NaroMui	mesečno 26 Dta. aa
Inozemstvo 40 Din.
Uredniitvo: a. KmlDev« trtic* 5. TeMoc
3123. 3123, 3124, 3125 ia 3126. Maribor: Aleksandrov« cesti 13. Teletom fc 440
Celja: Koceoov«	Teicto« jttr. 190.
Botooptai m aa wa<5a>o. • Ozka« po t ar*«-
Liubliana. petek 5 aprila 1929
Cena 2 Din
Uprava)itvai LuMua, Preien»ov« tf. M.
Taicioa te. 3122, 3123, 1124. 3I2S, 312«. laaerataJ oddelek: UuhHana. Preieraov
aHca 4. Telefon te. 2492. PodruinJca Maribor i A.Mcsaa(kwa eca*
It. 12 Tele los te 4SS. PodraMca Celje: Koceoova olica IL S.
Telefon te. 190 Računi pri poŠt. fiek. »avodh: Llubljaaa te 11.642; Praha Site 78.180; W;e« Hr. 106.241.
Ljubljana, 4. aprila.
Do odstopa avstrijske vlade je prišlo popolnoma nepričakovano. Ne morda zato. ker ni bik> vzrokov za njeno ostavko. Te hje dovolj m tehtnih. Seip-lov umik je iznenadil zato, ker je zvezni kancelar ostal do zadnjega zelo bojevit in ni razen par najožjih prijateljev in strankinih činiteljev do poslednjega trenutka v samih viadnih vrstah nihče slutil, da se bo načelnik vlade brez boja umaknil s poprišča.
Dr. Ignacij Seipei je ena izmed naj-propiinentnejših, vsekakor pa najvidnejša politična osebnost, kar jih je vodilo po vojni sosedno republiko. Izmed 10 let obstoja sedanje Avstrije je Seipei celih 5 let načeiova! zvezni vladi. Pravkar odstopivši kabinet je peti. ki ga je sestavil. Seinlovemu delu. zlasti v prvih letih, se nikakor ne more odrekati velika uspešnost Posrečilo se mu je urediti valutno vprašanje, rešiti državne finance ter utrditi stališče in ugled mlade republike pred zunanjim svetom. Avstrija ima svojo obnovo v največji meri zahvaliti baš n.iemu, ki je znal zainteresirati za svojo deželo mednarodne činitelje in ji nakloniti njihovo izdatno pomoč.
Mani sreče je imel dr. Seipei v svoji drugi dobi vodstva državnih poslov. Z ustanovitvijo meščanske koalicije, v katero so vstopile vse tri večje meščan-stranke, se je v Avstriji pojačala tendenca po de>montiranju socijalne zakonodaje in zmanjševanju pravic in privilegijev, ki si jih je delavstvo izbojevalo v prvih povojnih letih. Seiplov meščanski kabinet se je trudil stabilizirati gospodarsko življenje na starih, zasebno lastninskih temeljih. Ta težnja je izzvada skrajni odpor pri socijalni demokraciji, ki je začela zlasti po zadnjih volitvah v aprilu 1927. izvajati naj-ostrejšo opozicijo. Sam dr. Seipei je bil neprestano izpostavljen najsrditejšim napadom, ki so često dobivali osebni značaj. Ko se je završiia predsedniška doba splošno priljubljenega dr. Mihaela Hainischa. so socijalisti s svojim odporom preprečili, da ni prišel na predsedniško mesto avstrijske republike doktor Seipei. ki ie želeJ z iznremembo ustave znatno razširiti pravice in moč prezidenta republike. Ker je izpremem-ba ustave padla ob odporu socijalne demokracije, je izgubilo državno pred-sedništvo privlačnost za inicijativnega in delavnega zveznega kancelarja.
Navzlic žilavi borbi z močno socijalno demokracijo, proti kateri je v Avstriji sploh težavno vladati, pa bi se mogla Seiplova vlada držati še delj časa. da se ni začela nevarno majati sama meščanska vladna koalicija. Ze oster nastop vlade za ukinjenje stanovanjske zaščite, ki jo brani socijalna demokracija, in jo izvrstno izrablja tudi za strankarsko agitacijo, je izzval v delavskih in uradniških vrstah, v kolikor pripadajo še krščanskim soci-jaicern in vetenemcem. pomisleke. Slednji pa so se čutili neposredno izzvani po izrazito klerikalni, kulturno-bojev-ni politiki, ki jo vodi Seioksv kabinet zadnje čase. Napoved ustanovitve katoliškega vseučilišča v Solnogradu in splošna vladna šolska politika, zlasti na Gradiščanskem, je vzbudila spečo svobodno misel pri velenemcih, ki so začeli odslej v važnih kulturnih vprašanjih korakati skupaj s socialistično opozicijo. V proračunskem odseku so parkrat glasovali s socijalnimi demokrati in skupaj z njimi zavrnili proračun prosvetnega ministrstva. Sploh se je pri velenemcih opažala v zadnjem času tendenca, da se oproste dosedanjega krščansko-socijalnega pokroviteljstva, ki jim je sicer pri volitvah prineslo nekaj mandatov, a tako rekoč uničilo raison d'etre stranke.
Težave pa je imel dr. Seipei tudi z drugim, krepkejšim zaveznikom, s kmečko zvezo. Le-ta je pri vseh volitvah nastopala samostojo in razvijala najživahnejšo agitacijo za ojačenje svojih vrst. pri čemer ni prav nič štedila svojih zaveznikov iz vladne koalicije. Se večje preglavice je delal Landbund s svojimi mnogoštevilnimi zahtevami na agrarnem polju, ki bi. znatno obremenile državni proračun.
Odstop koalicijske vlade ustvarja nov položaj v Avstriji. Z umikom doktorja Seipla ie odstranjena osebna ovira. ki so socijalisti vedno kazali nanjo kot zeio važen razlog svoje mtransi-gence. Rešitev krize nikakor ne bo lahka. Na vstop socijalnih demokratov v koalicijo s krščanskimi socijalci je komaj upati pred novimi volitvami. Teh pa si dosedanje vladne stranke ne žele posebno. Ce se socijalisti po odstopu dr. Seipla ne pokažejo bolj popustljive napram kakemu novemu šefu meščanske vlade, pa tudi Seiplov umik izgubi pravi pomen. Nova meščanska koalicijska vlada, ki se ne bi sporazumela s socijafno demokracijo o rešitvi najbolj perečih vprašanj, bi še poostrila borbo strank in soo^mh razredov. Zdi se. da bi tei soluciji le bilo nred-osta-viti razpis voTitev. ki bi vsa i razčstile položaj. Vsekakor preživlja Avstrija jata rasne dni in le želeti je. da po vseh
Avstrijska vladna kriza
Dosedanje vladne stranke pripravljene za novo koalicijo - Vmesna vlada Rintelena, ki ji bo sledil dr. Seipei
Dunaj, 4. aprila s. Pogajanja ra rešitev krize so v polnem teku. Danes so se vršili med dosedanjimi koalicijskimi strankami prvi razgovori, na katerih se je pokazalo. da so vse koalicijske stranke načeloma pripravljene ostati v koaliciji. Vsekakor pa se ie pokazala potreba, da bo treba skleniti nov koalicijski pakt, o katerem se bodo v prihodnjih dnevih pričela pogajanja. Socijalnim demokratom je do sedai krščan-sko-socijalna stranka samo sporočila, da je prevzela razčiščenje položaja v lastno inicijativo Po ustvaritvi koalicije se namerava predložiti soci.ialnim demokratom določen delovni prosrram. ki naj bi zagotovil rešitev vseh važnih na'og, zlasti problema stanovanjske zaščite. Ce socijalno demokratska stranka ne bi hotela v resnem parlamentarnem delu sodelovati z novo vlado, potem se namerava, kakor zatrjujejo ustvariti vlado močne roke. V zvezi s tem se govori, da bi tako vlado prevzel morebiti zopet dr. Seipei, dosedanji prosvetni minister dr. Schmitz ali celo policijski predsednik Schober.
Dunaj, 4. aprila g. Načelstvo krščansko socijalne stranke se je sestalo popoldne v parlamentu in stopilo v stik z zastopniki socijalno-demokratskega kluba, da se pogodi glede prihodnje plenarne seje parlamenta. Plenum parlamenta se bo sestal v torek prihodnjega tedna, da vzame na znanje ofici-jelno obvestilo predsedstva o odstopu vlade. Istočasno je bilo določeno, kdaj bo zboroval glavni odbor, ki bo stavil nekaj predlogov glede nove vlade. To se bo seveda zgodilo le, ako se bodo stranke zedinile. V parlamentu izjavljajo, da se namenoma trosijo govorice o vladi močne roke. in zatr-
jevanju, da bi se lahko vladalo brez parlamenta po zakonih o upravnem postopanju. Te govorice so brez podlage in iih ni smatrati za resne Grožnje s fašizmom v Avstriji niso umestne in ne. odgovarjajo in-tencijam meščanskih str; nk. Kot bodočega moža imenujejo z meščanske strani štajerskega deželnega glavarja dr. Rintelena, ki ni v tako napetem razmerju s socijalnimi demokrati kakor večina krščansko socijalnih voditeljev in Je tudi v dobrih odnošajih z desničarskimi krogi in industriici. Omeniti bi bilo. da ie dr Rintelen eden izmed ustanoviteljev štajerskih Heimwehrovcev. V splošnem označujejo bodočo vlado za predhodno viado. ki nai bi Izvedla nove volitve in se nato. čim bi dovoljevala situacija umaknila novi dr Selplovi vladi. V meščanskih parlamentarnih krogih z gotovostjo računajo, da se bo dr. Seipei pozneje vrnil v vlado
Današnja pogajanja med zastopnikom krščansikih socsjalcev dr. Fiokom in zastopnikom socijalnih demokratov dr. Rennerjem so se vršila z namenom da bi se ugotovilo, kateri izmed krščansko socijalnih voditeljev bi bil socijalnim demokratom všeč kot zvez ni kancelar. Razen tega je šlo za to, da bi se ugotovilo ali je mogoče skupno določiti tesno omejen delovni program, ki naj bi končno omogočil pozitivno delo parlamenta. Ako bodo socijalni demokratje na ta program pristali, bo nova vlada sestavljena najbrže že prve dni prihodnjega tedna. Krščanski socijalci izjavljajo, da mora biti novi zvezni kancelar mož, ki bo vžival polno zaupanje krščanskih socijalcev.
Odmev avstrijske vladne krize
Pc splošni sodbi jc kriza izraz krize demokracije -- Avstrija je na pragu hudih notranjepolitičnih homatij
Dima], 4. apr. Vsi listi obširno razprav« Ijajo o krizi in v bistvu enako tolmačijo korak vlade, v čemer vidijo predvsem vpliv cerkvenih krogov, ki smatrajo, da bi na» daljnji obstoj Seiplovega režima katoliški cerkvi Se bolj Škodoval in še pojačal gibaš nje za izstop iz cerkve. »Reichsposta« na« glaša. da je hotel dr. Seipei s svojim od« stopom rešiti avstrijsko demokracijo in obvarovati meščanski blok pred razpadom »Arbeiterzeitung« vidi v odstopu dr. Seipla velik uspeh opozicije, smatra pa, da se je dr. Seipei v prvi vrsti prestrašil rešitve sta* novanjskega problema. »Neues \Viener Tagblatt« sodi, da meščanski blok kljub nasprotstvom, ki so se pojavila v zadnjem času. ne bo razpadel. Opozicija pa ima dolžnost, da sedaj z delom pokaže svoje državniško delo.
Pariz, 4. aprila. Pariški tisk objavlja vest o demisiji avstrijske vlade brez komentarja Vsi listi pa sodijo, da se bližaio Avstriii
dnevi težke notranje politične krize In da bo kriza demokracije tudi v Avstriji prišla do izraza pri reševanju vladne krize.
Budimpešta, 4. aprila s. Madžarski tisk zelo obžaluje odstop dr. Seiplove vlade. Listi naglašajo državniške sposobnosti zveznega kancelarja dr. Seipla in njegove velike zasluge za utrditev notranjega in zunanjega položaja Avstrije.
Rim, 4. aprila. Nenadna vest o demisiji dr. Seiplovega kabineta se je zvedela v Rimu v poznih večernih urah ter je povzročila veliko pozornost Rimsld krogi opozarjajo v zvezi s to demisijo na nevzdržne notranjepolitične razmere v Avstriji, ki so zaradi brezplodnih strankarskih borb onemogočile plodonosno politično delo, kar Je neugodno vplivalo tudi na kredit in gospodarsko življenje države. V sedanji notranje-politični kriz! Avstrije vidijo tukajšnji krogi tudi nov dokaz za bankrot demokratskih metod.
Italijanski glas o sestanku Chamberlaina z
Mussolini jem
S prenehanjem prijateljske pogodbe se odnošaji med Rimom in Beogradom niso spremenili — Tiranski oakt ne pomenja pro-
tektorata nad Albanijo
Rim, 4. aprila d. Italijanski listi priobču-jejo obširne komentarje k sestanku med Mussolinijem in Chamberlainom. Posebno zanimiv je članek v dobro poučenem »Gior-nale d' Kalia«, ki pripisuje tem razgovorom poseben pomen. Po njegovih informacijah, se je tikal razgovor med obema državnikoma dveh skupin vprašanj Prvo skupino so obsegale splošna evropska vprašanja, drugo pa vprašanja, tičoča se ožjega angleško-italijanskega sodelovanja. Pri razgovorih o prvih vprašanjih je bilo ugotovljeno, da tiranska pogodba ne pomenja italijanski pro-tektorat nad Albanijo, temveč samo jamstvo proti ogražanju Albanije od drugih držav. Neobnovitev mgoslovensko-italijanske-ga prijateljskega pakta je samo posledica italijanske zunanje politike, ki stremi za popolno jasnostjo v zunanje političnih odnošajih. S prenehanjem prijateljske pogodbe pa se niso odnošaji med Rimom in Beogradom prav nič spremenili. Najvažnejši temelj an-gleško-italijanskih odnošajev pa so na vsak način obveznosti, izhajajoče iz locarnske pogodbe. Italija in Anglija sta glavna garanta za vzdrževanje miru na Renu Mussolini in Chamberlain lahko mimo ugotovita, da je njihovo sodelovanje v tei interesni sferi dandanes za skupno korist celotne Evrope.
Italijanska zunanja politika razpolaga danes s toliko svobodo gibanja, kakor Je doslej še ni iinela. Zaradi tega italijanska diplomacija lahko mirno motri vse kretanjs diplomacije ostalih držav. Francosko-angle-ška zveza; ki Je sedaj vsaj po pariških zagotovilih še bolj poglobljena, ne vzbuja v Italiji niti najmanjšega vznemirjenja. Italija
težavah končno pride do notranje-poli-tične stabilizacije, ki ji bo o<mogoxi1a nadaljevanie sicer tako uspešno začete gospodarske obnove in pomirjenje duhov.
pa zato tudr zahteva -ravnotako mirno presojo svoje politike s strani drugih držav, ker naravnost želi sodelovati pri vseh dogovorih in sklepih, tičočih se dalekosežnih evropskih problemov.
Rusi o sestanku Chamberlaina in Mussoliniia
Moskva, 4. aprila (mo.) »Izvestija« objavljajo daljši komentar o sestanku med angleškim zunanjim ministrom Chamberlai nom In Mussolinijem, Kot pravi vzrok tega sestanka navajajo željo Chamberlaina, dokazati angleškemu narodu- še sred vo!'tva-mi uspehe konservativne politike In Iskrenost angleško-ltalljanske prijateljske politike. Sočasno misli tudi Chambcrlnin rr»ftoniti kot posredovalec za nomirienje in izboljšanje odnošajev med Francijo in Ila'iio. Kdor rožna dnlekosežnost nesoglasij med tema dvema narodoma, ta le lahko uver-len. da sestanek v Carpeenl ne t*o Imel takih pos'edic. kakor si Jih sicer londonski lord želi. Na vsak način pa vodi poleg vsega tega Cliamberlalna še stara frlla, pritegniti Italijo kar najbolj k nrofibotiševiški fronti ln s oo*etom Mussolinija učvrstiti protikomuiristično konservativno desničarsko orijentacijo v Evropi.
Čiscei*'« me^ ruskimi Jmmumistf
Praga, 4. aprila, h. ShioSI do poznih ur se je vr^la plenarna seja komunistične organizacije mest« Pr«ge Udeležilo se je ie vsetfa skun«i 800 ljudi Med njimi ve« lika vcčrna takih, ki so odvisni od taini* štev Soneta ie bila resolucija, ki izklju« čuje sec^m poslancev in senatorirv iz strank" S1;črio 7*>orov«n'e sr je vrš;1o tu« rti v Klanem, kier ie	navzoči 300
JfOrmrmst<w. Id so «e i-rrrlcl! n«r>« nnlitič« nemu T^tvn sfvonke Va m-ih^-^nrh z*»o» l?o<n-i,.T(l«ti5ne «+wnke bo irkliti« še ' '7 lromun!stl5nili poslancev iz Češke in Slovaška.
Likvidacija ukinjenih ministrstev
Slovo odstopivših ministrov - Reorganizacija razširjenih resorov - Predlogi za nadaljno redukcijo ministrstev - Vprašanje železniških direkcij
Beograd, 4. aprila p. Danes dopoldne je posetil bivši minister narodnega zdravja dr Krulj ministra za socijalno politiko dr. Drinkoviča ter mu izročil v navzočnosti višjih uradnikov vse agende resora ministrstva za narodno 'dravje. Prav tako Je tudi minister ver dr. Alaupovič danes dopoldne predal vse svoje posle ministru pravde dr. Srskič. Pri tej priliki se je v daljšem govoru zahvalil uradništvu svojega bivšega resora za vestno vršenje službe. Minister pravde je takoj nato pozva! vse načelnike bivšega ministrstva ver ter jim podal instrukcije za delo pri likvidaciji tega resora. Popoldne ob 14. je ministrski predsednik priredil na čast odstopivšima ministroma dr. Krulju in dr. Alaupoviču na fopčideru svečan banket
Minister javnih del Steva Savkovič Je že včeraj ob 4. popoldne sprejel posle od dosedanjega ministra pošte in brzojava dr. Kumanudija. S tem sta od včeraj uprava in vodstvo pošt prešla v resor g. Savkoviča.
V smislu čl. 5. zakona o vrhovni državni upravi je minister Savkovič pozval pomočnika ministra javnih, del Kneževiča. direktorja direkcije za gradnjo novih želez-
nic Vaso Markoviča. generalnega direktorja pošt Vojo Popoviča in direktorja direkcije vod prof. Mitrovica. naj sestavijo načrt uredbe o ustrojstvu in organizaciji ministrstva javnih del S tem v zvezi bo v ministrstvu javnih del reducirano večje število dosedanjih oddelkov in direkcij. Uradniki, ki so te oddelke vodili, bodo za-v -eli nove položaje v ministrstvu javnih del.
V gospodarskih krogih je pokrenjena akcija, da bi se reduciralo tudi *e ministrstvo za šume in rudnike ter spojilo z ministrstvom poljoprivrede. Druga akciia gre za tem. da bi se ukinilo ministrstvo za trgovino in industrijo ter se spojilo z ministrstvom za poljedelstvo v novo ministrstvo narodnega gospodarstva. Na ta način bi število ministrstev bilo zmanjšano še za 2, od 12 na 10.
Beograd. 4. aprila n. Za jutri «o poklicani v Beograd vsi železniški ravnatelji b konferenci, na kateri se ho razpravljalo o novi organizaciji železniško-upravne shirhe, V zvezi s tem je tudi vprašanje organizacije železniških direkcij.
Dr. Alaupovič in dr, Krulj po demisiji
Dr. Alaupovič postane zopet podpredsednik Državnega sveta Dr. Krulj o svojem covratku v Sarajevo
Beograd, 4. aprila č. Kakor je že znano, se dosedanji minister ver dr. Alaupovič vrača na svoje prejšnje mesto podpredsednika Državnega sveta: tozadevni ukaz bo podpisan najbrže že jutri. Tudi dosedanjemu ministru narodnega zdravja dr. Krulju je bilo ponujeno mesto v Državnem svetu, ki pa ga ie odklonil in izjavil, da se hoče vrniti na svoje prejšnje mesto upravitelja bolnice v Sarajevu. Dr. Krulj sam je o tem izjavil novinarjem: »Ponujeno mi je bilo, naj vstopim v
Državni svet ali pa sprejmem mesto pomočnika. Prosil pa sem. da se smem vrniti v Sarajevo na svoje prejšnje mesto upravnika bolnice, ker mi je za ustvarjajoče delo. čeprav v manjšem delokrogu, več kakor za položaj in pisarniško delo. Zato sem odklonil obe ponujeni mi mesti. Vstopil pa bom vsekakor v vrhovni zakonodajni svet kjer bom imel priliko sodelovati pri zdravstveni zakonodaji, v kateri se doslej tekom desetih let ni ničesar storilo.*
Vprašanje stanovanjske zaščite
Zahteve stanovanjskih najemnikov in državnih nameščencev. Odločitev v ministrstvu še ni padla
Beograd, 4. aprila, r. Koncem tega me» seca poteče veljavnost stanovanjskega za» kana in razvila se je tako s strani hišnih lastnikov, kakor s strani najemnikov ži» vahna akcija za nadaljno stanovanjsko za« ščito in proti njej. Hišni posestniki sk!i» cujejo v vseh večjih mestih zborovanja, na katerih zahtevajo, da naj s preneha« nj»*m dosedanjega stanovanjskega zakona nastopi popolna svoboda razpolaganja s stanovanji, razne najemniške organizacije in pred vsem državni nameščenci pa za» htevajo podaljšanje stanovanjske zaščite. Te dni so predstavniki najemnikov izročili ministru socijalne politike svoje predloge. Zahtevajo pred vsem naj se sedanji sta« novar.jski zakon z malimi izpremembami v korist najemnikov podaljša do 1 maja 1935 Med tem pa naj bi država in občina poskrbele z novimi gradnjami za zadost« no število stanovanj. Novi stanovanjski zakon naj bi veljal za vse uradnike, upo« kojence. invalide, obrtnike, delavce in m a« le posestnike, čiiih mesečni dohodki ne presegajo 2000 Din. Ostane naj nadalje
dosedanja najemnina. Kazni pa je treba strožje izvrševati. Najemniki opozarjajo, da bi dovedlo ukinjenje stanovanjske za* ščite do nepreglednih socijalnih posledic. Stanovanj še ni v zadostnem številu, a vrhu tega znaša že dosedanja najemnina 18 do 30 odst m mestoma celo 30 odst vseh najemnikovih dohodkov.
Glavni savez državnih uradnikov opo» zarja ministra za socijalno politiko še po« sebej na razmere, v katerih žive državni uradniki. Zato zahteva, naj se obdrže še nadalje dosedanje jjitve stanovanjske prostosti v pogl&du državnih uradnikov in upokojencev in da se odredi orimema vi« šina najemnine v starih zgradbah tudi po 1. maju t. 1. Opozarja zlasti, da znaša sta« narina, ki jo prejemajo najvišji uradniki, komaj 3600 D.n na leto.
V ministrstvu samem še ni padla odlo« čitev. Zatrjuje se, da je minister voljan se odločiti za kompromis na srednji inijL Ako pa bi se to pokazalo za nemogoče, bo ostalo pri ukinjen ju sedanjega stano« vanjskega zakona.
Diplomati pri dr. Kumanudiju
Beograd. 4. aprila, p. Zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija go tekom današnjega dne posetili albanski poslanik Fiča. francoski poslanik Dard ter odpravnik poslov nemškega poslaništva. Nadalje sta bila pri ministru novoi.menovana |»sla-nika dr. Pitamie in dr. Stražnicki. Dr. Pita-mic odpotuje te dni na svoje mesto v Wa-shington, dočim ostane dr. Stražnicki, ki je, kakor znano, imenovan za poslanika v Bue-nos Airesu. še nekaj časa v Beogradu, ker je član vrhovneea zakonodajnega sveta m je sodeloval pri sestavi zakonov, ki pridejo sedaj na dnevni red.
Vrhovni zakonodajni svet odgoden
Beograd, 4. aprifa r. Vd»v*i svet bi se imel danes sestati ifl nadaHevatf »roje delo. VCeraj T>a so WM vsi Cla« ^Ceni. da so selc Vrhovmega Mtooitodahieza odbora odsodene m nedoteSeTi Sas- Odmor v dete Vt-hovmesa zakonodajnega sveta (e W! odre en t^dkV teden, da bi mogli njegov i?.an5 kate-liSke vere, ki b=va,!o Iziven Beo*reda. ure ž. vet, velikonočne praw*e doma te da bi se med tem S»9om priprav«? no-v* lafoonstoi Tvred-tozl. Med tem le W uveljavljen	o vrhov-
ni državni cnravl, s fcrterim se ukinejo štiri mJ-mtetrstva. Reform«. izwSena $ tem zakonom. }e m tirenuitek od«odi1a mtenervno delo pri izdelavi norih	načrtov, ker so sedal vs» nrmstrstva saposlena t izvedbo reform in interno reorzanizacifo ministrstev. Zaradi tenra » M*e sele Vrhovnega zakonodajnega s>vet» od-«vde«e za nedoVSen 5as.
Včerajšnje avd?jence
Beograd. 4. aprila p. Tekom danaSnlega dne so bTi sprefcti v avdiVnoo na d vera pametni minister dr. Korošec, minister za ?ntne in rude dr. Radivofevič te minister Javu» del ini- Savkovič
Upokojeni poslaniki in konzuli
Beograd. 4. aprila č. Kralj je podpisal ukaz. s katerim se upokojuje večje število uradnikov zunanjega ministrstva. Med njimi se nahajajo tudi naši poslaniki v inozemstvu. ki so bili nedavno postavljeni na razpoloženje, in sicer Vojislav Antonijevič, Ivo Grisogono, Slavko Grujič, Jovan Mar-kovič. Nadalje so upokojeni svetnik poslanika v Varšavi Dimitrije Topuzovič, ki je bil sedaj uslužben v ministrstvu, generalni konzul v Milanu Ljuba Bogovič, generalni konzul v Rimu Miloš Ivkovič in generalni konzul v Pečuju Trajan Zvkovid.
