deln. listov« na upogled vse pobotnice, ki so jih upravitelji t blagajno socijalnodemokratiškega vodstva v Pragi izdali o zneskih, plačanih Vodičku od velikih kapitalistov praških socijalističkim z a k 1 a d o m v p r i 1 o g.) »Politik« zaključuje: »V tem še ni zaključena vrsta razkritij, toda že ta dosedanja serija kaže, kako frivolno igro igrajo socijalistički voditelji z zaupajočim jim delavstvom. Oni organizujejo delavstvo proti velikemu kapitalu, na s k r i v n e m pa si puščajo dajati podpore od istega velikega kapitala, proti kateremu o b o ro ž u j e j o. Na ta način se kažejo ti pobi-jalci »velikokapitalistiškega izsesevanja« le kakor Bubveneijonirano podjetje — »velikokapitalistiškega izsesevanja«. Stvar prav za prav ne bi bila brez originalnega humorja, ako ne bi ubogi, zavedeni delavec* moral prispevati i/ lastnega žepa v ta namen, da »voditelj«, ki leto in dan gromi proti »buržoaziji«, more prijetno živeti kakor meščan. In potem imajo socijalistički prirejevatclji strank še toliko korajže, da sc kažejo kakor pobijevalee korupcije.« To, kar pripoveduje tu praški list, je tako zanimivo, da prav vabi na paralelo s postopanjem izvestni h laških voditeljev socijalne demokracije v Trstu. Tudi tu čivkajo vrabci po strehah o raznih zanimivih historijati. Domače vesti. Dodatek. Pišejo nam : Gospod izletnik je lepo opisal izlet, v Koprivo in koncert, ki se je vršil tam, le škoda, da mu ni bilo mogoče opisati vsega, kar se inu pa mora oprostiti, ozirom na to, da on ni mogel videti in slišati vsega. Gospod opisovalce naj mi torej ne zameri, ako pridodajem tu še nekaj. Na Opčini že smo bili sprejeti »živio-kliei« in mahanjem robcev, kar se mi zdi vredno zabeležiti. Istotako pod Rcpnjem so nas pozdravljali z našim »živio«. Omeniti moram tudi krasne ume-teljno ognje, katere je priredil in osebno prižigal g. Zlobec, edini pirotehnik v Trstu, ki nam ni nasproten. Zamolčati pa ne smem tudi osornega vedenja nekaterih voznikov! Kletve, ki so jih spuščali 0 odhodu, ne pristojajo na Kras, kakor sploh ne Slovencem. Tako laško proklinjanje lahko rodi odpor, kar naj si zapomnijo vsi vozniki, ne izvzemši nikogar. Tako vedenje voznikov ni dostojno nas tržaških izletnikov. ' Podpisani sem imel nesrečo (ali srečo?), da sem sc vozil na najzadnjem vozu. Prišedši v Du-tovlje, akoravno polni praha in vzlic pozni uri, smo zapeli par zborov v čast probujenim Dutov-ljanom, ki so nas še čakali in navdušeno pozdravljali, akoravno je bilo že polnoči. Pod Dutovljami smo zagledali stoječ voz, okolo katerega je bilo devetero ljudi, ki so nam javili — nesrečo! Na prvi pogled smo se prestrašili, misleči, da se je res kdo poškodoval, toda doznali smo, da se jo samo »kalu« strlo in da so »ponesrečenci« prisiljeni, ali nazaj v Putovlje ali — hoditi v Trst! Kakor usmiljeni samaritani smo vzeli pet njih na svoj voz, da-si nas je že bilo 20 na njem! Mej »rešenci« smo imeli brata in sestro 1 z naše okolice, ki sta pravi uzor narodnjakov in pravo gorjd cikoriji, ako njima pride v pest! Bog vaju živi! Zaključujem z opombo, da je bilo navdušenje res obče, kar se je lahko opazilo na naši poslednji postaji: v kavarni »Commeroio« ; menim celtf, da je bil gosp. dopisnik še nekam premalo navdušen v svojem opisu. Eden od zadnjih. Za zastavo pevskega društva llujdiih na Prošeku so darovali nadalje: Ivan Nabergoj 5 gld., Josip Urbančič, Avgust Constantini, N. Gu-šcin po 2 gld., Josip Pertot, Jakob Cijak po 1 gld., N. Marangon, Vek. Dolenc po 50 nč. Odbor pevskega društva »Hajdrih« izreka zahvalo