Leto SIL, štev. 152 LJaMJaca* nedelja S. julija Iftl Cena 2 Din Upravniitvo; Ljubljana, Kaafijeva alte« 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. {aseratm oddelek; Ljubljana, Selca* burgova aL 1 — Tet 3492 te 2492. Podružnic« Maribor; Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455. Podružnic« Celje: Kocenova ulic« St 2. — Telefon St 190. 8!a6unt pri pošt ček, zavodih: Ljob* Ijan« St 11.842. Prah« čiste 7S1«0 Wen St 105 241. 25.— Dan. aa inozemstvo 40.— Dm. Uredništvo: u Knafljeva obe« 5. Telefon 3122 3123 3124 3125 te 3126. Aleksandrova cesta 13. Te* lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8 Telef St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Papež obtožuje fašizem V Parizu )e bila objavljena senzacionalna encikllka, naslovljena na vse Škofe na svetu — Napetost v Rimu zopet narašča Pariz, 4. jrtBfa. AA. Tu je bila objavljana papeževa enciklika vsem Škotom na svetu. Enciklika ostro obsoja politiko italijanske vladi m razpust Katoliške akcije. Listi poročajo, da je prinesel papeževo encikliko v Pariz poseben vatikanski kurir, ker se je pa-psž bai da jo bodo italijanske oblasti zaplenile. Poslanica ponovno protestira proti preganjanju katoliških organizacij in podobno, našteva nasilnosti proti pripadnikom katoliških društev in napade fašističnega časopisja na papeža in cerkvene »stanove. Poslanica nadalje ostro obsoja zadnji nsoficijejm odgovor italijanske vlade na pritožbe Sv. stolice in pravi, da je neupravičen. Nadalje odklanja enciklika obtožbo, da so katoliške organizacije vodile protifašistično agitacijo, in poudarja, da je Katoliška akcija popolnoma nspolitic-n^a, kar je temelj njenega delovanja. Papež zaključuje, da hoče italijanska vlada monopolizirati pcasveto in vzgojo mladine, in naglaša, da je ta težnja v nasprotju s pravicami družine in cerkve. V tukajšnjih političnih krogih je zbudil korak Sv. stolice splošno pre- senečenje in mnenje, da se bo spor med Vatikanom m italijansko vlado še poostril Frankfurt, 4. jnffia, *. Kakor javfia »Frankfurter Zeitung« iz Rima, je papež pred dvema dnevoma s posebnim kurirjem poslal svoao okrožnico v. Pariz, da se od tam razširi po vsein »vetu, ker je bii »Osservatore Romano« v Rimu večkrat zaplenjen. Berlin, 4. julija, g. GantromaškJ ftsti objavljajo okrožnico papeža o Katoliški akciji, ki pravi med dragim: »Redkokdaj je bil kak dokument tako tendenčen in tako v nasprotju z resnico in pravico proti Sv. stolici, kakor odgovor italijanske vlade, ki predstavlja lahkomiselno, da ns rečemo nesramno spomenico. Tisoče in tisoče tujcev, ki so posetili Italijo, je osebno moglo ugotoviti brezibožne nastope, nasilstva in klevete. Cerkev, vera in vetrni katoliki nimajo najmanjšega vzroka biti hvaležni onemu, ki je najprej sicer spodil iz dežele socializem !n prostozidar-stvo, a jima kasneje še bolj otvoril vrata. Francoski parlament odgoden do jeseni KT|;ib protesta nekaterih strank Je bflo parlamentarno zasedanje zaključeno, preden nro Je bžl predložen sporazum z Zetfinjenimi državami J»arfct 4 Julija. t Ministrski predsednik Lavai j« davi ob 0.3© preči tal v zbornici dekret a katerim je parlamentarno zasedanje safcljnčeno. Zbornica je sprejela od-Sfoditev parlamenta brez demonstracij. Edino Herriot Je v imenu radikalne stranke te Javil, da protestira proti preranemu zaključku nasedanja ln da v znak pTotesta ne verificiral zapisnika Verifikacija zapisnika »e je izvršila nato stante sessione z veHko reiiit-o- Parlamentarne počitnice bodo trajal« do 1. novembra, razen ako bi smatral ministrski predsednik Laval za potrebno, d* »kliče parlament k izrednemu •».s sedanja. Parii, 4. tettja- AA. Poelanoka zbornica Je včeraj sprejela s 605 proti 78 glasovom zakonski načrt o državnem jamstva sa posojilo v znesku 160 milijonov frankov, ki ga bo najela prekomoreka psroptovna 4n* ba. Pariz, 4. JnMJa. AA. H&vas poroča: Na snočnji seji parlamenta je takoj u glasovanjem o državnem jamstvu paroplovnl družbi »Oompagnie Generale Transatlan-tique« prišlo do incidenta med predsednikom vlade Lavalom Id poslancem Franklinom • Bouillonom. Franklin Bouillon je hotel predsednika vlade na vsak način prepričati o tehtnosti svojega stališča proti odgoditvi parlamenta in ga zgrabil za plašč, da bi mu preprečil odhod iz zbornice. Laval se mu je Iztrgal lz rok. v tem pa so ta pritekli tudi dragi poslanci in preprečili Bouillonu, da nI mogel za predsednikom. Ta Incident je napravil v zbornici veL_;o senzacijo. Ureditev kupovanja in prodaje pšenice Dva nova dodatna zakona — Važno pooblastilo za kmetijske zadruge Kontrola nad mM In vsemi kupčevalci s pšenico In moko domačo potrebo tudi pSoutco. lažlo od 78 kilogramov za M, * ©osebno uredbo vrste moke. ki se smelo Izdelovati ta tmfi proda ino ceno. § 5. Nadzorstvo sad izvajanjem inedut-»v tega zakona in vseh v tem zakonu navedenih odredb bo vršil minister za trgovino in industrijo no organih upravne oblasti nrve stopnje, ki so dolžne pošiljati vsakih 7 dni svoje noročilo ministrstvu za trgovino in industrijo. § 6. Kdor na slenarsk! mSto komite oSe-nico do nižji ceni. kakor jo predpisuje sklep ministrskega sveta z dne 27. junija t. L in kdor se oregreši oroti določbam tega zakona, se kaznuje, v kolikor se to do kazenskem zakonu ne smatra za hujši prestopek. z denarno globo od 1000 do 10.000 Din fn z zaporom do 30 dni. Preiskavo o teh stvareh vodi in kazen izreče uoravna oblast Drve stopnje. Pritožbe zoper razsodbe rešuje upravna oblast druge stopnje. § 7. Zakon dobi obvezno moč z objavo v »Službenih novjnah«. Treznostni kongres v Beogradu Beograd, 4. julija, č. Danes .je bfl otvor-jen 4. kongres treznosti Včeraj so. kakor smo že poročali, posebne deputacije delegatov položile vence na grobu kralja .retra ln na grobu Neznanega junaka. Danes se je vršila najprvo letna skupščina trezne mladine. Poročila so bila soglasno sprejeta, nakar je bila Izvoljena nova uprava s predsednikom dr. Ilijo Jeličem, Inšpektor, ministrstva pravde, na čelu. Popoldne je bila otvorjena 9. letna skupščina saveza treznosti pod predsedstvom tmlv. prof. dr. Maška. Iz poročila generalnega tajnika je razvidno, da šteje savez 480 organizacij z nad 4000 člani Glasilo saveza »Novi život« pod redakcijo dr. Vrhovca Izhaja v Zagrebu ln se prav lepo razvija. V preteklem letu je bflo prirejenih 80 propagandnih prireditev, ki so vse lepo napele. Po kratki debati so bila poročila soglasno sprejeta. Jutri dopoldne se bo kongres nadaljeval ter bo združen z manifestacijsko povorko po beograjskih ulicah. Razmesarjeno otroško truplo na pokopališču Sremska Mitrovica, 4 julija p. Na tukajšnjem pokopališču bo našla davi hudo razmesarjeno truplo par tednov starega deteta. Zavito je bilo v časopisni papir z datumom od 26- junija. Trupelcu je odsekana leva noga in obe roki. Tudi po telesu je več ran. Čigavo je dete in kdo je zagrešil ta zverinski zločin, policija dosedaj še ni mogla ugotoviti. Vse pa obsoja brezsrčno mater, ki je mogla kaj takega doDustiti ali morda celo sama izvršiti, Beosorad. 4. tnffla AA. Hi. Vel krafl ie na predlog kmetijskega ministra te po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal m proglasa zakon o izpremembah in dopolnitvah v zadružnem zakonu. Zakonska novela določa: § 1. Kmetijske zadruge »o pooblaščene kupovati in prodajati pšenico in vse ostale poljske pridelke, navedene v zakonu o izvozu in nvozu pšenice, rži in nšenične moke. tudi od pridelovalcev, ki niso zadružniki. Prihranki, doseženi pri nezadružnikih. naj se ne razdele, temveč Dostavijo v rezervni fond § 2 Pooblastitev te 8 1 tera zakona bo trajala samo dotlej dokler bo v veliavi sklep ministrskega sveta z dne 27. hutiia 1931. glede intervencije države v svrho reguliranja pšeničnih cen. § 3. Prijavo o vstonu novih zadružnikov v zadrugo overovijo zadruge in pošlieJo s prepisom pristojnemu sodišču v svrho voi-sa v register. § 4. Ta zakon stotrf v veljavo te dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službe-n'"h novinah. Beograd, 4- taftta AA. NJ. Vel krafl Je oa predlo* ministra za trgovino in Industriio ?n no zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo za sprejetje naknadnih uredb in predpisov o izvrševanju zakona o uvozu pšenice. rži in pšenične moke z dne 27. Itmija 1931 ter o kontrolnih ukrepih za nieza izvrševanje. § 1. Za izvedbo zakona o uvozu ln izvozu pšenice, rži hi pšenične moke z dne 27. Ju-niia 1931. se pooblašča minister za trgovino in industrijo, da sme, če je to potrebno, ob svoiem času v posameznih krajih in za posamezne pšenice rezervirati si izključno pravico kupovanja za državo. § 2. Mlini, ki prodajajo moko, moralo do 15. julija t 1. sporočiti Privilegirani izvozni družbi v Beogradu svojo dnevno kapaciteto in morajo voditi od 5. julija dalje glede pšenice točno evidenco kupljenih količin za mletje po obrazcu, ki ga ie predpisal minister za trgovino m industrijo. § 3. Kmetijske zadruge in trgovci ki se bodo bavili s kupovanjem pšenice, rži in pšenične moke. so takisto dolžni voditi v tem zakonu predvideno evidenco ktrplienih količin pšenice, rži in pšer.ične moke Iz te evidence se mora videti, da so se pri kupovanju pšenice držali cen. določenih s sklepom ministrskega sveta z dne 27. Junija 1931. odnosno oen. ki iih minister ta. trgovino m industriio v bodoče odredi. § 4. Pooblašča se minister za trgovino in fndustriio. da sme tedaj, če prodajajo mlini moko po ceni. ki ni v razmerju s cenami pšenice, s posebno uredbo normirati cene raznih kakovosti pšenične moke. Če bo treba, je minister za trgovino in industrijo pooblaščen predpisati za mline, ki se oečajo s prodajanjem moke in ld meljeio za NAČELEN SPORAZUM MED FRANCIJO IN AMERIKO Zgodovinska nočna konferenca —• Ameriško*francoska pomoč drža* vam Srednje Evrope - Možnosti novih ovir in zapletlfafev Pariz. 4. hrfOa. d. SnoQ ob ooi !€. se je v notranjem ministrstvu sestala napovedana odločilna francosko-ameriška konferenca. Za francosko vlado so se ie udeležili Dredsednik LavaL rtmanii minister Briand, finančni minister Flan-din, državni podtajnik Francois-Poncet za ameriško pa zakladni tajnik Mellon in pariški poslanik Edge, ki sta prej prisostvovala otvoritvi banketa na čast ameriškemu prazniku neodvisnosti. Kmalu po polnoči je bila konferenca zaključena. Kratek komunike je povedal, da je bil dosežen med zastopniki francoske vlade in Zedinjenih držav SDorazum o izvedbi Hoovrovega nred-loga glede moratorija za Nemčijo, sporazum pa bodo morali še predložiti ostalim evropskim upnikom Nemčije v potrdilo. Vest o doseženem sporazumu je napravila povsod najugodnejši vtis. Pariz. 4. iuliia. AA- Davi zeodai zjutraj je francoski notranji minister objavil naslednji komunike: »Zastopniki obeh vlad »o poooa nadaljevali razpravo o predlogu ameriškega predsednika Hoovra in o francoskem odgovoru. Mellon ie obvestil francoske tovariše, da ameriška vlada soreiema francoski Dredloz. nal Nemčija še nadalie olačuie brezuoeoini de! svoieza dolga, določenega do Youngo-vem načrtu. Na pogajanjih se }e dosegel tudi t drugih vprašanih sjjorazum. Ostala nerešena vprašanja, ki pa so postranske važnosti« bodo oredjožena današniemu ministrskemu sveto Sooig-zum v tehničnih in finančnih vorašanflh je bU dosežen pod pogojem, da ga odo-bre tudi druge prizadete države, kar se bo naibrže zgodilo ▼ naikraisem času.« Podrobnosti o zgodovinski noči Pariz. 4. tuffla č. ob 21.30 so se v notranjem ministrstvu nadaljevala Dogajanja med ameriškimi in francoskimi pooblaščenci. Ameriško vlado sta zastopala finančni minister Mellon in ameriški poslanik v Parizu Edge, francosko Da ministrski Dredsednik Laval. zunanji minister Briand. Dodtainik v zunanjem ministrstvu Francois Poncet in finančni minister Flandm. Takoj po otvoritvi konference Je ministrski Dredsednik Laval odšel v zbornico, nakar so se pogajanja nadaljevala brez njega. Kmalu po polnoči je odšel v zbornico Francois Poncet. ki ie imel nato kratko konferenco z ministrskim Dredsednikom Lavalom. Ko se je Poncet vrnil v notranje ministrstvo, se Je konferenca med nooblaščenci nadaljevala ter ie bila zaključena ob 1.30 zjutraj. Po konferenci ie Poncet orečital novinarjem. ki so bili zbrani v naravnost rekordnem številu o doseženem sporazumu. Vsebina sporazuma Pariz. 4. JidiJa č. O sporazuma, ki Je M sklenjen na ponočni konferenci med francoskimi in ameriškimi oooblaščenci. se z informirane strani doznavajo naslednje do-drobnosti: 1. Duh te vsebina Toungoveca načrta ostaneta nedotaknjena. 2. Plačila, ki se vrše po določbah Tono-govega načrta, se ustavijo za dobo enega leta. 3. Koristi tega moratorija gredo n korist Nemčije. Franooska vlada Je predlagala. da se pridrži 550 milijonov frankov od brezpogojnih anuitet Ta vsota bo nakazana banki za mednarodna plačila in se bo Dorabila za oodporo srednjim m vzhodnim evropskim državam, ki bodo oškodovane zaradi moratorija. Ameriška vlada se ie izjavila oripravl j eno, da iznolni to željo Francije. Našla se Je kompromisna rešitev. Francoska in ameriška vlada sta se sporazumeli. da J>osta pomagali JugosIaviJJ. Češkoslovaški in RunmniH. da niihov! državni proračuni z ustavitvijo reparacHskih plačil ne bodo oškodovani. Zato ie bilo sklenjeno. da se osnuje centralna blagajna, v katero bosta Amerika ta Francija, a bržkone tudi AngBJa. vplačali primerne zneske za finančno podporo omenjenim državam srednie Evrope. Centralna blagajna bo razpolagala z vsoto najmanj 750 milijonov frankov. Če Anglija ne bi hotela sodelovati Dri dotaciji te blagajne, se obvežeta Amerika in Francija, da bosta prisoevaR v enakih deležih. 4. Naknadno otaSDo reparacflskfh anuitet, ki bodo ustavljene za dobo enega leta. se bo izvršilo v roku od 5 do 25 let Defini-tivna določitev tega roka Je odvisna od zadržanja Nemčije, zlasti oa od tega. kako hi v koliki meri bo vršila Drevzete obveznosti do Yonngovem načrtu. 5. Ameriška vlada priznava, da so tegi-tfmne revindikacije Francije glede zaščite Youngovega načrta m garancijskega fonda nri banki za mednarodna olačila. ki je do Youngovem načrtu določen za Drimer mo-ratoriia Pogajanja o ureditvi podrobnosti Pariz, 4. julija a Franooska-amerBka pogajanja trajajo dalje, da se po doseženem sporazumu urede še vse podrobnosti. Mellon je danes dopoldne telefonično konferi-ral s predsednikom Hoovrom. Na podlagi tega razgovora je sestavil novo noto in jo predložil francoskemu ministrskemu svetu, ki m je sestal ob 1«. tenea »• drugič. Nota vsebuje a tališče ameriške vlade glede še vseh nerešenih vprašanj. Drevi se bo najbrže vršila nova konferenca med ameriškimi ki francoskimi delegati, na kateri »e bo razpravljalo o zadnji ameriški noti in o francoskem stališču, ki ga bo določil ministrski svet Stališče nemSke vlade Berlin, 4. julija g. Dopoldne se je sestal ministrski svet da zavzame stališče k rezultatu francosko-ameriških pogajanj e Hoovrovi akciji. Seji Je prisostvoval tudi predsednik državne banke dr. Luther. Glede na še vedno trajajoče povpraševanje po devizah se računo z možnostjo, da se bo od mednarodne emisijske banke državni banki do 16. Julija dovoljeni rediskontni kredit eventualno podaljšal. Glede podrobnosti ameriško - francoskega kompromisa se za sedaj v Berlinu še vzdržujejo vsake sodbe, ker čakajo na avtentično besedilo doseženega sporazuma. Kakor doznava »Vossische Zeitung«, se pričakuje v nemškem zunanjem ministrstvo, da se bodo po končanih pariških pogajanjih sestali tehnični strokovnjaki, ki bodo razpravljali o podrobnosti nove ureditve, torej o vprašanju povračila, obrestovanja, stvarnih da-jatev Itd. Ugovori Angnjt London, 4. jalijja. AA. Dočim so poiMJB* ni krogi zadovoljni, da Je bii v Parizu do« sežen v vprašanju Hoovrovega načrta sporazum, je dvomljivo, aH bo angleška vlada brezpogojno sprejela francosko % btevo glede garancijskega fonda, ki bi ga morala deponirati v banki za medna« rodna izplačili, če bi Nemčija zahtevala moratorij, določen v Youngovem načrtu. Poročajo, da stoje ministrski predsednik Maodonald, zakladni minister Snowden, zunanji minister Henderson ln guverner angleške banke Norman na stališča, da js vprašanje garancijskega fonda za trenutek zgolj hipotetičnega pomena m da ni v zvezi z nujnimi vprašanji, ki so sedaj v razpravi. Nadalje meni angleška vlada, da se vprašanjei garancijskega fonda lahko odgodi na pozneje, dokler ne bo Nemčija napovedala ustavitve plačila pogojnih arro* i/tet. O tem vprašanju bo najbrže odločala konferenca držav«podpisnic Yotmgo>vega načrta, ki n sestane v kratkem. Niso Se odstranjene vse nevarnosti Paril, 4 julija, a Današnji f p" i M Usti so nekoliko presenečeni nad gotovimi vestmi, ki so prišle iz Washingtona in ps katerih je državni podtajnik Castle izjavil, da še ni dosežen popoln sporazum in da bo treba še nadaljnjih pogajanj- Nekoliko je presenetila tudi včerajšnja tajava angleškega zakladnega kan cela rja Snoirdena, da je Velika Britanija doprinesla že dovolj žrtev in da ne bo vež hodila po tea potu. V Parizu vztrajajo na tem, da je načelni sporazum ie dosežen in da gre mm še za to, da se z udeleženimi vladami doseže sporazum o tehničnih ukrepih. Berlin, 4. julija AA. Komunike franee-ske vlade, da je b& v vprašanja moratorija dosežen sporazum, je zbudil v nemških političnih krogih veliko zadovoljstvo. Vendar se je veselje nad aporanunom precej zmanjšalo, ker je prispeta ta Washingtona vest da ameriška vlada ni mnenja, da so pariška pogajanja dovedta is de popolnega načelnega sporazuma »Berliner Tageblattc iptaluK kaj ta pomeni- Nacijonalistfčni beti pravijo, da bodo nastale nove težkoče, ki bodo ugralažs vas, kar as je doslej doseglo. Dragi menijo, da obstoja nasprotje ameriškega ta francoskega poročila v tem, da ni hH v manjših vprašanjih sporazum šs dosežen. Zato as sestane danes ln fotx) nova konfersnaa. Ministrski predsednik med Bosanskim ' ljudstvom Na svojem potovanju as Je ustavfl v raznih krafth ka se sauhiial razmere in žeQe ljudstva Beograd, 3. JrilJi AA. Včeraj ob pol n. donoldne Je predsednik ministrskega sveta general Peter 2ivkovič odpotoval v avtomobilu preko Jelalca, Tešnja te Grkega vrha v Novi Šefer. kamor Je dospel ob 3. popoldne. Ko so kmetje čnli o prihoda ored-sednika vlade, so se takoj zbrali ter predsednika vlade prisrčno d ozdravili. Predsednik je soraševal kmete o stanju letine te Drilikah na vasi. Ko Je avtomobil Dredsed-nika vlade zaouščal vas. so bite prirejene predsedniku vlade prisrčne ovacije. Ob 15.15 ie Drisoel Dredsednik vlade v Žeoče. Avtomobil se Je ustavil pred zgradbo sreskega načelstva. Sreski načelnik Begič Jo ooročal oredsedniku vlade o stanja Javne varnosti in o ostalih razmerah v srezu. Ker je bil ravno sejmski dan. se te nahajalo v Žepču mnogo kmetov te okoliških vasi. Zbrali so se Dred sreskim načelstvom. pozdravili oredsednika vlade ter mu izrekli svoje želje in DOtrel>e. Predsednik vlade Je obljubil svojo Dodooro. Mestni načelnik dr. Kisič je poročal predsednik« vlade o občin- skih ___ _________ ___ hran Stanič te tenobifl poročita s potrebnimi Dodatki Prisrčno pozdravile* te nadaljeval predsednik vlade svojo pot v Za vido vič Ja MagJat V Za vido vič Je Drisoel trt) 4. popoldne, ko so se ravno delavci vračali z deta s temošnjega tesnega podjetja. Delavci so se zbrali skupno z meščani na trft-ci ter priredili predsedniku vlade spontane ovacije. Starešina treske Izpostave Sta-jič te poročal predsedniku vlade o stanja te razmerah kraja Ko te predsednik vlade odhajal Je bS deležea ponovnih prisrčnih ovacij. Ob 17.30 Je prispe! predsednik via-de v MagJaJ. Pred občinsko hišo Je pozdravil predsednika vlade občinsJd načelnik Uzeirbegovič ta poroča! o občinskih zadevah. Predsednik vlade te nato šef med ljudstvo ter ae s poedind razgovarJal o njihovih razmerah ta splošnih zahtevah- Med prisrčnimi ovacijamf meščanov, lrmetov in delavcev Je Dredsednik vlade zapustil MagJaJ ter ae vrnil ob 19. v Tesli d. Kongres nciteljstva meščanskih šol Udeležba Čehoslovakov - Ustanovitev slovanske stanovske zveze - Nova pravila udrnzenja - Zakon o meščanskih šolah bo izdan v najkrajšem času Beograd 4. julija v. Te dni se vrši v Beogradu kongres Saveza učiteljev meščanskih šol. Včeraj Je bila seja upravnega odbora, danes so se zbrale v Zemunn k posvetovanju delegacije, jutri pa bo glavna skupščina Na današnjem zborovanju so bila z odobravanjem sprejeta vsa poročila upravnega odbora ln drugih funkoijonarjev. Dosedanja pravila in poslovnik so se iz-promenila ln izpopolnila v smislu novega uradniškega zakona Saveznl predsednik Barjaktarovič je bil 2. t m. sprejet od pomočnika ministra za prosveto, ki mu je izjavil, da so meščanske šole potrebne ln da bo zakon o meščanskih šolah Izšel že v teku teh šolskih počitnic. S tem zakonom bodo urejene dolžnosti in pravice učencev ln učiteljstva meščanskih šol. Na kongres so došH tudi delegati učitelj stva meščanskih šol iz češkoslovaške, med njimi starosta zveze učiteljstva meščanskih šol v Pragi Boleslav Kabler, član češkoslovaške oboe učiteljske Anton Vimer ln član predsedstva Zveze češkoslovaškega učiteljstva meščanskih šol Alojz Pikar; bili so Iskreno pozdravljeni Z ofoeh strani se Je Izrazila želja to volja po čim tesnejšem sodelovanju. Ustanovljena Je bila ob tej priliki tudi slovanska zveza učiteljstva meščanskih šol v češkoslovaški In Jugoslaviji. Upravni odbor te zveze tvorijo: predsednik Vimer, podpredsednik Hovek, tajnik za češkoslovaško Kabler, tajnik za Jugoslavijo Barjaktarovič. Sprejeta so bila začasna pravila slovanske zveze meščanskega učiteljstva, kakor tudi razni važni predlogi ter resolucije. Vsi predsedniki banovinskih sekcij s sa-veznim predsednikom na čelu so biH t spremstvu češkoslovaških delegatov sprejeti od pomočnika ministra sa prosveto, ki so mu Izročili spomenico o svojih željah ln potrebah. Pomočnik g. dr. Nikid jim je Izjavil, da so v preteklih desetih letih meščanske šole pokazale toliko življenjske sile, da se morajo razširiti po vsej domovini, dočim Je brate čehoslovake naprosil, naj presade vse svoje najboljše Izkušnje z meščanskimi šolami k nam v pro-speh jugoslovenskega naroda ln v ponos meščanskošolskega učiteljstva Uspehi n* naših meščanskih šolah so odlični že sedaj, na osnovi novega zakona bodo lahko še lepši in večji. Danes popoldne }e odšla delegacija nagih in češkoslovaških meščansko-šolskih učiteljev na Avalo, kjer je položila venee na grob Neznanega vojaka Vojvoda Aosta umrl Ehn, 4. julija. 5. Davi je umrl vojvoda Emanuel Aosta. V zadnjem času je bolehal in že več dni so pričakovali katastrofe. Pokojni vojvoda je bil star 62 let ter ie bil med svetovno vojno poveljnik III- italijanske armade, ki je takoj v začetku vojne prodirala proti Gorici Preiskava o eksploziji v Rima Rfm, 4. Jrfija. A. Policija vodi z vso naglico preiskavo o eksploziji na tovorni postaji, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Doslej so ugotovili, da je voz z blagom, med katerim je bila skrita bomba, prišel iz Modane, ki je zadnja obmejna postaja na itaHjenski meji. Gozdovi In agrarna reforma Gozdovi so najvažnejši del našega narodnega bogastva. Poleg živinoreje so gozdovi najizdatnejši vir dohodkov za našega kmeta. Zato je gozdno gospodarstvo ona panoga naše narodne moči in sile, ki ji je treba posvečati prav intenzivno brigo. Zal so gozdovi naših kmetov, zlasti malih, precej izsekani in polni goličav. Po vojni se je nad našimi gozdovi vršilo pravcato izropa-vanje, sekali in prodajali so les iz njeh brez reda in sistema, ker je pač k temu zapeljevala ugodna konjunktura lesne trgovine. K temu dejstvu je v zadnjem letu pritisnila še kriza v lesni trgovini in industriji, tako da les za kmeta nima vrednosti. Vendar pa kljub temu obdrži gozd v polni meri svojo narodno-gospodarsko važnost, morda še bolj kakor preje. Država posveča zato gozdnemu gospodarstvu prav izdatno pažnjo in spravlja v to panogo nacijonalne ekonomije red in sistem. Organizacija izsekavanja gozdov, lepo napreduje, pogozdovanje se vrši siste-matičneje; kultura gozdov postaja vidna. K temu kompleksu vprašanj gozdnega gospodarstva se je pridružil nov kompleks, ki po svoji socialni važnosti prednjači vsem ostalim problemom. Gozdovi so velevažen predmet agrarne reforme. Gozdovi naj v svoji pretežni celoti preidejo v last naroda, da more iz njih črpati najpotrebnejše za svoje gospodarstvo. Zakon o likvidaciji agrar ne reforme od 26. junija t. 1. ustvarja iz gozdov objekte agrarne reforme, v kolikor imajo značaj veleposestva. — — V smislu tega zakona imajo biti razlaščeni v svrho agrarne reforme vsi gozdovi, ki v dravski banovini presegajo 1000 ha in so v privatni posesti. To so v prvi vrsti gozdovi raznih grofov in baronov. Ni važno, da gozdovi tvorijo en sam kompleks, celoto v smislu zakona tvorijo gozdovi tudi ako so raztreseni na več področij, pa so last iste osebe ali istih solastnikov. Kot enoto smatra zakon tudi gozdno posest posameznika z vsemi njegovimi solastniškimi deli na drugih gozdovih. Isto velja ako se gozdna posest sestavlja iz samih solastniških delov. Gozdna posestva moža in žene tvorijo enoto. Mero-dajna je za vse slučaje lastninska pravica na dan 27. februarja 1919, ako sprememba ni bila pozneje odobrena po ministrstvu za agrarno reformo, od-nosno po ministrstvu za kmetijstvo. Za razlastitev gozdnih posestev je merodajeh § 24 Zakona o likvidaciji agrarne reforme. Ta paragraf omogoča brezpogojno razlastitev gozdnih zemljišč, ki leže v dravski banovini in presegajo 1000 ha ter imajo dotični gozdovi značaj agrarnih objektov. V drugih banovinah je razlastitev dopustna le, v kolikor so kraji revni na rodovitni zemlji in njihova življenjska eksistenca odvisi od lesne industrije. Dravsko banovino smatra zakon a pri ori za revno na rodovitni zemlji. Za dodelitev gozdov morejo priti kot agrarni subjekti (upravičenci) ▼ # po-štev: občine, zemljiške zajednice, imovinske občine in pa skupine kmetovalcev, ako so organizirani tako, da ima organizacija značaj pravne osebe. So to predvsem pasniške in gozdne zadruge pa tudi druge kmetijske zadruge. Kdo izmed teh subjektov ima prednost zakon ne pove. Tudi ni v zakonu označena količina in lega gozdnega posestva, za katero more posamezni agrarni upravičenec uveljaviti pravico iz naslova agrarne reforme. Pri ekspro-prijaciji gozdov pridejo v smislu besedila zakona v poštev gozdovi, ki so potrebni sa pašo, za preskrbo s gorivom in s stavbnim lesom, za preskrbo z lesom za domačo industrijo in za »ostale gospodarske potrebe«. Kaj so te gospodarske potrebe, zakon ne pove. Gotovo spada sem potreba stelje. Iz tega besedila zakona bi sledilo, da zakon ne misli na popolno eksproprijaci-jo vseh gozdno-posestnih pravic, temveč samo na delne pravice, kakor na pašniško pravico, na pravico pridobivanja stelje, kuriva, stavbnega lesa itd. Te delne pravice bi se najbrž interesentom dodelile v obliki servitutnih pravic. Ako je besedilo zakona razu meti v tem smislu, potem more posa mezni agrarni subjekt (interesent) zaprositi za dodelitev več vrst omenjenih pravic. Občina n. pr. more prositi za eksproprijacijo gozdov ne samo v paš-niške svrhe, temveč tudi istočasno v svrhe pridobivanja stelje, kuriva, stavbnega lesa itd. Ker zakon ne označuje množine gozdnega zemljišča, ki more biti za posameznega interesenta razlaščen, mora pač posamezni interesent prositi za tako količino zemljišča, da bo zadoščala njegovim potrebam. Najprikladnejši agrarni subjekti morejo biti zadruge, ker so v njih združeni sami interesenti, dočim občina predstavlja skupnost oseb z raznimi interesi (trgovce, obrtnike, kmete, delavce itd.). Ako postane občina lastnica gozdnih pravic, mora te pravice pridobiti pač le za potrebne interesente. Kjer ni primernih zadrug ali skupin interesentov z značajem pravne osebe in bi radi tega obstojala nevarnost, da zapade pravica za vložitev prošnje, morajo seveda politične občine zase reklamirati vse označene gozdne pravice, da jih potem one v lastnem delokrogu prevedejo v korist pravih in neposrednih interesentov. Občine zato preživljajo zgodovinsko in socialno najvažnejši trenutek in morajo skrbno paziti, da bi radi njihove malomarnosti ne bila izjalovljena agrarna reforma gozdov. Bog zna, kdaj se zopet vrne taka prilika! Vsakdo, posameznik, društva in organizacije, morajo budno gledati, kako se v njihovem kraju razvija akcija za izvedbo agrarne reforme. To je nacionalna in socialna dolžnost vseh! Zakon namreč predvideva za vlaganje prošenj za dodelitev gozdov zelo kratek rok BO dni od dneva obnarodovanja zakona v Službenih novinab. Ta rok poteče 26. julija. Po tem času ugasnejo pravice poslužiti se ugodnosti iz zakona o likvidaciji agrarne reforme. — Razumništvo, zlasti ono na deželi, mera v tem zgodovinskem trenutku z vso vestnostjo in v p vini zavesti svoje odgovornosti pred narodom storiti svojo dolžnost, da ljudstvo pravilno in pravočasno pouči in opozori na vse, kar je potrebno v svrho očuvanja pravic iz zakona o agrarni reformi. Ta kratek rok velja samo za gozdove, za druge agrarne objekte je še čas. Agrarni subjekt morejo biti tudi država, samoupravne korporacije in ju-ridične osebe s splošno koristnimi nalogami. Sem spada tudi banovina. Ona ima velik interes na tem, da se praktično izvede agrarna reforma ▼ vseh gozdovih, ki po zakonu pridejo ▼ poštev. Kjer bi ne bilo drugih interesentov, mora banovina očuvati gozdne pravice narodu. Prišel je čas, da uresničimo stoletne sanje našega kmeta po zemlji. Čas največje nacijonalizacije je tu. Le krepka agiinost vseh bo to nacionalizacijo izvedla. djb. Sava je zopet zahtevala žrtev Včeraj je na Ježid utonil 20-letni Ljubljančan Ivo Kosi — Ponesre- čenčevega trupla še niso našli plavalno turo tudj nekatere droge hwaA še, ki pa so povabilo odklonili. Vsi štirje m> se nato podali k moata Jb začeli plavati navzdol. Plavanje še m tra« LJubljana, 4. julija. Kopalna sezona je na višiku. Kdor le utegne, ae v teh vročih dnevih gre hladit v vodo. Ljubljanske okoliške vode so pol* ne kopalcev tudi ob delavnikih. Tako je med drugim bilo danes Štirnovo kopališče ob Savi na Jezici ves dan zelo živahno. Že zgodaj dopoldne se je prišel kopat k Štirnu tudi 20 letuj Ivo Kosi, praktikanit v tovarni zamaškov pri stricu inž. Jela« činu, sin strojnika Narodne tiskarne go* spoda Kosija, stanujočega v Prekmurski ulici 5 za artiljerijsko vojašnico. Na ko« pališču je dobil Kosi svoje prijatelje in znance in ko je nek olik okrat z njimi malo zaplaval ob obrežju, je vsa ožja družba igrala nekaj časa vol!eybal in ping*popg. Malo pred poidnevom, ko so 6e številni kopalci vračali domov, je Kosi dejal, da ostane kar pri Savi, ker se je pri nekem tovarišu, ki je imel s seboj dovolj jestvin, med njimi tudi češenj, že tako do sitega na« jedel, da ga boli želodec. Bilo je okrog 13. ure. ko »o Kosi in tri« je njegovi prijatelji sklenili, da bodo od prvega ježiškega mostu piavali do Štirna. To je običajna plavalna tura, ki jo navad* no napravijo malo uvežbanejši plavači, ki obiskujejo to kopališče. Sava je tam po sredi precej deroča in je zahtevala v pre« teklih letih že več žrtev, kar pa podjetnih kopalcev ni plašilo. Družba je pozvala na BI Danes ob 17*30 H igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO PREDTEKMA OB 16.30. 