Redukcije v zunanjem ministrstvu
Beograd, 4. ajjrila. č. Po odredbi zastopnika zunanjega ministrstva dr. Kumanudija so bili reducirani naslednji uradniki zunanjega ministrstva: tajnik budimpeštanske-ga poslaništva Vasoje Vesn:6, ministrski tajnik Stojan Gavrilovič. ministrski tajnik Vladimir Andrič, protokolist pri generalnem konzulatu v Marseilleu Jov;n Petrovič, arhivar ministrstva Kosta Jovanovič. zvanie-nik pri generalnem konzulatu na Reki A. Arizovid in zvaničnik pri generalnem konzulatu v Solunu R. Meškovid. Razen teh uradnikov je reduciranib v zunanjem ministrstvu Se 12 služiteljev in dn<wničarjev.
Nesreča na Dunavu
Sremska Mitrovica, 4. aprila p. Med seic« Dotaice in Orab!c« se je pripetite sinoE na Dunavu težka nesreča. Z motornim čolnom so s« peljali v Sretras/ko Mrtrovico trgovci Fran Weš-ner. Murostav Kejič te Milan Searoš*. V temi so i*<5eV na ptevaSoče deblo, ki le plulo sr-d! reke- Čoln se le s tako sik) zaznal v deb'o. da se )e odrla stranska stena. Voda le z veliko na-g*ioo naipotnSa Soln. ki se ie takoj nato potopil. Wešoer te Kejad sta utonila. Sparošid pa se 1» s velikim naporom rešil s piavanjem.
Organizacija centralnega dopisnega urada
V zvezi z reformo vrhovne državne oprave bo izvedena reorganizacija celokupne poročevalske službe
Beograd 4. aprila, p. V zvezi z izvedbo novega zakona o vrhovni dr-fcavn: upravi so danes pri predsedstvu vlade začeli s pripravami za organizacijo centralnega dopisnega urada. Dosedanja dopisna urada notranjega in zunanjega ministrstva bosta ukinjena odriosno združena v nov urad ki bo podrejen ministrskemu predsedniku. V tem uradu se bodo stekale vse informacije in obvestila iz posameznih resorov. namenjena za lavnost. prav tako pi se bo v tem oddelku koncentrirala vsa kontrola nad domač.m in tujim tl<ki>m. Prvotno ie bilo nameravano da 60 račeloval temu oddelku državni podtajnik. Ker Da je z novim zakonom « vrhovni državni upravj institucija
državnih podtajnikov ukinjena bo bržkone imenovan za vodje centralnega Kvisrega urada pomočnik notranjega .nristia. Celjiiupno uradnštvo dopisnih trjdov notar iga in zunanjega ministrstva je b..c z današnjim dnem stavbeno na razrolcženja. V novi dopisni ir ad bodo pritegnjeni praktični novinarji iz vse države, ki že na podlagi svo^ga novinarskega udejstvova-nja poznajo razmere ter imajo primerno novinarsko prakso. V zvezi z novim dopisnim uradom bodo izvršene tudi spremembe pri posameznih konzulatih in poslaništvih, katerim bodo dodeljeni kot novinski atašeji praktični in izkušeni novinarji.
Pred trgovinskimi pogajanji z Bolgarijo
Povratek poslanika Nešiča v Sofijo — Vodja naše delegacije — Pogajanja se začno 22. t. m.
Beograd, 4. aprila, p. Nocoj se vrne na svoje službeno mesto naš poslanik v Sofiji Ljuba Nešič. ki je pred par dnevi prišel na poziv zunanjega ministrstva v Beograd. Njegov prihod je v zvezi s pogajanji z bolgarsko vlado zaradi čimprejšnje izvedbe sklepov pirot-ske konference, kakor tudi s pričetkom trgovinskih pogajanj med Bolgarijo in Jugoslavijo. Trgovinska pogajanja se bodo vršila v Sofiji. Naša vlada je predilagala. naj bi se pogajanja pričela
še ta rnesec in sicer 22. aprila. Minister trgovine je že določil delegacijo, ki ii bo načeloval načelnik ministrstva trgovine Milan Savčič. Ministrstvo trgovine je pripravilo že ves potreben materija!. Zastopnik zunanjega ministra doktor Kumanudi je izjavil vašemu dopisniku. da bodo sklepi bodoče konference dogovorno z bolgarsko vlado izvršeni v najkrajšem času. nakar se bodo takoj pričela trgovinska pogajanja.
Maribor dobi zračno zvezo z Beogradom to
Dunajem
Maja meseca bo podaljšana proga Beograd—Zagreb do Maribora in od tam preko Dunaja z ostalimi evropskimi centri
Zagreb, 4. aprila, r. »Hrvat« poroča: Sedanja proga za zračni promet med Zagrebom in Beogradom bo podajana do Maribora. V to svrho se gradi v Mariboru civilni aerodrom in po informacijah tz merodajnih krogov napredujejo dela zelo dobro. Ta zračna proga se bo od Maribora dalje podaljšala do Dunaja in bo tako spojena z mednarodnimi progami. Pogajanja z avstrijsko družbo za zračni promet na Dunaju so se že pričela ter se nahajajo v stadiju ugodnega zaključka tako da bo meseca maja otvorjena mednarodna zračna
zveza Beograd-Zagreb-Maribor-DunaJ. Na ta način bo naša država dobila direktne zračne zveze z ostalimi evropskimi mesti. 2e letos se bodo po mnenju merodajnih krogov v Zagrebu križale razen domačih tri mednarodne zračne proge, ki bodo vezale Zagreb, oziroma našo državo z Dunajem. Prago in Parizom ter preko teh mest z vsemi velikimi središči Evrope. S temi zračnimi progami bo zvezan zapad z vzhodom in v središču teh prog bo naša država.
Sprememba slovenskih rodbinskih imen v Italiji
Po vesteh italijanskih listov se bo v slovanskih in nemških krajih Italije v kratkem začel izvajati dekret »o restituciji tujih priimkov v prvotno italijansko obliko«. Zakon smatra, da je pretežna večina tujih priimkov prvotno italijanskega izvora, ter deli vsa imena, ki so podvržena obvezni itaiija-nizaciji. v pet skupin.
V prvo spadajo imena, ki so v najvišji meri predstavotvorna. n.pr. Starec, Vodopi-vec itd. Taka imena - pravi zakon - so »amo prevodi italijanskih imen Vecchiet Bevilacpua itd., zato ie njih italijanski izvor evidenten V drugo skupino šteje zakon res Italijanska imena, ki so samo v ustih naroda in potem tudi v pisavi dobila tujo ob-fiko. Med temi se navajajo imena Toskan, Karnjel in Kolumbin. ki bodo po spremembi dobila svojo prvotno obliko Toscano. Car-gniel in Colombini. Največjo skupino pa tvorijo imtna. izpeljana iz očetovega imena (patronimika) Fabjančič. Kocjančič. Urban-čii, Klemenčič. Lavrenčič in Valentinčič. Ker so taka imena v svoiem deblu latinska, se jim bo odbiia slovanska končnica in bodo dobila tako svoj prvotni romanski značaj. Glasila se bodo odslej: Fabiani. Cauciani, Urbani, Clementi. Laurenti. Valentini. Četrta skupina obsega priimke, nastale iz krajevnih imen: Kraševec. Dolenjec. Grlianec, GropaJec (Gropada). Za spremembo takih Imen ni določenega pravila in se bodo po-Italijančila po želji osebe, ki nosi tako ime. ali pa po uvidevnosti oblasti. Peta skupina določa izpremembe plemiških pridevkov. Grofje Attemsi se bodo morali pisati odslej conte Attimis, ker izvira njih ime od furlanske vasi istega imena, plemiči Schwar-zenthal in Walderstein pa se b<>dr> zadovoljili z enostavnimi prevodi Valnera, oziroma Roccasilvana.
Tržaški »Piccolo«. ki prinaša te »zakonske določbe o popravljanju pokvarjenih priimkov«. dodaja zakonu izvajanja, ki so v mnogem oziru zanimiva in karakteristična. »Znano je,« pravi tržaški list, 'da so se kraški, goriški in Istrski drugorodnl priseljenci pečali le s poljedelstvom in i živinorejo, rokodelstva pa se niso loteva h, zato so to skozi stoletja vrši'i prišelienci iz Furlanije In Karnije. Odtod »udi številn. priimki Furlan In Karniel. Priseljenega zidarja so imenovali Kraševci zidarja, pomanjševal-na oblika od tega le zidarič. Ista ie s Kovačem. kolarjem. Žagarjem in ribičem.« Tudi priimek Zeleznik pomeni no »Pieobu kovača. »Taka Imena.« nadaljuje »Piccolo«, »bodo dobila italijansko obliko, ker je jasno, da so bili njih prvi nositelji nesporno Italijani.«
Kljub tem naštetim petim skupinam pa ostane še mnogo In mnogo slovan^ih Imen. ki zanje ne veljajo gornje določbe, ker ne spadajo v nobeno teh skunin Za taka Imena pripušča čl. 2. zakona r iih nosilcem svobodo. da se sami lavi.io pri oblasti za Iz-premembo .najsi so Že njih Imena Italijanska ali slovanska po Izvoru. »Piccolo« priporoča vsem. da se Doslnžlio te ugodnosti ter si Irbero prinravno obliko novega imena. bodisi da odbiia lo končnico ali pa predlagajo enoten prevod imena za vso družino. nreden bodo prisiljeni k spremembi po zakonu.	_
Nsmškf nosJanflc v Tirani
Beri'«, 4. »prfla 6. Za ncmš5ce?s poslanika v Hrani )e Imenovali te za oljski svetnik Hey.
Najvišie odlikovanje Venizelosa
Beograd, 4. aprila, p. Kralj Je danes
podpisal ukaz, s katerim se odlikuje gr* ški ministrski predsednik Venizelos z naj« večjim jugoslovenskim odlikovanjem Kara« gjorgjevičevo zvez do L stopnie z lento.
Povišanje avstrijskih tarif
Beograd. 4. aprila. 8. Avstrijska republika je s 1 aprilom povišala tarife na svojih železnicah Zato ee blago, ki se pošilja tranzitnim polom iz naše države preko Avstrije v Češkoslovaško, predvsem iz Splita. Sušaka in Zagreba, znatno podražuje.
Podpora za pasivne pokrajine
Beograd, 4. aprila. 6. Minister socijalne politike dr. Drinkovič Je že popolnoma Iz-črfml kredit 30 milijonov Din, ki ga je dobil kot posojilo Državne bipotekarne banke za podporo pasivnim krajem. Ker so pasivnim krajem potrebne nadaljnje podpore, je minister dr. Drinkovič danes zahteval od Hipotekarne banke posojilo nadaljnjih 10 milijonov Din Pričakuje se, da bo mimstr-stvo socijalne politike dobilo v najkrajšem fesu to posojilo za nadaljnje podpore pasivnim krajem.
Dvajsetodstotni boni
Beograd, 4. aprila d. V krogih vlade in v ekonomsko finančnem komiteju ministrov se razprav'ia o členu finančnega zakona, po katerem se morejo razne kazni, določene od finančnega ministrstva In njemu podrejenih organov, zlasti davčne globe, plačati z 20% boni, ki so bili izdani povodom zamenjave kronskih novčanic za dinarske. Izvedba tega člena finančnega zakona bo nudila veliko korist onim, ki so bili oškodovani pri zamenjavi kronskih novčanic z dinarskimi, ker bodo dobili priliko vnovčiti jih na indirekten način za p'ači'0 davčnih glob in eventualnih dolžnih davkov Pričakuje se, da bodo ti do sedaj ignorirani boni dobili gotovo vrednost in da bo njihova cena še narasla.
Velika carinarnica v Subotici
Snbotlca. 4. aprila č. Finančni minister Je odobril, da se v Subotici zgradi velika carinarnica prve vrste za vsoto 17 milijonov dinarjev Ta vsota bo krita z dohodki carinarnice same ter ne bo padla v breme mestni občini. Gotovine Je te sedaj zbrane 7 milijonov Din. ostalih 10 milijonov pa se bo najelo kot posojilo pri Državni hipotekami banki. Nova carinarnica bo zgrajena na občinskem zemllišču ter bodo v njej vsa potrebna skladišča ter 17 uradniških stanovanj.
Na ooltcnsM zanor oHsojen zagrebški odvetnik
Zagreb. 4. aprila n Kakor smo l* rCera) poročali. te zairrebSk« policija aretirala odvetnika dr. Ivan« Ramljafca. keT Je okloftrtol privatna detektivi Ofarafča pr! eastiSevanla n«	i
Danes te M dr Ramnjak obsoten na 14 dnj po- ; ficdfskesa zapora. Ker se mo kazen nI pretvoril« ] v dobo, Je bil pridržan kas v zaporu.	i
Kraljev razgovor z ameriškim novinarjem
Intervjuv z dopisnikom »Newyork Times«.
Največji amer&ka kst »Newyork Times« objavlja razgovor svojega dopisnika z našim kraljem, ki je mod drugim izjavil:
»Baš eden velikih Američanov. Lin-ooln, je dejal, da se hiša. ki je medsebojno razprta, ne more vzdržati. Politiki so skušali zavesti v razprtije naš narod. Zahtevah so individualne privilegije za svode pokrajine, na katere nismo mogli pristati. Nisem mogel dopustiti. da bi podkopavali temelje edinstva in solidarnosti, ki so biH zgrajeni z dolgoletnimi napori. Storil sem vse, da bi se izojsmil energičnemu koraku, ki pa sem ga vendarle napravil, ker je bil edina rešitev. Obupne situacije zahtevajo obupnih ukrepov. Ko je bila moj potrpežljivost izčrpana in so biie moje moči napete do skrajne vzdržljivosti od nepomirljivih in nerazumnih zahtev političnih voditeljev, sem se odločil, da abohram parlament kljub temu, da imam globoko zaupanje in re-spekt napram parlamentarni vladavini. Hotel sem imeti posla direktno z narodom, ker je ves moj narod ene misli in enega srca ter sem vedel, da me bo podprl. Čeprav bo v novem režimu vsakdo obvaroval svojo individualnost. pripada ves moj narod eni rodbini in ima skupen ideal: edinstvo iugoslovenske rase.«
»Smatram, da so rezultati opravičili storjene ukrepe. Vsa država je mirna, vsakdo vrši svoje delo. Zlonamerne osebnosti in organizacije, ki so sejale nesloge, so umolknile. Nadomestiti moramo s težkim in poštenim delom brezuspešna politična natezanja in brezbrižnost do realnih narodnih interesov, ki }e vladala zadnjih 10 let. Vrnili se bomo k normalnemu režimu, čim bo delo organizacije in rekonstrukcije iamčllo uspeh in povratek normalnih razmer. Prepričan sem. da se bo po dobi. v kateri bo narod osvobojen politične nesloge In strankarskih voditeljev, rodila mnogo boljša in jačja Jugoslavija.«
,.Jedna juposlovenska deklarsrMa h c. 1870."
Pod tem naslovom priobčuje beograjska »Politika« uvodni članek, v katerem pona« tislcuje iz ljubljanskih »Novic« L 1870 resolucijo o konferenci slovenskih, hrvat« skih in srbskih rodoljubov t Ljubljani, na kateri so bili dogovorjeni važni sklepi o potrebi jugoslovenske orijentacije vsega našega javnega in političnega življenja.
V Beogradu in Srbiji bo ta resolucija vzbudila gotovo močno pozornost, prav poseben pomen pa ima za naa, ki sedaj lahko gledamo v svojo preteklost mnogo bolj mirno in jasno, kakor v časih pred svetovno vojno, ko amo stali sredi pol it i č« ne m revolucionarna borbe proti Avstriji za Jugoslavijo. Na eni strani nam je re« solucija dokaz, kako so že naši predniki deloma instinktivno, deloma zavestno do« umeli smer bodočih svetovnih dogodkov Po drugi strani pa nam ta remmiscenca kaž izredno važnost smotrenega dela slo« venskih voditeljev in javnih delavcev, ki so učvrstili slovensko vejo našega naroda, jo ob arovali germanske sekire in jo s tem očuvali za kasnejše ujedinjenje.
Tako spravlja zgodovina sklepno vse v harmonijo in sklad.
Štetje prebivalstva v Beogradu
Beograd, 4. apr. r. Predsednik vlade ge« neral 2ivkovič je potrdil pravilnik o štet« ju in evidenci beograjskega prebivalstva Pravilnik je izdal župan inž. Savčič. Z no« vim pravilnikom je odrejeno, da se vrši 15. aprila 1929. štetje celokupnega prebi« valstva v Beogradu. V štetje bo pritegnje> no ne samo prebivalstvo Beograda kot ta« kega, temveč tudi njegove bližnje okolice Ta rajon je nekoliko širši, kakor pa ozem« Ije, ki pripada beograjski občini na pod= lagi katastrskega zapisa, in je identičen s področjem beograjske policijske direkcije. Štetje bo izvršila posebna komisija. Vse področje se razdeli na rejone od 10 tisoč do 20 tisoč prebivalcev. Ti rejoni bodo razdeljeni še v skupine od 250 do 1000 prebivalcev Štetje bo izvršeno s pomočjo posebnih formularjev.
Urad za državno statistiko pripravlja za I. 1930. splošno ljudsko Štetje za celo državo.
Sneg in dež v Srbiji
Beograd, 4. aprila, p. V Beogradu vlada še vedno zelo hladno vreme. Sneg. ki je zapadel ponoči, je podnevi sicer skopnel, vendar pa je začelo zvečer znova snežiti v debelih kosmih. Iz Južne Srbije poročajo da tam že dva dni neprestano sneži ter je zapadlo že nad 10 cm snega Ker je zadnje dni skoraj neprestano deževalo, re« ke naglo naraščajo. Vardar je že na vei krajih prestopil bregove in poplavil oko« lico.
O pravcati vremenski katastrofi poroča«
jo iz Budimpešte Tam je zapadlo že pol metra novega snega. Dunav in Dnjester naglo naraščata ter grozita s poplavami. Zaradi naraščanja vod so morali na več krajih ustaviti železniški promet.
Zborovanje zagrebških odvetnikov
Zagreb. 4. aprila n. Danes ob pol <5. zvečer ce Je vršila v veliki dvorani borze konferenca odvetnikov, ki lo le skMcalo društvo odvetnikov v Zagrebu Konferenca se le bavila » uveMavljenlem zakona od fi. februarja o razširlsnlu pristojnosti krajevnih in mestnih d-leglranih ter okralnlh sodišč Konferenci Je predsedoval predsednik društva odvetnikov dr. Pollteo, udeležilo pa se Je Je 200 odvetnikov Jz Zagreba in kakih 50 izven Zagreba.
Političen umor na rusko-rumunski meji
Žalostna usoda boljševiške špijonke — Baje so jo umorili sovjetski agenti, boječ se, da bi jih ne izdala
BukareSta, 4. aprila p. Na rusko rumunski meji v Besarabiji v bližini mesta Tighina Je bil v minuli noči izvršen umor. ki ima bržkone politično ozadje. Kakih 100 m od meje oddaljena je živela na rumunskem ozemlju v svoji hišici vdova Marija Sirofkin Rurminske oblasti so jo imele že delj časa na sumu, da je v službi ruske špijonaže. Ker pa ji niso mogli ničesar dokazati, ji niso mogli priti do živega. Davi pa so našli vdovo v njenem stanovanju umorjeno. Imela je razklano glavo, poleg trupla pa je ležala okrvavljena sekira, s katero ie neznan zločinec izvršil umor Pri hišni preiskavi je policija našla korespondenco, iz katere Je
razvidno, da Je umorjena vdova bila v službi ruske špijonaže Iz najdenih pisem, pa se da sklepati, da so med njo in ruskimZ agenti nastali v zadnjem času spori ter da ie vdova grozila, da bo razkrila vso organizacijo ruske špijonaže na Rumunskem. Policija zaradi tega sumi. da so umor izvršili ruski Spijonažni agenti iz bojazni, da bi jih vdova izdala. Poizvedovanja so dognala, da sta se mudila v minuli noči pri vdovi dva neznana moška, ki sta proti jutru naglo bežala preko meie in se v motornem čolnu prepeljala preko Dnjestra na rusko ozemlje.
Grozen zločin sovjetskega uradnika na
Poljskem
Član sovjetske trgovske misije v Berlina je ustrelil poljskega policijskega uradnika, nakar si je sam pognal kroglo v glavo.
Zločinec je kokainist
Varšava, 4. aprila, p. V obmejnem mestu Baranovifih na poljsko - ruski meji je izvršil v minuli noči član fov{«»tske trgovinske misije t Berlinu, Ivan AtannSevid. ki je potoval iz Berlina v Moskvo, grozen zločin. Atanaševid je rojen na poljskem ozemliu v selu Koltijeviel. oddaljenem 5 km od Bara-novičev. Na potu v Moskvo Je v Baranovičih prekinil potovanje, da bi posetil svoje sorodnike. Na potu ▼ Koltijevice pa so ga aretirali, ker kot tujec ni imel dovoljenja za bivanje na poljskem oz-mlju. Snoči eo ga prepeliali v zapore železniške policije v Ba-ranovičih. Okrog 11. ponoči je prišel v sobo. v kateri je bil zaprt Atanasenič, T»oli-cijski uradnik Kuharkovski, da bi telefo-nično poročal v Varšavo o aretaciji Atana-ševiča. Ko je stopil k telefonu, je skočil Atanaševič k njemu, potegnil samokres, ki ?a je imel skritega pri sebi ter ustrelil Ku-harkovskega v glavo. Na strel Je prihitel v sobo drugi policijski uradnik Želakovski. na katerega je oddal Atanaševič nadaljnja dva strela, nakar j.e naperil oroSje proti sebi in si pognal kroglo v glavo. Dočim je Zelakovski bil na mestu mrte\', je bil Kuharkovski težko ranjen in eo ga morali prepeljati v bolnico v Vilno. Atanaševič sam si je prizadejal le lažjo rano ter so ga oddali v bolnico v Baranovičih. Buski konzul v Varšavi se je zaradi tega zločina Atana-ševiča opravičil pri poljski vladi ter takoj odpotoval v Berlin, da se informira pri ta-mošnji sovjetski trgovinski misiji o potova-
nju Atanaševiča. V bolnid so »dravnlld ugotovili, da je Atanaševič kokainist ter menijo, da je izvršil zločin ▼ neodgovornem stanju.
Zanimiva afera sovjetskega funkcijonarja v Parizu
Pariz, 4 aprila d. Tukajšnji ruski emigrantski listi obširno poročajo o novi zagonetni aferi v pariškem sovjetskem trgovinskem zastopstvu, kjer le bil pred nekaj meseci nastavljen novi ravnatelj Knepj*. Mož Je bil sicer znan kot goreč boljševik, ali tudi kot slab trgovec. Po par mesecih delovanja se je Knepp nekega dne sam prijavil pri sovjetskem poslaniku v Parizu, čel da je zaigral v pariških igralnicah preko 5 milijonov frankov, ki Jih Je poneverif iz blagajne trgovinske delegacije. Bil ie nemudoma odpoklican v Rusijo, kjer so ga v Mo« skvi obsodili na deset let leče. Kazni pa nI
istopil ter se še sedaj gibjje svobodno ▼ Moskvi, kar vzbuja domnevo, da sploh nf zaigral onih pet milijonov ln da Je bil ta denar porabljen najbrže za boljševiško propagando v Franciji. To tembolj, ker se je izkazalo, da Knepp sploh ni nikoli Igral ▼ pariških Igralnicah.
Venizelosov ekspoze
V	zelo kratkem času je grški parlament ratificiral prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. Iz kratkega roka, v katerem se je ratifikacija izvršila, odseva, da se ji pripisuje primerna važnost. Naglica se da sicer z grškimi političnimi razmerami do neke mere zelo enostavno tolmačiti. Venizelos razpolaga v parlamentu s tako izrazito absolutno večino, da si je iahko vsak trenutek svest brezpogojnega zborničnega pristanka. Tudi nam še ni znana podrobna vsebina pakta niti glede Soluna, niti glede prijateljstva in razsodišča, tako. da je še vedno nemogoče presojati meritorno stran pogodbe.
Venizelos je govoril zelo topto o od-nošajih med Grčijo in Jugoslavijo. Staremu državniku moremo zaupati v polni meri: preiskusii je že iskrenost svojega pojmovanja glede zveze med obema državama. Da so hodili vsi grški državniki novejše dobe po njegovih sledeh. bi se bili odnošaji med sosedama razvili normalno že poprej.
Venizelos je pozdravljal grško-jugo-slovenski pakt tudi z vidika balkanske in sploh evropske politike. Prav s te perspektive je vsekakor najpomembnejši. Venizelos je napovedal sklep slič-nih pogodb tudi s Turčijo in Bolgarijo.
V	tej napovedi, sodimo, ni samo običajno naglašanje miroljubnosti in sprav-Liivosti. kakor ni redko v državniških govorih. Venizelos je že ponovno pokazal. da je svojo vnanjo politiko zares naravnal v smer popolne lojalnosti rn stabilnosti sedanjih odnošajev. Zato smemo pričakovati, da bo slično taktiko uporabil tudi v nadaljnjem delu za popolno konsolidacijo razmerja med narodi na Balkanu. Saj je on že odnek-daj zagovornik teze Balkan — balkanskim narodom.
Sedaj preostaja Grčiji ureditev sosedskih odnošajev do istih dveh držav, s katerimi tudi mi še nimamo obnovljenega takega razmerja, kakor je želeti. Razlika je le ta. da ima Grčija boli komplicirane odnošaje s Turčijo, a mi z Bolgarijo.
Nas ločijo od Turčiie nekatere neurejene stvari največ finančne prirode ki Da datirajo vse še iz dobe pred 1. 1914. Sedaj z njo nimamo mnogo stikov, posebno pa ne političnih. Nasprotno pa ima Grčija še vedno odprto vprašanje odškodnine za imerie zamenjanih beguncev; v tem pogledu ni prišlo do so-7lasfa s turškim stališčem in tudi malo kaže. da bi se bila nasprotja v poslednji dobi zmanišala. Tu je mogel Venizelos *amo izraziti dobro voljo Grčije, da se doseže sporazum. Toda Turčija se pritožuje, da so silno oškodovani oni Turki, ki so ostali v Zaoadni Trakiji. na osnovi tausann<»ske mirovne pogodbe, ter zahteva zanie nonravo krivic od-nosno odškodnino Seveda tudi grške zahteve srlede denarne odškodnine za (•mpt;e h°<"tncpv ki so moralf na hitro Iz IVhfc Azvie. 5« niso iznohveue. Tu se rv>"-aignia nočejo premakniti t mrtve točk*
Z Botearilo OrčJia prav tnko skleniti nri'afe!jskf nakt i* nag'a sil Venizelos. Tudi tn so še n^reSena nekatera vprašanja, ki jih tudi ni moči pod-
cenjevati. Predvsem imamo problem bolgarskega gospodarskega dostopa do Cgejskega morja. To vprašanje se niti še ni meritorno obravanavalo dasi se je Grčija izjavila pripravljeno za koncesije: mednarodnopravne obveznosti v tem pogledu pa niso v veljavi. Bolgarsko stališče bo tedaj tu težavnejše Dalje je treba med obema sosedama poravnati račune zaradi zameniavanja prebivalstva, ki sicer tu ni zavzelo onih ogromnih dimenzij kot med Grki in Turki, a je vendarle dovolj važno. In nanosled imamo seveda v ozadju vprašanje makedonskih revolucionarnih organizacij, ki tudi na tej strani motijo normalne obmejne in posredno politične odnošaje.