zavednim darovalcem, ob enem prosi nadaljnjih doneskov. Shod slovenskega učiteijstva. — »Zaveza slov. učiteljskih društev« zboruje te dni v Ljubljani. Sešli so sc učitelji in učiteljice iz vse Slovenije. Z nedeljskim večernim vlakom so dospeli tudi milijim sodrugi iz Hrvatsko in Češke. Hrvatovje došlo precejšnje število, katerim so se pridružili skoro vsi profesorji učiteljišča zagrebškega z ravnateljem g. K. Matico na čelu. Prišla jo tudi večja deputacija poljskega učiteljstva. Gostje so bili kaj prisrčno pozdravljeni na kolodvoru. Pozdravil jih je g. J. Bežek. Odzdravila sta po jeden Češki in hrvatski gost. Večerna zabava na vrtu »'Narodnega doma« je bila jako živahna in slišati je bilo nekaj krepkih zdravie. Dopoludnc je bila seja upravnega odbora »Zaveze« in seja odseka za ustanovitev društva »Jubilcjska samopomoč«. Popoludne pa seja delegacije. Shodu je namen izreči na slovesen način svoja čutila povodom cesarjevega jubileja. Zeleči vsemu slovenskemu učiteljstvu, da pride skoro tlo takega razmerja med narodom v gmotnem in socijalnem pogledu, do kakoršnega ima vso pravico po veliki važnosti svojega vzvišenega poklica za ves razvoj in bodočnost naroda, kličemo tudi mi od Adrije: Pozdravljeni v središču Slovenije! Pozdravljeni tudi Vi vzgojevatelji treh bratskih nam narodov, ki ste prihiteli mej nas, da po svojem poklicu pomagate mnnifestovati vezi, ki nas spajajo v jedno družino vseh, ki smo iste krvi! Prešernov spomenik. Ker se je gospod dr. Josip Kušar odpovedal tajništvu odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik, prevzel je ta posel mestni knjigovodja, gospod Fran T r d i n a. Odvetniška zbornica v Celju. Pisali smo I že, da se Nemci z vso silo upirajo samostojni od-| vetniški zbornici s sedežem v Celju, kakor to zahtevajo slovenski odvetniki na Sp. Štajerskem. Nemci kriČČ, da skušajo Slovenci raztrgati štajersko deželo in da sploh nimajo druzega povoda za svojo prošn jo na pravosodno mi nisterstvo. No, svo j čas je vlada dovolila posebno notarsko zbornico s sedežem v Celju, iti dežela je še vedno cela. Graška odvetniška zbornica je tudi za slovenski del dežele, pa predrzno prezira slovenski jezik. Pred leti je kandidat g. dr. K. Jancžič iz Celja graški zbornici poslal slovenski dopis, a je lepo naletel: zbornica ga je obsodila na 20 g!d. disciplinarne kazni. G. dr. Fr. Maver, odvetnik v Šoštanju, je prosil za vpis v odvetniški imenik ter priložil domovinski list v slovenskem jeziku ; zbornica mu ga je vrnila, kakor sploh zavrača vse slovenske vloge. In zakaj bi na Štajerskem ne bili dve odvetniški zbornici, ako ima Galicija 4, Primorska 2, Tirolska F) in Dalmacija Ji. Kar je drugje umestno, zakaj ne na Štajerskem? »Slovenec.« »Idrijskega Sokola« ustanovna slavnost se bode vršila dne 14. in 15. in sicer: Dne 14. t. m.: I. Ob 6. tiri pop. vsprejem p. n. gostov v Idriji. (P. n. gostje so naprošeni, da dospejo v Logatec s poštnima vlakoma ob dveh ozir. 2l/t pop., kjer jih čakajo pripravljeni vozovi.) II. Po sprejemu se odkažejo častitim gostom stanovanja. III. Ob 7. uri in pol zvečer slavnostna predstava v e. k. rudn. gledališču: a) Prolog, b) Alegorija, c) Igra »Ultra«. IV. Po predstavi svobodna zabava s petjem in tamburanjem v pivarni pri »Črnem orlu«. Dne 15. t. m.: I. Ob 9. uri skupen zajutrek v pivarni pri »Črnem orlu«. II. Po znjutreku ogled mesta in rudnika. III. Opoludnc banket v pivarni pri »Črnem orlu«. (Kuvert 1 gold.) Na banketu bodo svirali tamburaši si. delavskega bral. društva. IV. Ob JI. uri in pol slavnostni obhod mesta in odkorakanje na ljudsko veselico na pristavo gosp. Ivana Grudna v Jeličnem vrhu. a) Svobodne vaje. b) Vaje na orodjih. Na telovadbi bode svirala c. kr. rudn. godba. Pevske točke bodeta proizvajala si. delavsko bralno društvo in pevski klub. Veselica se bode vršila ob vsakem vremenu. Slavna društva so naprošena, da čim preje naznanijo število udeležencev. Sokolski »Na zdar!