8464 Ob vsakem vremenu. jalo dolgo časa, ko so se naenkrat zaslišali klici na pomoč. Ivo Kosi je izginil pod vodo. Klicali oo na pomaganje njegovi tovariSi, ki mu sami niso mogli pomagati. Kako je prav za prav prišlo do nesreče, ni povsem jasno. Pri plavanju je Kosi malo zaostal in ko so se njegov? tovariši začeli ozirati za njim, ga niso več videli. Zato jim tudi ni bilo točno znamo, na katerem mestu se je potopil. Baje je Kosi pri pla« vanju kmalu v začetku ture prosil pomo« či, a ni njegovih besed nihče smatral za resne, oziroma jih v šumu vode niso do« bro razumeli. Klici tovarišev na poma« ganje so takoj dvignili kopalce, nahajajo« če se na kopališkem terenu, toda ker j« ta prostor od kraja nesreče oddaljen ka« kih 600 m proti Ježici, pomoč nikakor jm mogla prispeti pravočasno. Sprva reševalci sploh ni9o niti vedeH, za kaj gre. Šele, ko so zvedeli, da je izginil v valovih tovariš Kosi, so šli hitro na delo in go, kakih 40 po številu, prepregli ves tok Save od enega brega do drugega, dr« žeči se za roke, da bi prestregli truplo iz« ginilega Kosija, ki je baje plaval nekaj časa tudi pod vodo. Njihov trud pa je bil zaman. Organiziralo se je nato več sku« pm, ki bo iskale ponesrečenčevo truplo vse popoldne. Iskali 90 ga tudi s čolnom in drogi, a ga niso našli. Truplo je zabrbt« na Sava zanesla neznanokam. Strašna nesreča je hudo prizadela Kosi« jevo rodbino, ki je na isti tragičen način izgubila med vojno tudi 4 letno hčerkico, ki je utonila v Gradaščici. Za nesrečo je zvedela utopijenčeva rodbina šele pozno popoldne od pokojnikovih tovarišev. Po doznavanju žalostne vesti sta se pokojni* kova mati m sestra podali na ježiško orož« niško positajo, da bi zvedeli, kaiko se jr zgodila nesreča in ali se je med tem po« kojnikovo truplo že našlo. Hudo prizadeti obitelji naše sožalje! (Blesteči zobje povečana draiest Smehljajte se — in že Vam dajo blesteči beli zobje nor čar. — Erasmic Savon Dentifrice povzroči in ohrani bisernobele zobe, je prijetno parfumiran in napravi usta sveža in zdrava. ^ 1 ERASMIC SAVON DENTIFRICE fešžEJgi^Zg-nriMimSiiin ini i cestiti... vandrovček vandrovček moj!« — Nad Ptujskim poljem žari vroč. življenja prekipevajoč dan. Od Cirkovcev do Ormoža nadaljnje eksoed! čila not * vlakom in še dalje do Ivanlkovcev v osrčje Ljutomerskih coric. Z imenom Ivatjbuvci je tesno zdnrteno ime t Lov rt Peto/a;® a; tndi nas ie on pove del skoz Veličansko erabo zor na Svetinje in dalje do Jeruzalema, kjer smo so zazrli v mehko razgibano pokrajino. Slov. Jroric. pa na Dravsko polje do Haloz in Varaždta- ta zx> pet tia v Slovensko krajino do Cankove ln Bosojine Okoli nas pa širiti Jeruzalemski vinogradi. Da viničarJi ta spodaj v jrrabah tu in tam raztresene kmetije. G. Petovar pa nam je dal temeljita pojasnila o gospodarskih razmerah. Tudi njegovo gostoljubnost ki nam jo je Izkazal pri svoji zidanici v jeruzalemskem vrhu. bo vsak od nas ohranil v najboljšem spominu. _ Kljub vročini hi vplivu Jeruzalem« J« ekskurzija točno po programa prikorakala v Ljutomer, kjer »e doživela tako od strani posameznikov, sprejem ta pogostitev, kakršnega znajo nuditi le ti kraji. G. župan Zemljič s soprogo, g. dr. Stojan, g. ravnatelj mešč. šol*> J. Baukart r. tajnik Vrščaj. pa naš pesnik Cvetko Golar so prihiteli k nam hi se potrudili, da smo v njih sredi preživel! nad vse prijeten večer gori v gozdu pri »Triglavu«. _ Dtujto jutro je šla naša pot na severovzhod v zoreče Mursko polje mimo Cvena in Mote, kjer je dom gospe Katike RaJho-ve kakor vedno na stežaj odprl svoja gostoljubna vrata. Nato pa z brodom preko Mure in stopili smo — pretežna večina Dr* vič — na prekmurska tla in kmahi na* )* prevzel občutek človeka, k! so mu naslikafi kake stvar v najbolj črnih potezah, pa strmi hi se čudi, ker uvideva njih namišlienost hi izmišljenost če hna m dnrm> KOLINSKA KAVA! Po sedemna jstih letih Ljubljana, 4. Jrffja. Gospod meAAl 2e včeraj ste poročali, da bo v nedeljo na svečan način izročena odae&n stavbimskega delavstva Narodne •trakovno svežo zastava zidarske skupino nekdanjo Narodno delavske organizacijo v Tastu. Prinesti ste tudi sliko to častitljivo in za našo razmere res zgodovinske zastave. Ker sem so sam aktivno udeleževal bojev slovenskega deUvotva v Tisto, mi dovolite, da pristavim k vašemu poročilu še par stavkov, ki prihajajo od sica meni, gotovo pa tudi vsem drugim nekdanjim narodnim borcem v Trsta in okolici S ponosom se ie danes spominjamo onih lepih dni pred vojno v Tre tu, ko je začel slovanski živedj na vseh koncih in krajih odločno naskakovati nmetno ostvarjene ital jansko postojanko. V tem boj« je igralo riovcnafco delavstvo častoo in vtaž* no vlogo. Ustanovilo si Je Narodno delavsko organizacija iz katero je izšla tsadl Zveza jugoslovanskih železničarjev, matica našega današnjega mogočnega Udruže-nja jugoslovenskih narodnih železničarjev m brodarjev. Narodna delavska otrganiza-oija si jo postavila za nalogo, da v strnjeni fronti čim uspešneje zastopa ki brani svojo narodne in socijahte ideala Pod praporom to organizacijo in praporom njene zidarske skupino jo slovensko delavstvo a-vojevalo nešteto bojov in doprineslo nmo go žrtev na svobodi, imetju ta celo na življenju. Svoj ognjeni List sta ta dva prapora prestala na prvomajskem pohodu po Trstu, ko j« po »Piccolu* nahujskana poulična masa s kamenjem, policami in celo revolverji dejansko napadla slovensko manifesta® te na toga Goldotri. Odločna če-prav x žrtvami, jo bil ta napad odbit po* nosno ta svobodno sta vihrali obe zastavi v nadaljnem pobodu slovenskih množic po tržaških ulicah. Usodno loto 1914. Jo artaivBo ema^rvfto ofenzivo tržaških Slovencev. Narodno delavstvo jo moralo oditi ali na bojišča ali pa v ječo. CXbo njegovi sastavi sta shranjeni v mogočnem poslopju (MJ^e-todove šolo pri Sv. Jakoba. S krvjo pisana zgodovina jo prisodila Tnst Italijanom in s tem otvarila novo dobo, dobo kal vari j o za jugoslovensko prebivalstvo v novi Julijski Krajini. Pri napadu na slovensko šentjakobsko šolo »ta bili fašističnemu besa izpostavljeni tudi obe naši delavski zastavi Zastavo centrale Narodne delavsko organizacije so jo fašistom res posrečilo sežgati, rešena pa ie bila zastava zidaisko skupina zasvita leta 1911 Dolga fc bfla tajna pot to asatrve po raznih krajSi Italijo ta tudi preko traj3h držav v svobodno Jugoslavijo. Danca je ta prapor, ki nas spominja na veliko in t«peš» no boje Slovansrtva v predvojnem Trstu, v varnem zavetju Narodne strokovno zvezo v ljubljanski Delavski zbornici. S »oflza* mi v očeh jo hodijo tja ogledovat njeni bivši nacionalni vojščaki. In jutri, v nedeljo bo slovesno foročena v Delavski zbornici odseku stavb inskih delavcev Narodne strokovno zveze. Po sedemnajstih leffii, odkar so fe moral umakniti iz javnosti ta se skriti pred sovražniki, bo jutri zgodovinski prapor vnovič ponosno zavitima! v svobodni ta uedV njeni domovini na čast zavednega narodnega delavstva, zopet porivajoč k deta in borbi za delavske In narodne ideale, zbirajoč okrog sebe vse še žive bojevnike iz predvojne dobe in one nove sinov«, ki hočejo nadaljevati pošteno delo za moč 5n veličino narodne domovine in za čim boljši gcwpodareki in socialni napredek vseh njenih sinov. Eno kolo blejskega šahovskega turnirja se odigra 1r Ljubljani Veliki mednarodni šahovski turnir na Bledu, za katerega vlada med domačimi ta inozemskimi ljubitelji šahovske igre največje zanimanje, se bo otvoril 22. avgusta in bo trajal do okrog 25. septembra. Udeleževalo se ga bo 14 svetovnih mojstrov, katerih imena so šahistom že splošno znana, in sicer so to, kakor nam javljajo: Aljehin, Bogoljubov, Niemcowicz, Spiel-manni Maroczy, Rubinstein, Kashdan, Flohr, Sultan Khan, Tartakower ali pa Euwe in iz Jugoslavije dr. Vidmar, Pire, Kostič in dr. Astaloš. Vodil bo turnir dunajski mojster Kmoch. Otvoritev bo najbrž v hotelu »Toplicah«, a posamezna kola se bodo odigrala tudi v drugih hotelih. Eno kolo pa bo odigrano v LJubljani, ki je, kakor znano, z znatnim prispevkom podprla prireditev. tS&M Danes ob 17*30 M igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO PREDTEKMA OB 16.30. 8464 vsakem vremena. Kmetijski vestni! Nevarni gospodarski škodljivci Največja ovira vsakega javnega dela, predvsem gospodarskega, je razdvojenost organiziranega članstva. Opaža da staro strankarstvo še vedno ne miruje Mnoi,i ljudje se ne morejo otresti škodljivih strankarskih razvad in ne morejo brzdati svojih strasti, d asi bo napravili že mnogo gospodarske škode. Poleg tega je 6e ne^oščl;!-vost grda poteza teh ljudi ki ogražajo sploh vsako »kupno gospodarsko in tudi drugo udejstvovanje. Na kmetih, ki občj-tijo gospodarsko krizo z vsemi zlimi oosl^-dicami so spravljivejši Kmetje želijo • delovanja zlasti na gospodarskem polju, ali že pride kak nepoklicanec med nje, da pa tihem prepreči to, kar bi si radi ustvarili Hudi časi v katerih živima ®o tem n spokli-cancem deveta briga. Nadaljevali hočejo svoje pogubonosno deta, češ: »Co no jx>jcro tako, kakor hočemo mi, pa naj vzame vso vrag!« Ti ljudje nočejo nikakega kompromisa. Kdor pozna naše kmet&ke namera, tema m morajo kmetovalci »militi do dna duša Ako »o bo razkrajevalno delo nadaljevala bo vsak poziv k složnemu gospodarskemu deta brez uspeha. Tega naj se ravedajo oni črnitelji ki so poklicani, da rešujejo krasu in kmetska vprašanja. Živimo v Času konoentradja. Doa lasa zahteva ta Marsikje eo hočejo ovidsTji Irudje združiti k skupnemu pridelovanja in raz peča vanju dobrin. Prosffl bi oblasNa, da pomagajo zbirati konstruktivne elemente neglede na bivšo strankarsko pripadnost, vsem drugim pa z vso odločnostjo preprečijo njihovo pogubonosno delovanje. Kot primer gospodarske raadi jua—nsU vzemimo samo našo mlekarstva V Ljalv Ivano ta druga mesta se dovaža mlaka ko po starih navadah, kakor to to delaii naS pradedje. Nastale so razne zadrugo m ze, ki so obstajale nekaj časa, ali os sb»»> DO so vprašati, kako »o delovala, kar sa razpadla Dejstvo jo bilo, da Ja toliko ta toliko kapitala Šlo v izgubo. Ca vprešsmts kjo jo bila krivda, moramo reH, da v strankarski zagrizenosti ta v postavitvi mladih reizkušenih ljudi na vocStna mesta. Lanske leto so jo ustanovilo pri nas Mlekarsko drtv-štvo z edinim namenom, da so zberejo raztresene moS k »kupnemu delovanja A žal žo dviga glavo naša pristna novoš€!ji»ost ki preti da bo ostalo vas tako, kakor hflo doslej. Geslo teh razdlraieerv is. »Oe no pride naš človek noter, no eodeiajemol* Podobnih primerov bi lahko našteli aa sto-^ tine. „ _ V takih razmerah Ja vsako aefe> nemogoče. Človek so mora čuditi otroškama veselju teh zagrizeneenr, ki uničujejo vm, ka« so drugi požrtvovalni ta marljr* IJndjs ustvarili aH bi radi ustvaril. Najnaiicuef« §ih sredstev se poslužujejo razdirdid {a aii-vajo nesrečo, ki so Jo sami priklicali Skrajni čas ja da pristojni čmiteljl eran •nogočijo to razdiralno dela Sredstev H izločitev takih ljudi % mest katera na spadaja J® dovolj. Napajanje telet t mlekom Ugoden Jo vpliv mleka rsa razvof adao\n generalni direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. dr. Avguštin Arsalin. To je njegov prvi službmi poset Ljubi jaan, našurn socialno - zavarovalnim Ustanovam ter predstavnikom oblasti in naših gospodarskih in delojemalskih kar-poracij. Tak stik je potreben in j« Škoda, ako že preje niso bile ustvarjene tesnejše vezi med službenimi predstavniki državne cftntrale za delavsko zavarovanje in zastopniki našah važnejših gospodarskih ia socialnih korporacij. Mnogo trenj, ▼ kolikor so se tekom razvoja našega zavarovanja delavcev pojavljala, bi potem ne bilo, imrn^mm »B pa bi »e izražala v milejša obliki. Staline jse direktno sporazumi j »nje potreb« t>o posebno t £asu gospodarske a sociaj-T.a kriz«, ker je vafca, da se ostvarri har-riiocrično fai uvidevno sodelovanje vedi činbtdjev, ki rmajo za svojo dolžnost, da Maže posledice težkih časov. Mnogo kritike je bSo tako od strani p> spodamkSi, kakor od strani deiavdkSi krogov isne§csM proti sedanj omra ostrojn zar varovsmja, p?oti preostro praksi v izvaj»-fin zavarovanja, ki je omalovaževala praktične dnevne potrebe in se ozirala r-reveč aaaao ?3» Lastne interese. Populaav rinst zsTvarovanja je »ajjačja obramba za> Varovanja. Malo je osnih, ki bi jim bilo socialno zavarovan.]a že iz načela nesimpa-trano. Kakor p>i deski vstvo zavarovanje za. bjfceva sa sebe avtoriteto in «5>oštovanje svojih interesov, tako morajo tudi interesenti dobiti zavest, da bodo njihove lipravičan« težnje v delavskem zavarovanju našle pobi© naiimevaaja. Delavstvo varovanje mora biti živ in prožen regulator življenja, iz njoga mora veta duh naj-d-emokra tičnejše oprave, široke trvidevno-t1 in vestne pravičnost; t ar zakonitosti Iz ^?seh teži r&ziogov predsta\mi!fca v*» bovno upravo aašoga delavskega zavarovanja v rroji »rodi ob njegovem prvem shrž-benem prihodu iskreno pozdravljamo. 2e-T-inso, da bi nsa uspelo v težkih časih gospodarske depresije voditi delarvsko zavarovanj« v ramo zavetje dobrega razvoja in fcrpoipoilnrjevanjs. Njegova strokovna usposobi j enas* bo »ovesmu gencrainemio direktorja olajšala, da v v»eh krajih dr-}.ave koosolidira zavarovanje ki izvode reforme, ki »o potrebne tako za zavarovanje delavstva kakor za naše gospodarstvo. Pri tera težkem prizadevanju bo našel pomoč pri vseh, ki hočejo za varovan jn dobro. Kot Slovenec bo g. generafei direktor znai r smrti posebno prizadevanj e in uspehe de» lavskega zavarovanja ▼ dravski banovini, ki more po svojam nad 401etnom uspeš-«-«m dedovanju zase reklamirati fegi ti umerijo, da vzorno brodari po valovih današ-ofEh r>orakpQj, gospodarskih te sociateah nepril-lk. * D*. Av^nSSn Arsefftn Je bS sojen teta J889 v Ljubnem m Gorenjskem kot sod nčiiteija. Tako je moral od prvega dne življenja g?edati m občutiti, kaj je borba za življenja. Gimnazijske študije je dovršil v Novem mestu in v Ljubljani, visokošoi-?ke pa v Pragi in na Dumju. L. 1914 je ■vstopil v »odoo službo, ta katere pa je v l 1919 prešel ▼ krsti točijo delavskega sa-varovanja, kjer se je krepko m micijetiv-ito odejsitvovaS v prvih organ izaci jskih t»» žs-vab. Z uspešno nstvaapjajočo ambicijo je dr. Arealm teoretično in praktično posegaj * težke probleme delavskega zavarovanja. Praktično razumevanje zavarovanja si je -rpmpoiniJ pri defevsfko-zavarov^sii zavodih v Gradca in na Dunaju. S prenosom ne/godnega zavarovanja železničarjev v našo državo je bik) dr. Amsefesa poverjeno vodstvo železniške zavarovalnic« zoper Efjzgode v Ljubljani Z uveljavljen jem novega enojnega zakona o zavarovanju de-lovrev v L 1922 je b3 dr. Arselin preme-S^en k flovo astanovljonerrra Osrednjemu r>radn za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Na vodilnih mestih je od prvega početfea delal na organizaciji delavskega zavarovan ja v državi in rooraJ ▼ tej lastnosti orsti trdo ledroo prs&tičnega šcvajanja bistro HUBumevanje ■Cvari ia hitro od^očevactje mu j« prteašaio doižncMti reševanja oajteijfii organizacijskih, pravnih te admin is trati v® ih probl-e» mov. Nazadnje je več let zavzemal mesto direktorja finančno - ekonomskega oddelka poleg mnogih drugih važnih funkcij. Po upokojitvi generalnega direktorja g. Milana Glaserja pa mu j« bilo poverjeno vodstvo te najvažnejše socialne imtitucij« v Jugoslaviji Ljabtjana, 4 ^aBJa. Danes ob 12. je posetil generairvi direktor SUZOR. g. dr. Arselin, ki se mudi ofi-cijelno v Ljubljani, Trgovsko bokiiško in podporno društvo, kjer so ga spre jedi komisar Bolniške blagajne g. dr. Plesa in ravnatelj g. Podgoršek, predsednik društva g. Klinar in člana ravnateljstva gg. Lovšin in Zemljič. Prisotna pa sta bila še ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g, dr. Bohinjec in podravnat-elj Pokojninskega zavoda g. dr. Vrančič. Predstavniki Bolniške blagajne ter dro-štva so g. generalnemu direktorju iskreno častitali k visokemu imenovanju, ki ga je dosegel s svojimi velikimi strokovnimi spo» Rohnostmi, ter mu ▼ daljšal izvajanjiih obrazložili vse pereče težnje društva, ki se tičejo predvsem osnutka novega zakona o socijainem zavarovanju ter ureditve lastnega sanatorija. G generalni direktor je pakaasal n vprašanja dmštva globoko nrrt-v vanje ter obljubil svujo pocuu>č in podpoajt Ivan Dimnik predsednik JUTJ-sekcije za Drav. banovino Preporoda^ gredo na morje Letovanja naše mladine so m pričela Kdor more, hiti v objem zelenih hriboT na Pohorje, na Gorenjsko ali drugam, drusti na k morjn širom dolee dalmatinske obale. Letos so odšli letovat tndi naši Preuoroda- IL iAf <;<■> se nrinravliali Težkn iim ie zavod. Starešinska onrantradja »Jadrana«. rradbeno Dodietje Dukič, Klub Primork. Kolman, Drosvetni šef Marl tvrdki Potnik in Naelas ter razni drusri. Hieiienski zavod in šolska i>odiklinika sta Dreskrbela ročpo lekarno, oz. zdravniški Drezied vseh ndele- šla za denar. Starešinjska organizacija na je s čistim dobičkom Dlesmh orirediteT in akademij položila temelj« kamen Pret>o-rodaški počitniški koloniji ▼ Jelši na otoka livarn. Za potovanje ootrebta sredstva so pomagale zbirati ljubljanske eosne, predvsem Pucova. Hienzova, Kroftova In Ba-hovčeva. velikodušno oa so akcijo podDrli ban dr. Marnšič, žnpan dT Ptic, pod starosta SKJ Ganzl konzorcij »Jutra«. Kreditni žencev letovanja v svrho kontrole in primerjave. kaj in koliko so letoviščarji pridobili ob morju. Trideset Prenorodorcer sa te vficrti vs-sefih obrazov odpeljalo na morja. Mesec dni letovanja jim bo trirdlta zdravje hj živce sa prihodnje leto vestnega ta uspešnega študija. Zato hvala vsem, ki so s podporami omogočili Preoorodovcem mesec dni Iia ta zdravja. TT •• /t« • Vojra Gjorgjevic filmski igralec. (Glej članek »Zanimive karij ara dveh naših v Ameriki« na Ml staj Dolnjelendavski postni urad v novih prostorih Dol. Lendava, 4. Pu&fBil urad v Lendavi se je dosedaj nahajal v privatnem poslopju bivše madžarske upravnice pošte. Ti prostori so pa postali za sedanji promet premajhni in ne-prikladm, za osobje pa tudi nefaigijenični. Zato n je le leta 199 piAauufla akxSfa sa preselitev. Izvedba preselitve pa •• je nekaj tet »vlekla, ker je na v pošter prihajajočih prostorih biio treba irvešiti večja adaptacijska dela. V prašanje kredita Jo delate vendar pa je naposled spoznanje, da je Mla najemnina sa dosedanje prostore predraga, odločilo v pand preselitve. Novi poštni prostori se nahajate v državni zgradbi okrajnega sodišča. Za poštni urad so se določile sobe v pritličju na levo od glavnega vhoda. Lokali »o lepi, ve« Kki in svetli. Obenem s preselitvijo je dobila naša pošta novo telefonsko centralo, novo pohištvo m druge potrebščine. Adaptacijska dela so stala 80.000 dinaijerv. S preselitvijo pošte je ustreženo želji občinstva in tod! uslužbencev. Naj podamo ob tej prffikt nekaj važtoej-Sh podatkov o dosedanjem razvoju te prometa obmejne pošte. V madžarski dobi je bSa v Dolofi Lendavi neke vrste pogodbena pošta, ki jo jo vodik upravnica. Ta je imela za pomočnici dve uradnici Po prevratu je bila maša pošta pod zagrebško direkcijo * začasnim csobjem. Ljubljanska direkcija jo je prevzela v oktobra 1919. Potem se je promet zelo naglo razvijal. Danes je na pošti šest uradnikov, dva zvaničnika, dva shižitelja te brzojavni mojster. Nujno potreben pa je še en zvaničnik, ker sedan ja dva le s težavo zmagujeta ves poseL Lendavski poštni okoliš šteje 12 občin te mesto Dolnjo Lendavo; prebivalcev je 12.000, kd bivajo v 1643 hišah. Vsa okolica je razdeljena (razen Lendave same) v trd okoliše, kjer se vtrši dostava pošte v enem vsakodnevno, v drugih d voh pa vsak drugi dan. Telefonsko zvezo ima pošta v inozemstvu z vsemi madžarskimi centralami. V najkrajšem času se otrori telefonski promet tudi z Avstrijo. Telefonska cen* traJa je za 50 naročnikov, opremljena je z novim pretikainikam belgijskega SRSfcC— eaa in teaa 7 faterurbanskih vodov. V območju pošte je 71 radijskih fljpttrfftd. v Poročali smo, da se je prejšnjo nedeljo vršila propagandna dirka kolesarjev iz Kamnika in okolice. Priredili so »polževo dirko« in razne gynv-khana igre. Iz slik, ki jih je posnel vaš dopisnik je razvidno veliko zanimanje občinstva, ki je napolnilo ves Glavni trg, druga slika pa nam kaže zmagovalca »polževe dirke« izvrstnega kolesarja g. Slavka Jesenovca iz Vrhnike pri »pobiranju dinarjev«. Poleg njega znani športnik, bivši motorski dirkač g. Valter Stuzzi, ki je vodil dirko. Upoštevajoč veliko udeležbo dirkačev, ki jih je bilo 30, vidimo, da bo kolesarsko društvo lahko uspešno delovalo. S strani občinstva bodo gotovo deležni moralne in gmotne podpore, nekaka garancija nam je pa že res rekorden poset ljudi is mesta in okolice kljub neznosni vročini, Majffica v družbi Ja teko malo damo Je velik dogodek, kadar sme povabiti na južino svoje male prijafeije.Tedaj navadno dobra mamica pokrije mizo »kakor za velike". Kaj zato, če zgleda prt po južini kakor zemljevidna karta. Nič lažjega kot oprati ga sSchichtovim Radionon\ pa bo hitro zopet čist in beL S C H I C H TOV RADI0N PERE SAM ! PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA leta 1930. je bite sa 71 te pol mlBjona Dta denarnega prometa. Iz tega kratkega pregleda se vidi, da je na tukajšnji pošti zelo velik promet Poštni urad vodi upravnik g. 2gur Vinko, ki je že od januarja 1920 na tem mestu. Bil je med prvimi uradniki, ki so prišli v Prefcmurje. Pri nas se je g. upravni ndomačC, s svojfea vestnim te corektmm uradovanjom uživa pri vseh slojih prebivalstva spoštovanje. Tudi ostalo uradniStvo je vestno in njegovo dolgolet* no službovanje na enem mestu v Lendavi svedoči, da mu v Preknsurju ugaja. Želimo, da se pošta v novih prostorih še bolj razvije v karat prebivalstva. 60 let gasilnega društva v Ljutomera Revija vztrajnega in požrtvovalnega človekoljubnega dela Ljutomer. 4. julila V začetka teta ISTO. so jeli ustanavljati po vseh večjih krajih gasilska društva. Tudi Ljutomerčani niso zaostali, ampak so na ustanovnem občnem zboru 15 junija 1871 sestavili pravila svoje humanitarne ustanove, ki naj bi p«>d geslom: Vsi za enega, eden za vse! reševala imetje in življenje someščanov. Pravila so bila že meseca julija potrjena. Kako zanimanje ie vladalo za društvo in kako potrebno je Mkx razvi-dimo iz tega. da je takoj pristopilo 70 članov, kar je bilo za takratni Ljutomer veliko število. Ker je novo društvo prevzelo od občine le 3 slabe brizgalne ta en voz s sodom za vodo. Je moralo misliti »a boljšo opremo ta si ie že leta 1872. nabavilo snemalno brizgalno. ki je še danes uporabna. Naslednje leto je dobilo društvo zastavo ter je v teku let nakupilo s pomočjo vsega prebivalstva m posebej občine ter hranilni^ različno potrebno orodje. Ustanovitelj ta prvi načelnik društva je bil Josip Steyer (umrl 14. marca 1889) in za njim do prevrata ustanovnik društva Henr.k Sideritsch Leta 1892 je kupilo društvo veliko ta težfao ročno brizgalno, ki je do leta 1927 uspešno delovala pri večjih ta manjših požarih v Ljutomeru m na vsem Murskem pollo. V prvih 25 letih svojega obstoja je društvo gasilo 45 požarov, med temi treba posebej omeniti veliki požar v Iljaševcih 21 julija 1882. ko je pogorelo 32 objektov, veliki požar 12. dec. 1884 v Ključarovcih. kjer )e zgorelo 43 objektov, in požar na Cvenu L novembra 1885 Društvo }e bilo vedno Jako agilno ln dobro opremljeno s potrebnim gasilskim orodjem. Žal pa je mnogo gasilskega orodja, obleke in knjig o prevratu izginilo- Za načelnika ie bfl po prevratu Izvoljen posestnik ta tržan g. Alojz Raj. Pod njegovim vodstvom je društvo slavilo svojo 50 letnica Za njim je načelovaJ g. Martin Mihalič, pos* v Ljutomeru. V ujegojf dobi je bilo v Ljutomeru in okolici menda največ požarov. Zaradi pasivnega zadržanja meščanov do društva — saj skoraj m bilo meščana v gasilskih vrstah, pa je njegova organizacija silno trpela m skoraj bi prišlo do razpada te človekoljubne ustanove. Da se to prepreči ie pristopilo k društvu na intervencijo mestnega županstva več meščanov ta na izrednem občnem zboru 30. januarja 1927 leta je bfl izvoljen nov odbor, ki le pričel takoj * reorganizacijo društva ta storil potrebne korake za nakup motorne brizgalne ter avtomobila Od takrat načel}oje društvu neumorno delavni ta od vseh gasilcev spoštovani davčni inšpektor r. Lovro Kuharič. (Na slik} v sredini). Ker te bila ga.sil.ska blagajna skoro praz- na. te takratni £uoaa k- dr. Stoiaa skRcaJ premožnejše ta uglednefše Ljutomerčane na sestanek v občinski pisarM. razložil potrebo avtomotorke za Ljutomer ta jim položil na srce. da te to moči dose<3 te s skupno podporo. Meščani so podpisali lepe zneske za nakup modernega gasilnega orodja ta tabo je moglo društvo skleniti s češkoslovaško tvrdko »Gasilski zavodi poprej R. A. Smekal* kupijo pogodbo. Dne A septembra 1927 se te vršHa blagoslovitev prve motorne brizgalne na Murskem polju. Društvo te takrat ie imelo gasilski avto za prevoz moštva ta brizgalne. Leta 1929. te krmilo društvo še malo motorko iste tvrd-ke. ki te vkovana v gasilski avto ta vedno pripravljena, da pohiti v okolico gasit Z vsako brizgalno te društvo dobilo 500 m prvovrstnih cevt ter je tako dobro oboroženo z modernim gasilskim orodjem. Da se omoročl stavba gasSskeca teaa. te društvo s jamstvom mestne občfri« dobilo večje posojilo Stavbišče za gasilski dom so drage volje darovali dediči poses*-nice ta gostihričarke Vanpotič. sedaj Vre«. Načrt za dom te na intervencijo c. župana F. Zemljiča napravfi c. Vidmar v Murski Soboti Dne 23. septembra 1929 so tasflet položili temeljni kamen ta stavba te prišla še tisto jesen pod streho. Mestna občina te sklenila, da podari iz svojih gozdov potrebni les in ga pripravi za gradnjo. Pridni gasilci pa ao vozili les. orodec, pesek, apno ta drug materija! Sploh so gasilci in drugi posestniki iz Ljutomera ta okolice ooravffl vse vožnje brezplačno ter po marali tudi brezplačno pri dela. Tukaj treba pohvalno omeniti posebej on« gasilce, ki so dovažaB največ gradiva, dasi jim Je zaradi tega delo na posestvih zaostajalo. Ti najbolj pridni med pridnimi so bfth Cimermaa Henrik. Ki-kec Franc Mihalič Martin. Rus Jožko, hp-nac SiirigoJ ta Žitek Jožko z Mote. Bflo pa jih ie še mnogo drugih Iz mesta ta oko&ce. Dnevi gradnje gasilskega doma so bffi pač ^a gasilce najtežji Oddahnili pa so si vsi. ko so lani 10. avgusta slovesno blagoshrrifi in otvorfli dom. ko Je no mestnih uCcab igrala vojaška godba ta te urevzvSeni fcn©-zoškof g. dr. Kazita darova! na glavnem tz~ za sv- mašo. 60-ietnico druftvenejca otntof* sbrt danes te jutri ves Ljutomer pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marušiča. Jutri se bo oo dopoldanskih cerkvenih svečanostih na Glavnem trgu vršila v senčnatem Seršenovem togn Budska veselica, ks bo poleg gasilska vaj nudila vsem udeležencem priletno te domače prieško zabavo. Ljutomer pričakuje da ca bodo nese® prijatelji gasilstva od blizu ta daleč. Razstava na Tehniški srednji sofi je bila za časa otvoritve predmet pozorno« ati vseh, ki se zanimajo za napredek tega zavoda. Po razstavljenih izdelkih sodeč ni dvoma, da je zavod prvi te vnste v državi in na Balkanu epi ob. Izdelki kovinarske, graverske, mizarske in keramične šole bi blK ▼ ponos zasosfam vsake aredoja a]| sa padnoeivropske strokovne šole. Glede mnetnoobrtnih radelkov je zavod zadnja le« ta napredoval do vzornih uspehov, tako v pogledu dela, kakor tudi sodobnih, moder* nih vzorcev. Na sldki sta dva paravana vzorne izdelave z moderno osnamenitikou Domače vesti ♦ Odkriti« spomenika kralja Peto* L Ve-Hkemu Osvoboditelja t LJubljani je končno določeno na dan 6. septembra leto*. ♦ Kralj boter 10. sinu. Nj. VeL kralj Je ugodil prošnii posestnika Zamide Franca iz Uršnih sel in sprejel zaprošeno botrstvo niegovemu novorojenčku, desetemu sinu. Pri krstnih obredih bosta zastopala NI. Vel kralia v nedeljo 5. t m. komandant mesta v Novem mestu podpolkovnik goso. Dic in niegova za soproza. Zastopniku kralja pripravljajo vaščani leo sprejem. ♦ Ban službeno odsoten. Ban dravske banovine zosp. dr. Drazo Marušič Je zaradi službenih poslov odpotoval v Beozrad. zato v torek 7. t. m ne bo sprejemal strank. ♦ Avstrijskega generalnega konzula v LJubljani z. dr. Hermana Plelnerta je zadel hud udarec- V visoki starosti 78 let mu je včeraj na Dunaju umrl njezov oče zosp. Oton Pleinert Iskren? sožalje! ♦ Vojaške vesti. Izpit so napravili: a «n aktivnega zdravniškega pomočnika Rihard Pire in Boris Ljupša; za čin rezervnega pehotnega podporočnika kaplari-dijaki: Iran Teran, Milan Gregorič, Rudolf Deržič, Urnost Cernač, Zdravko Zore, Vinko Magister in Anton Lavrenčič; za «n rezervnega sanitetnega podporočnika kaplarji-di jaki: Frane Dolenc, Ivan Brihta ta Viljem Beni-ear. Lekarnar Stanko Hočevar na Vrhniki je imenovan za rezervnega apotekarskega ka petana L razreda- ♦ Iz naše vojne mornarica. Kakor Javna »Voini list«, le bil kaoetan bojnega broda Viktor Klobučar trajno upokoien in pn tej priliki odlikovan z redom. Jugostovenske krone HI. stopnje. Za komandanta mornariškega arsenala v Tivtu Je imenovan kon-treadmiral Rihard Salher. ♦ Diplomirala sta na liubnansW MrrMlcffl fakulteti z. Joško Humer iz Polšnika in g. Mirko Potokar. Čestitamo! __ ♦ Razpis službe. Kraljevska bonska upra-ra razpisuje službo sreskega sanitetnega referenta pri sreskem načelstvu sreza Maribor, levi breg. Prosilci morajo dokazati, da izpolnjujejo splošne pogoje m §§ 2. in d. eakona o uradnikih ter specielne pogoje za »prejem v javno zdravstveno službo. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolko-rane prošnje, opremljene s predpisanimi m pravilno kolkovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 21. t m. pri banski upravi r Ljubljani. ________—— Zapiši si dobro v spomin ime naših slastnih „Jajnin" ♦ Tretje »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolonijalno razstavo v dneh 11. do 21. t m. ie zaradi prijav zadostnega števila udeležencev zagotovljeno. Odhod bo 11. t m zvečer ob 20.30 iz zlavneza kolodvora i zoreriskim brzovlakom. Par mest na tel ekskurziji je še orostih. Zato vabimo še ene interesente, ki se še niso odločili, nai nemudoma vpošljejo svojo obvezno prijavnico, dokler ie še čas, da lahko izvedemo vse priprave v posebnem, da poskrbimo potrebne vizume in zagotovimo v pariškem hotelu primerne prostore. Cim bomo poskrbeli potrebne vizume, bomo orijavlje-nim udeležencem v prvi polovici teza tedna po pošti vrnili vidirane notne liste ter jim razposlali razstavne legitimacije m še zad-riia navodila za potovanje. Na razna vprašanja pripominjmo še enkrat, da rabimo za francoski vizum od vsakeza udeleženca še po eno sliko in za one udeležence, ki niso poklicno samostojni, kakor n. pr- odvetniki. zdravniki, trzovci. nezo so kje nameščeni. še potrdilo delodajalca ali službenega predstojnika, da so v tem in tem svoi-stvu nameščeni, da imajo dopust za potovanje v Pariz in da se morajo no dovršenem dooustu zopet vrniti v službo. Nujno priporočamo torej posebno vsem onim. ki se bodo še tekom današnjega in jutrišnjega dne prijavili, da se točno ravnajo po teh navodilih, da ne bo nepotrebnih sitnosti pri preskrbi vizumov. Prijave sprejema tajništvo našega uredništva, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. ♦ Vse velelzdajalce. kakor tudi politične Internirance bivše Avstro-Ozrske od leta I914_1915 v LJubHanl. Maribora ln Gradcu prosim, da se mi javijo s točnimi naslovi v svrho sestanka v Ljubljani 15. in 16. avgusta. V prijavi na! se navede število oseb (to ie žen in otrok) zaradi nastanitve. oskrbe in notovalnih ugodnosti. Podpisani posebno prosi g. Popoviča. bivšega generalnega konzula pred vojno v Trstu, a po voini na Dunaju, ki je bil istotako interniran v Ljubliani. da počasti s posetom naš sestanek. Prijave nal se pošljejo do konca t- m Na svidenje v Ljubliani! S to-variškim pozdravom! Mr. ph. Albert Mai-narič. lekamik. Gjurgievac (Podravina) ♦ Izlet grških zdravnikov v JngoslaviJo. ki je bil določen za mesec julij, je odložen na mesec avgust letošnjega leta. Grški zdravniki posetijo pri tej priliki tudi Rogaško Slatino in Bled. ♦ Velika turneja hrvatskih pevcev v Južno Srbijo. Renovirani zagrebški akademski pevski društvi »Mladost« in »Balkan« ki Damske lahke obleke iz umetne svile od Din 120, iz domače pe- rilne od Din 60 naprej pri F. L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra e. 29 Oglejte si cene in blago v naših izložbah! 