Istočasno, ko želimo, da bi Venize-tos usnel s svojo mirovno politiko napram Turčiji in Bolgariji, postavljamo v ospredje željo, da bi se tudi naši diplomaciji posrečilo doseči zb-ižanje v isti smeri in da bi se gr§ko-jugo<ik>ven-ski sporazum z obeh strani razširil tudi na vzhodni del Balkana in bi se na ta način sofidno utemeljila končna pači« fikacija Balkana.
Bolgarski kralj Boris v Pragi
Praea, 4. aprila, h. Snoči je prispel v Prago kralj Boris ineognito pod imenom grofa Rilskega. Danes dopoldne se Je vozil po Pragi in si ogledal Hradčane, lateransko cerkev in narodni muzej Popoldne se je kralj odpeljal na grad Lano k predsedniku republike, kier bo ostal kot gost Njegovo bivanje v Pragi je preračunano na dva ali tri dni.
Mehiški uporniki izzivajo Unijo
VVashlngton, 4. aprila s. V Naco ob amcr+Sd meji Je zopet vrfflo uporaSko letalo bombo na ameriško ozemlje. Kakor poroča »United Press«, bo zaradi teza ameriška vlada ponovno oficijel-no protestirala proti takemu postopanju. Zna-6ilno Je. da se Je incident pripetil samo par ur po prvem protesta, kij ga te Amerika zaradi stičnega Incidenta naslovila prizadetim.
Zopet rudniška nesreča v belgijskem premogokopu
Mons, 4. aprila 4. V premogokopu Pataratea v bliiiTB iMonsa se te danes zjutraj vnel Jamski ptic. Eksplozija te na mesta ubila 8 delavcev, oboli 20 pa težko ranila
Hmeljski trg
Zatec, 4. »prila h Tendenca mirna. Promet 60 stotov. Cene od Kč 1100 do 1400.
NOGAVICE / ŽJSOM
Najboljše, najtra»nejse. zato 13	najcenejše!
iri
Jan Skala v Ljubljani
Danes zvečer ob pol 20. bo prispel z mo-nakovskim brzovlakom v Ljubljano lužiško-»rbski pesnik in manjšinski delavec g. Jan Skala. V Jugoslavijo prihaja kot kulturni predstavnik najmanjšega bratskega slovanskega naroda i namenom, da bo v vecjin mestih predava! o lužiških Srbih. Prvo njegovo predavanje se bo vršilo jutri v soboto ob 18 uri v veliki dvorani hotela Union. Ker je g Skala kot urednik manjšinske revije »Kulturwehr« in član glavnega odbora Zveze narodnih manjšin Nemčije znan Kot odličen manjšinski delavec, bo njegovo predavanje nad vse zanimivo. Pričakujemo, da se bo slovenska javnost v čim večjem številu udeležila tega predavanja ter tako pokazala naše simpatije napram najmanjšemu bratskemu narodu.
a Jan Skala je velik prijatelj Jugoslove-nov, kar je posebno pokazal v Srbiji za časa nemške okupacije, ko je bil dodeljen Rdečemu križu v Nišu in je kot tak mnogo koristil srbskemu delu našega naroda. Kot manjšinar in urednik omenjene revije je mnogokrat v nemških listih zastavil svojo besedo za pravice našega naroda v Italiji in Avstriji. Pozdravljamo ga najtopleje v naši sredi 1
Lastavke, petelini in kljunači
Pred tremi dnevi so se pojavile v bližini Škofje Loke prve lastovke. Zakasnile so se letos za celih 14 dni, saj nas druga leta vedno obiščejo že oKoli sv. Jožefa. Pa imajo letos še to smolo, da nam navzlic znatni lakesnitvi še niso prinesle prave pomladi.
Par gorkih dni je odtajalo kljun tudi divjemu petelinu. Slišali so ga v raznih krajih na Dolenjskem, pa tudi okoli Škofje Loke. Povsod pa je zopet prenehal in bo najbrže še trajalo nekaj dni, da bo redno v ranih Jutrih skozi naše gaje odmevala čudna jutranja budilka. Zelo potrebno je, da lovci počakajo z odstrelom divjih petelinov vsaj do polovice aprila, sicer bo ostalo mnogo divjih kokoši neoplojenih. Kolikor vemo, je bilo lani glavno parenje po 10. aprilu, letos pa bo. kakor vse drugo, tudi to precej zakasnelo.
Bolj vročekrven kakor veliki petelin Je njegov polbrat ruševec, ki že kakih 14 dni gruli in piha po naših planinah, kjer je letos že izjemoma malo snega. Hudi zimski viharji so sneg odpihali z grebenov in ga odnesli v dolino. Baš zaradi odpihanega snega so tudi gamsi letos dobro prezimili.
V izredno velikem številu so nas letos po-setili kljunači, ki so se precej dolgo zadržali v naših gozdičih in so se šele pred par dnevi napotili na hudo pot, proti severu, v svojo pravo domovino. Največ jih Je bilo čez veliki teden.
Po mrazu propadla drevesa in ribe
L]ubl]ana, 4 aprila.
Mesec dni po prestanku hudega mraza najdemo še povsod najrazličnejše posledice neprijetne zime. V Tivoliju je šele zdaj prav videti koliko dreves je opaljenih od mraza. Hudo so trpele tuje in ciprese, pa tudi domači iglavci so podlegli nizki temperaturi.
Znano je, da smreke segajo najvišje proti severu in da vzdrže najhujši mraz, pri nas pa so podlegle že pod 30 stopinj mraza. Podlegle so tudi tise. Rastle so skozi leta in leta v milem podnebju in tako se je ves rod popolnoma akiimatiziral. Na Gorenjskem. kjer ie vsako leto nižja temperatura, kakor v Ljubljani, in je bilo tudi letos za par stopinj mrzlejše, smreke niso pozeble. Podobno smo videli tudi pri živalih Dočim so srne. ki bivajo navadno v nižjih legah in so vajene milejšega podnebja, poginile od mraza, so gamsi, ki so bolj utrjeni, letošnjo zimo kaj dobro prestali.
Zle posledice letošnje hude zime so ostale tudi v tivoljskem ribnlaku, ki je letošnjo zimo z izjemo majhnega tolmuna zamrznil do tal. V vod' leži in gnije sedaj na stotine večjih in manjših rib, po večini klenov in krapov. Največje tehtalo gotovo nad 1 kg. To je pač žalostna slika za naše šetališče in Je tudi skrajno nezdravo, kajti gniinče ribe okužiio vodo in onečistijo zrak. Rib-njak osna žiti bi bila dolžnost pač tistih, ki za imajo v zakupu .odnosno ki so v ribnja-ku nasadili ribe. Ce ga v kratkem ne osna-
Debell ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz-Josefove« grenčice izdatno Iztrebljanje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov - strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bo-lujejo na ledvicah, protinu. revmatizmu. kamenih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz-.losefove« vode. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
žijo, bo poginilo še ostalo, po večini mlad zarod.
Skrajni čas Je, da se to uredi. V parku pa bo najbrže nekaj drevja treba nadomestiti z novim. Posebno mlajša drevesca bodo gotovo poginila.
S kroglo v glavi peš v bolnico
LJubljana, 4. aprila.
Med potniki, ki so s popoldanskim mariborskim potniškim vlakom prispeli v Ljubljano, je vzbujal nekaj pozornosti čvrst, zastaven mladenič rdečih lic, a debelo obvezane glave.
—	Kam pa, Ludvik? ga je nagovoril znanec.
—	Kar direkt v špital! v možganih nosim kroglo!... se je odrezal obvezani 19-letni Ludvik F. iz Hrastnika, po poklicu mesarski pomočnik. In je kratko takole opisal svojo nenavadno zgodbo:
—	V Hrastniku sem živel že dva meseca brez vsakega zaslužka. Včeraj smo se doma nekaj sporekli Pa so mi med drugim očitali, da zastonj jem >n to me je tako uža-lostilo, da sem si pri prijatelju izposodil revolver. Ko sem se z orožjem vrnil domov, sem se podal v svojo sobo ter si nastavil revolver naravnost na desno sence. In Je počilo . . . Nezavesten sem se zgrudil . . . Prijatelj, ki je slutil nekaj zlega, je prihitel in me obvezal Ostal sem čez noč doma, poskrbel za vse sprejemne dokumente v bonico ter se danes odpeljal v Ljubljana
Okoli 15.30 je prispel pogumno in samozavestno v bolnico, kjer je izrazil željo, naj mu odstranijo kroglo iz glave. Sprejeli so ga na kirurgični oddelek. Potom rentgeno-vih žarkov bodo najpreje ugotovili mesto, kjer se v možganih nahaja krogla.
Pač so redki primeri, da človek s kroglo v glavi s polno zavestjo hodi okrog. Starejši Ljubljančani se še spominjajo na veliki petek 1907., ko si je neki gospod, bolehajoč na polipih v nosu. ki so že segali v možgane, pognal iz obupa kar tri svinčene krogle v glavo. Ker se je obstrelil v neki gostilni blizu bolnice, so ga takoj prenesli v bolnico in operirali. Ostal je pri življenju, hkratu pa so ga operirali tudi na polipih Tako je ozdravel — a prirodna smrt mu ni bila sojena: med svetovno vojno je padel na ga-liški fronti.
Pismo iz Koroške
Celovec, 2. aprila.
Deželni zbor Je zopet sklican na zasedanje, v katerem ima rešiti razne važne zadeve, kakor ribolovski zakon, ustanovitev kmečke zbornice, nova pravila hipotekarne banke, nadaljevanje gradbe zdravilišča Laas za bolne na pljučih, regulacija rek in še druge nujne stvari. Finančni minister je črtal nekatere postavke koroškega proračuna in priporočil skrajno štedenje. Dežela ne sme napravljati novih dolgov.
Posebno zanimiva je ustanovitev kmečke zbornice. Za njo se je potegoval vedno deželni kulturni svet Kmete se zakonito privede do organizacije, ki bi jim lahko dona-šala velike koristi. Zbornica bo zelo važna institucija, zato pa je umevno o nji mnogo razpravljanja. Msgr. Podgorc se Je toplo zavzel za pritegnitev delavcev v kmečko zbornico, ker bi skupni sklepi kmetov in njihovih poslov imeli pravo veljavo in bi se s takim zastopstvom vzdržal mir med posestnikom in posli. Po zakonski osnovi dobijo delavci 10 zastopnikov, kmetje pa 24. Teh 10 delavskih članov se udeležuje zborovanja celokupne zbornice, obenem pa tvorijo odsek, ki zboruje zase in lahko oddaja samostojne izjave, ako ne soglaša z zastopniki kmetov. Nekateri menijo, da bo težko dobiti za sedaj med kmečkimi delavci sposobnih ljudi. Šumi je rekel v deželnem kulturnem svetu, da ne more biti proti ustanovitvi zbornice, ker je to prizadevanje času primerno, boji pa se, da bi zbornica postala vežbališče tajnikov strokovnih zvez! Ako pridejo v zbornico res kmečki delavci, bi bila stvar dobra . drugače se izgubijo stiki z delavci Drugi govorniki so enako vsi za zbornico in število 34 članov naj ostane, da se dobijo v ta kmečki zastop dobre vodilne moči. Podgorc je menil: KKer je kmet silno občutljiv za vsako novo breme, naj se z ustanovitvijo zbornice še malo časa počaka in naj med tem druge dežele preizkusijo svoje zbornice.
Velika pevska prireditev z naslovom »Naša Koroška v pesmi« bo na belo nedeljo. dne 7. aprila v Svečah pri Adamu. Nastopilo bo deset pevskih zborov iz Roža in iz krajev ob Vrbskem jezeru. Zbori nastopijo skupno in posamezno. Na sporedu je tudi šaljiv kuplet in govor o naši koroški narodni pesmi. Ta p^ditev ie namenjena za zgornji Rož. Dne 28. aprila pa bo glavna pevska prireditev v kinodvorani v Borovljah. Tudi tu ne bo umetnih pesmi in poklicnih zborov, marveč donela bo le pristna domača slovenska pesem. Obe prireditvi imata podati dokaz, kako čvrsto živi pe-
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA DRAMA.
Petek, 5.: Ukročena trmoglavka. A.
Sobota, 6. ob 15.: Cvrano de Bergerae. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. _ Ob 20.: Vdova Rošlinka. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 7. ob 15.: INRI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. '
ljubljanska opera.
Petek, 5.: Aida. Gostuje tenorist Vitting. Izven.
Sobota. 6.: Bajadera. Opereta. Gostujle gosp. Iličič. Izzven.
Nedelja, 7.: Lepa Vida. Gostovanje v Celju.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Petek, 5.: Zaprto.
Sobota. 6. ob 20-: Charleyeva teta. A.
Nedelja, 7. ob 15.: Charleyeva teta. — Ob 20.: Grof Luksemburški. Premijera.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Ponedeljek, 8- ob 20.: Romeo in Julija. Gostovanje Mariborčanov.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 10. ob 20.: Učiteljica. Gostovanje Mariborčanov.
Ustanovitev »Cankarjeve družbe«. V
Ljubljani se je ustanovila »Cankarjeva družba«, ki ima namen, izdajati ljudske knjige za proletarske sloje. Družba bo izdala vsako leto poleg Delavskega koledarja eno znanstveno knjigo in dve leposlovni, med njimi en prevod.
»Pravkar izšlo«
Bourdet je botel napisati komedijo, ki naj bi osmešila vsemogočno, protekcijonistieno ulogo knjižnih velezaložništev ob podeljevanju literarnih nagrad. Delo dož:vIja po svetu baje precej uspeha. V čem bi bil ta uspeh, pa ne vem. V komediji sami gotovo ne, vsaj meni se zdi produkt zelo povprečne vrednosti, nezanimiv, prisiljen, neverjeten, razvlečen in dolgočasen do smrti. Pol preveč ga je. Morda bi bil s primarno okrajšavo, z nagleišim tempom v podajanju, z izrežiranjem v obliko groteske kaj boliši. V Ljubljani tega ni bilo, režija in igranje nista šla preko povprečnosti in zato ne bi bilo nobene škode, 5e bi ostala stvar v arhivu. Tako se mi zdi škoda samo ener-
sem v naš_em koroškem ljudstvu, kako Je neusahljiva in vedno enako divno lepa.
V	Logivasi je zopet oživelo pevsko ln izobraževalno društvo in se pridno vadi v petju. V Logivasi je umrl med drugimi bivši gledališki ravnatelj Emil Litassy, star 78 let Pokojni je bil visoko izobražen mož, rodom Slovak, ki Je toplo čutil težnje in boli slovenskih koroških domačinov. V Li-bučah so pokopali dobrega slovenskega gospodarja Antona Močilnika. 43 let je bil občinski odbornik.
V	Celovcu je bilo v letošnjem predpustu 45 plesnih prireditev, ki so dale mestu 10 tisoč S veseličnega davka. Lani iih je bilo 70 s 15.400 S in predlanskim 80 s 14.900 S veseličnega davka. Gospodarski položaj v mestu se pač slabša od leta do leta.
V	Tinjah je nastal velik požar, ki Je vpe-pelil vse Piklovo poslopje in še Pušnikov skedenj. Razen živine in par vozov je Piklu zgorelo vse. Zavarovan ni bil dovolj visoko.
Čudežna rešitev
izpod vlaka
Zagorle, 4. aprila.
Star pregovor, da ima pijanec srečo, se je pri nas čudežno uresničil. Na velikonočni ponedeljek zvečer se je dobro natrkan vračal iz neke gostilne na Savi 40-letni lesni delavec Jože F. domov proti Mošeniku. Mahnil jo je kar po železniškem tiru. Sprva je bil v družbi dveh tovarišev in neke ženske. potem je pa zaostal in družba je šla naprej.
Težko Je hodil in končno so ga tako premagali vinski duhovi, da Je legel med tračnice. Železniški obhodnik je ob 20.41 blizu voznega signala sicer opazil na tiru nekaj črnega, a ni imel časa pogledati, ker je že privozil tovorni vlak ter zakril čudno senco na progi.
Ko je bil vlak mimo. Je obhodnik našel med tračnicami v svoje veliko začudenje moža, ki je robantil in klel, da ga je nekdo udaril po glavi. K sreči je bila lokomotiva starega visokega tipa in tako je mož le od zadnjega voza dobil po glavi udarec. Ce bi bila lokomotiva nižja, bi ga bila zgrabila in potegnila s seboj.
Železniški uslužbenec Je moža spravil s tira ter ga za silo obvezal. Sedaj Je po čudovitem naključju rešeni mož v zdravniški oskrbi, ker ima prebito lobanjo. Dogodek je prava senzacija in danes je tudi komisija ogledala torišče čudežne rešitve izpod drvečega vlaka _
Strašen samomor obupanega mladeniča
Razburljivi prizori na FalL
Maribor. 4. aprila.
Na postaji v Fali so doživeli sinoči skrajno razburljiv prizor. Okrog štirih popoldne je vstopil nenadoma v čakalnico nepoznan mladenič, ki je bil silno razburjen. Pripeljal se je bil s kolesom iz Maribora in vozil od Ruš do Fale neprestano po progi. Cim je odložil kolo, je oddal na postaji brzojavko naslednje vsebine: »Še je čas do 8. zvečer! Pridi!«
Nato Je ostavil kolo v čakalnici, sam pa je nemirno in zamišljeno hodil potem \eč ur okrog postajnega poslopja. Brzojavka je bila naslovljena na Miciko M., stanujočo na Tržaški cesti v Mariboru.
Privozil je vlak ob 18., a nje ni bilo. Razočaral je fanta tudi vlak, ki se je pripeljal ob 19.30 na Falo in na katerega je polagal zadnje svoje nade. Nje, po kateri ie hrepenelo njegovo srce, ni bilo od nikoder. Mladeniča se je lotevalo vedno večje vznemirjenje. ki se je končno stopnjevalo do obupa. Naglo je fant stopil zopet v čakalnico, spisal tamkaj neopaženo tri pisma na domače in na svojo ljubljenko, potem pa hladnokrvno potegnil iz žepa britev in si bliskoma prerezal vrat od leve na desno.
Iz globoko zevajoče rane se je curkoma i vlila kri. Ves oblit s krvio je skočil potem mladenič ravno v trenutku, ko je prihajal mimo tovorni vlak, na tračnice. Toda postajno osobje ga je še pravočasno opazilo in odstranilo s proge. V hipu pa se je obu-panec zopet iztrgal rešitcliem iz rok in stekel potem naravnost proti Dravi. S klicem »Meni ni več živeti« se je hotel pognati v hladne valove. A tudi ta namera se mu je ; ponesrečila. Ljudje so mu prestregli pot Dasi ie zaradi neprestanega krvavljenja že močno onemogel, se je vendar še z naporom zadnjih svojih moči sku4.il iztrgati rešiteljem iz rok. Trdovrataega samomorilca so morali končno zvezati, nakar so ga prenesli na postajo, kjer so ga zi silo obvezali in ga potem z vlakom, ki odhaja ob 20.27 proti Mariboru, odpremlli v bolnico. Vendar pa je nesrečnež že med prevozom z mariborskega glavnega kolodvora v bolnico zaradi izkrvavljenja izdihnil.
Samomorilec je 28-letni krojaški pomočnik Alojzij Dornik. rodom iz Grušovelj, stanujoč v Mariboru. Pokojni »e bil simpa-
tičen mladenič. Bil Je 2e nekaj časa brez službe in se je po praznikih ponovno podal na Falo iskat dela in zaslužka. Razočaran še v ljubezni si je izbral končno za svojo odrešiteljico — smrt
Ob zaključku živahne zimske sezone
Kranjska gora, 3. aprila.
Krasno velikonočno vreme je sicer privabilo precejšnje število izletnikov v obmejno dolino, a med njimi je bilo le malo športnikov. Forsiranje zimskega športa v pomlad se ni posrečilo s poizkusi umetnega vzdrževanja smuških skakalnic. V pomladnem času je zimski šport samo še stvar po-edinca, ki ima smisel tudi za turistiko, ker si mora iskati teren visoko v gorah, koder pa so se tudi že pojavili vsi znaki nastopajoče pomladi. Tudi vremenska reakcija na velikonočni torek ni izpremenila položaja. Smatrajmo, da je zimskega športa konec.
Nad vse ugoden sneg in dolgo trajanje letošnje zime sta v najvišji meri dopomogla, da se je razvijal tujski promet po vseh naših gorenjskih postojankah nad vse živahno. K temu so prispevali v posebni meri smučarski tečaji v vseh onih krajih, ki so po svoji legi in razmerah prikladni za gojitev zimskega športa. A živahni promet je predvsem posledica zanimanja za smučar-stvo. ki se ie razširlo med nami uprav na široko v vse sloje in obeta, da bo v kratkem postalo naš narodni šport.
Sicer je bil letos interes športne Javnosti obrnjen na Bohinj, kjer so se vršile skoro vse oficijelne prireditve. Bohinj je spet oživel kakor v predvojnih letih, a kljub temu se ni vresničila bojazen nekaterih krogov, da bo zaradi tega trpela Dolina. Pokazalo se je takoj, da je promet v dolinskih postojankah narastel nad vse pričakovanje, osobito v Kranjski gori. kjer se je vršila samo ena oficijelna prireditev, a je vladalo tam vso sezono najživahnejše smučarsko vrvenje. V pretekli poletni sezoni Je bi! poset gostov naravnost rekorden, saj se je glasom statistike zvišal za 93% napram letu 1927 in je najvišje dnevno stanje gostov prekašalo predlansko sezono za dobrih 20 odstotkov. Dasi Je podrobna statistika o zimski sezoni nemogoča, vendar se more z vso gotovostjo trditi, da je v Kranjski gori tujski promet v letošnji zimi naraste! za okroglih 40% napram lani.
Naraščanje tujskega prometa v Kranjski gori je pripisovati samo smotrenemu delu tujsko prometne organizacije, ki se vedno bolj izpopolnjuje, zavedajoč se prave gospodarske koristi, ki jo donaša tujski promet našim krajem. Dela se v gotovem pravcu z dobro propagando, za katero se ni strašiti stroškov, ker prinašajo nazadnje samo bogate obresti In Če se poslužujejo naši kraji v zadnjem času prave moderne propagande, je to samo razveseljiv dokaz, da so stopili dober korak naprej na ono stopnjo, kjer mora stati vsak moderni narod.
Oskrba tujcev Je bila povoljna. Videti Je bilo vse boljšo organizacijo kakor druga leta, ker ni prišlo nikoli do resnejše nevšečnosti. Tudi občina je šla tujsko - prometni organizaciji v dobi vse sezije prav lepo na roko in ji je podarila ves prispevek iz prenočnin kot pomoč za zgradbo javnega kopališča v Jasni. A nekaj se je izpre-gledalo, kar Je napravilo na tujca najslabši vtis: — zunanjost letovišča se ni prav nič upoštevala. Ogromne množine snega so ležale prosto pc cesti in ulicah in nihče jih ni odstranil. Tako so se nakopičili po javnih vaških potih celi kupi. ki so bili osobito ponoči nevarni, ker ie bila odpovedala razsvetljava. Upamo, da prihodnje leto občina strogo zapove, da v interesu letovišča hišni posestniki očistijo prostor pred svojo hišo, kakor ie običaj po drugih krajih, in bo ustreženo vsem.
Poletna sezona se bliža z naglimi koraki in sto rok se že pripravlja, da Jo sprejme dostojno. Mislimo, da bo vsem prav, ki so dobre planinske volje, a še najbolj onim. ki jim je pravi interes na narodnem gospodarstvu najbolj pri srcu.
Samo danes! Velezanimivo in poučno za mladino in odrasle.
Dlv]e zveri v džunglah Afrike
Sloni, tigri, levi, žirafe. opice, kače. Predstave danes v kinu Ideal ob 4., 'AS. in 9. uri. Zveza kulturnih društev.
I
Velepikantno! Velezabavnof
Kdo? Pride! Pride! Kaj?
Krvava zakonska tragedija
Ptuj, 4. aprila.
Na cesti pri Budini se je včeraj na krvav način zaključila tragedija dveh zakoncev. Zidarski pomočnik Fran Pukšič iz Spuhelj in njegova 3 leta mlajša soproga, s katero je bil poročen komaj dve leti, sta se vedno prepirala. Ze tri mesece po poroki sta se pričela pretepati, zaradi česar je žena živela ločeno od moža. Vložila ie pri sodišču tudi tožbo za ločitev in je vedno urgirala, da bi se zadeva čim prej rešila.
Včeraj se je Marija Pukšičeva zopet zgla-sila pri okrajnem sodišču v Ptuju, da bi poizvedela. kaj je z njeno tožbo za ločitev zakona. Na povratku domov jo je na cesti sreča! mož in se pričel prepirati. Nenadoma je potegnil iz žepa kuhinjski nož in ga zabodel svoji ločeni soprogi v hrbet. Zena se je takoj nezavestna zgrudila na tla ter čez pol ure umrla. Do prihoda sodne komisije je truplo žene ležalo na cesti, nakar so ga prepeljali v mrtvašnico v Rogoznici. Pukšič je po izvršenem zločinu pobegnil v gozd, tekom noči pa so ga priieli v mestnem pomeriju.
Sleparije na račun almanaha kraljevine SHS
Llubljana. 4. aprila.
V LJubljani se je pred meseci pojavil elegantno oblečen tujec, se naselil v hotelu ter se vpisal kot zastopnik založniške družbe, ki bo v kratkem izdala obsežen almanah: »Deset godina kraljevine SHS«, Voje-slav Josipovič, kakor se je predstavljal elegantni pustolovec z juga, se je jel kmalu po svojem prihodu oglašati pri raznih odličnih osebnostih, ki jih je prosi! za niihov življenjepis, obenem pa tudi za slike v svrho uvrstitve v almanah.