« Na obilno udeležbo vabi najuljudneje Odbor. Velika nesreča vsled lalikouiišljcnoHti. Sinoči zvečer je plesal na nekem podu 23-letni Jakob Cevnja iz Sv. Marije Magd. zgornje štev. 023 in sicer v gostilni »Alla Gloria« skupaj se svojim prijateljem. Med plesanjem se je spodtak-nilo Cevnju blizu stopnic, zbok česar je padel niz-dolu po stopnicah še precej globoko. Hudo ranjenega na glavi ga je dal zdravnik prevesti v bolnišnico, kamor je dospel okolu 1. ure po pol u noč i. Čeravno Pilat v kredu, vendar mora občutiti vse posledice. Sinoči okolo 11. ure sta se sprla v krčmi Petra Simšiča na Greti dva gosta. Jeden, ki je bil zelo razjarjen, je pograbil precej velik kamen in ga je hotel zalučati v svojega protivnika. Protivnik se je lepo izognil kamnu in jo ostal zdrav. Ubogi krčmar pa, ki je stal poleg, je bil zadet od kamna in sieer precej nevarno v desno roko. Prišedšemu na zdravniško postajo mu je moral zdravnik odstraniti dva nohta in obvezati rano. Nagla smrt. 15-letni zidar Viktor Vekjct iz Sv. M. M. zgornje se je tudi udeležil plesa (šagre), ki je bila v nedeljo pri Sv. Ani. Ko je povečerjal, je legel k počitku. Proti 4 uri zjutraj je zbudilo njegovo zdihovanje mater. Ni mogel več niti govoriti in kmalu potem jo revež zdihnil dušo. Komisija je naročila, naj se truplo mladeniča razreze in preišče, ker se jej dozdeva čudna tako nagla smrt. Lepa družina. Včeraj popoludne je bila odvedena v zapor družinica Jurisevič, ki se je preživljala s tem, da je mati Antonija prosjačila, a njeni otroci so zmikali, kjer so mogli in kar so mogli. »Lepa« mati ima petero nezakonskih otrok ; najstarejemu je 13 let. Sedaj bodo odposlani »per Sup« v njih domačijo v Istri. Nezgode. Povožen je bil včeraj pop. 76-letni Peter Lazzara. Voz mu je šel preko desne noge. 40-letni Andrej Gruden, vratar hiše št. 10 v ulici Fontanone, je zaspal sinoči na neken stebriču v i ulici P irporela. V snu se je premaknil inje padel na tla. Našel ga je redar in ga je odvel, hudo krvavečega, na zdravniško postajo. Itescna Iz nevarnosti. JlO-letni Ivan Perosa iz Sv. M. M. zgornje in Anton Markezič i/ ulice Broletto št. 22H sta šla opolnoči ob obrežju. Pred Llovdovo palačo je hotel iti Perosa na stran, a seje zdrsnil o tem v morje. Markezič je klical na pomoč in je hotel pomagati prijatelju iz vode, a je revež Še on zdrsnil za njim. Prihiteli so tjekaj neki Cermak, neki Bal in jeden finančnih stražnikov. Markeziea so koj /.vlekli na suho. IVrosa pa se je v tem oddaljil za kakih 7 metrov in je bil že v veliki nevarnosti, da utoni. V tem jo pa prišel neki pomorščak, ki se je vrgel oblečen v morje in je rešil nesrečneža. Poslednji jo bil bolj mrtev nego živ. Zdravnik z zdravniške postajo je imel mnogo opravila, da ga je pripravil zopet k sebi. Potem ga je dal sprovesti v bolnišnico. Upanje je, da okreva. Markeziču se ni pripetilo nič hudega. Samomori v Trstu. Ta strašna bolezen, ki je posledica slabe javne vzgoje in žalostnih socijalnih odnosa jev, razsaja neprestano. Danes nam je zopet zabeležiti jeden samomor in jeden poskus samomora. Na potu z Greto v Barkovljo so našli mrtvega 20-letnega Otona Adelsbergcrja z Dunaja. Pognal si je krogljo v sence. Pri samomorilcu so našli listek, v katerem izjavlja, da je že dvakrat poskušal usmrtiti se, toda ni se mu posrečilo. Nadeja se, tla sc mu posreči v tretje. In res se mu je posrečilo. 