8649 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda t LJubHanl dne 4. JufiJa 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomeniio naivišio. druge nainižio. Liubliana: 7. 758.1. 22.1. 53. NNEl. 2. —. —; Maribor: 7. 755.8. 21.3. 73. tiho. 6. —. —: Zagreb: 7. 761.7. 23.4. 65. SSW1. 6. -s —: Beograd: 7. 758.3. 25-2. 43. NW1. 1. —„ —: Sarajevo: 7. 761.0. 20.2. 50. tiho. 0, —. —: SkoDlje: 7. 761.7. 19.5. 67 SW4 0. —. —; Kumbor: 7. 759.1. 25.5. 53. tiho. 0. —. —: Split: 7. 75S.9. 28.3. 34. El. 0. —. —: Rab: 7. 759.5. 26.1. 45. SE4. 3. —. — Temperatura: Ljubljana 30.8. 18-9: Maribor 26.6. 15.4. Zagreb 34.8. 21.3 Beozrad 31.3. 21.2: Sarajevo 30.2. 14.3: Skoplie 31.4. 15.5: Kumbor 34.8, 20.9; Split 35.4. 21-5: Rab 34.3. 20.2. sta se nedavno fuzijootrail v Jugoslovanski pevski zbor »Mladost-Balkan«, katerega artistični vodja Je znani komponist Jakov Gotova c. se poda na enomesečno veliko pevsko turnejo v Južno Srbijo. Dalmacijo in Grčijo. Nj. Vel. kralj Aleksander je za turnejo nakazal prispevek 12.000 Din v Južni Srbiji se vrše velike priprave za sprejem pevcev izletnikov. ♦ Državna obmejna zastava v Planini pri Rakeku. Poročajo nam: Lansko leto so razobesili v Hotederščici ob meji državno zastavo. Od vseh strani so prišli zavedni Jugosloveni. da so prisostvovali veliki slovesnosti. Letos se bo isto zzodilo v Planini pri Rakeku. Postavil se bo 29 m visok smrekov droz in na tem drogu. ki ie zrasel v naših zelenih gozdovih, se bo razobesila veličastna zastava z državnim grbom v sredi. Naj zastava tudi na meji v Planini naznanja državljanom moč in resničnost naše države, nal nam neti plamen ljubezni do kralia ln domovine, tujce, ki prestopijo mejo. oa naj opozarja, da Je tostran meie krepak narod s silno narodno in državno zavestjo. Slavnost bo 19 t m. Otvorila se bo ob 3. popoldne. Najprej se bodo vršili pozdravni govori pred županstvom. Nato bo šel sprevod do Vilharjevega trga; sprevod bo spremljala godba. Na Vilharjevem trzn bodo zovori, nato oa bo predsednik izročil zastavo poveljstvu graničarske čete, ki Jo bo nesla sama in brez spremstva občinstva na meio in io razobesila na drogu. Po izročitvi bo na Vilharjevem trgu veselica s plesom in zabavo v korist kritia stroškov. Kakor v Hotedrščico. tako nai tudi v Planino privabi slavnost razobeša-nia zastave zavedne državljane iz Llublia-ne ha i« vse Slovenije, da bo prireditev čim svečaneiša. V dolžnost nam ie, da omenimo, da ie blago za zastavo darovala Jugočeška, industrijska družba v Kranhi, za kar se Ji odbor nai topleje in Javno zahvaljuje. Prekrasen in umetniški grb za zastavo je napravila gdč. Pohačkova iz Planine. Razstavljen bo nekaj dni v Magdiče- vi trgovini v Ljubljani. Planina pričakuje 19. t m. gostov iz vseh krajev ožje domo- V1*e*Novl grobovi. V Smolnflcu Je preminila Ju r ko vi rodbini hčerka Lojzka. Pogreb pokojnice bo danes ob 8. na ruško pokopališče. — V državni bolnici v Beogradu je umri g. Martin Kožuh, orožniški narednik H. ki. iz fiabca. Pogreb pokojnika se je vršil 25. junija. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Zahvala. Glasbena Matica ljubljanska. odnosno njen odsek za postavitev spomenika Davorinu Jenku, se najiskreneje zahvaljuje vsem mnogoštevilnim udeležencem Jenkove spominske proslave 28. junija. ko se ie Jenku odkrila spominska plošča v Cerkljah pri Kranju. Posebno zahvalo naj sprejmejo vsa oblastva. ki so bila do zastopnikih udeležena na proslavi, fn dalje vsi zastopniki društev, ki so se udeležila odkritja. — Odbor Glasbene Matice ljubljanske. ♦ Slovenščina v koroških Šolah. Na gim- naziij v Celovcu ie bila orei za slovenske diiake slovenščina obvezen predmet. Z novim zakonom o srednjih šolah od 2. avgusta 1927 pa se ie odpravila slovenščina kot obvezen predmet za slovenske diiake in obstoia sedai samo še kot prost predmet S tem se je stara pravica koroških Slovencev prekršila. Zato sta slovenska poslanca v koroškem deželnem zboru dr. Franc Petek in Ivan Starec stavila v deželnem zboru predlog: Deželna vlada se poziva, naj v zadevi slovenskega pouka za slovenske učence na zimnaziji v Celovcu vpostavi položaj, kakršen ie bil do leta 1927.. nai se za slovenski pouk nastavi profesor slovenske narodnosti in nai se vse slovensko-nemške šole dežele podredijo enotnemu nadzorstvu. Imenuje nai se slovenski šolski nadzornik. Predlog pride na dnevni red v jesenskem zasedanju deželnega zbora. ♦ FerialnJ tečaj? francoskega Jezika v Zagrebu. Letos bodo prirejeni v Zazrebu tretjič ferialni tečaji francoskega jezika po vzorcu inozemskih »cours de vacances«. Te tečaje, ki so v preteklih letih lepo uspeli in si pridobili že svojo tradicijo, organl-zirata zazrebški Institut Francais v sporazumu z vseučiliščem in ministrstvom prosvete v Beozradu. Tečaji traiaio ves mesec in se moreio podali šati do 15. avgusta. Šolnina znaša 200 Din (profesorji in dijaki plačajo 100 Din). Vpise sprejema Francoski institut v Zagrebu (Novinarski dom. I. nadstropje, telefon 29-44). kjer se dobijo tudi podrobnejše informacije. Ti tečaji so namenjeni vsem ki se zanimajo za francoski iezik in kulturo, zlasti visokošol-cem in učiteljem francoskega jezika na raznih srednjih šolah, katerim prosvetno ministrstvo s posebno okrožnico priporoča obisk tečajev in obenem poudarja, da se bo pri podeljevanju štinendii predvsen-upoštevalo to. kako ie kandidat obiskoval te ferialne tečaje, ki so najboljša priprava za nadaljnji študij v Franciji. ♦ Naš! r Amerlld. Za drugega tenorista posebneža zbora poletne opere v Cievelandu ie anzažiran rojak Loize Bele, znani ameriško-slovenski pevec. Bele je član elevelandskeza slovenskega zbora »Zar-ie«. — V Chicagu ie po dolgotrajnem bo-Iehanju podlegel sladkorni bolezni rojak Franc Arko. doma iz Sodražice. star 56 let Leta 1906. ie izzubil desno nogo. kar ie bila muka zani. ki io ie potrpežljivo prenašal celih 25 let Zapušča ženo in šestero otrok. — V Cievelandu je preminil Matija Jelen, star 40 let. po rodu iz Radovljice. V Ameriki je bival 18 let Zapušča ženo in hčerko in brata. — Istotam so našli ustreljenega rojaka Trudna v njegovem stanovanju- Ali gre za umor ali samomor, se ni moglo ugotoviti. Pokojnik je bil star 50 let in doma iz Loža. — V Ameriki Je bival 22 let — V Cievelandu je umrla tudi Marija Zabukovčeva. doma iz Zagradca. Zapušča moža. dva sinova in hčerko. — V San Frančišku v Kaliforniji ie preminil Ivan Judnič. star 47 let. po rodu iz Bele Krajine. ♦ Sprejem gojencev v gluhouom^fo. Prošnje za sprejem novih gojencev in go- Jenk v ljubljansko gluhonemnico Je vJaga-ti pri ravnateljstvu do 31. t. m. ♦ Dobava oblek za gasilce. Mestno na- čelstvo v Ljubliani razpisuje dobavo blaga za 20 letnih oblek. 20 delovnih hali. 24 brisač in 20 službenih čepic za poklicno gasilstvo. Pravilno kolkovane ponudbe m vzorce blaza ie predložiti mestnemu načelstvu do 11. t m. Natančnejši podatki se dobijo v ekonomatu mestneza načJstva. V leda ohlajena Ovomaltine Je osvežujoča, okrsp-ljujoča, hranilna ln prijetna slaščica. V poletni vročini najbolje ugasimo Sejo a hladno Ovomaltine, ki obenem osvežuje organizem ter mu daje novo moč. Z uporabo hladne »Ovomaltine« se vse telo ohlaja in se nadomesti izguba na vodi. Hladna »Ovomaltine« daje telesu novo moč, vrača izgubljeno življenjsko radost in veselje do dela. Hladno Ovomaltine »moremo lahko in naglo pripraviti v Ovomlz-čaši, ki je zato svrho posebno prirejena ln Ima dalje to prednost, da Je v njej pripravljena Ovomaltine mnogo okusnejša. Ovomiz-čaša se dobiva povsod, kjer se prodaja Ovomaltine, ln to na cono 15 Din. V vroči poletni dobi jemljemo Ovomaltine lahko ne samo za predjužnek ln malico, temveč kot osvežujočo pijačo tudi preko dneva ako jo ohladimo na ledu. 8624 * Beograjski otroci aa stoka Na otok Lokrum pri Dubrovniku le prispela večja skupina siromašnih otrok iz Beograda. ki jih NJ Vel. kraljica vsako leto na svoje stroške pošiie na letovanje. Otrokom. 20 dečkom in prav toliko deklicam, ie kraljica nabavila tudi nove obleke. Otroci ostanelo mesec dni na Lok rumu. * Znatna podpora za hrvatsko Zacorie. Kakor Je »Jutro« že poročalo. Je bilo hrvatsko Zagorje v zadnjem času po toči hudo oškodovano. Za hudo prizadeto prebivalstvo Je Ni. VeL kralj iz lastnih sredstev naklonil podporo v znesku 100.00 Din. Istotako Je v to svrho nakazal podporo zagrebški nadškof dr. Bauer v znesku 5000 dinarjev. * K o lak v Zagreba- Ma seji finančnega odbora zagrebškega občinskega sveta J« bil stori en sklep, da se od banske uprave zahteva odobritev treh edinic kuluka za leto 1932. za popravo cest na področju zagrebške mestne občine. Ekvivalent za eno edinico se je določil na 15 dinariev. * Neznano kam Je Izginila. Iz DrameU nam pišejo: Pred osmimi dnevi Je odšla od svoje matere Antonija Pinterieva. stara 20 let in srednje velika, ki ie že dalie časa kazala znake duševne zmedenosti. Ker se še ni vrnila, se prosijo vsi ki bi Hm bilo znano, kje se mladenka nahaia. da iaviio to ni eni materi Neži Pinterievi v Dram-liah ali oa občinskemu uradu v Dramliah. * Luksuzni avto zgorel V okolici Viro-vitice. na cesti med Suhim poljem in Gra-dino se je vnel luksuzni avto znamke »Fiat«, last tovarne špirita v Slavonskem Brodu. Ker ni bilo v bližini vode za gašenje. je avto zgorel * Smrt zaradi strele. Nad Sarajevom in okolico je pretekli četrtek divjal hud vihar z močnim nalivom. Osemnajstletni delavec Branko Bojič Je pod neko črešnjo iskat zavetja. V visoko drevo pa je udarila strela in mladeniča na mestu ubila. * Sanftol za razkuževanje za časa aalez-lj'vih bolezni se dobi v vseh lekarnah in drozerijah. Zahtevajte le originalne stekle-p;ce! I Danes ob 7. tn 9. ari zvečer ob mlfanih letnih eenah premiera filmske operete Valček v spalniku Nepozabna pustolovščina, U sta Jo doživela Fritz Schtiltz Lade Englisch ob ifofca lartfcm melodij, t lem plfmifiii ritmu v spalnem kn-peju drvečega Kot dopoinflo naJnoveJM Para-mouutov zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124 • Kar »Matchless« moM Z_____ torja »Matchless Ught 500« je no- va epoha v konstrukciji motociklov ter predstavlja ta model kompletni motoetkel skupno z električno svetiljko ln ne prekorači težine od 102 kg. Dobremu razmerju sile napram težmi se ima zahvaliti ta model, da je boljši v startu tudi pri vseh vzponih, kakor 500 cm O. H. V Super Šport Model. Ker prevozi brez naporov 96 km na uro, je ta motor sposoben tudi za tekme. • Velika letna vroOna zahteva primerno pijačo ln je človeku prav težko, da najde pravo okrepčilo. Mnoge pijače, ki jih zavživamo zaradi žeje, nam škodujejo in tako so n. pr. dobro znane kvarne posledice alkohola, ki zmanjšuje telesno odpornost ter duševne in fizične sposobnosti. Kljub temu pa poleti zavživajo alkohol tudi ljudje, ki mu drugače niso naklonjeni Alkoholne pijače pijejo samo zato, ker so hladne. Iz poznanja kvarnih posledic alkohola Je sledila borba proti njemu in nastalo je mnogo brezalkoholnih pijač, o katerih pa je strokovnjaška analiza dognala, da nimajo nobenih hranilnih snovi ali pa samo v neznatni meri. Nehranljive tekočine pa so za naš organizem breme, ki se mora odstraniti. V vročini Je naš organizem zaradi povečanega potenja itak že oslabljen ln ko mora izločevati še nepotrebne tekočine, Je znatno preobremenjen in se zastonj troši njegova energija. Kdor hoče poleti obvarovati svojo delavno sposobnost, ne sme za ceno kratkotrajnega osvežen ja zavživatl pijač, o katerih ne ve, da so tudi hranljive. Pijače je treba s^loh izbirati z največjo opreznostjo. Ni dovolj, da Je pijača hladna, biti mora tudi hranljiva. žal, da za enkrat takih pijač nimamo na izbiro. Kolikor pa znamo, Je hladna ovomaltina splošno znano hranljivo sredstvo, ki se po zimi pije topla, poleti pa se priredi hladna v bokalu iz aluminija, ki Je znan pod Imenom Ovomlx. V nekoliko sekundah se z enostavnim tresenjem dobi slastna, osvežujoča ln hranljiva pijača, ki izpolnjuje vse pogoje prave pijače za vročino. S hladno ovomaltino Je rešeno vprašanje letne pijače na način, s katerim morejo biti zadovoljni vsi prijatelji brezalkoholnih pijač. Brez dvoma bo hladna ovomaltina, ki ima toliko prednosti, našla odjemalcev pri vseh ljudeh, ki so se kdaj bavili s vprašanjem okrepčflne pijače ob žejL * Praktične knjige. Založba Usta »Zena m dom« bo prihodnji mesec razposlala svojim naročnicam prvo knjigo »Postanek otroka ln niegov razvoj«. To Je prvi del knjige, ki Jo Je spisala slovita zdravnica dr. Fischer Dflckelmannova. V na daljnih mesecih bodo dobile naročnice »Zene in doma« še štiri knjige in sicer: »Za pridne roke« »Kako naj kuham«. »Vzorna gospodinja« in »Koledar s praktičnimi nasveti«. Kni.ze bodo imele nad 500 strani in ie cena zanje smešno nizka. Založba se le odločila izdajati knjize za lastno ceno. To je storila zaradi teza. da omogoči naročbo teh knjig tudi najrevnejšim ženam. Vseh pet knjig bodo dobivale naročnice za 32 Din s poštnino vred pa 5 Din več, tr tej 37 Din. Krog naročnic se ie s temi knjigami zooet povečal. List »Žena in dom« dobe neve naročnice od sedme številke na-nrei. Moramo reči. da Je sedma številka, ki ie pravkar izšla, prav tako san'm:va. kakor so prejšnje. List in knjige s* lahko naroče z dopisnico Dri upravi »Zena ?n dom« Liubliana. Dalmatinova uJ. 10-L * Delajte, ko mislite, da ne morete dela«. Potegnite iz žepa polnilno pero in pisemski papir in rešujte korespondenco v vlaku, v kavarni, na vrtu v senci. I zborno Vam bo služilo le svetovnoznano Montblane polnilno pero, ki ga dobite prt M. Tičar, Ljubljana. ITO zobna pasta najboljša! * Opozarjamo na današnje otvoritveno naznanilo g. C. Korošca. • Darujte podpornemu društva »epro, LJ tbljana, Pod trančo 2—H. ♦ Uradniška posojila dale Beogradska zadruga, Ljubljana, poštni predal 307. ^ ♦ Prave Lubasove harmonike se doouo v Ljubljani. Dunajska cesta 36. ♦ Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi najceneie kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ. Liubliana. tel. 2787. • Vse barve. laki. firnežl najceneje pri »Lnstra«. Gosposvetska cesta 12- * Obleke ln klobuke kemično asfl, barva. pUslra In Dka tovarna Jos. Reich. Iz Littbljane u— Vsi k sokolski prireditvi v Št. Vid nad Ljubljano, ki bo danes ob 15. Velikanski plakat visi nad cesto pred šentviško narodno šolo. Plakat Je izdelan umetniško na platnu z oljnatimi barvami V St Vidu ie vedno prijetna zabava, dobra postrežba tn nudi posetnikom bogate dobitke. a— Sprevod Narodne strokovne zveze ie bil iz tehničnih razlozov odpovedan. n— Obrtno gibanje. V mesecu juniiu se ie Dri mestnem načelstvu priglasilo 43 novih trgovinskih in drugih obrtov. Pr zlasil: sd svcio obrt: Ivan Grilc. Jzvrševanie električnih naprav: Jakob Vilhar. trzovma z urami: Frida Hoffmann. ženska kroiaška obrt: Marija Pristav, izdelovanje perila: Fran Košnik. kleparska obrt: Marija Gu-ček. trgovina z mešanim blazom; Perezr-:a Stro-sršek. trgoma z manufakhirrim in drugim blazom: Anton Kos, podobarska obrt: Ivan Janežič. žazanie drv z motorno žazo: mestna občina ljubljanska, vodstvo tujcev oo Liubljani: Josip Boc. kraška obrt: Marija Bovar. trgovina z mešanim blagom: Fran Kirn. čevljarska obrt; Ana Marušič. trzovina z mlekom: družba »Elektroindustrija«. napeliavanie električne stru-je; Ivan Cibašek. naiemšček z uporabo av-totaksija: Romilda Hribar, strojno pletenje; Lubas in sin. izdelovanje harmonik; Matija Hedžet trzovina z manufakturnim blazom pod protokol, tvrdko Hedžet & Koritnik; Josip Godič, pleskarska obrt: Ivan Šekš. brivska obrt: Dominik Marušič, trzovska azentura; Alojzij Šušteršič, prodaia mleka; Vekoslav Kramarič. fotoobrt; Pavla Flajš-man. trzovina z mlekom; Josip Kelbel. pleskarska in soboslikarska obrt; Pavel Bahovec. izdelovanje metel: Marija Žitnik, trgovina s kurivom; Helena Štembov. prodaja sadja in zelenjave: Hinko Richter. • predelovanje jedilnega loja pod prot tvrdko Dolničar & Richter: Marija Burkeljc. trgovina z mlekom in slaščicami; Anton Pogačar. kleparska obrt: Mirko Katnič. pleskarska obrt: »Desa«. obrt mehanikov: »Jugotehna«. obrt mehanikov: Vincenc Ma-lenšek. kleparska obrt: »Jugosport«. trgovina z gramofoni, ploščami, fotografskimi aparati in športnimi predmeti; Angela Glo- TERPENTINOVO MILO idealno in hitro očisti Vaše perilo l bočnik. delikatesna trgovina; M bika Ter- šan. trzovina z galanterijskim blagom; Rudolf Velepič, prevozniška obrt: Rafael Kaš-ca. vodna inštalaciia — V mesecu junija Je odjavilo svoj obrt 17 obrtnikov is trgovcev. n— Sadni trg. Včerajfnfl sadni trg Je dosegel v pogledu domačih češ eni vrhunec. Iz vseh češnjerodnih krajev od Sostrez* do Kresnic, od Ori do Grosupljega so pripeljale kmetice skapno gotovo nad 10.000 kz domačih češenj. Na trg Je bilo pripeljanih približno toliko češenj iz Štajerske in iz krškega okraja- Zaradi obilice blaga Je cena češnjam znatno padla in so se prodajale češnje celo oo 1 D!n kg. aafboljš« pa po 4 Din. Bosanskih češenj ni več na trgu. ker Je zanje že minSa sezona. Ogromno Je bilo na trgu zelenjave, ki »o Jo v velikih množinah poknpiH interesente is Kranjske gore. Mojstrane in t Bleda. Na trgu so bHe prve bosanske hruške v večji množini in so se prodajale po 4 do 5 Dm. Domač stročji fižol Je že orišei v veljavo kt so ga okoliške kmetice prodajale p« 4 Din kg. Novi krompir, zgodnji. Je ht pa 2 Din kg. n— RegnfacOa GradafSoe. Pod noska mostom na Mdriu so pričeli včeraj kopali z bareriem novo strugo Grada Ičice. Nova struga bo Izkopana v ravni črti in bo ležala v dolžin* 200 m izven stare. Tik pod mostom koolieio delavci, k«- tn bager ne more zraven. Zaradi nove strug« Je Mo treba podreti tndl več dreves, kt bi ovtrafi dek> bagra. rt— Škrocfirf avto v LfcfaMdl Včer«! okrog 7. zjutraj se Je prioelial po Gallusovem nabrežiu škropilni avto. ki Je hotel zaviti v Stiško ulioo. Zaradi ostrega ovinka oa se je moral avto tamkaj ustaviti, a i* pri tem zdrčal po brezu v Ljubljanico. Šofer, ki voza ni mogel zadržati, je še pravočasno skočil z vozila, na katerem Je bil tudi delavec, ki Je z nJim vred zletel v strugo Ljubljanice. Ider se Je za ril voz globoko v blato. Na pomoč ponesrečenema vozu Je moral priti drugi škropilni avto. ki ga je šele čez dobro uro potegnil zooet na breg. ^ ^^^ ^ .Hh.^HH V Jo*- ao bolnico so včeraj pripeljali več žrtev nesreč iz mesta, kakor tudi z dežele. Z zidarskega odra neke nove stavbe na Dunajski cesti Je padel dopoldne 26-letni zidarski delavec Cafer Kalman. stanujoč v Q-glarjevi trtici v Mostah, in a. zlomfi leve roko. — Med vajencem Ladislavom S- bi njegovim tovarišem P. v Strojnih tovarnah in livarnah ie nastal včeraj popoldne prepir in sta si fanta skočila v lase. P. je slednjič vrgel Ladislavu v nogo velik francoski ključ in ga huie poškodovat — S kolesa ie padel 20-letni posestnik Anton Tavžel. iz Begunj pri Cerknici in se hudo pretresel Zaradi nastalih poškodb so ga morali takoj spraviti v splošno bolnico v Ljubljano Hudo nesrečo ie doživel 29-letni posestnikov sin Jože Oviiač iz Zaloga ori Kamniku. V gozdu ie padlo nani smrekovo drevo in mu zlomilo nogo. v— Vrat si le prerezM. Z Jesenic as včeraj pripeljali v bolnico 47-letnega postajnega delavca Franceta Dirieca. Ranjenec ie pripovedoval v bolnici da Je imel ponoči strahovite sanie in so ga preganjali duhovi V trenutni duševni zmedenosti Ja Diriec posegel oo nožu in si prerezal vrat n— Predrzen vlom. V noS od petka na soboto so predrzni vlomite vlomili v stanovanje zdravnika g. dr. Dragaša v Beethovnovi ulici št 5 ter odnesli poleg gotovine več oblek v skupni vred-n-vti nad 20.000 Din. Policija Je zločincem že oa sie-du. D— Dražba lova. Mestna občina {tabli ansk a bo oddala mestni Jov na Javni dražbi 14. t m- ob 12. v mestni posvetovalnici. Mestni trg 1. o— Javna dražba zarabffoA predmetov bo 18. t m- od 9. dopoldne dalje na H. dvorišču hiše na Mestnem trga 2. Več aa oklicih. k; $0 nabiti na mestni deski n— X. redni občni zbor društva *So£ac bo ▼ soboto 11. t m. v salonu pri »Levo« ob pol 21. z običajnim dnevnim redom. Vabljeni člani društva. n— Na Rožnik, na žegnanfzke krofe va-ib gosoilna na Zg. Rožniku. n— Dar slepcem. Namesto venca aa kisli amrle gospodične Bogomile 2eleznikar)sM je darovala ga Kristina Rebar-Frfsch Pod-pornemu društvu slepih 200 Din. Iskreni hvala. Tiho rezervo sa zimo pripravite svojemu telesu, ako se solnčite z uporabo Nlff* gerol olja ali kreme za soln-čenje in masažo. Dobi se povsod. — Drogerlja Gregorič, Ljubljana, Prešernova uL & INSUPARABLE! INSUPARABLE! INSUPARABLE! NOUGAHNE — mo SLADOLED Okusni sendviči, hors Uedinjenega železničarja«, se bo vršila v torek 7. t. m. ob pol 9. pri okrožnem sodišču v Mariboru na St. 53 in ne v četrtek 9. t. m. kakor so nekateri listi pomotoma poročali. a— Avtobusni promet. Ker se je Ukazalo, da Mariborčani številno posečajo avtobuse, ki vozijo preko Hoč do Reke, bo uveden do nadaljnjega poseben nedeljski avtobusni promet do te Izleta« točke na Pohorje. Avtobus bo odhajal z Glavnega kolodvora ob pol 6. zjutraj, z Glavnega trga pa ob 6. Povratek iz Reke ob pol 7. Popoldan pa bo vozil izpred Glavnega kolodvora ob tri četrt na 5, z Glavnega trga ob 5. Povratek iz Reke ob 6. a— Pobegnila je od doma sfažkfnja Terezija Furlan. uslužbena pri upokojenemu DodDorkovnikn Vidmarju. Dekle je pustilo doma vse perilo in obleko. Bila je zadnje dni duševno precei razkrojena in ni izključeno. da ni izvršila samomora. a— Nezgode v Cirkovcih. Na Dravskem polju je padel z voza 47-letni dežnika! Jo» že Paranja in si zlomil desno ključnico. — V Spodjih Hočah je padel raz oboke, katere je popravljal, 45-letmi Karel Golob in si pri padcu zlomil levo nogo. — V Tr-šovcu pri Sv. Petru pa je ob konca sezone črešenj padla 24-letna posestnikova hčd Julčika Savčeva m si zlomila hrbtenico ter zadobila tudi več notranjih poškodb. Vse ponesrečence so odpremili v bolnico. a— z voza je padel v Jezdarski ulici 27-letni prevoznik Franjo Slanec m si zlomil levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v bolnico. a— Nesreča služkin je. V petdk popoldne je pozval okoli 17. ure orožniki po« stajevodja Karol Hirš iz Rač mariborski rešilni avto, da je odpeljal v bolnico neko neznano dekle. Orožnik je našel kakih 14 let staro deklico ležati na nekem slivni* škem travniku v globoki nezavesti Pri njej ni bilo nobenih listin, da bi bilo mogoče ugotoviti identiteto. Včeraj pa je prišlo dekle k zavesti ter se je izkazalo, da gre za 20-letno Terezijo Furman, služkinjo v Prešerni o vi ulici, katero so od navedenega dne njeni službodajalci pogrešali. a— Črno pleskano dvokolo Je bflo ukradeno iz veže okrožnega sodišča r. dr. Ka-rolu Kieserju. Kolo Je znamke »Puch« in vredno 1500 Din. a— Kino predstave: Grajski kino do vključno nedelje lOOodst. nemški govoreči in zvočni velefilm »Tango ljubavk. — Union kino od petka dalje Dolores del Rio v Zvočnem velefilmu »Evsungelima«. _ h Celja e— Aeftno gasilno društvo v Oaberln bo imelo danes popoldne veliko tombolo s 600 lepimi dobitku Med njimi le nekaj predmetov, ki predstavljajo večtisočdinar-sko vrednost. Podprite požrtvovalne ga-berske samaritane! e— Sreski gremfl trgovcev v Celin Je imel predvčerajšnjim občni zbor. o katerem smo že Doročall Pomotoma pa je izostal v poročilu pasus. v katerem se je gremij izjavil, da bo sklical v najkrajšem času izredni občni zbor. na katerem se bo sklepalo o definitivnem pristopu k Društvu »Trgovski kolegij«. Dotlej pa bo pristopil gremij k društvu kot član s pridržkom naknadne odobritve po izrednem občnem zboru. e— Občni zbor Jugoslovenske Matice ▼ Celjn, ki bi se bil moral vršiti v petek zvečer, bo v torek 7. t- m. ob 20. v rdeči sobi Narodnega doma. e— Izredna seja celjskeea mestnega občinskega sveta bo v sredo 8. t. m. ob 20. na mestnem načelstvu. Na dnevnem redu bo sklepanje o osnovanju lastne mestne policije. e— Akademsko pevsko društvo »Obillč« Iz Beograda, ki šteje okrog 80 prvovrstnih Devk in pevcev, bo na svoji turneji po naši ožji domovini gostovalo v Celju v torek 14. t m. e— Celjski nogomet. Danes popoldne ob 17.30 bo v Gaberiu prijateljska nogometna tekma med SK Svobodo iz Maribora in mladim moštvom SK Olimpom iz Gaberja. e— Psf ne smejo v mestna kopališča. Mestno načelstvo opozarja lastnike psov, da je v smislu predpisov strogo prepovedano jemati pse h kopanju v vsa mestna kopališča ob Savinji. e— Razne nesreče. Na travnike Je padla 50-letna ženi progovnega delavca Marija Romihova s Kalobja in si poškodovala desno roko v rami Na Gomilskem se je na cesti solašila krava 75-letnemu posestniku Francu Božiču, ki je nadel z voza In si iznahnil levo roko v rami. Pri čiščenju sobe je pade! 16-letni služkinji Doroteji Grčarjevi iz Celja zavesin drog na glavo in jo poškodoval. Pred mestnim naČ3l-stvom so popadle 26-letno Nežo Deželako-vo iz Laržiš porodne bolečine. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. e— Zobrozdravnik dr. Stane Vrhov« ne ordinira od 12. do 26. t m. e— Obnovite čim prej srečke II. razreda drž. razredne loterije. Rok za obnovo Je do 9 t m. Na razpolago so tudi nove srečke. Iz Zagoria ZOBNI ATELJE L HRIBOVŠEK Zagorje ob Savi ostane zaprt do 26. Iija t L i ;!oo NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da ta-vršujem trajno ondulacijo po ugodni ceni od Din 80.— naprej, nov sistem vodne ondo-lacije po Din 20.—. Priporoča se za obilen obisk FKANJO FHJPOVIO, frizer, Loke št. 49, v hiši g. PravdKa TRBOVLJE. 8742 Iz Kamnika ka— Na športni akademiji, ki bo v soboto 11. t. m. v Kamniškem domu, bo sodeloval tudi Kamniški salonski orkester. Predprodaja in rezerviranje vstopnic v trgovini Slatnar. ka— Kino bo imel danes in Jutri na sporedu »Kaczmarek, vojaški sluga«. Iz Škofje Loke , Iv. Httbad zobozdravnik v SkofJI Loki ne ordinira od 8. do 18. Iija 1931. 8 Iz Kranja r— V kina v Narodnem domm se predvaja danes ob 5. popoldne in ob 9. sveč« najnovejši Tom Miz fihn v petih dejanjih »Prvi na cilju« in veseloigra v dveh dejanjih. Z Jesenic s—' Carinarnica bo končno le zgrajena, ker je ministrstvo odobrilo licitacijo dd, ki se je vršila že januarja. Gradbena dela so poverjena ljubljanski tvrdki Taanies. S tem je po zaslugi županstva in drugih či-niteljev ugodeno dolgoletni želji našega kraja. O zgradbi carinarnice bomo še poročali. s— Vojaškf nabori. Dne 27. t tn. se bodo vršili v telovadnici meščanske šole na Jesenicah vojaški nabori za občini Gorje in Boh. Bistrico; 29. t. tn. za občino Jesenice; 28. t m. za Boh. Srednjo vas. Dovje, Mojstrano in Rateče in 30. t m. za Kranjsko gero in Koroško Belo. Iz Trbovel] t— Športna prireditev. Danes gostuje v Trbovljah ŽSK Hermes, ki je znan po svoji lepi igri tudi izven dravske banovine. Nastopi kompletno s prvo garnituro, kar bo za SK Trbovlje — kljub zadnjim uspehom — trd oreh. Upamo pa, da bo enajstorica SK Trbovlja častno zastopala svoje barve ta da jih vidimo v oni igri, ki so jo pred-vedli zadnje čase. t— Kino Sokol predvaja danes ob 4. ta 8. krasen zvočni film, pota smeha »Marijana«. Poleg >Sevfljski kavalirc. Vse Marijane imajo prost vstop! Iz Novega mesta n— Lepi uspehi novomeške meščanske šole. Dne 28. in 29. junija le priredila tukajšnja državna meščanska šola razstavo risb in deških in dekliških ročnih deL Razstava je pokazala nepričakovano lepe uspe-he. čeprav se je meščanska šola pričela šele 1. oktobra lanskega leta. Posebno so ugajale prostoročne risbe, predvsem pa so bili zanimivi lepo poslikani lesem krožniki, a tudi ostala dela. tako med drugimi tudi radijski aparat učenca Vodopivca hi slike učenca Pascola so vzbujale pozornost Učitelistvu čestitamo! Tudi razstava dekliške osnovne šole jo bila v čast šoli In oči' teflstv*. Malčka e* so st s trote »ltcem prav tako osvojili naša srca. PorrešaU smo razstavo deške osnovne šole. da bi bila tako slika popolna. n— Drzna tatvina koiesa. Inkasant tvrd- ke »Ilirije« g. Kovač Franc se J« pripeljal s kolesom znamke »Kosmos« sistema »Steyr« št 560—6000 na kolodvor, kjer je izstopil, kolo pa pustil izven postajnega poslopja. Le kratko časa se je razsrovarial na peronu s komandirjem novomeške orož-niške postaje narednikom g. Cetinom, nakar se je vrnil, a kolesa ni več našel. O. Kovač je tatvino takoj prijavil orožniku. o— Zadeva o premestitvi sejmišča lz Loke je povzročila med tamošnjrmi zani-manci veliko razburjenje. Sklican Je bil protestni sestanek proti premestitvi v gostilni pri Košaku. ne da bi bil sestanek prel javljen po zakonskem določilu kompetent-nemu oblastvu. Sestanek se zato ni mogel vršiti. Iz Slovenske Bistrice sb— Kmetijsko - gospodarski sestanek bo v nedeljo 12. t a v Slov. Bistrici v dvorani hotela »Beograda« uod vodstvom sreskega kmetijskega referenta g. inž. Fer-lica. Ob pol 10. se pričnejo predavanja strokovnjakov gg. inž. Ferlica. Priola, Rudla in Predana o kmetijskem gospodarstvu v dobi današnje krize, sadjarstvu, vinarstvu. vnovčevanju pridelkov, živinoreji. raciionalni uporabi krme m mlekarstvu. Obenem bo razstava najrazličnejših kme- - Prijetno za Vas in zdravo za Vale lase . . . je redno umivanje glave z Eli da Shampoonom ... zlasti poleti. Lasje Vam postanejo lepi in negovani — Vi sami pa se ču* tite čudovito poživlj eni!'-. Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO tijskih strojev in sodobnega orodja. Obisk poučnega sestanka priporočamo vsem. zlasti pa okoličanom- Iz Murske Sobote ■»— Zdravstveni dom pod streho. Za našo kraiino prepotrebni Zdravstveni dom je že pod streho. Sedaj se dokončavajo notranja dela. V njem bo imel svoje orostore predvsem tukajšnji trahomski ambulatorij. ki že sedaj vodi borbo proti trahomu. ms— Premeščenie Pretekli teden se je od nas poslovil obče -~:,:"blieni sodnik Ivane Karel, ki je že celo desetletje služboval v Prekmurju. Sedaj je premeščen kot sodni predstojnik v Rogatec. Na mestu mu želimo obilo uspeha. novem Iz življenja na deželi VRHNIKA. Sokol priredi 12. t. m. ob pol 4- popoldne letni javni telovadni nastop, združen z narodno veselico, na dvorišču br. Lenarčiča na novi cesti. Pri nastopa bo sodelovala vzorna vrsta telovadcev na orodju in devetorica članic iz Ljubljane s posebno točko. Pri prireditvi bo isrrala domača godba. Vabimo bratska sosednja in druga društva, da polete ta dan na prijazno Vrhniko in nas počaste s svojim obiskom. RIBNICA. Ravnatelj meščanske šole gospod Trošt je * letošnjim učnim uspehom zelo zadovoljen, kajti o«d 106 všolanih otrok so padli samo 4, 19 pa jih ima poeavJjaine izpite. Za proslavo Vidovega dme se je vršila lepa prireditev v šolskih prostorih, nakar se je o tvorila res okusno urejena in bogato pestra razstava. Najlepše točke zelo obiskane razstave »o tvorili reliefna Besmljevida naše doline In kočevskega &re» tu in plastična kopija trga m okolice. Predaleč bi nas vedlo, ako bi naštevali vse podrobnosti, naj samo še ugotovimo, da "je učiteljstvo storilo svojo dolžnost v podili meri. Bojimo se pa za bodočnost te šole, zakaj lastnica šolskega poslopja je ribniška posojilnica m k vzdrževanju te naše prepotrebne šole so se obvezale le nekatere občine. Sicer posečajo šolo tudi otroci nevšolanth občin, toda ti so dosedaj pla« čevali gotov letni znesek za vzdrževalnino upravnemu odboru. Zaradi ukinjanja teh rednih prispevkov % ene strani in zaradi odloka, da morajo prvotne občine še nadalje prispevati gotovo zneske k vzdrževanju, je nastalo nevzdržno finančno stanje, ki ne samo ovira mimi razvoj šoJe, ampak zelo resno ograža njen obstoj. Upamo, da se posreči akcija upravnega odbora, ki stremi za tem, da se šola podržavi aH pa da izide odlok, ki bi narekoval vsem občinam našega okoliša gotove redne prispevke k vzdrževanju šole m šolskega po« slopja. Ako se uresniči to in ako se priključi naši meščanski šoli še lesna obrtna šola, bodo dani vsi pogoji ne samo za obstoj te naše ustanove, temveč bi se tudi omilila v izdatni meri občutna gospodarska kriza naše doline, ki je tesno navezana na naše krasne gozdove, 12 voflf Icm in domačo lesno obrt — Naš Sokol {je začel graditi prepotrebni Sofcolski dom. Do sedaj smo uživali gostoljubnost tukajšnje posojilnice, ki nam je dala na razpolago lepe podzemske prostore v meščanski šoli, toda ti prostori so postali pretesni, 251et-no marljivo zbiranje prispevkov za grad« njo ki zadnja nabiralna akcija sta naposled omogočila oddajo stavbnih deL Gradnjo je prevzela domača tvrdka Hren. Dne 1. t m. se je zbrala mnogoštevilna sokolska družina na stavbišču, da prisostvuje svečanemu zasajen ju prvo lopate. Društveni starosta br. Ančik je imel kratek nagoreor, v katerem se je zahvalil vsem prijateljem In dobrotnikom za gmotno podporo m se spomnil vseh bratov in sester, ki niso dočakali tega skromnega praznika, navzočo mladino pa je pozval k še vztrajnejšenm delu. Z oduševljenhm vzkliki našemu kralju in njegovemu domu se je končalo to naše pomembno slavje. _ KOROŠKA BELA—JAVORNTK. Tujska sezona je na višku. Dan za dnem pasira naš kraj na stotine avtomobilov, ki vozijo skozi Jesenice naprej proti Mojstrani, Kranjski gori in Rate&im, m od tam nazaj proti Ljubljani in Bledu. Vsa ta množina vozil dviga take oblake prahu, da ljudem na cesti in v obcestnih stanovanjih ni mogoč* več zdržati. Najbolj pa to občutijo bolniki, ki dnevno hodijo v velikem številu na preiskavo v tukajšnjo bolnico bratovske sklad-nice. V interesu narodnega zdravja je nujno potrebno, da si naša občina čimprej nabavi cestno škropilnico, toda ne tako pred-potopno, kakor jo imajo na Jesenicah, ki je stala 44.000 Din, pa je cesta pol ure po škropljenju tako suha kakor poprej. Občini Jesenice in Koroška Bela, ki sestavljata kompaktno celota, naj bi si bili skupno nabavili moderno motorno cestno škropilnim, kd bi dnevno lahko štirikrat poškropila in ohladila razbeljene naše ceste. N!č ne de, če nekaj več stane, samo da nos reši Strašnega trpljenja. SVIBNO PRI RADEČAH. T preteklem mesecu je kmetijska nadaljevalna šola pod vodstvom šolskega nora vi teli a Pečnika Iv. napravila poučni izlet v Maribor, kjer so si učenci ogledali naprave in nasade sadjarske in vinarske šole in drevesnioo bratov Dofmškov v Kamemci, Čeprav Je bila nedelja, dan odmora, so nam povsod rade volje razkazali, za kar Hm «re naliskrenej-ša zahvala. — Na osnovni šoB Je bila preteklo nedeBo razstava otroških izdelkov, ki sta jo s svojimi nčend pripravila šolski upravitelj ln učiteljica. Na razstavi 1« bil v miniaturi ves kmetski dom x vsemi živalmi in orodjem iz Ilovice ln lesa. Zraven je bil prav dober relief šolskera okoliša, ki le vzbujal veliko zanimanja. Razstavljeno ie bilo mnogo prav ličnih izrezkov iz barvastega papirja, risb in razno žensko ročno delo, .vezenine z narodnimi motivi, kar so izvršile učenke acd spretnim vodstvom nčiieliice zdč. Habjanov© Daoics tem polju dosegla s svofim neumornim delovanjem že najlepše uspehe tudi v izven-šolskem delovanju — Vidovdanska proslava se je vršila na šoli prav slovesno, v soboto za šolsko mladino, a v nedeljo za odrasle. Šolski upravitelj je govoril o pomenu Vidovega dne za našo svobodo a učenci so deklamirali in peli več pesmic. Istočasno se je uprizorila na šolskem odru mladinska «rica »Prstan«, katero so mali igralci prav dobro igrali. — V prihodnjem šolskem letu bo obiskovalo našo dvorazredno šolo 142 učencev, to Je za 20 več kakor v preteklem šolskem letu. SEVNICA. Dne 8. t m. ss Je naseDl v i>eTOici odvetnik g. dr. Klemenčič iz Maribora- Svojo pdsarno bo imel v hiši g Plauštajnerja. Novemu sokolskemu delavcu želimo v Sevnici mnogo uspehov. — Vojaški nabori, ki so se vršili 29. in 3a junija v Sokolskem domu, so potekli prav mirno, kar je vse zahvale vredno. BffiČNA VAS PRI NOVEM MESTU. Šolska vidovdanska proslava je lepo uspela. Otroci so pogumno peli in deklamirali domoljubne pesmi, a nad vse ljubko so izvajali igro »Sirota Jerica<, za kar gre posebna zahvala učiteljicam Ahačičevi, Drnovškovi in Mrharjevi. Igra naj bi se v začetku šolskega leta ponovila. — Tudi Društvo kmetskih fantov in deklet, ki ga podpira zlasti g. šolski upravitelj, se zaveda svoje plemenite naloge. Praznovalo je materinski dan z dvema igrama v veliko zadovolj-nost obilnih gledalcev. Vrste se koristna predavanja domačega učiteljstva. Upamo, da nas bosta kmalu razveselila tudi pevski odsek in sokolska četa. Pri prosvetnem delu se izkazujeta posebno Birčna in Stranska vas, a želeji je, da bi se vseh 11 všola^ nih vasi našlo pri skupnem delu za boljšo in lepšo bodočnost jugoslovenskega naroda. Fantje in dekleta, vsi s veseljem na prijetno delo!_ SLOVENJGffiADBCL V Javni bolnici m umrli CJgaletova Marija, 42-letna dninar!ca iz Farne vasi pri Prevaljah, Plaznjkova Helena. 70-letna občinska uboga iz Topolšči-ce; Ivan Lobrent, 60-letni dninar iz Ribnice na Pohorju; Pokrov Simon, 02-letni dninar iz Strojne. — Dramski odsek Sokola vprizori v začetku avgusta ljudsko igro »Revček Andrejčekc. — Sattnerjevo proslavo pripravlja za jesen tukajšnje pevsko društvo. — Tovarna meril montira 120 konjskih sil močan parni stroj z 42 m visokim dimnikom. — Rekorden obisk turi-stovskega doma na Urški gori ob priliki zadnjih prazinikov je ponovno pokazal, kako priljubljena iz letna točka je nas sivi Plešivec. SV. JURIJ OB JUŽNI 2ELEZNTCL Ob Voglajni je v poletnih vročih dneh zelo živahno. Prostor za kopanje je prav primeren, le škoda, da ni ute s potrebnimi kabinamL Najbrže bo v kratkem času postavil Sokol uto na prostoru, ki ga da iz prijaznosti g. Ivan Kos brezplačno na razpolago. — Danes priredi Sokol javen nastop, ki se sa udeležijo tudi sosedje iz Ponikve, Dramelj, Šmarja in štor, a tudi Celjani pridejo v-mnogobrojnem številu. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Prav sv*^ 5ano sta proslavila narodna šola in Sokol pri Sv. Jederti letošnji Vidov dan. Proslava za šolsko deco je bila v soboto, sokolska za odrasle pa v nedeljo z istim sporede a. Proslavi je otvoril šolski upravitelj g. Vidmar Drago s primernim govorom. Temu js sledil lep govor učenca Potokarja o Vidovem dnevu. Prijetno so raienadjle udeležence izbrane deklamacije domorodnih pesmi in točke otroškega pevskega zbora pod vodstvom učiteljice gdč. Perkove Vere. Tudi telovadne točke šolske dece in živa slika »Koroški sen<, ki so jo predvajali člani Sokola, so bile prav lepo izvedene. Nato sta sledili dve mladinski igri »Bedak Pav-lek< in »Zgage in zgagicec, kjer so se otroci prav dobro odrezali. — V nedeljo 21, junija se je z lepim uspehom proslavila 60-letnica pisatelja Finžgarja, ki jo je priredil Sokol v šoli s Blavljenčevo dramo >Na razvalinah življenja« pod vodstvom brata Kneza Karla. MARENBERCL Krajwra4 odbor Rdečega križa priredi v nedeljo 12. t m. ob 15. na šolskem vrta v Marenbergn veliko tombrk* z ljudsko veselico, pri kateri nastopita pevski zbor društva >Ja-drana< iz Maribora m domače godbeno društvo. Tombola obsega nad 200 krasnih dobitkov, med katerimi so najmodernejši šivalni stroj tip« »Adlerc v vrednosti 5200 Din, moško kolo, plug, se-ženj bukovih drv, pohištvo, svinja in drugot Tombolske karte se dobijo pri vseh občanskih in poštnih uradih, šolskih upraviteljevih in krajevnem odboru R. K- v Maren-bergu po 2.5 Din. Podpdrafte društvo RK^ katerega delovanje je zlasti tukaj ob državni meji nujno potrebno! SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! " OTVORITVENO NAZNANILO Vsem cenj. _ naznanjam, da sem otvoril *a L cesti štev. 83 in pimicptt vfJtsSno i jem t L na Poljanski trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom Za mnogobarojni obisk se toplo priporoča * CIRIL KOROŠEC uu Z veEčastnega solcolsbega praznika v Celju ► Krasen pogled na mofita) ta žensko deco, ki Izvaja ljubko vajo »Drvarji, perice ta kosci«, sestavljeno bo br, St Barji. rtja »Vidovdan« v Ho£-U anane celjske veletrgovine Stermedd ob priliki velikega sleta celjske sokolska Sope. Simbolična izložba, aranžirana po g. Fran Ju Oli-pu, js vzbujala splošno pozornost Sokobrtv« in vsega občinstva. ■ (Sirija aR Primorje? Danes ob 17.45 na igrišča IBrfJe Danes bo padla odločitev ▼ težko pričar korani borbi med Ilirijo ln Primorjem. Komu gredo večje šanae? Na to vpra-ianje odgovarja danes v Ljubljani več tisoč športnikov. Vsi ti bodo napolnili igrišče Ilirije, da dobijo tamkaj definitivni odgovor. Na dlani je, da take borbe med ofoessa vodilnima kluboma LJubljane ln dravske banovine fee nI bilo. NI je bilo rs© po tempo, ho po CBargtp, Be po znanja. Kajti obe moštvi sta s« v tekmah za državno prvenstvo naučili povsem nove borbe, povsem drugačnega tempa, kakor pa Je bil doslej pri nas ln na naših domačih Igriščih v navadi. ▼ Zagreba računajo a teoretičnimi nostmi, da zmaga Hašk nad Hajdukom in da se povzpne to ln ono zadaj plasirano moštvo na tretje mesto, kar pomeni sodelovanje v končnem državnem prvenstvo. Izgledi so fantastični, toda nihče Jih ne more a prlori Izključiti. Tega aa najbolj zavedata moštvi Ilirije tn Prlmorja, zato bo ta borba tudi a tega vidika do skrajnosti senzacionalna. Danes popoldne pa bo na IgrUKto Zftdje tn nejevoljen v fioa-to, ko je podloge! Seuniga to pr»«4 na četrto mesta G. Seanig ni tetabS avojfli krasnih gkbotdh izpadov to aagifli nape« dov. Po nraento aavaofflb eglteljev aehCjaaja ae pozna Hirijanom dobea aabija&a Ma (uči podpodk. g. Cvetka bWH profesor sabljanja vižcega kuiza na bivši donajaki vojni akademij). OdHfcujejo ae po dobri tehniki nog, kompliciranejši napadi ae jim pa ne posrečijo vedna ker zaradi prekratkega trearinga Se ne obvladajo popolnoma vodstva konica. Skoraj, da M pa bili oapehi naSe ekipe Se bcl^R, če bi pazil na stvamečSe razsodbe v žiriji tadi kak član Ilirije. G. podp. Cvetko je imed ptrejSnji dan s strani tekmovalcev male, vendar povsem nesportoe tocidento ter je zato odklonfl soditi juufarjem, ter je bfl nje predsednik senforske iirije, to ao pa naši juniorji ial občutfli Pri senioanfli je bito bojevanje mnogo ftvahnejše. Večina tekmovalcev je bila iz Vojvodine, kjer se sabljafiki aport gofi ie desetletja, bili pa so med njimi tudi zastopniki Zagreba, po večini člana židovskega društva Makabi. Vojvodino! so po večini rodom Madžari, ki ao znani po svoji tamfperamarrtnosti Sabljah so zdo bojevito, pri vsakem topadu ao zagnali hn» rooski krik, nasprotnika pa ao hoteli zmotiti s cepeta njem nog to neprestanim skakanjem naprej ta nazaj. Gledalcem se je nudil pravcati cirkus. Posebno zabavno je i>*ii'i"i '' i bbbb i i b—— ampak Iz ifribeziri do umetnosti. Prsti jfli srbe, če le vidijo kje kaj tujega. Pomislite! Tudi deževnico so ukradli!« Rjuhin je skrčil nogi, ki sta ma segali do vrat, ker se je pred njimi pojavil nadzornik voznih listkov. »Tukaj vidite drug takšen primer,« je rekel, vzel svojo stalno vozovnico is žepa in jo zopet potisnfl vanj. »Četno nam je potreben kontrolor? Kakor vidite, mu je dovolj, da vas ošine z bežnim pogledom m pogleda vozovnico. AH ne bi bik) mogoče, da je moji vozovnici že potekla veljavnost? AB pa da bi se kdo dragi vozil ž njo? Eh, površnost, nemarnost, kamor pogledaš!« Nato se je ozrl okofi sebe ter vstal, še preden je vlak zapeljal na postajo. »Ah,« je vzkliknil, »kjer pa sem pozabil palico?« Rjuhin se je amaknfl, bflo m Is Se prepozno. Vlak je bil že zopet ▼ teko. Bitjngor pa, da bi ga pomirfi, je rekel: »Morda pa paSca te Se n! fegnHjeoa. Izstopite na prihodnji postaji in Javite reč postajnemu načelniku^ »Taka neumnost mi Se na urfsel ne pride.« »Ce nočete Som posJniSB jaz. trpite trenutek.« Bitjugov je počakal, da se Je vlak na prihodnji postaji ustavil in je šel v trrad. DAMASCENA GOLD PAZmt NA MOJB KAJ RABITBL NI VSEENO, bfla kader eodnU abo mogli takoj odločiti toochčja. Najzanimivejši boj sta bila ataia sabljača zmagovalec g. Singw to g. Frohlich, Id ata pokazala kako naj se dva gentlemana sabljata. Sodnikom je bilo lahko soditi, vsak, ki je bil zadet je sam priznal zadetek to zaklical: Touchel Sabljanje zahteva potoega moža. vsak mo-ali je aa priznati ali je sadet ah ne, kajti sodniki mnogokrat ae morejo pravilno videti, a$i je naipad sedel ali ne; na turnirju pa smo videli, da se nekateri tekmovalci za ta aepnana pravila niso brigali to so n pustni priznati zadetek, kljub temu. da ao bili eni prvi zadeti. V tem oeiro ao bili naši tekmovalci že boljši to so raje požrli nepravilne razsodbe, to a tem pokazali rrcuj visoki sportaki ahna Državno prvenstvo je zaključena, ffirlja ja aa evoj aspeh bhko ponosna, aove uspehe pa si bo priborila, če ostanejo sab* ljači v loeedanji forma ra. eabljaškem turnirju Jugoslavija : Češka, ki bo sredi avgusta t L na Bleda. Priredi ga »Jugoslovanski mačevalački saveec pod predsedstvom dr. 2eljka Mazuraniča, mto. aa TA ■ organizira ga pa SK Ilirija. Ravnotako bo Iliri ja pripravila vee potrebno za državno sabljaško prvenstva, ki bo drugo leto v Ljubljani. ^^^^ Sportmkii sohca! ae je vir vsega zdravja. Nebesne teto, ld isdiiaji ■ aro jo pnvtočnoat^o aemdjo to oatoia ptanete v veenurjv ter jfli s avoji-aai fraki napaja z življenjem, daje t njimi ihrfjeneke s3e twfl Sovekn. CSovek potre« buje aa adravja dobradejnih aotočnih žarkov. »Manj sdravitaih sredstev to več aoiatea točil«, to je geslo aove medicin* Povsod po sveta lečijo danes najnudičnej-ia obolenja človeškega organizma s obsevanjem S aoinčno svetlobo ah dbtrarrijo-fatntorf žadd. Naš rad ja treba vzgojiti toka da bo spoanal t«iu-veka neobhodno potrebni. Brez njih bi človeštvo sploh ne moglo živeti, dasi jih je v vadb solnčnih žarkih samo neznaten odstotek. Teh žarkov ne opazi oko in so tudi bres svetlobe to toplote; prodorne moči nimajo niti toliko, da bi vplivali sko* d steklo, dim, prah ali najtanjšo obleka intenzivnost teh za življenje tako dragocenih žarkov je med 7. to 11. uro dopoldne največja. Kdor išče torej življenjske sile od največjega »dKmJinega vira nasveta, ne sme zamenjati soitočne toplote z njene sdrarvflno sila Vročina deluje na teto ramo nasprotno kot svetloba. Prepričanje, da je treba solnce smatrati aa najdragocenejši vir adravja, je danes že splošno. Vsako zdravilišče ima že šolnine kopeli to povsod posvečajo ravno temu načina zdrardtjenja največ pozornosti G&ede obleke imajo ženske iz zdravstve-nfli vidikov že precej let mnogo prednosti prod modkimi Tanke vrste blaga, ki pokrivajo vrat, deie prsi, roke to noge do« puščajo luči to zraku več dostopa kot težke obleke, ki jfli oblačijo moški in jnn pokrivajo poleti to pozimi telo od vratu do peta. Dočim ae pri ženskah moda v Vrnil ee je atjajočega obraza. »Prihodnji vlak se odpelje ob 7.45. Bodite ob tem času na mestu, dobili boste palico nazaj-« »Kaj, vi verjamete, da Je še kaj poštenjakov med ljudmi?« Rjuhin zaničljivo skomtegnfi % ra- Nastednji dan ste m Rtjufur in RJu-hin, kakor navadno, pel5ala v riužbo. StopSa sta na viak ob osmi ttri. 2e na poti proti postaji je dohitel Bitjugov Rjuhina, ki je vihtel palico v roki. »Nn, zdaj rkUte, da ste jo naSi!« je rekd Bitjugov. »Da, palica so je našhu« Bitjugov je hotel dodati $e nefcd besed, hotel je pohvaliti optimizem ln oklestfti pesimizem, toda tedaj je dila njegovo pozornost čudna ofo-Mka paBce, ki je imela namestu navadnega ukrfvljeoega ročaja iz lesa podaljšek iz roženine s srebrntm monogramom. »Dovolite,« je dejah, »rekli ste, da se je palica našla? Saj to vendar ni tista, ki ste jo bili pozabili« »No, nekoRko drugačne je, to Je res. Takole je bilo: Izstopil sem in šel k načelniku postaje. Lahko sd mislite, da nisem bil edini človek, ki je pozabil palico v vagonu. Ko sem vprašal po najdenih predmetih, so mi prinesli tri pa-loe. »Katera je vaša?« so vprašali 55 aadnjlh 29 letih stalno spremtoja v korist zdravja, so ostali moški vedno nespremenjeno zaprti pred scuncem in zrakom. Posledica tega je. da »o ženske mnogo odpornejše proti boleznim kot zastopniki »močnega« spola. Najboljši čas za solnčenje m gibanje v čistem zraku je seveda poletje. Pri tem se seveda ne sme pretiravati! Telo je treba polagoma priučiti na solnčne žarke in zrak. SolnČarica je lahko v okoliščinah zelo dolgotrajna in nevarna bolezen Premišljeno solnčenje pa daje telesu nove sile, človeku pa novo veselje za življenje! V ta/taresu ljudskega zdravja je, da bi zdrava ideja bivanj« na sokicu in g:banja na prostem dobila Čim več pristašev. Šport in telovadba sta tesno združena s tem in zato se tudi pri naa ta ideja še dovolj lepo razvitja. Vsaj napredek v zadnjih 10 letih je prav ogromen ... Pred sokokklat praznikom v Litiji Prihodnjo nedeljo 5. julija b« r Litiji »o» kolsld uastop. Naši telovadci ao te dni sreda del* — oihrlgctso jc letao teiovadišče pred sodiščem te ono na sejmišču; ne ne pripravlja, da bo nedeljski nastop izpadel čim bolj častna V večernih urah uporab« Ijen prostor pred sodiščem je premalo raz« arvetljea. Županstvo je »cer namestilo za javno razsvetljavo na ogiu šole električno kič, zaradi prevelikega števila teloradečih pa ena sama kič nikakor ne zadostuje. Prav bi bilo, ko bi tudi % sodnije razsvetljevala Se ena Visi naše letno telovadišče. Pričaka« jemo, da ae aaš&gs nedeljskega praznika ne bo udeležila uma Litija z okolica am* pak tudi posestnika k ostalo Zasavja in Ljubljane. Sokoisti aa&fce v KrateUa. Po 6 tofih odmor« so se sonet ebrafi Sokoli iz vse Mi renske doline v bratski druži* Sokol* KremeB - Št Jsnž dne 29. junija aa Javnem aastoou ▼ Krmeiia Zastopana so bOa ni društva Mirenskc5ta okrožja, ki »o oo-aovno eakaz&ia enlsd bratske oomoči FM 14. so se aričele aa ieoo okrašenem teto-vadišiu skušnja do IS. ea k prikoraka* vsi oddelki 123 tekmi dečih. na katere )e imel iea naeovor i. txxlstarosta br. Reiner. Žea. naraščaj (17 od teh 9 domačink) s *. Lazarinijevo }e poda! 2 »veza! zadovrrfh-va enako 17 članic (ll domj * s. Kan-stova nakar j« 23 činov . domačinov arav dobro telovadbo društvene sestave bt Horvata ia Remerla aoo ssjunim vodstvom. 22 aaraičahiikov (12 dom.) z br. Retoerlem ie točno oodaio 2 savezni, za nihni aa to izvajalo 17 žen. dece » «. Lazarinilevo čedno sestavo i loki Sledil }e nastoo Članov (52) s efektnimi selskimi pod vodstvom društv. nač. br- B. Horvate. 12 članic do-mamačink ie ookaraio ritmičao sestavo &. Verdirjeve aakar k» 20 dom. Sanov odte-krvadilo Se L sa vezno. Člani 2» Trebnie*a »o izvajali na dre srn —primernih vai aakar ie 38 m. dece to 20 članov zrradilo za zaključek efektno skuolna S tem j© bd tehnični dd zaključen. Moralni ssoeh ie prav tea želimo p& le tem večh rmvt* nejši Sokei v Semkl priredi r ssde^e f. t a. aa letnem toiovadiSča polnf bokoiskega doma svoj jami telovadni nastop. Nastopajo deca, aarašžaj m članstvo. ^rlčetA ofc 15. Po telovadbi prosta aibava ob zvokih gasilska godba. Zvečer bo sviral sakmski orkestar. Vabljeni! Isprememba v cpiars Sdrala r Sraatov-lah. Na seji Sokola v Braslovčah ao se is-premenile nekatere funkcij«. Blagajsiištvo je prevzel hr. Rihard Mar5!5 to knjižnico br. Jakob Rojšek. Knjižnica bo poslovala eh nedeljah od 8.—10. dopoidn«. I>a!}e jo m»-pravljal odbor o proslavi 25-letnice obsrtoja društva. Skleollo se je, da prosiari svojo srebrno dobo dekrvar-ja 15. avgnsta, aa Veliko Gospojniea, z relOrtis sestopom, pil katerem bodo sodelovala okoliška društva. Nedvignfesii zaMadl b Bruslja poročajo, da je aagleSka Sadja »Reclaimer* po v&4 brezuspe&ilh poskusih, da bi dvignila L 1S1T. potopljeni ho-landski parrdk »Ubantla«, ki leži rta dna morja z zlatim tovorom, vrednim 20 milijonov zlatih frankov, opustila reševame poskuse ta se vrnila v Gstende, Napori za dvig zaklada, ki so stafl ogromno denarja, niso Imeli niti najmanjšega uspeha. Usoda odvedle mladenke Pred časom smo pisali da ja tsgiaOa to Berlina 17-ietna Hiltruda BreO, hfii slikarja BreOa, ki je naročfl policiji, naj iSče dekle ta jo privede domov. Policija je Izsledila mlado begunko v Parizu, kjer je živela v nekem hotelu pod izmišljenim Imenom. BH truda Brefl je bila med časom, teo so jo oblasti tekale, ponovno v PranctJL Živela pa je tudi v Lizboni, v Iftmchalu na Madelri ta drugod. Mladega barona Ho-denberga, ki je s svojimi pustolovščinami zapredel BUtrudo v svoje mreže, Je policija takisto aretirala. svoji raztresenosti msem attt pomtsKl, katera je moja. Raztresenost je, veste, slovanska lastnost Na Finskem pa je tudi to drugače...« »Pustimo Finsko, kjer je,« }e dejal Bitjugov, »in recimo rajši, da ste si y raztresen osti prisvojili tujo paiico-« »Ne, kaj takega pa ne dovolim red o sebi,« mu je segel v besedo Rjuhin. »Povedati moram po pravici. Od treh palic, ki so mi jih bili pokazali, mi je bita ta, ki jo zdaj vidite pri meni, najbolj všeč. Veste, podaljšek iz rož en ine je lepši, plemenitejši kakor nos iz lesa. Zato sem se odločil za palico z rožeoi-nastim nastavkom in srebrnim monogramom.« je—M Maksa Samsai Gle j trezni dej, trezni so vsi in nmerjesni o smishi življenja trverjeni, vsa k smotrom dosežnim usmerjeni .. Le duša neskončno osamljena —» je bila za hip le omamljena s prevaro je sama ostala... Oči so že rano prikazen vse groze zazrle ... Bojazen T dan zadnji iz njih bo sijala iJt > JUTRO« Bt 153 KRALJESTVO MODE Poletna večerna moda ob morja ▼ wwluefft pc&stzt&k nočcfc aotfi morju elegantni (fanrf najbolj odarijmj oaidja. Čarobni vočari so kakor ustvarjeni m sobam r pravljično kjpšh oble&ah, ki jfii prteeža nova večerna mod«. Zato so drugod ob tam času BredSča elegance ki nz» loožja 06 morju; ▼ alovitii francoskih ko-paa&čih, t BeaeiScaži, ob hodandsad obali m zbirajo vsi, ki zn&)o ceniti moderno zaa-košje. Twfl pd na -v^&no, dni ▼ rasaJS mori, pear ▼ jadranskih kopališčih ckuRM večer-o« kreacije. Tu tenor« lahko opazimo is-mzito »dmdjualnost no»e Iksije, ki ni podvržena nfcfiild žafolom. Zvečer se še vedno wvei)avlja čisto dolg* obleka, vendar ele-ftaarim dama odklanja teastralično vksfiko, ki se Je peod ksetkšn »opat vrnila t večer-00 mockx SiSbueta je ritka te te ee «wHftri lete pod koleni. Cesto vidimo serpentine in vo-W»&e, pa tadi prc^Krte enostavne obleke, ki očsrskujejo po svoji sanimirvi liniji, »o ja» ko moderne. izbira raznjfc —tafcbr je jaflco vcffka, h »enkrat je gaxe«-chkffaH najbolj priljubljen, kor najbolj poudarja poletno lahkoto. Se vedno «o modami raznobarvni musoTmi, ki » diskretno, a dekorativno vzorčasti. Jako kape in izredno okusne obleke ee m-delujejo iat čšpkaategsi Maga, ki ga dobimo v različnih vzorcih. Poleg Mikih čipk is tnia je letoe moideana neika težka, grobe tkana vrata čipkastega blaga, ld nudi svojevrstno ranimrve učinke. Razen tega vidimo letos mnogo oblek iz satina, ki pa se podaja ie vitkim te zares brezhsbnan postavam, fcor vse obliko ostro podčrtan«. Takšno večamo oblebo is acftea prod. stevi a ns&s prva Ara. Obleta te Jako endotavna te prav zato izredno elegantna. Doigo krflo ima dva stranska dela, ki se spodaj rvoračasto razširita. Život je lahno bliz&ast šu prqpoi z celldm pasom is »tega maseršiHa. Lep model iz čBpk s cparfcnlm »krficera« vidimo na dragi »ldci. Zvonč-asti stranski dd!l krilca so obrobljeni x lahko kožuhovi-do, ki je seveda barvana v istem tonu kakor čipke. Zanimivi »o večerni rokavi v oblaki kcEha, ki jih pričvnstšmo z gumijasto progo. Pri večernih modelih je štiri-ogJaii izrez ob vratu zopet jako moderen. OHi-im'! UITEUTU! L J UILJ Q N fl jSUBVJKSRS UUCfl 21 3 Jako gosposke so dvofoairvne čepice ■ progastim okrasjem (leva skica), ljubki so moči etH s pikčastimi vworci (srednja sikica), posebno apartae pa so čepice z aplikacijo ▼ obliki cvetlice (zadnja akica^ Otroške obleke za vroče dni •estoje prav sa prav le iz Mačje te predpasnika s prekrižamimi muramnicaimi. Na ta način ije otrok najbolje izpostavi jem soktcu. Povsod isto mUtfenfe t Pomaga zares l Prhljaj izgine! Izpadanje las preneha! Lasje zopet poraste jo! Sredstvo za nego las, izdelano na znanstveni podlagi. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivni-cah. Cena: veliki steklenici 75 Din, mali steklenici 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga ul. 6. Takšna obleka ima prednost, da jo prav lahko snažimo, seveda pa mora biti iz dobro pralnega biaga. Tudi velik žep je neobhodno potreben. Ob hladnem vremenu otrok lahko obleče pod Jgradne hlače flanelasto srajčko z zavihanimi rokavi Pri vmrčastlh oblekah je vsak okras odveč, kajfti ie blago samo po sebi zadosti učinkuje. To je pač najbolj priljubljen 6i> rok pas iz laka s veliko umetno rožo. Ohlapni ovnajtnrik te majhni, z vodano obrobljen) rokam so povsem v afagn nove mode. NajboD JmtastfCni so modeli te ec barvnega šiforav. Tu dosežemo s padajočimi serpentinami najbolj zanimive učinke. Mala jopica kot dopolnilo te obleke brez rokavov vedno eJegmtn* (zadnja flkka^ Kopalne čepice iz gume so letos raznobarvne, • tam pa se je raanHB poseben stil, ki je nedvomno zalo atparten. Te nenavadne učinke dosežemo z gumija* stkrri aplikacijami v slogu kopalnega dresa. •• Al tepremenfB, peč pa določimo • česanjem las, da se pokorijo poljubni frizuri Ce ne gre drugače, vzamemo na pomoč kakšio mažo, briljantino ali mrežo (tudi preko no«). Ad 3. Kratko ostriženo lasišče je laže dostopno vsaki kozmetični ali drugi proceduri, pravhako bolj izpostavljeno ^raku in eolneu. Ce je koža drugače zdrava, si dovoljujemo po lastni volji dolge lase, drugače pa zavisi to od bolezenskih sprememb. — Ga. K. M. v K. Bolečine v nogah poznamo pri številnih boleznih, to m bolezen zase. Če pustimo pri strani vse mogoče revmatične bolečine, ki jim poznamo izvor ali tudi ne, je pogosto vzrok takim bolečinam iskati v krčnih žilah, ne da bi bile te razširjene krčne žile tudi vidne. Ako leže tik pod kožo, bo vsakomur jasno, zakaj tako vztrajno bole noge in zakaj tudi otekajo, ako pa_ so te žile globoke in zakriti po podkožni masti, ki jih zaliva, bi se mislilo na vse drugo. Pogosto pa prihajajo bolečine v kračo iz stopala (ploska noga), kjer 3e naravni lok kosti v stopalu zaradi stolnega pritiska telesne teže in prirojene slabosti izravnav«. Bolečine se ne omejujejo na stopalo, temveč izžarevajo v kračo in napravijo >težke nogec Torej morate uvideti, da vodi različno obolenje k prav podobnim znakom. Enkrat bodo pomogli elastični povoji, v drugem slučaju pa primerni vložki. Zdravnik, ki to pregleduje, pa bo Se pre-iskal srce in ledvice, da ni tam vzrok onemu otekanju nog. PRISTOPAJTE k Jngoslovenskemu društvu za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana (ženska bolnica). Obupane žene ne imejte nikakega strahu, ako izostane mesečno perilo! POMOČ Vam prmaSa pri poškodbi ali izostanku mesečnega perila, perijode, dolgoletno preizkušeno tisočkrat poverjeno in zdravniško priporočano, tanesljivo nčinknjoče sredstvo, ki ni odpovedalo tudi ne t najtežjih ih trd»v^tnejšife mo-čajih, ▼ nasprotja i drugimi sredstvi, ki niso ačinkovala: Prof. dr. Rettiha »E r o s e a«, ki nčinkuje že po par urah, ne da bi Vas o>vi-raio pri Vaiem delu. Cena 70 Din. za starejše »oškodbe 100 Din. za bolj odporne žene 150 Din, dvojno, za stare poškodbe in zelo odporne 200 Din. Dspeb zajamčen, sicer vrnemo denar! Tisoči žen potrjujejo nagei in zanesljiv uspeh tega sredstva, kakor tudi povračujoč« se zadovoljstvo. Diskretna pošiljatev po pošti. Ordinacijski damski laboratorij" H a w e 1 k a, Praga-Rufle, Bozetech nI. 10. J.-54. poStni predaj št. 17 CSR. — Pišite razločno! t«! £ I Vprašanja in odgovori e. B. Ll v Li Pravfts, da se Vna sopet pojavlja mesečna krvavitev, četudi ste >o že pred leti izgubili To je dovoljni povod, da poiščete v lastnem interesu zdravniško pomoč, ker ma te bffi drugačne krvavi j e-nje kakor pred leti. K tej domnevi nas prisili Se na daljna Vaša opomba, da Vaa mučijo bolečine ▼ križu. V Vaši starosti je to resen opomin, da se skušate zdraviti te »malenkosti« s domačimi sredstvi ker nastopijo erent nepregledna posledice. Torej brez odloga ▼ ordinacijo! — Bret slepiča. Ad L ta 2. Hujših posledic se ni bati, ker po takšnih obolenjih ne nastopa ja Pomanjkanje želodčne fcfaBne seveda ni bolezen čase, morda tiči m vsem tem malokrvnost ali kaj drugega, spremembe ▼ črevesju pa bodo bolj živčnega izvora. Ad &. Najprej morate leči ti ev. zapeko, ki povzroča tak-Sne črevesne motnje. Pri težavah pomaga toplota na trebuh. Z avtoritativne strani se priporočajo ▼ takih »hi čajih eefe precej grobe vegetabfHJe- Ad 4. Da bi gorski zrak naravnost Škodoval, tega ne moremo trditi. Ako se pa ▼ Vašem slučaju vedno ponavljajo težave, kadar ee vračate ▼ svo|e službeno mesto, bi morda nafbolfSe na podlagi sdravniSkega spričevala zaprositi zaradi zdravja m premestitev ▼ dolina — L. T- v R. Kako čudno se te sfifi, 13 dram na uro«. — 20.30: Bruck-nerjeva >Cetrta simfonija«. — 21.30: Velemesto se podaja k počitku. — 22.40: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert na kitare. — 19: Plošče. — 19.50: Koncert orkestra. —.20.30: Koncertni večer. — Lahka glasba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — Torek, 7. Julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45! Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Izdelovanje tolšč v rastlinski tovarni. 20: Kastel in kastelcL — 20.30: Prenos koncertnega večera iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.46: Kocv-cert radio-orkestra. — 19: Koncert ciganske kapele. — 20: Kitare. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Violinski koncert. — 22.10: Koncert radio-orkestra. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 17.10: Plošče. —. 