Tekom časa je Josipovič zbral res več slik in kiišejev. Ko je tako pripravil ugoden teren, je prišel s pravo barvo na dan. Kmalu se je zopet oglasi! pri istih osebnostih in jim ponudil v nakup knjigo, za katero je zahteva! čim večje naplačilo. Josipovič pa ni ostajal samo v Ljubljani, marveč se je vozil tudi po deželi, kjer je obiskal razne petične ljudi, v prvi vrsti inteligente, industrijalce in podjetnike sploh, ter skušal dobiti za omenjeno knjigo tudi reklamne oglase. Seveda je za oglase zahteval neplačila. ki jih je v mnogih primerih tudi dobi!. Tako se je Josipovič vzdrževal v Sloveniji nad dva meseca in obra! vsa mesta in trge v obeh oblastih. Svojim klijentom je obljublja! .da dobe knjigo že v nekaj tednih, kar pa se seveda r.i zgodilo.
Posamezniki .ki iih je Josipovič osleparil, so se pričeli sedaj obračati za informacijo na ljubljansko policijsko direkcijo, ki je dognala, da je Josipovič pred nekaj dnevi iz Ljubljane neznano kam pobegnil in se umaknil skoro gotovo v Bosno, kjer je doma. Zas'edov2ni pustolovec .ie ogoljufal po dosedanjih poizvedbah različne ljudi za nad 30.000 Din. Policija je zaplenila na njegovem stanovanju v Tavčarjevi ulici št 3 cel zaboj razrih slik. ki jih je oddala na sodišče. Prizadete osebnosti naj se obračajo po informacije na sodnega svetnika dr. Stoj-koviča. ki preiskuje sleparsko afero.
Obnova srečk za IV. razred
državne razredne loterije traja samo do 6. t. m., ker se bo vršilo žrebanje že 8. aprila. Ne zamudite torej obnoviti svoje srečke, da ne boste ostali za naslednji, milijonski razred brez srečk.
gl), Ki bi jih lahko položili v kaj boljšega. To je moje naziranje, kdor misli drugače: Bog mu pomagaj!	Karlo Kocjanfie.
Najboljši srbski roman po vojni
V aprilskem zvezku »Letopisa Matice Srpske« j,e objavil pripovednik in esejist Milan Kašanin oceno romana Milana Crnajn-skega »Seobe«, ki je izšel pred nekaj tedni pri Geci Konu v Beogradu. Dr. Kašanin piše med drugim:
»Roman se piše pri nas tudi dane«. Vse kaže, da bo kmalu izrinil kratko povest Uredništva naših literarnih listov se morajo sila truditi, da dobe dobro povest _ ne
samo zaradi tega, ker le-te ni v izobilju in ker se posnmni pripovedniki umikajo, marveč tudi "zato, ker se mnogi obračajo k romanu. Vsa znamenja obetajo, da bomo dobili v prihodnjih letih celo vrsto romanov iz peres pisateljev, ki so po vojni vstopili v književnost.
Tudi v tem pogledu Je danes na čelu povojne literarne generacij© gosp. Miloš Cr-njanski. 2e 1. 1922. je obavi! svoj prvi roman »Dnevnik o Carnoieviču«, ki ima mnogo večjo vrednost nego se je sodilo takrat, a literarno - zgodovinski značaj je že zdaj nesporen. Tu je prvi pri nas očrtal tip in duševno stanje mladega človeka in intelektualca naših dni, mimo vojnega ozračja in njegovega vpliva na našega mladeniča.
Drugi roman gosp. Crnjanskega »Seobe«, ki je izzšel te dni, ima zgodovinsko ozadje
in nam je pričaral naše ljudi iz 18. stoletja. Gosp. Miloš Cmjanski je dal s to knjigo najboljši roman, kar jih je izzšlo pri nag po vojni in najznačilnejše literarno delo. ki se je pojavilo po Stankovičevi »Nečisti krvi«.«
Šestdesetletnica Mileta Jakšiča
Vojvodina je dala novemu srbstvu kultura kakor mu je šumadija dala svobodo in politično organizacijo. Novi Sad danes ni več srbska Atena, vendar pa očituje široka in bogata Vojvodina še vedno mnogo kul-turnotvorne volje in moči. Zadostuje, če omenimo »Srpsko Matico« in njene edicije ter imena Veljko Petrovič, Miloš Cmjanski, Milan Kašanin, Mileta Jakšič, Vasa Sta-
jič, — le nekatera izmed mnogih, _ ki so
danes ponos Vojvodine in z njo vred srbske ■književnosti.
Tiho in skromno se je spomnila Vojvodina šestdesetletnice svojega pesnika Mileta Jakšiča. Vasa Stajic je napisal o njem prikupen uvodnik v 4. zvezku »Letopisa Matice Srpske«. _ To je približno vse. Jakšič je izšel iz kroga Svetozarja M;letiča, se ogrel za socijalne motive v pesništvu in potem vzplamtel v simpatijah za rusko literatura Njegove pesmi so izhajale v novosad-skib in karlovaikih časopisih. 1. 1899. pa so izšle v posebni knjigi. Kritika je bila deloma negativna, nekaj zbog osebnih nasprotij v literarnih vrstah, ki so kalila objektivnost kritikov, nekaj pa zaradi principov: na eni strani je bil Nedič, na drugi 1
Skerlič. vsak izmed njiju pa je imel svoje vnaprejšnje merilo za nove iterarne pojave. Mileta Jakšič ni bil krojen ne po tej ne po oni meri. Pesnik Aleksa šantič in hrvatski kritik A. G. Matoš sta bila polna hvale o njem. Toda Jakšič — po poklicu pravoslavni svečenik — je zaradi kritike kritikov za dolgo umolknil. — Šele v novejšem času se zopet oglaša, vendar pa bolj poredkoma.
Mileta jakšič je in ostane poet Vojvodine, banatske ravnice, njenih njiv, vasi, tihih pokopališč, skednjev in mlatičev, pesnik ljubke Fruške gore, njenih gozdov in samostanov, njenega vina in sremskega veselja, pa tudi pesnik nastrojenia in meditacij. V njegovih pesmih živi pravi duh Vojvodine.
Jakšič je bil vsekdar pristaš regijonal-ne note v srbstvu vojvodinskega tipa, ki ljubi širino in obilna doživetja. Tak kulturni regijonalizem, ki se danes pojavlja tudi v Bosni, znači negacijo imperijaiizma in su-premacije Beograda, vendar pa ob istem času tudi uveljavljenje pozitivnih tvornih sil, ki jih daje diferenciacija srbstvu in — t širokem smislu — vsemu jugoslovenstvu. V Jakšiču cenimo — prav kakor v Veljku Petroviču in M. Crnjanskem — širokosrčno in zanosno Vojvodino, dežejo izpremešanih narodov, a jugoslovensko - progresivno po svojem duhovnem značaju.
Kosajte)	Citaite!
Princesko Zvezdansko
Domače vesti
♦	Not odvetnik r Ljubljani OdvetnfSka zbornica t Ljubljani razglaša, da Je bil g. <1t Stanko Tominšek vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
♦	Imenovanje v mariborski škofiji. ProSt In nadžupnik v Ptuju dr. Ivan 2agar je imenovan za dekana ptujske dekanije. dosedanji upravitelj dekanije Ivan Sket župnik pri Sv. Marjeti, pa Je imenovan za konzastorl-
Jalnega svetnika.
♦	Razpis podšumarskih mest Oddasrta se
vesti podšumarjev v Kranju tn Kočevju. Svojeročno pisane prošnje naj se do 20. t. m. vlože prt velikem županu v Ljubljani. Prošnji je še posebej priložiti dokazila o uspešno prebiti državni preizkušnji te gozdnega varstva in tehnično-pomožnega službo ▼anja, o dosedanjem službovanju in o telesni sposobnosti za službo v goratih krajih.
♦	Upokojitev. Upokojen je načelnik Ernest Vargazon, bivSi šef komercijalnega oddelka ljubljanske žel. direkcije in bivši načelnik prometnega oddelka žel. direkcije v Zagrebu. Načelnik Vargazon Je eden trmed naj-odličnejših slovenskih železničarjev ter si Je zlasti ob prevratu kot prometni šef v Zagrebu stekel velike zasluge za ureditev natega železniškega prometa. Izza vojnega časa Je g. Vargazon zlasti dobro znan v beograjskih krogih, ker je kot vojaški avstrijski šef pokazal v najtežjih razmerah pravo Jugoslovensko srce. Načelnik Vargazon Je zadnji dve leti bolehal, posledica naporov vojnega ln prevratnega časa. Njegov odhod iz aktivne službe bodo obžalovali najširši železirlčarski krogi, ki so Imeli v g. Vargazonu sicer strogega, a vseskozi pravičnega. srčno dobrega in socijalno čutečega predstojnika.
♦	Štipendija za finančni študll v Inozem-»tvu. Finančno ministrstvo ie razpisalo natečaj za diplomiranega pravnika, ki naj bi se v Inozemstvu posvetil finančnemu študiju. Prijave se sprejemalo do 1. maja 1929.
* Dijaki - vojaki ljubljanskega vojnega okrožja, ki so bili pri zadnjem naboru potrjeni, pa doslej Se niso vložili prošnje, da se jim vojaška služba odloži do končanja Študij, naj to nemudoma, vsaj pa .io 1. Junija 1929 store, sicer bodo brezpogojno koncem Julija 1929 vpoklicani v vojaško službo. Oni dijaki pa. ki so že dokončali ali opustili svoie študije in biti letos vpoklicani, naj to istotako javijo najkasneje do 1. junija 1929 komandantu ljubljanskega vojnega okroga. Poznej-Bifa prijav ne bo mogoče vpoštevati. K na-»topu vojaške službe pa se morajo letos aeveda javiti tudi oni dijaki, ki končajo 27 leto svoje starosti, ne glede na to, ali so tvoje Stadije že dovršili ali ne.
♦	Smrtna kosa. V sredo Je umrl po mu-kepolnem trpljenju g. Edvard S m e r d u. uradnik papirnice Vevče. Njegov pogreb bo Juorl ob 15. tz splošne bolnice na pokopališče Device Marije v Polju. Pokolnemu blag Jn časten spomin, rodbini iskreno sožalje!
♦	Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedljo, dne 7. t. tn. ob pol 8. zveče. zadnjikrat spevoigro »Mežnarjeva Lizika«.
546
♦	Narodni mozej v Ljubljani bo od nedelje 7. t. m. dalje odprt vsako nedeljo dopoldne od 10. do 12. za splošen, brezplačen ogled muzejskih zbirk.
♦	Jezerski orei. V skupnem lovišču gg. dr. Treitela, direktorja Kasperja st. in magistra Meliter?a iz Ptuja so našli mrtvega jezerskega orla, ki ga pa ni zamenjati z ribjim orlom. Ta, za naše kraje precej redka ptica Je kljuvala zastrupljeno mačko in se sama zastrupila Neki okoliški kmet, ki je oria našel, je žal orlu porezal peruti, ki skupno merita v širini nad 2 m. Kakor pripovedujejo tamošnji lovci, je preteklo že nad 50 let, odkar je bila tamkaj ustreljena zadnja ptica te vrste. Jezerski orli gnezdijo v Sre-mu 'n v B?čki, v Podravju in Ponudavju.
♦	Med nevihto treščilo v zvonik. Iz Poljan nam pišejo: Po lepih, solnčnih dneh velikega tedna se Je vreme od ponedeljka na torek nenadoma sprevTglo. 2e ziutraj se Je začelo močno bliskati in grmeti ter rositl. Dopoldne od 9. do 10. ure pa Je nastala prava nevihta. Vsula se je najprej debela sodra ln na to Je začelo močno snežiti. Pomladna pokrajina doline se Je spremenila v pravo zimsko. Med nevihto je proti poldnevu treščilo v zvonik nekdaj sloveče romarske cerkve sv. Volbenka na levem bregu Sore nad Visokim. Kakor znano Ima cerkev dva zvonika. Eden. desni, je popravljen in prekrit Drugi, katerega bi bili tudi letos prekrili. Je ime! še svojo staro obliko. V tega Je treščilo, da se Je tržgal in popolnoma zgorel, da ga ne bo treba podirati. Vnela se je tudi že streha cerkve, vendar se je posrečilo ogenj pogasiti. Ako bi nastal požar pozno ponoči, bi skoro gotovo zgorela vsa cerkev.
♦	Smrt ubežnega orožnika. Od orožnlške postaje Sv. Kungota je — kakor znano — pobegnil preko meje orožniški pripravnik Ivan Skrabelj ter si v Lipnici pognal kroglo v glavo. Lipniška rešilna postaja ga Je od-prsmila v bolnico v VVagna, kjer je v sredo zjutraj podlegel težki rani.
♦	Tatvina pri Sv. Rupertu. Neznan trnno-vič je pred prazniki, ko je bila že 80 let stara prevžitkarica Marija Pusar, stanujoča na samotnem bregu blizu Sv. Ruperta nad Laškim udri v njeno kočo skozi streho ter ji odnesel lepo svoto od 6600 Din. Stara samotarka ni nikomur zaupala, da ima denar, vedno le le tožila, kako jI gre slabo. V hiši je stanovala sama. Kljub temu pa je bilo znano, da mora imeti denar. Saj ga je
celo posojala nekaterim sosedom. Tat Je neznano kam izginil, orožništvo ga pridno zasleduje. Ta primer naj bo v svarilo ljudem na deželi, da postanejo boli previdni ln ne držijo denarja doma, temveč ga naložijo v hranilnico i vlnkulirano vložno knjižico ter se tako obvarujejo škode
•	Nevaren aretiranec pobegnil. Oslješka policija Je nedavno aretirala nekega Mirka Mesaroša, pod sumnjo, da Je ponarejevalec madžarskih novčanic. V sredo ponoči pa Je Mesaroš pobegnil iz zapora. Aretiran je bil šele potem, ko se Je policija prepričala o njegovi krivdi. Za njim je bila izdana tiralica. Domneva se, da le član organizirane tolpe falzifikatorjev v Budimpešti, ki Ima svoie zaupnike v naši državi.
♦	Falziflclrana spričevala zopet na dnevnem redu. Iz Subotice poročajo: Odkar Je tukajšnja pravna fakulteta prejela iz Beograda navodila glede nostrificiranla pravniških diplom, dobljenih Iz Madžarske, se le ponovno pokrenilo tudi vprašanje maturl-tetnih spričeval trgovske akademije profesorja Reszelyja v Budimpešti. Glavni državni pravdnfk v Subotici ie novinarjem Izjavil. da preiskava v tej zadevi še nI končana. Direktor Reszely in dva profesorja v Budimpešti so bili aretirani ln se še nahajajo v preiskovalnem zaporu. Državno pravdništvo jih obtožuje, da so fateificira!! mnogo spričeval raznim osebam ter zahtevali Ln prejeli za honorar znatne svote. Ker se tudi v Vojvodini nahajajo osebe s takimi spričevali v državni službi, se bo preiskava nadaljevala.
*	Žrtev zverske pohotnostl. Pri Sesvetah v zagrebški okolici Je bil v torek ponoči Izvršen grd zločin V sredo zjutraj so selja-ki iz Sesvet na neki livadi v iarku našli skoraj popolnoma golo žensko, na kateri so se še kazali znaki življenja, ki pa Je kmalu nato umrla Železniški čuvaj ie o grozni najdbi takoj obvestil orožniško postajo v Sesvetah. Na kraj, kjer se je nahajalo truplo. je dospe'a sodna komisija. Ugotovlo se je. da je pokojnica Bara Igič, ki ie imela v Oporovcu trafiko in ie živela sama, odkar ji je umrl mož med vojno. V torek Je prišla k županstvu v Sesvete. da prejme pokojnino. Na potu k davčnemu uradu ie srečala več kmečkih fantov iz Oporovca. 2e precej vinjeni fanti so fličevo zvabili v neko gostilno. Proti večeru se Je lličeva v družbi dveh fantov vračala v Oporovac. Blizu Ret-kovca se nahaja majhen gozdiček. V tem gozdičku sta fnata napadla svojo spremljevalko, ki se Je — kakor le razvidno po sledovih — močno branila. Strgala sta jI obleko in skušala zadostiti svoji pohotnosti. Upehano in morebiti že nezavestno žrtev sta potem vlekla v neki jarek OsumPena zločinca sta pobegnila in Iu žandarmerija doslei nI mogla izslediti.
*	Vaša deca priobi na težini ter se bo telesno in duševno okrepčala, če bo dobivala za juiino dopoldne in popoldne do 2—3 žličke Ovomaltinc.
*	Obledele obleke b?rva ▼ različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich.
♦	Človeško življenje obstoji iz samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj ugodne. Vsaka poedina bo za vas lepša, če se ne mučite. — Za pranje vzemite SCHICHTov »RADION«.
•	Krasne žalne plašče In obleke priporoča F. Ltikič. Stritarjeva ulica.	470
*	Razglas o razpisu del pri napravi novih objektov in prizidkov v sanatoriju na Golniku in v umobolnici na Studencu, ki Jih razpisuje ko-misar ljubljanskega oblastnega odbora, bo razglašen v jutrišnjem »Jutru« na kar opozarjamo že danes pod!etja in obrtnike, ki bi se za razpisana dela zanimali.	541
Iz l.inMiane
n— Rudolf Mlakar SO letnik. Danes praznuje v Sp. Šiški g. Rudolf Mlakar, posestnik in trgovec, znan narodni delavec 50 letnico svojega rojstva. Jubilant se udejstvuje od kar je v Sp. Šiški aktivno in agilno v društvenem in gospodarskem življenju. Bil Je dalje časa okrajni načelnik za spod-nješišenski okraj ter je mnogo koristil okraju. Osobito revežem je bil dober oče. Šišenske narodne organizacije, kakor številni njegovi prijatelji mu iskreno čestitajo ter želijo, da bi še mnogo dosegel s svojo izkušenostjo v društvenem življenju in posečal še mnogo let čil in zdrav naše divne planine ter doživel še mnogo let v sreči.
u— Šentjakobski gledališki oder vprtzorl v soboto 6. in nedeljo 7. t. m. Nušičevo komedijo »Svet«. — Vabimo občinstvo, da po-seti predstavo. Pred prodaja vstopnic v trgovini Peter šterk nasl. Miloš KarničnBc, Stari trg.
u— Iz gledališke pisarne. Danes 5. t m.
gostuje na našem odru g. Witting v vlogi Radamesa v Verdijevi Aidi. Zagrebške »Novosti« pišejo o njegovem gostovanju v Zagrebu: Witting ima velik, v višini efekten in zvočen glas. Njegov Herman v Pikov! dami Je bil izdelan pevsko in Igralsko. S suvereno sigurnostjo obvlada vsa. tudi najtežja pevska mesta. Nastopno arijo, duet v H sliki in prav posebno še sonet v poslednji sliki Je efektno odpel. Poleg nJega nastopijo v Aidi: ga. Zinka Vilfan-Kunčeva, ga ThierryJeva, ga Ribičeva ter gg. Primožič, Betetto, Mohorič in Sekula. Diri«ira kapel-nik Neffat. Predstava Je Izven abonmaja. — V drami trprizore po večtedenskem presledku Shakespeare!evo komedijo Ukročena trmoglavka danes 5. t. m. za red A. Jutri uprl zori opera Kalmanovo opereto Bajadera z
t- Hlčičem kot gostom. Predstav« Je (zveo
abonmaja po običajnih cenah. — Opozarjamo na sobotno dramsko predstavo Cyrano de Bergerac, ki bo popoldne ob 15. Predstava Je predvsem namenjena našemu dija-štvu in veljajo znižane cene.
n— Divje iveri T džunglah Afrike« V prostorih kina Ideal bo predvajala ZKD danes izredno zanimiv in poučen fihn, ki nam prikazuje življenje divjih rveri v džunglah Afrike. V filmu STečamo najrazličnejše vrste živalstva od opice do kralla živali, do mogočnega afriškega leva. Tudi lov na slone je izredno lepo prikazan. Film bo gotovo velika privlačnost tako za mladino, kakor tudi za odrasle. Ker ima ZKD ta film samo za en dan na sporedu Je vsakomur nujno svetovati, da si pravočasno preskrbi vstopnice. Predstave ob 4., pol 6. pol 8. In 9.
tt— V mestni klavnici (prosta stojnica) se bo v soboto 6. t m. ob treh popoldne prodajalo prašičje meso.
n— Velik naval na Javno bolnico. Letos je rekorden naval na javno bolnico. Vzroki so različni. Vremenske neprilike so mnogo pripomogle za razširjenje nekaterih bolezni. Zato so bili ljudje tudi primorani iskati zdravniške ln bolniške oskrbe v lavni bolnici. Do včeraj popoldne so od 1. Januarja dalje sprejeli že nad 4115 bolnikov posebno sta okupirana kirurgični in notranji oddelek Pred prazniki so ljudje, zlasti premožnejši zapuščali bolnico da so mogli pre. živeti velikonočne praznike med svojci, ostali so le najtežji bolniki, prihaiall pa so le reveži, da bi vsaj za praznike imeli kak priboljšek. Po praznikih pa iih v sprejemni dvorani čaka vedno po deset in več na zdravniški pregled Dnevno pride do 80 novih bolnikov. V prvih štirih dneh aprila so že sprejeli nad 230 bolnikov.
u— Potrjujemo. Uredništvo »Jutra« izjavlja da g. Josip M a g e r 1. Emonska cesta št. 10. v Ljubljani, nI v nobeni zvezi z oglasom, ki je bi objavljen v na?em listu dne 30. marca 1929. med malimi oglasi pod zaglaviem: »Orodje«.
u— Ponesrečena smučarta. Pri smučanju v Triglavskem pogorju sta se na praznik ponesrečila uradnik Pavel Poljane iz Ljubljane in trgovec Avgust Čopič Iz Maribora. Oba so pripeljali v Ljubljano v snlošno bolnico in sicer Poljanca z zlomljeno desno nogo ter notranjimi poškodbami. Čopiča pa z zlomljeno levo nogo.
u— Tatvine In vlomi. Te dni ie doslej neznan storilec odnesel iz skladišča instalacijskega oddelka »Obnove, na Aleksandrovi cesti 12 komadov kolen za cevi. več medenih ventilov, nekaj svetilk, več kosov aluminija ter delavsko bluzo. Vlomilec je napravil nad 10G0 Din škode. — V torek ponoči okrog 24. je skušal vlomiti neki postopač v shrambo Franje Dolenčeve v Levstikovi ulici št. 21. Storilec, boli ma.!hne postave in okrog 30 let star pa je bi! od domačih prepoden. Pri begu* Je izgub-'] svoj klobuk, ki je sedaj na policiji. — Dne 2. t. m. je nekdo ukradel Sergeiu Utklnu iz stanovanja v Lipičevi ulici št. 2 črno zimsko sukn!o s črnim baršunastim ovratnikom vredno 1300 Din.
u— S polenom ga Je napadel. Ko se Je vračal delavec Ludovlk Surk presnodnjim okrog 21.30 domov po Ižanski cesti, ga je tik pred domačo hišo dohitel France S„ nekaj zavpil. nato pa ga z vso silo udaril s pripravljenim polenom, ga poškodoval na glavi in rami ter izginil. Stražnik ga Je Izsledi] še isti večer in odvedel na stražnico. S. je svoje dejanje brez obotavljanja priznal, češ da ga je Surk popoldne žalil, ko se Je sprehajal v družbi dekleta po Ižanski cesti Zadeva se bo seveda obravnavala pred sodiščem.
a— Težka poškodba. O predsnočnji avtomobilski nesreči na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove ulice, o kateri smo poročali včeraj, smo dobili še nekaj podrobnosti. Kolesar Jožef Jerič Je dobil pri karambolu težke poškodbe na glavi, tona pa pretrese-
Danesl
Pozor! Originalni
Danes I
Ciganska kapela
»nemili madžarski rele film
Simfonija ljubavi
KINO »LJUBLJANSKI DVOR«
l ladležni kašelj
odpravi se najhitreje s
Krcslval-om
To le neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-mehča brzo in gotovo vsako zasluzenje. Pazite na originalni zavoj.
J)ane& ptemljeta
Telefon 2730
Htno J)vox
Simfonija CjuCavi
Pitan tfubezni in h-uzarjev, lepih vročekrvnih deklet ln ciganski pesnri.
Sode kije ^igansfets fca-pela
Suhctsce
Danes ob 4., X7.,in 9.
ne tudi možgane. Jerič Je hotel zaviti pred nesrečo z Miklošičeve proti Dunajski cesti in je zaradi karambola t tovornim avtomobilom odletel na rob pločnika. Sprva nI izgledalo. da ima tako težke poškodbe, ker je še sam vstal in se zatekel v bližnjo vežo. V bolnid so ugotovili, da si Je poleg manjših poškodb pretresel tudi možgane. Neiz-prašan šofer Viljem K., Id je vozil tovorni avto se bo moral zagovarjati na sodišču.
o— Zopet Ilzol. V bolnico so pripeljali slugo Jakoba J. zaposlenega pri hlgljenskem oddelku v Ljubljani. Jakob Je v samomorilnem namenu popi! večjo kol'člno llzola, in Je pričel strup že močno učinkovati. V bolnid so mu izpraji želodec in ga tako ohranili pri življenju. Kaj Je Jakoba gnalo v obtrp, noče povedati.
u— S steklenico po glavL Mehanik Miroslav Blaž, stanujoč na Poljanski cesti St. 54 se Je nahajal predvčerajšnjim z večjo družbo v neki gostilni v Zapužah. Pri drugi mizi Je sede! neki France Š. po poklicu mesarski pomočnik, doma lz Sp. Hrušice Ko le Blaža nekdo poklical po Imenu. Ie imenovani S. nenadoma vstal ter potegnil B]ažn iz rok pollitersko steklenico, s katero ie nameraval ta na dvorišče po vodo. S. Je s steklenico mahnil po Blaževl glavi In ga težje poškodoval. 5. Ie bil na Blaža lezen, ker ga Je baje nekoč spravil njegov mlajši brat pred sodišče ln se Je hotel sedaj maščevati, meneč da Ima pred seboi pravega š bo moral sedaj zopet pred sodišče.
o— Sestanek mestne ženske C. M. podružnice v Ljubljani se vrši 5. t. m. (dar.es) ob 5. popoldne v Narodnem domu. Vabijo se vse odbornice in pri dnevu bonbončkov sodelujoče gospodične.	547
Danes t
Pozor!
Danes!