19-letni agent Hugo Sussa, sin zdravnika na Opčinah, pa si je skušal ugonobiti življenje s tem, da je v restavrantu v svobodni Inki izpil nekoliko strupa (fenilne kisline). Stanje mladeniča je nevarno. Po nalogu prihitevšega zdravnika so ga sproveli v bolnišnico. 19- in 20-letni dečaki so že siti življenja, to je pač žalosten znak sedanjih razmer. Utopljenee. Dva ogljarja sta se hotela kopati. Šla sta torej v slobodni Inki na prostor, kjer ni ljudi. Mejpotoma sta začula klic iz morja. Komaj da sta še zapazila človeško truplo, ki se je ravnokar skrilo pod vodo. Poklicala sta na pomoč pomorščaka (pilota); a tudi dva finančna stražnika sta prišla na mesto z svojo ladijco. Trebalo je precej dolgo, da so izvlekli nesrečneža. Ali bil je že mrtev in tudi zdravnik z zdravniške postaje mu ni vedel več pomoči. Nesrečnega, ki je še mlad in najbrže težak, ni poznal nikdo. Truplo jo bilo odvedeno v kapelico pri sv. Justu. Nesrečna rodbina. Županu v Doberdobu na Krasu je utonilo tc dni v nekem kalu dveletno dete. To je že 4. otrok te rodbine, ki je po nezgodi zgubil življenje. Policijske vesti. Policijski oficijal Titz je aretiral ob 1 in pol uri po noči v starem mestu JIl-letnega iz Trsta izgnanega kovača Ivana Primožiča iz Zadra. Dva meseca že so prihajala oblasti naznanila o raznih tatvinah in sledi so vsikdar kazale na Primožiča. — Aretirana sta bila: 19-letni krojač Karol Bazi'n iz Pariza radi pomanjkanja sredstev; JUletni kmet Fran P. iz Rcpcntabra sinoči ob 7. uri, ker je nevarno grozil svoji lastni ženi. — Koledar. Danes v torek 2. avgguata: Porcijunkula; Alfonz Lig. Jutri v Bredo 15. avgusta: Najdba sv. »Štefana; Lidija vdova. SolniVi: i Lunin: Izhod ob 4. uri 23 min. Izhod ob 7. uri 4i> min. Zahod „ 7. , 48 „ | Zahod „ 4. „ 32 „ Ta je 32. teden. Danes je 212. dan tega letu, imamo torej Se 153 dni. Danes ob f>. uri 34 min. zjutraj ščep. Narodno gospodarstvo. Banka „Slavija" je v področju generalnega zastopa 1 j u b 1 j a n s k e g a v teku prvih šestih mesecev letos izplačala kaj znatne odškodnine po požarih, od katerih pripada: na Primosko gld. 3980, na Istro gld. 17f)4, na Dalmacijo gld. 108? in na Trst gld. 1953. V življonskih oddelkih je na omenjenem generalnem zastopu v prvem letošnjem pol- letju pristopilo 1*7 novih Menov; zavarovani kapital taistih znaša gl. 244..'tO0. V teku prvoga polletja jo v oKmoeju ljubljanskega zastopa u na rio pot e r o z a v a rov a 11-o e v, ki so so 1 >i 1 i vpisali šolo pred potiini šostiini leti. Zavarovani so hili štirje ]»o gld. 1000, jeden pa za gl. 7»HM>. novejši dohi so nekateri zavarovanci, zlasti državni uradniki, začeli nekam lchkontišljeno opuščati sklenjena življenska zavarovanja, kar ima često kn j žalostne nasledke. To dokazu je naslednji, kaj svarilen slučaj! Mlad župnik na Štajerskem je razveljavil svoje zavarovanje na 2000 gld. rek Si: Meni ni potrelm zavarovanja, saj sem mlad in čil« ; po treh mesecih pa je umrl naglo, nepričakovano, in njega sorodniki so zdaj ol> navedeni kapital, ki 1»i jim dobro služil za urejenje jedva začetega gospodarstva in za preselitev na dalnji dom ! Prvi spi osni zbor slov. posojil niča rje v v nedeljo in ponedeljek se je dobro obnesel. Zastopanih je bilo 25 slov. posojilnic po odposlanih zastopnikih, oziroma po pooblaščenicih. Vseh skupaj je bilo i JO—40 udeležencev. Na zborovanju v nedeljo je predsedoval g. Iv. L a pa j ne, ravnatelj centralne posojilnice v Krškem, na glavnem zborovanju v ponedeljek je bil zbran za predsednika g. dr. Majaron. Doseglo se je popolno spora-zumljenje ter so bile sprejete skoro jednoglasno vse resolucije. Več prihodnjič. Kuba. Spisal D. L. Selski. (Dalje.) 