1930: Koncert za troje citer in ksilofon, — 19.55: Koncert češke filharmonije. — 22.20: Plošče. — BRNO 17: Plošče. — 1920: Veseloigra. — 19.55: Prenos koncerta Češke filharmonije iz Prage. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.20: Prenos iz Prage. —VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. — 19.20: Plošče. — 20.15: Orkestralen in por-Ski koncert. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski koncert orkestra. — 15.20: Lahka in komorna glasba na ploščah. — 19.20: Koncert Lehar-jeve glasbe. — 20: Zabaven program. — 22.10: TAbka godba orkestra- — BERLIN 20: Orkestralen in pevski koncert. —-KONIGSBERG 16: Popoldanski končat. — 19.15: Koncert komorne glasbe na pihala, 20: Prenos programa iz Berlina. — 2230: Nočni koncert radio-orkestra. — MTTHL-ACKER 19.30: Koncert godbe na pihala in solistov. — 19.45: Poljuden koncert filhar-moničnega orkestra: italijanska glasba. —, 21: EBuhoigia. — 21.45: Kompozicijski večer Pavla Grosa. — 22.45: Mešan glasbeni program. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kvarteta. — 17-30: Orkestralen koncert. — 19: Pevski koncert. — 20.20: Koncert vojaške godba, — v Križaipca „Riba" Vodoravno: 1. riba ropar fca 6. stoji na prvem mesta pred desettesko pžoo 7. 11. krstno kns pred jamskega graščaka, 13. gospodinjsko orodje, 15. lončena piščalka, 16. jeddo (srbothrv.), 7. ded dneva. Navpično: 2. poštna položnica, 3L nam meri čas, 4. ozirahri zaimek, 5. pasje krstno ime, 6. žensko krstno ime, 8. ima vsak človek, 9. nasprotno od iiaizbAt — počen, 10. veznik, 12. &tevn&, 14. prvi dve 6riri »okrajšave«. Rešitev križaljfce „Jugoslovenski grb4* Navpično: 1. Aleksander, 2. Tknok, 3. opera, 4. DioMecian, 5. kri, 6. Sanj, 7. ahat, 8. Spa, 10. na, 11. cm, 14. Karaidjordje, 17. Karamitanija, 18. rt, 19. Be (berilij). 2L Te (telur), 22. no, 24 ton, 25. Antje, 26. RašSca, 27. Brana, 28. Oper, 29. M, 53. vek, 35. Iim, 36. Pij, 38. Tk, 42. Ica, 43. Lena, 45. Tsvda, 47. Ister, 49. mina, 50. out, 52 Sen. ta, 53. od, 54. ak, 55. goban, 55. Ra (radij), 60. Ra, 62. or, 64. pi, 68. Bor, 70. Ida, 7L Rfia, 73 Aden, 76. Fes, 77. otac, 78. Lataa. 79. GJana, 80. rana, 81. Cop. Vodoravno: L at, 3. od, 5. Kte, 7. Aps, 9. Bremen, 11. CSieops, 12. ikona, 13. mawv ka, 15. SL K. J^ 16. Tal, 18. Raba, 20. ertam, 23. Trenta, 28. Cicono, 30. Don, 3L Bi, 32. advent, 34. šipa, 37. platno, 39. jer, 40. Knm, 41. nit, 42, Bok, 44. et, 46. Anja, 47. ir Oridij), 48. taroo, 5L Cer, 52. so, 54 Ag (srebro), 56. Nin, 57. Andrej, 59. Korimt, 61. Ajak, 62. od, 63. ep, 66. Raja, 66. Tara, 67. Riga, 68. Ba (barij), 69. ni 71. ro, 72. da, 74. Ir, 75. tod, 76. fenol, 79. Grmeč, 82. Fe (železo), 83. TopoJa, 86. Om, 87. aitaman, 88. carina, 89. Raša. Jetnik s Sahalina RsrvnžrteB jetoiSnic© t ajeksatrdro^-skera s d je nara^voost spremenil pod •vpirvom lepe žene, ki je pmšla v po-sete. Lice ura je namah postalo prijaz-oejše, na njem se je potiavil nasmeh. »Prišfi ste semkaj,« i je govoril, ko 5e sedela družba pri čaja, *samo zato, da izvršite plemenito misijo.« »Da, gospod ravnatelj, to ji bil namen mojega potovanja. In zdaj račn-pam na vašo pomoč.« »Draga gospa,« je dejal ravnatelj ln stisnil njeno drobno ročico v svojo veliko okorno roko. »Sahain je pravcati pekeL Že njegovo ime je dovolj, da z njim ostrašiš Rusa, bodisi kaznenca, bodisi činovnika. Tukaj vlada strašna zima in še strašnejše poletje. To vam je vražji otok, na katerem s* človek popolnoma poživim!« Po čaju so vstali od imz in ravnatelj 5e razkazal mladi dami zavod. Olga Andrejevna, vitka, plavolasa in razumna ženska, je imela na obrazu izraz ljufbeznivostfi in močne volje žanske, ki ve, koliko je vredna lepota, če se rabi o pravem času in na pravem mestu. Šetala s 3 je skozi pisarne in jetnišni-co in povsod so jo spremljali vzkliki tzaienadsnja. Jetniki so se ji divilL Ona pa je hodila med njimi kakor marmornat k&p. Bila je hladna in tuja. Samo v trenutku, ko sta stopila z ravnateljem v prostor, kjer je bil zaprt mlad in bled kaznenec, je njeno oko obstalo na jetniku. »Zdi se rM, da sem že nekje videla to bledo lice,« je rekla. »(Morda ▼ Pe-trogradu.« »Milostiva utegnete imeti prav* je dejal ravnatelj. »Ta mož je Sergej Petrovič, sin odličns petrograjske rodbine. Zaprt je iz poMtSčnih vzrokov. Rečem vam, nihilist* »Razumem.« hi v naslednji dneh je Olga Andrejevna s takšno spretnostjo začela vršiti svoje poslanstvo, da si je na mah pridobila srca nesrečnih jetnikov, ki jih je vezala ista žalostna usoda ki mržnja do prostorov, kjer so ginifi od želji po svobodi. Čeprav je bil vzrok njihove kazoi zelo različen, je vse skopaj vezala ista usoda. A ne le kaznsnci, tnd5 prebivalci so vzljubili Olgo Andrejev-no. Zahajala je v njih bedne koče, tolažila siromake in jim prinašala majhne darove. Enemu izmed njih, Orolju, je celo rešila sina in mož se je zaklel, da bo dal zanjo glavo, če bo treba. Prišlo je poletje. Nekega dne je prosila Olga Andrejevna ravnatelja kaz- nilnice, ki se je bil medtem že popolnoma zaljubil vanjo in £ stalno delal ženitvene ponudbe: »Bodite vendar nsmffteni, peljite se z menoj vzdolž reke, da si ogledam otok, ki ga videvam samo od daleč. Orolj ima dober čoftn, v njem je prostora za troae ljudi.« Ravnatelj je drage volje pristal na njeno prošnjo. Naslednji dan so se vkrcali v čoln. Vozil Jih je Orolj. Nenadoma, ko je čoln drsel po tišin! in samoti, pa se je začul zamolkel štrbunk v vodo. Istočasno je krikndl človeški glas. Izletnika v čolnu sta pogledala in ozrla na vodni površini človeka, ki se je na življenje in smrt boril s strujo, da ga ne odnese. Orolj je s čolnom zaveslal proia nesrečniku, ki je bil že na koncu svojih moči in se je začel že potapBafffi. S skrajnim naporom so človeka potegniH te vode in ga dvignil v čoto. Ravnatelj se je začudil, ko Je spozna* v človeku znanca iz jetarišnice. »Sad to je vendar Sergej Petrovič,« je rekel. »Zdaj M časa za ugotavljanje Istovetnosti nesrečnika,« je dejala Olga Andrejevna, »zdaj mn je treba pomagati«. ZačeJi so ga tretffi, da se Je zavedet Odprl je oči in bridko zajokal. »Cerrra ste me rešili?« je rpraSal z obupnim glasom. »Zakaj niste pustlii, da umrem? Meni ni več pomoči Iskal sem miru na dnu reke, a vi me boste zopet odpeljali v pekel.« »Vrnimo se domov,« je dejal ravnatelj jetniišnice. »Cemu?« je vprašala z nedolžnim glasom Olga Andrejevna. »Saj vendar lahko nadaljujemo vožnjo. Ta nam ne bo ušel.« Ravnatelj se je vdal njenim mehkftm, božajocim besedam. In čoln se je spustil po stroji nizdot, skozi goste šume proti morju. Od časa do časa se je pokazala straža. Vojaki so gledali pozorno, a ko so spoznali, da se v čolnu vozi ravnatelj jetnišraice, so odstopili in pozdravili po vojaško. Olga Andrejevna pa je bila tako darežljiva v pogledih m ljubeznivih besedah, da se je ravnatelju kar topilo srce. Bi je pppolnoma v njeni oblasti »Obljubite, da ne boste nikoli več ponovili tega., kar ste storili danes,« se je naposled obrnila k Sergeju Petroviču. »Obljubljam,« je rekel. »Ah, kdo bi se mogel vam upreti, kdo odoleti?« je rekel ravnatelj, bi ga je bila popolnoma prevzela njena žen- stvenost. Čoln je bi bag prispel do nstja, kjer se je reka izlivala v morje. Kilometer od obale je bila zasidrana: velika jadrnica. Očividno je nekoga čakala. Sergej Petrovič jo je opazil s sokoljimi očrni in planil pokonci. S pomočjo Olge Andrejevne se je vrgel na ravnatelja jetnišnice in ga zvezal. Z vrvmi povezanega sta ga vrgla na obalo. »Oprostite, da tako ravnava z rami,« je rekla Olga Andrejevna, »ampak vedite, da je Sergej Petrovič moj mož in jaz sem prišla sem, da ga rešim. Samo z vami v čolnu mu je bilo mogoče pobegniti po reki do morja. Oprostite, da sva zaigrala komedijo, da lažje prideva na cilj. Zase se ne bojte! Čolnar se vrne, pobral vas bo ter odpeljal domov — brez mene in Sergeja Petroviča. Zbogom!« Cok se je pognal do jadrenice m begunca sta se vkrcala nanjo. Veter je zapihal, jadra so se napela in izginila polagoma v daljavi. Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije „2ivlfenje in svet44? Lord Ceett: ' Kil >4 jj-1' Razorožitvena politika Predlogi Zveze lig za Društvo narodov Nekega Jutra septembra meseca bodo zastopniki držav na dvanajsti skuščini Društva narodov v ženevi v službenem listu skupščine našli poročilo, ki ga bodo gotovo čitali zelo pazljivo. Poročilo, ki mi je v mislih, je enotna razorožitvena politika, na katero se je na kongresu v Budimpešti ze-dinila Mednarodna zveza društev za Društvo narodov, kar nam jasno kaže smer, v kateri se giblje javno mnenje v tej zadevi. če pravim javno mnenje, se seveda dobro zadevam, da omenjena zveza v mnogih državah nima tako močnega števila pristašev, kakor pri nas v Angliji, na Japonskem ali v Belgiji. Kljub temu so bili delegati, ki so se udeležili zadnjega sestanka zveze, v splošnem vplivni ljudje v državah, ki so jih zastopali, toda predstavljali so le tamošnje povprečno zmerno mnenje. Treba mi je samo omeniti nekoliko teh osebnosti, s katerimi sem sodeloval v Parizu pri sestavi poročila zveze glede razorožitve, in moja navedba bo vsem jasna. Nas je zastopal Henry Rollin, pravm svetovalec belgijskega zunanjega ministrstva in eden najbolj vnetih pristašev DN na Angleškem Nemčijo baron von Rhembaben, ki je že večkrat zastopal svojo domovino v ženevi, Francija je poslala Pierra Cota, Bennčja Cassina, voditelja široko razpredene organizacije bivših bojevnikov, in Hen-nesyja, nekdanjega veleposlanika in francoskega ministra, za oPljsko pa je bil prisoten profesor Stronski in več drugih. Razpravo o našem predlogu so podprli v Budimpešti tudi grof Apponyi in njegovi madžarski tovariši z izjavami, na katere se v kratkem povrnem. Omenjeno skupščino lahko označim kot forum, kjer se je dosegel najpopolnejši sporazum med ljudmi ki se sicer zavedajo svojih narodniH aspiracij in težav, druži pa jih zavest da mora konferenca leta 1932. biti velik korak k pravi razorožitvi, ako nočemo, da zaide svetovni mir v največjo nevarnost. Katere predloge vsebuje tedaj ta skupna Izjava? V prvi vrsti smo sklenili, da se mora konferenca končati z definitivno raz-orožitveno pogodbo, ki naj bi služila za obrazec celi vrsti sličnih pogodb. V podkrepitev svoje zahteve navajamo več oči-vidnih in nujnih razlogov: jasno in brezpogojno obvezo članic DN po členu 8 društvene pogodbe, svečano obljubo, ki jo je dal Clemenceau v imenu vseh zaveznikov v Versaillesu zastopnikom držav, ki so bile razorožene na temelju mirovnih pogodb, da je njih izjemno stanje samo prehod k splošnemu sistemu občega znižanja oboroževanja, dalje izjave tolikih velikih državnikov, narodnih gospodarjev, pravnikov in zgodovinarjev, da je blazna oboroževalna tekma vodila in da bi ponovno vodila do vojne in končno porazen dojem, ki bi ga V svetu napravil neuspeh konference. Z ozirom na te obveze in potrebe smo potem formulirali tudi predlog, ki ima svoje začetke že v razorožitvenem pokretu v Evropi in Ameriki ter se glasi takole: že sedanji položaj opravičuje takojSnje in znatno znižanje oboroževanja ne glede na znižanje, ki bi se dalo doseči s skrčenjem števila vojakov in vojnih sredstev. Zveza je mnenja, da bi se dalo lahko doseči okroglo znižanje za 25% skupnega proračunskega zneska, ki ga države sedaj odmerjajo za svoje oboroževanje. Treba je samo določiti pravilno razmerje med različnimi državami s pogoji, ki so navedeni kasneje. če vzamsmo, da znaša skupna vsota, ki se na svetu letno potroši za oboroževanje, več ko 800 milijonov funtov (nad 220 milijard dinarjev) mislim, da bi bila naloga konference, da donese kot eden prvih sklepov določbo, da se ta znesek črta za četrtino. Ustanovitev in vedno bolj razvijajoče se delovanje DN, mogočen napredek v organizaciji arbitraže, locarnske pogodbe, Briand-Kellogov pakt, dogovor o finančni pomoči državam, ki bi postale žrtve napada, vse to je mednarodno varnost v zadnjem času neverjetno povečalo. S tem sicer ne mislim še reči, da smatram >varnost« že za popolno in doseženo. Strah pred vojno med člani novega mednarodnega občestva in nepopolno tolmačenje določb skupnega nastopa DN za pre-prečenje vojne ovira »popolno razorožitev«, ki jo zveza smatra za neobhodno potrebno. Zato naglasa naša izjava, da je treba tudi iskati sredstev, ki bi okrepila medsebojno jamstvo glede varnosti in lojalnega izvrševanja pogodb, da se zagotovi daljni napredek na tem polju. Poleg že znanih sredstev, ki vodijo k glavnemu cilju, smo stavili radikalne predloge, ki se tičejo oso-bito dveh najstrašnejših sredstev modernega bojevanja: zračnega in kemičnega orožja. Zahtevali smo mednarodno organizacijo za letalstvo, ki bi stala pod pokroviteljstvom DN, tako da bi na ta način svet DN imel nad tem orožjem točen pregled in nadzor; izdali smo prepoved za izdelavo kakršnihkoli bojnih sredstev, ki naj služijo za kemično in bakteriološko vojno. Predlogi postanejo Izredno važni, če Jih čitamo skupaj s četrtim poglavjem bu-dimpeštanskih določb, ki pravi naslednje: Neobhodno potrebno je, da DN službeno prizna načelo o enakopravnosti med zmagovala« in »premaganci« ter da konferenca leta 1932. začne izvajati to enakopravnost. Ta enakost ss pa ne sme doseči na ta način, da se dovoli oboroževanje tam, kjer je po mirovnih pogodbah omejeno, ampak da se sorazmerno zniža tudi pri ostalih državah. Vsekakor smatra zveza, da naj velja pravilo omejitve in znižanja oboroževanja enako in v istem smislu za vse države, zatj naj: 1. ss vsaka država obveže, da bo omejila svoj proračunski znesek za mornarico, vojsko in zračno silo; 2. se prepoved izdelave določene vrste pomorskega, kopnega in zračnega bojnega materijala, ki je zapopadena v mirovni pogodbi raztegne na vse države, ki bi pristopile k dogovoru; 3. izvrševanje obvez, ki bi Jih države na ta način prevzele, nadzira stalen razoro-žitveni odbor z sedežem pri DN, ki bi bil pristojen za vse države enako. Vsakemu teh členov je treba dodati Kratko pojasnilo. V prvem je izraženo osnovno načelo enakosti, poudarjajoč, da v stvari razorožitve ne more trajno obstojati različen režim med posameznimi državami. Večini ljudi se bo to zdelo bolj ali manj samo ob sebi umevno. Tako stanje je nasprotno osnovnemu pojmovanju DN in lahko obstoja samo kot prehodna naredba, dokler DN ne izdela načrta za splošno razorožitev. Resolucija zahteva, naj bi bil prvi korak k tej enakopravnosti narejen na konferenci prihodnje leto. Sklenjeno Je tudi, da Je treba skušati doseči enakost na ta način, da se oboroževanje enakomerno znižuje, ne pa zvišuje. Sedaj izdelujemo razorožitveni načrt in žalostno bi bilo, če bi končali s še večjim oboroževanjem. Tretja določba se glasi: Način ln metoda omejitve, oziroma znižanja bojnih sil mora biti v vseh državah ista, ne glede na moč oborožene sile v posameznih državah. Tako velja na primer, čim se določi proračunska omejitev za kako državo, ta določba tudi za vse ostale. Istotako se mora vsaj v načelu prepoved izdelave določenih bojnih sredstev raztegniti na vse države. Premaganim državam je zabranjeno imeti zračno bojno brodovje. Ta prepoved bi bila zelo lahko splošna in v tem primeru bi postale določbe glede internacijonalizacije zrakoplovstva zelo važne, če bi namreč ne bilo nobene zračne bojne sile, potem bi se morali podvzeti mednarodni ukrepi, da se prepreči pretvarjanje trgovskih letal v bojna letala. Ako bi bil določen kak nadzor za izvajanje razorožitvene pogodbe, bi ta nadzor moral veljati enako za vse, tako za zmagovalce, kakor premagance. Mislim, da je to popolnoma jasno ln hvalevredno. Načelo enakosti je osnova budimpeštan-skega načrta, ki Je bil tudi soglasno sprejet, kakor je bil soglasno sestavljen že v pripravljalnem odboru, ki se je nekaj tednov prej sestal v Parizu. Izpremembe osnutka niso nikakor oslabile njegovih glavnih načel, če vlade prihodnje leto sprejmejo ta osnutek, potem bo sporazum razmeroma lahek, ker pač nI težko prevesti načela resolucije v številke. Vse, kar lahko rečem sedaj, je, da so ss delegati Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Madžarske, Poljske in Britanije ter ostalih držav najprej zedinili o tem v Parizu, čez nekaj tednov pa so svoje soglasje ponovili v Budimpešti. Kako bodo sedaj ti predlogi sprejeti v drugih državah, bomo še videli. Kar se tiče moje domovine, sem prepričan, da jih bodo vsi toplo pozdravili. Isto upam tudi o drugih državah, ker v tem primeru vlade ne bodo napravile nič drugega, kakor to, kar odobrava splošno javno mnenje. Zelo zanimivo izjavo je podal grof Ap-ponny o najvažnejšem delu politike zveze, ko jo je sprejel v imenu madžarske delegacije na kongresu v Budimpešti. Trdil je, da obstoja razlika med razorožitvijo, h kateri je bila prisiljena njegova država po trianonski pogodbi, in načinom razorožitve, kakor ga predvideva osnutek razorožitvene konvencije, ne samo v količini, ampak tudi v bistvu. Omenil je, da se sme rabiti madžarska armada v smislu mirovnih pogojev samo za vzdrževanje notranjega reda ln za obmejno straža Podobni pogoji so tudi v versajski pogodbi in drugih mirovnih pogodbah. Kdor pedantsko čita te klavzule, bi lahko prišel do zaključka, da odrekajo nemškim, madžarskim, avstrijskim in bolgarskim vojskam pravico, da se uporabijo za narodno obrambo. To je seveda smešno, kajti samoobramba je osnovno pravo človeške narave. Ob koncu naj še enkrat apeliram na vse Mihajl Zoščenko: Moč govorništva Ne morem reči, da je bila stvar zapletena. Vse je bilo precej jasno in dolgočasno. ( - »^tffll Zločinec je svojo krivdo priznal. Da, res je, splazil se je v tuje stanovanje, malone zadavil neko starko in odnesel dve obleki, medeno ponev in še nekaj drage take šare. Stvar je bila malenkostna, nezanimiva. Hotel sem zapustiti sodno dvorano, pa se je bilo tako težko preriniti ven. Mnogo ljudi je bilo. Mimo tega me je moj sosed, starikavi državljan s sivimi brki, prav neprijazno dregnil, ko sem .se na svojem mestn malo premaknil. Ostal sem in pogledal zločinca. Sede! je nepremično in brezzmiselno strmel nekam v stran. »Radoveden sem, koliko on bodo dali,* sem dejal. »Koliko neki,« Je dejal starec, moj sosed, »štiri leta s strogo izolacijo.« »Kako to mislite?« »Jaz nič ne mislim,« je strogo odvrnil starec. »Zakonik misli.« Tedajci se je pojavil državni tožflec Pričel je govoriti s silnim zanosom. JSinogo narejenega gneva in prezira je bilo v njegovih besedah. Zločinca je dobesedno raztrgal Primerjal ga je s poslednjo smetjo, ki jo je treba brez usmiljenja iztrebiti. Ze zdavnaj nisem sfiSal tako veličastnega govora. Občinstvo je osttpk) sedelo. Sodniki so pazljivo poslnšah srdite besede državnega tožilca. Pogledal sem zloSnca. Nizko čelo, tope čeljusti, zverski pogled. Da, res, pravi pravcati bandit. »Kaj menite, kako bo s fantom? Višji meri* ne bo ušel, a?« »Neumnost,« Je dejal starec, »§ttri leta s strogo izolacijo.« Državni tožilec je končal. Po malem odmora je pričel govoriti zagovornik. To je bil še razmeroma mlad mož. Toda, koliko talenta, pravega talenta je imel! Kakšna moč govorništva! Kako enostavno in iskreno je zvenel ves njegov govor! Govorništvo, te Je veHk dar. Srečen si, če lahko tafco-le s svojim! besedam! pokoriš ljudi hi jim diktiraš svojo Do. Skoro poldrago vre Je govoril govornik. prijatelje razorožitve. Briand Je razorožitev označil kot veliko dolžnost vsakega dobrega državljana v Evropi in na celem svetu, ko je rekel na sestanku sveta DN v januarju: »Od sedaj do otvoritve konference moramo napraviti veliko propagando za prosvitljenje duhov v tem važnem vprašanju. Mislim, da bodo vsi oni, ki pišejo ln govorijo o razorožitvi ali proučujejo ta problem, našli v poročilu budimpeštanskega oporo sa trtw propagando. Gre za politiko, v kateri ss Interesi Francije, Nemčije, Velike Britanije, — da omenim samo one, med katerimi so se v zadnjem času pokazala velika nasprostva, lahko izenačijo in izgladijo samo, če vlade ne vpo-števajo temnih predlogov ekspertov in težke oboroževalne industrije, temveč se oprejo samo na instinkte in težnje širokih množic ljudstva.« Želodec Pariza Tedaj nekako, ko pariški stolpi od- klenkajo bronasto polnoč in se za ves lahkoživi snob m mob šele pričenjado prave ure veselih nočnih strahov, — tedaj pošetaj tujec proti velikanskemu tržišču, da vidiš prizore kopičenja živil, ki jih terja Pariz za sleherni novi dan... _ Halles Centrale« — aK kratko: Les Halles — ki pokrivajo kompleks celih 70.000 kvadratnih metrov, so čudo železne konstrukcije. V devetih ogromnih paviljonih se kopičijo in sortirajo po posameznih strogo ločenih oddelkih tovori, ki jih od večera dalje dovažajo vlaki in ladje do Pariza. Plodna je prostrana pariška okolica in posebno v paziti pomladi lahko dobavlja svotft metropoli izobilje zelenjave. Toda Pa-rižand niso vegetarijanci. Daleč v pokrajini in inozemstvu morajo dan za dnem žrtvovati svoje življenje nešteti pujsi, telički, kostnmi in kopirni, da nato lepo odrti m okusno pripravljeni paradirajo v kalah za nakup — sortirani kakor vsako drugo blago po velikih bazarjih. Vse prvo in najpoznejše južno sadje pozoblje Pariz, najžlaht-nejša divjačina je zanj namenjena, cele skladovnice morskih in sladkovodnih rib so Parizu potrebne kakor vsakdanji kruh. In sir in jajca m surovo maslo — ne, na je statistike, ki bd mogla natanko povedati, koliko stotisoč komadov ki kilogramov pozemskih dobrot pospravi dnevno želodec Pariza. Možje in fantje, ki od polnoči do jutra raztovarjajo male, toda visoko na-tovorjene vagone, dospevajoče od tovornih kolodvorov in pristanišč, se (frčijo s priimkom: »močni«. In so to krepki orjaki, močnejši in spretnejši od turških hamalov. Noč je njihova. Ko je proti jutru vse pripravljeno, zasedejo svoija mesta branjeVke. Ni jih manj kakor 4000. Tu si zdaj predstavljajte, kakšen živžav zavlada okrog Zares, če ste že ponoči opazovali raz-tovanjanije, ostanite na tržišču vsaj še do osme jutranje ure, da vAdite in spoznate, kako požrešni smo ljudje na tem božjim svetu, hi stopite tudi v podzemlje. V kletnih prostorih je svojih 1200 oddelkov, kjer so shranjene ribe in druga, hladu potrebna živila. • Dobro žMjenje je ta ostane — hvala Bogu, kakor pravi Wedderkopp — centralni problem Pariza. Tega se zavedajo celo uradniške fairtiUje hi sploh je baija dobra jedača v Parizu nekakšna nacionalna zadeva, žlahtna tradicija, poželjenje lahkožive krvi. Brillat-Savarin je ustvaril zanjo kuharski evangelij, dandanes pa glavni Le Club des Cent, ki ga tvori sto povsem neodvisnih izbrancev, vodi in nadzoruje kulinarično republiko. Ta klub je pravcati kuflduksklam, ki nadzoruje življenje v Parizu, večkrat v letu kontrolira posamezne vodilne restavracije, varuje čast francoske kuhinje m se seveda večkrat v letu tudi sam sestane k preizkušnjam novih, rafiniranih, skoro že mističnih kuhinjskih receptov... * Park premora nekaj ftsoč pivnic, zajtrkovalnic in obedovalnic. Toda poseben sloves je prihranjen samo kakim 100 restavracijam, znanim tudi izven francoskih meja po svojih specijaBte-tah. Saj so nekaters že častitljive starosti, ki se dičijo z imenom svojega ustanovitelja ali z nekdanjimi slavnimi gosti. Za bogate gurmane je to jako interesantno, za nas reveži pa samo vabljivo. Kdo izmed nas bi tvegal opu-lentno večerjo v sloviti restavraciji »Pre Catelan«, ki jo je pri bulonjskem gaju ustanovil Paillard in S3 posebno ob dirkalnih dneh gnete v njej vse polno salonskih levov in ameriških nerod-nežev! Kaj bi mi iskali v enako ča-stfiljivi stari restavraciji »Voisin,« ko je tam prostora komaj za može politika • Višja mera sooMne zsflBtbe, Js uaAul as smrtno kasen * SSSR. (Op. nej Občinstvo se je obračalo na rvoj:h mestih. Dame so globoko vzdihovale in si pudrale od razburjenja potne nosove. Nekateri, ki so bili bolj slabih živcev, so ihteli in se usekavali. Sam predsednik sodišča je s prsti nervozno bob-nal po papirjih. Zločinec je ves zuieden z odprtimi usti buljil v svojega dobrotnika. To se ve, zagovornik ni poizkusil zanikati njegove krivde. Ne! To je vse tako. Toda, aR ne bi bilo dobro pogledati globlje? AH ne bi bilo dobro dvigniti zaveso, skrivajočo tajne življenja? Da, zločinec je kriv, toda treba se je le enkrat z dobrim srcem ozreti na tega človeka, na njegovo prostodušno, naivno lice. I znova sem pogledal zločinca. Saj res, to lice je bilo vendar tako prostodušno. In čelo, to čelo. Nič kaj posebno nizko ni. In čeljust tudi ni kdo ve kako izbočena. Prav čedna čeljust Kar verjeti ne moreš, da je moS s tako čeljustjo daviti starko. »OprostiR ga bodo, Iw(m soni dejal. »Ali pa mu bodo dafl pogojno. Zagovornik dobro govori.« »•Neumnost,« je odvrnil starec, »5!M leta s strogo isolacijo.« Sodniki so odšli k posvetovanju. Občinstvo je hodilo po hodnika In in parlamenta ln za druge premožne očete svojega naroda! In hotel »Ritz,« menda najdražji v Parizu, je vedno še rezerviran za modrokrvne plemiče in diplomate. O »Cafe de Pariš«, ki je znan nič manj kakor notredanska katedrala, pravijo, da ni več »v modi«, toda neposredna bližina velike opere mu vedno še dovaja številno elegantno publiko, ki se po »duševnem užitku« gledališke predstave obilno okrepča tudi telesno. Razume se, da je mnogo dobrih restavracij tudi v najbolj znanih pariških četrtih, tako na Montmartru in Mont-parnassu in izvnsrtna je postrežba tudi vsepovsod v pariški okolici, posebno v znanih izletiščih. Toda kratko zaključeno: v Parizu lahko človek naše skromne sorte dobro obeduje in večerja že za 15 frankov dnevno. Kadar pa se naveličate francoskega jedilnika, lahko poiščete češko ali dunajsko, italijansko, arabsko ali kitajsko restavra- cijo. Posebno te sflavno poglavje so francoska vtoa. Cela skala jih je, — še več: cela klaviatura! In vsako Ima svoj okus, svoj cvet, fini vonj svoje rodne grude. Rdeči burgundec kraljuje, toda še boljša je anžujska in bor-dojska kapljica. Imena imajo vse te žlahtne tekočine kakor dirkalni konji in s starostjo se dičijo, da se človek nehote spomni svojega rojstnega leta in samo z zadovoljstvom ugotavlja, da ni velike razlike. Za kakih 50 frankov vam gargon postavi na mizo prašno butiljko, da se srce nasmehne njeni pristni kletni umazaniji, še bolj pa njenemu balzamu, ki bi poživljal tudi v smrtni uri ..: Vino se pije pri kosilu in večertfi in tudi šampanjec ni predrag niti v restavraciji. Toda v trgovinah so butilj-ke tako poceni — prav dobre že po 6 in šampanjec po 30 frankov — da se človek založi z njimi vsaj za bridko slovo m za dolgo vožnjo od Pariza do domovine... • Pred kosilom in večerjo srebajo Pa- rižand in tujci seveda še bolj — mešanice likerjev, obligatni aperitif. Pravijo, da pospešuje prebavo. Morda res. Vem pa za boljši recept: kogar mika izbira in ogled vseh mogočih frnoč in specijalitet, naj stopi na Rue Sevasto-pol in si ogleda velikansko trgovino Feliksa Potina. Bolj kakor v bazarjih z manufakturo se bo čudil vzornemu sortimentu in finoči pripravljenih jedil in skladovnicam butiljk, obsevanih od elektrike, da žarijo kakor pestri šopki cvetja. Potinova veletrgovina je najuglednejša vsakdanja razstava tistih dobrot, kJ jih želi in po kateri slovi pariška kuhinja. D. R. Zanimiva fcarijera dveh naših v Ameriki Eden junaški častnft ameriške vojske, drugI nadarjen Krnski Igrafes Zagreb, koncem junija. Večerni brwrWak, ki je v petek preteklega tedna voaal proti Zagrebu, je obstojal večinoma iz »posebnih« vagonov. V pr» vem delu so se vozili Sokoli na svoj veliki žlet v Split, v drugem pa so naši »Ameri-kanci« nadaljevali svoje potovanje po stari domovini Ptri Sokolih je vladal velik žirvžav. Dobro spočiti in veseli SoikoH so v živahnih razgovorih razpravljali o ve-Mkih svečanostih, ki jSi čakajo, o lepoti našega Jadrana, o uspehih, ki se jkn obetajo itd. t _ Ko sem prebil uuhutn hi ru>otm pot nre v »kamoelariji vodstva« z dobrodsužnšm vodjo sokoilske dkspodicije br. Danilom, ki se je veselil lepega števila udeležencev in dobre »menaže«, ki mu jo je dala na pot njegcuva hčerka, z »nedolžnim« br. Stame-tom, slamnatim vdovcem br. Ivoan ter navdušeno sokolsko sestro s Šiške, sem zo» pet odšel v »amen-ikanske« vozove, kamor sem prair za prav po službeni dotl&iositi spadal tudi d«®- Tihi mir je vladal skoraj v vseh kupe jih. Ameriški izseljenci so so po dolgi vožnji preko velike luže ter te-redno prisrčnem, toda utrudljivem prvem pozdravu v Ljubljani potisnili vsak v svoj kot, da si saj nekoliko odpočije jo sa nadaljnji program. Zunaj je bilo slabo vreme, oblaki so zastrli pogled na pokrajano in že pri Zidanem mostu so padale prve kapljice. Torej pravo vreme za spavanje. Že sem se hotel vrniti k Sokolom, ko zaslišim v nekem kupeju živahno razpravljanje. Da si prežemam dolgčas, vstopim in se predstavim. Imel sem srečo. SSovič, bivši ban Savske banovino, Louis Cukera, ameriški kapetan, kolega od zagrebškega »Isedjemika«. Kmalu smo v živahnem razgovoru, seveda o vojnih dogodkih popularnega kapetana Oukere. — Pa povejte kaj g. urednike, m »Jo-fcro«, pripomni g. ban Slovid, velik prijatelj novinarjev. — Pa no mučite me, — odgovori sfenpa-tSSrai g. Cukera. toda takoj prične pripovedovati, da se je roda leta 1888. v Splitu, od očeta SpBčana in matere Kaštelam-ke. — Žo leta 1910. sem odšel v Ameriko, kjer sem takoj stopil v vojsko svobodoljubno Amerike. Nisem šel preko morja v pohlepu po ameriških dolarjih, gnalo me je hrepenenje po resnični svobodi Pred svetovno vojno sem se udeležil kot pod« narednik ekspedicij« na Filipinskih otokih. ŽaJibog ameriški Jugoslovani nismo imeli prilike, da stopimo v srbsko vojsko in da že od početka sodelujemo v veliki borba za osvoboditev. Toda takoj ko je Amerika napovedala vojsko, sem se javil prostovoljno na fronto. Odšel sem v Evropo s prvo ekspedicijo na bivši nemški križaiki »Kronprinzesin Wilhe4mine«, Id so (jo Amerikamci zaplenili ter ji dal fene »Dekalbc. Izkrcali smo se v St Nazaire in kmalu smo bili na fronti Z izredno živahnostjo pripoveduje gospod Cukera nato razne vojne zgodbe. Zamišljen in nekako otožen pa postane, ko premlevalo lepi zagovornikov govor. Mnogi so sodili, da mu več ko eno leto pogojnega vobče ne morejo dati. Moj sosed je vlekel majhno pipo ta množici srdito dopovedoval: »Neumnost! štiri leta s strogo Izolacijo.« _ Po dolgem čakanja se Je sodni dvor vrnil ▼ dvorano. Razglasih so sodbo — SBrt lete s strogo izolacijo. Stražniki so takoj obstopffi zloOoca ta ga odvedli... Občinstvo se fo počasi razhajalo. Med množico sem zagledal svojega starca. Pomežiknil je in nekaj zamr-mral. Najbrže je dejal: »Glejte, pravil sem vam.