..Ciganska
kapela46
Iz Subotice
tera originalne ciganske komad« KINO »LJUBLJANSKI DVOR«
Iz Celja
Celjska redakcija »Jutra* ima telefon ite> vilko 190. ponoči v nuinih zadevah št 191
e— Nedelja v celjskem mestnem gledališču. V nedeljo 7. t. m. bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ob 15. ljubljanska opera z našo reprezentativno narodno opero v 3 dejanjih »Lepo Vido«. Opera je delo našega odličnega skladatelja Zalčana Rista Savjna. Ker bo nastopila ljubljanska opera z velikim pevskim ansamblom in celotnim orkestrom bodo s to vprizoritvilo zvezani veliki stroški, zaradi česar Je cena prostorom zvišana. Ker vlada za to delo izredno veliko zanimanje, se vabi cenieno občinstvo, da si takoj nabavi vstopnice v pred-prodajj v knjigarni Ooričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Ker Je vprizorltev mogoča le pri razprodanem gledališču, ne zamudite nabaviti si vstopnice še tekom da-našniega dne. Pripominjamo, da velja »Lepa Vida« za najboljšo slovensko opero, ki je zdaj že tretjo sezijo na repertoarju ljubljanske opere in bo vprizorltev v Ceiiu petindvajseta. To dejstvo kakor tudi to, da skladatelj Risto Savin uživa odličen sloves. Jamčita za Izvrstnost dela, ki Io priznava domača in tudi druga kritika. Snov operi Je dal Jurčičev roman, ki motivično sloni na naši najlepši narodni baladi »Lepa Vida«. V glavnih vlogah nastopajo Vera Majdičeva Ribičeva. Španova, Banovec, Betetto, Janko in drugi. Nedeljski uprizoritvi v Celju bo prisostvoval tudi skladatelj. Uprava mestnega gledališča prosi, da se vstopnice dlfinl-tlvno kupijo do danes do 18.. ker bi se v nasprotnem primeru morala opera odpovedati.
e— Nerazumljivo Itedenje. Do lanskega majnfka Je vozi! Iz Celja do Trbovelj vsak dan mešani vlak 573 z odhodom iz Celja ob 13.20. Lansko leto pa ie železniška direkcija v LJubljani odredila, da ta vlak ni več uporabljiv ob nedeljah in praznikih za osebni promet Omenjeni vlak je namreč navadni tovorni vlak, ki vozi redno vsak dan, tedaj tudi ob nedeljah in praznikih, le ob delavnikih mu priprežejo 2—3 osebne vagone. S tem vlakom se vozi šolska deca. uporablja ga pa tudi mnogo drugih potnikov, ker je z njim omogočena najugodnejša zveza za brzovlak, ki vozi v istem času na progi LJufclJana-Zidani most-Zagreb. Obenem se ga poslužujejo Številni izletniki in posestniki kopališča v Laškem ter Rimskih toplicah. Ta vlak le bil tako ob delavnikih kakor tudi ob nedeljah vedno nabito poln. Ker opravlja sprevodniške posle vlakospremno osobje tovornega vlaka In ker vozi vlak tudi ob nedeljah In praznikih, ne moremo razumeti, kakšni razlogi so zakrivili uklnje-nje osebnega prometa pri tem tako priljubljenem in freficventiranem vlaku ob nedeljah
in praznikih. Prosimo, da se uvede čimprej zopet osebni promet, kar bo v polni meri zadovoljilo potujoče občinstvo in koristilo državni blagajni.
e— Glasbeni dogodek ▼ Celju. V soboto 6 t m. ob 20. zvečer bo koncertlral v kinematografski dvorani v Celju znameniti komorni kvartet iz Dresdena.
e— Muhasto aprilsko vreme. Dosledno staremu pregovoru o muhastem aprilskem vremenu se drži vreme v tekočem mesecu vedno v znamenj« menjajočega se dežja, solnca, snega, vročine in občutnega mraza. Včeraj zjutraj je Celjane preseneti! gosto naletavajočl drobni sneg, ki Je odel mesto in vso okolico v novo zimsko obleko. Snega je padlo skoro 3 cm. V mestu Je sneg te-kom dopoldneva skoro poginoma izginil dočim kažejo okoliški hribi pravo zimsko sliko. Zračna temperatura je zelo Padla In je kazal termometer včeraj maksimum 4 C nad ničlo.
Iz Maribora
Mariborska redakcifa »Jutro* ima telefon
ite\'ilko 440
a— Mariborska prostovoljna rešilna postala je pretekli mesec Intervenirala v 144 primerih. Tu pa niso všteti mnogi alarmi požarov, avtomobilske nesreče in razne nezgode živine, kar je delalo tudi precej skrbi in dela mariborskim gasilcem.
a— Mariborska vinarska In sadjarska Sola Je otvorila v četrtek dopoldne več tedenski kmetijski tečaj za učitelje, ki se bodo usposobili za vodstvo kmetijskih nadaljevalnih šol. Tečaja se udeležuie okrog 30 učiteljev, večinoma iz mariborske oblastL a— Trafikantom Je dovolil mariborski ve!:ki župan, da smejo imeti trafike zopet odprte do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih bodo trafike odprte od 8. do 12
a— Zopet transport delavcev. Včeraj J« mariborska Borza dela po svoiem vodji g. Rudolfu Golouhu zopet odpremiia v inozemstvo 200 slovenskih sezonskih delavcev Večina Jih ostane v Podmoklem na Češkoslovaškem, drugI pa gredo na Saško. Vlrten-berško ln Bavarsko. Francija še vedno sprejema neomejeno število naših sezonskih delovnih moči.
a— Grof LnsemburSkl na mariborskem odru. V nedeljo, 7. t. m. bo premijera ene najboljših In najpriliubljenejših Leharjevlh operet, popularnega Grofa Luxenhurškeza. Godba je uprav divna, dejanje zelo veselo ln tekst popravljen ter današnjemu okusu prilagoden. Mariborsko gledaiišče Ima za to opereto baš dobro zasedbo In le risklTa-lo nove kulise ln kostume, da bi bil uspeh te res lepe operete še večji.
a— Sestanek Jč lige. Danes 5. t m. hra mariborska JC liga svoj zadnji plenarni sestanek širšega odbora ob 18. v Grajski kleti. Ker se bo vršil prihodnjo soboto d-ne 13. aprila letni občni zbor lige, je na dnevnem redu zadnje odborove seje med drusdm razpravljanje o novem odboru, dnevnem redu občnega zbora, sklepanle o določitvi delegatov za glavno skupščino Saveza JC lig, ki se bo vršila dne 28. aprila v BeogTadu, nadalje o prireditvi koncerta pevskega društva »Hlahol VinohTadsky« lz Prage itd. Radi važnega dnevnega reda Je nujna udeležba vseh članov širšega odbora.
a— O ruski sovjetski umetnosti, ki Je vzbudila po vsem svetu največjo pozornost ln postala za gotove struie celo vodilna, bo predaval drevi ob 8. v Ljudski univerzi vseuč. prof. dr. Strzygowski z Dunaja. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
a— Bell teden v koledarju postaja res tudi v naravi bel. Ravno ko smo pričakovali, da zginejo z mariborskih odsomih ulic in dvorišč poslednje zaloge nakopičenega snega, smo prejeli v noči na četrtek novo pošiljatev belega »blagoslova*. V mestu je padlo ravno toliko snega, da smo včeraj ves dan čutili dobrote dokaj ogabne brozge. Vremenska postaja je zabeležila tekom noči 8 mm raztopljenih padavin. Minimalna temperatura je znašala 0.8 C pod ničlo. V Slovenskih goricah Je padlo snega 10 cm debelo. Aprilski sneg nas je tembolj presenetil. ker smo ime!! v torek 2. t. m. prvo grmljavlno, ki naj bi bila oznanila končno-veliaven odhod zime. Pa vse zaman' Da je sneg v malem travnu res prava redkost, kaže tudi dejstvo, da narod menda ne pozna o aprilskem snegu niti enega reka. ki so glede vremenskih prikazni sicer tako mnogoštevilni...
Iz - Ptuja
J— Romeo ln Julija na ptujskem odru. Uprizoritev te slovite ljubavne žaloigTe bo za ptujsko občinstvo pravcati kulturni dogodek, zato je treba dovoljno oceniti požrtvovalnost mariborskega gledališča, ki je prevzelo rizika da gostuje s to svojo reprezentativno predstavo, ter napolni hi« šo do zadnjega kotička. Stroški za to predstavo so tako ogromni (sa) pride 30 oseb), da je računati s primanjkljajem, če« prav bi bila predstava razprodana In kljub temu je pustilo mariborsko gledališče r.a» vadne dramske cene, da omogoči poset te blesteče remek predstave, na katero mori biti gledališče po pravici ponosno.
orodont
Krasno osvežujoča Pepermint-zobna pasta
odstranjuje rjavkasti
oblozek
Velika tuba Din. 13'—, mala tuba Din. 8'—
Pošljite nam ta offlas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornic« Zlatoro?, Oddelek Chlorodont, Maribor.
Naš zakon
je srečen,
«
pravi mlada gospa M i ca. »Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam."
irr#t
1».♦:>£» '••«-♦1*4i.
Varuje perilo!
Sneg, ki sproti skopni
LJubljana, 4. aprila. SuSec j« vabil živino na paše zelene, april jo spet v hleve nazaj požene. Kar •ušca zeleni, se rado posuši. Ce kmet mo« re marca orati, mora aprila počivati. Tak« ina so vremenska modrovanja naših kme« tov. Drž6.
že dvakrat je v aprilu močno snežilo. Težki in mokri snežni kosmi padajo na toplejSa tla io sc kmalu raztope. Zato so •edaj polja in travniki že precej napoje« ni z vodo, dočim je bila zemlja v marcu še zmrzla in suhotrda. Pravijo, da je aiprilski sneg siromakov gnoj, ki je vsem revnim kmetom v pi-id. Tudi novi hlad še ne škoduje. Vendar pa sedanje vreme za« držuje nagli razvoj vegetacije.
Jutranja vremenska poročila 90 beležila naslednje vremensko stanje; Bohinjska Bi' strica 2, oblačno; Kranjska gora —6, oblačno; Jesenice 4, oblačno; Tržič 1, oblačno; Kamnik 2. oblačno; Ljubljana gl kol. 2, oblačno; Celje 2; Brežice 2, Dra« vograd 1, oblačno; Maribor gl. kol. 2, oblačno; Ljutomer —1; Kotoriba 0, oblač« do; St. Janž na Dolenjskem 3, Novo me« »to 4, Kočevje 3 in Rakek 2.
Davi od 1. do 3. je zelo močno snežilo r Ljubljani in pozneje v jutru tudi v kro»
eCelje»Brežice«St. Janž«Novo mesto«Ko« vje m Rakek. Popoldne je v Ljubljani ki okolici znova začel naletavati droben mež, a proti večeru se je nebo zjasnila Ozračje nladno.
Donisi
PLANINA PRI RAKEKU. Pred par me-»eci nas je razžalostila vest, da postane tukajšnja pošta pogodbena. Za piruhe pa smo dobili nepričakovano veselo poročilo, da ostane naša pošta še nadalje državna. Vsi občani brez razlike imajo v tem Izredno zadoščenje. Zato se zahvaljujemo vsem oblastim, ki so k temu pripomogle. — Planinski občani.
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINL
Naš Sokol je priredil na velikonočni ponedeljek prav lepo predstavo. Igrala se je Igra »Oolgota« pod vodstvom sestre Pavle Koširjeve z izvrstno izvežbanostjo v popolno zadoščenje mnogobrojnih obiskovalcev. Po igri se je razvila neprisiljena, prav živahna zabava v noč Po praznikih se je dolina iz pomladnega življenja zopet spremenila v pravo zimsko pokrajino in postalo je zopet mrzlo.
LAŠKO. Na občnem zboru dne 17. marca Izvoljeni odbor pevskega društva »Hum« »e je konstituiral tako, da mu predseduje Anton Uršič, trgovski poslovodja, dočim Je Robinšak Adolf, trgovski sotrudnik v Celju, predsednikov namestnik; Blaž Zupane, brivski mojster in posestnik, tajnik; Oskar Bu!-Hnger, čevljar, blagajnik; Franc Peternelj, krojač, arhivar, in Vilko Kuntara, godbenik, pevovodja. Tudi ostali odborniki so sami agilni člani društva. Po praznikih pričenjamo zopet z rednimi vajami. Zbor se bo delil v začetni in redni zbor. Društvo bo priredilo spomladi koncert in gledališko predstavo. Šteje 24 rednih, 27 podpornih Jn 9 ustanovnih članov. V pretečenem letu je društvo sodelovalo pri 6 pogrebih z žalo-stinkami, uprizorilo je cerkveno slavnost za padle vojake, proslavilo 10-letnico obstoja naše kraljevine, priredilo Je Silvestrov večer in nabavilo si je harmonij, številne pesmarice in različen drug inventar.
RADEČE. Zopet nam je nemila smrt ugrabila iz naše srede moža, kakršnih je malo po naših deželskih trgih. Umrl je širom Slovenije znani France Hmelj, trgovec ln posestnik v Radečah. Rodil se je kot sin kmečkih staršev 3. novembra 1874. na Bizelj-skem. Z redko pridnostjo ln vztrajnostijo si Je v kratkem času pridobil spoštovanje in ugled. Kot poslovodja je najpreje deloval pri znani tvrdki Zanier v Št. Pavlu pri Preboldu. Tu se je udejstvova! pri vseh narodnih društvih ter Je v tedanjih borbenih Časih nastopa! kot pravi Sokol. V Radečah, kamor se Je preselil 1. 1902., je bil vzoren gospodar in med ustanovitelji našega »Sokola«. kateremu Je bil dolga leta starosta, podstaro«ta in zadnje čase odbornik. Leta 1909. Je bil med ustanovitelji podružnice CMD in njen prvi predsednik. Kako veliko priljubljenost Je uživa! pokojni med meščani in okoličani. Je pokazal pogreb, ki so se ga udeležila vsa narodna društva in mnogo prijateliev. Na žalost pa se zaradi nespo-razumljenja nI završll. kakor bi se moral, ker zastonnikom društev ni bilo dopuščeno
Soslovitni se ob grobu. Po trudapolnem žlv-enj^kem boju, ko si prerano lege! v grob, naj Ti bo domača zemlja lahka! — P.
Odprto pismo
Rubertu Zlmerman-u, bivšemu monterju Elektrarne škofja Loka d. d..
v Stari Loki št 30.
Na odprto pismo v dnevniku »Jutroc z dne 24. marca t. 1., poslano Elektrarni škofja Loka d. d., smatra celokupni odbor nadzornega sveta za popolnoma nepotrebno, da bi se spuščal z Vami kot takim sploh v kako polemiko, ker so se do danes vse Vaše podane ustmene, kakor tudi pismene Izjave, preiskane po diplom, strokovnjakih, izkazale kot popolnoma neresnične in se torej vse to smatra le kot grdo podtikavanje In gola laž.
Odbor nadzor, sveta Elektrarne Škofja Loka ln okolica d. d.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Šport
Še nekaj o cross country teku v Zagrebu
Na naš članek pod gornjim naslovom, ki smo ga nedavno objavili, nam odgo« varja v »Jutarnjem Listu« s člankom, v katerem trdi, da naše poročilo o državnem cross country prvenstvu v toliko ni točno, v kolikor se tiče nepravilnega obveščanja tekačev o stanju teka, in izjavlja zlasti za Sporna, da je tekel popolnoma pravilno in enako progo kot zmagovalec Predanič.
Obrnili smo se na tekača Sporna same* ga, ki nam je še enkrat potrdil pravilnost našega poročila. Isto izjavo so nam dali tudi ostali tekači in njih spremljevalci, ki so tek gledali. V splošnem pa g. D. sam o stvari ne more natančno soditi, ker je sam startal in ni mogel točno zasledovati poteka tekmovanja.
Menimo, da smo s to ugotovitvijo od« govorili tudi na anonimno pismo, ki so ga nam poslali zagrebški »drukerji«.
Službene objave LNP.
(I* sel« posl. odbora dne 3. 4. 1929.)
Prvenstven« tekme. določen« sa nedeljo 7. t. m., se odigrajo v naslednjem redu: Igrišče SK IF.riJe ob 14. uri Ilirija re«. : Slovan rez., ob 15.45 Ilirija : Slovan; igriSSe ASK Primorja ob 14. liri Herme« rez. : Jadran rez., ob 15.45 Her-nte« : Jadran. Obe Jimtorskj tekmi se vsled prošnje SK Slovana ta ŽSK Hermesa odgodita na kasnejši termin.
Služba na kgrišSu Itirije: reditefostvo r Hart-tnafl ta po J redite!® vsakega kluba, blagajna t. BuEevič ta SK Ilirija Služba na igrišč« Primerja: reditefetvo g. Jesih in po 3 reditelji vsakega kluba, blagajna g. Milač .in 2SK Hermes. Bitoeterje postavil na obeh igrščih LNP. Nastop službe točno ob 13.30; reditelli morajo imeti re-diteflske vnzkt svojega kluba ter se morajo Javit! sHuSbujočemu odborniku pri blagajniškem vbodu. Pri določitvi rediteljev morajo postopati klubi po točki 1. službenih objav z dne 30. 3. — Za stranske sodnike moralo poskrbeti to po« Se sami ktubl.
Fodsavezu so v nekem soočajo zopet <fo5!e pritožbe zaradi nesportnega nastopa ljubljanskih moštev povodom gostovanja v krajih na deželi. Z ozvrom na to opozarja posl. odbor na službene objave i dne 30. 6. 1928 ter poziva klube, da se posebno pri gostovanjih v podeželnih krajih vedejo v vsakem pogledu disoipfinamo hi neoporečno, to tudi takrat, kadar morda zadenejo na neprilifine okolnostl.
Dopis Atletik SK od 2. 4. se reji pismeno. — Usodi se vlogi SK Natakar od 3. 4. glede določitve njegove prv. tetene ter vporabe Njegovih rediteljev in str. sodnikov. — Naknadno se odobrijo prljat. tekme: Amater : Svoboda. Ljubljana dne 31 3. r Trbovljah ter Rapid : KAC oz. Vili. SV dne 31. 3. v Celovcu in 1 4. v Beflaku.
Posfl. odbor poziv« SK Celje m SK Trbovlje, da v roka 3 dni predložita obračun prv. tekem, odigranih dr« 24. 3.. ter odda sta 10% delež JNSa oz. LNPa od prebitka. — SK Javornik se poriva, da poroča v enakem roku o pridat, tekmi s Svobodo v smfeiu točke 6. objav z dne 30. 3. — SK Krakovo in SK Reka se pozivata, da Javita do 9. t. m. morebitne zadržke proti prestopu l>sr. Malič Mirko in Bftge! Franfo v drug kftub.
Igr. Ko®er Artur (SK Svoboda) Je predan kaz. odbora zaradi nesportnega vedenja v tekmi Amater : Svoboda 31. 3.
Poslovni odbor obvešča Mube, da sapade po sklepu ujm-, odbora z dne 29. 3. vsak khib I. razreda v Ljubljani. ki ne nastop na določeno mm prvenstveno tekmo 1. moštev, globi Din 800.— analogno principilelnem« sklepu JNSa, ki le bil objavljen v ».Jutru« od 10. Jan. t I. pod toSko 2.
Anufli.ra se verifikacija igr. Hinka Olaviča za ZSK Herrnes .objavjjena dne 12. 3., ker Je podal !«Javo, da ostane 5e nadalje član svojega dosedanjega kluba ASK Primorja.
Verificirajo se naslednji igrald:
s pravico nastopanja dne 12. 4. za SK Slovan: Eleršek Ježa; za SK Ilirija: Lomhar Milan; za SK Natakar: Burger Stane, Otič Franc; za SK Javornik: Iglič Anton; nadalje samo za prijateljske tekme igralca Martič Zvonimir za ASK Primork ter MilosavIJevič Živojio sa SK Svoboda, Ljubljana;
s pravico nastopanja dne 23. septembra 1929
ra SK Ilirija: Thuma Emanuel, Koren Evald, Zuccato RemigiJ;
s pravico nastopanja dne S. oktobra 1929 za
SK I Mri je: Oregorič Alojzi).
Zavrne se verifikacija igr. SuSnik Srečka za SK Amater, ker prijavnici ni priložena odpust-ttica igralčevega prejšnjega kluba ta podsav. izkaznica. — Taji.ik II.
ASK Prtmorfe (nogometna sekcija). Danes obvezen trening za nasJedmJe igralce: Jančigaj, Hassl, Svetle, Zenuftak, Staroič, Pišek, Jug, To-man, Joža, Lojze, Sočan, Ca mernik, Vrhovnik. Trening od 17. dalje in )e zaradi nedeljske tekme zelo važen. — Načelnik.
ASK Primorie (tajništvo). Seja centralnega odbora danes ob 20.30 v tajništvu. — Tajnik.
Mariborsko prvenstvo v nogometa. Prihodnjo nedeljo 7. t. m. se bo odigralo v Mariboru drugo kolo prvenstvenih tekem. Dopoldne nastopita SK Rapčd in SK Svoboda, popoldne pa SK Železničar ta I. SSK Maribor. Izid omenjenih tekem ne more vplivati na končni izid prvenstvenih tekmovanj, ker zavisi končni izid le od srečanja med I. SSK Mariborom in Rap^dom.
Popravek. V poročita o občnem zboru mariborskega MOLNP-a smo objavili, da je bil voljen v odbor g. I i o v a r kot zastopn ik SK Železničarja. kar pa ne odgovarja resnici. Q. Ilo-var Je WI voljen v odbor le kot nevtralna, športno kvalificirana in Izredno agilna oseba.
Gospodarstvo
Produkcija in konsum premoga v naši državi
Konsum premoga je, kakor znano, eden najvažnejših znakov gospodarskega razvoja. Generalna rudarska direkcija je pravkar sestavila podatke o lanski produkciji premoga v naši državi, ki nam daje skupno z uvozom premoga višino konsuma premoga. Lani je bilo proizvedenih v naši državi 5 milijonov 51.880 ton premoga napram 4 milijonov 744.93*i tonam v 1. 1927: uvoz Da je znašal lani 531.100 ton napram 449.000 tonam v L 1927. Skupni konsum premoga se je torej lani dvignil v naši državi od 5 milijonov 194.000 ton na 5,583 000 ton. torej za 389.000 ton ali za 7.5 %. Razvoj produkcije in konsuma premoga se je v zadnjih letih gibal v naši državi naslednje (v tisoč tonah):
	prod.	uvoz	konsum
1925.	4.152	546	4.698
1926.	4,141	441	4,582
1927	4.745	449	5.194
1928.	5.052	531	5.583
Po nazadovanju produkcije kakor tudi uvoza v 1. 1926., kot posledica gospodarske krize, se je produkcija v 1. 1927. in 1928. znatno dvignila. Tudi uvoz se je zlasti lani povečal. Skupni konsum domačega in uvoženega premoga se je v zadnjih dveh letih dvignil za 1 milijon ton ali za skoro 22 %.
Od skupne lanske produkcije odj>ade na črni premog 357.500 ton (od tega v Sloveniji 34o ton ton), na rjavi premog 3.666.000 ton (v Sloveniji 1.739.700 ton) in na lignit 1.028.400 ton (v Sloveniji 126 700 ton). Od skupne produkcije v višini 5,%2.000 ton odpade na Slovenijo 1.866.700 ton ali 37 %, od skupne produkcije rjavega premoga pa 48 % ali skoro polovica.
Velesejem v Baselu. (Od 13 do 23. aprila
1919.) Mesto Basel je švicarsko središče in-ternacijonalnega gospodarskega življenja. Že ime mesta samega ima pomen in veljavo tako na trgovskem in Industrijskem kakor na prometnem polju. Kot sedež znanosti in umetnosti slovi Basel že iz davnih časov srednjega veka. Švicarska industrija poseduje v tem obregskem mestu sodobno velesejmsko mesto, ki je v ugodnem položaju, da uresniči ono gospodarsko nalogo, katero si je stavila pri ustanovitvi te Institucije 1. 1916. Velesejem v Baselu zaznamuje izvanredno uspešni razvoj, ki se z vsakim letom stopnjuje. Rnzstavljalcev je vsako leto preko 1000, v preko dvajsetih industrij,-skih panogah nudi trgovskemu svetu velik del švicarske produkcije na ogled. Tudi inozemstvo je danes v veliki meri posetnik in v prošlih letih so redno posetili sejem trgovci in industrijalci iz nad 30 tujih držav. Basel poseduje impozintne velesejmske zgradbe, ki pokrivajo 25 000 qm2 prostora. Preko 10 nrlijonov frankov kapitala tiči v teh zgradbah. Veleseimska organizacija je vzorno izpeljana. Tujim posetnikom vele-sejma so na razpolaso tolmači in vodniki. Vse potrebne podatke in pojasnila dajejo švicarski konzulati.
= Oblastni proračuni za leto 1929. Finančno ministrstvo je sestavilo pregled oblastnih proračunov za tekoče leto, po katerem so predvideni izdatki vseh oblasti v naši državi i vsoto 828 milijonov Din napram 686 milijonom r letu 1528.; dohodki pa so predvideni z vsoto 800 milijonov Din napram 6S0 milijonom v letu 1928. Pri tem je treba upoštevati, da bregalniška oblast do danes še ni predložila finančnemu ministrstvu proračuna za tekoče leto. Največje proračune izdatkov imajo naslednje oblasti: zagrebška 73.9 milijona Din. ljubljanska 69.6 milijona, podrinska 62.7 milijona, mariborska 62.5 miliiona, baška 44.4 milijona, osiješka 42.7 milijona, beograjska 40.1 milijona, splitska
38.7	milijona, zetska 38.0 miliiona, primorsko - krajiška 35.2 mili "-ona, niška 26.9 milijona. sremska 26 4 nvlijona. sarajevska 23.1 milijona, skopljanska 22.2 milijona, podu-navska 20.9 milijona, šumadijska 18.9 miliiona, bitoljska 18.1 milijona, požarevačka
17.8	milijona, timoška 16.5 milijona, du-brovniska 15.7 milijona, kosovska 15.3 milijona, moravska 116 milijona, raška 11.7 milijona, kruševačka 11.1 milijona, vrbaska 109 milijona, tuzlanska 10.4 miliiona, vranjska 9.4 milijona, užička 83 milijona, travniška 8.0 milijona, valjevska 7.9 milijona, mostarska 5.1 milijona in bihačka 4.7 milijona Din. — Med izdatki oblastnih samouprav zavzpmajo prvo mesto izdatki za ceste in zgradbe (268.9 milijona Din), izdatki za sanitarne potrebe (139 3), izdatki za administrativno osobje (64.5), izdatki za oblastna podjetja (79 6), izzdatki za prosve-to (54.8) in za kmetijstvo (91.7). Med dohodki vseh oblasti pa tvorijo glavne postavke subvencije in dotacije (217.3), oblastne do-klade (121.6), trošarine (94.7) in takse (44.7).