1 Tgodna lega Kube za trgovino in nje velika produktivnost je začela že zgodaj mikati tudi Zjo-dinjene države severoameriške. Predsednik James Btiehanan je rekel kar naravnost, da je naravna nujnost to, da se Kuba spoji z Zjedinjenimi državami. In ko je unija ponudila Španiji 120 ali 200 milijonov dolarjev, tla ji proda otok, a je ta ponudbo odklonila, je sklenil kongres, da si z orožjem pribori Kubo, ako Španija ne vsprejme ponudbe. In v resnici je prišlo do gusarskih ekspedieij, ki so imele namen, da si osvojd Kubo! Zjed i njene države so za hrbtom vedno netile ogenj, Kubanci pa so poslušali vabljivo glasove, in to tem bolj, ker je postajalo špansko gospodstvo neznosneje dan za dnevom. Lota 1855. je bil ves otok v obsednem stanju. Španija1 je vodoma zanemarjala razvoj Kubo; n. pr.: da bi pretrgala ali vsaj zmanjšala občevanje Kubancev z Zjedinjenimi državami, je uvedla sila visoko carino, in to na najpotrebnejša živila, kakor na moko itd. Zahtevala je vedno večjih davkov, prepisnina n. pr. jo znašala 25°/0 nominalne cene; visoke so bile obresti od hipotekarnih posojil. Španci so imeli sploh za Kubance le grabijo, vil pa ne, kakor pravi naš narodni pregovor. Ko je potem vlada 1. lHliŠ. zopet zvišala davke za 10°/0, so se vzdignili (»točani in začeli ono znano desetletno vojno s Španci, ki je požrla Špancem 70.000 mož ter 70—100 milijonov dolarjev. Splošno imajo uporniki vedno boljše stališče, ker poznajo teren in so, kakor domačini, navajeni podnebja; vrh tega jih pa še podpirajo Američani. Tako so v tej vojni tako ugnali Špance v kozji rog, da jim je vrhovni poveljnik, general Dulce 1. 1HI}J». ponujal pomiloščenje ali amnestijo ter oblju-boval, da bode ustreženo vsem pritožbam, samo priznajo naj odvisnost od Španske. Ustaši so zavrgli to ponudbo, vojna se je nadaljevala. Špancem se je godilo slabo, mnogo jih je pobrala mrzlica. V veliko napotje so jim bili tudi dobrovoljci, večinoma klateži, ki so se oglašali v vojake, kakor je sploh navada ob takih prilikah, iz namena, da bi »ribarili v kalnem«. Ti dobrovoljci, katerih je bilo 70.000 (redne vojske pa le 40.000) so brez discipline plenili in pustošili; ujeli so celd svojega generala Dulee-a ter ga poslali na Špansko nazaj, ker se jim je zdel premalo odločen za njih krvoločnost. Vrh tega so imeli Španci v tem času dosti opraviti z domačimi boji in upori v Španiji sami. (Zvršctek pride.) Zadnje vesti. Dekani 2. Danes predpoludne ob 9 in pol jo umrl tukajšnji župnik, velečastiti gospod Valentin M a tj a n po dolgi in mučni bolezni. Dunaj 2. AViener Zeitung« javlja: Njegovo Veličanstvo je potrdil zakonske načrte, sklenjene od deželnih zborov Češke, (ialieije, Dolenje Avstrije, Solnograda, Štirsko, Šlezije, Tirola, Prodarlske, Dalmacije, Kranjske, Bukovine, Istro, Moravske in I rsta o osvobojonju osebne dohodarine od občinskih doklad ; kakor tudi zakonske načrte, vsprejete od deželnih zborov v Solnogradu in Sileziji, o uvođenju davka na občinske plače. Dllliaj 2. Minolo noč so je izvršil tu grozen krvav čin. Kovač Markel je znorel in je v bos-nosti nožem porezal svojo ženo. Dovršivši ta čin jo odšel v kavarno, kjer je pripovedoval, da jo umoril svojo ženo. A pripovedoval je tako