« Ta človek se je fes zelo skeptično vedel nasproti govorništvu. Jaz se z njhn ne strinjam. Ugaja mi, 8e o človeku mnogo in podrobno govore. V tem primeru se ni moči tako hitro zmotiti. Iz iiisčiue plevel B. Z. Edina slovenska tedenska revija »Življenje hi svet«. — Posamezna številka Z— Din. s kratkimi besedami omont Ijobe borbe v Bois de Be&asnc, kjer je od njegov« brteads padlo v štirih urah 70 odstotkov. Doda is nekaj remakuscene o življenju ameriške sedbene vojsko v Koblonru, pa ga prefcA* nem z vprašanjem o njegovih odiacov** njriih, o katerih sem oiSal pri njegovih sor potnikih. Ookera — Iuuhb seboj, ulftiu* g. CM ljubim zlasti ono, ki sem )Sh dob* v vo>. ski osvobojenja. Kot ameriški državljan sem se boril za svobodo jugostovenskeg* naroda. Pred vsem ljubim kongresno eno-claijio za čast, od katere jo bilo v -psal ameriški vojska razdeljenih s«mo 78. —* G. Cukera pa je edini pripomni kofegft od »Iseljenika«, ki je dobi dve kongr«ni medajli ono za vojsko in ono za mam narico. Daljo nam g. Cukera pokaže šn medajlo zmage, na kateri so napisane ^ao no bitke, pri katerih je odlikovanoe sodo-krval. Pri g. Cukeri se bleščijo znana kro* rta: Aisne, Aisno - Mame, St Mihitat, Meose, Argoone. Druga poleg droge feža v lepi šatuH še Legion » nih doživljajev. — Ptrisel sem ns fasd^enflM kongres i® da obdščam »vojo sestro v Sbeoflnu Za prvi dan bivanja v Jugoslaviji vidim lejs napredek jtigaslovemskega naroda- To mi bo olajšalo slovo, ko bom zopet zapustil staro domovino, zaključuj« svojo pripovedovanje. »Imamo v svoji dmlM to0« in >00« 260—280, >2« 250—260; >5« 240—250; >6« 225—230; >8« 120—130. Otrobi: baški, sremski in banat3ki 115—120. Ječmen: baški in sremski novi 92.50—95. •VemsiEi deiclišici dom (Deutsche« TSchterheim) vzgojevalni zavod in počitniški dom Graz, Klosterwies-gasse 34. Izvrsten pouk jezikov, najboljše reference. Zmerne cene. 8268 CAS VKUHAVANJA SE JE PRIČEL! Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave aa vku-havanje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FKUCTUB, Ljubljana, Krekov trg 10. Krajevni prodajalci: Celje: I. Jagodlč, C ari Lota ln Plnter & Lenard, Ptuj: f. Vogel, Brežice: V. Petan, Kranj: »Merkur«, Kočevje: P. Huber, Sevnica: A. Kastellc ln P. Setlna, Slovenj gradeč I. Rojnik ln K. Rojnik. Maribor: Kino-podjetje ▼ prometnem kraju vzamem t najem oziroma dam nagrado onemu, ki bi mi javil prometni kraj, kjer še ni kina. Ponudbe je poslati podružnici »Jutra« v Mariboru pod šifro »KINO«. 8691 8REZEE NADZORNIKI: nameSčamo proti mesečnemu pavSalu od Din 2.400 in superproviziji Nadalje pouča-vamo in zaposlujemo v vsakem srezu spretno žensko osebo zaradi nadaljnjega poučevanja v strojnem pletenju kot domači obrti S prilogo znamke za odgovor pošljemo obširna navodila. Zadruga Jugosi pletača, Osijek. 8219 DANES VSI NA veliko vrtno veselico ki se vrši v Zadružnem domu na ffltncah štev. 10 poleg tovarne Pekatete. Kdor se hoče dobro ln poceni zabavati naj ne zamudi prilike, ki se nudi vsem gostom na dan veselice. Točila so bodo pristna dolenjska ln štajerska vina po nasledafth cenah: belo dolenji** Din cviček » 14*—» mosler ljutomerski > muškat silvanec > 18.— renski rizling, L 1929 > 20.—■ šampanjec, stekL » 40.— ter najboljšo žganja, Hkerjl tn breaalko* holne pijače. Na razpolago bodo vsakovrst* na topla in mrzla Jedila, ter prašiček n« ražnju pečen, vse v najboljšem okusu pripravljeno in po niižanih cenah. Vesellčnl spored: GODBA, PLES, BOGAT SRECOLOV, ŠALJIVA POSTA ter drugo razne zabave. Pričetek ob 4. url popoldne 1» do 2. uri ponoči V pričakovanju velikega navala naj si vsak pravočasno rezervira oziroma zasede prostor. Vabljeni vsi prijatelji in prijateljic« dobre kapljice, prijatelji plesa, srečolova, šaljive pošte ter raznih zabav. Za obilen obisk se priporoča 8667 TONE HU6 Razglas o licitaciji Županstvo mesta Brežice razpisuje za oddajo del zgradbe uradnega poslopja za srezko načelstvo v Brežicah £L javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki M bo vršila na dan 24« julija 19)1 ob 11* uri dopoldne v mestni posvetovalnici v Brežicah. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dob« proti plačilu 130 Din med uradnimi urami v občinski pisarni v Brežicah. Ponudbe naj se glase v obliki popusta t odstotkih (tudi s besedami) m vsote odobrenega proračuna, ki znaša za; Zidarska dela Tesarska dela Ključavničarska dela Krovska dela . Kleparska dela Mizarska dela .. Steklarska dela 8. Pleskarska dela Slikarska dela „. Pečarska dela . . 11. Vodovodna instalacija 12. Parketna dela . • 13. Tapetniška dela (platneni zastori) 14. Elektrotehnična dela 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 9 10 Din 467.134.91 » 107.321.99 » 43.835.72 » 18.017.84 » 22.696.15 » 90.260.— » 12.016.85 » 27.437.80 » 19.429.12 » 27.620.— » 25.946.10 » 11.506.50 » 9.030.— » 21.253.35 Din 908.906.33 Skupaj« ■ Podrobnosti razpisa so razvidni iz razglasa o Hdtadji t »Službenih Novi-nah« in razglasa, ki je nabit na uradni deski kr. banske uprave ▼ Ljubljani oddelek V. ter na uradni deski mestnega županstva v Brežicah. županstvo mesta Brežice dne S. julija 1981. 8T51 Žnpans SUPAN L r. 14 VeileO^&TILSSI Iz eni a In sveta „Toča kakor kamen" Horbigerjeva teorija o ledu v vesolj stvu - Toča in zemsko ozračje — Stot ledenih zrn na kvadratni meter Ko ie L 179*). občinska ujpcsfft t franco-gjcem mestu Juillacu poslala pariški Akar dem/iji znanosti od 300 prič podpisano poročilo, da je tam v bližini padal z neba velik kamen, so se učeni gospodje iz srca smejali bedakom, ki morejo kaj takšnega verjeti Danes vemo, da je ves svetovni prostor okoli zemlje napolnjen z milijardami manjših in tudi zelo velikih kamnov, ki zahajajo neprestano v območje zemeljskega ozračja, se v njem razžarijo in dosegajo v svojem padcu čes tokrat zemeljsko površino. Nihče ne dvomi dandanes o izvenzemeljskem izvoru teh »metoorov« ali »zvezdnih urtriinkorv«, pa ni čuda, da mnogi ljudje pripisujejo izvenzemeljski iz* vor tudi kosom ledu, ki v obliki toče zlasti v poletnih mesecih padajo na zemljo m povzročajo tu čes tokrat neizmerno škodo. Med tesni lenimi niso sami uJvul btjSci, temveč tudi osebnosti, ka podpirajo svoje naziranje z vsemi pripomočki moderne znanosti Znana, j« teorija Dum&jčana Horbigerja, ki trdi, da sna led v vesolj-sirvu in v vsem vesoljnem dogajanju glavno ulogo in od tega vesoljnega ledu zaide cesto kakšen 10 — 100 m velik kos v naše ozračje, se tu v padcu zaradi trenja z zrakom segreje prav kakor meteori in razleti v milijone manjših drobcev, ki par dejo potem na zemljo kot zrna toče. Nenadmosrt; s katero nastopa ta pojav in velikost teh zrn, govorita poleg drugih razlogov za Horbiigerjevo domnevo, da to« ča ne more imeti svojega početka v zemeljski atmosferi. Tako je pred nedavnim obiskala pas bolgarskega ozemlja to- ča, katero zrna ao bila rHii kakor močna moška pest, ki so prebijala masivno strehe z lahkoto in ubila mnogo živine rta paši ter več oseb. 1894 je 7. junija na Dunaju zapala takšna toča, da je prišlo na vsak kvadratni meter skoraj cel stot ledenih zrn. Nad milajon šip je šlo takrat v drobce in Dunaj je kazal sliko bombardiranega mesta. Meteorologi v splošnem niso naklonjeni teoriji o svetovnem ledu in razlagajo točo tako, da se tvori zaradi zračnih tokov, kii se dvigajo v vročih dneh od razžarjene zemeljske površine v višino. Ti toki se v višjih, mrzlejšEh zračnih plasteh ohlajajo in vlaga, ki jo nosijo s seboj, se spreminja v vodne kapljice. Te kapljiice ostanejo po znanem pojavu lahko v tekočem stanju še potem, če so shlajene na več stopinj pod ničlo. Treba pa je samo kakšnega zunanjega pretresa, da se hipoma spremenijo v led in zaradi svoje teže spustijo proti tlom. Medpotoma se še večajo. V ostalem kažejo vsa ta ledena zrna nekakšno »kondenzacijsko jedro« ▼ svoji sredini, t. j. peščeno znnce, često tudi kakšno majhno žuželko, ki j5h zračni tok zanaša v višino in okoli katerih se potem nabira vlaga v kaplje, iz katerih nastanejo ledena zrna. Večja ledena zrna kažejo po več plasti kakor kakšna čebula, znamenje, da so se med padcem nabrale novo plasti vlage okoli prvotnega zrna in na njem zledeme! e. Te plasti in pa konci enzacijisika jedra bi bila naj boljši doka«, da nagaja toča vendarle kot povsem zemeljski pojav. Seveda pa je na tem pojavu še marsikaj skrivnostnega, kar bo morala pojasniti šele znanost v bodočnosti. Padalo se ni odprlo mm^'"........................."'---. 1 lil 11; m si'' m-M:. liililili«* mŠLS JŠf m. v fh lilfB f?- ? ■■■■■■■4^*' * - - "ž Z.M&M JS J//I84 ■■BNhIB M ■B HH ■•i. iiis m fte dni je skočil neki angleški letalec iz letala, padalo pa se ni odprlo in tako je priletel mrtev na zemlja Slika je posneta iz drugega letala v trenutku, ko je nesrečni letalec skočil v prazen prostor. Življenje na dragih planetih Fener! |e sofnee čisto narachra zvezda, naša zemlja pa premlčnlca — Površina Marsa sc spreminja po letnih časih Astraooaa ooriordskega vaenčflšča Ed-dington je napisal članek, v katerem pravi med dragim: Nemara je res, da bi ljudje labSoo živeB dalje časa, če bi »e preselili na Venero; seveda bi si moral jaz v tem primeru izbrati drug poklic, kajti Venera ni za astronome nič kaj pripraven kraj. Oblaki ali megle jo popolnoma obdajajo Morda je njena površina en sam ocean ih so ji ribe najbolj razvito živalstvo. Sobice je čisto navadna zvezda ln zemlja je čisto navadna premičnica, toda me-sac ni navaden trabant: noben drug sa ga je padla odločitev. Schmcik*; je plaši« ral silen udarec, ki je spravil Stribbdinga na tla. Sodniki »o xačdi šteti StribbKng se ni več dvignil kt sodniki eo soglasno priznali zmago Nemca, ki ostane svetovni prvak. Občinstvo je ScfameHoga oa ramah odneslo iz stadiona KsEko Je a—liiHl ScbmSffcsff? HetStso to ScteaeBag gv&aSO, ge da mam ogibati. Pravijo pa, da je spravfi v najmaag 7 mfiijonor EMa, Strela In ilrevesa Katera drevesa so najbofl ogrožena ob b«8 mi Srečen beB gaber E. Stabl trd!, da Je &nrro atgiuleao od strele tem manj, čim bo*j w ma more skorja na deiblu omočita. Najbodj si izbira strela drevesa, ki jam jo skorja zunaj suiha. Izkušnja uči, da si izbe« prej jag-ned to hrast nego bukev. To bi bilo po StaMu zaradi tega tako, ker imata hrast in jagned hrapavo skorjo, ki ostane dolgo suha tudi pri močnih nalivii, dočim je bukev takoj vsa mokra. . _ Seveda imajo pri tem važno wqgo tudi krajevne okoliščine, višina, bližina talne vode itd. Po nevarnosti, ki grcoi dreve« som po streli, so jih razdeftili v tri skupine. Najrajši treska v jagned, hrast, hruško, brest, vrbo, jesen, akacijo, manj po- Tri vadnl kostanj, najm&eje pa v je®a, j»-rebifco, jaror, divji kostanj, b*&ev to bali gaber, deda brezo oo d trdntrre precej nasprotna. Se predea aa Ja ansoost ssčeia bsrKI s tam vprašanjem, je ijodstro it vedelo, da kna strela neka dnjiesa rajši, druga pa manj rada. Seveda pa trešči ob priliki tudi v ta to samo o belem gabru še nimajo zajamčenih poroča, da ba ga kdaj zadela Nadaljnja raziskovanja kažejo, da gre strela pri zadetem drevesu v semljo ako« tA sokovno vode mlajših plasti, tedaj ob površini dcbJa. Pojoče mravljišče Senzacionalna odkritja francoskega znanstvenika o mravljah Pariška >L?bert6< prinaša zanimiva poročilo o delu neimenovanega znanstvenika, ki stanuje v predmestni vili sredi velikega vrta ln posluša pesmi v mravljišču, ki jih doslej ni slišal še noben človek. Predočil je znanosti novo skrivnost, ki je ni slutil niti Maeterlinck, avtor znane kniige o mravljah. Ta vpogled v novi tapnstveni svet mu je omogočil kakor Kolumbovo jajce, preprost, a duhovit izum. Kakor mano, obvlada nova radio - tehnika tudi kratke, samo nekoliko kilometrov dolge valove. A pariški raziskovalec je zgradil radio - postajo, ki vlovi tudi komaj 0.1 mm dolge valove-Na ta način je ugotovil, da niso mravlje nikakor neme, temveč govorijo in pojejo. Poročevalec pariškega lista, ki je zas« v skrivnosten vrt, je v začetku ugledal velikansko mravljišče, kjer so vlekli tiso« drobnih delavcev sem pa tja sSamice, bilke in druge predmete. Izpustil je na griček malo podolgovato škatljo in peljal poročevalca v laboratorij. Potegnil je vzvod radio-prejemnika in aparat je pričel oddajati glasove na vrtu zaposlenih mravelj. Kaj je sli-6al dopisnik? — »Od kraja sem razločil samo nejasen votel ropot, sličen oddaljenemu Šumenju velikanske človeške množice. Na to se je uho navadilo ln sem razločil posamezne kratke klice ali povelja Ne vem, kaj pomenijo ti glasovi, a ni dvoma, da bo P oddajale mravlje. Vila ja tako oddaljena od človeškega ropota, da niso prišli v poštev nobeni pariški zvoki Naposled je postalo šumenje skoro neslišno, in Je zado-nela namesto tega glasna pesem. Pričela se je s nežnim pianissimom in se v čudnih prehodih stopnjevala do navdušeno doneče himne aH koračnice. Ali smo upravičeni Kflrten v anatomij! Dodatno k justifikaciji Petra Kfirtena se javlja, da je bilo truplo pokojnika takoj po usmrtitvi izročeno anatomom, da ga razrežejo in preiščejo zilasti možgane. Ta preisava je poverjena prof. berlinske uni« veze Fedorju Krauseju, ki je specialist v tej stoki. Preisikal bo možgane ob asisten« d vseučiliških profesorjev iz Bonna in Kofaa, domnevali, da beleSjo C gtaeox4 oziroma napeto delovanje mravelj? Kdo ve! Poslušal sem celo uro mravljinčjo pe sem, in odkrito povem, da nisem nikoli v življenju občudoval nežnejše čarobne glasba V Verneovem filmu »Tajinstveni otoke nam je pričaral režiser skrivnosti morskih globin s tem, da Je povečal pod mikroskopom posneto kapljico vode, kjer gomaaijo neštevflne infuzorije. Koliko novih čudežev obljubuje s nrikrofamom opazovano mrav ljišče! Krasno perilo za gospode ln sploh vse modne potrebščine kupite znano najcenejše pri Drago Scbwab, Lftsbljana Vsak flan ena »No, zdaj mi ja vsaj Jasno, da pljex »JOTRCk ft. 193 Nedelja, 5. TU 1931 (Da^ahund & frtzŠsu Roman »Skoraj bi se ud slo U je rekel Mac Coy. *AB ste kaj opazili, ko smo bili mi zgoraj?« Uradnik je stopM naprej. »Da, gospod državni piavdiA« »Kaj?« »Zaelo se ml je, kakor da bi se kfinč obračaj t ključavnici. Ci-cto tiho: glas je prihajal od oododle, iz delovne sobe^ »AH ste frogiidali, kaj je?« »Seveda, gospod državni pranteJk. Neutegoma. Se pisaLio mizo sem odprL« »VrioU • »V&e is bflo prazno. O Cascapok nfll sleda.« »Kaj pa, če je prihajal šum iz kake drage sobe?« »Mislim, da o tem ne more biti govora.« »Vendarle; poglejmo.« Tjtso se & zgodilo. Ura ki ofcoB ust mu Je zaigra! nasmeh, ki Jo je že pri prvem srečanju napolnil s hipno in žalostno radostjo. Vodil je menuet, ki se je igraje v zavojih vil po dvorani. V luči tisoč sveč je pred njenimi nogami valovala pevorka kakor lesketajoča se kača, neumorno menjajoč figure plesa. Bela luč je Ugasnila; tisoč žarometov je zaplamtelo, zdaj rdeče, vijoličasto, zeleno m škrlartno, zdaj srebrno, zlato in jantarsto. Hipoma je zopet zagorela bela luč. Cascapol se Je ravno b!Sa! galeriji, ko ma Je pred noge padla roža. Pobral Jo je ki ozrt navzgor. Poklonfl se je, kakor da bi se zahvaljeval za tfubek pozdrav. h čaše cveta Je migotaJ bel papirček. Afica Je videla, da ga Je razgrnil in prečita! poslano mn poročilo. Črtal je z mirnim obrazom, ne da bi napravil kakršen koli gib. Ravnodušno Je potegni te žepa cigaretnico in se pri ted priliki še enkrat ozrl na besede, napisane na lističu: čokolado 233/9 £&&tlc£ DRŽI SVt m ^»'SVJETSKE REKORDE U^ZRAKUNA VON I NA Z"*-* 11 JNDlAN-i MATCHLESS-MOTOCIKU. MICHEUN SUME.VAKTA AMM**. i min" ir n trtim— «1 n rrr i h......i nft i w "f" bj w 11» PRiBOR POZOR! IznaJei sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v avoji lastni hiSi, zato sem v stanu izvrševati pranje ln barvanje p* najnižjih penah. gelenburgova ulica 4. 1®® ANTON BOC, Ljubljana Upanj e, da si pridobite sitapo m bogastvo l KTL* mednarodni natečaj dajo vsakemu ama-prmuK da si pridobi slavo Ia bogastvo. 5.700.000 Dfn se bo razdelilo z nagradami na vsem sveta — ia tehnične vrline pri ocenjevanju ne pridejo v po-štev. SieJe samo zanimivost slik. Sami veste, da lahko spravit* zanimivo sliko — recimo svojega otroka aH pa prijatelja aH pa tndi svoje finbke inačice. Pošaljlte take slike — z njimi Imate upanje, da dobite nagrade. Zahtevajte podrobne pogoje za udeležbo tega natečaja v katerikoli trgovini fotografskih potrebščin, aH pa pišite jugoslovanskem!! oddelka za natečaj. Samo kdor t mira izbira, kapi dobro! pučnia 149, f 8» Dfa Spalne fotelje KupU* s* nekaj Kodah filmov v zvitkih t par Izbirajte ono, kar aajbol)* odgovarja postavi, vašemu okusu. Kar dobavljamo blago naravnost ta ln ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razno provizijo, vi torej kupita pri nas boljšo kvaliteto aa manj denarja. Za veft kot pol stoletja postrežemo ee v splošno zadovoljnost. ITajvcCJa Ako It nimata naBega gtavnega zahtevajte ga! V nekoliko dneh brezplačno v rokah. BH Pošto j in čitaj! ■ b uMnfeoctt, torej peiaf tresplaiee, dajemo vam, ▼ kolikor tu to cučma, poMiinje informacije o aledeCih 4 stvarih: Kje aamorete dobiti stalno hi&ao zaposlenje za pismeno del-o. Kje M aamorete naučiti do-bi&ka-Doeen doma« obrt. Ali, ako »e felite baritl proti prunernemv metžnemn pavžaln e prodajo mnogo Iskanega predmeta. Ako telite prtmeti po arezib zastopstvo neke ugledne relike trrdke. Pifete proti grilogi znamke u odgovor. Oskar Umtlg, raiFBStfdj. isijek. Kremiina ulic*. 8231. I Joto-amaterji i Naj f aiiiejSe pd aegattT-nmteri-jatn je velika občutljivost za barve, a ortokromatičnost je pri Bx*atmslegel plošči nedosegljiva. 18» Zaradi nesreče inventurna odprodaja n»«mif«iii nnwga h konfekcijskega Maga po giobcdco znižanih cenah. Bo Vljodno priporoča HABUA ROGELJ, LJUBLJANA Sv. Petra eesta St. 26 17T ......................... LetoSnja absolventin)a Trgovske Sole s znanjem nemSGtae, se sprejme v trgovski obrat. Lastnoročno pisane ponudbe Je nasloviti pod »Začetnica« na upravo »Jutra«. 8748 JUUUUtAJULAJUUUUUUUUUL^ g i fRIJlj Oddam v najem Poslopje Je trlnadstropno, moderno preurejeno, po-vsem suho, svetlo in zračno, z elektriko in vodovodom, prikladno za tvornico perila, testenin, kanditcrv ali sHčnim strokam. Dolžina etaž 30 m, širina 5Va m. Za podrobne informacije se trgovec, Sušak. obrnite na: O. MIKSIO, 8706 >J UlitO« St. TSi 16 He3eQa, S. 711,1931 Ceite Mta/fftt oj/a«ottt i ženttve, dopisovanja, naznanila Ur oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 2.— Din. Pristojbina za itfro 5.— Din. Najmanjši znesek 10Z>fn. 0*fa« og/am: Ktafca beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Ihn. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine Je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri PoStni hranilnici ¥ Ljubljani 11J842. — Telefon Itevilka 2492, 3492 MoU&glosi 2 Din . snom/Soli •Vas/ore malih eg/asec dobite takoj po izida tista w podružnicah , Jutra* 9 •tfarifcorii, v v iV®oem m««iiv sprejemajo v tfrfcorffoA in fndi naroČila na Jesenicah male oglase tn inserato. Juitvdevi Modist učenko ^p^ejmem takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 31332 1 Čevljar, vajenca takoj »prejme Fr. Kurent, PM r Rožno dolino St. 12. 31333-1 Dva vajenca ■a »oboelikarsko ki pleskarsko obrt, s brano in stanovanjem t hiši sprejmem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutri«. 31343 1 Učenca m krojaško obrt, na deželi blizu Ptuja sprejmem po dogovora. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 81342-1 Trg. pomočnika dobrega prodajalca manu-fakfrnre sprejmem s L avgustom v večjo manufak-t-ur. trg. Istotam sprejmem učenca * primerno šolsko izobraz- bo. ki ima veselje do trgovine. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Mano fakturna trgovina 550« 30578-1 Gospodične brezposelne, a lahkega dela voljne, sprejmemo v vseh mestih in trgih v celi državi za obisk strank. Poštenost, siguren nastop in zgovornost pogoj. Ne obljubljamo 500 Din zaslužka na dan,, kot se toliko pretirava, pač pa sigurno minimum 100 Din. Ponudbe s prilogo 2 dinarja v znamkah Je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Garantiramo«. SI208-1 Učenca • potrebno šolsko predte-obraizb« »prejme takoj Ivan Ravnikar, veletrgovina a kolonialnim blagom v Celju 81ilo8-l Fotograf, pomočnik veJč zlasti reprodukcijskega, povečevalnega, kopirnega in retuširnega deia, dobi nameščen j«. Ponudbe poet »Samostojna moč« na p glasni oddelek »Jutra«. S11M8-1 Učenca s primarno Šolsko lsobrae-bo takoj sprejme Franjo O-.bjee. fotograf r Ljub-Jiaai, Miklošičeva o. 6. 306094 Praktikantinjo v konfekcijsko trgovin« bi učenko •m Nunsko krojsžtvo sprej-n"m. Naslov v oglasnem očdelku »Jutra«. 31100-1 Mizarji, pozor! Pščem« 2—S dobro iz-urj«-T)« pomočnike t pohižtve-io stavb, dela, s kavcijo 10—20.000 Din. — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« do 19. julija 1931 pocl »Lepa bodočnost«. S1096-1 Šivilj, pomočnico mm prvovrstno sprejmem Na pismene ponudbe se ne ozi~am. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 30635-1 Vajenca za tertografsko obrt sprejme takoj Hibšer, fotograf, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30623-1 Plačilno natakarico pridno ln pošteno sprejme f-ikoj kavarniška restavracija. Pahek v Črnomlju. 31091-1 Pek. vajenca ■•5—16 let starega, z oskrbo r«n® obleke, za katero ■Tiorajo skrbeti starši, išče Ferdo Stanič, pek. mojster v Črnomlju. SI090-1 Pek. vajenca •prejme takoj Rudolf Ma-ker, parna pekarna v Ce-0«. 80852-1 Trg. vajenca s podpisan« Sol. izobrazbo sprejmem v manufaktnrno trgovino t Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31073-1 Kamnoseškega pomočnika sprejme Franc Koban, Kaže. Fram pri Mariboru. 30049-1 Gimn. maturant t znanjem slov., nemščine, srbohrvaščine in francoščine, išče za dopoldanske ure zapoelenje v kaki pisarni. Gre tudi kot ma-nipulant, knjigovodja ali karkoli. Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sposoben in zanesljiv«. 31030-1 Učenca ev. učenko s primerno izobrazbo sprejme večja šipecerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delikatesna trgovina«. 30831-1 Sodarja mlajšega sprejmem takoj. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Priden sodar«. 80614-1 Ključavničarski pomočnik Testen in priden, s triletno pomočniško dobo, pravilno izučen, dobi mesto pomočnika. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jntra«. 80780-1 Zobotehnika perfektnega v zlatu ta kavčuka sprejmem. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 91007-1 Kroj. vajenca sprejmem r modni »trije. Prednost imajo oni, ki »o se ie kje nčili, proti primerni plači. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 81134-1 Krojača iSčeao, popolnoma samostojnega v moški konfekciji. dednost imajo kavcije zmožni. Ponudbe na podmžnico »Jutra« v Celju pod značko »Večje mest« Slovenije«. 3M56-1 Biagajničarko in prodajalko s večje kavcij« sprejmem. Ponudbe na podruž. »Jutra« Maribor pod »Trgovina«. 81.144-1 Steparice sprejme takoj Braopodpla-ta, Maribor. 81142-4 Jelonoša zanesljiv, dobro izučen, takoj dobi mesto ▼ večji restavraciji v Mariboru. — Ponudbe pod »Jelonoša« na podrui. »Jutra« Maribor. ' 81137-1 Trgovskega vajenca sprejmem takoj v manu-fakturno trgovin« A. Božič, Kranj. 81165-1 Učenko sprejme Šivilja M. RaMČ v Ljubljani, Bičevje it. 32 30996-1 Pisarniško moč z znanjem francoščine — event. tudi slovenske ali nemške stenografije, iščem Pismene ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna«. 30971-1 Pek. vajenca s stanovanjem in bran« v hiši sprejme Tušar Ferdinand, pek v Sp. Šiški — Medvedoma ulica Stev. 30. 80961-1 Učenca poštenih staršev »prej mem a A. avgustom t. 1. v trgvvine z meš. blagom. Predpogoj 8 meščanske šole. I. Plnterič, Lesko-vec, p. Sv. Andraž, Haloze. 80851-d Trg. pomočnik vojaščine prost, prvovrsten prodajalec, iavežbau v ma-nufakturi, želemnini ln izložbeni aranžer, Seli mesto s 18. avsustom ali pozneje. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod »Zmožnost in poštenost«. 810064 Trgovski učenec s primerno Šolsko isobras-bo, krepak, zdrav in poštenih staršev, se takoj sprejme s hran« in stanovanjem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »št. 1,111«. 81002-1 Kuharico z letnimi spričevali sprejmem takoj v službo za Ptuj. Ponudbe na oglaeni oddelek »JutraS pod »Kuharica S«. 81183-1 Električarja ijvežbanega iščem. — Ponudbe z navedbo zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Električar«. 31369-1 Praktikanta s perfektnim znanjem ščin«, sprejme veletrgovina Ponudbe na oglas, oddelek •»Jutra« pod »Praktikant«. 81268-1 2 mizar, pomočnika sprejme Franc Zavodnik, mizarstvo v Št. Vidu nad Ljubljano. 812874 Mlado dekle pridno in pošteno sprejmem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81293-1 Knjigovodinja- blagajničarka »možna slov., nemščine, dekana srbohrvaščine in strojepisja, z večletno pisarniško prakso v lesni trgovini, želi primerno službo iz-T1o Ljubljane. Ponndbe na o.-las. oddelek »Jutra« pod »Kavcije zmožna 15.000«. 31070-1 Starejšega polirja »TTejme takoj v slu-žbo eradbeno podjetje v Ljtrb-lia.nL Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja je Pilati na oglasni oddelek tra« pod šifro »Samo-e^en polir«. 81065-1 Brivskega vajenca P'$tenih starše*, z 2 meščanskimi Šolami sprejme fakoj Drago Ivaniševič V Frančiškanski ulici St. 10. 31047-1 Plačilno natakarico W?em za boljšo . gostilno sredi mesta. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pkičilna«. 81038-1 Vajenca sa eoboslikaretvo te pleskarstvo, do 15 let starega s hrano in stanovanjem v h iS: sprejme takoj Stanko Windschnurer, Zagorje ob gavi 310014 Učenko sa izdelovanje belega perilu sprejme takoj P. Mi-helak, Ljubljana, Kimska cesta 5. 81328-1 Dekle za vse začetnico, 16 let staro, veščo nemščine, solidno in pridno, išče manjša obi-telj. Dobro postopanje. Karlovae, Zrinjski trg 12, I, Wanisek. 30730-1 Kiparski pomočnik absolvent ljubljanske obrt-šole z nekaj delavniške prakse dobi takoj sdnžbe v Ljubljani. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kipar«. 810684 Zakonski par z enim otrokom, priden in pošten, vajen vsakega dela, išče službo bl«pe« s stanovanjem. Cenj. ponudbe pod šifro »Priden in pošten« na oglasni oddelek »Jutra«. 81014-1 Učenko iSiSe trgovin« z meS. gom na deže!T. Z enoletno trgovsko praks« ima prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Sffro »Poštena učenka«. 80997-1 Kuharski učenec najmanj 15 let star, dobro razvit. inteligenten, se išče. Pismene ponndbe poslati Da Varoško pivnico, Zagreb, Gajerva 9. 30693-1 Vajenke n 'Rviljsko obrt sprejme modni salon Rodič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 823061 Strojnik xa lokomobilo, prvovrstna moč, vešč montiranja in popravil strojev na žagi, perfekten železostrugar ter elektromooter, dobi stalno službo. Ponudbe z referencami na »Jugoles« d. z. o. Črnomelj. 31il93-l Opekarske delavce posebno pečarje in to: uvoznike, izvoanike in sla-garje, kateri »o že delali v opekarnah, iščejo za takoj Ciglame A. Mfiller, Zagreb, Samostanska 8. Povprečen zaslužek za pečarje od 7—14 Din za 1000 kosov, pri proizvodnji od 4.75—8.50 Din na aro, a pri rezervi Din 3.50 na nro 81203-1 Učenca za trgovino x meSankn blagom s primerno šolsko izobrazbo, močnega in pridnega, ki ima res veselje do trgovine, sprejme trgovina Al. Peč«, črna pri Prevaljah. 81186-1 2 prodajalca sladoleda sprejmem takoj v službo. Eden mora biti dober kolesar za tricikel. Naslof pove oglasni oddelek »Jutra«. 81185-1 Učenec močan, zdrav, star m izpod 15 let, poštenih staršev, s potrebno šolsko vt-obrazbo, se takoj eiprejme v trgovini Ignae Aindrašič, Kranj. 81H84-1 Natakarico na račum, nnožmo kavcije, veščo nekoliko Šivanja, išče gostilna n* Dolenjskem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu« pod »Marljiva«. 81)174-1 Trgovina nad 50 let obstoječa, »udi mlademu, izkušenemu, agil-nemu »otrudniku vodilno mesto, eventuelno soudeležbo proti kavciji; samo prvovrstne moči z dobrimi referencami naj pošljejo ponudbe pod »Vodilno mesto« na oglasni oddelek »Jutra«. 31172 Stavbeni tehnik 3rednje tehnične ali slične šole, ki bi imel veselje za potovanje, z znanjem nemškega jozika se sprejme. Ponndbe pod »Nastoip takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 31223-1 Učenca sa brivsko obrt sprejme takoj Dinter Drago, Sv. Petra cesta 95. 812874 Kroj. vajenca sprejme Alojzij Bele, V5?-marje štev. 60 — 8t. Vid nad Ljubljano. 807394 Klepar, vajenca event. s hrano in stanovanjem sprejme Fran Gradi-šar, kleparski mojster in vodovod, instalater v Ljubljani, Stari trg štev. .lla. 81037-1 Krznar. vajenca sprejme takoj A. Lampič, Vidovdanska 2. 81373-1 Učenko sprejme modna trgovina 0. Cadei, Stritarjeva ulica. 813914 Delavca s brane in stanovinjea ▼ hiši sprejme mizarstvo »Sava« r Kolodvorski al. št. 18. 813494 Učenko sprejme takoj modni salon Angela Smrekar, Ljubljana Kongresni trg 4. 313674 Tapet, vajenca sprejme Sitar Karol, ta-petnik in dekorater, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12 81364-1 Mizar, vajenca sprejme D. Lamcoš, mizarstvo v Ljubljani, Wolfova ulica St. 12. 31363-1 Vrtnarico iščem k dvema malima fantkoma, ki gre tudi za čas dopusta na Gorenjsko. Ponudbe pod P. R. na ogl. odd. »Jutra«. 31336-1 Gostiln, kuharico ki bi spravljala tudi druga hišna dela, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 314064 PostrežnJteo tnaCno in pošten«, sa pospravljanje boljiih sob sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. — Samo 9.—10. m 14.-46. 814264» Vzgojiteljica h boljše rodbine, z večletno prakso, znanjem slovenščine, serbohrvaščine in nemščine, ter dobro izuče-na šivilja, išče mesto pri boljši obitelji v Ljubljani, za čez dan. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica za čez dan« 81008-1 Hotelska kuharica perfektna, šeli službo v manjšem hotelo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 81140 2 Dobra kuharica želi službe pri boljši družini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 81105-2 Trgovski pomočnik vojaščin« prost, ki j« prak-ticiral v velemestu, išče primerno nameščenje — tudi na deželi. Cenjene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skromen«. 80590-2 Brivskega pomočnika ki na tudi bubi striči — sprejme Ivan Meznik, brivee v Celju. Hrana in stanovanje v hiši, plača_ po dogovoru. Na»top takoj. 314144 šteparice tako} »prejme tovarna ljev K. Vukašinovič, Maribor, Zrinski trg štev. 5. 314214 Šivilje! Krojaški mojster tn trgovec (vdovec), v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem, išče šiviljo za damskl salon. Pogoji: perfektno znanje v delu ln krojenju. Znanje nemščine, če mogoče znanje klavirja ali vsaj posluh. Prikupljlve zunanjosti in simpatičnega občevanja s strankami. Neomadež. preteklosti. Starost 25 do 40 let. — Vdove brez otrok niso Izključene. Plača po dogovoru. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Veseli značaj«. Tajnost zajamčena. 31385-1 Prodajalko. sodeležnico iščem n nov« gpecijaln« trgovin« sadežev v Mariboru. — Prednost kavcije zmožne. Ponudbe pod šifro »Vegetarija« na »Marstan«, Maribor. S1422-.1 Čevljar, pomočnika veščega Stepanja in vseh drugih del, z vso oskrbo v hiši sprejme v stalno delo A. čater, čevljar, Brežice ob Savi. 81378-1 Akad. športni klub Primorje rabi na igrišču čuvaja. Prednost imajo železniški in žandarmerijskl upokojenci, poročeni in brez otrok. Stanovanje in plača po dogovoru. Pismene ponudbe na poštni predal 311. 31409-1' Hišnico stareJSo žensko, ki M imela še postranski zaslužek, sprejmem takoj v novo vilo. Ponudbe na t^l. oddelek »Jutra« pod »Hišnica«. 31406-1 Vajenko prida« in pošteno sprejmem v delikatesne trgovino. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31397 1 Mizar, pomočnika , s triletno pomočniško dobo sprejme takoj Mirko Gorič«n, Loče pri PoljSa-nab 314,181 Učenko zdrave in močno, p«8ten$h staršev, s primerno šolsko izobrazbo, v trgovino mešanega blaga sprejme Marija Lopateo, Blanca pri Sevnici. 