= Velike dražbe nepremičnin. Na predlog Mestne hranilnice ljubljanske se bodo od 20. aprila do 2. maja vršile pri okrajnem sodišču v Kočevju, odnosno na licu mesta dražbe nepremičnin (lesnoindustrijski obrati, gospodarska poslopja, gozdovi, njive itd.) iz konkurzne mase tvrdke A. Kajvež v Kočevju. Cenilna vrednost vseh teh nepremičnin znaša 3.7 milijona Din. Dražbeni pogoji so objavljeni v »Uradnem listu« od 3. L m.
= Spremembe znzkona o švedskem poso-jiln. V »Službenih Novinalu je objavljen zakon o spremembi in dopolnitvah v zakonu o 6 K % monopolskem posojilu od 22 milijonov dolarjev, s katerii i je vlada na predlog Svenske Tandsticks Aktiebolaget, ki nam je dala to jx>sojilo. pristala, da se kot agenti za vršenje službe tega posojila imenujeta družbi Lee, Higginson & Cv, Ne\vyork in Kreuger & Toli Stockholm. Imenovani družbi sta finančni družbi švedskega vžigaličnepa trusta.
= Novi predpisi glede uslnibenskega davka. Kakor smo že poročali, so bile z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih spremenjene nekatere določbe usluben. davka glede višine davč. stopenj. Nove določbe se imajo uporabljati pri odmeri davka od 1. t. m. naprej. Spremembe se nanašajo na davčne stopnje pri najvišjih tedenskib in mesečn;h dohodkih. Za tedenske dohodke preko 2880 Din in mesečne dogodke preko 12 000 Din .ve sedaj maksimirana davčna stopnja z 12 %.
— Dobave. Direkcija držnvnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 11. t. m. ponudbe slede dobave 20-000 kg apna. Direkcija državnega rudnika Krek« sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 800 metrov gonilnih jermenov in 3 komade gumijevih cevi. Direkcija državnega rudnika Velenja sprejema do 15. L m. ponudbe gleda
dobave strojev za rezanje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 6. t m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave jekla, mazalic, držajev za kladiva in sekire, žičnikov itd.; 15. t. m. glede dobave materijala za kolosek; 16. t m. pa pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 3300 komadov bakelj. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
• Borze
4. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Curih, Prago in Berlin. Razen potrebe v devizi na Amsterdam je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Deviza na London je popustila na 276.40. Med efekti. je bilo investicijsko zaključeno po 87.25. Ljubljanska kreditna pa se je okrepila na 130 denar.
Na zagrebškem efektnem tržišču so bile državne vrednote precej zanemarjene. V Vojni škodi ni bilo prometa. Tečaji so ostali nespremenjeni Za aranžma je notirala Vojna škoda 422 — 423.50. Tudi investicijsko je pri tečaju 87.25 — 88 ostalo brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 850 in 852.30, v Jugobanki po 86. v Zemaljski po 140 in v Poljodelski po 15.50. Med industrijskimi vrednotami pa je bila zaključena 6amo Se-čerana po 470. Trboveljska je notirala 465 do 472.50, Vevče pa so ostale čvrste pri 125 — 130.
Devize In valnte
Ljnbliana. Amsterdam 22.795 — 22.855 (22.855), Berlin 13.4875—13.5175 (13.5025), Bruselj 7.9095, Budimpešta 9.9388, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9916—8.0216 (8.0066), London 276-276.80 (276.40), New-vork 56.S5. Pariz '222.58. Praga 168.15 do 168.95 (168.55), Trst 298:10.
Zagreb. Amsterdam 22.795 — 22.855. Dunaj 7^9916 — 8.0216, Berlin 13.4875—13 5175. Budimpešta 99138 — 9 94:«. London 276 do 276 80, Milan 297.05 — 299 05. Newvork 56.75 — 56.95, Pariz 221.58 — 223.58. Praga 168.15 — 168.95. Curih 1C94.4 — 1097.4; dolar 56.25 _ 56.45.
Čarih Zagreb ».125 Parir 20^12 Lo«. don 25.22, Newyork 519.775, Milan 27.20, P rasa 15 3S2, Dunaj 73.04. Budimpešta 90.59. Rerlin 123.20. Bruselj 72.175. Amsterdam 208.30. Varšava 58.30, Bukarešta 3.0875, Sofija 3.752.
Efekti.
Zagreb Držiivn* wre<Jnotp- Vojna ikndf 422 — 423.5. kasa 422 — 423, za april 424 do 425. za december 428 — 429, investicijsko 87.25 — 88, agrarne 54.25 — 545; bančne vrednote: Union 57 — 58, Jugo 86 — 87, Ljubljanska kreditna 130 den.. Narodna 725) den.. Praštediona 850 — 860. Srpska 146 den., Zemaljska 140 — 142, Pol jo 15.5—16; industrijske: Nihag 4 — 10. Gutmann 180 do 200. Slaveks 98 — 100, Slavonija 5—5.5, Drava 410 — 440. Sečerana 470 — 475, Du-brovačka 550 — 570, Jadranska 635 — 700, Trbovlje 465 — 472.5, Vevče 125 — 130, Union (Osijek) 176 5 — 178.
Beograd. Vojna škoda 421.5 — 422 75 agrarne 54 — 55, investicijsko 87 — 87.5. Narodna 7300.
B!cgoyR3 tržišča
Ljubljanska blagovna borza (4. L m.)
i..-- I ~M j.-rti-h uesprt-iifrijenH /,Mkliuč--uit' je bilo 7 vagonov, in sicer 3 vagone neža-manih hrastovih plohov, 2 vagona testonov, 1 vagon desk in 1 vagon tramičev. Dežel-
ni pridelki: Tendenca nespremenjena. Cene pšenici so nekoliko popustile. Nudi ee pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg): baška, promptna 2975 — 3(0, za april 3<)0 — 3025, za maj 305 — 307.5; moka: »Ogi, fco Ljubljana, pmc po pr^j^mu Maga po 425 — 430, feoMiza: laplatska. za-carinjena. slov. postaja, za maj po 325 do 327-50. z8 junij po 320 — 322.50. za julij-av-srust september po 312.50 — 315. Haška, slov. postaja, plač. 30 dni, promptna po 322.50 - 325. za april po 330 _ 335, ječmen: haški ozimni. 67'68 k? po 330—3^2 50; 0Te9: baški, slov postaja po 305 — 310.50.
S tržišča jajc. Po velikonočnih pravnikih so cene jajcem ponovno pričele nazadovati. Pred prazniki je bila kupčija še prilično živahna, sedaj pa je nekoliko popustila. Danes plačujejo nakujKivalci dobro blago v mariborski oblasti po 95 par za komad. Za enkrat ni računati s ponovnim večjim nazadovanjem cene ter se pričakuje, da sa bo cena v kratkem stabilizirala V Berlinu so preteklo soboto notirala jugoslovenska jajca (franko meja, neocarinjena) 8% do 9 pfe-nigov, napram 10 do 10% pfeniga 23. pret. mes. in 11 y3 do 11% pfeniga 16. pret. mes. Na Dunaju pa notirajo jugoslovenska jajca 16 do 18 grošev za komad.
Žitni trg (4 L m.) V skladu z inozemskimi borzami je tendenca na našem žitnem trgu dalje mlačna, vendar cene niso bistveno nazadovale. V Vojvodini stane baška pšenica 24S. banaška 240 — 242.5 in sremska 250 — 252. Cene moki 60 ostale nespremenjene. Kupčija je dalje slaba. Laplatska koruza je v ceni zadnje dni nekoliko popustila, danes pa se je zopet okrep:la. Za julij - september stane laplatska koruza 280 Din fco Rakek, ocarinjena, za maj pa 293 Din.
Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca mlačna. Promet: 72 vagonov pšenice, 10 vagonov moke in 9 vagonov koruze. Pšenica: baška 245 — 247.5: banaška in gornjebanaška 240 — 242.5; sremska 247.5 — 250. Ječmen: baški in ba-naški 255 — 260; baški. pomladni 270 >1o 280. Oves: baški, sremski in slavonski 250 do 252.5 Koruza: baška in banaška 276.5 do 270; za april 270 — 275: za maj 2775 do 282.5 Moka: baška »Os« in ,0pe< 340 do 350. »2« 320 - 330: »5« 300 _ 310; >6< 2S5 do 292.5. »7« 275 - 282 5. »R* 207.5 do 212.5. Otrobi: ba5ki 182.5 — 187.5.
Dunajski svnijski sejem (3. t m.) Dogon: 10.626 komadov, od tega 959 iz Jugoslavija in 8607 iz Poljske. Pri živahnem prometu so se pitane svinje podraž;le za 15 grošev, cene mesnim prašičem pa so ostale nespremenjene. Za kg žive teža notirajo: pitane svinje I. 2.60 — 2.65, ar.cleške križane 2.25 do 2.60, kmečke 2.31 — 2.65, stare 2.35 do 2.45. mesne 1.95 — 2.50
Dunajska borza za kmetijske proizvode (3. t. m.) Tendenca na inozemskih borzah je bila neenotna. Glede na dejstvo, da je bilo v Winnipegu prodano 1 milijon bušlov pšenice za izvoz, je bila temeljna tendenca na ameriških borzah čvrstejša. Na dunajski borzi je promet slab. V pšenici je bila kupčija minimalna. Nova pšenica 6e je za avgust nudila po 1.62 Kč ex šlep Dunaj, podu-navska koruza pa po 1.68 Kč. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 35.75 — 37. madžarska potijska 37 25 _ 37.75. jugoslovenska 87.25 — 37.50: rž: domača 35 25—35 75, madžarska 84.5 — 34.75; koruza: podunav-ska 87 _ 87.25, laplatska 88 — »8.25. Moka »0< v trgovini na debelo: domača 59—61V madžarska 57 — 58.5, jugoslovenska 561 do 57.5.
Meteorologu zavod
VRFMSN^o poročilo
v Ljubljani. 4. aprila 1929.
Kn)	OM			i
		ButML	r«pii	v
•pSSUTkOj*				I ►
L|ubila oa		755-8	3	
Maribor		756-8	1	86
Zagreb	8	74-2		
lit. »grad			3	91
Sarajevo				
Oahrnvntb		7519		
Sknplle	7		4	93
Sun.		500	6	5<
ViSina barometra 308.8 m. .........................iimiii
Smer vetra ta brila« v ■ ta *ek
mimo mirno
mirno
mirno NE 10
8
10
10
10
PutaTlOe
Vrttt
sneg sneg
del
det
* mm do 7. or«
80 70 0 2
15
Solnce vzhaja ob 537. zahaja ob 18.30, luna vzhaja ob 3.43, zahaja ob 12.3. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 5 C, najnižja 1 C.
Dunajska vremenska napoved za petek: Podnevi nekoliko toplejše. Lahko, toda vedno ne temeljito zboljšanje vremena.
Se
Ga. Čangkajškova,
dlktaiorjeva {ena In svakinja prvega kitajskega državnega predsednika Šunjatsena.
^Ukraden mi |e dežnik".
tako morajo večkrat ugotoviti tisti, ki raje kupujejo številne in drage dežnike namesto nepremočljivega dežnega plašča tvrake DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
J. K.:
Poplah v Podgozdu
Iz vlaka je stopilo pet gospodov. Sedli so v avto in se odpeljali v tri četrt ure oddaljeni trg Podgozd. Prijazno je sprejel lastnik gradu Podgozda baron Barbini. »Prosim, gospodje, lahko kar pogledamo objekte. Večini so Itak že znani izza komisijonalnega ogleda pred tremi leti.«
Gospodje so bili namreč uradna komisija, ki je Imela nalogo, da najde zasilen dom za umoboJne. kojih število je zaradi gospodarskega blagostanja zadnjih let silno naraščalo. Pogledali so in napravili zapisnik. Baron jih je spremfl do avta. jim segel za slovo v roke in ©dbrzeli so.
Zadeva bi bila v redu, ko bi se ta novica ne bila raznesla po trgu. Kdo je stvar razbofonal, nisem mogel dognati. Najverjetneje je bilo. da so bile krive ženske, kakor je od nekdaj rava-da. Saj so se podgorske tržanke kot prve priglasile h klepetalni tekmi, ki jo je razpisala družba za izdelovanje gramofonskih plošč »Harmoniia«.
Duhovi so se silno razburili in ni šlo v slast ne kosiUo. ne večerja, komaj črna kava, kot lek za razdražene živce. Nekaj ie bilo treba ukreniti. Toda kako in kaj? In takoj, da ne bo prekasno.
»Cemu pa imamo občinski odbor, ki smo ga s tolikim trudom, da ne govorim o žrtvah, postavno izvolili? Sedaj naj pokaže, da ima pravico do obstoja« je s povdarkom izpregovoril gospod MerhoHia, oticijelni trški politik, ki trpi na sladkorni bolezni, kakor je to vobče navada pri politikih.
Vse se je oddahnilo. Siromak, občinski sluga je pridno brusil pete, da je spravil do osmih zvečer vse odborn ke k ser/.. Prišli so polnoštevilno. Trije so ležali bolni za hripo tako rekoč na smrtni postelji. Brez obotavljanja so se oblekli, češ. kdo bi gledal nase, ko preti splošnosti taka opasnost
Zupan je otvoril sejo. Na obrazu mu je odsevala vsa bol. ki je težila tržane. »Gospodje odborniki! Vsi stojimo pod dojmom usodnega dogodka. Kaj preti našemu lepemu trgu, če se uresniči načrt, da preurede naš grad za umobolnico? Umobolnico, pravijo. Jaz pa vam povem, gospodje odborniki, to ne bo i nmoboin ca — ampak orava norišnica, j Kdo se bo še unal o mr->ku na c°sto. ko ne ločiš človeka domačma od tujca? ; Kaj bo z našimi ženami, ko de'a:o same j na polju kai z nedotlžmnr našimi ntro- ! čiči na t>oti v šolo. vas vprašam? Kako i bomo mogli mirno spati, ko oa nihče ne ve. če ni potuhnren za h;šo norec, morda ie že pod posteljo ln čaka. da te lopi2 Da jih bodo varno zaklepali?
Vedno Ln povsod so norci uhajali in ; počenjali grozodejstva. Glede na svoje i nesebične zasluge v prospeh tega trga ; vendar ne bomo trpeli, da bi se izpol- I nila nad nami in naš mi potomci ta ža- j Iostna usoda. Gospodje odborniki, še je čas. Prosim vas, podajte nam predloge, kako naj uspešno zavrnemo to nezisli-šano nakano. Besedo ima gospod svetovalec Jeremija.« S trepetajočo roko si je župan obrisal potno čelo in sedel.
Svetovalec Jeremija je dvignil kazalec: »Gospodje odfcornki! Na važno plat preteče resnice je opozoril gospod župan, ko ie orisal nevarnost, ki bo noč in dan visela nad nami kakor Damokle-jev meč. Res je. čakajo nas težke žrtve! Toda. gosooda moja. preti narn še hujše zk>. namreč sramotenje čistega irnena našega trga. Res. vsemu trgu je težko pri srcu, ko gledamo v duhu. kako bodo blazneži mesarili telesa naših dobrh žena. eazili cvet naše mladine ter davili v ghihih nočeh ugledne tržane, družinske očete, poros in diko vsega naroda ki bo s s^čnt:em gledal na naše mučemštvo. M'niiivo je telo. toda sramota ostane večno zapisana v zgodovini. Kdo. eosnodj? naborniki, se bo še tma! novedaf. da ie Podgozd nierrov rojstni kra' in torišče n'eeovega udej-stvovania. Podgozd ko beli '.imbar sl bil čist. ko biser ie bleščala tvoja slava, sedaj boš pa služil za psovko pijancem.
potepom in klevetnikom. »Sinu z imenom tvoOim mati klela bo; kako Podgozd si ti zaslužil to?« lahko vzkliknemo s pesnikom... Ko bo kdorkoli izmed nas govoril pred narodom na taborih ali s peresom klical boljšo bodočnost tako da bo narod strme vpraševal po kraju, ki je rodil besednika ooreče glas: »Iz Podgozda.« Tisti trenutek ugasne zarja v očeh poslušalcev in obrazi se raztegnejo: A, takoo. Saj mu ie videti. Megaloman. če ne še kaj hujšega!« Ves svet nas bo gledal s prezirom in se nas ogibal.
Pa ne samo to! Največje tatove, razbojnike. sploh vso svojat bodo dirigi-rali k nam: »Kar v Podgozd ž njim!« Tako bomo zasramovani in zaplj.ivani za tisočletja, kakor da smo smrdljiva jama razbojnikov. Lemberg, Višnja gora ln Mo-tnik lahko se raduiete novega tovariša! Že slišim, kako prepeva pijana drhal:
Podgozd. Podgozd. Podgozd! Ti m sama je norost T' r—I i—1 i—ti r=I i—I i Tam sama je norost.«
Ves strt se je zgrudil svetovalec Je-remi'a na sto1: n:egove oči sc se kalno up'ra'e v prazmno.
Soglasno so sk!enili. da pošljejo k velikemu županu deputaciio ter rešijo, če je še mogoče, življenje in ugled Pod-gozda.
Ob isti uri so sklepali podgoškj gospodarski krogi: Pek. oba mesarja, troje štacunarj^v in vseh šest oštirjev. Zdravn.k in babica se nista odzvala povabilu, ker nista bila interesirana na stvari.
»Nič napak ne bo, če se pomnoži prebivalstvo za nekaj sto — mogoče za tisoč duš, ki bodo vsi papcali,« meni
pek
Mesar, ki ni maral več debsleti' na telesu in mošničku oporeka: »Nerodno je pa vedarle in utegne celo škodovati ugledu...«
»He, he, ugled, ugled? Denar, denar'« hiti štacunar in si že briše brčice.
»Pa obiski, ki bodo tu jedli in pili, mogoče celo nočevali. tudi niso kar tako.« poudarja gostilničar Šmariičan.
SMenMi so soglasno, da pošljejo k velikemu županu deputacijo. ki naj se v najlepših besedah zahval"!, da ?e je <a-ko izdatno spomnil podgoških gosjpo-darskih krogov.
Debeli gospod župnik in veseli go-snod kaolan sta zrla iz sobe v n^seči-no tam na nokooališču in sta h kra h oba od'oči'3: »Za naju ne bo naničrn sa; ie sicer boli r°dek Mserere Ponižanje. ki nam preti. bo na za grešn ke vaja v potrpežljivosti. da lažje zveMča-mo svoje dušice. Brezmejna, o Gosood. ie tvora modrost, da si razsvetlil oblastnike. Bodi Ti čast in slava na vekov .veke!« ,
Velika noč v Jeruzalema
Vsakoletni velikonočni pretepi v je» ruzalemski cerkvi Božjega groba so se ponovili tudi letos. Baš ko je ma« ševal rimskokatoliški duhovnik pred obredom umivanja nog, so vdrle v cerkev skupine pravoslavnih in kopt* skih kristjanov, ki so hotele altar re« kvirirati zase in so se pri tem začele prerivati med seboj. Moral je priti je« ruzalemski guverner, da so se bojevni« ki pomirili. Ob tako imenovanem Da* vidovem grobu je prišlo istočasno do spopadov med muslimani in franči« škanskimi menihi, ki jim lastnik gro« ba ni hotel dovoliti vstopa. Frančiška« ni so šli po pomoč in nastal je kon« flikt, ki je končal z odredbo, da mo« ra lastnik vrata do groba zakleniti.
Koliko velja čebela?
0.000315 ameriškega centa, trdi raz« sodba višjega sodišča v Chicagu, ki je moralo pred kratkim izračunati to natančno vrednost. Stvar je takšna:
Neka tvrdka je tožila železniško družbo za odškodnino 50.000 dolarjev, ker ji je med prevozom po železnici poginilo iz 175 paniev okroglo 20 mi« lijonov čebel. Družba se je zagovarja« Ia, da čebele sploh niso pripravno prevozno blago, ker jih lahko uničijo njihovi sovražniki in proti tem jih na prevozu ne more nihče ščititi. Po dol« gem prerekaniu je sodišče odloči'o, da mora družba plačati tvrdki 6300 dolarjev kot vrednost za tistih 20 ml* lijonov poginulih čebelic.
Grofica, ki je spala podnevi
Umrla je madžarska grofica Leo« poldina Ferry in pri budimpeštanskem sodišču se vrši dolg proces, ki so ga sorodniki pokojnice naperili proti dedičem njenega velikega premoženja.
Priče pripovedujejo, da grofica čez dan ni sprejel« nobenega človeka. Spala je ves dan in vstala je šele zve« čer. Ob 20. uri je zajtrkovala. kosila o polnoči, večerjala ob jutranji zarji, potem je legla v postelj. Okna njene« ga stanovanja so bila vedno zaprta. Sovražila je solnčne žarke. V pečeh je vedno gorel ogenj poleti in pozimi. V parku, ki je obdajal njen grad, so na« sipali na sneg pepel in pesek. Vrtnar je imel nalog, da je spravljal sproti ves sneg z dreves v bližini njenih oken. Ker pri teh pojavih tudi njen testament ni mogel biti normalen, za« puščina pa je velika, se bo vršila se* daj velika zapuščinska pravda.
Nov pomožni jezik s 500 besedami
Angleški profesor C. K. Ogden sa« nja o mednarodnem jeziku, ki bo »iz« babiloniziral« jezike človeštva.
V reviji »Psyche« je priobčil kolek« cijo izrazov, znanstveno sestavljeno, ln o teh izrazih meni, da bodo tvorili mednarodni pomožni jezik, drugi je« zik poleg maternega za vse, ki še ne znajo angleško. Svoj seznam izrazov zove »angleški panoptikum«: panopti* kum zategadelj, ker se ves njegov slo« var natisne lahko na enem listu in premotri z enim pogledom. 500 izrazov je zbranih v kategorije.
ki pa ne odgovarjajo onim, po katerih tradicijonalna gramatika razvršča de« le govora. Ogdenove kategorije se imenujejo: akcijski izrazi, lastna ime« na, pridevniki, splošna imena in bese* de kontrasta.
Profesor misli, da se vsakdo lahko nauči novega jezika v enem mesecu. Ali izvajanje njegovega programa »izbabiloniziranja« bi trajalo morda sto let. Doslej izvršeni poskusi z no« vim jezikom so uspeli dobro. Ogden j prevaja diplomatične note v »angle« j ški panoptikum«: na primer Kelloggo* vo noto o obsodbi vojne in zatrjuje, se, da je smisel v novem jeziku po« dan naravnost perfektno.
Myron T. Herrick,
ameriški poslanik ▼ Parizu, Id je te dal aesrfc
Akcija proti učiteljicam na deških šolah v Angliji
Narodno udruženje britanskih uči* teljev je naperilo zelo ostro resolu* cijo proti nastavljanju ženskih učnih moči v angleških osnovnih šolah. Uči* telji so se načeloma izrekli zoper udejstvovanje učiteljic v deških učil« nicah češ. da nimajo dečki pred žen* skimi učnimi močmi dovolj spoštova* nja. To pa prihaja, pravi resolucija, od tod, ker skušajo učiteljice dobiti vpliv na dečke posredstvom korupcije in podkupovanja. Resolucija poudarja končno stališče britanskih učiteljev, ki zahtevajo, da se iz vseh deških šol odravijo ženske učne moči in se po« polnoma strinja s tistimi učitelji, ki morajo poučevati na šolah z ženskim vodstvom, a odrekajo pokorščino vo* diteljicam, ker bi moral to mesto za« vzemati samo moški.
Razstnroljenje svetilnega plina
V berlinski mestni plinarni so iskali že celo leto metode, po katerih bi od« vzeli svetilnemu plinu strupene lastno« sti. S tem bi postale nesreče s plinom nemogoče. Poročajo, da je bil trud sedaj venčan z uspehom, vendar po« drobnosti prikrivajo, ker hočejo svoj izum patentirati.
Avljon »Bidol«,
delo francoskih tovarn, s katerim sta te dni španska letalca Jlmenez te Iztestas preletela 6741
kilometrov brez pristanka.
Velikonočne slavnosti v Sevilli
Sknptna mladih španjolk v narodni noži trosi i balkona neke hiše cvetlice na procesijo, ki stopa
mimo s kipom Matere Božje.
■ S =
sveta
K angleško - ameriškemu sporu,
radi parntka » I am alone«, k! ga |e ameriška »tražna ladja »Alabama« potopila ob ameriški obali, češ da |e tihotapil alkohol. O incidentu smo poročali. Na slik! kapitan Randall, poveljnik potopljenega parnika.
K homatijam na Kitajskem
Caagkajšek, kitajski diktator, Id vodi novo meščansko vojno proti svojim bivšim zaveznikom
v nacionalistični stranki.
m
Najsenzacijonalnejša ločitvena afera
sedanjosti
Ameriški kapitalist Woodward iz Chicaga zahteva razvedbo svojega braka z ženo, ki je zadnja leta živela v Parizu z njegovima dvema otrokoma in kateri je plačeval mesečno 180 tisoč
frankov vz drževalnine«
Letos koncem januarja smo poro« čali o dramatični sceni, ki se je odigra la v pariški ulici pred angleško šolo: ob belem dnevu so se ustavili pred poslopjem trije avtomobili in ko se je deca vsula na avenijo, so planili iz voz trije moški ter ugrabili dvoje otrok, deklico in dečka. Guvernanto, ki je čakala na otroka, so napadalci pretepli, šolskemu slugi, ki je napad videl skozi okno svojega stanovanja in je hotel priti guvernanti na pomoč ter se je oprijel avtomobila, pa so zdrobili roko. da je odletel in se zvr« nil na tla. Mati dece je bila v času tega burnega prizora odsotna z doma. Mudila se je na plesni zabavi. Ko so ji povedali kaj se je zgodilo, je takoj ugenila, da je dal deco ugrabiti njen mož. katerega je ostavila pred dvema letoma v Ameriki ter se potem z otro« koma nastanila v Parizu.
Mister \Voodward je ves čas ženine odsotnosti iz Amerike pošiljal v Pa= riz r>o 180.000 frankov mesečno. Ural je, da se bo žena sčasoma le premisli« la in se zonet sprijaznila z njim Nje« ne simpatije pa so se razviiale baš v nasprotni smeri: mesto da bi se bila kesala. ker je od moža pobegnila, se je vrgla v razvra* in ie nonočevala po sariških barih in zabaviščih Seznani; .a se ie bila s kavka=kimi Rusi in ie v njih družbi zarravMala možev de« nar. Woodward je bil potrpežliiv in je upal. da se morda le poboliša. Končno pa. ko ie videl, da njeno živ« lienie ne daie dobrih zgledov otroko* tna, se je odločil, da ji odvzame hčer in sina s silo in prevzame vodstvo niune vzgoje sam, dokler sodišče ne izreče sodbe in ne prisodi otrok ene* mu izmed obeh.