mirno, da mu navzoči gostje niso verjeli. Pozneje ga je policija aretirala na ulici. Olointlf 2. Ofieijal na sodišču, Langer, so je vstrelil. V zapuščenem pismu pravi, da se je naveličal — čakati na uravnavo plač. Ostavil je S otrok. V blagajni, upravljani po pokojniku, je primanjkljaj H00 gld. Kril o 2. Minolo nedeljo je bil posvečen v v mašnikn neki Ivan Kališek, šesti in najmlaji brat petorici bratov, že duhovnikov. Ob tej priliki je Njegovo Veličanstvo čestitalo iz Išla brzojavnim potoni presrečni materi šestorice duhovnikov. Lomloii 2. V zgornji zbornici je izjavil lord SalisbuiT, da je vlada v zavarovanje svojih pravic naložila angležkim kapitalistom v Kitaju in angleškemu poslaniku v Pekingu, naj zagotovo kitajsko vlado, da bode Angleška čuvala Kitaj proti vsaki vlasti, ki bi ga hotela napasti zato, ker je Kitaj dovolil kateremu angleškemu podaniku zidanje železnic ali javnih del. Ako bi dobila Rusija tako prednost, da bi mogla izključiti ali preprečati angleško trgovino, potem bi se Angleška postavila v bran s skrajno silo. Frledrlelisrnli 2 V tem trenotku je vsa rodbina zbrana ob vznožju krste. Vso priprave za pogreb v najožjem rodbinskem krogu so dovršene. Krsto so morali zapreti, no da bi čakali na prihod cesarja, ker je truplo jelo močno trohneti. Madrid 2. Kralju Alfonsu se je obrnila bolezen na bolje. Madrid 1. Minister mornarnicc je dobil brzojavko, da so odpluli iz Kadiksa parniki, ki so določeni za privođenje španskih ujetnikov v domovino. Minister za vnnnje stvari je imel pogovor s poslanikoma Avstro-Ogerske in Rusije. Madrid 1. Brzojavka iz Portorico javlja, da je pred tamošnjim pristaniščem došlo na vid nekaj amerikanskih ladij. Položaj je nespremenjen. Ncw-York 1. General Merrit je naprosil, da se njegove bojne sile na Filipinih — z ozirorn na vedenje ustaAev — pomnože najmanje na 50.000 mož. Najnoveja trgovinska vest. New-York 31. julija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za september za december 09. Koruza za september ;>7S/,, za december 3 4V». Mast 570. Trgovinske vesti. lluriimpcšta. Pšcnica za september .S"2(> do 7-27. Oves za spomlad —•—. Rž za september (i-51 do ti'53. Koruza za maj lH'.t'J. 4'14 do 4-l.r>. Pšenica: ponudite srednje,povpraševanje živahno. Prodaja 40000 met. stot. Vreme : vročina. Mamini t ir. Santos good average za september 30'2f> za december 31'—, za mare 31-25 za maj 31-75. Havre. Kava Santo« good average za avgust 3(W)0, za december 37-— frankov za BO klg. Dunajska borza 2. avgusta 1898. "liiiicn včeraj Državni dolg v papirju......101*00 101-90 n v srebru......101-70 101-70 Avstrijska renta v zlatu......121-75 121-05 v kronah.....101-10 101-20 Kreditne akcije.........3(i3-G0 36185 London 10 Lsr.........120-— 12(1-— Napoleoni......................9*53 20 mark......................11-75 n.75 KM) i tal. lir....................44-15 44-20 Zahvala. Podpisano ki usoja i*reči na tem mestu najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da se je izlet v Koprivo nedeljo dne L>4. julija izvršil toli lepo. PoHebno ho zahvaljuje pevskemu druitvu »Kolo« na prijaznem sodelovanju, Rožetu za p«»žrtvovahu trud, ki p 1 je imel kakor glavni prireditelj izleta, vsem gg. diletantom, slavnemu »bralnemu vinognularekemu in sadjarskemu druitvu« v Krepljah in tamošnjim vašeanom. Slavnemu županstvu Koprivskomu in tamošnjemu g, županu Lovreneieu za brezplačno prepufičenje prostora, 5 nvč. v markah dopoAlje se franko. Le 50 nvč. za 3 žrebanja I Žrebanje že v soboto! Glavni dobitek 1*™t 100.000 Kron in 3"