30934-1 Trg. učenca rdravega in krepkega, dobrega računarja, s primer-tm> izobrazbo sprejme Martin Pečarič, trgovina z mešanim blaigom v Metliki. 80668-1 Trg. vajenca sprejme boljša Špecerijska m delikatesna trgovina v Ljubiiani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 81396-1 Kuharica stara oko?! 25 let. ki vsa samostojn« kuhati in opravljati druga hišna dela, dobi dobro službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81243-1 Pek. vajenca sprejme bolJBa pekarna »a Hrva+skem, n« daleč od Zagreba. Oskrba v hSH. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81275-1 Klepar, pomočnika pridnega rn dobrega delavca sprejme takoj Tvsn Kančič, kletarstvo, Skofja Loka. 81805-1 Vajenca hi vajenko sprejme modni salon za goepiode in dame. Alojzij Lonrbar, Ljubljana VH — Celovška cesta 53. 81398-1 Učenca pridnega in poštenega, ■ najmanj 2 razredi meščanske ali srednje šole, ki ima veselje do galant. trgovine, sprejmem takoj za Ljubljano. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod Sfro »Pridnost«. 81353-1 Žensko pisar, moč v knjlgovodstvene tn dopisne svrhe išče Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, Friškovec 4. Služba bo imela trimesečno dobo preizkušnje z me-se.no plačo 600 Din ln bo naklonjena samo hčerki društvenega člana. Upoštevane bodo prošnje, ki bodo do 12. t. m. došle. Službo bo nastopiti najkasneje s 1. avgustom t. 1. — Odbor 31393-1 Šoferja ta učenega mehanika aH ključavničarja, prvovrstnega vozača, z večletno prakso, samskega, treznega, sorejmem proti dobri plači k tovornemu avtomobilu za prevažanje gramoza. Nastop službe takoj. Josip Košenina, prevoznik, Ruše 16. 31419-1 Prodajalka blagajničarka zmo&sa nemščine, želi za takoj aH pozneje službo v mannfakturni, galanterijski ali konfekcijski trgovini, oziroma kako drugo primerno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč št. 4«. 80750-2 Uradnik z dvorazredno trg. loto, 22 let star, išče primerne zaposlitev v pisarni. 1 mesec gre tudi brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Vesten« 80781-2 Točflec v«0B srbofarvatskega, asm- šega in italijanskega jezika, z večletno prakso in svojo osebno pravico, Bče mest« za takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiir« »Tožilec«. 81046-2 Ako potrebujete delavnih moči, kater« bi zaposlili med počitnicami, bodisi za poučevanje, aa risanje, za pisarniška dela aH za katerokoli duševno pa tudi fizično delo — se obrnite na Akademski urad dela v Ljubljani, univerza, ki Vam takoj preskrbi zanesljiv«, kvalificirano moč. 86816-2 Šofer-ključavničar vojaščine prost, išče službo, člček, Magda-lenska ulica 18, Maribor. 30843-2 Mladenič s potrebno izobrazbe, vojaščine prost, išče službo skladiščnika, inkasanta ali kaj sličnega. Prevzame tudi zastopstvo. Ponndbe na naslov: D. Pergar, Vrhnika št. 200. 30796-2 Prodajalka ISSe mesto v kaki pekarni ali trafiki. Ponudbe pod šifro »Urna !a poštena« na oglasni oddelek »Jutra«. 81108-2 Službo sluge skladiščnika ali kaj etičnega iščem. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«. 81148-2 Strojni ključavničar mlad, z 2 letno prakso, išče zaposlenja kot pomožni delavec v elektro, mehanski ali avtodelavnici. Gre tudi na delo v tovarno k strojem. Cenj. ponudbe na podružnic« »Jutra« Maribor pod značko »Stroj«. 91146-2 Gospodična s trgovsko akademij« C5e primera« službe. Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Akademka«. 81469-2 Deklica kmetskih dovriftvši le>to« 2 raareda meščanske Sol« z dobrim uspehom, želi vstopiti takoj ali kasneje v boljšo trgovino i mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva in poštena«. 811163-2 Dekle prida« te poštene, M« službo za vsa hišna dela. Naslov v »glasnem oddelku »Jntra«. 81201-2 Za svojo trgovsko pomočnico ■ačetnico, ki je pridna te poštena, išče službo večja tvrdka, ker jo ne rabi. — Najraje bi šla na dežel« bivše Štajerske, v večjo trgovino mešanega blaga. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plača postranska stvar«. 81279-2 Službo gospodinje išče vdova srednjih let, ki je vajena tudi trgovine in gostilne. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Sifr« »anesljiva in poštena«. 31298-3 Upokojen uradnik želi kakršnekoli službe v pisarni. Zmožen slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jeeika in vseh pisarniških poslov. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Opokojen uradnik«. 81189-2 Uradnik ■ tverazredn« trg. Mo, 22 let star, Bče primemo zaposlitev v pisarni. En mesec gre tudi breaplačno. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten« 30781-2 Strojnik Lzprafcn, sedaj zaposlen v modernem parnem obrata, želi premeniti službo. Naslov v oglasni odlelek •Jutra«. 81)191-2 Pridno dekle polten«, ki zna nekaj kuhati in šivati ter delati čipk« in vsa hišna dela, išč« služb« pri boljši družini. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81198-2 Pomožni kurjač želi premeniti službo k bolnem« podjetja, kjer bi pozneje napravil izpit im ■nastopil kot samostojen kurjači Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 8H192-2 Vzgojiteljica z večletno stalno aluSb«, zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, išče primerno službo pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Vzgojiteljica 388«. 80018-2 Natakarica Čedna in inteligentna, s dobrimi pričevali, želi službo v boljši goetilni. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifr« »Dobra gostilna 500«. 3H176-2 Restavr. kuharica starejša, vajena samostojno voditi gospodinjstvo, išče staln« mesto v botelu ali restavraciji za takoj. Cenjene ponndbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »78«. 80785-2 šofer-mehanik samostojen tn v tej stroki dobro lzvežban. Sem oženj en ter re-flektiram samo na stalna mesta. Znam slovenski, srbohrvatski, nemški tn italijanski. Zaradi plače po dogovoru. — Ponudbe na ogL odd. »Jutra«._ 30788-2 Zakonski par mlad, brez otrok, išče v Celja službo oskrbnika ali hišnika. Naslov pove podružnica »Jutra« T Celju. 805714? Mlad trg. pomočnik mešane stroke, išče službo v večjem kraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 80157-2 Plačilna natakarica čedna in inteligentna, poštena, delavna, t dobrimi spričevali, iSč« službo v večji boljši restavraciji, tudi n sezijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Delavna/08«. 81206-2 Šofer-mehanik z dolgoletn« prakso, trezen in zanesljiv, s prvovrstnimi spričevali, išče službo r delavnici ali kot šofer. Cenj. ponudbe na oglasni . oddelek »Jutra« pod šifro »Monter 20«. 31200-2 Pekovski pomočnik mlad, vojaSčin« prost, znan 1b sposoben sa vsa dela, želi nastopiti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Pek«. 81235-2 Stalno službo kot popolnoma samostojen iščem v slikarskem in pleskarskem delu. Ponndbe na' oglas, oddelek »Jutra« pod »Slikar«. 500 Din nagrade dobi, kdor ml preskrbi službo skladiščnika, Inkasanta, pisarniškega sluge, event. za šoferja. Za gori omenjene službe položim kavcijo! — Cenj. ponudbe pod Šifro »St. 9685« na oglasni odd. »Jutra«. 11317-2 Trgovski pomočnik star 25 let, priden ln pošten , išče namešče-nja, prevzame tudi drug posel ter se ne straši dela. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Prosim za takoj«. 31309-2 Skladiščnik 27 let star, z znanjem slovenskega, nemškega te Italijan. jeaika, išče kakršnokoli službo v mestu ali na deželi. H. Nardin, Moste-Ljubljana, Prešernova ulica št. 28. 81410-2 Zastopniki ki •« bavijo z zavarovanjem, ali oni, ki so preje prodajali srečke, naj se takoj javijo. Nudi se jim lahek in dober zaslužek. — Ponudbe oa poštni predal 4 Maribor. 30983-3 Rajonsko pravico za samoiprodajo sezonskega množinskega »šlagerja« oddam. Specijelno za osebe, ki obiskujejo kmetovalce. Ponudbe na naslov: Post-fach 86, Graa, Avstrija. 809S23 Zastopnike (ce) za posečanje privatnih odjemalcev iščemo. Mesečni zaslužek 6—8000 Din. Ponudbe na »Leda«, zavod za razpečavanje slika, Zagreb, Dica 52. S42 Zastopnika agflnega, dobre vpeljanega pri knjigarnarjih in trgovcih v Sloveniji sprejme proti dobri proviziji zagrebška veletrgovina razglednic te papirnatega blaga. Ponudbe pod »d?6< na Jugomoese Zagreb. Je-lačičev trg 6. 807118-3 Vpokojence U U mi poizvedovali M «d jemalci, sprejmem proti dobremu zaslužku. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana m okolica«. 81399-3 Zabava dobra te poeeai, SI iger. Izposojevalnica gramofonskih ilošč te gramofonov. Ljub-jana, Vegova nllca 2. — Odškodnina malenkostna. 215-8 Omaro za knjige (Bacherschrani) lično in dobro ohranjeno kupim takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3.307-7 Tovarniški objekt približno 1000 kv. m in več, ne betonirano, na reki Kolpi. z električnim pogonom, prikladno za tovarno usnja, mesnatih Izdelkov ali tkalno industrijo itd., s poleg ležečo vilo, prodamo ali damo ugodno v najem. Vprašati v »Kaštelu«. Kari ovac. 31166-7 Narodno nošo kranjskega Janeza, za 12. julija, kompletno, za 12 let starega dečka, proti odškodnini, Iščem. Ponudbe najkasneje do 8. t. m. od 8. do 12. ln od 3. — 6. v Dalmatinovi ulici 7, vis. pritličje, desno. 31375-7 Voz zapravljivček dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr« »Saprav-ljivček«. 81324-7 Zastopnika pretf fiksumu te pi«rliljl išče svetovna tvrdka za Dravsko dolin«. Potrebno 20.000 Dta jamstva v gotovini ali vrednostnih papirjih. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Rfro »S. X. C.«_ 80860-8 Kuharica ki M opravljala tu« draga hišna dela in fana dolga ter dobra spričevala, išče službo pri manjši družini. Naslov: Florjan, Vransko, Savinjska dolina. 81412-2 Mesarski pomočnik sposoben sekanja, dober prekupčevalec, vajen tudi nekoliko prekai®-vanja, želi mesta, kjer bi se lahko spopolnil v prekajevanju. Nastopi za majhno plačo. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 31380-2 Deklica stara 14 let, zdrav* tn poštena, išče službe za otroke paziti, lahko tudi brez stanovanja. — Poizve se Sv. Petra c. St. 81, šraj. 31402-2 Natakarica srednjih let, z d » b r t m 1 spričevali, išče mest® v prometnem kraju. Dopise na podružnico »Jutra« v Maribora pod iifr« »Res poštena«. 81420 3 Natakarica poštena te delavna, išče stalno mesto. Gre kamorkoli. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«. 81395-2 Gospodinja perfektna, dobra kuhartea, išče mest« pri manjši družini ali gostilni. Gre kamorkoli. Ponudb« na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Delavna«. 81396 2 300 Din te aoMB koncertne eftre dam tistemu, ki poišče mlajšemu, agilnemu trgov, pomočniku primerno mesto. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 80645-2 Fant % 8 na. meščanske Ms, močan, priden te poSten, bi se rad Sel učit v kakršnokoli trgovino, najraje v meeta. Naslev v oglasnem odd. »Jutra«. 80606-2 Orodničar popolnoma samostojen, iSče staln« mesto r tovarni ali gre kot oddel-kovodja. Ponndbe pod »400« 1» oglasni oddelek ■»Juti*«. 80760-2 Mlekar s dobrimi epričevaH te te-nčen v vsaki mlekarski stroki, iHce primemo službe. Prevname tudi mlekarn« v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »MlekaT«. 91069-2 Trgovski pomočnik železninar, vešč tudi v mannfaktur«! te Špecerijski stroki, želi premeniti mesto. Ponndbe na oglas, oddelek »Jntra« ped »Dober amater«. 80787-2 Pletilje ki temjo št. 10 za tetovni- ke, dobijo del« na Opekarski eesti St. 82. 80774-3 Otroška vrtnarica s perfektnim znanjem nemščine in letnimi spričevali, išče službo. Tonudbe pod »Vzgojiteljica 22« na ogl. oddelek »Jutra«. 80922-2 Kroj. prikrojevalec z večletno prakso, gre proti zelo nizki mesečni plači v kakršnokoli podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elitni 2000«. 81283-2 Lesni manipulant prosi v katerikoli stroki služb« skladiščnika aR eks-peditorja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten te priden«. 81949-2 Uradnik B5« službe poelovedj« aH skladiščnika. Dopis« pod »Brezposelni« na eglasni oddelek »Jutra«. 81247-2 Pek. pomočnik Tmožen vsakega dela, star 24 let, želi premeniti službo. Naslov: Ivan Skofic, poštni predal štev. 290 — Ljubljana. 81291-2 Šofer na razpolago ob ved-efjsfc, pravnikih te ob večerih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81398-2 Korespondent za slov., nemški, hrvatski in italijanski jezik, Bče nameščenje za ve« dan — ali nekaj ur. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jtttra« pod »lzvežban«. 81292-8 Mizarski pomočnik priden ln pošten. Išče službe za pohištvena dela, ki želi nastopiti 13. julija. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 31408-2 P rtv. zaščit sestra išče primerne službe, najraje v kakem sana-toriju ali pa k družini z dojenčkom. V obojem slučaju gre tudi na Hrvatsko aH 8rblJo. Prijazne ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Zaščitna sestra«. 31416-2 Koncesionirana šoferska šola Gojk« Pipeoibaeher, Ljubljana, Gosposvetska sesta 12. Zahtevajte informacije. 80616-4 Camern tkova šoferska šola LJubljana, Dunajska «. M (Jogo • Aato) telefon 223«. Prva oblast, koneesijondrana prospekt 10 zastonj — pišite ponjl 851 Francoščino poučujem. Grem tadl m dom in izprehode. Pismene ponudb« na oglas, oddelek »Jatra« pod Sifr« »Izprašana v Parisu«. 27678-4 Profesor pripravlja aa pona-rtjalne izpit« v latinščini, slovenščini te nemščini. Uspeh zagotovljen. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izpiti«. 80935-4 Za ponavljal, izpite konverzacij« te sprehode se priporoča diplomirana učiteljica nemškega 5n francoskega jezika, Groharjeva ul. S._»1200 Klavir in nemščino poučuje temeljit« gospodična tudi v počitnicah. Cankarjev« nabrežje 19. 81222-4 Prodajalce agente, potnike, prodajalk« sprejmem. Vsakodnevni h-služek 100 Din. AlabastrH, Komeoskegm ulica Stev. 17. 210-8 150 do 300 dinarjev dnevno zasMSJ« oni, ki temj« mnogo poznanstva! Za odgovor znamko! — Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307 25620-3 Kompanjona (earadnika) Slovenca, ki obvlada nemščino,_ z gotovino 300.000 Din," se »če za novo podjetje sigurne eksistence. Pristop do 20. VII. Vloga in 3000 Din mesečno zaslužka garantirano. Ponudbe po možnosti s fotografijo poslati na uprav« »Jutarnjega lista«, Zagreb, pod br. 44786. 31009-3 Oddam partijo izvanredno praktične, lahko prodajne novosti, pod tovarniško eeno Možnost velikega zaslužka. Proti gotovini, oziroma sigurni menici. Naslov pove oglas, oddelek »Jntra«. 81263-3 Angleško konverza-rfjo st slovensko ot dajal osebam ta boljših stanov. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Knelish«. 31264-4 Dama M umetniško popravlja perzijske preproge ln daje pouk v tkanju, bi šla nri večjem dela v Ljubljano ali kam drugam. Pod šifro »999« na osL odd. »Jutra«. 31257-4 Za nfzko plačo nudi ' svoje zmožnosti gospod, star 35 let, perfekten v slovenskem ln nemškem Jeziku v govoru in pisavi ter deloma v srbohrvaščini, francoščini ln angleščini. vešč strojepisja, popolnoma samostojen korespondent ln korektor, Iznajdljiv v reklami itd. ter prosi ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Res samostojen«. 31401-2 Fiksum In provizijo nudimo potnikom sa obisk privatnih strank ca Ljubljano te okolico ter rso Dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Sifr« »Fiksum te provizija«. 27662-5 Enkrat kHjent — za vedno klijetrt! Z našimi, res breekonku-renčnrmi, od vseh 100 % prebivalstva uporabljenimi hišnimi predmeti, je potnikom podana velika San-sa. Visoki zaslužki aa leto naprej. — fevanredna hitra prodaja, ker m vedno rabi te zate povprašuje Denar ni potreben. Nekaj pocnansfcva te velik« volj«. Trgovska biša Bcha-pira Isakim, Miklošičeva e. št. M. 80962-5 Potnik egflaft te s tete nastopom, dobi v sainoprodaj« električni aparat za britje. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 81251-5 NekoHko potnikov (zastopnikov) ki posedajo Urgortna, iščemo. Obširne ponudbe na PubUcltas, Zagreb, 131 ca 9 pod »Ogromna nta-earada«. 31202-5 m Vrtne prodaja Glincah zaklop. stole pisarna Tribuč na — telefon 2605. 80595-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška oeeta TeL 33-13 Puhasto perje čisto, Sobano, kg p« 48 Din druga vrsta po Din 88 kg, čisto, Sobano, kg po 48 Din te čisti puh kg po 250 Din razpošilja p« poštnem povzetju L. Broaovič, Zagreb, Dica 32. 2 lepa oleandra naprodaj v Šiški, aa M* r baraki 6. 80885-6 Premog hi drva prodaja Jeseršek, Vodmat 800 Par težkih konj več konjak« oprem«, vozov in sem prodam«. — Dalje damo v najem hlev za 6 konj hi k temu spadajoče kol-niee te dvorišče. Poizve se pri stavb, družbi »Gradi dom« i o. l, Ljubljana. Sredina 15. 30869-6 Štedilnik »Kloeeuo« te to-plodar, radi selitve poceni p r oda Kgon, Rožna dolina Vm/14. 80849-6 Kovaški meh ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81011-6 Tehtnico rtetefco in decimato« kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr« »Tehtnica«. 31168-7 Konzervator za sladoled kupta. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konzervator«. 91180-7 Športni voziček dobro ohranjen in pa mali otročki igračni voziček kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Športni«. 3M70-7 Veliko železno peč kupi Jug, fotoatelje v Kranju. 30613-7 Tovarniška okna železna, 120 X 160 em te transmisijo 40 mm kupi Josip Sttrn v Kranju. 8183« Kmetje, pozor! Velika nova mlatihiica Be-fer Schrantz, boben 27 ©ol. z dvojnim snažilom poceni naprodaj. Fariž, Pobrežje pri Maribora. 30555-6 Volno za modroce ®elo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. S1062-6 Detelja ^^ Mi knuitGV ftrfro, f>o primOTirf ceni »»prodaj. Marija Jagodic, Loka pri Mengša 47. 81HS2-6 Stružnica naprodaj. Selnfea vi 38. SM45-6 ! Železno livarno z dvemi pečmi te lesenimi modeli, vse dobre ohranjeno, radi selitve po eeni na prodaj. Vpraša se pri hišnem posestniku Levstikova ul. 9, Maribor. SlMl-6 Turbino im, sa vodni padee ed 1.50 do 4 metre te 1500 do 3000 litrov vode v sekundi proda Mursa, Ljutomer. 81181-6 3 pahne stare 19 let, dobro ohranjen« sa 450 Din proda Twk, Ajmenik, Celje. 90096-6 Zaboj za klavir prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 81210-8 Malinovec te druge soke nudi asj-oeneje Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3. 48 6 Trg. opravo primerno za mlekarno, ren, malo rabljen, naprodaj v Sp. Šiški, Pe4-lim barskega 34. 810164 Otroško košaro pleteno, na stojalu, poceni prodam v Podlimbarskega ulici št. M. 81034-6 Nov ročni voz z diro na štirih kolesih, p« nizki cesri proda \Visjan, Ljubljana, Kolodvorska mL 25. S126&4 Kredenca v baročnem slogu, s marmornate ploščo, prikladna tudi za goetiten. po zmerni eeni nap« da j r Rožni dolini, eet^ V/SL: Starfoarji s« izključeni. 3129M Tenorski banjo asierikanski agoo—• :>fO* dam. Naslev v «gias;j«nr oddelka »Jutm«. 312854 Otroški voziček kompletna kočar* * ctojrfa lom k 4 evetoii oleandii poceni naprodaj v Cerno« tovi ufeci 82 — pritličja, 312854 Brivski ln damskl salon ppfwame4ni, it 86 tet stoječ, na prometnem p*»-storu naprodaj. Doptee aa ogla«, oddelek »Jutra« pod Sifr« »Brivski te dmakte. 8C0J4 Otroško posteljico hi IraiBpiotcA — iriMf^ radi o-aparat prodam. Naslev v «giam-govd, pozor! Polkrit, poltevonrf, dvoefc Hnderski »Tafea« * najboljšem stanja, pripraven za preve« fcnma, mesa itd., oroda Josip Drbifk v Celja- 31*134 Kmetje, pozor! JDatilni »troj stotem* H«*-fer Schrantz, boben 72 c.s« širok, na dvojno snaifl«, poemri moda Farič, Pobrežje pri Maribora. 814834 Otroški voziček ra peresih. M« ohranja imjrodaj. r ogla«, oddelka »Jutra«. »13854 Otroški voziček na peresih, dobro otennj^te naprodaj v ApibeM ® — Bežigrad. 8J3894 7 fl t r Ai« t*J Vsled premestitve prodam 7 eevrri apmat Ingelen, mrežne ocoda, akumulator 46 Ah te zvočnik. Aporat j« bočm in selektiven ter spreja-ma n. pr. opoldne dimpešte na zvočo& bre« motnje od strani demig« postaje. Aparat apreiema postaj« valovne doIŽTM _S000 metrov a primerno okvirno anteno, ki Je h*R naprodaj. Cena po dogovoru. Naslov v ogtea. oddelka »Jutra«. 810684 Radio 5u»*ul • Pilips-prtMJae-kom po ugodni eeni naprodaj. Vprašati Jaa-člgaj. Bežigrad 14. 31337-4 Radio aa sfAtr oprikl JučA kupi Jože Suhadolnik, VRmarje nad Ljubljano. 51377-ft Damsko kolo popolnoma novo za 1850 Din proda Antoklub, Kazi-L nadstropje, desn«. Sil 34-« Kolesa na odpl«in. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 81277-10 Omaro za obleko dobro ohranjeno k a p i n Naslov v oglasnem oddelka •Jutra«. 31320-12 Pohištvo ca 8 sobi in kuhinjo, dobro ohranjeno, radi selitve poceni prodam. Ogledati na Emonski cesti 4/1 od ponedeljka naprej med 9. in 12. ter 4. in 7. uro. 3129742 Zložljivo posteljo kompletno in otroško posteljico poceni proda Rov-tar, Celovška eesta št. 43. 31429-12 Spalno opravo češnjevo, temnordečo, politlrano. ugodno prodam. Avgust černe, Zg. Slška 122. 31430-12 Pohištvo Lepe spalnice 2700 Kuhinjske oprav« 1100 Omare 550 Postelje 250 Kredence 530 Vse drugo pobStvo se dobi najceneje ln na obroke pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska ulica 18. 31348-12 77 Dve moški obleki za moškega srednje rasti, dobrem stanju poceni prodam, oddelka Naslov v ogla«. »Jutra«. 81086-13 Posodo a8 družabnika (co g 60.000 Din proti 20 odst. obrestlm Išče dobro vpeljano zastop stvo stara renomlrana nemška tovarna v svrho Izplačila družabnlštva. Milijonski promet v Ju> goslavlji. Ponudbe pod »Garancija« na oglasni odd. »Jutra«. 31253-16 Tovarna parlumerlje dolgo obstoječ« ln dobro vpeljana v Zagrebu s hišnim posestvom, išče banko, damo ali gospoda, ki bi hotel sodelovati. Ugodne kon-dlclje. kapital se lahko vknjlžl na prvo mesto zato polno jamstvo. — Potrebna glavnica 120 tisoč dinarjev. Ponudbe pod »Arbeltsam« na ogL odd. »Jutra« 31190-16 Družabnika s 80—60.000 Din iščem dobro idoče trgovino na prometnem kraju. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »60.000« 31424-16 Obleka Naprodaj skoraj nov* etra letna moška obleka in športni damski plašč. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Ogledati v ponedeljek med 2. in 8. pop. 31294-13 Vrehrana Starejšo osebo sprejmem v dosmrtno stanovanje z dobro hrano in vso oskrbo. Naslov; Ana P-odbregar, pošta Vransko. 30996-14 Trgovino vsem Inventarjem oddam najem. Na razpolago tu di stanovanje. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 30700-17 Svetlo delavnico ali skladišče, najiMnj 20 m dolgo vzamem takoj v najem. Ponndbe z natančnimi podatki prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr-o »Najmanj 20«. 31040-17 Uradnica žel! fino domačo hrano v bližini glavne pošte, ob Vi 3. ari popoldne. — Ponudbe je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hrana 78«. 31278-14 Bukovih cepanic 100 eežnjev suhih in lepih takoj prodam. — Pojasnila daje g. Bogomir Bezinšek, Rogatec. 30719-15 Bukovih drv suhih, eepanih, 1 ali 20 vagonov prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 80133-15 Avtokovčegi ft na blatniku, event. 1 ca strehi) ugodno naprodaj Vprašati v Ljubljani, Pn-harjeva eefcta 14, ali Aleksandrova cesta 2/1 — levo 3H115-10 Motorno kolo Mf. N.« 500 ecm Ofcv. za 9000 Din — kakor tudi »Indian« s prikolico ra 13.000 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 31344-10 Motor dobro ohranlen, naprodaj za 500 Din pri Fl-govcu v garderobi. 31337-10 Avtomobil poltovornl, v najbolj Sem stanju, prav poce nI prodam. Avto Ima 30-24 HP, električno užlgalo, električno razsvetljavo ln dve rez. kolesi. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 31325-10 Družabnika 100.000 Din gotovine sprejmem za povečanje dobro idoče trgovine. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Povečanje trgovine«. 30723-16 Gostilno dobre Id oče — najraje Ljubljani vzame v najem zakonski par. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31020-17 2 izložbeni okni v izmeri 8 X li80, 1 m globine, v Selenburgovi »I. oddam v najem. Ponudbe na salon Navinžek. Ljubljana. 81057-17 Prostorno kuhinjo oddam z avgustom v najem v Rožni dolini, cesta X/8 (pod Rožnikom). 3105047 Lepo trgovino « ipeeerijo in vinotoč z delikat-esaml takoj oddam v najem. Ponudbe prosim pod »Najemnina nizka« na oglasni oddelek »Jntra«. 81042-17 Uradnik trgovsko na obrazen, z dolgoletno prakso in Din 100.000.— želi pristopiti s sodelovanjem podjetju. Ponudbe je pos.ati pod »Marljivost« na oglasni oddelek »Jutra«. 808-19-16 Chevrolet avto festcilinderski, štirisedežeia ngodno naprodaj v Ljubljani, Šelenburgova nlica 3 — dvorišče. 3135540 Pohištvo ■naMee Iz bukovega, hrastovega ln mehkega lesa ter kuhinje po nizki ceni prodaja Josio Knrnik, mizar, Zg. Šiška pod hribom. 30369-12 Pohištvo Prodam: 1 visoko ■a obleko, 1 sobno kredenco in 1 umivalnik po zelo nizki ceni. — Odda se tndi prazna soba v pritličju, vhod s hodnika. Strogo v cen trn mesta. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 8131742 Več spalnic k Metra in mehkega lesa ter lsnhin.iskih oprav prodaja po globoko znižanih cenah Vidmar, Zgrornj* SSka. 81221-12 Kompanjonko z Din 25—30.000__iščem za dobro uvedeno trgovino. Mesečni zaslužek Din 10.000.—. Pepica Pajk, Nova ves 83, Zagreb. 31106-8 Din 80.000 - iščem za tri leta proti vknjižbi aa varno mesto. Obresti po dogovoru, ponudbe pod »Varno« na oglasni oddelek »Jutra«. 8103946 25—30.000 Din iščem posojila za zidavo nove hiše na Jesenicah. Kdor posodi, dobi po dogovoru zastonj lopo stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31008-16 Družabnika aH tihega kompanjoea s 100.000 išče strokovnjak v tovarni kandit • bonbon -keks itd. Stroje ima strokovnjak sam. Dobiček garantiran. Ponndbe pod »Zdravo podjetje« na ogl. oddelek »Jutra«. 31175-3 Posojilo 20.000 Din po 14% obresti iščem. Vrnem v 1 letn. Zastavim svojo »talno plačo. Naslov oglasnem oddelku »Jn- Pisarna na najprometnejšem mesta v Mariborn se nahajajoča, z velikimi prostori, prevzema vsakovrstne transakcije: organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd. Cenj. ponudbe na Poštni predal 4, Maribor. 30984-37 Pekarno r»a prometni točki z vsem inventarjem takoj oddam v najem. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 8118847 Delavnico 1 ali 2 prostora, za mtrno obrt vzamem v najem v Novem mestn Ponudbe pod šifro »Mirna obrt« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 3135447 Trgovino s neianim blagom, vpeljano, na ugodnem pro štoru blizu meeta, radi preselitve z vsem inventarjem takoj prodam. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celjn pod šifi*o »Trgovi na« 31154-6 Skladišče betonirano in obokano, v Streliški nlid ob cesti oddam takoj v najem. — Pojasnila daje tvrdka Iv. Perdan nasledniki, Krekov trg 11. 30864-19 V Kranju oddam takoj lep in velik lokal (špecerijske in mešane trgovine ne pridejo v poštev), na eni najbolj prometnih cest, pripravno tudi za trgovino s kolesi in raznimi stroji, aH kako večjo obrt. — Event. tndi sprejmem zastopstvo za res dober predmet. Naslov je pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Prometna točka«. 31036-19 Trg. s papirjem šolskimi potrebščinami ln trafiko, na najprometnejši točki Ilice v Zagrebu takoj prodam resnemu kupcu, samo proti gotovini. V zalogi za približno Din 250.000 blaga. Pojasnila daje Š. K u n 1 e, Zagreb, ILica 82. 80856-19 Lokal trgonU odnosno nlškl (3 prostori), se odda v najem z avgu stovlm terminom. Leži na zelo prometni ulici Ljubljane. — Naslov ogl. odd. »Jutra«. 31365-19 Veletrgovina išče lokale za skladišče ln pisarno, v strogem centru za november. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dunajska eesta«- 31270-19 Gostilno na račun dobi sakontki par. — Mož mora biti prav dober šofer in trezen, žena pa dobro vajena gostilne in kuhinje Glede kavcije po dogovoru Pismena vprašanja na ogl oddelek »Jutra« pod šifro Dobra spričevala«. 812-4149 Novo hišo seonadstropno, s 3 stanovanji po tri sobe, kuhinjo in predsobo, na periferiji Ljubljane prodam radi fi-nancijelnih razmer. Naslov oglasnem oddelka Jutra. 31102-20 ŠpeceriJ. trgovino dobro idočo na Gorenjskem aH v Ljubljani prevzamem Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »150.000«. 30097-19 Gostilno ' vsem inventarjem, veliko in dobro idočo, v centra mesta na Koroškem (Avstrija) proti večjemu odkupu takoj oddam. Zelo pripravna za vinsko klet. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Umsatz 64.000«. 8090949 Parcela na Bledn pripravna za vrtno vilo, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81099-30 Meščanska gostilna zelo prometna, popolnoma opremljena s kompletnim inventarjem, preko ceste h kolodvoru v Zagrebu, ki stoči 500 hI vina in pive na leto, s petletno najemninsko pogodbo, radi smrti lastnika naprodaj. — Velik vrt, močen kuhinjski promet. Pojasnila daje M. Pavlekovič, Zagreb. Ilie3 št. 146/1. S0995-19 Boljšo hišo z vrtom, v lepem trga blizu Ljubljane prodam ali oddam v najem radi izselitve. Vodovod in elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 80618-20 Veletrgovcl! V lepem letoviškem kraja na Gorenjskem prodam novo hišo, prirejeno za zalogo vina. pive in žganja Obrtni list na razpolago. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober rajon«. 80722-20 Restavracijo zete renomirano, v strogi sredini Zagreba prodam zaradi bolezni. Posedujem bogat sobni, vrtni, kuhinjski ln kletarski inventar. Dara tndi na večletna odplačila. Cena Inventarja je 200.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30583-19 Gostilne, bifeje, trgovine t papirjem, restavracije, mlekarne, men-ze, trgovine, vinotoče. vse vrste obrti, na dobrih mestih v centra mesta prodamo aH damo v zakup proti odškodnini za inventar po najugodnejših pogojih. Vse informacije daje »Kolumbus«, Krvavi most br. 2, Zagreb. 80801-19 Več parcel v bližini cestne železnice prodam po Din 35—40 m*. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 80691-30 Enonadstropna hiša novejša, z dobro vpeljano mannfaktnrno trgovino rn 11 večinoma opremljenimi sobami, je ngodno naprodaj v večjem, prometnem kraju na Gorenjskem. Pojasnila daje Društvo posestnikov v Ljubljani, Sa-lendrova 6. 81085-20 Polovico oosestva vezano z rostilmško obrtjo, last Karoline Mnsar. Hotemež, tik glavne ceste. na prometnem kraju proda Viktor Musar. Radeče. 31085-20 Trgovsko hišo v Industrijskem kraja Slo venije bliža Celja, tr 30 let staro, dobro Idočo trgovino. najmanj 2.000.000 Din letnega prometa, radi bo lezni ngodno prodam. In formacije daje Kari Jezer nik v Celju. 27714-20 2 lokala ob prometni cesti dn takoj oddam v najem Naslov v oglasnem oddel Lepo hišo w, I ? nadstropne t modernimi "ie- I .--M— ka »Jutra«. 81097-19 V nedeljo k Lasatra v Moste kjer se vrši velik vrtni koncert od 17. do 34. nre. Svirala bo dobroznaoa že-lezničarska godba. Prašiček na ražnju. savske ribe in dobra kapljica iz lastnega vinograda. Za obilen obisk se priporoča Roko in Marica Lasaa. 31076-18 Manjši lokal mannfakturo, eventuei-no s stelažami, iščem. Takojšnje ponudbe s ceno pod »Čeden lokal« na ogl oddelek »Jutra«. 31178-19 komfortnimi 5, 4 fn 8 sobnimi stanovanj! prodam v Celju v sredini mesta preti nadplačllu Din 250.000. Natančnejše podatke daje Karel Gregorič v Celjn, Vodnikova ulica K. 5. I. nadstropje, desne. 