Po ngrablieniu. ki le bilo Izvršeno v pariški Avenue de Tokio, so pripe* 1 j ali \Voochvardovi detektivi otroka v Ameriko. Mati je seveda ostro pro« testirala in zahtevala deco nazaj. Ven« dar ie bilo za prevoz iz Cherbourga v Ameriko tako dobro preskrbljeno, da ni mogla policiia na nobeni ladji Izslediti begunov. Ni dvoma, da so bi* li i kapitan i posadka ladie, ki je pre« vazala potnike, podkupljeni. da se fe pobeg izvršil tako gladko in brezhib* no
Zdai je vložil mister Woodward v Ameriki tožbo, v kateri zahteva, da izreče sodišče ločitev njegove žene od njega. Uveril se je namreč, da s spra« to ne bo nič, ker se žena noče ske« aatl.
Ta proces bo največji ločitveni pro« ces naScga časa. Materijal, ki ga je
pripravil bivši soprog proti svoji ženi, je naravnost ogromen, pa tudi senza* cijonalen. Vsa moderna prometna sredstva so sodelovala pri ugrabljenju dece: avto, železnica, brzopamik in aeroplan. Obe stranki, mož in žena, imata na razpolago številne priče in drug očita drugemu, da dela s podku* povanjem. Zdaj je samo še vpraša« nje. kje se bo zadeva razsojala. Mi* ster Woodward vztraja, kar je raz« umljivo, na tem, da se sodba izreče v Ameriki, dočim njegova žena toži v Parizu in upa, da jo bo tam ščitilo rrancosko javno mnenje ter ji poma* galo izvojevati »pravico«, za katero ne bodo imeli ameriški sodniki posebno mnogo čuta. _
Boj za svetovno mojstrstvo v žfabu
V	Trieburgu na Nemškem bivajoči svetovni šahovski mojster Bogolju* bov je sklenil, da vrže svetovno moj« strstvo AMehina. ki je zadnjič prema« gal Capablanco in ga izzval na boj za šahovsko nrvenstvo sveta. Aljehin je moral poziv sprejeti, čeprav mu to ni bilo posebno nrijetno in sedai se bo po 22 letih vršil zopet na nemških tleh boj za naslov svetovnega šahovskega moistra Turnir se bo odigral predvi* doma v Wiesbadnu.
Zadnji šahovski boi /a svetovno pr« venstvo na nemških tleh je bil 1. 1907. ko sta se merila dr. Lasker in dr. Tar* raseh v Diisseldorfu. Pozneje sta se tepla dr. Lasker in Schlechter v Ber* Mnu (1910). Poleg wiesbadenske borbe je letos na programu še turnir v Kar* lovih Varih na Češkem, kjer se bodo spoprijeli Aljehin, Bogoljubov. Capa« blanca. dr. Lasker in drugi. Turnirja se udeleži tudi naš svetovni mojster dr. Milan Vidmar._
Atilov grob — brez Atile in zakladov
V	bližini Schardinga na Gornjem Avstrijskem imajo tri »ajdove hrib« ce«, o katerih je trdila ljudska govori« ca, da zakrivajo zemeljske ostanke in nci/merne zaklade hunskega kralja Atilt Muzejsko društvo v Schardii* gu se je končno odločilo, da pogleda, kuj je na stvari. Rezultat je bil kaj klavtn. Našli so pač več okostij, a črepinie v grobovih so dokazovale, da izvire io 7 16. stolet ja. O Atili seve* da nobenega sledu. In o zakladih šc manj.	.
Porota
Maribor, 4. aprila.
Tretfi m četrti uboj
DanaSnla porota se Je bavila zopet z dvema ubojema. Vinko Jerebič. 18-letni samski posestnikov sin lz Trnja, okraj Dolnja Lendava. Je obtožen, da je 22. decembra 1928. v Rihtarovcih udaril Alojza Križaniča z ro-Clco dvakrat po glavi in Je slednji zaradi otrpnenja možganov umrL Iz razlogov v obtožnici posnemamo:
Dne 23. novembra 1928. so na5H za poslopjem Jožefe Zemlilčeve v Rihtarovcih mrtvega Alojzija Križanlča. viničarjevega sina s Stanetinskega vrha. Poleg njegove leve roke Je ležal odprt žepni nož, meter proč pa tudi ročica. Sodna izvedenca sta pojasnila, da Je dobil mrtvi dvoje poškodb po glavi. Po prvem udarcu Je počila lobanjska baza, ki Je imela za posledico takojšnjo omotico. Prvemu udarcu je sledil drugi hujši, ki Je zapustil kar dve rani in celo vrsto razpoklln na lobanji ter povzro-Cil hud pretres možgan in razne krvavitve. Smrt Je nastopila v kratkem. Obe poškodbi sta bili smrtni in bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna.
Kdo Je storilec In zakaj ie Izvršil ta krvavi zločin? Priča 17-letna Tončka Zemljič Iz Rihtarovcev pojasnjuje, da jo je kritičnega večera spremljal obdolženec, njen fant. proti njenemu domu. Nedaleč doma »ta opazila na cesti pokojnega Alojza Krl-faniča, ki Je že delj časa hodil za Zemljl-čevo: ona pa ni hotela ničesar slišati o njem. Krtžanič in Jerebič sta se torej sovražila zaradi dekleta. Po odhodu Jerebiča Izpred hiše Zemljičevih je pristopil pokoirl pod okno Tončke in zlepa in zgrda zahteval, da mu dekle odpre. Ker se Tončka nI dala preprositi, se je Križanič čez kake poi are odstranil. Takoj za tem pa se Je pojavil pod oknom obtoženec Jerebič. s katerim se Je spustilo dekle v razgovor, roteč ga, naj odide domov, da ne pride do neljubega srečanja s Križaničem. V tem pa Je že priletelo nekaj kamnov, ki jih je zagnal Križanič proti oknu. Jerebič e skočil izpred hiše. se spoprijel s Križaničem ter se takoi zopet povrnil k dekletu, kateremu le dejal, da Je udaril Križaniča ter da ne ve, jc-H mrtev aH le samo omedlel. Jerebič le tudi pristavil, da ga je hotel Križanič dregniti z nožem. zaradi česar se le moral braniti.
Tudi pred oblastvom Je obdolženec dejanje priznal. Trdi. da ga Križanič kot svojega tekmeca pri Zemliičevi nI mogel trpeti in da Je bil neprestano Izzivan po pokojniku. Tako Je tudi kritičnega večera nričel Križanič metati kamen le vanj In ga je hotel z nožem nana«ti. Obtožencu da ni preostalo drugeea. ko da Je seeel po ročici voza ln se branil napadalca. Pri tem pa le došlo do težke nesreče — smrti Alojza Križaniča.
Porotniki m i 11 glasovi potrdili vpra-Sarie o krivdi uboia ter le bil Jerebič obsojen na dve ln pol leta težke leče. ★
Tri dni za gornjim Incidentom v Prek-
murju Je padla nova žrtev fantovske pre-lernosti v ptujskem okraju. V Zgornji Pristavi Je 23-letni Alojz Šlrovnlk zabodel do smrti Mihaela Maleka ter z nožem poškodoval še dva druga fanta. Obtoženca Sirov-nika opisuje obtožnica k<jt človeka ptete-paške narave, ki ni prvič pred sodiščem. Že 25. novembra 1928. popoldne Je Šlrovnik z nožem v roki iskal prepira ln pretepa. Potem. ko Je bil posetil že dvoje gostiln v Lancovl vasi In v Popovcu. se le oglasil še v tretji, pri Čebularju v Zcorn.fi Pristavi. Ni čuda. da je bila vsa družba Sirovnikova zelo dobro razpoložena, obtoženec sam pa naravnost korajžen. Pri Čebularju se Je na v«ak način hotel stepsti. Dirjal je iz hiše na dvorišče in sret nazaj ter ob tej priliki zabodel nič hudega siutečesra Andreja Plajnš-ka v levo pleče. Pred hišo Je staknil tudi obtoženec tri lahke telesne poškodbe in eno težjo, ki bi utegnila postati smrtonosna, a Je nevarna posledica le po naključju izostala. Te rane so ?irovnika razumljivo dokaj razburile. V gostilni se je hotei kar po vrsti maščevati nad gosti, ne da bi bil vedel, kdo ga Je poškodoval. Večina fantov je divjaku ušla; to pa se ni posrečilo Antonu Habjaniču, ki je dobil vbodljaj z nožem v levo nadleht. Pravo junaštvo 5irovnika pa Je šele sledilo: zaplčil ie nož v mizo in jo potegnil na sredo sobe. da se le s steklenicami in kozarci vred prevrnila. Nato je z divjim krikom »TI si me!« planil nad Miho Maleka. ki Je sedel mirno za mizo in mu le zasadil nož v prša- Ranjeno Je bilo srce in Je naoadeni kmalu umrl na izkrvavitvi. Si-rovnik se zagovarja s popolno pijanostjo, češ. da sploh ne ve. kje je bil in kaj je počel.
Razprava proti Slrovniku se Je pričela ob po! 12. ter se Je z opoldansko prekinitvijo zaključila ob po! 5. Ker so porotniki soglasno potrdili vprašanje. Je bil obtoženec obsojen na pet let težke Ječe.
Današnji porotni razpravi Je vodil vdss. Ouzelj, obtožbi je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan.
Kdor oql2Šuie, ta napreduje!
3van JJizovičar
I trgovsko vrtnarstvo
Ljubliana, Kolezijska ul. 16
priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence. Šopke in trakove <la razpolago ima tudi spomladi sadike najžlahtneiših cvetlic in vsakovrstne zelenjave.
Nasaditev vrtov in balkonov. Izposojanje dekoraciiskh dreves
za plese in dr. Naročila iz dežele se Izvršujejo točno in solidno.
Letošnja špecijaliteta sadike •Chabaud nagelčkU.
ma
Pred sodniki
Divji lovci
KroečM ste LckJb« ZaniKeo « Kregar)ev* ia delavec Franc« Qok»b iz 2upamj5fc ttjčv v kamniškem okraju sta raana divja lovca. Obtožnica trdi. da jima J« divji lov prava obrt. kajti pečala sta s« i« več let s tatvinami gamsov v Kamadšfcih planinah. Lani 30. decembra sta »e po dogovoru sestala v Županjih njivah, oborožena s karabinkami. Po obrazu sta se bila namazala z o«ijem. pa tudi drugače sita skušala spremeniti svo)o zunanjost: oblekla sta s« namreč v ieoska krila Taloo maskiranj« )e ž« običajno pri divjih lovcih v kamniška okolici.
Divja lovca st* vt podala pod Grohatom, Ce« Javorje, Hudopolje in Hez Konjsko na Veliko planino. Skozii nregto sta opazila gamse. Ze tedaj) bi bila nada streljala, pa so bile živali preveč oddaljene. Da Jih pričakata, sta legla na Fer>anovem griču za bukve.
Toda namesto gamsov sta pri Ste v bltflno kvvskj čuvaj Kemperle iz Kamniške Bistrice ta posestnik France Vidmar a Kamnika.
Divja lovca sta ra bukvami morala sllSati prihajajoča najmanj n« 200 korakov razdalje. Toda nista zbežala. marveč sta jela iz neposredne bližin« drzno streljati naraja. Oddala sita okoli 8 strelov. Najprej Ka merila na 5«vaja Albina Kemperla. ki te )e vrgel na tb in se stisnil k javorju, kj }e rastel v bližini Ko sta jela streljati tudi na Vidmarja, Je eden zadel jesen, stoječ komaj 20 c.m stran.
Napadena lovca sta s par streli tifcoj odgovorila. Ko sta d*vja lovca izstrelila vse krogle, sta odnesla pete. Eden izmed njiju je bil nekoliko zadet, kar Je pričala kri v snegu .. Oba divja lovca sta ž« lani enkrat v ženska krila oblečena lovila srnjake, pa tudi tedaj Jima ni brla sreča mila. ker n'?ta ničesar ustrelila.
Letos januarja so oba aretirali. Spočetka sta nafodfočneje tajila svoje dejani«, Cei da sta do-tični popoldan doma ležala, kar so končno pod prisego trdili tudi nekateri njuni sorodniki. Toda Lotee Zanttjen |e bil rflntgeniziran m v njegovi glavi sc našli šibro. To Je fanta zbegalo, prfena! le svojo krivdo, dočim Je France Golob vsako krivdo tajil s svojimi domačimi vred
Te dni se je vršila razprava pred deželnim sodiSčem Namesto dveh obtožencev jih le sedelo na zatožni klopi kar osem, kajti državni pravdni Je vložil tudi proti sorodnikom obtožbo zaradi krivega pričevanja.
Lote« Zamljen le krivdo skesano priznaj; sede! bo 5 mesecev v leči, vsak mesec se bo enkrat postil in na trdem ležal, da mu bodo preste skomine po divjačini. Njegov tovariš France Cotob pa bo sedei kar 14 mesecev ter se postil ln imel trdo ležišče vsaka dva meseca. Lojzetov* sorodniki Peter, France in Tine Zamljen bodo zaprti prvi 5 tednov, drugi 14 dni, tretji pa 3 tedne v ječi in Magdalena tudi 3 tedne. Gokvbova sorodnika Lojze in Marija bosta pa sedela prvi 2 meseca a zadnja 1 mesec, ker sta do zadnjega tajiila vsako krivdo.
Dva Ižanca
Ižanec T!ne Je že prileten možak, vendar mu kri še rada zavre. Zadnjič ga je nekaj razžalil dvajsetletni Tomaž an Tine ntu |e takoj zažu-gai: »Čakaj, le te dobiun, te zdrobim kakor dva mJinska kamna!« Tomaž s« j« prestrašil In ogibal se j« starca, kjer sa ga je mogel. Te dni pa sita se srečala na polju. Tine si bo to srečanje pač zapomnil z jezo v srcu Ko sta se namreč sestala, je sede! Tomaž na vozu ln hotel kar peljati daSje. »Ohe, čakaj no,« se le zadri starec in zgrabil konja za usdo. Fant Je mrmo velel Tinetu, naj pusti konja, a ta se ni zmenil In hotei je zgrabiti Tomaža, da bi ga premika-stil. Ker ni odnehal, je pričel Tomaž udrihati po nJem z bičovnikont, starec pa je šele spusti! vaietd. ko f=h je že strgal. Potem je pa še odejo potegnil z voza in jo je!'trgati.
Starec Je ponosno prikorakal pred sodnika hi rm kazal svoje praske, a Tomaž !e povedal, da s« je samo branil In Tine, ki še ni nikoli propadel. je doživel sramoto: sedel bo 3 dni v'zaporu. Najbolj straca lezi, da Je fant prost. Čeprav ve, da je vsega sam kriv in j« res poškodoval tujo lastnino.
. Radio program |
Petek. S. aprila.
LJUBLJANA 12JO: Reprod ucaran« (last«. — 13: Napoved časa te r ©prodne irena glaab*. — 13-30: Borzne vrsti. — 17: Koncert radio-orkestra. Vmesne spev* poje f. Jate, pri klavirje t. Kosal. — 16JO: Gospodinjstvo. — 19: Francoščina. — 19.30: h glasbenega sveta (dr. V urnik) — 20: PervsJri solistični večer ee. Čadež-Beberjeve. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Poro51 a te napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reprodncirana glasb«. — 17.15: Popoldanski konoert. — 20-35: Koncertni večer. — 23: Lattka večerna glasba — PRAGA 17-25: Popoldanski konoert. — 19.30: Sluhodrama. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO 17.45: Koncert moderne giasbe. — 19.05: Večerni koncert orkestra. — 19.30: Prenos programa is Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega orkestra « filharmonij«. — Prenos Inozemskih postaj. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 17.30: Koncert komornega tria. — 19-30: Prenos H4nd-k>vega oratorija »Savel«. — Lahka godba. — BERLIN 16.30: Popoldanski fconcsrt orkestra. — 20: Zabaven večer. — 21: Koncert specialne godbe za radio. — FRANKFURT 15: Prenos konoert« i* Stuttgart«. — 19-30: Orkestralen In violinski koncert. — Operne arije. — LANGENBERO 17.45: Večerni koncert. — 20: Koncert godalnega orkestra. - Lahka godb«. — STUTTGART
16.15: Popoldanski konoert. — 18: Koncert. _
19-30: Prenos programa b Fnarikfurta. — 21.30; Ve ier ni koncert lahke godbe. — 22.15: »Stegerp«.
—	TOULOUSE 21-30: Operne arije. — 22: R«-producirana glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski konoert. — 17.40: Koncert roškega orkestra batalajk. — 19.30: Prenos iz kraljeve opere. — 22-30: Lahka godba. — LONDON 19.45: Schumannove klavirske skladbe. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Koncert na Celo. — 21: Thomas
-	Ar ne - konccrt (1710—1778). — 24: Presenečenja. — RIM 17-30: Vokalen te instrumentalen koncert. — 20.45: Operni večer. — STOCK-HOLM 18.30: Konoert lahke godbe. — 20.15: Koncert orkestra in solistov.
MAKULATURNEGA PAPIRJA
W 4 Diis
Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo Naslov pove oprava »Jntra«.
L. MIKUS
Mestni trg §1 15
Tvornica dežnikov, zalog* sprehajalnih --palic--
Vta potl]«mo u ogled •so Itcviko linstr. rerij*
Domači prijatelj in NAS OBZOR
fUit« dopi«nt?o na upravo, Ljubljana, MikIoii««T> e.
za žavliensiko zavarovanje siprejime proti visoki proviziji in fiksni piačl večja zavarovalnica. Ponudbe s popisom dosedanjega delovanja na upravo tega iista pod šifro: 2IVLJENSKO ZAVAROVANJE.

Zahvala.
Za obilne dokaze globokega sočutja povodom bolezni in smrti nai« predobre mamice, gospe
Tilke Demšar
roj. Vavken
za pokJonjene vence in cvetje, kakor tudi za vefiko in Častno spremstvo na njeni zadndi poti. se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo.
2eieznlld, 2. aprila 1929. 5031
ŽALUJOČI SINOVL
Mirno, globoko spanje ...
nam daje samo naravni zakon, da si telo in duh popolnoma od-počijeta in zbereta svežih moči za delo prihodnjega dne.
Motenje in oviranje tega koristno ln Izenačujoče delujočega procesa se mora prej ali pozneje maščevati.
Potrebno je izogniti se slabemu spanju!
To Je prava pot Ne uživajte navadne kave ln čaja, kj vznemirjajo Vaše živce, temveč pijte mesto njih samo kavo Hag. Popolnoma vseeno je, ali jo uživate po dnevu ali po noči. Kava Hag je tako zdrava, da jo lahko ponudite celo otroku in bolniku. Ne skrajša Vaše spanje niti za minuto in ne škoduje Vašim živcem ter srcu, ker Je brez kofeina.
Prodaja M v vseh boljših trgovinah. V kraje, kjer se Se ne dobiva, pošlje vsako množino po običajni ceni tranko:
KAVA HAG D. DM Martičeva 14 b, Zagreb.
Nobene razlike ni pri uživa« nju!
Kava Hag Je sestavljena iz najboljših srednje- in južnoameriških vrst. Kofein se ji odvzame še pred praženjem obenem z vsemi drugimi snovmi, ki kvarijo izboren okus. To je tajnost kave Hag, ker ta kava ni samo finejša in nežnejša, temveč tudi zdravju mnogo bolj koristna, kakor vse ostale.
Poizkusite jo!
Prepričani bodite, da je kava Hag gotovo vredna Vašega poskusa. Dobite jo v vsaki trgovini. Mali zavitek stane samo 14 Din, a veliki 27 Din. Ako nam pošljete priloženi bon, dobite od nas vzorec kave Hag na poskušnjo. — Brezmejno boste zadovoljni s to izvrstno in neškodljivo zrnato kavo.
Nov roman
Umirajoče duše
Je lep zgodovinski roman iz baročne Ljubljane (18. stoletje), ki ga je spisala lika Vaštetova in pravkar izdala
Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Broširan veUa Din 52, vezan D-in 62.
Uporabljajte sa nego ust. sob in dlesni nedosegljivo angleško
K O L YII O S
pasto sa sobe
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah ln parfumerijah.
75-a
BOMBAŽEVO PREDI V 4)
vsake številke ti vsakovrstro ndnstrijo po najnižjih dnevnih cenah stalno v zal >gi pri vrdki
4173.« A. ROMANO, ZAGREB
Buškov čcVd ul. 15 Telefon 51-93	Brznjavl DIANA, Zagreb
Išče se za veliko industrijsko podjetje sposoben ta
samostojen vrtnar
ki je vešč cvetličarstva, umetnega vrtnarstva, sadje-reje, zlasti pa ureditve parka. Poleg tega je potrebno.
da zna upravljati cvetličnjak. Ponudbe z označbo plače ter s prepisi spričeval o dosedanjem deba je poslati na naslov: ALOMA, BEOGRAD, KOLARČEVA 7.
Pohištvo, aajmoderneje iedelano, vse k veta-nega in zajamčeno suhega lesa, kupit« najceneje pri tvrdki:
L REPŠE. LJubljana. Dvorni trg U
M -r tj> V
5 30 -a
Naš nadvse ljubljeni soprog, zlati oče, stari oče in tast, gospod
Edvard Smerdu
uradnik papirnice Vevče
nas Je dne 3. aprila 1929 ob 19. uri 15 min. po mukapolnem trpljenju za vedno ostavil.
K zadnjemu počitku spremimo preblagega pokojnika v soboto, dne 6. aprila ob 15. uri izpred splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče Dev. Marije v Polju.
Vevče - Ljubljana, dne 3. aprila 1929.	5030-a
MARIJA, soproga. RUDI ln VILKO, sinova, MICI, ROZA, JULIJANA in RELI, hčerke; MIRA. sinaha, FRANJO, zet. JOŠKO. MARJANCA, JOŠKO, vnuka hi vnukinja ter vsi ostalj sorodniki.
, -'S•
Nameščenci Združenih papirnic Vevče, GorJčane ln Medvode
javljajo, da je njih dragi, neumorno delavni tovariš, gospod
Eduard Smerdu
nradnlk v papirnici Vevče
dne 3. aprila t. L nenadoma preminul.
Truplo nepozabnega tovariša bo blagoslovljeno v soboto, dne 6. t m. ob 3. uri v mrtvašnici drž. bolnice in nato prepeljano na pokopališče v Dev. Mar. v Polju.
Vevče. 4. aprila 1929.	5018-a
Michel Z6vaco:
92
11 krempiiih inkvizicije
Zgodovinski roman. Planil je naprej in gredoč pojasnjeval tovariSu, kaj se Je bilo zgodilo z njim, ko je hotel skočiti za PardaiUanom^
»Tedaj jih je vitez sam napadel?« je vprašal Cervantes. »Ako iih ni bilo preveč, hnacn upanje, da je odnesel zdravo kožo.« »Kdo ve?« je žalostno vadihnil Torero.
Tako govoreč sta bila prispela do stranskih vrat. CeTvamtas je zlezel na vogelni kamen in kakor bi trenil, je stal Torero na zidu. Cervantes se je baš spravljal za njim, ko mu je obstalo oko na pritlikavcu, ki ju je opazoval. Skočil je na tla, vzdignil Chica m ga podal dcmu Česanju, ki ga je spustil na ono stran zidu. Nato se ae tudi sam opri jed Torerove roke in splezal na zid, godrnja je: _ »Liufoše mi je, da ostane pni naju. Tako bom vsaij brez skrbe.« Pritlikavec se ni upiral; Cervantes je z zadovoljstvom videl, da mirno čaka ob znožju zidu in ne kaže nikakih namenov, da bi pobegnil	, Prijatelja sta oba hkratoi skočila na tla ta se spustila v teK,
možiček pa za nima.
Zdaj' nista utegnila misliti na zvišače; preveč dragocenega časa je bilo že izgubljenega. Z golima mečema v roki sta tekla kar na-
raVNakUučje ju je prrvelo baš pred pomol. Naključje? V resnici ju je vodil pritlikavec, ki ju je bil naposled prehitel. Torero i« Cervantes sta jo ubirala za njim, ne da bi se zavedala._
Skokoma sta se vzpela po stopnicah fn obstala prei vrati. Videč njuno negotovost, je pritlikavec položil roko na zapah. Vrata so se odiprla.
Stopili so v hi<šo.
Srebrna svetiljka, ki je visela izipod stropa, je oblivala bogato vhodišče s svojo bledo svetlobo.
»Vraga,« je osuplo zamnmrai Cervantes, »po tem sijaju bi človek sodil, da smo v dvoru kakega kneza.«
Don Cesar ni zapravljal časa z občudovanjem. Tik pred njim je b.la velika zavesa. Odgrnil jo je in odočno stopil na ono stran.
Tako so vsi trije dosipeli v kabinet, v katerem je bila Favsta malo preje predala pritlikavcu pet tisoč liver.
Kakor vhodišče, je bil tudi ta kabinet razsvetljen. Težak srebro svečnik z rožnatimi voščenkami je polnil prostor s svetlobo iti rahlo vonjavo.
»Prav gato-vo smo v kaki kraljevi vili,« je pomislil Cervantes. »Zdaj bo udarila po nas truma vojnakov, preoblečenih v lakeje.«
Ker niso videli v kabinetu nikogar, so oprezmo, toda s popolno odločnostjo krenili dalje.
Iz kabineta so prišli na hodinik, ki so ga takisto razsvetljevale dragocene svetiljke. Tudi hodnik je bil zapuščen, Vse tfiho! človek bi se biii vprašal, ali je to razkošno dcimovairuje vobče ob-ijudeno.
Torero, ki je stepal na čelu. je odločno odprl prva vrata.
»Giralda!« je vzkriknil v neizmerni radosti.
Z razprostrtimi rokami je sikočil v sobo. Cervantes in pritlikavec sta planila za niiim.
Povedati smo že, da je Giralda pod vplivom uspavnega sredstva, ki so ji ga bili dali, globoko spala.
vi-
i z-
Don Gesar jo je ototfel ves vznemirjen, ker se ni odzvala njegovemu klicu.
»Grralria,« je tesnobno zajecljaJ, »zbudi se, odgovori mi!«
Tako govoreč jo je položil nazaj, pokleknil prednjo ta jo prijel za roke. Speča devojka se je zvnnila na blazine.
»Mrtva!« je zaihtel nesrečni ljubimec, bied kakor zid. »Umorili so mi jo!...«
»Ne, tako mi Krista!« je zdajci vzkliknil Cervantes. »Saj elite, da samo spi, Glerte, kako se ji dvigajo prei.«
»Res!« je viknil don Cesar ta njegova brezdanja bol se je prevrgla v burno veselje, »Živa je!«
Tisti mah je Giralda vzidrhnila in se jela gifoaft. Kmak nato je odprla oči. Nič kaj zavzela se ni, ko je videla ob svojem znožju klečečega Torera.
»Moj dragi gospod!« je šepnila z nežnim sroehldajem na ustnicah.
»Srčece!« je odgovoril Torero.
To je bil ves pozdrav. Sprijela sta se za roke in obmolknila, kakor da sta mahcn:a pozabila ves ostali svet.
Morda ba bila še dolgo ostala v tem položaju, da ni biio Cer-vantesa, ki je vzkliknil:
»Kaj pa gospod de Pardaillan? Nikar ga ne pozabimo!«
Princ, ki ga je ta vzklik belestmo spomnil resničnosti, je skočil pc koncu, ves osramočen, da je v svoji radosti nad svidenjem z drago deklico za trenutek prestal misliiti na prijateljevo rešitev.
»Kje je gospod de Pardaillan?« je vprašal.
Giralda je široko odipnia oči.
»Gospod de Pardaillan?« se je začudila. »Niti videla ga nisem!«
»Kako?« je ostimel Torero. »Ali te mar ni rešil?«
NarociJLau t/i» are. <£optm. iLčo&tsJC rnahh- oglasov, j * poslat, *a> Oglasna od-daick •Juira,\ hubJ^ano, PnJtntovci.f. Tel- il			Ojc prurtojbiM*. jt uposlas L ahnfuun. t narocJ&n,, st, /t oglasu n* prvoboM* Čikov/u račuA, po/Ud- ira. ruJsuco Cj.ubUaAa.sl 11841
JLclLl. oglasi, slu. v posrixie>*jaln+ in, roa^aL 1 no, rvajrvoAA. občinstva,- waka. besuia, par -Najmanjši inAsak Vuv 5--. Vristojbvia, za, sifroDtAj-		<rLrafifa ur^ o-ghzsu trgouskd&a, aU mk^Lamjuiga zsi&caja, ■ vsaha btsed/is Don, - Naj nasijft zJL4sSzk. Vul to - Vrtstojbuva, va, šifro J)ui,	
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele!, štev. 3492. 2492 ter eksoozituro v S^ki tele! štev. 3203.
Glavnega polirja
u težje gradbe, z večlet-SO tovrstno prakso, sprejmem takoj v službo. Pismene ponudbe na naslov: ftavb. družba »Gradidom« t o »., Prašakova ul. 3.
9008
Postrežnlco
pridno in pošteno sprejem takoj. Naslov r ojl. oddelku »Jutra«.	S971
Soboslikar in ličilec
»amostojen. samo dobro izurjen in trezen,
Strojnika
sa parno lokomobilo, it se razume tudi na elgktr. motorje, sprejme lesna industrija Ivan Petrič, Borovnica.	9035
dobi meno. — Ponudbe z navedbo plače na Prvi karlevški pismcslikarski Matakovič in »in. it 101, Karlovac. 8955
atelje D. Telefon
Krojaški mojster
Izurjen v dobrem konfekcijskem d-elu, dobi službo. Kaslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	&S34
Gospodično
tU".«® kot vzgojiteljico 8 dečkov 4 in 7 let. Znat! mora nemško. Ponudbe na ©sla«, oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljica 10«. 8930
Mizar, pomočnika
dobro izurjenega delavca in
vajenca
»prejm« Bahun, mizarstvo,
Jesenice.	8898
Korespondentka
za nemški jezik, z znanjem stenografije, do>bi stalno mesto. Ponudbe oa poštni predal 162	9033
Dekle
resno ln solidno, sprejmem za T»moč v gostilni. Prednost brez bubi glavice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	9027
Mlinarja
samskega stanu, pridnega in poštenega (dokaz s »pričevali) sprejmem takoj v kmetsk; mlin e 3 pari kamnov ln stope. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
9081
Mizarje
za tovorne vagone stprejm« Fabrika vagonov v Smed. Palanki Cenjene ponudbe poslati upravi ▼ Smed. Palanki do 20. aprila 19°9
Vpokojen železničar
dobi lahek aasluiek pod Šifro »Potovanje« na ogl. oddelek »Jutra«. .9049
Gospodično
k! Ima veselje do potovanja po Sloveniji, sprejmem takoj v stalno službo. Tudi ženitev ni izključena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	9044
Uradnik
mlajžl. .vsestransko verziran, poleg slov. zmožen perfektno tudi nemščine in srbohrvaščine, dobi name-ščenje. Ponudbe na poštni predal 112, Ljubljana.
90*5
Vzgojiteljico
•prejmem k majhnemu dMnletnemu dečku za takojšen nastop, z znanjem »lovenščine, nemščine ter po možnosti klavirja Ponudbam je priložiti slike ter navesti plačilne zahteve. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica«.	8896
Prirezovalca
(Herriehter), izprašanega. strokovno izobraženega za Izdelovanje finih in navad-rib gornjih delov za čevlje, sprejmemo — Nastopi ee lahko ta'.: o j, plača po epe sobno ti 300 — 350 Din tedensko. Prednost imajo trezni in zanesljivi ljudje. Pismene ponudbe od 5. do 10. aprila. — Ručna industrija" čevljev S Golik. Banija Karlovec. 8781
Trgovski pomočnik
agilen ln soliden. po možnosti izložbeni aranžer — dobi takoj službo. Nemščine zmožni imajo prednost. Ponudbe na oglas. oddelek »Ju*ra« pod »Manufakturna in modna trgovina«. 8936
2 čevljar, delavca
dobro izvežbana. ki sta popolnoma zmožna delati ra stroje za skroz in flekr tibel šivano delo. sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tovarna čevljev«. 9021
Strojevodjo
prvovrstnega. z večletno prakso v električnih centralah. potrebuje električna centrala v Crikvenci. Keflektira se na popolnoma samostojno in odgovorno strokovnjačšbo moč, tako ta Dieselov pogon kakor Tiri električnih napeljavah. Prednost imajo tisti, ki so le delj časa pri R. Wolf in Gracerskih Diesel motorjih. Ponudbe z referencami do 25. aprila 1929 na naslov: Električna centrala M. Balen, Crjkvenica.
9017
Žensko
sprejmem za šivanje na
I stroj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9048
Kuharico
pridno in z dobrimi »pričevali sprejme oddelek finančne kontrole v Pincah, Dolnja Lendava. Plača dobra, nastop 15. aprila t. 1. Ponudbe poslati na gornji naslov.	9088

'3 a

Boljšo natakarico
sprejmem takoj na deželo v stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Okoli 26 let«. 9041
Dobro moč
izvežbano v kemičnem sna-ženju oblek, iščem. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Kemično snaženje oblek«. 9046
Kuharica
srednjih let. išče službo pri orožnikih. Vprašati v posredovalnici Ogrinc, Ljubljana, Miklošičeva e. 28.
8948
Brivskega
pomočnika
dobreea delavca išče Marko Vrča, brivec, Polzela.
9030
Kdor želi
dnevno brez napora taslu-
žitj 100 Din, naj se takoj ogiasi pri »D e 1 m o n d«, Ljubljana, Miklošičev* c. št. 14JL	9010
Pozor, trgovci
ln obrtniki!
Reklamo pri privat. strankah izvršuje uspešno trgovsko izobražen gospod. Potrebni samo razni vzorci alj pa reklamni listki Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velika reklama — velik uspeh«
8827
Zastopstvo
za prodajo dobrega predmeta prevzame tovarnar, da bi se »plačalo potova nje sa svoje izdelke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svojega potnika«.	9065
5000 Din nagrade
onemu, ki mi preskrbi stalno službo knjigovodje ali korespondenta. Ponudbe na iglas. oddelek »Jutra« pod Nagrada«.	9055
Šofer
učavničar in avtomonter i službe. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9013
Strojnik
ključavničar
iS!« mesto strojnika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9063
Boljše dekle
prijetne zunanjosti, išče službo sobarice, k otrokom ali za vse. Vešča je vseh hišnih del. Spozna se tudi šivanju in je vešča nemščine. Nastopi 15 aprila ali 1. maja. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Tudi letovišče«.
9080
2 natakarici
pridni in pošteni želita službe v boljši restavraciji z vrtom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Privlačne«.	9974
Puhasto perje
raz[*>ši]jam po povul j n najmanj 5 t« D n 38 kg — Izkoristite »ril:ko. dokler traja zaloga — L Brozovid. Zagreb. Ilica 82 Kemičr.a čistilnica p; r a 189
Želodčno tinkturo
preizkušeno proM taprtju in 'irngim tefkočam ca prijioroča di
želod
Motor
5 HP, ventilator (Eschau-ster). peč za emajliranje — vse skoraj novo, kompietno poceni naprodaj Ponudbe na ekspozituro »Jutra« — Ljubljana VU. pod »Motor« 8694
Avtomobili
Veg osebnih CHEVROLET avtomobilov v ceni od 25.000—35.000 Din; PEfGEOT, 2sedežni, polto-vorni. tak.-e prost, nove gume, 19.000 Din; PEl'GEOT, 4sedežni — s spremenljivo karoserijo, zelo dobro ohranjen. Din 27 000;
CITROEN. 4sedelni. odprt,
25.000 Din; ROLLAND-PILAIN, 4e«dei-
ni, Din 30.000 Informacije daje V. Bare-šič & Co.. Ljubljana. Dunajska cesta. 8807
Motorno kolo
»Ariel« g prikolico prodam Na. lov v oglasnem oddelku
S kapitalom
50.000 Din želim pristopiti k dobro idočemu podjetju z lastno soudeležbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Družabnik 50.000«.	9056
Družabnika
s 30—40.000 Din, »a dobro uvedeno mizarsko delavnico s stroji in lastno novo delavnico, v prometnem mestu Dalmacije sprejm m takoj. Družabnik mora biti mizar ali pa veši pisarniških del. Denarja je treba vložiti takoj 12.000 Din ostalo ketneje, ta nakup materijala. Bodočnost zasiguraca. Takojšnje ponudbe na naslov: Vinko Jereb, stol ar ta gradnje i pokučtvo, Metkovič, Dalmacija.	9087
Lesni trgovci!
Kdor bi lahko poši jal od 5—15 vagonov drv za kurjavo mesečno franko Postojna ali Podbrdo — na; pošlje naslov z navedbo cene na oglasni oddel>k »Jutra« pod »Takoj plačilo«.	90S-1
VthUM
Mlekarske zadruge
Dnevno potrebujem 500 1 polnomasinega. p&cteurizi-ranega mleka. Ponudbe z navedbo cene franko Za greb na naslov: Mljekar-stvo Stj. Parili, Zagreb. Uaksimirska 26.	8SS3
»Jutra«.
9062
Žensko kolo
dobro ohran eno. nrodam po zelo nizki c«ni. Naslov v oglasnem oddelku Ju'ra 9061
Žensko kolo
dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v ogla5, oddelku »Jutra«. 9')78
7
Novo podlogo
celo obl-eko proda
G Picooli. ! 200 Din Nečimer,
3
Nemščino ln klavir
poučuje drž. izpražana učiteljica po 10 Din od ure. Marta Kuder, Gosposka ul št. 10/1.	9034
Pouk v srbohrv.
ieli učiteljica z dežele po eno uro tedensko. Ponudba z navedbo honorarja na oglas oddelek »Jutra« pod »Pouk«.	9066
Služkinja
trednjih let. poštena Vn t dobrimi spričevali, ki bi opravljala vsa hišna dela in kuhala ta 3 osebe, se sprejme na deželi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuharica 42«
9042 in poštenost«.
Žagarja
vestnega in poštenega išč^m za vodno žago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Dobra meč 20«.	9020
Ia kuhar
prvovrsten, dobi takoj s'užbo v večjem hotelu v Dalmaciji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9064
Pisarniško moč
(začetnico) za amerikansko knjigovodstvo in vsa druga pisarniška dela sprejmem. Prednost ima:o osebe, ki zaradi ene ali druge telesne hibe ne morejo dobiti službe, ali pa hčer revnih stažev. Ponudbe na oglasni oddelefs »Jutra« pod značko »Zanesljiva in vesttaa 6«.	9067
Slaščičarja
pomočnika epr.ejmem takoj — Pogoji- samostojen, t večletno prakso. Ponudbe ra naslov: Franc 8 i n k, Kranj.	9073
Poučujem klavir
po uspešni metodi in p-oti zmernemu honorarju. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Klavirski pouki.	9077

Prodajalka
izurjena v trgovini meš. blaga, ki je že samostojno vodila trgovino, ieli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka«.	8997
Knjigovodja
kore.5pondent za »lovenSSi no italijanščino in nemšč) no. verziran lesn' mampu lant in dober pevovolja ieli službe Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 8168
lekarnar v Ljubljani 257
Terovega olja
za Inpregniranip	lesa ima
v zalogi po Din	3 kg Mi
hael Kavčič Zg	Šiška 125
Telefon 2297	8763
Begonia hybdrida
gloxina hybrida sladiole. montbretia. iri« zermanica. amary!lis. canna indira. anemone, tuberoze Grmo-Ije nudi Sever & Romr. Ljubljana,	8760
trg 24.
Mastni 9059
Blagajno
»Wertheim« kuoim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dunajska«
9036
Za hišnika
sprejmem starejši zaf-onski par s stalnimi in zadostnimi mesečnimi prejemki v manjši vili. Na razpolago stanovanje 1 sobe ln kuhinje ter delom vrt«. Dopise z navedbo poklica i« j referenc na oglasni odde- 1 lek »Jutra« pod »Snasa 9082
Mlad pek
velč vsega dela, kakor tudi pri peči, išče službo v mostu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod Iifro »Trezen in vesten«.	9011
Knjigovodinja
samostojna in t večletno prakse v vinski ln lesni stroki, vešča vseh pisarniških del, želi nameščen a. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »A. B.c	9038
2 narodni peči
pristni, poceni naprodaj na Poljanski cesti št. 13in, levo.	8913
Stavbeniki, pozor!
Mizar proda po ugodni ceni 19 komadov popolnoma novih oken, ve'iko-t 190 X 130 in .230 X 160. nadalje 18 komadov okvirjev za vrata, razne velikost'. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9024
Otroški voziček
skoraj nov, radi selitve poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
9070
Uto za kure
novo. Črno okroglo mizo in umiva^ik pro'am. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9072
Otroški voziček
dobro ohranjen, nap-o-'ai. Naslov v oglasnem odrtel' u »Jutra«.	8799
3—4 predale
za moko
t pokrovi kupim Ponudbe t navedbo dimenzije na oglas, oddelek »Ju'ra« pod > Dobro ohranjeni 75«.
9075
V
Kupim hišo
T Ljubljani, eveut. predmestju, kjer je tramvajska ali avto postaja. Približna cena 100.000 Din Paredo-vaci izključeni. Cenjene ponudbe s točnim op.som na oglasni odd«l5k »Jutra« pod značko »Prijeten dom« 9040
Prodam hišo
« po-wtvont in mesarije t vsemi pripravami, klavnico, ledenico in živinjsko tehtnico, poleg postaje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra«.	8060
Krompir
prvovn-ten. štajerski beli, na razpolago več vagonov — Ponudbe na nasiov: M. TomelJ, Fala.	9025
4šša(š i 4 k
Stanovanje
obstoječe it 7 sob, • pri-tiklinami, v vili, v centru mesta, primerno ta pisarne, oddam s t. majem — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cgodno ležeče«. '	8983
Stanovanje
1 a!l 2 sob ln kuhinj«, ▼ 1. nadstr. oddam proti predpačilu ra I leto Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra« pod »7—12 000«
8934
Stanovanje
4 velikih »ob. kuhinje kopalnice in vseh pritiklin oddam takoj alt pozneje za 1000 Din mesečno Na slov pove oglasni oddelek .Jutra«,	6470
Prileten gospod
dobro 'ituiran. ram. teli v provinci;! (ca deželi) kjer je čist zrak. zdrava voda, po mogočnosti sclnčna lega, pr| kaki samostojni ženski ali goepodinji popovo oskrbe t doma&o in tečno hrano proti meseč nemu plačilu naprej. — Po-cudhf, na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Mesec ma«.
8958
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v oglsfcnem odde.l-kn »Jutra«.	9031
Opremljeno sobo
lepo, parketirano. t elektriko takoj oddam v Rožni doliai X 'o (Podrožnik).
9058
Sobico
oddam gospodični. Naslov v ogiafcnem oddelku Jutra 9037
Prazno sobo
ali sobo « kuhinjo išče zakonski par brez otrok — ves dan odsoten Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra«. 9069
anonim 19. Najtežja rad-e-va. Na odstotke takoj, Nujno 27. Nizozemec 80, Najlepša pomlad 74. Nepokvarjen, Odvetnik, Obvladam nemščino. Odškodnina Oskrbnik, Pomladni izieti, Pomlad 15, Plafain naprej, Poštena in pridna. E. Pogačnik. Parcela 39, Priden 7977, Plavooka^BIondinka. Podjetna. Radio. Reklamni radio. Rožica 75. Re-sna zadeva 27, Služkinja, Sorodniki v Ameriki, Simpatija 30. Stanovanje 8605. Solnčno in zračno. Simpatičen glas. Sigurno 25. Sta'na soba. Srečen maj, S 875. A Stjumbl, Tihi druiabn?», Upanje 7811, Varčna ljubezniva. Visok in stalen zaslužek, Vaičr.a kuharica. Vsako delo 7, Weis, Vinski trgovec, Vsestranska praksa. Vljudnost, Vodilna moč &415, Vino-prad 32. Visoke obresti. Zaupno mesto s prostim stanovanjem, Zagreb 1, Za lo-voljnost. Zna tudi nemško. A. Zavrl, Zmožen kavcije. Živahna, n. izdaja. 350, 10 000. 15-403. 65. 500, 90, 1904, 100, 833, 700.
Posestvo
10 johov zemlje, hosto, hifo-marof in kozolec, vsa zemlja okoli hiše, pol are od Celja oddaljeno proda Martin Cenel, Lokrovc 4 pri Celjn.	8875
Nov mlin
na 4 tečaje, f čistilnikom naprodaj Na4ov v og a-, oddelku »Jutra«.	8941
Stanovanje
komfortno, 8 sob tn pritiklin. v oeotru mesta išče majhna družina Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do 1500 Din«. 9032
Stanovanje
6 sob s kopalnioo in lepimi pritikliaaml, . v I. nadstropju na Zrinjskega cesti št 7 oddam. Vprašati pri hišnici ali upravi. 9057
Dvosobno
stanovanje
za junij ali julij iS6e mlad, zelo miren in soliden zakonski par brez otrok. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jamfitvo«.	9025
Elegantno sobo
i razgledom, posebnim vhodom in elektriko, blizu vojašnice Kralja Petra oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9063
Sobo
opremljeno za enega, oddam r središču mesta — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9083
Sobo
ta dve osebi, s posebnim vhodom, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddeJek »Jutra«.
9092
Gospoda
aH dijaka sprejmem na ttanovanje na Starc-m trei št. 17/1, levo.	9093
Trg. in posestnik
premožen in dobrosrčen, v prijaznem mestu na Sp. Štajerskem, z vpeljane trgovino, star 32 let, se želi seznanit; z boljšo gospodično dobrih lastnosti, v svrho skorajšnje ženitvs. — Posredujejo lahko tudi starši, ki želijo hčerki dobrega moža in brezskrbno življenje. Ponudbe, iž se Obdržijo strogo diskretno,! 14. in je po-Sati z event. navedbo premoženja in naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nepričakovana sreča« 8959
Kmet parni stroj
rabljen, v dobrem stanj« kupim. Ponudbe s oeno na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »5 HP«.	9iil3
Pes
volčje pasme nairrodaj sa Kodeljevem št. 243. 905»
m
Breider Geza
O S i J E K, Desatičlna B
dobavlja na;ceneje strojna orodja, kamena bru ila. po lima sredstva, surovine za vse eeme.at. izdelke, umetni kamen in naturno industrijo. Brusikie materi« jallje za vse industrije — Zahtevajte cenike. 9090
Slike za legitimacije
zdeluje rsjtiitreje fotograf Hugon Hihš-r Ljul> liana Sv Petr» cesta
N. Sadlucki
hirozof. psihogralolog li fizionomist, sprejeau vsak dan med 9. in 12. ter med 19 uro v Mariboru, hotel »Pri zamorcu«, soba št. 35.	8991

Brivnico
dobro luočo, prodam, siov pove oglasni »Jutra«.	8788
Stanovanje
sotie in kuhinje išče ves dan odsoten zakonski par brez otrok — najraje na ^ Mirju, Trnovem . aH proti j Viču. Poundbe na ogla ni ; oddelek »Jutra« pod šifro
oddelek
Upanje
IVočera hvaia. Srečen sem v upan u. Ljubim Te. Poljube.	9022
Gdč. v rujavem usnjat suknjiču
in oražnobar-asti či^pici, k( Je bila opazovana dne 4. t. m. ob U 11. uri dopoldne na Frančiškan«« em mostu ( v družbi 2 gdč.) prosi opazovalec za cenj. sestanek na oglasni oddelek »Juua« pod značko »Kreola«.	9033
Damo v modrem plašču
katero »em ozrl v Knaf-Ijevj ulici dne 4. t. m. okrog 12. ure dor-oldne,
' Starejši zakon, par rar»o ko si je ogledavaia
►Stanovanje Mirje«
9047
brez otrok, išče opremljeno -tanovanje, po možno-ti 1 kopalnico. Ponudbe na požtnf predal 230. 9086
Mlad trgovec
s ekoro novo trg. opravo za trg. mešan, blaga ter 15.000 Din gotovine, išče d-užabntka (co). ki ima lokal in nekai gotovine. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Drnžabništvo 69« 8969
15.000 Din posojila
proti dobremu obre'tova-n'u išče hišni posestnik in trgovec. — Ponudbe pod
značko »Sigurno jamstvo« . ..... „ ,	.
na oglasni oddelek' »Jutra« ^
Pisarniške prostore
v bližini BOdnije oddam s 1. avgustom, event.. tudi poprej«. Ponudb« na oglas oddelek »Jutra« pod šiiro •Pisarna«.	9039
Miren zakonski par Lokal	brez otrok
primer«! za kakršnokoli išče stanovanje dveh sob obrt, oddani proti odškpd- s critik"inami. po možnosti nini 1500 Din Vprašali salv »edini me-ta. Porudbe Tržaški cesti štev. is. j na -oglasni oddelek »Jutra« ....... 9076 pod šiiro »Solačno«. 9004-a
Gramofon
»Pathe« s 25 piosiami prodam. Pismene panu<jbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pathe«.	9079
Pletilni stroj
It. 8. dobro obranjon m
bolniški voz
naprodaj po telo nitki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9043
Aktovka
je bila pa neljubi pomoti zamenjana v večern* m vlaku od Bohinja do Kraaii. Vsebuje merilni trak in merilo. Prosi se za cenj. naslov pod »Aktovka« na oglasni oddeJek »Jutra«. Vsi stroški se novrnejo.
S033
m
kremo
za čevlje dobiš lepo darilo Dobi se povsod.
Mreže za postelje in ograje
v vsaki ve iko^ti in množ ni. Za oostelie po zahtevi lun iz ogn eno pocinkane žice 0*9 jooi e naje ne e pn tvonici ž čnih pleteniti
Josip Bernard, Jesenice-Fužine
Rezanega lesa
SO—40 vagonov mehkega prodam — Pogoj bančni | akreditiv in nekoliko tia-
% /
Har1ey-Davidson
motor, z originalno prikolico, rabljen, a v d-obrem stanju kupim. Ponudbe z navedbe stanja, starosti, kilometraže im cene pod br. »Za 1931T« na Publlci-tas, d. d., Zagreb, Gundu-ličeva 11.	8894
Pozor!
Kot družabnik z 10.000 Din bi rad pristopil v kako podjetje ali dam denar na razpolago tistemu, ki mi preskrbi stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9026
Družabnika
s popo'no trg. izobrazbo ln vsemi v to potrebnimi spričevali. ta takojšnje na-daljno obratovanje in vlož-nim kapitalom nad 50.000 Din išče podjetje 3 trgovin, radj razdružitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Solidarnost in enakopravno t« 9050

2 prazni sobi
v 1. nadstr. oddam za 600 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod- značko »Solnčno in •zračno«.	S933 Novo
« ike, prosim za naslov pod šiiro »Dve rudeči roži«
9092
V oglasnem oddelku »Jutra»
Je dvigniti sledeča pisma:
Agilen 55. A. M. 8315, April, Centrum 89. Cvetoča pomlad. Cisto. f)o'enj-sko, Diskrcoija ča-tna zadeva. Delovodja. Doktor M., Gostilna ?10. Gostilna U. Harm.:.nist, J. E.. Ja pončefe. Inžemr-L:uh! jasa. Jako solidna 1&69. J. P . Jarmerik. Kongresni trg, Korespondentlcja 933. Kapital oO.OOO. Kavcije zmožen, Komfortno 42, Kranjska domačija. Lanz. I>ikal 1800, Lep položaj. L k! a i Na ia, Motokoio 8000. Maj- _ heh, Mirns sreča. Motor, j življenje 15. . Nichi
| pljučne borzni 3'0. hitiš Xa:dj
Cubcruožc Slabo rviicst
kakor vobče obolenja
organov za dihanje leči od vojnih in državnih bolnic itd. kot izborno in zaupao priporočeno sredstvo. —
$u3ovscyft<
Dobiva se v vseh lekarnah škatljica za 32 Din. a kjer s« ga ne dobi. tja ga pošlje za 75 Din po povzetju prosto poštnine edini proizvajalec
lekarna I. Hudovski Subotica 90.
Zahtevajte brezplačno poufno razpraTo o gornjih boleznih.
§ ni po ceni zato pev 5I0 kruh in pecivo iz nje nenadkniijiva.
Ilfaioit Davorin RavLitn. Izdala za iLonzorcu cJt.Ua* AduU Ribuikar Za Narodno tiskarno d. d kot tiakaruarjs Frani Jezeršck. 2» inaeratui del J« odgovoren \ioj»ij Novak. V® v Ljubljani