26029-20 Gostiln, posestvo z zravea (padajočim m. Ijiščem, 5 minut -od postaje na Dolenjskem prodam za 100.000 Din. Kupec se lahko takoj vseli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 100.000«. 80951-» Valjčni mlin dobre vpeljan, v brezkon-kurenčnem kraja, z zraven spadajočim gospodar, poslopjem in zemljiščem, ob železnici prodam za 290.000 Din. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometen mlin«. 30950-20 Kmečko posestvo lepo, s trgovskim lokalom, pripravno tndi za vsako obrt, kjer se lahko redi 6 glav iivine in 8 prešičev, z zelo lepimi travniki In ostalim zemljiščem naprodaj v Trebnjem na Dolenjskem. — Kupci naj stavijo ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestvo v Trebnjem«. 30949-20 Novo hišo SBoaad stropno. i veš stanovanji ln lokaH za trgovino. na prometnem kraju Medvodah takoj prodam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 80038-20 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/T. 214-20 nji ia dvema no na prazna najem, podružnici ijn. velikim vrtom ter »tavbiščima ugod prodaj popolnoma aH se pa odda Naslov se izve »Jutra« v Ce-80976-20 Nova hišica n« lepem kraja Gorenj »ke z 2 stanovanji, poleg lepa njiva, naprodaj. Udobno za upokojenca ali obrtnika. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 80058-20 Pritlična hiša ■ Primskovem pri Kranja ovb, dvodružinska, z ograjenim vrtom, 10 let davka prosta, vodov-od in elektrika v hiši, naiprodaj. Poizve se pri F. Koeiši Kranja, Rožna nlica 63. 80956-80 Hiša v Mariboru v najboljšem stanju i dobro idočo gostilno ln velikim vrtom radi ntrtnega slnčaja i rodbini naprodaj. Pojasnila: Koroška eesta 79. 81.186-80 Američan! 2eH8 postati Jugoslo-venskl posestnik? Dam TI za en dolar 56 m« rodovitne zemlje v Dravski banovini. — K temu še dodam, brez doplačila, vso gospodarsko poslopje sesto-leče lz treh stavb, ves stoječi les. mlin na en tečaj, prešo z sadnim mlinom, vitel, mlatll-nlco, slairoreznlco ln veternico. Resnim kupcem še mogoče ceneje Stanovanjsko poslopie »6do. Naslov \ oglaanem oddelka »Jutra« 31333-23 2 sob! ▼ Maribora ninti in »elnčni, • hrano •Ji bre« oddam sa žaa jpo- žitnve v vili v Dr. Fr. Ro- Prazno sobo T GospodKno — * " " " t Mi oblekel, ki j« t pe- tek dne 8. t. m. ob 8. uri »večer prihajal* iz St. Petra ceste čez Zmajski most, proei opazcvvalbc za se&tanek. Odgovor na ogl. oddelek »Jutra« pod žilro »Z modrim pasom«. 81881-94 »inovi mliei 9. 30078^3 Opremljeno sobo • d d a m 2 £0«podom* na £abi«k« »t. 12 — pritličje. S12T1-23 Sostanovalca k domačemu sino sprejmem 8v. Petra eeeti St. "* ivorižie. 31340-23 Gospoda afi- gdč. sprejmem ta&oj n* stanovanje. Naslov pove ogla« oddelek »Jutra«. 31360-23 3 gospode ali gdč. •preim Trnov •ejmem na stanovanje * em, Klade«na nI. 20. 81255-23 Opremljeno sobo •toMDtaa, * strogo separj-ranim vbodom, na Mikloši-JF-evi eeeti oddam takoj boljSemu gospodu. Naslov ir oelaenem oddelku Jntra. 31244-23 2 sobi t strog* posebnim vbodom, rit« a porabo kopalnice vsem komfortom oddam takoj po nizki ceni dvema boljšima gospodoma v Koleri ji, Zelena pot St. 4 — »Ha »Kanaria«. 31274-23 Opremljeno sobo k eno ali dvema posteljama. elektrik« m psrketi oddam na Kodeljevem — SomSkova 17. 31303-2S Opremljeno sobo Mdam na Tečni poti št.. 17 31291-23 Opremljeno sobo MnAno, s parketom, elek triko in vbodom vc hodnika oddam solidni oeebi na Kimeki cesti štev. 2. levo. H. mdstr. SI 304-23 Opremljeno sobo Starem trga itev. 833 pddim solidnemu gospodu. 31318-23 2 gdč. Iščeta sobo m Pujiajski eeeti ali kje * bližini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifr-o ■06, julij«. 81245-23 Sostanovalca ■prejmem na Cankarjevem ■abrežj« T /H. 81335-23 Prazno sobo mino, v sredini mesta oddam sa pisarno. NasJov r oglasnem oddelku Jutra. 31316-23 Dve sobi ■m> praoso in eno oprena-, IjMO oddam v sredini mesta sa pisarno solidnemn gospod«. Naslov v ozlaa oddelku »Jutra«. 81315-23 Prijazno sobico ■raprosto opremljeno odda« v sredini mesta solid-eem* gospodu. Naslov v •glasnem oddelku »Jutra« 31314-23 Prazno sobo(ico) po »oinoati v sredini mesta iiče mlad gospod. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miren«. 31300-23 Prazno sobo v»>UVo, • posebnim vhodom v centra mesta oddsm. — Nulorr t oglasnem oddelku »Juta*«. 31301-23 Opremljeno sobo lepo, t posebnim vhodom ia komfortam, v e e n t r u netita iščem s 15. julijem. Ponudbe na oglas, oddelek •Jatn« pod šifro »E. D.« 31330-23 Sobo ■ ss ■porabo kuhinje ed- Naslov •ddrik« »Jutra«. 31331-23 Opremljeno sobo lepo, s separlranlm vhodom. v centru mesta, oddam boljšemu gospodu od 15. avgusta Naslov v ogl. odd. »Jutra« 31326-23 Letoviščarjem lopo opremljeno sobo « hran« v Vel. Laščah. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Letovišče«. 31357-23 Lepo sobo ■ 1 ali 2 posteljama takoj oddam r centru mesta- — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31400-23 Lepo, zračno sobo separirano, event. s kuhinjo oddam z* 300 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31350-23 Gospodična WBs vso oskrbo pri boljži družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ►15. julij«. 31387-23 3 prazne sobe oddam t novi vili za Bežigradom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31407-23 Opremljeno sobo s poseblm vhodom s hrano ali brezi oddam. Sp. šižka, černetova 31. 31427-23 Gospoda ali zakonski par tores otrok v čisto suho ln svetlo sobo. s posebnim vhodom takoj ali s 15. t. m. prav poceni sa Bežigradom sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 30917-23 Sobo z 2 posteljama ▼ »ee-to ižče boljši zakon skf par brez otrok — čez počitnice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Zmerna cena«. 31379-23 vel&s i* »stoflao, « rfsk trik« oddam mirni stranki na Celoviti cesti Itev. 96 31428-23 IkrpUi Zenitve In poroke posreduje najbolj vestno in diskretno ioocesijoni rani Zavod ta sklepanje za ko-nov »Rezor«, Zagreb, poŠta 3. Informacije ia prospekte pošilja proti vpoela-ai poStni znamki u 10 Din 213-24 Učiteljica stan 88 let, čedne inna-njoeti, i lepimi prihranki, želj snačajnega moža. Dopise pod »Nepoznana 7« na oglasni oddelek »Jutra« 31110-24 Dama — tujka boljše sitnirana, ieli znanja z gospodom v dobri poziciji in odkritim značajem, radi ervent. poznejše ženit-v«. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Eivira 100«. 80213-24 Partnerico samostojno, prikupne »u nanjosti, za skupno kopanje v Ljubljani in bližnji okolici (Sava, Sora), išče inteligenten gospod najboljših let. Dopise, po možnosti s sliko, ki se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vodna viJa«. 30795-24 Dve temperamentni gospodični i&Seva za skupni telet v KamniSko Bistrico za 11. t. m. Odhod opoldan. Tajnost zajamčena. Dotpl-se na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Dva kavalirja«. 31120-24 Iščem da premoti go-ično, ki zasleduje omoženega gospoda. Rešil hi družino. Dopise na podružnico »Jutra« Celje pod »Ko^alinda«. 81159-34 Gospod srednjih let, svobodnega poklic«, doktor, se želi seznaniti s prikupno, inteligentno gospodično, ne nad 25 let staro, ljubiteljico narave, r svrho skrapnih izletov in tur. Ponudbe na .oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Poletje«. 81162-24 V obupni tugl išče deva, mlada invalid kinja, istotako nesrečno dušo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moram li nmreti«. 31.164-24 Katera gospodična bi hotela osrečiti značajnega gospod«. Dekleta iz dežele imajo prednost. Dopise pod značko »Zrrljenje je kratko« na oglasni oddelek »Jutra«. 31.179-24 Gospodična v stalni službi prosi dobrosrčnega gospoda za posojilo Din 1300.— proti odplačilu v mes. obrokih. Odgovor prosim pod »Pro-t.iusluga« na oglasni oddelek »Jutra«. 31177-24 Znanja želim z višjim državnim uradnikom srednje postave, plemenitega značaja. Dopise s sliko poslati na podruž. »Jutra« Celje pod »Vijolica«. 31204-24 Mlad trgovec in lastnik obširnega posestva, v večjem trgu ob železnici, simpatične zunanjosti, nnačajen, podjeten, želi spoznati v svrho skorajšnje ženitve gospodično, simpatično, nerazvaje-no, dobro gospodinjo s primemo doto. Ponudbe s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 666«. 31236-24 Državni uradnik star 30 let, želi poznanstva Le resne ponudbe s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »30 let«. 30993-24 Gospod srednjih let, ieli znanja s simpatično gospodično v starosti od 20—24 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poletni izleti«. Tajnost zajamčena. 30921-34 Sredi ljudi samoten akademično izobražen 32-letnik, poročen, razočaran v vsem, želi spoenati temperamentno samostojno damo fine duševnosti. Modna p tipa izključen«. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Kriza«. 30736-34 Kateri stare^Si gospod bi s« hotel spoznati z mladenko, kateri usoda ni naklonila sreče. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prezrta cvetka«. 31268-34 Resnega znanja z neodvisnim, dobro sit.u-iranim, ne pod 35 let starim Intelisentom želi samostojna ločenka — Ljubljančanka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro srce«. 31299-24 Kateri gospod M hotel rešiti obupano simpatično gospodično čedne zunanjosti, z manjšim posojilom, proti mesečnemu odplačevanju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za uslugo prijateljstvo«. 31875-24 Posestnikova hči staT» 20 let, želi znanja z orožnikom, v bližini Maribora. Ponudbe pod značko »Novo življenje« na y < družnieo »Jutra« v Mariboru. 31417-34 Grafolog I hirosof N. Sadlucki u Ljubljani čita: karakter, prošlost, sadašnjost i budučnost. Prima svakodnevno od 9 do 12 i od 2 do 7 Personalna konsultaclja traja oko 1 sat. Daju se svakom klijentu pismeni saveti, koji mogu koristiti kroz ceo život. Ostajem u LJubljani do kraja ovog meseca, posli Je Maribor. Adresa: Ljubljana, hotel »Slon«, n. nadstr., soba br. 64. 31390-24 OboževatelJIca z velesejma! Torek ob V> 8., ako nemogoče, sporočite kedaj in kje? 31394-24 Poznanstvo želim z diskretno, 18—24 let staro gospodično, vitke in visoke postave ter prijetne zunanjosti, v svrho skupnega potovanja z avtom v inozemstvo, za dobo 4—5 dni. Dopise na oglas, oddelek Jutra« pod značko »Avto tura«. 31374-24 Z boljšo damo želi znanstva — v svrho skupnega razvedrila v popoldanskih urah dobro si-tuiran gos*pod, ki prihaja službeno večkrat r Ljubljano, a nima r mestu znancev. — Pomidbe pod šifro »Zabava« na oglasni oddelek »Jutra«. 3K142-34 Iščem moža značajnega, ne čea 40 let starega, boljšega obrtnika ali drž. nameščenca za svojo sestro, mlado vdovo, posestnico hiše s tremi otroci. Cenj. dopise na podTuSntoo »Jutra« i Celju pod značko: »Lju bitelj otrok«. 81150-25 Čistokrvni reksl beli in črni naprodaj. Vodovodna eesta 50 pri Novaku. 81318-27 Čistokrvni volčjakl Dve psici ugodno naprodaj v Dimičevi ulici 10 — za Primorjtan. 81362-27 Papigo N S9S P. R. je na*«! Anton Barlič, Zavrče štev. 13 pri Ptuju. 81281-37 Kunce bele, rekse, prodam, cena 100 Din par stare, 2 meseca stari 30 Din par, Imam več parov. Josip Devetak, šelen-burgova St. 4, hišnik. 31370-27 4 A i im ^kJL^šL^m Klavirji — planini »Dalibor« (ČSR) ki ste jih videli na Vele-sejmu, so prvorazredni inštrumenti ok lopne konstrukcije. agrafi, 3 pedali (harfa), lahka precizna mehanika, elektr. svetilj ke, začasno še za reklam ao ceno Din 15.200.— na obroke od Din 400.— Izključno le pri tvrdki Alfonz Breznfk, LJubljana, Mestni trg ŠL 8 (magi strat). 74 Čelo pooe«! a« prodaj. Podirož-nik, e. XH št. U. 8M07-26 Kontrabas poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81048-26 Gramofon (kovčeg) naprodaj v Gosposki ulici št. 2/1, Celje. 31.154-26 Dolg klavir zelo ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. SM67-26 Črn planino skoraj nov poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31246-26 jazz-vijollno poceni prodam ali zamenjam za kaj drugega. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 3134il-26 Posteljne mreže izdeluje najceneje le Alojz Andkuric, Komemskega al. št. 34 (nasproti šole na Le dini). V popravilo sprejema vse vrste na lesenih in železnih okvirjih. Takojšnja postrežba 27483 30 1. Javna dražba najdenih predmetov se vrši 7. julija ob 9. uri na postaji Ljubljana gl. kol.« 31116-32 Dražba raznega pohištva se vrSl dne 8. julija t. 1. ob 16. url v Ljubljani, Cesta v Rn£no dolino 36. 31376-32 Vruum Suhe gobe kupuje po najvišji ee-nl tvrdka Peter Setina, Radeče. Ponudite povzorčeno 231 Železniški uslužbenec se želi seznaniti z gospodično. staro do 25 let. Ponudbe 5 polnim naslovom poslati na oel. odd. »Jutra« pod »Pošten«. 31392-24 Malino vec h aromatičniih gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem. prodaja stara lekarna »Pri orlu« v Celju. 195-33 Vino ljutomersko staro namizno belo in rudeče ponuja od Din 3.25 liter naprej Alojz Kralnz, vinogradnik, Ljutomer. 26275-38 5 pletilnih strojev malo rabljenih, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30748-29 Pletilne stroje 10/80 in 10/100 proda Pers-sons, Ljubljana, poštni predal 307. 280-29 Dieselov motor na surovo olje, 25 EP, znamke Deotz, ugodno proda tovarna testenin »Peka tete«, Ljubljana. K17S-29 2 pletilna stroja malo rabljena, 10/85 10/70, poceni, tudi na obroke, prodam. Istotam naprodaj 1 Averlock (Endelmaschi-ne). Opekarska c. 32. 80775-29 Vodno turbino rabljeno, dobro ohranjeno z stoječo osjo in propu-stom sk. 1. 800—1000 vode, kupim. Ponudbe na A. Logar, Cerknica 169. 81097 PletflnI stroj Wederman 8/50, entlerloo, in za krtačiti (Rauhmas«hi-ne), vse v dobrem stanju, prodam vsled opustitve strojnega pletenja. Več se poiive v oglasnem oddelku »Jutra«. 81.187-6 Šivalni stroj pogreznjen, in damsko kolo po zelo nizki ceni naprodaj. N-ovak, Linhartova 14. 31227-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, naiprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31239-29 Osemključnl stroj št. 8, radi bolezni po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 81027-29 Pisalni stroj že rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Novejša tipa«. 31280-29 Šivalni stroj (cilinder) dobro ohranjen poceni proda A. Avrelio, čevljar, Sklendrovec, poŠta Zagorje ob Sari. 81272-29 Šivalni stroj skoraj nov, po ugodni eo-ni kupim. — Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod •Takojšnje plačilo«. 81945-S9 Mizarske stroje prvovrstne — kompletne * motorjem prodam ali dam v najem. — Vprašanja n« naslov: Pintar, poštno ležeče, Ljubljana. 31360-29 Šivalni stroj »Pfaff«, levoročnl, nov, zelo malo rabljen tn čez sto parov vsakovrstnih kopit takoj prodam zaradi opustitve čevljarstva za 6600 Din. Vprašati pri Valentin Pogačnik. Pod šmarjetno goro št. 35, Stražišče pri Kranju. 31310-29 Šivalni stroj (predvojno blago) poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31404-29 fjjfernuui}* Joško Bezjak naj takoj sporoči svoj naslov, radi pričevanja. — Albert Pobar, Radeče. 31051-31 Srebrne krone staro zlato In srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, E irska ulica 36, vhod iz Vidovdan-ske eeste. pri gostilni Mo-itna. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah Černe — Juvellr Ljubljana, Wolfova ulica 8. 77 Pljuča Zdravniški zavod dr. Pesnika za pljučne bolezni — S e č o v o, pošta Rogaška Slatina. — Zahtevajte prospekte. 30171-40 Slov. hotel Velebit Malinska, otok Krk Krasna lega ob morju, prvovrstna dunajska kuhinja in lepe, električno razsvetljene so-be. Cena 60 Din. 31093-38 Selitve v Italijo in obratno, kakor tudi prevoz vsakovrstnega blaga v mesta ali na deželi, prevratne c jamstvom In po zel« smernih eenah Draga Guštin prvo spletno prevozništvo z brzovocniml avtomobili, Moste-Ljubljana. — Telefon št. 8162 in 2942. Telegram: D. Guštin, Hoste-Ljubljajia 30611-37 Ivan Dofmovtt Novo mesto ■ pi ujma« vsa naročila v gostilni Ivan Košak. Cena brezkonkurenčna. Telefon št. 11. 30197-37 Ivan Dolmovič Novo mesto, nudi potnikom ud oboo potovanje ( svojima dvema 4 in 6—7-sedeinima limuzinama. — Telefon 4t. 11. 30196-37 israrararannr Lepota očesa in las SE VB ASiATIQOB. Z _ preparata dobimo izvanredns bujne, goste in dolge obrvi in trepalnic«, a s tem dobijo oči tisti pikantni, dra-žestni in privlačljiri pogled. Din 45. NOIR D' ORIENT ima isto svojstvo kakor »Sčve Asiatique«, samo da istočasno barva v temni barvi. Din 55. KOPELJ ZA OČI daje očem oni za mamljivi, i epi la blesteči pogled. Očd postanejo bistre, svetle, ognjen«, a rdečilo, trudnoet in motni pogled izgine. Din 68. ORISOLDE nam daje po preteku ene noči naravne kodraste lase. Koorl so dolgotrajni in dajo vsakemu obraza dražest in lamamljivoet. — Din 40. Sivi lasje M ▼ lotnksi največji sevra£n& mladosti, a gotov* kvarijo lep>tt vs3ie dame. — »EXCELSIOR-HENNE« od dr. DoTaine & Cie^ Pariz, barva lase perfektno in enako v vseh nianeah. — Sam« barvanje je jako lahke bi enostavna sa vsakega posameznega. Ne maže roke, glave niti perila. Popolnoma neškodljivo za lase in za uspeh všakema jamčimo. Garnitura stane 36 Din. CENTIFOLIA, kosmetiški savod, Zagreb, JortfliSeva S. Zahtevajte brezplačne Ilustrirane eeniket 231 190.-480,- 86.- ZA VSE: Min* . od Dta gitaro . od Dm trompet* od Din harmonike od Din krom. ia klavir-! triko, jut Zahtevajte CENIK aajveSjs ln naJeenejSe trrdk« giaabfl Jugorfavt)« MEES EL & HKKOLD tovarna glasbil ia Maribor br. Ml Brezplačen poak v sv iranjm. Navodila v »eaika Sprejmem takoj prodajalko začetnico dobro govornico v večjo trgovino na štajerskem zmožno slovenščine in nemščine v govoru. Nastop 15. VTL 1931. Sprejme se tudi kot praktikantlnja trgovčeva hčerka za nadaljni pouk ali prakso. Naslov v oglas. odd. »Jutrac. 8715 American Kola Letovlščarji! V Ljubnem na Gorenjskem oddam »obe s hrano ali brez iste. Kopalnica v hiši, poleg smrekov gozd, mir in priznano dober zrak Onim, ki si vsega tega čez poletje želijo, daje natančna pojasnila Ambrožič Josip, Ljubno pri Podnartu 80857-38 Vila Radoslava Bled, zračne »obe, dobra hrana, zmerne cene. 81095-38 V Logatcu vfli Oblik oddam rračn-o sobo letoviščarjem, najraje -8 gospodičnam. Bližina kopališča. 31033 ? Penskm »Genna« Ossiach Osojsko Jezero, Stiegl Stelndorf sprejme odrasle in otroke v svrho konverzacije nemškega jezika. Do 15. leta, 5 S. odrasli 6 S. Lepe izletne točke. 31284-38 Pensfon Stnrm Poljče pri Lescah. Mirno brezplačno letovišče. Planinski zrak, velik park. zračno In solnčno, pršne itn tople kopeli. Odlično za slabokrvne, nervozne itd. Zahtevajte prospekt. Najemnik Božo Plahuta. 81361-38 NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA cjaponska kavama Lovska, tat Oanfevjen kavarna in pariški vrt na novo otvorjeno v torek, dne 7. t. m. v Kolodvorski tli. 29, gostilna in kavarna »LEON« z godbo in zabavo. Točila se bodo pristna dolenjska in Štajerska vina. Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Priporočata se Leom ln Fani Pogačnik. 8726 LOTZ ove PECI f MatM ntitalk stalno aa salo^ Ing. Onzelj Ljubljana 7 Beljaika «L 4 Lastaa tovarna »BMAJL« aa galvaničn* poniklanja in izdelavo emajiiranib predmetov kakor: hišne številke, občinsko ia uradne napise, črke aa enačbo trrdk, tablice sa imena, sobne in ključne številk«, veakovrstn« enmjli-rane reklame v najfinejH izdelavi, pasje snamk« itd. ZAHVALA Podpisani izrekam tem potom podpornemu društvu Ljudska samopomoč ▼ Maribora najlepšo zahvalo za takoj Izplačano podporo po smrti naše matere gospe Brandolin Marije in priporočam to nesebično institucijo vsakomur v takojšnji pristop. Ptnj, dne SO. jnnlja 193L »162 FRANC LENARČIČ Spn^aejo M T«MH UtMT« peS. Veflba knj^&rna v Zagreba išče izkušenega znanstvenega sortimenterja Ponudbe s opisom dosedanjega delovanja in navedbo plače pod »Prvorazredna sila 533-30« na Intereklam d. d. Zagreb, Masarykova 28. 8711 Razglas o licitaciji Krajevni šolski odbor v Skodjsan pil Turjaku razpisuje za pro- tn nadzidavo narodne šole ▼ Škocijanu pri Turjaku javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. fnllfa 1931 ? ob pol 15. uri v prostorih SoL poslopja v Škocijanu pri Turjaku. Načrti in proračuni ao hitei eecutoaa na razpolago pri kraj. šoL odboru v Škocijanu m se dobijo proti plačilu naprav-nih stroškov. V ponudbene formularj« morajo vstaviti ponudniki svoje enotna cene in ponudbe in jih v zapečatenih kuvertah vročiti na dan licitacije najpozneja do ^215. ure pri predsedniku kraj. šoL odbora. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da pristane na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudena vsote. Krajevni šolski odbor v škocijanu pri Turjaka dne Z. julija 1931. 875S Naznanilo otvoritve gostilne! Cenjenemu občinstvu vljudno sporočava, da sva preselila 1. julija znano gostilno pri Nacetu v lastno novo stavbo na Vrhniki Stara cesta št. 121. Potrudila se bova, kakor doslej postreči cenj. gostom vsaki čas z gorkiml ln mrzlimi jedili ter pristnimi dolenjskimi, štajerskimi, dalmatinskimi in istrskimi vini po zmerno nizkih cenah. Priporočava se za nadaljno nama izkazano naklonjenost. z odličnim spoštovanjem 8754 Marija In Nace KunstelJ. SPALNICA iz črešnje, Javora aH bukve, vioiBd iz afrlkanake breze, moderni slog, fina izdelava, obstoječa iz: 2 omar, 2 nočnih omaric, 2 postelj, 1 psyhe z brušenim kristalnim ogledalom, 1 mize in 2 stolov. KUHINJA fino belo emajlirana ter obstoječa ix: 1 kredence 130 cm široke, 1 mize, 2 štokerlov, 1 zaboja za premog in 1 klopice za vodo. Cela gornja oprava za skupno ceno Din S400, froako postaja Celje. Tovarna pohištva Franjo Vehovar CELJE Za pohištvo prevzamem enoletno jamstvo. — Proti primernemu jamstvu na 12-mesečne obroke. — Izvršujem najluksuznejše pohištvo po načrtih in vsa stavbena dela. 9161 t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nate nadvse ljubljena sestrica LOJZKA JURKO ii n n i n 1111 bi »r 1111111 mil n ii ii iLiuuut miiiimi „Durkopp" »Torpedo" „Waf£enrad" kolesa is najbo! jBega ma-terijala najceneje kupite vendar le pri ,Tehnik4 Josip Banja! LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA O. tO — Palaža Okroi vrada Gramofoni in plošče v največji izbiri! 8756 uulh ii lil I mm iuuuuuuuuli 11111 m uju I ■ 11» 11 n tPraic ftette opremljena tiskarna ▼ manjšem, Učnem mestu Slovenije, 8 sedežem sreskega načelstva, je pod ugodnimi pogoji NAPRODAJ. Tiskarna obratuje le nad 30 let in ima svojo staro kli-jentelo. Resni reflektanti naj se javijo pod šifro »TISKARNA« na ogL oddelek »Jutra«. 8757 dne S. t. m. po dolgi mučni bolezni prevldena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne S. Julija 1931 ob 8. url Izpred domače žalostne hiše na Ruško pokopališče. Smnlntk, dne 8. JuRJa ISSL. 1163 Globoko ialujočl ostali t Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je naš predragi soprog, atek, gospod Martin Kožuh Sandarmerijstd narednik IL kL po dolgi mukapolnl bolezni dne 23. junija 1931 ob % S. uri zjutraj v 45. letu starosti Bogu vdano preminul. Pogreb dragega pokojnika se je vršil dne 25. Junija 1931 ob 16. uri popoldne lz državne bolnice v Beogradu, ftsbae, dne 2. JuBJa 1931, * 873B Zafojoča ROZI KOŽUH, soproga; MARTIN, BRANKO, sinova. fcJUTBO« tU 199 19 B I Sezona od i. maja do 1« oktobra Starodavno ra 100 A^. Din 11001 P polnjenjem fresko tovarniško aklatfiSCe LJUB0MIR J0NČI6, BEOGRAD KRALJA ALEKSANDRA 72. 8704 V Hotel ftsils Novozgrajen na sami plaJH, s 30 elegantnimi sobami, s tekočo vodo, in električno razsvetljavo. Popolnoma mirna in solnčna lega, posebna terasa za zračne in solnene kopeli. Kuhinja domača, dunajska in madjarska. Kompleten penzijon z vsemi taksami in kopanjem Din 70—80. Priporoča se L KRMPOTIČ. 8697 išče svetovno znana in dobro vpeljana industrija. Prednost imajo trgovsko naobražene osebe ali dobro vpeljan trgovski potnik s kapitalom 120—150.000 Din. Pismene ponudbe pod šifro »Svetovno znana« na oglasni oddelek »Jutra«. 8694 Najnovejše «*e- kolo z motorčkom, l'/4 K. S-, dvoko-lesa, Šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje. Ceniki franka. »TRIBUNA« F. E L, otroSkifc vozičkov. LJUBLJANA, e. i. Restavracija „Kosovo4<, Snsak Ogromen vrt s verando. NajpripravnejH in nafblSJi tekal do paro >roda in želez, postaje. Zlasti opozarjamo nanjo ekskurzije v sku iinah. Cena m obed zanje Din 16—20. Večerja po jedilnem listu z 10% popusta. Za šolsko deco obed 10—12 Din, zvečer 8—12 Din, kava s pecivom Din 3.50- Za obilen poset se priporoča lastnik 8658 Š. Vra n K. 3QQQQG3L2l zlat v lisii garantirano 23 karatno, za črkoslikarje, podobarje, Kamnoseke, knjigoveze nudim v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah. A. JANE2IČ LJUBLJANA Klorjanska ulica 14. 3BE3G0E3EC Otvoritev gostilne! Podpisana vljudno naznanjata, da sta ©tvorila GOSTILNO IN MESARIJO v novo urejenih prostorih na Dunajski cesti št. 84 (pri Stadionu). Najina skrb bo vedno cenj. goste po stre« a prvovrstnimi vini ln izborno kuhinjo. se priporočata Franc In Rezi Leveč. Okvirji za slike in slike ii. — Prešernova uHc4 4 ti Ustanovljeno 1852. Teod. Kom Ljubljana Poljanska cesta St. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in | central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. 8724 Ženske ne togujte ako ram tsovt&ne perioda! Ne imejte »tra-hu! Pišite nam samo in mi vam pošljemo od tisoi dam stalno » veseljem ln sigurnostjo uporabljani Periodofin ia tekom ne v« boste rešeni vseh skrbi in straha! Nikako raz oSaraaje — kot mnogi tisoči dragih dam. boste tudi vi tadovoljnt. Overovlje.no in tajam 6eno neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo za 90 Din, n močne nature tn r ia»tarelib slučajih močnejši pe-riodolin m 150 ia 180 Din. Izključna raspo-Mljatev po laboratorija W. H. 0LXVIDT, Praga-Vrgovice XIII. Ruska 12, V. Po&t. pred. tS. Kovortf ffototH NajnovelS (tatinska pa-tetna feiezna celo praktična složljiva postelja s tapeciranim madracom — iralčtična za vsaka hilu, otele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Dta' 390.—. Razpoši. ljam požtom in telezni-com po povzetju^ E Lesena slolfoslta patentna zelo praktični sloi-ljira postela s tapeciranim madracom. — Stane Dia 23«,_„ PoM» paTenin« Potici, sloiliiva praktična za touriste. vojak« ia za ierijaln« kolonij«. Stane Dia J5»._, Liefrthfl praltiČ,« ta ležani« ia sedeni«. Sta-" «« Dj« 15*__. Po tem haara Cisto (o-hano perje kg po Dia 48.— Čisto belo gosje kg po Dia 130— in čisti puh kg po Dia. 250__. L BROZOVIČ. ZAGREB 61, Ul. OBLAČILNICA Vas! najboljši potni spremljevalci ki Vas nikdar na poste na eedOa, m obleka, perilo !n čevlji OBLACELNI-CE »ILIRIJE«. — Poleg prvovrstnega blaga, dolgoročno odplačevanj NA OBROKE! IURMA LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 @nca povsem čistega za proizvajanje belega apna. — Pogoji: bližina Zagreba, blizu železniške postaje — Obširne ponudbe z analizo ter opisom nahajališča na oglasni oddelek .Jutra" pod. Broj 11 — 10- oo ..r V; 9K< V ; Motocikli svetovno znane izredne trpežnosti in najmodernejše oblike, neprekosljivi ameriški angleški fabrikati ,?INDIAN" „MATCHLESS" MODEL 1931 Znatna izboljšanja kot: zamenljiva kolesa, nov generator, nov sistem mazanja in še 8 drugih znatnih novosti. Vse tipe z ali brez prikolice. MODEL 1931 ▼se tipe tega motorja na skladišča. — Višje od 14.000 Din ln dalje. — Najnovej. Model D/5, 4.98 KS »LIGHT 500« Din 16.500.— ln vse druge tipe. 8749 ZASTOPSTVO MOTOCIKLOV „Indian" — „Matchless" LJUBLJANA, Bohoričeva ulica t Tovarna mesnih izdelkov EVflLO POPOVIC, Ljubljana modernizirana ln na novo opremljena a najnovejšimi stroji, zaposlene najboljše strokovne moči priporoča svoje prvovrstne mesne Izdelke. Dostavlja se blago po lastnih razna-fialcih na dom po vsakokratni dispoziciji, sicer v zgodnjih Jutranjih urah. Izven Ljubljane se pošilja blago s prvimi jutranjimi vlaki. Cene nizke. Blago vsak dan sveže. Naši raznašalci Vas obiščejo dnevna Ako vsled prezaposlenosti izostane obisk telefonirajte v delovnem času na it. >137. po delovnem času na št. 2151. -j o immeringer tovarniška d. d. s« gradnjo strojev in vagono* Wfen XX Avstrija Žerjavi in transportne naprave ZlltopitTM Inženjerska pisarna Jnfins Breitvrieser Zagreb, Frankopanska 8 ROXROT AOvt 1*0. «1 Ako se ne bo^tc čud po trm dovolite, da te «h ,mlnM ii J fiaanetjelae ■olaoatt te drag* rasodoae astrologija, M>Ui«Jh Vsi« kgled* ▼ lirtjeaja, • mm j prijatelja te mrnubOM, v vatt podjetja i U spetaUcijek, ttdi&zm | ia draga vai as ffcaian ja • mrel velika veda astrolog}«. DeroUta, da vam sr«Ma« t —prej napove« pt satani Ujiie i I g«dke, ki M* prodi aga-Ičfli potek Tiiep frrljonja | ia vta prinesli aspeh«, ia aapredoraaja, I ms«*a obupa te do aoode, ki vam sedaj (rod. Vaia aatmlogitea razlaga to piaaaa oMBno ▼ prlpreatf I beee« te ae ko ni M ln Pojejte teiimg'*J"* t*} rs)M falsa « I oas]«roat ▼ rasloM pisari te piflottts | Din t anaakab (ae k«Taoeat desarjal) aa j ia pisemske izdatke. HaetovH« sroje pfant | fesor>a Bon*y, Dept. 960« Hotendska. Ftecnaki porte ZMa m. Tfst | oUaivja, da mm od«wvar}atf aaaae t aouttmi, na isl> ▼ traaeoKial ali aagMCM. 1 Ne preplačnjte Soto predmetov.9 Zahtevajte še danes ftostrovani prospekt! • Gjuro Peretti 1 : t t FOTO- RADIO 8744 Zagreb Prolas Tnškanae — Dežmanova 4 RATOL je s rfato kolajno odlikovan zato, ker ja dokazano pred oblast vi, da je zanesljivo sredstvo proti podganam ln mijilm, a da Je kljub temu popolnoma neopasen. Enako zanesljivo deluje GAMADEN proti ščurkom, STENOL proti stenicam, ABVICIN proti poljskim mifiim. Dobiva se povsod. Izdeluje ga BIOMEDIKA, Zagreb, Hatzova 25. 8666 Jhultpa zahtevajte vzorčne ponudbe blaga aa sokolske kroje in ponudbe za lzgotovljene kroje, katere izgotavlja tovarna perila in oblek Vrjovsfi« dom 5fei*mec£f a«. OLC m* n po meri, solidno in hitro! Na zalogi vedno vse sokolske potrebščine za člane, članice, naraščaj in deco. Ugodni plačilni pogoji! [Prvovrstna prava Adler* fiCafbelfia GvaKteta / MimGo ^Prvovrstna Gotesa - ^SrJtener^ dobite mamo pri tvrdici 0OSm (PeteKnC, &fuh1$anap Ger }o ©ft« cdffft mamtopnifc navedenih tovoren ma Slovenijo izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles mAdlerwerkem iz Frank/ut ta m ANATORIJ V MARIBORU Gosposka nflca 49 — Telefon 2358 Lastnik hi vodjat primati) dr. čerssSč, specialist za klrus»gij© Sanatoeij jt najmoderneje urejen aa operacij« ta opremljen z isdravflniml aparati: višinskim solnoem sa obsevanj« r&a, kostnih te sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po pofikodbah ln stveno priznano in priporočeno. Odlična izpričevala prvih mliaviilHMh utuiitst Patent prijavljen po Skoro vseh kulturnih državah. Nekaj patentov že podeljenih. Za eden okraj v Sloveniji as As odda licenca za edino Izdelovanje. — Interesenti naj es obrnejo pod »S. B. 8648< na JugosL Rudolf Mosse, d. d. Zagreb, Jeiaflčev trg 5. 8745 KSIL0UTNI TLAK »MATERIAL« trg. fttiafc LJUBLJANA, Dnnafsfca i. m» BRZOJAV: MATBBUAIi od)e poletnih čevljev i takoj ee boete fnpttdi 4a Js ftatssri tosflj s fltvanim guuaatlm podplatom sIAFc veto praktičen, kar dobi sadi Jttvanega podplata noga potrebno ventilacijo ter ne peče. Poteg tega Je poletni čevelj »LAP*« žeto trpežen te elegantno teddan, a cene sefco povogna, ker Je domač Podpirajoči 8wialb ytulaiotfn|^ fod|iJutra< Adolf Ribnikar. Za /arodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Ysi X Ljubljani.